507ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Miha Preinfalk
Zgodovinopisje na Slovenskem in njegov odnos do plemstva
Nekdanje plemstvo na Slovenskem si po~asi, a vztrajno znova utira pot v slovensko dru‘bo.
Plemi{ke rodbine so predmet znanstvenih in poljudnih razprav, o njih snemajo televizijske
oddaje, pripadniki nekdanjih »slovenskih« plemi{kih rodbin pogosto obiskujejo domovino
svojih prednikov (tudi v povezavi z denacionalizacijo) in na ta na~in zbujajo zanimanje me-
dijev... Plemstvo, ki je bilo dolga stoletja prisotno na slovenskih tleh, je sestavni del sloven-
ske zgodovine in zanikanje tega dejstva je metanje peska v o~i ter potvarjanje ali bolje re~eno
pohabljanje slovenskega zgodovinskega spomina. Zato bo namen pri~ujo~ega prispevka na
kratko predstaviti specifi~en polo‘aj plemstva na Slovenskem in razlo‘iti, zakaj je sintagma
»slovensko plemstvo« histori~no vpra{ljiva. Hkrati bo sku{al ~lanek predstaviti polo‘aj plem-
stva v zgodovinopisju na Slovenskem, ki je v veliki, ~e ne celo odlo~ilni meri pripomogel k
odnosu slovenske dru‘be in slovenskega javnega mnenja do tega »izgubljenega stanu«.1
Slovenska dru‘ba ima do plemstva na Slovenskem ambivalenten odnos – brez njega ne
moremo, z njim pa tudi ne. ^e se po eni strani slovenska dru‘ba navdu{uje nad plemi{ko
kulturo (npr. srednjeve{ki grajski dnevi, vite{ke igre, poroke v tem stilu in podobno) in po-
vzdiguje dose‘ke posameznikov, ki so odlo~ilno pripomogli k nastajanju in uveljavljanju
slovenske kulturne in nacionalne identitete (npr. Janez Vajkard baron Valvasor ali @iga baron
Zois), pa po drugi strani ugotovimo, da se nekdanjega plemstva {e vedno dr‘i stigma
izkori{~evalskega in predvsem tujerodnega dru‘benega razreda, ki je zatiral, izkori{~al in
du{il slovensko, predvsem kme~ko prebivalstvo. Krivdo za tak{no stanje gre pripisati pred-
vsem dejstvu, da se je slovensko zgodovinopisje ‘e po prvi svetovni vojni, predvsem pa
seveda po drugi svetovni vojni, zavestno odreklo temeljitemu in sinteti~nemu raziskovanju
plemstva na Slovenskem, oziroma ga marginaliziralo z argumentom, da je plemstvo v slo-
venskem prostoru neavtohtoni tujek, s tujim jezikom in kulturo, ki je zatiral slovenskega
kmeta in zaviral nastajanje slovenske nacionalne identitete.2
Resnica, kot ponavadi, ni enostavna, ~rno-bela, ampak le‘i nekje vmes. Vse gornje argu-
mente lahko brez ve~jih te‘av ovr‘emo z nekaj preprostimi dejstvi in primeri. Prvi~: vpra{anje
nacionalnosti. Dejstvo je, da je vpra{anje nacionalne identitete pojav konca 18., predvsem pa
19. stoletja. Prebivalstvo, ne glede na dru‘beni razred, se je do razmaha nacionalnih idej
opredeljevalo zgolj po de‘elni pripadnosti ali po pripadnosti vladarju. Pojem nacionalnosti je
pojav moderne dobe in ga zato ne moremo brez zadr‘kov aplicirati na pretekla stoletja. Me-
rila, ki danes dolo~ajo neko nacionalno identiteto, so bila v preteklosti povsem irelevantna.
Delitev na Slovence in Nemce je {ele od za~etka 19. stoletja dobivala vedno ostrej{e poteze
in je dejansko prisilila prebivalstvo slovenskih de‘el, predvsem plemstvo, da se je opredelilo
bodisi za eno bodisi za drugo stran. Velika ve~ina plemstva se je odlo~ila za nem{ko stran, saj je
plemstvo pripadalo tistemu skupnemu srednjeevropskemu kulturnemu krogu, ki je nosil ger-
manski predznak. Ta delitev je poenostavljala veliko bolj zapleteno nacionalno sliko. Plemstvo
1 @VANUT, Maja, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994, str. 8.
2 [TIH, Peter, Srednjeve{ko plemstvo in slovensko zgodovinopisje, v: RAJ[P, Vincenc i. dr. (ur. ), Melikov
zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana, 2001, str. 61–72.
508 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
je bilo v svojem bistvu pravzaprav nadnacionalno, lahko bi rekli tudi multietni~no, saj se je
po ‘ilah prakti~no vsakega plemi~a pretakala ne le germanska, ampak tudi slovanska, roman-
ska in mad‘arska kri. Nacionalne delitve in nasprotovanja, ki so do‘iveli vrhunec z nastankom
novih, nacionalnih dr‘av, so na Slovenskem v kon~ni fazi (kljub formalni odpravi plemstva
leta 1919, njihovemu izseljevanju in izgubi gospodarskega in politi~nega pomena) med dru-
go svetovno vojno pripeljali do fizi~ne eliminacije {e zadnjih posameznikov iz vrst nekdanjega
plemstva in njihove materialne kulture (gradovi). Dodatno pa je k stigmatizaciji plemstva,
kot ‘e re~eno, pripomogla povojna oblast, ki je {e potencirala delitev na izkori{~evalsko
nem{ko plemstvo in izkori{~ani slovenski kme~ki razred.
