POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji maša mestčna Din JO.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprav at Maribor, Ruška cesta 4. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Do-lovska zbornica «-» Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi ze ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—, matt oglasi. M slaJtUo v to el gl as no men e delavstvu in nameščencem, vsnba heccHn Ate Štev. 73 * Maribor, torek, dne 27. junija 1939 m Leto XIII Kaj je tuje in kaj ni? Že leta in leta se vrši oster boj proti delavskemu gibanju. In kaj pravijo? Pravijo, da je socializem^ tuj nauk, ki ni združljiv z našim nacionalnim bistvom. Tako pravijo nekateri na najbolj desni strani. Da je socializem ali marksizem brezbožen in protiverski, o tem pa pripovedujejo ljudem, ki nimajo umevanja, kaj socializem ali marksizem zahteva 'n da je to socialnogospodar-ska veda, katere z dokazi nihče ne more negirati ali ovreči, ker je nastala na podlagi gospodarskih zmot in krivic. ki se z razvojem pojavljajo v človeški družbi bolj in bolj. Naša nacionalna bitnost je pa demokratična in socialna. Zaradi tega odgovarjata tudi le ti dve bitnosti civilizaciji našega naroda. Marks je bil sicer Jud, toda od poglavarja judovske občine proklet in izobčen. Ponazoril je pa resnico, j • ! i ■ * . : - Ali Marks je bil plemenit in je nesebično opozoril človeštvo na grozeče zlo, ne v prid sebi, ne v prid kapitalistom in tudi ne samo proletarcem, amnak človeštvu. Zato je njegov nauk ne nacionalen, ampak človeški, za vse človeštvo! Vendar) enaarie pred za d zaldiuclc :om v Moslc vi Anglija bo pristala na ruske zahteve Kakor vse kaže se razgovori med Anglijo in Sovjetsko Rusijo v Moskvi vendarle bližajo svojemu zaključku. O tem pričajo poročila iz Londona in izjave ki jih dajejo angleški ministri. Glavni predmet razprav so jamstva za baltske države. Sovjetska Rusija smatra, da ne gre samo zato, da se zaščitijo te države pred oboroženim na- padom, ampak da jih je treba zaščititi tudi pred zunanjim gospodarskim pritiskom, Rusiji se mora dati tudi jamstvo, da se iz teh držav ne bo vodila nobena indirektna akcija proti njej. V Moskvi zahtevajo, da se jim prepusti pravica odločitve, kdaj naj se ta jamstva praktično izvajajo, ker smatrajo, da je na vprašanju neodvisnosti baltskih držav Rusija najbolj zainteresi- rana in more zato tudi najbolj presoditi kdaj bi utegnil nastopiti čas za zaščito neodvisnosti baltskih držav, kakor prepusti Sovjetska Rusija Poljski in Angliji, da sami odločita kdaj bi bilo treba nastopiti radi Gdanska. V teku pogajanj v Moskvi so ugotovili, da imajo Anglija, Francija in Sov-| jetska Rusija v sedanjem položaju vse polno skupnih življenjskih interesov. Demonstracija velesil oroti laponski Osredotočenje vojnega brodovja Anglije, Francije in Zedinjenih držav v kitajskih vodah. Tijencinsko vprašanje je stopilo v ! stanišče Svatov v južni Kini. ozadje, odkar se je pojavilo novo vprašanje v zvezi z zahtevo japonskih ge To zahtevo japonskih generalov so omenjene tri države odklonile in name- neralov, da morajo angleške, francoske ravajo odgovoriti z osredotočenjem in ameriške vojne ladje zapustiti pri- svojega brodovja v kitajskih vodah. Nikdar ne pozabite I Vrlo se drži naša »Delavska Politika«. Razširila se je med našim delavstvom tako lepo, da lahko res s ponosom gleda na svoj razvoj. Leto je minilo majnika meseca, odkar jo izdajamo trikrat na teden. Delo in požrtvovalnost sta se izplačala. Upamo, da se nam bližajo svobodnejši časi, ko bo »Delavska Politika« še več storila. Več in več za naše delav- Aii igra vprašanje prestiia kakšno vloge v Anglill? Ponižujoče postopanje z Angleži v Tiencinu. Ako bi vprašanje prestiža igralo v Angliji kakšno posebno vlogo, potem bi v sedanjem položaju morala Anglija že davno nastopiti v obrambo svojega prestiža z vojaško silo. Ker pa ne nastopi, mora imeti gotove razloge, o katerih razpravlja švicarska »Die Weltwoche«: »Ko je Španija v 18. stoletju za časa vladanja Burbonov prišla v neke vrste pozno imperialistično razvojno fazo, stvo, ki se je pričelo tako resno za- vzemali za svoje driavljMske pravice. ki „ je dovo,ievala, da je kot dru#0. Delaimo daljni sirimo nas list, da bo® < 1.1 ■l*i • m i* * mo tedaj proti v0lji vseh naših sovraž-1 ™tn° vre.dn«to dobila naza, Neapol, in nikov jedrnat in kremenit faktor v javnem življenju povsod: v politiki, v so- cialnih ustanovah in kjer bo še treba. Delavstvo je velik odstotek jugoslovanskega prebivalstva in ima naravno pravico, ki si jo hoče izvojevati, da reče svojo besedo povsod, kjer je treba. Zaupniki nam oripovedujejo - - - o razpoloženju med delavstvom. Delavstvo danes nima politične stranke. Ni jet dasj jjjla potrebna Skoraj ne bi bilo treba omenjati tega dejstva, ker se izraža y deiavskih vr. stah sploh nezaupanjei ; rs To duhovno razpoloženje med delavstvom se izraža čisto pozitivno. Iz vseh krajev, tudi od tam, kjer doslej nismo imeli močnejših organizacij ali pa sploh ne, se javljajo delavci pri naših svobodnih organizacijah ter vprašujejo, kaj vse to pomeni ter izražajo željo in potrebo, da se pridružijo svobodnemu delavskemu gibanju. Ta pojav kaže, da je duša našega delavstva zdrava, i • 11 '* Uv- r, \ »„ „ Delavstvo ima iz- kušnje, trezno presoja položaj ter se bo trezno pa tudi odločno borilo za svoje temeljne pravice. Temeljne, pravimo, ker so politične in socialne pravice — Pravice vsakega človeka. Parmo v Italiji in ko se ji je posrečilo, da je kolonije tesneje privezala nase, so se poslabšali njeni odnošaji z Anglijo. Takrat so Španci poskušali z vsemi sredstvi otežkočati trgovanje Angležev z Južno Ameriko. Nekemu angleškemu kapitanu Jenkinsu so celo odrezali ušesa. Razjarjen radi te sramote je skušal kapitan Jenkins, ko se je vrnil domov, vzbuditi jezo Angležev na ta način, da jim je pripovedoval, kako se Šnahci u-stavili njegovo ladjo, jo preiskali in mu potem odrezali ušesa. »V tem trenutku«, je rekel, »sem priporočil svojo dušo bogu, mojo stvar pa sem zaupal tajcev,« Angliji.