KA.TOLJŠK C&RKVEN UST,
»Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr V tiskarniei sprejemana za celo 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea" dan poprej
Teftaj XXXIX.	V Ljubljani, 10. kimovca 1886.	List 37.
Jezusu.
Jezus ljubi, Po obljubi To-le pesem Ti darim, Za darove, Gnade nove, Ki od Tebe jih dobim,
Iz dobrote Do sirote Si zapustil večni dom; če Te slušam, Greh zapušam — Večne čase srečen bom.
Ti ponižal, Si približal V Zakramentu se do nas; Da ne zajdem, Tu Te najdem, Jezus ljubi, vsaki čas!
Milost Tvoja, Že brez broja Mi podala je dobrot; Ti v nezgodi, Kjer si bodi, Ne zapuščaš nas sirot i
Če obdaja Zlo me zmaja, Če obd& me grehov noč, V dušni sili, Jezus mili, Vedno moja si pomoč!
Ti me čuješ, Mi varqješ Serce mojo dušnih ran; Ti ogrevaš In obsevaš Dušo mojo noč in dan.
Milo sije, Radost lije
Dušam gnade Tvoja	luč; Z njo delujmo, Skerbno čujmo —
Do nebes nam bode	ključ.
Jezus, čuj me, Ti varuj me, Ko približa se mi smert; O dodeli, Da veseli Sveti raj mi bo odpert!
/. Z.
Sv. rožni venec.
(Konec.)
tolit-
Kako so ravnali svetniki in pobožni krisljanje z vijo sv. rožnega venca.
Sv. Alfons Liguori pravi, „da ni nobene pobožne vaje, katero bkverniki pogosteje po vseh stanovih opravljali, kakor je sv. rožni venec."
Sv. Papež Pij V ni noben dan opustil, da ne bi bil molil sv. rožnega venca; tudi njegovi domači so ga morali vsak dan moliti. Sv. Karol Bor. ga je tudi vsak dan molil in zahteval je od gojencev svojega du-hovskega semenišča, da so ga vsak dan en del obmolili. V svoji stolni cerkvi vstanovil je bratovščino sv. rožnega venca, in je tam večkrat sam sv. rožni venec naprej molil; spreobračanje in posvečevanje vernikov svoje škofije pripisoval je pobožnosti sv. rožnega venca. Sv. Frančišek Šaleški in sv. Alfons Liguori sta se z obljubo zavezala, vsak dan rožni venec moliti. Papež Pij IX je bil ud bratovščine svetega rožnega venca; je večkrat k opravljanju te molitve navduševal in je umeri med molitvijo sv. rožnega venca.
Sv. kralj Ljudovik, ko se je v svoji kraljevski krasni obleki prikazal, je nosil rožni venec okoli vratu. Blanka, kraljice iz Kastilije, je molila vsak dan rožni venec. Slavni vojskovodja pl. «Montmorrency je zmirom rožni venec molil, kadar je iahal na čelu svoje armade. Ako je kaj zapovedoval ali kaka znamenja dajal, je prejenjal l rožnim vencem in ga je potem zopet na da" ljeval.	/G \ :
Leta 1861 v Inomostu umerli nemški grof Bra^Uia : . _ je v svojem testamentu veleval, da pri njegovem po-
grebu naj vsak spremljevalec vsacega stanu moli rožni venec.
Od kedaj je bratovščina svetega rožnega venca in kaj
koristi?
V tistem času, ko je sv. Dominik učil molitev sv. rožnega venca, nastala je že tudi pod njegovim vodstvom bratovščina sv. rožnega venca. Papeži so to bratovščino odobrili in podpirali njeno razširjanje, kolikor mogoče, posebno s tem, da so ji najbogatejših odpustkov naklonili.
Posebne koristi, katere zadobimo, če se damo zapisati v bratovščino sv. rožnega venca, so sledeče:
1.	Udje bratovščine moliio navadno sv. rožni venec pridneje in pogosteje, kot neudje.
2.	Udje vživajo večjo duhovno vkupno dobroto tega imetja. Oni, ki so udje bratovščine, so deležni vseh zaslug iu duhovnih dobrot treu redov sv. Dominika, kakor tudi prevelikega števila živečih in umerlih udov te bratovščine.
To vkupno imetje ali posestvo obsega posebne priprosnje brezštevilnih svetnikov, ki so se šteli k tej bratovščini v življenji, in je najimenitnejša milost bratovščine.
3.	Udje zamorejo dobivati veliko več odpustkov, kakor drugi, kakor je razvidno iz zaznamka odpustkov.
4.	Udje zamorejo ubogim dušam v vicah bolj pomagati. ker vse odpustke te bratovščine v podobi pri-prošnje smejo za oje obračati; k temu pride pa še prednost privilegiranega altarja te bratovščine; k temu imajo udje pravico, svoje umerle starše in druge umerle v zaznamek udov te bratovščine zapisati. Ako potem po svoji zmožnosti za nje molijo, zadobijo duše teh umerlih toliko prej rešenje od kazni v vicah.
K^o in kako more postati ud bratovščine svetega rožnega venca, in kaj ima kot ud storiti.
Vsak vernik, tudi otroci, se zamorejo sprejemati v bratovščino sv. rožnega venca.
I>a postane kdo ud te bratovščine, ni nič druzega potiebno. kakor da se da sprejeti od enega v to pooblaščenega duhovua. to je. zapisati se v zapisnik cerkveno vstauovljene bratovščine sv. rožnega venca.
Po določilu sv. zbora od 13. aprila 1$7?$ morajo oni. ki žele v bratovščino sprejeti biti. osebno se oglasiti in se dati zapisati.
Spolnovanje tega pogoja se s tem zelo olajša, da duhovni oblast, v to bratovščino sprejemati, prav lahko zadobiti zamorejo. Oberniti se jim je le ali naravnost do P. generala pridigarskega reda v Minervi v Rimu, ali do prijorata samostana Doiniuikancev v Gradcu, ali pa do vredništva „Marienpsalteru v Berlinu, kjer plačajo le kacih 50 kr. in oblast se jim v Rimu preskerbi. Nadalje nimajo nič druzega storiti, ko imena onih, katere so v bratovščino sjirejeli. tje odposlati, kjer je kaka cerkveno vstanovljena bratovščina sv. rožnega venca, da se potem v ondotni zaznamik zapišejo.
Edina dolžnost, katero udje prevzamejo, je ta, da vsak teden enkrat psalter (vseh petnajst (15 odstavkov) na enkrat ali v oddelkih ua blagoslovljen molek molijo in med molitvijo zadevni odstavek premišljujejo, kolikor bolje morejo.
Moli se lahko grede ali stoje, sede ali leže (pri bolnikih): se ve. da je najbolje, da se pred kako rožno-venško ali drugo podobo Matere Božje kleče moli.
Udje. ki med tednom psalterja ne molijo, ne greše s tem, temveč zgube le določene odpustke in milosti te bratovščine.
Posebno priporoča se še udom:
1. skupno sv. obhajilo pervo uedeljo vsakega mesca;
2. za spreobernjenje grešnikov, krivovercev in ne-vercev molit«, namreč rožniveuec. katerega sploh molijo, v ta namen obračati.
Bolezen pri poganih in tri bolezni pri kristjanih.
Ta tehtni spis smo bili začeli pred več mesci (gl. Dan. št. 42, 1. 1.). pa po nekakem slučaju se je nadaljevanje predolgo zavleklo, treba ga je torej do-veršiti.
