A. A
*7       Tako nizke, da so dosegljive vsemi
Gorenjska ^*Banka
Banka * posluhom
OBRESTNE MERE ZA POSOJILA
AVTOMŠA VRTAČ
M OBOE)
Delavska A, Stražišče pri Kron/v /MJOI
069/318-020
MLFAN
Menjalnice EIepremičnine
Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič
ISSN 0352-6666
(g©EME»IEEGLAS
i?to U - ISSN 0352 - 6666 - št. 34 - CENA 140 SIT (10 HRK) Krani, torek, 5. maja 1998
Praznovanje 1. maja - praznika dela
Kresovi, nageljni, govori, golaž, dež, sonce in cvetje
Navečer prvomajskega praznovanja so tudi na Gorenjskem zagoreli številni kresovi, ^cer ni manjkalo tudi cvetja, ki je med prazniki preganjalo muhasto vreme.
Kranj, torek, 5. maja 1998
Trije osumljenci, šest ovadb, štirinajst kaznivih dejanj
Nešportna dejanja v smučarskem klubu Triglav
Pred letom dni, ko je kranjski davčni urad pregledal poslovanje smučarskega kluba Triglav, so se začela "preštevanja" v klubu, stvar pa so vzeli v roke tudi gospodarski kriminalisti. Njihova preiskava je v glavnem končana.
STRAN 21
Toliko kresov, kol jih je navečer 1. maja letos zagorelo na Gorenjskem, menda še ni bilo. Neuradno najvišji je bil na Polani nad kri/umi, kjer so ga mladinci in kriški gasilci sestavljali v več kot H metrov visoko piramido od ponedeljka naprej. Po lepem večeru pa se je I. maj "zbudil" v kislem, deževnem jutru, kar pa ni /motilo prvomajskih srečanj in izletov. Prvomajska praznovanja so bila v Kamniški Bistrici, na križni Gori, na Pristavi in drugje, (vetje pa so si številni ogledali tudi v Volčjem Potoku.  • A. /.
I/ Amerike so se vrnili nagrajeni Termovi računalnikarji
Po zmagi pa s helikopterjem nad Chicago
Zmaga na VVindovvs VVorld Open je primerljiva z olimpijskim zlatom v športu, pravi direktor Terma Janez Deželak. - Dr. Francelj Trdič prejel kristalno piramido iz rok Billa Gatesa
STRAN 7
Novi prometni zakon zahteval prve "žrtve"
Petnajst voznikov že brez dovoljenj
Od 1. maja do včeraj zjutraj je osem voznikov na (.orenjskeni napihalo več kot 1,5 grama alkohola, sedem pa jih je preizkus odklonilo; oboji bodo morali ponovno na vozniški izpit.
STRAN 21
■ LIO *m •
Ht.MlČN»N
NtPRtMIČNINf SVll Ri d.o.o. ENOU KRANJ
v Gorenjskem glasu
Tednu mladih v Kranju se pred začetkom pristrižene peruti
Koncertov v Khislsteinu ne bo
IV1ar tisto, kar piše v glavi dopisa mestne občine Kranj, namreč da je Kranj Prešernovo in univerzitetno mesto, zares velja, se sprašujejo študentje iz Kluba študentov Kranj: "Letos nas mečejo /. dvorišča gradu Khiselstein."
*Ugodna prodaja __l kurilnega olja
Informaciji* in naročilu:
ski«<ii«, Mtdvodi Ml/111 Mfl
ItMtaHkl Mrvi« K i.lovljita 064/715-242
STRAN 32
D I
'NI VAL
Z Vami vsak dan
<ul 05. do 09. m od 15. do 21. ure
s* O GOSTIŠČE / Af v Retnjah m^i^H*^> pri TRŽIO 1
Vas vsak petek in soboto vabi na prijeten večer ob latino, dalmatinski in španski glasbi v živo
RE2ERUACIJE NA TEL,5S8 458
9770352666001
PO SLOVENIJI
UREJA: Jože Košnjek
Trosilna akcija Mladega foruma Združene liste
Provokacija ali žalitev Nata
Ljubljana, 5. aprila - Mladi forum Združene liste je na predvečer praznika upora trosil letake z napisom Nočemo Ameriške Teroristične Organizacije (NATO). Kot so povedali predstavniki foruma, hočejo oblikovati protinatovs-ko koalicijo, z letakom pa povedati, da Nato ne igra več prvotne vloge branilca zahodne demokracije, ampak vedno bolj postaja svetovni policaj pod ameriškim nadzorom. Če bi bila branik demokracije, potem ne bi sprožila samo Zalivske vojne, ampak bi se lotili vojne za osvoboditev Tibeta.
Zoper trosilno akcijo je protestiral Jelko Kacin, predsednik odbora za mednarodne odnose državnega zbora. Predsedniku Združene liste Borutu Pahorju je zapisal, da je to dejanje neprimerno, nepremišljeno, škodljivo in vznemirljivo. V času delovanja OF so bile ZDA zaveznica, akcija pa je zloraba NOB in njene simbolike. Državni je sprejel našo usameritev za vključitev v nato, s katerim Slovenija sodeluje v projektu Partnerstvo za mir, Nato pa ni teroristična organizacija, ampak varnostna oganizacija demokratičnih držav Evrope in Severne Amerike, kar podpirajo tudi socialisti v teh demokratičnih državah. Borut Pahor, predsednik Združene liste je odgovoril, da imamo pravico misliti drugače, Mladi forum pa je na drugačen način opozoril na svoje mnenje. Ne zagovarjam njihovih stališč, zagovarjam pa njihovo pravico, je zapisal Pahor. Poslanec SDS Rudi Petan, predsednik odbora za obrambo pa je zapisal, da ta akcija škoduje Sloveniji in je vredna obsodbe. • J.Košnjek
Jubilej deklaracije človekovih pravic
Ljubljana, 5. maja - Državni svet Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in Slovensko politološko društvo organizirajo ob 50. obletnici razglasitve splošne deklaracije človekovih pravic posvet na temo: Človekove pravice in svoboščine v tranziciji - primer Slovenije. Posvetovanje bo jutri od 14. ure dalje v dvorani državnega sveta. Z uvodnimi referati bodo sodelovali prof. dr. Lovro Šturm, predsednik Ustavnega sodišča, Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic, Marjan Brezovšek, docent na Fakulteti za družbene vede in dr. Milan Zver, državni svetnik. • J.K.
Vojaki množični krvodajalci
Ljubljana, 5. maja - Minister /a obrambo Alojz Krapež je sprejel generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Mirka Jeleniča. Govorila sta o dobrem sodelovanju RK z nekaterimi službami in sektorji ministrstva, še zlasti Z Upravo za zaščito in reševanje pri usposabljanju ekip prve pomoči. Rdeči križ je hvaležen Slovenski vojski, ker nad 6(XK) vojakov letno daruje kri. Rdeči križ pa pomaga pri izvajanju pouka in usposabljanja iz prve pomoči. Dobro je tudi sodelovanje med Slovensko vojsko in Mednarodnim odborom Rdečega križa. Sogovornika sta izrazila pripravljenost za še tesnejše sodelovanje.
Gorenjski glas
na Brezjah pri Tržiču
Ekipa Gorenjskega glasa bo v soboto, 9. maja, obiskala vas Brezje pri Tržiču. S povabljenimi prebivalci ve bomo srečali med v. in 11. uro v domu organizacij in se pogovorili o delu in iivljenju v kraju. Reportažo S srečanja bomo objaviti prihodnji torek, v soboto dopoldan pa čaka domačme nekaj mikavnih pnsetu-čenj. Obenem bodo lahko oddali brezplačni mali oglas, se prijavili za Glasove izlete, ali se naročiti na časopis, če ga jfe nimajo doma, • S. Saje
KUPON ZA MALI OGLASDO 10 BESED
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 97/98.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do, petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Sprejet dopolnjen nacionalni program graditve avtocest
Gorenjska enotnost se je splačala
Že letos naj bi začeli z dograditvijo za zdaj polovične in nevarne avtoceste med Kranjem & Nakloni, pospešili pa naj bi tudi graditev ostalih manjkajočih delov gorenjskega dela avtoceste-
Ljubljana, 5. maja - Pred prazniki je državni zbor sprejel dopolnjen nacionalni program graditve avtocest, po katerem naj bi konec leta 2004 imeli 518 kilometrov štiripasovnih avtocest in drugih modernih cest. Graditev avtocestnega omrežja bo dražja, kot je bilo predvideno: s prvotnih dveh milijard dolarjev se bodo naložbe v avtoceste povišale na 4,1 milijarde. Ker se gradnja avtocest draži in ker so bile ugotovljene nekatere nepravilnosti, terja državni zbor strožji nadzor nad gradnjo in trošenjem denarja. Poslanci so sklenili, da se odseki, za katere je Že pripravljena lokacijska dokumentacija ali pa so že v
gradnji, lahko podražijo za največ 20 odstotkov, ostali pa za največ 50 odstotkov. Celoten program pa se po sedanjem zvišanju lahko podraži še največ za 10 odstotkov. Precej dodatnega denarja bo treba še zbrati. Tako naj bi na 20 odstotkov zvišali delež "bencinskega tolarja*' v ceni bencina, njegovo zbiranje pa naj bi podaljšali, višja pa bo tudi cestnina. Julija naj bi se povišale za 20 odstotkov in naslednje leto prav tako. leta 2000 pa še za 7,6 odstotka.
Gorenjske zahteve delno sprejete
Še januarja letos nihče, tudi na Gorenjskem, ni zganjal
posebnega hrupa, ker je bilo dokončanje gorenjskega dela avtoceste načrtovano šele po letu 2002. Gorenjska politika se je očitno sprijaznila z dejstvom, da bo ta avtocesta prišla na vrsto zadnja. Tragična nesreča zadnji dan januarja pa je postavila stvari drugače: gorenjsko avtocesto, še posebej pa njen najnevarnejši del med izvozom Kranj - vzhod in Naklom, je treba dokončati takoj in s tem končati najhujšo morijo na najbolj črni točki slovenskih cest, obenem pa pospeštiti dokončanje manjkajočega dela gorenjske avtoceste. Tudi ljudski glas je bil na strani teh zahtev, obenem pa je Gorenjska pozivala k ra/u-
Ta teden v državnem /boru
Policija in kazenska zakonodaja
Ljubljana, S. maja - Ta teden bodo v drŽav* nem zboru seje odborov in komisij pred /»sedanjem državnega zbora, ki ima za ta mesec že natrpan dnevni red, med drugim naj bi obravnaval tudi predlog ustavne obtožbe predsednika vlade dr. Jane/a Drnovška.
Jutri, v četrtek in po potrebi tudi v petek bo seja odbora za notranjo politiko in pravosodje, ki ga vodi Darja Lavtizar Bebler. Na dnevnem redu so predlogi pomembnih zakonov, ki so v tretji obravnavi, torej pred sprejetjem: predlog sprememb zakona o popravi krivic, predlog zakona o policiji in predlog zakona o izvršbi in za varovanju. Odbor pa bo obravnaval nekatere predloge zakonov, ki so v drugi
obravnavi: predlog sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika, predlog sprememb /..ikona o kazenskem postopku in predlog zakona o pravdnem postopku. Jutri bo seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v četrtek pa seja odbora za infrastrukturo in okolje. Na obeh sejah bo govora o predlogu zakona 0 zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe, suše in neurja v letu 1997. Zakon naj bi sprejeli po hitrem postopku. Za jutri je sklicana komisija za nad/or
lastninskega preoblikovanja in privatizacije, prav tako pa odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Na dnevnem redu je razprava o dopolnitvah /akona o
delovnih razmerjih o Zakonu o pravieah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev in o predlogu spremenjenega /akona 0 zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti, (""lani odbora bodo obravnav,ili poiočilo vaniha človekovih pravic o uresničevanju pravic Svojcev padlih v vojni za Slovenijo llWl. Komisija državnega zbora /a lokalno sa moupiavo je sklicana /a četrtek, na njej pa bodo razpravljali o razpisu referendumov na območjih, ki jih je doioeilo ustavno sodišče. I a leden bodo tudi seje odbora državnega zbora za gospodarstvo (v petek bodo člani odbora v Kozjem v tovarni Motit, kjer bo govora 0 problematiki tekstilne, oblačilne in ii-ai|arsko|>redelovaIne industrije), odbora za znanost in tehnologijo, odbora za finance in monetarno politiko (govora bo o spremembah carinskega zakona in zakona o financiranju občin) in odbora za kulturo, šolstvo in šport, kjer bo razprava o predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine. • J.Košnjek
me vanj u svojega največjega prometnega varnostnega pr°' blema tudi druge dele države in njihove zastopnike v državnem zboru in drugih organi" odločanja. Pod zahteve, daje treba rešiti najbolj kritične odseke na Gorenjskem 'D dokončati avtocesto, so «e podpisovali gorenjski posla"' ci vseh strank s prvopodpb*' »•m Francem Čebuljef državni svetniki na pobu*» svetnika Branka Grimsa, & pani, poslanci iz nekateri" drugih regij in državni IfJ kot celota, pa verjetno P kdo, vendar njegovo dej0' vanje v prid temu javnosti n znano. Tako redka sloga i" enotnost gorenjskih pred^' nikov ljudstva in politikov sta rodili sadove. Realnost ^udi dejstvo, da pri dogrwl1' vi gorenjskega kraka avtoceste, posebno do Nakloni niti zemljiških niti drug'J problemov, je prispevalo Sklepu, da se bo gradnj* popolne avtoceste med Kraj1' jem vzhod in Naklom zacel že letos in da bo ods«J deloma predan prometu 1 prihodnje leto, dokončno P lela 2000. Do takrat bo, če F dinamika gradnje usti**" ' /grajen (udi popoln avto**"? ni odsek do Podlaborja• ^ leta 2004 pa  naj biJ» gorenjska avtocesta k°v a$ in zgrajen tudi odsek Vrbe, m "Vemo, da ena l"*,ovk''ja ne prinese pomladi, w k »parno, da je ta dog<*j* znak otoplitve med 4j"JjL no in (rorenjsko," je "h "\ '••-•<     u,„k  Ibmašič, P|
Boris Tom
za stike t Socialdemokratske
zapisal Boris Ionu- |U^, dsiavnik za stike z. J' n|c«:
Pani«-'
lil'1
za gorenjsko regu<>. ,„ pa je se dodati da bo .
uspeh  vendarle p'»I h|j.|0i
spoznanju, da v -J . p lahko uspeš le v *fbj# koi posameznik
STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE
DeSUS Kranj Podatke na dan
Kranj, 5. maja - Mestni
odbor DeSUS Kranj je ugotovil, da trditev, zapisana IS aprila v Delu, da imamo v
Sloveniji najboljše pokojnine m da i )cst is ovira pokoinins ko reformo, ne drli, le Informacije so nesmiselne, zato kranjski odbor predlaga vodstvu stranke, da zahteva
od predlagateljev podatke, koliko denarja gre 12 pokoj
ninskega sklada za soeialue dejavnosti, koliko organizacij
je oproščenih plačila prispevkov za pokojninski sklad, koliko prispevajo v sklad delavci in koliko druge kate gonje zaposlenih, in koliko delaveev se |C od leta lot)l dalje predčasno upokojilo, da bi bila prikazovana biezposel
nost nižja, Novi pokojninski
sistem mora
generacijam, 1
koristiti S. K.
Slovenski krščanski demokrati
kmečko gibanje terja odgovore
Ljubljana, 5. maja - V
Vipavi je bil 4. letni zbor
Slovenskega kmečkega gibati
ja pri Slovenskih ktseanskih
demokratih. tSk(i). Na zboru so razprai tj ali o problematiki
knieli|slva. o sedanji kmetijski
politiki m strategiji naši m i kmetijstva glede približevanja
Evropski uniji  < ribanje terja
od ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo m prehrano |>n
pravo programa razvoja kma tešiva do vstopa v Evropsko
unijo, ukrepe, ki bodo kine 11 j s 1 \ 11 nadomestili iz|)ad do hodka   zaradi odpiranja sloven ,ki m trga, predložite v
tržnih redov za plenico in
sladkorno peso, ki bodo žago tovili pridelovalcem primi ren
dohodek, in ustanovitev demokratične 111 deeeuti alizit ane Kmetijske in gozdarske zbornice. Sedanji koncept je preveč centralističen in p« >1111 čen Ministrstvo mora zagotovili nevračljiva sredstva za vinogradništvo 111 promocijo
vin piaean subvencije in pri
praviti /.ikonsko ureditev pi. delave in prodaje kmetijskih pi IdelkOV |>o domov 1I1   • J.K.
Slovenska nacionalna stranka Jelinčič po mnenje na sodišče
Ljubljana, 5. maja - Pie
dsednik   Slovenske naeio n a 1 ne   stranke Zmago lelinčič je zaradi nasproto v anja Janeza Janše m 1 ,oj/e ta   I' e I e 1 leta   np'i'.ove m u sodelovanju v pridružitve
nem odboru za *f ^.avflj piosil
za
mnenje f—
s« »dišeč  Po u/egovem £rC h
Kršenje pasivne volilne Pu
vice. Čc se sl\:\n ne     , .
""■d/le, bo sprožil posto?*' v;"'". pri Intcrparlamert**
^iaklcmokrnlska stranki (lihanjv /a ranoj
Si*'11
sin*
podeželja
Tržič, 5. maja -
mokratska siiauka in Sot ialdemokratsza ^ zveza - Gibanje /.<« tri
podezelia  Iržič vab ^ ma,a,ob \{> V uziske občine na   1 r8/.vjl sestanek < »banja * podeželja ^"^d*^ Sestanek sklicuje 1 ^ y\k'n une.a.ivnega odbora
< iradišnik
GLAS
l \t,tnovitel| 111 i/il.ijatelj:
("asopisno podjetje (iORINJSKI (il.AS
KRANJ
1 ,u,;.uui.Uf.«^^j
t rrdrmki pilmLi t-.....'      •• -mirni j»<liidink •. |«MiiUUn 11.1 d,.»M|iii|iti 1
UojKildiiu Bojni«) I Notluiji I« mUkk Ijor K»vcV IIHcn* Jclmhn ln/c KMii|ck l c« Mcwiii|tci, I
\«K|.ik. 1 ><•!,•/jpUuk Dm iAiviI um,      IZllM ^u-Ij« hif> • ljtomim}r. M«|< u V.1/I1, Mi(>tnii|i:1 ■■««'»'.....■'"^tnn.\\< i.m">
Krinj/TUBDBLO-TCR.1 • • • ■ m 11' fiiiiM. hiiMii, i^Mi Silili T lin i' '"1 *^*^~*'_'j il" ",,!Z„Jr maih UMMbMl/lfel «W MMm M0IM41 • mk Mlin ^prilMlM) 11 ai Ono'MMivtMUhtrm .nl/i»mkM uuJnc uic     1 ^ 0^c
uit (',iso|«M/hd|,uihliMkihiin».lkili NamCntn UimcscCni nhufun individualni n.ihmnk.....,n,-'' '.. impihIj /jIujii«' lcl»wi M"*.mfl.icfll)
u-niku IV-iiAim djvrk \*< *fn\t V % vani U*ft\* |innrti|. KMI .'."V, ( K NA l/.\UI)\; !W\ll i Hl MRK i* |>o»l»l" "» "'^ 1
Kako zaščititi alpske doline, ki jih spet čaka naval motoriziranih obiskovalcev?
tipske doline se dušijo v prometu in hrupu
>a Vršič je v eni sami uri pripeljalo kar 261 avtomobilov in postalo je jasno, da je skrajni čas, da se Vršič in alpske doline zaščitijo pred neznosnim motoriziranim hrupom in škodljivimi vplivi.
da ^s^a Gora, 4. maja - Gorenjske občine se zaman trudijo, *apre-Za.Pr'e promet v alpske doline. Če ga z zapornicami ci'stn'|0 ln P°b'raj° mitnino, potem kršijo zakon, kajti brez frjstn'i? soglasja in brez soglasja vlade se take cestne °e ne smeJ° pobirati. V Sloveniji ni primera, da bi a Prenesla kakšno svojo pristojnost na občino.
an^jj Vedno večjem motorizir- Kot, Vrata in Radovna. Daleč °^in Prometu v turističnih največ avtomobilov je bilo na ^nit ^ovec< Bohinj in Vršiču, sledi Pokljuka, nato "i'hov'K ^ora ter PoseoeJ v Savica, Tamar in Mangartsko kn l*[ alpskih dolinah, te  sedlo, malenkostni promet pa
je bil v Kotu in na Planini Kuhinja. Največje obremenitve so bile ob koncu tedna - ob sobotah in ob nedeljah.
Avtomobilski promet je absolutno največji na Vršiču, kjer je bilo povprečno 51 avtomobilov na uro, največ pa 122 avtomobilov na uro, v Tamarju pa 13 avtomobilov na uro. Najvišja vrednost v vsem opazovanem obdobju je bila na Vršiču neko avgustovsko soboto, ko je pripeljalo na ta gorski
10 kak Ze nekai lct razrrnšlJa~ "^av ^ "hranile svoje lepo naravo ol(olJe in zavarovale ^nih Pretl navalom motorike 8°stov. To niso le lepe i "arav ln skrb občin, da se ?ahtea.ohrani, ampak tako
°dne ifJO tudi razne mednar-lencij 0nvencije - alpska kon-
NpS, denimo " ki J'h je *%ev ■ tudi Slovenija in ki ^dia orr>c;jitcv prometa Va    "dljivih vplivov
,Pr-haj ni
"Prej Sezona >n spet bomo prelaz v eni uri kar 261 avto-V*Jr*n naZ3^ Poslušali' kako
.i.,-'" jc s prometom v %h i[do,inah- Ob vseh štu-verj' kako narašča promet, se Wti n° ne bo nič premaknilo.
%Jesl v alPske do,ine ni "«5»   kar opreti in občina Po svoji volji pobirati jt ; Jln Pristojbin. Javna cesta dobro, vse takse in
Wi    7a uporabo cest Pre" £rr država.
"«manJsk°gorska občina tako V% f-C fi/iCno zapreti ceste v Nr>wn Pobirati kakršnekoli Nir lc- lahko pobira le % Z111110 na občinskih, jav-\ Parkirnih površinah. Zato %^.Motoriziran promet / Ito^o lahko zaprla le ob-Vfi()h ^'Jazevem domu v Poskrbela /a čuvajsko Ni ana Parkirnem prostoru
°ni KaJ vcč 110 bo "Sla6,i iSaJ bi /a zaporo ,h'U Mn..las,e Cestne
IKrajJ    '"M asfaltirati bi
«1
turcri1il turistična infra V()S(,, * Pred vstopom v ti i lek'    " vsc' bi potrebo
v V^PriL1"' m je zatorei s, r;u', lCak°vati. da bo cesta
^ni
eni
avtomobilov
twr*
d«»i/dr',,° J1' "••""j1' v i v lriKlavs-|) rita j o
I ,k« in J  11 P»rku« Si J Hi-riive.
'A,.,!1 <lrk i,-
1 Me.     ' Pred "r,m lctl
t3 loS Prometa .... de Vk'    Vi,1 ah N Parku: ob i\>.    Sfa."*ko sedlo, na
V,,,1 1 Mrzlem itudencu, >^   " v dolinah Tamar,
mohilov.
Med obiskovalci je tujcev okoli 30 odstotkov in sicer največ na tranzitni cesti Vršiča, tujci pa v večjem številu prihajajo še v Tamar in v druge alpske doline.
Dve leti kasneje so meritve ponovili. Pokazalo se je, da je najbolj obremenjena lokacija po številu vozil še vedno Jasna v Kranjski Gori, kjer je bilo na dan tudi več kot KtM) obiskovalcev, v Triglavskem narodnem parku pa so približno tako obremenjene še /atmik, kal - Korit niča in k luže, trikrat bolj obremenjena točka pa je Laski Kovt.
Nove povezave
po stari avstrijski cesti
V sosednjih zahodnih drža vali, Italiji in Avstriji, so pred alpskimi dolinami pri priči ubranili avtomobilske gneče, postavili zapore in uredili promet tako, da morajo obiskovalci svoje avtomobile pustiti pred zaporami in če ne name ravajo ali ne morejo peš, potem so jim vedno na voljo kio/ni avtobusi.
Lahko bi se enostavno zgledovali po tujini, a kaj, ko za takšne temeljite ukrepe občine same nikoli nimajo dovolj denarja, ni pa pričakovati, da bi drugačne promet ne icžiinc
jc pri
kih doimah izdatneje financu
m oine|c\aii|e prometa \ alps h i/i
ala država
i^'^Park'j,.0^ ''''J'.lavski nar       Po študiji na|iuijnejših ukrepov n.. najbolj obremenjeni
cesti VršiO, Trenta, kontnica naj ne bi le omejili promet,i, ampak tudi poskrbeli, da bi bil i-oiski piela/ Odprl vse leto, k: 11 jc /a dolino liente Živ-Ijcnjikcga pomena
Neokrnjena alpska narava je postala vsebolj privlačna, zato obiskovalcev ne manjka. Lastniki zemljišč se branijo pred nevzgojenimi gosti, ki vozijo po travnikih tudi z avtomobili, tako da postavljajo lesene zapore...- Foto: J . Pel ko
Študija je zanimiva, izhaja iz tega, da vršiška cesta mora ohraniti status turistične, gorske in panoramske ceste, ki ne prenese več toliko motoriziranega prometa. Predlaga tri variante.
Po prvi se trasa nove ceste od stare ceste odcepi nad Kočo na Gozdu, zgradi se tunel, a ta nova, 3 kilometre dolga cestna povezava soške in savske doline bi s tako povezavo izgubila značaj turistične panoramske ceste.
Po drugi varianti se nova trasa od obstoječe odcepi pri Cestarski koči in sledi stan avstrijski cesti z nekaterimi ureditvami trase. Slaba stran te variante je, da poseže v območje, kjer se pogosto zadržuje divjad pod Solno glavo.
Tretja in najbolj ugodna varianta pa je, da se pod Postarskim domom zgradi nova cestna povezava v dolžini treh kilometrov, ki se dlje časa drži stare avstrijske ceste. S tako povezavo ne bi posegali v prostor, omogočili neposredni dostop na Vršič, lahko bi trajno ali zajaano preusmerili promet, uvedli enosmerni ali krožni promet preko najbolj ogroženega odseka v letni sezoni, planina Vršič bi se biološko obnovila, divjad pod Solno glavo pa ohranila.
Kaj je državno in kaj občinsko?
Nevzdržno prometno stanu pa ni le na Vršiču, ampak tudi
v dolini Tamarja in Vrat Poleti se dolina Vrat dobesedno duši
v pometu m piahu, lain.ii je
posi.d izredno priljubljena
točka, tudi motoriziranih obis kovaleev. A v Vrata in v I amai je cesta makadamska in bi jo nujno morali asfaltirati.
Kako omejiti promet? Najlažje in najbolj enostavno bi bilo, ko bi že v Mojstrani postavili prometno zaporo in organizirali javni prevoz, a tako enostavno to ne gre. Tudi zato ne, ker se zatakne pri državnih in občinskih pristojnostih na področju omejevanja prometa. Občina ne more kar tako postaviti zapornice in reči: od tu naprej pa peš, dragi obiskovalci in tudi ne more postaviti sredi ceste mize in stola ter pobirati pristojbin. Pridobiti mora vsa dovoljenja, tudi od Cestnega podjetja, z. ustrezno dokumentacijo zgraditi parkirišča in tako dalje -kar zahteva veliko dokumentacije, postopkov in denarja.
Po 21. členu Zakona o lokalni samoupravi ima občina ob pristojnosti za gradnjo, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, javnih poti in drugih javnih površin med drugim tudi izvirno pristojnost za red v občini, za organizacijo komunalno - redarske službe, za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom in tako dalje. Na vseh teh področjih občina posega v urejanje prometa in se nujno srečuje z omejevanjem cestnega in deloma tudi zračnega prometa.
Vedno znova pa občine naletijo na temeljna pravna in politična vprašanja ustavnopravne ravni, denimo: na vprašanje delitve pristojnosti med
lokalno skupnostjo in drža\o. ustavnih pogojev za predpisovanj davkov in drugih javnih daritev, avtonomnega lokalne ga Urejanja človekovih pravic, narave javnega dobra, možnosti za omejevanje rabe naravne ga dobra.
Ceste so javno dobro
li problemi so nastali z uveljavitvijo nove ustavne m editve / novo ureditvijo lokalne samouprave, i novim konceptom lastnine in njenega pomena, kot pravi študija o urejanju prometa in njegovem vplivu na okolje v občini kranjska Gora, se prav na področju lokalne samouprave
m javnih služb danes srečuje
mo s prakso m teori|o juaks.i pravi nekaj, kar ni podprto z zakonom. Lep primer so, denimo grbine ah tako imcno\ ,1111 "ležeči policaji". Zdi se, da jc
njihovo post n Ijsnje na lokalni
ravni lepo urejeno, v resnici pa gre normodajno za neurejen ukrep, ki jc bil ravno tako zrel za ustavnosodno presojo -rešuje ga le to. da zvečine ni bil sprejet v obliki predpisa.
Največji problem je delitev pristojnosti med občino in državo, t 'ie|anje cestnega prometa in njegovo omejevanje je
bodisi v pristojnosti občin ali države. Nova ureditev lokalne samouprave za razliko od prejšnje in za razliko od večine drugih evropskih držav temelji na dosledni in popolni ločitvi lokalnih in državnih zadev in ločitvi pristojnosti za njihovo urejanje. Načelno ni mogoče, da bi bili za isto javno zadevo urejanja prometa hkrati pristojna občina in država in tudi ni primera prenosa opravljanja posameznih nalog iz državne pristojnosti v opravljanje občin.
Kako torej omejiti cestni promet? Cestni promet poteka po javnih cestah, ki so površine splošnega pomena, kar pomeni, da jih lahko vsakdo uporablja. Javnih cest ni mogoče zapreti za javni promet in prometa omejiti. Ceste so državne in občinske, javno dobro in so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Promet na njih je mogoče prepovedati le v primerih nevarnosti ali zaradi del na cestah.
Pristojbine za ceste določi le država
Najbolj učinkovito - bilo bi tudi najbolj nenavadno in domala nemogoče - bi občine lahko prepovedale oziroma omejile promet na cestah tako, če bi ceste ukinile oziroma dekategorizirale ali ceste opustile. To pa seveda ni mogoče, saj se javna cesta lahko opusti le, če se zgradi nova cesta, ki prejšnjo nadomesti. Le na takih cestah, ki niso splošnega pomena, lahko lastniki, kot so občine, določijo prometni režim.
Vsekakor pa so ceste v Triglavskem parku splošnega pomena, zato je tudi toliko težav z omejitvijo prometa in tudi s plačevanjem cestnin ali mitnin na teh cestah.
Čeprav Ustava v 140. členu občinam prepušča svobodo pri urejanju lokalnih zadev, je ta svoboda na področju predpisovanja lokalnih davščin močno omejena. Na tem področju velja načelo zakonitosti. Lokalna skupnost ne more predpisovati davkov in drugih dajatev, za katere nima podlage v zakonu. Država je skopa pri določanju tistih javnih dajatev, ki jih v zvezi z urejanjem prometa lahko zaračunava občina. Občina lahko predpiše plačilo parkirnine na javnih parkirnih površinah v njeni lasti - kar ji omogoča zakOD 0 lokalnih taksah. Če pa pobira takso, mora organi /uati čuvanje vozil. Ne more pa cestnine pobirati za javne
ceste.
Za uporabo javnih cest se predpisuje več vrst taks in povračil, nobenega od teh ne more predpisati občina, pač pa le pristojnost prepuščena vladi. Lclino povračilo, na katerega ima lahko pliv tudi občina, je posebno (lovračilo za uporabo javne ceste in objektov na njej, ki poteka po območjih s statu som zavarovanega naravnega bogastva. Na njej lahko vlada določi  tudi  poseben režim
njene uporabe ln vzdrževanja.
Predvsem ta odločba sr nanaša na ceste v Triglavskem narodnem parku,
• D.Sedej
AMZS
V kranjski bazi Avto-moto zveze Slovenije so nam povedali, da so od srede do danes 25 gorenjskim voznikom odvlekli njihova vozila, ki so bila tako poškodovana ali okvarjena, da jim niso mogli pomagati na kraju nesreče ali okvare, 12-krat pa je zadostovala pomoč pri okvarah vozil na cestah.
GASILCI
Kranjski gasilci so reševali ljudi iz dvigala na Cesti 1. maja 69, kamor so čez nekaj dni pohiteli Še enkrat, saj se je dvigalo ponovno ustavilo, v njem je tokrat ostal neki gospod. Dvigalo pa se je v minulih dneh ustavilo tudi na Jaka Platiše 5. v njem so neprostovoljno ostali otroci, ki so jih kranjski gasilci nato spravili na varno. Na pomoč so jih poklicali tudi iz Mavčič, kjer je nekdo padel v delovno jamo, Vendar so ga do njihovega prhoda rešili že reševalci. Na cesti Grad - Apno pod Krvavcem se je pripetila prometno nesreča, pri kateri so kranjski gasilci reševali osebe iz vozila. Do prometne nesreče je prišlo tudi v Podtaboru, tu so reševali osebe in vozilo. Črpali so tudi vodo na Vele-sovski 69 v Šenčurju ter pomagali prenesti ponesrečenca v rešilni avtomobil, ponesrečil se je pri podiranju dreves v gozdu nasproti letališča. Iz Elektra Gorenjske z Visokega so jih poklicali, da jim pušča plinska jeklenka. Gasilci so jo iznesli. izmerili koncentracijo plina in prostor prezračili. Se enkrat so pohiteli v vas Apno, kjer je tokrat prišlo do delovne nezgode, vendar so jih reševalci na poti obvestili, da njihova pomoč ni potrebna. V kuhinji na Reševi 1 c so začele odstopati poščice, zato so gasilci za vsak primer pregledali, za kaj gre, vendar se m dogajalo nič nevarnega. Odpirali so še vrata na Župančičevi 25 in v Stra-hinju 64. Gasilci PDG Stara Loka so odpirali vrata v Po-dlubniku, jeseniški gasilci pa so prepeljali dva bolnika iz obratne ambulante železarne in enega iz zdravstvenega doma, lažna alarma sta se sprožila v APP Radovljica in Murki Lesce, vendar so jih še pravočasno obvestili, da inter vencija ni potrebna. Gasili so pobočje nad obratno ambulanto železarne, policija pa jih jc zaprosila Še za gašenje kresu, ki so ga krajani zakurili na nevarnem mestu, pod daljnovodom v Logu Ivana Krinca na Jesenicah. Pogasili so še požar V Aglomeraciji 'Železarne in travo ob Železniški progi na Lipcah.
NOVOROJENČKI
Med prazničnimi dnevi srno Gorenjci dobili kar 41 novih prebivalcev. Od srede do danes se je v kranjski porodnišnici rodilo 25 otrok, od tega 15 dečkov in 10 deklic. Najtežji deček je tehtal 3.950, najlažja deklica pa 2.950 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 16 otrok, od tega 6 deklic in 10 dečkov. Rekorder po teži je bil deček s 4.170 grami, najlažji deklici pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 2.870 gramih.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli seveda tudi med prazniki veliko dela. Na pediatr iji so imeli 37 otrok, ki so nujttO
potrebovali zdravniško pomoč, na internem oddelku je bilo nujnih primerov 86, na kirurgiji kar 369, na ginekologiji pa 24.
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81
Bo potrebna arbitraža?
Bled - Vse kaže tako, da občinam Bled, Bohinj in Radovljica ne bo uspelo sporazumno razdeliti premoženja nekdanje radovljiške občine. Blejska komisija za delitev premoženja ugotavlja, da so bile izčrpane vse možnosti za sporazumno uresničitev dogovora županov o delitvi premoženja in da ne posebna delovna skupina ne Občina Radovljica nista pripravili gradiva tako. kot zahtevajo predpisi. Komisija predlaga županu Vinku Golcu, da na podlagi že lani sprejetih sklepov občinskega sveta prepreči kršenje predpisov in enostransko prilaščanje premoženja in da delitev stanovanjskega premoženja opravi s pomočjo arbitraže. Občinski svet je predlog komisije podprl, ni pa soglašal s tem, da bi jo zato, ker svojega dela ne more dokončati, razrešili. Bistvo spora je v tem, da radovljiška občina tudi pri delitvi stanovanjskega premoženja vztraja na teritorialnem načelu, blejska pa temu nasprotuje in dokazuje, da bi pri delitvi morali upoštevati vse prihodke in odhodke, ki so nastali od skupnega premoženja stanovanjskega sklada od 1. julija 1993 dalje. • C.Z.
Na Bledu so mešali pijače
Bled - Na Bledu je bilo pred nedavnim 7. odprto prvenstvo Slovenije v mešanju pijač in 21. Pokal Bleda za barmane, za učence srednjih šol za gostinstvo in turizem ter za novinarje. Nastopilo je 138 barmanov iz osmih držav, štirje novinarji ter 24 dijakov iz osmih srednjih šol. Na odprtem prvenstvu Slovenije je v mešanju dolgih pijač zmagal Miran Šoberl pred Stojanom Krizmanom in Mladenom Čogo (vsj Slovenija), v mešanju kratkih pijač za postrežbo pred jedjo Miran Šoberl pred Patrikom Krizmanom (oba Slovenija), v mešanju kratkih pijač za postrežbo po jedi pa Rastislav Kuban s Češke pred Klemenom Popitom in Miranom Soberlom (oba Slovenija). Miran Šoberl je s tem osvojil dva naslova državnega prvaka , Klemen Popit pa enega. Šoberl je bil tudi skupni zmagovalec Pokala Bled. Z najboljšim strokovnim delom se je izkazal Mladen Čoga. med mladimi pa Blaž Vrtovec. Med gostinskimi šolami je radovljiška zasedla tretje mesto. Matej Nograšek je mešal kratke pijače, Mateja Alič dolge, Majda Perdan domišljijske brezalkoholne pijače, Slaviša Kerez pa je bil rezerva. Še posebej se je izkazala Majda, ki je v svoji skupini zmagala s pijačo Romanca. Mentorica dijakov je bila Slava Zavodnik, z nasveti pa sta jim pomagala Avgust Trampuš in Miran Šoberle. • C.Z.
Odkrili spominsko ploščo
Planina pod Golico, 4. maja - Ob dnevu Osvobodilne fronte je občinski odbor Zveze združenj borcev z Jesenic ob spomeniku padlim domačinom v Planini pod Golico slovesno odkril spominsko ploščo, posvečeno vsem političnim organizacijam, ki so med vojno delovale v teh krajih. Plošča je bila desetletja pritrjena na pročelju hotela Belcijan, a so jo neznani storilci odstranili in vrgli pod cesto. Ko je hotelsko podjetje Gorenjka še upravljalo hotel, jc privolilo, da se jo namesti nazaj, vendar so kasneje denacionalizirani hotel vrnili lastniku in namestitev na staro mesto ni bila več mogoča. V soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo so nato ploščo namestili poleg spomenika padlim • D.S.
Temeljita ocena o črnih gradnjah
Radovljica, 4, maja - Ko so svetniki radovljiškega občinskega sveta obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica, so ga po razpravi preložili na naslednjo sejo. Občinska uprava naj pripravi temeljito gradivo in oceno o črnih gradnjah v občini, saj se je svetnikom zdelo nesprejemljivo, da se legalizirajo posamezne črne gradnje Ali legalizirali vse ali pa nobenega! Zahtevali so, da se opredelijo počitniška naselja z zazidalnim načrtom, še posebej pa so problematični zazidalni posegi na kmetijska zemljišč.). • D.S.
Gozdna učna pot še ni zavarovana
Radovljica, 4. maja - Krajevna skupnost Radovljica m Zavod za gozdove z Bleda sta predlagala občinskemu svetu, da sprejme odlok o razglasitvi gozdne učne poti za gozd posebnega namena. Projekt Gozdne učne poti v PredtrŠkem gozdu pri Radovljici so izbrali na podlagi temeljitega poznavanja terena in zaradi izredne priljubljenosti te gozdne poti. Gozdna učna pot živi že več kot 20 let, dolga je dva kilometra in pol m poteka po eni sami savski trasi. Pot naj bi izločili m zavarovali kot gozd s posebnim namenom. Vendar pa so svetniki sprejeli predlog občinske uprave, da je osnutek odloka iinančno pomanjkljiv in nima soglasij lastnikov zemljišč, zato so odlok umaknili z dnevnega reda seje občinskega sveta. • D.S.
VABILO
VABIMO VAS NA JAVNO OBRAVNAVO OSNUTKA ODLOKA 0 PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO BLED
JAVNA OBRAVNAVA BO JUTRI, V SREDO, 6. MAJA, OB 17. URI V PROSTORIH OBČINE BLED.
Dokument bo javno razgrnjen v prostorih Občine Bled, pisne pripombe bomo zbirali do 10. maja 1998
Seja občinskega sveta Radovljica
Svetniki so za avtocesto, a proti cestninski postaji
Jugovzhodna varianta avtocestnega odseka mimo Radovljice dobila soglasje radovljiških svetnik^
Radovljica, 4. maja • Radovljiški občinski svet je sprejel jugovzhodno varianto izgradnje avtocestnega odseka mimo Lesc in Radovljice. Uredbo o lokacijskem načrtu naj bi izdali leta 2000, leto kasneje pa bi lahko začeli z izgradnjo ceste. Odločno proti cestninski postaji pred Peračico.
Na minuli seji radovljiškega občinskega sveta so svetniki razpravljali o primerjalni študiji poteka tras avtoceste na odseku Vrba - Črnivec in s 13 glasovi za in dvema vzdržanima sprejeli jugovzhodno varianto v poglobljeni izvedbi ter se odločno izrekli proti gradnji cestninske postaje v občini Radovljica.
V razpravi, ki so se je udeležili predstavniki Urada za prostorsko planiranje, DARSA ter državna sekretarja iz Ministrstva za promet in zveze in Ministrstva za okolje in prostor, so se predvsem opredeljevali za jugovzhodno varianto trase, ki ho potekala vzhodno od sedanje ceste, se izognila brezjanskemu polju,
največji vpliv pa bo imela na naselje  Mošnje in Dobro
Polje. Ob tem bo treba prilagoditi oziroma nekoliko obrniti letališko stezo Alpskega letalskega centra. Sedanja magistralna cesta bo po izgradnji novega odseka namenjena lokalnemu prometu, zgradili se bodo trije priključki za Lesce, Radovljico in Brezje, južno od Studenčic pa bo stal oskrbni center.
Izgradnjo avtocestnega odseka mimo Radovljice so načrtovali že pred desetletji in se tedaj ogrevali izključno le za najcenejšo severno varianto. A ta bi bila okoljevarst-veno najmanj primerna, saj bi temeljito spremenila kulturo krajine. S sedanjo odločitvijo, da se gradi jugovzhodni odsek, bodo tudi posegli v prostor, a so ocenili, da je ta poseg manj boleč kot pri drugih variantah. Ni tudi poceni, saj primerjava investicijskih stroškov pokaže veliko razliko med posameznimi variantami, saj je najdražja južna poglobljena varianta za okoli 70 odstotkov dražja od najcenejše severne variante. Južna varianta stane okoli 11 milijard tolarjev oziroma poglobl-
jena okoli 13 milijard tolarjev.
Zaradi investicijskih stroškov so predstavniki ministrstev poskušali prepričati radovljiške svetnike, naj ne "obremenjujejo že doseženih dogovorov z dodatnimi zahtevami. Če boste sprejeli poglobljeno izvedbo, se pogovori vračajo na severni koridor..." Svetniki so se namreč odločno zavzemali za to, da se zaščitita dve največji naselji, Lesce in Radovljica tako, da se na tem delu odseka gradi cesta v poglobljeni izvedbi. Menili so, da varčevanje na račun ljudi, ki v tem prostoru živijo, ni umestno, prav tako pa so bili proti cestninski postaji. Z njo bi nastali prometni zastoji ob konicah, posegli bi na kmetijska zemljišča, onemogočili ne motene povezave v gorenjski regiji, ne nazadnje pa bi s cestninsko postajo pred Pera čico povzročili nerazumljivo pogosto ustavljanje na mitnicah na odseku Karavanke Torovo: kar trikrat na 50 kilometrov ceste, za kar je potrebno sicer manj kot pol ure vožnje.
žare Pregelj, državni^ tar iz Ministrstva za Pr01" daj, zveze, je med drugim p° ^ da se cestninski PoStajJol0o morejo odreči in & jjj sčasoma povsod po » 0. prešli na "agresivno* ^ matsko cestninjenjc v nalnem programu gr avtocest so sicer mozn v koračitve, kar pa še ne P g ni, da bi si lahko pjJJ, dražjo poglobljeno var , Če bodo svetniki VZtraJstopki poglobitvi, naj bi se po „ zavlekli. Po terminskem v Q naj bi bila sicer ureu ^ lokacijski dokumenta^ ^ gradnjo odseka i^ciana -e četku leta 2000, leto kjg pa bi se cesta začela gr* s0
A radovljiški svetnici vztrajali pri svojih Z* j„ za poglobljeno var an proti cestninski P^'-'^V pričani.da bo davek po*^ prostor precejšen. ^JjA vplivala na kmetijska ^ ca Mošenj in Dobrega ^ na nasad Resje, na ^ fl3 polje, gozdno učno p<- aVt0-vsa druga zemljišča o cesti • D.Sedej
S seje občinskega sveta občine Cerklje
Škof Kvas častni občan Cerkelj
Predlog odhora za odlikovanja in priznanja so sprejeli šele po drugem glasovanju.
Malo P,ake
Cerklje, 4. maja - Z manjšim zapletom (dvakratnim glasovanjem) so cerkljanski svetniki le potrdili predlog odbora za odlikovanja in priznanja občine Cerklje in s tem petim občanom, kolektivu in društvu podelili občinsko priznanje. Naziv častili občan je tako prejel pomožni Škot Jožef Kvas.
Tokratno sejo so cerkljanski svetniki začeli s polurno zamudo. Toliko časa so namreč Čakali, da jc nanjo prišel še deveti svetnik, da so sploh lahko bili sklepčni. Zavleklo pa se je prav pri glavni točki dnevnega reda - pri podeljevanju občinskih priznanj.
Odbor za odlikovanja in jiriznanja je sredi aprila izmed 16 prispelih potidil sedem predlogov in to predložil obči i is kenui svetu. Po jnedlogu odbora na| bi zaradi spoštovanja, ki ga uživa v Sloveniji in izven nje, naziv (ustni občan prejel pomOŽtti škol Jožef Kvas. Silvu Sircu iz Adergasa naj bi podelili nagrado občine Cerklje za 30 letno prosto voljno aktivnost na kulturnem področju. Za Veliko plaketo je odboi predlagal KlII) Pod lipo iz Adergasa /a dO letno kulturno udejstvovanje Juniju Crilen, trenerju skakalcev Triglava in s tem Primoža Peterke, naj se občina za
njegove zasluge zahvali Z fZJfrtf* kolektiv -
to,
vrtca pri
/■i
Jenka Cerklje je bil l'1^11/^, p» priznanje občine Cerklje, prav ' j0 na tudi Janez Močnik iz ( erkelj (*«»
priznanje občine
Iktscen
področju glasbenih priredb) 1
Kmetic (za ohranjanje in prenos ^ izdelave gorenjskih narodmji"^ n, mlajše rodove). Nihče od p"MJ VL.cjc imel za predlagane odlikovan«- ^|p.,n pripombe, le Uogoinu BizilJ l"nlce I rane Čebuli sta V imenu njune
(SDS), k. ,e poslala Sest pre  ^ „,
zahtevala  pojasnilo,  zaKSJ A^fc noinlil ostalih predlogov   • >• 1
Seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane
Največ za šolski prostor in kanalizacijo
V Poljanah zahtevajo, da se takoj nadaljujejo priprave za dograditev šole, saj se bojijo drugt
' prostori %*jM ia večj »'SlS^
Gorenja vas, 4. maja - Dnevni red sredine seje občinskega sveta Občine Gorenja vas Poljane se je izka/.al za veliko
uisaahlainsaa saj so svetniki
po dobrih štirih urah uspeli obdelali komaj polovico loek. Precej temeljito so se seznanili s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, s predlogom enotnega prometnega in turističnega o/nacevanja v tej občini, najbolj vroča razprava pa je bila ob predlogu letošnjega občinskega proračuna.
Na občinski proračun sta se sicci nanašali kar dve točki dnevnega reda: najprej so Obravnavali zaključni račun za lanski proračun, nato pa še v drugi obravnavi predlog za
letošnji. Pri zaključnem računa
za lani se je. kljub dokaj natančnemu gradivu pojavila /e kar klasična težava: veljavni računovodski predpisi namreč zahlevato v zaključnem računu precej drugačen prikaz prora-
čunske porabe, kot je to določeno v preglednicah samega proračuna in njih obrazložit vah, to pa je nekaterim vedno nezaupljivim občinskim svetni kom m predsedniki] nadzorne ga i idbora bilo osnova za vrsto \pu,.ui|   I udi na tem občins kem svetu je razprava o linan eah pripeljala do spoznanja, da je občinski svet pri razporejali
ju sredstev \ okviru proračuna
piecej omejili / merili države v okvirih zagotovljene porabe in da jc le manjši del sredstev
mogoče usmerjati j><> lastnih spoznanjih o potrebu v obči m Po pojasnilih, ki so bili
moida le malo pieveč računo
vodska, jc bil zaključni račun i
veliko veČino sprejet.
Piecei bolj vroča pa je bila razprava v diugi obravnavi o predlogu letošnjega občinske ga proračuna I udi letos naj bi, kol že vsa leta nove občine doslej, veČino razpoložljivih sredstev namenili za ureje-
vanje in dograjevanje šolskega prostora in kanalizacije skupaj
s čistilnimi napravami, io tudi
tokrat ni šlo brez zaostrovanj med Poljanami in Gorenjo vasjo Najprej je nekatere ivel iak. zanimalo, zakaj |e pol«
lanska čistilna naprava za pol cenejša od gorenjevaške zakaj je drŽava dodelila za opremo le naprave polovico manj denarja (še vedno j>a polOViCO celotne investicije) lei zakaj država sotinanciia kanah/aci[O V ( lOJ euji vasi. v Poljanah pa ne. Se bolj vroča razprava pa je bila ob načrtovani gradnji šolskega piostoia, pn eeinei je v letošn jem načrtu začetek gradnje |)i izidka k osnovni šoli v < fOl
enji vasi (dogradili naj bi v i.
lazi 7 učilnic, S kabinclov in 6 oddelkov vrtca), svetniki iz Poljan pa so trdili, da so razmere v nphovi lam ilogiaje ni šoli tako neustrezne, da je potrebno takojšnje nadalje-vanjfl gradnje (dodatne učil-
nice oz. izgi adnj licei d., jim
pouk, ,., je ™*£lJ?M gradnji prt ocenjevanj ^ učence* storjena huo» )¥»
loo učenčev). K(,'1I(1)I,u za komp^so*
iporazumeu
kalnem SO v pfOI n,h II) inili!""(,v Odkup poliebnih
acun< p tol« if
priPrav° P^fpoljI^
I" gradnjo v»   J    n/j0 .
jo gr«
potrditve
p.,s„i, v (,oh,«..;;;it>j
leii niso pnSh. /,u.,,J ...
seji niso pris.i- - defl»'y»
tem .da se zmanjšaj'; 0p J nakup občinskega ;>v fgS«u
obnovitev ■»-„d<r
(kje'
m odreče
Doma PartiiifJ,K,llas| ,
muje" obema, n.s ;    J> ,
leti »o^EkiS '»tem. da m       ' c> < obve/.n«»ti do .»tiči^^
ali dotacn   »;« bodo nadaljeval' dni. a S./arg«
Ji2!!M^naja 1998
IZ GORENJSKIH OBČIN
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
evanje seje blejskega občinskega sveta
W^     J '----J -   ""-J —---J--""C3"----------O" ---
Do konca leta še isti upravljalec
^^jskimi turističnimi objekti bo še do konca leta upravljalo podjetje Turizem in rekreacija Bled.
Ij."' " V blejski občini so načrtovali, da q uPravljanje z Blejskim gradom, Pe »s m k°Pal'ščem, z Ledeno in s 5j5lv»lno dvorano ter s smučiščem Di>k * majem prevzela v upravljanje
**cija m turizem Bled. Ker so se ^j*nja o ureditvi medsebojnih razpel nied (do)sedanjim upravljalcem, •n hj$eni Turizmom in rekreacija Bled, p^bcino tako zavlekla, da bi to lahko je ^alo motnje v turistični sezoni, se od/Jp'uski svet v nadaljevanju seje kon **a Do z njimi od 1. maja do Vi* 'et.a *e naPreJ upravljalo podjetje
ojfcfn in rekreacija. raj Dčlnski svet je sprejel tudi zaključni lan-n Direkcije za turizem Bled, ki je Za svoje delovanje dobila 32,5 Da J.°na tolarjev iz občinskega proračunoma        miiij°na °d turističnega
P°uarstva. Letošnji program direk-
žT
cije predvideva 84 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 65 milijonov iz občinskega proračuna. Delovna skupnost naj bi porabila 24,5 milijona tolarjev, za prireditve naj bi namenili 16 milijonov tolarjev, za krajevno propagando 15 milijonov, za krajevne turistične programe in za Skupnost Julijskih Alp po 6,5 milijona, za informacijsko službo 9 milijonov tolarjev - in tako dalje. Svet je dal soglasje k programu direkcije, vendar pod pogojem, da direkcija do naslednje seje poglavje o prireditvah razdela po vrstah prireditev in jih finančno ovrednoti, pripravi poročilo o najetih prostorih in dodatno obrazloži dve postavki iz krajevno turističnih programov. Sprejel je tudi letošnji stanovanjski program občine, po katerem bo letos za stanovanjske potrebe na razpolago le 27 milijonov tolarjev. Podprl je podpis
Listine o prijateljstvu med občinama Bled in Doberdob in soglašal z obnovo stanovanjske stavbe (Prešernova cesta 33) v Centralnem turističnem področju Bleda. Svet ni sprejel letnega računovodskega poročila Komunale Radovljica, ampak je od nje zahteval, da ga med drugim dopolni s pregledom poslovanja po posameznih dejavnostih za vsako občino posebej, pripravi ukrepe za racionalizacijo poslovanja, ugotovi odgovornost pri najetju posojila in izdaji garancije za blagovni kredit pri plinifikaciji v občini Radovljica ter izdela delitev premoženja med občine po dohodninskem ključu. Občinska uprava bo po sklepu sveta do naslednje seje pripravila tudi osnutek novega odloka o gospodarskih javnih službah, ki bo osnova za organiziranje in delovanje komunalne službe v občini. • C. Zaplotnik
^ugo leto Stanetu Belaku Šraufu v spomin
Spominski pohod, slikarska kolonija in razstava
Ustava bo odprta 15. maja. V Martuljku ob slikarjih tudi metalci varpe, gasilci, pevke in pletilje.
maja -
pti,"" nruštvo iz Krašnje
»ila, S0vici Je ,etOS °b °rKa"
JJ2)že drugega Šraufovega j ^»nskega pohoda pripravi-Ikn sP°niinsko srečanje jev j ov' akademskih slikar-Vl* neza Hafnerja, Tomaža Bonija Čeha, Nejča 5*2a< Vinka luška in Du-2 Premrla, ki so v začetku ^ustvarjali v Martuljku.
Pri* 0 k°l lani tudl 1l'U)S Prjrir?vliamo spremljajoče
Wi !Vc oh spominskem po-Od r M»n> je bila to razstava
rojst
r vii do smrti, letos pa ^delovanju povabili
arJc,
Jc pojasnil predsed
s£K3toiri,',va Kn,M"a
i0^il'tni (>rpa"izatoi  |c zanj, °'cga Vinka luška iz.
tlldov;.U nekaj dni preživeli v
■ ie šest slikarjev j dni preživeli \ > Ust? °k()|iu Martuljka in S„ LVi1r|al,.'  jc pojasnil
, »vite
ovS*»»ui m tema goia »" ^zHčni^M med seboj tako
PoSl^ieveda delamo v«tk SV°)e-lnker nam vreme »al
|e poji "RIJUD temu ideja kolonije sP(>mina na Staneta
Dušan Premrl
ni naklonjeno, pač v glavnem zbiramo vtise. Za slikanje je do razstave, ki bo sredi maja. še dovolj časa. Sicer pa sem se za sodelovanje odločil, ker me slikanje Spikove skupine že dolgo privlači - izjemna skladnost in lepota pogleda, kristalizirane obliki- in gore kot take, ki jih je na platnu težko spraviti v neki red. "
Nejč Slapar pravi, da jc princip kolonij strogo teniats
Kt$Ji? z»prt most na Peračici?
"adovli;c.^4. maja • Na minuli seji občinskega sveta ^bVicno S° ^c'oma pojasnili, zakaj |e most na Peraeiu faJcaJ je ni prt" Svetnik Janko StuSek je namreč vprašal, }^ <>bdor>°Nt ^ ('°'110 'cto P°lov'čno zaprt, na njem pa v .   JC m/'11 ,,ISo potekala nobena dela. Širno se govorice.
?°datno°sl kormrukcijsko zelo poškodovan In da ta sHii0   llM,čujf)o ic;k, tovornjaki in Se bi se njihovo
f*rccist<n.C("ii,(>    ml l"°mcl preko mostu ogrožen
vlJenisw Vn.,k Družbe /a državne cest« je odgovoril, da i« ?°st san    hil v,:ulllkLl    vs;'l 20 Kr Konstrukcijsko je
^aditv'7'1' Proo'CIT|i so / zgornjim ustrojem. Po la odse^' vUtJCRa v'aduklu Peračica v okviru avtocestne-
^. bo'1 čemivec    Peračica, predvidoma leta
?konstrULnio*no lazmišljati o nadomestni gradnji, saj ^t°ceat.KC1^a 111 možna kei se kovinskih mostov na
J> .   Man »C urad, . |).s.
w*ES[f na devet,t,,no kotanj«
n^inak(M 4" ,ns,J" Do ku,Ka |um'a 00 radovljUka JJp'avila a.nov,tc'Ji<" Sol skupaj i vodstvi osnovnih lol EjTOnta_ "naliaso prostorskih in kadrovskih možnosti a Vo51t')rc,UH,a 11,1 devctleino šolanje za vse osnovne n8an>zaciii Ui osnov»di šol bodo izdelala predloge ftk'su,rske 1 a v ticvctlctki glede na razpoložljive n nc bodTn(,;noMl ^»d^va osnovnih šol radovljiške thSPrcinen. l,/dt,,u,a predlog pouka v devetletki po DisaLćn«> š«i <5(),sk,h okoliših in prehajanju otrok na rHan.a . ?' [adov,Ji*ka in leska 4ola pa predlog brez aJ° Prvih lr"u u vas'in Bc»uni
d,  °< da i   .   <Kcnah. ki so jih Hole že pripravile, je
JVV„, 1,11 ->\sC
tudi
radovljiški občini potrebno • ustrezne prostore in verjetno spre °*ohSe ali pa celo status sol. • D.S.
Tomai Perko
ko določen, sicer pa je eden bistvenih argumentov, ki govorijo v prid sodelovanju v koloniji prav izmenjava izku šenj med slikarji. Tomaž Perko je še posebej poudaril, da so slikarji v Martuljku predvsem zaradi prijateljstva: "Ker gre za Šraufa. bomo radi prispevali vsak svoje umetniško delo. Iii smo pač predvsem zaradi prijateljstva; delati se tu. tudi zaradi smole / vreme nom, ne da prav intenzivno. Pa nič zato, do 15. maja je
Nejč Slapar
časa še dovolj in tudi kar nekaj vtisov bomo nabrali."
Prireditev, ki bo po besedah predsednika Športnega društva Krašnja, Marjana Štruklja, postala tradicionalna, bo sredi maja zaokrožila razstava v tamkajšnji osnovni šoli. Dan za tem, 16. maja, pa drugi pohod po obronkih lukoviške in kamniške občine. Razstavljene slike bo dobilo deset glavnih pokroviteljev prireditve, eno pa bodo organizatorji na menili družini Belak. • M.A.
BLED
TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED, d.o.o. Cesta svobode 15 4260 BLED
Telefon: 064/741-811, faks: 064/744-381
razpisuje
tečaj za croupierje
na AMERIŠKI ROULETTI in BLACK JACKU.
Sestanek s kandidati, ki morajo mteti status študenta, bo v sredo, 13. maja 1998, ob 17. uri na sedežu TP Casino Bled, d.o.o., Cesta svobode 15, 4260 Bled.
Devetdeset let Frančiške Robič - Vahove mame
Mati Dobrota
Sanjsko lepa Zgornjesavska dolina s Srednjim Vrhom, najvišje ležečim naseljem v kranjskogorski občini nasproti čudovite Martuljkove skupine, je dala tudi tako žlahtnega človeka, kot je Vahova mama Franca. Kljub trdemu življenju, ki so ji ga hudo zagrenili še nemški okupatorji, je nedavno doživela častitljivi devetdeseti rojstni dan.
Sicer nekaj bolehna, a vendar živa. Dolg do te izjemno pošteno verne žene, ki živi v skladu s krščanskim naročilom, da "svojega bližnjega ljubi tako, kakor samega sebe," je star in velik. Velik zato, ker je v svoji skromnosti z dobrimi deli, ki so jih bili deležni vsi, predvsem tamkajšnji partizani, z nezlomlje-nim zadržanjem premagovala tudi krute gestapovce v Begunjah. Zato bi tej ženi še najbolj ustrezalo ime Mati Dobrota! Saj se je ravnala tudi po reku "naj ne ve levica, kaj je dala desnica!" Tako plemenitih ljudi ni veliko. To se je še posebej pokazalo med okupacijo, kar bomo kmalu videli.
Kot tretja izmed sedmih otrok je bila Franca rojena natanko 1. aprila 1908 na najzahodnejši in nemara najbolj strmi kmetiji v Srednjem Vrhu pri Jurežu - Mertlju. Domačija ni premogla niti metra ravnega ozemlja, zato je bilo ob številni družini sila trdo. Ko je dobro dopolnila 8 let, se je vnela huda, štiriletna prva svetovna vojna. Da je bilo družini, zlasti otrokom še huje, jim je pred koncem vojne 1918. leta umrla še mati. A boj z življenjem je tekel naprej in Franca se je razvila v postavno dekle. V 25. letu starosti jo je prav tako postavni Janez Robič - Vah odpeljal na vzhodni predel naselja, kjer je bila Vahova kmetija! A za razliko od njene rojstne je premogla največ lepe ravnine v Srednjem Vrhu, kjer živi še sedaj. A to je bil tudi čas, ko je razsajala huda gospodarska kriza, zato se je tudi spopadla s trdim življenjem. Vendar pa nikoli ni tožila, vse je premagovala z zavidanja vredno voljo in delom. V takih razmerah je rodila in vzgajala tri zdrave otroke: sina in dve hčerki.
Z okupacijo pa je prišel tudi Francin največji, čeprav tudi najhujši čas. Pojavili so se tudi partizani, toda za narodnoosvobodilno gibanje je bila ta ozka in skalnata dolina ter zaradi meje, ki je potekala po vrhovih Karavank tik nad Srednjim Vrhom, sila neugodna. In tja, v odmaknjeni Srednji Vrh, ter k Vahu sva konec avgusta 1943 prišla z izkušenim Ivanom Krivcem - Kostjo, z dobričino in predvojnim revolucionarjem s Hruške, od katerega sem moral prevzeti, mlad in neizkušen, rajonsko sekretarstvo OF. Tako se je začelo zaupno sodelovanje, ki je postajalo vse tesnejše. Prihajali so novi partizanski sodelavci, organizacije smo razpredli po vsem Srednjem Vrhu, od tod smo segli tudi v dolinske vasi. S tem pa so se povečale potrebe po hrani. Glede nje je bila prav Franca, dejansko pa vsa njena družina, tudi nedorasla otroka, največji podpornik! A bližala se je zima, zato smo se odločili, da bomo tik nad vasjo zgradili skriven bunker. Pet nas je bilo, ki smo ga zgradili konec novembra: Miško, Tonček, Ciril in ob meni še Mirko. Toda, brez Vahove hiše bi ga težko zgradili, kajti tiste dni je zapadlo tudi veliko snega.
Pri Vahu smo dobili vse od orodja, hrane, do prenočevanja. Najpomembnejša pa je bila nesebično izkazano gostoljubje, razumevanje in njihova neverjetna hrabrost, kar še nismo doživeli! Sami so nas povabili in nič se niso bali zase, gospodinja Franca pa nam je stregla s čajem, mlekom, Žganci... in nasmejanim prijaznim obrazom. Ta hiša s Franco na vrhu je bila v vsej Dolini - in še dlje - z nami naj gostoljubnejša, čeprav smo tudi drugod dobili kako malenkost. A kmalu je treščilo. Izdaja. Aretacije. Tudi Franca, mož Janez pa je na dramatičen način ušel k partizanom, k nam! V begunjskih zaporih je bila Franca najbolj mučena in več dni zaprta tudi v bunkerju! Bila je najnatančneje izdana in najbolj izmed vseh obremenjena. Toda tudi te vrste nasilje je ni zlomilo! In ko je dobila kak paket s hrano, je prav vso razdelila sozapornicam, predvsem mlajšim, ki so ji - preživele - Še danes globoko hvaležne. Prav take so o njej in o drugih povedale največ. Vedno jih je hrabrila, tudi take, ki so Že omahovale! Zase ni zadržala niti grižljaja in tako dopolnila tisti del naročila "kakor samega sebe", kajti sebi ni privoščila nič! Kdo je še zmogel kaj takega? Le ona, vpisana pod številko 2792! Drugi sovaščani so bili spuščeni 10. marca 1944!
V Begunjah je prvič premagala gestapovsko smrt, nakar je bila z 31 sojetnicami konec aprila 1944 poslana v žensko taborišče smrti Rawensbruck, daleč na sever Nemčije, kjer so postale številke od 37.414 do 37.445! Kaj vse so s Franco vred prestajale tod, ni moč opisati. Lakota, pretepanje, prezebanje pozimi, nošenje kamenja dan na dan. Neprestane strašne bolezni in smrti, tudi to je premagala Franca in se šele avgusta 1945 oslabljena vrnila domov k Vahu. O trpljenju veliko pove Zbornik Rawensbruck, tudi to, da se izmed okrog 2300 Slovenk ni vrnilo okoli 200. Ena izmed njih, Katarina Miklav /<■ pomladi 1944 v pesmi zapisala: "In že so travniki zeleni in pašniki po vsej lepem... Pred hišo tam - moj mili vrt! A tu, a m, po\ SOd le smrt!"
Iz hiše Matere Dobrote tudi poslej ni nihče odšel lačen, I rum o pa potšg VStga krasi nepopustljiv odnos do resnice in pravice. Tudi dandanes ne podlega kakemu mračnemu razmišljanju, zanjo so vsi ljudje enaki! In rekla je: "Prišla sem na najlšBŠO kmetijo, na najbolj ravno polje in dobila sem najlepšega Ženina!" Poleg treh otrok živi med sedmimi ljubečimi vnuki in štirimi pravnuki!
/ vso spoštljivostjo Ti, draga dobrotna Franca, še veliko lepega, dobrega in veliko srečnih let želijo nekdanji partizanski prijatelji, znanci in obiskovalci! Lepim željam se pridružuje tudUuredništvo Gorenjskega glasa, ki že od leta 1935 prihaja v Vašo hišo! • Ivan Jan - Srečko
REPORTAŽA
Tradicionalno prvomajsko srečanje na Još t u
Kranj, 5. maja - Kranjčani in okoličani bi verjetno težko sprejeli prvomajski delavski praznik brez kresovanja na Joštu. Letošnje je bilo že 21., tako kot minula leta pa ga je tudi letos pripravil Svet kranjskih sindikatov.
Brez kresa ni prvomajskega srečanja.
Osrednji dogodek četrtkovega družabnega srečanja na Joštu je bil zagotovo kres, ki so ga prižgali ob 21. uri, čez dobre pol ure pa so obiskovalci lahko uživali v nekajminutnem ognjemetu. Tako kres, kot tudi ognjemet in zabava, za katero je poskrbel duet Rebus, so na Jošta privabili več sto obiskovalcev, ki so se zbirali okrog kresa in dodobra napolnili vrh hriba. Gostinci so poskrbeli, da s kresovanja nihče ni odšel lačen in žejen, med obiskovalci pa so bile tako družine z otroki, kot tudi starejši in mladina.
!\a predvečer delavskega praznika se je na Joštu zbralo mlado in staro.
Nekateri so na kresovanje prišli prvič, precej obiskovalcev pa se ga udeležuje vsako leto. Zagotovo jih je letos pritegnil tudi ognjemet. Praznovanje 1. maja, ki očitno čedalje bolj pOftaja delavski praznik, se je nadaljevalo tudi na praznični dan, ko je v kulturnem programu nastopila igralka Jerca Mrzel, otroke je zabaval grajski norček Ferdinand, obiskovalci pa so se lahko zavrteli ob zvokih ansambla 12. nasprotje. • R. Skrjanc , foto: lina Doki
Največji kres na Gorenjskem
1. maj vse bolj nekdanje izročilo delavcev
Križe, 4. maja Gasilci in mladi iz Križev v občini Tržič so že v začetku tetina začeli pripravljati kres, ki je potem zagorel ob 9. uri zvečer navečer 1. maja. Neuradno smo potem izvedeli, da so imeli na Polani nad Kii/anu največji kres na Gorenjskem, Piramida je imela stranico dolgo 4,20 metra, visoka pa je bila 8,20 metra. V nej je bilo 10 kubičnih metrov lesa, dračja m hlodovine. Tradicionalnega kresa, ki so ga "I' podpori Kodoroviča in AljančiČa postavili mladi, so se udeležili številni domačini. Trajalo do enih polnoči I maja, ko je začelo deževati Kres pa je gorel še 1 maja popoldne.  • A. Z.
Kres in srečanje
Goricam-, Kri/na Gora Tradicionalno kresovanje |e bilo na večer 1. maja v krajevni skupnosti VašcGoričane v občini Medvode. Na I. ma|a pa je bilo tradicionalno prvomajsko srečanje tudi na Križni (»on v občini Skotja Loka. • V Z.
Nagelj in golaž kot simbol 1. maja praznika dela
Kresovi so zagoreli navečer 1. maja na skoraj vsakem večjem vrhu ali kraju na
Gorenjske*
Tradicionalno delavsko srečanje pa je bilo 1. maja tudi v Kamniški Bistrici.
Kamniška Bistrica, 4. maja • Večer pred 1. majem je bil na Gorenjskem nekako svečan, v znamenju pričakovanja in veselega druženja ob kresu. Tako je bilo v številnih krajih in ob planinskih zavetiščih. Sončno popoldne se je sklenilo v mirno in toplo noč. Zagoreli so številni kresovi. Tradicija nekdanjih druženj navečer 1. maja se je potem dogajala v številnih krajih na Gorenjskem. Ponekod so za kresovanje poskrbeli mladi, drugod spet to ali ono društvo, marsikje obiskovalci zavetišč ali planinskih domov, pogosto pa vsi skupaj.
društva Solidarnost, člani kul-
Spomin časa
Izročilo današnjega 1. maja sega celo stoletje in še dobro desetino več nazaj v Chicago, kjer so delavci 1886. leta z demonstracijami izrazili nezadovoljstvo, ob posredovanju policije pa so se demonstracije takrat končale krvavo in z žrtvami. Potem je druga inter-nacionala po tren letih sklenila, da bo ta dan zaznamovan z množičnimi stavkami. Prvomajska srečanja pa so s svojim zgodovinskim izročilom kmalu postala delavsko in vse bolj praznično druženje tudi pri nas.
Tone Smolnikar, iupan občine Kamnik: "Za tisto, kar nam pripada, se moramo vsak dan boriti."
Izročilo delavskega praznika se je desetletja proslavljalo po gorenjskih krajin in nekaterih središčih. Praznična, vesela druženja so bila to. Veselice, ko se je rdečemu nageljnu pridružil prvomajski golaž ali pa klobasa s kozarcem, so se običajno sklenile v popoldanskem veselem rajanju. Marsikje
so ob kresu naznanili in priča kali 1. maj že dan ali večer pred praznikom. Tokrat nek danjih tradicionalnih prvomajskih srečanj m zborovanj ponekod na Gorenjskem sieer ni bilo, zagoreli pa so navečer številni kresovi.
Tradicionalno srečanje v Kamniški Bistrici
Kraj, kjer so se že pred desetletji začela takšna praz nična prvomajska delavska druženja, je bila tudi tokrat Kamniška Bistrica 1'riieditve ni prostor Pri Juriju V Kamniški Bistrici, kjei je letos srečanje pripravilo Društvo Solidarnost, je bil 1. maja zjutraj mok i m hladen, Vendar pa |e sredi
dopoldneva bilo kot nekdaj.
Mestna godba Kamnik, ki boleli že 150-letmeo imena, Moški in /enski pevski /boi
turnega društva in gostje z Nizozemske so začeli slovesen program.
"Izročilo prazničnega dne se potrjuje. Zato je prav, da tudi v Kamniku, tukaj v Kamniški Bistrici nadaljujemo tradicijo nekdanjega praznovanja in srečanj. Boriti se moramo za tisto, kar smo dosegli in nadaljevati tradicijo praznovanj. Prav je, da praznujemo prvi maj, da se spomnimo praznika pred nekaj dnevi in da se borimo za tisto, kar nam pripada. Ne morem vam zaže-leti lepega vremena, želim vam pa vsem, ki ste prišli v Kamniško Bistrico na prvomajsko praznovanje, lep prazničen dan," je ob letošnjem prazni ku zaželel mladim in starejšim Pri Jurju v Kamniški Bistrici Zupan Tone Smolnikar.
internacionala, s katero so kamniški godbeniki začeli praznovanje, je kljub deževnemu in hladnemu dopoldnevu ogrela starejše in mlade, ki so prišli na srečanje. Rdeč nagelj in golaž sta potrjevala simbol resnice praznika in številni, ki so prišli iz Kamnika, iz Tuhinjske doline in nekaterih še nedavno tega gospodarsko močnih in poznanih podjeli] in kolektivov, so se zamislili nad nekdaj bogato gospodarsko zgodovino v občini Kamnik.
Dušan Kumar, tajnik ZLSDi
"Država bo morala imeti močnega sogovornika za B0-eialnega partnerja."
"Spomini na preteklost nam odslikavajo večdesetlctno zgodovino. Sprašujemo se, kako sposobna je danes država. V ustavi imamo zapisano, da smo socialna država, ob tem pa iigotm ljamo, du ima ta država več kol sto tisoč nezaposlenih ljudi. Uporabiti moramo nekateri- pretekk- izkušnje. Država potrebuje za socialno partnerstvo močnega sogovornik«.
/V« Pristavi
Zveza svobodnih sindikatov Jesenice je pripravila tradicionalno prvomajski> proslavo na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Slavnostna govornica je bila poslanka Darja Lavtitar Bebler, v kulturnem programu pa so nastopili Folklorna skupina Rotit f Hruške, harmonikar Darko Arh iz Glasbene Šole Jesenu,, pevci iz Žirovnice in Jelka Kusterle iz Gledališča Ione Čufar, ki j,> povezovala kulturni program. Proslave se je kljub slabemu vremenu udeletilo precej domačinov z Jesenic in okolice.
Ženski pevski zbor Solidarnost
Slovenija s politiko ne more in ne sme biti še naprej le vase zagledana," je v prazničnem nagovoru ob aplavzu udeležencev poudaril Dušan Kumer, tajnik Združene liste socialnih demokratov.
Ni več tistega podjetja- ki g [ pustil svoje moči. Ostau ^ spomin in simbol resnitj^ , nika, ki ga je včasih go j( budnico naznanjala u i potem s proslavo, p» veselico brezskrbno konc
Praznična Internacionala
Strah in jeza v pogovorih na prvomajskem srečanju, ki je bilo tokrat bolj razmišljanje kot nekdanja veselica, sta se prepletali. Slovensko delavstvo |C izgubilo mesto enakopravnega partnerja državi in delo dajalcem. Delavci se bojijo pokojninske, davčne reforme. Vsak deseti delavec je v sporu
i delodajalcem, vec kot sto
tisoč jih jc brez zaposlitve. Vse več je spet ZVeStUl svojim nekdanjim načelom.
Nekaipajeletosn'P Jjđ vendarle kljub
vremenu potif- V PjJJgj z lanskim ah £23*«« praznovanjem v *gT&m IricisejetokraUlju^j v* vremenu zbralo f*£jM Kamničanov in obu* a i/ raznih krajev. » so prišli, ki sa-er n»M» » meijeni" z rrsoC^ teren« še vedno i« prisegajo starejs« . Nj se podali tudi na >*-■   ^ ^
tradicija I. maja
Ne veselica, simbol
resnice pm/nika
Staicjši možakar, piKcl |c i/ Tuhinjske  doline,  je  bil v nazmčiučni obleki s kiavato. delju / dežnikom m nare 11
nom v gumbnii i je eamiilieno stal ob strani m prisluhnil govorniku, Na trenutke je prikimal, zmigal z ustnicami, se cinično nusmenil in zresnil
no in ni/st pol m
v'
in * P*. KSi^fl .Stavo v ArtmrtU.
»tok- PT^ef^S
m, k"« J1 £S let* V govornik, p« '""Venien* J,
...ogli skroJMi 'JSfcjti
SVOJI "»".^ jsUi-obujanj..
d a nje ""J^Unill, M dni in v raz.n.Wliir čaka jutri. •
k Amerike so se vrnili nagrajeni Termovi računalnikarji
h zmagi pa s helikopterjem nad Chicago
^toaga na Windows World Open je primerljiva z olimpijskim zlatom v športu, pravi direktor Janez Deželak. - Dr. Francelj Trdič prejel kristalno piramido iz rok Billa Gatesa
!kofJa Loka, 4. maja -l^nd the avvard goes to... jj-nuo!« Bilo je 20. aprila opoldne, na oder dvorane v rjj^g« je prišel dr. Francelj /J* in iz rok samega Billa im ?'šefa Microsofta, preda Pr'2nanJe za P™0 mesto j,'etošnjem mednarodnem Rovanju Windows World JJei»- Podjetje Termo je J?alo s programsko apli-^ *1° ? kategoriji industrijskainženiringa ter tako v0°li,» nagrado, primerlji-Wia 0svoJ«tvijo zlate olim-N«ke medalje v športu, kot T *° ponazoril direktor vl^a Jane/ Deželak. Ob
jsiii' U ^mcrike so Pre" ista ^rek "»vinarjem Pre" tlit svoje vtise s tega ft, Je8a računalniškega tek -   anJa "
Kot
pravijo.
vseh
Cestitk
Hfgjj^ploh še niso utegnili
Zmagovalci, direktor Terma Janez Deželak v rokah drži nagrado, kristalno piramido, ki z ostro konico simbolizira visoke gore: težko je priti na vrh, še težje pa na njem obstati. A v Termu pravijo: ta nagrada je izziv za prihodnost.
d, p
ni^?J}CelJ !rdi?> samostoj "Skovalec iz Ljubljane
dv
nania ^rrnovca' Slavca.
Kin!?ado so najbolj za-lt,rJe računalnikarji, ter dva /u -UVc-i 7~'>,y<-il Zunanja so s'cer „' s,a dr. Francelj Trdič, !erdr r   toini raziskovalec, 5t>tuta"rant,Siroks Iurboin f*a sta Sr.V'UhlJani> v projektu J1 (lireuTelov«»la tudi tehn.č ^h«Vc °r v Temu. Bojan ai»« tu VodJa proizvodnje ^alj^V'lj. Kot so po a°Ws u, * na razois Win
Bojan Mihevc, tehnični direktor Hrane Štremfelj, vodja proiz-Terma, domačin iz Škofje Loke    vodnje, iz Laškega
inga sta se v finale poleg Terma uvrstila še Packard Bell NEC s programom za nadzor linije za proizvodnjo osnovnih plošč za računalništ-
s u, 'v na razpis Rjavili    r,d (>Pcn letos večje l***. Gre za naj
s,..;uvrstno tekmovanje
)d leta
iščejo
tov
iV>> k,
, M\ i,
^Ckvelrn( m izJcmn«
n? ^iern re8,tve. izvite hamova okenska
Izmeti devetih zmagovalcev je TerntO edini, ki prihaja iz T.vrope. To eno prvo mesto sta osvojili Rusija trt Argentina, kar šest prvih mest pa je ostalo V Združenih državah. Rusija denimo je tekmovala s svojo celotno naftno industrijo, v eni od kategorij je prvo mesto osvojila amer tika vojna mornarica, I'a dva podatka dokazujeta, kako huda ft konkurenca na tem tekmovanju.
Dr. Brane Širok, zunanji sodelavec s Turboinštituta
veliki časopisi ter televizijski postaji CNN in BBC. Škofje-ločani so se pripravili tudi na promocijo Slovenije, s seboj so nesli predstavitveno kaseto
vo ter Hunter Engineering podjetja, pa tudi Škofje Loke Companv s programsko opre-  ,n Slovenije. Razdelili so tudi
i\ m poteka ?ajb°lj izv-jcm P«
]t b"il<»
k ,u"° ra/-i 'e ° ,c^mov;inje
atčc
"HI
cva
»J. od "ja
na devet
VUstriisk,.„  l."nt'|)° uo
i■>'je| V A
komunikacij, energijo do
'i' i^Jetekmova
\ kat
egot
^kae;;:PV-P..M,,nnsko
S*i   LV °Pravlja vec
Uc. ^OizVOdnjj kamene
J njimi je najpo
JJ^nejSa vvz.uelna kontrola JJ^a taline i/ peči, ki jo u'*!* računalnik. V 1'ermuso razvijati že leta 1992 v "...v leto so jo nadgraje lll^r sirili obseg tunkcij ki
Got.
jih opravlja računalnik. S programom so olajšali tudi delo ljudi v proizvodnji, saj je prej delavec delal v težkih pogojih ob peči tet ves čas gledal v svetleč curek taline. Zdaj prislotnost človeka ne poirndno ob  peči  ni več
potrebna, s čimer so nočno
izboljšali delovne pogoje, letos je razpisno doku
tnentacijo za takmovanje dvignilo več kot tisoč podje tij z vsega sveta, dejansko pa se ph je prijavilo dvesto iz Itirinajstib držav. Tekmo vanje poteka v dveh krogih,
\ pivem izberejo tu finaliste, nato pa na zaključni sloves
notti v Chicagu razglasijo zmagovalca vsake skupine, v
skupim industrijskega inžetui
mu za označevanje delov na vozilih. Prav ugledni Packard Bell je bil najresnejši konkurent termu, a nazadnje je bil premagan. Mednarodna komi sija, sestavljena iz dvajsetih
strokovnjakov, je prvo mesto prisodila Termu, pod pregle
dano dokumentacijo jc zapisa la samo: Excellent (odlično).
dvesto prospektov Slovenije, nad našo deželo so bili vsi izjemno navdušeni, žal pa so večini najprej morali razložiti, kaj in kje Slovenija sploh je. • U. Peternel, foto: T.Dokl
Domelu Stihlovo priznanje "Dobavitelj leta"
Železniki, 4. maja - Firma Stihi iz VValbingena v Nemčiji je Domelu iz Železnikov podelila naslov "Dobavitelj leta 1997". Stihi je vodilni svetovni proizvajalec verižnih žag, Domet pa je izmed 330 podjetij z vsega sveta, ki tej nemški firmi dobavljajo material in sestavne dele, eden izmed petih izbranih najboljših dobaviteljev.
Podelitev priznanj je potekala 24. aprila, prejel pa ga je generalni direktor Domela Pavel Demšar. Firma Stihi priznanja "Dobavitelj leta" podeljuje od leta 1987, in sicer svojim dobaviteljem za doseganje ciljev na področju kakovosti. Doslej ga je prejelo 47 podjetij, Domel pa je prvo slovensko podjetje s tem priznanjem. To podjetje iz Železnikov firmo Stihi oskrbuje z električnimi motorji za verižne Žage. V obrazložitvi priznanja piše, da je Domel odgovoren in zanesljiv poslovni partner, dobave so kakovostne, poslovanje fleksibilno, Domel izpolnjuje dobavne roke, izdelki pa so konkurenčni.
Stihi ima sicer podjetja v dvajsetih državah, zaposluje pa več kot Šest tisoč delavcev. Lani so prodali za skoraj dve milijardi nemških mark izdelkov, kar 80 odstotkov izven Nemčije. • U. E,
Najmanjša mobilna pisarna na svetu
Kranj, 4. maja - Švedska korporacija Ericsson letos na trg prodira z zanimivo novostjo - mobilno pisarno (modem) DI 27. Ta mobilna pisarna povezuje mobilni telefon in prenosni računalnik ali notesnik z infrardečo svetlobo (podobno kot pri daljinskem upravljalcu televizorja), zaradi česar ni več težav s prenašanjem in spajanjem kablov, pa tudi baterije računalnika zdržijo mogo dlje. Modem DI 27 je velik le 23-krat 46-krat 14 milimetrov, tehta manj kot 10 gramov, s čimer je najmanjši in najlažji pripomoček za prenos podatkov v mobilnih telekomunikacijah. Uporabnikom omogoča dostop do interneta, pošiljanje in sprejemanje faksov, elektronske pošte in kratkih sporočil SMS ter izmenjavo datotek z oddaljenim računalnikom tudi izven običajne pisarne. To so sicer omogočale že dosedanje mobilne pisarne, toda Ericsson je z modemom DI 27 dosegel, da je povezava mobilnega telefona in notesnika mnogo enostavnejša. Modem DI 27 podatke prenaša s hitrostjo 9600 bitov na sekundo in je kompati-bilcn z, vsemi mobilnimi telefoni Ericsson serij 600 in 700 (torej tudi z najpopularnejšim modelom 628), uporabnikom v Sloveniji pa bo na voljo v drugi polovici leta. • U. P.
Aprilska inflacija 0,9-odstotna
Kranj, 4. maja - Cene življenjskih potrebščin so se aprila povečale za 0,9 odstotka, kolikor je znašala tudi aprilska inflacija, so sporočili z državnega statističnega urada. V prvih štirih mesecih letos inflacija znaša že 4 odstotke. V letu dni - od lanskega do letošnjega aprila - pa se je nabralo za 9,1 odstotka inflacije.
V aprilu je k rasti inflacije najbolj prispevala podražitev blaga, najbolj so se zvišale cene tobačnih izdelkov (za 3,9 odstotka), goriv v transportu (za 5,1 odstotka), pri energiji pa trdih goriv (za 7,2 odstotka) in tekočih goriv (za 4,4 odstotka).
Če bi inflacijo merili še po starem, torej glede na rast cen na drobno, bi bila aprilska inflacija še višja, znašala bi 1,3 odstotka. • U. P.
Direktor Terma Janez Deželak je bil oh osvojitvi prvega mesta tako vesel, da Je svojim fantom v CMcagU plačal trisiodo htrski polet s helikopterjem nad Chicagom
to!",v> si v  l  >Uljh(,l> :,umih '" "a,bogatejših A *°*'«/r,.     " U'1" '"v. <«' osebno sp
Kt'*van ,,ce * jim podeli priznanja "
mer-)ozna
V modri obleki in
W^liVHSUl0dntm naXin'oru (novinarji smo si lahko h.    n>^.\ Posnetek s podelitve v Chicagu) poudaril, da
Cjf^ ljudi*      Windom w"Hd Open zberejo nujna kol? hkovost   SVil'U' PriJuvlJcni 1'rogrami so vsako leto fih )rtr*CQ nt  7*     Ha 'z li',a v' lrla' Pruv Ulti° Pa le ludl ,SI P"M„„ """I''"lovom .u ,.si,eisa  \ elja, da VSOk
•jša. Vel ji.
techmdogv leader" na tvojem področju.
In kaj pomeni nagrada za TermOf Direktor delniške družbe leimo Janez Deželak: "Nagrada nam pomeni os veliko, formo je velik
izvoznik in to priznanje nam ho pomagalo tudi pri našem iiastopaiipi V tujini. lahko bi
okel t.i nagrada [a dani.) gospodarstva politiki, saj po
meni prodoi  in promoi i jo
Slovenije.*1 Deželni fe bil
tudi sam \ < lucaiM! na pode
litvi, takoj za rnzjdasrtvno pa
jc odletcl v Ncvv Vork, kjei |c med drugim takoj dal izjavo dopisniku Iclcvizije Slovenija Urošu Lipuščku. "Izredno smo veseli, skoraj cvlorični," je v prvi izjavi za radijska poročila ob pol štirih dejal Deželak. Vest o zmagovalcih so objavili tudi ugledni .imet iški mediji, med njimi trije
MONTAŽNA HIŠA JELOVICA NEPOŠKODOVANA
"Poglejte sami!" pravi Vlado Stanič iz čezsoče pri Bovcu, ki je velikonočni potres preživel v montažni hiši Jelovice skupaj z ženo Tadejo in otroki Suzano, Teo in Kalijem.
"Sedeli smo za mizo pri velikonočnem kosilu, ko je naenkrat močno počilo, kot bi razneslo plinsko jeklenko, sledilo je močno tresenje tal. Sekunde so bile neizmerno dolge, pomislil sem, da je dobesedno konec sveta. Prijel sem otroke in odhitel ven. Ko je nehalo tresti, je še zmeraj močno bobnelo, posebej iz smeri Male vasi, ki je tudi najbolj poškodovana. Videli smo tudi, kako se je s pobočja odtrgal najmočnejši zemeljski plaz, bilo je grozovito. Montažna hiša je vzdržala brez posledic. Vse hiše v bližini so poškodovane, naša je praktično nedotaknjena, če bi še enkrat gradil, bi prav gotovo montažno, zan\o se zanima tudi veliko število tistih, ki jim je potres uničil dolgoletno delo in trud. Rad bi še enkrat pohvalil montažne hiše Jelovica, ki so po moji oceni odlične, tako po vgrajenem kakovostnem materialu, kot po strokovno izvršenem delu pri montaži."
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Utrjevanje uspešnega sodelovanja
Alpetour Špedicija in Transport Škofja Loka je v Savi predstavil pet novih vozil.
Kranj, 4. maja - Alpetour Špedicija in Transport, d.d., iz Škofje Loke je lani praznoval 50-letnico uspešnega delovanja. Podjetje opravlja uvoz in izvoz blaga, organizira prevoze v cestnem in letalskem prometu in prevoze kosovnih pošiljk. S sloganom Zaupanje vredno pol stoletja uspevajo tudi najmanjši tovor prepeljati po najugodnejši ceni po vsej Evropi in drugje.
podjetja pa še naprej ostaja: Zanesljivo, učinkovito in hitro od vrat do vrat.
Alpetour že 20 let zelo uspešno sodeluje tudi s Savo Kranj. Lani so imeli v Alpe-touru Špedicija in Transport blizu ene četrtine prihodka s storitvami v Savi Kranj, v prvih treh mesecih letos pa kar 33 odstotkov. Zaradi novega poslovnega sodelovanja Save z Goodvearom in kvali-
Alpetour Špedicija in Transport, d.d., Škofja Loka ima lastno prodajno mrežo za prodajo storitev v Škofji Loki, Kranju, Ljubljani, Kamniku in na letališču Brnik. Nastopa pa tudi v Angliji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Hrvaški in Avstriji. Podjetje ima danes 75 lastnih modernih vozil, 35 pa pri kooperantih. Dolgoročni cilj
tetnih špeditersko-transport-nih storitev, ki morajo prav tako slediti prodaji in nabavi, je Alpetour za prevoz izdelkov Save nabavil pet novih kamionov (4 mercedese in 1 iveco) vrednih 1,35 milijona nemških mark. Kamione in uspešno sodelovanje je Alpetour Špedicija in Transport, d.d., pred praznikom predsta-\ il \ Savi Kranj. • A. Ž.
Gost kluba Dvor bo Miran Mejak
(iost majskega srečanja kluba direktorjev Dvor, ki bo v četrtek, 7. maja, ob 1». uri v hotelu Bor v Preddvoru, bo dr. Miran Mejak, dosedanji vodja slovenske pogajalske skupine pri pogajanjih o delitvi premoženja bivše Jugoslavije. V pogovoru bodo direktorji skuša h dobiti odgovore na vprašanja, kako bo potekalo razreševanje problema premoženja slovenskih podjetij v državah bivše Jugoslavije.
AKCIJSKA PRODAJA
17. aprila - 15. maja
izdelkov in rezervnih delov vključenih v akcijo iz prodajnega programa Lth Odprto vsak dan od 7.00 do 15.00 ure
Loške tovarne hladilnikov ŠKOFJA LOKA, d.d. MALOPRODAJA, tel.:064 631 301
OKAJNVEST   L0KAINVEST- d.o.o., ŠKOFJA LOKA.
I...................................I  ki je podjetje z dolgoletno tradicijo
I ŠKOFJA LOKA I  na področju svetovalnega in izvedbenega inženiringa, vabi k sodelovanju strokovnjake za vodenje projektov in opravljanje strokovnega nadzora, v redno delovno razmerje:
DIPLOMIRANE GRADBENE INŽENIRJE IN GRADBENE INŽENIRJE
- prednost bodo imeli kandidati z nekajletnimi izkušnjami in s strokovnim izpitom za visoke gradnje.
Za razpisana delovna mesta je zaželeno poznavanje dela z računalnikom v WINDOWS-ih.
Izbranim kandidatom ponujamo prijetno delovno okolje, možnost nadaljnjega izobraževanja in stimulativno plačo.
Vaše vloge z dokazili o izobrazbi, z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in s kratkim življenjepisom, pričakujemo v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: LOKAINVEST, d.o.o., Kapucinski trg 7, 4220 ŠKOFJA LOKA. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku postopka.
Država zavira obrt in podjetništvo
Dolga in draga pot
do uporabnega dovoljenja
Gorenjske obrtne zbornice protestirajo, ker morajo vsi obrtniki poleg obratovalnega pridobiti še uporabno dovoljenje.
MEŠETAR
i Uradne^l prostor J .dobivaj
Jesenice, 4. maja • Obrtniki vračajo obrt, ker nimajo denarja za stroške, ki jih povzroča zakonsko obvezna pridobitev uporabnega dovoljenja. Obratovalno dovoljenje da, zakaj pa je treba še uporabno dovoljenje?
Od lanskega leta dalje je v veljavi zakon, po katerem morajo imeti vsi obrtniki poleg obratovalnega dovoljenja tudi uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje je odločba, s katero upravna enota, ki izda lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ugotovi, da je gradnja objekta izvedena v skladu z zakonom o gradnji objektov.
Ta zahteva, da morajo imeti obrtniki tudi uporabno dovoljenje, povzroča obrtnikom nemalo preglavic, predvsem pa stroškov. Nekateri obrtniki so že začeli vračati obrt ali delajo na črno, novi obrtniki pa si na tako zamudno in dolgo pot pridobitve uporabnega dovoljenja ne upajo spustiti. Po obrtnih zbornicah na Gorenjskem že nekaj časa ugotavljajo, da država v nobenem primeru s takimi zakoni ne spodbuja obrti, ampak jo pošteno zavira.
Za kaj gre? Preprosto gre za to, da ima vsak obrtnik, ki opravlja obrt, normalno obratovalno dovoljenje. S tem se vsi strinjajo, ne strinjajo pa se, da si morajo pridobiti še uporabno dovoljenje. To pomeni, da morajo za svojo delavnico, kjer delajo, pridobiti natanko vse dokumente kot graditelji hiše. Svoje delavnice morajo še enkrat natanko izmeriti, napraviti projekt in vse ostalo, kar jim povzroča precejšnje stroške. Nato pridejo še inšpektorji recimo, da v določenih primerih osem po številu da si prostore ogledajo, kai spet stane. Ni dovolj uporabno dovoljenje, ki ga ima obrtnik za hišo, kjer stanuje in dela -uporabno dovoljenje se mora
gostilna
LAKNER
Kokrlca pri Kran|u
Vas vabi vsak petek na prijeten večer ob živi glasbi.
H(7rr\d( ijp po Id.: 245-550
mizvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupati« najboljšim1
Moi/iost o«lx>ega obuto'
090/41-29 090/42-:
PREROK
DEKLETA I/ KAJl EP*IM KANJ
090 44 48
•KRJVNOCn UHJBEZM-raODM
090 75 17
CELOVITO VIDENJE
09042 70
glasiti za prostor v garaži ali za delavnico.
Če, denimo, neki obrtnik želi spremembo namembnosti svoje dejavnosti in iz trgovine prostor spremeni v šiviljsko delavnico, mora plačati za spremembo namembnosti in če še nima uporabnega dovoljenja, pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Lastniki majhnih bifejev, ki so si morali pridobiti uporabno dovoljenje, so za vse stroške morali odšteti okoli 10 tisoč nemških mark.
Predstavniki obrtnih zbornic so ugotovili, da nekatere gorenjske upravne enote zahtevajo uporabno dovoljenje tudi za objekte, kjer se enaka dejavnost opravlja še naprej, vendar jo uporablja drug lastnik. Denimo: če oče prepiše svojo gostilno na sina, si mora ta ponovno pridobiti uporabno dovoljenje. Predstavniki obrtnih zbornic so tudi zahtevali, da se zakonodaja za tiste dejavnosti, ki nikogar ne ogrožajo (šiviljstvo, fotokopiranje in drugo) spremeni, postopek za odpiranje dejavnosti pa mora postati bolj enostaven, predvsem za ljudi, ki se želijo samoza-posliti. V vseh gorenjskih obrtnih zbornicah pravijo, da so zahtevnost in dolgotrajnost postopka ter visoki stroški vzroki, da marsikateri obrtnik obupa pri iskanju obrtnega dovoljenja in dela na črno.
• D.Sedej
Sončna energija v Triglavskem parku
Ljubljana, 5. maja - V petek, 24. aprila, je bil listu objavljen razpis Ministrstva za okolje in nabavo in vgradnjo okolju prijazne opreme za prw-- $ električne energije za potrebe planinskih koč v Trigl^v ^ narodnem parku. Razpis v celoti financira Evropska s'cU^eio- i iz sredstev Phare v okviru programa prekomejnega so   . ^ vanja med Italijo in Slovenijo. Na razpisu bo izbran "°?trjfu« in monter okolju prijazne opreme za pridobivanje eleK   . ^ energije s pomočjo solarnih celic. Opremo bo letos P0,^ & jeseni vgradil v 26 planinskih koč v Triglavskem nar parku. Planinske koče bodo s solarnimi celicami nado     . i, obstoječe bencinske generatorje in s tem Potne0^0\\i j prispevale k zmanjšanju onesnaženosti zraka oz'r(?n]avsice2i \ škodljivih emisij v zavarovanem območju Tngia     ' j. narodnega parka.
VINOVITA v Zagrebu gm
Na sejmišču v Zagrebu bo med 6. in 9. I^L^ mednarodni sejem vina in opreme za vinogradni ^ vinarstvo Vinovita 98. Hkrati bo v Zagrebu tudi medn poslovni in turistični sejem ITTF 98. Zagrebški vinarsKi \ DO na 5500 kvadratnih metrih, na njem pa bo sodere razstavljalcev iz Hrvatske in drugih držav. ^.Prava,^ odp^
kega velesejma obvešča, da bo sejem za obiskovalce ^ med 9. in 18. uro in da ja vhod na vratih Jug 1- Skup ^ nad 20 obiskovalci je zagotovljen 20-odstotni popus • vstopnic bi od 20 do 110 kun za stalno vstopnico.
i i
• zel"
z marčno pr°da]° e0j
Dobra prodaja sadja
Slovenski pridelovalci jabolk so zadovoljni. Ce ne bo večjih težav, bo letošnja najboljših po osamosvojitvi. Gospodarsko interesn^ ženje Sadjarstvo Slovenije je ugotovilo, da se je za °jja[a ^ marca v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zrna i^ja skoraj 30 odstotkov. Marca so članice interesnega z ^ prodale slovenskim kupcem 893 ton jabolk m q& povprečno prodajno ceno 77,60 tolarja za kil°£ra jarja. kilograma v prvem kvalitetnem razredu je 81,1" flSi tretjem pa 30,21 tolarja. Pri izvozu sadja so ^ pridelovalci dosegli nižje cene. Za prvi razred   ,arja ii 78,63 tolarja za kilogram, za drugi razred pa 57,10 kilogram. . s^
Na tržnicah ugotavljajo dobro ponudbo sadja i Posebej (ired prazniki je bilo j>ovpraševanje veliko. F bodo kmalu znašli prvi domači zgodnji krompir. " solata kristatka in paradižnik.
RAZPIS PRIZNANJ
ANDRAG0ŠKEGA CENTRA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSEBNE DOSEŽKE PRI UČENJU ODRASLIH V SLOVENIJI ZA LETO ^
Andragoški center Slovenije vabi predlagatelje, da do 15. junija 1998 Predla9aj°/lanosE^ PRIZNANJA ANDRAGOŠKEGA CENTRA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSEBNb PRI UČENJU ODRASLIH V SLOVENIJI ZA LETO 1998.
Priznanja Andragoškoga centra se podeljujejo:
znanja
(do
1. posameznikom/posameznicam za izjemne dosežke in bogatitev lastnega priznanj letno), «ni letno) 'n
2. skupinam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja (do 5 priznanj s^upnostin1
3. posameznikom/posameznicam, skupinam, ustanovam, podjetjem in lokalnirn s^^^ ^po) za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih (do 5 P'
Vsako leto se podeli skupaj največ 15 priznanj. siov0nC' Predlog za podelitev Priznanja ACS lahko podajo vsi državljani Republike Slove nJ^'n0s^ K' v zamejstvu in izseljenstvu ter skupine, društva, ustanove, podjetja in lokalne s delujejo na območju Republike Slovenije, v zamejstvu in izseljenstvu.
Predlagatelji predloge za Priznanja ACS napišejo na posebnih ODrazc'^l<!1fl4. taimštvu Andragoškoga centra Slovenija. Ljubljana, šmartinska 134a, tel: 061/ Prijave pošljite na isti naslov. clM
Andragoški center bio
p PATRI«*
p PATRICK
V bivii Koknni prodajalni Vesna na Jesenicah je Kokra Krmni v sodelovanju S f^r91!*'11. ''"^i ^9?^,. trgovino K&M z oblačili za šport in pmsti čas blagovnih znamk Patrick in Hi-tec. Putji^j!!J!Zna poM&ptftj znamka, znana predvsem po nogometni opremi, Hi-tec pa je ameriška znamka, 2*!!!ZkLtik ^'JlSi^ avantunstom in vsem, ki se radi oblačilo modno Najhoii znana je po trekking, traestv* '^l^^ev ®i0* tega bodo ponujali tudi opremo za šport, plan,nan«ni,< m prosti čas ostaUh snenih prw^ podpv*Zp1 /•"•/v" •'< . ;-m..m/ii»n/.i ,l,mht,<n.i h,*,,- Slavka Uogatnja "'        ,     'Hh1«lt* bfl(
MIlana Smolnikarja udeležila tudi nogometaša Gregor Žktan In Oskar Drobna PoOODen w četrtek odprli tudi v Kranju, v Koknni blagovnici Globus. Foto: U Stojan
°orzni komentar tedna
POSLI IN FINANCE
_ UREJA; Marija Volčjak
Pto?6'!^' borzni teden je bil zaradi
H™3°V resničn° kratek- Borzni ^ niki v skopo odmerjenem H, ,nwo favno preobračali tečajev ^irT' ^recei posrednikov si je Cfje Podaljšalo počitnice preko je ,0 jI te]*n<* - in pri številu poslov se ij^ ™ko poznalo. Že prihodnji Ve?° nas čaka verjetno nekaj trgovanje, saj večjih nez-*<nul 6 finančnih rezultatov WiihSa Plovnega leta pri naj-kkodietiih ni več- Vsekakor pa vati pričakujemo, da bodo trgo-itien ljubljanski borzi prihodnji *ii tka dose8li številko 1143 lUl<.}} Poslov v skupni vrednosti fon^rionov tolarjev, kot je bilo V5? tednd.
%u r Pa tudi v tako kratkem iVjj/j J.amwivj'/i novic ni manjkalo.
i nePrlJetno nas je presenetila 't]iiilranlca' ki ie končno objavila ^Tdohe izliaze> ki Pa kažejo na U jt 0 Petino nižji dobiček, kot ty naPovedovala še januarja, ^(h ZrnanJsanje naj bi bilo iNfc"« Posledica predpisov %tai„ &eniJe> zaradi katerih je S d t banka pri nekaterih °&«ko ■'no tveganih posojilih, ^tdnlQti rezerve. Ker bo, po Hkjjj* Predstavnikov KSB banke J{ nnDryarn°stno pozicijo zadržala 10PoL*1 -tudi P° izteku kreditov), ttiluJ?m> da lahko v tekočem letu kbi(eLem°> glede na ustvarjeni iftta k€kai boljše rezultate. f£tt Q borzniška srenja pa na ^bnZU^tate odreagirala. llodu° Se Je, le da v drugi smeri, I je °v tu<H ljubljanskemu BTCju, hl0vap.etek> objeli ie rezultate Hm/1 j1 za Prvo trimesečje. Po ^Hh in rQčunovodskih stan-li l]Je Povečal svoj dobiček kar Hk0 odstotkov, kar bi v razpletu %je P0rnenilo večje povpraše-
1rto£,i~v°hneiše trgovanje z %Ql f'DRi na Londonski in H v borzi, kar bi pomenilo P%ra na tečaje pri nas. No, % ,> jj!6" odziv na takšno no-% k SP€' zgolj medla rast nas je že pred ftMaiPravila na dokaj skromne ^"tcae* °Slaia Pa dejstvo, da je ta "*4 inV boli Podcenjenih delnic **i J iv .. 'rgu Ljubljanske borze, 5« lt$'mi 4°0 tolarji ne dosega
delnice pa čakajo na naslednji povratek na prve strani medijev, kar je Lek že nakazal na koncu petkovega trgovanja - Krka pa ponavadi ni daleč za njim.
Pidi pa so ta teden ubirali nekaj drugačne poti. Jasno postaja, da bodo vsaj v prvem obdobju pi-dovske delnice imele močan špekulantski naboj, kasneje pa se bodo morda izkazale celo kot dobra naložba. Z Nikinimi skladi se je zapletlo že na samem začetku, saj naj bi z zastavljanjem delnic prekoračil dovoljene relativne nivoje te dejavnosti. V četrtek so tako vsi Nikini skladi izgubili po nekaj deset odstotkov svoje vrednosti. Tako je Nikin Pid pristal pri vrednosti 362 tolarjev, Nikin Pid 1 pri 222 tolarjih, Nikin Pid 2 pa pri 202 tolarjih. Delnice pida Vipa Invest Nanos je med tednom sicer nekoliko nihala, končala pa pri 582 tolarjih. V ponedeljek pa pričakujemo delnice pidov Modre linije, ki bodo še popestrili pidovsko borzno dogajanje.
Pozna petkova novica pa je prinesla tudi podatke o aprilski inflaciji, ki naši makroekonomski politiki ne morejo biti ravno v ponos. Rast cen življenjskih potrebščin je bila tako kar 0,9-odstot-na, rast cen na drobno pa celo 1,3-odstotna. Upamo seveda, da nas prihodnji mesec čakajo kakšne boljše novice.
Ilirika Borzno Posredniška
Hiša, rl.d.
Matej Anko
Oškodovani varčevalci LES banke
Pred umikom tožb zoper gorenjske občine
Odvetnik kranjske občine je začel odgovarjati na tožbe, zato Zveza potrošnikov predlaga umik tožb zoper gorenjske občine.
1
lrJetn^ehknjigovodske vrednosti " v kakšnem drugem
of^b^niki znali upoštevati o/i/t0 ,,yne delnice in jo tudi
11'V
- ovrednotili, pri ' k°t je.. Tarmacevlske
III ki K A
QPKUFWEMO DELNICE:
UJblJMJBOAj
OTiNTKA LESCE, TPHOŽCA JESENICE WVOVAJRNAl)NK)NIN *prodajamo delnice tm borni ^upravljamo portfelj*
JESENICE Tel 064/861 511 ^ KRANJ Tel 064/221 722 /p
Kranj, 4. maja • Oškodovani varčevalci LES banke, ki so leta 1993 prek Zveze potrošnikov Slovenije vložili tožbe za povrnitev prihrankov, še vedno niso prišli do zahtevanega poplačila. Še več, od dveh vzporednih tožb - zoper državo in zoper gorenjske občine - naj bi zdaj tožbe zoper gorenjske občine umaknili. Vso zadevo naj bi zakuhal odvetnik kranjske občine. No, upanje o poplačilu pa kljub temu se ni povsem splavalo po vodi, saj še vedno čakajo na odločitev Vrhovnega sodišča o tej zadevi.
Zaradi stečaja LES banke so se nekateri varčevalci leta 1993 odločili za tožbe, ki so jih sprožili prek Zveze potrošnikov Slovenije. Vložitev tožb je bila edina rešitev, saj je vlada preko ministrstev tedaj zavrnila možnost poplačila. Tožiti je bilo treba dve stranki, in sicer gorenjske občine ter Republiko Slovenijo. Gorenjske občine naj bi odgovarjale zato, ker so izvolile registrskega sodnika, država pa zato, ker bi v primeru stečaja hranilne službe (tako je bil LES registriran) morala prevzeti odgovornost za izplačilo hranilnih vlog. Sodišče je zahtevek zoper gorenjske občine zavrnilo, o zahtevku zoper Republiko Slovenijo pa še teče postopek na Vrhovnem sodišču, saj je Zveza potrošnikov Slovenije zaradi zavrnitve zahtevka tako na prvostopenjskem kot tudi na višjem sodišču vložila zahtevo za revizijo postopka. Stvar pa se je zapletla, ker so nekateri sodniki, ki so jim bile po reorganizaciji sodstva dodeljene tožbe, pričeli pošiljati gorenjskim občinam tožbe v
.»del,
Si
pvanje z ameriškimi univerzami
stavili podiplomski študij menedžmenta MBA
|jHaj0Us,ne« Administration). Predavanja .Hia _v Sloveniji in Italiji, zaključni del
JJjjB, ;e n,a Univerz za mednarodni poslovni S^litaJf^kli leden v Ljubljani predstavil Studij menedžmenta MBA (Mas-
SonP.a Udeleženci opravijo na Univerzi "A, kjer pi
■ 'eto zapo
ernational
j^fJA, kjer prejmejo tudi diplomo.
or
*° ClemlU s. Konzorcij cm univerz in Uni
*«5on i
zapored AKTIVA  I IBS Business Studies)
"Plor
z ZDA organizira mednarodni Sparil Z' »tudii MBA. Do sedaj je, kot je Si  u<Jelc.-5" K,ngleb, študij končalo približno
ivrt-ti.v,'.l Uchj je organiziran v dveh oblikah.
Studij je prilagojen zaposlenim
^UcJeni0lTl' predavanja potekajo ob viken-lJe Pa zaključijo Stud
dij v dveh letih.
"Full-time" študij je intenzivnejši, saj se zaključi v enem letu.
In kakšni so pogoji vpisa tega študija? Bodoči študent mora imeti končan dodiplomski študij katerekoli smeri, mora aktivno govoriti angleško in opraviti mednarodni test iz poslovne logike. Študentje "part-time" študija morajo imeti še najmanj dve leti delovnih izkušenj, za "full-time" študij pa delovne izkušnje niso obvezne.
Šolnina za MBA študij znaša 13.500 dolarjev, dodatni stroški pa še približno 4.000 dolarjev. Po uspešno končanem študiju prejmejo udeleženci diplomo Clemson Universitv, ki ima akreditacijo ameriškega združenja poslovnih šol. Diploma je priznana v ZDA in drugod po svetu, v Sloveniji pa študentje lahko vložijo prošnjo za nostrifikacijo študija kot magistrski študij menedžmenta. • K. Škrbo
DIDACTA '98
Sejem učil in didaktičnih pripomočkov Basel, 15. maja 1998
V^imo vas, da se nam pridružite £ s* ogledate ^ivečji strokovni sejem učil na
ali§ki S 0|
Svišča   ' na Brniku in v Baslu, posebni avtobusni prevoz z letališča v Baslu do
na cein? nazai' seJemsko vstopnico ter vodenje in organizacijo potovanja. &0d 93 Pro9rama je 43.570 SIT + 6,5 % PD.
^iave J 'nf0rrnacjje dobite na telefonski številki (064) 715-515,
Ma Ujemamo do zasedbe mest na letalu po telefonu, faksu ali na naslov:
DIDAKTA, d.o.o. Kranjska cesta 13 4240 Radovljica Tel.: 064/715-515 Fax: 064/715-988
odgovor, ne da bi počakali na odločitev v vodilni zadevi. S tem pa so začeli nastajati visoki stroški (v primeru izgube tožbe bi jih morali pokriti varčevalci), saj gorenjskih občin ne zastopa več javno pravobranilstvo Gorenjske, temveč vsaka občina mora najeti svojega odvetnika. Poleg tega je iz nekdanjih petih občin sedaj nastalo kar petnajst novih občin, kar stroške še povišuje. Zato je Zveza potrošnikov v imenu tožnikov že novembra 1996 prosila župane gorenjskih občin, ki so zadeve že odstopili odvetnikom, naj počakajo do dokončne odločitve sodišča. Kljub tej prošnji pa so pred kratkim spet začeli prihajati odogovori na tožbe, in sicer od odvetnika kranjske občine. S tem so spet začeli nastajati visoki stroški, še zlasti, če bi se za podoben korak odločili tudi v ostalih toženih občinah. V primeru izgube tožbe - žal je možnost, da bi tožbo v tej zadevi dobili, dokaj majhna, saj je Vrhovno sodišče v vodilni zadevi ta zahtevek že zavrnilo - bi vse stroške morali pokriti tožniki, torej varčevalci sami. Zato jim je Živa Drol Novak, odvetnica Zveze potrošnikov Slovenije, predlagala, da del tožbe, to je zoper gorenjske občine, umaknejo. Tako zdaj edino upanje opeharjenih varčevalcev ostaja tožba zoper Republiko Slovenijo na Vrhovnem sodišču, katerega dokončno odločitev o tej zadevi še čakajo.
• U. Peternel
KOLIKO JE VREDEN TOLAR				
KRANJ. 4.5.1998	nakupni/]	rodain: nakupni pnshtm r.žku-r.: proiaini		
MENJALNICA	1 DEM      1 AH 1			00 ITL
				
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)	92,45	93,30 12,88	13,25	9,24 9,46
BANKA CREDITANSTALT d.d Lj	92,40	93,20 13,10	13,30	9,30 9,50
EROS (Stari Mayr) Kranj	92,70	93,10 13,11	13,20	9,30 9,43
GORENJSKA BANKA (vse enote)	92,10	93,30 1 2,83	13,26	8,95 9,83
HRANILNICA ION, <td Kranj	92,90	93,10 13,15	13,20	9,38 9,42
HKS Vigred Medvode	92,50	93,20 12,80	13,20	9,30 9,50
HIDA-trzrča Ljubljana	92,70	93,00 1 3,15	13,19	9,36 9,44
HRAM R0ŽCE Mengeš	92,70	93,05 1 3,10	13,18	9,35 9,45
ILIRIKA Jesenče	92,60	93,10 13,10	13,20	9,35 9,45
ILIRIKA Kranj		221-722		
INVEST Skotja Loka	92,70	93,00 13,11	13,21	9,42 9,52
KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka	92,50	93,80 1 2,90	13,30	9,20 9,60
LASER Jesenice	92,60	93,10 13,10	13,20	9,38 9,50
LEMA Kranj	92,60	93,00 13,12	13,20	9,33 9,43
V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj	92,40	93,10 13,08	13,30	9,24 9,48
MIKEL Stražišče		NI PODA"	rKOv i	
NEPOS(Šk. Loka, Trata)	92,80	93,15 13,12	13,20	9,36 9,46
NOVA LB Kamnik. Medvode, Šk. Loka	92,50	93,30 12,88	13,25	9,18 9,54
ROBSON Mengeš	92,70	93,20 12,95	13,25	9,25 9,55
PBS d.d. (na vseh poštah)	91,80	93,00 1 2,20	13,22	8,85 9,48
PRIMljS Medvode	92,70	93,10 13,11	13,20	9,30 9,43
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 92,60 93,20 13,1 5 13,23 9,30 9,44 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,50 93,20 13,06 13,25 9,25 9,45 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 92,10       - 12,83 -8,95
SLOVEMUATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žin ŠUM Kranj TALON
TENTOURS Domžale TR0PICAL Kamnik-Bakovnik VILFAN Jesenice supermarket UNION WILFAN Kranj
W!LFAN Radovfca, Grajski dvor VVILFAN Tržič
92,60 93,10 13,10 13,20 9,33 9,44
92,30 93,25 12,85 13,25 9,00 9,80
211-339
92,50 92,90 13,10 13,18 9,35 9,45
92,50 93,50 13,00 13,30 9,30 9,65
92,80 93,08 13,15 13,19 9,36 9,44 862-696 360-260
563-816
POVPREČNI TEČAJ
92,52 93,16 13,00 13,22 9,25 9,1
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13/10 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah
Nova Multi sola iz Uniona
Kranj, 4. maja - Pivovarna Union je v teh dneh na trg poslala nov izdelek, poimenovan Multi sola. Kot sporočajo iz Pivovarne Union, gre za zdravo in osvežilno pijačo z 12-odstotnim sadnim deležem, sestavljeno iz devetih vrst sadja: pomaranč, limon, ananasa, belega grozdja, marakuje, marelic, banan, manga in guava. Pijači so dodani vitamini in provitamin, sto mililitrov pijače vsebuje 15 odstotkov priporočene dnevne količine vitaminov.
ZA 50 LET ZAUPANJA VAM PODARJAMO
brezplačno montažo za novi Meblov program kuhinj in dodatni popust za vse ostale pohištvene programe z blagovno znamko Meblo
00 30. MAJA V SALONU POHIŠTVA MEBLO KRANJ
Veleblagovnica Globus, Koroška cesta 4, Kranj tel.:064/224-664, fax:064/224-669 Vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
50 LET
mm mm i— ItfgVlftft I\IY1 C IIJ9 I w W
UREJA: Cveto Zaplotnik
Divji petelin
Lov prepovedan, skrbi ostajajo
Kranj - Čeprav je v Sloveniji lov na divjega petelina prepovedan že od 1982. leta dalje (najprej na osnovi dogovora med Lovsko zvezo Slovenijo in Skupnostjo gojitvenih lovišč, od 1993. leta dalje pa z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst), lovcem in gozdarjem ni vseeno, kaj se z njim dogaja.
Lovska zveza, zavod za gozdove, gozdarski inštitut, skupnost za lovstvo in ribištvo ter uprava za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor so se zato odločili za raziskavo o ogroženosti divjega petelina in njegovega življenjskega prostora. Raziskavo vodi Gozdarski inštitut Slovenije, terensko delo pa bodo izvedli gozdarji iz zavoda za gozdove in lovci, člani lovskih organizacij. Popis naj bi odgovoril na vprašanja, kako ogrožen je divji petelin na posameznih območjih Slovenije in kakšen način varovanja bi bil najprimernejši, da bi ohranili njegov življenjski prostor -to je stari gorski gozd, debela in podrta drevesa, mravljišča, jagodičevje in mir. Gozdarji in lovci bodo s spomladanskim terenskim delom, ki se je začelo v sredini aprila in se bo predvidoma končalo ob koncu maja, opazovali dogajanja na vseh rastiščih, kjer je petelin in kjer domnevajo, da bi lahko bil. (Na kranjskem gozdnogospodarskem območju jih je 60 do 70, od tega največ na območju Jelovice, Blegoša in Karavank.) Rastišča z vsaj tremi pojočimi petelini bodo obiskali najmanj trikrat, ostala pa enkrat ali dvakrat. Ugotavljali bodo predvsem število samcev in samic pa tudi število debelega drevja in podrtih dreves, površino jagodi-čevja... Vsebina poletnega popisa še ni znana, poudarek pa bodo dali stanju gozdov na rastiščih. • C.Z.
Težave kmetijskega zadružništva
Ljubljana, 5. maja - V Sloveniji velja zakon o zadrugah iz leta 1992, ki je ponovno uvedel tradicionalni model zadružništva in obstoječe zadruge obvezal, da morajo temu modelu prilagoditi svojo notranjo organiziranost, način opravljanja in dejavnost.
Kmetijstvo zadružništvo tarejo nekateri težki problemi. Prvi je osip članstva. Ocenjujejo, da se je v zadružništvo ponovno vključila le polovica nekdanjih članov in kooperantov, tako da naj bi bilo v kmetijske zadruge vključenih okrog 30 odstotkov kmetov. Odstotek se bo poviševal, vendar bo del kmetov vedno ostal zunaj in bo z zadrugam občasno poslovno sodeloval ali pa sploh ne. Za kmete je vedno bolj značilen individualni nastop na trgu ali nastop preko nezadružnih posrednikov.
Naslednji problem je po oceni strokovnjakov kriza zaupanja v obstoječe zadruge. Koliko je to nezaupanje realno je drugo vprašanje. Morda je posledica prevelikih pričakovanj. Kmetje tudi niso pripravljeni dodatno vlagati svojega kapitala v poslovne sklade zadrug. Čeprav ne zanikajo pomena zadružništva. Kot upravljalci zadrug so tudi preveč pasivni. Problem je tudi pomanjkanje lastnega kapitala. Analize kažejo, da tega kapitala ni, da obresti za predvsem kratkoročne kredite nekaj desetkrat presegajo vrednost "dobička" oziroma nastaja izguba zaradi teh stroškov. Blizu polovice finančnih aranžmajev sklepajo zadruge z bankami zunaj zadružnega finančnega sistema. Pojavlja se kriza identitete, ko se zadruge oddaljujejo od svoje osnovne dejavnosti, so pa tudi nepovezane in poslovno razdrobljene. • J.Košnjek
Društvo podeželskih žena Blegoš
Članic društva žena je že 300
Hotavlje, 5. maja - V petek, 17. aprila 1998, je bil v prostorih kulturnega doma na Hotavljah, je bilo živahno, kot že dolgo ne. Na ustanovnem občnem zboru društva podeželskih žena Blegoš, katerega organizatorice so bili aktivni kmečkih žena Poljane, Javorje, Gorenja vas, Lučine, Hotavlje, Trebija in Sovodenj v okviru Kmetijske svetovalne službe Škofja Loka, se je zbralo več kot 240 žena iz celotne občine Gorenja vas -Poljane. Trenutno pa jih je k društvu pristopilo že okoli 300. Žene so s tem pokazale, da si tudi one želijo povezovanja m združevanja, saj povsod velja načelo "le v slogi je moč". Pred začetkom uradnega dela so poprosile za spodbudne besede društvu svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vanjo Bajd, mag. Jurija Kumra, vodjo Oddelka za kmetijsko svetovanje na Gorenjskem, direktorico Kmetijsko go/darske zadruge Škofja Loka Anico Frelih, Karla Jezerska, predstavnika obpčine Gorenja vas - Poljane in Miro Primožič kot upokojeno dolgoletno sodelavko KGZ Škofja Loka m ustanoviteljico aktivov kmečkih žena na Škofjeloškem. Sledila je zahvala in podelitev tulipanov častnim članicam za dolgoletno in uspešno delovanje v aktivih. Hkrati pa tudi povabilo k nadaljnjemu sodelovanju, če bo to še v njihovi moči.
V uradnem delu so bile žene se/nanjene / delom aktivov v preteklih letih, kar je zlasti pomembno za tiste, ki dosedja še niso sodelovale v akitivh. Potem so pogledale program letošnjega leta in zadovoljno ugotovile, da so bile zelo aktivne in zatrdile, da bo tako tudi v prihodnje. Predstavile so organiziranost novega društva in izvolile organe društva, /a predsednico društva je bila izvoljnea IMarjeta Kokelj i/ Mlade nad Lušo, kot uspešna dolgoletna predsednica centralnega odbora aktiva kmečkih žena na Škofjeloškem in predsedniea aktiva kmečkih žena Javorje. Dogovorile so se /a članarino, ki bo /a letošnje let znašala 5(X),(X) SIT. določile so žig in se pomenile o drugih pomembnih vprašanjih glede društev. Za popestritev programa so poskrbeli harmonikar Dejan Peter-nelj, violinistka Neža Kloboves, citrarka Sonja Jelovčan, reciatorka Marija Kavčič. Domačinke Gabrijela Tavčar, Anica Dvojmoč in Slaviea Miklavčić pa so iz izvirnim skečem poskrbele za zaključek uradnega dela programa.
Po zaključenem uradnem delu so članice društva poski bele tudi za potešitev lakote in žeje, v čemer so prave mojstrice, saj je bilo vse postreženo domaČe in plod njihovega dela.
Kmetijska politika v jeseniški občini
Mladi odhajajo, kmetije propadajo
Jeseniška občina je minuli dve leti bolj prisluhnila težavam kmetov v občim in nameni več sredstev, pomoč pri ohranjanju poseljenosti, kulturne krajine in kmetijske zenti}**
Žirovnica, 4. maja - Predsednica odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri jeseniškem občinskem svetu dipl. inž. Barbara Toman z Brega pri Žirovnici o položaju jeseniškega kmeta: "Če ne bo zadovoljive štipendijske politike, potem se bodo kmetije še naprej opuščale in bodo le redke dočakale vnuke."
Jeseniški občinski svet je že lani s svojim programom dela namenil posebno pozornost kmetijstvu in sprejel ukrepe za razvoj kmetijstva v občini oziroma kmetijske politike. Strokovna služba občine je v sodelovanju s kmetijskim svetovalcem Kmetijskega zavoda Ljubljana pripravila temeljito analizo stanja na področju kmetijstva, posebna strokovna skupina pa bo pripravila oceno tudi za področje gozdarstva.
V jeseniški občini je 460 kmečkih gospodarstev, kar pa ni merilo za delež kmečkega prebivalstva. Površine kmetijske zemlje na prebivalca je manjša kot v Sloveniji. Po pridelovalnih razmerah je za jeseniško področje značilna velika gozdnatost, saj kar 66 odstotkov površine pokriva gozd, le 9 odstotkov je njiv, zato prevladuje govedoreja in živinoreja, skoraj polovica zemlje je v zasebni lasti. V upravni enoti Jesenice - kar pomeni tudi za občino Kranjska Gora - je kar dve tretjini kmetijske zemlje v lasti kmetov do 10 hektarov zemlje, kar pomeni, da so v tistih velikostnih razredih, katerih Število je v Evropski skupnosti najhitreje padalo.
Za jeseniške kmete še naprej pride v poštev le govedoreja, v višinskem predelu reja krav dojilj, ovac ter druge drobnice in s pašo bi poskušali vsaj delno ohranjati planine in zaustavljati njihovo intenzivno zaraščanje. Poleg živinoreje bi bilo v nižinskem delu mogoče nekaj posameznih kmetij usmeriti v pridelovanje zelenjave v zavarovanem prostoru ali v pridelovanje semena odpornih domačih sort. Poseben poudarek naj bi dali dopolnilnim dejavnostim na kmetijah kot kmečkemu turizmu, lesnim izdelkom domače obrti, ža-garstvu, gorskemu vodništvu, predelavi na domu in nuđenju storitev v gozdovih.
V jeseniški občini predvidevajo, da bodo sčasoma dopolnilne dejavnosti postale osnovne dejavnosti na kmetiji. Jeseniška občina bo predvsem pomagala pri ohranjanju poseljenosti, kulturne krajine in kmetijske zemlje. Število kmetij se bo vsekakor zmanjšalo, del pa se jih bo preusmeril v dopolnilne dejavnosti. A na srednje veliki gorski kmetiji sama obdelava kmetijskih površin zahteva toliko ljudi in časa, da o kakšnih dopolnilnih dejavnostih ne more biti govora. Občina naj bi zato pridobila republiško podporo za ohranjanje obde-lanosti kmetijskih površin v težjih obdelovalnih pogojih. Na jeseniških kmetijah jc navsezadnje zelo malo mladih, ki bodo ostali doma. Vsekakor bi morali mlade poklicno usmerjati in štipendirati, kajti kmetije, ki čakajo
tolarjev. Res ni veliko, je P nedvomno napredek.
Občina je letos obja več razpisov za pndoM^' sredstev za kmetijsko d« nost: za sofinanciranje pn |
lave v težjih P°&°}l\nt pridobivanje kvalite1 krme in za subvenciomrau obrestne mere od kredito • nove investicije in ra. y dopolnilnih dejavno^. alj
prihodnje naj bi re^xjjm tudi nakup zemlje^v kmetijam. Letos prvič s {
ugodnosti upraviči.n'nici nižinski kmetie v iM»t Potokih
Dipl. inl Barbara Toman
na vnuke, bodo le redke ostale. Pri jeseniškem občinskem svetu imajo odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga vodi mlada diplomirana inženirka kmetijstva Barbara Toman z Brega, ki je skupaj z dvema strokovnimi sodelavkama z občine pripravila analizo kmetijstva v občini.
Barbara o kmetijstvu v občini med drugim tudi pravi: "Mislim, da je stanje na področju kmetijstva nasploh in tudi v jeseniški občini kritično. Moram pa reči, da sta občina Jesenice in občinski svet prisluhnila težavam, ki jih imajo jeseniški kmetje in da se je v proračunu postavka, kije namenjena spodbujanju kmetijstva in raznim intervencijam v kmetijstvo povečala. Od milijona 20(1 tisoč tolarjev, ki so bili namenjeni intervencijam v kmetijstvu v zadnjih letih, je zdaj za te namene predvidenih 6 milijonov in 800 tisoč
nižinski kmetje v :sj[i na Potokih in na W*n Dobravi, imamo prevenu^ program izobraževanja, pravili smo anketo.. st Problem je v tem, «JJ tako hitro ne da PreUSd%l-kmetije iz živinoreje v o g| nilno dejavnost, saj ■■ fl0 nimajo denarja za os ■ investicijo. Za melioracij^ veliko zanimanja, a pr denarja, ker je dotokai., stev, ki prihajajo kot 0£jjy nine zaradi spre .. j^ga namembnosti Lstot* zemljišča manj. 30,ikodni«> kov sredstev teh od»JJ p je namreč namenjeni -urejanje kmetijskih žen;
Mislim, da je v zaou. času občina zadovolji sluhnila potrebam kme1 prispeva več kot min^8!^ vendar bo to le težko voljivo rešilo težak Pj\ $<> kmetijstva. Kmetje- $ vztrajajo, vztrajaj"   . fl» veselja in navezano :| zemljo, kajti od sarneg -J
tijstva se ne da ^,vctl',0u^a' odhajajo, kmetije se o\ j, jo, zato bi morah n^, nameniti večjo štipendiranju.1
Upoštevanja vredna opozorila
Z zemljo kot svinja z mehom
V novih občinah, posebno v njihovih središčih, vedno niso dovolj pozorni na kmetijske zemlje, prav tako pa so nenasitni tudi graditelji cest. j
varovi
Ljubljana, 5. maja - Vlada Slovenije je januarja letos v poročilo o stanju kmetijstva, gozdarstva in živilstva v letu 1996 zapisala nekatere ugotovitve, ki držijo še danes in ki kažejo, da pohlepa po pozidavi ali drugačnih načinih uničevanja kmetijske zemlje ni nikdar konec. Tudi po nastanku novih občin ni drugače, Obseg razpršene gradnje v kmetijskem prostoru se povečuje. Predvsem gre /a širitve ob obstoječih stavbah ali pa za spreminjanje namembnosti nekoč kme tijskih objektov v stanovanjske ali storitvene. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in dl usmIi posegov v prostor i/ leta 1993, ki je legaliziral skoraj vse primere nelegalno postavljenih objektov v Sloveniji, se ni udejanil v drugem kot v plačilu za degradacijo in uzurpacijo prostora obstoječih objektov. Zakonodaje, ki bi urejala nove nedovoljene posege v prostor, še ni.
Čeprav je status novih občin bistveno drugačen od nekdanjih, zanje veljajo isti kriteriji kot za stare občine: s tem se je močno povečalo število naselij, ki i/ naslova občinskega središča predlagajo izjemne posege /aradi gradnje športnih objektov, teniških igrišč, obrtnih con, stanovanjske gradnje in drugih posegov, kijih predpisi o varstvu zemljišč sicer ne
dovoljujejo. Neupoštevanje zakonodaje
se kaže tudi v tem, da nekatere občine sploh ne spreminjajo in dopolnjujejo več
prostorskih planov, ampak posegajo v prostor na osnovi sprejetih občinskih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, ki niso usklajeni / zakonom O kmetijskih zemljiščih in o urejanju prostora.
Ob načrtovanju tras avtomobilskih cest, ugotavlja Kmetijski inštitut Slove nije, ki je pripravi I poročilo, Izdelovalci dokumentacije upoštevajo skoraj i/kl|in no tehnične in gradbene kriterije, (»radnja 315 kilometrov štiripasovnih avtomobilskih cest bo brez fiinkcioual-
■lili objektov (počiv"1"*"' ■^'i
kme,,JT
kih zemljišč, od
Odstotkov najboljših v ^l""'[Yld»tS'
ministrstvo za kmetijstvo in» meni drugače, graditelji avl« nf :ga mnenja načeloma ne up1 • Ce upoštevamo samo »gJSffS varovanjem kmetijskih zemiji čc bili zadovoljni-
nekaterih nujno rotrebnin
sploh šc ni. • J.Košnjek
ve
ni)i ne moremo um za. samovolje in nespoštovanj' ,v
.    .     ,    ... •........m.lillll Z8*
Socialna varnost kmetov
Upokojencev več kot zavarovane^
nosu nekaj ugodnosti i/|  ,   kih'
plačevanja prispevka
Kamesto njih plača dr/avn da, pomembna pa je tudi mc^nost^
Ljubljana, 5. maja - Kmetijski institut Slovenije je v začetku leta objavil podatke 0 številu zavarovanca i/ kmetijske dejavnosti ln Itevilu kmečkih upokojencev. Upoštevani so podatki iz konca leta 1996. Število zavarovancev iz kmetijske dejavnosti je bilo pred poldrugim letom 22.920, upokojencev pa .17.264. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju iz leta 1992 so kmetje glede možnosti zavarovanja in pravic iz tega naslova izenačeni z drugimi kategorijami zavarovancev, pri obveznostih pa imajo zavarovanci iz kmetijske dejav
•I m
pom
olajšave, ko kmet katastrofe lahko prosi /''  vlCt- t*
celotni odpis prispevkov    ^ )ti
varovanja za ožji obseg i "     ,lUli ' marca leta 1996 dal)C * "g^i*J njih velja, da se mora oj ka) najmanj na osnovi ni i '/a**1' ninske osnove, ki pokojninsko in invalidsko '.jden in plačevati prispcveK, P širši Obseg pravic
5**. 5. maja 1998
4* AVTOMOBILSKI TRG iM»
11. STRAN • GORENJSKI GLAS
Mitsubishi kmalu s Space Starom
vozil
v* bitka za tržne deleže v kategoriji enoprostorskih
se očitno šele začenja, vanjo pa vstopa tudi japonski namreč nared njihov novi
J"»ubishi. Sredi poletja bo namreč nared njihov .. ^Prostorski avtomobil space star, ki se uvršča v spodnji cunji razred in bo najhujši tekmec Renaultovemu
j,e?anu scenicu in tudi nekaterim podobnim dalj no vz-
n°anim štirikolesnikom.
pr^!tsubishi space star je namreč po dimenzijah in obliki Ifj 1 enoProstorski avtomobil, ki meri 4,03 metra in je za pr c^ntiirietrov krajši od megana scenica, vendar notranja icait nost zato ne 00 DlStveno prikrajšana. Nasprotno, •n d avtornobil ima vzdolžno pomično tudi zadnjo na eno PnlVe ^Ji"1' deljivo klop, prtljažni prostor pa je mogoče jeni^oditi tudi s podiranjem (ne pa tudi z odstranjevan-
pov^ ^ltsubishiju so za novi space star, ki bo narejen na benS?m ,novi osnovi, namenili dva motorja: 1,8-litrski GDt111^ štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva li* ' se vrti že v modelu carisma in manjši, vendar 'astn m var^n' 1,3-litrski štirivaljnik. S svojimi |(0 iP.^fmi bo tako novinec lahko nadomestil manjše t^j lrnuzine in kombije, po tovarniških obljubah pa bo ne, Cenejši od carisme. Zanimivo je tudi to, da avtomobil
j, 0 naprodaj na neevropskih trgih, lcj ;Pa.Ce star bodo izdelovali v nizozemski tovarni Nedcar, t^jjj jrnata skupaj Mitsubishi in Volvo, v njej pa nastajata sPacU car'sma m volvo S/V 40. Mitsubishi je v projekt rjovff star Vl°žil kar 5(X) milijonov dolarjev. S prihodom teS{: ^a .m°dela, katerega poizkusna proizvodnja se je po tova a"^n na Japonskem že začela, bodo prihodnje leto v mod i1 delali kar 14().0(K) avtomobilov, od tega 90.000 ^J^carisma in 50.000 space starov. • M.G.
J1« brezpotje
* *angoojem Pampo
l"ka'*e UsPcšnem začetku prodaje Renaultovega poldos L^ko«! P°'avtomobila kangoo so v tovarni razvili novo h     ljuri'n'>a' ^ Je namcnJcna /a vožnjo po lažjih brezpotjih ^°»tobii     k' '11111J° dovolj domišljije, da znajo taks« *udi koristno uporabiti.
en
»Pa tal
Kangoo pam-pa seveda m pra-vi terenski avtomobil, saj nima štirikolesnega pogona, čeprav je tudi res, da bi bil avtomobil precej boli zanimiv, če bi motor hkrati po ganjal vsa štiri koksa. Od ostalih različic se
k/M1' Pole'KU^e P° ^ centimetrov večji oddaljenosti karoserije d ut'jive tiVtRa pa S() okrcP'M vzmetenje in zaščitili najbolj °^°d Roriv • kot so izpušna cev, posoda za gorivo in cev za bUnanjos?h nu,,<"1'1
k1 re.°kov0 ;,° ryzpoznavna po dveh novih barvah - srebrni in t£a ^arose Cn1, "a b()kih Je dodatui napis pampa, vložek V PaL e tudi t Pa 'e tud' v Prednjem odbijaču, kamor so ?na Platta irogle ,uči za meglo. Kangoo pampa ima 14 CP V°JODrin i so lallk() tud> aluminijasta. h?1*« nai lL-av,lcn<^t za vožnjo po brezpotjih in blatnih vaških Kavnimi avt°mobil dokazoval tudi z nekoliko krajšimi %istw ra2n>ci
«nniCl^k
W»,nPista"«iVJazmcri' petstopenjskega ročnega menjalnika k na sam. name-l,2-litrski
'n 1 o 1 motor s m S°     ' /m<>Kljivostl
?h ra?iix()tPr,dru-Soojadzl'e»eah kan-
DOVŽAN doo
Podljubelj 272 TRŽIČ
Irgovina z avtodeli, vulkanizerstvo
VSE ZA VAS AVTO
DELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA
NOVA TEL. ŠTEVILKA 064 549 220
Hvundai in obnovljena Sonata
Pri južnokorejskem Hvundaiju, za katerega se čedalje pogosteje govori, da bo prevzel tudi večinski delež v tovarni Kia, kljub finančni krizi na Daljnem vzhodu ne mirujejo. Zadnjo novost so predstavili na pravkar minulem avtomobilskem salonu v Torinu, gre pa za popolnoma prenovljeno limuzino srednjega razreda sonato.
Hvundaiju se zdi italijanski avtomobilski trg v zadnjem času precej pomemben, saj so Italijani med prvimi dobili novega malčka atosa in pravkar obnovljenega terenskega galloperja, pod reflekorji torinskega sejmišča Lingotto pa so odkrili zastor tudi s prenovljene sonate.
Zanimivo je, da so se v tovarni sorazmerno kmalu odločili za zamenjavo modela, saj je bila sonata temeljito obnovljena šele pred nekaj leti, toda očitno se ni prijela dovolj dobro. Avtomobil je pravzaprav skoraj povsem nov, z zunanjostjo in notranjostjo pa so ga hoteli bolj približati višjemu razredu, predvsem pa okusu evropskih kupcev.
Nove karoserij ske linije so tako bolj čiste in manj konzervativne, posebej pa si jo bo mogoče zapomniti po novih, večjih žarometih in nižjem zadku, ki je oblikovan celo malce v ameriškem stilu. Ob temeljiti predelavi notranjosti in večjem udobju je veliko novega tudi pod motornim pokrovom. Štirivaljnik z 2,0 litra gibne prostornine so temeljito prenovili in ga opremili z novo nadzorno elektroniko, zmore pa 136 konjskih moči. Povsem nov je 2,5-litrski šestvaljnik generacije delta, ki je tudi izredno lahek, saj tehta vsega 152 kilogramov, medtem ko zmore dovolj suverenih 160 konjskih moči.
Prenovljeno sonato bodo izdelovali v novi tovarni v Asan. letno jih bodo naredili 170.000. Pri nas novinko lahko pričakujemo ob koncu poletja ali zgodaj jeseni. • M.G.
I
Prve Aprilie končno na cesti
Z nekaj zamude, a še vseeno pred pravo motociklis-tično sezono so pri ljubljanskem AC Avto Triglavu pred kratkim krstili prvi prodajni salon za motocikle znamke Aprilia, katerih zastopstvo so prevzeli konec lanskega leta. V začetku bodo naprodaj štirje skuterji, dva športna in en enduro motocikel.
Prvi Apriliin salon je na Slovenski cesti v Ljubljani, do konca leta pa bodo trgovsko mrežo razširili še na območje Štajerske in Primorske, medtem ko naj bi Gorenjska najverjetneje prišla na vrsto prihodnje leto. Enomesečna zamuda pri začetku prodaje je predvsem posledica nekoliko daljšega postopka homologacije posameznih modelov.
Motocikli znamke Aprilia iz mesteca Noale pri Benetkah so v zadnjih letih postali privlačni predvsem za najstnike, saj je z njimi zmagoval tudi njihov idol Massimiliano Biaggi, pred kratkim pa je Aprilia podpisala tudi sponzorsko pogodbo z znamenito skupino Spice Girls.
Letos bo naprodaj sedem različnih modelov, začenši I 50kubičnimi skuterji sonic, SR, rallv in 125 kubičnim leonardom. Sledita dve različici športnega motocikla RS s 125 oziroma 250 kubičnim motorjem, najmočnejši pa bo enduro motocikel pegaso s 650 kubičnim motorjem. Letos nameravajo pri AC Avto Triglavu prodati vsaj 600 motociklov, prihodnje leto pa s 30 odstotkov povečano prodajo osvojiti K odstotkov tržnega deleža. Na sliki: aprilia pegaso 650. • M.G.
Oblikovna predelava Forda Ka
Filippo Sapino, prvi mož Fordovega torinskega oblikovalskega Studia Ghia, ki je zaradi lanskega Fordovega oblikovalskega natečaja znan tudi pri nas, se je s skupino svojih oblikovalcev lotil zanimive predelave Fordovega malčka ka.
Gizdalinsko rumeni konceptni avtomobil je bil na ogled obiskovalcem avtomobilskega salona v Torinu, kjer seveda prevladujejo predvsem oblikovalske študije in prototipi iz risalnih desk italijanskih oblikovalskih delavnic. Turing ka, kot se imenuje predelani malček s svojo provokativno obliko, nakazuje možnost, da bi bil majhen avtomobil lahko tudi uporaben kombi. Avtomobilu so namreč dodali še par bočnih vrat, podaljšali medosno razdaljo in popolnoma predelali zadnji odbijač, ki hkrati opravlja tudi vlogo obeh zadnjih blatnikov.
Pod motorni pokrov so vsadili l,71itrski štirivaljnik s 125 konjskimi močmi, ki je znan iz kupeja puma, ka turing pa z njim doseže zavidljivo hitrost 203 kilometre na uro. Tudi notranjost izžareva precej športnega karakterja, saj so jo začinili z odtenki v barvi karoserije in vložki imitiranega titana. Seveda ob vsem niso pozabili na kakovosten predvajalnik zgoščenk, navigacijski sistem in druge multimedijske naprave.
Filippo Sapino pravi, da je turing ka nova dimenzija znanega malčka in dokaz, kako je na enaki osnovi mogoče razvijati zelo različne avtomobile. Poleg tega pa je najavil, da se bodo v oblikovalski delavnici še naprej ukvarjali z novimi prototipnimi izvedbami. Ali bo takšen ali podoben avtomobil kdaj učakal tudi serijsko proizvodnjo, še ni znano. • M.G.
Posebna izdaja Oplove Corse
Nemški Opel se je kot generalni sponzor svetovnega nogometnega prvenstva odločil ponuditi posebno izdajo modela corsa z imenom world cup. Pri nas je ta avtomobil naprodaj z 1,0-li trškim tri valj nikom (54 KM), v karoserijski obliki s tremi in petimi vrati ter dvema paketoma opreme. Poleg standardne opreme ima skromnejši paket še zatemnjena stekla, črno oblazinjenje, radijski sprejemnik in aluminijasta platišča, bogatejši pa še osrednjo ključavnico in volanski servoojačevalnik. • M.G.
(MlMMffir.
d.d. KRANJ
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624
PONUDBA TEDNA
ZNAMKA	TIP	LETNIK - BARVA	CENA V SIT	CENA V DEM
RENAULT	R-4 SPECIAL	1987 RDEČA	103.000	1.085
RENAULT	R-4GTL	1988 REDEČA	138.600	1.491
OPEL	CORSA 1,2 S	1987 MODRA	327.600	3.523
RENAULT	R-25V6	1988 GRAF. SIVA	459.329	4.939
RENAULT	R-5 CAMPUS 5v	1990 GRAFITNA	496.650	5.341
RENAULT	R-21 GTS 4v	1988 GRAF. SIVA	617.925	6.645
FORD	0R10N 1,8 GHIA D.	1989 MET. SIVA	680.000	7.312
ISUZU	ASKA L 2,0	1991 RDEČA	752.850	8.096
RENAULT	R-EXPRES TOLEE1,4	19% BELA	796.950	8.570
RENAULT	R-EXPRES TOLEE 1,4	1993 RDEČA	863.363	9.284
RENAULT	R-4 CLIO RT 1,4 5v	1993 BELA	1.097.250	11.799
T0Y0TA	C0R0LLA1.4 XU	1993 SIV0ZELENA	1.200.000	12.904
HONDA	CMC 1,5 LSI	1992 MET. SIVA	1.262.468	13.575
RENAULT	R-CLI01,9 D	1996 ČRNA	1.389.150	14.937
RENAULT	R-191,4 RN	1995 RDEČA	1.404.375	15.101
RENAULT	R-MEGANE 1,4 RL 5v	1996 RDEČA	1.574.895	16.935
OPEL	CALIBRA 2,0 16v TURB01992 RDEČA		1.853.775	19.933
RENAULT	R LAGUNA RXE 2,0	1995 SREBRNA	2.383.500	25.629
CHEVROLET CAMAR0		1994 MET. MODRA	3.175.200	34.142
FORD	SC0RPI0 2,01 GHIA	1995 KOV. ZELENA	3.948.984	42.463
Možnost menjave po sistemu staro za staro in ugoden kredit preko LB - TOM + 6 % in preko GB - TOM + 3-4,5 % obrestno mero.
INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 04. 05. 1998
Tudi OMV
na trgu motornih olj
Po šestmesečnem uvajanju začenja začenja naftna družba OMV ISTRABENZ s prodajo popolne družine motornih olj OMV in drugih maziv na slovenskem trgu, kasneje pa nameravajo prodreti tudi na Hrvaško in v Italijo.
Maziva OMV so plod tehnološkega razvoja dunajskega laboratorija strateškega partnerja OMV ISTRABENZ-a. Uveljavljajo se že na trgih Srednje Evrope, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Načrt o aktivnejšem nastopu na slovenskem trgu je pogojeval nastanek novega sektorja, ki je začel z delovanjem lani in v drugi polovici leta že dosegel prve uspehe na področju trženja lastne blagovne znamke maziv. Ponudbo maziv OMV je postopoma dopolnjeval in jo zaokrožil v začetku letošnjega leta. OMV ISTRABENZ zdaj začenja z intenzivno prodajno dejavnostjo na domačem trgu. Prvič bodo dali velik poudarek na seznanjanje javnosti z novostmi v ponudbi.
Večji del delovnih operacij pri projektu maziv OMV se bo opravljal v Sloveniji. Uvažali bodo le surovine iz dunajske rafinerije. Vse nadaljnje faze delovnega procesa, kot so polnjenje, transport, izdelava in oprema plastenk ter embaliranje, bodo opravljale slovenske družbe. Pred polnjenjem in po njem bodo v laboratoriju na Serminu stalno nadzirali kakovost surovine.
Specifikacije in dovoljenja za uporabo so pridobili od številnih vodilnih izdelovalcev vozil, kot so BMW, Mercedes-Benz, Porsche, Volkswagen in drugi. Letos naj bi delež maziv OMV na slovenskem trgu dosegel 9 odstotkov. Dolgoročni tržni cilj OMV ISTRABENZ-a pri trženju motornih olj bo v maloprodaji je pokriti 30 odstotkov trga z motornimi olji. • K. Skrbo
Po razrušitvi ponovni zagon tovarne TAS v Vbgošču
Felicie kmalu tudi iz Sara j
leva?
V tovarni TAS v Vogošču, kjer so do vojne v Bosni in Hercegovini izdelovati Volksvvagnove golfe druge generacije, naj bi že čez nekaj mesecev ponovno stekla proizvodnja, golfe pa naj bi zamenjala škoda felicia. Avtomobile nameravajo prodajati na trgih nekdanje Jugoslavije.
Tovarna je bila med srbskim obstreljevanjem Sarajeva sicer precej poškodovana, Volksvvagnovi ljudje na so še pred najhujšim pobrali opremo, kolikor je je Še ostalo in tudi del nove linije, ki je bila namenjena za začetek proizvodnje golfa tretje generacije.
Potem ko je tovarna kar nekaj let samevala, so po podpisu daytonskega sporazuma začeli ponovno razmišljati o njeni oživitvi. Koncem Volkswagen, ki je lastnik češke Škode, se je odloČil za proizvodnjo modela felicia. V tovarno so doslej vložili že okoli 11 milijonov mark, ki so jih porabili za obnovo in postavitev proizvodne linije.
če gre verjeti predstavnikom tovarne, naj bi se serijska
Proizvodnja začela že junija, medtem ko so v Mladi oleslavi, kjer dom uje Skoda, bolj previdni in napovedujejo začetek proizvodnje za jesen. Letos naj bi sicer v TAS-u naredili 5000 felicij, prihodnje leto pa načrtujejo proizvodno številko 50.000. Avtomobile naj bi prodajali predvsem na domačem in drugem trgih nekdanje Jugoslavije, nekaj naj bi jih bilo namenjeno tudi slovenskemu trgu, čeprav pri Škodi in slovenskem zastopniku Avtoimpexu. to odločno zanikajo. • M.G.
TEST: ALFA ROMEO 145 QUADRIFOGLIO
ŠPORTNA ZELENA DETELJICA
Ljubitelji italijanskih avtomobilov in še posebej znamke, ki ima v znaku kriz in zeleno strupeno kačo, že ob prvem pogledu na zeleno deteljico, vedo, za kaj gre. Zelena deteljica na avtomobilih znamke Alfa Romeo namreč pomeni bolj športno prilagojene različice običajnih serijskih avtomobilov. Rezervirano za sladokusce torej.
Zeleno, kajpak štiriperesno deteljico premore tudi najmanjša alfa 145, avtomobil, ki utegne marsikoga navdušiti s svojo nenavadno, malce drzno, toda zelo značilno karoserijo za oblikovalce z Apeninskega polotoka. Spet nekaterim njena drzna podoba ne seže do srca, toda vsaj pred nekaj leti je pritegnila vrsto radovednih pogledov.
Alfa 145 kljub športnemu videzu ni majhen avtomobil, saj se po merah uvršča na zgornjo mejo spodnjega srednjega razreda. Agresivno podobo najbolj poudarjata ozka žarometa, ščepec dodaja trikotna maska na pokrovu motorja, ki se skoraj spaja z režami za dovod zraka v motorni pokrov, piko na i pa zadnji del s precej pokončno prirezanimi prtljažnimi vrati in zakritimi zadnjimi stebrički strehe. In seveda ne gre pozabiti, da so na kolesa nataknjena
vsakokratnem pritisku na . palko za plin tudi lepo »rj, m ga je veselje poslušatt i do zgornjega dela dopu* vrtljajev, ko postane tru*p velik. Toda motor sam k»%
pnganjanju, saj se
vsa njej
moč sprosti šele pr1 vrtljajih, kjer marsikateri doben motor že začne us
:0i
Alfa 145 (juadrifoglio je namenjena predvsem vozniškim saldo-kuscem, ki od avtomobila pričakujejo več športnega vedenja.
meti
aluminijasta platišča, pragove in napis na zadku pa krasijo zelene deteljice.
+ ++oblika + +podvozje ^motorne zmogljivosti I — nenatančna izdelava -motorni bnjp -poraba goriva
Notranjost je dobro izkoriščena in prostornejša, kot bi se dalo soditi po zunanjosti, čeprav, limuzinskega razkošja vseeno ni. Notranjost je vsaj v podrobnostih, skoraj filigransko delo: odlični Recarovi sedeži imajo všito tudi rdeče usnje, trikraki volanski obroč deluje zelo Športno in plošča z mer-
ilniki samo še pripomore k dinamičnemu vzdušju. Nekatere podrobnosti pa žal vedno znova spominjajo, da Italijani še vedno niso kos dobri končni obdelavi in kdor skupaj s tem avtomobilom ne dobi tudi zoprnega šklepetanja plastike in čričkov v armaturni plošči, je lahko pravi srečnež.
Toda očitno je to potrebno sprejeti kot del tradicije, kot je prijetnejši del tradicije tudi 2,0-litrski štirivaljnik. Poskočno športno srce je to naklonjeno iskremu pospeševanju in tudi sicer dinamični vožnji. Motor, ki ima v glavi 16 ventilov, v sebi pa 150 konjskih moči, ob
CENA do registra* 3.015.031 SIT (AC w Triglav, Ljubljana)
——-~—*
Motorna silovitost p» pregroba, če bi podvozje , lo takšno kot pri drugin ^ j0f bah  alfe 145 avtomobilu nekoliko težišče učvrstili vz namenili trše blažilnike, • je dovoljeno tudi P^^saj gravanja v ostrejših °vin\ftjć| zlepa ne uide s smeri. L l3. cestna podlaga tudi grw ^ se na trenutke zazdi,.0 gj podvozja morda le n}\n$ bolje usklajeni, toda taKse tudi hitro zbledi. uad' Sicer pa je alfa 1* ^ rifoglio, najbolj pn srcn^f voznikom, ki od sicer seu^ ga avtomobila zahtevajo ^ več, predvsem športneg p čaja In zeleno detepco a Alfa Romeu naredili naw takšne. __--i
Piko na i dodaja zadek z zakritimi strešnimi stebrički.
Notranjost je dovolj športna, črički in šklepetanje so del folklore.
TEHNIČNI PODAM W$ 3 vrata, 5 sedežev. , bencinski, štirivtgni. štiritaktni, nameščen w ^ prečno, poganja PjJ^ lesi, 1969 cem, */V KM, 5-stopenjski rocrv š jalnik. Mefe: d. 4095^ 1710 mm, v. ^ medosna razdalja 25W'0i , prostornina prtljažnih 2j0 ! 1130 I. Najvišja hitrjf-^ \ km/h (tovarna), 2^.0 (test), pospešek od v v po km/h: 8,4 s. Poraba fTO/ ECE normativih: b'%$ 10,1 / neosvinčenega bencina na 100 km, P° na testu: 11,81.
-~~T*Cg*^
Alfa Romeo 156 za Andrejo
Med številnimi slovenskimi vrhunskimi športniki in zastopniki avtomobilskih znamk so se spletle že številne poslovne vezi, ki običajno povezujejo športne uspehe z uspešno prodajo štirikolesnikov. Pred dnevi so takšno vez spletli tudi pri generalnem zastopniku znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo, podjetju AC Avto Triglav.
Njihova varovanka je odlična gorenjska biatlonka Andreja Grašič, ki je uspešno nastopila tudi na zimskih olim-pi|skin igrah v Naganu. Pravzaprav gre za nadaljevanje že skoraj leto dni trajajočega sodelovanja med vrhunsko športnico in krovno delniško družbo Autocommerce ter hčerskim podjetjem AC Avto Triglav. Lani so namreč podpi-
sali pogodbo, s Autocommerce
Andrejin ge» sponzor, pn
era"
Triglavu pa galipri nakupu av |, Bila in tako Vfy uradni f se je tako Andrtja v
va'ala s fi»«*»ft njen letošnji t.n nik Pa bo črna Itp^ alfa 156 TS- ^ svečana predaja avtomobila y » ^fenu Avto Triglav>sty j a ni.  Ključe dr lepotice JV-aV trektor podjetja jun Vuk. •
Šubelj
DDMZALE
HYunoni
SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO
Obrtniška 8, Domžale tel :06l/716-221 - proda/a tci.:06i/71 f-666-servis
HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi letnik 1998 že od
1.504.000 SIT
(15.999 DEM)
pARILo
kupcem
Porsche Slovenija in Zavarovalnica Triglav
Porsche Slovenija in Zavarovalnica Triglav sta podpisala generalni dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju, /a lastnike avtomobi lov znamk Volksvvagen. Audi. Seal in Porsche to pomeni celovite in zavarovalne setvisne Storitve DI enem mestu, cenitev poškodovanega vozila v v 24 urah, nadomestilo stroško\ vleke, hitra ter strokovna opravila in druge ugodnosti. Posebej je potrebno omeniti nakup novega ali rabljenega vozila zavarovanega pri zavarovalnici Triglav, kar pomeni ptilna nek poti in časa za zavarovanje. Razpoznavni Enak pogodbenih servisov m obenem pogodbe mli prodajalcev vozil, ki so pristopili h general nemu dogovoru, bo izobešena rumena tabla z logotipom Zavarovalnice  Triglav in napisom pooblaščeni servis. • M.G.
Daewoo prevzem« SSang Yong
Spremembe v
ejske tovarne avtomobilov m    :Uerr* VOZil Ssang Yong, so botrovale UOi v av ban, glede zastopništva na sl"^ kgggJ mobiskem trgu. Kot je znano, jj. I   .R S>J f, Daewoo postal 53 odstotni la« ^ Yonga, takoj po prevzemu Pj tTlre združevati tudi orodajno m sl1 .; un hčer*,
združevati tudi piodajno m lako je tudi v Sloveniji. )ac^ ] ^ podjetie Daeuoo Motor, d.o.o..     uVl)/nlK ^
,.ostaio SSang Vongo> stcida v ,
d.str.hulc,   ProdaM teh vozil postavljen.  I)acwoojcvi Pri d^j0 prt^^ nasledn ,h mesecih V /iv« ,lU.^ |, ze znana modela terenskih son ^ korando, kasneje pa se Jima tudi ostali modeli. • M-('-
KULTURA
UREJA: Lea Mencinger
Gledališče čez cesto Kranj
GLEDALIŠKA DRUGAČNOST
Kra;
nj • Druge skupine igrajo komedije, Gledališče čez cesto Kranj pa raziskuje, se uči, vztraja v gledališki drugačnosti, katere jezik edinole priznava. Klasiko prepuščajo profesionalnim gledališčem.
Predsta
nasl0v,
iva Gledališča čez cesto z
'orn Gume se še in še igra (tudi ^ ^ličnih prilagojenih oblikah) vse , anske premiere konec septembra
Kra
nJU. Takrat je novi gledališki
j^ojekt te kranjske gledališke skupine se . 1
Podpri festival Gledos, na katerem
bo to že tretjič - zbirajo alternativne in neinstitu-
letos Vnske
va°niflne gledališke skupine. Predsta-g" je nastala po literarni predlogi zad 3 Jasienskega p,es mtk, se Je v da mesecih tolikokrat pojavila, Dnv ai že postaja nekakšna pre-ceStaVna Predstava Gledališča čez Mo, Predstavili so jo v televizijs-Sosr ^ovenskem magazinu, kot nek -° Dile Gume V1dene še v ( at.erih televizijskih oddajah, nas-tial! so v diskotekah in še kje. O Utn Je te^^a beseda z igralko, tren-pa organizatorko pri Gledališču Y^o Špelo Trošt. cež' de,°m predstave se je Gledališče le, vC^lo pojavilo tudi na podelitvi d0mSnJ'h Viktorjev v Cankarjevem fes«! k°nec aprila ste bili gostje Pili F t* a,ternativnih gledaliških skuje j ^ v Zagrebu, Pred vami pa y ;* vrsta festivalskih in drugih povabil.
,p,n je tolikšna privlačnost Gum? bom°Vabil se je nabralo kar nekaj. Te dni •tot? nastoPi'i na Tednu mladih v Kranju v\j ulična predstava, sredi meseca smo to Dari0oru, konec maja pa v Portorožu. S Ulic"redstavo zelo veliko nastopamo na »tojx;Zato te dni pripravljamo posebno Pred. -S katero se bomo v začetku julija Ltas M v Ljubljani in na mariborskem jtW^-Gre za dopolnjen gledališki pro-
Uličn smo ga lani s'cer tu<^' 'gnm kot ^tav° Predstavo. Sploh so Gume prejo j a/ ki jo je možno spreminjati, lahko ko ° otr°kom, zanje smo za novo %unast°pali na Gospodarskem razsta-prC(j ln tudi v Kopru. Nasploh pa je HanJ Va' ki sodi v teater absurda, ■>a$i n.)ena odraslim, toda ples lutk, v otiiop^edbi so oblečene v zračnice.
GUME - v izvedbi Gledališča čez cesto Kranj. Foto: L.M.
v&°ču^najrazličnejše interpretacije." Veii^J^nji sezoni je gledališka skupina J?as,°pala z Mrožkovim Poletnim "Nil Č Predstavo že spravili v arhiv?
^sr0 i ne' ^e'0 veliko smo ip igrali $m0bii",cSolce pa vsej Sloveniji. Se sami Pfeckt Presenečeni, ko smo ugotovili, da
mia(1jlav-o —;- —
Si
zelo dobro sprejemajo prav bi jo igrali, pa sem si pri
smučanju poškodovala koleno, zato je trenutno ni na našem programu, morda jo bomo obnovili kasneje. Zagotovo pa bomo obnovili Turrinijev Lov na podgane."
S to predstavo za dva igralca ste prepotovali celo Italijo, ker je originalno besedilo v italijanščini.
"Na Festivalu Gromki v začetku julija v Ljubljani bomo Lov na podgane prvikrat zaigrali v slovenskem jeziku."
Kot alternativna gledališka skupina se je Gledališče čez cesto v slovenskem prostoru uveljavilo tudi kot organizator festivala Gledos. Doslej sta bila dva, pripravljate tudi tretjega:
"Najverjetneje ga bomo odprli kar z našo novo premiere Seveda imamo spet nekaj iz repertoarja gledališča absurda. Izbrali smo Mrožkovo Klavnico. Letos nas je občutneje kot prejšnja leta z dotacijo podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. Tako kot prejšnjo predstavo Gume. bo tudi novo predstavo režiral Marcandrea Bragalini. V načrtu pa imamo še eno predstavo, ki naj bi pod režiserskim vodstvom Stoeva Galina, režiserja iz Bolgarije, nastala v sodelovanju s študenti ljubljanske igralske
akademije. Galin bo v novi sezoni režiral tudi lonesca v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Sicer pa bo na Gledosu, odvijal se bo tako kot doslej v septembru v starem zimskem bazenu v Kranju, nastopilo okoli deset alternativnih gledaliških skupin. Povabili smo nekatere najbolj znane, kot so Grapefruit, Glej, Gromki, po eno skupino iz Zagreba in Sarajeva ter še nekaj slovenskih manj znanih in uveljavljenih skupin, ki pa so dovolj zanimive."
Na ta kranjski festival prihaja gledališka publika iz Ljubljane, manj iz Kranja. Ste razmišljali, kako opozoriti na festival tudi Kranjčane?
"Na festival bomo domačine posebej povabili z uličnimi predstavami. V ta namen bomo povabili še nekaj slovenskih skupin, ki obvladajo nastopanje na ulici, morda bo več kranjske publike potem tudi v Savskem logu. Prostor starega zimskega bazena res ni kaj posebnega, toda alternativna scena niti ni vajena kakšnih boljših prostorov. Naša skupina je zadovoljna, da ima kje pripravljati predstave, četudi v bazenu." • Lea Mencinger
RECITAL NEDKE PETKOVVE
GALERIJA SE PREDSTAVLJA
Te dni je na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani, Kardeljeva pl. 25, na ogled 70 slik in 6 plastik, s katerimi se predstavlja Triglavska likovna galerija.
Za tokratno predstavitev so izbrali likovna dela, ki so nastala v lanski likovni koloniji 5. Triglavskem taboru '97. Triglavska likovna galerija, ki je zdaj dobila svoj formalno pravni status z Ustanovitvijo Društva ljubiteljev triglavske dejavnosti in prijateljev Triglava, še vedno začasno domuje na dveh lokacijah v prostorih Vadbenega centra Slovenske vojske na Rudnem polju in v Informativnem centru Triglavskega narodnega parka v Trenti.
Organizacijski komite pa je objavil tudi že datum letošnjega 6. Triglavskega slikarsko kiparskega tabora. Ta bo 24. junija na Pokljuki, po pričakovanju pa bo okoli 120 likovnikov v treh dneh ustvarilo okoli 300 likovnih del. Izbor bo 11. julija predstavljen v Sport hotelu na Pokljuki; ta dan se tudi zaključuje 13. Triglavska spominska akcija, ki vključuje tradicionalni Že 13. Spominski pohod na Triglav.
<HaTb^oVje0JjJhV', IcU)*nJi nastop pred kranjskim glasbenim Uitjj    ehil Muft      glash<) ,;rescobaldija, Coupertina, Haen SVoJonra m ,;°rejucrava. Knak program je izbrala Solk, 1,1 Plošč D?v8°Sčcnko- ki bo v kratkem izšla pri Založbi Navk n'n reci       S|ovenija. Sicer pa Nedka Pctkovva poleg Carn0'Ssl,)Vcn'''ov. vstopa tudi / Ansamblom za baročno EJ^i naston«    komor»'mi orkestri kot sta Slovcnicum in Slov* IZvedbe si ' "a ^"b'iunskcrn Poletnem festivalu, izvaja skcga rul      Sklh ,!d /a čembal«, "talno snema za arhiv '    1    dnigO. • I .M. lolo: lina Doki
PREMIERA V GTČ JESENICE
Jesenice - Dramo s komično satiričnimi elementi Israela llorovvitza z naslovom Vrsta je izbralo Gledališče Toneta Cufarja za svojo zadnjo premiero te sezone.
V svetu znani in večkrat nagrajeni dramatik nas sooča s krikom posameznika, ukleščenega v svet izginjajočih etičnih vrednot, s krikom: biti nekdo, imeti svoje mesto, imeti nekoga... Delo je prevedel Darko Čuden, režiser je Niko Kranjc Kus, kostumogral Iztok Šo.štarec. igrajo pa: Darko Čuden. Samo Gardener, Klemen Langus. Nina Slamnik in Igor Skrlj. Premiera bo v soboto, 9. maja ob 20. uri ponovitve pa \ torek, 12., sredo, 13. in četrtek, 14. maja.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše so na ogled ilustracije Mirne Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa slike in dela na papirju Janeza Ravnika. V Mali galeriji razstavlja akad. slikarka Maja Šubic. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Na grmado z veščami; ob nedeljah med 10. in 12. uro je vstop prost. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. V Galeriji Sava, Škofjeloška 6, razstavlja akad. slikar Boni Čeh. V Sp. Besnici razstavlja svoja nova dela v galeriji Dvor kolo slikar Karel Kuhar.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del, članic krožka ročnih del pri KD Svoboda Tone Čufar Jesenice. V kulturnem domu na Javorniku je na ogled razstava fotografij Utrinki in soline avtoric Simone Magdič in Urške Stojan.
RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja Ana Sfiligoj slike z naslovom Živali in obrazi. V Savnikovi hiši razstavlja akad. slikar Štefan Marflak. V galeriji Avla Občine Radovljica razstavlja fotografije na temo Slovenske planinske poti avtor Ciril Velkovrh. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo barvne fotografije člani FD Radovljica. V galeriji Kašča razstavlja malo plastiko Andrej Pibernik.
BLED - V hotelu Vila Bled so na ogled izbrana olja slikarja Franceta Slane. V hotelu Astoria razstavlja slike Drago Doležal. V Vili Prešeren razstavljata ruska slikarja Ljuba in Sergej Hanonin.
BOH. BISTRICA - V Polajnarjev! galeriji, Vodnikova 13, je vsak dan na ogled stalna zbirka slik akad. slikarja Albina Polajnarja.
BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava Veliki mojstri 20. stoletja iz zasebnih zbirk.
ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja slike Evgen Guštin. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Sodobna holandska grafika. V okroglem stoplu je na ogled razstava Sokolarstvo na Loškem. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja dipl. arhitekt Tomaž Kriznar slike z naslovom Akvareli z otoka Raba. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja grafike akad. slikar Lucijan Bratuš. na ogled je tudi razstava knjig Beneških Slovencev.
TRŽIČ - V Vili A, Bistrica 26, je na ogled fotografska razstava avtorja Matije Perka.
LJUBLJANA - V Moderni galeriji je na ogled pregledna razstava Živka I. Marušiča. V atriju Narodnega muzeja je na ogled razstava Dr. Bleiweis in njegov čas. V Galeriji Tivoli je na ogled pregledna razstava risb Hermana Gvardjančiča. V avli Instituta Jožef Štefan razstavlja slike in grafike France Mihelič. V Muzeju novejše zgodovine je na ogled stalna razstava Slovenci v 20. stoletju.
Novo v kinu
SFERA, MARVINOVA SOBA
Sredi tedna prihajajo na gorenjska filmska platna trije novi filmi: Sfera, Marvinova soba in Jackie Brovvn.
Vrsta zvezdnikov nastopa v znanstveno fantastični srhljivki Sfera. Znanstveniki, igrajo jih Dustin Hoffman, Shar-on Stone, Samuel L. Jackson, na dnu oceana kakih tristo metrov globoko raziskujejo ogromno vesoljsko plovilo in se pripravljajo na srečanje z izvenzemeljs-ko inteligenco. Tudi v Marvinovi sobi nastopajo v filmskem prvencu režiserja Jerrvja Zaksa sama imenitna igralska imena:Meryl Streep, Diane Keaton, Leonardo DiCaprio, Robert De Niro. Film govori o čustveni odvisnosti od drugih, o odgovornosti za svoje bližnje. Film je nastal po gledališki uspešnici avtorja Scotta McPhersona, ki je zgodbo povzel iz lastnega življenja.
Režiser in scenarist filma Jackie Brown je Quentin Tarantino, ki se je na zvezdno filmsko nebo zapisal s svojim filmom Šund. Zgodba govori o preprodaji orožja: Jackie, igra jo Pam Grier je stevvardesa, ki za preprodajalca orožja, igra ga Samuel L. Jackson, tihotapi gotovino. Ko jo aretirajo, se odloča med izdajo in med zaporom, do denarja pa se jih želi dokopati cela kopica. V filmu igra tudi znana Bridget Fonda, filmska glasba pa je čustveno nabit soul z uspešnicami iz sedemdesetih let.
SREČANJE MLADIH PEVCEV
Boh. Bistrica - V Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja bo v četrtek, 7. maja. ob 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Bled, Bohinj in Radovljice.
Na prireditvi, ki sta jo pripravila ZKO Radovljica in OS dr. Janeza Mencingerja, bo nastopilo deset otroških pevskih zborov z OŠ dr. J. Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ A. T. Linharta Radovljica, OŠ prof. dr. J. Plemlja Bled, OŠ S. Žagarja Lipnica, OŠ A. T. Linharta Radovljica, podružnica Ljubno, OS A.T Linharta Radovljica, podružnica Mošnje, OS Gorje, OŠ S. Žagarja Lipnica, podružnica Ovsiše, OŠ A.T. Linharta Radovljica, podružnica Begunje in OŠ A.T. Linharta Radovljica. Nastopilo bo tudi sedem mladinskih pevskih zborov in sicer z OŠ A.T. Linharta Radovljica, podružnica Ljubno, OŠ mof. dr. J. Plemlja Bled, OS A.T Linharta Radovljica, OŠ Gorje, OŠ S. Žagarja Lipnica, dekliška vokalna skupina "a capppella" KD Radovljica in mladinski pevski zbor OS dr. J. Mencingerja Bohinjska Bistrica. Prireditev bo povezovala Dragica Cvetrežmk
Sharon Stone
DEŽURNI NOVINAR
Francka Ropič iz Kamne Gorice
Devetdeset let je hitro minilo
Kamna Gorica, 4. maja - Krajevna skupnost in Društvo upokojencev sta konec minulega tedna čestitali -Francki Ropič iz Kamne Gorice za 90. rojstni dan. Hitro so minila vsa ta leta, je povedala, in nam zaupala, da je igrala tudi v prvem slovenskem filmu.
Francka Sodja se je rodila 2. maja 1905 pri Logarju v Bohinjski Češnjici. Po starosti je bila ta druga od petih deklet. V mladih letih je bila sobarica na Kredarici, potem pa se je 1937. leta poročila in se 1948. leta preselila v Kamno Gorico. "1931. leta so snemali film v Kraljestvu Zlatoroga. Takrat so me povabili zraven, da sem igrala planšarico. Kar precej so mi zavidali. V Kamni Gorici pa sem potem delala kar 14 let v Zavodu."
Zdaj je ixl 1972. leta v pokoju. Pred 11 leti je bila tudi v Ameriki pri hčerkah. Na praznovanju skupaj s sodelavkami, predstavniki krajevne skupnosti in upokojenci je poudarila, da moraš v življenju tudi kaj zamuditi. Še vedno pa rada gleda televizijo in kot je poudarila, je tudi "firbčna" še vedno. Na srečanju ob prazniku so ji potem ob 90-letnici zaželeli zdravja predsednik krajevne skupnosti Jože Košir in predstavnici društva upokojencev Minka Udir in Jožica Pogačnik. • A. Ž.
Pevci z Nizozemske v Kamniku - Kamnik, 4. maja - Pred prvim majem je prišel na obisk v Kamnik 120-članski moški pevski zbor iz nizozemskega mesta (iendringen. Zbor je med obiskom nastopil tudi v Arboretumu v Volčjem Potoku, na prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici in imel celovečerni koncert v Kamniku skupaj s pevskim zborom Lira. Občina Kamnik je sklenila pobratenje z občino (iendringen na Nizozemskem v začetku sedemdesetih let, sedanje srečanje pa je bilo že petnajsto po vrsti. • A. Ž.
Bled, 4. maja - Pred prazniki je podjetje Jeti sport Bled odprlo v Trgovskem centru na Bledu povečano trgovino z izdelki za šport in prosti čas. Že dosedanja trgovina v i rimskem centru, ki je bila odprta pred devetimi leti, je bila poznana po izdelkih priznanih firm. Zdaj pa so izbor še povečali z izdelki za mlade (think pink) in z rekviziti za šport ter rekreacijo. Ob odprtju povečane trgovine so predstavili še posebej bogat ženski, moški in otroški kopalni program, športno obutev in tudi opremo :a drsanje in rolkanje. Ob odprtju ene največjih trgovin (po površini) v Trgovskem centru na Bledu je nastopila tudi akrobatska skupinu Agresiv Koces Team Slovenija, trgovina Jeti spori liled je odprta vsak dan od V. do VK ure, ob nedeljah pa od 14. do 19. ure.  • A. Ž.
GLAS
VSAK TOR F.K IN PETEK
Biserna poroka na Planini pod Golico
Kljub težkemu življenju je ljubezen vzdržala šest desetletij
Resnična ljubezen pravijo, mora vzdržati marsikatero preizkušnjo, znati odpuščati in spoštovati
sočlovek
Planina pod Golico, 5. maja -S to mislijo bi se strinjala tudi Grmonova mama in ata s Planine pod Golico. Njuna ljubezen je namreč vzdržala kar šest desetletij. Ja, res dolga doba in dogodek vreden omembe. Ob takem jubileju človek nehote pomisli, da nekaterim ni dano toliko let živeti, kaj šele življenje deliti z nekom.
Minulo nedeljo, ki se je še držala praznikov, je pri Grmo-novih kar prekipevalo veselje in prešerne volje med povabljenimi ni manjkalo. Sedemin-sedemdesetlctna Ivana in šest let starejši Janez Vilman sta namreč praznovala biserno poroko, kar pomeni, da sta v zakonski skupnosti preživela že šest desetletij. Kljub letom pa spomin brez težav seže na začetek. V čas prve ljubezni in poroke. Janezu po nevesto ni bilo treba daleč, saj se je zagledal kar v mlado in postavno Ivano iz njegove vasi. Poročila sta se maja, zdaj že davnega leta 1938. Skupno življenje sta preživljala v Janezovi rojstni hiši, ki nosi že tristoletni križ. Njun domači
bisernoporočenca ^'^L-;, Janez. Med vojno je
delal za partizane, P° -.j pa je bil zelo dejaven tuu n gasilcih. Rad je prePeV^nic; mamo Ivano pa Je / jt> rekla, da je bila najbolj\i voljna, če je lahko šla v c Življenje jima ni P*jf V saj je bilo treba veliko • in to trdo delati. P°fedt\el pustilo na zdravju. Na P sicer krepka zakonca.^ preveč zdrava. Ivan3 hodi, Janez pa zelo r* sliši. Zadnja leta zanjus j| hčerki, bližini.
ki stanujeta
Jubilanta - bisernoporočenca Ivana in Janez Vilman.
rojstva
kraj je tako že od Planina pod Golico.
Janez je poleg dela na domači kmetiji delal še kot gozdni delavec na Pokljuki, Ivana pa je imela dovolj dela v hiši in z otroki. Rodila je pet otrok. Sin Ivan in hčerka Francka nista preživela niti prvega leta. V tistih časih ni bilo lahko. Težko so živeli, hrane ni bilo nikoli dovolj, pa
še zima je opravila svoje. Preživeli pa so Anica, Joži in najmlajši Tine, ki so poskrbeli za devet vnukov, ti pa že za pet pravnukov. Hčerka Anica je bila "kriva", da smo za veseli dogodek izvedeli tudi mi in za slavje, ki je sledilo uradnemu delu poroke. V nedeljo dopoldne sta si v cerkvi na Planini pod Golico zvestobo še naprej obljubila
' 9t1111.
Na nedeljsko zabavo )e povabljenih več kot 40 ggJJ zanje je poskrbela hce[J Anica, vnukinja jc sfK torto, ostali pa so posk"* za darila in veselo raZpJJ ženje ter pomagali Anici- *j skupaj pa je presen^ kranjska Tele TV. ki je no poroko posnela za odM Odprti ekran, slasljencetn^, l'e zaplesala tudi fott^J lupina Julijana. V oc Ivane in Janeza pa s° , /•'netile solze radostnih-Urška Stof
K. Škrjaiic, foto:
Tretje srečanje prijateljev Štefanje Gore
Sklanja Gora, 5. maja -
Minuli petek, 1. maja, so se na Štefanji Gori zbrali po-hodniki, ki redno zahajajo na to lepo gorenjsko izletniško točko. Na kmečkem turizmu pri Mežnarju so se letos zbrali že tretjič, najboljšim pohodnikom pa so podelili priznanja in praktične nagrade. .Srečanje se je začelo ob 14. uri pred brunarico, kjer 10 pohodniki zaploskali Boštjanu Ostermanu in Alojzu Kotniku. Pa ne brez razloga. Omenjena sta nam-
reč nepopisna ljubitelja Štefanje Gore, saj sta se v minulem letu nanjo povzpela kar 365-krat ali povedano drugače, njen vrh sta uzrla vsak dan, kar je povsem zadoščalo za prvo nagrado. S številnimi obiski sta jima sledila Viktor Pungartnik in Ione Martinjak, med udeleženci srečanja pa je bilo tudi precej takih, ki so od lanske ga do letošnjega 1. maja omenjeno Goro obiskali stokrat. Pokrovitelj srečanja je bil cerkljanski župan Franc
Čebulj, sponzorji so bili Kmečki turizem pri Mežnar ju. Radio Kranj in Gorenjski glas, pohodnike pa je zabaval ansambel Bonsai. Od lanski ga do letošnjega srečanja se je v knjigo na Metanji Gori vpisalo 8300 obiskovalcev, po novem pa bodo pohodnikom
namesto priznanj podeljevali /n; icke • K. Škrj a ne
Na sliki: 1'rvoiiagrajcnca Boštjan Osterman in Alojz kotnik. Foto: Urška Stojan
v
Letos rekordno na Spičasti hrib
Besnica - Letošnjega tradicionalnega in hkrati jubilejnega 15.
pohoda na Spičasti hrib se je udeležilo 730 pohodni kov, kar je
po besedah organizacijskega odbora, ki deluje pod okriljem ks Mesnica, največ doslej, kar 130 več kot lani. Jako veliki udeležbi je bržkone precej pripomoglo lepo vreme, ki v nedeljo ras m skoparilo, na vrh pa so prihajali pohodniki i/ vseh vasi
Besniške doline, od Gorenje Save do Jamnika, i/ Kranja, Stražišča, mnogi so prišli iz Selške doline... Posebej razveseljivo je število tistih, kar 148 jih je bilo, ki so se letos na Spičasti hrib podali prvič, plakete /a udeležbo na vseh 15. pohodih pa |c
prejelo 47 pohodnikov. Okrog desete dopoldne je tudi tokral v
lovski rog Utrobi! Matevž Oman. /a njun pa so /apeli člani
Moškega pevskega /bora Mesnica. Triurnega rokovnjaškega pohoda se je udeležilo 21 najbolj "našpičenih", ki zagotavljajo, da bodo v formi tudi naslednje leto, enako pa razmišljajo tudi oii-anizatorji, saj jim je letošnji množični obisk dal še več|i polet m napiej • Igor K., foto: Klemen Kleč
Tradicionalna razstava ,
Pse je treba naučiti sožitja s človekom in naravo *
Škofja Loka, 5. maja - Ljubitelji "jSjjKJ
druj»di pasem se zadnja štiri leta vretujejo v klubu ljubitelje«  nemških ovčarjev, ki 9t J
toj'
i lu/icuiii. poleg tega -----najboljšo psarno. Podelili bodo62 ookaio ; deflaf^
C^.f5SKm.Pt tudi umetniške %5ke.~srebrn D o-rJil   U'       'c >°        kot 40, zbral, s po^J F     n ,fcf ■I,C' "     <>b^J" Od srečelova. tekmo^'
Pr XT\   ,'T'T tolklomc skupine Tehnik. ,„    J ,kkluh:» 'udvik &trnik> P°v'dai',?a2$ I h i in I   Jl'';,vn<»" Skrbijo tudi za čistejše oko)C.^lj0 k    n, |,lni     Jdi|| S(M)() pasje .z.rcbke. agj ,   t .M'»"v.l. jeseni. "Vsakoletna razstava n. J Ude        " W,k Uldi '"..snena   saj z "»edi^ udejcibo poskrbi za predstavitev škofje Loke. lokf% .....morah bo\)
■iv'iivM\'i,   |W   7t\i   J1 f i   mrvili......C- ||MTe
biimaneo. Jo konca leta pa jo bodo tuUi « \
k
Boris Kozinc, naravoslovni fotograf in publicist
V naši hiši se pajki sprehajajo po stenah
"Malokdo ve, kako izjemno je doživljanje narave zjutraj. Svojevrsten užitek je poslušanje ruševca na višini 1700 metrov v času, koje še večina lučk v dolini prižganih. Lahko se vmes domov, ko drugi sele vstajajo, ti pa si že marsikaj doživel. Tak jutranji sprehod v naravo te poživi za ves dan!"
Pripeljal se je z razmajanim oranžnim fičkom in se predstavil z ^•tko: profesor Boris Kozinc, naravoslovni fotograf in publicist. A drobna zelena vizitka tega profesorja telovadbe v leski ^snovni šoli še marsičesa ne razkrije. Ornitolog, lovec, fotograf, ^rtnik, pisatelj, zadnje čase ekolog. Kot pravi, ima sleherni *~ zapolnjen od zgodnjega jutra do poznega večera. Njegovih
dan dni
ni brez narave. In nikakor ni Kozinčevih dni brez ptic
nt-^T^I. Prva ljubezen. "Ja, s Pj'ci se pa res ukvarjam že od ^aJhnega. Spomnim se, da sem P° soli šel takoj domov... Tiste ase je bila zame glavna težava tem, da ni bilo literature. No, Potei
Slo
pa je Geister izdal
>venske ptice in mi je ta knJiga prišla v roke..." Včlanil se je v slovensko društvo za °Pazovanje ptic v Ljubljani in lako se je začelo... In danes si ljenja brez ptic ne more več Predstavljati. Ni dneva brez Ptic- "Čim več časa sam ali z družino skušam preživeti v ?aravi. Opazujem vsa dogajan-la'. najbolj pa sem pozoren na ft'ce. Zanimajo me vse ptice. ludi tiste, ki se najbolj pogosto Pojavljajo. Seveda pa vsakega jrnitologa najbolj lls(e, ki so bolj nekaJ posebnega. Ugotovitve v naravi si sproti beležim, poseb-na doživetja pa posredujem *i javnosti preko revij, kot
zanimajo redke in so
»ud
je
& »?mo Gea, včasih sem pisal JJMoj mali svet in Pil." Kot
naaV': |c samo doživetje v je'ravi intimno. A ugotovitve eoa posredovali drugim, „ 0 da se lahko iz tega poteg-o kakšni zaključki, meni.
in odtod foto-
manjše ptiče, kot so stržek, sinice, kraljiček, ki se jim je treba močno približati, tudi na samo dva metra. In kako izvesti tako fotografiranje? Kot razlaga sobesednik, se v takem primeru skrije pod pregrinjalo ali šotor ali pa aparat namesti v bližini mesta, kjer ve, da bo ptič priletel. In ko prileti, sproži daljinski sprožilec. Fotografiranja ptic ni brez potrpljenja. "Kdor se želi ukvarjati s fotografiranjem ptic, mora biti predvsem potrpežljiv. Glavni dejavnik je čas," poudarja. "Tudi po tri popoldneve ga čakaš... Lani sva s kolegom hotela slikati orla. Šestkrat sva ga čakala po ves dan... a ga nisva ujela."
Proučevanje ptic ima tudi povsem praktične koristi, poudarja Kozinc. Takšen primer je sokol selec. V mnogih državah, /lasti v Ameriki, že dolga leta s pomočjo kemičnih raziskav sokolovih jajc ugotavljajo, koliko je zastrupljena narava v tistem predelu, kjer sokol lovi.
Svojo ljubezen do ptic je Boris Kozinc vrsto let prenašal na mlade, kjer je v leski osnovni šoli vodil ornitološki krožek. Z učenci so opravili kar nekaj dobrih raziskav, med
ii0r.^^^ammmMmmmmM\mm^f^mi, <^
jo je n >z'nc Pr' pisanju knjige lovskih zgodb (iorjakove, ki pr(,d kratkim izdal v samozaložbi.
lcta()IjGRAFIJA. "Ko sem
gnevri     v okolici Lesc odkril Si «   0 & >sodi
l|"u'i,a Skarnjeka, sem Kl1' fotoaparal in ni <lJ. dokumentarnih pos
Uspeli' s" "" ze'° dobro tuH'i ii«tem si kuml boUSo
jc ^J8*0'.Opremo in danes
hobj« |ra"ranje moj glavni Rrai,,, 'e vedno največ foto
nikakm■ • V ptice' A '° del° cla le n, ,m ?nostavno. Ne samo, ka „'"'"''M.uiui,,, fotografs j%k, .7. ."Rab« res Sober kcr^ ni t- If ze,° oIaJSa delo<
Hi v, .. 1 "^a tako približati")
,2'n\,M fotografskih teh Potr«bno je tudi
ni k
"li"MČ"•'v"',m 'e tudi d™go Bnezdii .,(      kose pribl M
Ptic. /  sloPa8 v intimni sv« 1'Rro/iJi 1!?ani m Pa !,i lahk hran<>,,    ° ( c Ptica Prines, hladioev ,d,S da "e upa krmiti
^Praviti,U"--S.°Premo uk(,i
tle
mu m ,is 0
morda poskusiti se ce pa tudi če/ nekaj dni Rfc, je treba odnehati... Zelo ™ftembno je tudi, da bližnje JJoUce trav« preveč ne poho JJJ- kei plenilci potem tak bolj natančno pregledu lažje odkrijejo svoj plen, Q lcrr> primeru ptice." Kol 1   ' so pri laikih obicaino
'a/a.
N5T
S() orli, kakšne
najtežje je slikati
dnii'im sn opravili popis ptic
Blejskega jezera, ugotavljali gostoto gnezdenja navadne kanje  in  brgleza v leškem
polju, le najbolj uporabna v praksi pa je zadnja raziskovalna naloga učenca Matjaža (ier lica 0 vplivu košnje in drugih posegov ob potoku Blatnica os gnezdilne možnosti močvirske trsnice.
LOVSTVO, "("lan lovske družine sem že od šestnajstega leta." Toda kako združevati varstvo narave in lovstvo? Gre to skupaj? "Takole iazmišl|aiu: največ škode je lovstvu povzročila sama beseda trofeja in njeno pojmovanje. Zame ni sprejemljivo, da se lovi za trofeje, ker to spodbuja odstrel najboljših živali, ki bi morale obstati m i/polniti svoje poslanstvo v naravi. Od nekdaj
ic bil io\ sredstvo preživetja. VIC živalske vrste lovijo zato, da bi preživele, prav nobena ne lovi za užitek. In človek bi se po tem moral zgledovati in prilagoditi lov tako. da bi odstrelil le tiste živali, ki niso sposobne pieživeti v naravi. Seveda pa je vprašanje, ali je človek to sposoben oceniti. Kajti nasi čuti, ki bi nam povedali, kaj odstreliti m od\ zeti iz narave, so že zakrneli
Človek ne more biti nikoli idealen selektor v naravi."
Polh se je naselil v duplu odmrlega drevesa, kjer je prej živela zelena žolna.
KNJIGA. Prav v povezavi z lovstvom pa je Boris Kozinc postal tudi pisatelj. Dolga leta je na Svetem Petru nad Begunjami srečeval Gorjaka, lovskega čuvaja, ki je rad pripovedoval lovske zgodbe. Nekatere resnične, nekatere pač "lovske". In Boris Kozinc se je odločil, da skoraj petnajst let po Gorjakovi smrti njegove pripovedi zabeleži in izda. Knjiga z naslovom Gorjakove je tako izšla pred kratkim, vsebuje pa 22 lovskih zgodb, zapisanih v pristni gor-enjščini, v kakršni je pripovedoval Gorjak.
ŠPORT. "Pri fotografiranju -posebno zadnja leta, ko se bolj ukvarjam z ujedami - plezam po skalnih stenah, kjer mi prav pride moja profesionalna usmeritev, to je poklic profesorja športne vzgoje." Boris Kozinc je bil v mladosti tudi tekmovalec v biatlonu, bil slovenski prvak in član državne reprezentance. Letos je sodeloval na Pokljuki kot sodnik na svetovnem prvenstvu v biatlonu, ki je potekalo natanko dvajset let, odkar so prvič nastopili na svetovnem prvenstvu v Avstriji. Dolga leta je streljal tudi z zračno puško, zadnje čase pa mu je med športi najljubši hokej.
EKOLOGIJA. "Zadnje čase prebiram vse več literature s področja ekologije oziroma varstva narave." Kot meni, v Sloveniji nimamo dolgoročnih načrtov, kako bomo ravnali z našo naravo. Najbolj zaskrbljujoča je po njegovem mnenju kemična "vojna" človeka proti ostalim živim bitjem, ki smo jih razglasili za škodljivce. To se največ dogaja v kmetijstvu, pa tudi V gospodinjstvih. "Pri meni lahko na stropu opaziš pajke, ne uporabljam nobenih kemičnih ra/.pršilnih sredstev. Ko se pojavijo komarji, pa jih zvečer polovini s palico, na katero pribijem lonček z oljem. In vsi
ostali organizmi lahko v moji hiši nemoteno živijo naprej." (i lavni problem je po njegovem mnenju kmetijstvo. "Kmete bi bilo treba bolj seznanili z nezaželenimi učinki uporabe umetnih gnojil, herbicidov in insekticidov, Kakšne dolgoi očne posledice ima to za biološko raznovrstnost na zemlji in konec koncev na samega človeka! V tem pogledu me zelo čudi, da sama država ne naicdi skoraj nič. V Ameriki je že dve leti prepovedanih 37 vrst strupov, ki se pri nas še nemoteno Uporabljajo v kmetijstvu. Za to ne moremo krivili kmetov, ampak državne strukture. Najbolj zaskrbljujoče je zastrupljanje 111 drugovrstno ones-
naževanje podtalnice, ki se giblje zelo počasi. Posledice so dolgotrajne, včasih so zamaskirane nekaj desetletij ali celo več." Po njegovem mnenju je za pestrost vrst škodljivo tudi uvajanje kemično podprtega intenzivnega kmetovanja. "Iz naših polj smo s pomočjo kemičnih sredstev izkoreninili večino vrst plevelov, spremenili smo strukturo poljskih površin v monokulture, košnja se opravlja v glavnem z motornimi kosilnicami..." Kaj narediti? Kot meni Kozinc, bi bila potrebna generalna strategija, ki bi pripeljala do stabilnostnih razmer v naravi. "Zanimivo je, da vpijemo, da je Slovencev premalo, da bi bilo treba nataliteto povečati. Pa vidimo v svetu, kako hitro raste število prebivalcev. Mislim, da na to struno ne bi smeli brenkati, ker problemi nastanejo vedno, ko je neke živalske vrste - človek ni nobena izjema - na nekem prostoru preveč. In sem prepričan, da je tako tudi v Sloveniji. Gostota prebivalcev zagotovo povzroča nestabilnostne razmere, prehitre spremembe v naravi. Vsi vplivi bi morali biti omejeni," je prepričan. Ne za vsako ceno pridelati ne vem kakšnih količin hrane, ampak preiti nazaj na kvalitetno pridelavo hrane v sodelovanju z naravo, na naraven način. Udobje in pohlep bosta v krizo pripeljala vse človeštvo, je prepričan Boris.
Tudi Kozinčevi v Hrašah, na vasi na robu Lesc, skušajo živeti tako, kot Boris razmišlja. "Včeraj smo naročili sistem čiščenja s pomočjo čiste vode. Nič več ne bomo uporabljali nobenih Čistilnih sredstev. Nobenih razpršilcev v stekleničkah, ki se kupijo! Samo s čisto vodo! Zanimivo je, da človek v trgovini zagrabi vse, kar mu je tam ponujeno. Nikoli ne razmišlja... Zlo se začenja pri proizvodnji... Glavni probiem je dobiček tistih, ki tO proizvajajo."
Kozinčeva tričlanska družini-ca čim več hodi v naravo, živijo skromno, Boris se vozi v razmajanem ličku. Ki pa bo pri hiši ostal, dokler bo pač vozil. "Sam ne vidim kvalitete življenja v sodobnih industrijskih pripomočkih. Vidim, da živiš res polno življenje, ko si nekje zunaj. In ko si mogoče čisto sam in na preizkušnjo postaviš tudi svoje sposobnosti."
In kako lahko vse te premnoge dejavnosti strpa v dan, ki ima zanj samo 24 ur? Kot pravi, si vedno postavi načrt. Na prvem mestu je vsekakor služba. "Nato pa splaniram dan. Ce je malo časa, me to prisili, da tudi zelo hitro delam. Aktiven sem od zjutraj do poznih večernih ur." Kot prav-vi, pa mu prav ta aktivnost omogoča doživetja, ki so bolj navadnim ljudem prav zaradi lenobe nedosegljiva. "Malokdo ve, kako izjemno je doživljanje narave zjutraj. Svojevrsten užitek je poslušanje ruševca na višini 1700 metrov v času, ko je še večina lučk v dolini prižganih. Lahko se vrneš domov, ko drugi šele vstajajo, ti pa si že marsikaj doživel. Tak jutranji sprehod v naravo te poživi za ves dan!" ln še, kot poudarja sogovornik, marsikdo tarna, češ
vreme je slabo. "Tudi v slabem vremenu je v naravi mogoče marsikaj videti," takim odro varja Boris Kozinc. • U. Peternel, foto: B. Kozinc
Kolesarjenje ob Nežiderskem jezeru
V Avstriji je "radler" kralj
Desetine kilometrov kolesarskih poti skoz "kolesarjem prijazne" vasice, nato pa povratek s trajektom preko jezera
Nežidersko jezero, aprila - Avstrijsko prestolnico v vsakem letnem času obiščejo tudi mnogi Slovenci. Toda malokdo ve. s kako prijetnim izletom je mogoče zaključiti nekajdnevno potepanje po Dunaju. Slabih petdeset kilometrov iz glavnega mesta namreč leži Nežidersko jezero, katerega okolica je pravi raj za kolesarje. Desetine kilometrov kolesarskih stez, ki se vijejo skozi kolesarjem prijazne vasice, posebna počivališča in gostilnice ob poti ter možnost povratka s trajektom preko jezera - vse to nudijo naši sosedje kolesarskim navdušencem.
Kolesarske steze se vijejo med vinorodno ravnico, ceste so odprte samo za kolesarje in okoliške kmete, kraji tod okrog so "kolesarjem prijazni".
Izhodišče enodnevnega kolesarskega izleta okrog Nežiders-kega jezera (Neusidler See) je mala železniška postaja v Neusidl am Seeju, mestecu slabih 50 kilometrov iz Dunaja, v smeri proti Budimpešti. Kar na železniški postaji namreč izposojajo kolesa, za celodnevni najem kolesa "city bike" s sedmimi prestavami je treba odšteti 150 šilingov, vse pa uredi kar uslužbenec za okencem, kjer sicer prodajajo vozovnice za vlak. V prvih dneh aprila se je kolesarska sezona šele začenjala, zato tudi še ni vozil trajekt, s katerim se je po nekaj deset kilometrov dolgem kolesarjenju mogoče vrniti in si tako skrajšati del poti. V sezoni se večina kolesarjev odloči prav za kombinacijo kolesarjenja in vožnje s trajektom preko jezera. Del Nežiderskega jezera leži na Madžarskem, zato vožnja okrog in okrog ni mogoča.
V vasicah ob poti so posebne gostilne za kolesarje in počivališča s pitno vodo za utrujene.
Avstrijci so za kolesarje res neverjetno lepo poskrbeli. Na roko jim je sicer šla že sama pokrajina, saj je povsem ravninska. To je že Gradiščanska, hektari vinorodne ravnice, prijazne majhne vasice. Dovolj široke asfaltirane poti med nasadi trte, kjer je dovoljena vožnja le kolesarjem in okoliškim kmetom s kmečkimi vozili. Ob poti so postavili prijazna počivališča s klopmi in pitno vodo, še bolj prijazne pa so vasice, skozi katere vodijo kolesarske steze. Kraji tod okrog so se razglasili za kolesarjem prijazne, odprli so posebne gostilne, okrepčevalnice in penzione za kolesarje. Ob poti tako vabijo razni "Radlertreffpunkti" (gostilne, kjer se srečujejo kolesarji), pa "Radleroase" (oaze za kolesarje), "Radverleih Imbissi" (kioski za tiste, ki najamejo kolo) in celo "Fahrradtankstelle" ("bencinske črpalke" za kolesarje). Nekateri domačini se ukvarjajo tudi s popravilom koles in prodajo rezervnih delov.
Avstrijci so odlično poskrbeli tudi za označitev kolesarskih poti; posamezne izbrane ture so označene s posebnimi številkami in na vsakem križišču je treba le slediti puščici na tleh in zeleni obcestni tabli.
Radler je v A vstriji kolesar
V Avstriji kolesarju rečejo "radler", medtem ko ta beseda pri nas pomeni pij&Čo, mešanico piva in oranlade. Pijača je torej dobila ime po kolesarjih, radler naj hi odlično odžejal "radlerja".
Zlasti pomladi in jeseni tod okrog kar mrgoli kolesarskih navdušencev. Na svoj račun pridejo tako tisti, ki zmorejo le nekaj kilometrov, kot tudi "maratonci", ki zmorejo prekolesar-iti več kot 50 kilometrov. In zamisel, da bi kaj takšnega lahko ponudili turistom tudi pri nas, denimo v Bohinju, se v glavo naseli kar sama od sebe... • U. Peternel
Firenze
VELIKA IZBIRA MET RAZNI H TKANIN
Jenkova 4 /ob Glavnem trgu/ Tel.: 064/22 15 04
opojnost barv in vzorcev
NOVO V KRANJU
Poskusimo
še mi
Dobra zelenjavna juha
Strokovnjaki za zdravo prehrano so si enotni, da so mesne juhe vse prej kot zdrave. Največ naslage na notranjih straneh žil pride prav od dobrih govejih juhic, po katerih plavajo debeli cinki. Ateroskleroza, to je moderna bolezen žil, zoženje žil po domače, v svetu hitro napreduje in pobira vse mlajše letnike. Učinkovito se ji upremo, če maščobe črtamo z naših jedilnikov, pusto rdeče meso jemo le nekajkrat na mesec, raje sezimo po pusti perutnini, zmanjšajmo porabo jajc, redkeje sežemo po sladicah, večkrat jemo ribe, jemo več mlečnih izdelkov, stročnic, semen in oreškov, predvsem pa veliko sadja in zelenjave ter žit in žitnih izdelkov. Čimprej začne-
Moda
Rumeno in modro
Rumena je barva optimizma, pravijo, v družbi s temno modro barvo pa je zelo elegantna. Tokrat vam predlagamo temno modro bluzo iz tankega žoržeta, potreseno z rumenimi vrtnicami. Bluza je rahlo oprijeta, ima razporke ob straneh, v pasu pa trak, tako da se po potrebi širina da regulirati. Krilo je v modro - rumenih črtah in sicer ovito. Zraven nosimo tanko vzorčasto bluzo, seveda modro - rumeno, v
enaki barvi, kot so črte na krilu, ali pa enobarvno temno modro majico ali bluzo. Oboje bo elegantno in sproščeno hkrati, predvsem pa zelo ženstveno. Tudi rumena jakna z modrim <n ratnikom in modrimi hlačami ho kot nalašč za pomladni optimizem.
mo s takšno prehrano, bolje bo, pravijo, in bolje se bomo tudi počutili.
Pomladna juha
Po 1 šopek peteršilja, trpotca, pehtra-na, jagodnih listov, črne mete, drobnjaka ali nekaj listov jabolčne mete, 1 jajce, 3 do 4 žlice olivnega olja, 1 korenček, 2 žlici cele moke, 1 1/2 I vode, sol.
Drobno sesekljana zelišča zmešamo z jajcem. Na olju popražimo na vžigalice narezan korenček, dodamo sesekljana zelišča z jajcem in popražimo z moko, da se napravijo kepice. Pražimo kaki dve minuti, da zelišča zadišijo, nato pa vse skupaj stresemo v vrelo vodo, ki smo jo prej osolili. Kuhamo približno 10 minut, le toliko, da zelišča obarvajo juho zeleno. To aromatično in zdravilno juho lahko pripravljamo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Nabiramo le mlade, mehke liste, trde peclje odstranimo.
Kisla juha iz žit
1 liter vode, 1 žlica ajdove moke, 1 žlica ržene moke, 1 žlica koruzne moke, 1 žlica črne moke, I strok česna, 2 /lici sojine moke, 2 žlici masla, sol, timijan ali krebuljica, peteršilj.
V skledi zmešamo moko iz celega zrnja in prilijemo prav malo vode, toliko, da dobimo gosto pasto. Dan ali dva jo pustimo stati pri sobni temperaturi, da se kvasi in dobi sladko-kiselkast okus. Na
ta način postane moka lahko prebavljiva. Potem pasto z mešanjem razpustimo v hladni vodi, dodamo strti česen, pristavimo na ogenj in mešamo, dokler ne zavre, da se moka ne sprime-Začinimo, zabelimo z maslom in posolimo. Juha je lahko prebavljiva in krepilna, prip°r' očajo jo pri napornem delu.
Cvetačna juha
2 majhni cvetači, 2 žh'cl presnega masla, 2 žlici moke-pol žlice peteršilja. pičla 2 dfl riža, 2 172 litra slane vode.
Na drobno razcepljeno cve-tačo mehko skuhaj. Iz masla, moke i" peteršilja napravimo svetlo prežganje-
juho ter
zalij in razmešaj s cvetačno
dodaj kuhani cvetači. Zakuhaj nz v juho na maslu opražene žemlje.
Zeliščna juha
Po 1 šopek peteršilja, krebujice, kislice, vršiček žajblja, janeža,
ž ali da]
na
rnia-peh-
trana, nekaj listov zelene, luštreka»J nekoliko bele, črne in kodraste mete, «J» žlici olivnega olja, 3 žlice moke, 2 jajc- * 1/2 I zelenjavne zavrelice.
Preberi, operi in drobno zreži zeu»j (mete naj bo veliko manj kot drug zelišč) ter jih zmešaj z 1 jajcem. Na ma zarumeni moko, dodaj zelišča. nia prepraži in zalij z vrelico. Ko je pol u vrela, jo vlij v jušnik na razžvrkljano jaj in dodaj opečen kruh.
Čista čebulna juha s kosmih
1 I vode, 2 čebuli, 3 žlice olja, 3 jjjjj sojine omake, sol, bazilika, mlet« poper, 2 žlici ovsenih kosmičev, l nastrganega sira.
žlic
' ''^lij^rno^
zarumenimo na olju. Nato jo "v~ $ vrelo vodo, začinimo, pokuhani ^ odstavimo. Kosmiče suho popra/"1> stresemo v juho. Potresemo jo z nas . y
mm snom. Odkrit lonec postavi'' ,vl vročo pečico za toliko časa. da se nap skorja, nato juho ponudimo.
Lea Pisani, svetovalka za celovito podobo osebnosti
Kako do lastnega stila oblačenja
Tudi vi pogosto nesrečni stojite pred polno garderobno omaro in se skoraj zjočete, ker "nimate česa obleči"?
Prva obleka zoprno poudari že tako preširok pas, v drugi ste kot vreča krompirja, v tretji izgledate mrtvaško bledi, četrta se nemogoče mečka... Kot že ničkolikok-rat prej. spet posežete po eni od treh, v kateri se dobro počutite in vam tudi pogledi drugih pritrjujejo, da ste O.K. Lea Pisani, po rodu Naklanka, primožena Kra-ševka, poklicno pa Ljubljančanka, pravi, da večina žensk ne nosi niti tretjine oblačil, ki jim vise v omarah. Njihovi nakupi so torej praviloma slaba naložba, proč vržen denar in čas. V osemdesetih letih se je v ZDA začelo razevetati svetovanje za celovito podobo osebnosti. Image Consulting, ki je že pognalo korenine tudi pri nas. Svetovalci za celovito podobo osebnosti pomagajo politikom, poslovnežem, medijskim ljudem pa tudi povsem običajnim smrtnikom izbrati prava oblačila, pričesko, ličila, nakit, čevlje pa tudi obnašanje, skratka, pomagajo jim do lastnega stila.
"Ljudje s stilom niso zasvojeni z modo, ne posnemajo slepo zvezdniških idolov in niso kopije najboljših prijateljic oziroma prijateljev. So samozavestni, uspešni, v poplavi najrazličnejših krojev, barv, materialov, vzorcev natančno vedo, kaj hočejo kupiti. Modi sledijo le toliko, kolikor jim dovoljuje njihov osebni stil," pravi I ca Pisani, ki ima v Ljubljani svo| svetovalni studio "Svetovanje za celovito podobo osebnosti je investicija /a vse življenje, saj običajno minejo leta, preden se pos;nm /nik dokoplje do svojega stila, ki pa je lahko tudi /grešen."
Lea Pisani izhaja iz druge generacije študentov, ki so končali visoko šolo za oblikovanje tekstihj in oblačil. Po diplomi
je odšla na specializacijo v London, v eno od vodilnih svetovnih agencij za Image Consulting, Color me beau-tifull. Njeno delo je usmerjeno v predavanja za ciljne skupine, denimo, vodilne ljudi, srednji in visoki man-agement po podjetjih, prodajalke oblačil ipd., ter v t.i. večerne ženske partyje, ki se jih je lotila to pomlad. "Na njih govorimo o modnih trendih, barvah, krojih, dodatkih, ličenju, govorici telesa, oblikah obrazov in postav. Takšni večeri, ki so dostopni vsaki ženski - z njimi se pogosto srečujem prav na Gorenjskem - so zelo uspešni in jih bom poskušala nadaljevati v obliki delavnic," pravi Lea Pisani.
Druga smer njenega dela je Individualno svetovanje, ki traja najmanj en dan. Začne se s pogovorom s stranko o tem, kaj želi s svojim oblačilom IpOTOCati, koliko oblačil potrebtije in U kakšne priložnosti, nadaljuje z barvno analizo oblačil na podlagi barve kože, oči in las, analizo oblike telesa in napak, ki jih je treba prikriti z ustreznim krojem, materialom in vzorcem oblačil, ter z oblikovanjem pneeske m osnovnim ličenjem. Lea Pisani stranki sestavi garderobo s stilom. Za popotnico dobi še barvno knjižico, ki ji tudi kasneje pomaga pri pravilnih nakupih in kombinacijah.
Nedvomno želi vsak človek (ne samo ženske) dobro izgledati, imeti lasten stil. Zato smo svetovalko za celostno podobo osebnosti I eo Pisani povabili k sodelovanju na straneh našega časopisa, kjer boste lahko prebirali njene koristne nasvete, jo kaj vprašali ali se opogumili za obisk njenega studia \ l jubljan]  • H. Jelovčan
S pravim pristopom do uspeha
Anita je shujšala že za dobrih 23
Pred pol leta. ko je Anita prižla v Atudio Dafacla, je bila njena tejc^1 teža 80 kg, počutila se je slabo in izčrpano, brez volje do življenja-
kg
"Moja telesna teža je naraščala skozi ves čas srednje šole, ker sem se neredno prehranjevala, ponavadi le zvečer, ko pa sem prišla v službo, se je stanje še poslab šalo. Zaradi prevelike telesne teže sem bila zakom-pleksana, še posebej v svojem poklicu, bila sem zaprta vase in sem le s težavo komunicirala s ljudmi. (iroza me je bilo, če me je kdo pogledal, pred ljudmi sem se skrivala. Poleg tega so se začele pojavljati težave z zdravjem, predvsem s sklepi."
Zato se je Anita odločila, da naredi nekaj za svoje telo. "Ko sem prišla V Studio
Rafaela, so ni predpisali
dieto in metode za prečiščevale telesa  Piva dva tedna JC DUO hudo, Sij sem se jaz, pa tudi moje telo, navajala na dieto. Ce ne bi hodila v
studio Rafaela, najbii ne bi zdržala, lam pa so me spoj
bujali in mi pomagali z različnimi terapijami. Seveda sem imela tudi vso podporo moje družine in prijateljev."
V Studiu Kalaela pravijo, da ima SO odstotkov zaslug pri hujšanju Anita sama,
kajti >se j«- i uiko, če
hočeš. "Iti smo naspiotniki hujšanja kot takega, telo se mora le prečistiti, in to na naraven način. Človek je del
Nas
narave, in če s telesom jazno delaš, ti odgovori.
pristop k prečišcevanju je
sestavljen samo iz naravnih
metod. le predpisujemo in
dh ulualno, za vsakega člove
ka posebej. Seveda (c tu selo
pomembna picluana, vendar je najvažnejša trdna odloče nost, k.i| Selil s svojim živi
jenjem in telesom napraviti."
/ vsakim kilogramom, ki
je šel "dol", sem bila bolj
samozavestna,'4 pravi Anita,
"lažje sem povedala svoje mnenje. Prej sem bila takoj utrujena, zd.i| ps tem polna energije, bolje se počutim, lažje komuniciram. . V slu diu Rafaela so me naučili zdravega prehranjevanja, sama pa sem ugotovila, da je pravzaprav poceni Prej sem poskušala razne diete m na pitke za hujšanje. vendar je bil učinek le kratkotrajen. Pomembno je. da le pri huj
sanju nekdo vodi in da se pr*' vi'iio prehranjuješ, ve » bl>' ,v u z,i psihofizično pomot" ' kipa v Studiu Rafael* i
v^'la. d., ,r Ani!., skoraj A' dosegla svoj končni CHJ» idealno težo 55 kg. "Sa«J? resnica do sebe in sveta,.*] nasobdaja, \e lahko pot, kj<-'r •• i love* razvija. Naša ekip'1
Pa je najbolj srečna, ko )c ' lOI eko\   kinuk   «ul(Hl J
bovo, ozaveščeno /i^Ucnfc-
STUDIO
iel. 326 68J ^
/K,r... sredo. ^:"H-teV Jo /.<> mr.torf (xl 9. do H
5*ek, 5. maja 1998
NAJST   NAJST NAJST
17. STRAN • GORENJSKI GLAS
Hoj let?
Minili so prazniki, okrepljeni s prvomajskimi Petnicami, vzcveteli so prvi majski dnevi Takole poetično se počutimo, ko s frendi izmenjujemo utise o tem, kako smo preživeli minule dni. Potem Pa spet vse po starem, kajti zadnja dva meseca
moramo v šoli maksimalno stisniti. Poleg stresov, ki nas čakajo v prihodnih tednih, se imamo tudi česa veseliti, ^rieracija osmošolcev valete, zaključnega plesa in končnega izleta, četrtošolci pa maturantskega plesa. Hura, maturan'c.
smo zapisali že prejšnjič, tokrat pa na isto temo ponujamo zapis in Jotke o oblačenju ter nasvete vaše naj naj noj kozmetičarke o siceršnjem lepšanju za to priložnost. Noj vam preizkušnje, ki so povezane s tem obdobjem ne pokvarijo vese\ja. Lepi trenutki so kratkega daha, to vemo. In še lepši so, če se moramo zanje malce bolj potruditi. Dotlej pa uživajte, tudi ob naših zapisih infotkah. Škoda, ker nismo v barvah!!! Veselo branje!!!
1*. :i ksižeio
r~mr -ytL/- jr"k,r-pr 4 ik.
O 0 O O © O O O O O O
Šifra: JELKA
Pišeš mi, da si se razveselila rubrike, v kateri odgovarjam na vaša vprašanja o prihodnosti. Najprej sem razbrala, da si dobra oseba, čustvena, rada imaš družino in posebno otroke. Letos se ti obeta viharno, nemirno, pa vendar svobodno leto. Draga Jelka, nekaterih stvari v Življenju ne smeš menjati. Tudi sama ostani, kakršna si. Kar pa
zadeva tvoje težave, je najbolje, da jih rešiš sama. Tisti, ki te imajo radi, ti ne bodo dosti pomagali, temveč si moraš sama. Imaš močno energijo, zato kar pogumno naprej. Tvoja osebna sreča je letos kar zadovoljiva, partnerju boš hvaležna. Nad seboj imaš planet Sonce, ki ima nad teboj moč. napolnil te bo z močno energijo in voljo. Čeravno vidim, da si v čustvih trenutno nekako prazna, toda ko se bodo dokončno poslovili zimski meseci, bo v tvojem srcu spet lepo, ker tvoje srce zmore veliko topline in ljubezni. Misliš, da te tvoji nimajo radi, motiš se: zelo radi te imajo. Zaupaj vase, vsa leta so lepa, tudi ta manj mlada. Torej v ljubezni bo kar sreča. Veliko energije in motivacije boš imela tudi poslovno, le potrpljenje imej in dosegla boš cilj. Je pa pri tebi problem, ker želiš danes eno, jutri drugo. Ostani pri sistemu dela, ki ti je pri srcu in uspešna boš. Denar bo in to kar odlično. Vseeno pa težko verjameš, toda <~e si bila doslej v krizi, se bo poslej odprlo. Leta 1998 in leta 1999 boš imela veliko sreče, kot je že ni bilo dolgo v preteklosti. Lepe želje in srečo vnaprej. • Edita.
Tedežerallca EDITA a 336-341
NAGRADNA IGRA: Vzemimo usodo v svoje reke
Sestavimo svoj horoskop
Pred časom smo vas povabili, da vzemite usodo v svoje roke in ne čakajte, kako vam jo nakažejo planeti. Sestavite horoskop zase, za prijatelje, za tiste, ki ste jim naklonjeni, in nam ga pošljite. Ce bodo napotki usode duhoviti in zabavni, boste doživeli objavo in dobili nagrado, komu od vrstnikov pa pomagali, da se bo ravnal ravno po vašem "prstu usode"'. Svoje umotvore nam pošljite na Uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1 (za rubriko "NAJST"), 4000 Kranj. Kot rečeno, dobili boste nagrado, obenem pa bomo izbrali tri najboljše izdelke Njihovi avtorji se nam bodo konec leta pridružili v NAJ gorenjski diskoteki. Naš horoskop pravi, da sc bomo tedaj imeli nadvse cool! Torej k ustvarjanju.
i^*°M* ta velika redeča pika, ki me tako pogosto mika
<itursi 111*I*i ples; II
.,   n,|s>«k'nk;i, dragi mladeniči
11' 1C
**fcrtaij      zadnJcm srečanju smo Vl n;i . V'," Prv'h konkm ,,b pripra < ^.dogodek
—©"vit*. Naj jih poOO
JH^emi;norda z8reii'(a) ,,s'la(;i)      ]v k-,ks"" barvo boš
dolžina
na tvoj tip material, modni
^.^ke ,
Stki »Hi
tlateri 1 „ Naer !T možnosti
S <> d ,;c',ja
^.^n« hlač običajno ni treba je ,,c!lv^c" samo "gvante". tudi
/a moški svet, le
.'"havi, "" MlaC obii <,JVJ;,,,1 Ne samo
k-^j ve^LP;lpr',v,,, na 1:1
• hak«> radi silijo mozolji
na plan ravno takrat, ko si tega
najmanj želiš. Soiahj in malo barve
od njegove spodbude že poznaš,
ko/o obraza pa uredi po preizkušeni
metodi, da ne bo panike zadnji dan Dobro je, če ob pravem času obiščeš tudi kakega strokovnjaka, ki ti bo zagotovo znal svetovati, kakšna je dobra nega in kako kaj prikriti ob pravem času. Zapomni pa si: nič ni bolj grozljivega kot nečista koža, polna svežih mozoljev, čez pa debela plast pudra, ki pod lučmi vso stvar še poslabša. Torej kožo pripravi pravočasno, dobra pomoč v stiski pa si* imenuje kamufla/a (prekriva
lo). Prav je, da imaš ta kozmetični pripomoček vedno pri roki. V trgovini, kjer jih boš kupila, si izberi barvo, ki je čim bliže barvi tvoje kože. Kamullažo nanesi na mesto, kjer želiš prekriti, s prstom, če pa jo kupiš v stiku, pa neposredno na kožo. Pazi, ta pripomoček se iijior-ablja le lokalno, nikar po celem obrazu. Kako se boš uredila, se tudi pravočasno odloči in make-up večkrat preizkusi, da boš na praznik pripravljena. Če ne gre, se tudi dovolj zgodaj prijavi kakšni kozmetičarki ali visažistki, da te uredi Pomembno je, da imaš najprej
frizurico, šele nato "poslikavanje" samo enkrat v življenju. Dobro
in na koncu oblačenje. Pa veliko zabavo in lepe spomine nanjo vam
zadovoljstva in dober "stvling" na vsem puncam in fantom želi kozme-
Veliki večer! Maturan'c je zagotovo tičarka Mojca Zaplotnik.
SVETOVNI HIT; STOIKI ŠOLAMI
STUDIO ZA NEGO O It K IZ t /\ TELESA NEBOTIČNIK IV. NADSTROPJK, BLDIHSOVA (». ki
DEPILACUA in EPILACIJA
Vaša eoleka q\ae\\a
Mlade misli
Piše, grafike ustvarja...
Zanimivi zgibanki, ki "dišita" po razrednih glasilih, pa so nam poslali učenci 2. a in 2. b osnovne šole Ivana Grohar-
Pred prvomajskimi prazniki smo v uredništvo prejeli kar dve šolski glasili. Se pač pozna, da se bliža konec šolskega leta, v katerem je nastalo veliko lepih pesmic .
dobrih spisov, risb, s katerimi Ja v^otP Loki. A-jevci so na „ .\ se kaže pohvaliti. ve,hk hf bdega PaP^a natlt
Prvo šolsko glasilo prihaja  ml\ nek5 zanimivih kratkih
misli o živalih, rožicah, vlaku.
Urednica in mentorica uredniške-od-
m u
iz podružnične šole Kovor. Imenuje se mlade misli. Mentorica je Simona Križaj, največ prispevkov pa so vanj priložili učenci literarno-novi-narskega krožka.
Uvodoma so v glasilu predstavili svojo 104 leta staro šolo, v kateri je 51 učencev. V šoli so štiri učilnice za pouk in krožke, zbornica, kuhinja, hodniki, stranišča, umivalnici, klet in podstrešje. Vas zanima, kako je bilo prvošolčkom na prvi šolski dan v tem letu? Odgovor na to vprašanje je zapisano v Mladih mislih. Pa seveda še ogromno drugega zanimivega čtiva.
ladjici in podobnih rečeh, jim dodali svoje grafike, list enkrat sem, enkrat tja in parkrat počez prepognili in nastala je simpatična zgibanka. Podobno so storili tudi B-jevci -obojim pohvala za domiselnost!
Drobiž
Tudi "drobižki" iz osnovne šole Franceta Prešerna na Kokrici so izredno pridni pisci. V novi številki Drobiža so ponudili poln koš novičk, intervju, pesmi, pravljice, razmišljanja pa celo strip, križanke, uganke...
Ksenija Te p ina. Člani uredniškega odbora so se v Drobižu takole predstavili.
novinarćki smo mladi. \s ■ o,   kako pišemo radi. Vsako sredo se dobimo In se pogovorimo 4 Novičko kdaj sestavi kdo Au kakšno pesmico. Rišeš, pišeš. Se smejiš,
Kmalu k nam prihitiš Z In se z   nami veseliš
pestra
Kakšna
Radi pa se posladkamo, O. še rajši   pa igramoi s£)^ Ze smo mi na koncu leta, Ej,  nov začetek se Kmalu  nam spet obeta
Haravoe\ovr\\ dan na posestvu v Strah inju
Učitelji iz osemletke na Orehku se trudijo, da bi bile učne ure zunaj šole za učence čim bolj poučne in zanimive. Tako so se šestošolci pred kratkim podali na naravoslovni dan na kmetijsko posestvo v Strahinj. Tu so preživeli dopoldne z dijaki kranjske srednje kmetijske in mlekarske šole. Ogledali so si posestvo, učne delavnice, se naučili izdelovati maslo in prikupne aranžmaje iz suhega cvetja. Svoje izdelke so odnesli s seboj in jih doma ponosno pokazali staršem.
Prejšnji teden so šolarji uživali v zadnjih letošnjih enotedenskih počitnicah pred tistimi pravimi, ki pridejo konec junija. Nekateri so si s starši omislili prava dopusrovanja, večina pa je spet ostala kar doma; oh televizorju, zanimivih knjigah in Igrah s prijatelji. Kakorkoli te, resnica, da so počitnice najlepši del pouka, se je tudi tokrat potrdila. Zdaj prihaja najnapor-nejši mesec, nabit z učenjem, spraševanji, kontrolkami...
LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA
VAŠA POSTA
Prejšnji teden ste nam pisali: Špela Torkar, Maruša Kohal, l'rška Vavpotič, Katja Kuhn, Tanja ČoriČ Anja Bunderla, Jana Jan, Aleš Osenčič, Klemen Torkar, Adam Rejc, Lena Sorli, Nina Mur, Anja Jemec. Krištof Bozovičar, Urša Krpic, Anja Jemec, Neža Jankovcc, Špela Scitl, Kaja Ster, Sabina Eržen, Ema Rupar.
Na nagradni izlet vabimo Klemena Toikarja.
MOJE POPOLDNE
VSAKO NEDELJO PO MAŠI GREMO V VOLAKO K STARI MAMI. PO KOSILU GREMO NA BLEGOŠ. KO PRIDEMO NA JELENCE, NAROČIMO PIJAČO, KER SMO ŽEJNI. POTEM GREMO NAPREJ DO KOČE. KOČA /E VEČKRAT ZAKLENJENA. POVZPNEMO SE NA VRH BLEGOŠA. OD TAM JE LEP RAZGLED. VRNEMO SE K STARI MAMI. KO SE ZMOČI, SE ODPELJEMO DOMOV V ŽIRI.
• NINA MUR, 1. AR. OŠ ŽIRI
Pomladno jutro
Pomladi Že samo ime te navdihne, da začneš sanjariti. Na primer o prebujanju v pomladno jutro, nekje na kmetih.
Skozi slabo priprta polkna na oknu se prikradejo sončni žarki. Prav nesramtio ščegetajo po očeh, ki še niso popolnoma odprte. Vstanem. Po prstih, kot bi se bala, da bom koga zbudila, grem k oknu. Odprem ga in z enim sunkom odrinem polkna. Vame butne vsa bleščava tega jutra. Ropot polken je razburil ptice, ki gnezdijo pod slemenom, da so prestrašeno začivkale. Globoko zajamem sapo, tako da me hladen spomladanski zrak prisili h kašlju. To me dokončno predrami. Z očmi objemam okolico domačije, ki je prav pomladna. Brstenje bližnjih dreves, obdelan zelenjavni vrt in nad tem jasnimi neba. Poslušam žgolenje ptic, ki ga preglasi oglašanje kokoši, ki iščejo hrano. Ptice so tako glasne, kot bi hotele
povedati, da so tu. Kako presenetljivo enako razpoloženje ljudi in Hvalil Pomlad vse razveseli! Prešerno ...ado voljstvo me zajame, zato se oblečeni in odidem i> to čudovito pomladno jutro. • Tina Koštrun, 5. a r. OŠ Lucijami Seljaka, Kranj
Potres
Mrzla velikonočna nedelja jc bila. Sneg, ki jc močno naletaval, jc hotel motiti lepoto praznikov.
Ležala sem na fotelju, ata na postelji, sestrica Leja se je gugala, a ti in mami pa sta kuhala praznično kosilo. Ob gledanju televizije sem začutila čudno l resen je. Najprej sem mislila, da je zapihal močan veter, a to so bile samo kratke misli. Ata,
ki je malo zadremal, je mislil, da mu nagajava midve z Lejo. Vsi smo se spogledali, mamica pa jc rekla: "Saj to je vendar potres!" Močno smo se prestrašili in hitro stopili pod podboje. Napeto smo poslušali, če bo radio potrdil naše ugotovitve.
Ves dan smo premišljevali o ljudeh, ki so izgubili domove in ostali pod milim nebom, pa ravno na velikonočno nedeljo.
• Krna Rupar, 3. r. OŠ Poljane
Šola
Juliuhu, juludiu, spet smo skupaj tu, spet smo se v Šoli zbrali, da bomo znanja si nabrali.
Malo homo nagajali,
malo znanja v glavo dali, malo se smejali.
včasih mdi zajokali
Tovarišu i honio vse priznali, se včasih tudi kaj zlagali, konec leta dar ji dali in V slovo i i pomahali.
• Tjaša Rant, 3. C r. OŠ Železniki
NAGRAJENA PESEM
Pogled skozi okno
Skozi okno zrem v daljavo. Pogled mi si\vji v belo l fubljano. Vidim hribovje, vlitim gore ln oiettneUt travnike, Pogled itistirujo mi bele breze. Vitke '>'<■:,■. r oblake otlele
Skoz njih veje vidi te vas Sive so itrthe, bele itene.
Okna. v katerih vidim prOZOrnS odseve, lam na komu vasi stoji stara bela cerkev. Vas objemajo zeleni gozdovi. Sem a na njih pada. Sonce že zahaja. ()kno zaprem. Naprej tja v beli dan spet grem.
• Klinu n lorkar, K. a r. OŠ Gorje
Wzf VRTILJAKI/ Z ROMANO
Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Vsi veselo pojemo
Tudi danes bomo, zato poslušajte in sodelujte Romana
i •
radio triglav V nedeljo ob 8. uri:
Q£ MU-, MIRIN VRTILJAK
yO IVIriZ Po pravljici za dobro jutro, K bo prebudila vse zaspanca bova tudi to nedeljo gostila zanimive sogovornike^ "odprla" telefon za vas. Gosta bosta zmagovalca W pesmi Marko Žemljic in Jernej Ravnik, ki bosta izžrev » pet glasovalcev. Poslušajte in sodelujte! Lep pozdrav oo Miri in dedka.
V nedeljo ob 10.30:
KLEPETALNICA
Novi nagrajenec je Boštjan Jekovec iz Z®3 L vasi. Konec tedna bo v Tržiču, še posebej P Vabimo vas, oa
neralovf
odpadi Uspeše*1
RADIO
TRŽIČ
Bistrici, zelo živahno, pomešate v vrvež ob razstavi mi fosilov, kajti Klepetalnica v nedeljo Poslušajte pa pogovor z mladimi nogometaši, teden vam želimo • radijske klepetulje.
- _--V ponedeljek oj) 18. uri:
=5Š BRBOTAVCEK -u
ZZZ ZZZ Pa smo ga dočakali! Maj - mesec ljubezni- ^ IZ Z= naši praprapradedje in prapraprababice ^
vedeli, da se lahko brezglavo zaljubiš, RADIO SOKA zacvetijo češnje in jablane. Naše mame v pravijo, da mi slišimo celo travo rasti. ^°^a res. Zato pa potem dobivamo pri biologiji same petice, Wj: a Toda, na žalost, se ne smemo preveč zanašati niti na maj, j1' ^ ljubezen. Že jutri - uf, kakšna groza! - pišemo kontrol« naslednji dan še eno! Sicer pa: že kmalu se spet odpeljeni Glasov izlet in takrat bosta z nami tudi Martina Jereb, BreM> 14, Žiri, in Nika Padovac, Jezerska 16. Veliko P"lei pomladnih uric pri učenju vam želijo • Brbotavčki.
NOVINARSKI KOTIČEK
Dnevnik iz šole v naravi
Dragi dnevnik!
a imkoveg"
Zjutraj sem komaj vstala, saj so me ou /ajtrk pohoda še vedno bolele noge. Kuharja sta nam ^'^jjlo pripravila hrenovke z. gorčico. Bile so zelo okusne, je pospravljanje sob. Se dobro, da nisem vze'a nianii-preveč stvar, ker ne bi znala vsega tako zložiti ko ^. ^0 Verjetno bi morala kakšno stvar nositi v roki, ka
pre« | nerodno. . ra|i
Preživeli smo prijetno popoldne. S Tomažem sin > tarok, s Tino sva igrali na kitaro... Prcpeli Mlfli ^ pesmarico, ki jo je 'lina prinesla s seboj. Sledil )C ^ jc V skupini sem bila skupaj s Tino. Danes sc sk0p'aJ pridružila še Anja, ker sta Anča in Mateja zboleli. ■ ^ smo dosegle prvo mesto. Nekaterim se je ";1 '^^ili.' videlo, kako so nam nevoščljivi. Za nagrado srn" 1 knjigo o trilobitu in sladkarije. wi i mi jtf
Kmalu smo morali vzeti SVOJC slvan m oditi- °/[VJ.i kar težko, saj sem tu, na Javomiškem RoVtU, P ^jJfcO najlepšo šolo v naravi. V avtobusu smo se ^ pogovarjali o voditelju Janezu. Vsem je bil ^ jjjaj* Tudi meni, čeprav me jc zelo motih), da kadi- V( hitro minila. ,aj| 0*
priprav iplL>li
i u minu.i
Po prihodu domov sem najprej odšla k psu />L ^
je močno vesel. Od njegovega skakanja scin Y,,sil( umazana.  Mami je  v kuhinji /e pripravljala^ pravzaprav  krompirjevo juho.  Dobro, da Sm ijt,c. kosilo ze na Javomiškem Rovtu. Jedli snio okus  ^ fl}C Brat je igral košaiko, ali pa je miel delo na njlVt .^fljltf
zasipali z vprašanji, da sem komaj lahko »rabil* ustregla. Ko se je veselo vzdušje poleglo, *c,n
telefonski Imenik. Poiskala sem Janezov naslov. fi
Sedal se odpravljam spat Obujam prelepe BP^ndre]*'
Javorniški Rovi Nikoli ne bom pozabila irmCi ]jtelji-Janeza, Jožeta  m  TomaŽa.  Bili  80  na|b<>|lsl   ^ bo'11
Prebrala bom tudi knjigo, ki sem jo dobiWi ^rein natančneje vedela, kakšna žival je bil trilobit, p< se je Imenoval nas dom. i ep pozdravi
TvČJa Andreja
KOLESA, ROLLERJI
Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema • vzmetne vilice različnih znamk
Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota: 9.-12. ure
VALY - ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007
/jrl/ASOV
UREJA: Vilma Stanovnik
IZŠLA JE 7. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM!
Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's.
Mednarodni vaterpolski turnir v Kranju
SLOVENIJI DRUGO MESTO
Kranjski vaterpolski delavci so v tednu dni organizirali dva mednarodna turnirja, na katerih so nastopili vaterpolisti devetih evropskih držav. Cez deset dni pa bodo organizirali še kvalifikacijski turnir za nastop na B prvenstvu Evrope, na katerem bo nastopilo osem reprezentanc.
{^r5"\j\ 5. maja - Vaterpolski delavci Slovenije, predvsem pa
panJa so vložili veliko naporov, da so pod streho pokritega *J""npijskega bazena v športnem centru Kranja pripeljali dva *nj>cna mednarodna turnirja. Na prvem, na katerem so nastopile ""adinske reprezentance, jim je uspelo pripeljati svetovnega P^aka Hrvaško, svetovnega podprvaka Madžarsko in osmega s
vetovnega prvenstva Turčijo.
Tu pa so bile še odlične reprezentancc Nemčije in Nizozemske. Tudi naša reprezentan-Ca je na tem turnirju odigrala s°hdno in osvojila peto mesto za Madžarsko, Hrvaško, Nem-ClJ° in Nizozemsko, ter bila Pred Turčijo. Rezultati, ki jih Je naša reprezentanca dosegla. en° zmago, en neodločen re-/u'iat in trije porazi so bili Ppčakovani. Nepričakovan je r} le visok poraz proti Hrvaš-K|- Kljub temu pa so bili rezultati v primerjavi s pretek-^letom veliko boljši.
Te dni pa je v Kranju potekal ?ru8' mednarodni turnir, ki je 0,1 namenjen članskim reprezentancam Nastopili so osmi z. Zadnjega evropskega in deseti z zadnjega svetovnega prvenstva ilovaki, tu so bili Romuni in lurki, ki so člani evropske B [fuPine, Poljaki, ki se bodo y5uPaj z našo reprezentanco ■^rili na kvalifikacijskem turn-H&jj od 13. do 17. maja za vstop , P skupino Evrope in pa Skoti.
so bili neznanka za vse cPrez.entance, kajti valerpolis-?, z otoka bolje poznamo kot Vc|ko Britanijo.
Uir
uvodne tekme na tem
Jjjjirju TRISTAR 8 so poka-Otv s,a največja favorita za Ze ()l'lcv prvega mesta repre f>r Slovaške in Romunije Slani °nuin'j;l j*-' bila pred leti Zelj r'' ^ s'cuPmc Pvrope in se lJa ponovno tudi vrniti.
Naša reprezentanca, ki se pripravlja za najvažnejši nastop čez deset dni, je na tem turnirju nastopila s petnajstimi igralci. Trener Igor Stirn tudi tokrat ni mogel računati na Josipa Vez-jaka (Dubrovnik), ki ima obveznost do svojega kljuba v hrvaškem prvenstvu. Tako je imel na razpolago naslednje igralce: vratarje Igor Belofas-tov, Matjaž Homovec in Uroš Čim/ar, ter igralce: Branko Hajdinjak, Matej Nastran, Primož Troppan, Tco Galič, Erik Bukovac, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer, Žiga Baldcr-man, Matej Ramovš (vsi Triglav), Jernej Seljak, Marko Krem/ar (oba Probanka Leas-ing) in Mitja Travnikar (Slobodna Dalmacija). Prvi dve tekmi na tem turnirju je reprezentanca Slovenije odigrala dokaj slabo, veliko slabše kot pa na turnirju 1SPOLO v Carigradu. Res pa je, da je reprezentanca v fazi priprav za najvažnejši nastop in da so treningi, ki jih ima, pripravljeni prav na dvig forme v pravem trenutku, ta pa je čez deset dni na kvalifikacijskem turnirju.
Pravo nasprotje od prvih dveh tekem pa je bila tretja tekma na turnirju, ko so igrali proti Romuniji. Vsi fantje so si prizadevali in odigrali tako, kot se od njih pričakuje. Tudi vodstvo Romunije z 2:0 jih ni vrglo iz lira. Po prvem odmoru
RAFTING
^ ČISTO SAVO
l;,l'tin 'J'1"51 ■ letos poteka že deveto leto, odkar gorenjski GojT*. klubi vsako leto čistijo obrežje reke Save. Letos na tata,,°J8kem (na območju bivše občine Radovljica) deluje kar 6 R;t(i ^, klubov Ekstrem Bled, lun rafting, Bohinj. Tinaralt Ra|.;;i.ea, Rafting t^|8 Sotočje.
klub
«un Radovljica,
Alter spori  Podnart in
Sotoči Za ^istejSo reko Savo poskrbeli člani kluba Rafting Sav*" ' '>(> akciji, ki so jo pred štirimi leti poimenovali "Več čiste ra'tin , ?am je nekaj povedal član društva l/tok Vrabec: "Pri eko kli,|, v, 1 soilelu)em ze de\ elo leto, od leta 1995, ko smo ustanovi!
■MUt)   ll    .  , ~"*"J^        C«. UV»HU IfclU, V«J I«. 1.1   I'/.., r.w HUV U.-.1« 11V< v 111
ofcjjgj        Sotočje, pa v diiištvu vsako leto pripravimo tvojo Stve"    ^ akcijo. Dogovorili smo se, da naša akcija "Več čiste Poteka
22 aprila, mi pa gremo "na vodo" vedno eno soboto
Vs,|ko i'1()ll''ka vsako leto ob Svetovnem dnevu Zemlje, le ta je prej o    ?2. aprila, mi pa gremo "na vodo" vedno eno soboto
Sav,. isS'!Slu' leta čistimo isti odsek (od sotočja Save Bohinjke in
Saye ^s,!.sl'r" ie
čisti,,.    ln^e do (ilobokega). Poudariti moram, da kljub temu, da
UlU( VI, I v llllirUM.^(l/. I V 11 11 l. I I 11 I  I I H ' I (lili, viti IK.I f 111' II IIIU, u«l
ci);,|..( v»s''^°        n;l IStem odseku, količina smeli 08taja nekako
laj y *' di uštvu smo piičakovali, da bo smeti iz leta * leto manj, Preteki 0    0 "'i""11 poberemo smeti, ki so se nakopičile v
[•labihln .  U ^aj Al Pr'mei navedeni, da nas je omenjeni odsek
čoinj^ i ) V8ako leto čistilo od 40 50 "smetarjev" na devetih S|"eii 'i" a vsako leto i/ Save prinesemo okoli 100 velikih vre{
Leto«  l> *<(,SOVI11'1 odpadkih ne r.ovoimi.
snio i^i l.,;"M jo je kai dobro zagodlo slabo vreme, toda v soboto
Viei,K. |l    dežju le uspeli izpeljati našo akcijo. Zaradi slabega
'•deležer M1,u   .ps lckn Si,V() °'s,m "lc" s šestimi čolni, blizu >o
sHi(, n.UUlN akcije pa je tudi letos nabralo velik kup smeti, letos It0| \LUi   Polnili   velike 80 litrske vreče, ki so še enkrat večje
c' " Prejšnjih let. • G. Lavrenčak
KARTING
2JENJC1 SO SE DOBRO ODREZALI
genskih' m'%ii> ' |,,v'1 mednarodna karting dirka z udeležbo
i c''ja Si 111 , rYaSkm kaitislov je bila v Portoiožu na kartodromu " 20 ' v.;",'i,lu jei k.u 98 voznikov. Ker [e na stezi lahko naenkrat
QOrVni,£Znikov'
S«v 'v. "U Ukl"
so morali lUbši dirkači voziti kvalifikacije. OValcem tega ni bilo treba.
roaieviu (Aseon Motortporl lean Kranj) je bil dvakrat
Dogovor Slovencev med odmorom. - Foto: T. Doki
so zaigrali kot prerojeni, najprej izenačili in nato povedli. Sredi tretje četrtine je bilo že štiri zadetke prednosti za našo reprezentanco, ki je nato znala to vodstvo zadržati vse do konca srečanja. Tudi četrto srečanje proti Poljski so vaterpolisti Slovenije zaigrali tako, kot se je od njih pričakovalo. Poljake so pokrili po vsem igrišču in jim niso dovolili, da bi resneje poskušali ogroziti naš gol. Prvi zadetek so dosegli po naključju, saj se je žoga od bloka odbila in spremenila smer ter presenetila našega vratarja. Ostale tri pa so dosegli, ko so imeli v igri igralca več. Zadnje srečanje pa so odigrali v nekoliko spremenjeni postavi. Namesto Igorja Belofastova je bil Uroš Čim-ž.ar, namesto kapetana Krištofa Stromajerja pa Matej Ramovš. Podcenjevalna igra v prvi četrtini je dala tudi vodstvo Sko-
tom, nato pa so naši le spremenili igro in odnos, ter v drugi četrtini povedli in nato vodstvo držali do zadnjega piska.
V senci članov pa se za svoj pomemben nastop pripravlja tudi mladinska reprezentanca. Ta ima namreč od 8. do 10. maja kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Lodzu (Poljska). V Kranju koristijo bazen v terminih, ko ga ne zasedajo članske reprezentance, termine pa ji je odstopil tudi Jože Šmigoc na bazenu Kolezija v Ljubljani. Glavni adut naše mladinske reprezentance je Matej Nastran, za katerega bo letošnja sezona zelo naporna, saj je član tudi članske reprezentance in bo sezono igral na dveh frontah. Najboljši igralec je bil Adrian Cretu (ROM), najboljši vratar pa Štefan Gergelv (Slovaška).
• J. Marinček
BALINANJE
PRVAKI ZA ZAČETEK POČIVALI
Škofja Loka, Kranj, 4. maja - Konec minulega tedna so balinarji v državnih ligah odigrali prvi krog. V super ligi letos nastopata kar dve gorenjski ekipi. Lokateks Trata in Huje. Loeani, aktualni državni prvaki, so v prvem krogu počivali, ekipa Huj pa je gostovala pri Skali Lvroservisu in izgubila 14:10. Sicer pa je za največje presenečenje v super ligi poskrbela ekipa Sloge, ki je na gostovanju premagala Brdo 11:3. Ostali rezultati prvega kola v supei ligi pa so; i IB Terminal : Železničar 15:9, Polje Balinček : Šiška iM»
V 1. ligi je ekipa Jesenic doma gostila SGP Gorico in slavila visoko 71:3, ekipa Bistrice je gostovala pri Jadranju in zmagala 11:13
V 2. ligi - v/hod so bili doseženi rezultati: (enter : LIS Budničai 8:8, Svoboda I Primskovo 10:6, Gonila ; Radovljica Alpetour 3 : 13, Milje TELA : Plešiviea 14:2, Fužine : Duplica 4 :12. • V.S.
BOKS
ŽIVKOVIČ "POLOŽIL" TURKA
Kranj, 5. maja - V Salzburgu je bil močan mednarodni turnir v boksu, na katerem so sodelovali odlični boksarji iz. Avstrije, Nemčije, Slovenije, Madžarske in Romunije, njim pa so se pridružili tudi trije Slovenci: Kranjčan Mario Zivkovič in Mariborčana Dušan Rakui tO Dejan Zavec. Slovenski boksarji so presenetili s svojo kvaliteto tekmece in občinstvo. Vsi trije so zmagali: Rakuš je premagal Avstrijca Schaideiterja, Zaves pa Turka lalala. Odmeven je bil nastop 17 letnega Kranjčana M.nu /okovu i Po lovkah je suvcano premagal turškega prvaka (ie/kus.i, ki sieei boksa za Avstrijo.   • J.K.
[ffredu u\ii,n razredu (60ccm) pa [e bil Kok liujak dvakrat pen V >Mi;>n k    " 1 '"' ha" ^u>\^ dvakral prvi Gregor Hudomvnlk, Ni,S|,.(|(ri''" Jaka KieJJJ pa io osvojili t. In 50. meato. d«*a b,, in „,.„,, s Zagrebu • .lk.
V NEDELJO TEK NA OSOLNIK
(•odešič - Z nedeljskim gorskim tekom na Osolnik, ki ga
prireja SD Kondor z. OodeHča pri škotji Loki, se začenja
serija tekmovanj za pokal Slovenije. Start že sedmega gorskega teka na Osolnik, na enega najlepših slovenskih razglednikov bo v nedeljo, 10. maja, ob 10. uri pri cerkvi na (lodešiču, prijave za 4,7 km dolg tek z 425 m višinske razlike pa bodo zbirali od K. ure dalje. Vse podrobnejše informacije nudi Jože riftfoer po tel. (064) <)34-N26. • M. Močnik
TENIS
ZAČETEK V DOMŽALAH
Kranj, 5. maja - S kvalifikacijskimi boji se je že v soboto začelo tradicionalno odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, challenger z nagradnim skladom 125.000 dolarjev. Največji uspeh je dosegel Marko Por z uvrstitvijo v zadnji krog kvalifikacij, kjer je moral priznati premoč še lani visoko uvrščenega Italijana Renza Furlana.
Povabila za glavni del tekmovanja so dobili Iztok Božič, domačin Andrej Kraševec in Andrej Bizjak, ki ne bodo imeli lahkega dela z nasprotniki, ki zasedajo mesta 200 najboljših igralcev sveta. Borut Urh bo na turnirju tokrat nastopil le v igri dvojic, v paru s Čehom Krupo, žreb pa jima je že v prvem krogu namenil prva nosilca, italijanski par Brandi - Messori.
Na koncu velja še povabilo na ogled tekem v domžalski teniški center Ten-ten, kjer se bo prireditev z zaključnimi boji med posamezniki in dvojicami končalo v nedeljo.
V Monte Carlu pa je bilo med prazniki prizorišče tekem za Davisov pokal med reprezentancama Monaka in Slovenije. Po pričakovanju je uvrstitev v četrtfinale II. evro-afriške skupine dosegla naša ekipa, ki je končno zmago slavila z gladkih 5 : 0. V nadaljevanju čaka naše zahtevnejša naloga, julijski boj z Madžari, ki so v prvem krogu premagali Irce. • Barbara Mulej
KOLESARSTVO
Dirka po Sloveniji se je začela
JUTRI CILJ V KRANJU
Ljubljana, 5. maja - Včeraj se je s prologom na Ptuju začela dirka Po Sloveniji. Enotedenska dirka bo pete kategorije, na njej pa vozijo vsi najboljši slovenski kolesarji, tudi poklicni, razen Martina Hvastija, ki se pripravlja na nastop na Giru. Dirka je tudi glede nagrad privlačna, saj znaša nagradni sklad 3,6 milijona tolarjev, zmagovalec pa bo dobil škodo felicio. Problematičen, zaradi vremena in prevoznosti, je le vzpon na Vršič, ki je načrtovan 9. maja. Skupna dolžina dirke je 1102 kilometra, druga etapa pa je na 195 kilometrov dolgi progi med Mariborom in Kranjem. Kolesarji bodo privozili na cilj v Kranj jutri ob 16. uri pred Gimnazijo. Pred tem bodo prevozili nekaj krogov po Kranju • J.K.
ŠILAR ZMAGAL NA PTUJU
Kranj, 5. maja - Na dirki za Veliko nagrado Ptuja se je zbrala praktično vsa konkurenca, ki bo ta teden nastopala na dirki Po Sloveniji. Pričakovati je bilo ogorčen boj med slovenskimi ekipami, saj je dirka štela za Pokal Slovenije. Zelo kvalitetne so bile tudi povabljene tuje ekipe (18), vendar imajo tujci večji interes za slovenski Tour.
Glavni akterji dirke so bili kolesarji Krke Telekoma, saj so organizirali pobeg že v prvih kilometrih dirke in niso več pustili konkurenci presenečenja. Solidno so nastopili tudi savski kolesarji, saj je Rajko Petek zasedel 6. mesto, Sandi Šmerc pa osmo. Odlično je nastopil Uroš Šilar, ki je v točkovanju do 23 let zasedel prvo mesto. To je njegova prva zmaga v kategoriji do 23 let, v kateri nastopa drugo sezono. Po dirki je bil zadovoljen z. rezultatom, saj je v mesecu marcu in aprilu manj tekmoval zaradi prehladov.
Med mlajšimi mladinci je bil najuspešnejši Savčan Drejc Kozjek. ki je zasedel drugo mesto, med starejšimi mladinci pa Anton Meglic s četrtim mestom. Dečki so dosegli odličen ekipni uspeh, saj so bili štirje uvrščeni med prvimi desetimi, najbolje uvrščen Savčan pa je bil Filip Tišma, ki je zasedel 3. mesto.
Rezultati: elite: 1. Sašo Sviben (Krka. Telekom), 6. Raiko Petek (Sava). 8. Šmerc Sandi (Sava); do 23 let: 1. Silar Uroš (Sava): starejši mladinci: 1. Gaz.voda Gregor (Perutnina Ptuj), 4. Meglic Anton (Sava); mlajši mladinci: 1. Kastelic Matevž (Krka Telekom), 2. Kozjek Drejc (Sava); dečki: 1. Makarovič Leon (HIT Casino), 3. Tlima Filip (Sava).
V ponedeljek se začne Dirka po Sloveniji. Kranj bo gostitelj druge etape, katere cij bo v sredo ob 16. uri pred gimnazijo. Ekipo Save bodo zastopali: Tadej Križ.nar, Tadej Valjavec, Rajko Petek, Sandi Šmerc, Gregor Tekavc in Matej Stare.
Starejši mladinci Save so 1. maja nastopili na mednarodni mladinski dirki v Trentu. V konkurenci 125 kolesarjev iz 5 držav se je izkazal Domen Blažek, ki je zasedel 9. mesto, ekipno pa je ekipa Save osvojila 4. mesto. • M. Kavaš
SMOLA GAŠPERJA SREČNIKA
Tržič, 5. maja - Pred nekaj meseci so tržiški tekmovalci z BMX kolesi ustanovili športno društvo BMX KLUB Tržič. Minuli konec tedna so tekmovalci tega kluba sodelovali na prvem mednarodnem tekmovanju - odprtem državnem prvenstvu Madžarske, ki je bilo v Sombathelvju. Na tekmovanju je bila tržiška ekipa edina iz Slovenije, nastopili pa so tudi Avstrijci. Čehi, Slovaki in Nemci. Nastopili so: Klemen Seidl, Marko I u/nit in Slavko Šiimič, vsi v kategoriji ELITE MEN. Član tržiške ekipe Gašper Srečnik je imel smolo že na uradnem treningu, saj je zlomil gonilko svojega BMX-a. Tržiški tekmovalci so dosegli solidne uvrstitve, vendar pa jim manjka mednarodnih tekmovalnih izkušenj. • Klemen Seidl
BLEJCI V AVSTRIJI
Bled, 5. maja - Kolesarji Bleda so med prvomajskimi prazniki nastopili na trefa dirkah. I. maja so bili v Borovljah, kjer je bil najboljši 2. ROK ZUPANČIČ. 6. pa SADIK REDŽIČ pri dečkih starosti 12 let, pri dečkih 11 let pa je bil TILEN KNAFLIČ 3. 2. in 3. maja so bili v VVolfsbergu, kjer je prvi dan pri dečkih do 14 let BOLI- GREGA osvojil 1. mesto VID OGRIS je bil 3.. ALEŠ JEREB 10, SAŠO TORKAR 15 in MATEJ VILFAN 19. Drugi dan je bil BOLE 1. in OGRIS ZOpel 3 . IORKAR št.. JEREB 10. in VILFAN 25. Pri dečkih do 12 let (e bil ROK ZUPANČIČ 3 , SADIK REDZIC pa 6.
ATLETIKA
TRMASTI ZMAGOVALCI
Visoko, 5. maja - Udeležba na Tekih trmastih se povečuje, tudi pri ženskah in mladih. Na zadnjem 8. teku je teklo že 280 tekačev, ki so bili tudi bogato nagrajeni. Pri najmlajših, dečkih in deklicah, sta bila najhitrejša Domen Žnidarič in Janja Čenčič. Oba sta tekla v skupini od 11 do 15 let. V skupini do 10 let pa sta zmagala Aleksander Kovač in Adela Lučič. Na 11-kilometrski progi sta bila absolutno najhitrejša Klemen Dolenc (Novice Extrejn) in Lidija Perše (TK Bohinj), na 21 kilometrov pa Romeo Živko (Presad) in Anica Živko (Presad). V posameznih kategorijah so na 11 kilometrov zmagali Boštjan Hrovat, Klemen Dolenc, Tomaž Kalan. Srečo Žerjav, Tatjana Galjot in Lidija Perše, na 21 kilometrov pa Anton Holdinar. Romeno Živko, Marko Dovjak. Janez Umek. Dušanka Tešič in Anica Živko. • M.P.
TEKAČI NA DOBRČO
Kranj, 5. maja - V petek. 1. maja. je bil v organizaciji ŠD Mošnje in Športne zveze Radovljica že 18. tek iz Mošenj na Dobrčo. Ob rahlo deževnem in na cilju hladnem vremenu je nastopilo 22 tekmovalk in tekmovalcev. Proga dolžine 8(X)0 m in 1000 m višinske razlike je potekala iz Mošenj preko Črnvica in Slatne do koče na Dobrči. Najhitrejši je bil dosedanji rekorder proge Črnivca in Slatne do koče na Dobrči. Najhitrejši je bil dosedanji rekorder proge Stojan Melinc Kobarid v času 56 minut in 27,28 sekunde. Za rekordom, ki je bil postavljen v bistveno boljših pogojih, je zaostal za samo 15 sekund. Edina članica Olga Grm Klub trmastih Preddvor je v absolutni kategoriji dosegla enajsti čas.
Članice: 1. Olga Grm (Klub Trmastih Preddvor). 1.16.27,75; člani do 30 let: 1. Matjaž Poklukar (Breznica) 1.08.23,35, 2. Andrej Zupan (Mošnje) 1.09.38.08; člani od 31 do 40 let: 1. Stojan Melinc (Kobarid) 56.27.28, 2. Klemen Dolenc (Novice Extem), 1.01.51.76.3. Tone Hrovat (Mošnje) 1.10.06.71; člani 41 do 50 let: 1. Darko Hrovatin (Vipava), 2. Jože Štefe (Peko Tržič), 3. Matjaž Rus (Ljubljana); člani od 51 do 60 let: 1. Franc Hrihernik (Radovjica), 2. Jože Rus (Poljče), 3. Andrej Ozebek; člani nad 60 let: 1. Jaka Reš (Mošnje), 2. Franc Hrovat (Mošnje), 3. Janez Hrovat (Mošnje).
JEZERSKI REŠEVALCI ZMAGALI
Vrata, 5. maja - Slovenski gorski reševalci ter predstavniki postaj G RS iz. Italije in Avstrije so se v nedeljo, 3. maja. zbrali v Vratih. Člani domače postaje GRS Mojstrana pod vodstvom načelnika Janeza Brojana so pod mogočno severno Triglavsko steno v Vratih organizirali 26. smučarsko tekmovanje ekip postaj GRS za Koflerjev memortal. Dober kilometer dolga proga je bila kar zahtevna, saj je bil start pod prelazom Luknja. Kar 53 ekip je uspešno obvladalo progo, zmagala pa je tista, ki se je najbolj približala povprečnemu času vseh ekip.
Rezultati: 1. Jezersko (Eržen, Zadnikar, Karničar), 2. Bohinj (2 ekipa). 3. Kotschach Maunten (Avstrija). 4. Radovljica (2 ekipa), 5 Prcvalje (2), 6. Intemacional, 7. Forni Avoltri (Italija), 8. Kamnik (2), 9. Kotschach Maunten (2), 10. Mojstrana (6). J. Rabič
špottfifi
Rezultati žrebanja 37. kroga.....3* .5«.... 1998.
IZŽREBANE ŠTEVILKE
6	7	8	9	1214151922 24				
25 32 34 35 36 373844 47 48								
51 57 596061 6566 68 71 73								
								A 7 .....
Urednost prodanih srečk Shupna urednost dobitltou: Dodaten neizplačanih dobitHou:
1^.599.800,00 SIT 7299.900,00 SIT 503.685,00 SIT
število dobitkov		vrednost
GLAVNI DOBITEK	1	I.825.896L00SIT
KR06 DOBITEK		2.905.795,00 SIT
DOBITEK "DVE VRSTI"		
DOBITEK "ENI VRSTA"	7.732	395,00 SIT
Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dohiteli in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Ggaletova 15/1, vsak delavnik od 8 do 12. ure.
Zadnji dan za izplačila je: ..4*.7».... 1998.
NAGRADNA IGRA
V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade PALIĆTfl MEŠALNIK      AKU SESALNIK      OSEBNA TEHTNICA
6 9 4 5
Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna lotenja d.d., Ggaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko po jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 7 7. 1998
Žrebcmr 38» -1 . )d bo v soboto, .1     Al  l998ob ML Url v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana.
Informacij«: 061 9736.
SUai ra 38. krog bo povečan n 935.829,00 SIT.
Športna loterijo d.d
NOGOMET
Druga nogometna liga
KRANJČANI
ZMAGALI V ŠENTJURJU
ŠENTJUR : ŽIVILA TRIGLAV Kranj 0 : 1 (0 : 1), strelec Bogatinov v 37. minuti iz 11-metrovke
Kranj, 5. maja - So Kranjčani sobotno zmago v Šentjurju naredili odločilni korak k osvojitvi naslova prvaka v drugi nogometni ligi? Koper in Železničar sta namreč igrala neodločeno. Živila pa morajo odigrati še ponovljeno tekmo z Nafto (ta bo jutri) in v primeru zmage bo kranjska prednost pred Koprčani že šest točk. Sobotno tekmo je odločil Bogatinov s strelom z 11 metrov po prekršku nad Zupančičem. Zaradi prekrškov nad kranjskimi nogometaši bi sodnik lahko zapiskal najstrožjo kazen že prej. Sicer pa so Kranjčani zapravili še nekaj zrelih priložnosti, domači pa so le redko ogrožali kranjskega vratarja Pečarja.
To kolo pa je bilo manj uspešno za domžalske nogometaše, ki so doma s 3 : 1 zgubili z Esotechom iz Šmartnega.
Na lestvici vodi s 57 točkami Živila Trielav pred Koprom 54, BST Domžale 47, Elan 42, Železničar 38 itd.
V naslednjem kolu bo v Kranju mali derbi: Živila Triglav bodo igrala z Železničarjem iz Maribora, Domžalčani pa bodo gostovali pri Rudarju iz Trbovelj. • J. Košnjek
KRANJČANI "USODNI" ZA LJUBLJANČANE
Že sredi tedna sta bila v Kranju dva derbija v kadetski in mladinski ligi. V prvem so kadeti Triglava Megamilka /1:0 (gol je dal Orehek) premagali SCT Olimpijo iz Ljubljane. S tem so Ljubljančane pustili za dve točki zadaj in jim zagrenili upanje na osvojitev naslova državnega prvaka. V drugem derbiju pa so mladinci Triglava Tele TV iz Kranja premagali SCT Olimpijo iz Ljubljane s 3 : 2. Gostje so povedli, Kranjčani so prek Žnidaršiča izenačili in nato povedli, zatem pa so Kranjčani dvakrat zadeli: najprej Bauman in nato dve minuti pred koncem Znidaršič. Kranjčani so sedaj šesti, v primeru pričakovanega razpleta pa so lahko tretji ali četrti. Tudi mladinci so bili usodni za Ljubljančane.
ALPINIZEM
Mariborčani so jim ušli za pet točk in tako so Ljubljančani porazom v Kranju zapravili upe na zmago. In še ena zanimivo^ trener mladincev Triglava Marko Trebeč kot trener kadetov i sedaj mladincev že tri leta ni zgubil tekme z Ljubljančani.
DERBI NEODLOČENO
V tretji ligi zahod je bil na Bledu derbi med Casinom Bled lj1 Komendo Hram Gorjan. Tekma se je končala neodločeno 1 • • Naklo pa je gostovalo v Litiji in zgubilo z 2 : 1. Konec tedna^pas Blejci s 5 : 1 zgubili z ljubljansko Svobodo. Naklanci pa z 2 : » Ilirsko Bistrico. Gorenjski predstavniki so pri dnu prvenstven lestvice. • J.K.
Gorenjska nogometna liga
BREZ PRESENEČENJ
Kranj, 5. maja - V gorenjski ligi ni bilo presenečenj. v P/?j! ligi so edino zmago v gosteh dosegli nogometaši Save. Iz1 • Železniki: Sava 2 : 3. Britof : Polet 4 : 2, Zarica : Bohinj 3 in Lesce : Ločan 1 : 0. Sava ima 39, Zarica 36. Britof pa ?. točk. Jutri bo naslednji krog. Ob 17,30 bodo igrali P°,ey Sava, Železniki : Bohinj, Zarica : Ločan in Lesce : Brit.0*-četrtek. 7. maja, ob 17.30 bo na Jesenicah mladins* polfinaina tekma slovenskega pokala za območje Gorenjs med Jesenicami in Triglavom TeleTV. • Dj. Sretenovski
NAFTA : ŽIVILA TRIGLAV JUTRI
Kranj, 5. maja - Vodja tekmovanja pri Nogometni /vcZ| Slovenije Aldo Knafelc je odločil, da bo ponovljena tekm med Nafto in Živili Triglavom jutri, 6. maja, ob 17 Lendavi. • J.K.
uri
TURNIR V TRŽIČU
Tržič, 5. maja - Nogometni klub Tržič prireja v soboto, maja, v okviru Nogometne zveze Gorenjske turnir deČkpV ^. 10 let. Igrala bodo moštva Tržiča. Triglava, Trboj. Visokeg^y Zarice. Na turnirju se bo tudi mogoče vpisati v knjigo Prila tržiškega nogometa in s tem dokazati, da nogomet v TrŽic sme zamreti. • J.K.
STRELJANJE
NASI ALPINISTI NAPREDUJEJO      STRELCI V ŽELEZNIKIH
Ljubljana, 4. maja - ("lani slovenske alpinistične odprave na Dhaulagiri so po telefonu sporočili iz Himalaje spodbudne novice. Bazni tabor na 4700 metrih nadmorske višine so dosegli 27. aprila 1998, že čez dva dneva je stal tabor I 5900 metrov visoko, 30. aprila pa so se vzpeli do višine 6600 metrov, kjer bo stal tabor II. Postopna selitev v bazo je potekala do 1. maja. Najbolj razveseljivo je, daje vreme lepo, vsi udeleženci odprave pa so zdravi. • S. Saje
SPOMINSKO SREČANJE
Tržič, 4. maja - Tržiški alpinisti prirejajo v nedeljo, 10. maja 1998, srečanje pod Belo pečjo v spomin na Jožeta Rozmana, ki se je ponesrečil v Himalaji. Alipnisti se bodo zbrali ob 8. uri, nato pa se bodo v južni steni Bele peči preizkušali v krajših vzponih. Ta stena ima namreč več smeri, ki so visoke do sto metrov. • S. Saje
Železniki, 5. maja - Na 5-mestnem zračnem stre.^^*e« Železnikih se je na 3. krogu medobčinske lige za ^Cj1nCeV
pionirje, mladinke in mladince /bralo 16 pionirjev in 19 m
mezn° f
i/ treh strelskih društev. Med pionirji in pionirkami DOS* zmagala Romana Jenko (Kopačevina) pred Ivanom ('I;'l^'nl^ Alenko Dolenc (oba Železniki). Ekipno so bili najboljši ^|eljed L, druga je bila Kopačevina - Trata, tretji pa Železniki IL ^li mladinci in mladinkami s Standardno zračno pištolo S<J ^ najboljši Tanja Rabič (Kopačevina), Jan Miklavčic (Kopa^^i in Marko Demšar (Železniki). Ekipno pa so zmagali 2*\^Ajfi pred Gorenjo vasjo in Kopačevino. V streljanju s stan u ^j zračno puško je zmagal Boris Kejžar (Železniki), drugi J y Tadej Kalan (Kopačevina). tretja pa Teja /iherl (Kopac^^j Ekipno je /marala Kopačev ina pred /ele/niki. SkUpnO jn Gorenja vas I (95 točk) pred Železniki 91, Kopačevino OorenjO vasjo II 22 točk. • V. Šttirm
PREDDVORČANI TEKMOVALI
Preddvor, 28. aprila - Občinski odbor /a šport je priredil občinsko prvenstvo v nami/nem tenisu za ženske in moške Tekmovalo je 25 igralcev, kar je manj kot druga leta. Med moškimi to bili najboljši Slavko Refcberger (Prejavor), Vlado Kobe (Preddvor) in Slavko Cuderman (Tupaliče). med ženskami pa Jeli Cadennaa (Tupaliče) pred Nado vsjjjavec (Tupabče) in Rito Cuderman (Bela) Med mladimi so bili
najboljši Gora/d Prelog (Hrib), 1 uka < 'ndeiman (Beta) m Rok Krivec (Preddvor), med mladinkami pa Janja Prezelj (Preddvor). Vesna Prezelj (Preddvor) in Marcela < udii inan (Tupaliče).
Na kegljišču Gorjanc pa je bilo kegljaško prvenstvo preddvorske občine. Tekmovalo je 32 kegljačev in 8 kegljavk,
/ odličnima izidoma pa sta zmagala Peter Polajnar i Bele (236
kegljev) in Helena Pla/nik / Jeaenkega <l()'> kegljev). Med
moškimi je bil drugi Niko Pla/nik (Jc/crsko), tretji pa Marko Bukovnik z Bele med dekleti pa |c bila druga Ančka Juregec i/
Preddvora, iret|a pa J e h Cuderman i/ TupaJič. • J.K.
OD TEKME DO TEKME
Smučarji v spomin Mateja Strosa   Po nekajletni P^'SjgtSj* bilo na Voglu tekmovanje v veleslalomu za memoriji! ' stal ekmovalci so dobili kolajne in nagrade. A\'' °1 a. l( s t a r e 'z
u. Za najboljši čas ga je dobil najhitrejši Matjaž y$
Strosa. 1
V  BollUlJli. t .ti liiljl Hupi L.l.s j; i
Nomnja. Med moškimi nad 40 let je /magal  loma/ ' (Dobrava) pred Jankom Rutarjcni (Stara Fužina).« *fa\t$
Bečanom t ime), med moškimi od 16 do 40 Let so bih Jg £vah
Matjaž Stare (Nomeii|). Marko Ribmkar (Tržič) m I aut.^
(Bohinjska Bistrica), med otroki do L2 lel Sabina '
(Bohinjska  Bistrica), Miha Kemprle (Srednja vas   1 je Pavlina (Bohinjska Bistrica), med dekleti od 16 00 40 ^ /ni mala Maja Dolenc (Tržič). • E. Arh u Kolesarji Bleda v Novem mestu - V Novem meSu J yrf
kolesarska dirka za dečke. Bleici so se tudi tokral l/k',/,\ jjletJ
let«
drugi, Sasoo»
ROLANJE
ASI LIPA POKAL
Lendava, 29. aprila - Toplo viemc, \eliko tekmovalcev na hitrih mletjih in obilo dobre volje so značilnosti letošnjega
Prvega mednarodnega tekmovanja v hitrostnem rolanju za 3 OKAL LIPA. ki je potekal 25. in 26. aprila v Lendavi. Poleg slovenskih klubov so na tekmovanju, v odlični organizacij] športnega društva DOKONČA MOBY DIOK i/. Lendave, sodelovali Še številni klubi iz Madžarske. Tekmovalci v 14 Starostnih kategorijah so se potegovali za najboljša mesta na treh različnih razdaljah, ki so se medsebojno točkovala, tet \ ekipnem tekmovanju.
( lani gorenjskega kluba ASA i/ Naklega so uspešno nastopali, saj so v skupnem točkovanju osvojili 1. mesto in le za toeko premagali Roller klub i/ Murske Sobote. Naklanci so slavili tudi v ekipnem tekmovanju pri moških v postavi Sašo Bojanič, Aleksander Gro«, in A les Grov I hI posameznikov sla bila od Gorenjcem najhitrejSa Saio Hojiinic pri mladincih in Aleksander (.ros pri članih.
Ostali člani kluba ASA Naklo pa so dosegli naslednic rezultate:
Klara Gradišar - 2. mesto, prvi koraki, A|da Ažman - 2. mesto, mlajše deklice, lina Smid - 2. mesto, kadetinjc, Janez Ferlic - 2. mesto, mladinci. Krištof Meznarič - 3. mesto, Nastja Gradišar 4 mesto. Matevž Remic 4. mesto, Jasna Vidic - ti. mesto   • A. Gros
Koicsarsjta curu za oeeke. Blejci so se tudi tokrat '*— 1,131* dečki C (do 12 let) je bil 5. Rok Zupančič, med dečki M ,,ll'ir še pa sta bila (irega Bole in Vid < >" ■ 1
prvi in drugi, Sašo ,.'"'KS ,,t-;i m Matej Vilfan 12. Med dečki A (do 14 let) so ,,lllJJ.cb| Smrckar, Kerke/ in Rozman tretji, šesti in deseti. Blejec |e bil 20. • J.K. va0j*
GoMsU na Bledu -Na Bledu |e bilo zadnje čase ve< teKrnj golfu. Na turnirju Emona Merkur so bili najboljši Matja/ ^alja/ Ljubljana (bruto moški). Maja Božič Bled (bruto dame). Gojčič Ptuj (bruto mladinci) in Danijel Anžič "k ntfto ^ seniorji). V neto dame je zmagala Iva Modic (Bled), , ^ v leinei Pavlic (Bled), v neto B Ludvik Deisinger (Ljubih"' bi| v neto C Milan Cirič (Lipica). Na Megamilk golt lurnlJil{vne,° bruto igri najboljši Janez Konte, \ neto A Zvone MurgelJ ^0,an B Iztok /akovšek. Na turnirju začetnikov sta bila najbolj s<< „1 l.ukič in Željko Ljubic Organiziran je bil turnir manaj, stH^ hotelirjev   Med moškimi so bili najboljši Aco SkcrjaiK• ^
PADALSTVO
LEŠČANI DRUGI V VKRONI
v Verom končalo ^J^\o 1,1
Lesce, 5. maja - Danes se je tekmovanje za pokal mesta Vei petka. I. maja. uo nedelje, \ ma|...
30 ekipah iz I? držav Sloveni|o so predstavljali l,'K''1'V.n M*1*3., ekipi MONT AI.C. ki so jo sestavljali Roman _*ar poSato^ 'listavec  Semul SiilkiO
cone lekmovanic: je po v ,,,, Zbralo se je 150 ^ (Ja
Pošlji
i iiMiiva. teiiiiu .liliMl, l>oilll 1 11 ■ 1 s ii  m ..... me" V° f>\
BO |>a so nastopili Uroš Ban, Gora/d I ah ,'n   * v v(-'/,)n'jj i/
1:1 pom? •Ija za prvo pregledno v
lekmovanje v Veiom  velja za pivo pregieim" . )kr;lt tUO'.'v
katerem se /berejo na|bol)ši padalci v I vropi m ' /brano?J',i ZDA. Pivm.iilina kolnina Itcmima ie hotiovala man ^.pit«. zadnjih treh serijah. V zadnji deveti seii|i so jih /•» ^
Irancozi ^ Cc^ '
Rezultati: 1. Francija 29 cm, 2. Mont ALC 30cm, cm. 4. Nemčija W cm. *>. Švica 47 ein. • l>- Buntu
KRONIKA
Trije osumljenci, šest ovadb, štirinajst kaznivih dejanj
Nešportna dejanja v smučarskem klubu Triglav
Pred letom dni, koje kranjski davčni urad pregledal poslovanje smučarskega kluba Triglav, so se začela "preštevanja" v klubu, stvar pa so vzeli v roke tudi gospodarski kriminalisti. Njihova preiskava je v glavnem končana.
Kranj, 5. maja - Rezultati kriminalistične preiskave so precej Prazni in kažejo na to, da so se v športnem klubu funkcionarji °bnašali dokaj nešportno. Štirinajstih kaznivih dejanj so osumljeni Jjje: predsednik kluba Jože J., blagajnik Andrej O. in tajnica Marjeta J. Medtem ko sta predsednik in tajnica kluba obdržala sv°ji funkciji, je bil blagajnik lanskega maja suspendiran.
Seveda so to notranja raz- 238.100 tolarjev (gostinske merja v klubu, na katera v gospodarskem oddelku urada ^minalistične službe UNZ v^anj nimajo vpliva. Za pre-•skovalce so pomembni ?sumljenci in kazniva dejanih Slednjih so razkrili kar štirinajst, jih strnili v šest genskih ovadb ter jih po-na okrožno državno l°žilstvo v Kranju.
Kot sta na včerajšnji tiskovni konferenci UNZ Kranj Po.vedala načelnik urada kriminalistične službe Simon vehčki
in vodja gospodarskega oddelka Brane Klančnik, s° kriminalisti opravili pre-8'ed finančno materialnega Poslovanja smučarskega klu-ba Triglav Kranj v obdobju od 1993. do 1997. leta. Pri tem s? naleteli na številne nepra-y,inosti in tudi kazniva dejanih* zlorabe položaja ali pravic. Poneverbe in ponareditve ali ličenja poslovnih listin.
Blagajnik kluba Andrej O. Jjl M v teh letih, ko je bil tudi Juni pooblaščen za dviganje oenarja z. žiro računa kluba, Ramensko trosil klubski °enar tudi za lastne potrebe. MUa L993 naj bi oškodoval 7lub za 260.000 tolarjev vnakup sanitarne opreme za J0V° stanovanjsko hišo. pla S°'mizarskih del), leta 1994 J 414.5(M) tolarjev (mizarska xj[a' fiktivno izplačilo prek j Romskega servisa za stor-3 ki so bile že plačane, ko *P! onlačil, potovalnega čin ka- l)laCll° lečaJa anSleš-kolLl^'J1- nakup sobn(rSa »u5it   k°riščenje gostinskih
*^95 Vn nakuP piJače)
i), leta
(nair.J8 100.200 tol a rje v zarskA1 °blačil, plačilo mi-ri tlel), leta  1996 za
storitve za zasebne obletnice, nakup oblačil, sedežne garniture) in lani do maja za 590.000 tolarjev (nakup avtomobila).
Kriminalisti so ugotovili, da naj bi si blagajnik v teh letih prilaščal klubski denar tudi s previsokimi honorarji in drugimi neupravičenimi dvigi gotovine. Dvigoval naj bi na podlagi fiktivnih potnih nalogov ter s knjiženjem fiktivnih stroškov in stroškov, ki so bili že obračunani v izvenbilanč-nem poslovanju. Na ta način naj bi si v obdobju od 1993 do 1996. leta neupravičeno izplačal 2,1 milijona tolarjev.
Vse storitve, ki so jih za klub opravljali trenerji, gospodar, blagajnik, tajnica, računalnikar in drugi, so se plačevale s ponarejenimi potnimi nalogi, ki jih je podpisoval in izpolnjeval predsednik kluba, blagajnik pa izplačal. S tem se je klub izognil plačilu davkov in prispevkov po pogodbah o delu. Višina utajenih davkov in prispevkov še ni dokončno ugotovljena, za leto 1996, na primer, znaša 4,5 milijona tolarjev.
Po ugotovitvah kriminalistov naj bi bil 1993. leta na podlagi predsednika kluba Jožeta J. tajnici Marjeti J. izplačan za 356.560 tolarjev višji honorar od dogovorjene ga, spet prek fiktivnih potnih stroškov.
V letih 1996 in 1997 so s klubskimi naročilnicami z izjavami o oprostitvi prometnega davka kupili več gorskih koles, katerih dejanski kupci naj bi bili posamezniki, ki so se na ta način ognili plačilu
prometnega davka v znesku 109.000 tolarjev. Hkrati je bil oškodovan tudi klub, saj je šlo 507.700 tolarjev s klubskega žiro računa, ki jih dejanski kupci koles niso poravnali.
Nešportna dejanja so kriminalisti zaznali tudi pri najemninah za dom na Sv. Joštu, ki je v lasti smučarskega kluba. Mesečno najemnino (2100 nemških mark) je najemnik do 1994. leta nakazoval na žiro račun kluba, novi najemnik pa naj bi od
1995. leta na zahtevo predsednika plačeval v gotovini predsedniku na roke. Denar naj bi predsednik Jože J. porabljal za plačevanje raznih storitev v zvezi z dejavnostjo kluba, zato prihodek od najemnine tudi ni bil prikazan v uradni bilanci in ne odveden prometni davek od storitev.
Predsednik kluba naj bi
1996. leta tudi nagovoril obrtnika, ki je opravljal obnovitvena dela na klubskem domu, da je podjetju Dom-plan Kranj izdal fiktivni račun za fiktivna dela v višini 896.000 tolarjev. Predsednik naj bi v poročilu izvenbilanč-nega poslovanja za leto 1996 prikazal, kot da je bila celotna storitev v višini 1,415.000 tolarjev obrtniku plačana iz najemnine za dom, kar pa ni bilo res, saj je bila delno plačana od Domplana s fiktivnim računom.
Lani naj bi predsednik Jože J. z najemnikom podpisal fiktivni dogovor, po katerem v letu 1997 ne plačuje najemnine zaradi vlaganj v obnovo doma. Kriminalisti pa so ugotovili, da je najemnik tudi lani do oktobra predsedniku plačeval najemnino v gotovini. Znesek tako pridobljene in utajene najemnine znaša 1,926.393 tolarjev. Klubski denar naj bi bil
porabljen tudi za druge neupravičene namene, na primer za plačilo dela stroškov potovanja v Avstralijo osebi, ki ni delala za smučarski klub Triglav (182.000 tolarjev odredil predsednik brez vednosti članov upravnega odbora), za stroške letovanja v Nemčiji za predsednika kluba in ženo ter direktorja kranjskega gradbenega podjetja in ženo (392.000 tolarjev, prikazanih kot dnevnice trenerju in tekmovalcem).
Kriminalisti so ugotovili, da so se nepravilnosti v zvezi s plačevanjem honorarjev nadaljevale tudi po odstavitvi blagajnika Andreja O., katerega delo je začasno prevzela tajnica Marjeta J. Nekaj honorarjev je izplačala prek naslova Mladinskega servisa osebi, ki za klub ni delala.
Nerazčiščena ostaja poraba denarja (gotovina, čeki), ki so ga tuji udeleženci tekmovanj za mladince v skokih in nordijski kombinaciji v letih 1991 do 1995 plačevali za penzionske storitve v hotelu Spik v Gozd Martuljku blagajniku smučarskega kluba Triglav - organizatorju tekem. Vsi stroški so bili hotelu plačani z žiro računa kluba, gotovina od tujih udeležencev pa nanj ni bila položena. Tako se je v klubu, so prepričani kriminalisti, ustvarjal "črni fond", nad katerim naj bi imela roke le blagajnik in predsednik Kluba. Tuje čeke naj bi predsednik vnovčeval v tujini, med drugim tudi v banki, kjer ima na svoje ime večjo vsoto denarja. Tega denarja naj bi bilo najmanj 60.000 mark.
Osumljenci so torej znani, ovadbe pri državnem tožilcu, ali bo sodna preiskava zahtevala epilog na sodišču, pa je -kot v številnih primerih gospodarskega kriminala - še vprašanje. • H. Jelovčan
°Vl Prometni zakon zahteval prve/'žrtve
Petnajst voznikov že brez dovoljenj
?\t h maJa do včeraj zjutraj je osem voznikov na Gorenjskem napihalo več kot 1,5 grama ■"»Ohola, sedem pa jih je preizkus odklonilo; oboji bodo morali ponovno na vozniški izpit.
K
ka?5' S' "1HJa _ Vozniki so v prvih dneh, Jjy* *atel veljati novi zakon o varnosti ni iRa Pr«»"»eta, najbolj negodovali iitv !*lonan»' ki jih povzročajo ome-vj? hitr«>sti, /lasti v naseljih, in jih sai v°™«kov hočeš nočeš spoštuje, EsteV! Prekor»čitve po zakonu /agro-la! d°k«j visoke denarne kazni in tudi
K^«ske teke.
kf, P™1'1 izkušnjah prometnega m VOzn-°9a UNZ Kranj Simona Vindiša
"nev n°vi /akon oziroma najbolj jo krv'11'  P°^1;,v.l;> dokaj dobro po/na
Ou, uveljavitve terjal nekaj "žrtev" nUl ; pai» do včeraj zjutraj do 6. me sn
dobip l'uu'nl^> policisti /a volanom od n>en*J8t Vo/nikov, ki so imeli v krvi »OtoUr Uo 1,5 8rama alkohola, osem
*n sel' kl su Posegli mejo 1,5 grama
jjjjni takih, ki s., preizkus odklonili. Ciik-ii Vim 110 Prvo skuPino vo/nikov Pri'|U, inauu' ki,/ni i" kazenske točke stim i    .   /;1 Prekrške, pa bo pelnaj nehat   nikom brezkompromisno pre a veljavnost voznilkih dovoljenj ln
bodo pol leta po dnevu, ko jih bodo oddali, lahko ponovno opravljali vozniški izpit.
V minulih prazničnih dneh je bilo na gorenjskih cestah tudi precej voznikov -zdomcev, za katere se je pokazalo, da nova prometna pravila in stroge kazni slabše poznajo oziroma jih sploh ne. Med množico kaznovanih - večji del
zaradi prehitre vožnje - je namreč kar okrog /0 odstotkov tujcev. Policisti so v prvih majskih dneh
napisali trinajst predlogov sodnikom za prekrške (zaradi prehitre vožnje, prepovedi vožnje ali vožnje brez vozniškega izpita), 171 voznikov so denarno kaznovali (hitrost, varnostni pas ipd.), 40 pa opozorili. • H. J.
Pretepaško nastrojeni Tržicani
Tržič - V četrtek je v lokalu Špela na Trgu svobode prišlo do množičnega pretepa.
Pretep so barvali štirje Pržičani: 23 letna M. M. in M. G. ter tri leta mlajša P. V. in J. A.
Intervencijska policijska patrulja pretepacev, ki so se spravili tudi nu policiste, ni mogla obvladati, zato so bile nujne okrepitve. < etverieo pobudnikov ptetepa bodo policisti
razen ca prekršek ovadili tudi kaznivega
dejanja napada na uradno oseho.
Trlje od Itirih mladih mož so bili tudi precej
Okajeni,  zatO  so  ph  policisti  zadržali do
streznitve. • II. J.
0056-90-4475
SRIČANJK Z
SODO
STOP 24 UR
KRIMINAL
Žensko tepel na ulici
Kranj - Stanovalec iz Šorlijevega naselja je prejšnji teden poklical policiste, češ da neka ženska kliče na pomoč. Možje v modrem so naleteli na krepkega, predvsem pa krepko nadelanega možaka, ki je kar na ulici pretepal svojo zakonsko družico. Ob prihodu patrulje se ni dal motiti in ko so policisti skušali rešiti žensko, se je junak polotil še njih. Kajpak so ga ukrotili in prenočili v "hotelu Policija".
Drobiž ga ni zanimal
Jesenice - Prejšnji torek je neznani nepridiprav prišel v odklenjeno pisarno jeseniškega podjetja. Pregledal je predale mize, dobil ključe omare in v njej manjšo ročno blagajno. Iz blagajne je vzel 39.000 tolarjev. Drobiž ga očitno ni zanimal, sa je 50 bankovcev po sto tolarjev in nekaj manjšega denarja pustil.
Poldrugi milijon vredna tatvina
Žiri - Policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je v noči s srede na četrtek vlomil v trgovino v Žireh. Iz oddelka s tehničnim blagom je odnesel več videokamer sony, fotoaparatov vashica, canon, nikon, minolta, camero in kodak z objektivi več daljnogledov albinar in halina, vvalkmanov sony in philips ter več kalkulatorjev, glasbenih zgoščenk in gotovine. Ukradeno blago je vredno okrog 1,5 milijona tolarjev.
"Praznični" vlomi
Kranj - Delavski praznik so nekateri vlomilci proslavili zelo delavno. Tako je neznanec zvečer vlomil v stanovanjsko hišo na Sp. Brniku ter odnesel za deset milijonov tolarjev gotovine v tuji valuti.
Ljubitelj umetnosti pa je vlomilec, ki je iz stanovanjske hiše na območju Jesenic ukradel več oljnih slik, baročnih slik na steklu, šest knjig Valvasorja in francoski rezljan stol. Lastnika je oškodoval za okrog pol milijona tolarjev.
Že pred 1. majem, med 25. in 27. aprilom, pa je imela neznanega vlomilca tudi hiša v Gradnikovi ulici v Radovljici. Iz garaže je odpeljal osebni avto hvundai accent 1,5 GS bele barve, reg. št. KR 74-99 M. Ukradel je tudi motorno žago, električne škarje za rezanje žive meje, električno kosilnico na nitko, petnajst kilogramov zamrznjenega mesa, dva kilograma kave, sokove, nekaj zlatnine in denarja, krzno polarnih lisic - vse skupaj v vrednosti 2,5 milijona tolarjev.
V času od četrtka do nedelje je neznanec iz stanovanjske hiše nad Begunjami odnesel za 2,350.000 tolarjev denarja v različnih valutah.
Nepovabljenega gosta je med 30. aprilom in 3. majem dobilo tudi stanovanje na Jesenicah. Vlomilec je v oblačilih našel 400.000 tolarjev gotovine, preden je odšel, pa je očitno gledal tudi televizijo, saj je lastnik ob vrnitvi z dopusta v vidorekorderju dobil kaseto.
Drzna mladoletnika
Kranj - Policisti so že prijeli mladoletnika, doma iz Kranja, ki sta v nedeljo, 3. maja, ob 13.20 na kranjski avtobusni postaji napadla žensko. Od nje sta zahtevala 50 tolarjev, ker jima denarja ni hotela dati, pa jo je eden od fantov udaril po roki in ji izbil denarnico na tla. Iz nje sta malopridneža vzela vseh 1170 tolarjev. • H. J.
NESREČE
Padel v gradbeno jamo
Mavčiče - Pred tednom dni je krajan iz Mavčič doma opravljal izkop za prizidek k stanovanjski hiši. Ko je bil izkop končan, je sovaščan s traktorjem pripeljal prikolico peska, da bi ga iztovoril na robu gradbene jame. Eden od delavcev je nameraval odpreti stranico prikolice, tedaj pa je teža peska stranico porinila proti njemu. Izgubil je ravnotežje in omahnil v 2,5 metra globoko jamo ter z glavo udaril ob kamen. Poškodoval si je hrbtenico in dobil pretres možganov. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Pijan in brez vozniške
Kranj - V torek, 28. aprila, ob 16.40 se je na Smledniški cesti v bližini hiše št. 104 zgodila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je tu zagledal kolono stoječih vozil. Zaradi prevelike hitrosti ni uspel ustaviti, zato je zavil na nasprotni pas, po katerem pa je tedaj pravilno pripeljal drug voznik. Vozili sta čelno trčili. Nesreča se je končala z eno hujšo in eno lažjo poškodbo ter s precejšnjo materialno škodo.
Povzročitelj je dober znanec policistov, saj so ga zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja že večkrat predlagali v postopek sodniku za prekrške, tokrat pa je bil tudi pod vplivom alkohola.
Smreka poškodovala nogi
Brnik - V četrtek, 30. aprila, okrog devetih dopoldne se je 64-letni krajan iz okolice Ćerkelj odpravil v svoj gozd v bližini brniškega letališča, da bi odžagal smreko, ki jo je podrl veter. Z motorno žago je začel smreko žagati pri štoru. Drevo, ki je bilo podprto z dvema drugima, je odskočilo proti njemu ter mu padlo na noge. Vkleščen je odžagal še kos debla na drugi strani in se osvobodil, vendar pa zaradi poškodb nog ni mogel nikamor. Klice na pomoč je slišal vaščan z Zg. Brnika, ki je ranjencu pomagal ter obvestil reševalce.
MED VOŽNJO
Dobiš lahko GSM JANUS - MOTOROLO, če greš v B&B AVTOŠOLO...
rs
AVT  ŠOLA 0.0
fe^-rTiirjr.T"!
(5WmiOEIQLA8
[AlNUS
...A_ ~r*z**KKZfm*
PREJELI SMO
Bo tudi Bled imel dva praznika?
Na dvakrat objavljeni isti odgovor g. Ivana Jana v Gorenjskem glassu na polemik o občinskem prazniku Bleda, se oglašam, ker menim, da je tudi Janovo pisanje žaljivo.
Najprej, Franci (Helmut) Kindelhofer, se pač imenuje, kot so želeli njegovi stari. Tako pač je tudi z vsemi nami, imena si ne izbero otroci, temveč je to starševska pravica. Sicer pa kaj zato, če to ime zveni nemško, končno, saj "gremo" v Evropo, pa ni rečeno, da bo danes ali jutri kak zaveden ali manj zaveden Slovenec postal Kurt, Rene, Janoš ali Mustafa, seveda če to ni že danes. Vsi pač nismo Micke, Francke, Jo žeti in Janezi. Da je g. Kindelhofer občinski svetnik je vsakomur, kdor se zanima za blejsko dogajanje že dalj časa znano, saj je kandidiral za župana Bleda in kar precej ljudi je glasovalo zanj. Da je njegov "manjko", kot ga imenujete v informacijah o medvojnem dogajanju in po njem vprašljivo, je mogoče, saj ni živel na Bledu. Mogoče je njegov "manjko" le v tem, da je bil dolgo časa zdomec, pa pač drugače gleda na vso našo "storijo" kot mi, ki smo stalno Uveli tu in bili sveto prepričani, da je vse resnično, kot so nas učili v šoli in kasneje v življenju. Seveda vsem ni bilo dano tako kot Vam, g. Jan, Toni Svetini in podobnim, da bi imeli vpogled v "skrivne" dokumente, o katerih pišete, saj navadni ljudje o njih še vedeli niso, če pa se je tu in tam v literarnih krogih o njih šepetalo, do javnosti pa še dolgo niso prišle.
Če je polemika g. Kindelhofer ja o predlaganem drugem občinskem prazniku, 10. aprilu, vprašljiva, vam zagotavljam, da smo člani Zgodovinskega društva Bled 1004, kar nekajkrat predlagali, da naj bo to 10. april, v spomin na prvo pisno omembo Bleda /Veldes. Z listino z datumom 10. 4. 1004, ko je podaril nemški cesar Henrik II. blejsko posest briksenškim škofom.
Prav tako, kot je koroški vojvoda Spanheimski, 13.
aprila 1243 izdal listino, s katero je jurklošterskemu samostanu podaril zemljišče v obzidnem delu mesta na vznožju grajskega griča in tu dovolil postaviti redovno hišo. V počastitev te prve omembe Ljubljane kot utrjenega mesta njeni sedanji prebivalci že tretje leto slavijo mestni praznik 13. oz. 14. aprila.
Akcija blejskih mladincev 17.7.1941, dan kasneje ali prej, je seveda za tiste hude čase vsekakor pogumno dejanje in prav je, da se spomnimo nanj. Vendar je v kronologiji Bleda in okolice gotovo še več pomembnih prelomnih dogodkov. O tem naj spregovore domačini in zgodovinarji, nam, vsem prebivalcem Bleda in okolice, oziroma kar vsem občanom Bleda, pa naj bo dano, da presodimo in odločimo kateri dogodek in datum v preteklosti nosi pomembno vlogo, da ga praznujemo, če pa sta to dva, pa praznujmo oba.
Saj tudi Ljubljana poleg 13. oz. 14. aprila praznuje 9. maj, v spomin na 9. maj 1945, ko je bila osvobojena slovenska prestolnica.
Vsa žaljiva prerekenja in ostre polemike pa le škodijo dobrim odnosom na Bledu. In končno prebivalci Bleda in okolice tu živimo, pa naj smo pristni blejski rojaki ali pa "pritepenci" /kar je zopet sila žaljivo/.
Več ko vemo o preteklosti v našem okolju, lažje bomo vsi skupaj strpno in v sožitju živeli tudi v prihodnje. Pa lep blejski pozdrav!
Pavla Zupan, Bled, Reciška 29/a
Bo tudi Bled imel dva praznika?
Drugič
Gospodu Kindelhoferju, ki se zdaj izogiblje imenu Herman, ne bom odgovarjal tako, kot želi, kajti tega bi bilo preveč, predvsem pa brezplodno, kar praviva oba. Sva tako daleč vsaksebi, da nima smisla!
Da izhajam iz sudetskih Nemcev, ki so se zdavnaj nekoč pisali Jahn, mi je že znano. A to so bili pošteni, delavni rudarji - strokovnjaki, ki so v našo deželo (več bratov) prišli kopat različno rudo in se tod - že davno -
udomačili. Ne gre za to, kajti vsak prinese priimek s seboj in bi bilo grdo, če bi se spotikali ob to. Nikoli se nisem in tudi priimek Kindelhofer me nič ne moti. Vprašljiv je Herman - Franci, ki ga on menja po potrebi ali občutku za prilagajanje. Jaz tega, krstnega imena nisem menjal, razen tega sem imel dodanega, partizanskega lahni so bili Nemci! Ali kdo hoče biti rasist?
Nekaj samo še glede praznika. Saj mojemu sogovorniku ni toliko do datuma, kolikor očitno do tega, da ne bo slonel na kakem dejanju ali dogodku NOB, temveč na čemerkoli drugem. Res je tudi, da je možnosti več, toda: zakaj ga spreminjati? Samo zaradi "demokracije"? Saj vendar pripadniki njihove stranke - da ne bo sprenevedanja - hočejo vse zamenjati, govorijo v cerkvah, se povezujejo z najbolj črno desnico. To je tisto "razdiralno"! Zdaj je tudi jasno njegovo gledanje in delovanje: njegovi družini so komunisti prizadeli marsikaj. Gre torej za maščevalnost?
Med vojno pa se je na Bledu zgodilo še veliko pomembnega, a kdor tega ne ve ali noče zvedeti, mu ni pomoči. Sicer pa za različne, predvsem še neopisane dogodke, naj bo s te ali one strani, želim vedno zvedeti. Ne verjamem pa, da mi ta gospod pri zgodovinopisju želi take uspehe, o kakršnih je govoril, saj je konec zabelil pač po svoje.
Povem pa lahko, da ne bi škodovalo, če bi on prebral vsaj moji knjigi Odstrte zavese in Korenine zla, prav kmalu pa o škofu Rozmanu, kjer bo na 530 straneh zapisanega in dokumentiranega marsikaj v z nemirijivega!
S tem končujem - ne polemiko - temveč pisanje s tem gospodom sploh!
Ivan Jan, Kranj
Kaj prinašajo novi cestnoprometni
predpi
si?
(Število nesreč ne bo bistveno manjše)
S prvim majem bodo v veljavi nove uredbe in predpisi v cestnem prometu. Kazni za prekrške so astronomske in dosegajo tudi vsoto mesečne plače našega delavca! Tako visokih kazni ni v nobeni
evropski državi. Prepričan sem, da tudi v prihodnje ne bo dosti manj prekrškov in prometnih nesreč, kot jih je sedaj. Kajti pregovor pravi, da kdor dela, tudi greši. Prav v tem času se številni delavci vozijo na delo v starih in cenenih avtomobilih. Ti ljudje zaslužijo mesečno do šestdeset tisočakov! Če bo tak voznik storil le manjši prekršek, bo ob vsaj tretjino plače. Kje je tu logika? Od česa bo živel cel mesec on in njegova družina? Že danes si upam napovedati, da "črna karta" v Nedeljskem tudi v prihodnje ne bo nič drugačna. Še tako visoke kazni ne morejo preprečiti vseh nesreč! Nemalokrat so vzrok nesreč tudi slabe ceste, saj so nekatere še iz rimskih časov. Kdo bo kaznovan v tem primeru? Tudi številne avto šole bodo prišle na svoj račun, saj bo moral prenekateri voznik po določenem številu kazenskih točk ponovno opravljati vozniški izpit. Osebno sem prepričan, da "scenaristom" novega zakona niti ni dosti mar, kakšen (ne)red bo v prihodnje na naših cestah. Tu gre povem za drugo stvar, ki jo bom v nadaljevanju skušal opisati.
Ko smo dobili samostojno državo, je v splošni evforiji le malokdo pomislil, kako draga je v bistvu vsa ta zadeva. Sam sem bil proti odcepitvi, saj sem se tega zavedal že prvi trenutek. Ni mi bilo jasno, kdo bo dajal denar za ta, drag državni in občinski birokratski aparat. Za lastno vojsko, policijo in za številna predstavništva v tujini! Danes vidim, da sem imel prav. Najprej so se polastili vsega našega skupnega, delavskega imetja, ki smo ga ustvarjali vseh petdeset let v socializmu. Da so lahko napolnili vladno vrečo z denarjem, so prodali naše tovarne in stanovanja. Že takrat sem zapisal, da bo morala vlada iskati vedno nove "finte", če si bo hotela napolniti vrečo brez dna. Imel sem prav! Pred časom so se prav zaradi tega astronomsko povečale sodne takse in vse druge pravosodne storitve. S tem so ubili dve muhi na en mah. Denarja bo poslej več, tožb pa manj, saj navadni smrtniki preprosto nimamo denarja, da bi lahko iskali pravico na sodišču. Torej bodo imeli sodniki manj dela, država pa več denarja. Ker pa tega ni nikoli dovolj,
saj vse skupaj stane državljane milijone in milijone mark (!), je moral nekdo spet "odkriti" Ameriko. "Izumil" je nove kazni za kršitelje v cestnem prometu in s tem vsaj za nekaj let zagotovil denar za potrebe države in bajne plače naših politikov in birokratov. Seveda pa zadeva s tem še zdaleč ni rešena. Kaj kmalu
bo treba spet pogruntati kaj novega, sicer bo v vladni vrec lepega dne zmanjkalo denarja. Prepričan sem, da se bo m kmalu našel kdo, ki bo resi problem, pa čeprav bi moraj tem brezpravnim državi)0' nom odred kožo! MnnA Jesenice, 20.4.199» Janko Fon, C. m. Tita* 4270 Jesenice
Kulturni dom Mengeš
ž ho
Mengeš, 4. maja - Smučarsko skakalni klub Mengeš ov jutri, 6. maja, pred Kulturnim domom v Mengšu prevzel novo vozilo Iveco. V domu bo po prevzemu avtomobila prireditev, v kateri bodo nastopili Mengeška godba, Vokalna skupina Kvarta in Plesna skupina Mrhe °]-°-0' Prireditev bo povezoval Niko Robavs, gost pa bo Primož Peterka. V petek, 8. maja, ob£0. uri,bo v Kulturnem domu komedija Dan norosti. Izkupiček predstave Je namenjen prizadetim zaradi potresa v Posočju. • A. «•
Družina - Ognjišče ljubezni
Vodice, 4. maja - Ob Svetovnem dnevu Družine bo v Vodicah tudi letos v petek, 15. maja, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Vodicah dobrodelna prireditev * nasovom Družina - Ognjišče ljubezni. Organizatorji prireditve bodo občina Vodice, Župnijska Karitas Vodice in Gorenjski glas. Župnijska Karitas Vodice Je že odprlfe. tudi %«e račun za pomoč družinam in socialn ogroženim. Številka žiro računa je:
50100-620-133 1» 11401 16-686794 pri MHL Ljubljana. • A. Ž.
KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO
Velika mednarodna razstava psov vseh pasem
CACIB Kranj '98
9. in 10. maja na Gorenjskem sejmu v Kranju
Program:
- od 9. do 15. ure ocenjevanje v krogih
- ob 15. uri nastop šolanih psov (agiliti)
- ob 16. uri defile prvakov in podelitev pokalov
Vabi Kinološko društvo Naklo
Primer Žirov
Doslej zapisano bi rad ponazoril s primeri. Upam, da mi ne boste zamerili, če to storim kar na primeru mojega rojstnega kraja - v Žireh. Začnimo enkrat za spremembo pri Ž. Drugi pridejo tako ali tako kmalu na vrsto, saj naj bi se v tem podlistku zvrstili vsi gorenjski kraji, od Adergasa do Žirovnice. Žiri so tipični primer kraja "na koncu sveta". Od rojakov, ki so se po svetu posebej izkazali, s(m)o Žirovci najbolj ponosni na slikarja Maksima Sedejo in na pisatelja Leopolda Suhodolčana; oba sodita v slovenski ustvarjalni vrh. Od prišlekov je najbolj čislan skladatelj in organist Anton Jobst, Korošec, ki je svoje življenje "pustil" v Žireh. Jobstu in Sede ju smo v spominskem parku pred osnovno šolo postavili spomenik, Suhodolčanu spominsko ploščo nedaleč stran, na rojstni hiši.
Če pogledamo v Slovenski biografski leksikon in v Enciklopedijo Slovenije, odkrijemo še kaki dve desetini žirovskih rojakov "nacionalnega pomenu". Po dokaj strogih merilih teh dveh publikacij se v "nacionalno selekcijo" uvrščajo: ekonomist Marjan Dolenc, zdravnik in higienik Polde Hladnik, podobar Jernej Jereb, arhitekt in grafik Vlasto Kopač, podjetnik Jernej Kopač, gospodarstvenik Tomaž Košir, slikar Tomaž KrŽišnik, matematik Josip Mazi, soeio log Zdravko Mlinar, jezikoslovec Martin Naglic, zdravnik ginekolog Rado Poljan šek, projektant in strokovni pisatelj Alojz
i P i S e :  Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Poljanšek, zgodovinar Branko Reisp, slikar Janez Sede j in zdravnik Vladimir Žakelj.
V pripravljalnem imeniku GBL pogrešam imena žirovskih rojakov, rojenih v naseljih, ki so sodila v žirovsko občino oziroma Župnijo vse do 19IS, ko so bila z italijansko okupacijo in pozneje z rapalsko pogodbo odrezana od nje. In se po 1945 niso vrnila, kar je posebna, dvojna krivica. Tu bi naleteli še na nekatera imena, upoštevana tako v SBL kot v ES ali vsaj v PSBL. Med njimi izstopajo: podobar Matevž Dežela, pravnik Jakob Kavčič, kmet in poslanec Franc Kosmač, duhovnik in sadjar Janez Nep. Majnik, delavski organizator, politik in publicist Ivan Mlinar in pesnik 'Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski. Poseben primer je Jernej Seljak, rojen v Jarčji dolini (tudi danes v občini Žiri), umrl v Trstu, visok c.kr. uradnik, notar in mecen; navaja ga PSBL.
Po moji pameti je nekaj osebnosti, ki niso v nobenem od navedenih leksikonov, a bi morale biti. Tak je bil Karol Žerovic (1799-1844) - ko je bil župnik v Žireh, je napisal knjigo (o krščanskem štetju časa) in se 1824 povzpel na Triglav. Taki so bili: Jernej Lenček (1827-61), duhovnik, publicist m zbiralec knjig; Anton Primožič (1870-1954), trgovec, pospeševalec čipkarstva, ustanovite!/ čipkarskih šol; Ivan Kavčič (1883-1977), pravnik, visoki uradnik, v Žiri je zanesel
sokolsko idejo in organizacijo, UtnrJ_ Bledu; Franjo Kopač (1885-1941), ki slikar, oče arhitekta Vlasta ... Vtodn^' bi gotovo sodila Jože Peternel) - Mausiv Konrad Petemelj - Slovenec, Mr«tfJ*L# se povzpela v krog svetovno PnZ. tef,a slikarjev suinorustnikov; prvi jc vrn A, napisal m objavil osem knjig- Od darstvenikov in politikov, ki so se v zai i letih m desetletjih uveljavili v nactonai merilu, bi se v naš izbor uvrstili J*"" in Krvina, Izidor Rejc, Spomenka Hrtoa Viktor Žakelj ... .merud To bi bili v žirovskem primeru znam . rojak,.  Ka, pa  "veljaki" in P*"™^ prišleki" oziroma tisti, ki v kraju veljajo danes'  Intelektualno,  sevaui, t duhovnem, ne po materialnem Pretn< ki jo po intelektualni moči in ne P° u ,i« t>tn nhlnKt in denar.  Tu zadene 0.
je danes sploh se »fl*\kla lec. Običajno se misli, da je to ?UmKl*rl>1nO
Dr. Ivan Tavčar, prvak gorenjskega juga. Narisal ga je iirovski akademski slikar hrunjo Kopač, poleti 1921 na Visokem. Poznejši slikar je kot dijak užival pisateljevo podporo.
po intelektualni moči in ne P° 11 ', na dajeta oblast m denar. Tu za"c'n'il.jiuia' vprašanje, kdo je danes sploh še mu ^a lee Običajno se misli, da je to človek. z glavo ("razumnik") in ima temu u- e. izobrazbo, visoko, denimo. V *,r irU\li S nu je intelektualec vsak človek, *' ^/j m o/o glavo, Če bi to drugo razlag ^ -e strogo in zares, hi mogoče u^otoV''ji0 kot "misliti J SVOJO glavo" strožje rni .)raZbO-imeti čim višjo  ••formalno" a° \eie\-
včasih je bih Uobraženih ljudi na > lkeje
ju malo. Bili so duhovniki m učitelj'. v kak zdravnik m advokat. Danes je ■ k<) ohnnt Ž.iri že blizu 100 ljudi Z
izobrazbo (Vil stopnja ali vech linjil) (nadaljevanje pW -
a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 I GLASOV KAŽIPOT
3
Naroiilo za objavo sprejema« o po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju 02. po pošti -ao ponedeljka do 12.30 in do srede do 12.30 uro! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredne ugodna.
AVTO ŠOLA B & B
KRANJ - RADOVLJICA - JESENICE TEL.: 22-55-22, 714-916, 86-33-00
ZAČNITE Z UČENJEM VOŽNJE V AVTO ŠOLI B & B ZDAJ! DOBITE LAHKO GSM JANUS - MOTOROLA
KATEGORIJE A, B, C, D, E
ROZMAN BUS Tel.; 715-249
VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb
AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050
Lenti 9.5., 16.5.; Palmanova 13.5.; Trst 12.5.; Gardaland 30.5. - Možnost plačila na 2 čeka. Madžarske toplice 25. 5. - 28. 5.. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887
Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek. Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673
16.5. Lenti, Trst - Palmanova 20.5.
VRTNARIJA URŠKA Nudimo vam BALKONSKO CVETJE, ENOLETNICE, obešanke, PVC
Na I lovki 9, pri Kokrici korita, obešala za korita, kvalitetno ZEMLJO Stender. Cvetje vam
Tel: 064/226-006, GSM: 041/640-652 presadimo v korita in svetujemo pri negi in vzgoji. VABLJENI!
HOKO - kombi prevozi Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž in Udine
tel. 563-876 557-757 ^'Pe Adria) torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM 041/734-140
METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510
NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb
AVTOŠOLA MlSTER X
16. 5. Lenti
GSM: 041/660-658
Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: torek, petek in prazniki. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673
Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211
RORZA ZNANJA
Aktualna povpraševanja iz ljubljanske Borze znanja: • Mladenič bi se rad naučil igrati na orglice • Gospoda iz Hrastnika pa zanima izdelovanje viteških oklepov • V zadnjem času je precej povpraševanja tudi po praktičnih znanjih iz računovodstva in Delavska knjižnica Tivolska 30, lj. knjigovodstva • Našega novega člana pa zanima postopek barvanja in impregnacija (061) 13-22-178 tkanin • Morda pa je med nami kdo, ki bi pomagal gospodu iz Komende pri izde-
e~ma>l: lovanju makete Eiffelovega stolpa iz vžigalic. Podrobnejše (brezplačne informacije):
oorza.znanja@spika, unistar-si    BORZA ZNANJA, tel.: 061/13-22-178, e-mail: borza.znanja§spika.unistar.si v Delavski
knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uri; v sredo do 17. ure.
^GOSTILNA ^VMMiJc RESTAVRACIJA
GALERIJA      "Pri Jožovcu" Begunje
program narodno-zabavnih večerov
sreda, 6.5. ANSAMBEL SAVA Z JELKO
Petek, 8.5. GAŠPERJI
robota, 9.5. ANSAMBEL SAVA Z JELKO
Potok, J 5.5. ROBERT ZUPAN
sobota, 16.5. GAŠPERJI ,
'Nr-ORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402
kds srau:o
89.8 91.2 96.4
Čopova 14, 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/214-167
Danes, v torek, 5. 5., ob 20.00 ROMULUS VELIKI, ABONMA M Jutri, v sredo, 6. 5., ob 20.00 ROMULUS VELIKI, abonma ŠTUDENTSKI A Četrtek, 7. 5., ob 20.00 ROMULUS VELIKI, abonma MLADINSKI 1 Petek, 8. 5., ob 20.00 ''•"<..ih,w,„ i MOŽ, KI SI NE UPA, ABONMA K Sobota, 9. 5., ob 20.00 MOŽ, KI SI NE UPA, abonma SOBOTA
MGL
l|' HI i v,,
SCENA MGL
ob 21.30 KONTRABAS, izven in konto
«^tek. 8. 5
Čufpen na vsej čerti in veliko smeha za gledalce, ki se ne Me-° prizadet'- za prizadete pa..." Rapa Šuklje, Dnevnik tofouiLi pro9ram ie na vo'i° Pri blagajni MGL in na internetu od "ft^?kM21.oom. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik Dn 0 do 17 00 ure ter od 17 30 d0 1930 in uro Pred «^stavo pri D|agajni MGL- Tel.: 061/210-852.
RADIO SORA
DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI
URŠKA
V Kranju, Škof ji Loki Radovljici in na Jesenicah
I Vpisuje začetnike doore plesalce
^064/415-000
G,avni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681
vsak h , B,a9ajna:
ob sodnik od 10. do 12. ure smotah od 9 do 10.30 ure w uro pred predstavo.
S. Mrožek: POLICIJA
četrtek, 7. 5., ob 19.30 za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto
petek, 8. 5., ob 20.00 za abonma PETEK 2., IZVEN in konto
sobota, 9. 5., ob 20.00 za abonma SOBOTA 2., IZVEN in konto
Izleti
V Terme Lendava
Kranj - DU organizira 13. maja kopalni izlet v Terme Lendava. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred kina Center. Vabljeni!
Na Viševnik
Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 9. maja, turno-smu-čarski pohod na Viševnik. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Za pohod se lahko prijavite do četrtka, 7. maja, na običajnih mestih. Vabljeni!
Ob avstrijsko-madžarski meji Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na lep in zanimiv izlet ob avstrijsko-madžarski meji. Izlet bo v sredo, 13. maja, z odhodoma avtobusa z Bele ob 5.50, iz Preddvora pa ob 6. uri. Prijave z vplačili bodo sprejemali v sejni sobi občine v sredo, 6. maja, med 16. in 17. uro.
Pohod na Blegoš
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v nedeljo, 10. maja, pohod na Blegoš. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Čufarja. Pristop na Blegoš bo iz Leskovice, vračali se boste do Javorij. Pot je lahka, primerna za vse starostne skupine. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do petka, 8. maja, do 11. ure. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na spominski pohod na Blegoš 10. maja. S posebnim avtobusom se boste ob 7. uri odpeljali izpred kina Center in se boste peljali do Javorij. Skupne hoje bo za 4 ure. Vodnik priporoča vremenu primerno opremo in obutev, pohodne palice, hrano in pijačo v nahrbtniku. Koče je odprta in oskrbovana. Prijave in vplačila sprejemajo na sedežu društva.
poverjenikih, najkasneje pa do 10. maja. Prevoz v Celje plača društvo, malico in spominsko značko v vrednosti 800 SIT pa plačate ob prijavi.
Srečanje žensk z rakom na dojki
Radovljica - Pot k okrevanju, Skupina za samopomoč žensk Radovljica vabi ženske z rakom na dojki na srečanje, ki bo v četrtek, 7. maja, ob 16. uri v Knjižnici A. T. Linhart na Gorenjski 25 v Radovljici. Poleg medsebojnega pogovora boste spoznale vaje sproščanja in tibetanske vaje pomlajevanja. Vljudno vabljene tudi ženske, ki morda še čakate na medicinsko obravnavo. Skupina deluje za celo Gorenjsko.
Predavanja
Na vrhu Afrike
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Iztok Trček ob diapozitivih predstavil vzpone na Mt. Meri in Kilimanjaro, safari v nacionalnih parkih Tanzanije ter kenijska mesta Mombaso in Nairobi.
O prometni varnosti
Kranj - V sodelovanju s Postajo prometne policije bo v petek, 8. maja, ob 18. uri zanimivo predavanje o prometni varnosti za naše člane -nas pešcev in del informacij o novem prometnem zakonu, ki zadeva tudi pešce. Vabljeni!
O divji hrani
Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja danes, v torek, 5. maja, ob 15. uri v dvorani št. 14 Mestne občine
Razstave
Razstava v galeriji Ivana Groharja
Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del slikarja Saše Spasenoviča z naslovom Najdišča.
Razstava v hotelu Krim
Bled - V avli hotela Krim bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Jožeta Vogelnika na temo Voda. Na otvoritvi bo krajši kulturni program.
Zoisova razstava
Jesenice - V Kosovi graščini bodo v četrtek, 7. maja, ob 18. uri odprli razstavo ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa, ki jo je lani pripravil Prirodoslovni muzej Slovenije. Razstavo bo predstavil prof. dr. Matija Gogala. V otvoritvenem programu bosta nastopila dramska igralka Alenka Bole Vrabec in Kvartet trobil Galllus. Uro kasneje, ob 19. uri bo v istih prostorih predstavitev kataloga treh bohinjskih slikarjev Valentina Hodnika, Albina Polajnarja in Janeza Ravnika. Slikarje bosta predstavila dr. Cene Avguštin in mag. Damir Globočnik.
Prireditve
Kranj izredno zanimivo predavanje pod naslovom Divja hrana za raziskavo in kulinarični užitek. Predaval bo znani slovenski pisec in raziskovalec narave gospod Dario Cortese, dipl. ing. agr..Predavanje bo spremljano z diapozitivi.
Obvestila
Dan odprtih vrat FOV
Kranj - FOV, Univerza v Mariboru, vabi v četrtek, 7. maja, ob 16. uri, na dan odprtih vrat. Bodoči in nekdanji študenti, lepo vabljeni!
Gledališče
Lutkovna predstava
Kranj - V okviru KiselFestivala '98 bo v četrtek, 7. maja, ob 17. uri v Lutkovnem gledališču v gradu Khisl-stein Sonja Kononenko otrokom zaigrala lutkovo predstavo z lutkovno delavnico Zmajček na obisku.
Koncerti
Sokolarstvo na Loškem škofja Loka - V okviru razstave Sokolarstvo na Loškem bo danes, v torek, 5. maja, ob 10. uri na dvorišču Loškega gradu sokolar Roman Savič predstavil sokola selca Silver Queen.
Večer z Ifigenijo Simonovič
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo v četrtek, 7. maja, ob 19.30 literarni večer s pesnico in lončarko Ifigenijo Simonovič. Voditeljica večera bo publicistka Katarina Lavš.
Ura pravljic
Tržič - V knjižnici Toneta Pternarja vsak četrtek potekajo ure pravljic za otroke. Ta četrtek, 7. maja, bodo otroci lahko poslušali pravljico z naslovom Samo modva. Ure pravljic se začenjajo ob 17. uri.
Teden mladih
Kranj - Kot že tri leta prej, bo tudi letošnji maj v Kranju poln dogodkov. Teden mladih Kranja bo med 8. in 16. majem. Začel se bo 8. maja ob 15. uri na Glavnem trgu pred staro kranjsko mestno hišo. Program otvoritve ostaja presenečenje. Program je več kot pester in za vsakogar se najde nekaj. Vabljeni!
Srečanje upokojencev v Celju
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Zabnica - Bitnje vabi svoje člane, da se v čimvečjem številu udeležijo srečanja upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 18. junija 1998. Ker organizator naproša, da se število udeležencev sporoči do 15. maja, se čimprej prijavite pri vaših
Koseški večer
Bitnje - Kulturno društvo Jarina Bohinj vabi v četrtek, 7. maja, ob 20.30 na Koseški večer pred kapelico Srca Jezusovega. Prepevali bodo Bohinjski Kosezi, nastopil pa tudi amaterski igralec Lojze Ropret z recitacijami.
Pevsko srečanje
Boh. Bistrica - Na OŠ dr. Janeza
Mencingerja bo v četrtek, 7. maja, ob
17. uri revija otroških in mladinskih
pevskih zborov občin Bied, Bohinj in
Radovljica.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 39. letu starosti zapustil upokojeni sodelavec
IGOR DOLENC
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 5. maja 1998, ob 16. uri na pokopališču v Zgornjih Bitnjah. Ostal nam bo v trajnem spominu.
Delavci, upokojenci in člani zadruge Sloga Kranj
Umrl je
MARKO JELENC
član občinskega sveta občine Železniki
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 5. maja 1998, ob 16.30 uri v Selcih. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
OBČINA ŽELEZNIKI Železniki, 5. maja 1998
OSMRTNICA
Tiho je odšel od nas naš dragi
FRANC ŽONTAR
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 6. maja 1998, ob 17. uri na pokopališču v Lipici. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: žena Angelca, hči Ani in sin Rajko /. družinama
Umrl je naš nekdanji sodelavec
FRANC ŽONTAR
(zavarovalni zastopnik)
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, dne 6. 3. 1998, ob 17. uri izpred mrliške vežice na pokopališču Lipica v Škofji Loki. <>hranili ga bomo v trajnem spominu.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA K NOTA KRANJ
AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA
PRESENEČENJE
z Dragom Paplarjem
OBVESTILO GLEDALCEM
ODDAJE PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM
Ker prihajajo na uredništvo Gorenjskega glasa številni klici z vprašanji o terminih predvajanj oddaj, smo vam med dve desetini slovenskih regionalnih in lokalnih tele-
vizij, ki objavljajo oddajo, v nadaljevanju izbrali tiste, ki so sprejele ponudbo objave oddaj in so vidne v gorenjskem prostoru. . D. P.
KDAJ IN KJE LAHKO VIDITE?
TV ODDAJA
PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM
ATM TV KRANJSKA GORA - 50. kanal in GORENJSKI KABEL
- Radovljica, Kropa, Begunje, Žirovnica, Jesenice... (sreda, 18.20, četrtek,
20.00)
TV IMPULZ KAMNIK - DOMŽALE (petek, 20.50, nedelja, 20.30) TV MEDVODE (petek, 20.15)
TV NOVO MESTO - 41. kanal Trdinov vrh (petek, 21.30)
STUDIO SIGNAL LJUBLJANA (sobota, 20.30)
TV ŽELEZNIKI - 8. kanal (sobota, 19.00, torek, 20.50)
LOKA TV - 51. kanal oddajnik Lubnik (nedelja, 20.45, ponedeljek, 22.30)
TV ČAJNA PREDDVOR (ponedeljek, 20.00)
TV LJUBLJANA - 60. kanal oddajnik Ljubljanski grad (sreda, 20.50) TV ŠIŠKA (sreda, 20.50)
GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ se dosedaj ni odločila za predvajajo oddaje.
KUPON: TV KRANJSKA PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM Tel.: 064/246-782
Presenetiti želim:     Ime in Priimek:......................................................
Naslov:............................................. Kraj:.....
Poštna številka:............................... Telefon:
Predlagatelj: Ime in priimek:
Naslov:............................................. Kraj:.....
Poštna številka: ............................... Telefon:
OPIS PRESENEČENJA:....................................
KUPON POŠLJITE NA NASLOV AVTORJA PROJEKTA: DRAGO PAPLER, Benedičičeva pot 8, 4000 KRANJ, TEL.: 064/246-782
TV KIM V.ISK 1
Dokumentarni Program - Skupni Projekti
12. Alpski večer na Bledu
Dvakrat po dve vstopnici
Zdaj gre pa zares. Nekaj najpomembnejših nasvetov bomo objavili v Gorenjskem glasu še v petek, 8. maja, danes pa vam zastavljamo še eno nagradno vprašanje.
Kranj, 4. maja -Obljubili smo vam presenečenje. No eno takšnih, ki pa morda tudi ni presenečenje, je prav gotovo, da bo televizija Slovenija prvi del Alpskega večera prenašala že v nedeljo, 10. maja, popoldne v oddaji Po domače, drugi del pa prihodnjo nedeljo, 17. maja. Presenečenje pa nedvomno
Je, da bo prav ob etošnjem Alpskem večeru izšla tudi nova, že druga, kaseta in (morda že tudi) zgoščenka Alpskega kvinteta, odkar nastopa v novi zasedbi. Na kaseti z naslovom št- bo veselo je 14 skladb, posnetih v znanem studiu VM-RECORDS, organizator pa je tokrat Jože Antonič.
Zdaj pa k napovedanemu presenečenju. Zastavljamo vam vprašanje:
Koliko kaset je v svoji karieri v prejšnji in sedanji zasedbi posnel in izdal Alpski kvintet pod vodstvom Jožeta Antoniča?
Med tiste, ki boste točno odgovorili, ali pa se boste najbolj približali pravilnemu odgovoru, bomo izžrebali dvakrat po dve vstopnici pri mizi v Športni dvorani. Izžrebali pa bomo tudi tri tolažilnc nagrade in sicer trikrat po eno čokolado, ki jo je glavni pokrovitelj GORENJKA LESCE, d.d., pripravil posebej za 12. Alpski večer. Vpra-
šanje za tolažilno nagrado je: Kdo bo humorist na letošnjem 12. Alpskem večeru?
Vaše odgovore bomo sprejemali po telefonu v sredo, 6. maja, od 16. do 16.20 na telefonski številki 064/223-111. Dobitnike dvakrat po dve vstopniei, treh tolažilnih nagrad in dobitnike vstopnic na tribuni iz Kupona številka 5 bomo objavili v Gorenjskem glasu v petek, 8. maja. Vstopnice pa bodo vsi pravočasno dobili po pošti.
Izžrebani pošiljatelji Kupona številka 4:
Pravilni odgovor je ANSAMBEL AS, vstopnice pa dobijo: Vida Bobnar, Vasca 12, 4207 Cerklje; Angelca Ko-kalj, Se vije 34, 4227 Selca; Henrik Hohler, Tepanje 10/A, 3210 Slovenjske Koiiikv; Boris Hikel. Za žago 8, 4260 Bled in Nada Kepic, Britof 132, 4000 Kranj. Čestitamo in prijeten Alpski večer. • A. Žalar
ARION ODGOVARJA
ŠIFRA: MALO RAZVAJEN
Zanima me zdravje, ljubezen in prihodnost na splošno. Hvala za odgovor in lep pozdrav.
ARION:
Lepo se vam zahvaljujemo za vaše pisemce in lepe želje za nas. Presenetilo nas je, da ste si izbirali šifro, ki ni v skladu z vašo naravo. Vseeno vam bomo odgovorili po naših najboljših močeh. Ascendent v znamenju Device vam nakazuje, da ste oseba, ki ljubi red in disciplino. Vaša zelo pozitivna odlika je, da se znajdete v morju težav in problemov, da izkoristite tisti svoj smisel za analiziranje, da z lahkoto vidite posamezen vidik določene težave.
Zelo skrivnostna oseba ste, malce rezervirana in odmaknjena od sveta. Prav je tako, saj v svojem intimnem svetu transformirate svojo energijo in tako postajate iz dneva v dan močnejši in bolj odločni.
V zdravstvenem smislu se kaže občutljiv živčni sistem, zelo močno vplivajo na vaše počutje tudi vremenski vplivi, še posebej ob negativnih luninih vplivih. Zavedajte se, da se preko vaših rok koncentrira ogromno energije, zato morajo biti le-te nenehno v gibanju.
Za vas velja geslo "brez ljubezni mi živeti ni", kar se bo še posebno izpostavilo v letošnjem letu. Letošnje leto vam prinaša srečo in radost, ustvariti si morate pozitivne pogoje, še posebno ob polovici letošnjega leta.
V današnjem času, še enkrat poudarjamo, je v ospredju partnerstvo, Saturn vas s svojim delovanjem in s svojo močjo sili, da do potankosti uredite ta občutljivi in hkrati najlepši del svojega življenja. Želimo vam obilo sreče pri tem: ARION IZ CELJA Z GORDANO IN DOLORES
KUPON ARION ODGOVARJA
Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:.................
Kraj rojstva:................................................................
Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti):
Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1.
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-66
VSAK DAN OD 9. DO 03. URI
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-64
ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE
■ 063/481-881 CENA 1 MIN    156 SIT
VSAK DAN OD 9. DO 03. URI
GREMO V LIFE
RADIO KRANJ, 97,3
Sreda, 6. maja, ob 17. uri
oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter
Še en lep pomladni pozdrav!!
S Slavcem sva vesela, da najino oddajo spremljate v tako velikem številu. Zato vam tudi za sredino oddajo GREMO V LIFE obljubljava veliko dobre glasbe in lepih nagrad. Saj poznate PIZZERIJO OLIVA in ŠPORT ČARMAN iz Svetega Duha! Pa naš Gorenjski glas in DISKOTEKI LIFE! Bodite zato z nami jutri, v sredo, 6. maja, med 17. in 18. uro.
Kupon:
V LIFU BI RAD VIDEL:
MOJ NASLOV:
Kupone pošljite na RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj.
TUDI DRUGJE JE LEPO
- vsak četrtek ob 16.60 na Radiu Tržič RADIO • vsak torek v Gorenjskem glasu In reviji Otrok in družina irmrbri
Pozdravljeni popotniki v naši oddaji 30. 4. 1998.
Prvi maj je star slovenski praznik, na katerega nas opozarjajo postavljeni
mlaji po različnih krajih Slovenije in tudi različne prireditve • kresovanje, ki
so se odvijale v prazničnih dneh.
Po ljudskem izročilu je mlaj v davnih časih pomenil pozdrav mladi drevesni rasti v maju, ki ga je spremljalo ljudsko veselje, tudi: žegnanje, poroke, birme itd. Prav tako se je mlaj (smreka, bor, topol ali breza) po različnih krajih tudi v današnjih časih različno okrasen Vrh je ostal zelen, spodaj pa so ga In ga Se danes okrasijo s cvetjem (venci), različnim sadjem predvsem pa najdemo tudi spleteno veliko srce, vanj pa so bile zataknjene zastavice. Ob vseh teh prireditvah pa je /oživela tudi vsaka vas.
OČDLA
UČILA, založba, d.o.o , Tržič
Cesta Kokrikega odreda 18, 4294 Križe, SLOVENIJA, Tel.: 567 043
Sponzor, ki amo ga predstavili v četrtkovi oddaji, pa je ZALOŽBA UČILA. Predstavih pa so se takole:
Za sole in druge ustanove razvijamo naša kvalitetna učila, medtem ko smo širil javnosti bol) poženi po naših knjižnih izdajah. Poleg poučne literature za otroke leposlovja so v zadnjem času najbolj priljubljene naslednje zbirka:
- Kurja juhlca
- Horoskopi
Moja prva enciklopedija Bralca pa bi še posebe| želeli opozoriti na našo najnovejšo uspešnico TITANIC, ki bo predvidoma Izšla konec maja Nagradno vprašanje. Koliko knjig izdajo letno v Založbi UČILA? a) oko« 150 b) okoli 120 c) okoli 140
Odgovore pošljite do 7 5. 1998 na Radio Tržič. Balo« 4, 4290 Tržič za oddajo Tudi drugje je lepo
Nagrajenka prejšnjega tedna pa je MIKELJ AL J A Iz Žabnice, ki prejem pizzo po Izbiri v pli/erljl BAZENĆEK.
Pozdrav Janja Budlč in Zdenko Meglic
TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ
... je slovenska zabavno glasbena lestvica., na sporedu vsako soboto ob pol treh... na frekvencah 88,9 in 95 MHz...
Tudi minulo soboto vas nismo pustih na cedilu, saj ste lahko slišali vsaj delček tistega, kar ste izbrali s pomočjo kupona oz. glasovanja preko Gorenjskega glasa. Med pošto je segla sreča in nagradila zvestobo Marije Martinjak iz Cerkelj in Slave Mesaric iz Kranja. Čestitamo! Nova glasba, novi upi in vse kar sodi k Ta dobr'h 10 Radia Tržič, pa vas čaka že 9. S. Le pišite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Pa lep pozdrav od vase ekipe Ta dobr'h 10. „, Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. Rok'n' Band - Jagode in čokolada (J)
2. A. Smolar - Ljubosumnež (5)
3. J. Plestenjak - Teeneger (2)
4. D. Švajger - Ti si čas ustavil (2)
5. GIMME 5 - Poletje v avtu (2)
6. Društvo mrtvih pesnikov - Jaz vabim (4)
7. 12. nasprotje - Na zdravje (novost)
8. Zasavci - Tvoje oči so kot nebo (novost)
9. J. Rijavec in S. Weiss - Ti in jaz (novost)
10. Nova legija - Blondinka (novost)
KUPON
Glasujem za: Rad-a bi slišal-a:
VAŠA PESEM
w RADIO OGNJIŠČE	Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 urina frekvencah Radia Ognjišče. Za Vaso pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
PREDLOGI TEGA TEDNA 11. 5. 1998 __.	
Popevke: Zmagovalni pesmi
1. BALADA 0 TROBENTI IN KLARINETU - 7 PLUS Prel'SnJe8a tedna:
2. NASLONI SE NAME - ALENKA GODEC 1.    MAMA - PTUJSKIH 5
2.    KUKAVICA-ans.STOPARJI
& BRANKO ROBINŠAK 3. TISTI DNEVI - CHATEAU
Ne - viie:
1   VOZNIŠKI IZPIT - ans. VIHARNIK
2. ŠOFERSKA POLKA - Avsenik
3. AVTOSTOPARKA - ans. FRANCA MIHELIČA
VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavnu vižo;
trne in priimek:
Naslov: Pošta:
KOLOVRAT DOMAČIH
vsako nedeljo na valovih Radia Tržič
vsak torek v najboljšem časopisu, Gorenjskem glasu
Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 In 95 MHz, bere'® ^ te Gorenjskem glasu. Drugi mesec glasovanja za ansambel mesec ^ v odvija, za teden dni bomo glasovanje podaljšali, ker smo v Gorenjskem glasu "manjkali". . jevšek,
V drugem krogu vam še vedno predlagamo naslednje ansamble. Planika, Laufarji, ter tria Svetin Blejski tiro.
a d?90 Trž'^'
Izpolnjene kupone pošljite na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, ,|a s pripisom "za kolovrat domačih". Tudi kakšna nagrada se bo n
KUPON
Glasujem za ansambel: Moj naslov:
Veliko sreče pri žrebanju In na svidenje čez teden dni
mu
Voditelj oddaji Marijan Murko
GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOKI
Kosovelova 29, 1410Tagorje, telefon/fax: (0601) 71-Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče-
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, Izrežite, nae dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje.
a?oi zg°rn)
Nagrade so prejeli: Ani Treven, Sp. Besnlca 103. 'T cerklj« 08 Besnlca; Maruika Karun, Slovenska c. 32, 420/ «■» Gorenjskem In Matjaž Klas, Planina 32, 4000 Kranj.
Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti.
KUPON ŠT. 17
1. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Zlatolaska
2. ans. VRISK: Rozamunda mix 3 MODRI VAL Iz Kopra: Zapojmo Primorci 4. ans. GOLIČNIK: Moj prijatelj krokodil 5 FRANCI RAJGL & VESELJAKI: Oglarska - nov predlog
>
s
o
T-
co "č? E
in o
o co
JC 3
C "H
n S co —'
1} ti.
'O t cd 3 <d co
8 s c
o. "O cd
__KO
CD CO o
c S B
N S °
"S o
> C
9*93
CO C c C N t
• SA
jrr CO >0
|H
C CO -O O C o
o
1
a b
is*
> o c -
d) O. CO c~>
1*1 i
°"CD CO 5 CD > > 2 *
II lil
<S 2 c E*3
c 8 -S 1 fl •— N CO ■ cd o; >o iS g>
2 £75 § 5
O O 'O C?) C
§
1
I
N
2 9
src
CO
N > .Si,.
.ro jo cd
CO CO m 3 3 CO
E E"* o o S
AAa 75 cd .<£
o'
w co
S O
fll
o > o
E o -
oo
si
i i
ČL "C
0> tO
Q) co
* jcTo
O .rt, O .5>.
•N "g .2 a
cd, cd,.;^ (jj
o
B.H.S
o o <?
c c
> > i--
ca co 3
o jc
ca
ro > g
'"".SSL« o O  • =>
^o>
CO CO
tj > 3 o o o. S B M ca co
8%B
2 c -g
3 g °
'giu >
<D -O <D »OO o E — CD CD
2*1
o - j a) > o
oo e
° i
si
CD co -S jc
■2 > oo
H B k
JC J3 O.
« ° a
.« CD-
O "D E
> 3
ro ro co
O  ' •CD
lili
•SiS sil*
° TJ ,CD,7d
a> = 2 co čF ■ jc c
■> c ca B
2 p $ a>
° ro jo -j= co "'
.3
cu o. ca
tal
CD $
ca j* E
£ ČO
> g "5 .2, P k, <d c
o g gf 2*g *
^? tT!       CD O C g,
CD O CO C CO > O
I 2.
"O »o JC
82 *
CD TJ ~
a>
O * 3 «
b C C 0
w 2 2 i
SEg co cd o.
82 c c w;o
'6)> '-g ca £ ° tj 2 9
ca c w
f-B ^
■ ■B A o Si
2. _ §
■ B S <*> *
o o -Q
^TJ.fc!
ca cd
: W:čd co w
C ._
5 co ^
-S™ co co
-O
wC0
i= a:
c^^ co >--
5? 3 CNJ »O
CO JL
cčj o
O) {2
o 2 So 9 9 ca o N
C N a) co »o c
, CD
i5 co
JOCA) Z CO
co a>
K ;^
2.1
__co
> _
CO _^
o.«
3 .£
iS
cio _ bJl
— ^2 2 3 o.
iti g «2
9 g 3
n > ca
ti 11
W (D ~ £
O) lo o 51 o co -g o
o > «
E o.
co
5 * -9 to - E 8.^-2 illtll
iS o
CD
TJ co TJ
9 m
CO
il
^ i« 3
i?
O O
a.
(O
O o
o ca c c tj — > ___
CO £ TJ
o <i> co o "2 £ 91
S g e
TJ O. tO
O-D-Cl o CT
c3 °-2 o>o,tj
.2. > c
° o i 3 ti
II s
O N •
lil
o §?a
8*a
»si
N CO
"S
Q.'to
a > co
O
> o o o >
C0
2 n~
ti) CO C
E i* .
c ca c -
r- o o. ca En n p I 'tj E
o. > o.
3 " CD
p- ca ^ .£ tj >w 2 C 2
O. co -fc
n-55 B
CD C0
c c c
ca" co S > »
iS > tr
co *= O
HI Ml
>co -c ca čd" cnr" S3.2 9 n "O a>
|*|
C0 r- c
Hi
Hi
ca co » o "3
-r -w ■5*
c c ččT
> 0) N
O O) TJ O
[ q n n c .
E * a? co a) fo
ca p > ■£ o o.
ro B o a-2 o
£ -g 3 >
o
•3 ro ~ jc c ii . ro co OTjl
E B ro '
o
o b P
> 3 O
2 c p
CD C
.#8 a> 8
,jč s: S OT E
t5 ro
lTii!I i s £ o j
3 i    • 2 I
O
Ul
m o o -j o o
Ul
z
O -I
89
ml
CO CD
ro O O. O TJ N
2 cd E ro^&I
— C — jj.
s=l3
.a jc .o -i= .S2 ro c >
lili
E o a>
>S ro o
!>I
O co w ^ o
ca £
Is-
P13 E >to
19 Ni
S| 8 ii ro -o w
cd — jc
o — -
"8 J
O)
*- o
d) C 00
.2. to' = to 5.93?
Č 0>2 CD
> c o c
._ ro t; n
ro ro !o to o
-9 C O 3 _J
«,!S2 r
£č 12
iS N g
ro o ^
2 c c c Ejd
CD ° 2
c «8 S 2
ro .ro a- co
iz ^ a>
o c a> E
t= •- > -
a? £ 2 9
w cd cl"S
"8 .
— CD jc
ro «>
e-2
E w ;c B "g I
Rrog. . lili
ro o
it!
2ro o
iS S Nt
2 o cd ro .
0 . ro
3 27
1 tli
3JC C 2 C0 C f-
— n 3> •-
!«fl #111
jc E - 2
— i: U N ■O   g O o O
O. c _ 2 ^
o > o E
> . ro c
&£!•§.
"O P «0,3 o fc.ScJ .»E (i)-cd o c .SS.
a5^g oP RS > ro
CD c CD CD
> 3 ČT c
lip
ro .o o tj z oz 5
E CD m 3
O H- c
°^ C:=-
c c c c
2 iS g c
— cd P ca
c K § jc
ca
N C0 p .D
c jc.| ro 2 v £ g goro^
O jc TJ n
co " jc.E °-co
J 3 « O
1*11
g . TJ C Jrr- N O 00
3 O > o
UJ
I
<
S
O
o z o o > o
Q O >
CD d
I 8
o
i e
10 E co B o
Cl
—       n ra
x: 'e ~ o ro 5-, o.-^ c ca g5    co >
d C 0) (D 0)
*lifl
g 2 O JC _§
2Al?l
'N S CO CL CD O _q TJ 3
EoTJJJ*
S-B ■
2 n >
SI 8.51
O JC      »O §
o
OTJ-~ O
CO >
_ ca o 2,'co
CD >0 "H DJ o
-S roTJ 02-5
ro s
B, cd
6 g -ro .E. cd
o
ro 5.1?
2 3
co 2
c o
fi E
00 >
ro "g jc Q-9 © j£ > o 3 o c
CD ._:
It
iS -&% 75
2 a.E
E.9>.g
en ro o
e a .g.
o 2 01 cd 5.&H
"F"    :=T C0 >
S    7d c ®
i t<l
E ro 8 > "    ro ** 2
Rtu
-cof*
.« .00
ro« 2 Sfa
$ TJ >u
> ^ >00
75 ^ro .ro, °-
7i> "0 ' co -tj ro ;2 0 c ro
> 3 c
II
CD
Ul Ul
oc
O O
z
Q O > O
o o >
< z
D
8 £ E
-=       S ro
>
o -
« > cSto 3
ro O o Cl cd
ro £ -§S5?c *
vi    m n
_ O
ro CD jc
N C . O CD ^
:i"|'o
"i 2 E i^-g >
cd co
i i
Ho .9i.ro
2 'g >o Ul
C O 3
E := jO
o ro o
ft c
CD
i p
'•2 «
6-£ P a> 5 > 7o.ro o c
3,2"
>o cn o ro Ex3
-0 g O Cl
ro JS c e ._ cd
if#
33 E ro
a° c
" o cu
to e p
03? 3
c o jc
»n > o
«r
yjcl5
m <JJ
2>o o Cl 3. jc
iti
jc ro cd
lil
2 5 CD
jc g £
CD
sil
A c?
J
fi
E|
-0 3
o B
co o
ro 'I ro o
cd ro ^
1 ii
TJ JC
C C0 C
5 č? co
«3
2 > TJ
n o c
** iS ro
i .275
■2 II.
ro f- c s
ro. fT 2 'O
Cl
C0
c <» t
9- ro _ m n e ro
= bJZ,
s Ii.
-ili'
m C C
"8
SE
CD CLTJ
« <? O 111 r »
n e > o •= o
11
OBČINA OBLED
ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO objavlja naslednji
OGLAS
8 dodelitev pomoči kmetom iz občine Bled v skladu s sprejeto razvojno strategijo kmetijstva in gozdarstva v občini Bled.
' 'SOBRAŽEVANJE IZ KMETIJSTVA
"Sofinancira se 50 % stroškov vlagatelja - kmeta °kumentacija: račun in seznam udeležencev izobraževanja
1 ^VOJNI PROGRAM
za posojila in sicer: okoče vzdrževanje in repromaterial 10 %, ^ojne in ostale investicije 20 % °Driova črede 20 %, rw?vb« 40 %.
Dr>» ^entaciia: Pogodba, iz katere je razviden namen posojila in ^"■allo o plačanih anuitetah.
- Do ^°*'nanc'ranie obdelave zemlje:
ručanje posesti kmeti|ske zemlje v kosu, 10 % nakupne cene (cenik
Ranega cenilca) Pnmeru zamenjave zemlje se krijejo stroški prepisa (overitev j^godbe in stroški zemljiške knjige)
l<aj |"n*ntaclja: kopija kupoprodajne pogodbe in mapna kopija, iz r« |e razvidno povečanje v kosu
'• Sofinancira se realna obrestna mera plačilnih anuitet v tekočem
najemn ,*akupn
•na za obdelavo kmetijske zemlje, 10 % najemnine ali
Doku M°'ne 'cenik najomnin ali zakupnin sodnega cenilca): 2em|,m*nt8c''8: koP'ia najemne pogodbe.
j ia mora biti obdelana skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih. ■ 50 a?"nanciranlo razvojnih programov:
-,  * Se sofinancira semenski krompir, nabavljen pn KGZ GOZD BLED, 'ava programov za pridelavo vrtnin, sadjarstva In prireje mesa.
PniJuLlZA 2EM1-JE IN KRME se sofinancirajo 70 %. Dok,,!>zblra KQZ GOZD BLED, z.0.0., Za žago 1a. ^umentacija: račun.
-^fJ'^NJE OPREME:
-^."strojev
^anc,rase50%cene
dT*«KGZ GOZD BLED, z.0.0., Za Zago 1a. 5 Soc   on,aciia: račun od pooblaščenega servisa.
vetn!!5AN<?,RANJE VETERINARSKE PREVENTIVE IN REPRODUKCIJE
•22281 Potiva
- pnnra       *e mastitisa 40 % stroškov, Praventhf na       in oh'evitev 20 % stroškov.
ivo opravlja pooblaščeni veterinar Veterinarskega zavoda ^Produkcija:
?a8rC!ln'evanie krav na nižinskih m hribovskih območjih 1.500,00 SIT
- osem« 0Semeni««v,
osemenitev8"'8 k™ ™ viSinskem območ|u 2.000,00 SIT za prvo
°semSevan'e svini sofinancira občina 50 % cene
Obč        n,e opravlja pooblaščeni veterinar Veterinarskega zavoda.
uPo4t«u^!lnancira Veterinarskemu zavodu. Veterinar izstavi račun z že ^ an° subvencijo
Za osemenjevanje na planinah občina povrne kilometrino.
Občina sofinancira rejo žrebca z razliko do normiranega števila kobil letno.
6. ZAVAROVANJE ŽIVINE:
Občina subvencionira 5 % letne premije za zavarovanje goveje živine. Subvencijo za zavarovanje občina plača direktno zavarovalnici.
7. SOFINANCIRANJE PROIZVODNJE MLEKA IN PRIDELAVE HRANE:
Proizvodnja mleka:
- sofinanciranje naprav za analizo mleka,
- zbiranje mleka do mlečne ceste,
- vzdrževanje skupnih in individualnih bazenov 5 % stroškov,
- nabava skupnih in individualnih bazenov 5 % cene,
- analiza mleka na somatske celice za vse rejce, ki oddajajo mleko v mlekarno.
Za upravičence ureja KGZ GOZD BLED.
Pridelava hrane:
- prireja mesa MPG 10 %,
- prireja mesa telet 10 %,
- prireja mesa mlade ovčetine 5 % (pogoj je, da se pase na registriranih planinah in da je občini predložen pašni red)
- prireja mesa žrebet 5 %,
- izdelava mlečnih izdelkov 10 %,
- ostala tržna pridelava, prodana skozi zadrugo, 10 %,
- regresiranje žetve 30 % s priloženim uradnim računom.
Poseben pogoj za uveljavljanje regresa je, da ima vlagatelj pogodbo o odkupu s KGZ GOZD Bled, zaradi uveljavljanja pridelkov oz. izdelkov. Vlagatelji, ki uveljavljajo regres za mlečne izdelke, jajca in še za nekatere druge proizvode živalskega izvora, morajo imeti soglasja veterinarske inšpekcije, da izpolnjujejo predpisane pogoje za pridelavo in predelavo proizvodov živalskega izvora za široko potrošnjo. Vlagatelji, ki uveljavljajo regres za mlečne izdelke, morajo imeti soglasja zdravstvene inšpekcije in izpit o higienskem minimumu ter imeti dokaz o rednih živilskih pregledih. Regres obračuna KGZ Bled enkrat mesečno.
POSPEŠEVANJE ČEBELARSTVA:
- regresira se tržna prodaja domačega medu na območju občine Bled. Upravičenec je čebelarsko društvo.
8. SOFINANCIRANJE POPRAVILA TRAKTORSKIH POTI IN UREDITEV ZEMLJIŠČ
Sredstva so namenjena za sofinanciranje popravila poljskih traktorskih poti v obdobju od 1. 12. 1997 in 1. 12. 1998.
Pogoji za pridobitev sredstev za traktorske poti:
- površina kmetijskih zemljišč, ki za dostop koristi navedeno pot, mora biti večja od 5 ha
- navedba k.o., številk, površin in lastništva parcel, ki imajo dostop z navedene poti,
- vlogo morajo podpisati vsi lastniki, ki vzdrževanje financirajo,
- stroške vzdrževanja ugotovi s pomočjo ustreznih strokovnjakov KGZ Bled in kmetijsko svetovalne službe.
Pogoji za pridobitev sofinanciranja ureditev zemljišč:
- dovoljenje na oddelku za urejanje prostora občine Bled
Vloge z ustrezno dokumentacijo, naslovljene na Občino Bled, sprejema Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Bled do 1. avgusta 1998. Višino sofinanciranja bo na osnovi prispelih popolnih vlog, višine sredstev in predhodnega terenskega ogleda, določil Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo.
SKUPNO DOLOČILO za vsa točke:
Sredstva se koristijo do porabe proračunskih sredstev, namenjenih za te dejavnosti po odloku o proračunu Občine Bled za leto 1998.
Bled, 20. aprila 1998
Vinko Gole, dipl. ing. ŽUPAN
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike prenočitvenih kapacitet (hotelov, motelov, penzionov, kampov, turističnih kmetij, gostišč, apartmajev, sob) na območju Upravne enote Kranj (Mestna občina Kranj, Občina Cerklje, Občina Preddvor, Občina Šenčur, Občina Naklo), da vložijo zahtevo za izdajo odločbe o kategoriji nastanitvenega objekta. Obrazce, ki jih je potrebno priložiti vlogi, se lahko dvigne na vložišču Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, v času uradnih ur: vsak dan od 7.30 do 15.00, ob sredah od 7.30 do 17.00 in v petek od 7.30 do 13.00 ure. Rok za oddajo vlog je 7. junij 1998.
Postopek kategorizacije se začne na zahtevo stranke in se izvaja v skladu z Zakonom o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/ 95) in Pravilnikom o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št. 27/97).
Dodatne informacije se dobijo na telefonski številki 373-279 Oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo, ekonomske odnose in razvoj Upravne enote Kranj.
Načelnik Metod Ferbar, l.r.
Tel.:326-995
EXOTERM Kranj, d.d.,
vabi k sodelovanju kandidate
s IV. stopnjo strokovne izobrazbe
kovinske ali elektro smeri
za delo v proizvodnem procesu družbe
(izdelovalec Al-prahu).
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, z možnostjo podaljšanja.
Prijave z dokazili za izpolnjevanje pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
EXOTERM Kranj, d.d., Struževo 66, 4000 KRANJ
Torek, 5. maja 1998
ZAHVALE
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
V SPOMIN
O, vedel sem, da vse nekoč bo prah, da luč le kratke ure bo gorela. (A. Gradnik)
Danes minevata žalostni dve leti, odkar ni med nami več naše ljubljene mami in mame
MARIJE DRAKSLER
gostilničarke z Labor
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke, postojite ob njenem grobu.
Hčerka Marija z družino
ZAHVALA
Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje le ječi.
Ob smrti naše drage žene, mame in babice
MARIJE ČUJIČ
rojena Perne
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prav lepa hvala podjetju Navček, d.o.o., pevcem za zapete žalostinke ter Francki Frank za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI April 1998
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil oče, dedek, pradedek, brat in stric
JURIJ RUPAR
p.d. Močilsk Jurče
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Občine in Upravne enote Škofja Loka za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujem se tudi podjetju AKRIS, gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, dr. Zamanovi za dolgoletno skrb ob njegovi bolezni. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Sin Franc z družino in ostalo sorodstvo
A J
OSMRTNICA
V 61. letu starosti je umrla
CECILIJA DELAVEC
roj. Hudobivnik iz Kranja
Pogreb bo danes, v torek, 5. maja 1998, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
Žalujoči: mož Miha, sinova Zvone in Roman z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, pogrešamo te vedno bolj, povsod si z nami ti navzoč.
Danes, 5. maja 1998, mineva leto dni, odkar nam je huda bolezen vzela
ANTONA ZUPANA
i/ Krope
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric
JOŽE GRŽELJ
vi Cerkelj na Corvnjskem
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem Doma upokojencev Kranj za izrečena sožalia, podarjeno cvetje in sveče. Se posebna zahvala pevkam za tako lepo petje in gospodu župniku. Zahvala tudi pogrebniku Jeriču.
Žalujoči: /ena Mariju in hčerka Marija / družino Cerklje, 21. aprila 1998
ZAHVALA
Sol-a, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala ,<■ tišina, ki močno boli.
V boju s kruto boleznijo je prenehalo biti srce naše dobre mame, stare mame in babice
1 hi,u.0
MILENE REŠ
iz Kranja, Ulica Jaka Platiše 17
8 nam V l/'',ul>l M' ls^"'i>" /ahval|iijemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, vsem, ki >ti 11 v nal'e/)ili dn< h stali oh strani, vsem, ki ste se poslovili od nje in jo spremljali na njem zadnji
""»'em   ' VVsrm /a Gažena so/alja. darovano cvetje m sveče. Posebna zahvala zdravnikom m '""iio,- v"| /,|'av'Uvi,,'"'u osebju Instituta za pljučne bolezni (iolnik za plemenito skrb in nego (ei l'i)|1|r,  . J11   njeno boleznijo, lepa hvala gospodu župniku iz Pi im si < >\-v. a za poslovilni obred ter
Vtem imenovanim m neimenovanim Se enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni Kranj, 22. aprila 1998
V SPOMIN
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ura, dan in noč, povsod si z nami ti navzoča.
28. aprila je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami naše drage mame
ANGELE SKAPIN
VSI NJENI
ZAHVALA
Tišina, tišina, tišina ...
(samo veter v brezah mrmra).
Nikogar - le zvezde in mi
in žalost okrog srca... (I. Minatti)
Ob izgubi naše ljubljene
JELKE OMEJC
Težko je razumeti, da ni več njenega smeha, njene tople besede, ki nas je opogumljala in spodbujala, njenega nalezljivega optimizma. Nikdar in nikoli več ... Ostaja praznina, nemi krik boleče trga srce. Samo ena želja je, v nebo vpijoča, da jo še enkrat uzremo in ji povemo, kako močno jo imamo radi in kako neskončno jo pogrešamo... Veliko vas je bilo; sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev, ki ste jo pospremili v tihi dom, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in nam v težkih trenutkih slovesa ponudili roko. Vsem iskrena hvala. Hvala tudi pogrebni službi Navček za prijaznost, njenim nekdanjim sodelavcem za občutene besede slovesa, pevskemu zboru ter gospodu župniku za lep obred in besede tolažbe. V naših srcih bo živela dalje...
Njeni Pavel, Matjaž, Saša, Jure
ZAHVALA
Se pomlad je prebudila, narava zacvetela, nam ljubljeno ženo, mamo vzela. Mirno mami je zaspala, vsem nam tiho slovo je dala.
V 56. letu smo nepričakovano izgubili mami, ženo, staro mamo, sestro, taščo
LJUDMILO GRILC
K« JRSD s Trate pri Velesovem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ga. Silvi Jenko za takojšnjo pomoč. Posebna zahvala i-re moškemu pevskemu zboru Britof, kolektivu fBI, kolektivu Oljarica Britof. Hvala tudi pogrebni službi Jerič in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njeni: mož Jože, sin Sandi z družino ter sin Rado Trata, 23. aprila 1998
OGLASI
Z Gorenjskim glasom na prijeten majski izlet
Majska sobota v Termah Topolšica
* * *
Če telite biti na enem od dveh Glasovih izletov to soboto, 9. maja, v slovensko Primorje, v Fieso in Piran, ali v Izolo, v Simonov zaliv, bo treba s prijavo zelo pohiteti. Danes je pač te prvi majski torek, mimogrede bo sobota. Prispevek k stroškom za izlet v Simonov zaliv je samo 2.500 tolarjev (za avtobusni prevoz in kopanje), vendar to velja zgolj za naročnike Gorenjskega glasa in drutinske člane; za ostale tisoč tolarjev več. Glasov izlet v Simonov zaliv bo vodila
Boiena AvseCj izlet v Fieso in Piran pa Marija Barle.
* * #
Tretji Integralov kopalni izlet z avtobusnim prevozom v Banovce po neverjetno ugodni ceni 3.500 SIT bo to soboto, 9. maja. Na celodnevnih izletih v Pomurje Integralov avtobus pelje na relaciji TrtiČ-Radovljica-Kranj-Skofja Loka-Ljubljana-Radenci-Banovci (in zvečer seveda v obratni smeri). V Banovcih bo, poleg kopanja v enem od štirih bazenov in utivanja na največjem pomurskem vodnem toboganu, tudi zgodnja večerja - in vse to za ceno 3.500 tolarjev na osebo, za otroke do 12. leta gratis. Za naročnike Gorenjskega glasa super ugodnost: celoten izlet stane zgolj 3.000 SIT!!! Naslednji Integralov kopalni izlet bo prihodnjo soboto, 16. maja, zatem v soboto 25. maja. Za izlet to soboto so do vključno petka prijave z vplačilom akontacije sprejemajo: Integral Trtic (telefon 561-081); TA Jupiter na avtobusni postaji v Ljubljani; malooglasna slutba Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju (telefon 064/223-111 ali 223-444); turistični društvi Radovljica (na avtobusni postaji) in Škofja Loka (na Mestnem trgu). In najvažnejše: tudi na vsakem Integralovem kopalnem izletu Gorenjski glas, Radenska in Integral poskrbimo za prijetno vzdušji -nagradnimi igrami ter z Matijovčevim šnopsom - za pravo domače sadno tganje je Kmetija Jeglič iz Podb režij lani in letos prejela "Zlato priznanje" na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Zadnjo aprilsko soboto je na prvem Integralom izletu v Banovce za perfektno razpoloienje poskrbel voznik Viktor Novak, ki je izletnike peljal ■ najnovejšim Mercedesovim avtobusom, izdelanim v ljubljanski Avtomontaži, odžejali smo se s Pepsi colo in Pepsi bo z nami tudi to soboto. Za samo tritisoč tolarjev /cena za naše naročnike/ oziroma za 3,500 SIT, Vam Integral Tržič in Zdravilišče Radenska vsako soboto zagotavljajo udoben
prevoz v Pomurje, kopanje in kosilo.
* # *
Glasove izlete pripravljamo predvsem na podlagi predlogov in Želja naših bralk in bralcev. Očitno so zaloge z zadnjih nakupov v Alpe Adrii pošle, kajti kar veliko predlogov smo prejeli, da ponovimo poldnevni izlet v Italijo, v Furlanijo Julijsko krajino do Pontebbane in mega nakupovalčnega centra Alpe Adria. Izlet z ALPETOUR-JFM POTOVALNO AGENCIJO, a\a\, Kranj bo sredi maja. v soboto, 16. maja. Odhod avtobusa bo iz Škofje Loke, s postajališči do Kranja, Radovljice, Lesc, skozi Žirovnico do Jesenic, Mojstrane in Kranjske Gore. Prispevek k stroškom izleta: I.VOO SIT t;.a n,imenike Gorenjskega glasa in družinske člane), za nenaročnike tisoč tolarjev več. S slatnim pecivom PEKARNE MAGVŠAR iz Lesc bomo poskrbeli za popotnico, Matijovčev šnops bomo tudi v:_cli s seboj, kratkočasili se bomo z nagradnimi igrami ... Majski izlet v Alpe Adrio v Italiji bo vodila Marjetka Kocijančič.
* * *
Že kar veliko mesecev je preteklo, odkar smo zadnjič
pripravili Glasov izlet v TERME TOPOLŠICA. To naravno
zdravilišče je med Gorenjkami in Gorenjci zelo priljubljeno,
:aio ga bomo obiskali v soboto, 23. maja, ko nas bo z
Mercedesovim avtobusom peljal Pavel Drinovec. Izlet bomo
začeli v Tržiču, spotoma zavili do Radovljice, postanki bodo
še v Kranju. Škof ji Loki, Vodicah in Mostah pri Komendi. V
Topolšici nam bodo predstavili zdraviliški kompleks, dovolj
Časa bo za rekreacijo v pokritem bazenu, tuai za odlično
kosilo v hotelski restavraciji bo poskrbljeno, med vožnjo pa
za popotnico in vse, kar sodi na prijeten izlet Prispevek k
stroškom izleta: 2.800 tolarjev za naročnike Gorenjskega
glasa (in družinske člane tuai), za mlade do 15. leta 500 SIT
manj IzUtt bo vodila Mir jam Pavlic.
m * *
Informacije in prijave za vse Glasove i.-lctc po telefonu 064/223-444 a malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/223-1II = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob otmodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tuai, kje bi želeli počakati Glasov avtobus Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: nekateri, ki se prijavite za Glasove izlete, v tem rezervirate sedele, pa se zatem tik pred zdajci v zadnjem tednu pred izletom premislite, dejansko onemogočite udeležbo nekomu drugemu. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za /N f EGR\LOVE kopalne izlete v Radence je ob
prijavi potrebno vplačati akontacijo.
* * *
Na Glasovih pomladnih izletih v maju bosta z nami:
PIVOVARNA UNION
Zakrpajmo razpoke
Potresov ne moremo napovedati, ne moremo jih preprečiti, lahko pa pomagamo ljudem, kijih prizadenejo.
DOBRODELNA PREDSTAVA BO V PETEK, 8. MAJA, OB 20. URI V KULTURNEM DOMU MENGEŠ
J. Orton: DAN NOROSTI komedija
Ekipa predstave bo z medijsko podporo RADIA HIT in A KANALA odigrala dobrodelno predstavo, katere celotni izkupiček namenjamo prizadetim v potresu v Bovcu.
Akcija bo potekala preko Rdečega križa.
Igralci BORUT VESELKO, MIRJAM KORBAR, NINA TVANIČ, JOŽEF ROPOŠA, UROŠ MAČEK, JERNEJ KUNTNER, GAŠPER TIČ, režiser BRANKO DJURIC, producentka URŠKA ALIČ ter ostali sodelujoči se tako odpovedujemo honorarjem in vabimo tudi Vas, da nam z nakupom vstopnic pomagate zakrpati razpoke v Bovcu.
Vse dodatne informacije lahko dobite v Kulturnem domu Mengeš na telefonski številki 061/737-101 od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
baufHax
Akcija velja
samo do 16. 5.19»8
MEDENINASTA KLJUKA VIOLA-2 BB
s povratno vzmetjo, polirana površina
(l.b55 SIT neto - 1.985 SIT bruto*)
MOBILNA SATELITSKA NAPRAVA
Primerna za kampiranje, avtodom ali vikend. Garnitura vsebuje parabolo z ustreznim montažnim priborom, LNC sprejemnik, 12/230 V z 250 kanali, dve scart vtičnici, obsežno dodatno opremo in PVC-kovček.
(25.429 SIT neto - XI515 SIT bruto')
SATELITSKA NAPRAVA EINHELL
Parabola i/ jeklene pločevine, premer nO cm, digitalni I N(' sprejemnik z 250 kanali, za ASTRA IA-D, scart vtičnica.
(16.545 SIT neto • 19.855 Sil bruto*)
VRTNA CEV ..SMARAGD
črna/zelena ali prozorna, možnost vsestranske up°ra ' dolga življenska doba, ne Vsebuje kadija, največji pn B ca. 12 barov pri 20° C, 25 m, 1/2"
(776 SIT neto -91| Sli brulo*
AVSTRIJA
BELJAK - VILLACH, Maria-Gailer StraGe 28, Tel. 0043 / 4242 - J^pG, BELJAK - VILLACH, Behringstr. 24, Tel. 0043 / 4242 - 42 3 66 - VVOLFSB Qt Klagenfurter Str. 41, Tel. 0043 / 4352 - 30 2 16 - CELOVEC - KLAGENFURT, Gerbervveg 46, Su . Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel 0043 / 4232 -
Teh: Z2Z-&00
MALI OGLASI
223-444
APARATI STROJI
IZPOSODITE SI VIDEOKAMERO ^ONV, uporaba je enostavna, pos-2^_pa odlični. 18222-055 7731
Prodam SIP - o v PAJEK na dva 9^ena. Šenturška gora 3, Cerklje
Prodam PUHALNIK za seno z Rotorjem ali brez, DVOBRAZDNI t^UG, OBRAČALNIK za kosilnico in j^URKO za seno. S802-211 9104
pfodam TRAKTOR Zetor 5011 s ^oslmico, montirano spredaj. Q461-
^__ 9113
,prod
ko^ , m SAMOREZNICO s puhalni-Sg^jJItra. 3733-713 911a
pfodam ZAMRZOVALNO SKRINJO ^350 |, varčno! Q323-468 9U1
star^a-am I«.
?iar<sjše j2de|av
2? ©451-601
,prodam rabljen BETONSKI MEŠA-!i^a311-852 9151
ij^dam MOTORNO ŽAGO Stihi 025. ^2^|"ovo. S403-690 9152
Jj^ACNl OBRAČALNIK in ZGRABL-7^NlK SIP - 220 prodam. «311-
9159
vProdam NAKLADALNI DROG in ^RNOSTNI  LOK za TV 732.
*^304 9163
.T/Odam skoraj nov KOMAT 23 co! !!^3-488 9167
,Pr°dam KULTIVATOR Muta + freza Mate'a 9i790ranie). Torkar, Kontno 14, Bled
^69dam STR0J za sekanje usnja. '"503 8181
t\2fi P^C' (rabljeni) prodam za M SIT. «324-603 9239
ro in poceni
SPOJNI TUKI
«41*16, Mob,:0609/B29-514
ko&Nlco Ohmpija z sedežem za '1° travnikov, prodam. «801-525
*Po~ '—~
BOmrI0?"' ceni prodam PLINSKE -j^^m3 kom). «461/030 9266
ce^f"1 "ov ŠTEDILNIK po polovični poD 'nD°KNO 1.30 m x 1.00 m. "■^l^djiLibelj 145, Tržič 9274
^4°?ia^r PAJKA 230' mal° rabljen. ~"54 a.n,
PIBERIJA
Prodam PUHALNIK Tajfun, silokom-bajn SK 80, KRAVO simentalko 7 mesecev brejo. «491-574 9302
GR. MATERIAL
Lamelni in klasični parket, smrekov opaž in ladijski pod, prodam. Koselj, 0609/619-282 4013
Suh, SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave!
«641-103 7096
Stopnice-kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne - velika izbira iz uvoza. «064/806-026 7901
Ugodno prodam STREŠNO KRITINO Dravograd 2000 kom., staro 6 let. «461-852 9092
Prodam suhe SMREKOVE DESKE, 8 cm. «691-676 9109
Prodam LETVE 5 x 4 in DESKE 25 mm. «731-125 9117
Prodam nerabljen STREŠNIK Novo-tex, cca. 2000 kom. «471-435 9169
Prodam jezerski letnjak debelina 5 cm cca 4 m2. «633-216 9282
Prodam borove napušče po ugodni ceni. Tupaliče 59 9287
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram MATEMATIKO za srednje šole in fakultete.«332-613 9108
Instruiram MATEMATIKO za osnovno šolo. «221-762 9127
Instruiram MATEMATIKO za OŠ. «632-439 9208
Uspešno instruiram matematiko in fiziko za OŠ in SŠ. «242-072,
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. «641-412
7095
Kupim BETONSKE STEBRE za ograjo. «332-334, zvečer 9251
LOKALI
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center v bližini občine oddamo cca 80 m2/l., za pisarniško ali drugo mirno dejavnost, KRANJ Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ Kokrica oddamo delavnico cca 200 m2, 55000 SIT/mes., ŠKOFJA LOKA oddamo živilsko trgovino, 94000 SIT/mes, NAKLO okolica oddamo opremljeno okrepčevalnico, 94000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 nse
V najem oddam opremljen, vpeljan FRIZERSKI SALON v Kranju. Tel.: 401-420 in 227-014
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: KRANJ (mestno jedro) proda mo nove poslovne prostore z vsemi priključki 69 m2, 11,5 mio SIT, KRANJ KOKRICA prodamo trgovski lokal s skladiščem in parkirišči, cena po dogovoru, KRANJ (strogi center) trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji. DOM NEPRFMIČNINE, 22 33-00, 0609/650-123 TW
KRANJ STRANIŠČE ob cesti na parceli cca 1300 m2 prodamo večji poslovni objekt. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 IM7
Oddam POSLOVNI PROSTOR v Kranju «226-359, po 17. uri 9270
PRODAMO KRANJ, center, poslovni prostor v pritličju in v kleti, 70 m2, CK, telefon, novi priključki instalacij, cena po dogovoru. VVILFAN Nepro mlčnine, 360-270 »272
POSLOVNI PROSTORE ODDAMO KHANJ Stražišče 130 m2/PR ob cesti za mirno dejavnost, lekarno, drogerijo, frizerski salon ipd DOM NEPRF-MIČNINF, P2-33-00. 0609/650-123
Cesta na Rupo 45, 4000 KRANJ ■U Tel.: 064/245-125, Fax: 064/245-124
pro|zvaialca GRES DE NULES - KERABEN (ISO 9001). parnične ploščice za kopalnice in kuhinje J2*o kvalitetne talne keram.čne ploščice, ftudi za terase, ^alkone) - keramična tla prihodnost) MARATHON -spornost, pestrost, higieničnost, varnost m stil. U<*ODNl CENE, POPUSTI
• NnHIKA ,ZBIRA KOPALNIŠKFGA POHIŠTVA
- ka,,??0 va™ tudi:
- eno'I   kadl- PrSne naslone
- okm      me&alne bateri|o
OhiT       talne Dloiče ter stenske in stropne obloge *Srj^r? Tnas v naie,T1 razstavno-prodainem satanu vsak dan od ^900, v soboto od 9.00 do 12.00. VABLJENI'
STROJNI TLAKI -ESTRIHI
tel.:0609 GZ5474 061 812 608
KOLESA
Prodam dobro ohranjeno dekliško KOLO. «226-309 9176
MOTORNA KOLESA
Prodam MOPED APN 6, v zelo dobrem stanju, cena po dogovoru. «647-030 9177
OBLAČILA
Prodam dekliško belo OBHAJILNO OBELKO. «331-605 popoldan 8946
Prodam POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, italijansko, zelo bogato (biseri, čipke), št. 38/40, cena po dogovoru. «622-322 9134
NEVESTE - izposodite si pravljično obleko pri RIJI, vsak dan od 16 - 19 h «472-737 9168
NEVESTE - obiščite izposojevalnico RIJO v Naklem in si izposodite pravljično obleko. «472-737 9225
OTR. OPREMA
Ugodno prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK iNGLESINA, temno modre barve. «328-018 9098
Ugodno prodam OTROŠKI STOLČEK in RISALNO DESKO A1 formata.Zadravec. Vešter 13 A ŠK.Loka.
Prodamo dve OTROŠKI KOLESI. «718-476 9170
Prodam MODER OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, velika kolesa, 20.000 SIT. «564-073 9283
OSTALO
Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite ZBIUE 22, »061/611-
078 7919
PREPROGO, bež - rjavo, 2 x 3 m, prodam za 10 000 SIT. «557-987 popoldan 9135
Prodam udobno LESENO PASJO KOČO, primerno tudi za večjega PSA. «622-327 mih«
PRIDELKI
Prodam SENO in nekaj semenskega krompirja. «422-610 9101
Prodam SENO in O TAVO. «685-517
Prodam S F NO in OTAVO. «641-361 od 15. ure dalje 9111
Prodam SENO. »310-010 9124
Ugodno prodam kvalitetno SENO in OTAVO v balah. Babni vrt 3, Golnik
9131
ZEMLJO za presajanje ROŽ dobite na »242-686 9186
ULEŽAN GNOJ v vrečah za samo 300 SIT/kom, prodam. »242-686
9187
Prodam JABOLČNI KIS. »460-048
Prodam KROMPIR Desire, primeren za seme. Cena 30 SIT. «731-096
Prodam večjo količino SADIK zgodnjega ZELJA Tucana F 1. «061/612-
428 9243
Po ugodnih cenah prodajamo SA DIKE balkonskih rož in zelenjave «451 532, popoldan 9248
Prodam SENO in GUMI VOZ 3 t nosilnosti. «731-009
POSESTI
HIŠE PRODAMO: KRANJ v mirnem okol|u manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 16 mlo SIT, KRANJ Naklo večjo poslovno stan. hišo z vrtom na dobri lokaciji, BLED enodružinsko hišo dvojček z vrtom, cena po dogovoru, BLED okolica večjo hišo 7 vrtom, 250 m2 bivalne površine primerne za turizem, 31,6 mio SIT, BLED novejšo hišo brez vrta + poslovni prostori, 51 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7179
BAŠELJ prodamo manjši VIKIN!) na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 In 0609/650-123
I'I,umu
Kia.ivih   Iiii|,in  kuni A|d<>wiiu
ms oij 01.2
ATEJA Kvant
Nudimo vam veliko izbiro pizzf zrezkov, špageti, kraški rezanci, žabji kraki, postrvi, zelenjavni krožnik, sladice ....
DOSTAVA MALIC VSAK DAN od 9. do 16. uro
teh: 222-800
VSE TO IN SE VEC VAM PO NAROČILU HITRO IN TOPLO PRIPELJEMO NA DOM VSAK DAN od 8.30 do 22.30 ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 11. do 22. ure. 0obf^
Poteka nagradna igra, v kateri vam GORENJSKI GLAS in PIZZERIJA MATEJA podarjata možnost, da vsak mesec osvojite nagrado in sicer: eno veliko družinsko pizzo oz. Glasov izlet za eno osebo. Vse, kar morate narediti, je, da, ko vam prinašalec iz pizzerije Mateja prinese pizzo, na kartonu poiščete nalepko Gorenjskega glasa, jo s kartonom vred izrežete, date v kuverto ali nalepite na dopisnico in pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj s pripombo za nagradno igro GORENJSKI GLAS - MATEJA. Izžrebanci bodo objavljeni v vsaki prvi številki časopisa v mesecu.
KRANJSKA GORA samostojno hišo z zelenico in lepim razgledom, možna preureditev v več apartmajev, 32 mio SIT, MOJSTRANA Dovje enodružinska hiša z vrtom in lepim razgledom, 15 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, LESCE hiša v izgradnji (I. plošča) na parceli cca 800 m2, 10,8 mio SIT, LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10x9 m na apreeli 450 m2, 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
7180
KAMNIK okolica hišo 12+9 m na parceli 700 m2, 26,3 mio SIT, VODICE dvostanovanjska hiša + 2 garaži na parceli cca 900 m2, 47 mio SIT, SP. GORJE pri Bledu starejšo hišo na parceli 400 m2 ob gozdu, cca 10 mio SIT, BOHINJ Jereka, pritlično hišo z vrtom in lepim razgledom, 14 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA v mirnem okolju pritlično hišico primerno za vikend, cca 13 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7181
KRIŽE obnovljeno pritlično hišico 11 x7,5 m na parceli cca 300 m2, 12,2 mio SIT, LJUBLJANA Dravlje nad-standardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalno površine + atrij, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 7182
HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7183
PARCELE PRODAMO GRADBENE: RADOVLJICA 3 zazidljive parcele po 600 m2 z lok. dok., KOVOR pri Tržiču zazidljivo parcelo 1700 m2 + gozd 1800 m2, cena po dogovoru, CERKLJE okolica cca 600 m2, HRAŠE sončno parcelo z lok. dokumentacijo, BRITOF lepo parcelo ob cesti, cca 700 m2 z lok dok., ŠENTURŠKA GORA, APNO, SV.LENART več zazidljivih vikend parcel po ugodnih cenah, MAČE pri Preddvoru zazidljivo parcelo ob gozdu, cca 400 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650 123 /iB4
PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. GORENJSKA kupimo manjšo vikend parcelo. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 7186
PARCELE PRODAMO: KRANJ okolica 8 km v smeri proti Ljubljani, prodamo zazidljivo parcelo cca 800 m2. DOM NFPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8249
GORENJSKA KUPIMO hišo za znanega kupca do 14.000,000 SIT, GORENJSKA, KUPIMO zazidljive parcele različnih velikosti. VVILFAN Nepremičnine. 360-270 B40s
PRODAMO DVORSKA VAS, zazidljive parcele, ugodna cena, ŠENTURŠKA GORA, okolica, zazidljive parcele, sončna lega, lep razgled, Duplje, zazidljiva, 620 m2.. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 8408
PARCELE PRODAMO: KRANJ Ookolica izjemno lepo parcelo ob zelenem pasu, 800 m2, KRANJ Stražišče večjo zazidljivo parcelo ob cesti za poslovno dejavnost DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 8696
V najem vzamem večji TRAVNIK ali PAŠNIK v okolici Radovljice. «802-
040 9205
Oddam GARAŽO v Šk. Loki, Fran-kovo naselje. «633-752 9253
PARCELE PRODAMO BAŠELJ manjšo zazidljivo vikend parcelo, cca 400 m2, HIŠE prodamo ŠENČUR trista-novanjsko vrstno hišo v izgradnji (2x60 m2 + 45m2). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
V Mengšu prodamo hišo v podaljšani 4. gradbeni fazi, dimenzij 9x11 m, na 600 m2 zemljišča. Prevzem možen takoj, cena 2.530.000,00 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V mestnem jedru Kranja prodamo hišo z cca. 400 m2 uporabne površine. Vseljivost po dogovoru, cena 1.880.000,00 SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V okolici Tržiča prodamo starejšo adaptirano kmečko hišo, z vsemi priključki, hiša je dimenzije 8x 10m na 1.200 m2 zemljišča, poleg je še objekt primeren za mirno obrtno dejavnost, cena je 23.400.000,00 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V Radomljah prodamo hišo dimenzij 9x11m, s 500 m2 zemljišča. Hiša je stara 15 let. Vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V Kranju prodamo 1/2 hiše s kletnimi prostori staro cca. 50 let. Pripadajočega vrta 400 m2, na vrtu tudi garaža. Vseljivost po dogovoru, cena 13.600.000,00 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V okolici Škofje Loke prodamo zazidljivo parcelo cca. 1000 m2 z že narejenim izkopom za atrijsko hišo z možnostjo poslovnih prostorov, z vsemi gradbenimi dovoljenji in plačanimi prispevki. Cena 9.360.000,00 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_
JESENICE PODMEŽAKLA na Ilirski prodamo parcelo z urejeno gradbeno dokumentacijo, voda in elektrika na parceli. Cena: 4.190.000 SIT (45 000 DEM). POSING 064 860 150
FIMSS CENTER
NA BRDIJ PRI KRANJU
SLI D TNZ (
noge, z HI-LOT
MlTNESS
► FIT KiDS (otroško aerobika)
►telovadba za nosečnice
► masaža
ISAVNA
»SOLARIJ ERG0LINE
ORGANIZIRANA VADBA
SIMNNiNCi
PRVIČ \A GORENJSKEM
NOVO
V NAŠI TRGWWI VAM NUDIMO-
* NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG
ZAKLJUČNE LETVE * ST/VBN0 POHIŠTVO, dres™ okna VELUX
Delovni čas od 7 dn 1«
6 Ure' robota od 8. do 12. ure
Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064 241-076. 241-449, fax:064 24 1-512
d.o.o.
RAČUNALNIŠKA TRGOVINA Sta nota Žagarja 32. KRANJ 064/331-610 331/263
<Jmji20^i r ko*»cit T
IZDELAVA DOMAČE STRANI NA INTERNETU (WWW) ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE
NA ZAIOOI TUDI: - POS BLAOAJNB
- PREDAM ZA DENAR - ĆITAL Cl ČRTNE KODE
Mi nlogl Imjmo ludl
ČRNILA, RIBONI, TONERJI
m VtON. HP LEJCMAMK, STAR t*
KABLI. PREKLOPNIKI, ADAPTFRJI
DISKFTE. TRAKOVI, OPTIČNI DISKI. ZIP MhDUl. CD-P PLOŠČE, CD-RV¥R —_________
Auoto in vmro kasfte, baterije
PAPIR ZA IKK J I M I AS TSKALNKt
BOXI ZA DISKETE. CD>. IN KASETE NNM MM «s»-
omovna ptoića EPoX 75 233 procesor IBM penrtum 200 MMX RAM 32 Mb LONGCHMM 2.1 Gb H DO RUnSU LOMA BIOE grafitna kartica ATI 3D CHARGER 2 Mb monitor HYUNOAI 15* LR. NI dtgltal ■ disketna enota 1 44 Mb tipkovnica Cherv G-83 mUka Logitech s podlogo
samo: 139.900 sit
CL-Nb NI VSbBUJtJO PkOMfctNfcGA DAVKA I
doplačilo 23.900 sit
MULTIMEDIJSKI KOMPLET : CD pogon 24 X Cybor zvočna kartica Creative 16 PnP
__zvočniki aktivni 120 W G 640
MLAKA PRI KRANJU prodamo enodružinsko hišo, 100 m2 stanovanjske hiše, 400 m2 parcele, CK, TEL, za 25.160.000 SIT (270.000 DEM). POSING 064 222 076
ŠKOFJA LOKA SVETI DUH polovica hiše, opremljena, stanovanjske površine 130 m2, parcele 400 m2, CK, TEL, dve garaži prodamo za 20.040.000 SIT (215.000 DEM). POSING 064 224 210
KRANJ NAKLO prodamo starejšo obnovljeno hišo, velikost 11 x 7 m, za 12.120.000 SIT (130.000 DEM). POSING 064 222 076
KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA, KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO Z VRTOM, VRSTNO ALI DVOJČEK ZA GOTOVINO DO 23.300.000 SIT (250.000 DEM). TEL.: 064 22 72 02
KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI POSLOVNE PROSTORE NA OBMOČJU KRANJA, ŠKOFJE LOKE ALI TRŽIČA, ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02
PRIREDITVE
GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na «421-498 966
Narodno zabavni trio vam popestri večer s prijetno glasbo in troglasnim petjem. Q312-327 8954
NARODNOZABAVNI TRIO vam igra na veselicah, ohcetih in drugih prireditvah. »246-527 9248
DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih. 0225-724 9320
POSLOVNI STIKI
Odkupujemo delnice Telekoma, Save in ostale. »310-537, GSM 041/68-68-19 5026
Odkup DELNIC podjetij in investicijskih skladov. »041/724-166 5686
SAVA, TELEKOM, UNION, MERKUR, ŽIVILA, KRKA, PETROL, COL-OR - DELNICE ODKUPUJEMO ZA GOTOVINO. »312-385 7733
RAZNO PRODAM
Prodam OTROŠKO KOLO od 2 - 5 let in KARNISE - poceni! »561-458
9191
Zelo ugodno prodam suh HRAST in KUHINJSKI BOJLER, nov. »422-392 9217
Prodam suha BUKOVA DRVA. Bodešče 2 b, Bled «744-749 922«
Prodam VRATNO KRILO 70 in krilo za vhodna vrata. »710-133 9242
Prodam suh, rezan KOSTANJEV LES, deb. 50 in 30 mm ter SUHA DRVA. »641-323 9252
Prodam manjši REDUKTOR z mo-orjem, KOVAŠKI OGENJ, 100 I HRASTOVE SODE. «422-439 9254
STAN. OPREMA
Prodam komplet SPALNICO in termoakumulacijsko PEČ., 4 KW »228-373 9181
Zelo ugodno prodam DNEVNO SOBO. Kličite po 14. uri na «311-
369 9258
Poceni prodamo GARDEROBNO OMARO PREDSOBNO zelo lepo ohranjeno. «325-077 9260
Zelo ugodno prodam komplet lepo SPALNICO,zelo malo rabljeno. «061/738-756, 041/719-212 »284
ŠPORT
Ugodno prodam SURF, primeren za zasetnike, z več različnimi jadri. »622-327 9148
STORITVE
TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061/813-553 1
ČISTILNI SERVIS METOD vam nudi spomladansko čiščenje tekstilnih, talnih oblog, čiščenje in premaz vseh vrst talnih površin, čiščenje stekla «326-969 7091
INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX «0609/645-581 7129
Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, karnise, pvc stenske obloge ter screen senčila izdelava, montaža, popravila možnost plačila na obroke, datume plačila si izberete sami. «061/ 1322-001, 041/676-041. 041/676-
042 7255
OTROŠKE SOBE, PISALNE MIZE, POSTELJE, POLICE IN MIZE ZA SITOTISK. «422-193 7257
TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. »326-819, 041/
711-842 7499
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. «738-333 ali 0609/628-616
7677
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. «242-037 in 041/691-221 7768
MREŽE - kovinske, zaščitne proti vlomu in okrasne za vse vrste oken in vrat izdelujemo po naročilu. ©806-
02 6 7902
POMLADNI VETER
090 43 Ol
PU0OVOKI-S11KI-PUKLIČI KA)
NOTRANJI STROJNI OMETI, FASADE, PRODAJA
BETONA, KOMPRESOR,
ESTRIHI.
BIHI, d.o.o. Zlato polje 2, Kranj
tel.: 211-534 GSM: 041/626-643
Ste morda radovedni ali v težavah? Vedeževanje Furlan vsak torek in četrtek od 8. do
18. ure. Maistrov trg 11, II. nadstropje. Tel.: 064/212-063
KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA IN S.P. »328-741 8347
SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, »324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361
Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! 331-199 Sinko 8583
IZVAJAMO VSA SUKOPLESKARS-KA DELA v stanovanju in na fasadah, POLAGANJE TAPET, BARVANJE OKEN in VRAT. »041/724-143, 064/22-11-74 86ie
Manjša ZIDARSKA DELA - notranja in zunanja, fasade, omete in podobno vam naredimo. Za vse ostale inf. pokličite »228-308 po 15. url ssso
S.P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez, notranje omete, fasade (z lastnim odrom). »227-031 po 20. uri 9021
Zelo kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE iz debele poločevine in ŽEBLJE raznih dolžin. Jenkole, Pre-bačevo 32A. »326-426 na
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na »211-418 ali 714-519 9120
POLAGAMO naraven in umeten KAMEN. Izvajamo betonske ograje in kamnite škarpe. Inf. na »310-18/
9128
Obnavljamo DIMNIKE z materialom ali brez. 0 744 606 0106
Ali potrebujete prevoz tovora oz. se selite - KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. »621-609, 041/718-895 9178
POLAGAM KERAMIKO HITRO. KVALITETNO in PO KONKURENČNIH CENI. «241-596, GSM 041/ 714-817_9185
ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE VAM NUDI RONO SENČI-LA. «621-443_9190
REJC S.P POLAGANJE keramike, PRENOVE KOPALNIC: hitro in kvalitetno «324-984 9193
ELEKTROINŠTALACIJE fcPNEZ S.P. izvaiam vse vrste elektroinstalacij.
«311-530 9214
TV-VIDEOAUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA
m P101M6ER 08faenreod
KASETOFON PIONEER 44.470 SIT
RECEfVER PIONEER
$1.710 mr
UGODEN NAKUP DO 10 ČEKOV BREZ OBRESTI Ul
P§» MAS JE DENAR VREDEN VE0NO VEČ
IZPOSOJA SQNY VPE0 KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055
KOMBI PREVOZI TOVORA in MANJŠE SELITVE. «223-420, mob. 0609/631-776 9220
VODOVODNE INSTALACIJE in OBNOVA KOPALNIC. «831-124 9245
ADAPTACIJE kopalnic, postavitev kaminov in krušnih peči. «545-060
9284
Ali potrebujete prevoz tovora ali se selite. KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. «621-609, 041/718-895 9285
Sprejmemo vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. «325-594 9290
OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN V KNAUF IZVEDBI, MONTAŽA ARMSTRONG STROPOV. »491-425 9291
STANOVANJA
NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, nasproti kina Center, »22-33-00, 0609/650-123 7174
STANOVANJA PRODAMO: Kranj Zlato polje novo garsonjero, 33,40 m2/l, CK, tel., 6,8 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. garsonjero, 26,5 m2/l„ CK, tel., 4,8 mio SIT, KRANJ Planina III lepo 1 ss, 45 m2/ IV, zastekljen balkon, 7,5 mio SIT, LESCE 1 ss novejše 53 m2 + 8m2, vsi priklj., opremljeno, 8,9 mio SIT, KRANJ Planina II11 ss, 43,5 m27V, CK, te!., 8,0 mio SIT, KRANJ Planina II 1 ss, 42,5 PR+atrij, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 1 ss, 43m2/PR + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 7175
KRANJ Planina II, 1 ss, 50 m2/PR, vsi prikl.m, 8,0 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll, vsi priklj., 8,9 mio SIT, Kranj Planina I, 2 ss, 60 m27VI., vsi priklj., 9,4 mio SIT, Kranj Planina 68 m27VII., lep razgled, 9,5 mio SIT (menja za manjše), RADOVLJICA 2,5 ss, 61 m2/ II, zastekljen balkon, mir, 8,9 mio SIT, Kranj 2,5 ss, 75,3 m2/V, vsi priklj. 11,6 mio SIT, BLED 3 ss, 74,3 m2/PR, vsi prikl., 12,2 mio SIT, Kranj Valjavčeva ul. 73,8m2/lll., CK, plin, obnovljeno, 12,2 mio SIT, Kranj Gor.odred., 3ss obnovl-jueno, 2 zast.balkona, 83,8m2,11,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Center 2 ss meščansko, obnovljeno, neopremljeno, primerno tudi za poslovno dejavnost;KRANJ okolica oddamo več 2 ss v hiši, poli. predplačilo, KRANJ Zlato polje 1 ss, 33 m2/l., opremljeno, balkon, 38000 mes., letno predpl.; DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
MLFAN
Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 004/360-270, 300-260
STANOVANJA NAJAMEMO: KRANJ Stražišče, Bitnje za mirno podjetnico najamemo 1 ss ali 2 ss, 3 mes, predplačilo, KRANJ za mirno gospo najamemo garsonjero, 28000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7178
ODDAMO KRANJ, okolica, 2 ss, svoj vhod, CK, opremljeno, KRANJ, Šorlije-va, 2 ss, 63 m2, delno opremljeno, CK, telefon, I. nads., KRANJ center, 2 ss, neopremljeno, CK, telefon, 1. nad. KRANJ, okolica, 1 ss v hiši, opremljeno, CK. VVILFAN Nepremičnine, 360-270
KUPIMO KRANJ, Šorlijevo nas., 3 ss v nižjem nads. do 10,3 mio SIT. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 84io
PRODAMO KRANJ, Zlato polje, 2 ss, 48 m2, 7,1 mio SIT; Zlato polje, 3 ss, 67 m2, 10,3 mio SIT; Planina 2 ss, 63 m2, 10 mio SIT; ŠENČUR, 1 ss, 45 m2, opremljeno, visoko pritličje, garažni nadstrešek, 7,8 mio SIT ŠKOFJA LOKA, 2 ss, 58 m2, 9,7 mio SIT. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 84n
.STANOVANJA ODDAMO KRANJ Šorlijevo nas. opremljeno garsonjero, 25 m2, 33.250 SIT, željeno predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss opremljeno, 55 m2/ll, 450 DEM mes, poli. predplačilo, KRANJ Planina II, 1 ss/VII, 50 m2, opremljeno, 35000SIT mes, željeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8695
V ŠKOFJI LOKI NAJAMEM STANOVANJE 1 ali 2 sobno za daljši čas. »041/647-257 8944
V Kranju vzamemo "na stanovanje" mlado dekle kot sostanovalko, brez plačila. Informacije na »212-843
ODDAM APARTMA za letni dopust za 4 osebe na otoku Pagu (Novalja). »691-676 9110
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje stanovanje 63 ali 72 m2. Doplačilo takoj! »326-437 9121
V Šk. Loki prodam 2 ss STANOVANJE s kabinetom, 57 m2. »623-207, po 17. uri 9172
V centru Kranja oddamo 80 m2 veliko STANOVANJE, primerno tudi za mirno, poslovno dejavnost. »221-496
ELEKTRON IK d.o.o.
4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE i \ . tfI./Fax:064/881-910, 881 A&*
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM/
Nujno kupim manjše 2 ss STAN0 VANJE v Kranju, v pritličju. V", NEPREMIČNINE »22-33-00, 060* 650-123____j>
Najamem GARSONJERO aji_1flfiJ STANOVANJE. Inf. popoldan W° 145_____%
V Kranju kupim 2 ss STANOVANJ do 7.5 mio SIT. «242-618 __^
Kranj - Šorlijeva 2 ss STANOVANJ 54 m2,prodam brez P°sIln6l/ kov.Cena 8.900.000,00 SIT. Wuu 325-854_____
KRANJ, RADOVLJICA, NAJAMNO garsonjere in enosobna stan?){ q27i VVILFAN Nepremičnine, 360-j^JU.
STANOVANJA PRODAMO KF^J ZLATO POLJE 3 ss, 62,50 m^'j etažna CK, tel., balk., 8,9 mic DOM NEPREMIČNINE, 22"JJg32i 0609/650-123_____JZ*
V Šorlijevem naselju, na Zlatem P*j in na Planini kupimo več 9ar^.2- '^gnj že znane interesente. AG.ENJ (064) 365-360 ali (064) 365-361
26 prikl-Najemninf
Na Planini I oddamo garsonjero m2, v 3. nadstropju, z vsemi jučki, delno opremljeno. Naje- _ 32.800,00 SIT mesečno s Poll%64) predplačilom. AGENT Kranj lu 365-360 ali (064) 365-361. Kupimo enosobno stanovanjev ^ lijevem naselju in na Zlatem J?°^ranj znane interesente. AGENI (064) 365-360 ali (064) 365-30^^
Na Zlatem Polju prodamo e"°f°pju° stanovanje 36,50 m2 v 2. naaswi^ z vsemi priključki in balkonom, a plin. Vseljivost po dogovoru, ^ 6.740.000,00 SIT. AGENT Kranj * 365-360 ali (064) 365-361
PIA
NEPREMIČNINE
Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274
VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statič"
izračuni), gradnjo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami; NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD; NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. ar»-ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo.
PIA ŠKOFJA LOKA
S: 623-117, 622-318
1. Prodamo Škofja Loka 2 ss + kabinet, cena ugodna
2. Prodamo Poljane večjo stanovanjsko hišo cca 400m2 stan. površine na parceli 635 m2
3. Prodamo Škofja Loka, Mestni trg, 3 ss, 75 m2, v pritličju
4. Prodamo Sv. Duh zgornjo polovico hiše, 122 m2 + 400 m2 vrta
5. Prodamo Partizanska cesta - stan del 2 sobno stanovanje, 48 m2,
II. nadstropje
6. Prodamo Šk. Loka, Podlubnik, 3 ss, mansardno, 89 m2, v stan. hiši
7. Prodamo Podlubnik 1 ss, 36 m2, 5. nadstr. in 1 ss, 37 m2, II. nadstr.
8. škofja Loka okolica kupimo stanovanjsko hišo za znanega kupca.
9. Prodamo škofja Loka starejšo hišo s 650 m2 zemljišča z že pridobljenim lokacijskim dovoljenjem za novogradnjo
10. Prodamo Knape v Selški dolini parcelo delno gozd, delno zazidljivo z že pridobljenim lokacijskim dovoljenjem.
11. Prodamo Partizanska Šk. Loka
2 ss 55 m2, 8. nadstropje
12. Prodamo Šk. Loka - Novi svet,
3 ss, 57 m2, II. nad., nizek blok
13. Prodamo Gor. vas stan. hišo, IV. pod. grad. faza, možnost poslovne delavnosti, 670 m2 zemljišče
14. Prodamo Škofja Loka večji prostor primerne za gost. dejavnost 500 + 370 m2 ter 600 m2 prostora primernega za druge dejavnosti.
PIA KRANJ
S 212-719, 212-832
1. Prodamo Kranj Planina II., garsonjero 29 m2,1, nadstropje
2. V Kranju kupimo več eno, dvo in trisobnih stanovanj za razne kupce.
3. Najamemo Kranj - okolica več garsonjer, 1,2 in 3 sobnih stanovanj
4. Prodamo v centru Kranja poslovni prostor za mirno obrt
5. Oddamo v Kranju posl. pros. za mirno dejav. 18 m2 ♦ WC
6. Kranj - Naklo in okolica oddamo več poslovnih prostorov za različne dejavnosti
7. Prodamo Šenčur 1 ss, 45 m2, klet, garaža, vrt, ugodno
8. Prodamo ali menjamo Tržič 2 sobno stanovanje, 57 m2 z garažo za podobno ali manjše stanovanje v Kranju
9. Prodamo Posavec hišo in poslovni objekt, 250 m2, parcela 950 m2
10. Prodamo Kranj - Planina II., 1 sobno stanovanje v pritličju z atrijem, 42,5 m2, ugodno
11. Prodamo Jesenice - vikend, parcela 320 m2, atraktivno
12. Prodamo Žirovnica zazidljivo parcelo 1300 m2
13. Kupimo v Kranju in okolici več zazidljivih parcel
14. Oddamo Britof lokal 65 m2, možnost odkupa
PIA JESENICE
S 863-145
PIA KRANJSKA GORA 0 883-637
1. Od Radovljice do Kranja kupimo stanovanjsko hišo
2. Na Koroški Beli prodamo na lepi sončni legi 2 zazidljivi parceli 511 m2 in 872 m2
3. Na Jesenicah prodamo stan. hišo na lepi lokaciji
4. V Kranjski gori prodamo novejšo
hišo z 220 m2 stanovanjske površine na parceli 480 m2
5. Na Dovjem prodamo večjo stan. hišo na pare. 1300 m2 na lepi lokaciji, s pogledom na Alpe
6. V Kranjski Gori ali Podkorenu kupimo 1 SS in 2 SS
7. V Planini pod Golico prodamo stan. hišo na mirni lepi lokaciji
8. Od Hrušice do Radovljice kupimo več zazidljivih parcel - cca 500 m2, lahko nadomestna gradnja
9. Na Jesenicah kupimo več 2 s in 3 sobnih stanovanj za znane kupce
10. Na Jesenicah najamemo več garsonjer, 1-sobnih in 2-sobnih stanovanj za znane najemnike
11. Na Jesenicah prodamo starejšo stanovanjsko hišo
12. Na Javorniku oddamo z možnostjo odkupa poslovni prostor - skladišče v izmeri 70 m2.
13. Na Jesenicah in okolici kupimo več garsonjer in 1 SS
PIA RADOVLJICA
ffi 714-363
1. Na Jesenicah oddamo luksuzne posl prostore, 76 m2
2. V okolici Bleda oddamo poslovne prostore
3. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo
4. Oddamo v najem 3 ss v Radovljici t garažni boks, 500 m2
5.1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Ljubljani, bližina Kliničnega centra
6. V Smokuču prodamo novo hišo v izmeri 1100 m2 zemljišča, 360 m2 stan. povr. | 85m2 posl. prostorov
7. Na Bledu prodamo stan. hišo 220 m2, 110 m2 poslovni prostor na parceli 930 m2
8. V Radovljici ali okolici kupimo zazidljivo parcelo za gradnjo
stanovanjske hiše .. :
9. V Radovljici, Lescah ali oKow kupimo stanovanjsko hišo
10. V Radovljici oddamo nov prostore 63 m2 riah
11. V Begunjah, Zgoši, Gorjai kupimo 1 sobno stanovanje
12. Na Gorenjskem vzamemo najem gost. lokal , . jn
13. V Radovljici najamemo vec 2 sobnih stanovanj
PIA TRŽIČ
a 561-109
1. Tržiču ali Kranju kupimo 2ss
2. V Žirovnici prodamo luksuz opremljeno visokopritlično nisu 800 m2 dodatne zazidljive pare«'
3. Na Dolenjskem v okolici WJ J prodam domačijo, vel. 60001 m* 6000 m2 gozda, zidanico 6xb m
in vinogradom 2000 m2
4. V Tržiču oddamo v najem gostinski lokal
5. V okolici Tržiča prodamo popolnoma obnošeno nizko pritlično hišo £
6. V okolici Tržiča kupimo niso 23,7 mio SIT ^
7. V okolici Tržiča ali Kranja vzamer v najem-odkupimo bife ah Wm
8. Prodamo 2 sobno stanovanj Tržiču, 60 m2, CK, telelefon
9. V okolici Tržiča prodamo stanovanjsko hišo z gospodi poslopjem, primerna za oDn,
10. Prodamo 2 sobno stanovanje,
47 m2, cena 4,3 mio SIT ^
11 V Podbrezjah prodamo JJsern; gospodarskim poslopjem, P'»
za obrt. Hiša je obnovljen s
12 V Bistrici na Kovorsk. kupim
3 sobno stanovanje ..9<.tar0jše 13. V Dupljah prodamo l/Z51 hiše z zemljiščem
U0O0U0DN0 i-* INSTALACIJO -
POPRAVILA, KOPALNICE (+ZIDAVA* PEČAR), HIŠE. ZAIAMĆENA KVALITETA IN GARANCIJA.
Torek, 5.
maja 1998
MALI OGLASI
31. STRAN • GORENJSKI GLAS
prodamo več enosobnih
^ Planini
stanov,
»vanj,
■j, za nadaljnje informacije ^ličite AGENT Kranj (064) 365-^(064)365-361 _
nnuG°lniku Prodamo enosobno staranje 42.20 m2 v visokem pritličju ^e9a bloka, z zastekljenim balk-om. Vseljivo takoj , cena po
govoru. . AGENT Kranj (064) 365-
^jMQ64) 365-361
pranju prodamo dvosobno stano-a"ie 48 m2, v 1. Nad., brez CK
nom°St Prik|opa na P;in. z balkl> 7^„Vseliivo takoj, cena R500.000|00 S|T AGENT Kranj (064)
^^i11 (°64) 365-361.
Nai~~----—-
stan enican prodamo dvosobno Rovanje v 6.nadstropju 60,90 m2, von, ' Priključki. Vseljivo po dogo-Krai' ?.ena 6.180.000,00 SIT. AGENT <Mp64) 365-360 ali (064) 365-361
var!ilanju prodamo trisobno stano-
Priklh -i5'20 m2- v Pntiičiu z vsemi doni in balkonom. Vseljivo po AGFM?ru> cena 10.770.000,00 SIT. 365-36lKranj (064) 365"360 ali (064)
<^ branju kupim 2 ss SNOVANJE + 2 kabineta al|3ss.Tel.: 403-175
s,ano>/an-n' " Padamo dvosobno Ptičjii  e,! kab'netom 85.30 m2- v
bik
va,Ko vsemi priključki in dvema Cfina iT3- Vsel|ivost po dogovoru, Kraniinc,\000 nnn,00 SIT. AGENT •■•—iil^)_365-360 ali (064) 365-361
fiovej§!9E PODMEžAKLJA prodamo Haje   . 0rT|fortno enosobno stanov-
»S
itortno enosobno stanov m2, z balkonom, za
S^sel'g^5-000 DEM)- P0S"
dv0soh'CE NA PLAVŽU prodamo
stanovanje, 54 m2, balk-DEM)
POSING 064 863 150
^oV[-J|CANA GRADNIKOVI pro
(58.000 Srikliučki- 7a 5.400.000 SIT i/
stano korTifortno dvoinpol sobno Jad "a'e' 61 m?, z balkonom, 2. ^OSIMp8-860.000 SIT (95.000 DEM). ^9 064 863 977
% eno 0KA PODLUBNIK proda-oaj^o °sobno stanovanje, 37 m2, Sta« oh ^' Prikliučki, možnost obroč-'3ooop. V-nJa'za6-80°00°SIT
Si}
P_EM). POSING 064 222 076
PLANINA II enosobno stano-*y.40 m2, balkon, 3. nad., nn tonJk Prodamo za 7.900.000 2l0Wb°00 DEM). POSING 064 224
^Ram"T7-----,_
% dvn,0P0V0DNI ST0LP Proda-n*ek binl° no stanovanje, 56 m2, b0' *a n pc)(si Priključki, takoj vselji->?SING nI? 000 SIT <93 000 DEM). j>>^64222 076_'
wV°lNlNA 1 Prodamo dvosob
2 stan    NINA 1 P^«
^"iučki an,e' 63 m2' 2 nad- vsi
IK^O.000 oa!k?n> takoj vseljivo, za *g0&f°??SJT (107.000 DEM). POS-fti^jp-^-^L 076
k°bnoAstL3°KA PODLUBNIK dvoinpol SStSanovanie, 54 m2, balkon, ml°Dimo za 8.390.000 SIT
°°0 np^rodamo za 8.390.000 SI K^^l^OglNG 064 224 210
bi>i0^,N'NA prodamo dvoin-f1*S ^si n,L,novanie. 67 m2, nizok -ofJ00nrk)uck'. za / 270.000 SIT ^i!^)-POSING 064 222 076 *N.i iT*——___
POLJE trosobno
za » °nQrr, 2 m2. Priti., nizek blok, K)q,.850 r)nnSeliIV0 ,akoj, prodamo <^0eJ0 SIT (95.000 DEM).
KR7-^24210__
ŽSSSO iSfift I-OKA, TRŽIČ Z nS°BN0 AP M0 GARSONJERO, ^S^EZA^i VEČSOBNO STA-4^02   ^ GOTOVINO. TEL.: 064
S?Su°StVAnSTVOotrokana JStarost n, pomebna.
u uPirn fTT-—1---
^^&LTJS',91/92-
«Sf1« Ponul!efV,9na kniižl^. 'vi<2ar'Po i? dbo ,,a »864-272,
ohfu^rr~-^—-
VjnT*-- _««
1LA
^°'n04l/6R«VO/l1 »™
'0,o ■Up
^Jl »242 ".',00, ■i MARK MO
m
FORD ESCORT 1,8 karavan ghia, z dodatno opremo, 1.4/95, prodam. ©623-160 8320
GOLF II B. rdeče barve, letnik 1987, model 1988, prodamo. ©460-014
9089
Prodam OPEL CORSO 1.93, cena 790 000 SIT. «2451-876 9091
Prodam OPEL KADETT 1.3 S, I.83, prevoženih 136 000 km, 3 vrata, bež barve, reg. do 3/99 in MOTORNO KOLO Tomos avtomatik. ©431-273
Prodam VW HROŠČ, ohranjen, prtljažnik, letne-zimske gume za 100 000 SIT. ©212-191 9095
Prodam R 9 1.83, prevoženih 164 000 km, reg. do 3/99, cena po dogovoru. ©622-290 9097
Prodam JUGO 55, reg. do 10/98, možnost plačila s čeki (možnost menjave za deske colarice). ©718-066, zvečer 9099
Prodam JUGO 45,1.91, reg. do 1/99, prevoženih 70 000 km, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. ■719-054 9ioo
Prodam JUGO 55, I.89. ©738-309
9106
Prodam OPEL VECTRO 1,8 letnik 93, svetlo modre metalne barve, 101 000 km, z dodatno opremo, cena po dogovoru. ©401-453, po 19. uri 9107
NOVO! POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI MOTORNIH VOZIL, ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, AVTOVLEKA. AVTOKLE-PARSTVO JAKŠA ©064/241-168 in GSM 041/730-939 9114
Prodam JUGO SKALA 55, L.88, prvoženih 78.000 km, prvi lastnik. ©326-361 po 16. uri gne
SERVIS AVTOMOBILSKIH
IZPUŠNIH (EVI
CTGfiNTfiR
|fl Cl B,atM Praprotoilc 10, NAKLO ■k*—J Tel./fax:064/471-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER .-c/®^
AVTOMOBILSKIH
BLAŽlLCEV¥MOHROE?
Ti —~-----
*f>3< lV,n£'ar° ADRIA
In 0609/632-577
i:\BmCr\SEBnnjE22
TEL: 064/311-965
Prodam GOLF III, L.93, 55.000 km, prvi lastnik. ©225-073 9119
Prodam Z 128, I.88, reg. celo leto. ©323-589 9122
Prodam terensko vozilo DAIHATSU FEROZA, 1.91, prevoženih 90.000 km, reg. do 9/98, atraktiven videz, me-glenke, nove gume, snemljiva streha, redno servisiran. Cena 1.600.000 SIT. ©041/732-793 9123
Prodam R 4 GTL, 1.87, 1 lastnik, 55 000 km. ©328-496 9132
Prodam VW GOLF CADY 1.6 diesel, 1.90, bele barve, odlično ohranjen, nikoli karamboliran, redno servisiran. ©451-035 9136
Prodam GOLF JXB, I.88, bele barve, lepo ohranjen, dodatna oprema. ©451 035 9138
JUGO KORAL 55, 1.88/12, 87 000 km, reg. do 8/98, lepo ohranjon, prodam 170 000 SIT. ©622-541 9139
Prodam GOLF, 1.81, rumene barve, reg. do 1/99. ©422-059 914?
Prodam 126 P, I 88, reg. do 9/98. «725-161 91S7
Prodam Cl IROLN BX I RS 1600,1.88, garažiran, centralno zaklepanje, cena 460 000 SIT «712-164 po 12. uri9i64
H 4 G n, I 89, drap, odlična, 230 000 SIL ©421-191 »174
Prodam NISSAN SUNNY, 1.87, rog. do 3.6.99 Inf. na ©451-423 siim
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, nov, I.98, cena 1.504.000,00 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE 0863-430 9194
HYUNDAI COUPF 1.6 BASE. nov,
1.97. cena 2.491.000,00 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE B 863 430 919&
HYUNDAI I.ANTRA 16 C.I Si. nov,
1.98, cena 2.162.000,00 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICF ©863-430 sige
HYUNDAI I.ANTRA WAGON 1 8 GLSi, nov, 1.97, cena 2.256.000,00 SIT.3 leta garancije, ugoden kredit, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE «863 430 919/
imjNDAl SONATA 1H Gl S, nov, 1.98, cena 2.632.000,00 SIT, 3 leta garancije,ugoden kredit, staro za novo.leaslng. HYUNDAI JESENICE «HH3 430 9198
HYUNDAI PONY 1 5 Gl S. I 90, metalno siva barva, prodamo. HYUNDAI JI SFNIOI «863-430 oi»9
ORLI KADF T 1.61 FRISCO (SOI /A), svetlo rdeče barve, 1.91, oprema,
AH' ,  -.I 1,no , okno  .!•/). ,f .11 Ii. >
itd HYIINI)AI ,11 SI NIČI «m. i iin
FORD FIESTA 1.3 GHIA, I.93, barva temno zelena metalna, 80.000 km, reg.do 3/99. HYUNDAI JESENICE ©863-430 9201
FIAT TEMPRA 2.0 IE KARAVAN, 4 x 4, reg. do 20.12.1998, 1.93, oprema, ABS,klima, el. pomik stekel in ogledal itd. HYUNDAI JESENICE ©863-430
9202
Ugodno prodam R 5 FIVE, 1.94, reg. celo leto. ©461-439 9222
Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, 1.91, prevoženih 41 000 km, dobro ohranjen. ©634-910 9223
Prodam VISO 11 RE, I.87, reg. do 4/ 99, cena 170 000 SIT. ©801-166
9227
OPEL ASTRO 1,6 i, I.92 in neregistrirano Vectro 1.93 1,6 i, prodam. ©431-312 9230
UGODNO PRODAMO: CLIO 1,2 RN, 5 V, I.95, GOLF 1,3 i, I.92, TIPO 1,4 S, I.93, ŠKODA FAVORIT 135 LX, I.93, TRAFIC po delih. Za vsa vozila možem kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po ©064/ 428-0011 ali 064/428-0012 RENAULT Preša Cerklje 9235
Prodam OPEL KADETT 1,3 S letnik 84, 100 000 km. 1.lastnik, reg. do 12/ 98, dobro ohranjen, cena 200 000 SIT. ©733-681 9238
Prodam JUGO 55 A, rdeče barve, I.87, 117 000 km, 1. lastnica, reg. do 1/99. ©222-642 9250
Prodam Z 101, I.80. ©241-331 9?sb
ROVER 416, I.96, prodam. ©325-
75 4 9259
Ugodno prodam VVV JETTA, vzdrževano, garažirano, 72000 km. ©563-
326 9273
BMW 315, letnik 1983, lepo ohranjen, prodam ali menjam. ©736-686
9280
Prodam VW POLO, letnik 1995, cena po dogovoru. ©423-112, 041/688-
514 9292
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 70000 km, garažiran in avtoradio, cena po dogovoru. ©631-
555 92g4
Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. do 20.12., servisiran, ugodno.
©712-561 9295
Prodamo SUBARU LEGACY 1.8, letnik 1990. ©323-380 92%
Prodam LADO 1300 S, letnik 1984, za 40.000 SIT ©731-44 9 9298
BMW 316, rdeč, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam. ©491-076
9299
OPEL CORSA 1.2 I. 96, 40.000 km, odlično ohranjen, možnost menjave ali kredita. ©634-889 9303
ŠKODA FAVORIT 136 I, I. 90, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889
9304
GOLF JXD 1.6 I. 90, GOLF JXB 1.3 L. 87/88, ugodno. RONDO TRADE 634-
88 9 9305
OPEL VFCTRA 1.6 i GLS I. 91, rdeče barve, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889 9306
VW HROŠČ 1200 I. 75, registriran celo leto, ugodno. RONDO TRADE 634-889 9307
ODKUP prodaja in prepis vozil menjava staro za staro, možnost kredita. RONDO TRADE 634-889930«
Odkup poškodovanih vozil, takojšnje plačilo, odvoz na naše stroške. ©634 889 RONDO TRADE 9309
Posredniška prodaja vozil RONDO TRADE, d.o.o., Kidričeva c. 51, Šk. Loka, 634-889 9310
RENAULT LAGUNA 1.8 RT I. 96, klima naprava in ostala oprema, zelo uaodno. RONDO TRADE 634-889
ZX AURA 1.6 I, I. 93, klima, A 6 2.6,1. 95, 43000 km, AX ALLURE 1.1 1,1. 93, CIVIC 1.6 16 V, I, 90, klima, CIVIC 1.6 ESI, I. 92, klima, CRX 1.6, I. 90, servisna. CIVIC 1.4 I. 89, ASTRA 18 16 V, I 95, ESPACE 2.0 GTS, I. 89, PASSAT 1.6 VARIANT, I. 95, 43000 km, prvi lastnik, BRAVO 1.6 SX 16 V, I, 96, rdeč, CALIBRA 2.0 16 V, I. 91. črna AVTO LESCE, 719-118 9312
ALFA 33 1.5 IE. I. 93, CZ, ES, kat., rdeča, 799.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 »313
R 5 FIVE, I. 95, met. zelena, 66.000 km, 5 v, prvi lastnik, 819 000 SIT AVTO LESCE, 719 118_m
KADF T T 14 LS, I. 90, solza, bel, 5 v, ohranjen, 736.000 SIT. AVTO LESCE 719-118_9315
CLIO 14 RT I 95, rdeč, reg. 3/99, Al u SV, CZ, ES, 1.292.000 SIT AVTO LESCE 719-118
CLIO 1.4 RN, I. 96, 24000 km, met. zelen, prvi lastnik, 5 v, 1.329.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 9317
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLSI VVA-GON TOP K, I. 96, SUZUKI SEIFT 1.6 GLX limuzina, I. 90, FIAT TIPO 1.4 SX, I. 93, FIAT FIORINO 1.4 I panoram, I. 95-, FIAT CROMA CHT SX, I. 90. Prodamo ali menjamo za drugo vozilo, možen nakup na kredit. AV-TOHIŠA Lušina. Škofja Loka, ©652-
200 9318
PEUGEOT 405 GL, i. 89, HONDA CIVIC 1.4 GL, I. 89, RENAULT 19 1.4 RN, I. 95, KIA SEPHIA 1.6 SLX, I. 94. Prodamo ali menjamo za drugo vozilo^ možen nakup na kredit. AV-TOHISA LUŠINA Škofja Loka, 652-
200 9319
ZAPOSLITVE
Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©545-446, 041/651-737, 041/721-657 7246
NATAKARICO honorarno ali redno zaposlimo okolici Škofje Loke. ©632-488, 0609/623-974 7952
Zaposlimo več deklet za delo v strežbi ter KUHARJA za peko pizz, možna priučitev. ©558-758 ali 561-
502 8495
PROBLEM Z DENARJEM? ČE NAS POKLIČETE V ROKU 3 DNI PO OBJAVI OGLASA VAM BOMO POMAGALI REŠITI TA PROBLEM Z NAŠIMI IZKUŠNJAMI IN VAŠIM DELOM. ©634-064 ALI 041/637-492
8766
uspešna slovenska delniška druZba išče nove sodelavce na področju terenske prodaje, ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih del in izkušenj pošljite pod
Šifra: POŠTENOST 8767 Zaposlimo dekle za delo v bifeju.
©681-361 8943
Honorarno zaposlimo DELAVCA na žagi.lnf. po 19. uri ©451-940. 9126
Želite dobro zaslužiti v udobju vašega dela? Pošljite naslovljeno kuverto za brezplačne informacije na naslov Zupan Vanja, Vreskovo 75 B, 1420 Trbovlje 9140
Iščemo PRODAJALCA SVEČ, lahko brez avtomobila. ©562-124 9150
Zaposlimo DEKLE za DELO V STREŽBI. ©221-914 ali 0609/619-
893 9154
Iščem DELAVCA (okolica Kranja) za MONTAŽO plastičnih oken in vrat. ©332-879 9156
Z dodatnim zaslužkom do finančne samostojnosti? ©864-384 v petek
14 -19 h 9166
TRGOVSKI POSLOVODJA išče pripravništvo v dopoldanskem času. ©328-712 9209
Prodaja SPOMINKOV na blejskem otoku v mesecu maju. ©743-697
9211
AGRARNA SKUPNOST SMOKUČ -RODINI PAS IIR JA /a planinsko pašo. Prijave čim prej na naslov Grubar Jože, SmokuČ 31, Žirovnica
»228
V Šk. Loki iščem žensko za pomoč pri čiščenju. »620-986 923?
Zaposlim NATAKARICO v Tržiču. »742-737 9236
IZ ŠK. LOK L IN KRANJA Z OKOLICO sprejmemo honorarno dve osebi z srednjo ali višjo šolo. VEŠČI ODGOVORNOSTI IN KOMUNIKATIVNOSTI. Čaka vas prijetno delo in dober zaslužek. Inf. mob. 0609/636-
295 9240
MONTERJI POHIŠTVA - iščemo izkušeno skupino monterjev pohištva za dolgoročno sodelovanje ali zaposlimo MIZARJA z izkušnjami pri montaži pohištva. »558-802 8255
Nudimo dobro plačano delo v okrepčevalnici. »431-762 9275
Zaposlim DELAVCA za delo v skladišču kmetijske trgovine. JEJ-LAR.d.o.o., Delnice 6, Poljane, 688-
149 9288
V Radovljici takoj zaposlimo prikupno dekle v gostinskem lokalu. »/15 690 ,;n
Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo »557-995 HOO
ŽIVALI
JARKICE (tik) pred nesnostjo, bele piščance za dopitanie, prodam Hraše 5, Smlednik, 061/627-029 89/b
Prodam plemenski KOZI »624-380
0075
Dve KOZI s kozlički, prodam. »211-
404 9087
Prodam BIKCA in TELIČKO simen-talko. stara 14 dni. »632-545 9112
Prodam PERZIJSKEGA MUCKA. »563-845 9133
Prodam 3 tedne staro TELIČKO simentalko. »421-024 »143
Prodam ŽREBIČKA Sekota, star 8 mesecev. »423 0/8 9276
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica
tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107
tel.
POGREBNA SLUŽBA TRZIC
vsak dan od 7. do 15. ure 53-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798
KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve
tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940
tel.
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064
POGREBNIK Dvorje
tel.: 421-424, 0609/614-528
KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2
telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412.
Prodam mlado KRAVO s teletom, TELICO v 8. mesecu brejosti ter KRAVO v 7. mesecu brejosti. Strati (nj 7 9147
Prodam PIŠČANCE. »714-255, od 6-8 zjutraj ali po 20. uri 9149
Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. Lahovče 18 9153
OVCE in JAGNJETA prodam za nadaljno rejo ali zakol. »451-368
9155
Prodam KRAVO in TELICO, obe sta breji in stari 8 in pol mesecev. ©061/ 832-706 9158
Prodam PRAŠIČKE. ©491-438 »180
Prodam brejo KOBILO z žrebetom, staro 4 leta. Huje 9, Kranj 9171
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. ©411-810 9173
KRAVO prodam, prva telitev, dobra mlekarica, težka 600 kg. ©730-523
9175
Prodam KOZLIČKE po izbiri. ©800-
014 9180
Prodam dva JAGNJETA po 450 SIT/ kg. ©561-359 9182
Prodam JAGNJETA za zakol. ©557-
352 9192
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Sr. Vas 112, Šenčur 9206
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. ©620-987 9207
Prodam TELICO za zakol ali menjam za brejo kravo. ©874-331 9210
Prodam PUJSKE za nadaljno rejo. ©312-418 9216
PURANE - 380 SIT/kg za rejo in pritlikave ZAJČKE za v stanovanje, prodamo. »241-189 9218
Prodam KRAVO. »641-207 9233
TELIČKO čb 190 kg in KOZE s kozlički, prodam. »641-114 9234
Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni «403-110 9237
Prodam dva BIKA šarole, stara 1 leto Mošnje 7, Radovljica «738-193
9241
Prodam PAŠNO TELICO. Šmid, Dražgoše 30 «647-245 9247
Prodam 5 tednov staro TELIČKO simentalko. «421-078 9249
Prodam SEMENSKI KROMPIR in KRAVO prodam aH zamenjam za bika. «632-390 9257
Prodam DOMAČE KOKOŠI. «451
738 9289
RJAVE JARKICE stare 8 In 12 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, «621-475 9277
Luštni mucki iščejo nov dom 0 461-402
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, ugodno prodam. Oman, Zminec 12, ©621-47 5 9278
Prodam BIKA simentalca 450-500 kg. Sr. vas 12, Golnik 9279
Prodam teden dni starega BIKCA črnobele pasme in teličko križanko. ©431-589 928g
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. ©692-113 9094
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. ©422-601 9144
Kupim BIKCA simentalca. ©731-
59 2 9265
Kupim BIKA do 450 kg težkega in brejo TELICO ali KRAVO. ©736-230
Kupim kravo simentalko ali zamenjam za bika simentalca 300 kg. ©685-342 zvečer 9297
Prodam krompir za krmo. Žeje 16
Prodam punte in bankine a 692-256
Verjemite ali ne...
RADIO OGNJIŠČE
Planina
Krvavec Tirtjan Kuni Ajdovščina
ms       liH.o 01.2
89.8
96.4
RADIO SORA
DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI
ZADNJE NOVICE
OD TORKA DO PETKA
bo dežurna novinarka
Renata Škrjanc
telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014
pokličite, sporočite, predlagajte.
IVI!
bomo pisali
Ljubljana, 5. maja - Pred dobrim tednom dni, 25. aprila, je bilo v športnem centru Jezica Državno prvenstvo v akrobatskem ročk and rollu, ki so se ga udeležili tudi pari tržiškega Plesnega kluba M in dosegli odlične uvrstitve. Naslov letošnjega državnega prvaka sta' osvojila Melanija Kogoj in Jure Markič, člana omenjenega kluba, ki se temeljito pripravljata za tekmovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo 23. maja v Rusiji. Na 5. mesto sta se uvrstila Špela in Uroš Mandelc, na 8. Jasmina Geč in David Rezar, v kategoriji mlajši pionirji pa Špela in Miha Roblek na 2. mesto. Odlično 3. mesto sta v članski "C" kategoriji dosegla Karmen Markič in Kristijan Nadvešnik. Na sliki zmagovalni par - Melanija Kogoj in Jure Markič. • R. Škrjanc
G.G.
Letna inflacija: spet deset
lik pred prvomajskimi prazniki je, kot vsak konec meseca, Statistični urad sporočil aprilske podatke o rasti cen. Poleg podatka o mesečni rasti cen je Statistični urad objavil tudi kumulativno rast v primerjavi z aprilom 1997.
Objavljena številka za obdobje april '97 - april '99 je natanko K) odstotkov. Tolikšna je slovenska inflacija na letni ravni in je po zelo dolgem času spet dvomestna. "Varnosti brez stabilnega denarja ni, tega ni brez nizke inflacije ter zaupanja v domačo valuto, kar se odrazi v narodno gospodarskem varčevanju," vseskozi poudarja guverner Banke Slovenije dr. France Arhar.
V letu 1997 je znašala rast t.i. 'kontroliranih cen\ nad katerimi drži roko vlada, kar 16,7 odstotka. V istem obdobju so se svobodno oblikovane cene povečale le za 6 odstotkov.
Tednu mladih v Kranju še pred začetkom pristrižene peruti
Koncertov v Khislsteinu ne bo
Mar tisto, kar piše v glavi dopisa mestne jobčine Kranj, da je Kranj Prešernovo in univerzitetno mest0' zares velja, se sprašujejo študentje iz KSK: "Letos nas mečejo z dvorišča gradu Khiselstein."
Kranj - Prizadevni študentje iz Kluba študentov Kranj (KŠK) so tudi letos, že četrtič po vrsti, pripravili Teden mladih. Nedvomno gre za največjo tovrstno prireditev v Kranju, namenjeno predvsem študentom, dijakom in kot pravijo organizatorji, vsem mladim po srcu. V treh letih so na Tednu Mladih zabeležili več kot 10.000 obiskovalcev. Od 8. do 16. maja se bodo v ožjem mestnem centru zvrstile mnoge športne, kulturno izobraževalne in zabavne prireditve, a žal brez večine glasbenih koncertov. Tokrat z razliko prejšnjih let Upravna enota Kranj namreč ni dovolila prirejanja koncertov na dvorišču gradu Khisel-stein. Pri tem so se v največji meri ozirali na stališče KS Kranj Center.
Priprave za prireditve ob Tednu mladih se ponavadi začnejo že kmalu po novem letu, mesec pred začetkom se pri organizaciji angažira kakih 15 študentov, več kot 50 pa jih potem sodeluje pri samem poteku prireditev. Le-te se dogajajo predvsem v KS Kranj Center, saj študentje s tem želijo tudi poživiti staro mestno jedro. Pokazalo pa se je, da v starem mestnem jedru tiči tudi jedro prepovedi prirejanja glasbenih koncertov na dvorišču gradu Khiselstein. Na ustni
obravnavi prošnje, ki je bila po besedah pristojnih res zgledno pripravljena, na Upravni enoti Kranj, sta predstavnika KS Center izpostavila mnoge pomisleke o primernosti koncertnega dogajanja na tej lokaciji, hkrati pa predlagala naj se koncerti selijo na Slovenski trg. Lani naj bi bilo na Upravno enoto celo posredovanih nekaj pritožb krajanov. Študenti se s selitvijo na Slovenski trg ne strinjajo. "Dvorišče gradu Khiselstein je mnogo bolj primerno za organizacijo koncertov kot pa Slovenski trg. Prostor v Khisel-steinu je ograjen, kar omogoča kontrolo dogajanja, varnost obiskovalcev, možnost čiščenja prostora, prostor je odmaknjen od prometnih poti, v prostoru za prireditev ni "motečih" objektov kot lipa, spomeniki na Slovenskem trgu, prostor v Khiselsteinu je bolj akustičen in se širi predvsem v smer Stražišča, predvsem pa je ta prostor namenjen kulturnim dogodkom, ki jih je žal precej manj, kot bi jih lahko bilo...," je o nesmiselnosti selitve koncertov na Slovenski trg menil Vito Rožej, vodja organizacije kulturnega dela Tedna mladih.
Ker tudi na drugi ustni obravnavi, tik pred prvomajskimi prazniki ni prišlo do dogovora, je obveljal sklep, da se kon-
certi v Khiselsteinu zaradi pritožb pr _ bivalcev v okolici ne dovolijo, 1 koncerte na Glavnem trgu, ki bofl lahko trajali le do 22. ure, pa bo upra^ organ upošteval soglasje KS. "Ne mj* emo se strinjati s tem, da bodo v * Center odločali, katera glasbena skup1" je za njih primerna in katera ne- f povedal Vito Rožej in dodal, da Teo^
mladih v Kranju vsekakor bo, - * močno okrnjen. Žal nam je za pritožb, ki naj bi jih lani podali^kra t
krajan';
tudi mestna občina tokrat obrnila in nam zavrnila vsakršno finančno y^ moč." Študenti so prepričani, 0»i pritožb vseh tistih, ki bodo letos P°gr g, li koncerte v Khiselsteinu, precej vec, naj bi bilo lani pritožb krajanov, hkra so odločeni, da bodo Teden mladin zagotovo še izpeljali. kai?e Zal se tudi tokrat v Kranju*, problem pomanjkanja primernih 0 za tovrstne prireditve, v KSK F 0 sprašujejo, ali je Kranj univerz1 ^ mesto, le na papirju, ker se v njeni 5570 dijakov in da na območju upi* a enote Kranj živi 1147 študentov, hkr^udi tej množici mladih mesto ne P ^ skoraj nič, ali pa vsaj tistega ne, lahko. • Igor K.
Cerklje, 4. maja - Na Stefanji Gori pod Krvavcem je bilo včeraj tradicionalno lovsko tekmovanje za prehodni pokal
občine Cerklje. Tekmovanje
GBD
Gorenjska httrzno posrednUka drutha </.</.
ŽELtTE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? .-^
NI3TE ZADOVOLJNI Z OBRE&TMI V BANKAH?
m KADI OPLEMENITILI ^-.š VAŠE PRIHRANKE? ^
Obtitčtle nas lahko ^■.fllk delovnik od 7. do 19. ure. -
NAREDITE KORAK ZNAMI-
korsik n&prej
KofOikl 5), Kranj
tcl.:0h4/JK0 100, tet 064/380 10 U
v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka je organiziralo domače Lovsko društvo. Nastopilo je 9 tričlanskih ekip in IS posameznikov iz različnih lovskih družin Slovenije. Prehodni pokal je osvojila LD LJdenboršt, podelil pa ga je župan Franc Cebulj. Drugo mesto je osvojila LD Kamnik, tretje pa LD Sele. • .1. K - A. /.., foto: J. Kuhar
Kranj, 4. maja - Dekan in prodekan Fakultete U* ';J#jr nizacijske vede v Kranju, prof. dr. Jože Florjančič W l j dr. Jože Jesenko, sta v novih prostorih fakultete x :a sprejela župana občine Kranj Vitimirja Grosa in ^re. ej(t gradbenega podjetja Gradbinec Primoža Šenčurja. ' e je bila o ureditvi začasnega parkirišča za potrebe Jak ki bo med novo stavbo in cesto proti dijaškemu (g Mestna občina Kranj je namreč že za gradnj 0 visokošolske ustanove prispevala komunalno u zemljišče, posluh pa je pokazala tudi po preselitvi »■ fakulteto, ko se je pokazala parkirna stiska. Dokb'r a na tem zemljišču na Zlatem polju zgrajeno kaj "r,l^f)0v. bo del namenjenega parkiranju za okoli sto aVt/,nti°^sktti Denar za ureditev te površine, ki bo ostala ma ,(inl'git bo fakulteta zagotovila iz plač in iz sredstev izre {fUk' študija, saj šolsko ministrstvo urejanju tovrstne injrl jj ture ne namenja nobeneca denarja * D.2L, totOi l,n
©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenk
Danes, v torek bo večinoma sončno. Jutri, v sredo se bo oblačnoslt pr   . ^ spet nekoliko povečala, ponekod bodo posamezne plohe. V čet sončno in toplo.
JAOiO RADIO KRANJ 97,3 MHz
Komerciala - telefon 064/221-186, fax 064/221-865
913 Ffl
STERffO
4944