LETO XXII. — številka 90 Ostanovitelii: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, S k. Loka »a Tržič. - Izdaja C? Gorenjski tisk Kj-anj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE V/» /////////, LOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, petek, 28.11.1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ii sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO r Od ustanovitve v Jajcu je preteklo več kot četrt stoletja. Ta čas je morda odločilen za posameznika (saj v njem dozori generacija), a je mnogo manj pomemben za družbo. Ta se namreč razrašča in oblikuje počasneje; protislovja, ki jih mora obvladovati, so razsežnejša. Pa vendar smo Jugoslovani v teh letih vtisnili svetu in nam samim neizbrisen pečat. Svetu smo pokazali svojo pokončnost v obdobju fašističnega nasilja, v obdobju stalinskih pritiskov, ob ekonomski in družbeni reformi, dogodkih v ČSSR ... Pa tudi nam samim smo vtisnili pečat, ki bi ga bilo moč strniti v značilno misel iz programa ZKJ — da bi opravili svojo zgodovinsko vlogo v ustvarjanju socialistične družbe v naši deželi... moramo biti tembolj kritični do sebe in svojega dela. Bili nenehen sovražnik dogmatizma in verni ustvarjalnemu duhu marksizma. Težko bi bilo zapisati, kje smo danes. Poizkušajmo to storiti s številkami! Blizu 3,000.000 mladih Jugoslovanov je lani bilo v osnovnih, 670.000 v srednjih in več kot 200.000 na višjih in visokih šolah. Po svoji vesti torej družba oblikuje jutrišnji dan predvsem z usmeritvijo k izobraževanju, družbeni proizvod je večji za več kot 70 odstotkov od leta 1964, skoraj Prav toliko je v Jugoslaviji porastel nacionalni dohodek. Človekove življenjske ravni pa ne označuje samo to. Vemo, da jemo vedno več sadja, mesa, maščob in mleka. Nezadržano raste potrošnja elekt ricne energije... Trajne potrošne dobrine dobivajo v življenju posa- meznika vse pomembnejše mesto. Jugoslovani so lani kupili še enkrat več televizorjev, enkrat več hladilnikov, trikrat več pralnih strojev, dvakrat več avtomobilov kot leta 1964. So podatki dovolj prepričljivi? Bi bilo umestno vprašanje, smo storili dovolj? Da! Kaj bi odgovorili — odgovorili bi — la!il:o bi storili več! Kako? Pomembno vprašanje! Družba, ki hodi po samosvojih poteh v socializem, nima receptov in utrjenih kolesnic. Da ne bi bilo zmot, da bi se motili, vse manj — potrebujemo znanje, prodornost, odgovornost... Kaj želimo? Želimo predvsem še več humanizma, več zauvanja v človeka, več kulture. Naši cilji: uresničili družbeno in ekonomsko reformo. Reformo v korist večji produktivnosti dila, znanju, prizadevanjem, vsakovrstni iniciativi, napredku, želimo in hočemo več samoupravljanja ... Bomo to dosegli? ' Da! 9. kongres ZKJ je v svojo resolucijo v socialističnem razvoju ligoslavije in na temeljih samoupravljanja in naloge ZK zapisal: 9. kongres Se zavzema za razširitev materialne osnove samoupravljanja.. . za izpopol-ni(ev sistema družbene reprodukcije v smeri širšega odločanja ... se bo odločno zavzemala, da bomo dosledno uporabljali delitev po rezultatih e'° ■.. Tito je dejal: »Smo na prelomnici, za katero je značilno dejstvo, aa stno na višji stopnji razvoja naše socialistične družbe spoznali mnoge Pomanjkljivosti in slabosti, ki jih bomo morali bolj energično odstra-n j (-'vat i. . .« Smo z doseženim zadovoljni? Ne povsem! Premalo smo hodili v korak » tehniko, premalo trošimo za raziskovanje in razvoj za kulturo in šolstvo, e vedno nimamo dovolj stanovanj, mt:0ga vprašanja kmetijstva, zlasti P°lozaj zasebnega kmetovalca nismo rešili, pokojnine niso zadostne... Da. mnogo imamo še storiti! Je to moč naenkrat, nenadoma? Ne! Kdor to misli, je sanjač! Družbena protislovja in navzkrižja ni mogoče Gore na ^eX('lY"' s premikanjem figur na šahovnici, marveč samo s kvalitetno atizo vzrokov posameznih pojavov in z odstranjevanjem teh vzrokov. Gorenjska, če bi primerjali poti, po katerih sta hoditi Jugoslavija in niska, potem bi si vendarle morali priznati, da marsikdaj — ne glede vsa naša prizadevanja — nismo bili dovolj uspešni. Morali bi imeti £0JJ tlcišo industrijo in manj razdrobijeno, z dolgoročnejšimi razvojnimi lcepti. Tako pa se pogovarjamo o regionalnem načrtovanju, o integra-la i, o turističnih programih, pa vendarle posebnih rezultatov ni! Dogo-ritl Se moramo, kako bomo bolj trdneje sodelovali in skupaj načrtovali... so CC "mr* enoletne načrte, sej zrno. Če so desetletni, posadi drevo. Če Pot St° ^et' 'zo^',:-"l ljudstvo. Pravi rek! Čas, v katerem razmišljamo, Ohvt l'e zrianje! Naš jutrišnji dan je v rokah nas vseh! Skušajmo ga Kovati tako, da bo nam vsem blizu! Vselfudska obramba Na zadnjem posvetovanju predstavnikov občinskih konferenc SZDL iz gorenjskih občin — bilo je v Gozd Martuljku — so se dogovorili, da bodo pripravili poseben razgovor o vse-ljudski obrambi. O tem vprašanju so sicer že govorili na tem posvetovanju, vendar so se zaradi obsežnosti in pomembnosti problematike odločili, da bodo o njej razpravljali na posebnem sestanku. — jk O alkoholizmu na Gorenjskem Kranj, 27. novembra — November je mesec boja proti alkoholizmu. Zato je koordinacijski odbor SRS za boj proti alkoholizmu sklical v teh dneh v Sloveniji več področnih posvetovanj o tej problematiki! Podobno posvetovanje pa je danes dopoldne pripravil tudi koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Na tem področnem posvetovanju je o problematiki alkoholizma na Gorenjskem govoril dr. Škarič Julij iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. — A. Z. Letos več turistov kot lani Na včerajšnji seji upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze so ugotovili, da se je turistični promet na Gorenjskem v devetih mesecih gibal ugodno, saj smo zabeležili za 16,22 odstotka več gostov kot v enakem lanskem obdobju, čeprav je turističnim delavcem nekajkrat ponagajalo vreme. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi letni obračun nad lanskim, saj so nekateri turistični kraji še vedno zasedeni z gosti (Bled, Bohinj). Predstavniki turističnih podjetij in društev, ki sa ukvarjajo z zimskim turizmom, so nas seznanili s potekanjem priprav na zimsko sezono. Po njihovih besedah lahko upravičeno pričakujemo dober promet tudi v zimskem času, čeprav je še vedno pomanjkljiva tako imenovana »turistična infrastruktura« (zabave, prireditve in podobno). — j k Gorenjska za dan republike JESENICE — Danes ob petih popoldne bo otvoritev skupne razstave domače likovne sekcije DOLI K v mali dvorani delavskega doma, uro kasneje pa bo v Čufarje-vem gledališču koncert pevskih zborov z naslovom »Naši zbori za dan republike«. KRANJ — Tako kot običajno bodo proslave po vseh večjih krajih občine. Osrednja proslava z geslom Večer opernih arij je bila v sredo zvečer v dvorani občinske skupščine, na kateri so sodelovali solisti ljubljanske Opere in recitator Janez Ro-haček. RADOVLJICA — Proslave so se začele v četrtek in se bodo končale v soboto (jutri). Njihov organizator so kulturno prosvetna društva. Proslave so bile oziroma bodo v naslednjih krajih: Bohinjska Bistrica, Cešnjica v Bohinju, Bohinjska Bela, Ribno, Gorje, Zasip, M*. Podnart, Kropa, Begunje, Kamna gorica in Bled. ŠKOF J A LOKA — Osrednja proslava ob dnevu re- publike v občini bo danes zvečer ob pol osmih v loškem gledališču. Igralci bodo občinstvu prikazali celo-veoer.to predstavo z naslovom Nekaj. Proslave bodo tudi po drugih krajih v občini in na šolah. TRŽIČ — Osrednja prireditev bo danes zvečer ob šestih na Skali. Nastopil bo godalni orkester, pevci in šolska mladina. Isti dan dopoldne bodo slovesne akademije tudi na vseh osnovnih šolah, na praznični dan pa bo v Križali v domu Partizana posebna družabna prireditev. Praznik republike bodo počastili tudi športniki. Jutri ob devetih bo start hitrostne vožnje z avtomobili. Ob desetih se bo začela dirka v motokrosu, ob dveh popoldne pa bo hitrostna avtomobilska dirka na cesti Tržič—Brezje pri Tržiču. Od srede dalje tekmujejo keglja-či in šahisti. S tekmovanjem bodo končali na praznični dam. J. Košnjek M9 Aleksander Grličkov v Iskri V torek, 25. novembra, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličkov obiskal Iskro. Spremljala sta ga član ZIS Miran Mejak in predstavnik republiške gospodarske zbornice Stane Pavlic. Uglednega gosta je zanimala struktura izveza in uvoza Iskre ter razmerje med izvozom na konvertibilna področja. Odgovarjal je tudi na nekatera vprašanja, ki so mu jih zastavili predstavniki Iskre. • Prvo takšno pomembno vprašanje se je glasilo približno takole: Ali predvideva ZIS ukrepe za stimulacijo izvoza na konvertibilna področja. To v bistvu ni samo Iskrino vprašanje, ampak zadeva večino slovenskega gospodarstva. Sama Iskra se namreč že nekaj let prizadeva, da bi čim več izvozila na to področje (trenutno že 80 odstotkov vsega izvoza). Grličkov je odgovoril, da ZIS ne predvideva nobene linearne stimulacije za izvoz na zapad. Takšne stimulacije UPRAVNI ODSOR KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ, RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO priprava dela Pogoji: 1. Gradbena srednja šola z najmanj 3-letno prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Prošnje sprejema upravni odbor do 5. 12. 1969. G O ŽELITE ZASTONJ N %3 S OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 ali eno od 200 nagrad POTEM VARCUJTE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov: # VEZANIH HRANILNIH VLOG # DEVIZNIH RAČUNOV # IN VARČEVALCEV (ZA STANOVANJE) POGOJ: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok dveh let ali vloga 2000 din vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dveh let dalje za stanovanjske varčevalce. Prvo žrebanje je bilo 13. avgusta 1969 v Tržiču. Drugo žrebanje bo 11. februarja 1970 v Kranju. BLED — JESENICE — KRANJ — TRŽIČ — RADOVLJICA - SK. LOKA KREDITNA preddvideva le za tiste gospodarske panoge, ki brez takšnih olajšav ne bi mogle več izvažati. Z novim letom bo začela delovati nova trgovinska organizacija Iskra—comerce, ki ne bo prodajala samo lastne proizvode, ampak tudi izdelke drugih delovnih organizacij. Torej, imela bo položaj popolne trgovinske organizacije. Vprašanje Grličkovu je bilo naslednje: Ali bo tudi ta trgovinska organizacija dobila izvozne in uvozne kontingente, kakršne dobavljajo ostale podobne organizacije. Podpredsednik je predlagal, naj podjetje zahteva od gospodarske zbornice, naj jim takšne kontingente dodeli. Naša industrija je sorazmerno zastarela in se produktivnost ne dviga v tolikšni meri, kot bi želeli. Z ostankom dohodka pa delovne organizacije niso sposobne kriti večjih vlaganj. Ob tem problen^u je tov. Grličkov menil,, da država nima toliko sredstev, s katerimi bi lahko pokrila vse investicijske potrebe. Zato je predlagal, naj podjetja, seveda če je mogoče, najemajo tuje kredite oziroma pristanejo na soudeležbo tujih partnerjev Fr' investicijah. J. Košnjek Komunisti moramo vstrajati »Samoupravljanje ni samo razpravljanje in odločanje na sejah samoupravnih organov, ampak odgovorno predlaganje, dogovarjanje, uresničevanje sklepov, kontrola leteli in nenazadnje, če je potrebno, tudi kaznovanje tistih, ki jih niso uresničili,« je dejal v sredo na seji konference organizacije ZK Sava Kranj Borut Šnuderl. To pa je bila le ena osnovnih ugotovitev, s katero so na konferenci opozorili in hkrati nakazali, kakšne bi morale biti v prihodnje naloge komunistov v tem podjetju. Ugotovili so tudi, da so do sedaj komunisti velikokrat premalo sodelovali pri razpravljanju in odločanju o nekaterih ekonomskih, samoupravnih in drugih vprašanjih v podjetju. Prav zato so poudarili, da z delom ne morejo biti v celoti zadovoljni in morajo v prihodnje vztrajati pri iskanju čimbolj demokratičnih oblik dogovarjanja in razvijanju samoupravljanja v kolektivu. Na seji sta Rado Rolar ln Rudi Babnik podrobno obrazložila, kakšni so izgledi za ekonomski in družbeni razvoj v prihodnjem letu ln kakšne naloge čakajo podjetje. Nazadnje pa so na seji sprejeli delovni program organizacije ZK in za sekretarja organizacije izvolili Boruta Snudeiia. A. Ž. Za republike Gasilsko društvo Ljubno-Otoče je v zadnjem času zelo aktivno. Uspelo mu je nabaviti novo gasilsko motor-ko — avtomatično »rozen-bauericc«, z 31 KM. ki lahko prečrpa 1600 1 vode v minuti. Za takšno brizgalno se je odločilo zaradi posebne lege in strnjenosti vasi kot tudi zaradi priporočila poveljnika občinske gasilske zveze v Radovljici Viktorja Pogačnika. Ljubno namreč leži na vzvišeni točki gorenjske ravnine, zato se požari tudi iz daljne okolice iz te vasi hitro opazijo. Gasilsko društvo v Ljubnem je zato v preteklosti že velikokrat priskočilo na pomoč tudi sosednjim krajem. Z novo, moderno brizgalno pa bo njihova pomoč še učinkovitejša. dan v Ljubnem f Društvo se je skupaj z va-j ščani odločilo za ta sodoben ■ gasilski stroj zaradi pomanjkanja vode iz vodovoda. V i poletnih mesecih pa vode * , vasi skorajda ni. Zato si je ; Ljubno že pred leti zagotovi-I lo vodo za primer požarov s štirimi vodnimi bazeni. S pomočjo občinske gasilske zveze Radovljica in krajevne skupnosti, predvsem pa ^ s prispevki in posojili vašča-nov je sedaj uresničena že davna želja. Za tako majhen kraj je nabava te moderne brizgalne vsekakor velik uspeh. Slovesen prikaz nove brizgalne bo na dan republike, 29. novembra, ob 15. uri v Ljubnem pred gasilskim domom. — c. Ustanovna skupščina V Kranju bo v sredo, 3. decembra popoldne ustanovna skupščina kulturne skupnosti. To bo prva skupščina kulturne skupnosti v Sloveniji. Na ustanovni skupščini bodo izvoljeni delegati določili delovne in druge organizacije, katerih pred-stavniki bodo člani skupščine kulturne skupnosti. Razen tega bodo na skupščini razpravljali tudi o statutu kulturne skupnosti in med drugim izvolili izvršni odbor in predsednika skupščine kulturne skupnosti. — A. 2. GORENJSKI SEJEM KRANJ razpisuje v smislu TZDR prosto delovno mesto računovodje v. nepopolnim delovnim časom (2 uri dnevno). Pogoji: Kandidat mora imeti poleg splošnih pogojev še naslednje: — visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — najmanj 10 let prakse v finančni stroki. Kandidati naj vložijo pismeno ponudbo na upravo Gorenjskega sejma Kranj, s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjih zaposlitvah, z dokazi o šolski izobrazbi, potrdilo o ncka/.novanju in potrdilo, da niso v sodni preiskavi. Osebni dohodki po pravilniku OD. Razpis velja 15 dni po objavi. Delovno mesto se lahko zasede takoj ali po dogovoru. DELOVNA SKUPNOST POKLICNE ŠOLE KOVINARSKE IN ELEKTRO STROKE KRANJ, CANKARJEVA UL. 2 RAZPISUJE: DELOVNO MESTO UČITELJA strokovnih predmetov elektro stroke za nedoločen čas. pogoj: II. ali I. stopnja fakultete delovno mesto učitelja slovenskega jezika za določen čas. pogoj: visoka ali višja izobrazba delovno mesto administratorke za določen čas. pogoj: srednja izobrazba in večletna praksa. Razpis velja 15 dni po objavil GLAS * 3. STRAN PETEK — 28. novembra 1960 V decembru po darila v trgovsko podjetje ELITA Decembra bo trgovsko podjetje ELITA Kranj razdelila svojim kupcem darila v skupni vrednosti prek 100.000 din cd naku vanah v KONFEKCIJA, KONFEKCIJA, BABY, PRI KRANJCU, MAJA, NOGAVIČAR, DROGERIJA, GALANTERIJA, VOLNA, MODA, KLUB, BALA, ELITA, na Jesenicah: ELITA, na Bledu: pih v trgo-Kranju: Titov trg 7 Vodopivčeva 7 Titov trg 23 in Jenkova ulica 1 Cankarjeva 7 Prešernova 11 Titov trg 13 Titov trg 23 Prešernova 14 Cankarjeva 6 Titov trg 15 Cankarjeva 5 Cankarjeva 10 Kidrič2va 15 Grajska 26 KUPCEM, KI BODO KUPILI NAENKRAT BLAGA V VREDNOSTI 15000 manjših praktičnih dariB darilo po izbiri v vrednosti lO din 50 do 200 din bomo razdelili za vsak nakup v vrednosti 200,05 do 500 din prejme kupec za vsak nakup v vrednosti _ ._ . - . - 5oo,o5 dalje darilo po izbiri prejme kupec V VrcdllOSti 20 dill Ce kupec Izbere darilo večje vrednosti, doplača le razliko nad vrednostjo darila. Darila prejmejo kupci, ki plačajo z gotovino ali čeki. Vse trgovine trgovskega podjetja ELITA Kranj so decembra izredno bogato založene, zato zahtevajte vse tekstilno blago, konfekcijo, posteljnino, perilo, pletenine, trikotažo, srajce, klobuke, nogavice, oblačda za otroke, opremo za dojenčke, igrače, galanterijo, kozmei.ko in foto->rial V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH ELITA Kranj Komunisti Tekstiiindusa o težavah podjetja Zaloge neprodanega blaga v skladiščih so dosegle že 14 milijonov metrov, trg je nasičen iz uvoza in osebni dohodki so najnižji med kranjskimi industrijskimi kolektivi. Tu pa je 3000 delavcev. Kako naj komunisti pomagajo kolektivu iz nas'alih težav? To je bila zgoščena osrednja misel, ki jo je eden izmed udeleženceo konference ZK Tekstiiindusa v Kranju povedal, ko so v torek z vso resnostjo razpravljali o težavah podjetja. V samem poročilu kot v razpravi je bilo slišati velike težave tekstilne, oziroma bolje bombažne industrije, še posebno pa tega kolektiva. Blago iz u\oza nepričakovano preplavi trg z določenim blagom in onemogoča pravočasno raziskavo potreb, s tem pa tudi načrtno usmerjanje proizvodnje. Ob tem pa se sprepletajo še težave izvoznih, deviznih in drugih meril, davek na promet, proračunske obremenitve, vse večje zahteve trgovske mreže in podobno. Med osrednjimi vzroki težav samega kolektiva je bilo slišati tudi ugotovitve, da je to podjetje nastalo in bilo tehnološko urejeno za proizvodnjo najstandardnejših tekstilnih izdelkov tistega časa — po prvi svetovni vojni. Od te prvotne zasnove se ni dosti spremnilo in v današnjih hitrih spremembah proizvodnih postopkov vseh vrst sintetike in ob tem tudi sprememb cen in končno zahtev samega potrošnika to podjetje ne zadovoljuje več. V razprav! je sodeloval tudi podpredsednik IS Sloveni- je Vinko Hafner. Ni obljubil konkretnih rešitev in pomoči. Le obljubil je, da bo nekatere ugotovljene težave tega kolektiva okrog uvoza, davka na promet, proračunskih obremenitev in podobno posredoval izvršnemu svetu. Po njegovih bogatih izkušnjah pa je priporočal tamkajšnjim komunistom, da prek samoupravnih organov in strokovnih služb povečajo odgovornost do samega delavca in da v svoje vrste vključijo čimveč mladih delavcev. Ob tem je primerjal tudi probleme sorodnega kolektiva MTT v Mariboru, kjer so bili še v večjih težavah in so se z odločnim: notranjimi premiki in ukrepi že dokaj skoprJi na zeleno vejo. Zato, kot je dejal, »ne kaže rožljsti samo navzven« čeprav je tudi tu nekaj vzrokov. Komunisti Tekstiiindusa pa so se že prej odločno postavili na tako stališče. Osnovali so svojo komisijo, ki je skušala ugotoviti reaino stanje in ob tem tudi možnost za izhod iz nastajajočih težav. Tako so na konferenci sprejeli svoj program dela v tem smislu, ki v 10. točkah nakazuje glavne probleme kolektiva in ob tem naioge komunistov, ki motajo prek samoupravnih organov in strokovnih služb pomagati kolektivu. Tu je nakazana slabost komercialne službe, skrb za kadre, stimulativnej-ši sistem nagrajevanja, načrtna preusmeritev proizvodnje itd. O sprejetih smernicah bodo v decembru organizirali še razprave s komunisti po vseh petih oddelkih podjetja. K. M. Srečanje mladinskih aktivistov ObVnska konferenca zveze mladine Kranj je v okviru jubilejnega praznovanja 50. obletnice KPJ, SKOJ in razrednih sindikatov povabila na srečanje nekdanje mladinske aktiviste in člane SKOJ. Srečanje je bilo na šmarjetni gori v petek r.ve-čer, 21. novembra. Iz Kranja, Ljubljane in drugih krajev se je zbralo mnogo nekdanjih vnetih organizatorjev revolucionarnih mladinskih vrst, ki so v Kranju utirali pot mladi generaciji k novim ciljem. Prav tako so se mladinskega srečanja ude- besui dana ln ji predstavniki družbenega in političnega življenja le občine. Stane Boštjančič, ki je v imenu današnje organizacije mladine pozdravil udeležence, je poudaril, da je mladina nosila glavno breine osvobodilnega boja, saj je bilo v oboroženih enotah več kot tri četrtine mladih, nič manjši pa ni bil delež takratne mladine v prvi obnovi dežele z mnogimi akcijami pri gradnji železniških prog, hidrocentral in tovarn. K. M. 0 prihodnjem delovnem programu Kranj, 27. novembra — V Kranju je bila popoldne seja občinske konference SZDL. Na njej so razpravljali o dosedanjem delu konferenca in njenih organov in o delovnem programu /a prihodnje leto. Razen tega so govorili tudi o delovnem programu občinske konference za družbeno aktivna..;, in o kadrovskih vprašanjih. — A. t. žrebanje KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Podjetje Koteks-Tobus je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo nagradno žrebanje z bogatimi dobitki kot motorna kosilnica, televizor, hladilniki, šivalni stroji, tranzistorski sprejemniki in več potovanj v inozemstvo. ŽREBANJE BO 20. APRILA 1970. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici Koteks-Tobusa ali kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, pa skrbno hranite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. OB TEJ PRILIKI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU REPUBLIKE KAKOVOSTNI IZDELKI, NIZKE CENE IN HITRA DOBAVA. LESNA INDUSTRIJA KRANJ ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE Izdeluje: žagan les, ladijski pod, leseno ambalažo - zaboje, eslinger rolete iz borovega lesa plastificirane, plastične, platnene zavese na brezkončni trak, na samonavijalce, na koleščke, drvonitke v različnih vzorcih, predsobne stene iz drvonitke, izdelke iz drvonitke po naročilu, hotelske, servisne, radiote-levizijske, male pisalne mize. Kolektiv podjetja VODOVOD Jesenice čestita vsem odjemalcem vode in drugim poslovnim prijateljem za dan republike SERVISNO PODJETJE KRANJ TAVČARJEVA 45 — telefon 21-282 ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank Splošno gradbeno podjetje »SAVA« na Jesenicah izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike CENJENIM POTROŠNIKOM IN VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM ISKRENO čestitamo za dan republike Najnovejši Izdelki, velika ponudba, solidne cene, ugodne kreditne možnosti, brezplačna dostava na dom, za kupce ugodna priložnost — nagradno žrebanje. Za vaš obisk v specializiranih trgovinah na Jesenicah In v Kranjski gori ter na novoletnem sejmu v Kranju se priporoča trgovsko podjetje ZARJA Jesenice. Postali so člani zveze komunistov Aktiv zveze komunistov Uprave javne varnosti V Kranju je sprejel medse 24 mladih miličnikov in civilnih delavcev UJV V sredo, 26. novembra, je ki jih je aktiv na redni letni sekretariat aktiva ZK UJV v konferenci 19. novembra Kranju pripravil manjšo po- j sprejel v ZK. Skromno slo- gostitev 24 mladim delavcem, | vesnost so obenem izkori- GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ PODRUŽNICA V TRŽIČU ' prodafa naslednja osnovna sredstva: 1 blagajniški pult, 4 zaboje za trdo gorivo, pisalnih miz, kom. telefonskih aparatov, 10-iitrska bojlerja, kovinski lestenec, Lutzove peči in klubsko mizico. stili za razgovor o političnem in ideološkem izobraževanju. Dogovorili so se, da bodo organizirali naslednja predavanja in razgovore: spoznavanje programa, in statuta ZK, obravnava sklepov in staiišč prve seje republiške konference ZK. ZK in njen odnos do religije, izvajanje družbene in gospodarske reforme in vloga ZK pri tem ter vojaški in politični položaj v Evropi in na Srednjem vzhodu. Zadnja leta se je na UJV v Kranju zaposlilo več mladih delavcev. Aktiv ZK pa ni skrbel r*k pomlajevanje svojih vrst, ker je to prepuščal osnovnim organizacijam na terenu. Ker te organizacije niso izpolnile pričakovanja, se je aktiv ZKJ UJV odločil, da bo sam pobudnik za sprejem mladih delavcev v zvezo GOSTILNA Blažun GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) tel. 22001 • Od 1.12.1969 dalje sprejemamo naročila za abonente in rezervacije za silvestrovanje z novoletnim menijem • Kraški pršut, razni mešani narezki, domače klobase v zaseki, pečenice, krvavice in dvakrat tedensko divjačina • Jedila in pijače vseh vrst komunistov. To sicer ni pogoj za službovanje v organih za notranje zadeve, čeprav je glede na značaj te službe potrebno, da so delavci na tem področju pripadniki idej našega družbenega sistema. Septembra je imel aktiv ZK sestanek z nečlani, na katerem jih je seznanil z načeli programa ZK. Dogovorili so se, naj bi tisti, ki ta program sprejemajo, prosili za sprejem. Tako so 19. novembra sprejeli v ZK 24 mladih delavcev, mladih po letih in letih službovanja. Na novo sprejeti člani se bodo vključili v osnovne organizacije ZK na terenu. Trije cd njih so nam ob sprejemu povedali tole. DREKONJA ŽIVKO: »čutil sem se dolžnega, da stopim v Zvezo komunistov, ker bom lahko še bolje in temeljiteje opravljal odgovorno službo. Mislim, da ima danes ZK ustrezno mesto v družbi predvsem zaradi zagovarjanja naprednih stališč, ža prej sem želel postati njen član, vendar nisem imel priložnosti. Zanima me ideološko delo in kultura, spoznaval pa bom tudi zgodovino ZK.« Nova blagovnica v Cerklfah pro^n,Ct!clJ** ob 9. url dopoldne so v Cerkljah odprli novo blagovnico, lasi veletrgovine živila Kranj. Z 900 kvadratnimi metri bival'! !' iu "MadUčnlh prostorov v pritličju in prvem nadstropju je to ena najmodernejših blagovnic v kranjski občini. Preveo terkelj in okoliških krajev so bili v ponedeljek po ogledu trgovine zelo zadovoljni. »Končno smo dobil] moderno trgo-Bia," So Pri>viH. Predstavniki krajevne skupnosti pa so se zahvalili podjetju živila Kranj, da se je odločilo za to investicijo. *> vnico jc odprl predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. A. 2, JANA GANTAR: »ZK mora sprejemati nove člane, ker s« s tem pomladi in osveži. Vsak mladinec bi moral biti ponosen, da je član te organizacije. Njeni člani morajo biti pošteni, delavni in napredni. Takšne ljudi potrebu* je tudi naša služba.« VOJKO SOSIČ: »V ZK sem stopil prostovljno, ker so mi njene ideje všeč in jih sprejemam. Všeč tudi zaradi tega, ker je ona nosilec demokratičnih idej in nasprotnik birokratskih teženj. Komunist bi moral biti po moje dober delavec. Za katero področje dela bi se najraje odločil, sprašujete. Razvoj samoupravnih odnosov. In. Trudil se bom, da bo še več mladih stopilo v naše vrste, zato želim, da bi naš aktiv še nadalje sprejemad nove člane. Zavedam se tudi, da bo moja odgovornost v službi sedaj še večja.« J. Košnjek GLAS * 6. STRAN PETEK — 28.novemr5ra 1969 Z I VELETRGOVINA IVI L-A Kranj V I SKUPIMO S PE KOLONIALE BLED čestita ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN CENJENIM POTROŠNIKOM TER JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za dan republike Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj čestita za dan republike Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, melioracije, obalne protierozij-ske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska ter druga dela s področja nizkih gradenj hitro in po konkurenčnih cenah! Elektro Kranj c. jla s svojimi delovnimi enotami Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in skupne službe čestitajo za dan republike Kolektiv ZDRAVSTVENEGA DOMA Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE DE PEKARNA KRANJ s svojimi prodajalnami: Koroška, cssta, Poštna ulica, Zlato polje, Cesta Staneta Žagarja in skladišče Stara cesta čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM in POSLOVNIM PRIJATELJEM za dan republiko GLAS * 7 STRAN Franc Peternelj, Alojz Koder in njegov oče Lojze med pomenkom pred Kodrovo domačijo. — Foto: F. Perdan Davča med včeraj in jutri Tisoč in en načrt hribovcev, ki iščejo pot do lepšega življenja »Kaj res. v Davčo gresta? Veste, Davča leži na koncu sveta. Ampak na najlepšem koncu!« nama je prejšnjo soboto, ko sva s fotorepor-terjem lezla iz službenega spačka, razlagal eden od škofjeloških lokal patriotov'. Gotovo pretirava, sem si rekel sam pri sebi. Hribovska Va* je hribovska vas. Vse so tepe in zanimive, toda kot krajcarji podobne druga "jrugi: cerkvica vrh najvišje v?-petine, krog in krog nje, Po bregovih in dolinicah, pa kmetje, gospodarska poslopja, kozolci, sadovnjaki, nji-Ve. gozdovi . .. Danes ne mislim več tako. videl sem Davčo od blizu, videl grebene, prek katerih se razteza, hiše, pripete v sl,|'Kt pobočja, in cesto, ki ** Privede mednje, cesto, podobno dnu posušene hudour-ni^ke struge. Voziš in voziš, £av'jaš, mučiš motor — in *° nazadnje ugotoviš, da bo *» skalnate pečine na levi ln desni zdaj zdaj stisnile P.01, io preičipnUe, sc pokra-Jl,,a iznenada odpre. Potem Uzreš; najprej šolo, novo, n>°Kočno, z velikimi okni, natJ cerkveni zvonik in na-adnje še gostilno, trgovino p noka.i domaći i. Ampak to ^ le majhen delček vasi. "avčk ima auraret 74 hišnih Jk'V|lk in slovi kot na i bolj razvlečeno naselje v občini ^K(>'ia Loka. Samo kakih 200 Prebivalcev šteje, a kdor bi l . Obiskati vse, bi moral £*Mi debele tri ure; prvo *;mol'jo, ki čepi nekje pod ■■"»im Porcv.nom, loči od v^l"ie, od tisi., pod Crnim lK>"i, kar 15 kilometrov *■ Star rek pravi, da je ** <*Wca k' 11 Dunaj, in res ai *>sti krajša. LES, ŽIVINOREJA — IN KMEČKI TURIZEM Davčarjem, trdoživim in upornim ljudem, sta bi- \ la les in živinoreja doslej edini vir dohodkov. Dan za dnem, leto za letom so — in bodo še — iz globeli okrog Porezna doneli udarci sekir. Samo mukanje govedi moti njih pojoči zvok. Ampak ti dve panogi dandanes ne prinašata kdo ve kakšnih dobičkov. Do žag in klavnic v Železnikih in Škofji Loki je daleč, cesto bi bilo treba utrditi, razširiti ter tako vas približati dolini. Na nekaterih delih že kaže rebra. Poškodovala sta jo sneg, ki včasih za več mesecev odreže Davčo od sveta, in voda, ki spomladi pridere z okoliških hribov. Toda popravila so draga, kmetje pa nimajo denarja. Kako torej prebiti začarani krog težav, se je spraševalo prebiva'st vo. Odgovora ni poznal nihče. A potlej, kar iznenada, malone čez noč, je ljudem prišlo na tim. da bodo svoj »Dunaj« skušali spremeniti v popularno turistično točko. Navdušile so jih besede ing. Ahačiča, ki je pred nekaj meseci v Davči priredil predavanje o kmečkem turizmu, spremljano z barvnimi diapozitivi. »Vidoli smo, kako tej reči strežejo Avstrijci in Italijani.« sta mi pripovedovala Alojz Koder, predsednik krajevne skupnosti, in Franc Peternelj, predsednik na novo ustanovljenega turističnega drultva Davča. »Italijanski hribi in gozdovi niso prav nič lepši od naših, avstrijske gorske vasice nič bolj privlačne — in vendar privabljajo goste. Prepričani smo, da bomo uspeli — seveda le ob pomoči cele komune.« Kot rečeno, Davča ima svoje turistično društvo. Vanj je včlanjenih 33 vaščanov, med njimi vsi tisti, ki so izjavili, da bi bili pripravljeni ukvarjati se s turizmom (prenočišče, hrana itd.). Upravni odbor je že izdelal program, ki predvideva — če bo skupščina občine Škofja Loka primaknila kaj denarja — popravilo deset kilometrov dolge ceste, glavnega in za sedaj edinega dostopa v Davčo, postavitev reklamnih tabel .po Selški dolini, zlasti pred važnejšimi križišči, ureditev kažipotov, tiskanje in .prodajo barvnih razglednic s štirimi različnimi motivi, izdelovanje spo minkov ter izgradnjo klopic in provizoričnih zavetišč na najlepših razglednih točkah okrog vasi. Razen naštetega nameravajo septembra prihodnje leto organizirali zanimivo prireditev Dan taric. Radi bi namreč prikazali obiskovalcem, kako so dedje in pradedje sedanjih gospodarjev sami izdelovali najbolj nujne 'življenjske potrebščine; oblačila, vrvi. odeje in druge predmete iz lanu. Zvedo! sem, da živi še trojica očakov, ki znajo ravnati s statvami. »Bivanje tu gori ni udobno, človek je prikrajšam za marsikaj. Vsakdanje garainje brez upanja, da bo nekoč v prihodnosti kaj bolje, ter večna borba z muhasto naravo sta mnoge naše prednike pregnala s hribov. Tudi mladi odhajajo. Stvari bi se precej spremenile, če bi Transturist uvedel redno av- tobusno progo Železniki— —Davča. Vendar, to je že drug problem, ki čaka rešitve. Povedati hočeva le, da nameravamo zbrati naslove vseh Davčarjev, razkropljenih po svetu, in jih na Dan taric povabiti, naj obiščejo rojstni kraj,« sta pojasnjevala Koder in Peternelj. »DIVJADI JE PRI NAS KOLIKOR HOČETE« Vvaški gostilni, kamor sva se potlej zatekla s Francetom, je bilo prijetno toplo. Ljudje za mizami so naju radovedno ogledovali. »Kaj res, od Glasa ste?« je začudilo krčmarico Amalijo Jemec, ko sem ji razložil kako in kaj. In že smo klepetali. »Mislim, da bi Davča lahko postala turistični kraj. Njene naravne lepote, razgibana okolica, bližina travnikov in gozdov ter čudovit razgled navdušijo prav vsakogar. Ob nedeljah se tukajle nabere veliko izletnikov, predvsem Ljubljančanov. Mnogi sprašujejo, če so naprodaj kakšne hiše ali vsaj skednji, da bi jih preuredili v vikende.« »Ja, in tudi divjadi je pri nas kolikor hočete,« se je vmešal možakar pri sosednji mizi, katerega obleka in klobuk sta izdajala Jagra'. »Okoliški gozdovi so polni najrazličnejših živali. V njih najdete vse — od veveric in ruševcev, od srnjadi in gamsov, do divjih prašičev ter medvedov.« In lovec Miha Gatej je začel pripovedovati o svojem srečanju s kosmatincem, z ogromno zverino, ki se klati po Poreznu in ki je samo letos poklala 15 ovac. »Hodil sem po ,gmajni' in ga nenadoma zagledal. Le debela bukev in dva metra grmičevja sta naju ločila. Bil je prav tako presenečen kot jaz. Očitno ni vedel, kaj naj stori. Nekaj sekund me je gledal, potem pa se obrnil ter odhlačal stran.« Tudi upokojenec Peter Tu-šek in še nekateri vaščani so videli medveda. Žival namreč ne pomišlja priti čisto blizu hiš in stikati okrog hlevov ter kozolcev. Celo do psov nima kaj dosti spoštovanja. Davča je torej idealen kraj za razvoj lovskega turizma. Okoliški gozdovi sodijo v revir lovske družine Sorica. Njeni člani seveda podpirajo prizadevanje kmetov, ki bi radi privabili pebične goste. »škoda, da nimate smučišč,« sem pristavil, misleč na mastne dobičke, ki jih prinašajo z žičnicami in hoteli opremljene snežne strmine. »Saj jih imamo!« sta skoraj hkrati odvrnila gostimi-čarka in eden izmed gostov. »Vrše pri Poreznu, 1200 metrov visoko, so polne idealnih terenov. Seveda je izgradnja vlečnic in dostopa do njih stvar daljne prihodnosti, kajti potrebnih sredstev bržkone še dolgo ne bo moč zbrati.« BOGU ZA HRBTOM Omenil sem že Ločana, ki mi je rekel, da leži Davča na koncu sveta. In v tej trditvi se zares skriva kanec resnice. »Bogu za hrbtom smo.c pravijo vaščani. »Če hočemo razvijati turizem, bo treba zgraditi dohod tudi s severno strani, s ceste Zali Log—Petrovo brdo, ki bi nas približal Primorski in Italiji. Odcep bi bil dolg vsega 1800 metrov. Tako kratko pot je pozimi mogoče očistiti brez vsakršnih težav, medtem ko deset kilometrsko cestišče po dolini reke Davče postane prevozno šele spomladi. Zato moramo uspeti, moramo dobiti denar, ki bo vas rešil vsakoletne zimske osame-losti.« Davča se prebuja. Hribovcem je dovolj stoletne za-* ostalosti in capljanja za časom. Prvi so, ki skušajo uresničiti idejo o razvoju krpečkega turizma pri nas, ki si hočejo na ta način povečati skope dohodke od gozdarjenja in živinoreje. Bodo uspeli? Morda. Vsekakor bi bilo prav, da jih občina krepko podpre. Dobra volja in odločnost Davčarjev namreč utegneta predramiti tudi prebivalce drugih gorskih naseJij v Selški in Poljanski dolina. I. GuzdJ TOVARNA OBUTVE PEKO TR2IČ IŠČE IN VABI K SODELOVANJU ZA V OBRAT DRUŽBENE PREHRANE menze Pogoji za sprejem: — srednja — poklicna šola gostinske stroke — od tri do sedem let delovnih izkušenj v gostinstvu — sposobnost organizacije in vodenja — dovoljenje za delo v živilski stroki — poskusno delo tri mesece. Nastop dela takoj — po dogovoru. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovska služba podjetja. 02 SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVUICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA ZB NOV RADOVUICA OBČINSKI KOMITE ZMS RADOVLJICA čestitajo vsem občanom za dan republike in jim želijo še nadalje veliko delovnih uspehov v izgradnji socializma Tovarna Sukno Žapuže ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE Izdelujemo volnene odeje, mikane in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za notranji in zunanji trg. čestitajo vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem ter jim želijo v bodoče veliko poslovnih uspehov t* im tiiSlia 7aciEviicia Bled Vsem delovnim ljudem čestita za dan republike ter se priporoča za svoje pridelke in ctoritvc Transport Radovljica zen vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje dneva republike in še nadalje priporoča svoje storitve plamen kr o pa PLAMEN TOVARNA VIJAKOV KROPA Izdelujemo vse vrste vijakov ter po posebnem naročilu tudi drugo vijačno blago in odkovke. OB PRAZNIKU REPUBLIKE čestitamo VSEM DELOVNIM LJUDEM Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna za galvaniko, fasfatiranje in barvanje. V tovarni dobite brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba je vsem na voljo. KOLEKTIV TOVARNE čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM, ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE Tovarna verig Lesce pri Bledu priporoča svoje izdelke kot vse vrste vijakov, verig in raznih kovaških odkovkov VSEM DELOVNIM LJUDEM, ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM za dan republike in jim želimo veliko delovnih uspehov Kako je »Črni Jurij« mobiliziral zdravnika? Pripoveduje Jože Rebol-Planinc, namestnik komandanta kokrškega odreda Vštabu kokrškega odreda so bili resno zaskrbljeni. Vsakodnevne akcije in borbe so terjale žrtve, število ranjencev je nenehno rastlo. Štab odreda je zato sklenil postaviti bolnišnico. Lokacijo bolnišnice sta določila Jože Rebol-Planinc, namestnik komandanta odreda, in Matajev Polde iz Podgore. Polde je bil zelo previden in iznajdljiv. Pod njegovim vodstvom so bolnišnico kmalu Postavili in jo tako dobro skriii) da je Nemci niso nikoli odkrili, pa čeprav so v neki hajki hodili okrog nje. Bolnišnica kokrškega odreda je bila ob potoku pod Begunj ščico. Komandir bolnišnice je bil Tacmanov Polde, Logarjeva Francka z Ja-vornika je bila bolničarka, Milka je bila kuharica, Mlakarjev Ione iz Žirovnice in Lasnik z Jesenic pa sta skrbela za kurjavo, hrano in druge potrebščine. »Osebje bolnišnice je Hlo dobro in zanesljivo,« se spominja Planine. Bolničarka Francka je po svojih močeh in znanju zdravila rane, toda mhče ni znal operirati bolnica in zdraviti težje ranjence. Na nekem sestanku štaba odreda smo dolgo razmišljali, kje naj dobimo zdravnika. «Hšali smo več predlogov, končno pa smo odločili, da Mobiliziramo dr. Debevca iz Radovljice (dr. Debevc je zdaj zdravnik v Ljubljani). V štabu smo dolgo tuhtali, kako naj ga mobiliziramo. V Radovljico nismo mogli, zato smo uporabili zvijačo. Na sestanek smo poklicali JoniJovo Cilko iz Zapuž (sc-**J živi v Bohinju). .Cilka', smo ji dejali, ,točno tega in tega dne zvečer moraš nenadoma hudo /.boleti. Zahteva-a boš zdravniško pomoč in klicala dr. Dobevca, naj te Pr'ue zdravit na dom.' ko je dr. Radovljici dobil Tistega ^ "ebevc v sporočilo, da je v Zapužah hudo zbolela Tončova C lk \, Se je nemudoma z avtom odpravil na dom bolnice. V hi-jjj Pa smo bili že skriti trije Partizani: jaz, Zigar Perun iz Ljubljano in Andrej Bohinjc. Slišali smo avto, ki se je Vslavil pred hišo. Zdravnik je vstopil nič hudega sluteč, mi pa smo takoj stopili iZ3M Vl'at in mu dejali: ,I>r. Debevc, mobilizirani ste.' Povedali smo mu, da smo zgradili bolnišnico, ki pa je brez 7-dravnika.'Dr. Dobevc jc brez oklevanja i/.polnil svojo domovinsko dolžnost. ,Ce jc ta-*°. pa gromo,' je dejal. ,Ne, lajali sc bomo,' sem pojasni zdravniku. Peljali wiw se naravnost skozi Begunje, mimo nemškega stražarja pred napori, pa naprej do Drage. Imeli smo pripravljene brzostrelke za primer, če bi nas ustavila nemška patrulja. Pogumni imajo srečo, to vojna dokazuje na vsakem koraku. Tudi mi smo brez težav prispeli v Drago. Tam je osebje bolnišnice že čakalo zdravnika. Spremljali so ga na novo delovno mesto. Toda kam z avtomobilom? Nismo ga hoteli zažgati in ne pustiti Nemcem. Pa smo le našli rešitev. S Perunom sva se odpeljala nazaj proti Begunjam in na križišču zavila proti Srednji vasi v Podgoro. Tam smo avto zapeljali na skedenj in ga obložili s senom, kjer je srečno dočakal svobodo. Dr. Debevc je po vojni dobil avto nedotaknjen nazaj. Čez nekaj mesecev sem prišel v bolnišnico kot pacient. Videl sem, da je dr. Debevc dobesedno delal čudeže, če vemo za razmere jn sredstva v partizanski bolnišnici. Videl sem borca, ranjenega skozi trebuh, ki mu je dr. Debevc rešil življenje. Videl sem borca, ki mu je kost na komolcu štrlela skozi bluzo. Po naporni operaciji je dr. Debevc tudi temu borcu rešil roko in življenje. Videl sem partizan, ko Olgo, ki je imela na več krajih prestreljen hrbet. Tudi njej je rešil življenje. Dr. Debevc je bil vesten in hraber zdravnik. V štabu odreda smo zelo cenili njegovo požrtvovalnost.« SREČANJE S FRANCOZI ZIvanom Zvanom sva poleti 1943. leta šla s Koroške Bele proti Valvasorjevemu domu. Bilo je to v času, ko je bil Valvasorjev dom že požgan. V temni noči sva že od daleč opazila, da se skozi okno požgane koče svetlika ogenj. Opazila sva tudi, da se v ruševinah premikajo sence. Previdno sva se približala koči in poslušala. So morda Nemci v koči? Kaj pa če so partizani? Morda raztrganci? Kar v okolici ni bilo slutiti nevarnosti, sva namerila puški skozi okno. Pri ognju sta sedela moški in ženska ter se grela. ,Ven/ sva ukazala. Pred grozečimi cevmi sta prestrašeno vstala in omahujoče zapustila ognjišče. Moški je bil lep črn fant, ženska pa prava lepotica, svetlolaska. Mahala sta z rokami in pripovedovala, da sta Francoza. Z Ivanom jih nisva razumela. Zjutraj sva jih odpeljala proti Zelenici. V Doslov-.ški planini srečava pastirja Lužnikovega Francka iz Sela pri Žirovnici. Le-ta je znal malo nemško, pa se je začel s tujcema pogovarjati. Ne- znanca nista vedela, kdo sva in čigavo uniformo nosiva. Ko jima je Franc počasi dopovedal, da sva partizana, ki se boriva proti Nemcem, sta od veselja poskočila. Na naše začudenje se je ženska začela slačiti. Glej zlomka, saj to sploh ni ženska, ampak moški, preoblečen v žensko, smo presenečeno ugotovili. Počasi smo zvedeli za usodo teh dveh Francozov. Bila sta v nekem nemškem delovnem taborišču. Tam sta skovala načrt, kako bosta pobegnila. Svetlolasi je sklenil, da se bo preoblekel v žensko, šest mesecev si je pustil rasti lase. Skrivaj sta potovala iz Nemčije proti Franciji. Hodila sta po gozdovih in hribih, se izogibala vasi, hranila pa se s sadjem in s tem, kar sta dobila na poljih in sadovnjakih. Prek Italije sta nameravala peš v Francijo. Poslali smo ju v štab Prešernove brigade, če pa sta preživela vojno, ne vem. Rad bi videl, če bi kdo to zgodbo napisal in posilal v francoski časopis. Morda bi le zvedeli, če sta ta dva .zaljubljenca' preživela vojno.« EN DAN ŽIVLJENJA Gabrijel Dežman, Ropo-tavov z Lancovega, je že pred vojno šel s trebuhom za kruhom na Koroško. Tam je dobil delo, ženo in sina. Marca 1943. leta je brez besed zapustil dom in odšel v partizane. Zaradi represalij, ki so jih Nemci izvajali proti družinam partizanov, sploh nj nikomur povedal, kam gre. Bil je tako previden, da je doma pustil osebno izkaznico in druge dokumente, na katerih je bilo njegovo ime. Če bom padel, si je mislil, ne bodo nikoli zvedeli, kdo sem. Zvečer je prišel v taborišče tretje čete gorenjskega odreda. Naslednje jutro se je prostovoljno javil v skupino, ki je šla v akcijo na nemškega učitelja. Na Breznicj pri Žirovnici je namreč na šoli poučeval nemški učitelj, ki je bil vnet nacist, in učiteljica. Borci so sklenili, da ga preženejo s šole. Borci so zjutraj prišli do šole. Komaj 50 metrov naprej je bila občina, v njej pa nemška žandarmerija. Skriti za šolskim čebelnjakom, so čakali učitelja. Le- f \ KINO CENTER ••"eriški barvni film GRAND PRIX ^l,rn Predvajamo na novo filmsko tohniko TODD-AO. JupER-PANORAMA 70 mm. 'Ustavo: v četrtek, 27. nov. in potek 20. nov. ob ln 19. url; v soboto. 29. novembra ob 14. In 17. Url; v nedeljo. 30 novembra ob 14. in 19 20; v ponedeljek 1. decembra ob 1G. In 19. uri. ponovno zeljo kino obiskovalcev bo na »porodu »0vi«8kl barvni film AlMA EiAREIMIIVA Odvajanje po sistemu TODD-AO, SUPER PANORAMA 7« mm. j"tedstava: v soboto. 29. novembra, ob 20 CtJelio, 30. novembra, ob 17. url F>"-MSK uri; LMSKE PREM|ERE. petek 28 novernbra. ob 22. url RA CRUZ, omer. barv. CS film; sobota. 29. nov., iu 2?:20 H°NDO IN APACI. amer, barv. tilm; nede- lja. 3Q ob 22. url HELGA. z. nem. barv. tilm sluhnili njihovim ubranim zdravicam in godbi. Skupaj s tamkajšnjim zborom »Valentin Vodnik«, ki je pred časom praznoval 90-letnico obstoja, se je tudi kroparski zbor častno oddolžil spominu padlih žrtev pri spomeniku. Zatem so gostom razkazali že nekatere znamenitosti ter razstavo akvarelista Roba Hlavatvja. V popoldanskem koncertu se je komorni zbor KUD »Stane 2agar« pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča predstavil številnim poslušalcem z res izbranim programom. Poleg renesančnih, tujih in umetnih pesmi so bili prisotni najbolj navdušeni nad zadnjim delom koncerta, ko so pevci prijetno izvajali poleg narodnih tudi hudomušne pesmi iz domačega kraja. Še boljše vzdušje je bilo na družabnem večeru. Poleg njihovih pesmi — pevski zbor je njihova najmočnejša in najaktivnejša dejavnost — so se eni kot drugi menili o aktualnih problemih, kakor tudi dogovorili za nadaljnje in še tesnejše sodelovanje ter njihov obisk v Kropi, kjer bodo hkrati s pevci s Koroške konici tirali v času kroparskega praznika — 75-letnicc tovarne Plamen. Prav tako so se zedinili tudi o srečanju na športnih področjih. Domači pevci in gostje so bili hvaležni Slovenski prosvetni zvezi iz Trsta kakor tudi ZTPO iz Radovljice za njihovo pomoč in stremljenja, da bi bila taka srečanja res kvalitetna in večkratna. M. Pianistka Marina Horak in violončelist Iflitoš Hllejnik gostujeta v Kranju Koncertna poslovalnica v Kranju nam bo v četrtek, 4. decembra 1969, ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju posredovala koncert dveh mladih reproduktivnih umetnikov. Pianistka Marina Horak je po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1964 nadaljevala študij v Miinchnu in je tam diplomirala z odličnim uspehom. Poleg študija klavirja se je posvetila tudi čembalu, kjer je obiskovala Schole cantorum v Parizu »diplome en virtousite« in je tudi na tem instrumentu dosegla velik uspeh. Za svoje umetniške dosežke je leta 1964 prejela Prešernovo nagrado, nagrado jugoslovanske radiotelevizije za enega najboljših posnetkov leta 1966, III. nagrado na mednarodnem konkurzu Claude Debussv v St. Germainu 1969. Letos pa je na VI. tekmovanju mladih glasbenih umetnikov Jugoslavije v Zagrebu prejela 2. nagrado. Izvedla je že vrsto uspelih gostovanj v Italiji, Nemčiji, Švici in po vseh kulturnih centrih Jugoslavije. Na koncertnem nastopu v Kranju bo izvajala Sonato za klavir op. 110 v as-duru L. van Beethovna; Preludij, Choral in Fugo skladatelja C. Francka. Mladi violončelist Miloš Mlejnik, tudi nagrajenec letošnjega tekmovanja mladih glasbenikov v Zagrebu, bo izvajal G. Valentini: Sonato v f-duru in Vilka Ukmarja: Capriccio in Bal lat to ter Maksa Rcgerja: Preludij in Scherzo. Za ljubitelje solistične glasbe bo vsekakor koncertni nastop dveh mladih glasbenikov izreden kuJturhi užitek. — -ar GORENJSKI MUZEJ V KRANJU. V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. kiparja Janeza Boljke. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in ▼ II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. , V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja mojster — umetni kovač Joža Bcrtoncelj, v kleti pa slikar Goca Kalajdžinski (ikone);' Razstave v galerijah so odprte vsak dan «d 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Kmetijsko živilski kombinat Kranj z obrati Oljarica, Hlekarna, Klavnica in Kmetijstvo čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Višja šola za organizacijo dela izobražuje inženirje organizacije dela za Indu-•trfje/e pa tudi drugo delovne organizacije, svetuje delovnim organizacijam na področju oigar.jzacljo dela ter prireja razne specialne funkcionalne seminarje v delovnih organizacijah. VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ. PREŠERNOVA 11 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE SIPAD PRODAJALNA KRANJ (v nebotičniku) čestita VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM ZA DAN REPUBLIKE UGODEN NAKUP VSEH VRST POHIŠTVA BREZ POLOGA — BREZ POROKOV OGLEJTE SI VELIKO IZBIRO Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita k prazniku dneva republike J J »Mil 2| 111 il SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB NOV čestitajo ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELIJO ŠE NADALJNJEGA NAPREDKA PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA AMD K R VSEM ČLANOM IN OSEBNIM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL A N J čestita ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIM 2eli SREČNO v02njo Tekstilni center Kranj Izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike. Nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, apretiranja in vse vrste lepljivih »Cantelin« tkanin za konfekcijo. 9 Na Kanarske otoke S (Nadaljevanje) Živino, ki jo rede predvsem zaradi predelave mleka v znani madeirski sir, ne pasejo tako kot je v navadi pri nas. Da ne bi poteptala njivic in travnikov, je preko noči in ves dan zaprta v zemeljskih votlinah, izkopanih v pobočje hriba. Sele proti večeru Pripeljejo govedo na svež zrak in kratek sprehod. Razgled s pečine Caro Gi-rao, cilj našega izleta, je bil Vreden truda. Z zelenjem, drevjem in cvetjem poraščeni vrh pečine kraljuje nad neizmerno modrino in prostranstvom oceana, katerega vodovje belo obroblja podnožje pečine. Deček, ki prileze po previsnem pobočju, za novčiče ponuja rože. Plašno Se ozira in nepričakovano zbeži v vrtoglavo globino pod razgledno ploščadjo pred nevidnimi zasledovalci. Razcapana postavica, ogrnjena v tečevino, se na drugem koncu spet prikaže iz globine, držeč v rokah košarico s ^tjem, z očmi, zastrtimi od Pomanjkanja in strahu . . . ozki in strmi cesti se °dpeljemo v dolino. Spotoma ^redimo krajši postanek v kraju Picos dos Barcelos. Na Ploščadi z lepim razgledom P° okoliških naseljih, v slikovite nošo oblečena domačina prenašata turistke v no-s'lnici iz pisanih rut, obešeni Preko suhljatih ramen. Z °kornimi koraki, opiraje se ?.a dolgo palico, v ritmu cok-Jata po tlaku v upanju na Par eseudov napitnine iz rok nasmejanih in v njihovih ^eh bogatih tujcev. . Y koritu plitve roke, ki se z'iva v morje, vidimo otro-?e- Deklice se kleče sklanja-P nad vodo in perejo, it- ■ ^ Soli bratci in sc-yr,ce se igrajo na obrežju. a dečkom / velikim Škafom P^r'la na glavi drobenclja rT^nno, radovedno dekletce. nrnose skrijeta za vogal bliž. Je hiše, ker ju je sram raz-caPanih oblačil. , ... mesto sc vračamo mimo «WC v cvetju in zelenju. Vo-1 streh so okrašeni z gli-gur!".1" pti6ki in drugimi fi-z],1?3111'' ki liaiL' odganjajo duhove od hiše, Toplo podob3 'n vsa Pokrajina jc po-vrt na velikemu cvetočemu pr u- Rože nas spremljajo kc'V mesta, kjer prod rja! j0|Cvyin ponujajo šopke vi r)e'c *n drugih cvetic, ki jim vWno imena. Nekaj ro-^'mičnih kavalirjcv veliko- mej10 se*c v žeP. ho'i stvarni vC|:Je n"e* računati, koliko bljfcu ^teklentca rhadelre v iLsn"" ^ložbi. 8e preden jim Pe hgotovitj razliko v ceni Ho . v,nor" i' SiSke In žlahtna ST^C0 T "rno že Sc Poti v katedralo, iz katere ni pi'a\l Tekla Jc, da je vprašanje hoi onurja brOH pomena, čc bo le Lcdford Se danes lahko l IVOril z menoj. Toda predvsem ga mora vele iz.lak.nill.« »To pa kaj čudno zveni.« »Res, prav čudno!« »AH se ni pred dvema letoma spet poročil?« »Mislim, da.« »Ali poznate njegovo tajnico?« »Trikrat ali štirikrat sem imel opraviti z njo. ženska na mestu! Korektna, molčeča, sposobna. Toda, zdi se mi, da nekdo prihaje, Dclla.« Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Della Street je odprla. Elza Griffin in Bedford sta stopila v pisarno. »Kakšna sreča, da ste še tu, Mr. Mason,« je vzkliknila Elza Griffin. »Hitela sva, kolikor sva mogla.« »Kaj vam torej teži srce, Mr. Bedford?« je vprašal Mason in obema segel v roko. »Mojo tajnico Dello Street najbrž že poznate? Torej, kaj se je zgodilo?« »Mislim, da za razburjenje ni nobenega razloga,« je dejal Bedford, ki se je očividno trudil, da bi bil videti miren. »Mene pa le skrbi,« je ugovarjala Elza Griffin. »S potovalnimi čeki bi Mr. Bedforda lahko pritisnili ob zid.« »Najbolje bo, da se najprej lepo usedeta,« je dejal pomirjujoče Mason, potem pa mi bosta povedala vse po vrsti.« »Poslovno sem imel opraviti z možem, ki mi je znan pod imenom Binnev Denham. Mogoče pa je, da se je v resnici pisal drugače. Kot vse kaže, je bil danes zvečer umorjen v nekem motelu.« »Ali je policija ž» obveščena?« »Ne, še ne.« »Umorjen, pravite?« »Da!« »Odkod pa veste to?« »Mr. Bedford je sam videl truplo,« se Je oglasila vmes Elza Griffin. »Obvestili niste torej o tem še nikogar?« Bedford Jc odkimal. »Mislila sva. da jc bolje* če se najprci r variva * vami,« je de'a**» "'-.i. »V kakšni po3lovnl zadevi pa ste imeli opraviti s tem človekom?« »Ah, bila Je to povsem P^-vatna stvar.« »Kakšni posli so bili t°?' je trdovratno vztrajal Mason. »Dejal sem vam, da Jc g za privatno zadevo. Zdaj. *° je Denham mrtev, ni nobenega razloga več. da .. •« »Za kaj Jc šlo?« . »Za Izsiljevanje,« Je rcKi» Elza Grirfln. »To sem si mislil! Povejte mi vso zgodbo! Nikar pa JJ skušajte karkoli zamolčali a prikriti. Vse moram vedeti-cdall vi »Če ne boste pove bom storila to pač jaz om storila 10 p««- J..... ,„ ■kla Elza Griffin Bedford" Opisom In prstnimi odt1 BL le so mi izročili,« jo d?«P|*J. Bedford je na-rbančil čelo, trenutek prerdaijal in poročal nato izčrpno. Iz žepa itf Privlekel celo policijsko to** grafijo svofe žene z osobni"1 odt i ni. To-l dejal dal vse skup.i | M.tsonu. & •o« je Hkrbno opasovaJ »to je torej vala /ona?« Bedford je prikini.tl. "Sevr.la veste, da jo to r njen!,« »Otlkod pa (o veste?« Čehi v Bohinju (3) Ker je po požigu fužin leta 1890 Bohinj obubožal in se je prebivalstvo že več let izseljevalo, je bilo tudi za VVagner-jevo obrt vedno manj zaslužka. VVagnerjeva družina se jc zato postopoma izselila. Sin Morius (rojen 31. 3. 1853) je nadaljeval obrt v Radovljici, ki obstaja še danes pod istim pisanjem. Pri hiši v Bohinju je ostal JANEZ ali IVAN RAVNIK, rojen 22. 8. 1876, ki je bil sin Frančiške VVagner. Tako je prišlo k hiši domače bohinjsko pisanje »RAVNIK«, a hišno ime je ostalo nespremenjeno do današnjih dni. V stari Jugoslaviji je bilo pri tej hiši 5 otrok; vsi so bili sinovi, v času nemške okupacije pa vsi v partizanih (Ivan, Jože, Alojzij, France in Mirko). Ferbarjevi so bili prijatelji 6 tamkajšnjim zdravnikom dr. Alojzijem Wackom, ki je bil rojen na Češkem in je v Bohinju umrl šele po zadnji vojni. Ta jih je izuril v prvi pomoči, kar jim je zelo koristilo med zadnjo vojno, ko so bili v partizanih. Jože in France sta bila v partizanski bolnišnici v Bohinju, medtem ko mi je Lojze (partizan »Drejče«) nudil pno pomoč in me potem tudi operiral, ko sem bil Leta 1943 v partizanih tako hudo ranjen, da so vsi — celo zdravnik Wolf — napravili križ čezme. Operiral me je z bodalom, ki ga je brat Mirko vzel Nemcem, preden je pobegnil iz Nemčije (če se ne motim iz lager-ja pri Niirnbergu) v partizane v Bohinj; na begu mu je bilo bodalo poleg kamenja edino orožje. Le za manjše stvari je uporabljal razkuženo britvico, pincete pa so bile lesene. Vse je bilo seveda razkuženo v pravem žganju (»bevki«). Nobenih kirurških instrumentov in zdravil ni bilo. Za narkozo sem dobil pol litra domačega žganja, pri operaciji pa sem celo sam asistirah Kadar me zdravniki sprašujejo, kdo me je operiral, jim povem: »To pa je opravil dohtar tovariš Drejče!« Pravijo, da niti v bolnišnici ne bi mogli narediti bolje, čeprav imajo vse potrebne pripomočke. Ko jim potem povem, kako je potekala operacija in da se je »dohtar Drejče« poprej mogel učiti svoje veščine v anatomiji samo na srnjakih in gamsih, se kar ne morejo načuditi. Tudi bratranec Ferbarje-vih, ki se piše VVagner in je doma v Radovljici, je bil oficir v partizanih. V izročilu živi spomin, da se je eden od Ferbarjev poznal z dedom voditelja bohinjskih upornikov proti Nemcem v decembru 1941 — torej dedom Tomaža Godca. Ta ded je bil Jurij Godec (21. 4. 1843 — 16. 4. 1925); bil je vojak in usnjar. Vse kaže, da sta se spoznala kot vojaka v armadi grota Radeckvja v severni Italiji. Po letih sodeč je bil to eden izmed vrstnikov Jurija Godca, sin Alojzija VVagnerja torej. Z drugimi besedami: ded bratov — partizanov Ravnik (Ferbarje-vih), ki so tako prva leta vojne sodelovali z voditeljem bohinjskega upora, sinom vojaka in usnjarja Jurija Godca — Tomažem Godcem. Ta je bil rojen na Bohinski Bistrici 15. 12. 1905, Nemci so ga po ponesrečeni bohinjski vstaji ujeli (13. 3. 1942) in po hudem mučenju uničili (19. 4. 1942.). Ideja svobode in medsebojna pomoč se je iz starih časov pretakata med narodi iz roda v rod in se prepletata celo med rodbinami raznih narodnosti. Konec Joža Čop Gorenjski kraji in ljudje KAVA uiiiek. rJMMKMffl rt r ' 'liiil Še dober mesec dni in doma na steno bomo obesili nov koledar. Ali veste, da je naša, pravzaprav vaša rubrika Gorenjski kraji in ljudje že v petem letu starosti? Njen četrti rojstni dan smo spregledali. Nič zato, saj to še ni takšna starost, da bi morali proslavljati s čašami šampanjca. Spomniti na to pa se tudi ni greh, zato zapišimo: 13. oktobra 1965 je rojstni dan te priljubljene rubrike, ki jo pišete in ji krojite usodo vi, dragi bralci Glasa, posebno vsi tisti, ki ste zanjo že kaj napisali. Čez leto dni ji bo pet let. To pa že ni več kar tako. Ob peti obletnici bomo objavili imena vseh, ki so v njej sodelovali s svojimi prispevki. Še je čas. da bodo vaša imena natisnjena med dopisniki. Napišite kaj in nam pošljite. Saj zdaj je več časa, ko so dolgi večeri, spomladi pa bo za marsikoga prepozno, ko se bo spet začelo doli na ooHu. MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Kaj poznaš 2efka?« se začudi pastir. »O po/nam! Hiša ob potoku nad Sočo,« bi Slavko lahko povedal veliko o tem, saj sta sc tam nad Stiveevo kmetijo skupaj s Stivcem skrivala strica Anton in Andrej, ubežnika iz cesarske vojske, potem pripadnika narodne straže in naposled italilanska ujetnika. Vendar o tem molči in pove samo o teličku, za katerim, tako je slišal, je bilo Slivčevim zelo hudo. »Hudo, hudo« pritrjuje stari pastir. »S stivcem sva šla k županu. Zupan pa samo tmiguje z rameni. Brez moči je, toži. V resniei pa si ni upal ziniti ničesar proti italijanskim vojakom. Odstavili bi ga. Italijana bi poslali in ga postavili "•i Zupanovo mesto kot komisarja. Ne bil bi prvi, H tOŽil in naju rotil, naj pogoltneva izgubo ali Pa bova kriva, da bo še ena slovenska občina izgubila domačega slovenskega župana in dobila komisarja tujca.« »Res, v mnogih občinah so se že vgnezdili italijanski komisarji.« »?az pa nisem odnehal. Sam sem šel na Krn * italijanskemu poveljniku in mu s kretnjami Poka/al na vojake, da so kradli. On pa me spiva r»i hotel razumeti, nato pa me zapodil. Kajpak, zopet s puškami! Vojaki so streljali in sc kro-hotaii za menoj. laz pa v dolino, v Kobarid, h eolonelu, kakor pravijo Italijani svojim ober-stoiu . . .« »Polkovnikom,« ga popravijo dijaki. »Piosil sem hotelirja, da bi šel z menoj, ker ■Ma italijansko, a sc je i/govoril, da nima časa ... (). poznan ga! Ni se hotel zameriti colonclu ali Polkovniku, kakor mu pravite. Poslal mc jc h gospodu nuneu. Tudi preeasliti ni rad šel z me-noj, Le it/ko sem ga preprosil. Pa bi bilo vseeno. Polkovnik naju je nabrulil in nama po laško za-DTUSil, da la/eni m du me bo dal zapreti, čc bom govoril, da italijanski vojaki kradejo, pri tem pa se potrkal na prsi: Noi siamo vincitori!« »Vincitori — zmagovalci. Pravica zmagovalcev,« pritrjuje s trpkim glasom profesor Andrej. Pravica zmagovalcev je nasilje, ki ne dovoljuje, da bi o zmagovalcih govorili kakor o tatovih, pa naj gre za krajo navadnega telička ali prisvojitev ozemlja tujega ljudstva, ki bi rado zaživelo svojo svobodno usodo, za tatvino, ki je mnogo večja in hujša kakor navadna tatvina. »Razbojniki! Ti naj nam bi delili pravico, ki ni pravica, pravico krivice?« se razburjajo dijaki, obenem pa se hrepeneče ozirajo proti Bogatinu in drugim triglavskim goram, za katerimi se skriva osvobojeni del domovine kakor daljna obl jubljcna dežela. »Da, del! Samo del,« se zavedajo krivice, ki jim jo hočejo vsiliti zmagovalci, antanta, ki kot kaže ceni Slovence niže kot resnične premagance-avsliijske Nemce, saj bi drugače ne raztrojila slovenske Koroške med Italijo, Avstrijo in samo manjši, neznaten del pustila kraljevini SHS, državi, ki jo imajo države zmagovalke za zaveznico, OS -o do nje mačehovske, kakor da štejejo Slovence in Hrvate med premagance in ne med narode, ki jih je razpadio cesarstvo stoletja za-sužnjevalo in ki so že davno pred vojno terjali zase svobodo in samostojnost. O tem govore, kakor da si tega v minulih mesecih niso že neštetokrat povedali, čas je mračen, usodi slovenskega ljudstva nenaklonjen. Maja so po neuspelem boju slovenskih prostovoljcev na Koroškem na zahtevo antante začrtali začasno mejo na Karavankah, o pripadnosti slovenskega dela Koroške pa naj bi odločil plebiscit. O plebiscitu govore in nc opazijo, da sta se jim približala dva moška in obstala za mladimi nizkimi smrekami. Plebiscit? To jc še vedno upanje. Tudi oni bi ga morali terjati in taki) skrajšati pogajanja med italijansko in srbsko vlado o slovenskem in luva škem ozemljiti, zasedenem z italijanskimi četami in podrejenem civilnemu komisarju Mosconiju v Trstu. »Plebiscit jc naše upanje. A nam ga nc dovolijo?« »Vlada SHS bi ga morala zahtevati tudi za naše ozemlje, če je pristala na plebiscitno odloči krv na Koroškem!« »Brez dvoma! Pri nas bi bila odločitev hitra in nedvomljiva, kam hočemo in komu pripadamo« »Morda ga bodo še zahtevali. Upanja ne smemo izgubiti.« »Prav gotovo! Ne smemo ga izgubiti,« pritrjuje dijakom profesor Andrej, »zakaj samo upanje nam lahko ohrani in utrjuje moč in vero v svobodo in odrešitev!« »Res je! Upanje nas je reševalo in odrešilo,« se oglasi tuj glas izza smrečic. »Profesor Andrej ima prav, fantje! Dijaki pa tudi profesor Andrej se ozirajo, dokler ne stopita izza smrečja dva moška. Eden od njiju se jim zdi znan, kakor da so ga že nekje videli: širokopleč je, redkolas, počesan na prečo, s šiljasto gosto bradico in s šeipalnikom na nosu. »Ali ni to pesnik . . . pesnik dr. LovrcnOie?^ se vprašuje Slavko, ki je tega pesnika videl na Cankarjevem pogrebu, ko se je pozdravljal in govoril s prolesorjem Andrejem, in si zapomnil tudi njegovo ime. Slavku ni treba ugibati ali vpraševati prijatelja Karla, če se moti ali ne. Profesor Andrej že sega pesniku v roko in mu jo stresa presenečen in vesel. »Ti, Jože? Za božjo voljo, odkod si se pritihotapil, kakor da bi pognal iz tal.« »Pritihotapil?« sc pesnik nasmiha. »Res je, pritihotapil sem se čez. Bogatin. Nikoli nisem mislil,« mežika z očmi za stckclci ščipalnika, »nikoli nisem mislil, da sc bom moral tihotapiti čez hribe v domače kraje. Toda zažejalo me je po domu. Pa ne samo mene. Tudi mojega z: anca in prijatelja,« pokaže s kretnjo na neznanca, slo-koga človeka z resnim izrazitim obrazom in očmi, ki odkrivajo nežnega in razmišljujočcga, a tudi odločnega človeka z valovitimi .temnimi, nazaj počesanimi lasmi in napol vojaško oblečenega: »Vidiš, to je fant! Fant od fare! Maistrov borec in oficir, poročnik Stanko Žagar, a drugače učitelj,« predstavlja pesnik svojega prijatelja profesorju Andreju. »Torej, rekel bi, poklicni tovariš,« se profesor Andrej rokuje z njim. »Sele bom,« odgovarja učitelj in pripoveduje, tla ic tik pred izbruhom vojne maturiral na goriškem učiteljišču. Roparski zaklad JULIUS MADER Sem spada tudi dr. Helmut von Hummel, ki je postal po vojni upoštevan miinchenski advokat in predsednik nadzornega sveta znane delniške družbe. Nihče iz njegove okolice ne ve, da je Hummel kot SS-hauptsturmfuhrer dal za svoje šefe Hitlerja in Bormanna spraviti v rove Ausseeja največje kulturne zaklade človeštva in jih hotel tam brezvestno uničiti. Na Bavarskem so tudi zdavnaj pozabili, da je ob koncu vojne kot navaden ropar odnesel iz nekega avstrijskega samostana skrinjo dragocenih zlatnikov in z njo izginil. Lahko razumemo njegov strah ob možnosti, da je v najdenih listinah zabeleženo tudi to. V takem strahu je živel tudi veliki akcionar Georg S pen cer Spitz, ki je po navedbah SD-sturmbannfuhrerja Schvvenda imel ob koncu vojne v rokah skoraj dva milijona ponarejenih funtov, s katerimi je saniral munchensko banko F .en/, in Co. Spitz je svoje milijone vložil tudi v največje zahodnonemške igralnice v Westerlandu na Svtlu, v Neuenjahru, Bad Diirk-beimu, Baden-Badnu in Konstanzi. Podobno je z dr. Franzom Havlerjem, nekdanjim generalom SS, ki se je po vojni trudil, da bi skril izvor svojega začetnega kapitala za dve eksportni podjetji. Podobno je tudi z drugimi pripadniki SD, ki so bili zapleteni v ponarejevalsko akcijo in ki so se v Zahodni Nemčiji odlično znašli. Vseh ni mogoče našteti, saj je v Zahodni Nemčiji blizu 800 podjetij, o katerih sc da sumiti, da izvira njihov osnovni kapital iz sredstev SD. Vest o najdbi tajnih listin je dosegla tudi nacistično kolonijo v Madridu. Prizadela je tako Goringovega konstruktorja letal dr. ing. Claudiusa Dorniera, ki si jc s svojim pobeglim kapitalom v smislu »strassbourških sklepov« uredil v Madridu svojo »Officino Tecnico« za nadaljnjo konstrukcijo vojaških letal, kakor tudi nekdanjega SD-obersturmbannfuhrerja Otta Skorzenvja, SS-standartenfuhrerja Eugena Dollmanna, Rlbben-tropovega poslanika dr. Georga Gysslinga in bivšega argentinskega diktatorja Perona v španskem exilu. Ta vest je kakor bomba odjeknila tudi v mnogih industrijskih konccrnih in bančnih monopolih, kjer so zavzemali vidna mesta mnogi, ki so bili svoj čas pomembni sodelavci SD-gru-ppcnfiihrerja Schellenberga. Sem spadajo SS-sturmbannfuhrer in agent SD dr. ing. Heinrich Butefish, ki je medtem postal honorarni namestnik predsednika nadzornega sveta Ruhr-Chemie-Akticngesellschaft, agent SD in nekdanji šef subver-zivnega oddelka »Biiro NW 7« IG Farbcn dr. Max Ilgner, ki se je po tej vesti preselil v Švico, in drugi. Vest je dospela tudi v vilo El Vclerin blizu Malage, kjer se je brezskrbno sončil eden izmed konstruktorjev Hitlerjevega vojnega letalstva VVilli Mer.serschmltt. Ta je s pomočjo SD še pred koncem vojne spravil svoj kapital in svoje konstrukcijske načrte v Španijo in leta 1951 ustanovil svoj »razvojni biro«, potem pa začel izdelovati za Franca nove tipe vojaških letal. Franco ga je zato odlikoval s »španskim velikim križem«. Panika je zajela tudi vodje nemških zavarovalnic, med njimi tudi nekdanjega Schellenbergovega sodelavca dr. Ernsta Rupertija iz miinehenske zavarovalne družbe in njegovega kolega iz referata VI-Wi dr. Hcrbcrta \Vorcha, predsednika bonskega zavarovalnega koncema Deutsehe Herold. Tudi v ostrešju mogočnih zahodnonemških bančnih kon-cernov jc po najdbi tajnih spisov v Topllškem jezeru začelo škripati. Tu je sedemdesetletni Emil Pobi. ki je za rajhovsko banko prevzemal esesovsko zlato In z njim upravljal, in ki je, ko jc prišel kot vofni zločinec Iz zapora, prevzel odgovorna mesta v direktoriju Dresdner Bank AG, Hamburger Krcdlt-bank AG in v nadzornem svetu oldcnburške Landsbank AG. Dalje: Agent SD Herman Viktor IKibbe, direktor Hamburger (West) Deut.sch-Sudamerikanlsche Bank AG, ter Fricdrlch CarI Karnatz, nekdaj zelo uspešni razpečevalec ponarejenega denarja, sedaj član direktorija iste banke v Buenos Airesu, itd. Preplah pa je nastal tudi v bonskem državnem aparatu. Agenti in pooblaščenci SD, ki so Imeli esesovski denar, niso sedeli samo na položajih različnih gospodarskih organizacij, temveč so sc vrinili tudi v bonski državni aparat. Nekdanja pripadnika SA Gerstenmeler ln Schroder ln nacistični aktivisti Liibke, Obcrliinder, Kriiger, Frankel, Giobke ln Lemmer so sčasoma zavzeli najvišja mesta v državnem aparatu, v sodstvu, to/i!,tvu, v parlamentu in v bonskem kabinetu. Tako sta torej zahodnonemški finančni kapital In državni vladni aparat v Bonnu tesno prepletem* z organiziranimi Hitlerjevimi ln Himmlcrjcvimi zločinci, ki sc med seboj krijejo. AlOJZ RaCIC (1847 - 1924) lik starega ljudskega učitelja (Ob 100-letnici njegovega dela v Kranju) Nedavno mi je prišla v roke lepo vezana knjiga Prešernovih »Poezij« — prva izdaja seveda — s poševnim podpisom lastnika na notranji naslovni strani. Ker me že dlje časa obse-da misel, da bi se lotil »inventarizacije« vseh onih 1200 izvodov »Poezij«, ki so izšle še za časa pesnikovega življenja — me na novo ugotovljeno lastništvo vsakega primerka gotovo razveseli in zbudi zanimainje zanj. PEVOVODJA NARODNE ČITALNICE Potem sem prebral v Žontarjevi Zgodovini mesta Kranja podatek, ki pravi, da je v tem času (pred L 1873) vodil pevski zbor Narodne čitalnice učitelj Alojz Račič. Seveda zdaj ni bik> več težko zvedeti kaj več o potlpi-sovalcu v »Poezijah« — saj Račič, znani slovenski etnograf, še živi — o njem smo pisali v Glasu 11. 1. 1968. Alojz Račič je kot učiteljski pripravnik res služboval v Kranju: od 1. 1866 do 1. 1872 jc učiteljeva! v Smartnem pod šmarjetno goro. Bilo je to torej pred stoletjem, ko je bila vloga tiči'.cjja povsem drugačna kot je danes. Biti ljudski prosvetljilelj, učiti mladino ne lc branja in pisanja, pač pa tudi kmetovanja, sadjarjenja in čebelarjenja — hkrati pa je učitelj moral služiti svoj košček kruha kot cerkveni organist, v mnogih primerh še kot mežnar ... Bil je učiteljski kruh nekoč močno grenak, saj je moral biti hlapec kar dvema gospodoma: državi in cerkvi. Le močan in delaven mož, kot je nedvomno bi: Aloj* Račič je zmogel vse to in biti hkrati še povovojja moškega pevskega zbora Na- " rodno čitalnice v bližnjem mestu. Povemo še to, da si je mladi učitolj pri na« izbral tudi življenjsko družico iz rodu gaštejskih Strovev — to jc sestrična one Marije Strov, ki se je poročila s Prešernovim konjiškim prijateljem Hieronimom Ullrichom (pet* nik mu je podaril lastnoročni zapis Nebeške procesije). BOJ ZA OBLAST Letos mineva tudi sto let, odkar je bil spre- I jet v avstrijskem par- ; lannontu novi šolski zakon, I katerim so prišle šole pod 1 izključno državno nadzorstvo. Do L 1869 je imela cerkev vso oblast nad šolo in učitelji. V vseh šolskih zadevah, vključno tudi nameščanje učiti jistva, so imoli prvo in odločilno besedo le gospodje lajmoštri. Zato je seveda razumljivo, da je nastavitveni dekret Alojzu Račiču izdal še kne-zoškofijski konzistorij v Ljubljani dne 30. oktobra 1866. S tem dekretom je mladi učitelj priromal v Kranj. Manj razumljivo pa je, da je »Spričevalo vedenja«, t. j. nekako napotnico na novo službeno mesto, izdal šmar-tinski fajmošter dne 18. julija 1972 — torej že tri leta po sprejetju novi šolski zakon ni imel veljave, cerkev ni hotela izgubiti svojega vpliva na šolsko vzgojo! Ko je Alojs Račič odhajal iz Kranja na novo službeno mesto v Vipavo, mu je šmar-tinski župnik Jurij Krašovec dal tole spričevalo, ki je bilo hkrati napotnica in priporočilo: SPRIČEVALO VEDENJA Podpisani spričujem, da je gospod Alojz Račič, kot izšolani priprav-ljcnec mesca Novembra 1866 še zlo mlad v fari s. Martina v Smartnem per Kranji svojo pervo službo učitelja in organista nastopil, in se v času do danes, zlasti po- | sledne leta priljudno, omikano in nravnim postavam katoliške vere pri merjeno obnašal. Kot organist je razodeval nenavadno muzikalno vedo, je imel sosebno skrb za podučevanje pevcev in pevk, in si je izverstni pevski kor napravil. Ima zmožnosti in vede, ktere obetajo, da bo pri pridnim napredovanji prav vrli učenik in organist iz njega, ker je že zdaj vre-din mnogostransko pohvaljen in priporočen biti. Fara Šmartno per Kranji, 18 .julja 1872 Juri Krašovic, fajmošter Službena pot jc potem vodila Alojza Račiča od Vipave do Postojne in Čateža pri Breiicab, Sede 1. 1892 se je mogel ustaliti: postal jc nad-učitelj v Boštanju ob Savi. Tu jc potem služboval celih osemnajst let, do upokojitve 1. 1910. Tu,v Bošteijii ob kot šolski upravi tel i. sam svoj gospod, je Račič šole razvil vse Ijuckkrprosvelna nagnji njV uredil je vzorno šolsko dre-vesnico, učil okoliške kmete sodobnejših in učinkovitejših prijemov v vin.ogr.ulni štvu, gozdarstvu in vrlnar-stvu. Seveda jc tudi tu vodil pevski zbor in uprizarjal ljudske igre. Skratka: Alojz Račič je svoje življenje častno izpolnil — bil je eden najsvetlejših likov ljudskega učitelja, ki sc je ravnal po starem geslu Ne le, kar mora — kar more. tO mož je storili dolžan! Savi, torej Alojz svoje ČVRST ROD Kje so pognale korenine tega črvstega rodu Ra-čičev — saj kar tri: deda, očeta in sina — beleži Slovenski biografski leksikon? Najstarejši, še znan začetnik rodu, je bil Andrej Razhizh, roj. 1. 1746. Sin njegov, Matija, se je rodil 1. 1779. Potem je sledil 1. 1808. rojeni Andrej — oče Alojza Račiča, ki se mu je rodil 21. maja 1847. v Cerkljah na Dolenjskem. 2e Alojzov oče Andrej je bil zanimiv mož: po normal-ki v Celju sc je izučil v mizarstvu in v izdelovanju orgel. Hkrati je bil v Cerkljah še za organista in cerkovnika, v nedeljski ponavlja! ni šoli pa jc opravljal še službo »šo'.maštra«. Tako so bili včasih ljudje vpeti v delo . . • Orgle, ki jih je izdelal Andrej Račič, še pojo v mnogih cerkvah: v Cerkljah, na Studencu in Trški gori pri Krškem, v Zagradcu, na Radečah, v Jashi, Petrinju, v Kočevju in drugod. Alojz Račič, ki jc od L 1910. kot upokojeni naduči-telj živci v Ljubljani — tudi tu ni mogcJ mirovati v brezdelju. Postal jc eden najaktivnejših članov pevskega zbora Glasbene matice — nl le pel s svojim žametnim baritonom, pač pa se jc mlej-stvoval tudi kot organizator, pisalec not in arhivar. Zato ga je Glasbena matica imenovala tudi za svojega ča" sitnega člana. Zaslužili muž — tako vsestransko delaven — je utrU-jen zaprl oči dne 14. novem; bra 1924. — Ob misli na tega ljudsko-prosvctnega dela\<- a, sc nam utrne spoznanje, kako mirno se lahko odpravi človek na pot v ne/mno — čc je naloge, ki mu jih je zastavilo življenje, pciteno opravljal ves čas, od z >nie mladosti do zlate jeseni . . • Črtondr Zoreč Malokdo ne pozna šentanske, sedanje podljubelj-ske doline, njenih lepot in prijaznih, marljivih in vedrih ljudi. Uradni podatki pravijo, da je v Podijubelju 550 ljudi, 95 hiš, 153 gospodinjstev in še vedno 97 kmetov, ki živijo pretežno od gozda, saj je polja zelo malo. Mnogo delavcev se vozi na delo v Tržič, štirideset otrok lahko do 3. razreda nabira znanje v domači šoli. Podljubelj ima lep družbeni center z gasilskim domom in dve gostilni. Vas je izhodišče za izlete in ture v okoliške planine. Takole bi lahko na kratko predstavili Podljubelj in njegove ljudi. Vendar je to premalo, več hočemo zvedeti o kraju in njegovih prebivalcih. malu, ko zapustimo Tržič in se odpravimo proti Ljubelju, pridemo v podljubeljsko dolino, Po kateri teče potok Moše-nik. Po vsej dolini so zaselki, vendar je Plaz osrednji del naselja, tu pa se glavni dolini priključita še dve: dolina ob Gebnovem potoku in Pa dolina ob Tominčevem potoku, ki se končuje z le-Pim slapom. Po slapu je dobil ime tudi kamping, ki je v bližini. Cesta nas pelje naprej in Pridemo do Lajba, starega rudarskega naselja. Tu so od sredine 16. stoletja pa vse do začetka našega stoletja kopali živo srebro. Knjige nam še povedo, da je bil tu že v 13. stoletju hospic stiskih menihov, ki so ob poti, ki je vodila čez ljubelj, zastonj sprejemali potnike pod streho. Levo od »umetnega predora«, ki ščiti novo cesto snežnih plazov, je poznano bivališče kozorogov. Na vrhu se dolina razširi in tu nastaja v zadnjih letih Jeliko zimsko-športno središče, žičnica, prekrasna smučišča Zelenice, sankaška prosa, avtomatsko kegljišče privabljajo turiste od vsepovsod. Ne bomo dobro poznali Podljubelja, če ne pogledamo Ss malo v zgodovino. 2e v Prazgodovini je tod vodila ?ot iz Kranjske na Koroško ln 1261. leta nastane prvi zadetek naselja. Vse od 1370. leta naprej so najrazličnejši vladarji in cesarji zahtevali razširitev in obnovitev ser-Pentinasle ceste čez Ljubelj. Ta cesta je bila dolgo najboljša povezava med Dunajem in Trstom. Sam avstrijski cesar je prišel na veh Mubelja in v spomin na ta dogodek so postavili dve piramidi, ki še sedaj stojita. Tudi Hitler jfl cenil pot preko Ljubelja. Velel je zgraditi Prodor. Tisoč internirancev * vseh koncev Evrope je pre »ijalo 1561 metrov dolg pre-«W. Koncentracijsko tabori- šče Mauthausen je imelo tu svojo podružnico. Danes stoji na tem mestu mogočen spomenik s kovinskim skeletom človeka. Šele leta 1963 so odprli predor, naslednje leto pa so zgradili moderno cesto. No, še to povejmo, da so bile vse do zgraditve nove ceste tu vsako leto svetovno-znane gorske avto-moto dirke, sedaj pa so na pobočjih južno od Podljubelja svetov- j na prvenstva v motokrosu. | Na zeleniških smučiščih so vsako leto velike mednarodne smučarske tekme in tu je prvi večji mednarodni uspeh dosegel slavni Toni Sailer. ivljcnje v takšni vasi je že zaradi ljudi, ki prihajajo od vsepovsod bolj razgibano, bogatejše. Toda zaradi tega je treba misliti na mnogo stvari, predvsem pa na počutje domačih ljudi, za katere bi vsakdo, ki jih pozna, dejal, da so ena sama velika družina. Gašper Golmajer, predsednik socialistične zveze, odbornik Anton Meglic, Tomaž in Milka Ahačičeva, Mirni Lajtingerjeva in gasilca Polajnar in Kolenc ter seveda tudi predsednik krajevne organizacije zveze borcev Jaka Nemec so sedli sredi septembra k mizi in načeli pogovor o delu vseh organizacij v novi jesensko-zimski sezoni. Seveda se največkrat tudi v Podijubelju zatakne pri denarju, čeprav so ljudje že navajeni na najrazličnejše samoprispevke in prostovoljno delo. Prisedel sem in zvedel marsikaj novega. Ne bom zapisoval izjav mojih sobesed-nikov, skušal bom vse skupaj strniti v celoto in prikazati življenje v vasi. Ko je socialistična zveza sklicala javno tribuno o gozdarstvu so prišli skoraj vsi povabljeni. In ni čudno, saj gre samo iz. prvatnega sek-torja iz Podljubelja vsako leto 3000 kubičnih metrov le- Podljubelj in Podljubeljčani sa. »Kako je z biološko amortizacijo, kako z davki, kakšne bodo odkupne cene, aH bodo gozdne poti dobro vzdrževane, kakšni bodo v bodoče odnosi gozdnih gospodarstev do kmetov?« Vprašanj ne konca in ne kraja! Kdo bi zapisal vse razprave, odgovore, mnenja in stališča. Zapišem lahko samo to, da naj ne hodi na sestanke ali javne tribune v Podljubelj tisti, ki se ni dobro pripravil. Ljudje hočejo veliko vedeti in tudi soodločati. Kadar se govori o kmetih, potem skoraj ve*»no teče beseda o gozdarstvu in nič čudnega, saj je polja malo. So pa travniki, ki bi lahko nakrmili več živine. Vendar tu ni veliko uspehov, le Janko Knific-Vrbank ima šestnajst glav goveje živine v hlevu. Pa ne razpravljajo le o kmečkem vprašanju! odljubeljčani so navajeni trdega in skromnega življenja in zato v vasi ni izrazitih »socialnih problemov« in tudi borčevska vprašanja so s pomočjo skupnosti lepo rešili, čeprav je kar sedemnajst vaščanov dalo življenje za svobodo. Hvaležno se vaščani spominjajo teh junakov in v spomin nanje ter na naše zgodovinske dogodke vedno pripravljajo lepe proslave. Takšno razgibano družbenopolitično, kulturno in zabavno življenje jim omogočajo lepi družbeni prostori, ki so jih povečini sami zgradili. Dvorana sprejme kar dvesto ljudi. Toliko so naredili s prostovoljnim delom, da je ob otvoritvi predsednik republike odlikoval tri najvne-tejše organizatorje dela: Karla in Tomaža Ahačiča in Gašperja Golmajerja. »Pomeniti se moramo, kako bomo dvorano pametno izkoristili, tako da bo v njej čimveč programa. Včasih bi na soboto in nedeljo imeli kar več stvari, drugič pa je prazna,« so dejali. No, da je prazna, za jesenske in zimske mesece skorajda ne drži. Lani je začel delati mešani povski zbor. Dvaindvajset pevcev je ubrano zapelo za dan republike, 1. maj in dan jugoslovanske armadi?. Neutrudni pevovodja, ravnatelj glasbene šole iz Tržiča Oton Zazvonil pravi, da bi zbor lahko dosegel veliko kvaliteto. Bo občinska kulturna zveza lahko primaknila toliko denarja, da bodo vadili naprej? Tudi igrajo radi. Mladi in stari. Ne ustrašijo se dolgih vaj, pri katerih jih vodi Dolfe Anderle. Proste nedelje in sobote izkoristijo tudi za poučna in potopisna predavanja, radi si ogledujejo potujoči kino. »Čeprav je življenje razgibano in živimo ob široki cesti, ki pelje v svet, smo le še nekako odrezani od sveta. Tako radi bi dobili tak televizijski pretvornik, da bi pokril celo dolino. Tudi tu bi radi sami kaj prispevali. Pa z elektriko je težko. Včasih je tako slaba, da še radio ne igra, kaj, da bi delal pralni stroj. Tudi mi bi želeli udobneje živeti in elektrika je eden osnovnih pogojev za to.« Tako je tekel pogovor in moral sem pritrditi sogovornikom, ko so dejali, da bodo še »vroči« zbori volivcev, dokler teh stvari ne bodo uredili. fn cesta jih tišči. Po lepi sodobni ne smejo voziti z vprego, lokalna pa je slaba in bojijo se zime, ko bodo spet cele dneve čakali, preden bo zorana. Krajevna skupnost dela načrte za lepši videz vasi. Uredili bi radi smetiščno jamo, nabavili smetnjake, sicer je odveč govoriti o čistoči vasi. Turisti pa ne hodijo radi v zapuščene in umazane vasi. »Moramo se pripraviti na vedno večji turistični promet v naši vasi, saj so načrti občine za naš konec veliki. Sedanji avtokamp še ni najbolje urejen in krajevna skupnost premalo ve o gospodarjenju z njim. Tudi pobude za ustanovitev turističnega društva so že bile. Zasebni vikendi hitro rastejo in spreminjajo podobo našega kraja. Spreminjamo se tudi mi.« Takole teče pogovor, učiteljica Milka pa še pristavi: »Na naše otroke bo treba bolj pogledati. V Tržiču hodijo v malo šolo, imajo vzgojno-varstveno ustanovo, pri nas pa nič. Koliko otrok pride v šolo, ko prej še nikoli niso imeli svinčnika v rokah. No, morda bo bolje, ko bo prišla po programu na vrsto tudi naša šola in bomo urediti vsaj najnujnejše. Sedaj pa sem s skromnimi poskusi male šole začela kar na svojo roko.« »V vrtinah opuščenega rudnika živega srebra že dolgo nekaj vrtajo. Morda bo uspeh in tedaj bo naš Podljubelj še hitreje spremenil podobo, šola bo tedaj postala premajhna, graditi bo treba stanovanja, pa še kup drugih stvari. Kaj vemo, kaj bo?« Ne bi bilo prav, če bi pozabili omeniti marljive gasilce, ki so med najboljšimi v občini. Vzoren dom imajo in kako očuvano in ohranjeno opremo! Seveda bi še marsikaj potrebovali, vendar smo spet tam, kjer smo že tolikokrat bili: pri denarju. Pogovor se je iztekal in morda sem kaj pozabil napisati, a ne bo pozabljeno, ker o Podijubelju in njegovih ljudeh bo naš časopis še dosti pisal. V. Erjavšek Slovenija flSfifj avto POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 10 Na zalogi vsa zimska oprema tudi vse vrste snežne verige Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1, (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Nakupi za praznike le v naši trgovini Vareujte s časom: samo 15 km od ljubeljskega predora g^^jfl ■ FERLACH-NEBEN DE fi KI R C H F BOROVLJE-PRI CERKVI Z enim izdihom v 15 sekundah. In če bo pozelenel, na svidenje pri sodniku za prekrške ... (Našega fotoreporterja nismo mogli priklicati. Kasneje jc povedal, da ga na Laborah niso ustavili. Sam je počakal in naredil nekaj posnetkov.) »Oprostite, saj nisem pi|an « »Zdfavo. Vozniško in prometno dovoljenje, prosim. Imamo akcijo Vinjeni vozniki in ustavljamo vsa motorna vozila.« »Saj nisem pijan.« »Nihče ne trdi, d j ste pijan. Ali ste kaj popil?« »Ne.« »Pojdite v službeni avto na preskus z alkotestom.« »No, en konjak sem popil, pa včeraj zvečer smo malo slavili.« Nič koliko takšnih in podobnih izgovorov, pa tudi ostrih in že povsem udomačenih sočnih besed je bilo bolj ali manj glasno izrečenih v soboto, 22. novembra, od 18. do 24. ure, ko so na 18 krajih na Gorenjskem miličniki ustavljali voznike motornih vozil. Bila je to ena rednih akcij Uprave javne varnosti Kranj. Imenovala se jc: Vinjeni vozniki. Namen akcije ni bil takšen, kot ga navadno razumejo tisti, ki so prizadeti. Ni šlo za 1 to, da bi miličniki »zašili« čimveč voznikov motornih vozil. Ne. Namen akcije je bil preventiven. Z njo so želeli voznike motornih vozil opozoriti( tiste pa, ki so vozili pod vplivom ailkohola, s kaznijo prisiliti) na spoštovanje gesla: Ce voziš, ne pij! — Če piješ, ne vozi! Mnogi so bili v soboto najbrž neprijetno presenečeni. Morda so bili med njimi takšni, ki so imeli pokvarjeno zabavo. Nekateri pa se bodo na akcijo še lahko spomnili, ko bodo pred sodnikom za prekrške pojasnjevali, kje, kdaj, koliko in celo zakaj so ta dan prevečkrat segli po kozarcu. Ljudje smo pač ljudje, če nas kdo a/li kaj prizadene, kaj hitro pomislimo na miličnika. V stiski ga kaj hitro pokličemo. Vendar taisti miličnik nam ni prav nič dobrodošel, če smo sami naredili kaj narobe. Toda čas hiti svojo pot in vse zabriše .. . Toda nazadnje sami pridemo do ugotovitve, kako pomembna in potrebna jc ta služba. In tudi s to akcijo bo tako. Eni preje, drugi kasneje, vendar vsi bomo prav gotovo prepričani, da je bila prav tako potrebna kot vse dosedanje. Pa pustimo ta razmišljanja. S kolego Stružnikom od časopisa Delo sva se v soboto ob 18. uri srečala pri komandirju prometne milice v Kranju tov. Radu Mohoriču. 2c nekaj trenutkov po tem srno vsi trije v modro-belern fiatu 125 hiteli proti Jeperci, od tam pa v Godešič. Odločili smo se, da si bomo to akcijo ogledali. 1825 — PRVI TRIJE GREŠNIKI Pri avtobusnem postajališču GodešiČ nam je miličnik z rdečo lučjo dal znamenje, naj ustavimo. Predstavili smo sc in že smo bili sredi akcije. »Dva smo dobili za zdaj. Tretji pa pravkar čaka, da ga preskusimo.« Voznik iz Ljubljane je menda nekaj minut preden se je odpeljal domov spil dva deci. Zato je za preskus z alkotestom moral počakati 15 minut. (Takšna so namreč navodila proizvajalca alkotestov. Ce bi po zaužit ju alkohola napihnil balonček, bi reagent v cevki preveč po- zelenel in preskus ne bi bil realen). Možakar je v 15 sekundah Z enim izdihom napihnil balonček. Reagent je pozelenel čez dovoljeno mejo (0,5 pro-1 mila alkohola). »To nc more biti res,« je rekel. Vendar voznik ni hotel na odvzem krvi. Dejal je, da je posloven človek in mu jc čas preveč dragocen. Toda pomiril se ni, kajti nadaljnja vožnja mu jc bila prepovedana. »Lepa reč. Človek ves dan dela, spije dva deci in potem hop.« Godrnjaje jc nadaljeval: »Sedaj grem v prvo gostilno in se ga bom napil ko čep. Še prej bom pa ženi telefoniral, kje sem, da pride pome.« Mopedi, osebni avtomobili, tovornjaki in avtobusi. Vozniki so se kar vrstili, vendar nihče ni imel več težav. Že j ko smo se odpravljali na- i prej, je na znamenje miličnika ustavil voznik lička in j reke!: »Saj sem vedel. V tretje gre rado. Dvakrat sen! že pihal in labko še enkrat.« 19.20 — NE BOM PIHAL Labore. Podoben prizor. Nekaj »firbcev« in dokaj mirni vozniki ter še brez posebnosti. Lc nekaj po 18. uri je voznik osebnega avtomobila z levega brega Save v kranjski občini vneto odklanjal preskus z alkotestom in odvzem krvi. Kasneje je privolil, da bo pihal. Preveč je popil. Miličniki so ga odkrili že tretjič ali četrtič. Kaže, da bo njegov spis pri sodniku za prekrške v Kranju, ko bo prišel na vrsto, preeej zajeten. In kazen? Pustimo to. Izrekel jo bo sodnik, najbrž pa ne bo šlo lahko. Pripeljali so trije avtobusi, vendar pri voznikih je bilo vse v redu. Miličnik Kavčič pa mi je povedal, da se je že zgodilo, da je voznik avtobusa vozil pod vplivom alkohola. (Po novem zakonu poklicni vozniki, kadar vozijo, sploh ne smejo zaužiti alkohola.) »In veste, kaj se mi je zgodilo? Ko sem vozniku preprečil nadaljevanje vožnje, so potniki mene zmerjali: ,če nas je do sem v redu pripeljal, nas bo tudi naprej.' Ce bi mu dovolil vožnjo in bi prišlo do nesreče, bi bil pa spet jaz kriv. Včasih, in to ne ravno redko, se pri opravljanju službe znajdemo med kladivom in nakovalom in potrebna je precejšnja mera potrpežljivosti.« 20.15 — NESREČNI SREČNEŽ IZ RADOVLJICE Beležka sc je lepo polnila. Noč je bila tako svetla, da sem zlahka pisal ob mesečini. Pa tudi mraz je lezel v noge in do kosti. »Gremo, fantje.« Odpeljali smo se v Čirče. Nič posebnega, le dva so napotili na tehnični pregled in ju mandatno kaznovali. Vzrok: slabe gume in nekaj narobe z lučmi. Na Primskovem pa so imeli prav takrat delo. Dva mo-pcdlsta sta pihala. »Kolega je žagal drva pri meni, sedaj ga pa spremljam, pa šc po bencin sem hetel,« je pripovedoval eden, kj je že prestal preskus. — Oba sta bila malce »zažaga-na«. Na znamenje z rdečo lučjo se je avto ustavil kot nemiren konj. »Kaj pa je? je za-godrnjal voznik na Kokrici. »Vozniško in prometno? Hudiča! Pozabil sem ju v gostilni v Naklem. Tale dva peljem do gostilne na Kokrici in grem takoj nazaj in domov v Radovljico. — No, ja. Dva pira sem popil in nič drugega.« (Sledil je preskus). In potemj »Prav, prav! Saj sem vam povedal. Dva pira sem popil in nič nisem jedel. — Kaj? Avto da naj pustim tu? V redu. Saj se nič ne izmikam. Ampak razumite me. Iz Maribora sem pripeljal in rojstni dan imam da nes.« »Vse najboljše nesrečni srečnež. Pa vso srečo pri sodniku,« sem zamrmral zase in že smo hiteli v Begunje. 21.10 — RDEČ FICKO PELJE PROTI ŽIROVNICI Medtem smo z. UKV zve/a-mi nekajkrat skušali najti našega fotoreporterja, ki je bil ta čas na neki drugi dolžnosti. Menili smo, da bi fotografija lahko precej popestrila okvir tega zapisa. Žal ga nismo uspeli priklicati in nazadnje me je že resno skrbelo, da ni morda on padel v »zasedo«, kjer so mu preprečili nadaljnjo vožnjo ... V Begunjah so do našega prihoda preskusili 61 voznikov. Dvema so morali prepovedati vožnjo, osem pa so jih napotili na tehnični pregled. Zvedeli smo tudi, da je bila gostilna Pri Jožovcu ta večer precej prazna. Pa tudi na Gorenjski cesti skoraj ni bilo avtomobilov. Pokazalo se je, da so vozniki hitro izvedeli za akcijo. »Ali je kdo skušal pobegniti?« sem vprašal enega od miličnikov. »Za zdaj še ne.« Po našem odhodu iz Begunj pa ni minilo niti pet minut, ko smo po radiu izvedeli, da je v Begunjah pobegnil voznik z rdečim fič-kom. Zapisali so njegovo številko in sporočili, da peU? proti Žirovnici. Tako je skoraj stekla še ena akcija, v kateri smo sodelovali le kratek čas. — Nismo iskali pobeglega, ampak smo se odpeljali v Bohinjsko Belo. 21.35 — VOZNIK SE JE SAM OCENIL Pred trgovino Živila je stal voznik mopeda in čakal. Pred tem sta mu miličnika prepovedala vožnjo. »Kaj posebnega?« »Ne. Med vsemi je le pri dveh voznikih osebnih avtomobilov Ln vozniku mopeda reagent preveč pozelenel« Drugače je bilo menda kar mirno, le voznik osebnega avtomobila se je naprej malce predolgo poigraval z napihovanjem balončka. Odvzem krvi je odklonil in nazadnje lc pravilno napihnil-»Balonče-k« je pozelenel. Vendar voznika to očitno ni motilo. »Zase vem, da sem trezen, glede vas pa mi je vseeno,« je menda dejal, sedel v avto in odpeljal brez vozniškega dovoljenja proti B!evdu. Pozne|c smo izvedeli, da s° miličniki pregledali 1532 voznikov motornih vozil. 58 so morali preprečiti nadalj"J° vožnjo, pri 102 motornih vozilih pa so ugotovili razlik"* 1 e b u ične poman j kl j i vos t i. 1 voznikov ni imelo vozniškej ga dovoljenja, več voz"'*0 pa so tudi mandatno kazn vali. Besedilo: Andrej *a,ar Foto: Franc Perdan Prodaja športne epreme in pohištva v paviljonu MURKA Lesce Sodelujejo: Elan Begunje Almira Radovljica Kors Rogaška Slatina NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA Izkoristite ugoden nakup smuči, sank, okovja, puloverjev, smučarskih hlač, vetrovk, rokavic itd. SE PRIPOROČA MURKA LESCE STEKLARSTVO Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE in priporoča svoje storitve OSO) Kranj proizvaja stroje za ČEVLJARSKO, KONFEKCIJSKO IN KARTONAŽNO INDUSTRIJO TER DRUGO OPREMO Za praznik republike čestita vsem delovnim ljudem ■n želi uspešno delo Kranjske opekarne Kranj z obrati: Bobovk, Češnje vek in Stražišč e čestitajo V^Cl'1 delovnim ljudem za dan republike. Nudijo vse vrste zidne in žgane opeke po ugodnih cenah Živilski tmiat ŽITO i . Ijana DE Gorenjska Lesce DE Pekarna Kranj DE tovarna čokolade Gorenjka Lesce čestita vsem delovnim ljudem za dan republike in obenem priporoča svoje i praznik republike čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ČEKO Engineering Kranj Klavnica in mesarija BokEojska Bistrica ČESTITA vsem prebivalcem Bohinja ZA DAN REPUBLIKE in sporoča, da ima na voljo vse vrste svežega mesa ter suhomesnatih izdelkov po zmernih cenah lufsmmnaara GLAS * 22. STR A M PETEK — 28. novembra 1969 Taborniki za morje In hribe Na letni skupščini odreda stražnih ognjev Kranj, ki je bila 20. novembra, so mladi taborniki izražali željo za ustrez-. no sodelovanje s Puljem. V Fazani pri Pulju, kjer ima ta odred svoja taborenja vsako leto kot eno izmed osrednjih svojih dejavnosti, si je treba zagotoviti pravico do stalne uporabe. To bi omogočilo tabor smotrneje urediti. V zameno za ta prostor v Fazani pa bi taborniki Gorenjske dali za sovrstnike Pulja ustrezno lokacijo za taborenje le-teh v več krajih pod našimi planinami. To je zlasti poudarjal predstavnik škofjeloških tabornikov, predstavnik občinske zveze, zveze tabornikov Gorenjske in tudi iz republike. Odred stražnih ognjev, ki ima za seboj 18-letno prakso in je med prvimi tovrstnimi organizacijami v Sloveniji, ima 158 članov, večina šolske mladine, največ pa »medvedkov« in »čebelic« — od 7 do 11 let starosti. Letos so nastopali in sodelovali na mnogih lokalnih, občinskih in republiških tekmovanjih. 225 pa so omogočili ceneno letovanje ob morju. K. M. Prvo avtomatsko kegljišče na Jesenicah Jesenice, 27. novembra — Ob 17. uri je veletrgovina Specerija Bled v kletnih prostorih Supermarketa UNION na Jesenicah odprla novo avtomatsko štiristezno kegljišče. S tem je to blejsko podjetje ob dnevu republike proslavilo še eno delovno zmago, hkrati pa izpolnil! o obljubo, dano junija letos ob otvoritvi Supermarketa. 2e ob gradnji Supermarketa se je pokazalo, da bodo kletni oziroma skladiščni prostori veletrgovine Specerija Bled preveliki. Zato so v kolektivna precej časa razmišljali, kako bd čimpreje izkoristili preostali prostor. Zaradi pomembne lege Su-purmarketa (nasproti železniške postaje) in pomanka-nja različnih oblik zabavneea življenja na Jesenicah, so se odločili za gradnjo avtomatskega kegljišča. Tako so z današnjo otvoritvijo keglji- šča in manjšega bifeja v Supermarketu, kjer so razen veletrgovine Specerija še tri druga podjetja, izpolnili predvideni poslovni program te največje blagovne hiše na Gorenjskem. Štiristezno avtomatsko kegljišče je prvo te vrste na Jesenicah oziroma v jeseniški občini. Odprto bo vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 9. do 23. ure. Na žoljo obiskovalcev pa bo kegljišče z manjšim doplaci lom za igro odprto tudi po 23. uri. V bifeju zraven kegljišča pa bo razen vseh vrst pijač moč dobiti tudi hladna jedila. Po današnji otvoritvi sta se na novem keg'jišču najprej pomerili moštvi keglja- j ških klubov Bleda in Jesenic, j potem pa je bilo ke?1 odprto tudi za druge obiskovalce. Kegljišče bo odprto tudi med prazniki ob dnevu republike. Zlati venec kranjskim planincem V imenu predsednika Tita je predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar v soboto, 22. novembra, na občnem zboru Planinskega društva Kranj slovesno izročil tej organizaciji medaljo zasluge za narod z zlatim vencem. Predsednik planinske zveze Jugoslavije dr. Marjan Brecelj, ki je tudi prisostvoval tej slovesnosti, je poudaril, da so kranjski planinci nosili zgodovino in najtežjo usodo v vsem dolgem razvoju slovenskega in jugoslovanskega planinstva. Predstavnik Planinske zveze Slovenije prof. Tine Orel, ki je izročil 37 odlikovanj najaktivnejšim organizatorjem in nesebičnim sodelavcem kranjskega planinstva, pa je dejal, da je PD Kranj kot vzor sorodnim organizacijam. To zlasti po uspešnem vključevanju mladine v svoje vrste, saj je med okroglo 2000 člani kar 67 odstotkov-mlajših od 25 let, največ pa je pionirjev. Prav tako ima Kranj dobro organizirano, čeprav še ne povsem opremljeno gorsko reševalno službo, ki jc v preteklem letu pomagala 120 ponesrečencem. Največkrat na krvav-ških smučiščih, kjer je organizirana redna dežurna služba, še bolj pa so se zadnja leta uveljavili alpinisti med domačimi in tujimi sovrstniki, tako da je Planinska zveza Slovenije povsem upravičeno lahko zaupala organizacijo prve jugoslovanske ekspedicije v Karakorum. v še ne raziskanem vencu Himalaje. Ta, kot je predvideno, bo krenila na pot aprila 1970. V ta namen so odprli žiro račun za zbiranje sredstev ter izvolili poseben pripravljalni odbor na čelu s predsednikom občine Slavkom Zalokarjem. Vodja odprave pa je dosedanji predsednik PD dr. Ivo Valič. Na občnem zboru, ki je hkrati pomenil tudi obračun letošnjega proslavljanja 70-letnice PD Kranj, so izročili društvena priznanja in pohvale titdi načeflniku gorske reševalne službe iz Beljaka in tamkajšnjemu pilotu helikopterja za tovariško sodelovanje pri nekaterih reševalnih akcijah v naših gorstvih, 60-ietnemu Franju Klojčniku pa so v imenu vszh planinskih društev Gorenjske poklonili spominsko darilo v priznanje za dolgoletno delovanje v planinskih vrstah. Za novega predsednika je bil izvoljen Ciril Hudover-nik. K. M. I ndu plati V NAŠI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI VAM NUDIMO: blago prve, drugo ln tretje vrste v našem celotnem asortimentu CENE SO NI2JE Izkoristite ugodno priliko z.i nakup dnril Trgovina jo odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure Za obisk se priporočamo! RSSSf indujilati IZDELKOV JARŠE Industrijski kombinat KRANJ čestita vsem delovnim ljudem za dan republike in obenem priporoča svoje izdelke Tovarna elektrotehničnih in 11 no meha ničnih izdelkov S K R A KRANJ PROIZVAJA TELEFONSKE CENTRALE, TELEFONE, KINOAKUSTIČNE NAPRAVE, ŠTEVCE, STIKALA, MERILNE NAPRAVE KOLEKTIV PODJETJA eesiila VSEM DELOVNIM LJUDEM za dan republike IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV MODERNA LINIJA, IZBRANA LUKSUZNA OPREMA, PRIZNANO ZANESLJIVI MOTORJI, SODOBNO KONSTRUIRANA (DE-DION) ZADNJA PREMA — SO OSNOVNE LASTNOSTI NOVIH OPEL MODELOV K A PIT A E N VOZILA SO PRIMERNA KOT REPREZENTANČNA VOZILA. ZA LJUDI. KI POTUJEJO NA VELIKE RAZDALJE IN SE RADI PELJEJO VARNO. UDOBNO IN HITRO. ZAHTEVAJTE PONUDBO — OGLEJTE SI VOZILA V NAŠEM SALONU — AVTOTLHNA. Ljubljana, Titova 25. tel. 312-022. ADMIRAL DIPLOMAT A h na GLAS * 24. STRAN eat gissbe — 18.00 Mozaik zabavnih melodij — 1835 S popevkami po svetu 18.50 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska glasba — 22.15 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije SIP* ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetil li portiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLA-VIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Se vero št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 ta 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telafon 93-787 P UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI »NADI« FUŽINE — 800 m od državne meje Motorne kosilnice BCS alpina cena 3.300 din carina 789 din 4.080 din vse rezervne dele za te kosilnice: Noži BCS 127 — 2.600 lir — Palci za greben 780 lir škropilnice volpi Razno konfekcijo, pletenine, kozmetiko in gospodinjske potrebščine. IffBBBI Televizija PETEK PETEK — 23. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.30 Angleščina (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.45 Slove dogodivščine Huckleber-rvja Finna — serijski film, 18.15 Padlim, 18.30 Oddaja iz eikla 50 let ZKJ, 19.00 Poema 50 — recital ansambla goriškega gledališča, 19.50 Cikcak, >0.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 ,RTV Ljubljana) — 20.35 ■Ideči akordi (RTV Beograd) — 21.10 Ko slišiš zvonove — jugoslovanski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored : 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Serijski film (RTV Zagreb) — 18.15 Glasbena oddaja, 19.00 Mladi — zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV fj %.* L JI BtfASJLMEa SOBOTA — 29. novembra 9.25 Napoved sporeda (RTV Ljubijana) — 9.30 Glasba ne po/.na meja (RTV 2Lagreb) — 10.30 Otvoritev mladinskega športnega centra (RTV Sarajevo) — 15.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 15.15 Veliki Potepuh — mladinska Oddaja (RTV Zagreb) 16.15 Gozdovi s) peli — partizanske pesmi.' 16.40 Dokumentarni film (RTV Ljubljana) — 17.30 Pred premiero filma Neretva (RTV Sarajevo) — 18.00 Tekni anje v boksu za Zlato rokavico (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vaterpolo Mladost : Pro Recco, 21.40 Novi rod — serijski film. 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila, 23.05 V prazničnem ritmu (RTV Ljubljana) D -ugi spored : 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA NEDELJA — 30. novembra 9.00 Kmetijska oddaja v OiacU 11 -< iiii (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmotijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.50 TV kažipot (RTV Ljubljana) mm 15.15 Judo (RTV Beograd) 16.15 Šahovske kombinaci- je (RTV Zagreb) — 16.45 Rokomet za ženske (RTV Beograd) — 17.50 Glasba ne pozna meja, 18.20 Ko so Dalto-novi jahali — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Koncert pevke Sarah Vaughan (RTV Beograd) — 21.25 Videofon (RTV Zagreb) — 21.40 Sport ni pregled (JRT) — 22.10 Razgovori o filmu Neretva (RTV Sarajevo) — 22.55 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored : 20.00 TV dnevnik (RTV Za greb) — 21.00 Spored itali janske TV PONEDELJEK r PONEDELJEK, 1. decembra 10.00 Otroška matineja (RTV Ljubljana) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) ! 16.10 Francoščina (RTV Beo-; grad) — 17.40 Ostržek — mla 1 dinski film, 18.00 Hej, parti i zan — kantata (RTV Ljubljana) — 18.50 Romunski doku mentam; glasbeni film (RTV Zagreb) — 19.20 Derviš in smrt, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Obcestna krčma — drama, 21.45 Glasba z Elizejskih poljan, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Glasbena oddaja, 19,20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK TOREK — 2. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.40 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.50 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Gospodinjski pripomočki, 18.50 Vokalno in-.tnimantalni solisti, 19.15 Človek — serijski film, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2 1, 20.35 Fanfan la Tu-lipe — francoski film, 22.10 Mednarodni ja/z festival v Ljubljani, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) - 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19 00 Narodna glasba, 19.15 Od zore do mra ka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 28. novembra amer. barv. film GRAND PRIX ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma VERA CRUZ ob 22. uri 29. novembra franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 10. uri, amer. ban. film GRAND PRIX ob 14. in 17. uri, sovj. barv. film ANA KARENINA ob 20. uri 30. novembra amer. barv. film V DEŽELI ŠKRATOV ob 10. uri, amer. barv. film GRAND PRIX ob 14. in 19.20., sovj. barv. film ANA KARENINA ob 17. uri, premiera zah. nem. barv. filma HELGA ob 22. uri 1. decembra italij. barv. CS film ŽELEZNI KAPETAN ob 10. uri, amer. barv. CS film VERA CRUZ ob 14. uri, amer. barv. film GRAND PRIX ob 16. in 19. uri 2. decembra zah. nem. barv. film HELGA ob 16 in 18. uri, zabavno glasbeni večer ob 20.10. Kranj STORžIC 28. novembra amer. barv. film V DEŽELI ŠKRATOV ob 16. uri, italij.-špan. barv. CS film JOE IZ NAVAHE ob 18. uri 29. novembra amer. barv film V DEŽELI ŠKRATOV ob 13. uri, italij.-špan. barv. CS film JOE IZ NAVAHE ob 15. uri, amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 17. in 21. uri, premiera ju-gosl. barv. fiilma MOST ob 19. uri 30. novembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK ob 14. uri, jugosl. barv. film MOST ob 16. uri, italij špan. CS film JOE IZ NAVAHE ob 16. uri, angl. ban. film TUJEC V HIS1 ob 20. uri 1. decembra ilali i spari, barv. CS lilm JOE IZ NAVAHE ob 14. uri, amer barv. C S film KNEZ BOJEVNIK ob 16. uri, angl. barv. film TUJEC V HISI ob 18. in 20. uri 2. decembra amer. barv. CS film VF.RA CRUZ ob 16., 18. in 20. un Cerklje KRVAVEC 28. novembra franc. barv. CS rilm NAIVNEŽ ob 19. "i 29. novembra franc. barv. CS film NAIVNEŽ ob 16. in 19. uri 30. novembra amer. barv. CS lilm NASILJE V JERI-C11U ob 16. in 19. uri 1 Tržič 28. novembra amer. barv. CS film ranc bravo ob 20. uri 29. novembra amer. barv. VV film divji sam ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film ranc bravo ob 17. uri 30. novembra amer. barv. vv film divji sam ob 15. in 19. uri 2. decembra gostuje Mestno gledališče ljubljansko ob 19.30. Kamnik DOM 28. novembra amer. barv. vv film chuka ob 17.30. in 19.30. 29. novembra amer. barv. vv film chuka ob 15., 17. in 19. uri 30. novembra amer. barv. film hondo in apaci ob 15., 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. i film hondo in apaci ob j 19. uri j Kamnik DUPLICA I 29. novembra amer. barv. ! film hiša moje matere I ob 19. uri ' 30. novembra amer. barv. ; film HIŠA moje matere ' ob 15 17. in 19. uri Skcfja Loka SORA 28. novembra amer. barv. cs Mm dan nevarnega REVOLVERJA ob 18. in 20. uri 29. novembra amer. barv. , cs fim point blank ob j 15., 17. in 20. uri 30. novembra amer. barv. CS film point blank ob 17. in 20. uri, franc. ban. cs film erigade anti . gangs eb 15. uri I 1. decembra franc. barv. j cs film brigade anti ! gangs ob 17 in 20. uri 2. decembra itali'.-nem. cs film skrivnost treh džunk ob 20. uri j Jesenice RADIO 28. novembra nemški film dr. fu man cu 29. —30. novembre amer. ban. CS rim OGNJENA KARAVANA 1. decembra itali j.-franc. film boginja maščevaNJA 2. decembra franc. barv. CS film NEUKROTLJIVA ANGELI KA Jesenice PLAVŽ. 28. novembra amer. ban. point blank 29. —30. novembra franc. barv CS film neukrotljiVA angeli KA 1.—2. decembra amer. barv cs lilm OGNJENA karavana Kranjska gora 30. novembra nemški film dr. fu man cu Kino Javornik — Delavski dom 28. novembra amer. ban. film nevarna crta 29. novembra amer. barv. CS lilm nevarnejše od moških 30. novembra franc. itali j. barv. film BOGINJA ma- , scevanja ob 15. uri, itali i barv, cs film druga ; stran zakona ob 17. uri, franc. ban. cs film ari/o- j NA COLT — maščevali I Ob 19. uri 1. decembra italij.-jug. ban. CS film VOHUNKA BREZ IMENA ob 17. urL I amer. barv. film BANDOLE- ', RO ob 19. uri I Radovljica 28. novembra amer. ban. ! film SLAVNI FANTJE ob ! 20. uri 1 29. novembra amer. ban. j CS film HLADNOKRVNI j KAZNJENEC ob 16. uri, amer. ban. film ZLATA MR- I ŽLICA ob 18. uri, amer. I ban. film NOV OBRAZ V ' PEKLU ob 20. uri ! 30. novembra amer. ban. j film ZLATA MRZLICA ob 14. ' uri, amer. ban. film SLAV- ■ NI FANTJE cb 16. uri, amer. j barv. fim NOV OBRAZ V PEKLU ob 18. uri, amer. barv. film KO BI VSE ŽENE SVETA ob 20. uri L decembra amer. ban. film KO BI VSE ŽENE SVETA ob 16. in 20. uri, amer. ban. film NOV OBRAZ V PEKLU ob 1'8. uri 2. decembra švedski ban. film STRELJAJ PRVI, FRE-DI ob 20. uri I:mm u i ii i n 8 let starega KO-jer.ega kmečkih in Prode nja, v . gozdnih de!. Zg. Besnica 7* 5418 Prodam 600 k^x težko KRAVO s teletom. Sp. Duplje 56 54S6 Po zmerni ceni predam mla tega KONJA, krotkega i« vajenega deia. Tacen 9, Šentvid nad Ljubljano S*87 Prodam večjo količino ČEBULE. Zemlja, Vrba 23, P-Žiro\nica 5488 Prodam 16-co'ski GUMI VOZ, GARNITURO za gumi voz in 32-basno kiavirsko HARMONIKO. Vreček Primož. Šenčur 266 5489 r >ciam mladega KONJA »fuksa*. Voolje 72, Šenčur 5490 Ugodno prodam dobro ohr., SPALNICO, Kranji Moše Pijade 7 5491 Prodam RIBEZOVE sadike. Podhom 34 p. Gorje 5492 Prodam GOZD. Poi/ve se Šenčur 150 5493 Prodam 1500 litrski pločevinasti SOD za imojnico. Brodnik. Medno 22, Šentvid nad Ljubljano 5494 '"laja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Ki .(, Trg revolucije I (stavba občinske skupscJ-ne) — Tek. račun pri SDK » Kranju 5(5 i 135. - JJj redakcija 21-835 -I ;' '); uprava Usta, ma-looglasna ln naročniška ■hlfba 22 152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno Številko 50 para. Mali oglasi: beseda I din, naročniki imajo 10%. popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam krožno BRANO in sklopne GRABEŽE za fergu-son 35. Sv. Duh 41, Škof j a Loka 5495 Prodam DRVA in SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Tr-stenik 15 5496 Prodam večjo količino OPEKE monta 12. Langer-holc Stane, Zg. Bitnje 59, Zabnica 5497 Prodam ročno SLAMO-REZNICO. Voglje 95 5498 Prodam gradbeno PARCELO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku 5499 Prodam 150 kg težkega PRASKA. Prebačevo 27, Kranj 5500 Prodam 1250 kosov nove cementne strešne opeke »folc«. Kranj. Kidričeva 18 5501 Prodam STROJ za izdelavo strešne cementne OPEKE »folc« (tudi na obroke) in 1000 kosov strešne opeke »folc«. Naslov v oglasnem oddelku 5502 Prodam dobro ohranjen otroški VOZIČEK. Dvorje 14. Cerklje 5503 Prodam KRAVO, ki bo v !4 dneh tretjič telelila. Pšenična Polica 9, Cerklje 5504 Ugodno prodam KAVČ in JEDILNI KOT. Bračič Anton, ulica 1. avgusta 9, Kranj 5505 Prodam STRUŽNICO ma-Kimat. Šolar Janez, Kamna Gorica 35 5506 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Poženk 34, Cerklje 5507 Ugodno prodam zimska JABOLKA. Srednja Bela 6, Preddvor 5508 Prodam KRAVO po teletu. Strahinj 82, Naklo 5509 Prodam ŠTEDILNIK na drva, SALONITNE plošče in Sfkaj PLOHOV. Hrastje 113, Kranj 5510 Prodam bukova DRVA. Zg. Be*nica 24 Pruda i 5511 italijansko PEC "a olje. Godec Prebačevo 6 Kranj 5512 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg manjšo motorno SLAMOREZNICO in ELEKTROMOTOR, 5 KM. h>nj 69, Naklo M Prodam 30 kg težke PRASl CE. Cesta - Stra-5513 Kr Klanec 5, anj 55M Prodam kompletne SMUČI, dolžina 205 cm, PANCERJE SL43, ŠKORNJE št. 43-1/2 in GOJZARR1. št. 41. Naslov v oglasnem oddelku 5515 Ugodno prodam nov Štiri-ste/ni maonetopon telc-•unken. Cesta talcev 12, K..IIM 5516 Prodam nov nemški ple-J1LNI stroj in novo plin SK() p j c A-lo ugodno. Kozmetika Cveta, Na Skali 6, Kranj 5517 Prodam l ha zemlji ii a v Krtini pri Dobu — Domžale. Naslov v oglasnem oddelku 5518 to**odarn droban KROMPIR, GLADKI MOST in ZIMSKA jabolka. Olševek 11, poŠta Preddvor 5519 Poceni prodam električni in NJn&ki ŠTEDILNIK. Rajko J* Manja, Kranj. Ti ubai |ei trK2 5520 Prodam 3000 kg PESE. Olševek 3, Preddvor 5521 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 34, Cerklje 5522 Prodam 8 m3 suhih DRV in 200 BUTAR. Velesovo 24, Cerklje 5523 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Žabnica 38 5524 Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1961, motor 1968. Naslov v oglasnem oddelku 5525 AMI 6 menjam za FIAT 750. Pavkovič, Kranj, šorlijeva 37 5526 Prodam TRAKTOR stajer, 30 KM, tip 180, registriran. Ravnikar, Mlaka 27, p. Komenda 5527 Poceni prodam FIAT 600 po generalni. Bertoncelj, Po-savec 13, Podnart 5528 Prodam karamboliran FIAT 750. Polončič Franc, Dobro polje pri Brezjah 19 5529 Poceni prodam dva dvose-dežna MOPEDA. Tenetiše 12, Golnik 5530 Oddam ogrevano GARAŽO. Kranj, Ulica. Mošc Pijade 24 5531 Kupim FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 5532 Prodam FIAT 600 po generalni. Avsenik, Gorica 11, Radovljica 5533 Odstopim vrstni red za AMI 8. Dobava do 10. 12. 1969. Mogoča zamenjava za rabljeno vozilo. Župunski Lazar, Kranj, Koroška cesta 37 5534 Oddam GARAŽO na Oreh-ku. Naslov v oglasnem oddelku 5535 Ugodno prodam MERCEDES 180 D z enoosno prikolico in dvoosno 16eolsko traktorsko prikolico, nosilnosti 3 tone. Mengeš, Blcjčeva 44, kovač 5536 GARAŽO vzamem V najem, kjerkoli v Kranju. Ponudbe Oddati pod »garažo« 5537 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Informacije telefon 21-000 Kranj 5559 Stanovanja Dekle išče SOBO na Jesenicah. Ponudbe po?:.iti pod »nujno« 5538 Poceni pmdam trosi.mo vanjsko HIŠO. Kranj, Koki ški breg la 5539 Nudim hrano in stanovanje poštenemu dekletu, ki dela U dve izmeni za VARSTVO dveh otrok. Jezerska cesta 93, Kranj 5540 Miren fant išče SOBO v Kranju, najraje na Orchku ali v Stražišču. Ponudbe oddati pod »soliden« 5541 v Kianju ali okolici. Ajdovec, Mali z otrokom išče SOBO Šmartno 12, Cerklje 5542 Ptoilam HISO na Jeseni cah, Okova 6. Prodaja bo na kraju samem 7. 12. [969 od 8. do 12. ure 5543 Kupim HIŠICO z. vrtom v hI i/i n i Kranja. V kupnino dam enosobno stanovanje v SrediiČn Kranja. Ponudbe Oddati pod »bližina Kranja« 5544 Začasno iščeva SOBO in KUHINJO v Kranju. Nikolič, Staneta Žagarja 30, Kranj (Pavuna) 5545 Suho, sončno DVOSOBNO STANOVANJE v bloku zamenjam za enako s centralno kurjavo. Zabret, Oldhamska 1, Kranj 5546 Dijakinji oddam opremljeno SOBO. Kranj, Kokrškega xlreda 1 5547 Zaposlitve. Iščem UPOKOJENKO za nekaj ur dnevno. Abron Milka, Bokalova 12, Jesenice 5548 V slaščičarni Bučar zamenjano SUKNJO s ključi vrnite prav tam. Dobite nagrado 5549 V soboto ob 18. uri sem izgubila v Hafnarjevi ulici ZLATO VERIŽICO z URO. Vrnite jo prosim proti nagradi. Križnar, Haf nar jeva 9, i Kranj 5550 Kupini Kupim suhe smrekove in macesnove PLOHE 5 cm. Bistrica 43a, Tržič 5551 Kupim SLAMOREZNICO alfa 400—600. Olševek 3, Preddvor 5552 Prireditve Gostišče pri JANCETU iz Srednje vasi vas vabi v soboto na ZABAVO s plesom. Igra PET MLADIH. Obenem vam čestita za dan REPUBLIKE. Vabljeni! 5553 Ženilve Kmečki fant 26 — 180, z lastnim domom in službo želi spoznati" pridno kmečko dekle 17 do 25 let, ki bi se rada poročila na manjšo kmetijo. Ponudbe s sliko oddati pod »v lepše življenje« 5554 listalo ' POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome, kakor tudi vse plastične mase. Oblagam tudi vse vrste stopnic. Novak Mitko, Kranj, Krašnova 3 5471 Ob smrti našega dragega JOŽETA C1MZARJA sc zahvaljujemo tudi GASILCEM za spremstvo na njegovi zadnji poli. Domači 5555 ZAHVALO po pok. Juriju Topoi išu dopolnjujemo s tem, da se zahvaljujemo tudi sodelavkam tovarne Iskra za podarjeni venec, dr. Novaku za pomoč v bolezni bi žalujoča hčerka Grašič Anica 5556 Prisrčna ZAHVALA VK i, ki so mi pomagali pri prometni nesreči dne 15. 11. 1969 v Zapužah. Polončič Vinko, Dobro polje 5557 POPRAVLJAM moške srajce in KRPAM ostalo perilo. Naslov v oglasnem oddelku 5558 Kompas Kranj vas vabi na prijetne jesenske izlete \ Udlne 6.12.1969 v Trbiž 20.12.1969 Informacije in prijave do zasedbe prostih mest v avtobusu v Kompasu Kranj in Kompasu Jesenice. OBIŠČITE GARNI HOTEL BLED OBVESTILO ZA MOTORNA VOZILA, KATERIM REGISTRACIJA PRETEČE 31/12-1969 — bo oddelek za splošno-upravne zadeve skupščine občine Kranj podaljševal registracijo v sobi št. 177/11. upravne stavbe skupščine občine Kranj v Kranju, Trg revolucije št. 1, v mesecu decembru 1969 vsak delovni dan od 7. do 12. ure in v sredah popoldne od 14. do 18. ure po naslednjem razporedu: KR 10—40 do 21—50 v torek 2/12 KR 21—50 do 30—10 v sredo 3/12 KR 30—10 do 33—20 v četrtek 4/12 KR 33-20 do 61—70 v petek 5/12 KR 61—70 do 91—90 v ponedeljek 8/12 KR 91—90 do 94—70 v torek 9/12 KR 94—70 do 101-40 v sredo 10/12 KR 101-40 do 107-20 v četrtek 11/12 KR 107—20 do 110—40 v petek 12/12 KR 110—40 do 124—80 v ponedeljek 15/12 KR 124—80 do 134—90 v torek 16/12 KR 134—90 do 165—30 v sredo 17/12 KR 165—30 do 172—70 v četrtek 18/12 KR 172—70 do 179—00 v petek 19/12 KR 179—00 do 193—90 v ponedeljek 22/12 KR 194—00 do 204—10 v torek 23/12 KR 10—010 do 10—810 v torek 23/12 LJ 10—34 do 285—10 v sredo 24/12 LJ 285—10 do 342—40 v četrtek 25/12 KR 11—810 do 17—520 v četrtek 25/12 L J 10—550 do 20—730 v četrtek 25/12 LJ 342—10 do 372—80 v petek 26/12 LJ 372—80 do 459—70 v ponedeljek 29/12 U 459—70 do 485—70 v torek 30/12-1969 S seboj je treba prinesti (osebno ah po drugi osebi): — PROMETNO DOVOLJENJE — VELJAVEN KARTON O TEHNIČNEM PREGLEDU MOTORNEGA VOZILA Cestno pristojbino, zavarovalnino in predpisano upravno takso bo lastnik ali uporabnik motornega vozila lahko vplačal ob podaljšanju registracije. Zahvala Vsem prijateljem in znancem, ki ste z blago mislijo ali lepim cvetjem ter s številno udeležbo na zadnji poti počastili tragično preminulo Miiiko Markizeti upokojeno učiteljico na Jesenicah izrekamo globoko hvaležnost. Iskreno se zahvaljujemo tudi šolskemu pevskemu zboru, govornikoma ter nadvse požrtvovalnim sosedom. Žalujoči: Cene Znidar s serodniki ECREinfl turistično p r b m etno pod je t j e KRANJ TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE C R E I N A KRANJ VAS VABI NA Popoldanski izlet v Celovec v četrtek, 4. decembra, odhod ob 14. uri izpred kina CEN1ER PRIJAVE IN INFORMACIJE: TURISTIČNA POSLOVALNICA CREINE KRANJ, KOROŠKA 4, TELEFON ŠT. 21-022 Cena 25 din Javna dražba Vabimo interesente, da se udeleže javne dražbe v sredo, 3. decembra 1969, ob 9. uri dopoldne na kraju samem v Kranju, Koroška cesta 11. Predmet dražbe so: parket, več vrat, stopniščna ograja, sobne peči, električni in železni štedilnik, banja in drugi notranji stanovanjski elementi. Izklicna cena za posamezne elemente bo dana ob začetku dražbe. Kupnina se plača takoj pri prevzemu na kraju samem. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranih vozil 1. Zastava 124, leto izdelave 1969 s prevoženimi 977 km, Začetna cena 22,500,00 Din 2. VVartburg 1000, leto izdelave 1969 s prevoženimi 13.000 km, Začetna cena 6.120,00 Din 3. AUSTIN 1300, leto izdelave 1969 s prevoženimi 1400 km, Začetna cena 17.400,00 Din 4. Zastava 750, leto izdelave 1964 s prevoženimi 37.000 km, Začetna cena 3.650,00 Din Ogled vozil pod 1, 2 in 3 je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure_pri Zavarovalnici SAVA PE KRANJ, pod točko 4 pa je možen ogled v garaži Postaje milice v Gorenji vasi nad Skorjo Loko. Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ do srede 3/12-1969 do 12. ure z 10% kavcijo od začetne cene. ZAVAROVALNICA 6AVA PE KRANJ Komisija za delovna razmerja pri Kmetijski zadrugi Naklo razalaša naslednja prosta delovna mesta: 1. ZBIRALCA MLEKA za zbiralnico Naklo 2. ZBIRALCA MLEKA za zbiralnico Gorice Pogoji: Potrebna je nižja izabrazba. Poizkusno delo traja 60 dni. Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku OD. Razpis velja do 10. 12. 1969. Kandidati naj osebno vložijo pismene prijave na upravo KZ Naklo, kjer bodo dobili tudi ostale informacije. 3. delovno mesto TAJNIKA ZADRUGE Pogoji: Potrebna je srednješolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso. Poizkusno delo bo trajalo 60 dni. Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku OD. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj vložijo svoje prošnje osebno na upravo zadruge, kjer bodo dobili tudi ostale informacije. Tatfana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tnpot odlične k * ovostl TRST Via Mazzini N. 7/5, telefon N. 37 636 Poz'v Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo poziva vse osebe, ki so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne ali žrtve vojnega materiala in imajo 60- do 90-odstotno telesno okvaro, da se v času od 2. decembra 1969 do 15. januarja 1970 prijavijo pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo. Osebe, katerim je bila stopnja okvare že zdravniško ugotovljena oziroma imajo o telesni okvari kakršnokoli dokumentacijo, naj prinesejo s seboj vse dokumente. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani pri službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 9) Trgovina z električnimi potrebščinami 0 Pralni stroji % Radio — televizijski aparati # Svetilke — žarnice 9) šivalni stroji — dvokolesa # Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9) Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO 0 Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PUAfi L j u b I j i n a MODNA konfekcija DOCRO, LEPO IN POCENI SE BOSTE OBLEKLI Z NAKUPOM V NAŠI PRODAJALNI. — SPET SMO PREJELI POŠILJKO ZIMSKE KONFEKCIJE PO ZNIŽANIH CENAH: VEČJO Moške obleke Moško vetrovke (bunde) Moški suknjiči Moške elnstične hlače Ženske elastične hlače Prodajalna Kranj Koroška cssta 12 (pri restavraciji Park j stara cona novi cena 600 din 190 din 220 din 145 din 150 din 400 din 100 din VA0 din 40 din 60 din VELIKA IZBIRA RAZNE KONFEKCIJE, PLETENIN IN PERILA. stara cena nova P** ■ 1^0 din Ženski smučarski kompleti 370* din jjn Moški zimski plašči od 120 din do 2ju „fl Ženski zimski plašči od 180 din do 0j Otroške vetrovko (bunde) za 6- do 14 letne 50 din dalje. METRSKO BLAGO ZA ŽENSKE PLAŠČE, tEiMSKE IN MOŠKE OBLEKE PO TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH. PRODAJAMO> TU NA6-MESEČN ^ DIT BREZ POL°°v, IN BREZ POROK" Peter Stefančič — novi rekorder v poletih Na novi planiški velikanki je na otvoritveni tekmi marca letos 22-letni Kranjčan Peter Stefančič, član smučarskega kluba Triglav, s 150 metri postavil nov jugoslovanski rekord. Ta mladi skakalec je zrasel Iz vrst nove generacije kranjskih skakalcev, ki je pričela svoj razvoj v letu 1960. Takrat se jc kot trinajstletni fantič prijavil v skakalno šolo Kranj, ki je bila na skakalnici ob vznožju Smarjetne gore. Prvi večji uspeh na republiškem pio-niskem prvenstvu ga je spodbudil in nič več ni nihal ■Md alpskimi disciplinami in skoki. Odločil se je, da bo postal skakalec. Sel je skezi planiško skakalno šolo in kot mladinec leta 1965 osvojil naslov državnega in republiškega prvaka pri starejših mladincih. V letu 1967 pa je na tekmovanju za Pokal Kongsbcrg v Zahodni Nemčiji osvojil prvo mesto med mladinci — Premagal je vso srednjeevropsko mladinsko elito. Kariero še večjih uspehov pa jc začel lani, ko ga srečamo že v naši olimpijski reprezentanci v Grenoblu. fc« leto pred tem pa je na generalki za olimpijado na veliki skakalnici v Grenoblu dosegel med vso svetovno elito drugi najdaljši skok — 97 metrov. S tem je strokovnjake povsem jasno opozoril, da mu najbolj ustrezajo poleti. Njegova največja želja v minuli zimi se mu jc uresničila. Kot vojak je imel dovolj motnosti, da se Je kondicijsko in psihično dobro pripravil. Letos smo vpisali njegovo ime v seznam jugoslovanskih rekorderjev. Osem let smo čakali Da nov jugoslovanski rtkord v Poletih. Peter Stefančič, avtomehanik pri podjetju Crelna Kranj, je bil svojega uspeha se najbolj vesel, ^J sc mu je Inko njegova največja želja v minuli sezoni izpolnila, hkrati pa je dobil za ta uspeh pri/nanje Predsednika republike mauala Uta in je bil proglašen najboljšega smučarja Jugoslavije v letu 1969. Kranjski šahisti pristali v sredini lestvice S sedmim kolom slovenske šahovske lige jc bilo minulo nedeljo končano tekmovanje v na novo ustanovi i eni «gi. Prvo mesto jc z malenkostno prednostjo osv< jcla LJubljana, šahisti kranjske Ra Borca pa si delijo z eki-*> Domžal 4. mesto. V zadnjem kolu so kranjski šahi-st> nastopili v Kopru, kjer s« remizirali z domačo eki-Po. Rosamean! rezultati: Bre-*evk" : £bi| jo, Oor/eli : Ma-n remi, Onj'adič : Mui « 0:1. Sebalj : Djord;cvič Ln. Gonjač : Ivanovič 0:1, Nova-kovič : Krek 0:1, Kastelic : NagJič 1:0, Vlasič : Pire remi. Vrstni red ekip je naslednji: 1. Ljubljana 37,5 točk, 2. Kočevje 36, 3. Anhovo 33, 4. Borec in Domžale po 29,5, 6. Novo mesto 24,5, 7. Koper 21, 8. Cerknica 13. V kranjski ekipi je bil v vseh sedmih srečanjih najbolji] Naglic, ki je zbral 5,5 t< k. sledita mu Murovec in Krek po 4,5 itd. F. Slapar Cenjeno stranke obveščamo, da bo trgovina Delikatesa Kranj za praznike odprta vse dni od 6-—20. ure. So Priporočamo za obisk! DELIKATESA KRANJ Najboljši gorenjski športnik in ekipa za leto 1969 Po pričakovanju: Peter Stefančič in hokejisti Jesenic Peter Stefančič in hokejisti Jesenic so »zmagovalci« naše ankete pri izboru najboljšega gorenjskega športnika in najboljše gorenjske ekipe za leto 1969. To sta bila tudi pričakovana izida, čeprav je težko od bralcev pričakovati realno razvrstitev posameznih športnikov in ekip. Zaradi primerjave z lestvice športnikov oziroma ekip ki so jo »krojili« bralci, smo tudi letos prosili za sodelovanje najvidnejše slovenske športne novinarje in sodelavce naše športne rubrike, ki so najbolj na tekočem z dogajanji in spremljajo od nedelje do nedelje vse športne dogodke v raznih panogah. »Novinarska lestvica« ni prinesla v imenu prvakov nobenih sprememb, pač pa je samo še bolj potrdila zmagi Petra Stcfančiča in članske ekipe HK Jesenic. V ostalem pa si lahko sami ogledate obe lestvici, kjer si lahko nato ustvarite realnost uvrstitve posameznikov oziroma ekip v obeh imenovanih lest vicah. Lestvica najboljših gorenjskih športnikov, za katere so glasovali naši bralci, je taka: točk 1. PETER STEFANČIČ, Triglav — smučarski skoki 2020 2. JOŽE REBOLJ. PK Triglav — vaterpolo 1939 3. J02E TURK, KK Triglav — kegljanje 1886 4. MARJAN MESEC, SK Triglav — smučarski skoki 1632 5. ALBIN FELC, HK Jesenice — hokej na ledu 1491 6. FRANCI FISTER. AK Triglav — atletika 1040 7. FRANC PETERNEL, Kranj — streljanje 879 8. ALOJZ KERSTAJN, SD Jesenice — smučarski teki 856 9. BREDA PEČJAK, PK Triglav — plavanje 799 10. BLAŽ JAKOPIČ. SD Jesenice — alpsko smučanje 767 EKIPNA RAZVRSTITEV: 1. HK Jesenice — hokej na ledu — člani 1151 2. PK Triglav — vaterpolo — člani 1039 3. KK Triglav — kegljanje — člani 495 4. SD Jesenice — vse tri smučarske discipline 459 5. SK Triglav — vse tri smučarske discipline 325 Na osnovi ankete med novinarji in našimi sodelavci v športni rubriki pa je »novinarska« lestvica taka: 1. Peter Stefančič 145 točk 2. Jože Turk 103 točk 3. Albin Felc 87 točk 4. Marjan Mesec 67 točk 5. Breda Pečjak 50 točk 6. Blaž Jakopič 45 točk 7. Alojz Kerštajn 43 točk 8. Franci Fister 29 točk 9. Ludvik Zaje 29 točk 10. Franc Nadižar 26 točk Ekipe: 1. HK Jesenice 75 točk 2. PK Triglav - vaterpolo 44 točk 3. SD Jesenice 27 točk 4. KK Triglav 20 točk 5. PK Triglav 18 točk Trinajstkrat državni prvaki — ekipni prvaki Odlični jeseniški hokejisti so v letošnjem letu osvojili že trinajstlč zapored naslov državnega prvaka, hkrati pa so člani HK Jesenic predstavljali jedro državne hokejske reprezentance, ki je v minuli sezoni uspešno nastopala v mednarodni areni. Pred nedavnim pa so Jeseničani pod vodstvom domačega trenerja bivšega igralca Cirila Klinarja startali v borbi za štirinajsto zvezdico. Dosedanji rezultati v novem državnem prvenstvu vsekakor kažejo, da so še vedno Jeseničani najboljša ekipa v državi, kljub temu, da je kar precejšnja »količina« igralcev, ki so zrasli in se »kalili« kot jeklo pod Mcžakljo, odšlo v druge klube, predvsem k ljubljanski Olimpiji. Kljub temu Jeseničani ne klonijo, nasprotno še z večjim članom igrajo za točke v novem prvenstvu. Za sabo imajo odličen kader številnih mladih igralcev, ki so sposobni vsak čas zamenjati svoje starejše igralce. Trdna volja, prizadevnost ter ljubezen do domačega kluba so nedvomno gLivni aduti, ki vodijo iz leta v leto k novim uspehom Jeseniških hokejistov. Namizni tenis V vodstvu /a fanka V drugem kolu občinske namiznotoniške lige ni prišlo do nikakih presenečenj. V prvem razredu sta še neporaženi ekipi Zaboica I in Naklo I. V ostalih dveh razredih so bili zabeleženi tudi pričakovani rezultati. Rezultati drugega kola: I. razred: Naklo I : Triglav I 5:3, Duplje I : Sava 0.5, Voklo I : Golnik 5:2, žabni-cal : Dijaški dom 5:1, II. razred: Visoko I : Duplje II 5:0, Triglav II : Naklo II 5:0, Naklo II : Zabrdca II 5:0; III. razred: Dijaški dom II : Olševek 5:0. žabnica III : Kranj II 5:1, Cerklje : Tri-£'av III 1:5. A. Novak Previdna vožnja v prazničnih dneh Vreme se je tik pred prazniki sicer zvedrilo, tako da delavci milice upajo, da gneča na cestah v teh prazničnih dneh ne bo preveč nevarna. Veadac pa nikakor ni odveč opozorilo, naj bi v prazničnih dneh bili vozniki še posebno pozorni, posebno še, če bodo nastopile vremenske razmere sicer običajne za zimski čas: megla, sneg in poledica. V teh dneh bodo delavci milice okrepili svojo službo na cestah. V soboto, 29. novembra, ko pričakujejo na cestah največjo gnečo, se bo v Kranju začela tudi nova oblika preprečevanju prometnih nesreč. Promet bodo namreč začeli nadzirati tudi z vozili, ki ne bodo imela vidnih oznak, da so last milice. Tudi delavci milice ne bodo v uniformah, pač pa v civilnih oblekah. Naloga teh vozil bo sporočati kršitelje cestno prometnih predpisov po UKV zvezi rriličniški patrulji v običajnih službenih avtomobilih. Nov način ugotavljanja kršiteljev cestno prometnih predpisov sicer ni posebno v čast voznikom motornih vozil, vendar pa iz izkušnje vedo delavci milice povedati, da je red na cestah le, kadar je v bližini belo-modro vozilo milice. Na ta način bi radi preprečili nevarna in nepravilna prehitevanja predvsem v kolonah. Razen tega pa bi na ta način pristrigli peruti tudi voznikom, ki sc navadno na cestah v prometu obnašajo nasilno, to pomeni, da izsiljujejo prednost in izzivajo nevarnost. Posebno za te vrste kršilcev obetajo zdaj ostrejše ukrepe, saj je jasno, da mandatna kazen ne zadošča. Učinkovit je le odvzem vozniškega dovoljenja. Zato bodo take voznike prijavljali sodniku za prekrške s priporočilom za odvzem vozniškega dovoljenja za daljši čas. L. M. Turistično prometno podjetje Creina Kranj, ki ima žičnice na Krvavcu, se je letos še posebno pripravilo na bližnjo zimsko sezono. Tako so v letošnjih poletnih mesecih odstranili skale in štore na dveh smučarskih progah na Krvavcu, hkrati pa pripravili temelje za novo dvosedežno žičnico od Go-spinca do Tihe doline. Žičnica bo dolga 600 metrov, njena zmogljivost bo 900 oseb na uro. Smučarska proga bo namenjena manj zahtevnim smučarjem, potekala bo pod novo žičnico in bo ponoči osvetljena. Ogrodje oziroma celotno konstrukcijo za to žičnico je Creina naročila pri italijanski firmi Graffer Trento. Tako bo Croina za celotno opremo, ki tehta okrog 23 tom, plačala okrog 500 tisoč novih dinarjev in carinske stroške. Po dograditvi te žičnice, ki bo odprta za novo leto, bo zmogljivost vseh krvavških žičnic 2350 prevozov na uro (dve sedežnici in ena vleonica). Direktor peni jetja Creina nam jc povedal, da po dograditvi te /umee na Krvavcu ne bo več dolgih vrst oziroma čakanja pred postajami žičnic: »Težava ho le v tem, kako čimpreje priti na Krvavec. Zmogljivost sedanje žičnice je namreč premajhna in bo treba čimprej misliti na novo cesto« 23 ton težkp konstrukcijo za novo dvosedežno žičnico so pred dnevi pripeljali na brniško letališče. V podjeUu Creina so se namreč odločili, da posamezne dele žičnice ne bodo s konji spravili na vr[J Krvavca, marveč so zaprosiP za helikopter JLA. Leta Je namreč v torek po dva oZI'T ma tri tisoč kilogramov težke dole zlahka prepeljal na Krvave, Prednost tovrstnega prevoza ni lc v tem £ je mnogo cenejši (veljal 1 okrog 20 tisoč novih d i nar-jcv). marveč so s pomočjo helikopterja na Krvavcu vse stebre in opremo tudi montirali. Pilot helikopterja JLA Milan lle.net e nam jc na m"1* akeiia, da ic s lu ' , vlekel težje predmete, prvi u.kšnJ akciji sem g lova! pri gradnji vodovciM Ifakai s kl.« ko, hitrost poieia r« 350 kilometrov na '"'^jar Priznanja sodelavcem DU Kranj, 27. novembra — Ob 10-letnici delavske univerze v Kranju je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar ob J8. uri sprejel najaktivnejše nekdanje in sedanje sodelavce kranjske delavske univerze. Najprizr.devnejšim sodelavcem so ob tej priliki podelili priznanja zveze delavskih univerz Slovenije in priznanja kranjske delavske univerze. O tem, kako široka in nedvomno tudi pomembna je bila dejavnost kranjske delavske univerze v zadnjih desetih letih, nam dokaj zgovorno pove tudi podatek, da je v iem času pri najrazličnejših oblikah izobraževanja sodelovalo 165.337 občanov kranjske občine. — A. Ž. •Jeseničani in ku turna skupnost Tudi na Jesenicah so začeli z razpravami o kulturni skupnosti. Prvi takšen razgovor je bil pretekli teden v poslanski pisarni, na katerem so sodelovali poslanci, predstavniki kulturnih ustanov in organizacij v občini ter člani občinske konference SZDL. Razgovor jc bil informativnega značaja, saj so se na njem seznanili z osnutkom republiškega zakona o kulturnih skupnostih in njihovem financiranju. Javno razpravo o kulturni skupnosti v jeseniški občini vodi zveza svobod in prosvetnih društev, občinska konferenca SZDL pa bo zbrala mnenja javne razprave in prihodnji teden izoblikovala sklepe. — jk 40-letnica Ibija Kolektiv Industrije bombažnih izdelkov IBI Kranj praznuje k-tos 40. obletnico ustanovitve podjetja. Obletnico in 50. obletnico KPJ bodo proslavili danes (petek) v delavskem domu v Kranju. mm Akcija helikopter Nova žičnica na Krvavcu Včeraj dopoldne Jc bila v Železnikih svečanost, na kateri so akademika prof. dr. Franceta Kobl.ii ja, enega izmed pionirjev kulturne dejavnosti ln očeta prvih dramskih predstav v tem kraju, ob njegovi 80 letnici proglasili za častnega meščana. Spominsko listino mu je i/1'.i! predsednik krajevne skupnosti Železniki inž. žumer Lojze, v kratkem kulturnem programu pa so se prisotnim predstavili recil itorji domače osnovne šole in pionirski pevski /bar. O življenjski poti In delu velikega humanista je spregovorila profesorica Vida Zupane, medtem ko Ja učiteljica Martina SedeJ prebrala odlomek lz ene od njegovih knjig. Slovesni, ti BO prisostvovali številni Javni, družbenopolitični in kulturni delavci ter predstavniki i gospodarskih organizacij. Dr. Kohlar Iiancc je potem obiskal tovarne NIKO, i>kra in Alp!-s /ele/uiki. Delovni kolektivi podjetij so mu ob tej priliki izročili spominska darila. ( bj) — Eoto: F. Perdan