S pojmom nacionalnosti je tesno povezan tudi pojem avtohtonosti, ki se ga da zelo hitro
zlorabiti. Trditev, da plemstvo na Slovenskem ni avtohtono, temve~ pri{lek od drugod, dr‘i le
delno. Res je, da so se nekatere plemi{ke rodbine na slovenska tla priselile {ele v zadnjih
stoletjih (npr. italijanske rodbine Lazarini, Codelli, Zois), po drugi strani pa imamo stare
rodbine, ki so tu ‘e od srednjega veka ali {e dlje (npr. rodbina Auersperg, ki ji na slovenskih
tleh sledimo (vsaj) ‘e od 12. stoletja). ^e tu {e malo dreznemo v osje gnezdo med uradno
zgodovino in t.i. venetologijo, lahko re~emo tudi, da Slovenci na tem prostoru nismo povsem
avtohtoni, temve~ me{anica Slovanov iz zgodnjega srednjega veka in starega prebivalstva, ki
je na tem prostoru bivalo pred Slovani. Pa tudi ti niso bili tu ‘e od nekdaj, temve~ so pri{li od
drugod. Skratka gre za vpra{anje, kdo je bil prej, ki pa hitro izgubi svoj naboj, saj tu ne gre za
vpra{anje let ali desetletij, temve~ stoletij in celo tiso~letij. Marsikatera plemi{ka rodbina na
Slovenskem je tu prebivala veliko dlje in je veliko bolj avtohtona kot marsikatera danes
povsem slovenska neplemi{ka rodbina. Tudi kriterij uporabe jezika in opismenosti ne stoji na
trdnih tleh, saj je dokazano, da je prakti~no vse plemstvo, ki je ‘ivelo na dana{njem sloven-
skem etni~nem ozemlju, poznalo in uporabljalo tudi slovenski jezik. Zlasti na Kranjskem je
bila sloven{~ina med plemstvom tako raz{irjena, da pogojno lahko govorimo celo o sloven{~ini
kot o prvem jeziku kranjskega plemi~a.3 Lep primer »multietni~nosti« predstavlja Janez
Vajkard baron Valvasor – po rodu iz dana{nje Italije, ki je ustvarjal v nem{kem jeziku in se je
imel za Kranjca (pogojno re~eno Slovenca). Zanimiv primer je tudi Katarina Elizabeta grofi-
ca Auersperg, rojena Ursini grofica Blagaj, ki je umrla 1702 in bila poznana kot [pela (vulgo
Spela Sclavonice vocata).4 Nenazadnje lahko na tem podro~ju vle~emo vzporednice z
dana{njim ~asom, ko v prakti~no vse svetovne jezike in kulture vdirajo elementi angle{kega
jezika in kulture, pa se nih~e, ki ni Angle‘ ali Ameri~an, ne opredeljuje kot tak{en.
Zato je po mojem mnenju problemati~no govoriti o »slovenskem plemstvu«, saj se plem-
stvo samo, kot re~eno, ni opredeljevalo po nacionalnosti, temve~ po de‘elni pripadnosti.
Auerspergi so na primer veljali za kranjsko plemstvo, Trauttmansdorffi za {tajersko, Trautso-
ni za tirolsko in podobno. Slovenija v tem pogledu velja za neke vrste izjemo, saj njen etni~ni
teritorij do razpada avstro-ogrske monarhije ni predstavljal enotne politi~ne tvorbe, ampak je
bil razdeljen na {tiri, celo pet de‘el (Kranjska, [tajerska, Koro{ka, Gori{ka in Prekmurje kot
del Ogrske). Drugi narodi (^ehi, Mad‘ari, tudi Hrvati) lahko s tega stali{~a veliko bolj upra-
vi~eno govorijo o nekem »nacionalnem« plemstvu, saj so bili njihovi etni~ni teritoriji, iz
katerih so kasneje zrasle nacionalne dr‘ave, kot celota vklju~eni v monarhijo in niso bili
razdeljeni tako kot slovenski prostor. Poleg tega so vsi trije omenjeni narodi imeli lastno
dr‘avo in plemstvo do formalne vklju~itve v habsbur{ko cesarstvo in so tako na podlagi tega
zgodovinskega spomina lahko razvijali idejo svojega lastnega nacionalnega plemstva, kar pa
3 @VANUT, Od viteza, str. 32–35.
4 BENEDIK, Martin in KRALJ, Angel, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja {tajerska kapu-
cinska provinca; Acta Eccelsiastica Sloveniae 16, str. 566.
509ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
je bilo Slovencem zaradi zgodovinskih danosti onemogo~eno. Prav te okoli{~ine so nareko-
vale tistemu delu plemstva, ki je dejansko iz{el iz vrst slovanskega (slovenskega) prebivalstva
na Slovenskem, da so se, lahko bi rekli, germanizirali – prevzeli so nem{ko verzijo imena
(Fedran-Födransperg, Jelov{ek-Fichtenau, Oblak-Wolkensperg…) in nem{ko kulturo, ki ji
bila v preteklih stoletjih pa~ kultura dvora in visoke dru‘be. Z nacionalnostjo in narodno
zavednostjo nimajo ti pojavi do 19. stoletja prakti~no nobene zveze.
Edini kriterij, po katerem bi del nekdanjega plemstva v habsbur{ki monarhiji pogojno
lahko ozna~ili kot slovenskega, je kriterij ozemeljske pripadnosti. Kranjska ter del [tajerske,
Koro{ke in Gori{ke so se ozemeljsko pokrivali z ozemljem dana{nje Slovenije. Plemstvo v
teh de‘elah se je, ~eprav na prvi pogled obarvano z germanskim predznakom, tesno, skorajda
organsko prepletalo s slovenskim prebivalstvom. Zato je ob preu~evanju slovenske zgodovi-
ne, torej zgodovine nekega prostora (ob upo{tevanju dejstva, da je npr. izraz zgodovina Slo-
vencev ‘e davno prese‘en) in vseh pojavnih oblik in fenomenov, ki so se odvijali na tem
prostoru, nujno potrebno vklju~iti tudi netipi~no slovenske pojave, torej tudi plemstvo. Samo
s tega vidika lahko nekdanje plemstvo na Slovenskem pogojno ozna~imo tudi kot slovensko
plemstvo.