« Kljub temu pa tedanji ministrski predsednik Sir Robert Walpole, eden izmed najpomembnejših angleških ministrov, radi te Jenkinsu povzročene sramote na noben način ni hotel pričeti vojne; ne zato, ker bi se bil bal Španije, ampak ker je vedel, da se je tedaj šlo Angliji za mnogo več, namreč za razvitje trgovine z Južno Ameriko, ki je postala kmalu nato ena najpomembnejših aktivnih postavk angleškega gospodarstva. Ako omenjamo to zgodbico, ki leži v'zgodovini daleč nazaj, potem radi tega, ker se nam zdi, da je najbolj prikladna, do moremo na njej prikazati, da zna malokatera država tako kot Anglija ločiti med takimi prestižnimi in resničnimi življenjskimi vprašanji. Zato smatramo, da ne gre poklanjati posebne važnosti dogodkom., kot so se odigrali te dni, ko so častiti angleški žentlemeni v Tijencinu doživeli ponižanje na ta način, da so jih japonski častniki prisilili, da so se morali vselej, kadar so odšli iz mednarodne koncesije ali pa se vrnili v njo, do golega sleči pred očmi začudenih Ki- Novl predsednik zemljo* radniEke stranke Po smrti uglednega predsednika zem-ljcradničke stranke Joče Jovanoviča postane po želji pokojnega predsednik stranke dr. Milan Gavrilovič, ki je bil rojen 1882 v Beogradu. Služil je v zunanjem ministrstvu in bil v poslaništvih v Londonu, Atenah, Berlinu in Rimu, na kar je bil vpokojen. Spada med naj-delavnejše člane stranke s treznim pogledom na politiko in je po prepričanju demokrat. Nemčija in Arabci Gospodarski odposlanec arabskega kralja Sauda v Berlinu. Sklenitev Irancosko-turške zveze smatrajo v Rimu kot ponovno kršitev status quo položaja v Sredozemskem morju in za nezdružljivo z !*nfilešk(».italijanskim velikonočnim sporazumom *«ta 1937. j. _ ktka je naročila municijo in orožje v Zelenih 'državah, V Berlinu se je mudil pretekli teden Khalid el Hud, odposlanec arabskega kralja Sauda in njegov gospodarski svetovalec. Khalid el Hud je bil sprejet tudi od Hitlerja v Berchtesgadenu. — V zvezi s tem obiskom so nastale razne govorice, ki jih je sedaj razpršil sam Khalid el Hud. Izjavil je, da njegov prihod v Nemčijo predstavlja samo vljud- nostni poset, da vrne obisk, ki ga je napravil pri Saudu nemški odposlanec, razen tega pa je prišel, da konzultira neke nemške zdravnike, ker se čuti bolan. Mož je doma iz Tripolisa (Libije), kjer se je svojčas boril proti Italijanom in bil od italijanskega vojaškega sodišča v odsotnosti obsojen na smrt. Je pa tudi odločen prijatelj Angležev. Denar Iz inozemstva za madžarske faSIste Madžarski fašist priznava. Na Madžarskem se politični dogodki I se je z nekim dunajskim bančnim za-razvijajo nekam zanimivo. Očividno i vodom skušal pogajati za kredit poldrugega milijona pengov (15 milijonov dinarjev). Interpelacija je bila stavljena, ker so v Švici neznanci pokupili madžarske bankovce in je iz tiska posneti, v kakšen namen se je denar rabil. gre. za oblast. Da bi se vlada ognila odločilni borbi, se skuša približati Berlinu in Rimu. Zanimiva je izjava fašističnega voditelja, ki je v petek izjavil v zbornici na očitek glede tujega denarja, da Dr. Laza Markovič - v JRZ Listi v Beogradu pišejo, da se je dr. Laza Markovič, doslej član radikalne stranke, čije prvak je Aca Stanojevič, odločil, da vstopi z nekaterimi sovjimi ožjimi prijatelji v JRZ. Dr. Laza Markovič je baje stavil predlog srbskim radikalom, da se definitivno pridružijo JRZ. Aca Stanojevič in Miša Trifunovič sta predlog odbila. Dr. Laza Markovič, ki je igral kot eksponent srbske radikalne stranke precejšnjo vlogo v združeni opoziciji, pa pravi, da je po izključitvi dr. Stojadinoviča odstranjena sleherna zapreka za združitev radikalne stranke z JRZ. O tem preokretu dr. Laze Markoviča se je že dolgo govorilo. Osebno nam je znano, da je dr. Laza Markovič po padcu Stojadinovičevega režima med drugim izjavljal tudi to, da je za reparacije tistih stvari, ki se tičejo svobodnega delavskega gibanja. Pozneje o tem nismo ničesar več čuli, zato smo tem bolj radovedni, kaj bo rekel dr. Laza Markovič sedaj, ko bo menjal pozicije, ako so vesti, ki se širijo, točne. Amnestija v Franclji radi stavke V francoski zbornici je bil izglasovan zakon o pomilostitvi vse »krivde«, ki je bila izvršena ob splošni stavki dne 30. novembra lani. Proti temu zakonu so glasovali socialisti in komunisti. Čeprav vse zahteve delavskega razreda niso izpolnjene — zaradi tega odklonitev glasovanja delavskih strank — je vendar ta zakon velik uspeh delavskega gibanja. Braniti svojo neodvisnost pred vsako propagando, ki ne izključuje vestne vršitve narodne dolžnosti, je gibanju uspelo, da je izvojevalo veliko zmago. Ista vlada, ki je izrekla kazni, je morala priznati njih — neopravičenost. Bombni atentat v Lononu. V Londonu sc je v soboto, dne 24. junija dogodilo šest bombnih atentatov. Ranjenih je bilo 21 ljudi. Bombe so eksplodirale na najrazličnejših krajih mesta. Ailentate vrše irski teroristi. Irska vlada je sedaj prepovedala organizacijo irske re-pubilkanske armade, ki jo je proglasila za teroristično organizacijo. Nova naredba © sladkorju Za kristalni sladkor je carina odpravljena, za kockasti znižana Dam# m V smislu pooblastila v finančnem za-iStit za uvoz sladkorja posamezne druge i D ., , . ,, ... „ ^ , , ....... ... - i • .n^n in • i •< * • ■■ i nnn -i. i • i "rihodiija številka našega usta bo izšla radi me, kakor ga ne pomnijo niti najstarejsi Ijuu- kom 1939-40 je bila 17. ,unija 1939 iz- domače uvoznike, vendar za uvoz naj- nikov v tek dne t julija i je. Zartjujejo, da doli ni bilo nič boljše kot pri dana naredba o odpravi carine na kri- j več 6 milijonov sladkorja. , Minister . j ’ o k Rajakovič v žene.! nas. Sele sedaj se obeta izboljšanje vremena. r ! Deževno vreme m dobro vplivalo na trto. V stalni sladkor, znižana pa na sladkor Za ta sladkor se ne bo plačevala dr- - vi. Minister Rajakovič je odpotoval na kon- ,času pa> ko je trta cvetela, je vladala po vsej Dalmaciji taka burja, da je pokončala cvetje, vsled tega bo letos slabo za vino. Ženske ponovno natakarice v Nemčiji. V. iti iv- i v * * i • i i j vi. i-musici najanuvtc je 'UULic.' tu v < v kockah. ■ zavna trošarina m skupni davek na po- - , , , , , xt n • i • . . , terenco mednarodnega urada dela v Ženevi, i'aredba pravi: . slovni promet pri uvozu, marveč sete ^ 1 ,e: . Kot Državnima tovarnama na Čukarici in v svobodnih trošarinskih mestih in Si' ! j t i j i . • j j • j I p vi n vi v uei uaianorivi«; v im Belju se dovoli, da uvozi za porabo V cer V znesku kakor za domači sladkor.! ,e.aVSK°, v egaciio puznava me naro m ura i leju 1533 jg jzšja naredba, s katero je bilo od- državi carine prosto 5,720.000 kg kri-i Podrobnejša navodila izda minister ea Svo"° llc eavs e s rocovne oigdn.z.ci rejeno-, da se smejo v gostilniških obratih na-, , . , i. ■ non nnn i _ ' -i i ! c- je. u tem je tudi razpravljala delavske dele- I mescati samo se natakarji, docirn morajo nata- Stalnega sladkorja m 287.000 kg slad- financ. _ _ .. v Ženevi j kance te službe zapustiti. Deloma se je to korja v kockah pc znižani carini. | Naredba je stopila v veljavo z dne- _ _ j naredbo utemeljevalo z moralnimi pomisleki, Minister financ ima pooblastilo, dajvom objavljenja v »Službenih Novinah* | J«ž®če!ik d. ^ d. je oproščen vseh davščin, » deloma pa tudi s tem, da je žena predvsem sme za nabavo takega sladkorja za po-j in traja nje veljavnost od tega dpe tri |carin »n trošarin. Jugočehk d. d. je delniška zato tu, da bodi mati. Ker pa je v zadnjem rabo V državi pod istimi pogoji poobla- • mesece dalje. j družba za izkoriščanje naših rudnih bogastev ('"Su n-‘ 1 ' ni, v_r.jc .110, vt | v Bosni in ustanavljanje težke industrije, v ! kolikor se gotova podjetja že ne nahajajo v j njenem sklopu. Tej delniški družbi, v kateri ! je udeležena država z znatnim delom delni- j ne sde v. gostilniških obratih samo v izrednih I ... . ..... uvaževanja vrednih slučajih. atumrn O nadmoči Nemžije v zraku le, a.i 6U it, -*• n 4 je vlada naredbo iz leta 1933 preklicala in izdala novo, ki določa, da jc odreči dovoljenje za zaposlitev ženske delov- Nemčija? Nemčija je imela leta 1935. j skega kapitala, je ministrski svet na podlagi Prepoved vsiljevanja predmetov, ki jih ku-2500 do 3000 letal prve linije, Anglija j pooblastil v finančnem zakonu podelil opro- : pec ne mara. Nemški komisar za nadzorstvo 1750, 1. 1940. pa jih bo imela 2370. —j stitev od plačevanja vseh davkov, samouprav- cen je izdal navodilo podrejenim oblastejn, v »Program, ki je bil postavljen letaj V koliko se je letalska sila Nemčije od j 'doklad, carin, trošarin in taksi i ferlbEo Tomaull-r.nre^kiv? mastV^sadia‘in 1935. in pred dvemi leti izveden, je j 1. 1938. povečala in kakšna bo njena Angleški kralj in kra!jica sta se vrnila po1 sočivja in prodajajo te stvari svojim odjemal- Angleški list »Daily Telegraph« piše o stanju angleške oborožitve v zraku in o tem kaj je še potrebno predvideval, da mora imeti Anglija 1500 j letalska sila 1. 1940? Do pred kratkim letal sposobnih za prvo linijo. Ko je bil je bila proizvodnja letal v Nemčiji znat-v marcu izvršen program za 1, 1936., se je zvišalo število letal za prvo linijo na 1750, pri čemer se je odredilo, da mo rajo vse armadne edinice biti opremljene z najpopolnejšimi letali. Program iz 1. 1938., ki bo dovršen v 1. 1940., predvideva, da bo moralo znašati število letal za prvo linijo 3000, od katerih jih bo moralo biti staciioniranih v Angliji 2370; v teh številkah pa niso všteta letala vojne mornarice. Razen teh letal razpolaga Anglija še z velikimi rezervam5. Kakšno je sedaj razmerje, ako primerjamo število letal, ki iih poseduje Anglija s številom letal, ki jih poseduje več tedenski odsotnosti z obiska v Kanadi in Zedinjenih državah nazaj v Anglijo. cem samo tedaj, ako ti odjemalci kupijo tudi take predmete, ki jih ali sploh ne rabijo ali pa lahko izhajajo tudi brez njih. Trgovci, ki bi to počeli še nadalje bodo kaznovani. Manjših zemljiških posestev kakor 1.5 ha v Nemčiji ne bo smelo biti. Do te veličine se morajo zemljišča združiti. Kdor bi se odredbi upiral, bo razlaščen in bodo ta zemljišča o-pravljali kolektivno. Združena zemljišča bodo dedna. Tako naredbo je izdal Goring. Lan v Nemčiji se sme porabljati samo za .tkanine, ki so namenjene za izvoz. Kdor se ne izvodnji. bi bilo nespametno, ako bi'te- čaje' gledališke predstave, umetniške razstave ga uspeha ne izkoristili do konca. - m predavan’a' Ako P“d®>° tuji gostje v Lon- Molotov: »Morali bomo še veliko, zelo veliko delati.« no večja kot V Angliji. Četudi ni več ta- j Predstavnik angleškega vlad nega poročevalko velikega nesorazmerja, ako primer- skega urada je postal 631etni Ear of Perth; jamo letalske sile obeh držav, pa je j njegovo pravo ime je Eric Drumond in je bil vendar nujno, da Anglija svoj program; nekdaj tajnik Društva zveze narodov v Ženevi, iz 1. 1938. razširi. Za prvo linijo ima Anglija spričo razširitve njene fronte \ , An^eška kul urna P«Pa^nda v inozem-premalo letal. Število njenih eskader se S VB’ 7\ ^ko Propagando v inozemstvu je dvignilo od 123 na 125. Sedaj, ko smojs^ ” Councl1' ki vzdržu>e v inozem- uspešno prebrodili vse zapreke v pro-fc vJzT&te? ! ^ PreP°‘ Nemčija kupuje riž v Braziliji. Iz Berlina poročajo, da se nemška vlada pogaja z brazi-lijanskimi tvrdkami glede nakupa 60,000 ton riža. Luč, ki ne prodira skozi okna. Za slučaj letalskega napada v nočnih utah je predvidena zatemnitev mest in večjih krajev ter mora prebivalstvo skrbeti za to, da ali luč ugasi, ali pa okna zastre in to v faki meri, da ne pade skozi okno niti žarek svetlobe, ki bi omogočil letalom, da najdejo cilj. V Angliji so delali sedaj poskuse, kako napraviti luč za steklenimi okni v tovarnah za vedno nevidno za okolico. Okna v tovarnah so prevlekli z neke vrste modrim lakom, v tovarni pa so prižgali električne žarnice, napravljene iz stekla oranžne barve. Modra in oranžna barva sta komplementarni barvi, kot sta komplementarni barvi rdeča in zelena. To se pravi: z modro barvo prevlečeno steklo ne prepušča nobene, luči oranžne barve in obratno, kot na primer rdeče pobarvano steklo ne prepušča zelene barve. Skozi modro prevlečena okna lahko,' erodira dnevna svetloba v izmeri 75 odstot- Tudi, ako bi se stvari zasukale tako, da bi ne bilo treba uporabljati bojnih letal, bi bil denar izdan v te svrhe plo-donosno naložen,« don, potem so banketi, ki jih prireja British Council najprigodnejši za sklepanje poznanstev s privatniki ali predstavniki angleškega javnega življenja. Med tem ko so nekoč hodili na pre-davalne turneje V inozemstvo samo umetniki i in učenjaki, pošilja British Council zadnje čase Proizvodnja v Sovjetski Pusiji v primer! j tudi admirale v balkanske in baltiške države, z drugimi državami |k‘pre,!"“"0 pomo"ki ,lr,t'siii “ j Prepir radi zlata, ki ga je izročila Nemčiji j Banka za mednarodna plačila v Ženevi, Ban-j ka za mednarodna plačila v Ženevi je izročila Na zadnjem kongresu komunistične | lističnimi državami, ampak jih znatno '■ Nemčiji zlato, ki je pripadalo nekdanji čeho- stranke v Moskvi je govoril V. M. Mo--presegla. Mi smo stopili v novo razvoj- j slovaški republiki in je bilo sedaj hranjeno v lotov o gospodarskem položaju Sovjet- j no perijodo počasnega prehoda iz so- tresorjih banke. Radi tega je bila stavljena in- ske Rusije. Rekel je: »V USSR je sicer cializma v komunizem. Zunanji znak jterpelactja v angleškem parlamentu, na katero vzoostavlien socializem, toda samo v tega prehoda v komunizem je preo&li-, je odgovoril zakladni minister John Simon, glavnih obrisih. Morali bomo še veliko, i ca vseh proizvodov, od česar pa smo Le-ta ie izjavil, da angleška vlada zadevo ob-zelo veliko delati, da bomo USSR oskr- ] Še zelo oddaljeni.« * (žaluje, da je pa ne zadene nobena krivda, ker beli z vsem potrebnim, da b,omo našo; Nato je nava;al številke o proizvod-iie Banka za mcdnarona Plačila v švici l,sfano; dreti sv etloba električnih žarnic oranižne bar-dr/a o ne samo V tehničnem, ampa | nj- v najvažnejših industrijskih panogah ' va Brustva narodov z lastnim statutom. Sedajle na prosto. Poskusi so pokazali, da ie objekt tudi v < ospodarskem pogledu dvignili v jn v clržavahs na • Dolanc Leopold. Priporoča se za obilen obisk. HRASTNIK V nede’jo vsi v Hrastnik na proslavo 15 letnice »Vzajemnosti« in 2. julija proslavi del. kulturno društvo ■ v zajemo s U Hrastnik I. 15-letnico -delovanja Pevskega zbora bivše »Svobode« in naslednice zaiemnosti s tem-le sporedom: Va Eredvečer, t. j. 1. julija ob 20. uri opereta »Erika«; 2. dne 2. julija sprejem gostov pn ju ranpb vlakih; 3. slavnostni sprevod od postale do Delavskega doma; 4. ob 10. uri slai nos ni m pozdravni govori; 5. razhod — kosilo. .. ogled rudnika; 7. ob 14, uri vaje združenih zborov; 8. ob 16 ur; siavnostni kon- cer, i ■ p ?nc?riu prosta zabava, pri kateri sodeluie "Kudarska godba«. — Glavni odbor zvwe -Vzajemnost,« prosi v8a društva ;n po_ samezne elane, posebno tiste, ki so bliže Hrastnika, da obiščem to veliko kulturno in glasbeno prireditev. Zvezo »Vzajemnost« bo za-stopal proi. s* 3-vai. Gasilsko četa steklarjev si hoče nabaviti novi rešilni avto, ki je potreben za naš kraj, ker stari ni več sposoben za prevoz. Sedanji avtomobil je namreč tako zdelati, da ie za bol-nika prevoz prava muka. Nabavi novega avta pa se nekateri protivijo, zlasti nabiralni akciji, ki ie zamišljena tako, da bi vsak delavec plačal štiri dinarje na mesec skozi šest mesecev. Kar bi bilo več, bi plačala gasilska četa sama in to okroglo petdeset tisoč dinarjev, dočim bi vsi ostali prispevali 18.0000 din. Četudi je delavcem trda za denar, pa mislimo, da bi se vendarle ne smeli premišljati žrtvovati v ta namen. Vsakdo si prečrtaj te vrste in uvide bo, da bo, če ne že sebi pa drugim olajšal bol, ker ima_ vsak, ki ie Že plačal prvi obrok štirih -dinarjev, v slučaju, če okrožni urad ali zdravnik ne prizna Prevoza z avtom, pravico do prevoza ptoIi Plačilu bencina in šoferja. Avto se ne bo upo-rahljal c-.a druge svrbe, kakor nekateri to na-t^čno tolmačijo, temveč samo v reševalne !vrhe. Zato pozdravljamo to zamisel gasi ske °«te steklarjev in ji želimo uspeh, Več delavcev. RUŠE Pritožbi radi podaritve občinskega zemljišča rcsko nače’stvo ni ugodilo. * «*(r «•* MAR1BO JR Še o ustavitvi obrata Schonsky, Zadnjič smo i Poletni delovni čas v mariborskih trgovinah poročali o -odpustu delavstva v tekstilni to var- j bo uveden s 1. julijem in sicer -od 7.45. do 12. ni Schonskv. Odpuščeni so bili po večini vsi j ure in -od 15. do 19, ure. Ta delovni čas -bo v delavci, le nekaj profesionistov še ni dobilo veljavi samo dva -meseca in bodo s 1. sep-odpovedi. Kakor pa zvemo, se tvrdka Schon- I tembrom trgovine -zopet odprte kakor doslej. sky baje še vedno trudi, da bi dobila na raz- j Trgovski nameščenci smatrajo, da je uveba polagp potrebno prejo in bi v tem slučaju baje ! poletnega delovnega časa šele s 1. julijem in nadaljevala z obratom v tka’nici. Radi tega I samo za diva meseca nekoliko prekratka -do-tudi tvrdka še ni -prodala vseh tovarniških ob- j ba, saj imajo vendar v nekaterih -uradih in jektov mestni občini oz. mestnim podjetjem, j obratih v poletnem času uveden nedeljeni ae-V Olike težave za obstoj tvrdke in nadaljevanja j lovni čas, toda že s 1. majem, oziroma juni- obratovanja so nastale tudi radi tega, ker je moral oditi solastnik podjetja g. Polak, .« s - ‘ in ki se je baje zelo trudil, da bi vsaj -del tovarne še naprej obratoval. Glede naše pripom-be, da se s tem, ker se izvažajo stroji iz države, nekako obidejo devizni predpisi, pa se nam poroča, da ta naša trditev ni utemeljena, ker mora tvrdka položiti za izvožene stroje angleške funt šterlinge pri Narodni banki. — V interesu odpuščenega -delavstva je, da se obnovi obrat, pa bodisi, da to stori sedanja tvrdka ali pa kak nov podjetnik, da bi na ta način prišlo -do zaposlitve vsaj del odpuščenega delavstva, ki bo* sicer s sv-ojimi družinami radi brezdelja trpelo pomanjkanje. Kaj se bo v tem pogledu ukrenilo, bodisi s strani podjetja, bodisi s strani merodajnih oblasti, bo pokazala bodočnost. Brzovleki proti Splitu iu Sušaku so sedaj polni. Tako, da morajo v Mariboru, ra-zdeliti garnituro brzovlaka, ki pride preko meje, v -dva dela. > V čeških vozovih pa letos ni najti Čehov, ampak same Nemce, Čehi zaenkrat ne morejo iz protektorata, ker I * e še ni urejeno vprašanje kliringa. Nemci, ki pridejo čez mejo, namreč ne nosijo s seboj denarja, ampak samo čeke, ki jih potem hotelirji dobijo izplačane v kliringu potom Narodne banke. Postoja pa o j oo L k rf š Td»lSo bolehal na zavratni jetiki. Preostalim 21. do 22. ure. Igra godba Glasbenega! jem, kar traja -do meseca oktobra. Telefonske kable so pričeli i ' polagati po mestu. Verjetno, da bodo sedaj tudi kmal-u popravili asfalt? na hodnikih, ki je razkopan, odkar so -kopali tozadevne kanale in jaške. Koncert v parku bo v torek, dne 27. junija od pol društva želez, delavcev in uslužbencev pod podstvom kapelnika g. M. Schonherrja. 75 dijakov je položilo končni izpit na tukajšnji realni gimnaziji in sicer 34 dijakinj in 41 dijakov. Zavrnjenih je bilo za en mesec 9 dijakov in 3 dijakinje, za eno leto pa 6 -dijakov in 5 dijakinj. Polovico tovornega vlaka so te dni zadržali tihotapci v košaškem predoru. Na vlaku, ki je prihajal iz Špilja proti Mariboru, so najbrže imeli skrito razno vtihotapljeno blago. Da bi ga iztovorili, so pri predoru v Košakih zavrli zadnje vagone, radi česar se je vlak pretrgal in je v predoru ostalo nekaj va-j gonov, doči-m je lokomotiva s prvimi vagoni odpeljala v Maribor, k i - Idi ■ ► ‘‘ ’* ’■'> 1 Drzne tihotapce zasledujejo sedaj obmejni organi. Redna seja pododbora zveze strojnikov in KOČEVJE Rudarji še vedno čakajo in čakajo. Beda je stopila do vrhunca. Zadnji teden v mesecu se sploh ne bo delalo. j»~i -t • - ■ r- Protituberkulozni dispanzer. V soboto je bil v navzočnosti g, bana odprt protituberkulozm dispanzer v Kočevju. Pozdravljamo ustanovitev te institucjie, pri kateri je sodelovalo tudi delavstvo, Vsi, ki čutijo kal bolezni v sebi, na! se javijo v prostorih dispanzerja, -kjer jih bo preiskal dr; Hočevar Tone, Bolniška sestra se bo zanimala tudi za bolnike doma in jih bo posečala. Smrt dveh zavednih delavcev. Nenadoma je na delu zadel-u kap delavca s. Ivana Rusa iz Dolge vasi. Imenovani je bil zaveden član razrednega strokovnega gibanja. Pogreba s-o se udeležili številni -delavci. Kmalu za njim je umrl stari s. Jakopin iz Podgorske ulice, ki je tudi dogovor, da morajo Nemci v celoti izčrpati I kurjačev se bo vršila v nedeljo, dne 2. julija kv-ot-o, ki je dogovorjena in določena v tem j ob 9. uri don. v Delavski zbornici. Poročal bo letu za letovanje nemških državljanov pri nas, J tov. Honer A.ojz, I ridite. Odbor. j ker hi sicer neizrabljeni znesek zapadel v naš ‘ Vrtno veselico priredi Prvo godbeno dru-prid. Zato skrbe v Nemčiji, da gredo zlasti j š-tvo tekstilnih -delavcev in nameščencev -dne višji uradniki v državnih službah na Jadran j 2. julija v gofstilni Mraz v Studencih. Vabimo na odmor in jih v tem slučaju kar dirigirajo- ■ vse prijatelje godbe in 'druga delavska društva. Na ta način bo Dalmacija, ki živi od tujskega j Za prijetno zabavo in postrežbo je preskrb-prometa, lahko prebrodila težavne čase. ‘ Ijeno. Začetek ob 15, uri. Vstop prost. Odbor. JESENICE Iz sej občinskega odbora Občinski odbor je -osvojil -predlog odbornika SDL ter izvolil v svrho priprav -za ustanovitev narodno-obrambnega odbora iz svoje srede šest odbornikov, in to iz vsakega kluba po dva, Ta šestorica je imela ob sodelovanju obč. tajnika nekaj sej in je nameravala tudi že sklicati sestanek društev, ki pa je moral odpasti. Namesto tega se je vršia le seja šestorice, ki je sklenila, da pripravi do naslednje seje gradivo za drugačen način dela. Ta seja je bila sklicana, dva občinska odbornika - - in obč. tajnik pa sO izostali, ne da bi bili navedli zakaj. Diie 9. junija se je vršila izredna seja občinskega odbora z edino točko dnevnega reda: veri, da je zastopnik zaupnikov vedel, da gredo stroški na račun vsega delavstva v Sloveniji in da bodo zaupniki zmagali, se je dala pregovoriti in je obljubila -prevzeti pravdne stroške. K-o pa se je obrnilo pravdanje v prilog podjetja, se je začela spet braniti, in •— glej — zdajci ji je skočila na vra-t odvetniška zbornica naše sožalje Tožbe. V zvezi s propadom mestnega gospodarstva teče več zanimivih in dragih tožb, ki se že dolgo vlečejo. Poplave. Zadnje poplave so povzročile na Kočevskem občutno škodo, ki bo -prizadela zlasti kočarje in mnogo delavcev. SV. LOVRENC NA POHORJU Obratovanje v podjetju H. Kiiier, tovarna kos in srpov, je -prekinjeno za nekaj časa radi popravil, katera se morajo izvršiti vsako leto. Delavstvo ni na brezplačnem -dopustu, ker imajo pri teh delih še vsi delavci zaposlitev razen par vajencev, ki so za ta dela še preslabi. Kadar pa bodo ta dela izvršena, dobi vse delavstvo en teden plačanega dopusta in Ie v slučaju, ako bi se radi kakšne nepredvidene ovire ne moglo takoj po tem dopustu pričet: z obratovanjem, bo delo kratek čas počivalo. To v pojasnilo, ker so se prvotno razširile drugačne vesti. SV. PAVEL PRI PREBOLDU Kdo bo kriv železniške nesreče pri Medlogu? Kakor znano je 42 letni delavec F. Kudei. ki ga je povozil vlak, ko sta se peljala s posestnikom Golavškom čez železniški prelaz v Medlogu, umrl na posledicah dobljenih poškodb. Zapustil je ženo in enega nepreskrbljenega otroka. Javnost se sedaj zanima kako se bo rešilo vprašanje kriilde. Ko je pred leti zavozil savinjski vlak ravno na tistem mestu v avtobus mestne občine celjske, so svojci umrlih naperili odškodninske tožbe proti celjski mestni občini in železniškemu erarju. Kolikor je znano, dobivajo sedaj svojci ponesrečenih oz. otroci neke rente. Tako bo najbrž prisilila upravo DZ k plačilu zneskov, ki i tudi v tem slučaju. Očividci trdijo, -da je do gredp v težke tisočake. »Na mejah« obljubljajo še to, -da bodo v odlomkih (!) z žarko resnico posvetili v te »predale«. Pravni zastopnik, ki ni imenovan, temveč samo pobožn-o nakazan, se bo že sam branil, če misli, da je tega treba. Kdo so pa tisti zaupniki, je po številu in osebah znano vsemu revirju. In za te nam gre, ko omenjamo gornji plemeniti sestavek.' Veseli nas, da obetajo »Na mejah« še nadaljnje odlomke«, zakaj to nesreče prišlo, na ta način, da je za Golav-žkovim vozom rriropotal motocikel in trobil, tako -da Golavšek ni slišal vlaka, razen tega pa . mu je naproti pripeljal avto, čigar luči so jemale Golavšku vid, da je nehote nategnil vajeti in za hip zmanjšal brzino vožnje, kar je bilo usodno zanj in za Kudra. Tako torej menda ne pride v poštev vprašanje nepazljivosti voznika. Toča je hudo klestila v okolici Št. Pavla v smeri proti državni cesti. Hmel-ski nasadi so sprejem ustanove amerikanskega Slovenca in nam -daje priložnost, da ponudimo listu nekaj ?me‘S.U -S' jeseniškega rojaka dr. Košmerlja in dogovor mo-droslovnih podatkov k zadevi. Iz njih na-1 docela ^lesceni, sadje na drevesih vse ran,e glede ustanovne listine. Ta dnevni red je bil izvršen, dr. Košmerlj oa. ki je namenil usta novo v znesku din 100.000 občinskim revežem v bodočem zavetišču; je bil soglasno izvoljen za častnega občana. V . * - ' ' Redna seja obč, odbora se je vršila na to dne 16. junija z navadnim dnevnim redom potrjevanja zapisnikov, blagajniških -poročil, odobritve računov in kreditov, sklepanja o javnih delih in -osebnih zadevah. K seji je priglasil odbornik SDL zahtevo, da pojasnita zastopnika k’’ ' ' Bertoncelj in župnik Krašna, za- kaj sta molče prenehala sodelovati v odboru šestorice in se kratko malo otresla mandata, ki jima ga ie dal občinski odbor. Župan je to zahtevo prebral in naznanil, da bo Bertoncelj pojasnjeval svoje ravnanič ob koncu seje. Po odpravi vseh rednih točk dnevnega reda, večinoma z večino glasov, deloma pa tudi soglasno, ie razložil Bertoncelj tihi odhod zastop pravi konzorcij lahko še veliko čednih por- \ ?°'. j11'0, ?bit° Y U* in, tak,° ?e.l° 1 brajde, ki rastejo tik olb zidovju hiš izglodajo, kot da bi jim bil kdo nalašč posmukal listje. Bezgovim grmom je gladko odsekalo vse vršičke, kot bi lih bil kdo porezal. Cela pokrajina nudi v resnici žalostno sliko razdejanja in uničenja. TEZNO PR! MARIBORU »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 9. julija na vrtu gostilne Felič svojo običajno vrtni-veselico s pestrim sporedom. Prosimo vsa bratska in sorodna društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev in jih'obenem vabimo da nas pridejo -obiskat. Odbor. tret-ov. 3. Preiskovalec gradiva naj bodoče »odlomke« zaokroži s sestavkom o predmetu: Ali bi bile tožbe in pritožbe potrebne, če petorica zaupnikov ne bi bila razrešena in zaradi tega tudi ne bi mogla biti odpuščena iz službe? —• Pravilen odgovor, ki ga bo dal ta sestavek, bo namreč posebno razveseljiv: DZ bi lahko uporabila sploh vse »težke tisočake« za -brezposelne delavce na Jesenicah, ne samo »marsika-kega. Več delavcev. nikc Ih? iz -odbora šestorice, s katerim je bila tej šesterici odstrižena možnost nadali njega dela in prioraV, pribUžno tako, da je on to storil, ker se j« izkazalo, da so se vmešale v priprave druge osebe, ki jih ni nihče -pooblastil in ki so izdale že nekakšno Prokla-macij-o. Zato ie mislil, da nima nobenega razloga več sodelovati. Podobno je župnik Krašna utemeljil svoj izostanek, toda še s pristavkom, da je bil užaljen zaradi umešavanja drugih oseb Oblastna konferenca Zveze privatnih name« Stencev Jugoslavije v Celju Minulo nedeljo se je vršila v Celju konferenca j svet. Zlasti se je ZPNJ tudi trudila, da bi bili Oblastne pozveze ZPNJ za Slovenijo v Ma- deležni pokojninskega zavarovanja trgovski nameščenci, zobotehniki in strojniki. riboru. Konference so se udeležili delegati vseh včlanjenih podružnic, le ljutomerska podružnica ni bila zastopana, ker v Ljutomeru in Murski Soboti še vedno nimajo nameščenci v trgovski stroki nedeljskega počitka, zato delegat ni mogel na to konferenco. .. , ... ,,. , ■ , . i Po otvoritvi konference po predsedniku tov. m da k zadnu sen ni bil povabljen, torci ,i p , ., ne mogel priti, četudi ne hi bil užaljen. Zakaj Alejami sta navzoče delegate pozdravila v je sočasno izostal tudi obč. tajnik, ki je izvršil imenu centrale tov. Legrad iz Zagreba, v ime sklicevanje seje, je ostalo nepovedano. -i, . ■ ,* •• , ,- -Nato je župan sklenil sejo, Kar z resnico na dan! Uredništvo naprošamo, da objavi ta-le sestavek: Jeseniški list »Na Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je podal tov. Npvak, za kontrolo pa je poročal tov. Jelen, ki je tudi predlagal razrešnico blagajniku in celo-tnemu -odboru. Vsa poročila, kakor tudi razrešnico je konferenca soglasno sprejela in odobrila. -Po daljši debati, v katero so posegli tov.: ne Strokovne komisije pa njen predsednik tov. Petejan, Vidovič, Golmajer, Koželj, Jelen, Le- Mlinar iz Ljubljane. Sledilo je obširno poročilo jaredsednika tov. Petejana in tajnika tov. Vidoviča, iz katerega je bilo posneti, da je mejah« se približuje pasjim dneviom, Že v št. 12 j oblastna podzveza v Sloveniji vkljub raznim z dne 15. junija je namreč objavil s konzorcio-nalno« resnicoljubnostjo velevažen sestavek pod naslovom »Odpuščeni zaupnik in tožbe«. 1 ovod za sestavek mu je prošnja odpuščenih zaupnikov na občino Jesenice in Koroška Bela za podporo v svrho pokritja stroškov zadnje pravde, gradivo za sestavek pa si je konzorcij prihavil pri okolnosti, da je prešla uprava delavske zbornice »v roke našega delavstva«, na pr. bivšega župnika Križmana. Po navedenem sestavku posnemamo, da so akti, ki so se nagromadili o tej zadevi, silno zanimivi. Bivša, razkričano »brezvestna« uprava DZ se je sicer branila plačevati stroške pravd oopuščenih zaupnikov, kajti »sleherni poznavalec zakonodaje o delokrogu obratnih zaupnikov ne mora dobiti vtis, da bi se da! mar-sikak tisočak že v začetku obrniti v prid brezposelnim delavcem na Jesenicah, toda v dobri oviram vršila svojo težko nalogo in se s po močjo podružnic borila za zbohjšanje položaja privatnih uradnikov in trgovskih nameščencev, zlasti pa za ohranitev že pridobljenih pravic. Privatni nameščenci s-o po svoji organizaciji zavzeli stališče k Vseen vprašanja,m, ki se nanašajo na njih gmotni in socialni položaj. Pravtako je organizacija nastopila tudi ob priliki volitev v Pokojninski zavod in postavila skupno z Botičem in še nekaterimi svobodnimi strokovnimi organizacijami kandidatno listo, do volitev pa ni prišlo, ker so združeni nasprotniki dosegli, da je bila ta kandidatna lista razveljavljena, o čemur pa grad in drugi, je konferenca sklenila, da se sedež Oblastne podzveze za Slovenijo prenese v Ljubljano, v Mariboru pa osnuje tajništvo za področje bivše štajerske oblasti. Po volitvah novega odbora je 'konferenca sprejela še dve resoluciji, ki se nanašata na vsa za privatne nameščence važna vprašanja, zlasti tudi glede izvajanja socialne zakonodaje, popolnega nedeljskega počitka, odpiranja in zapiranja trgovin in lokalov nameščenskib legitimacijah itd. Resolucije vsebuejjo tudi zahtevo po izvedbi svobodnih volitev v vse samoupravne delavske ustanove ter povdarjajo, da sc bodo Privatni nameščence tudi v bodoče borili za svobodo združevanja, govora in tiska, zavedajoč se, da bodo le svobodne strokovne -organizacije v stanju uspešno ščititi interese privatnih nameščencev in jim priborile lepšo bodoč- bo odločilo upravno sodišče, oziroma državni nost. Socialnopolitično delo mestnih obiin Zveza jugoslovanskih mest ima vsako leto redna, časih pa tudi izredna zborovanja in konference. Struktura mestnih občin je drugačna, kakor ona kmetiških občin, ker so v mestih nakupičeni večinoma sloji, ki žive od dela kot delavci, nameščenci ali uradniki. Ti so glavni kontingent vseh večjih krajev in industrijskih centrov. Na kmetih imamo vsaj v Sloveniji razmeroma malo delavstva v industrijskem ali obrtniškem smislu. Le nekaj služinčadi in bajtarjev imamo in pa prirastek naraščaja kmetov, bajtarjev in še peščico drugega. V Sloveniji prav velikih kmetij ni, Ali prirastek sili v mesta in industrijo zaradi slabih socialnih ali rodbinskih razmer v tako velikem številu, da primanjkuje delovnih sil na kmetih. O tem se pritožuje zlasti naše katoliško časopisje, nihče pa ne stori potrebnih ukreDOv, da bi se položaj kmetiškega delavstva izboljšal in uredil. V mestih zaraditega narašča nezaposlenost. Mislimo, da je to važen problem občinske socialne politike, ker bi omogočal naravno rešitev socialnega vprašanja za znaten del prirastka po mestnih občinah. Iz poročil o kongresu zveze mestnih občin ne moremo posneti, da bi se bilo govorilo o tem problemu. Problem je pa vsekakor socialnopolitični in gospodarski ter je prav v tesni zvezi z upravo mestnih občin. SLOVENSKA BISTRICA Socialna zaščita delavstva. V nedeljo, dne 2, julija t. 1. s pričetkom ob 9. liri dopoldne se bo vršilo v hotelu »Beograd« važno predavanje o socialni zaščiti, pomenu strokovnih in kulturnih organizacij za delavstvo: itd. Predavala ‘bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor iz Maribora. Vabimo vse delavce in delavke, da se v lastnem interesu tega predavanja' v -čim večjem številu udeleže. PREVALJE Delavsko zborovanje sklicuje podružnica SDSZJ za v nedeljo, dne 2. julija ob pol 9. uri dopoldne v Rozmanovi dvorani na Prevaljah. ZREČE V »Železarni« še avstrijski paragrafi. Čeprav določa obrtni zakon že od leta 1932. naprej, da morajo dobiti delavci, od letos izvzem Ji rudarji, v slučaju bolezni mezdo v celotnem znesku poleg hranarine za en teden, tega tukajšnja »Štajerska železna industrija« ne priznava. Ona si dela za naše delavstvo svoje zakone in uvaja še stare, slabejše avstrijske zakone. Bolezensko mezdo plačuje vsled tega tako, kot je bilo svoj čas v Avstriji določeno, da ie dobil delavec v bolezni za največ 1 teden le razliko med zaslužkom in prispevkom delodajalca. Železarna, last g. Macha in inž. Bremca, pa je to avstrijsko socialno pravico še v toliko poslabšala, da izplačuje le razliko :ned hranarino in mezdo, to je še mnogo manj, kot so priznavali avstrijski zakoni. LIBOJE PRI PETROVČAH Ali so rudarji pravilno zavarovani? Pri eni izmed zadnjih razprav na razsodišču rudarskega zavarovanja se je dokazalo, da nek rudar, zaposlen pri premogovniku keramične industrije d, d. Petrovč ni bil pravilno prijavljen pri bratovski skladnici. Ko je lansko leto Zveza rudarjev Jugoslavije zahtevala preko II. skupine rudarske zadruge od rudarske oblasti tozadevno preiskavo na licu mesta, ni ta preiskava nič konkretnega ugotovila. Vsled zgoraj navedenega slučaja pa ponovno zahtevamo preiskavo, ker so rudarji iz strahu pred odpustom zelo boječi in si ne upajo resnice povedati, nai rudarska oblast na licu mesta pri de’u in odkopih ugotovi, v katero kategorijo kdo spada in kako je zavarovan. ^ ZABUKOVCA Rudarji zopet delajo vse dni v tednu. Več tednov zaporedoma so rudarji v našem premogovniku praznovali vsak pondeljek. Prvotno je bilo razglašeno, da je praznovanje odrejeno v svrho čiščenja čistilnih naprav. Pozneje se je pa izkazalo, da to ni res, ampak da se je praznovalo radi pomanjkanja naročil. Sedaj so naročila zopet prišla in se bo odslej delalo normalno. Rudarjem, ki niso nič kai dobro plačani, se pozna vsak izpadek na zaslužku, zato so seveda zadovoljni, da 'bo neprostovoljno praznovanje nehalo in upajo, da bodo vsaj do prihodnje pomladi lahko delali vse zmene. Kljub težkim razmeram, ki jih povzroči tako praznovanje v delavskih družinah, ko se je treba omejiti pri jedi in rezati otrokom tanjše koščke kruha, pa so zavedni rudarji prepričani, da morajo poleg telesne hrane imeti tudi duševno. Ako je kruh potreben želodcu, je delavski časopis, »Delavska Politika«, potrebna delavčevim možganom in to zlasti takrat, ko nastopajo hudi časi. Naš list nam je to, kar je kompas mornarju na razburkanem morju. V delavskih družinah mora biti oboje vrste hrana: za telo in za možgane. Razen tega pa jih mora zlasti v takih trenutkih družiti močna organizacijska vez. Zadnje vesti IčottUU s ČEVLJIH 45615-1166 Lahki kopalni ženski čeveljčki iz platna z prožnim gumijastim podplatom. 38697-2278 Elegantne moške sandale iz močnega angleškega platna z prožnimi podplati. Nogi nudijo udobnost in dovolj zraka. 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najudobnejši otroški čeveljčki * gumijastim podplatom. Otroški Din 12.— in 15.—, ženski Din 19.—. moški Din 25.— 3985-15176 Okusno izrezani čeveljčki iz finega belega usnja z usnjenimi podplati in niško peto. Idealni za tople poletne dneve. 9337-2203 Gospodu dobro pristojajo k novi obleki ti fini čevlji iz belega ali sivega platna. 40891-7063 Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in /j«ponko. 5981-44864 Fina otroška upogibljiva sandala z okraskom in zaponko. Fridu im otrokom za poletje. 6695-0010 Noge si boste najboljše odpočili v teh lahkih čevljih iz finega angleškega platna v kombinaciji bele in rdeče barve. 9337-2626 Gospodom z dobrim okusom najbolj pristojajo k poletni obleki ti čevlji iz belega ali sivega platna kombiniranega z lakom. 34995-5187 Lahki čeveljčki izdelani iz finega rdečega diftina z nizko peto 3985-95154 Dovršeno lepi čeveljčki za po- ■ letje iz finega usnja v modro- |1 beli kombinaciji, z usnjenim V podplatom in peto. JADRAN Praktične in močne nogavice gospodom za poletje. Ne rabijo podvez, ker imajo zgoraj vpleteno gumo, ki jih Moški lahki nizki čevlji, na rom, izdelani iz finega usnja, okrašeni z luknjicami, in usnjenim podplatom. HAVAJKA Ženske nogavičke iz finega »Mako« bombaža, v raznih okusnih barvata Rjave lise, ki so nastale pri likanju s prevročim likalnikom, odstranimo ali svaj omilimo tako, da jih namočimo z močno borakso-vo raztopino, potem pa dotična mesta še enkrat polikamo. Rokavice opereš najlepše, če jih oblečeš in nato na roki pereš. | Bel marmor očistimo z zmesjo magnezije in bencina. Namesto bencina lahko vzamemo tudi špirit. Plesnobo na stenah kleti moramo odstraniti, ker se nam v taki kleti nobeno živilo ne drži. Plesni odstranimo tako, da izpraznimo klet, vse špranje v vratih in oknih pa dobro zade- | lamo, da ne pride svež zrak v klet. Nato po- ! lijemo skledo soli s steklenico žveplene kisli- , ne in hitro zapustimo klet. Klorovi plini, ki se razvijajo, umorijo vsako živalsko in razstlinsko življenje. Klet pustimo zaprto 24 ur, nato pa ( postrgamo plesnobo s sten. Lesenih čebrov in škafov ne postavljaj nikoli neposreno na 'tla pralnice ali kleti ,ampak jim podloži dve opeki, da se ti dno posode ne začne kvartii. Glinasta posoda je za kuhanje mnogo boljša kakor emajlirana. Jed1, ki jo kuhamo v glinasti posodi, ne zgubi nikoli svojega dobrega okusa. Zlasiti za kuhanie sadja, kompotov, sočivja in kislega zelja je glinasta posodo ne-prekosljiva. Ima pa to slabo stran, da rada poči. Temu pa odpomore posebno kovinasto dno ,ki se dobi za kupiti. Češnjeva pogača. Mešaj 10 dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja in 3 rumenjake tako dolgo, da se speni, nato dodaj 40 dkg ostre moke in ščepec soli. S potrebnim mlekom ali moko vtepi vse skupaj v testo, ki mora biti še bolj gosto kakor testo za praženec (šmaren). Testo dobro vte-paj, da je gladko, nato pa vmešaj pol zavitka pecivnega praška. (Pecivni prašek se sme primešati vedno šele tik preden damo pecivo v peč.) Končno primešaj narahlo še 3 beljake, ki si jih vtepla s 5 dkg sladkorja v trd sneg. Testo vlij na namazan pekač, povrhu pa naloži prav na gosto drugo poleg druge lepe črne češnje, ki si jim prej odstranila koščice. (Češenj vzamemo 1—2 litra.) Nato damo pogačo v pečico, ki mora biti dobro razgreta, da lahko pecivni prašek pogačo lepo vzdigne Pečemo približno uro. 1 LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ | v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta '1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. §§ Zavaruj« sa pograbnlno zdrave g osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do g največ din 10.000'— In S aa doto mladoletne od 1. do 16. do = največ din 25000'— plačljiva ob dovr- = šenem 21. letu. as | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO g IN BREZOBVEZNO POJASNILA 24 rudarjev je izgubilo življenje pri neki rudtoiški nesreči v Južni Afriki. Veliki boji so se odigrali na mongolsko-mandžurski meji. Boja se je udeležilo 300 ruskih letal. Napad japonsko-manidžurskih čet je bil z velikimi zgubami za nje zavrnjen na mandžurskih tleh. Angleška v?ada je naročila svojemu odposlancu v Moskvi, da sprejme v»e pogoje Sovjetske Rusije, ako so količkaj združljivi z angleškim stališčem. Angleški parlament bo jutri sklepal o obrambni pogodbi s Sovjetsko Rusijo. Banovinski svet v Ljubljani se je sestal in razpravlja o viničarski redbi. Številke o zaposlitvi In zasluiku Stanje zavarovancev OUZD V aprilu 1939 je bilo pri OUZD v Ljubljani 98.775 zavarovancev. Konjunk-turni prirastek je znašal 2628 zavarovancev. Napredovale so gradnje železnic, cest in vodnih naprav (več 1122), tekstilna industrija (več 910), predelovanje lesa in rezbarstvo (več 717), gradnje nad zemljo (več 643) itd. V maju 1939 je bilo pri OUZD v Ljubljani 103.760 zavarovancev; od teh moških 66.833, ženskih 36.927. Bolnikov je bilo 2668, od teh moških 1520, ženskih 1148. Povprečna dnevna mezda je znašala din 25.86, to je din 1.15 več kakor lani v istem mesecu. Celokupna dnevna mezda je znašala din 2,682.834.50, za din 201.901.20 več kakor lani v istem mesecu. Zdravstveno stanje zavarovancev 1® bilo letos v maju ugodneje kakor lani« ker je bilo 158 bolnikov manj. _ S« komrorti) Iti*)* in mr e )ml t Adolf Jel im v 'Maribor*. — Tl*km: Limiti* ilekama. d. d. * Maribor*, predeimriieli Viktor ftrien v Maribor*.