Fuldeuski škof. kakor je bilo rečeno v poslednjih versticah omenjenega spisa, kaže, kako Jezus Kristus ljudem kaže ua vesoljno hišo nebeškega Očeta, kjer se vsakemu izmed nas pripravlja prebivališče, ktero nas po tem kratkem življenji ima sprejeti. Svari pa pred preveliko uavezanostjo na posvetne reči. ktere rija in molji razjedo iu tatje uteguejo ukrasti.. Dalje pravi:
Tako je učil Božji Sin ljudi, pozemeljske reči in pozemeljsko življenje prav soditi in ceniti. In ta nauk sam, ki vedno živi in se vedno uči v njegovi Cerkvi, ima zdravilo, ki človeka zares zadovoljnega in Hrečuega storiti zamore. Kajti ta uauk odpravlja nejeduakost med ljudmi in kaže v pravi luči bogastvo iu ubožtvo, visokost in nizko8t. Ta nauk stori bogatina za oskerbnika Božjega, pa mu zapira nebeška vrata, ako meni. da je neomejeui lastnik svojega pozemeljskega imetja, io to imetje kot lastnik rabi. Ubozega pa stori otroka Božjega in uči ga ozirati se na nebeško dedščino, katera ga po tem kratkem življenju čaka. On razdeljuje svoje duhovne posestva, svoj uk in milost, svoje blagodare in tolažila brez ozira na rojstvo in čast, stan in bogastvo med uboge iu bogate, nizke in visoke v enaki meri, vse vdeležuje jednacega upanja in pričakovanja do večnega zveiičanja. Ta nauk nam predstavlja pozemeljsko življenje le kot mimogredoč igrokaz, v katerem vsak opravlja nalogo, ktera mu je podeljena, in ta igra se pri vsakem konča s smertjo, bodi si, da je bogat ali ubog, v niz-kosti. ali na visoki časti, berač ali kralj. — Vse to je pri odstopu s tega pozemeljskega pozorišča brez vsega pomena, če le od Boga nam podeljeno nalogo prav koučamo. Ta nauk dela gospodarja pravičnega iu hlapca zvestega, rokodelca poštenega in kupčevalca odkrito-serčnega, delavca pridnega in vestnega; kajti vsem odkazuje unstran groba kraj, iz katerega se človek ne reši, dokler tudi poslednji vinar ui poverajeu. S trudom in delom obloženemu kaže na nebeškega Gospodarja, v čigar službi so vsi ljudje brez izjeme; stori, da on svoje delo posvečuje s tem, da se pri tem na Boga ozira, in uči ga. da je njegovo delo več vredno ko plačilo, katero ljudje zato dajo; da je to le nekak oddelek plačila, ves zaslužek pa da bo še le v nebesih popolnoma izplačal. On preterguje pozemeljske delavnike s posvečevanjein dni Gospodovih in njegovih praznikov, in tako vse pozemeljsko življenje prešinja z nekako svetostjo, in poslednjič ker vspeha ne daje samo nauk, ampak še živi izgled ter k posnemanju spodbuja, zato vera Jezusa Kristusa nam v cerkvenih redovih kaže množico takih ljudi, ki so si po vzgledu Jezusovem izvolili zatajevanje, odpoved posvetnih dobrot, ki pro-stovoljuo tako žive in v tem srečo in mir nahajajo.
Tako je uauk včlovečenega Boga v človeštvu red vstanovil, je stoletja človeško razmere ohranil v redu in bode tudi sedaj doveršil to najvišje meddružbinsko delo. Zavarovanja proti nesrečam, zavarovanja proti bolezni in jednake človeške naredbe so dobrohotne vravnave in so nastale iz potreb sedanjega človeštva.
Le ne smemo misliti, da take naredbe zacelijo rane, katere si je vsekalo človeštvo s tem, da je Boga zapustilo; te naredbe so le hladeči obkladki za bolne ude človeštva; v resnici ozdraviti in znotraj prenoviti bolno človeško natoro zamore le vera Odrešenika vesoljnega sveta.
n.
Preidemo pa k drugi bolezni, na kateri sedanje človeštvo silno hudo boluje; sv. Janez jo imenuje poželjenje m e s a; to je oblast mesa čez duh, poželjivosti čez um. V dvojni podobi se med nami ta bolezen prikazuje, v mehkužnosti, ki se vedno huje razširja, in v dan na dan večem poželjenju po vživanji; ta nesrečna dvojica razjeda kakor rak sedanje človeštvo, razdira njegovo notranjo živno moč in pokončuje njegov pravi blagor.
Starodavna priprostost, katero so naši predstarši kazali v svojih hišah, v svojih oblačilih, v svojem življenju, postala je popolno neznana. nnOni, kateri mehka oblačila nosijo, so v hišah kraljevih" * (Mat. 11,8), djal je Bog in Zveličar. Toda teh dandanes ni treba tam iskati; nahajajo se po vseh kočah. Ubožec hoče bogatinca, hlapec gospoda, dekla gospodinjo v vsem posnemati, in tako je v obleki zginil skoraj ves razloček stanov. In kakor v obleki, tako je v celem življenju; vse napeljuje k pomehkuženju, vse služi mehkužnosti. Že odgoja je tako vravnana, da otroka omehkuži na duši in na telesu. (Ne mali angeljci, ampak mali spotikljivi »pajaci* so premnogi otroci v svoji obleki in neobleki, ki skačejo in se igrajo po očitnih prostorih!) Vsi vžitki in vsaka veselja se že otroku dopuščajo; da bi ga vadili zatajevanja, niti govorjenja ni več. Otroci se ne priganjajo več k pridnosti in resnemu delu; njih volja se ne uklanja več pod pokorščino. Starši hlaanoKervno gledajo, kako otroci leno postopajo, le na raztresenost in slad-nost mislijo, in trosijo čas z branjem slabih ali vsaj nevarnih spisov ali knjig pregrešnega obsega. Pa še globokejše! Svojim še mladim sinovom in hčeram dopuščajo pregrešna znanja, v katerih, kakor bi videti morali, čistost serca in nedolžne šege kmalu oblede. Oni dopustijo, posebno pri nizkih stanovih terpe ona prezgodnja znanja nezrele mladosti, katera peljejo k zakonom, v katerih se naravni nasledki oslepljenja, labkomišljenosti in greha družijo z obiskovanjem božje pravične šibe za oskrunjenja mladeniške dobe, in pokopljejo srečo življenja.
In kar nevarnost še povišuje, to je žalostna prikazen, da družina otroku ne daje tega, kar je zmožno onemu duhu pomehkuženja nasproti delati. Otroci v očetovi hiši ne slišijo več pobožnih verskih pogovorov, ne zbirajo se več k skupni molitvi, pač pa, da bi tako ne! slišijo, kako se brez spoštovanja in sv. strahu govori in sodi čez svete reči in duhovske osebe. Tako spod-rašča tedaj rod, kateri pred Najsvetejšim in Najčastnejšim nima nobenega pobožnega strahu in spoštovanja, kateri si nobene nasladnosti več odreči ne more, ki teka od veselice do veselice, pa nobenega resnega prizadevanja za dobro in blago več zmožen ni.