Tu moramo omeniti tudi fenomen Celjskih grofov, ki so edini, ki jim slovenska historio-
grafija priznava (oz. jim je priznavala) neke vrste slovenski predznak. Toda tu gre pravzaprav
za dvojna merila. Celjski niso bili ni~ bolj oziroma ni~ manj slovenski kot ostalo takratno
plemstvo v slovenskem prostoru. Argumente, s katerimi nekateri zavra~ajo ostalo plemstvo
kot »slovensko«, v primeru Celjskih uporabljajo prakti~no brez zadr‘kov. Celjski verjetno
niso znali ni~ bolje in ni~ slab{e slovensko kot ve~ina takratnega plemstva v na{em prostoru;
~etudi je njihov rod izhajal iz rodbine sv. Heme Kr{ke, to {e ne pomeni, da so bili dejansko
kaj bolj »slovenski« in avtohtoni od {tevilnih drugih plemi{kih rodbin; in tudi njihovo politi~no
delovanje, ki mu mnogi pripisujejo pridih slovanstva, celo jugoslovanstva, ni ni~ drugega kot
splet okoli{~in – prostor na severu, v cesarstvu, je bil ‘e tako zasi~en s {tevilnimi drugimi,
njim podobnimi ambicioznimi in stremu{kimi plemi{kimi rodbinami, da je bil manevrski
prostor Celjskih mo~no omejen. Zato so se, tudi s pomo~jo ‘enitnih zvez usmerili na jug oz.
jugovzhod (Hrva{ka, Bosna, Srbija, celo tur{ki dvor), kjer so se jim ponujale ve~je mo‘nosti
za njihovo ekspanzionisti~no politiko. Pri tem so imeli mo~no podporo v cesarju Sigismun-
du, ki je bil z njimi tudi sorodstveno povezan (njegova ‘ena je bila Barbara Celjska).5 Go-
voriti o Celjskih kot o slovenskem plemstvu, pa je, vsaj po mojem mnenju, pretirano in
zgodovinsko neto~no.
Eden od argumentov, ki ga Slovenci pogosto uporabljamo proti nekdanjemu plemstvu, je
tudi izkori{~anje kmeta. Z dana{njega stali{~a je bila dru‘ba v preteklih stoletjih brez dvoma
krivi~na, toda ljudje tistega ~asa je niso dojemali na ta na~in. Za njih je bila dru‘bena uredi-
tev postavljena od boga, torej je morala biti pravi~na in sprejemljiva. Seveda je prihajalo do
nezadovoljstev, ve~jih ali manj{ih kme~kih uporov, toda ti so izbruhnili skoraj brez izjeme le
takrat, ko so si fevdalci (torej plemi~i) dovolili posegati v staro ureditev, in so navijali davke
in dajatve preko meje. Geslo upora leta 1515 je bil boj za staro pravdo, torej za tisto ureditev,
ki je veljala nekdaj. Zahtevali so zni‘anje dajatev, ne pa njihovo odpravo. Poleg tega se mo-
ramo zavedati, da plemstvo ni bil nek tog in stati~en organizem, temve~ se je razvijal in je
sledil toku ~asa. Zato ne moremo ena~iti plemstva srednjega in tudi zgodnjega novega veka s
plemstvom 18. in 19. stoletja. ^e je bilo prvo res v veliki meri precej izkori{~evalsko in
5 O problematiki Celjskih grofov glej predvsem razprave Petra [tiha, npr. Celjski grofje – {e vedno raziskovalni
problem, v: FUGGER GERMADNIK, Rolanda (ur.), Celjski grofje, stara tema – nova spoznanja. Zbornik mednaro-
dnega simpozija, Celje 1998, str. 11–22.
510 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
neob~utljivo za tegobe svojih podlo‘nikov (kar se jim je pogosto ma{~evalo), pa je imelo
plemstvo kasnej{ih obdobij (seveda ne v celoti) bolj razvit socialen ~ut. Hkrati je sprejemalo
novosti v razvijajo~em se kmetijstvu in industriji in je te uvajalo tudi na svojih gospostvih. S
tem se ni izbolj{ala le podoba in donosnost zemlji{~a, temve~ tudi standard podlo‘nikov.
Plemi~i so na svojih gospostvih ustanavljali ustanove za socialno {ibke (npr. zapu{~ene otro-
ke, bolne in onemogle uslu‘bence gospostva, {ole…). Zato so mnogi podlo‘niki tudi po
zemlji{ki odvezi in odpravi podlo‘ni{tva leta 1848 radi ostali v slu‘bi svojih nekdanjih go-
spodarjev, zdaj seveda proti pla~ilu. Poleg tega se je potrebno zavedati, da je plemstvo skozi
stoletja izgubljalo svojo mo~, saj so jim vladarji (Maksimiljan I. v za~etku 16. stoletja, Jo‘ef
II. konec 18. stoletja) v svojih absolutisti~nih te‘njah odpravljali plemi{ke predpravice. Po
letu 1848 je tako plemstvu ostala le {e pravica do uporabe plemi{kih atributov (ime, grb,
predikati), leta 1919 pa je bilo tudi to formalno odpravljeno.
Iz vsega povedanega torej jasno vidimo, da plemstvo nikakor ni bil nek parazitski tujek v
dru‘bi preteklih stoletij. Njegov nastanek in obstoj sta bila normalen pojav v razvoju ~love{ke
dru‘be, ki pa je s pojavom idej o enakosti vseh ljudi, po~asi izgubljal na pomenu in je postajal
neke vrste anahronizem v dru‘bi, zato je bil tudi formalno odpravljen. Nikakor pa ob vsem
tem ne smemo pozabiti na veliko vlogo, ki jo je plemstvo igralo pri politi~nem, gospodar-
skem, kulturnem in dru‘benem razvoju posameznih de‘el in posledi~no tudi kasnej{ih dr‘av.
Zato je preu~evanje plemstva v vseh njegovih vidikih, brez dvoma historiografsko ne le
upravi~eno, temve~ nujno.
To je seveda zgolj teoreti~ni prikaz dejstev, na podlagi katerega sem predstavil nujnost
pritegnitve plemstva v historiografske raziskave. Kak{no pa je dejansko stanje v zgodovino-
pisju na Slovenskem in njegovem odnosu do plemstva? Najprej je potrebno poudariti, da
plemstva ne moremo znanstveno raziskovati zgolj z enega (npr. genealo{kega) vidika. Aspekt
raziskovanja je in mora biti ve~plasten. Plemstvo je v preteklosti obvladovalo prakti~no celotno
javno ‘ivljenje – od politike in javne uprave do cerkve in vojske. Plemstvo je bilo nosilec
gospodarskega in kulturnega razvoja, vplivalo je na izobra‘evanje, znanost, arhitekturo in
izgled kulturne pokrajine... To velja za celotno obdobje formalno-pravnega obstoja plemi{kega
stanu, ~eprav je bil njegov vpliv v razli~nih obdobjih seveda razli~en. Raziskovanje katerega
koli podro~ja iz evropskega srednjega in novega veka je zato isto~asno tudi raziskovanje
razli~nih vidikov ‘ivljenja in delovanja plemstva.
