PRIMORSKI DNEVNIK PoStnlna platana v gotovini o A r\ 1» Abb. postale i gruppo - Lena 4(J lir Leto XX. St. 20 (5703) TRST, petek 24. januarja 1964 Senat je sinoči odobril volilni zakon za deželo Furlanijo-Julijsko krajino Taviani je zagotovil, da bo vlada razpisala deželne volitve čimprej Poslanci odobrili reformo državnega proračuna - Tri milijarde letno za majhno in srednjo industrijo - Vodstvo KPI o gospodarskem položaju RIM, 23. — Senatorji so danes odobrili volilni zakon za avtonomno deželo Furlanijo-Julij sko krajino; ker je poslanska zbornica že odobrila ta zakon, bo zakon stopil v veljavo, po Podpisu predsednika republike, z objavo v Uradnem listu. Po tem zakonu bodo deželni svet izvolili s splošnimi volitvami; v veljavi bo ostal štiri leta, dežela pa je razdeljena na pet volilnih okrožij (Trst, Gorica, Videm, Pordenone in Tolmez-zo), kolikor je okrožnih sodišč. Minister za notranje zadeve Taviani, ki je govoril v imenu vlade po zaključku splošne raz- r—~——---------“. . ---- - to, da bi s 1. januarjem 1965 mogli začeti z uresničevanjem petletnega gospodarskega načrta, si ga bodo z vsakim novim letom podaljšali za eno leto. Socialistična poslanca Colombo in Bonacina sta vprašala predsed nika vlade, ali ne smatra za potrebno, da bi v okviru vladnega programa sprejeli potrebne ukrepe glede zveze kmetijskih konzorcijev (Federconsorzi). spričo okoliščine, da je sedanji spor med predsednikom tega združenja in večino upravnega odbora dokazal, da to združenje ni zmožno samo izvesti reform, ki jih vladni program smatra za nujne Jutri se sestane glavni odbor KD, kateremu bo dosedanji politični tajnik stranke Moro poročal o rešitvi vladne krize in o se-stavi nove vlade levega centra. Glavni odbor stranke mora to odobriti hkrati pa mora obnoviti vodstvene organe stranke, ker so tajnik in *e trije drugi člani vodstva sprejeli funkcije v novi vladi. Predvidevajo, da se razprava o tem poročilu utegne zavleči do nedelje. Zlasti težavna bo rešitev vprašanja tajništva stranke, ker kljub dolgotrajnim pogajanjem med predstavniki raznih struj niso uspeli doseči sporazuma; soglasje med strujami vlada le glede tajniškega mesta, ki ga bo prevzel Rumor. Trenutno so v vodstvu stranke zastopani: obe levičarski struji »rinnovamento« in Prave_ in po odobritvi posameznih členov zakonske^ t osnut-ia> Je zagotovil senatorjem, da vlada namerava razpisati volitve čiirtprej, vsekakor pa v roku. ki ga izrecno predvideva cl. 4 volilnega zakona (najkasneje v roku šestih mesecev potem, ko je zakon stopil v veljavo). Ce domnevamo, da bo volilni zakon stopil v veljavo do konca januarja, bo moral predsednik republike, po sklepu vlade, razpisati deželne volitve najkasneje 50 dni pred potefoom tega roka, to je najkasneje do 10. Junija. Po vsej verjetnosti pa bodo deželne volitve že prej, bržkone proti koncu aprila ali v prvi polovici maja. Nato je senat odobril zakonski osnutek, ki predvideva tri milijarde letno do leta 1978 za kredi-tiranje majhnih in srednjih industrijskih obratov. Za osnutek so gfasovali tudi senatorji PSIUP in V poslanski zbornici pa so, po govoru ministra Giolittija, odobrili n ji Slasovl proti 47 zakonski Predlog o reformi državnega pro-acuna, ki predvideva začetek fi-bancnega leta s 1 januarjem 'n akljucek z 31. decembrom vsakega leta, hkrati pa združuje vse Proračune v en sam proračun. Ta reforma je bila potrebna tudi za- «baza», «morotejci» in «dorotejci», pristaši Fanfanija in predstavnik Scelbovega iiljulskega centrizma« Elkan pa so podali ostavko na svoje mesto v vodstvu KD. Na današnji seji je vodstvo PSI UP proučilo splošni politični položaj in razpravljalo o notranjih organizacijskih vprašanjih; na popoldanski seji pa je razpravljalo o zunanji in gospodarski politiki vlade. Jutri bodo objavili resolucijo o vseh teh vprašanjih. Vodstvo je hkrati odobrilo strankin znsk: srp in kladivo na zemeljski obli ter kratica PSIUP. Danes je zasedalo tudi vodstvo KPI, kateremu je Togliatti najprej poročal na kratko o svojem obisku v Jugoslaviji, nato pa so razpravljali pretežno o stanju gospodarstva, o čemer bodo razpravljali tudi na zasedanju centralnega odbora, ki bo v prvem tednu v februarju. Centralni odbor bo razpravljal tudi o mednarodnem položaju. Po seji so izdali sporočilo, v katerem se izraža zadovoljstvo nad rezultati razgovorov delegacije KPI v Beogradu; glede italijanskega gospodarskega položaja se v sporočilu pripominja, da so se cene močno povišale, plačilna bilanca naglo poslabšala, valutni in kreditni sektor pa je v »skrajnih težkočah». Sporočilo nato ugotavlja, da zaradi velikih hib v strukturah ponudba ne more zadostiti povpraševanju, brez inflacionističnega pritiska; da je izostala rešitev vprašanja italijanskega juga in da se milijoni selijo v mesta; omenja špekulacije z gradbenimi zemljišči, z zemljo in s služnostmi; zaostalost odnosov v kmetijstvu, kot sta spo-lovinarstvo in kolonat; pa tudi v razvitih pokrajinah se kažejo posledice usmeritve, ki so jo vsilile monopolistične skupine in uveljavile IIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIU ■*llll|||il||||„|„,|||||)II||||||||||I|||1I1|11|||(|(I|U|IlulTlI1||'|1I|J|I|||||||||||I|||||||I||||n||(tt|||n|||I|Ifi|||||||||||||I(||I(|f#|||||||(|||HHMMM|Il|((||||i(M Optimizem delegatov v Ženevi glede napredovanja pogajanj ’ • r r ..... ■ Carapkin: Delegati imajo na delovnih mizah številne zanimive predloge - Neskladnost med Johnsonovim predlogom proti širjenju jedrskega orožja in načrtom o jedrski sili NATO - Nova atomska eksplozija v ZDA ŽENEVA, 23. — Današnji seji razorožitvene konference v Ženevi je predsedoval češkoslo vaški delegat. Pred sejo je sovjetski predstavnik Carapkin v razgovoru s časnikarji izjavil, “a imajo delegacije sedaj na svoji delovni mizi številne zanimive predloge. Dodal je; «Sedaj jih bo tre-~Ja mirno proučiti, toda mnenja sem, da so nekateri od teh Predlogov, ki lahko omogočijo napredovanje naših pogajanj.« poudaril je, da so predlogi Predsednika Johnsona zanimivi. Med ostalimi ukrepi, ki jih predlaga ameriška delegacija, je Carapkin še posebno pouda-fn predlog proti širjenju jedrskega orožja. i® predstavnik sovjet-fl77 delegacije odločno zanikal tr-v®, vhodnih agencij, da je Ca-•? v razgovoru s časnikarji da ne bo mogoč noben Poraz um o razorožitvi, če se ZDA odpovedo svojemu načrtu o &«,k. jcursni (Ul 1\A1U. »• odpovedati načrtu o večstran. S1 1 NATO, Če nameravajo do-,k.„sporazum proti širjenju atom-orožja, lci ga omenja tudi Predsednika Johnsona. oi-bh-i današnji seji so govorili »avnik! Poljske, Kanade in ji.7"■ Vsi_ so pokazali optimizem Dnoki možnosti napredovanja pri zunanjih. Pomočnik poljskega Booh 3e,ga minhstra Naskovvski je Vičani enostranske ukrepe Soča t ■ zveze za skrčenje vojaške-hvniiirora^uPa m oborožitve. Po-sona 1 J® zjave predsednika John-ražain ° k,aterih Je dejal, da «od-litiki° v° J0 po nadaljevanju po-KennLj * 1° )e začel predsednik Us “®dy». Kritiziral je načrte za le sf?večstranske jedrske si. O in je napadel Zahodno nih ‘aradi njenih teritorial-atomJu tev in ker hoče dobiti renco^0 or°ri® Pozval je konfe-voraz' -nal upošteva naslednja ni n* £Jede katerih so že jas-tev in ig,: Jedrska razoroži- za , Posebno uničenje vozil ti i!,?0 orožje. 2. Ukrepi pro-tev ^adhim napadom. 3. Določi-vsem rvezat0™kih področij, pred-Padalnl Pednji Evropi. 4. Nena-NATr?a- Pogodba med državami Kan,.1" varšavskega pakta. Burns dskl predstavmk ven. „urn predstavnik general ksK nsi zneliskiVi n r?šl1 vprašanje podze-hjeeovs -‘®drskih poskusov. Po Potrebni *?n®nju je v ta namen tehniv"0Vda se znanstveniki in Primat- • e>1 strani sestanejo In go^mJajo sv.oja Stališča. Po nje-trebml .mnenju bj bilo tudi po-tUdi orfc r!?f" plenarnih 8el Pred VoJuT"1 načrtov je češkoslovaške delegaci- jo v«?rivatne seje. da se prouči-Pi'edln*.^,?uamez,n® tofke do sedaj Vodi*?. načrtov Sit,-i* češkoslovaške delegaoP no tudt poudaril ugod- sih ter Je v mednarodnih oano-ozračil Pozval konferenco, naj to zirai ; do kraja izkoristi. Kriti-NATrt 6i v®čstransko jedrsko silo nai j® predvsem vztrajal, vjetsk«. renc* Ptoučl predloge »o-- - Kega zunanjega ministra Grd- orl ___ v-, . mika d. h®* dosegla nekatere sporazu- je, d«°. j®dfski razorožitvi. Dejal 8 je prepričan, da bi kOnfe- me, če bi dali prednost nekaterim vzporednim ukrepom, kakor je na primer, prepoved širjenja jedrskega orožja in določitev brez-atomskih področij Izrekel se je proti ustanovitvi delovnih odborov, kakor je predlagal britanski delegat Thomas. Pripomnil je, da je pred tehničnim proučevanjem posameznih predlogov potrebno sprejeti splošna načela. Sele potem bi mogli konferenco razdeliti na posamezne delovne odbore. Pri. hodnja seja bo jutri. S prihodnjim tednom bo imela konferenca samo dve seji tedensko. Ob torkih bodo razpravljali o splošni in popolni razorožitvi, ob četrtkih pa o vzporednih razorožitve-nih ukrepih. Ameriška komisija za atomsko energijo je danes javila, da so v nevadski puščavi izvršili nov podzemeljski atomski poskus. To je že drugi letošnji atomski poskus te vrste v ZDA. Izjava zanzibarskega zun. ministra Revolucija je bila protifevdalnega značaja NAjHOBI, 22. — Zunanji minister republike Zanzibar Mohamed Babu in podpredsednik republike Abdulah riar.ga sta v Najrobiju, kamor sta prišla na razgovore a Kenjato, zanikala trditve zahodnega tiska, da s° v Zanzibaru tudi Kubanci. Izjavila sta, da revolucija v Zanzibaru nima nobene zveze s tujino, temveč jo Je izvedlo «zanzibarsko ljudstvo samo, ki se je uprlo zatiralcu«. Skupna izjava sporoča, da je med revolucijo zgubilo življenje 40 ljudi, 200 pa jih je bilo ranjenih. Babu in Hanga sta dalje izjavila, da je sedaj vse mirno, tako lanzibaru, kakor tudi na otoku Pemba, kjer so popolnoma vzpostavili red in zakonitost. Zunanji minister Babu je dal tudi intervju dopisniku Tasa Med drugim je izjavil, da vlada in ljudstvo -epublike Zanzibara in Pembe gojita prijateljske odnose do ljudstva Sovjetske zveze in želita vzdrževati s sovjetskim ljudstvom in z drugimi narodi socialističnih držav zelo tesne odnose. Dodal je: »Izražamo upanje, da bo velika Sovjetska zveza nudila našemu ljudstvu svojo pomoč na vseh sektorjih za zgraditev novega Zanzibara.« »Nekateri predstavniki imperiali stičnega tiska, ki govorijo v imenu kolonialnih krogov, kateri bi želeli sprožiti proti nam oborožen nastop, skušajo obrekovati smotre naše revolucije ter ji pripisujejo rasistične in protiarabske namene. Odločno zavračamo to obrekovanje, kajti naša revolucija je predvsem protlfevdalna in njš-ni smotri šo socialnega značaja.« Babu je pripomnil, da nameriva vlada Zanzibara, ki jo sestav- Sirazi in predstavniki stranke U-ma, izvesti nujno potrebne gospodarske reforme, razdeliti zemljo kmetom, ki jo obdelujejo, in odpraviti enosmerni in kolonialni značaj gospodarstva. Giseard Dlstaing v Moskvi MOSKVA, 23. — Francoski finančni minister Giseard D’Estaing je prispel danes v Moskvo, kjer bo ostal do srede. Ob prihodu je izjavil ,da prihaja z namenom, da prouči pogoje za razvoj francosko-so-vjetske trgovine ki je sedaj pasivna za Francijo. Pripomnil je, da bo delegacija z naklonjenostjo proučila tudi potrebe Sovjetske zveze demokristjanske vlade, zaradi česar je Italija v vedno bolj podrejenem položaju v mednarodnem področju, ki si ga je izbrala. Sporočilo nadaljuje, da vodstvo KPI obsoja »nezadostnost«, razredni značaj in pogrešnost vladnih usmeritev« in zatrjuje, da vlada hoče brzde ti kupno moč množic in zmanjšati javne investicije. Spričo tega je nujna borba delavskega razreda, da bi «prisilili politične sile na novo pot in na novo politiko«, ki mora najprej zajeti vprašanje struktur v kmetijstvu, še preden se namerava začeti z uveljavljenjem gospodarskega načrta; hkrati zahteva «stroge ukrepe demokratične kontrole, da bi na kvalitativno drugačen način usmerjali javne in zasebne investicije«. Sporočilo konč. no napoveduje ustanovitev stalne delovne skupine centralnega odbora KPI, ki bo »zasledovala vprašanja evropskega skupnega tržišča in poglobila mednarodno plat gospodarskih vprašanj«. Za demokratizacijo univerze RIM, 23. — Poslanec Ingrao In drugi komunistična poslanci' so postavili vprašanje predsedniku vlade in ministru za šolstvo. Poslanci vprašujejo: «Kakšno stališče namerava zavzeti vlada v zvezi z nujno zahtevo univerzitetnih študentov in pooblaščenih profesorjev po nedavnih dogodkih, ki so se začeli na univerzi v Piši in so zajeli vse univerze Italije. Nuj. nori in potreba, da se izvede temeljita demokratizacija univerze, s tem da se zagotovi neposredna udeležba vseh akademskih .kategorij (študentov, asistentov, pooblaščenih profesorjev in rednih profesorjev) pri avtonomnem u-pravljanju univerze, izhajata tudi .iz dejstva, da je zadeva sedaj dozorela mej javnostjo in tudi kar se tiče elaboracije. Interpe-lanti zaradi tega vprašujejo, ali vlada namerava v sedanjem sta-nju predčasno predložiti načrt zakona o demokratizaciji univerzitetnih struktur, tako da bodo u-krepi mogli stopiti v veljavo v začetku prihodnjega šolskega leta.