In vendar, ljubljeni verniki, je resen boj, katerega ima vsak človek biti tukaj na zemlji, in ta boj je v nas samih. Odkar se je človek pervič pregrešil, vselila se je v njegovo notranjost nesloga; meso in duh si nasprotujeta in borita. Meso hoče, kar počutnosti dopada, in boji se vsega, kar čutom ne de dobro; duh hoče to, kar je po Božji volji, kar dolžnost in vest zapoveduje, ako je čutom tudi terdo in neprijetno.
Da, terd in resen je boj, katerega ima vsak človek neprenehoma s saboj. Toda, ali pa ljudje mislijo na to? Poglejte le, ne da bi se od mladosti pri vseh priložnostih za ta boj vadili, mu gredo skerbno s pota. Vsega, kar
stane trud, se ogibljejo; kar serce povzdiguje in omi-kuje, pa je malo težavno, se jim zdi dolgočasno; nasprotno pa, kar radovednosti streže, domišljivost podžiga, oči pase, po tem se dervijo z veliko poželjivostjo. Ali pa ne mara ni res tako, ljubljeni verniki? Ali ni prišlo do tega, da celo verski spisi, ki imajo služiti k spod-budovanju, se morajo s prigodbami, prilikami, šalami i. t. d. kerščanskemu ljudstvu še le osoliti. če ne. se mu spisi zdijo dolgočasni? Tako duhovna moč zmirom bolj in bolj slabi, tista moč, ktera človeka zmožnega dela, da more trude in težave prenašati, kakoršno zahteva vaja krepostnega in dobrega; in zmeraj več zahteva poželjivost, ki se z novim nasitovanjem draži. Ljudje tožijo, da človeški rod vedno bolj slabi; in ne pomislijo pa, zakaj! Ne pogreša se kri pri človeku, pač pa čverstost in odločna volja; ne v kri, nikakor ne, v duh in serce mora jeklo priti!	(Dalje nasl.)
Katolišk general na smertni postelji.
V mestu Tuluz-u na južnem Francoskem umeri je v sredi decembra francoski general Saiignac-Feuclon, poveljnik 17. francoskega vojuega oddelka, mož plemenitega rodu, slaven po vojnih delih in kerščanskih krepostih. V nedeljo, Iti. decembra, čutil se je prav slabega, prestal je strašno noč. in že na jutro kazala so se znamenja smerti. Poklical je jednega svojih zdravnikov in ga vprašal naravnost, kako «la kaže ž njim. „Gospod general, imate li serčuost?" „Se ve iia, ne poznam nobenega strahu." rDobro, kajti, z Vami bo kmalu pri kraju.- rBom li še danes umeri?- „Da. gospod general." „Že kmalu?" „Morebiti še drevi.- rV soboto sem Vam prepovedal vun iti." „To bila je moja dolžnost, moral sem jo spolniti." rXo. tako bote ko mučenik svoje dolžnosti umerli." Po tem pogovoru poklical je general takoj župnika sv. Štefana, spove-ial se s polno vero in največjo pobožnostjo in je prejel na to sveto Popotuico in sveto poslednje olje.
Kmalu pričel se je težki smertni boj. v katerem je umirajoči največji mir ohranil. S sklenjenimi rokami daroval je svoje življenje Bogu. V največjih bolečinah sklical je: „Moj Bog, reši me! Kako težko je vendar umirati! Koliko ur bom vendar še živel? Toda, nočem, ne smem tožit'. O moj Bog, odpusti mi moje grehe!" Potem prosil je soprogo in otroke, ki so klečali okoli njegove postelje, za odpaščenje, če bi jih bil kedaj kaj žalil, in dal jim je na najserčnejši način še slovesno svoj zadnji blagoslov. Njegova soproga govorila je ž njim še o otrocih, katere jima je smert že pokosila, in kateri mu bodo v nebesih naproti prišli. Ko je videla, da bolečine postajajo strašneji, ga je tolažila s tem. da mu bodo morebiti molitve, ki se povsod zanj opravljajo, zopet ozdravljenje izprosile. „0 ne, o ne," odgovoril je umirajoči general, „sem že Bogu svoje življenje daroval." Potem zahvalil se je svojemu adjutantu za skazane usluge, in ko ga je nadškof obiskal, da bi mu svoj blagoslov podelil, je rekel: »Prečastiti gospod, Vam priporočim svojo soprogo in otroke, v boljše roke bi jih ne mogel dati." Ko je smertni boj postajal huji. zaklical je: »Dihanje mi pojenjuje, duši me. O moj Bog, usmili se me!" K sklepu govoril je še par besedi k svojemu adjutantu in svoji soprogi, potem pa je miren in vdan izročil svojo dušo v roke Stvarnikove. Na smertni postelji ležala je med smertnim bojem prava svetinja svetega križa in sv. Frančiška Šaleškega, in nad njegovo posteljo visela je podoba ranjkega papeža Pija IX. Na persih nosil je general vedno svetinjo presv. Serca Jezusovega in preblažene Marije Device.
To je smert zares kerščanskega vojaka, tako umerje katolišk častnik. (*Sdb.u)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V miru počivaj, poštena duša! Ko so 6. t. m. bili vložili v rakev zemske ostanke Vincencija Zevnika
—	vselej vernega kristjana in znanega jeklenega značaja
—	došel je nekoliko persti vreč doli na rakev tudi mnogoletni njegov delavec, nenavadno velik in korenjašk človekTljLasno, da so slišali vsi krog stoječi, je ob tem milem opravku ranjkemu zaklical floli^v gomilo: „V miru počivaj, poštena duša*! V serce nitfje g a mik ta
' za umerlega častna in za vsacega, ki ima družino, pod-učujoča beseda. — (T&_gQspod, kakor so te dni pri-povedovali, je vsakdanji, svojo družino molil jožni
/venec; ko je moral tudi zarad tega neke besede'slišati, se ni dal motiti, temuč rekel je: „V svoji hiši imam jest zapovedovati." Pač prav gotovo mu prihaja zdaj molitev na unem svetu, kakor tudi to, da je redoma hodil k sv. maši in prijemal ss. zakramente. Vr.)
Od primorsko-kranjske meje. V teku dolgih 38 let si, draga »Danica,* donesla na sto in sto veselih dogodb, ki so se pripetile v raznih krajih in deželah, kder prebiva mili slovenski rod, posebno pa iz ožje Kranjske domačije.
Več stokrat so bile popisane novomašne slovesnosti, in tudi letos, si „Danica", donašala v prijazni tovaršiji s »Slovencem" sporočila o novih mašah, malo da ne vsih kranjskih rojakov, kateri so bili deležni te časti in sreče, da so pervo sv. daritev opravili. Ker ni bil moj namen o tem pisati, sem čakal teden za tednom, bo li kdo omenil ginljive slovesnosti, ki se je veršila 8. avgusta v Mavčičah. A četerti teden je in nikdo še ni o tem se oglasil, zato se mi vidi dolžnost, vsaj na kratko omeniti prevesele slovesnosti, če tudi kasno. Bolji enkrat, kot nobenkrat.