Vseeno pa bi lahko zgodovinopisje na Slovenskem, ki se ukvarja eksplicitno s plemstvom
kot takim, v grobem razdelili na pet obdobij. Prvo obdobje zajema ~as do 19. stoletja, torej do
razvoja in ustalitve zgodovinopisja kot znanstvene vede. To je obdobje, za katerega veljajo tri
splo{ne ugotovitve: pisci iz tega ~asa ustvarjajo skoraj izklju~no le v nem{kem ali latinskem
jeziku, te‘i{~e njihovega raziskovanja je veliko bolj kot v kasnej{ih obdobij usmerjeno na
plemstvo, njihove raziskave pa se osredoto~ajo bolj ali manj le na genealo{ke vidike plem-
stva. To je seveda povsem razumljivo, ~e upo{tevamo, da je bilo plemstvo v preteklih sto-
letjih vodilni sloj dru‘be, ki je imel v rokah niti gospodarskega, politi~nega, kulturnega in
dru‘benega razvoja. Ker je bila ena od glavnih zna~ilnosti plemi{ke dru‘be elitizem, je bilo
poreklo nekega plemi~a odlo~ilnega pomena za njegovo ‘ivljenje. Pri organiziranju poro~nih
zvez so dru‘ine izdelale rodovnike, ki so segali tri ali {tiri generacije nazaj in ve~ ko je imel
nekdo plemenitih prednikov, bolj{o poro~no partijo je predstavljal. Seveda tu niso {teli le
o~etovi, temve~ tudi in enakovredno materini predniki. Po navadi je bil tak{en rodovnik
izdelan v obliki pahlja~e, pri ~emer so levo stran predstavljali predniki po mo{ki, desno stran
pa predniki po ‘enski strani. Obi~ajno je bil ob vsakem predniku narisan tudi grb njegove
rodbine. Podobne rodovnike je bilo potrebno predlo‘iti tudi pri potegovanju za razli~ne cerk-
vene ali posvetne slu‘be, pri pro{njah za dodelitev raznih ustanov oziroma {tipendij
511ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
(Stiftung) in podobno. Ko je cesarica Eleonora (princesa iz Mantove), vdova cesarja Ferdi-
nanda III. leta 1668 ustanovila red zvezdnega kri‘a (Sternkreuzorden), je v pravilih dolo~ila,
da morajo prosilke za podelitev reda poleg izkazane pobo‘nosti predlo‘iti tudi rodovnik, ki
je zajemal vsaj 16 plemenitih prednikov po o~etovi in materini strani, ter isto~asno {e enak
rodovnik za mo‘evo dru‘ino. ^e tak{nega mo‘evega rodovnika ni bilo mogo~e izdelati (kar
pomeni, da je bil mo‘ »manj« plemenit od prosilke), se red zvezdnega kri‘a ni podelil oziro-
ma ga je bilo potrebno vrniti. To, t.i. preverjanje prednikov (Ahnenprobe) je bilo podvr‘eno
strogemu nadzoru s strani razli~nih neodvisnih (seveda plemenitih) komisij, ki so s svojim
podpisom in pe~atom jam~ile za verodostojnost podatkov. Kasneje so podobno vlogo pre-
vzele razli~ne plemi{ke organizacije, ki so vodile evidenco ~lanov posameznih plemi{kih
rodbin in so te evidence tudi javno objavljale v tiskani obliki (kar je praksa tudi dandanes).
Zato ne presene~a, da so v tem, prvem obdobju zgodovinopisja na Slovenskem nastajala
{tevilna dela, ki se ukvarjajo z izvorom neke plemi{ke rodbine ter z rodbinskimi povezavami
njenih ~lanov z drugimi plemi{kimi rodbinami. Tak{na dela so pogosto nastajala po naro~ilu,
kar pomeni, da so si pisci v ‘elji ugoditi svojim naro~nikom pogosto izmi{ljali podatke in pri
izvoru rodbine segali dale~ v zgodovino. ^e zraven pri{tejemo {e nepoznavanje virov, lahko
z nekoliko bolj pozornim in kriti~nim preverjanjem hitro ugotovimo znanstveno neuporab-
nost tak{nih genealogij. Seveda to velja predvsem za genealo{ke prikaze srednjeve{kega plem-
stva. Raziskave za novove{ko obdobje so veliko zanesljivej{e, kajti njihovi avtorji so bili
sodobniki preu~evanih rodbin in so pogosto iz prve roke poznali sorodstvena razmerja. V
prvi vrsti je potrebno v tem kontekstu omeniti Janeza Ludvika Schönlebna in njegove {tiri
genealo{ke prikaze rodbin Auersperg, Gallenberg, Ursini-Blagaj in Attems s konca 17. sto-
letja.6 Izpod njegovega peresa izvirajo tudi {tevilne kratke genealo{ke predstavitve kranjskih
plemi{kih rodbin, ki pa so ostale ve~inoma v rokopisu.7 Schönlebnu je bil zgled Janez Gre-
gor Lukan~i~, ~igar rodoslovna raziskovanja kranjskega plemstva prav tako niso do‘ivela
izdaje v tiskani obliki, ampak jih danes hrani Arhiv Republike Slovenije med rokopisi.8 Ve-
liko se je s plemstvom ukvarjal tudi znameniti Janez Vajkard Valvasor, ki je (sicer po poreklu
tudi sam plemi~ z nazivom baron) velik del svoje Slave vojvodine Kranjske posvetil prav
svojim bli‘njim in daljnim sorodnikom oziroma »stanovskim kolegom«.9
Seveda pa je potrebno na tem mestu poudariti, da plemstvo in njegova genealo{ka podoba
{e zdale~ nista bila edina ali morda celo prevladujo~a tematika, s katero so se ukvarjali novo-
ve{ki zgodovinopisci. @e v obdobju pred 19. stoletjem lahko sledimo {tevilnim poskusom
pisanja zgodovine nekega zaklju~enega prostora, ki je bil pred nastankom nacionalnih dr‘av
pa~ okvirjen z de‘elnimi mejami. Tak{na dela imajo z dana{njega stali{~a znanstveno vred-
nost le v tam, kjer so avtorji opisovali sodobne dogodke. Opisi starej{ih obdobij, ki segajo v
anti~ne ali celo svetopisemske ~ase, imajo za dana{njega zgodovinarja le posredno veljavo –
razkrivajo namre~ mentaliteto ~asa in prostora, v katerem je posamezni zgodovinopisec ‘ivel
6 SCHÖNLEBEN, Janez Ludvik, Genealogia illustrissimae familiae principum, comitum et baronum ab Aur-
sperg, Labaci 1681; isti, Genealogia illustrissimae familiae sac. rom. imp. comitum de Gallenberg, Labaci 1680;
isti, Rosa Ursina in provinciis Austriacis florens, Labaci 1680; isti, Genealogia illustrissimae familiae D. D. comi-
tum ab Attimis, Labaci 1681.
7 SCHÖNLEBEN, Janez Ludvik, Appendix ad Annales et Chronologiam Carnioliae sive Genealogica, s.l. 1654
(rokopis).
8 LUKAN^I^ (Lucantschitsch), Janez Gregor, Crainisch Stammenbuch der anderer Theil von denen Freyherrn,
Herrn und Landtleuthen auch andern ritterlich und adelichen Geschlechten des löbl. Fürstentumbs in Crain (roko-
pis), Laibach 1700; isti, Genealogien Fürsten unnd Graffen Standts des Löbl. Herzogtumbs Crain (rokopis iz leta
1681).
9 VALVASOR, Janez Vajkard, Die Ehre dess Herzogthum Crain I–XV, Laybach 1689.
512 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
in deloval. Na obmo~ju Kranjske je potrebno izpostaviti ‘e omenjena polihistorja Janeza
Ludvika Schönlebna in njegovo delo Carniola antiqua et nova (1681) ter Janeza Vajkarda
Valvasorja, avtorja znamenite Die Ehre des Herzogthums Krain (1689). Na Koro{kem so se
de‘elni zgodovini pisci posve~ali {tevilni avtorji od Jakoba Unresta in Paracelsusa do Hiero-
nima Megiserja, (uradnega) avtorja Annales Carinthiae iz leta 1612. Zelo razvito je bilo tudi
zgodovinopisje na Gori{kem in v Furlaniji, kjer bi izpostavili morda le Martina Bav~erja in
njegovo Zgodovino Norika in Furlanije (Historia rerum Noricarum in Forojuliensium iz leta
1663).10 Zanimivo in hkrati zna~ilno za omenjeno obdobje pa je, da {tevilna domoznanska
dela iz tistega ~asa veliko pozornosti in prostora namenijo tudi pomembnim plemi{kim rod-
binam, ki so izvirale iz njihove de‘ele in pomembno zaznamovale njeno zgodovino in razvoj.
Zgodovinopisje se je s preoblikovanjem v moderno znanstveno vedo v 19. stoletju prav
tako v veliki meri osredoto~ilo na plemstvo kot na nosilca dru‘benega, kulturnega in politi~nega
razvoja. V tem ~asu so se za~ele pojavljati periodi~ne publikacije (Mittheilungen des histori-
schen Vereins für Krain, Mitteilungen des Musealvereins für Krain (MMK), Carniola, Car-
niolia, Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko, Letopis Matice Slovenske...), v katerih so
znani, pa tudi danes neznani in pozabljeni ljubiteljski zgodovinarji (Radics, Steklasa, Dimitz,
Komatar, Koblar in mnogi drugi) objavljali najrazli~nej{e prispevke s podro~ja slovenske
zgodovine.11 Plemstvo so obravnavali in predstavljali v obliki biografskih skic posamez-
nikov ali celotnih rodbin, posve~ali so se njihovim voja{kim in politi~nim dose‘kom, preu~evali
so zgodovino gradov in dvorcev ter objavljali vsebino grajskih inventarjev in arhivov. Seveda
razprave niso izhajale samo v periodi~nem tisku, temve~ tudi v obliki samostojnih publikacij
in monografij.12 Latin{~ina prakti~no izgine, v ospredje pa za~ne stopati sloven{~ina. Vzpo-
redno s prodorom slovenskega jezika v zgodovinopisje in v skladu s prebujajo~imi se sloven-
skimi in nem{kimi nacionalnimi idejami, se pojavijo tudi prvi poskusi, da bi se plemstvo na
Slovenskem obravnavalo kot slovensko plemstvo. Slovensko pi{o~i zgodovinarji za~nejo slo-
veniti osebna imena plemi~ev in tudi njihove »priimke« prevajajo s slovenskimi toponimi.
Tako Johann Auersperg postane Ivan Turja{ki, Johann Josef Egkh-Hungerspach je Ivan Jo‘ef
Brdsko-Vogrski, {e celo Friderik Celjski se v Oro‘novi Celjski kroniki prelevi v Mirka. S
tem se je tudi v slovenskem prostoru uveljavila praksa, ki je bila in je {e danes v splo{ni
uporabi tudi pri drugih narodih (~e{ko zgodovinopisje na primer Johanne preimenuje v Jane,
mad‘arsko v Jánose, italijansko pa v Giovannije). To je po svoje razumljivo in upravi~eno,
saj se vedno znova poka‘e, da ljudje, ki ‘ivijo v etni~no me{anem okolju prej ali slej v celoti
ali pa vsaj delno prevzamejo navade ve~inske okolice. Tudi ko gre za vpra{anje osebnih imen
(indikativen primer v tem smislu je ‘e omenjena Katarina Elizabeta grofica Auersperg s
konca 17. stoletja, ki je bila v svoji okolici poznana kot [pela).
Vsem zgodovinarjem 19. stoletja, ne glede na jezik, ki ga pri svojem delu uporabljajo, pa
je skupno, da se zavedajo zanimive in bogate zgodovine, ki se je odvijala na slovenskih tleh
in h kateri so posamezniki (predvsem iz plemi{kih vrst) prispevali pomembne dele‘e, ne
10 Prim. MARU[I^, Branko in [TIH, Peter, Pater Martin Bav~er. Ob {tiristoletnici rojstva, Nova Gorica/Lju-
bljana 1995.
11 Priznati je treba, da je bil tak{en razvoj zna~ilen predvsem za osrednjo slovensko de‘elo – Kranjsko. Ostale
de‘ele so na tem podro~ju (torej podro~ju slovenskega zgodovinopisja) zaostajale. Omembe vredno je le delo Anto-
na Krempla z naslovom Dogodiv{ine {tajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence (iz{lo v Gradcu leta 1845) in
pa ^asopis za zgodovino in narodopisje, ki je za~el v izhajati v Mariboru leta 1904.
12 Npr. RADICS, Peter von, Herbard VIII., Freiherr zu Auersperg (1528–1575), Wien 1862; isti, Johann Weikhard
Freiherr von Valvasor, Laibach 1910; BECKH-WIDMANSTETTER, Leopold von, Die Familienchronik der Gra-
fen Barbo von Wachsenstein, 1881, s.l..
513ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
glede na svojo morebitno nacionalno pripadnost. Plemstvo je morda kulturno res pripadalo
germanskemu svetu, a je bilo hkrati tesno povezano, v dolo~enih segmentih celo zlito s slo-
vanskim okoljem, v katerem je ‘ivelo in delovalo. Svoje sile je zato plemstvo usmerjalo v
za{~ito in blagostanje svojega okolja in se pri tem ni oziralo na nacionalne aspekte. Tak{no
prepri~anje je mogo~e zaslutiti tudi v zgodovinarskih prispevkih iz tistega ~asa. Pri svojem
raziskovanju se avtorji opirajo na zgodovinske vire, tudi tiste, ki danes morda niso ve~ do-
stopni, ter jih (vsaj nekateri) kriti~no vrednotijo. Tudi zato kraj{a in dalj{a historiografska
dela iz tega {e danes predstavljajo dragocen vir podatkov za raziskovanje zgodovine plem-
stva na Slovenskem.
Kljub vsemu pa je nekje od zadnje ~etrtine 19. stoletja dalje opaziti, da nacionalni kon-
flikti prodrejo tudi v zgodovinopisje in dolo~ajo njegove smernice. Zlasti slovensko orienti-
rani in slovensko pi{o~i zgodovinarji se raje kot plemstvu, ki je bilo takrat ve~inoma (nikakor
pa ne v celoti!) v nem{kem taboru, posve~ajo drugim, pogojno re~eno bolj slovenskim te-
mam. V ospredje stopijo me{~anstvo, zgodovina mest (njihov nastanek, pravice, razvoj, ‘upani
in mestna uprava), umetnost in arhitektura, industrija in podobno. ^lanki o plemstvu v histo-
riografskih publikacijah tistega ~asa postajajo vedno bolj izjema kot pravilo. ^e je na primer
v MMK po grobi oceni tretjina do ~etrtina prostora namenjena prispevkom, ki se tako ali
druga~e ukvarjajo z ‘ivljenjem in delovanjem plemstva, se v slovenski periodiki do konca
prve svetovne vojne stanje povsem spremeni – le tu in tam se pojavi ~lanek na temo plem-
stva.13 Delno izjemo od te ugotovitve predstavljajo ~lanki Ivana Steklase o znamenitih
(plemi{kih) vojskovodjih, ki so redno izhajali v Letopisu oz. Zborniku Slovenske matice.14
Na tem mestu je potrebno omeniti tudi genealo{ke pripomo~ke za raziskovanje plemstva, ki
jih je v treh knjigah v prvem desetletju 20. stoletja izdal Ludvik Schiviz pl. Schivizhoffen,15
ter zasebna genealo{ka zbirka barona Ludvika Lazarinija, v kateri je zajeto ne le plemstvo na
Slovenskem, temve~ plemstvo na splo{no.16 Omenjene genealo{ke zbirke jezikovno sicer
sodijo v nem{ko (pogojno re~eno) historiografijo na Slovenskem, a so vseeno pokazatelj, da
je bilo plemstvo v tistem ~asu {e vedno do neke mere aktualno.
Historiografsko »zapostavljanje« plemstva po drugi strani lahko razlo‘imo tudi z dejan-
skim stanjem v takratni dru‘bi. Plemstvo, ki je skozi stoletja po~asi izgubljalo svoje predpra-
vice, s tem pa dejansko tudi svojo mo~ in dru‘beni vpliv, je po letu 1848 stopilo na pot
dru‘bene degradacije in biolo{kega red~enja. Vedno ve~ plemi~ev se je odlo~alo za samsko
‘ivljenje, s ~imer so onemogo~ili biolo{ko reprodukcijo svojega stanu. Plemkinje pa so se
vedno pogosteje poro~ale s pripadniki me{~anstva, s ~imer so prevzele njihov stan in izgubi-
le svojega. Druga polovica 19. stoletja je za plemstvo v dru‘benem, ekonomskem in nacio-
nalnem smislu predstavljala velik izziv, na katerega so znali in zmogli odgovoriti le redki
13 KOVA^I^, Fran, Vitezi Pesni~arji, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje 9/1912, str. 1–41; STESKA,
Viktor, O Lambergih, v: Carniola n.v. 6/1915, str. 81–89.
14 STEKLASA, Ivan, Andrej Turja{ki (1557–1594), v: Letopis Matice Slovenske (LMS) 1890, str. 1–51; isti,
Franc Karol Turja{ki, karlov{ki general (1660–1713), v: Zbornik Matice Slovenske (ZMS) 4/1902, str. 86–111; isti,
Herbard X. Turja{ki, karlov{ki general (1613–1669), v: ZMS 3/1901, str. 90–119; isti, Herbart Turja{ki (1528–
1575), v: LMS 1889, str. 88–121; isti, Ivan Turja{ki, kraji{ki zapovednik (?–1580), v: LMS 1898, str. 130–158; isti,
Ivan Vajkard Turja{ki (1615–1677), v: LMS 1897, str. 39–112; isti, Ivan Josip Herberstein (1630–1689), v: ZMS 9/
1907, str. 77–153; isti, Jurij Lenkovi~, v: LMS 1895, str. 53–145; isti, Vid Kisel, karlov{ki general (1602–1609), v:
ZMS 6/1904, str. 23–57.
15 SCHIVIZ v. SCHIVIZHOFFEN, Ludwig, Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca, Görz
1904; isti, Der Adel in den Matriken der Stadt Graz, Graz, 1909; isti, Der Adel in den Matriken des Herzogtums
Krain, Görz, 1905.
16 Danes zbirko hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana pod signaturo LJU 340. Zbirka obsega 26 {katel in 12 fas-
ciklov.
514 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
posamezniki iz vrst plemstva. Tudi v zgodovinarskih vrstah so prevladovali neplemi~i, le
redki posamezniki modre krvi so se odlo~ali za znanstveno raziskovanje preteklosti (npr.
Peter pl. Radics, Arnold Luschin pl. Ebengreuth, arheolog Michelangelo baron Zois pl.
Edelstein in kasneje Rudolf Andrejka pl. Livnodolski...). Odsotnost plemstva v zgodovino-
pisju je torej pojav, ki je premo sorazmeren s izginjanjem plemstva v dru‘bi. To situacijo zelo
slikovito opisujejo besede pisatelja Friedricha Gagerna (sicer barona), ki je neko~ dejal, da je
dol‘nost starega plemstva, da izumre.
Ta trend se je nadaljeval in se {e okrepil po prvi svetovni vojni z nastankom nove jugoslo-
vanske kraljevine, katere del so postale tudi slovenske de‘ele. Plemstvo je bilo formalno
odpravljeno, ne le v Kraljevini SHS, temve~ tudi v novi avstrijski republiki. Neformalno pa
se je tudi v javnosti {e vedno uporabljalo plemi{ke nazive. Plemi{ki na~in ‘ivljenja se v
temeljnih potezah ni bistveno spremenil – otroke so {e vedno vzgajali v plemi{ki tradiciji in
jih po{iljali na {olanje v tujino, {e vedno so smeli obdr‘ati plemi{ka bivali{~a, ki so jih tudi na
zunaj lo~evala od drugih dr‘avljanov, tudi dru‘ili so se med seboj tako kot prej, le da sedaj
morda {e bolj intenzivno, kar je vodilo v neke vrste izolacionizem. Bili so prepu{~eni sami
sebi, saj niso imeli podpore beograjskega dvora. Poleg tega je ve~ina nekdanjih avstroogrskih
plemi~ev v ~astni{ki vlogi aktivno sodelovala v prvi svetovni vojni na strani cesarja in biv{e
monarhije, kar je med njimi in Kraljevino SHS ustvarjalo {e dodatno mero nezaupanja. Na-
dalje je plemstvo prizadela agrarna reforma, ki jim je odvzela velik del njihove nekdanje
posesti ali pa jo spravila pod dr‘avno nadzorstvo. Zato so se mnoge plemi{ke rodbine odlo~ale
za prodajo posesti in izselitev v tujino (npr. baroni Zoisi, del grofov Auerspergov...). Z odno-
som novih oblasti do starega plemstva je bila povezana tudi odlo~itev slednjih, ali bodo
obdr‘ali avstrijsko dr‘avljanstvo ali pa se bodo odlo~ili za jugoslovanskega. Vi{je plemstvo
(npr. knezi Auerspergi) so se odlo~ili za prvo opcijo, ni‘je (npr. grofje Auerspergi, grofje
Barbo, baroni Lazariniji...) pa so postali jugoslovanski dr‘avljani. V tak{nih razmerah so
ostanki nekdanjega kranjskega (pa tudi {tajerskega in koro{kega) plemstva na Slovenskem
do~akali drugo svetovno vojno.
Marginalizacija plemstva po letu 1918 odseva tudi v medvojnem zgodovinopisju. Zgodo-
vinopisna periodika iz tistega ~asa (^asopis za zgodovino in narodopisje (sicer ‘e od leta
1904), Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo, Kronika slovenskih mest...) pozornost usmerja
v prvi vrsti na podro~je gospodarske dejavnosti in vsakdanjega ‘ivljenja predvsem me{~anstva
in pode‘elskega prebivalstva. Glavne teme raziskovanja naj bi pokrivale »pravo« slovensko
zgodovino oziroma zgodovino Slovencev (v skladu z Linhartovo koncepcijo raziskovanja
Slovencev kot zgodovinskega naroda), hkrati pa tudi zgodovino drugih jugoslovanskih naro-
dov, ki so zdaj s Slovenci tvorili novo dr‘avo. ^lanki o nekdanjem nem{kem oziroma av-
strijskem plemstvu in njihovem ‘ivljenju in delovanju so vedno bolj sporadi~ni.17 [e redkej{a
so bila samostojna dela s podro~ja plemi{ke tematike.18
Nato je pri{el neke vrste prelom v podobi druge svetovne vojne. Partizansko gibanje in
revolucija sta med vojno in po njej dokon~no opravila s plemstvom – bodisi so jih prisilili v
izgnanstvo bodisi so z njimi fizi~no obra~unali, njihovo premo‘enje pa uni~ili ali nacionalizirali.
17 JARC, Janko, Franc Anton pl. Breckerfeld. O Novem mestu ob koncu XVIII. stoletja, v: Kronika slovenskih
mest (KSM) 5/1938, str. 99–106, 144–151; PETTAUER, Leopold, Imena va‘nej{ih starej{ih gradov na Slovenskem
nekdaj in sedaj. Imenoslovsko zgodovinska razprava, v: KSM 5/1938, str. 7–17; LUKMAN, Franc Ksaver, Rod
Pollinijev in ljubljanski zdravnik Janez Krizostom Pollini, v: KSM 7/1940, str. 32–34; LUSCHIN v. EBENGREU-
TH, Arnold, Die Freiherren von Raigersfeld, v: Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo (GMDS) 14/1933, str.
103–108; ANDREJKA, Rudolf, Polhograjski baroni, v: GMDS 25–26/1944–45, str. 105–108.
18 Npr. ZUPANC, Lojze, Turja~ani, Ko~evje 1937.
515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Tudi slovensko povojno zgodovinopisje je sledilo duhu novega ~asa. Ob tem pa je potrebno
poudariti, da skoraj popolno izginotje plemstva iz slovenskega povojnega zgodovinopisja ni
toliko odraz povojne politi~ne usmeritve na Slovenskem, temve~ mnogo bolj nadaljevanje
tistega procesa v slovenski dru‘bi in posledi~no tudi historiografiji, ki so ga nacionalna trenja
vzpodbudila ‘e ob koncu 19. stoletja. Razlika med predvojnim in povojnim obdobjem se v
zgodovinopisju ka‘e v tem, da zgodovinopisna dela oziroma ~lanki s plemi{ko tematiko zdaj
niso ve~ le sporadi~ni, temve~ jih prakti~no ni. Pozitivna vloga plemstva in njegov vpliv na
razvoj slovenskih de‘el sta bila pozabljena, poudarjalo se je zgolj plemi~evo neslovensko
poreklo in njegov izkori{~evalski stan. Plemstvo na Slovenskem je v zgodovinopisju prvih
povojnih desetletij obstajalo kot nujno zlo, kot nekaj, kar je sicer potrebno be‘no omeniti, ne
pa tudi podrobno raziskovati.19 Prve posamezne lastovke so se v obliki kraj{ih ~lankov za~ele
pojavljati sicer ‘e od 50. let 20. stoletja dalje,20 opaznej{o otoplitev na tem podro~ju pa so
prinesle {ele v za~etku 80. let, konkretneje na 21. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Celju
leta 1982, na katerem so vodilni slovenski zgodovinarji ugotovili, da je potrebno popraviti
dotedanjo sliko o slovenski zgodovini in da je vanjo potrebno vklju~iti tudi plemstvo.21
Z novim stoletjem in novim tiso~letjem je tudi v slovenskem prostoru zavel nov veter.
Ljudje so naveli~ani sive povpre~nosti, ‘elijo si bli{~a in stvari, ki izstopajo, bodejo v o~i.
Zato ni presenetljivo, da je znova o‘ivelo zanimanje za gradove, monumentalne zgradbe, ki
bolj ali manj trmasto kljubujejo zobu ~asa in vzvi{eno strmijo nad nestanovitnostjo ~loveka.
Hkrati je naraslo zanimanje za prebivalce teh gradov – kdo so bili, kako so ‘iveli, kak{na je
bila njihova usoda... Tak{ni trendi odsevajo tudi v slovenskem zgodovinopisju, ki je plem-
stvo za~elo odkrivati na novo. Po~asi, a vztrajno se vrstijo dela, ki korak za korakom odsti-
rajo tan~ice skrivnosti, ki so desetletja dolgo prekrivale neza‘eleni plemi{ki stan. Plemstvo
na Slovenskem je z 21. stoletjem z zgodovinopisnega stali{~a stopilo v novo renesanso.
Vendar pa bo preteklo {e veliko vode, preden bomo slovenski zgodovinarji uspeli vsaj
delno nadoknaditi zamujeno iz zadnjih desetletij. Kljub pozitivnim premikom v smeri raz-
iskovanja plemstva, se za tovrstno raziskovanje ne odlo~a veliko zgodovinarjev. Med strokov-
njaki za srednji vek bi bilo v tem pogledu potrebno izpostaviti predvsem Petra [tiha, Du{ana
Kosa ter pokojnega Andreja Komaca,22 za novej{e obdobje pa npr. Majo @vanut, Marka
[tuhca, Staneta Grando, Miha Preinfalka, Barbaro @abota, in druge.23 Njihove raziskave se
19 Indikativen, ~eprav ne ravno merodajen je tudi naslednji podatek: ~e v bibliografski bazi COBISS vpi{emo
med klju~ne besede »plemstvo« in se omejimo zgolj na slovenski jezik, nam sistem najde 140 zadetkov, od tega dva
izpred leta 1945, {tiri do leta 1990, ostalih 134 prispevkov v sloven{~ini na temo plemstva pa je nastalo po letu 1990.
20 Npr. @ONTAR, Jo‘e, Neznana pisma @ige Zoisa v: Kronika 2/1954, str. 188–191; [ORN, Jo‘e, Merkantilist
Franc Rakovec-Reigersfeld (1697–1760), v: Kronika 3/1955, str. 81–87; ZELKO, Ivan, Zemlji{~e Belmura, v: Kro-
nika 11/1963, str. 167–178; OTOREPEC, Bo‘o, Iz zgodovine turja{kega gradu, v: Kronika 21/1973, 147–152.
21 O tej tematiki glej prispevek Petra [tiha (kot v op. 2).
22 Npr. [TIH, Peter, Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Znanstveni in{titut
Filozofske fakultete, Ljubljana 1994; KOS, Du{an, Blesk zlate krone. Gospodje Svibenski – Kratka zgodovina ple-
menitih nasilnikov; Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU, Thesaurus memoriae, Dissertationes 1, Ljubljana
2003; KOMAC, Andrej, Vzpon Turja{kih v srednjem veku, v: Z^ 54/2000, str. 15–48, 151–178.
23 Npr. @VANUT, Maja, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994; [TUHEC, Marko, Rde~a postelja, {~urki in
solze vdove Pre{eren (plemi{ki zapu{~inski inventarji 17. stoletja kot zgodovinski vir), Znanstveni in{titut Filozofske
fakultete, Ljubljana 1995; PREINFALK, Miha, Genealo{ka in socialna podoba rodbine Auersperg v srednjem in
novem veku, Ljubljana 2003 (doktorska disertacija); @ABOTA, Barbara, Rodbina Khisl – novove{ka zgodba o uspehu,
v: Kronika 51/2003, str. 1–26; GRANDA, Stane, Razpad posesti knezov Auerspergov na Kranjskem, v: Kronika 28/
1980, str. 200–212. Sicer se z novove{kim plemstvom ukvarjajo tudi ljubiteljski zgodovinarji, npr. Lidija SLANA,
Brdo pri Kranju, Ljubljana 1996; ista, Iz zgodovine gradu in gospostva Sne‘nik na Notranjskem, v: Kronika 48/
2000, str. 20–41.
516 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
osredoto~ajo predvsem na socialne aspekte plemstva, njihovo kulturo in vsakdanji na~in
‘ivljenja, delno pa tudi na njihovo genealogijo oziroma medsebojne dru‘inske povezave.
Kljub svojemu danes nekoliko eksoti~nemu in romanti~nemu pridihu pa nekdanje plemstvo
na Slovenskem po~asi pridobiva tisto vlogo, ki mu v slovenski zgodovini in zgodovinopisju
tudi pripada.