« Danes so univerzitetni študentje po vsej Italiji izvedli množično protestno akcijo, s tem da se niso udeležili predavanj ter so se zbrali na zborovanjih, na katerih so sprejeli resolucijo, ki postavlja zahteve za temeljito spremembo univerzitetne strukture, ter so izrekli vso podporo univerzitetnim študentom v piši, ki so pred 14 dnevi zasedli univerzo in postavili odločne zahteve za univerzitetno reformo ter nekate. re specifične zahteve te univerze. Sam minister za šolstvo je pred dnevi priznal nujnost temeljitih reform in je obljubil, da bo konec marca predložil načrt zakona s tem v zvezi. Po današnjem (»vsedržavnem dnevu za demokratično univerzo« so univerzitetni študentje v Piši prekinili svojo protestno akcijo ter zapustili sedež univerze in izročili ključe. Ta svoj sklep so glede graditve kemijske industrije, sporočili tudi rektorju univerze. iimimiiimitiiimiitiiiimiitiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitfiiiiiimrmiiiiiiiHiitiittiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiii« Moskva zahteva pojasnila Rima glede strelišča na Sardiniji ki je na razpolago nemški vojski MOSKVA, 23. — Agencija Tass je javila, da je sovjetski poslanik v Rimu sporočil italijanskemu zunanjemu ministru zaskrbljenost sovjetske vlade, ker so Zahodni Nemčiji dovolili uporabljanje strelišča za preizkušanje raketnih izstrelkov na Sardiniji. Tassovo sporočilo se glasi: «V začetku tega leta sta itali- ljajo predstavniki afriške stranke skih poskusov. janski in zahodnonemški tisk poročala, da je italijanska vlada dovolila nemškim oboroženim silam 'uporabljanje strelišča na Sardiniji za poskuse z raketnim orožjem. V odgovoru na vprašanje v parlamentu je minister za obrambo Andreotti potrdil, da program preizkušanja raketnih izstrelkov pred. videva poskuse bodisi z meteorološkimi kakor z vojaškimi izstrelki. V poročilih se je tudi poudarjalo, da se izstrelki, ki jih nemške sile preizkušajo na Sardiniji, lahko opremijo z jedrskimi koni-cami, in da te sile niso toliko zainteresirane pri meteoroloških raz. iskovanjih kolikor pri poizkusih z vojaškimi izstrelki. Pred dnevi je zahodnonemški minister za obrambo izjavil, da *o izstrelke «Sea-cat«, ki se lahko namestijo na vojnih ladjah, že preizkušali na Sardiniji. Seveda, nadaljuje Tass, vse to lahko samo povzroči zaskrbljenost med tistimi ki jim je res pri srcu ohranitev miru. Poslanik Ko-zirev je zaradi tega zahteval pojasnila in ugotovil da so omenjena poročila pritegnila pozornost Sovjetske zveze, in ta poročila ponovno potrjujejo poskuse zahodnih Nemcev, da dobijo dostop do raketnih izstrelkov. Dejstvo, da je Zahodna Nemčija dobila dovoljenje za uporabljanje strelišča v Italiji, da rekonstruira svojo oborožitev, povzroča zaskrbljenost v Sovjetski zvezi, ker to prav gotovo ne prispeva k popuščanju medne.roane napetosti, ki je sledila tudi podpisu moskovske poepdbe /a delno prekinitev jedr- Sovjetski poslanik v Rimu je tudi poudaril, ua pomagati Zahodni Nemčiji, da dobi raketne izstrelke. škoduje interesom varnosti narodov Sovjetske zveze in drugih evropskih držav, ter je zahteval pojasnila o novicah, ki se tičejo zgraditve naprav za raketne izstrelke nemških sil na italijanskem ozemlju.« Predstavnik NATO je nocoj izjavil, da strelišče na Sardiniji ni »nov problem«, ker obstaja že tri leta. Strelišče je na razpolago »nekaterim zavezniškim enotam«, ki se vežbajo z nekaterimi vrstami orožja. Italija je »samo graditeljica«, in naprave so enake napravam, ki jih NATO ima na Kreti. Trgovina Moskva-Bonn BONN, 23. — Sovjetska vlada je obvestila bonsko vlado, da je ne zanima obnovitev sovjetsko-nemškega trgovinskega sporazuma, ki je potekel 31. decembra 1963. Spomenica, s katero sovjetska vlada obvešča o tem bonsko vlado, ne omenja razlogov te odlo čitve. Pogajanja za obnovitev sporazuma so do sedaj večkrat odložili. Sovjetsko-nemški trgovinski sporazum je bil podpisan 31. decembra 1960 za dobo treh let. SINOČI V LJUBLJANI Svečana proslava Regentove osemdesetletnice Brzojavna čestitka izvršnega odbora SKGZ LJUBLJANA, 23. — Ugledni i zveze je s svoje redne seje po-revolucionar in dolgoletni član! slal nocoj Ivanu Regentu na-CK ZKJ in CK ZK Slovenije | slednjo brzojavno čestitko: Ivan Regent ,je proslavil danes v družbi svojih tovarišev soborcev 80 let življenja in nad oO let revolucionarnega dela v delavskem in komunističnem gibanju. Na svečanosti na sedežu CK ZKS .le tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko izročil slavljencu pismo s podpisi vseh članov CK in udeležencev plenuma, v katerem se poudarjajo zasluge Ivana Regenta v revolucionarni borbi. Uglednemu borcu delavskega razreda in komunističnega gibanja Jugoslavije Ivanu Regentu so med prvimi čestitali Miha Marinko, Edvard Kardelj in Franc Leskošek, zatem ostali navzoči. TRST, 23. — Izvršni odbor Slovenske kulturne gospodarske «Ivanu Regentu, slovenskemu tržaškemu delavskemu voditelju, neutrudnemu prosvetar-ju med delavci, neupogljivemu prvoborcu naprednega gibanja in vseskozi zvestemu prijatelju svojega primorskega ljudstva ob velikem prazniku njegovega plodnega življenja hvaležno čestita in želi še mnogo srečnih let v zdravju in zadovoljstvu Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu.« Nocoj je poslala tržaškemu jubilantu brzojavno čestitko tudi Mladinska iniciativa: «Dragi tovariš Regent! Ob Vašem visokem življenjskem in borbenem jubileju Vatn iskreno čestita Mladinska iniciativa«. iiiiiiiiiiiiimiitiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S TISKOVNE KONFERENCE D. BLAG0JEVICA Pozitivna ocena vlade SFRJ sklepov arabskih poglavarjev ■V” Po sporazumu Cedok-Putnik bo med prihodnjo sezono obiskalo Jugoslavijo okrog 10.000 turistov iz ČSSR - Uspešni razgovori gospodarstvenikov SFRJ in Avstrije V zvezi z raznimi inozemskimi razlagami pomena brzojavke, ki jo Je te dni poslal predsednik republike maršal Tito predsedniku Zanzibara, v kateri izraža željo po vsestranskem razvoju Zanzibara in prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med obema državama uspešno razvijali, Je Blagojevič rekel, da ta brzojavka pomeni istočasno priznanje nove vlade republike Zanzibar. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Uradni zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagoje yič je na današnji tiskovni konferenci pozitivno ocenil odgovor ameriškega predsednika Johnsona na zadnjo poslanico Hruščova in dejal, da je spodbudno, da ameriški predsednik poudarja potrebo usmerjanja na tisto področje, kjer je mogoče doseči sporazum, in potrebo vztrajnega delovanja za reševanje perečih vprašanj. Po besedah Blagojeviča zasluži posebno pozornost Johnsonov predlog glede prepovedi vseh jedrskih poskusov in predlog za preprečitev širjenja jedrskega orožja. Za nedavno konferenco voditeljev arabsfeih držav je Blagojevič dejal, da je na njej vla-dal konstruktiven, realističen in miroljuben duh, kar je omogočilo, da je voditeljem arabskih držav uspelo odstraniti vrsto medsebojnih nesoglasij in izdelati skupno stališče o važnih vprašanjih medarabskega in mednarodnega pomena. Konferenca je dosegla rezultate posebnega pomena za arabske narode in njihove medsebojne odnose in istočasno pomembne rezultate za miroljub. no koeksistenco sploh. V zvezi z vestmi, da bo francoska vlada navezala diplomatske odnose s Kitajsko, je zastopnik državnega tajništva izjavil, da jugoslovanska vlada pozitivno gleda na ta sklep francoske vlade, in je opozoril na dejstvo, da je socialistična Jugoslavija priznala Ljudsko republiko Kitajsko takoj po njeni proglasitvi leta 1949. »Kljub sedanjemu sovražnemu zadržanju kitajske vlade proti Jugoslaviji in kljub negativnim platem njene zunanje polifike mi da-nes, enako kot prej, poudarjamo potrebo mednarodnega priznanja LR Kitajske in njene vlade kot zakonitega zastopnika kitajskega ljudstva,« je dejal Blagojevič. Zastopnik državnega tajništva je obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada prejela prepis predloga vzhodnonemške vlade za. hodnonemški vladi o sklenitvi mednemškega sporazuma o popolni odpovedi jedrskega orožja ir. je dodal, da jugoslovanska vlada ta predlog pozitivno ocenjuje. V zvezi s pripravami za sklicanje druge konference nevezanih držav je Blagojevič dejal, da je naravno, ia sicuša Jugoslavija dati največji prispevek tem pripravam in obdelati vprašanja, ki bodo na dnevnem redu. To med drugim kaže tudi nedavna razprava v odboru za zunanje zadeve m mednarodne odnose zvezne skupščine. ditev neposrednih stikov med jugoslovansko in avstrijsko podržavljeno industrijo. B. B. goslavijo okrog 10.000 češkoslovaških turistov, in je ugotovil, da je ta sporazum važen prispevek k boljšemu spoznavanju In razvoju prijateljskih odnosov med obema državama. V Beogradu so se danes končali tridnevni razgovori med delegacijami jugoslovanskih gospodarskih podjetij in delegacijo avstrijske podržavljene industrije o možnosti razširitve ...industrijsko • tehničnega sodelovanja, da bi prišlo do nadaljnjega napredka zunanjetrgovinske izmenjave med obema državama in do skupne udeležbe jugoslovanske in avstrijske podržavljene industrije na tretjih trgih ter do sodelovanja v železniškem in rečnem prometu. Med razgovori so ugotovili, da je bilo dosedanje sodelovanje uspešno in da obstajajo pogoji za še intenzivnejši napredek industrij-sko-tehničnega sodelovanja med obema Industrijama. Izmenjava misli o dosedanjih izkušnjah s tega področja je pokazala, da obstajajo tudi nekatera vprašanja, med njimi na pr. nepopolna liberalizacija jugoslovanskega izvoza na avstrijsko tržišče, katerih rešitev hi prispevala k nadaljnjemu razvoju medsebojnega sodelovanja. V obojestranskih koristnih razgovorih so posebno poudarili potrebo še nadaljnjih naporov za razvoj in utr- lUiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnvmiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiuuuiiifiiiiiHM PISMO CCIl MINISTRU GIOUTTIJU POTREBNI SO SELEKTIVNI UKREPI GLEDE INVESTICIJ IN POTROŠNJE RIM, 23. — Tajništvo CGIL je. plačali kot odškodnina razlašče-poslalo ministru za proračun Gio- nim električnim družbam. Vlada littiju pismo v avezi z gospodar, j naj določi lastno politiko glede skimi vprašanji, ki nastajajo s se-1 izvoza kapitala. Mednarodne fi-danjo . konjunkturo. Pismo je v nančne kombinacije, ki se razte- Njerere o dogodkih v Tanganjiki DAR ES SALAM, 23. — Tam-ganjiškj predsednik Nijerere je na tiskovni konferenci izjavil, da je treba iz ponedeljkovega upora povzeti nauk, da »cilj ne posvečuje sredstva«. Izjavil je dalje, da bi bilo nesmiselno trditi, da upor vojakov ni škodoval Ugledu Tanganjike v tujini. Predsednik je dalje, izjavil, da so se vojaki nekaj ur po protestih vrnili v vojašnice, toda škoda je bila storjena. Nekateri civilisti so začeli pleniti, in tedaj je vlada pozvala vojsko, naj so-deluje pri vzdrževanju reda, kar sta vojska in policija tudi storili. Dalje je predsednik dejal, da bo potrebno več mesecev in morda tudi let, da se med javnostjo v Tanganjiki zabriše spomin na dogodke. Na koncu je zanikal sleherno zvezo med dogodki v Tan. ganjiki in revolucijo v Zanzibaru. LONDON, 23. — Danes se je v Londonu začelo zasedanje sveta zahodnoevropske zveze. Na današnji seji so razpravljali o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o Latinski Ameriki, Srednjem vzhodu In o jugovzhodni Aziji. zvezi z obveznostjo, ki so jo prevzeli predstavniki CGIL na svojem nedavnem razgovoru z Gio-littijem. V pismu poudarja CGIL, da nima nobenega ugoypr» glede datuma. ki je bil določen za začetek gospodarskega programiranja, toda poudarja nujnost, naj se medtem pravilno upoštevajo nekatera vprašanja, kajti »činitelji rušitve ravnotežja, ki jih programiranje namerava popraviti, še dalje močno delujejo«. »Razen tega, dodaja pismo, bi ukrepi proti konjunkturi, ki težijo po nediskriminiranem znižanju javnih izdatkov in nediskri-minirani omejitvi kreditov in ki bj prepustili mesto na finančnem trgu privatni iniciativi največjih grupacij, delovali proti sami liniji programiranja.« Po tem uvodu zahteva CGIL, naj se v industrijski sektor vključijo «obvezni selektivni elementi glede teritorialne lokalizacije in- Dušan Blagojevič Je ob koncu ^■SlTn^Tome^1 ffTSS nedavno sklenjen med češkoslova-1 vesticij predvsem pa večjih^ inve-ško turistično agencijo Cedok in sticij velikih grupacij. Vlada naj jugoslovanskim Putnikom, po ka- ima lastno aktivno stališče glede teri bo letošnjo sezono obiskalo Ju-1 uporabe kapitalov, ki se bodo iz- iiiiiiiiiiirtiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiHiiimiimiiiinitimiimiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Avtomobil zavozil v kolono vojakov Trije mrtvi in nad 30 ranjenih BARLETTA, 23. — Nocoj se je blizu Barlette dogodila huda avtomobilska nesreča, ki je terjala tri človeške žrtve in mnogo ranjenih; Avtomobil «1100», ki ga je vozil dvajsetletni Salvatore Si-billi.no Iz Andrie pri Bariju ja * vso silo zavozil v kolono vojakov, ki so se vračali z vežbanja v vojašnico v Berletti. Ranjenih je bilo 37 vojakov, od katerih »o trije kmalu zatem umrli v bolnišnici. Pozno zvečer ae je poslab- šalo stanje drugih treh ranjenih vojakov. Vozač avtomobila je takoj po nesreči zbežal, toda na podlagi dokumentov, ki so Jih našli v avtomobilu, so takoj ugotovili, za koga gre. Sedaj ga karabinjerji In policija iščejo. Vzroki nesreče še niso pojasnjeni. Zdi se, da je vozač agubll nadzorstvo nad vozilom, kn tudi ne na dohodke kmečkih množic, če je ne bi spremljala sprememba tržnih odnosov. Zaradi tega je edina pravilna rešitev v tem, da ima prednost pobuda za zadružne oblike. Končno poudarja CGIL, da bi bila nevarna omejitev nalog krajevnih ustanov. »Nujno potrebna je temeljita sprememba zakona o splošnih trgih. CGIL je sprejela na znanje sklep vlade, da bo vplivala na cene z reklamiranjem uvoza živil, toda izreka pridržke glede javnega značaja upravljanja, ki je poverjeno »Federconsorzi« s sedanjimi značilnostmi. Vprašanje transportov se ne more obravnavati z izključno knjigovodstvenim merilom z zvišanjem tarif. Inflacija se ne more zavirati z omejevanjem ali zadrževanjem dohodkov, ki prihajajo ,z dela, in torej tudi ne ljudske potrošnje. Potrebno je sprejeti odločilne selektivne kriterije. kar se tiče potrošnje in investicij, bodisi glede konjunktur-ne kratkoročne politike, kakor tudi z namenom, da se ustvarijo pozitivni pogoji za prihodnje programiranje.