Mavčiče, sicer mala a prijazna duhovnija, poldrugo uro oddaljena od Kranja — skoraj ravno toliko od Loke, na desnem bregu Save, se je v zadnjih letih po neutrud-Ijivi skerbi preč. g. župnika Mat. Preželjna v duhovnem oziru na moč povzdignila. Cerkev vsa predelana, podaljšana, prenovljena, oltarji novi, v cerkvi vse tako mično in snažno, da se sme Mavška cerkev imenovati vzor cerkva, kder prebiva priprosto ljudstvo. Ljudem pa tudi ne primanjkuje duhovne hrane, ker za čast Božjo in zveličanje duš prevneti duhovni oče si prizadevajo razun lastnega neumornega delovanja še drugih pomočnikov pridobiti. Imeli so srečni Mavčini sv. misiion, ponavljanje misijonsko, letos spomladi duhovne vaje, v spomin stoletnice, odkar so Mavčiče postale samostalna duhovnija, in pretečeni mesec novo mašo.
KoliKor je znano, je imela Mavška duhovnija dosedaj pet čč. gg. duhovnov: pervi Jožef Jenko, posvečen 1. 18CH5, umeri 1. 1850 kot Novomeški kanonik, je imel novo mašo v Ljubljani; drugi. Mih. Rozman, 1.1822, ne doma; tretji Fr. Kepec v Ljubljani; četerti kot duhoven teržaške škofije (č. g. pis. Št. Jenko 1867. Vr.), v Terstu. Eden je bil redovnik, sv. Benedikta. Šo le letos je duhovnija Mavška vidila domačega sina pervič k oltarju Božjemu pristopiti, in ta je bil č. g. Janez Oblak, bivši tretjoletnik v Ljubljanskem semenišči.
Milo se človeku stori, ko vidi ali sliši o navdušenosti dobrega ljudstva, kako in s čim bi pokazali veselje, da bode doma nova maša? Kako veseli, kako počasteni so bili rodbinci, prijatelji in znanci, povabljeni na novo mašo. Donašani razni darovi so glasno pričali o serčnih
občutkih, kako dobro jim de, da so povabljeni med svate. In v dan nove maše! Ne bom popisoval krasno olepšane cerkve, visokih mlajev, lepih in pomenljivih napisov na slavolokih, brezštevilnega ljudstva, ki je privrelo od vsih strani redke slovesnosti se vdeležit. — Ker je bilo oni dan še kacih pčt drugih novih maš, ne daleč od Mavčič zlata maša ; zato mnogim duhovnom ni bilo mogoče na novo mašo v Mavčiče pi ti; vendar so iz peterih župnij došli častiti gospodi: eden celo iz daljine, iz Harij pri Ternovem. Službo arhidijakona je prevzel preč. gosp. A. Mežnarec, dekan kranjski, slovesni govor je imel sorodnik novomašnikov, duhoven teržaške škofije (č. g. J. Jenko. Vr.). Duhovni in še malo drugih je imelo obed pri gostoljubnem domačem gospodu župniku, drugi svati na domu novomašnikovem, kamor se je po popoldanskem blagoslovu podalo več gospodov duhovuov.
Bog podeli gospodu novomašniku obilno milosti, da bo vspešno obdela val vinograd Gospodov v lastno in njemu izročenih duš zveličanje!
Berčka, v Bosni 1886. (Zakasnjeno. Vr.) Berčka, mesto v spodnji Bosui, na obrežji Save, je precej obširno, stanovniki po številu so pervi Turki, drugi Serbi, tretji v malem številu katoliki, to je: rimokatoliški kristjani. Katoliška občina v Berčki ima kacih 200 vernikov, rojenih Bošojakov. Ti so prav verli, priprosti, verui in pobožni kristjani; vendar žali, da marsikteri med njimi se je pohujšal od marsikterih malovrednih in jako po-hujšljivih po imenu katoličanov, ki so s tujega sem prišli. Hvala Bogu, da to število je malo, ker tukajšnji katoliki živijo v stranskih selih, od mesta oddaljenih; ter ne pridejo pogosto v dotiko z nekterimi novošegnimi, le v katoliške knjige vpisanimi katoličani iz Avstro-ogerske; keršeni so in v katoliških kerstnih knjigah zapisani taki Avstrijanci in Madžari, toda obnašajo se mnogi in živijo slabeje in gerje, kakor turci. Res v spotiko in pohujšanje ne le dobrim, priprostim, toda verno domačim bosanskim katolikom, ampak celo še v spotiko in pohujšanje samim turčinom. V Berčki, to je v mestu, je prav malo katoliških družin domačega rodu; iz Avstrije in Ogerske tu naseljenih katolikov ne štejem, ker zvan 5 oseb nobenega k katoliški službi božji ni, ne k spovedi, ne k mizi Gospodovi.
Pred okupacijo in mnogo časa po okupaciji ni bilo tukaj katoliške cerkve; katoliški župniki iz pervega reda sv. Frančiška ser&finskega so stanovali v leseni hišici na bregu Save; pod hišico v kleti (keldru) bila je mala kapelica, revna, in na izgled kakor betlehemska štalica ali podzemeljska duplina; s prerevnim altarčkom, na katerem se je darovalo in kjer je prebivalo neoma-dežano Jagnje Božje.
Katoliška tukajšna občina je silno uboga, zraven pa še čisto malega števila, verniki so še vedno tlačani turčinov, agov, begov i. t. d.; zemlja ni njihova, morajo dajati turškim posestnikom tretji del pridelka; vladi pa desetino; ta desetina se ne pobira več v blagu, temveč je drago cenjena in se mora v gotovem denarju plačati; poleg tega imajo pa še mnoge druge plačila.
Vendar so reveži se potrudili z blagom in lastnimi močmi, in nekoliko darili od drugod, da so si pozidali malo cerkvico zunaj mesta, pri cesti na Tuzlo stoječi. Lansko leto k prazniku presv. Rešnjega Telesa je bila cerkvica dogotovljena iu ravno ta slavni dan blagoslovljena, ter se je' pervi pot tukaj očitno vodila in obhajala slavna procesija z Najsvetejšim; verni katoliki so veselja in ginjenja solze točili, celo turci so prišli, se čudili in prav lepo se obnašali.
Res je cerkvica mično stoječa; milo vabi mali zvonek iz zvonika včrne k službi božji; ali v cerkvi je revšina. — Altarna miza stoji, sredi mize revna omarica
ta tabernakelj, prav slabi svečniki, prav mali križec vmes, to je vsa oprava, — no na stenah so neke podobe; toda bolj za kako hišo, kakor pa za v cerkev. Velika revšina je tudi pri mašni obleki. Višnjevega, rudečega mašnega plašča celo ni; sedaj v postu mora se v belem maševati.
Naj Vam še nekoliko opišem nedeljsko službo božjo! Vsako nedeljo in zapo ^dani praznik se začenja o poli 10; poprej trikrat zvoni ali vabi z edinim malim zvonkom; verni se že pri pervem zvonenju zbirajo v ▼ cerkev in pobožno z razpetimi rokami molijo. Ko tretjič odzvonf, se sveče prižgo. Mašnik v mašni srajci (albi) in štolo pristopijo k altarju; najpred glasno narekvajo vero in namen svete službe božje, pa prošnje za vse etanove in potrebe, verni z njimi na glas to molijo, za tem molijo litanije lavretanske, angeljsko češenje, potem z blagoslovljeno vodo sebe in verne pokropijo. Potem oblečejo mašni plašč, obernejo se proti ljudstvu in naložijo, kako in za kaj naj med sv. mašo verni molijo. Vsako nedeljo in praznik je sv. maša peta. Na Kori mladi dečki pojo prav mične, čisto cerkvenega duha pesme in napeve. Ne kakor pa v mnogih krajih na Slovenskem, kjer jo prav štimane pevke na skok režejo in pojo, kakor bi po stopnicah skakal i. t. d.
Maša se poje po latinsko, list se ne poje, temuč le bere latinsko, med tem časom, ko mašnik bere list, ga pa eden odbran moški poje slavonski; ko ga dokonča, vsa cerkev zapoje hvala Bogu! Potem mašnik bere sv. -evangelij, ko ga zbere, ga pa precej slavensko pojo; ko skončajo, vsa cerkev zapoje slava ^ebi, Kriste! Po evangeliju molijo mašnik z vernimi glasno tri božje čednosti; potem je pridiga, večji del razlaganje kerščan-ekega nauka. Tretjo predpepelnično nedeljo, pervo nedeljo t postu in še druge, se bere nadškofov list; pervič se je oznanilo sveto leto, pomen svetega leta, pogoji vdeležiti se popolnih odpustkov in prav natančno razlaganje popolnih in nepopolnih odpustkov; danes, pervo nedeljo \ postu, je razlaganje o spolnovanji svete Božje volje po 10 zapovedih božjih; skončal se bo list drugo nedeljo v postu. Po končani pridigi zopet mašnik vernim pove, kaj in kako. za koga naj verni od darovanja pa do za-vživanja molijo; po zavživanju je oznanilo za prihodnji teden. Po sveti maši zopet mašnik glasno molijo ange-Ijevo češenje; potem pa: »Devica pred porodom, Devica v porodu, Devica po porodu," vselej pristavijo: Češena si Marija; na posled pa trikrat: čast bodi Bogu Očetu i. t. d. K sklepu mašnik in vsa cerkev zapoje prelepo pesem: „0 preslavna Božja Mati — Ti zamoreš nam vso milost dati — i. t. d. Popoldan so večernice, vselej pete po rimski šegi; blagoslov se da le a križem. Samo mlade nedelje je blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. Po sv. maši odloži mašnik mašni plašč, ogerne vesperni plašč, pluvijal, vse sveče se prižgo, verni prineso svečice seboj in jih prižgo, Najvetejše se izpostavi, molitve se 'opravijo, krasna pesma v slavo presv. Zakramenta se jzpoje, potem Tantum ergo in Geuitori. Naposled se da «v. blagoslov.
Tukaj verni, stari in mladi, obojega spola, radi svete zakramente prejemajo in sv. rožni venec molijo; vsako nedeljo vsa cerkev moli z mašnikom za dobrotnike revne cerkvice. — Zdaj se pa ponižno obernem do blagih dobrotnikov, do svetih, pobožnih društev in bratovš;n tretjega reda sv. Frančiška in družbe vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa, kakor tndi do posameznih oseb, z milo prošnjo v imenu Jezusa, Marije, sv. Jožefa in sv. Mihaela arhangelja, katerim je ta nova cerkev posvečena, pa znotraj prazna in v prerevnem stanu, za kak dar, n. pr.: za tabernakelj in altar, da bi se spodobno priredil in napravil; križ z britkomartro za na altar; viš-
njev in rudeč mašni plašč, akoravno ne nov; lepo podobo Device Marije, slikano, še raje pa izrezan lup. Ali sv. Jožefa, sv. arhangelja Mihaela, sv. Frančiška Seraf., vsaj eno bolj veliko, akoravno niso čisto nove; kake perte, pertiče za altar; kake svečnike, akoprav stare; ali kake groše za potrebno notranjo vredbo cerkve.
Vem, koliko so verna Kranjska in sosednje slovenske dežele darovale v slavo Božjo, v zveličanje bližnjega, za lepoto hiše božje in presv. službe Boga najvišjega — v Ameriko, Afriko, Azijo, tudi v Bosno in drugam. Vendar Bosna, prel|ubi, Vam je naj bližnja. 400 let pod turškim jarmom so ječali, io na grobeh, v kletih in slabih kočah službo božjo imeli; zdaj pa so potrebni pomoči, da si pomorejo do spodobnih hiš Božjih in čedne, potrebne oprave k službi Božji. Bog vam bo stoterno povernil. Zberite skupaj milo prošenih reči za ubogo cerkev občine katoliške Berčke v Bosni. Vem, da v vaših mestih, pri stoljnicah, v samostanih imate obilno, kar že ne potrebujete; tu pa naj potrebnejšega ni v cerkvi. Napis se glasi: Čast. katoliškemu župniku Fra. Beno v Berčki. Bosna.
Moc svete birme.
Cerkveni pisatelj Prudencij pripoveduje o moči svete birme naslednjo dogodbo. Ko je bil on še deček, je malikovaisk duhjvnik v pričo cesarja Julijana odpadnika darovalno žival zaklal in po malikovavski šegi drobovje pregledoval in druge neverske ceremonije opravljal, da bi voljo svojih bogov zvedel; toda njegov trud bil je čisto zastonj. Nič ni videl druzega, kot zmešnjavo, ter je spoznal, da so bili njegovi „bogovi" v beg zagnani. Poganski služabnik se pred cesarja verže na tla, in je vskliknil, da je nek kristjan navzočen, ki je s krizmo pomaziljen in da je to vzrok, da so njegovi bogovi bežali in se je on brezvspešno trudil. Naj bi torej cesar kristjana odpravil. „Proč z umitimi in maziljenimi!" zakričal je togoten malikovavski služabnik.
Nato reče cesar: »Kedo je tu našim bogovom nasproti in prijatelj kerščanske vere? Čegavo čelo bilo je s krizmo zaznamovano?"
Zdajci pristopi neki oproda (orožjenosec) cesarjev, odloži orožje ter reče: »Jaz sem, čegar Bog je Jezus Kristus.'
Zmešan in dergetajoč zapusti Julijan malikovavski tempelj in hiti brez spremstva v svojo palačo nazaj, med tem ko so drugi navzoči Boga kristijanskega občudovali in na glas njegovo ime hvalili.
Nekaj podobnega zgodilo se je po spričevalu Lak-tancija brezštevilnokrati pri aj lovskih daritvah v pervem času kerščanstva.
To pa je ob enem spričevanje, da so hudobni duhovi res svoje slepila počenjali in odgovore dajali pri malikovavskih žertvah in orakeljnih, ki so pa velikrat osramoteni morali omagani odstopiti, kadar so bili kaki kristjani v pričo.
Cerkev, kjer se plača deset krajcarjev vstopnine.
»Jaz grem tako vsako nedeljo v cerkev, kjer se plača po 10 krajcarjev vstopnine, odgovoril mi je nedavno moj sin, ko sem ga opomnila, da naj na nedeljsko mašo ne pozabi." Tako tožila mi je neka neutolažljiva mati. »Oh! nas so kerščanski starši tako dobro izrodili," je nadaljevala, „pa tudi jaz sem se prizadevala, svoje
otroke z besedo in izgledom v kerščanstvu zgojiti; moj najstarši sin, ki je sprevodnik pri veliki »Omnibus-družbi," svoje proste ure v to porablja, da tudi v cerkev hodi; toda moj triindvajsetletni sin P., čevljar in spreten deiavec, je na vso drugo pot zašel. Iz tega, ker je rekel, da mora 10 krajcarjev vstopnine plačati za cerkev, katero ob nedeljah obiskuje, posnela sem, da je s svojim pogostim obiskovanjem zborovanj nekega tako imenovanega delavskega izobraževalnega društva svojo vero zgubil. Ko sem bolj vanj tiščala, da naj mi pove, kaj s tim misli, in mu pred oči postavila veliko nesrečo, katero si nakopujo z zgubo katoliške vere za časnosl in za večnost, mi je odgovoril: „Mati! zdaj je že prepozno; pred tremi leti bi bilo za me še čas..." pripovedovala je še dalje, da neki pomočnik, tovariš njenega sina, ki je bil pred tremi leti zaradi socijalistiškega (ru^čkar-skega) počenjanja izgnan, se je zopet vernil, in da je eden najbolj upaljenih šuntarjev v delavnici, in ta je tudi njenega sina v svojo mrežo zvabil. Prav jednako tožbo slišal sem pred malo dnevi iz ust neke druge skerbne matere.
Ker sem že tudi sicer imel dostikrat priložnost opazovati počenja nje socijalistiške svojati, ktere nevarnosti v nekterih krogih, kakor se vidi, še slutijo ne, je potrebno starše opomaiti. da naj varujejo svoje sinove pred to naj veči nevarnostjo. Mladi rokodelci so v veri velik del slabo podučeni, torej se lahko zgodi, da jih kak antikristov hlapec dobi v svojo mrežo, in zgubljen je njih časni mir in večna sreča. „ Varite se lažnjivih prerokov!*1
Dijaška pisiiia v .,Sendbotu."
II.
1.	Pisemce dijakom: Spoštovani tovarši! Vi vsi veste iz skušnje, kakovo veselje nam napravlja, ako se učitelji izrazijo, da so z našimi napredki zadovoljni, in po strogem koncu privošijo besedico pohvale. Pa ravno tako grenko občutimo, če se je naše delo morda vkljub velike pridnosti ponesrečilo in nas učitelj pograja. Ker je pisatelj teh verstic še le v tem letu svoje gimnazijske študije s skušnjo zrelosti verlo dobro dokončal, so mu taki slučaji še popolnoma v spominu. Komu pa se mi je bilo za to zahvaliti? Spoštovani kolegi! Priznam očitno iu odkritoserčno, kakor so mi moji součenci in učitelji pogosto pričali, moja nadarjenost, posebno v realnih tvarinah. bila je slaba; iroja razumevnost izimno počasna; pa imel sem zdatno podporo, ki me je čisto srečno in do velike zadovoljnosti vsih spremila čez prag gimnazijskih študij, in to bila je podpora božjega Serca Jezusovega, in neomadežanega Serca Marijinega, ki ste z neizrekljivo dobrotljivostjo mojo slabo molitev in detinsko zaupanje iu celo najmanje, kar sem v njihovo čast storil, z velikim blagoslovom moje delo poplačali. Za to bodi tudi ta dobrota, tako kot sem jo sam hvalil, po vsem svetu naznanjena. Vi pa. moji prijatelji, naredite še bolje kot jaz, da po mojem odkrito-serčnem vošilu to dobro še bolje skusite in z menoj vred častite presveti Serci na veke. —
2.	Kralj miru! Vsakemu poštenemu otroku, ki mu je mar za dušo, mora delati veliko žalost, če za dolgo časa zgube dušnega pastirja in v prepiru in neslogi v občini žive. Tako se je tudi nam pripetilo. Skoro za leto in dan nas je zapustil ljubi naš duhoven. Vsi smo se čutili kakor zapuščene, brez pomoči, brez sveta v težkih zadevah. Veliko so pač tožili in zdihovali, posebno bolniki, in veliko bilo je hrepenenje, da se verne dragi dušni pastir. Dan na dan vzdigovale so se v nebo vroče molitve mnogih, ki so zamogli umeti veliko ne-
srečo. Toda vendar dolgo bilo je videti, da je vse zastonj. Nazadnje bilo je uslišano terkanje na vrata presv. Sere Jezusa in Marije. Popred sovražni duhovi, dali so se polagoma umiriti, in kar nam je bilo najljubše, tudi dušni oskerbnik vernili so se nazaj in so se veselili zarad vedno boljšega okrevanja. Zakaj bi toraj ne zaupali, da bo Bog tudi našo nadaljevano molitev uslišal, tako, da se še veseleje z veselim petjem angeljev združiti moremo: Slava Bogu na višavi, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
3. Oče pridejo! Sam mora skusiti, kdor hoče umeti bolečino otroka, ki vidi mater jokati, ker je očeta skoro gotovo kaka velika nesreča, zadela. Pisatelj teh verstic je v resnici sam to skusil. Oče, že več let bo-lehne narave, bili so zjutraj odšli v gorovje, poiskat si zdravilnih zelišč in korenin, in so z namenom, da do treh domu pridejo, le malo živeža s seboj vzeli. Često so nam mati po dnevi djali: „Danes me skerbi za očeta," in tudi po pravici. Ura bila je 3, toda očeta še ni bilo; bilo je videti, da se oblaki k nevihti kopičijo, in res je iz njih tako grozno lilo in toča šla tako silno, da je gozdni potok grozno narastel. ter pretil vse polje pre-ploviti. Ura bila je 5, 6 in 7; očeta še ni bilo pri nas. Z velikim hrepenenjem in z bridao žalostjo stali so mati in otroci med vežnimi vrati, vsak hotel je pervi očeta ugledati in drugim povedati. Kar mi pride v misel, pomoči prositi bogato Jezusovo in ljubezni polno Marijino Serce: sej tudi Marija je v britkosti iskala najdražjega svojega Sina. Šel sem nekolikokrati s svojimi mlajšimi brati in sestrami v sobo, in sedaj z njimi, sedaj zopet sam, kakor sem ravno mogel v tako veliki skerbi. molil sem k najsv. Sercema, in obljubil sem, da bom uslišanje svoje molitve v njuno čast, in vsim otrokom v tolažbo v enakih okoliščinah, oznanil v „Sendbotu." In glej! bilo je komaj pol ure — in oče so bili brez kake škode od nevihte zopet pri nas, in močno smo se veselili. —
ni.
Velespoštovani gospod vrednik!
Dovolim si vdano prositi, da bi naslednje v list ^Sendbote" hoteli vverstiti.
„Jaz jih bom tolažil v vseh težavah." Kar je Kristus nekdaj obljubil svoji duhovni služabnici Margareti Alakok iu vsim, ki njegovo Serce na pomoč kličejo in časte, to jih je neštevilno veliko že občutilo in po naslednji resnični dogodbi se bode v novo poterdilo. Nekega bogoslovca napadla je bila prehuda, večidel s smertjo končujoča se bolezen. Dolgo časa ležal je bolan — ravno v letu, ko bi bil moral važno skušnjo narediti.. Posluževal se je človeških pripomočkov v svoji bolezni in skazali so mu jih, kolikor je pač človeška veda, človeška slabost doseči mogla. Pozno še le spomnil se je dijak na obljubo Kristusovo, ki jo je dal svoji duhovni služabnici. S terdnim prepričanjem, da Jezus „spolni, kar je obljubil," obernil se je do presv. Jezusovega Serca, ki mu je v kratkem času v začudenje zdravnikov popolnoma zdravje podelilo. Z zaupanjem na pomoč presv. Serca podvergel se je dijak tudi še skušnji, katero je srečno prestal. To očitno uslišanje molitve razglasimo v „Sendbotu" očitno (ex voto), da naj se vsi bralci v vsaki potrebi obemejo do presv. Serca Jezusovega misle na besedo Kristusovo: „Jaz jih hočem tolažiti v vsih težavah. *
Ime Marijino.
Marija! rad kličem Ime ljubeznjivo, Ker Bogu nad druge je vse dopadljivo;
Marija, oziraj se milo na me, Ko v sili zakličem jaz tvoje Ime!
Marija presladko Ime je res tvoje, Ime to presveto je upanje moje; Z radostjo napajaš mi revno serce, Marija, zakličem ko tvoje Ime!
Marija! k svetosti me Ti napeljuješ, Če Jezusu služim, serčno se radaješ; Budijo se v sercu mi svete želje. Ko tvoje, Marija, zgovarjam Ime!
Marija! zakličem ko v dušni sem sili, In na-me ozre se obraz tvoj premili; In kedar preganja me svetno gorje. Rad kličem, Marija, jaz tvoje Ime!
Marija! če svet mi kdaj zanjke nastavlja, Z zaupanjem duša takrat Te pozdravlja; Skušnjave nevarne od mene beže, Marija, zakličem ko tvoje Ime!
Marija preljuba, do konca življenja, Glej moja Te duša slaviti ne jenja; Čez dan in po noči, do zadnjega dne Bom klical, Marija, jaz tvoje Ime!
Oko že solzico poslednjo potoči, Še predno se duša s telesa mi loči, Oziral se v sili bom milo na Te — In klical, Marija, še tvoje Imč!	I. Z.
Brez madeža spočeti Devici.
Vsa si lepa, vsa si sveta,
O Marija Ti! Ker brez Madeža spočeta Ti Devica si!
Vsa si lepa. vsa si mila.
O Marija Ti l Pred ko zar ja prisvetila B'la brez greha si!
Vsa si lepa, ko cvetica,
O Marija Ti! O brezmadežna Devica. Vse naj Te časti!
Vsa si lepa, vsa si čista,
O Marija Ti! Si rodila Jezu-Krista. Pa Devica si!
Vsa si lepa. ko zvezdice. ' O Marija Ti! Take bilo ni Device, Kot Ti Mati si!
Vsa si lepa. Božja Deva,
O Marija Ti! Tebi slava naj se peva, Ker brez greha si!
L z.
Razgled po svetu.
Amerikansko. Ali se bomo katoličani vdeleievali civilnih ali necerkvenih pogrebov' — Tega pa ne. V Montrealu v Kanadi je ondotni katoliški škof dal svojim katoličanom naslednje pravila, ki morejo biti koristna za vse dežele:
„Včeraj, o dra?i bratje, je bil dan žalosti za mene. Eden tistih, ki ste zanj molili in ste do zadnjega trenutka upali, da se bo vernil v naročje naše svete vere, zapustil je svet, ne da bi nam bil zapustil to tolažilo. Katoličani morajo očitno spozna v atiJezusa Kristusa in zderžati se vdeleževanja pri tacih pogrebih. In jest, vaš škof, nočem posnemati ljudi, o kterih se govori v evangeliju, da se prepustijo spanju, ter tako puste sovražniku ljuliko sejati med dobro žito, jn zato moram povzdigniti svoj glas in prehiteti svoje
ljudstvo. Oh! res je narbolj živa bridkost, ker smo zvedili, da niso vsi katoličani razumeli svoje dolžnosti in da nekteri izmed njih. odjenjavši ne vem kakošni svetni šegi, vso čast zvestih služabnikov Našega Gospoda žertvovali sedanjemu občnemu mnenju. Za naše mesto Montreal je bilo to poniževanje, za vsacega izmed vas pohujšanje, iu za nie same slabost, zarad ktere se bodo prej ali poznej sramovati morali.
Iz nekega šolskega govora, katerega je zares kerščansk in katolišk vodja imel pri neki javni slovesnosti, naj posnamemo sledečo pripovest:
„V vaši dobi. ljubi moji," rekel je med drugim, „vam življenje naj boljši upe daje, toda resnica nas žene, naj vam povemo, da ni življenje nič ko versta terdih bojev. Od kod pa hočete potrebno moč jemati, da bote brez omahovanja v teh terdih skušnjavah življenja in v nemili usodi ostali stanovitni, če se ne bote opirali na terdno vero? Bolje me bote razumeli, če pazno poslušate naslednjo priptosto dogodbico.
Leta 1859 poznal sem pri pešpolku mladega podčastnika, katerega polk je pervič v ogenj prišel v bitki pri Solferinu. Bilo je ob štirih zjutraj. Kauou zabobni in krogla ferči iu buči čez polk. Trepet spreleti vse verste in večina vojakov kompauije tega podča*tuika, ki je bil „Pariški sin," neveren zasmehovalec. pade na kolena, opravi kratko molitev, potem se zopet mirno in neprestrašeno vzdiguejo in bojujejo se z močjo iu navdušenostjo, ki vse druge saboj vleče."
rKo sem jih vidil na kolena pasti pri začetku bitke," tako pripovedoval mi je podčastnik sam, „mislil sem najpervo, da so ti ljudje boječi in strahopetni. Ko sem jih pa potem tako hladno kervno iu hrabro videl bojevati se. bil sem ves pretresen in iskal sem v svojem notranjem, da bi se spomnil kake molitve; toda oj, nič nisem našel, kajti nikoli niso moji starši z menoj o Bogu govorili.
Po enajsturinem prehudem boju, po nevarnostih in težavah zdrobil mi je granatni strel eno roko in ranil persi mojemu sosedu. Zvečer bila sva skupaj v vojaški bolnišnici; jaz terpel sem strašno, kričal besno in klel, kakor bi bil obseden.
Moj soterpin bil je ravno nasprotno od mene, ves miren in ni se ganil. Jaz pa bil sem nad tem nevoljen in rekel sem mu v nekaki jezni razdraženosti: rTi pa nimaš nobenih bolečin?" „Pač gotovo," rekel je z umirajočim glasom. rstrašno terpim."
„Pa ti ne rečeš nič, ne tožiš prav nič !" rNe," odgovoril je rahlo. „jaz molim!" „On je molil," ponavljal je moj mladi poročnik, ki je zdaj višji častnik, on je molil in je zajemal iz svoje vere v Boga moč. katere jaz nisem imel. serčnost, katere je meni manjkalo. To je na-me storilo taki vtis, da od onega vročega dne tudi jaz — verujem iu molim."
Vera in misel na Boga. kar tako besno zatirajo, proti čemur se nikoli dosti boriti, kar nikoli dosti sramotiti ne morejo, to dvoje samo je zmožno iu močno zadosti, vas, ljubi moji, zoper eno ali drugo reč v življenji varovati, ali vsaj vam pomagati, da britkosti z močjo in poterpežljivostjo prenašate." („Sendb.")
HratovKke zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in- samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Na nogi hudo bolna oseba se prav iskreno v bra-tovsko molitev priporoča, da bi na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca ter Lurške Matere Božje, st. Peregrina, in duš v vicah, ljubi Bog ji zdravje podelil, da bi mogla še nogo rabiti. — Deklina za apreobernjenje. — Brat, da bi mu Bog serce k usmiljenju omečil. — Neki dolžnik, da bi svojo dolžnost spolnil in plačal, kar je dolžan.— Skerbni oče priporočuje bolno hčerko v združeno molitev brat. N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefu in vsih Svetih Božjih za ljubo zdravje, ako je volja Božja.
—	V gerlu bolna oseba, kteri nobeno zdravilo ne pomaga. — Človek, v nevšečni zadevi, za pomoč. — Za srečen izid v neki težavni zadevi. — Žena 8 peterimi otroci priporoča svojega na duhu bolnega moža v pobožno molitev, da bi na priprošnjo prečiste M. D. zopet pamet ^e mu povernila.
Zahvale.
Oko mi je bilo v silni nevarnosti; vender na pri-poročevanje k sv. Frančišku Seraf. in sv. Antonu Pad. mi je bilo obvarovano in se mi je ohranilo, za kar večna hvala Bogu in serčna hvala omenjenima svetnikoma !	Mar. Žušt, Poljan.
Koledar za prihodnji teden:
13. kimovca. S. Notburga. — 14. Povišanje sv. Križa. — 15. (Kvaterna sreda; post.) S. Nikomed. — 16. S. Ljudomila. — 17. (Kvaterni petek; post.) Spomin ss. ran sv. Frančiška Seraf. — 18. (Kvaterna sobota; post). S. Jožef Kupertinski. — 19. Štirnajsta nedelja po Bink. Spomin 7 žalost M. D.
Listek za raznoterosti.
Prečast. gosp. Jan. Kaplenek, postal je kn. škof. duhovni svetnik. Čestitamo.
Molitev za obvarovanje pred kelero. Da bi nas milostni Bog obvaroval te hude bolezni, so milgsp. knez in škof ukazali, da nameato dosedanje molitve št. 17. ali 18. naj ae nadalje privzemlje pri sv. maši molitev št. 12 (za ktero koli potrebo).
V	Alojzijevišče so za šolsko leto 1886/7 na novo sprejeti ti le mladenči:
Maaelj Jan., s Primskovega; Rihtaršič Jan., iz Selc; Zdešar Anton, iz Horjula; BIeiweiss Eranc, iz Naklega; Blei\veiss Peter, iz Naklega; Remškar Valentin, z Brezovca; Lavrič Anton, z Blok; Novak Još., iz Gradca pri Podzemlji; Prelesnik Matija, iz Dobrepolj; P r e ž e 1 j Luka, iz Boh. Bistrice ;Raznožnik France, iz Čemega Verha; Tič Lovro, iz Moravč.
V	Gorici je nov stoljni prošt postal prečast gosp. Andr. Jordan, spirituval centralnega semenišča. Bog daj srečo!
Poprava St. Jakopske cerkve v Ljubljani bode menda skoro dogotovljena.
Prizori iz otroškega življenja v barvanih podobah. Spisal A. Funtek. — Reč bi morala sem ter tje nekoliko bolj moralno osoljena biti, v slovenskem duhu; vsaka predstava enacih delec mora imeti nekaj podučne tehtnosti za vzgojo tudi malih otročičev. Kar se v djanji ne more hvaliti, tudi v podobah ne gre kazati; to velja n. pr. v podobščinah „Mali Zaspanček-; ali: „V kuhinji" (ko n. pr. deček z žlico psa pita, deklica z ročico v kotel aega). Tudi ne kaže predstavljati raznega 8pola otrok sl^ipaj, kakor tega v resničnih igrah ni želeti.
Druga potrebna opomba je: Kakor je presilno cifranje v obleki napačno, tako tudi v podobah to ne
gre (n. pr. v sliki „Pri golobih".) Sicer je misel dobra, in take reči prav primčrne za otročiče.
Dnhovske spremembe.
Ljubljanski škofiji: Duhovnijo so dobili čč. gg.r Jan. Molj, duh. p. v Smledniku,Fužine; M. Lavtižary duh. p. v Sodražici, Rob; M. Koželj, duh. p. v Košani, kuracijo Podkraj. — Prestavljeni so čč. gg.: Ant. Jaklič iz Metlike v Vinico, Fr. Rihar iz Šk. Loke v Ternovo v Ljubi j., Mat. Erzar iz Cerkelj v Šk. Loko, Jož. Rome iz Šmihela v Škocijan, Jan. Bolta s fare pri Kost. v Šmihel. Jak. Porenta iz Srednje vasi na Koč. v Dol, Jan. Nagode z Dobemič v Št. Jernejr Ign ŽitniksŠt. Jerneja v Doberniče ;Jak. Koritnik s Ternovega v Stari terg pri Ložu, Pet. Ogrin z Blok za I. v Ternovo, Jan. Bevec z LašiČ v Bloke; Jan. Dobnikar iz Sp. Idrije v Lašiče, Ant. Lesjak s Trebelnega v Zagorje, Fr. Zoreč iz Zagorja na Tre-belno, F r. Krek iz Žirov v Košano, Jož. Lavrič s Planine v Žiri, Mat. Kljun iz Železnikov za ekpoz. v Begnje pri Čirk. — Na novo nastavljeni so čč. gg.: Jan. Pavlič, sem. duh., v Metliko: Jan. Kačar v Planino, Jož. Kramarič, sem. duh., na Faro pri K.; Jož. Ko s, sem. duh., v Srednjo vas pri Koč.; Jan. Kunavar, sem. duh., v Sodražico; Fr. Šušteršič v Smlednik, Jan. Zupančič v Cerklje , A n t. M a 1 i, sem. duh . v Sp. Idrijo; Jan. Hudovernik, bivši v pokoju, na Studenec.
V kn. škof. semenišče je dozdaj sprejetih 23 gg.r med njimi 7 Čehov.
Umerla sta: Pn. g. stolni prošt JožefZupan, in č. g. Jan. Rekar iz Teržaške škofije. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Histrianus 80 kr. — č. g. Ant. Koblar v Mengši 2 gld. — Čast. gosp. župnik Št Jaklič 5 gld. — Čast. župnik J. Belar 3 gld. — Čast g. A. St. 2 gld. — G. —č— 5 gld. (in za druge dobrotne namene 30 gld.) — Star poterjen prijatelj naše šolske mladine iz T. 12 gld. — Iz Preserja 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Tomaž Potočnik, duh. pomočnik na Verhniki, 52 gld. — Čast. gosp. Ignacij Vrančič, župnik v Zagradcu 3 gld. — Iz Mozirja 40 gld. — Prečast. g. mestni župnik J. Rozman 10 gld. — Iz Preserja 1 gld.
Za cerkev Jezusov, presv. Serca: G. A. M. V. 5 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: čast. Fr. Valentin 40 kr. — Marija Čemažar 1 gld. — Ana Mi-helič 50 kr.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: J. M, 25 gld.
Za zidanje cerkve v Fojnici: Iz samostana čč. oo. Frančiškanov 17 gld. 40 kr.
Za razširjanje sv. vere: Po č. g. Antonu Koblarji, kaplanu v Mengšu, 50 gld.
Za sv. Očeta: Č. g. M. Lavrenčič 2 gld.
Za misijone: Histrianus 80 kr.
Za brat. Sv. R. Telesa: Iz Preserja 1 gld.
Za bratovšino N. lj. Gospi: G. Fr. Sch. v M. 2 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
Na vpraSanje za lurSko vodo: Dobi ae pri č. g. at. kapi. Mat. Kolarji. — Na vprašanje zaatran novomešk. štud.: Ni ie prav gotovega, pa ae bo dobilo.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani