PoHn) urad M!1 Cetovee — Vertagspostamt Mtt Ktagenfur! tthaja v Cetovcu — Ersehetnungsor! Ktagentur! Posameini izvod l.!0 čii., mesečna naročnina 5 iiiingov P.b.b. Letnik XXtX. Ceiovec, petek, 3t. maj 1974 Štev. M (1661) PREDSEDN!« T!TO NA X. KONGRESU ZKJ: Manjšinam vse pravice ki jim gredo na podlagi listine OZN in državnih pogodb „Jugo:iavija je v$e)ej ptipisovaia vetik pomen prijateij:kemu :o-detovanju in dobrim odno$om z v$emi $o$ednimi državami na načeiih enakopravnosti, suverenosti, ozemeijske nedotakijivosti in nevmeSava-nja v notranje zadeve. Takšno sodeiovanje je biio obojestransko. Prepričani smo, da je v skupnem interesu vseh držav in narodov tega območja, da na podiagi navedenih načet staino prispevajo k takšnemu razvoju. Zeto pomembna vtoga pri tem pripada tudi narodnim manjšinam. Seveda pod pogojem, da so spoštovane njihove pravice, da negujejo in razvijajo svojo narodno identiteto, jezik, kuituro in običaje. To, da )!h je zgodovinski razvoj odtrgat od njihove cetote, nikdar ne bi smeio voditi k zanikanju njihove narodne in etnične pripadnosti, njihovega jezika in kuiture, ztasti pa jih ne bi smet asimitirati narod, v čigar državni ceioti so sedaj." Te jasne in nedvoumne besede je povedal jugoslovanski predsednik Tito v svojem uvodnem referatu na X. kongresu, ki je ta teden zasedal v Beogradu in katerega sklepi bodo merodajno oblikovali nadaljnji razvoj političnega in družbenega življenja v Jugoslaviji, in še je poudaril: „Vseiej smo izhajati s statišča, da zo narodne manjšine mostovi, ki naj zbtižujejo narode, prispevajo k pri-jatetjstvu in sodeiovanju med državami njihove narodne pripadnosti tn tistimi, ki so zdaj njihova domovina. Vsetej smo izhajati iz priznanja pravice siehernemu narodu do njegove narodne identitete tn do uveijavijanja njegove biti. S tem ko smo zagotavtjaii popoino enakopravnost in svoboden vsestranski razvoj siehernega našega naroda tn narodnosti ter vzajemno bogatenje narodnih kuitur, smo krepiti enotnost naše države in bratstvo naših narodov in s tem prispevati tudi k našemu sodeiovanju s sosednim) državami. Zato ne gre drugače, kakor da se zanimamo za živijenje in po-tožaj tudi deiov jugosiovanskih narodov, ki kot narodne manjšine živijo v sosednjih državah, da si prizadevamo, da jim bodo pripadate vse tiste pravice, ki jim gredo na podtagi ustanovne tisti-ne Združenih narodov in meddržavnih pogodb." Predsednik Tito je ugotovil, da je Jugoslavija kot socialistična in neuvrščena država pri svoji aktivni udeležbi v mednarodnih dogajanjih vztrajala pri načelih, za katera se je odločita že med narodnoosvobodilnim bojem. Zunanja politika Jugoslavije je utemeljena na tistih osnovah, na katerih sloni njen socialistični samoupravni sistem: je enotna, ker izraža interese vseh svojih narodov in narodnosti, vseh svojih delovnih ljudi. .Ne enkrat smo bili izpostavljeni pritiskom, naj se odpovemo politiki, ki jo vodimo, oziroma naj jo spremenimo. Takšnim prizadevanjem smo se vedno lahko uprli, ker smo bili enotni in pripravljeni braniti našo neodvisnost. Tako bo tudi v prihodnje. Naj nikogar ne navdajajo prazni upi, da bi Jugoslavija utegnila postati drugačna. Prav takšno, kakršna je, neodvisna socialistična in neuvrščena Jugoslavija najbolje služi interesom miru in napredka v svetu." V diskusiji je o tej usmeritvi jugoslovanske zunanje politike spregovoril tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, ki je med drugim naglasil: Posebno pozornost posvečamo odnosom s so- Obisk pri Wagnerju Jugoslovanski generalni konzul v Ceiovcu Bojan Lubej je bil ta teden na prvem uradnem obisku pri novem deželnem glavarju Leopoldu Wag-nerju. Ko mu je zaželel uspešno delo, je Bojan Lubej izrazil pričakovanje, da se bo deželni glavar zavzemal za dobre sosedske odnose. Hkrati pa je izrazil tudi željo, da bo Avstrija uresničevala obveznosti iz meddržavnih pogodb. Deželni glavar Wagner se je med pogovorom zavzel za sodelovanje in izmenjavo na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Izrazil pa je tudi pripravljenost za ukrepe v korist slovenske manjšine na podlagi mnenj in priporočil kontaktnega komiteja za manjšinska vprašanja. sednjimi državam!. Ugotovimo lahko, da se ti odnosi v obojestranskem interesu uspešno razvijajo. Izhajajoč iz načela aktivne miroljubne koeksistence se je Jugoslavija zavzemala in se bo še naprej zavzemala za razvoj vsestranskega sodelovanja z vsemi sosednjimi državami. .Ne da bi zmanjševat) težo obstoječih ptobtemov v odnosih z nekaterimi od njih, smo gioboko prepričani, da bi rešitev teh probiemov močno spodbudita sodelovanje v interesu miru, varnosti in razvoja vseh držav in narodov na tem območju, kar ima tudi širši pomen. Jugostavija bo nada-tjevata potitiko enakopravnih odnosov in prijateijskega sodeiova-nja z vsemi sosedi, vendar pa kot večnacionaina in samoupravna so-ciaiistična skupnost ne more deiati in tudi nikoti ne bo naredita kompromisov na račun živijenjskih interesov svojih narodov in narodnosti." Na najvišjem zborovanju jugoslovanskih komunistov, na jubilejnem X. kongresu ZKJ, je sodelovalo 1666 delegatov iz vseh republik in pokrajin. Poteg tega so se kongresa udeležili kot gostje visoki predstavniki zveznih in republiških forumov, predvsem pa ga je počastilo tudi več kot 90 delegacij in predstavnikov partij in delavskih gibanj iz mnogih držav v vseh delih sveta. Potekat je v smislu besed predsednika Tita, ki je dejal, da trna ta kongres izjemno velik pomen. .Pripravili smo ga v času, ko je naš delavski razred v skladu z novo ustavo prevzel v naši družbi vlogo, ki mu v razvoju socializma tudi pripada. Deseti kongres je priložnost, da naredimo bilanco uspehov in pomanjkljivosti v preteklosti, da sprejmemo naloge za pravilno delo v prihodnosti." Prostava ob 500-!etnici kmečkih puntov na Siovenskem V soboto 15. junija bo ob 10. uri dopotdne na ijubijanskem gradu osrednja prosiava 500-LETN!CE KMEČKtH PUNTOV NA SLOVENSKEM v okviru katere bo odkrit monumentaien spomenik vsem kmečkim puntarjem. Te osrednje prosiave vsega stovenskega naroda se bomo ude-iežiii tudi koroški Stovenci. Podrobnosti bomo objaviti v prihodnji števiiki. Stovenci v ttatiji dati novo pobudo za pravno zaščito narodnostnih čustev Slovenski poslanec Albin Škerk, izvoljen na komunistični listi, je v italijanskem parlamentu sprožit novo pobudo, ki bi — če bodo odgovorni dejavniki italijanskega političnega življenja pokazali dovolj razumevanja — lahko zapoinMr š roko vrzel v italijanski zakonodaji ter uzakonila pravno zaščito narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti. Sedanji še iz fašistične dobe izvirajoči kazenski zakon ne predvideva nikakršnih posledic za tistega, ki odkrito žali narodnostna čustva, hujska na narodnostno mrž-njo ali grozi pripadnikom neitati-janskih etničnih skupin. Zato se niti ni čuditi, da so nacionalistični izbruhi proti Slovencem takorekoč na dnevnem redu in da voditelj neo-fošistov lahko javno poziva na iztrebljenje .slovenskega bacila", kakor se je pred nedavnim zgodilo v Trstu. Napredne stranke so že pred 12 leti predložile parlamentu zakonski osnutek, da bi narodnostna čustva pravno zaščitili. Pravna jamstva za pripadnike narodnostnih manjšin je dvakrat zahteval tudi deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Toda razprava je vedno obtičala, ker desničarske stranke niso pokazale dovolj razumevanja. Pri sedanjem torej že petem to-v:stnem poskusu so predlog slovenskega komunističnega poslanca podpisali tudi predstavniki juž-notirolskih Nemcev, podprla pa ga je še skupina poslancev, ki se prištevajo k različnim etničnim skupinam — od francoske v Aosti preko albanske v Kalabriji pa do furlanske v Furlanijii-Julijski krajini. Podpisniki najnovejše pobude ugotavljajo, da pomeni zakonska zaščita posameznikov in narodnostnih oz. jezikovnih manjšin kot celote priznanje njihove enakopravnosti z večinskim narodom. S tem bi po njihovem mnenju uresničili osnovno načelo demokratične ureditve italijanske države. Pot, ki jo bo moral novi zakonski osnutek prehoditi v rimskem parlamentu, je zelo dolga in zamotana, tako da o kakšnem rezultatu zdaj sploh še ni mogoče delati napovedi. ,SEZNAM NOEO^NJH ŽEL/A No je prejšnji teden zvezni ddncler dr. Prnno Nrelsdp dlvdl nd Norošdem, mn je deželm gldvdr Leopold Wdgner Izročil poseben .sezndm boro-šdlh željd", o bdterem je nd tlsdovnl bonjerencl Izjdvll, dd ne gre zd progrd??: Zdhtev, dl dl M uresničljiv v brdtbem čds%, mdrveč zd srednjeročni LoMcepr, dl mord Imeti veljdvo zd prlhod-njd letd. 7d sezndm odsegd v 3Ž točddh že/je, dd dl drždVd porudgd/d uresničiti do/go vrsto načrtov pri :zgrddwjr prometnih zvez, pri zdgoto-vltvl podre osdrde z energijo, pri po^pelefdnjd Izborlsčdnjd ndrdvnlh snrovln, pri pospeševdnjn dmetljstvd, pri Izgrddnjl ndddljnjlh zveznih šol (med temi tndl slovenske gimnazije v Celovcnj, pri izgrddnj; bolnišnic In pri rdznlb drnglb pro-jedtlh. Posebnd že/jd se ndndšd nd doddtnd sredstvd „Zd pospesevdnje obmejne dežele v ndrodnogo-spoddrsbem In drždvnopo/ltlčneTn Interesa". L o pospeševdnje Imenujejo v sezndmn dorošdlh željd „dbt!vno mdnjllnsdo polltldo", nedd dl podrobneje poveddll, Zd hdhšne odllde pospeiievdnjd gre In ddo ndj dl dd deležen tdbegd pospelerjdnjd. Vsehdbor pd doseddnje Izdnšnje nčljo, dd so rdz-ne odllde tddo Imenovdnegd .pospeševdnjd" ndše-gd ozendjd v g/dvnem pospeševdle le ndddljnjo germdnlzdcljo ter prlspefdle d ndčrtnemn spreml- njdnjd etnlčnegd zndčdjd teh drdjev. Dpdmo, dd nlmd tndl seddnjl načrt „dbt!vne manjšlnsde po-lltlde" sdrlvnl ndmen, prlprdvlt! dvojezično ozemlje In njegovo prebivalstvo zd „%ro X" — zd ugotavljanje mdnjslne, dl mord od nenehnem prl-seljevdnjn tnjerodnegd žlvljd nnjno Izpdstl v šdo-do dvtohronegd slovensdegd Ijddstvd. Dd pd se z mislijo nedegd .prešfevdnjd" že precej resno ddvljo, Izddjd tddo Iz Izjdve deželnegd gldvdrjd Wdgnerjd dddor tddl Iz desed ddnclerjd Nrelsdegd. Nd rlsdovnl donjerencl, dl jo je Imel v zvezi s „sezndmom dorošdld željd", se je Wdgner Izrecno Izjdvll Zd dvdlljlclrdno jezldovno stefje (eden Izmed novejših Izrdzov Zd ngordvljdnje mdnjslne — op. Mred.J, In sicer, dddor je dejdl, nd šlrodl osnovi vseh freh zveznih dežel, v ddterlh žive mdnj-šlne, torej std poleg Norošde mišljeni tud! litd-jersdd In Grddlščdnsdd.. Možnost reševdnjd vidi Wdgner edinole v dldlogn ter je predstdvnlde mdnjšlne pozvdl, ndj dl sodelovdll v štndljsdl do-mlsljl, medtem do je nd OVP ndslovll poziv, ndj dl sodelovdld v dontdbtnem domltejn. Sicer pd je mislil, dd je dorošdd SfO svoje stdllšče v mdnj-šlnsdem vprdšdnjd že nedvoumno odrdzložlld.' .Ml smo svojo smer spremenili, redil smo ,med cdlpd', več pd od nds ni mogoče Zdhtevdtl; v prihodnjih mesecih ndšegd stdllščd ne domo še več-brdt pondvljdll." Ndncler Nrelsdp pd je med svojim dlvdnjem nd Norošbem dejdl, dd je s ponovno postdvltvljo dvojezičnih ndplsov mogoče zdčetl šele teddj, do do štndljsdd domlsljd dodončno zddljdčlld svoje delo; poleg tegd SPO v tem vprdšdnjd ni več prl-prdvljend nd sdmostojno ddrepdnje, mdrveč do Isbdld sdnpno rešitev z ostdllmd v pdrldmentd Zdstopdnlmd strdnddmd dll vsdj z eno od teh. Ndm to meri, ni teždo ngotovltl, če pomislimo, dd je edini „Kspeh" doseddnjegd deld štndljsde do-mlslje predlog zd posedno odlldo Ijndsdegd šte-tjd In dd tddo OVP dddor še posedej FPO brezpogojno vztrdjdtd pri dgotdvljdnjn mdnjšlne, češ dd sicer ne more dltl nodenegd reševdnjd mdnj-šlnsdlh vprdšdnj. Mimo tegd je bdncler Nrelsdp vsdj delno dtesnll Wdgnerjev Izgovor, dd spddd mdnjšlnsdd prodle-mdtldd v pristojnost drždve, do je ndgldsll, dd so mdnjšlnsdd polltldd In mdnjšlnsdd vprdšdnjd sicer res zveznd zddevd, todd nldddor ne Izdljnčno zveznd, ddjtl brez Intenzlvnegd sodelovdnjd z deželo, djer živi mdnjšlnd, ni mogoče rešiti nodenegd mdnjšlnsbegd vprdšdnjd. Pd to mendd ni no-vd rnndd že Iz pretedlostl dobro (venddr le v sld-dem pomendj zndnegd plng-pongd med Celovcem In Ddndjem? Stoletnica slovenskega zadružništva Biotehniška fakuiteta Univerze v Ljubijani in Zadružna zveza Siovenije sta prirediti 24. maja simpozij s prostavo stotetnice sto venskega zadružništva (1873—1973). Stav-nosti se je udetežito večje števito vidnejših predstavnikov stovenskega zadružništva ter javnega in potitičnega živtjenja. Zastopani so biii zadružniki s Tržaškega, svojo dete-gacijo pa je postata tudi Zveza stovenskih zadrug v Ceiovcu, ki so jo sestavijati čiani izvršnega odbora — predsednik Ftorjan Lapusch, podpredsednik dr. Mirt Zwitter, odbornik Janez Hud) in podpredsednik nadzornega odbora Janko Schottt. Na simpoziju je bilo prebrano skupaj šest referatov. Prot. dr. France ADAMiČ je podal pregled obdobij v razvoju slovenskega zadružništva. Od predzadružnega obdobja, ko ob propadanju cehov v mestih obrtniki ustanavljajo kreditna društva ter planšarskih in sirarskih korporacij v bovškem in bohinjskem kotu, do prvega obdobja, ki je tesno povezano s taborskim gibanjem in z imenoma dr. Josipa in Mihaela Vošnjaka. Drugo obdobje karakterizira nastop Janeza E. Kreka in delavskih konzumnih društev in zadrug. Tretje obdobje zajema čas od konca prve do konca druge svetovne vojne in za katerega so značilne tri velike krize. Za četrto obdobje razvoja pa so bili postavljeni temelji že na osvobojenem ozemlju in se je novo zadružništvo razvijalo obenem z ostalim slovenskim gospodarskim in družbenim življenjem. Referat prof. Jožeta LEVSTIKA je obravnaval sodobne razvojne tendence v svetovnem zadružništvu in v Jugoslaviji. Zadružništvo na Tržaškem do nastopa fašizma je prikaza! Franc JURIŠEVIČ. V svojem re-ferafu je obdela) razvoj posameznih zadrug v okoliških krajih Trsta, ustanovitev Pusf - jn/sj/onar? ..stro^ovM;^" z% MdcZotM/istiČHe izlive v ce/ovš&i Vo/&szeifKMg — da je njegovo iwe v soroJsfVK z oznako tistega dne- va v /eta, /d ga po vsem sveta omajajo &ot prazni norcev, je seveda Je Ma^/jnčje — je se/ ?ned misijonarje. Sicer ne /?o spreobrača/ nevernikov, pač pa si je zada/ bva/ežno na/ogo, da široko jagos/ovansko javnost, posebno tam na jaga države, primerno poači o avstrijskem sta/išča v manjšinskem vprašanja. Se razame, da po nače/a, „da izver/ba č/ena 7 brez agotav-/janja manjšine ni možna*'. Tema misijonarja najnovejšega kova bi sve-tova/i, da bi raje za svoje bra/ce in somiš/je-nike priredi/ „r/abovne vaje", kjer bi jim /ab-ko povet/a/, da je državna pogor/ba z vsemi njenimi do/oči/i mednarodna obveznost, ki jo je Avstrija do/žna vestno in dos/edno izpo/niti, ne Va še/e prirejati razne r/vom/jive račanske špeka/acije, ki bi najno spravi/e v dvom verodostojnost Avstrije in njeno priprav/jenost, c/a ravna kot pravna c/ržava. /n še eno.* Drži, c/a tac/i v /agos/aviji pri /jac/skib štetjih agotav/jajo narodno pripadnost. Toda očitna in zavestna /až je trditev, da te agotovitve s/ažijo kot pod/aga za reševanje manjšinskih vprašanj, Kajti v /agos/aviji je zagotov/jena enakopravnost vseh narodov in narodnosti brez ozira na njihovo števi/čno moč. skupne konzumne zadruge delavcev slovenske, italijanske in nemške narodnosti ter njihovo uničenje za časa fašizma. Velik odmev med udeleženci je našlo predavanje dr. Mirta ZWITTRA o razvoju in perspektivah slovenskega zodružništva na Koroškem. Referent je najprej opozoril, da so koroški Slovenci že pred dvemi leti praznovali stoletnico ustanovitve prve kmečke zadruge v St. Jakobu v Rožu. Poslušalce je seznanil z novimi spremembami zadružnega zakona in še posebej z razvojem slovenskega zadružništva na Koroškem po drugi svetovni vojni, hkrati pa nakazal perspektive v bodočnosti. S problematiko zadružnega prava se je ukvarjal dr. Emil ČEFERIN. Temeljit referat predsednika Zadružne zveze Slovenije je veljal sedanjemu stanju in bodočim nalogam slovenskega zadružništva. Referent je iz izkušenj, ki jih je nabralo novo povojno zadružništvo, analiziral njegove sedanje naloge in nakazal široke možnosti razvoja, ki jih odpira nova ustava. Hkrati je bila odprta informativna, a zelo bogata razstava publikacij, statističnih podatkov in arhivskih virov o problematiki slovenskega zadružništva. Razstava je skušala pokazati njegov zelo pomemben delež v slovenski kulturi in prosveti. Verjetno še dolgo časa ne bo mogoče izdati cele množice knjig in knjižic, študij, razprav, časopisov in člankov o tej zvrsti gospodarske zgodovine. Zato pomeni tak izrez bogato pomoč za pričetek sistematičnega nabiranja in raziskovanja gradiva. jec Veličasten dan mladosti ob rojstnem dnevu predsednika SFRJ Tita Vsa Jugosfavija, detovni tjudje in še posebno miadina, je minuto soboto obhajata dan miadosti in z njim pfaznovaia tudi 82. rojstni dan predsednika Tita. V neštetih prireditvah, prosiavah in deiovnih zmagah se je zrcaiiia ijubezen, ki jo gojijo narodi in narodnosti Jugosiavije do svojega iegendarnega voditeija. Osrednja prireditev je bita v Beogradu, kjer je v navzočnosti najvišjih voditeijev družbenopotitičnega živijenja, dipiomatskih predstavnikov, visokih inozemskih gostov ter okrog 50.000 Beograjčanov kakih 7500 otrok, miadincev in vojakov iz vseh jugo-siovanskih repubiik izvajaio spored, ki je simboiizirai kontinuiteto revoiucije, napore za graditev novih družbenih odnosov, enotnost deiavskega razreda, optimizem samouprav-ijavcev, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugosiavije, vizijo bodočnosti brez vojne ter za zakijuček še zmagosiavno borbo partizanskih enot proti hitierjevcem pri napadu na Drvar, ko so prav za rojstni dan maršaia Tita 25. maja 1944 z drznim napadom na giavni štab nameravati razbiti vodstvo jugosiovanske narodnoosvobodiine vojske. Za svoje najožje sodetavce je priredi) predsednik Tito v svojem domu zasebno ko-siio. Ob te) pritožnosti je čian predsedstva SFRJ Petar Stamboiič v svoji zdravici orisa) živtjenjsko pot revotucionorja in državnika Tita ter poudari) njegove zasiuge za to, da uživa Jugosiavija danes ugied v širokem svetu. Predsednik Tito pa je v svojem nagovoru poudari), da ima to ieto večstranski pomen za Jugosiavijo. .Predvsem tahko z optimizmom giedamo na nadaijnji razvoj naše države. Uspeio nam je ovreči vse tisto, kar so nam prerokovati in ktjub raznim poskusom od zunaj, z raznih strani, utrditt enotnost naših narodov kot nikoii dosiej, spremeniti državo, ki je bi)a nekoč majhna in zaostata, v cvetočo dežeio. Jugosiavija je geografsko majhna, je pa veiika po svojem duhu, po svojih narodih, po enotnosti vseh naših narodov in narodnosti." Moč Jugosiavije je — kakor je deja) predsednik Tito — nastajata teta in )eta pod najtežjimi okoiiščinami, na prepihu, kjer so se spoprijema)) s takšnimi probiemi )n s takšnimi napadi z raznih strani, da je biio težko verjet), da tahko vse to premostijo. Toda vse to so premostiti, predvsem zato, ker so biti enotni. .Misiim, da bomo zdaj, čeprav nas čakajo števiine naioge, te naioge iaže reševati, saj imamo ob sebi enotno tjudstvo, ob sebi imamo vse naše narode in narodnosti. Zdaj vse jugosiovanske občane od Djevdjeiije do Maribora in Trsta prežema edina miset: da je Jugosiavija takšna kakršna je, največje jamstvo, da se vsi naši narod) tahko v miru razvijajo in hitreje izbotjšujejo svojo živtjenjsko raven. Z eno besedo, vsi danes gradijo novo Jugoslavijo, v kateri vsi narodi niso samo enakopravni, ampak so tahko tudi v vsakem drugem po-gtedu zares srečni." Predsedniku Titu so za rojstnt dan postati čestitke in najboijše žeije tudi števitni vodiini državniki iz vseh deiov sveta. Hvbtjansho „De!o" je minuto soboto objavtio zapisek o posebnem pogovoru, ki ga je ime! Bogdan Pogačnik na Brdu pri Kranju z jugos!ovansk!m predsednikom Titom. !z toga pogovora ob-javijamo nastednji odtomek. Iz preteklosti, iz časa. zmagovitega konca osvobodilne vojne, sem posegel do najnovejšega perečega vprašanja naših meja: .Tovariš predsednik, vsi Jugoslovani, reči pa moram, Slovenci še posebej, smo vam hvaležni za veliki boj, ki ste ga bili za naše zakonite meje in pravice naših manjšin. Ali bi hoteli v jeku ponovnih aktualnih manevrov v Italiji in Avstriji kaj povedati o vaših osebnih razgovorih z voditelji zahodnih in vzhodnih zaveznikov v zvezi z vprašanji, ki so bila obravnavana ob koncu vojne?" In predsednik Tito je izpovedal dragocen dokument: .Vidite, leta 1944 sem obiskal fronto v Italiji, pri feldmaršalu Alexandru. Povabil me je. Povabil me je tudi Wilson, ki je bil tam komandant. Pri Alexandru pa sem bil na fronti pri Firencah. Takrat sem se v Italiji sestal s Churchillom. Pripravljala se je invazija na južno Francijo in tam se je zbirala velikanska množica ladij za desant. Tudi Churchill je priletel z letalom iz Anglije. Z njim sem se sešel takoj naslednji dan. Izčrpno sva se pogovarjala o vprašanju usode Istre in Slovenskega primorja, Trsta itd. Moram reči, da je bil Churchill v tem pogledu precej prožen. Ni hotel veliko diplomatizirati, ampak je odkrito rekel: ,Istro boste dobili vi, Trsta pa ne boste dobili. Dobili boste območje tja do blizu Trsta, toda Trsta vam ne moremo dati, ker je Italija vstopila v vojno na naši strani in moramo Italiji kaj dati.' Beseda je bila tudi o Pulju. Rekel je: ,Pu!j bi nam bil potreben za ofenzivo proti Avstriji, ker je to luka, ki bi nam bila potrebna, dokler Trst ne bo osvobojen.' Strinjal sem se s tem, da zavezniška vojska lahko uporablja letališče v Pulju in cesto od Pulja do Trsta. O tem sva se takrat lepo pogovarjala in se dogovorila. Sam sem si mislil, da bomo pozneje to reč morda popravili, da bomo ver- jetno lahko hitreje prišli v Trst, ko pa ga bomo osvobodili, potem bo to vprašanje rešeno tako, kakor je treba. In tako sem tudi ravnal. Četrti armadi sem zato dal povelje, naj gre v forsiranem maršu proti Trstu, naj ne gleda na Reko, ampak naj gre mimo nje, naj tam pusti del manjših sil in naj prodre v Trst. Tako je bil že 1. maja Trst v naših rokah. Naša vojska je prišla do Soče in na Soči se je sestala z novozelandskimi četami, z vojaki feldmaršala Alexandra. Tako smo nekaj časa ostali v Trstu, potem pa se je naša vojska morala umakniti. O tem je bilo veliko diskutiranja, veliko nate-ovanja na diplomatskem polju, ajti Angleži in Američani so zelo podpirali Italijane, da dobe Trst. Potem je bilo dogovorjeno, da v Trstu ne bosta ne naša ne italijanska vojska, marveč da bodo tam zavezniki. Našo vojsko smo umaknili iz Trsta približno do tja, kjer gre danes meja. Pozneje je to postalo, kot veste, zelo hud problem. Z Italijani smo se skoraj spopadli, ko so leta 1953 hoteli priti v Trst. Takrat sem odločno odklonil — morda se spominjate cele vrste mojih govorov — da bi Italijani lahko prišli v Trst, ker to še ni bilo italijansko ozemlje. Tedaj smo bili prisiljeni, da tam skoncentriramo čete. Takrat sem rekel: ,Če pride v Trst en sam italijanski vojak, bomo vkorakali tudi mi!' Tržaško vprašanje namreč še ni bilo rešeno, in dokler to ne bo rešeno, italijanska vojska nima kaj iskati. Taka je bila ta reč s Trstom." .AH ste se morda ob kaki priložnosti pogovarjali s Stalinom v zvezi s Koroško v Avstriji?" .Od Stalina sem zahteval, da tudi naše čete pridejo v Avstrijo, in sicer v vzhodni del. Tako je tudi bilo. Naše čete so prišle v Avstrijo, v majhen del, da bi skupaj z zavezniškimi četami sodelovale v začasni okupaciji avstrijskega ozemlja. No, prav kmalu zatem je Stalin zahteval od mene, da takoj umaknemo čete, ker se je tako dogovoril z zavezniki. In razumljivo je, da smo morali naše čete umakniti iz Avstrije." Sta!in je zahteva! umik jugostovanskih čet iz Avstrije OStROKKDSVKU DUNAJ. — Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je v torek odpotoval na petdnevni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer so na sporedu razgovori z vodilnimi predstavniki političnega in gospodarskega življenja. Predvsem gospodarska vprašanja so v o-spredju, kakor je pred odhodom izjavil kancler Kreisky, ki je menil, da je to prvi obisk avstrijskega kanclerja v Moskvi, ko ne bo treba govoriti o državni pogodbi in z njo povezanih odplačilih. Mimo tega pa gre tudi za izmenjavo mnenj glede raznih mednarodnih problemov, zlasti glede popuščanja napetosti ter glede varnosti v Evropi. LJUBLJANA. — Komisija izvršnega sveta SR Slovenije za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti je pod predsedstvom Rudija Čačinoviča razpravljala o pripravah za jugoslovansko-avstrijske razgovore o zgraditvi cestnega predora pod Karavankami. Poleg tega je bilo podano poročilo o pripravah na seminar OZN o manjšinah, ki bo na Ohridu od 25. junija do 8. julija letos s široko mednarodno udeležbo. Poudarili so, da ima SR Slovenija poseben interes za obravnavo te problematike. Enega od osnovnih delovnih gradiv je pripravila skupina znanstvenih sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, pri delu tega pomembnega mednarodnega foruma pa bodo sodelovali tudi predstavniki političnega in znanstvenega življenja Slovenije. WASH!NGTON. — Ameriški podpredsednik Gerald Ford je izjavil, da je predsednik Nixon s tem, da sodnemu odboru predstavniškega doma ni hotel predložiti dokaznega gradiva v aferi Watergate, morda napravil potezo, ki bo sprožila uvedbo sodnega postopka proti njemu. Sploh se množi število uglednih ameriških osebnosti, ki Nixonu že kar precej odkrito očitajo, da igra v zadevi Watergate ..nepošteno vlogo", ki da mu zelo lahko „zlomi vrat". TRST. — Zadnjo nedeljo je minilo točno deset let, odkar so v Trstu svečano umestili prvi svet dežele Furlanije-Julijske krajine. Takrat je prvi predsednik Rinaldini v svojem nastopnem govoru dejal, da je treba spoštovati vse prebivalce dežele, „tudi državljane drugega jezika". Medtem so se razmere spremenile v toliko, da danes že naravnost govorijo o Slovencih in ne le o ..skupnosti s posebnimi interesi". Kljub temu pa ob desetletnici avtonomne dežele ugotavljajo, da še vedno niso rešena nekatera osnovna vprašanja Slovencev, med drugim tudi pravica uporabe slovenskega jezika nasploh in še posebej uporaba slovenščine v deželnem svetu. Tako se po desetih letih še vedno otepajo z vprašanjem, ki spada pravzaprav med osnovne človečanske pravice — uporaba materinega jezika. PARtZ. — Na volitvah dne 19. maja izvoljeni novi predsednik francoske republike Valery Giscard d.Estaing je v ponedeljek uradno prevzel svoje posle. Ob tej priložnosti je dejal, da se začenja v Franciji .nova doba". Začetek te .nove dobe" je demonstriral tudi s tem, da je zadnji del poti do palače predsednika republike v nasprotju s togimi predpisi protokola prehodit peš. Za predsednika nove francoske vlade je d.Estaing imenoval dosedanjega notranjega ministra Jacquesa Chiraca, ki bo 4. ali 5. junija podal vladno izjavo v parlamentu. PETROVO SELO. — Zadnjo nedeljo je okrog 6000 Slovencev, ki žive na Madžarskem, praznovalo 6. narodnostni dan, ki pomeni tradicionalno in čedalje pomembnejšo manifestacijo tamkaj živečih Slovencev, Hrvatov in Nemcev. Letos je bilo to srečanje v Petrovem selu, kjer živi hrvaška manjšina. Spored prireditve je obsegal vrsto kulturnih, folklornih in športnih nastopov, predstavniki oblasti pa so v svojih govorih poudarili tvorni delež, ki ga imajo narodnosti na Madžarskem pri poglabljanju stikov z Jugoslavijo. NEW YORK. — Po rezultatih najnovejše ankete, ki jo je razpisala ameriška revija .Time", je le še 38 odstotkov Američanov za to, da ostane predsednik Nixon še naprej v Beli hiši. Po anketi iz lanskega leta je bilo za Nixona še 60 odstotkov Američanov. MOSKVA. — V Sovjetski zvezi so začeli graditi novo železniško progo, ki bo povezovala vzhodno Sibirijo in Daljni vzhod Sovjetske zveze. Nova proga bo dolga več kot 3000 kilometrov. Gradijo jo severno od Bajkalskega jezera ter bo povezovala mesto Ust-Kut v bližini Bratska z mestom Komsomolsk ob Amurju, ki je nekaj sto kilometrov severno od Habarovska. Z baj-kalsko-amursko železnico bodo po najkrajši poti in na najbolj ekonomičen način povezali ogromna nahajališča surovin in redkih kovin v vzhodni Sibiriji s pristanišči Daljnega vzhoda. Demokracija za večinski narod možna samo če je zagotovijen enakopraven razvoj tndi manjšini „V vseh 2$ letih obstoja je radio Koper pomemben dejavnik naše socialistične družbe, ime! je in ima pomembno viogo v Sirjenju resnice; postal je pomemben gtas Jugoslavije v svetu prav zato, ker je njegova resnica enaka za dom in za tujino, izobiikovaia se je radijska postaja nove kvaiitete, resnično sociaiistična radijska postaja, ki ni nikoii pristaia na kratkotrajne in cenene propagandistične učinke. Tako je iahko v poini meri izpoinjevaia tudi svojo viogo posebne radijske postaje za naše driavijane itaiijanske narodnosti. Je otipijiv primer, da naša družba daje enake pravice večinskemu narodu in narodnostim, prepričana, da je svoboda in demokracija za večinske narode možna samo, če je zagotovijen enakopraven razvoj tudi manjšini oziroma ostaiim narodnostim." Teden srečanja BO OD 23. DO 29. JUNtJA V CELOVCU Mesto Ceiovec in ceiovški radio tudi ietos pripravijata .Teden srečanja". Ta zdaj že tradicionaina mednarodna prireditev bo — kakor v prejšnjih ietih — spet obsegata srečanja na treh področjih: na giasbenem, na iiterarnem in na foikiornem. Simpozij skiadateijev bo prirejen pod gesiom .Avtor in kritika" ter bo obsegat tri predavanja z diskusijo. V tem okviru bo v ponedeijek 24. junija gostovat v Ceiovcu orkester Siovenske tiiharmonije iz Ljubijane, ki bo pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica priredi) koncert v Domu giasbe; kot soiist bo sodeiovai mednarodno znani vioiinist igor Ozim. Prav tako pod gesiom .Avtor in kritika" bo potekai simpozij književnikov, medtem ko bo foikiorni simpozij skušat najti odgovor na vprašanje .Aii potrebujemo običaje!". Teden srečanja se bo po stari navadi končai s toikiornim festivaiom v soboto 29. junija v Domu giasbe, kjer bodo sodeio-vaie skupine iz Avstrije, Češkosiovaške, Nemčije, Švice, itaiije, Jugosiavije in Madžarske. Ugotavijanje manjšine bi bito nov pritisk na Siovence Toko je poudari) podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič prejšnji teden na slav-nostni akademiji v počastitev 25-letnice ustanovitve radia Koper. Koprsko radijsko postajo je 25. maja 1949 ustanovila takratna vojaška uprava Jugoslovanske ljudske armade za cono B. Od ustanovitve do leta 1955 je radio Koper oddajat svoj program v slovenščini, itolijanščini in hrvaščini. V tem razdobju je veiiko prispeva) s svojim sporedom pri utrjevanju ijudske oblasti ter gospodarskega in vsestranskega razvoja tega področja. Novo razdobje v zgodovini radia Koper se je začeto po letu 1954, ko se je nekdanja cona B združila z Jugosiavijo. Takrat se je radio Koper priključi) RTV Ljubijana in tudi sprejei nove programske koncepte. Postaja je dobila dvojezično (italijansko in siovensko) obeležje, ki ga ima še danes. Težišče je na ita-iijanskem programu ter služi italijanski narodnostni skupnosti v Ju-gosiaviji kot pomembno sredstvo informiranja v materinem jeziku. Spored radia Koper je priljubljen med posiušalci na obeh straneh meje, ,in sicer prav zaradi svojega dvojezičnega koncepta, zaradi svoje vneme prispevati k sodelovanju in bratstvu med narodi in narodnostmi no tem področju, zaradi svoje skrbi za slovensko narodnostno skupnost v italiji, za popularizacijo miru in sodelovanja na meji, zaradi odločnega boja proti iredenti, ki skuša rušiti ta koncept, zaradi pojasnjevanja izhodišč politike miro-ijubne koeksistence ter prikazovanja socialistične samoupravne prakse. Zdaj ima radio Koper vsak dan več kot 19 ur programa, od tega 13 ur v itaiijanščini, nekaj nad 3 ure v slovenščini, okrog 3 ure pa prenaša oddaje radia Ljubljana. Letno oddaja radio Koper 4.700 ur pro- H+.*+****.*++*+++******++*.+ * < grama v italijanščini in okrog 1.300 ur v slovenščini, okrog 1.100 ur pa prenaša spored ljubljanskega radia. Od leta 1971 naprej pa nudi radio Koper tamkajšnji italijanski narodnostni skupnosti še nadaljnje pomembno sredstvo informiranja— barvno televizijo, katere oddaje obsegajo trenutno 2 uri in poi dnevno. Tako kot radio je tudi barvna teievizija zelo priljubljena tudi v sosedni Italiji, kjer gleda programe koprskega radia — kakor je pokazala anketa — okrog 1,4 miiijo-na stalnih in okrog 5 milijonov potencialnih giedalcev. Zato je na slavnostni akademiji podpredsednik slovenske vlade povsem upravičeno naglasil, da so se v zadnjih dveh desetletjih na ju-goslovansko-italijanski meji zgradile številne institucionalizirane in druge oblike raznovrstnega sodelovanja, kar vse je bilo zgrajeno na skupnem in vzajemnem interesu. To dokazuje tudi dejstvo, je dejai Rudi Čačinovič, da tisti, ki doma v italiji podžigajo k nacionalni nestrpnosti, šovinizmu in oživljajo stare reakcionarne in fašistične parole, tudi na drugi strani meje ne najdejo nobene širše osnove. .Dosedanji razvoj ob meji je tudi zgovoren dokaz naše pripravljenosti za sodelovanje s sosedi," je poudarit podpredsednik Čačinovič. .Odgovorni državniki na drugi strani meje pa morajo končno že enkrat jasno opredeliti svoj odnos do Jugoslavije lin povedati, katera je tista meja, za katero govore, da jo spoštujejo. Nemogoče je v dobri veri sprejemati izraze o prijateij-stvu, pripravljenosti za sodelovanje, če se hkrati izražajo ozemeijske pretenzije in se ne sprejemajo učinkoviti ukrepi proti grobim napadom na Jugoslavijo in žalitvam slovenske manjšine v Italiji." Ob Zablatniškem jezeru je mladinska organizacija .Kinderiand-Junge Garde" odprla svojo počitniško vas, kjer bodo v poletnih mesecih preživljali svoje počitnice otroci iz raznih dežei in v duhu sporazumevanja med narodi na- vezovali prijateljske stike. Na otvoritveni slavnosti je govorit predsednik avstrijske KP Franz Muhri, ki je med drugim zavzei stališče tudi k manjšinskemu vprašanju. Poudaril je, da predstavijo važno merilo demokracije enakopravnost narodnih manjšin in to načelo mora v polni meri veljati tudi za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Dejai je, da KPA odkianja vsakršno obiiko načrtovanega ugotavijanja manjšine, ker bi to pomenilo nov primer pritiska na slovensko manjšino ter nadaij-nje popuščanje reakcionarnim, nemškonacionalističnim in protidemokratičnim silam. Po izjavi Muhri-ja KPA v celoti podpira upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti po izpolnitvi določi) državne pogodbe in po zagotovitvi popolne enakopravnosti. Kajti to je v interesu demokracije in predstavlja važen pogoj za trdne, dobrososedske odnose z Jugoslavijo. V ostalem je predsednik Muhri govoril o reformi šolstva in vzgoje ter naglasi), da se KPA kot delavska stranka zavzema za demokratično reformo ter za uvedbo enotne obvezne šole do 15. leto starosti. Pri tem pa ne gre )e za reformo organizacijske strukture, marveč za demokratizacijo in humanizacijo vzgojne vsebine. Poleg tega je zahtevai povečano gradnjo otroških vrtcev, katerih obisk bi moral biti prav tako brezpiačen kot je obisk šole. Slovenska, knjižnica v Trstu opravlja pomembno kulturno in znanstveno delo Podobno kot Slovenci na Koroškem, so tudi tržaški Slovenci zapostavljeni že stoletja — ne samo gospodarsko, socialno in politično, marveč tudi kulturno. Njihovo prizadevanje za enakopravnost zato obsega najrazličnejša področja ter je med drugim — kot enega izmed najbolj razveseljivih sadov — rodilo tudi Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki zdaj že desetletja opravlja uspešno kulturno in znanstveno delo. Pred nedavnim nam je Narodna in študijska knjižnica v Trstu poslala svoj .Letopis" za leto 1971. V njem je objavljeno poročilo o delovanju knjižnice v omenjenem letu. Razvidno je, da je knjižnica do vključno leta 1971 zbrala že dokaj bogat knjižni zaklad, ki je obsegal 46.700 zvezkov. Samo v desetletju 1961-1970 je knjižnica povečala svojo knjižno zalogo za skupno 15.626 zvezkov ali za 52 odstotkov. Kako pomembno vlogo igra v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ta ustanova, pove podatek, da so v desetletju 1961-1970 našteli v knjižnici 39.388 obiskovalcev, ki so si izposodili v čitalnici 55.090 del in na dom še nadaljnjih 17.755 de), torej skupno 72.845 del. Samo za leto 1971 pa je .obračun" naslednji: knjižnico je obiskalo 4237 bralcev, ki so si izposodili v čitalnici 6568 ter na dom 2897, skupno torej 8465 knjig, kar je znašalo 20 odstotkov knjižne zaloge, v primerjavi z letom poprej pa porast za 367 enot ali za 9 odstotkov. Pobudo za ustanovitev knjižnice je dal že leta 1946 študijski odsek Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora in po skoraj enoletnem snovanju je bilo 15. julija 1947 ustanovljeno društvo Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki od takrat tudi vzdržuje knjižnico z istim imenom. Ko je knjižnica nastajala, je v dokaj neugodnih razmerah dobila dve težki nalogi: kot narodna knjižnica naj bi sistematično zbirala ves slovenski tisk s Tržaškega ozemlja in Italije; kot študijska knjižnica naj bi tržaškim Slovencem nudila vse knjižne sadove slovenskega umetniškega in znanstvenega snovanja in jim omogočala znanstveno delo v materinem jeziku. Obe nalogi opravlja dokaj uspešno, čeprav se mora boriti z velikimi težavami, ki — spet podobno kot na Koroškem — izvirajo predvsem iz tega, da so Slovenci še danes zapostavljeni (tozadevno Letopis navaja, da vse do leta 1966 za knjižnico ni bilo na razpolago javnih finančnih sredstev). Poleg že omenjenega dela pri izposojanju knjig se knjižnica trudi tudi z zbiranjem in objavljanjem znanstvenega gradiva, in s prirejanjem razstav. Med njene izdaje spada več letnikov Tržaške bibliografije in Bibliografije slovenskega tiska v Italiji. Pa tudi njeni Letopisi so hkrati znanstvene publikacije; tako je za Letopis 1971 pripravil Pavle Merku obsežno razpravo o narečnih pridigah Petra Podreka, narodnega buditelja, pesnika in pisatelja iz Šempetra ob Nadiži (Špeter Slove-nov) — zanimiv prispevek v zakladnico slovenske kulture v Benečiji. TONE SVETINA 230 TRETJA KNJiGA .Osebno sem prepričan, da nimaš čisfe vesfi. Napravita si nam mnogo škode, igrata si dvojno viogo in nekaterih reči se niti ne zavedaš. Dai sem ti priložnost: lahko bi biia opravita z majorjem Wolfom. Če bi se bilo to zgodilo, verjetno nihče ne bi brska) po tvoji preteklosti." .Kako naj bi ga jaz, ko ga vsi skupaj že štiri ieta ne zmorete) Saj vendar ni nori Je pa ja slufii, kje mu lahko nastavite past..." Obupano ga je pogiedala in dejala: .Imam še drug raziog, da te prosim, da me izpustiš. Tudi vi mučite ijudi, jaz po ne prenesem fizičnih bolečin. Priznala bom vse, česar me boste obdoižiii.. .* ,To si gotovo zvedeia od majorja Wol(a?t" ,Ne le od njega . .. Govore celo vaši. Taki, ki ste jih izpustili, celo poveljniki, ki so bili osumljeni, da delajo za gestapo." .To je laž in sovražna propaganda. Pri nas je mučenje prepovedano. Ne boj set" Ležala je v bunkerju in razmišljata, kako naivna je bila, da se je spustila v nevarno igro dvojnega agenta. Prepričata se je, da je Biisk govorit resnico. Niso je tepii. Zasiiševaii pa so jo kar naprej, da so ji bili možgani mehki kot ožeta cunja. Trdovratno je trdita, da ni ničesar kriva. Karkoti je delata z Nemci, da je deiaia po nalogu organizacije. Po nalogu da je tudi spaia z majorjem Woifom. Leta, ko se je parila z njim, so jo dovolj zbistrita, da jim je zameglita preiskavo. Njene izpovedi so se nanašale na mnoge mrtve. Bremenila je tudi mnogo živih in odgovornih, ko je trdila, da je o Nemcih poročata stvari, ki jih niso izrabili. Nehote je zbujala sum, da so ta poročila nekje ostala in da je za vso to rečjo nekdo, ki bi se je rad znebil. Sicer je res dajala važne vojaške podatke, ki niso prišli tja, kamor bi biii morali. Toda kdo bi sedaj ugotovi), zakaj niso prišli? Vendar je bil to vzrok, da se je zasliševanje zavlačevalo. Da ni bilo prič, je bil poskrbel major Wolt. Vsi, ki bi jo bili iahko resno obremeniti, so biii pod zemijo. Nihče ni mogel neposredno izpričati, da je povzročita kakšno usmrtitev ali aretacijo. Zagovarjala se je dobro. Zakaj ji očitajo, da se je sestajala z majorjem Wolfom in mu zaupala? Saj so se shajati z njim tudi funkcionarji. Wol(a je spremila v Davčo na pogajanja s štabom Aipske cone. Vsi so ji zatrjevali, kako major pomaga partizanom, da je njihov človek ... Hrabrilo jo je, da vsi preiskovalci niso bili z njo enako trdi. Od nekoga je dobita četo namig, da se bo izvlekla. Ko so jo nekoč zasliševali nepretrgoma vso noč in ves dan ter je že obupovala, je prišel ta človek in prekinit zaslišanje. Dal ji je piti vode, ki jo je posrkala kot izsušena gruda. Nato je ukazat, naj jo odpeljejo v celico. Neke deževne noči je prišel v njeno cetico moški. Bila je popolna tema in slišala je samo njegov zamolkli šepet. Zasiutila je, da ne prihaja s siabim namenom. Dejal ji je, da se dobro drži in da bo kmalu izpuščena. Okieniia se ga je z obema rokama kot rešilne biike. .Ali bi pobegnila, če bi ti omogočit? Če si upaš prek svobodnega ozemlja in bi morda ušla zasiedovalcem ..." V tem vprašanju je zasiutila past. Hočejo, da bi si sama sodita ... Morda jo že zunaj pred vrati čaka nekdo z avtomatom, da bi jo pokosii... ,Ne, ne maram bežati, ker nimam za kaj. Naj se raje prepričajo, da nisem kriva," je prepričljivo zašepetala in udarita v jok. Potem ga je potegnila nase in se potrudila, da je ne bi pozabil. Od takrat je leže čakala na razplet. Prepričana je bila, da ji ne grozi smrt. Tega se je vedno najboij baia. Tudi spanje se ji je izboljšalo. Poprej se je vsako noč nekajkrat zbudila iz strašnih sanj, ki so jo dolgo preganjate. Trdno je bila prepričana, da jo bodo izpustiti... slej aii prej, ker ji ne morejo ničesar dokazati. 25 V mrziih decembrskih dneh je korpus razbit nemško otenziivo. V kratkem razdobju oddiha je Maks sklicat svoje poverjenike iz divizij in brigad ter vodje okrožij. Sedeli so v veliki izbi prazne kmečke hiše, na kiopeh tiz desk, položenih na zaboje od min, z bloki na kolenih. Tu so se zbraii vsi bivši vosovci, ki so toviii majorja Wolta in njemu podobne ter se spopadati z gestapom v spremenjenih, še botj zaostrenih okoliščinah. Na posvetovanju so biti tudi Blisk, Jelovčan, Nestor, Rudi, Slave, ki je prišel s Koroške, pa Zmago, Mirko in mnogi drugi, ki so napeto poslušali, kaj jim bo spet novega povedal Maks. Njihov šet podpolkovnik Maks je sedet za mizo, na kateri je imel nekaj papirjev in blok z beležkami in navodili svojega službenega in partijskega vodstva. Njegov bistri pogied je drsei z obraza na obraz, ko je govorit: .Danes bi vam rad na kratko obrazložil, kaj smo mi, da ne bi nekateri imeli napačnih predstav o sebi in naši organizaciji. Nekaterim našim ljudem so se pogledi zaradi Velika manifestacija slovenske pesmi v Škocijanu Planinci in kulturniki tovarne Iskra obiskali Sele in Obir Prejšnji četrtek je Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Škocijanu vabilo v farno dvorano, kjer je priredilo pevski koncert novoustanovljenih pevskih zborov iz Podjune in Roža. Prireditev je povsem uspela, saj je dvorana bila nabito polna. To je bila prava manifestacija slovenske pesmi na Koroškem in tudi živ dokaz, da slovenska pesem na Koroškem zajema čedalje več mladine, in tudi odgovor tistim, ki dokazujejo, da koroških Slovencev sploh ni ali samo še nekaj skrajnežev. Poleg že de- Tone Umek 70-letnik Prej J^ev/ je Tone T7we^ /z ;%o-/Ič o/? Vr^^em jezerzr zJrdv m čj o/?Z?gj%/ svojo 70. o/Je;?Jco. On je eJew f/st/Z; roJo/jK^ov, vse svoje ž;v/jenje posve& petj^ M ^ojrr z% pravfce s/overzs^e MroJrrostMe s^rrp-nostf Mf! /(oros^er?!. Z^r^J; teg^ se tK-J/ ne črrJrrMO, Ja so ga — /za^or ta-J/ števJwe Jrage ^oros^e J/ovence — apr Ja 7942 zzse/J: v tajzMO. Torze Uzrze^ je /ač sveta zag/eJa/ v CoreMČaT) v PoJjarJ. č/soJa pa ga je ^Mza/a zarzes/a v osrčje Gar v /JoJzše, ^jer je oprav/ja/ s/ažj?o zrzežrzarja zrz orgzzzz/stz!. TV^ratz je /zj ZaJz pevo-voJja pevskega z^ora tazzzošzzjega Tzrosvetzzegd Jraštva „ZvezJa". V TJoJzIzz/z je spozzza/ taJz svojo žžv-Jjerzjs^o Jražzco zzz jo vze/ za žezzo. 2% prej przAJjačJvzjo Zvstrzje ^ /a-šzstzČMz TVezzzčzjz je v Š^ofzčaA prž Tčrazzzarča ^apj /zzšo zzz se poterzz ^ot tesar pre^zja/ s^ozz žžv/jezzje. Za^oj po przNjaeztvz je zzzora/ vse s/ovezzs&e ^zzjzge — 46$ po števJa — /zz jzjz je zzrze/o Jorzzače ^a/tarzzo Jraštvo, za-pe/jatž rza žazzJarzzzerzjo, ^jer so ;J? jašzstzčzzz' vazzJaJ zažga/z. Po povratka zz žzse/jezzzstva se je ta^oj /otz/ o^rzove svojega Jozrza zza ^aterezzz so žzveJ tajcž zzz pa taJž o^-rzove opastošerze posojJzzžce prz' Tzaterz' so zrza zaapa/z zzzesto TzreJseJzzz^zz TVaJzorzzega oJ2ora, ^ar je še Jarzes. Po srzzrtz' š^ojzš^ega cer^ovzzzšza, je njegovo mesto prevze/ Gzrze^. Za^o ^ot v NoJžša^, ta^o je taJž v $^o/z-čaA vaJJ cer^vezzz z/zor zn pcvs^z z^or SPD „7.'Jzzzoyr". Dobršen Je/ svojega žzv/jezzja je posvetj petja zzz na tem TzoJroč/K 2e/ežJ /epe aspe/ze, saj je s svojzm/ peve/ gostova/ š/rom jažrze /čorošZze zzz pa seveJa taJz v Prats^Z /agos/av/jZ. Prej /etz' je zgra-Jz/ novo /zzšo Zzz se /zavz s tarZzmom. Števz/zzzm čestZfZzam se prZJražaje-mo z že/jo, Ja /zorno Zozzeta čz/ega Zzz zJravega še Jo/go Zme/Z mej zzamz. setletja obstoječih pevskih zborov slovenskih prosvetnih društev širom dvojezičnega ozemlja je v zadnjem času nastalo pet novih zborov, ki združuje skupno nad sto pevk in pevcev. Tako je predsednik škocjanskega društva Miha Kapp lahko pozdravil pevski zbor .Mojcej" iz Trebinje, pevski zbor .Radiški fantje", pevski zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi in pevski zbor .Podjuna" iz Pliberka. Predsednik Kapp pa je med številnim občinstvom pozdravil zastopnika ZKPOS Slovenije in velikega prijatelja koroških pevcev prof. Radovana Gobca iz Ljubljane, kakor tudi zastopnike slovenskih organizacij na Koroškem in slovenske duhovnike. Miha Kapp je v svojem pozdravnem govoru naglasil velik pomen širjenja slovenske pesmi na Koroškem, saj je le-ta tudi najmočnejša veja prosvetne dejavnosti koroških Slovencev. Koncert je za poslušalce bil lepo kulturno doživetje. Najprej je nastopil pevski zbor škocijanskega prosvetnega društva in sicer pod vodstvom Hanzeja Kežarja. Zbor poje v moški sestavi in šteje dvanajst članov. Učiteljica Helga Mlinar, ki je celotno prireditev vodila, je povedala, da so se v Škocijanu odločili, da ponovno ustanovijo moški zbor in to no pobudo Tončija Rutarja. Čeprav je zbor šele letos pričel z vajami, je ubrano zapel štiri pesmi in pri občinstvu našel topel sprejem. Tudi moški zbor .Radiški fantje", ki ga vodi Tomaž Ogris je nastal šele lani in se je topot predstavil širši javnosti na Koroškem. Čeprav zbor šteje le sedem članov, je izvajal izredno zahtevne pesmi, predvsem take, ki se pri nas redko pojejo. Moški pevski zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi je pod vodstvom Jožeta Starca navdušil. Zbor so ustanovili po obnovi društva in ima za seboj nekaj nastopov. Med najmlajše na Koroškem šteje mešani zbor .Podjuna", saj so ga ustanovili šele marca letos. Pod vodstvom mladega Otona Wutteja so mlade pevke in pevci pokazali pevsko raven, ki je za tako mlad zbor bila skoraj neverjetna. Peli so pesmi, ki jih sicer pojejo izkušeni zbori, čestitamo. Koncert je zaključil mešani pevski zbor .Mojcej" iz Trebinje in to pod vodstvom tribuna koroške narodne pesmi Pavla Kernjaka, ki je zbor tudi ustanovil. Pavle Kernjak je s tem pokazal, da je še poln ustvarjalne moči. Njegov zbor in tudi vsi so bili navdušeno sprejeti. Vrhunec koncerta pa je bila pesem Rož, Podjuna, Žila, ki jo je z zborom .Mojcej* pela vsa dvorana. Ob koncu se je v imenu škocijanskega društva vsem sodelujočim zborom zahvalil predsednik Kapp, ki se je zahvalit tudi SPZ za pomoč pri organizaciji. Okrog 80 kulturnikov in planincev tovarne Iskra v Kranju je v nedeljo priredilo izlet v Sele. To priložnost so planinci in tudi nekateri kulturniki izrabili za to, da so se pod vodstvom domačinov, pripadnikov Slovenskega prosvetnega društva „Ko-šuta" v Kotu, povzpeli na zasneženi Obir in si ogledali zanimivosti te lepe razgledne gore v Karavankah. Proti pričakovanju — saj je v soboto v hribih in pa tudi v Selah močno snežilo — je bilo v nedeljo lepo sončno vreme, tako da so izletniki le prišli na svoj račun. Na vrhu Obirja je Franci Kropivnik iz Kota, kranjske planince seznanil s čudovitimi koroškimi gorami, z dolinama Podjuno in Rožem, z vlogo reke Drave, ki je na dveh mestih zajezena in tvori 2 umetni jezeri ter z jezeri, med katerimi po ljubkosti prednjačita Klopinjsko in Zablatniško jezero. Tov. Urbajs predsednik Slovenskega planinskega društva v Celovcu, ki se je tudi udeležil izleta, pa je pripovedoval o trpljenju rudarjev, ki so tik pod vrhom Obirja kopali svinčeno rudo. Na višini 2043 m so imeli svojo zgradbo. V prejšnjem stoletju so opustili rudokop. Leta 1878 so avstrijski planinci obnovili opuščeno rudarsko poslopje in ga preuredili v planinsko postojanko — Rainer Schutzhaus, ki je bila prva te vrste v Karavankah. V zadnji vojni so to zgradbo spremenili v vojaško utrdbo. Posadka je med drugim tudi upravljala meteorološko postajo (zgrajena 1844 leta) na vrhu Obirja, ki je zbirala vremenske podatke za nemško letalstvo. Leta 1944 so partizani pregnali posadko, uničili vremensko postajo in zažgali planinski dom. Po vojni postojanke niso več obnovili. Nanjo spominjajo samo še razvaline, ki tako obujajo spomine na razburkano preteklost te gore. Avstrijski narodni cirkus gostuje v Ceiovcu Danes se bodo odprla vrata Avstrijskega narodnega cirkusa, ki je v okviru svoje velike turneje po Avstriji obiskal Celovec, kjer je na sejemskem razstavišču razpel svoj šotor. Cirkus bo gostoval v Celovcu do torka 4. junija, pozneje pa tudi v Beljaku od 8. do 12. junija. Tako v Celovcu kot v Beljaku bomo uživali pester spored atrakcij, ki nam jih lahko nudi samo cirkuška umetnost mednarodnega slovesa. Po povratku v dolino pa so kulturniki Iskre pod vodstvom Radota Ko-kala pri Trklu v Selah priredili lep in pester kulturni spored, pri katerem so sodelovali recitatorji, moški pevski zbor Iskre, pod vodstvom Janeza Močnika in harmonikaši ob spremljavi mlade pevke in pevca. Tudi domači godci so prispevali svoj delež, tako da je prišlo tudi na kulturnem področju do plodne ..kooperacije". Po končanem kulturnem sporedu so domači godci skupno s kranjskimi poskrbeli za ples in razvedrilo. V okviru kulturnega sporeda so mladi mojstri besede recitirali pesmi koroških pesnikov — Andreja Kokota, Valentina Polanška, Staneta Wakouniga, Milke Hartmanove in Gustava Januscha. Pevski zbor pa je zapel celo vrsto starih koroških pesmi. Vlogo napovedovalca oziroma povezovalca sporeda je imel Rado Kokalj, ki je pripravil koroškim razmeram izvrstno prikrojen spored, pri katerem ni manjkalo humorističnih vložkov, ki so dali prireditvi Še prijetnejše obeležje. Po končanem kulturnem sporedu se je selški župan Herman Velik iskrašem prisrčno zahvalil za izredni kulturni užitek in med drugim dejal, da tudi prepadne stene Košute oz. Karavank ne morejo biti zapreka, ki bi omejevala medsebojno prijateljsko in bratsko sodelovanje. OBVESULO Naprošeni smo bili, da objavimo naslednje obvestilo. KLUB MLADJE OBVEŠČA: IZ DNEVNIKA POKRŽNIKOVEGA LUKANA Hudomušni socialno-kritični teksti o aktualnih vprašanjih koroških Slovencev so izšli v obliki ilustrirane knjige. Iz vsebine: Volitve 1971: Luka piše študentom na Dunaj; ..Gorenje" v Pliberku pogorelo; Za božjo voljo, table so namazali!; O vseslovenskem romanju novinarjev v Celovec; AH bojo prišli dvojezični napisi?; Pred demonstracijo za pravice koroških Slovencev; Po veliki demonstraciji 25. oktobra 1973 v Celovcu; Kaj so zasluge in kaj ne; Avstrijski del rožnega venca; Kakšne so šege v Kontariji -— in še druga poglavja. Knjigo, ki jo je napisal sodelavec mladja, naročite pri avtorju samem pod naslovom: Prof. Janko Messner, A-9020 Klagenfurt/Celovec, Hein-rich-Heine-Gasse 50. Za klub mladje: dipl. Inž. Franc KaMnig Razstava gorenjskih siikarjev v Beljaku Prejšnji torek so v Beljaku otvorili zanimivo razstavo slik in grafik pod motom .Slikarstvo na Gorenjskem". Razstavo, ki ima svoje prostore v Paracelsusovi dvorani mestne hiše v Beljaku, je otvoril beljaški podžupan inž. Jakob Mortl. V imenu kulturnega referata mestne občine je pozdravil številne zastopnike javnega življenja iz Koroške in Slovenije, med njimi jugoslovanskega konzula Branka Čopa in predsednika Av-strijsko-jugoslovanskega društva, bivšega namestnika deželnega glavarja Krassniga. Nato je kustos muzeja v Kranju dr. Cene Avguštin razkazal in tolmačil razstavljena dela gorenjskih slikarjev. Razstavljenih je 60 slik in grafik, 20 gorenjskih slikarjev. Pri številnih slikah prevladujejo pokrajinski motivi, pri katerih se jasno opaža razvoj iz začetne realne v abstraktno pokrajino, ki je danes cilj sodobnejših tokov, ki se vedno bolj uveljavljajo po svetu. Z oživitvijo likovnih prizadevanj na šolah in s pospeševanjem vzgajanja novih kadrov, so se v začetku 50 let, začele krepiti ustvarjalne težnje na tem področju. Hkrati z njimi pa je začelo rasti tudi šfevilo likovnih prireditev in galerijskih prostorov (Bled, Jesenice, Škofja Loka, Kamnik, Kranj, Radovljica, Tržič). Ne čudimo se torej, da danes na sorazmerno tako majhnem prostoru, kot je Gorenjska, deluje več kot 50 slikarjev in kiparjev. Zanimiva razstava .Slikarstvo na Gorenjskem" je odprta do 7. junija. Obisk le-te toplo priporočamo. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton premajhnega zanimanja za celotno stvar skalili. Ne vedo, kaj smejo in kaj ne. Ze Karl Marx je dejal, da revolucionarni razred na začetku — že zato, ker stoji nasproti drugemu razredu — ne nastopa kot razred, temveč kot zastopnik celotne družbe. Mi kot organi državne varnosti ščitimo družbo v skladu z vlogo, ki nam jo je kot komunistom poverila partija, voditeljica upora in zaščitnica življenjskih interesov naših delovnih ljudi in vsega slovenskega naroda. Včasih smo rekli, da je VOS udarna pest partije, ki združuje njeno elitno jedro toda ta pest služi skupnemu cilju: da premagamo sovražnika. To ni stranka v stranki, kot nekateri mislijo. Mi smo organizacija za zaščito ljudi in ne njihov strah. To vam govorim zato, do si nekateri ne bodo domišljali, da zaradi posebnih nalog stoje nad partijo, nad našimi vojno-političnimi štabi. Ozrimo se na nastanek varnostno-obveščevalne službe. Nesporno je dejstvo, da so Nemci naš odpor hoteli uničiti s policijskimi sredstvi, metodami in taktiko. S tem so nas prisiliti, da se branimo s taktiko, ki ustreza njihovim ciljem. Bistveno za varnostno-obveščevalno službo je, da je eno od orožij narodnoosvobodilnega boja in revolucije, se pravi, da je sestavni del naše vojne in revolucionarne taktike in strategije. Mi smo tu zato, da zbiramo informacije, ki so potrebne za vodenje vojno-revolucionarne politike in akcije; da odkrivamo sovražnikove obveščevalne namene proti revolucionarnim silam in da udarjamo po sovražnikovem bojnem in političnenm sistemu tam, kjer je najbolj ranljiv. In kje je najbolj ranljiv? Prav gotovo v težnjah, da se močneje opre na domače izdajalce. Mi nismo neodvisna, temveč izrazito vojnopolitična organizacija ter skupaj z Vojsko državne varnosti orožje za boj proti okupatorjem in kontrarevoluciji. Mi delamo izključno po sklepih vojnopolitičnih vodstev. Smo del partizanske vojske, del nove države in nič drugega!..." Vsi so pozorno poslušali, on pa je z izbranimi besedami nadaljeval: .Zapomnite si! Mi nismo sodniki! Mi ne odmerjamo kazni! Za to imamo vojna sodišča! Mi iščemo krivce! Tudi likvidacija izdajalcev ni naš poglavitni cilj. Zlasti pa nobeden od naših organov ni pooblaščen, da bi ukrepal samovoljno. Kdor misli drugače, ne sodi med nas. Uvedel bom železno disciplino, nobenih izgovorov ne bom trpel! Naše delo je kolektivno. Njegov smoter je slabljenje okupatorjevega vojnopolitičnega sistema. Mi smo enoten mehanizem. Po navodilih našega vodstva vam moram to raztolmačiti. Kdor se ne bo ravnal po navodilih in ne bo častno izvrševal svojega revolucionarnega poslanstva, ga bomo izločili iz svojih vrst. Prav tako bomo izločili vse tiste, ki menijo, da je revolucija njihova zasebna stvar ter izrabljajo moč in posebne razmere v naši službi. Osebno vam povem, da zahtevam red, pravičnost in disciplino! V naših vrstah ni mesta ne za prenapeteže ne za karieriste. Prav tako ne trpimo primitivnega kontroliranja komandantov in komisarjev ter drugih vodilnih ljudi. Ne iščemo sovražnikov tam, kjer jih ni! Ne zahtevajmo predanosti stvari z antihumanimi dokazi!" Maks je polista! po svoji beležnici in poteze na obrazu so se mu zaostrile: .Naštel vam bom samo nekaj primerov — vi vsi jih gotovo več poznate kot jaz — kaj ni dovoljeno in česa ne bomo trpeli! Povsem jasno je, da za tistega, ki je nekomu ukazal, naj gre ubit svojega očeta, čeprav je bil le-ta izdajalec, ni mesta med nami! Prav tako ne sodi med nas tisti, ki ne zna razlikovati jetnika od ženske. $ takšnimi sredstvi se ne dokazuje predanosti Vsak, ki bi se pregrešil proti našim človečanskim in pravnim normam, bo ustreljen! Zato bodimo najprej ljudje, potem šele preiskovalci! Če se borimo proti nasilju, ne smemo uporabljati sredstev, ki jih uporablja sovražnik, ker sicer nam bodo očitali, da nismo boljši od njega. 2e francoski moralisti so rekli, da ne more biti pravičen tisti, ki ni človeški! Mi ne smemo izgubiti zaupanja v ljudi ter sumničiti vseh in vsakogar zunaj naših vrst, ne glede na to, kakšno nalogo ima v revoluciji. Povem vam, da bomo temeljito počistili tudi v svojih lastnih vrstah! Nam so potrebni najboljši ljudje, ki bodo v skladu z nalogami mislili z lastno glavo in ukrepali pro-vičnol Ne potrebujemo ne robotov ne takih, ki bi nam pomagali iz strahu ali zoradi plače, temveč samo take, ki delajo iz zavesti, da branijo sebe in svojo stvar. V tem je naša moč! Le zofo lahko kljubujemo gestapu in ga zaustavljamo na njegovi rušilni poti! Oči in ušesa vseh ljudi, ki vedo, za kaj se bore, lahko prekose najmodernejšo policijo! Pred narodom, ki nadvse ceni svojo svobodo, odpove še taka sila! Zdaj je čas, da preidemo v splošni napad, da vzamemo gestapu iniciativo iz rok in mu zmešamo štrene! Če bodo namreč zaposleni z lastno obrambo, nas ne bodo utegnili napadati!" Potem so si razdelili naloge po posameznih področjih. Razčistili so še nekaj vprašanj in se razšli. Le Blisk, Jelovčan, Nestor in Tonček so ostali pri Maksu. Nestor je povedal, da je šofer Riegel sporočil, da bo Perst odstavljen s položaja komandanta in da še ne ve, kaj bo z njim. Predvideval je, da bo verjetno premeščen na vzhodno fronto ali pa kam drugam. Vzrokov te odstranitve si niso znali razlagali. Samo ugibali so lahko. Razglabljali so o tem, kakšno taktiko bo ubralo novo poveljstvo varnostne policije in varnostne službe na Bledu in kam naj sedaj usmerijo svoj udar. Menili so, da so morda tudi ano- ŠjkroAsJkra „Dc?j'nosf" v Dobrni Kljub najtežjim pogojem Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Škofičah pridno deluje. Minulo soboto je bil v Dobrni pri Celju ponovno očividen sad neutrudljivega prizadevanja škotiških kulturnih delavcev. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je škotiškemu mešanemu zboru posredovala vabilo Kulturno-umefniškega društva .Kajuh" v Dobrni za koncert v dvorani zdraviliškega doma. V soboto, dne 25. maja 1974 popoldne so prispeli pevke in pevci iz Škofič v kraj, ki je znan predvsem zaradi svojega termalnega vrelca. Gostitelji so jih nadvse prisrčno sprejeti. Korošci so najprej imeli priložnost spoznati kraj, ki ima poleg svoje znamenitosti še obilico naravnih lepot. Nato je pevce sprejel ravnatelj zdraviliškega doma Ivan Uranjek in jih povabil na večerjo. Velik dogodek je bil večerni pevski koncert. Zdraviliška dvorana, ki ni majhna, je bila močnemu navalu poslušalcev komaj kos. Škofi-ške pevce je pozdravil mešani pevski zbor KUD .Kajuh", ki je pod vodstvom dirigenta Emila Lenarčiča zapel dve pesmi. Nato sta izmenjala pozdrave direktor zdravilišča in zastopnik Slovenske prosvetne zveze. Škofiški mešani pevski zbor, ki ga vodi Hodišan Foltej Paulitsch, je presenetil z zelo pestrim sporedom, a tudi z dobrim podajanjem. (Zbor je na tem gostovanju spremljal tudi njegov dolgoletni motor in pevovodja, Tonej Umek, ki je zaradi šibkega zdravja pred nedavnim moral opustiti svoje delo kot dirigent. On je te dni praznoval tudi 70-letnico svojega življenja). Vsaka pesem, ki so jo zapeli, je zaživela v pevcih samih, zlasti pa še v občinstvu, ki je vneto spremljalo koncert koroških Slovencev. Kot solisti so zbudili pozornost Ferdi Jager, Hanzej Čeber in Foltej Piček, zlasti pa še mlada Marica Lakonig s pesmijo .Pojdam v Rute". Zelo temperamentno je povezoval spored KoriPortsch. Pevski zbor ,,Vres" V zadnjem času imamo na Koroškem čedalje več prireditev na katerih nastopajo gostje iz matične Slovenije. Taki obiski so prav gotovo koristni, ker naši rojaki onstran meje tako spoznavajo našega človeka in probleme s katerimi se le-ta iz dneva v dan srečuje. Vendar je pri tem treba upoštevati tudi našo lastno prosvetno dejavnost, ki jo tu in tam čestokrat prav zaradi tega zanemarjamo. Tega načela se drži in zaveda Slovensko Prvi koroški plezalni vrtec V nedeljo 19. maja je bito pod navpičnimi stenami Škocijana pri Maloščah zelo živahno in veselo. Na stotine planincev, domačinov in gostov je prisostvovalo otvoritvi prvega plezalnega vrtca na Koroškem, ki velja za enega najlepših v Avstriji. Predsednik koroških gorskih in smučarskih vodnikov Hias Kumnig je v pozdravnem govoru pozdravil številne predstavnike planinstva, gospodarstva in politike ter gorske tovariše iz Slovenije z Urošem Zupančičem no čelu. Otvoritveno svečanost so popestriti z godbo na pihata, z nastopom kvarteta z lovskimi rogovi in domačim pevskim zborom iz Bek-štanja. Višek prireditve je bila demonstracija plezalnih vaj, pri katerih so pokazati celo vrsto zahtevnih operacij; med drugim vzpenjanje in spuščanje v skrajno težkih razmerah, reševanje ponesrečenca iz stene, pomoč psa-reševalca v skotah 'itd. Plezalni vrtec sta blagoslovila superintendant Pellar in domači dekan Millonig, ki ima planinsko tradicijo, saj je bil njegov oče med glavnimi pobudniki slovenskega planinstva na Koroškem. Leta 1901 je v Zilji skupno z državnim poslancem Francetom Grafenauerjem ustanovil Ziljsko podružnico Slovenskega planinskega društva — predhodnico današnjega Slovenskega planinskega društva v Celovcu. V teh stenah, ki so celo podobne ostenju Košute nad Selami — seveda v miniaturi — so možni plezalni vzponi od IH. do VI. težavnostne stopnje. Poleg težke stene in pleze, sta speljani tudi dve zavarovani poti in navadne poti I. in H. težavnostne stopnje. Čudovita lega plezalnega vrtca med Celovcem in Beljakom, trdna skala in dejstvo, da se pod steno lahko pripeljete z avtomobilom, so bili odločilni argumenti, da so prav na tem področju uredili .plezalni stadion". Največ zaslug za gradnjo plezalnega vrtca gre koroškim alpinistom, ki so ga graditi in Avstrijskim dravskim elektrarnam (ODK), ki so ta projekt financirale. Plezanje in .vandranje" skozi področje novega plezalnega vrtca je brezplačno in vsakomur dostopno. Nekoliko zrahljana pa je bila ta prireditev še z nastopom folklorne skupine iz Dobrne, katero vodi Marica Paserič. S svojim petjem in igranjem pa je nato navdušila družina Portsch. Mati Terezija, hčerka Simona in sin Stanko so takoj pridobili simpatijo občinstva s svojimi lepimi glasovi, a tudi s svojo instrumentalno glasbo. Oče Kori pa se je tudi tukaj izkazal s svojo originalnostjo. Mogočen vtis je zapustil zaključek prireditve: Združila sta se zbor gostov in zbor gostiteljev in pod vodstvom spretne roke pevovodje Foltija Paulitscha zapela .Tam kjer teče bistra Zilja". Sledil je sproščeni del srečanja, ki pa je bit tem bol prisrčen. gostova! v Pliberku prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku, ki goji redne stike s sosednjimi društvi v Sloveniji, a pri tem ne zanemarja lastne dejavnosti. Z društvi v Sloveniji sodeluje v okviru meddruštvene kulturne izmenjave, in tako je prav. V tem okviru je preteklo nedeljo pevski zbor .Vres" s Prevalj bil gost plibrškega društva in je koncertiral v dvorani gostilne Schv/arzl. To je bil eden izmed rednih obiskov Prevaljčanov v Pliberku in je zato tudi vzdušje bilo izredno prijateljsko. Gostom je moški zbor .Edinosti" pod vodstvom Valentina Hartmana zapel pozdravno pesem. Besede pozdrava pa je izrekel tudi predsednik .Edinosti" Joško Koncilija, medtem ko je v imenu gostov spregovoril predsednik Kulturne skupnosti občine Ravne, pisatelj Leopold Suhodolčan. Oba govornika sta naglasila pomen takega sodelovanja med slovenskimi društvi tu in onstran meje, saj obojestransko krepijo kulturno dejavnost in prijateljsko vez. Pod vodstvom Jožeta Kerta je moški pevski zbor .Vres", pred zasedeno dvorano izvajal spored slovenskih umetnih in narodnih pesmi in to 'izredno kvalitetno. Pri tem je treba še povedati, da je zbor zelo mlad, saj je nastal šele pred nekaj leti, mlad pa je tudi po sestavi, kar je razveseljivo in spodbudno. Obiskovalci nedeljskega koncerta' so ob koncertu gostov s Prevalj bili deležni izredno lepega kulturnega užitka. Ob slovesu so gostje plibr-ške pevce povabili na protiobisk na Prevalje. 3. mednarodno pisateljsko srečanje v Brezah V dneh od 24. do 26. maja je Zveza koroških pisateljev v Brezah priredila tretje mednarodno pisateljsko srečanje. Letošnje srečanje je potekalo pod naslovom .pisanje — obrt ati estetska zabava". 2e kar v začetku naj povemo, da je letošnje srečanje bilo vsestransko uspešno, tako s strani udeležbe, kot s strani odziva v tisku doma in na tujem. Srečanje je otvoril koroški deželni glavar Leopold Wagner, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve. Otvoritvi srečanja pa je prisostvoval tudi namestnik deželnega glavarja Herbert Bacher, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej ter drugi vidni kulturni in politični delavci dežele. Goste je pozdravil predsednik Zveze koroških pisateljev V/alther Nowotny, ki je ob tej priložnosti izrazi) tudi zahvalo vsem, ki so srečanje gmotno podprli, predvsem deželna vlada in nekateri denarni zavodi Koroške. Uvodni referat srečanja je imel zahodnonemški literarni kritik Heinz Arnold, ki je nakazal dovolj dilem o temi .Pisanje — obrt ali estetska zabava". Sledeča diskusija je potrdila različna stališča s tem v zvezi in je razumljivo bila živahna in tudi ostra. Drugi referat je imela pisateljica Juffa Schutting z Dunaja in je o tej temi govorila s pisateljevega vidika. Tudi njena izvajanja so 'izzvala burno diskusijo. Zaključni referat je imel slovenski književnik France Filipič iz Ljubljane, ki je pri navzočih literatih našel največ odobravanja. Filipič je namreč dokaza), da avtor pri ustvarjanju niti ni obrtnik, niti mu to ni — vsaj ne vedno — estetska zabava. Kajti literarno delo nastaja v različnih pogojih in okolnostih, prisotna pa je vedno tudi potreba. Ob tem je nakazal na okolnosti v katerih delujejo slovenski pisatelji na Koroškem, ki bi tozadevno lahko povedali svoje izkušnje. V času srečanja pa je seveda bilo tudi dovolj priložnosti za medsebojne pogovore. Pri tem se je nakazala potreba o še bolj intenzivnih stikih med slovensko in nemško pišočimi avtorji na Koroškem, zakaj izkazalo se je, da večina avtorjev ni seznanjena s problemi in bojem slovenske manjšine na Koroškem. Predsednik Nowotny je dejal, da je tak pogovor vedno možen. Klili) prijateljev lova predvajal filme o življenju divjadi Slovenski lovci na Koroškem so v soboto zvečer v novem pensionu pri Hojniku v Mokrijah priredili večer kratkih filmov iz življenja divjadi. Številne lovce, ki so prišli iz raznih krajev južne Koroške, je pozdravila tajnica Kluba prijateljev lova Marica Pradeto. Obljubila je, da bodo ta način popularizacije življenja divjadi v naravi s pomočjo filmov pospeševali in nas od časa do časa presenetili z novimi filmi. V soboto so prvič predvajali štiri kratke filme. Trije so nam prikazali življenje lisice, svisca (Murmeltier) in jelenov, četrti pa nas je povedel v daleč po svetu znani rezervat divjadi v Baranji — področju med Dravo, Donavo in madžarsko mejo. Prvi film nam je predstavil najbolj zvito žival na svetu — lisico. Videli smo, kako je sredi dvorišča, ob prisotnosti psa, ukradla kokoš in se s plenom vrnila k svojim mladim. Videli smo tudi, kako se je z eno nogo ujela v past, toda navajena trdega in krutega življenja, se je iz tega obupnega položaja rešila s tem, da si je odgriznila nogo in po treh nogah pobegnila preganjalcem. Ko pa jo je v gozdu zasačil lovec in jo ustrelil, je plen vtaknil v vrečo, jo zavezal in se veselil, da je le prelisičil zvito lisico, a kako se je začudil, ko je našel samo še prazno vrečo na vozu, kamor je dal svoj plen, o lisici pa ni bilo več ne duha ne sluha. Drugi film nas je seznanil s sviščem, ali kakor mu tudi pravijo, alpskim medvedom, kateremu je res podoben. Ta ljubka žival, ki živi v višinah med 1000 in 3000 metri, prespi zimo in se spomladi pokaže zopet na površju. Ob nevarnosti opozarja svoje vrstnike z žvižgi. V tretjem filmu smo občudovali jelenjad in bili priče boju dveh mogočnih samcev. Četrti film pa nas je seznanil z življenjem in okoljem v živalskem rezervatu na področju Baranje, ki je ohranjen takšen, kot je bil še pred stoletji. Posebni zakoni in predpisi prepovedujejo na tem ozemlju sekati les in kakorkoli spreminjati naravo. To področje je ogromen živalski raj, znan daleč po svetu. Vsi štirje barvni filmi so nas presenetili po vsebini in lepoti barv. Ta način seznanjanja z divjadjo ni poučen samo za lovce, temveč ga priporočamo tudi drugim, ki ljubijo naravo. Vodstvu Kluba prijateljev lova se iskreno zahvaljujemo za lepi in prijetni večer. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tof rtimne vesti o sodelovanju majorja Wolfa z odporom, ki jih je pošiljal Nestor po nalogu centra, povzročile, da so ga razrešili. Zdaj so tuhtali, kako bi se znebili še majorja Wolfa. Bil je preveč premeten, poznal jih je dobro in težko se je bilo boriti z njim. Vsekakor bi se laže borili s kakim novincem. Maks je bil dobro razpoložen. Dat je nekaj polen na ogenj in zagrnil zaprašeno okno z obledelo zaveso. Zunaj je snežilo in veseli so bili, da bo sneg preprečil ponovne sovražnikove napade. .No, kako bo učinkovalo, kar sem govoril?" je vprašat Maks Jelovčana, ki sicer ni bil preveč gostobeseden, instinkt pa je imel kot volk. .Mislim, da bo zaleglo. Z obrazov si lahko prebral tistim, ki je letelo nanje, da jim je nerodno. Pošteno si povedat, tako, kot je." .Tudi meni je bilo všeč," je dejal Blisk, ki je slepo zaupal v partijo in svojega šefa. Rad se je od njega učil. Maks je nadaljeval: .Brez nenehne medsebojne kritike ni revolucije. Mi moramo izboljševati sami sebe in ne pustiti, da bi se nam ljudje kvarili. Prevelika je moč skušnjave in ne zna se ji vsakdo upreti." „Ti znaš dobro delati z ljudmi," je dejal Jelovčan. .Toda zakaj?" je vprašal Maks. Dal je vsakemu cigareto. Ko so prižgali, je odgovoril: .Ljudi gledam take, kot so, z dobrimi in slabimi lastnostmi. Večina ljudi je po naravi sebična. Kljub temu pa imajo v sebi občutek za pravičnost in ravnovesje. Veste, po kakšnih načelih se ravnam? Po občutku vem, kdo je iskren in kdo zlagan; kdo je prijateljsko in kdo sovražno razpoložen in kdo je zahrbten. Zato sem najboljši med najbtižjimi, kar pomeni, da skušam biti z dobrimi boljši. S slabimi pa še slabši. Samo v tem je moja ostrina in nepopustljivost. Morda je to razlog, da se me nekateri bojijo. Spoštujem samo tistega, ki si spoštovanje zasluži. Bojim pa se samo slabih, ki veljajo za dobre. Ne upogibam kolen pred nikomer in ne želim, da bi jih kdo pred menoj. Sovražim priliznjence z natakarskim smehljajem. Sovražim vse tiste, ki že sedaj iščejo privilegijev in se hočejo okoriščati na račun žrtev našega skupnega boja. Kajti vse, kar se začenja v malem, se končuje v velikem. Takim sem že stopil na prste in jim bom še. Odstranil jih bom iz našega aparata. Rad pa pomagam ljudem, ki so pomoči potrebni. Zato so tudi meni že pomagali v raznih kritičnih trenutkih..." Zunaj je čedalje bolj snežilo. Sadno drevje se je z močno obteženimi vejami nagnilo do oken. Vedeli so, da to noč ne morejo na pot in da lahko brezskrbno zaspijo. ČETRTI DEL ZALEDENELE ZVEZDE Na svetu ni težko umirati, ustvariti življenje je mnogo teže. 1 V zgodnjem, globokem snegu je bila Travnikarjeva domačija kot samoten otok sredi razburkanega morja. Od takrat, ko je Primož odšel, so ostali sami. Vojna je pozabila nanje. Bobnenje se je slišalo samo iz daljav. Opozarjalo jih je, da zver v človeku še ni poginila. Ani so dnevi na Travnikarjevi domačiji tekli naglo in nenavadno, kot mehke sanje. Doživela je lepo jesen in zgodnjo zimo. Stari Travnikar se je ob njej pomlajal. Dokler je bilo toplo, je odhajala z njim, mamo in Tinko na polje. Prevzela jo je melanholija umirajoče jeseni. Pred snegom so bili pospravili zadnje pridelke. Populili so repo in jo na glavah in v koših znosili z njive in zvozili domov. Potem je jesensko cvetje kmalu pomorila slana in obiskalo jih je deževje in sneg. V rosnih jutrih se je naslajala z vonjavami gozda, zrla v daljne modrine neba in doživljala blagor samote. Odkrivala je nov, nezamenljiv vir življenjskih radosti. Svet spokojne tišine ji je posta) domač in čedalje ljubši. V njej se je vsak dan močneje prebujala zemlja, vsak dan je bila bolj daleč od mesta in od vsega, kar jo je spominjalo na minulo življenje. To je prihajalo tako nenadoma, da se je komaj zavedata. V njej se je prebujala silna ljubezen do vsega, kar jo je obdajalo. .. .. Ljubim te, zemlja. Tiha in preorana, spokojna zemlja, ki čakaš na novo seme. Ljubim vas, skale in gozd. V soncu, dežju, in v snežnem viharju ... Ker vas čutim v svojem srcu ... S tisočerimi nitmi se priklepam k vam. Z vami živim in diham. Z vami umiram, z vami so zvezde in temna noč in sončno jutro..." je napisala v svoj dnevnik, ki ga je pisala po Primoževem nasvetu zato, da bi drug drugemu brala ob snidenju. Večkrat je hodila sama okoli hiše, na rob, kjer je sameval čebelnjak, in se pogovarjala sama s seboj. Spustila se je tudi v grapo, kjer je ime) Travnikar v zemljo skopano skrivališče; tam je izviral studenec. Po njej so plala čustva kot vode iz skrivnih žil. .Znova sem se rodila. Saj me Primož ne bo več poznal, tako mu postajam podobna," si je govorila. Mislila je nanj in čakala, čakala kurirje, da bi dobila o njem kakšne vesti. Toda vesti o njem ni bilo. Kljub temu pa je bi) z njo. Postajala je pred hišo in strmela v pot oblakov. Noči so bile sedaj dolge in dnevi kratki. Sonce je kmalu utonilo v smrečje Jelovice. Rada je imela jesen, ko so ptičje peruti švisfe rezale zrak in so tožni klici v višavah dramili hre- Sonček in punčara Luna SMILJAN ROZMAN Zgodito se je tistega teta, ko je bi! Sonček nagajiv kot še nikoti. Otroci so se mu smejati, odrasti so godrnjati. Najhujšo pa je zagode! tam okrog Novega teta. Nenadoma se je namreč močno spoprija-tetjit z Luno. Dostej sta se poznata te kot znanca. Pozdravita sta se, kadar sta se srečata spotoma na nebu — in to je bito vse. Potem si je Sonček nekega popotdneva ogtedal Luno mato pobtiže in začudeno ugotovit, da je pravzaprav kar prijazna punčara. .Dober dan!" ji je zakticat in se ji nasmehnit. .Pozdravtjena!" je spogledtjivo za-cvitita Luna in mato zardeta, potem pa jo je brž ucvrta naprej po nebu. Nastednjega dne ji je Sonček že pomežiknit. Luna mu je pomežiknila nazaj in potem je bit Sonček ves dan dobre volje. Tretjega dne je posijat no zemtjo že uro prej kot ponavadi. Skrbno je pretaknit travnik od enega konca do drugega — in res je našet štiri drobcene tetohke, ki so pravkar priktiti iiz zemtje v zavetju dobrosrčnega grma. Z bleščečo, topto roko jim je razprt popke v cvetove in jih ponese) k sebi na nebo. To pot je mora! čakati na Luno skoraj do večera in če ne bi vmes pokticat na pomoč Dežja, bi mu rožice medtem gotovo že zvenele. Pa je Luna te prišta. To pot je bita še posebno tepa. Srebrni prvi krajec se ji je bteščat tako stepeče, da je mora! Sonček matodane zapreti oči, tako se mu je bteščato. .Na, to je zate!" je reke] Luni tn ji ponudit drobne cvetke. .Hvata ti, Sonček!" je zacingtjata Luna kot srebrn zvonček tn si rožice brž nataknita v svette lase. tn nenadoma je pričeto utripati Sončku srce strahovito hitro ... Tako je potekto osemindvajset dni. Osemindvajsetega dne Lune ni bito na spregted. Bit je namreč mtaj. Sončku je bito neznansko dotgčas, ko jo je mahat preko neba. Ves dan je premištjat te o tem, s čim bi nastednjega dne razvesetit svojo prijatetjico. Pa še nekaj mu ni što v račun. .Zakaj neki je Luna vsak dan drugačna?" — se mu je motato po gtavi. .Enkrat je okrogta kot jaz," je predet mis!i, .potem pa je vsak dan bo!j vitka, vse dokter se ne izgubi v mtaj. No, in potem se spet zredi nazaj v žogo! Čudno." .Povprašam jo," se je odtočit nazadnje, .jutri jo povprašam!" Ko je nastednjega jutra zraset izza obzorja drobni, kot upognjena igta vitki prvi krajec, se je Sonček brž nagnit k Luni in ji v zadregi raztožit, kaj ga teži. Luna se je stadko nasmehnita: .Oh, čisto preprosto je," je začivkala, .sem in tja se moram namreč mato preobteči in natišpali zate in takrat se raje obrnem proč od zemtje, da je ne bi nasmetita in umazata. Čistim si tudi ptašček: vsak dan po en kos — in tako je v mlaju ves ptašček v čiščenju. Takrat sem obrnjena čisto proč od zemtje — in zato me seveda ne vidiš. No, danes je prvi košček že očiščen, te pogtej ga, kako se sveti!" .Aha, tako!" je reke] Sonček. !n že se je odtočit: Tudi sam si bo priče! čistiti ptašček natančno tako, kot to dela Luna. Gotovo ji bo očiščen še bo!j všeč! 2e prihodnje jutro se je obrnit majčkeno vstran in si pričet čistiti prvi konček ptaščka. Stric Jaka, kli se je sončit pred hišo, je dvignit pogted kvišku in si zastrt oči z rokami. .Presneto, da Sonček danes ni več okroget," je zagodrnjat, otroci pa so se mu smejati. Čez štiri dni pa je opazita že vsa vas, da je Sončka vsak dan manj. Ljudi je zajet strah. .Kaj bo, če ga čez teden, dva, zmanjka do konca?" so izpraševati v strahu drug drugega in otroci so dobivati za domačo nalogo !e še: ZAKAJ JE SONČKA VSAK DAN MANJ. Učitetjica je namreč upata, da bo kdo izmed otrok navsezadnje te uganit pravo. Sonček pa si je ptašček vztrajno čistit dalje in vsako jutro je pritezet izza obzorja še tanjši in drobnejši, ko prejšnji dan. !n kdo ve, kotiko časa bi vse to trajato, če ne bi nekega dne izza Strme gore zapihat Severni veter. Od dateč se je pripodit, veseljak, in bit je poln najraztičnejših napetih zgodb. Luni se je prikupit že prvo uro, ko ji je zašepetat, da je tam dateč na severu videti prav tako tepa in bleščeča kot od tule. tn potem ji je pripovedovat o strmih ledenih gorah, o pisanem potarnem siju in še in še. Luna mu je prisluhnita tako napeto, da niti opazila ni več Sončka, ki se je vsak dan bolj žalosten kotatit mimo nje. .Moja Luna me ne mara več!" je otožno šepeta! sam sebi — in potem se je v četrtek naposled razjezit. .Le zakaj naj bi si čistit ptašček za to srako?" je zarobantit med solzami in se brž obrnit nazaj k zemtji. .Sonček je spet okroget!" so se razvesetiti otroci. .Ljubi naš Sonček!" je zavpit Janezek tako gtasno, da je priptavalo Sončku do ušes. .Kako praviš?" se je sktonit k zemtji. .Ljubi Sonček!" so vpili zdaj že vsi otroci, skakati po travniku in mu mahati z rokami. .Pogtej, poglej," se je razvesetit Sonček, .saj me imajo otroci radi!" Utrnit si je še postednjo sotzico. Punčara Luna je bita po-zabtjena — in spet je bit dobre votje ... Veliko je novega NfprMt4Mo je ne&g; novega, se w?Z Zn vs: se wdwo z njo v e/Zpsa/; o^rog sonca; o&rog zem/je potnje naš starš pršjafe/j mesec Zn o&rog nas se vrdjo /etn: čas/. Pom/at/, po/eije, jesen /n z/ma. Obračajo se, menjajo /n spre-m/njajo. Vsa& dan, vsa&o m/nnto Zn se&nndo se ne&aj spremen/. Z-jadje se rod/jo Zn rrmro; drevesa Zn gozdov/ se rod/jo Zn amro. EModnevn/cd amre v enem samem dneva. Zjadje ZntZjo po a/Zca/? Zn cesta/;, voz/jo se z v/a&/ Zn av-to/ms/ na svoja de/ovna mesta; pod njZ&ov/mZ astvarja/n/mZ ro&d?nZ nastajajo neprestano nove stvar/. Rad/o aparat/, &ra/;, po/n- štvo, /j/Še, Zmj/ge Zn podobe Zn pesm/. zlvtomo/n/Z Zn ceste. Lepo nap/sane domače na-/oge. Zto/