« Vprašanje senatorjev KPI in sen. Parrija Poziv vladi naj prizna Kitajsko RIM, 23. — Skupina komunističnih senatorjev je predložila senatu resolucijo, s katero poziva vlado, naj naveže normalne diplomatske odnose z vlado LR Kitajske. Resolucija ugotavlja, da je ((miroljubno sožitje in še posebej pogajanja o razorožitvi ovirala trmasta diskriminacija večine zahodnih držav proti Kitajski ljudski republiki, in da kitajsko vprašanje prihaja sedaj bučno v o. spredje«, ter poudarja prepriča-n.e, da »priznanje pekinške vlade pomeni dejanje pravičnosti in mednarodne modrosti«. Zato poziva vlado, naj gre v tej smeri. Resolucija zaključuje s poudarkom, da bi ((italijansko priznanje pomenilo uvod v učinkovito in nujno potrebno diplomatsko akcijo za pos.ploienje tega priznanja, in da se Kitajs.ii zagotovi mesto, ki ji pritiče v Organizaciji združenih narodov«. Tudi senator Parri je postavil vprašanje predsedniku vlade in zunanjemu ministru v zvezi z de Gaullovo pobudo, o kateri pra. vi, da postaja s tem »nevzdržna izključitev Kitajske, ki ima takšno demografs .o težo, iz OZN in iz vseh sedežev, kjer se obravna. vajo interesi miru in razorožitve«. »Ker je nujno potrebno pre. kiniti tako anahronistično in nezakonito stanje in preprečiti povečanje nevarnosti in škode, ki ju lahko prinese, zahtevam, v boljšo obrambo italijanskih interesov, ki so bili do sedaj oškodovani na gospodarskem in Kulturnem sektorju zaradi pomanjkanja normalnih odnosov s Kitaj, sko, naj vlada pojasni svoje namene do kitajskega vprašanja, v želji, da bo temeljito in pravočasno zastavila svoj vpliv, da se odstranijo ovire, ki se postavljajo proti sprejemu Kitajske v OZN. Hkrati naj prizna nujnost normalizacije odnosov s pekinško vlado v pričakovanju njenega for-malnega priznanja.« Po mnenju političnih opazovalcev v Parizu je skoraj gotovo, da bo Francija sporočila priznanje pekinške vlade še pred tiskovno konferenco, ki jo ho i-mel de Gaulle 31. januarja. Nekateri pravijo, da se do to zgodilo v ponedeljek, drugi pa v torek ali sredo. Iz Sajgona poročajo, da je »svet dostojanstvenikov« konference Južnega Vietnama pozval vojaštoi odbor, ki vlada v deželi, naj prekine diplomatske odnose s Francijo, ker ta namerava pri. znati pekinško vlado in ker predlaga ustavitev ognja, prenehanje, tujega vmešavanja in združitev Vietnama. Včeraj je tudi senat odobril volilni zakon za izvolitev prvega deželnega sveta v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, tako da bo zakon z objavo v Uradnem listu stopil v veljavo. Poslanska zbornica pa je odobrila skoraj soglasno tri milijarde lir letnih kreditov za pospeševanje male in srednje industrije ter reformo finančnega poslovanja, tako da se bo proračunsko leto začelo odslej s 1. januarjem, kar bo v skladu z izvajanjem predvidenega petletnega gospodarskega programa. Sovjetski poslanik v Rimu je včeraj sporočil italijanskemu zunanjemu ministru zaskrbljenost sovjetske vlade ker nemška vojska uporablja oporišče na Sardiniji, ter je zahteval pojasnila, ker zadevne vesti potrjujejo poskuse zahodnih Nemcev, da dobijo dostop do raketnih izstrelkov, kar prav gotovo ne prispeva k popuščanju mednarodne napetosti, ki je sledila podpisu moskovske jedrske pogodbe. Tajništvo CGIL pa je poslalo proračunskemu ministru pismo v zvezi z gospodar-skimi vprašanji Italije, ki nastajajo spričo sedanje konjunkture, Skupina komunističnih senatorjev je predložila senatu resolucijo, s katero poziva vlado, naj naveže normalne diplomatske odnose z vlado LR Kitajske. Ta resolucija je v zvezi s francoskim priznanjem pekinške vlade, o čemer so bili včeraj politični opazovalci v Parizu mnenja, da bo do priznanja prišlo že v ponedeljek ali torek. Iz Sajgona so sporočili, da je »svet dostojanstvenikov« konference Južnega Vietnama pozval vojaški odbor, ki vlada v deželi, naj zaradi tega prekine diplomatske odnose s Francijo. Na včerajšnji seji razorožitvene konference so govorili delegati Poljske, Kanade in CSSR ter pokazali optimizem glede možnosti napredovanja pri pogajanjih. Pred sejo je sovjetski predstavnik Carapkin izjavil novinarjem, da imajo delegacije številne zanimive predloge, ki jih bo treba mimo proučiti ,ker nekateri lahko omogočijo tlapredovanje pri pogajanjih, zlasti predlog proti širjenju jedrskega orožja. Za Johnsonov načrt petih točk je dejal, da ga sovjetska vlada sedaj proučuje ter da so potrebna še dodatna ameriška pojasnila. Po včerajšnjih poročilih je po nemirih v Tanganjiki, kjer je sedaj vse mimo .prišlo do neredov tudi v Ruandi in do novih neredov v Ugandi. V republiki Ruandi je prišlo te dni do krvavih spopadov med člani večinskega plemena Bahutu in prej vladajočega plemena Vatusijev Po prvih spočitih je baje padlo na tisoče ljudi. Zdi se, da se je položaj normaliziral. Člani plemena Vatusi množično bežijo iz Ruande v Burundi, v Ugando in tudi v Kongo. Zadevo proučujeta visoka komisija OZN in mednarodni Rdeči križ. V Ugandi pa so se uprli vojaki ter zahtevali zvišanje plač in odstranitev angleških častnikov ln podčastnikov .toda do včeraj ni bilo nasilnih incidentov. Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.5, najnižja 1, ob 19. uri 5, vlage 55 odst., zratni tlak 1035,1 stanov., veter 10 km vzhodni severovzhodni, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 24. Januarja Felicijan Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.59. Dolžina dneva 9.22. Luna vzide ob 12.47 in zatone ob 2.47. Jutri, SOBOTA. 25. januarja Pavel DREVI LEVI CENTER TUDI V TRŽAŠKI POKRAJINI Potrditev sprememb v odboru tržaške pokrajinske uprave Namesto demokristjanskih odbornikov dr. Suvone in De Carlija bosta vstopila v odbor socialdemokrat Fogber in republikanec Fragiacomo Drevi ob 18.30 bo seja tržaškega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so poleg drugih vprašanj tudi točki o ostavki demo-kristjanskega odbornika dr. Savo-ne in demckristjanskega namestnika odbornika De Carlija, ki sta podala ostavko že na zadnji seji pokrajinskega odbora. Pokrajinski svet mora njuni ostavki potrditi. Ti dve ostavki sta v zvezi s spremembami v pokrajinskem odboru v zvezi s sporazumom med KO, PSI, PSDI in PRI o ustanovitvi občinskega in pokrajinskega odbora levega centra. Zato bosta na njuni mesti prišla socialdemokrat dr. Fogher, Ki bo nadomestil dr. Savono, in republikanec Fragiacomo, ki bo nadomestil De Carlija, o čemer bo moral drevi odločiti pokrajinski svet. Kot v občinskem svetu, bodo socialisti tudi v pokrajinskem »vetu podpirali odbor levega centra od zunaj. Medtem ko stranke levega centra v občinski upravi razpolagajo gamo s polovičnim številom svetovalcev, in sicer s 30 svetovalci na 60, bodo imele stranke levega centra v pokrajinski upravi z dvema socialistoma absolutno večino, in sicer 14 svetovalcev od 24 19 KD, 2 PSI, 2 PSDI in 1 PRI). Poleg tega je na dnevnem redu seje še vrsta vprašanj navadnega upravnega značaja. Na dnevnem redu sta tudi resoluciji komunistične skupine o položaju krajevnih financ in o ustanovitvi posebnega odbora za vprašanja tržaškega pristanišča. Dr. Gasser ponovno izvoljen za predsednika odvetniške zbornice Včeraj zjutraj je bil v veliki dvorani sodne palače letni občni zbor zbornice odvetnikov in prokuratorjev. Poročilo o delovanju združenja v minulem letu je podal predsednik sveta zbornice odv. Edoardo Gasser, ki se je v svojem govoru dotaknil najbolj perečih vprašanj, ki zadevajo tržaške odvetnike in odvetniki skupno s sodniki zavzemali za čim pozitivnejšo rešitev vseh problemov, ki danes tarejo poslovanje vseh organov pravosodja. Po poročilu je predsednik Gasser pozdravil odvetnike Giorgia Amo-dea, Vincenza Bologno, Giovannija Frausina, Raoula Palesa, Emerica Pepeua in Giulia Sandrinija ob priliki njihovega 50-letnega delovanja na področju odvetništva. Najmlajša odvetnica dr. Luisa Urbani je nato izročila slavljencem zlate medalje. Skupščina je nato izvolila novi svet zbornice. Izvoljeni so bili odvetnik Mario Silvani Adami, Mario Davanzo, Fulvio Dell’Antonia, E-doardo Gasser, Fabio Gloseffi, Paolo de Grisogono, Enzo Morgera, Bruno Pangrazi in Primo Vattova-ni. Sinoči se je sestal novoizvoljeni svet, ki je ponovno izvolil odv. Gasserja za predsednika zbornice. programu dela zveze v letošnjem letu podpredsednik Boris Race, nato pa je izvršni odbor sklenil, da ne bo izvedel večjih izprememb v predsedstvu, ker mora biti po statutu v prvi polovici letošnjega leta skupščina zveze, ki bo obnovila izvršni odbor in ostale organe zveze. O seji izvršnega odbora in poročilu podpredsednika bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista. Seznami davkoplačevalcev nabrežinske občine županstvo devinske - nabrežinske občine sporoča, da so seznami občinskih davkov in taks za leto 1964 na vpogled občinstvu na sedežu občine od danes dalje za dobo petih dni. Vsote, ki se nanašajo na posamezne davkoplačevalce, bo občina izterjala v obrokih z začetkom v februarju 1964, skupno z ostalimi neposrednimi davki. Zainteresirani imajo možnost, da se pritožijo na prefekturo v roku 180 dni Od zadnjega dne veljavnosti omenjenega obvestila in sicer proti obdavčitvam, ki se nanašajo na naslednje prekrške: izpustitev predvidenega obvestila, tožeče in še nerešene zadeve davčnega bremena, večkratni vpis ter knjižne napake. Sestanek izvršnega odbora SKGZ Sinoči se je sestal izvršni odbor prokuratorje. Med drugim je govor-1 Slovenske kulturno - gospodarske nik poudaril, da se bodo tržaški1 zveze, v katerem je poročal o SKUPŠČINE BIVŠIH POLICISTOV ZVU -- . ■— «., ■ . r: rtr» , Še vedno neurejen položaj treh skupin posebnega staleža Manjši prejemki uslužbencev državnih železnic, tehničnega urada za davek na proizvodnjo in notranjega ministrstva Kot smo že na kratko poročali je sindikat državnih uslužbencev posebnega staleža bivših policistov priredil v preteklih dneh vrsto skupščin tega osebja, ločenih po pripadnosti uslužbencev posameznim upravam. Na teh skupščinah so poročali o rezultatih, ki jih je dosegla sindikalna delegacija s svojimi intervencijami v Rimu v prid osebja, dodeljenega naslednjim u-pravam: pošti in brzojavu, državnim železnicam, industriji in trgovini, tehničnemu uradu za davke na proizvodnjo in notranjemu ministrstvu. Po rešitvi sporov, ki so se tikali osebja pošte in brzojava ter ministrstva za trgovino in industrijo Se vedno traja sindikalna akcija za rešitev vprašanj, ki se tičejo osebja ostalih treh uprav. Kar se tiče samega osebja državnih železnic, so na skupščini zlasti poudarili, da vztraja uprava na zgrešenem plačevanju osebne doklade, ker odteguje od nje draginj-sko doklado, zaradi česar trpe u-službenci 2.950 lir škode na mesec. Poleg tega so kritizirali nepravično določanje konvencionalnih kvalifikacij, ki so predvsem v nasprotju z določbami zakona št. 1600 iz leta 1960, ki določa eno samo kvalifikacijo za osebje posebnega staleža do izčrpanja, to je kvalifikacijo uradnikov, Na koncu svoje skupščine je osebje državnih železnic sklenilo, da bo proglasilo stavkovno pripravljenost, če ne bo poročila s pojasnili, ki ga je poslala sindikalna organizacija ministrstvu za prevoze, rodilo nobenih sadov. Tudi osebje tehničnega urada za davke na proizvodnjo zahteva priznanje nekaterih doklad, ki jih že uživa osebje rednega staleža, ki je zaposleno pri tej upravi, ter redno plačevanje nadurnega dela tistim, ki ga opravljajo. Tudi to osebje Je sklenilo, da bo proglasilo stavkovno pripravljenost, če se ne bo stvar premaknila z mrtve točke. Za osebje notranjega ministrstva iz posebnega staleža so sklicali sestanke njegovih sindikalnih zaupnikov ter proučili njegov gmotni položaj. Tudi v tem primeru so morali žal ugotoviti občutek neugodja, ki vlada med osebjem zaradi razlike ravnanja z njim v primeri z osebjem rednega staleža ter zaradi zelo napornega delovnega urnika. V najboljšem primeru so ti u-radniki zaposleni od 8. do 19.30 ure s presledkom med 13. in 17. uro. Skratka, to osebje zahteva skrajšanje delovnega urnika in priznanje tistih doklad, ki jih že dobiva osebje rednega staleža, ki opravlja enako delo. * Zakupniki bencinskih črpalk so se izrekli proti odprtju nove črpalke avtomobilskega kluba. Novi kiosk nameravajo odpreti v Drevoredu D'Annunzio. Zakupniki so sprejeli ta sklep na skupšči. ni, ki je hila včeraj Jutri začetek II. deželne konference KPI Jutri, v 'soboto ob" 9.30 Se bo v Ljudskem domu v Ul. Capitolina začela II. deželna konferenca KPI-Udeležilo se Je bo okrog 20fy delegatov komunističnih federacij Trsta, Vidma. Gorice in Pordenona, komunistični župani, odborniki, občinski >n deželni svetovalci ter deželni parlamentarci. Konferenci bodo prisostvovali tudi poslanec Giancarlo Pajetta iz tajništva KPI, Flamigni, član centralnega komiteja, predstavniki deželnih odborov Sardinije, Veneta in drugih dežel Konference se bodo udeležili tud, predstavniki KP Avstrije (predvsem iz Koroške) ter predstavniki centralnega komiteja Zveze komunistov -Slovenije. Uvodno poročilo bo podal deželni tajnik Silvano Bacicchi. Sledila bo diskusija, ki se- bo zaključila v nedeljo dopoldne v kinu Arcobaleno z javnim govorom poslanca Giancarla Pajette, ki bo govoril ob U. uri. Na deželni konferenci bodo končno izvolili tudi nov deželni odbor KPI. V nedeljo v Cerknem proslava 20-letnice partijskega šolstva na Primorskem in Gorenjskem Komemoracija ob spomeniku 37 žrtev tečaja partijske šole pri Cerknem, ki so padli 27. januarja 1944 V nedeljo, 26. januarja bo v l majo člansko izkaznico za leto Cerknem proslava 20. obletnice par. I 1984, v uradih v Ul. Coroneo brez-tijskega šolstva na Primorskem in na Gorenjskem. Na proslavi se bodo zbrali tudi številni tečajniki partijskih šol iz dobe NOB. Na proslavi bo govoril Aleš Bebler. Poleg tega se bodo udeleženci proslave udeležili tudi komemoracije pri spomeniku 37 žrtvam 6 tečaja partijske šole v Cerknem, ki so 27. januarja 1944. leta padli pod streli fašističnih okupatorjev. Obvestilo avtomobilistom Tržaški avtomobilski klub sporoča, da lahko do-be člani, ki i- liiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiinfitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiniiiiiiiiimiMiiiiitiiiiiiniiiiiliiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZVELJAVITI ČLENA 14 IN 16 ODLOKA ŠT. 66 BIVŠE ZVU Vprašanje protiustavnega razlaščanja bi moralo priti pred ustavno sodišče V ustanovi za industrijsko pristanišče bi morala biti tudi predstavnika miljske in predvsem dolinske občine pravah za kongres. Zasedanju 00 prisostvoval tudi član osrednjega tajništva FILCAMS iz Rima Ban. chieri. Z vespe je padel Včeraj zjutraj je 32-letni deis-vec Giuseppe Martina iz Milj, Trg Caduti della Liberta 1, postal žrtev nerodnega padca z vespe. Okrog 7.30 se je peljal na delo, ko se je moral nenadoma izogniti kamnu na cesti. Zaradi nenadnega zavijanja je izgubil nadzorstvo nad motorjem in se prevrnil ter si pri padcu zvil ro-ko. Na pomoč mu je priskočila neka oseba in ga nato spremljala na reševalno postajo v Miljah, kjer so mu nudili prvo pomol. Okreval bo v enem tednu. SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA ODBORA Zagotovljen obstoj sedeža za prvo pomoč RK v Miljah Odbor je odobril proračuna občine in občinskega podjetja ACNA za I. 1964 Kakor smo že v torek poročali, je poslanika KPI Mairij-a Bernetič pred nekaj dnevi poslala - isme-no vprašanje predsedniku vlade, ministru za industrijo in trgovi-no ter ministru za kmetijstvo m gozdarstvo glede razlaščanja zemljišč v dolinski in miljski, občini. Poslanka v svojem pismu zahiir-va, da se glede razlastitev uveljavi zakon iz leta 1865 in da se pre. kličejo zadevni predpisi odlosa št. 66 iz leta 1953. Izvedeli smo, da bodo te dni prišle do izraza še druge intervencije v Trstu in Rimu. Prav tako so nas obvestili, da so se številni prizadeti lastniki pritoži, li na sodišče. O tem vprašanju smo že obširno pisali, vendar se nam zdi potrebno, da nekatere stvari podrobneje obrazložimo. V vseh člankih o razlastitvah za industrijsko pristanišče, in to od leta 1954 do danes, poudarja, mo, da je v odloku bivše ZVU št. 66 iz leta 1953 krivda za vse dosedanje krivice zaradi nedopustnega načina razlaščanja. Odlok št. 66 bivše ZVU, ki je bi! objavljen v Uradnem vestniku 1-.' 5,- 1933. določa pravila za u-stanovltev in delovanje Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu ter vsebuje 26 členov. Poglavje 2, ki ima 4 člene (13, 14, 15 in 16), govori o razlastitvah. Zanimata nas predvsem člen 14 in člen 16. Ta dva člena bi mo-ral vladni generalni komisar raz-veljaviti, ker sta v očitnem nasprotju z določbami državnega zakona št. 2359 iz leta 1866 in s členom 42 italijanske ustave, ter odrediti, da se glede razlastitve v celoti uveljavi omenjeni zakon iz leta 1865. Omenjeni člen 14 med drugim določa, da je razlaščena ,’mlji-šča pri ocenitvi treba upoštevati kot kmečka (come fondi rustici), ne glede da so lahko gradbena. To je krivična omejitev. Osnovni zakon določa, da je vse razlaščene nepremičnine treba plačati po tržni ceni. Člen 16 odloka 66 bivše ZVU govori o postopku za določanje odškodnine. V tem odloku je glede tega samo en kratek člen, v zakonu iz leta 1865 pa jih je 33. Postopek je zelo kratek in seveda površen. Zaradi tega se dogaja, kar se pač dogaja, in razla-stitelj na pr. niti ne ve, da je na temJijiiču hiša. Zemljišča in druge nepremičnine razlaščajo, ne Danes deželno zasedanje FILCAMS Danes ob 9. uri bo v prostorih Nove delavske zbornice v Ulici Pondares št. 8 deželno zasedanje FILCAMS (Italijanske zveze u-»lužbencev trgovine, menz, hote lov in storitvenih dejavnosti). Na zasedanju bodo razpravljali o pri* Predvčerajšnjim se je sestal miljski občinski odbor, ki je odobril občinski proračun in proračun občinskega podjetja ACNA za leto 1964. Ta proračuna bosta predložena v" odobritev še občinskemu svetu v okviru sedanjih zasedanj. Občinski odbor je poleg tega odobril še druge sklepe navadnega upravnega značaja, župan pa je podal poročilo o rešitvi vprašanja sedeža za nujno pomoč Rdečega križa, katerega obstoj je sedaj zagotovljen. Predvčerajšnjim so namreč na skupnem sestanku predsednika tržaške pokrajinske uDrave, miljskega župana in predsednika pokrajinskega odbora Rdečega križa iz Trsta, sklenili, da bodo odgovarjajoče uprave prispevale k rešitvi, tega za Milje tako nujnega vprašanja, z denarjem, prostori in osebjem. Odbor je vzel to odločitev v vednost In je izrekel Zahvalo predsedniku tržaške pokrajinske uprave dr. Deliseju za njegovo kon. kretno zanimanje. Ljubitelji salam in lahke glasbe Neznani tatovi,, ki so predvčerajšnjim ponoči s silo vdrli v gostilno «A1 Pescatore* v Barkov-ljah v Miramarskem drevoredu 211, so bili zelo verjetno veliki ljubitelji lahke glasbe, saj so poleg petih salam odnesli tudi 19 plošč lahke glasbe, ki so jih po brali iz juke-boxa- Neznanci so najiprej splezali na gornje dvorišče gostilne, ki je last Angela Štefanija iz Šalite Contovello 3. Tam so s silo izruli stranska vra ta, ki so bila od znotraj pritrjena z železnim drogom in tako prišli v notranjost gostilne. Najprej so pobrskali v hladilniku, iz katerega to pobrali pet salam furlanske In ogrske vrste, nato so še razbili steklo na juke-boxu ter si prilastili deset plošč Modu-gna, Fidenca in Pavonejeve. Pri-zorišče tatvine so nato neznanci zapustili po isti poti po kateri so prišli. Tatvino je opazila predvčerajšnjim zjutraj lastnikova žena Mi-lema, ko je prišla odpirat lokal. Zglasila se je na komisariatu v Barlkovljah, kjer je povedala, da so neznanci povzročili 55.000 lir škode Pijan je razgrajal v bolnisniški ambulanti Kaže, da je Giordano SchuLz do. bil posnemovalce. Pred nekaj dne vi smo poročali, da je Schulz prišel v ambulanto bolnišnice ter tam začel razgrajati. Sedaj je v umobolnici pri Sv. Ivanu in poleg tega se bo moral zagovarjati pred sodniki. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi pred,včerajšn‘:~ ponoči, ko je v ambulanto gl ne bolnišnice prišel 56-letni ri Costarvte Gerim iz Devina Ul. S. Giovanni 90. Gerin, ki je bid pijan, se ni zmenil za prigovarjanje, naj odide in je v ambulanti, čeprav je bila ura tri pomoči, začel razgrajati in vpiti kot obsedenec. Službujoči zdravnik in uslužbenci so hoteli Gerina pomiriti, toda ker jim to ni uspelo, so morali po-klicati agente letečega oddelka policije. Ko se je Gerin vendarle umiril, mu Je zdravnik nudil prvo pomoč, da so mu izhlapeli vinski hlapi. Ko se je streznil, »e Gerin ni spominjal, kaj je počenjal, toda kljub temu »o ga a-genti prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru ter ga nato prepeljali v koronejške zapore. da bi sb jih prej ogledali in . jih ocenili. Prefekt izda dekret in prizadeti ima pravico, da se v roku 30 dni pritoži na sodišče. Zadevni zakon, star že 100 let,, je vendar bolj pravičen, ni tako površen in nudi večja jamstva prizadetemu lastniku. Ze deset let pišemo o tem vprašanju in vedno s prstom kažemo na očitne krivice, ki se dogajajo, ker se ne izvajajo zakonski oredipisi in še veljajo predpisi, ki so v očitnem nasprotju z zakonom in ustavo. Spričo tega prihajamo do zaključka, da bi to vprašanje moralo priti pred ustavno sodišče. K zadevi se bomo še povrnili tudi zaradi tega, ker ne gre le za 144.479 kv. m zemljišč, ki jih zdaj vzame industrijsko pristanišče kmetom iz dolinske in milj-sike občine. To je le del večjega načrta. Samo v dolinski občini bodo razlastili skoraj 1 milijon kv. m zemljišča (glej Uradni vestnik vi. gen. komisariata št. 1 z dne 2. januarja 1963). Tako bo celotno zemljišče industrijskega pristanišča doseglo 8 milijonov lov. metrov, kakor je povedal predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče odv. Forti v svoji izjavi ob zaključku leta 1962 Ker gre za javno ustanovo, v kateri sta tudi predstavnika tržaške občine in pokrajine, je potrebno, da o zadevi razpravljata tudi občinski in pokrajinski svet ter se zavzameta za zaščito pravic prizadetih občanov. Prav tako bi morali biti v Ustanovi za industrijsko pristanišče, zastopnika predvsem dolinske ih tudi miljske občine, v kateri vedno bolj sega delokrog industrijske, ga pristanišča, ter predstavnik strokovne organizacije, ki zastopa kmete in ščiti njihove interese. Izplačilo odškodnine deportirancem nacizma Kakor poročajo iz Rima, je v Uradnem listu štev. 16 od 2. januarja objavljbn predsedniški dekret štev. 2043, ki določa navodila glede izplačanja odškodnine bivšim političnim deportirancem v naci. stičnih taboriščih. Pravico do odškodnine imajo italijanski državljani, ki so bili deportirani v nacistična koncentracijska taborišča, ker so: izvršili dejanja v zvezi z osvobodilno vojno; razvijali politično dejavnost v nasprotju z navodili fašističnega režima in nemških okupacijskih sil; ker so se udeležili stavk, ali izvršili med stavkami sovražna dejanja proti nemškim okupacijskim silam; ker so bili od. peljani med «rastreUamenti», stav-kami ali represalijami, ker so bili preganjani zaradi rasizma. Prav tako imajo pravico do odškodnine internirani vojaki in delavci, neprostovoljci v Nemčiji, ki so bili odpeljani v koncetracljska taborišča zaradi upora ali sabotaže produkcije. Prošnje za izplačilo odškodnine je treba s potrebnimi dokumenti predložiti zakladnemu ministrstvu v roku 6 mesecev od 21. januarja, t. j. do 21. julija 1964. Brzojavna služba Mc * Pri blagajni gledališča se nada» ljuje sprejemanje abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 7. februarja z gala predstava Verdijeve opere «Moč usode«. TEATRO STABILE Danes, 21. t. m. ob 21. url v AV* ditoriju (vhod iz Ulice Tor Band* na) za Red F Aristofanova igr* «2ene v parlamentu« v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene in kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Doriano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopni« pri centralni prodajalni v Pasaž* Protti (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 lir, parter B 700 Ur, balkon 300 lir. Nazionale 15.00 «Ieri, oggi, domanla. Technicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni. Arcobaleno 16.00 «David e Lisa*. Keir Dullea. Excelsior 16.00 «Liola». Ugo Tognaz-zi, Giovanna Ralli, Pierre Bras-seur. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «Alta infedelta«, Ugo To-gnazzi, Nino Manfredi, Monica Vltti. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Quel certo non so che«. Technicolor. Doris Day, Ja-mes Garner. Supercinema 16.00 «Le tre sfide <** Tarzan«, Iocky Mahoney, Woody Strode. Technicolor. Alabarda 16.00 «1 due capitani«, Charl-ton Heston, Donna Reed. Filodrammatico 16.00 «Pugni, pupe e dinamite«, Eddie Constantine. Aurora 16.30 «Per sempre con te». Cristallo 16.30 «La citta proibita«. Technicolor. Prepovedano mladink Capital 16.00 «Irma la dolce«. Technicolor. Jack Lemonn, Shirley Mac Lalne. Prepovedano mladini; Garibaldi 16.00 «3 anni d’infernO». Susan Cabot. Zadnji dan. Massimo 16.00 «1 diavoli di Sparti-vento«, Technicolor. Selila Gabel. Impero 16.30 «Toto e Cleopatra«. Moderno 16.00 «Lassu qualcuno P" ama», Paul Nevvmann, Pier Angel*-Zadnji dan. Astoria 16,30 «La storia di Tom De-stry. Technicolor, Audie Murphy. Astra 16.30 «O.K. Parigi«. Vittorio Veneto 15.30 «La grande loga«. James Garner. Technicolor. Abbazia 16.00 »Canzoni nel mondo». Technicolor. Dean Martin, Mina-Peppino Di Capri. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Le avventure di Don Giovanni. Technicolor. Errol Flynn- Marconi 16.00 «11 processo di Verona*-Silvana Mangano. Skedenj 16.00 «11 carabiniere a ca-vallo«, N. Manfredi, Annette Stroy-berg. Ljudska prosveta Prosvetno društvo (Slovana na F*' dričah vabi člane in prijatelje na polnoštevilno udeležbo pri predavanju, ki ga bo Imel fotoreporter Mario Magajna o Turčiji danes t.m. ob 30.30 v društvenih prostorih. P. d. (Ivan Cankara obvešča vse udeležence smučarskega izleta, da b° odhod s Trga Oberdan ob 5.30. ŠENTJAKOBSKA MLADINA PRIREDI 25. t.m. v dvorani stadiona »Prvi maj* od 21. do 4. ure zjutraj Pustni ples Rezerviranje miz: samo S® danes 24. t. m. od 19. cU> 20. ure v Ul. Montecchi 6/lV. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 23. januarja 1964 se Je v Trst** rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 7 oseb. UMRLI SO: 59-letnl Luigi Alzetta-80-letna Giuseppina Sartori vd. rolo. 66-letna Emilia Balgnlni P° ' Maršala, 80-letnl Guido Azzonl. 7J letni Vittorio Bruni. 40-letnl Quir*"u Tosolln, 95-letn! Giorglo Corazza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (20-J,> Alla Salute. Ul. Giulia l: BenusS1; Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Dri*n 2; Vernari, Trg Valmaura 10; D’A brosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Ver«'’ Ul. Settefontane 39; Ravaslni, * Liberta 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Saiute, Ul. Giulia 1; Benl!„n| Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. orl® 2; Vernari, Trg Valmaura 10. KINO B0LJUNEC predvaja danes 24. t. m. ob 19.30 uri barvni film: GLI SPAR VIERI DELL 0 STRETT0 (Skobci v soteski) Igrajo: YVONN* DI CARLO, ROCK HUDSON in MAXVELL REED Iran Regent osemdesetletnik V Trst je prišel s Kontovela. vasice ki tako zviška gleda na mesto in na ladje, ki izginjajo za sinjim obzorjem; V mestu je dobil majhno službo trgovskega pomočnika v žganjarni. . Njegov °če je delal v luki. To je bilo ob prelomu stoletja. ^rst se je tedaj nezadržno spreminjal iz starega patriarhalnega trgovskega mesta v velemesto, v eno svetovnih pristanišč. Stara miselnost nekdaj vase zaprtega mesta, v katerem so stoletja čuvali svoje meščanske privilegije tako bogati patriciji, kakor cehovsko misleči obrtniki in celo mestni postopači, pa se je spajala sedaj z novo kapitalistično miselnostjo. Slovenski delavci, ki so Prihajali v tisočih s Krasa in Istre, so bili za to meščanstvo cenena in dobra delovna sila, nikdar pa ne enakovredni in enakopravni ljudje. Bili so «sciavi». Ta psovka je pomenila to, kar Pomeni latinski izvor same besede suženj, lastnino rimskega latifundista, v fevdalni dobi je označevala podložnika, kolona in končno ie tržaškim meščanom slu-z'la za psovanje slovenskega ljud-stva> ki je živelo v mestu in Predmestjih, za zaničevanje oko-tskih kmetov in za žalitev slovenskega naroda. V kapitalistični dobi so bili «sciavi» potrebna delovna sila, predmet, nikdar pa ljudje. V tem je bil izražen nacionalni odnos do Slovencev, h' Pa je bil v svojem najglob-lem bistvu, kot priča sama beseda «sciavi», razredni odnos. Na slovenski «črni» proletariat, ki je prihajal v mesto v vedno Večjem številu, pa so v letih o-semdesetih in devetdesetih gleda-i tudi nekateri italijanski »sociali* kot na zaostalo, na pol kmečko maso, ki se ne bo mogla razviti v enakovreden element italijanskemu delavstvu in to ~a-cadi svoje «nerazvite nacionalne kulture«. Sili so to malomeščan-s i ljudje, ki niso našli svojim ambicijam odgovarjajoče možno-s i ^ izživljanja v vrstah konservativnega meščanstva. Hoteli so s pomočjo naprednih idej uve-javiti v proletariatu in najti v njem potrebno oporo in silo, a bi potisnili vstran staro okostenelo mestno oligarhijo. Prav 0 nos do slovenskega deiavstva ?? ie odkrival njihovo malomeščansko politiko in kazal na to, a se bo '(progresivnost« italijanskega izobrsženstva tudi v Trstu ?rej izživela v. nacionalističnem ekmovanju s staro buržoazijo, akor v demokratično in res napredno obračunavanje s to pre-ive!o in plesnivo gospodo. Ta-a m podobna nezaupanja so nastopajočega slovenske-, “^proletariata v tem prvem raz-0 jU> tudi nekateri stari stro-ovničarji, ki se jih je držala še ehovska ozkost. Vse to so bila namenja, da pravi proletariat •€ e dozoreva in da se pojavlja-0 dostikrat v njegovih vrstah ludje, ki so šele prenašalci so-5 ^ Is*^nih idej in razvitejših de-® , bolj razgledani malomeščani, akor pa resnični nosilci sociali-st'cne ideologije. ler°da pred več kot šestdesetimi so k° pride naš Regent v Trst, te stvari že močno drugačnte. ovenski proletariat ima takrat a seboj že trideset let zgodovi-e, popisane z borbami, ki so tud-0"*® ° stavkah> 0 žrtvah in dl o moči slovenskega prole-lata. Tržaško delavstvo je ta-rat že imelo svoje strokovne ste 1Zacije’ sv°ie politične list-’ ?voi° socialno demokratično stranko. Stari patriarhalni Trst je že neka381. Predmestja so rasla, t aJ umerjeni življenjski ri-»ta • ‘rgovskega obmorskega medu tJe zamri v bučečem hrupu in* £tM .1JSkih naprav. Ob prelomu g, e že dolgo ni bilo več ti-ga Trsta, v katerem so vsi* bil'S°T ka.i. Imeli in nekaj veljali, ki * ,\'iani in Nemci in tisti", Ven*0 ''irn služi,t, povečini Slo-. C1- Kapitalizem je nagnetel v na stanovanja v Pra,. » ,---- v ptcuiueoijm (jr,,*. tako italijanske proletarske lne kakor slovenske. V iu- predmestjih ra ir n ___i_ . druži, lai' n!>i stavI)ah, ob strojih so de-l»v„- °venski in italijanski de-so ♦ ,°b Istih plačah in včasih jezit”’ so govorili Dantejev 2a ’ Prav tako umirali mladi V; a 1 tuberkuloze, kakor tisti, 1 50 prihajali Krasa. Vse te skun vedno bolj spajala ista tp Ppa usoda, pogosta strastna uudi j^ lavinf Za ‘stavko. zavest, da de-enakV° mjra doseči splošno in člov°- Voll*no Pravico, enostavno vesko enakopravnost, včasih Janci* tud' lJubezen med itali-H1 !im dekletom in slovenskim aueničem stkala žive vezi. li v 5rebivai« predmestja so bi-stVoed?.° h>olj eno delovno ljudje ’. ** se ie vedno bolj zbli- .0 bled seboj in katerega živ-Pojti6, ln borba za življenje je ko ■ ni‘h skupna usoda. Ta-ipa 36 meJ° med obema narodo-2e T, !amem mestu Trstu podrl pr„, hapitalizem. v delavskih predmestjih jezik ni bil meja -m^bda dva jezika in ena t0Lata 1?®2 je tržaški proletariat stavTrd^ svojo krvjo. Splošna tiso* a’a k* zaJela skoraj sto se i “Bavcev in nameščencev, ne k zazplamtela v divje poulič-Dva °J-e s P°lIcijo in vojaštvom, slov St. mrtvih italijanskih in okorsi!- delavcev iz mesta in slov' . vas‘ je Pričalo, da so ljud?nski in italijanski delovni samo eno. Veliko število obsnii" ulaŽe ranjenih, na stotine Ha* na dolcoletn« in i°, . nj ampak voV;!_Se ,več di ju sužnjev, ki jih prav tako škoda pobijati kakor ne prvih, uralu po vsem tem je Anton na . na dolgoletne ječe in s otine izgnanih je izpričeva-v Trstu ni več samo slo-1 da je italijanskih «scia- Jernejčič spoznal Regenta in ga pripeljal v Delavski . dom. Jernejčič je bil kakih deset let starejši od Regenta in je pripadal še generacij: pionirjev, ne sicer čisto prvi generaciji, ker je takrat dozorel, da si poišče pravih voditeljev. Regent se je pridružil gibanju tedaj, ko je bilo vsaj tako težko pridobiti naenkrat velike mase novega delavstva, katero je vrelo v mesto, kakor nekoč pred desetletji pripraviti prve delavce, da so začeli poslušati in razumevati, zakaj morajo postati revolucionarji in socialisti. Tistih, ki bi to zmogli in znali, skoraj ni bilo. Regent pa je pokazal prav za to široko delo edinstven in vsestranski talent. Jernejčič ga je znal povsod zaposliti. Komaj je bil Regent sam pridobljen, že je imel polne roke dela. Bil je agitator, raznašalec in prodajalec listov, sindikalni in strankin organizator. Ko so mu pa potrebe delavskega gibanja potisnile v roke tudi pero, je začel leta 1904 dopisovati v «Rdeči prapor«, ki ga je tedaj izdajal v Trstu Kopač. Za tem je pričel pošiljati dopise m krajše sestavke tudi v druge delavske liste. Poslušal je istočasno predavanja v študijskih krožkih, imenovanih «circoli di studi sociali«, katere so organizirali italijanski socialisti in kamor so hodili predavat v velikem številu najboljši italijanski teoretiki tistega časa. Sicer pa pravi Regent, da vsi skupaj tedaj niso kdo ve kako veliko prebrali in da je bila njihova ideologija nekaj od vsepovsod pobranega in pridobljenega, predvsem pa to, kar so občutili sami v svojem proletarskem življenju. Bili so sami svoji Marxi. Čutili so, da se razredne borbe ne morejo naučiti iz knjig, ker borba sama neprestano piše nove strani novih spoznanj in izkušenj. Ob tem «študiju» življenja je Regent postal vse bolj glasnik in tribun slovenskega tržaškega delavstva. Bili so ponosni že na njegovo začetno uveljavljanje in govorili so, da bo Trst dobil z Regentom svojega Etbina Kristana, človeka, ki je vse hkrati, agitator, novinar, ideolog, pisatelj, organizator, govornik in politik, kakršnega je imela do tedaj sanvj Ljubljana... Zrelost, Ki jo je pokazal tržaški proletariat pri izbiranju ljudi, katere je dvignil iz sebe, se je kazala prav v tem, da so bili odločujoči ljudje v obeh strankah, v italijanski in slovenski socialistični stranki res pravi in-ternacionalisti. Ce bi bilo obratno in bi prevladovali šovinistični malomeščanski «voditelji», kakršnih je bilo še vedno dovolj-med italijanskimi socialisti, potem bi obe nacionalistični strank: v Trstu izrabili delavstvo obeh narodnosti za pojačena medsebojna obračunavanja S tem pa bi se rešili največje nevarnosti delavskih gibanj, da ne prerastejo v revolucionarna. Enako pomembno je bilo Regentovo prosvetno delo med slovenskimi delavci. Dokazati je bilo treba tudi samim slovenskim delavcem enakovrednost nove slovenske kulturne tvornosti z italijansko. Prepotrebno je bilo na tej kulturni osnovi razviti narodno zavest in ponos slovenskega proletariata, ker internacionali-zem v Trstu sploh ne bi mogel zaživeti, če bi ne bilo medsebojnega priznavanja in spoštovanja med italijanskim in slovenskim proletariatom. Regent ;e bil glavni ustanovitelj tržaškega ((Ljudskega odra«, ki je štel v času svojega največjega razcveta 64 podružnic po vsej Primorski. V teh društvih je bilo nešteto predavanj in kulturnih prireditev vseh vrst, kar že samo po sebi dokazuje, da slovenski tržaški socialisti niso nikdar zavrgli svoje narodnosti, svojega jezika in svoje kulture. Potrebno bi bilo, da bi se ob tej priliki vprašali, kaj bi bilo z narodnostjo tega slovenskega delavstva, če bi zanjo skrbeli samo anarodnjaki«? Te ((narodnjake« nam je Ivan Cankar že leta 1907 v svojem znamenitem tržaškem predavanju ((Slovensko ljudstvo in slovenska kultura« ta. kole opisal: «Komaj pa se ljudstvo nekoliko vzdrami, komaj začne misliti, da trobojnica ni ne edina in .ie poglavitna reč, temveč da pride najprej telesni blagor in potem šele narodna slovesnost, že je narodnjak razžaljen, kriči m obrekuje svoje ljudstvo...« Socialna demokracija pa se je borila za življenje tega ljudstva in borila se je za njihovo človeško enakopravnost z drugimi ljudmi in zato prav gotovo bolj uspešno tudi za njegovo narodno trdnost, kakor »narodnjak«, o katerem pravi Cankar, da vzklikne: xSaj sem jaz za ljudstvo! To pravi posebno takrat, kadar so volitve blizu.« Iz spoštovanja do znanja in do lepote je rasla tudi Regentova skrb za slovenske delavske knjižnice, ki so bile v mestu in po predmestjih, v Barkovljah, Rojanu, na Kontovelu, v Križu, na Opčinah, Katinan, pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu, v Skednju. Njegova skrb pa so bile tudi knjižnice po kraških vaseh in Istri, ker se v svoji prosvetni delavnosti ni omejeval samo na mesto. Nihče od tedanjih slovenskih socialistov ni polagal tolike važnosti na to, da mora slovensko delavstvo dokazati tudi svojim meščanskim sonarodnjakom svojo kulturno neodvisnost, kakor naš Regent. Tega ni delal zato, ker bi našel v kulturi pomagalo politiki, ampak zato, ker Je vedel, da ni socializma, če ta nima svoje kulturne vsebine. Tako je dal svojemu delu tudi e-mocialni moment in združil zdrav proletarski razum z ob- čutljivim in poštenim srcem. Zaradi rega ga je vzljubil tudi Cankar in če za koga veljajo njegove naslednje besede, potem veljajo najprej za Regenta; «S čez-naturnim naporom, s požrtvovalnostjo brez primere so posamezniki — malo jih je bilo! — vzdramili to naše delavstvo k višjemu kulturnemu življenju, so mu s pomočjo organizacije po dolgih bojih pripomogli do kosa boljšega kruha, so se hkrati trudili, da bi mu dali potrebne duševne hrane. V tej zadnji stvari pa je zmanjkalo moči, je zmanjkalo delavcev. Malo številce onih, ki so se trudili za kulturno izobrazbo delavcev, so bili povečini samouki, delavci, ki so sami v svojem bridkem in težkem dnevnem življenju občutili potrebo po višji izobrazbi, po vpogledu v širša obzorja. Delali so, kolikor so pač mogli delati, toda postavili so temelj za delo onih, ki bodo delali in gradili zs njimi. Za delo onih, katerih velika in sveta dolžnost je, da maso našega slovenskega ljudstva privedejo k najvišji duševni zavesti, privedejo v svetovno kulturo.« Regent je še posebno zato, ker je bil tržaški proletarec, čutil, da je delavec malega, zatiranega naroda — dvakrat zatiran in da je zato ,v borbi proti kapitalizmu, prav tako nujno kulturno prebujati ljudstvo, ker je to pomenilo zbujati in dvigati njegovo samozavest, kakor u-stvarjati močne strokovne in strankine organizacije. Naložil si je zato dvojno breme, ker je vedel, da sama borba za manjši ali večji kos črnega kruha še ne pomeni resnične kulturne ureditve sveta, v kateri bo šele lahko delavec svoj kruh mirno užival, kar je tudi končni cilj socializma. Preveč je zahteval Regent, da bi ga mogel kdo podkupiti, kakor so podkupili pri nas in po svetu imperialisti premnoge voditelje socialne demokracije, katerim so vrgli nekaj drobtin, da so zažgali zastavo internaciona-lizma in glasovali za vojne kredite in za tisto, kar je socializmu najbolj tuje, za — imperialistično vojno, v Kateri naj bi postali žrtev in plen zmagovalcev mali in manj razviti narodi, v kateri bi proletariat končno premagal samega sebe, da b: bilo za vselej konec bojazni pred socialnimi revolucijami. Regent se je zavedal, da se končuje doba klasičnega kapitalizma, v kateri je kapitalist zahteval od delavca, da mu proda svoje telo, in da nastopa nov čas, ko zahteva od njega, da mu proda še svojo dušo povrhu. Zato je v teh letih najbolj plodno razvijal tudi kulturno delo. Na obzorju časa se je preteče pojavljala prva imperialistična, vojna in začela se je za ves svet odločilna in u-sodna alternativa — ali bo zmagal socializem* in človečanska kultura, ali pa se bo svet pogrezal v vedno hujše barbarstvo in bo klanje ,z izmenjevajočo se vojno srečo, trajalo tja v nedogled, oziroma vse dotlej, dokler se žrtve tega pokola ne bodo zavedle, da storijo temu konec lahko le z odločnim uporom. V duhu teh spoznanj je živel in delal Regent tudi potem, ko je za-divjala vojna skoraj po vsem svetu in se proletariat, vse do Leninovega posega v zgodovino, ni zavedel svoje moči in tega, da je rešitev mogoča le v revoluciji. Kaj so storili tržaški ter pri. morski socialisti v času vojne in potem ko je po sklepu zmagovitih zaveznikov pripadla Primorska Italiji? Pod vplivom ruske revolucije so postajali revolucionarni socialisti in pod vodstvom Regenta, kateri ima pri tej odločitvi glavno zaslugo, so se slovenske in hrvatske organizacije v zasedenem ozemlju pridružile socialistični stranki Italije in o-krepile njeno revolucionarno levico. Tako je Regent, ki je postal član centralnega odbora stranke, pravilno razumel, da je potrebno ohraniti staro in ne-razdružljivo vez slovenskega in italijanskega proletariata in jo še okrepiti ter pomnožiti njeno moč z vsemi revolucionarno razgibanimi blovenci, kateri so zahtevali pravico do samoodločbe in do svobode. Po odcepitvi levice od socialistične stranke pa so slovenske in hrvatske organizacije Julijske krajine pod Regentovim vodstvom v celoti pristopile h komunistični stranki Italije. Odveč bi bilo ob tej priliki ugotavljati, če je bila ta cepitev proletariata koristna, ker komunistična smer končno tudi ni zmagala. Zmagal je fašizem, ker niti le-vica, niti desnica nista imeli dovolj jasnosti, da bi znali zajeziti njegovo prodiranje. Kljub takratnemu neuspehu levice pa je ostala posebno med našim delovnim ljudstvom živa revolucionarna tradicija. Fašizem, ki je končno razbil vse socialistične strokovne in politične organizacije, vsa Kulturna zbirališča — pa nikdar ni mogel zavzeti te zadnje barikade, ki je temeljila globoko v zavesti našega ljudstva. Fašizem je kasneje, leta 1927, prisilil Regenta, da je emigriral v Jugoslavijo, od koder je vzdrževal stike s Primorsko in pisal o Primorski, o fašizmu, obenem pa pomagal izdajati ilegalno «Delo», katero, je potem pošiljal,v Italijo. Toda tudi Jugoslavija mu ni dolgo dajala zavetja, moral je dalje, v Francijo, kjer je nadaljeval svoje publicistično in politično delo. Končno je bil pognan tudi iz Francije, od koder je potem naposled prišel v Moskvo. Sledilo je dolgih in težkih štirinajst let življenja pod Stalinovo vladavino. Regenta niso strla niti ta leta, Mislim pa, da je prvi del nje-' govega življenja, katerega sem se dotaknil, najbolj povezan s političnim in kulturnim razvojem Trsta, zato bi bilo preobširno, če bi hotel navajati še vse njegovo delovanje v povojnem času. Napisal sem nekaj besed, predvsem o njegovem življenju v Trstu, kjer je morda tudi na najbolj izviren način razvijal in razdajal svoje mladostne sile. V tem času je tudi odločilno vplival na mišljenje tržaškega in tudi primorskega delavstva. Kar pa se mi zdi najbolj čudovito v njegovem osemdesetletnem življenju je to, da je ostal vedno z vsem občutljivim srcem povezan z delovnim ljudstvom, da je vedno sam trpel, kadar je videl, da je komu tež-, ko ali da se mu je zgodila krivica, in končno da je ostal vse življenje neizpremenjeno zvest idealom iz svoje mladosti. VLADO KOZAK XIV. FESTIVAL LAHKE GLASBE V SANREMU V novih popevkah nič novega Festivalu bo prisostvovalo 240 italijanskih in tujih no* vinarjev - Vstopnice za ceno 30.000 lir - Večno ponavljajoči se motiv o ljubezni še ne kaže, da bi se bil preživel Ivan Regent slavi danes osemdeset let zelo plodnega življenja Splošne smernice XIV. festivala italijanske popevke v Sanremu so ie določene. Potekal bo v dneh 30 in 31. januarja ter 1. februarja Prvi večer bo podanih 12, drugi spet 12 pesmi a za njimi bo ostalo 14 žrtvovanin m samo 12 p.ezivelih za dokončni spopad. Delovala pa bo samo zunanja žirija, in sicer v 20 italijanskih me. stih, vsaka s 15 člani, ki bodo izbrani od notarja iz vseh socialnih plasti, prednost pri tem pa bo imela mladina. Nastop bo prva dva večera prenašala televizija na drugem kanalu, tretji večer pa na prvem in preko Evrovizije. Cena vstopnini na koncert bo 20.000 lir za prva dva večera, za zadnji večer pa 30.000. Zanimanje za to prireditev je mednarodni tisk spodbudil do takšne stopnje, da se je doslej prijavilo že nad 240 novinarjev. V pričakovanju, da popevke objavijo, namreč njihove glasbene motive, pa lahko že zdaj, na račun 12 od 24 nekaj spregovorimo, kar zadeva besedilo, ki bo izpolnjevalo glasbo. Osnovna tema: ljubezen. Po neki stari in močno utrjeni tradiciji se v splošnem ob. jofeuje izgubljena ljubezen, _ pri čemer — spet na osnovi določene tradicije — so moški tisti, ki morajo zaradi tega prenašati največje težave in bolečine. Vendar se pri tem moški polagoma osve- ......................Hlinili.. KAŽE, DA «ČRNA CELINA» NI VEDNO ŽIVELA V TEMI Tri tisoč let stara «Bela dama» sredi črne Afrike Stoletja je za povprečnega in ne le povprečnega Evropejca veljalo, da sta se kultura in civilizacija rodili in razvili le v Evropi, točneje ob Sredozemskem morju, kajti pred rimljansko civilizacijo da je bila še egipčanska, feničanska in grška. In to da je bilo vse. Do pred nedavnim je veljalo, da je bil ves ostali svet tedaj v popolni temi. Sele v novejši dobi so se arheologi začeli zanimati tudi za druge izvenevropske civilizacije in presenečenja niso bila majhna. Mehika in lep del Latinske Amerike sta odkrili prav tako bogate arheološke zaklade starih civilizacij in tudi zagonetke, na katere znanost Še ni našla zadovoljivih odgovorov. Prav tako so pogumnejši raziskovalci prodrli tudi v razne predele Indije in Indijskega otočja, kjer so odkrili ostanke civilizacij, ki v ničemer ne zaostajajo za rimljansko, le da so se razvijale in nato usihale daleč od nas. Le afriška celina — razen Egipta in sedanje Alžirije, kjer so odkrili v jamah slike, stare 8000 let — bi potemtakem bila ostala — v temi. Sicer pa je bila Afrika vse do nedavnega sinonim zaostalosti, primitivnosti, džungle in celo ljudožrstva. In vendar je vse to le preveč simplicistična razlaga, kajti tudi Afrika ima svoje stare civilizacije, ki so v nekaterih primerih še starejše od rimljanske. Zal je to še v pretežni večini neproučeno. Nekaj primerov: Ko smo že prekoračili puščavo Namib se bo na severozahodnem obzorju pojavila pred nami najvišja gora jugozahodne Afrike-Brandberg, kar pomeni po naše ((ognjena gora«. Tu je v puščavskem kanjonu Cisab tajinstvena «Bela dama«, ((najbolj zagonetna ženska na svetu«, kot jo je ime- Freska v plitvi pečini izpred 3000 let - Ruševine Zimbabve, eliptične zgradbe in akropole v Južni Afriki - 2000 skulptur iz gline in brona Slika, ki jo vidimo, ni na videz nič posebnega morda ne preveč dobra kopija slavne «Gioconde». In vendar je svojevrstna umetelnost, če ne u-metnina. Bavarec Josef Abel jo je »naslikal« na pisalnem stroju noval neki danski etnograf. »Belo damo« je leta 1917 odkril nemški geolog R. Maak, vendar je pO odkritju ostala nepoznana še nadaljnjih 30 let, dokler ji 1947. .leta arheolpg A. Brale ni prinesel svetovne slave. Od kod v Južni Afriki tisoče let stara — bela ženska. Freska v plitvi pečini, kjer jo je naslikal davni slikar, na to vprašanje ne da odgovora. Tu vidimo le žensko, ki z lokom in puščici hiti za divjadjo. Njeni ognjeno rjavi lasje so okrašeni z diamanti, v roki pa ima cvet, pod brado pa vrvico, podobno kot na starih egipčanskih slikah. Za njo gre, na sliki, povorka, ki jo vodi moški. V desni moški drži nekaj, kar je podobno meču, v levici pa dve bodali. Arheolog Brale je opazil neverjetno podobnost te slike z o-pisom svečanosti na čast boginje lova Diane. Hkrati pa se mu je «Bela dama« zdela podobna ženskemu ((bikoborcu« na stenah Knosovega dvorca na Kreti. Vse bi torej kazalo, da je pred stoletji prišla v Južno Afriko kaka odprava iz Sredozemlja. Toda ta svečanost ita sliki se je mogla ločiti iz mase, v kateri se posamezni človeški liki in posamezne zveri prepletajo v nekakšnih slojih. In analiza je pokazala, da freska z «J3elo damo« pripada 11. sloju. Brale je »določil«, da je slika stara 3500 let. Ko so ostanke pepela na stenah jame radioaktivno analizirali, se je izkazalo, da sta pepel — torej tudi slika — stara nad 3000 let. Naknadna odkritja so pokazala, da je tod živel človek že v pozni kameni dobi. In kakšen je bil človek, ki je živel tod — bel ali črn? Odgovor na to vprašanje, kot na vrsto drugih vprašanj, še ni bil dan. 3500 let stara «Bela dama« pa je tu. Pred 98 leti se je angleški lovec Adam Randols vrnil iz tedaj še ne raziskanih predelov Južne Afrike. Govoril je, da je 300 km od reke Limpono videl ogromne razvaline, ki so jim tamkajšnji prebivalci pravili Zimbabve, t, j. hiša voditelja. Ker je veljalo mnenje, da med rekama Zambesi in Nimpono niso mogli živeti narodi, ki bi poznali zidano arhitekturo, Ran-dolsu ni nihče verjel. Konec 19. stoletja pa je tja prodrla angleška vojska in odkrila ruševine Zimbabve in tudi druge ruševine s kamnom zidanih hiš. O teh ruševinah je obstajala legenda, po kateri naj bi to bila čarobna dežela Qfir, ki se omenja tudi v Svetem pismu. Zato je 1905 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte preveč nesolidno doseženim uspehom. Primorani boste sprejeti nekatere važne odločitve čustvenega značaja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bo vam uspelo odpraviti vse spletke svojih nasprotnikov. Daljši pogovor s prijateljem vam bo odkril njegove odlične lastnosti. DVOJČKA ^t Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45; Mali ansambli; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Ansambel Franco Vallisneri; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Bilo je nekoč; 18.15: Umetnost in prireditve; 18,30: Baritonist Claudio Giombi; 18.50: Vesele harmonike; 19.15; Radijska univerza; 19.30: Zbor #Costanza e Concordia« iz Rude; 19.45: Kitarist L. Almeida; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45; Pesmi brez besed; 21.00: Operna glasba; V odmoru Misli in nazori; 22.10: Jazz koncert; 22.55: Melodije. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15; Lahka glasba; 13.45: Zborovsko petje; 14.05; Domači glasbeniki; 14.35: Komorna glasba; 14.35: Furlanija v italijanski poeziji. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutfo; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: V domačem tonu; 14.00: Iz dunajskih operet; 14.30: Melodije; 15.30: Slovenske narodne; 15.45: Prenos RL; 16.15: Pevci; 16.30: Današnje teme; 16.40: Paul Hin-demith; 17.40: Pisan glasbeni gram; 18.00; Prenos RL; Orkester Franca Cerrija; PETEK, 24. JANUARJA 1964 Naeiona/ni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.25: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi: 10.00: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.45; Beethovnove skladbe; 13.25; Dva glasova — en mikrofon; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30; Glasbeni carnet; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Bach, Mozart in Casella; 18.00: Vatikanski koncil; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: B. P. Galdos A. Moriconi: «Misericor-dia«; 21.00: Simfonični koncert. //. program 7.35: Jutranja glasba; 8.35: Poje Vanna Scotti; 9.15: Ritem in fantazija; 9.35: Eno uro v Rimu; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00; Rapsodija; 17.35; Mala enciklopedija; 17.45: Calandra-Nicozzi: «Stari Piemont«; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 20.35: Glasbeni variete; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Jazz. lil. program 12.80: M«* gram; 18.00: Prenos RL; 19.00; lerriia; Prenos RI«; 22.15; Modem Jazz Kvartet. 22.40: Škerjančev Koncert sa harfa te orkester; 22.00: Prenos Ris 16.30: Arabska kultura; 18.45: Patrassijeve skladbe; 18.55: Hegel v Italiji; 19.15: Ital. periodični tisk; 19.30: Naš večerni koncert; 20.30: Revija; 20.40: Rameau in Leclair; 21.20: Th. Gautier: »Une larme du diable«; 22.25: Seiberjeve skladbe. Slovenjo 8.20: Tečaj hrvaško-srbskega ji zika; 8.05: V vedrem ritmu; 8.3! Narodne in partizanske iz 15: SZ; 8.55; Pionirski tednik; 9.25: Balet; 10.15; Iz Rossinijevega ((Seviljskega brivca«; 10.35: Novost na knjižni polici; 10.55; Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmečka univerza; 12.25: Popevke; 13.30: Virtuozi; 14.05: Za šolarje; 14.35: Domače melodije; 15.15; Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.45: Jezikovni pogovori; 17.05: Glasbeno popoldne; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Pesmi borbe in dela; 18.30; Pripoveduje nam...; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Revijska glasba; 20.15; Zunanje politični pregled; 20.00: Slavko Osterc; 21.00: Z lokom po strunah; 21.15: Oddaja o morju; 22.10: Plesna glasba; 23,05: Baročna glasba. Ital. televizija Od 8.30 do 14.15; Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00; Dnevnik; 19.15; TV pošta; 19.40; Simf. koncert; 20.15: Športne vesti; 20.30; Dnevnik; 21.00; Spomin na Titino De Filippo; 21.35: O. Goldsmith; «Gli equivoci di una notte«; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00: Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22.40: Dežele in narodi; 23.05: Športne vesti. Jug. televizija 17.30: Ruščina na TV; 18.00; Poročila; 18.05: Srečno vožnjo; 18.30: Informativna oddaja; 18.50: Glasbeni kotiček; 19.00: TV obzornik; 19.30: Glasba klasike: 20.00: TV dnevnik; 20.30: Reportaža s sejma mode; 20.45: Ekran na ekranu — filmski mozaik; 21.45; TV portret akademskega slikarja Nikolaja Pirnata; 22.15: Poročila. Goriško-beneški dnevnik PREDSTAVNIKA SKGZ VČERAJ PRI SOLSKEM SKRBNIKU V GORICI SKGZ zahteva imenovanje nadzornika za slovenske šole To mesto predvideva zakon o slovenskih šolah, ki še ni polnoveljaven zaradi pomanjkanja določil za njegovo izvajanje Predstavnika Slovenske kultur-»o-gospodarske zveze Gorazd Vesel in dr. Peter Sancin sta bila včeraj pri goriškem šolskem skrbniku dr. Guidu De Vetti, kateremu sta prikazala nekatera vprašanja, ki zadevajo slovenske šole, še prav posebno pa vprašanje ime. novanja šolskega nadzornika za osnovne šole. Ob tej priliki sta mu iaročila pismo naslednje vsebine: Slovenska kulturno-gospodarska zveza je ie svoj čas po svojih zastopnikih iznesla Vašemu blagorodju vprašanje imenovanja šolskega nadzornika za slovenske osnovne sole v območju goriške pokrajine, ki bi obvladal slovenski jezik, t.j, učni in materni jezik učencev slovenskih šol. Svojo zahtevo po imenovanju ustreznega nadzornika smo utemeljili s čl. 6 zakona od 19. julija 1961 št. 1012, ki pravi: «Per il servizio di vigilanza e ispettivo sulle scuole elementari con lingua d'i nsegna-mento slovena, i provveditori agli Itudi di Gorizia e di Trieste si avvalgano di personale che abbia piena conoscenza della lingua slovena.* Ce so za tako jasno in koncizno besedilo zakona potrebne še »norme di attuazionen, potem Vas, g. proveditor, prosimo, da pospešite pri nadrejenih oblasteh, da se po dveh letih in pol, odkar je bi! citirani zakon objavljen v Uradnem listu, te norme končno izdajo in se začne zakon v resnici tudi izvajati. Kot priznan pedagog in kot najvišji in najodgovornejši junkcio-nar za šolstvo v goriški pokrajini boste gotovo soglašali z nami, ko trdimo, da je sedanje stanje v škodo ravni slovenske osnovne šole na Goriškem, kajti le nadzornik, ki bo o resnici obvladal jezik učiteljev in učencev, bo mogel vršiti zares učinkovito nadzorstvo nad slovenskimi šolami. Sprejmite, gospod proveditor, izraze našega globokega spoštovanja Šolski skrbnik je pokazal živo zanimanje za zadevo ter skleni! takoj obvestiti ministrstvo za javno vzgojo, da K se čimprej rešila obravnavana vprašanja. Da bi zahtevo podprle tudi politične sile, je SKGZ izročila pre- VERDI. 16.30: «La noia», Catherine Spaak in H. Buchholtz. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 18 letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «La ragazza di Buhe*, George Characiris in C. Car-dinale. Cmobeli italijanski panoramski film. VITTORIA. 17.15: «11 segreto dei narciso d’oro», J. Fuchsberger in S. Sesselmann. Nemški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Nuvola nera», Broderick Cravord in Barbara Hale. OE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLET-TI, na Travniku, tel. 29-72. TEMPKRATLRA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-vijo dnevno temperaturo 9,8 stopinje nad ničlo ob 15.10 in najnižjo 7,2 stopinje pod ničlo ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 57 odstotkov. pis vloge vsem goriškim parlamentarcem. Izvolitev župana BI. januarja? Kaže, da bodo novega župana v Gorici izvolili 31. januarja, ko se bo sestal občinski svet. S tako imenovano rkrizo* v goriški občinski upravi se pečajo vse politične stranke. Izvedeli smo, da so se sinoči sestali delegati krščanske demokracije in socialiMič. ne stranke, da bi razpravljali o tej zadevi. Iz pristojnih -irov va krščanska demokracija trenutno spremeniti značaja enobarvnega občinskega odbora, čeprav režijo socialdemokrati za tem, da bi se obnovila koalici a med KD in PSDI, ki je bila razbita pred letom dni. Medtem ko težijo socialdemokrati za tem, da bi vstopili v občinski odbor, so socialisti mnenja — in to so poudarili tudi na sinočnjem srečanju s krščanskimi demokrati — da trenutna enostavna sprememba osebe na čelu občinske uprave ne spreminja njihove opozicije do politike, ki jo krščanska demokracija vodi v občinskem svetu. Na sedežu pSI so poudarili, da bodo le napredne spremembe v programskih točtcah lahko spremenile stališče socialistov do občinske uprave. VEDNO DOVOLJ POSLA ZA KRIMINALNI ODDELEK Bolj za zabavo kot zares sta Videmčana kradla motocikle Neznanci odpeljali avlo s Catterinijevega trga ter ga pustili v Rupi - brez gum Goriški kriminalni oddelek je ob sodelovanju z videmskim izsledil dva mladoletna tatiča, ki sta kradla motocikle in skuterje v Vidmu in v Gorici. Fanta sta odšla z doma, ne da bi povedala, kam gresta, ter ukradla v Vidmu V našem uredništvu in na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 so na razpolago vabila za Uadicio-nalni fiied Primorskega dnevnika, ki bo v soboto 1. februarja s pričetkom ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici. smo tudi izvedeli, da ne name-ra- iiiiiHtiiMiiimilliiuiiiiiiitililiiiiiiiiiimiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiililiiiiimiiiiiuiiiiiiimiiimiiiiiiiiitilluimiulimiiiiiiitimimnHimimHmiiiilimilliTvitiMliiiiiliMmiiil VČERAJ V KEMIČNEM PREIZKUŠEVALNEM ZAVODU Zanimivo predavanje o briškem vinu in o njegovih izbranih sortah Odlikovanje ravnatelja vinskega zavoda iz Conegliana prof. Cosme in goričkega kmetijskega strokovnjaka dr. Verbija sluge pri razvoju izbranih vinskih I Nato je prof. Miarsano izročil 4-4- ~ ~ /‘•n.iširom Dri šoi t-. tm 1 i ir i io ' nndnhnn r.rtliknvanip tudi dolCO- Včeraj se je v dvorani kemif. nega preizkuševalnega zavoda v Gorici, Ul. Duca d’Aosta, zbralo nad 100 ljudi, predstavnikov kmetijskih ustanov ii^ goriških vinogradnikov. Med prisotnimi naj o-meniroo bivšega goriljtefa župana dr. Poterzia, dr. Attemsa, dr. For-mentinija, tajnika trgavi^ske zbornice dr. Canduttija, dr, VjanelU s kmetijskega nadserništva itd. Prisotni so bili tudi naši vino-gradniki iz Brd Prisotne je pozdravil prof. Mar-sano, ki je povedal, da bodo ob tej priliki podelili zlato kolajno Cone-jove za- vodji vinarskega zavoda v glianu prof. Cosmi za njeg« trt na Goriškem. Pri tej priliki je na kratko orisal tudi razvoj vinogradništva v naši pokrajini v zadnjih 45 letih. , - Po izročitvi odlikovanja prof. Cozmi, ki se je zahvalil za izkazano pozornost ter pohvalil goriške vinogradnike kot pametne in razumne, Ki so vedno z zanimanjem sledili napredku ter se imajo prav temu zahvaliti, da so dosegli visoko kvaliteto svoje vinske proizvodnje, so slavljenca pozdravili še dr. Formentini v imenu društva mladih kmetovalcev, odtl. Hugues in dr, Attems v imenu društva julijskih kmetovalcev. klllllllllMIIMHIHIIIIimiilllllUltUtllllllllllllll IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Dolg je bil precej manjši kot pa je triih upnica Šofer oproščen zaradi pomanjkanja dokazov - Skrivaj je odšel v Jugoslavijo - Pomota v proceduri ga je rešila Pred goriškim okrajnim sodnikom se je zvrstilo včeraj več obtožencev, ki so se morali zagovarjati za razne prestopke. Med temi Je bila tudi 60-letna trgovka z jestvinami iz Standreža Marija Nanut poročena Fros, ki Jo je tožila 33-letna Erminija Ferfolja. V obtožnici je rečeno, da je Nanu-tova javno trdila, da ji Ferfoljeva dolguje okrog 130 tisoč Ur. Tožlte-ljica je priznala, da Ji dolguje nekaj denarja vendar pa da znaša dolg komaj okrog 22 tisoč Ur. Obramba Je bila mnenja, da sprememba zneska še ne pomeni kaznivega prestopka, sodnik pa Je bil drugačnega mnenja in je obtoženko obsodil na plačilo 20 tisoč Ur globe, vendar pogojno. Obtoženko je branil dr. Turel. Zaradi pomanjkanja dokazov Je bil oproščen 28-letni šofer France-sco Garbi iz Gorice Ul. BalUla 17, ki Je bil obtožen, da Je dne 1. Julija lani pri prehitevanju s svojim tovornikom povozil na Tržaški cesti kolesarja Fidesa Zamparija. ki se je moral zaradi tega zdraviti 70 dni. Ker Je dne 5. julija lani skrivaj odšel čez mejo v Jugoslavijo, Je sodnik v odsotnosti obsodil 22-let-nega Romea Costellija iz Bologne na 40 dni pripora in na plačilo globe v znesku 30 tisoč Ur. Nepravilna notifikacija prekrška cestnega pravilnika je rešila kazni 26-letnega Angela Regollna iz Škocjana ob Soči. Ta je parkiral svoj avto v Gorici.na Korzu Verdi in ko se Je vrnil, Je našel na njem listek mestnega stražnika za plačilo globe. Globo Je potem urad mestnih stražnikov javil Regoliju, ki pa je ni plačal in zato ga je goriški sodnik obsodil. Pozneje pa je moral sodnik obsodbo preklicati, ker so ugotoviU pri postopku pogrešek. V odloku je namreč rečeno, da ima Regolin avto z evidenčno tablico iz Vidma, dejansko pa nosi njegov avto tablico GO. Branilec dr. Bemot Je ugotovil to nepravilnost in sodnik je zaradi tega ukinil postopek proti Regolinu. Drž. tož. odv. Pedroni; sodnik dr. Fabiani. podobno odlikovanje tudi dolgoletnemu zaslužnemu uradniku in sodelavcu kmetijskega inšpektorata v Gorici dr. Verbiju, ki se je tudi zahvalil za pozornost ter se spominjal skupnega dela med obema vojnama in pozneje. Ravnatelj kemičnega zavoda prof. Candussio je nato na kratko omenil delovanje tega zavoda za izboljšanje vinske proizvodnje ter napovedal periodična predavanja, ki jih bodo imeli v zavodu in tokrat naj oi bilo, ki ga bo imel njegov sodelavec dr. Marizza o uspehih in rezultatih raziskovanj zavoda glede vina in trt. Dr. Marizza je nato v predavanju, ki je bilo polno številk, razčlenil sestavo našega grozdnega pridelka, kakor so jo ugotovili v številnih preizkušnjah, posebno glede na kisline, rudnine in sladkor ter alkohol, ki ga vsebuje. Svoje predavanje je zaključil z nasveti in priporočil, kako naj vinogradniki ravnajo z grozdjem ob času trgatve in z nasveti glede kletarstva. Sledila je debata, pri kateri so podrobneje proučili še nekatero podrobnosti. Nezgoda Rupenca na delu Včeraj dopoldne ob 9.15 je prišel v goriško civilno bolnišnico 40-letni Leopold Ožbot iz Rupe štev. 18, ki se je malo prej ponesrečil pri delu v Safogu. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je zlomil prstanec na desni roki ter so ga zato pridržali za 30 dni na zdravljenju. Na delu pri podjetju «Zumin» v Gradiški se ie ponesrečila tudi 25-letna Giorgia Buttignon iz St. Petra ob Soči, ki si je zlomila palec na levi roki ter 80 3° Pri-držali v bolnišnici za 25 dni. Na Travniku je padel Včeraj nekaj pred 16. uro je padel na Travniku v Gorici 67-letm Giuseppe Bernardis, ki stanuje v Gorici, Ul. Kota 6 Odpeljali so ga v civilno Lolnišnico, kjer so ugotovili, da si je verjetno zlomil nekaj reber na desni strani ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. vespo nekemu Dorigu. Okoli druge ure v noči od 12. na 13. januar sta se pripeljala z njo v Gorico in prespala nekje v bližini kolodvora. Naslednji dan sta se vozila po mestu, in ker jima je zmanjkal bencin, sta ukradla prvi ciklomotor, ki je bil odklenjen in brez nadzorstva. Okoli 13. ure sta sedla na ciklomotor 22-letnega Scociaia iz Ul. Sontavalle 4, ki je bil na dvorišču Bance Commer-ciale v Ul. Nizza, ter se vozila po mestu, dokler nista porabila vse gorivo. Presedla sta se na moped last 49-leinega Alojza Medveščka iz Gradiškute, ki je kot zidar zaposlen pri podjetju Sgubin v Ul. Diaz. Z njim sta se vrnila v Videm, kjer pa so ju ustavili. Eden je utegnil zbežati, drugi, in sicer P. A., pa je prišel v roke pravice ter povedal tudi ime svojega pajdaša. Vse ukradene motocikle so vrnili lastnikom, fanta, ki sta na začasni svobodi, pa so prijavili tržaškemu sodišču za mladoletne, ker sta izvršila več tatvin zaporedoma. Prisodili so jima tudi globo, ker sta vozila vespo Videmčana Doriga, ne da bi imela šoferski izpit. Kakor vsakikrat je Ennio Col-mari iz Ul. Silvio Pellico 9 pustil prejšnjo noč svoj avtomobil Fiat 1100 na Catterinijevem trgu. Ko je zjutraj prišel na cesto, da bi se odpeljal na delo, je s presenečenjem opazil, da vozila ni nikjer. Ni mu preostalo drugega, kot da je odšel na kvesturo prijavit tatvino. Oddelek kriminalne policije je še isti dan izsledil avtomobil pri Rupi. Tatovi, ki so ga odpeljali iz mesta, so mu sneli vse štiri gume in odnesli tudi rezervno. Cepljenje v Števerjanu proti otroški paralizi V petek 31. januarja bodo v am-bulatoriju na županstvu v Steverja-nu cepili 26 otrok proti otroški paralizi. Nekateri bodo prejeli šele prvo injekcijo, ostali pa drugo, tretjo ali četrto, ki je zadnja v seriji injekcij, da bi postali otroci in mladi ljudje čimbolj imuni pred to nevarno boleznijo. Žena z Vrha si je zlomila nogo Včeraj popoldne okrog 16.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnice 59-letno Marijo Visintin z Vrha štev. 25. Zdravniki so ugotovili, da si j« zlomila levo nogo ter šo jo pridržali za 60 dni na zdravljenju. Zena je povedala, da se je poškodovala na domačem dvorišču, kjer je padla tako nesrečno, da ni mogla več vstati in so jo morali nemudoma odpeljati v Gorico. V SOBOTO, 25. JANUARJA ob 20. url bo v Slovenskem dijaškem domu na Svetogorskl cesti v Gorici produkcija glasbenih šol iz TRSTA. ŠEMPETRA In GORICE Nastopili bodo gojenci glasbenih šol. Vabljeni V SANREMU gnetlo vse polno navijačev ln gledalcev. Domačini so se očitno okoristili in so si že v uvodnih minutah nabrali precejšen naskok, katerega so nato znali čuvati, kljub trdovratnim naporom gostujoče ekipe. da bi izenačila stanje, do samega konca. Danes s singli začetek teniškega dvoboja Italija-Jugoslavija SANREMO, 23. — Danes so izvedli žrebanje parov za teniški turnir med Italijo in Jugoslavijo, ki bo jutri, pojutrišnjem in v nedeljo v Sanremu. Tekme bodo potekale po naslednjem razporedu: Petek, 24. SINGLE Slaviček - Di Maso Stolzer - Bologna Jovanovič - Pietrangeli Gardini - Pilič Sobota, 25. DOUBLE Bologna-Di Maso:Stolzer - Slaviček Pietrangeli-M Pirro:Jovanovič-Pillč Nedelja, 26. SINGLE Slaviček - Bologna Stolzer Di Maso Gardini - Jovanovič Pietrangeli - Pilič VČERAJ Z LETALOM IZ ATEN Olimpijski ogenj z baklo v Avstriji V nedeljo svečana otvoritev 61. kongresa 10C ATENE, 23. — Olimpijsko baklo, ki so jo prižgali v Olimpiji, je danes nekaj atletov preneslo iz atenskega stadiona do letališča Helle-nlkos. V prisotnosti grškega prestolonaslednika Kostantina so baklo slovesno izročili članu prireditvenega odbora olimpiade, ki se je z njo odpeljal z letalom v Avstrijo. S to baklo bodo prižgali v Innsbrucku olimpijski ogenj, ki bo gorel ves čas zimskih iger. • * * DUNAJ, 23. — Deset minut po 17. uri je prispelo na letališče Schwe-chat letalo z olimpijsko baklo, ki so jo v Atenah poverili tamkajšnjemu avstrijskemu poslaniku Kurtu Farbowskemu. Na letališču so baklo izročili bivšemu svetovnemu in olimpijskemu prvaku v umetnem drsanju Karlu Schaeferju, ki jo je ponesel do odra, kjer ga je pričakal predsednik avstrijskega olimpijskega odbora minister Drimmel. Baklo bodo jutri ponesli z letalom v Innsbruck. ♦ * * INNSBRUCK. 23. — V okviru zimskih iger, ki bodo od 29. t. m. do 9. februarja v Innsbrucku, bo imel mednarodni olimpijski odbor svoj 61. kongres. Kongres bo trajal od sobote 25. do torka 28. t. m. Izvršni odbor se bo sestal v soboto, medtem ko bo nedelja posvečena slovesni otvoritvi 61. kongresa. Odborniki se bodo sestali v ponedeljek, medtem ko bodo v torek poslušali predstavnike držav, ki bodo predstavili kandidaturo za izvedbo prihodnjih zimskih olimpijskih iger. Kandidature bo odbor sprejel po naslednjem razporedu: ob 10. uri Calgary (Kanada) ob 10.30 Grenoble (Francija) ob 11. Lahti (Finska) ob 11.30 Lake Placid (ZDA) ob 15. Oslo (Norveška) ob 15.30 Sapporo (Japonska) * * * DUNAJ, 23. — Danes je prispel na Dunaj iranski šah Reza Pahlevi s soprogo Farah Dibo, sestro, hčerko in v spremstvu funkcionarjev. Čeprav je obisk iranskega šaha zasebnega značaja, ga je na letališču sprejel in pozdravil predsednik av-strijske republike. Sah bo prisostvoval olimpijskim igram, 6. februarja se bo udeležil «plesa v O-peri», takoj zatem se bo vrnil v Innsbruck, kjer bo ostal do zaključka iger. Iz Innsbrucka bo šah odpotoval v Švico. Iranski šah je prva visoka osebnost, ki je prišla v Avstrijo, da pri-sostvuje olimpijskim igram. Njemu bodo sledili člani holandske kralje- , _ ____. „ . . ve družine, norveški prestolonasled- £ MgljaUm P™ nik Harald, grški prestolonaslednik Kostantin, bivši belgijski kralj Leo- S TEŽAVO, A VENDAR Tudi včeraj zmaga Bora A Druga ekipa klonila moštvu CRDA Moška A liga Je to nedeljo počivala. Izkoristimo ta premor v delovanju zvezne in A lige za ogled stanja v tukajšnji skupini B lige. Nedeljsko kolo je bilo za prva mesta na lestvici zelo važno, v kolikor je prišlo do direktnega dvoboja med škedenjsko ekipo, ki je bila doslej poražena le v uvodni tekmi in edino še nepremagano petorko Hausbrandta. Ob škedenjskem igrišču se je na- Albcrti odpotoval v Innsbruck CORTINA D’AMPEZZO, 23. — Danes zjutraj je odpotoval iz Cor-tine v Innsbruck italijanski alpski smučar Bruno Alberti, ki je bil zaradi zloma členka sredinca leve roke, dva dni pod zdravniškim nadzorstvom. Po poškodbi na treningu je Alberti počival, sedaj pa se bo lahko ponovno lotil treningov, vendar samo z eno palico. V Beljak pa so odpotovali Aido in Flavio Olivotto ter Agostino In Dino De Zordo, ki se bodo udeležili nedeljskih mednarodnih skakalnih tekem. Skakalci Nilo Zandanel, Bruno De Zordo in Giacomo Aimoni, ki bodo predstavljali Italijo na zimski olimpiadi, bodo odpotoval) skupno z zveznim trenerjem Pte-rom Pertilejem v soboto v Innsbruck. Morda bo ta uspeh presenetil tV tatelje, ki se spominjajo lansko«* nlh negativnih nastopov škedenjsK* petorke, ko je bila na zadnjem me-stu lestvice. V sedanji sezoni so M zatekli v vrste Servolane vsi bivši igralci Ginnastice. To je veliko <> krepilo ekipo, čeprav je v protiutež oddaljilo od nje znaten del mladine. Zdaj se sprašujemo, če je politika škedenjskih dirigentov pravd: na. Je bolje imeti «dobro» ekipo sestavljeno iz starih atletov in malo naraščaja za seboj, ali pa je bolje beležiti manj uspehov in imeti širok krog mladih okoli sebe? Trenutno lestvico vodi danes P° nedeljskem uspehu Servolana, vendar Hausbrandt jo lahko dohiti, če premaga v prihodnjem kolu CRDA iz Tržiča. Na drugem mestu » Hausbrandtom sedi CRDA iz Trsta, medtem ko zaostaja istoimenska ekipa iz Tržiča le za eno točko. Goriziana B, Cus iz Trsta in milj-ska Libertas zavzemajo mesta sredi lestvice, medtem ko se morata Gra-dese in Itala iz Gradiške zadovoljiti s predzadnjim oziroma zadnjim mestom. Nedeljski izidi: Servolana - Hausbrandt 51:41 Itala - Gradese 38:35 Goriziana - Libertas Milje 50:42 CRDA Tržič - CRDA Trst 55:49 V nedeljskem kolu bosta na sporedu le dve tekmi in sicer CRDA Tržič - Hausbrandt in Itala (Gradiška) • Libertas (Milje). I. P.ZIO NAMIZNI TENIS Nocoj ob 21. uri dvoboj Bor-UNI Nocoj bo v Ul. S. Pellico povratno namiznoteniško srečanje med ekipama Bora in UNI. Tekmovanje, na katero vabimo navijače športnega združenja, se bo začelo ob 21. uri. TUINTAM SZ BOR ATLETIKA Na tekmovanju v krosu, ki bo v nedeljo 26. t. m. na Opčinah, bodo nastopili naslednji atleti športnega združenja Bor: Ambrožič Silvan, Bogatez Lucjan, Košuta Aleksander, Košuta Boris, Stepančič Robert, Pahor Milan, Petaros Vladimir, Maar Dušan, Kosmač Stanko, Krasna Stano, Tavčar Zorko, Medvešček Vojko, Žerjal Edvin, Sancin Stojan, Žerjal Davorin, Petaros Stojan, Hrvat Nevo, Žerjal Boris, Spacal Borut, Hreščak Marko, Švab Dušan, Gombač Boris, Cesar Vojko in Križman Bruno. Tekmovalci naj se zberejo ob 9.30 na zadnji postaji openskega tramvaja NA OPČINAH. Urnik tekmovanja: mlajši mladinci 10.30 — 600 m mladinci 10.50 — 1000 m člani 11.10 — 1500 m Zaželena je tudi prisotnost navijačev. Košarkarski evropski pokal Simmenthal 90 Antwerpse 86 MILAN, 23. — Povratna tekma osmine finala za košarkarski pokal evropskih prvakov med Simmen- pold s soprogo, belgijski princ Albert s soprogo Paolo itd. Z ZMAGO NAD EBIHARO Kingpetch zopet svetovni prvak BANGKOK, 23. - TaJlandec P * ne Kingpetch je danes ponovno svojil svetovni naslov mušje kategorije. Kingpetch Je namreč v P°" vratnem dvoboju za svetovno kro werpse se je končalo z zmago Italijanov 90:86. Prvi polčas se je za-ključil s 46:38 v korist milanske, no premagal po točkah bivšega P1 petorke. |vaka Japonca Hlrojruka Ebiharo. ARTHUR CON AN DOYLE ................................................................................................................................................................................................ sta razodevala, da sta hudo po- bom kot predsednik društva «Ne, to se ne bo zgodilo. Ni- srebrno kolajno kot častno Pr-trta in skrajno nesrečna. Ozrla V.B.B.M. postavil. Najprej bi česar slabega ne bo iz tega na- znanje za zasluge, ker ste toasta se vanj s topimi, brezizraz- radi vedeli, če vam je ta dogo- stalo. Vse izvode «Priloge» ima- ko prispevali k večjemu ves^ plačan j e avtotaksija od hiše do bližnjega kolodvora. Srečni NEDELJSKA PRILOGA HUMORESKA >0000000=0000 Iz angleščine prevedel France Magajnu ^ kravi’ blizu zahodnega kolo- dvora!» le slučajno. Naravno, ta njego- bližnjega kolodvora. Srečni par se Je podal na poročno potovanje v bližnjo okolico in če bo mošnjiček vzdržal, se odpelje še za eno ali dve postaji naprej. Kdor Jima teli poslati raz. glednico s pozdravi, naj Jo na. slovi kar na 'Gostilno pri Rde- «Da, da! častna beseda! Lepo oranje me čaka na sodniji! Hm! In tale drobec, ki ga tu naprej berem, ta je tudi imaht-na pratca, ki bo dala advokatom mnogo veselega posla. Poslušajte!)* oporočno slavje pri družini Voyd-Merriman, ki smo ga nedavno z velikim zanimanjem o-pazovali, Je bilo res najzanimivejši dogodek zadnjih časov. Mlademu paru voščimo in želimo vso srečo. Vsak bo seveda razumel, da je ta naša beseda »mlademu« le izraz vljudnosti, saj je javna tajnost, da nevesta ne bo nikoli več praznovala petintrideseto obletnico rojstva. Tudi ženin Je visoko v častitljivih letih. Radovedni smo, zakaj se je ženin pri poroki tako zdrznil in se ozrl nazaj, ko Je svečenik vprašal vse navzoče svate, ali ve kdo za k&k zakon skl zadržek. Prepričani smo, da je to storil nehote in kar tako va kretnja je vzbudila med navzočimi mnogo prikritih ko mentarjev. Naš urednik Je 1-mel posebno srečo, da se }e smel udeležiti porodnega obreda ln svatovanja. Bil Je navzoč tudi najeti detektiv, ki naj '*i varoval poročna darila pred tatovi. Po našem mnenju je bil ta mož popolnoma nepotreben. Kaj pa naj bi tatovi tu dobili? Tista dva prtna obročka iz medenine, ki Ju Je bil poklonil major Wilson, sta bila poglavitna dragocenost. Med ostalo šaro je seveda ležala tudi pisemska ovojnica, v kateri J* tičal bančni ček, ki ga Je bil napisal in podaril novoporočenen-ma nevestin oče. Po naključju smo izvedeli, kolikšna Je vsota, ki je na Čeku napisana. In menda le zaradi tega, da ne bi še drugi izvedeli, je bil ček vtaknjen v ovojnico! Najbrž je darovana vsota zadostovala za »In obe ti dve družini spada, ta v Rotherheatu med naj premožnejše,« je stokal Pomeroy in si otiral znojno čelo. «In tu sledi še nekaj takih družabni n vesti, Id Jih pa ne bom bral, 2e te, ki sta Jih slišali, zado-stujejo za naše popolno uničenje. Najbolje bo, da hitro razprodamo vse, kar imamo, in izginemo v tuje kraje. O dobri bogovi! Ta dva .človeka sta go tovo pobegnila iz blaznice. Na vsak način ju moram poiskati) Morda sta neka neznana mili. JonarJa in bosta škodo svojih norčij krila sama.« Res Je šel na pot, a ta njegov trud je bil povsem brez ko. risti. V hiši, katere naslov sta mu mlada «urednika» dala, ni bilo nikogar. Njen oskrbnik, ki Je bival v sosednji hiši, je po vedal, da mu je zadevščina popolnoma neznana. Zdaj Je razumel, zakaj ja mladi neznanec čakal na zavoj kar na ce- sti. Kaj naj mlster Pomeroy zdaj stori? Edino to, da mirno sede in potrpežljivo čaka vpoklicev na sodišče ali v odvetniške pisarne. No, čakal Je in dva dni kasneje je prejel pismo povsem drugačne barve. Na gornjem levem vogalu ovojnice je nosilo tiskane črke »V. B.B.M.«, besedilo na vsebovanem listku se je pa glasilo: «Na Izredni seji društva V. B.B.M., ki se bo vršila nocoj ob 9. uri na domu mistra Johna Andersona, Stanmore Ter-race, je potrebna tudi navzočnost tiskarja mistra Jamesa Pomeroya. Zadeva Je zelo nujna, ker se bodo na seji obravnavale nekatere škandalozne vesti, ki Jih Je nedavno priobčil župnijski Cerkveni list v svoji Nedeljski prilogi.« Lahko si mislimo, da Je Dil mister Pomeroy zelo točen «8tarega gospoda Andersona ni doma,« mu je pojasnil vratar ob vhodu, «in zato sprejema danes njegov sin, mister Robert Anderson, skupno z nekaterimi prijatelji.« Rahel smehljaj Je igTal na vratarjevih ustnicah. Pokazal Je tiskarju pot v čakalnico, kjer sta ze sedela dva možakarja. Prvi je bil v uniformi pismonoše, drugi je pa kazal, da je navaden obrtnik. Turobna obraza obeh ni mi očmi in ni se jima ljubilo odgovoriti besedico na njegov pozdrav niti kako drugače pretrgati tišino. Kmalu je bil poklican prvi in nato še drugi. Končno je prišel sluga še pc mistra Pomeroya. Odvedel ga je bil do vrat neke sobane, ki jih Je odprl. ((Mister James Pomeroy!» Je svečano naznanil ter se umak nil. Na koncu dolge sobane Je ob veliki okrogli mizi sedelo v polkrogu nekoliko mladih ljudi in pred vsakim Je ležala pola papirja ter pribor za pisanje. Nobeden od skupine ni bil starejši od enaindvajset let ln približno v enakem razmerju sta bila med njim zastopana oba spola. In med njimi je mister Fomeroy zagledal svoja dva znanca, ki sta ga tako zvijačno zvabila v nesrečo. Srepo in sovražno ju je gledal, onadva pa sta se mu najljubeznivejše smehljala. «Prosim, usedite se, mister Pomeroy,» ga Je s prijaznim glasom povabil mladenič, ki Je sedel v sredini in je bil videti sejni predsednik. «Mi bi radi bom kot predsednik društva V.B.B.M. postavil. Najprej bi radi vedeli, če vam je ta dogodivščina z Nedeljsko prilogo povzročila kakšne skrbi.« «Seveda mi Je, pa še kakšne!« Je vzkliknil mister Pomeroy z Jokavo obupnim glasom. «In kako Je bilo z vašim spanjem, odkar se je to zgodilo?« «Ves ta čas nisem očesa zatisnil!« «Ne, to se ne bo zgodilo. Ničesar slabega ne bo iz tega nastalo. Vse izvode »Priloge« imamo mi in jih ne bo dobil ali bral izven našega krožka npben živ človek. Tisti dve grozeči pismi, ki ste Ju dobili, sta blii poslani od nas In da nas 00- lju človeške družbe. Nosili boste ali hranili v večen sp<>’ min.« «In ko se moj oče povrne domov.« je pristavil Anderson- ste poznali, mi smo člani orga- ( «bom z njim govoril. Poskrb*1 nizacije, ki se imenuje «Vesela \ bom, da boste od njega dobil bratovščina bistrih mladincev« ali s kraticami «V3.B.M.» Njen Med mladinci se Je čulo o-1 namen je ustvarjati med ljud- dobravajoče mrmranje. Nekateri so celo vstali in stisnili Robertu Andersonu roko. «Ali Je ta dogodek kaj vplival na vaše načrte za bodočnost?« «Pa še kako je vplival! Nameraval sem čim najhitreje vse prodati ter pobegniti z družino v neznane kraje.« »Krasno! Odlično! Mislim, tovariši, da sta zlato mesečno medaljo to pot zaslužila tovariš Anderson ter miss Dunka-nova. Izpeljala sta svojo potegavščino z naj večjo spretnostjo in z odličnim uspehom. Mister Pomeroy, da vas rešimo razumljivih skrbi, vam priznamo, da ste bili le žrtev velike potegavščine.« «Da,» je rekel mister Pome-roy zagrenjeno. »In ta potegav- slišali od vas odgovore na ne- 1 ščina me bo najbrž stala težke katera vprašanja, ki vam jih | tisočake.« mi čim več veselja ter bistriti našo mladostno Iznajdljivost. Član, ki se pn tem delu najbolje izkaže, dobi v priznanje zla to odlikovanje. To pot smo ims 11 več kandidatov, nagrado it* pa dobila samo člana, ki si-a izpeljala to potegavščino z vami.« «Toda to Je okrutno in neopravičljivo!» Je vzkliknil v jeznem ogorčenju mister Pomeroy »V nekem oziru imate seveda prav,« je dejal smehljale predsednik. »Najbrž bi vso vašo dejavnost smeli z upravičenostjo imenovati tako. Z drage strani pa morate le priznati, da ste s svojim nesebičnim in požrtvovalnim sodelovanjem ze lo pripomogli do srečnega zaključka. In zaradi te vaše velike zasluge smo sklenili, da vam pripnemo na prsi veliko obilno naročilo raznih tiskovin-ki jih njegova tvrdka potreb'* Je.» ((Resnični urednik Cerkven«" ga lista je pa moj oče.« se S® oglasila gospod.čna Dunkanova-«i.n vprav to dejstvo nam J8 vcepilo misel za Izvedbo te P°' tegnvščine. Priporočila vas bon’ in morda bodo v bodoče dali 19 list tiskati vam.« «In tamle na polici nad ** minom je steklenica izvrstne#0 viskija in kozarčki so zravert-Poleg boste našli tudi Skat n’ najboljših havanskih sniot*-Postrezite si po mili volji-« Ko Je mister Pomeroy odha' jal v temno noč, Je skoro z ve" seljem in z neznansko lah!a!^ srcem potrdil staro resnico, <*" moramo mladosti plačati davek in da bi bil svet neusrn Ijeno pust in dolgočasen, če 0 mladine in njene preiernost ne bilo! KONEC -g'..™ 7^ sr UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON #MU8 In 94 letna 2 250 lir, polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 lir -- $9nJ' v tednu 20 din,iMiLABIi^to^oJK^Ža’ vsak mm' v'Strini enega" stolpca: trgovski 150, tinanfno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine Stari trg 3/1.. telefon 22-207. teko« rariin Pr* ^arodn^bankl^v -Zgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst