Poštnina plačana v gotovim LetO LV. V Ljubljani, V SredO, dne 27. julija 1927 5t. 166. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D.večfl oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2'3U, vellUl po 3 In 4 Iiln, v vuednlikemdelu vrstica po 10 Dlp O Pr: večjem 0 naroČilu popual Izide ob 4 zlulrol razen pondeljKa ln dneva po preznlku l/rediiii/Do /e v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o, nctranKIrana pisma se ne. spre/emafo Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva SI. 2329 Političen list sca slovenski narod Uprava /e vKopltarlevl uJ.4J.fc - CekounJ račun: LJubljano Stev. I0.050 In 10..149 xa Inserate, SaralevoIti. 7563, Zagreb : Si. 39.011. Vraga ln »unal SI. 2*.797 Števni kandidat. Po več kot enomesečnem trudapolnem Iskanju, se je SDS posrečilo najti kandidata za skupščinski mandat mesta Ljubljane v osebi gospoda dr. Alberta Kramerja. Ta iz-bera je plod splošne in enodušne ugotovitve zaupnikov SDS, da jc načelnik SDS kot kandidat v Ljubljani nemogoč. Stranka, ki si v zavesti sigurnega propada ne upa kandidirati v prestolnem mestu Slovenije svojega šefa, pa tudi z drugim kandidatom ne bo prodrla. Kajti to dokazuje, da Ljubljana pogubno cs-deesarsko politiko sploh in načeloma odklanja. Gospod števni kandidat namesto dr. Žerjava je v svojem nastopnem govoru v Kazini izredno povzdigoval Ljubljano, tako da bi si smela to šteti v čast, ako ne bi bil g. dr. Kra-mer slučajno eden izmed glavnih, ki so se z vsemi svojimi silami prizadevali za vidovdan-sko ustavo, ki je razdelila Slovenijo v dve oblasti in s tem Ljubljano iz prestolice Slovenije degradirala v sedež oblasti. Ljubljana zaradi sladkih besedi samostojnodemokrat-skega g. kandidata tudi nc bo pozabila na to, da jc glasilo SDS, kojega direktor je g. dr. Kramer, zagovarjalo batinaško politiko onega režima, ki je odstavil prvega ljubljanskega ljudskega župana in občinski svet, pogazil svobodno voljo ljubljanskega meščanstva in postavil na magistrat tri partizanske gerente. Ljubljana je ono mesto, ki najbolj trpi po usodi Jadranske in polomu Slavenskc banke ter različnih podobnih »gospodarskih uspehih« stranke, ki se zdaj po g. dr. Kramerju proglaša za zaščitnico »gospodarske in socialne blaginje« našega mesta. Omenjeni gospod je tudi poudarjal potrebo, »da izvojujejo volivci slovenski prestolici zopet njen stari ugled in veljavo in da jo postavijo kot enakopravno poleg Zagreba in Belgrada«. Toda ljub-lanski volivci ne morejo razumeti, kako naj to izvojuje stranka, ki je Ljubljano dosledno zapostavljala za Belgradom kot prestolico av-strijakantskega, klerikalnega in državi nevarnega slovenskega ljudstva, ki je, kauar je bila na vladi, Ljubljano preobremenjevala z javnimi dajatvami in s svojo centralistično protislovensko politiko največ pripomogla k gospodarski krizi našega mesta in njega delovnih stanov od veleindustrijca do ročnega delavca. Ako tedaj besede g. direktorja »Jutra« niso bile gola volivna demagogija, se ne morejo razumeti drugače, kakor da je kandidat SDS s svojim nastopnim govorom sam krvavo ircmiziral politiko svoje stranke. Rezultat bo v enem in drugem slučaju isti, da bo Ljubljana, g. dr. Kramerju prihranila težko breme, ki ga po njegovi lastni izjavi pomeni njegova kandidatura. « SDS priporoča svojega kandidata tudi kot iskrenega zagovornika pravic javnih nameščencev. Ti pa vedo, da je baš SDS tista stranka, ki ravno za uradništvo, kadarkoli je bila na vladi, ni ničesar storila, ampak nasprotno podpirala vsak režim, ki je krhal uradniške pravice, ga ohranjal v provizorič-nem položaju in gmotno ter moralno pritiskal k tlom, dasi je ravno uradništvo po večini z občudovanja vredno nesebičnostjo vleklo voz SDS. Javni nameščenci, ki so se danes že osvobodili izpod tega jarma, nc morejo smatrati za svojo »iskreno zagovornico« stranko, ki je uradnike devala na proskrip-cijske liste, jih prestavljala, reducirala in preganjala, če niso povsem parirali dr. Žerjavu. Vse to jamči za to, da se ljubljanski volivci ne bodo dali uspavati po obljubi kandidata g. dr. Kramerja, da bo, če zmaga SDS, za-vihrala nad Ljubljano zopet slovenska troboj-nica, katere SDS dosedaj ni poznala, ampak tajila. Ljubljana je postala v novi državi zopet slovenska leta 1925., ko je izvolila za svojega poslanca v skupščini načelnika slovenske ljudske stranke, dr. Korošca. Taka bo tudi ostala, ker jo bo tudi po predstoječih volitvah zastopal v narodni skupščini dr. Korošec. Nad Ljubljano bo slejkoprej vihrala slovenska trobojnica, zastava SDS pa nikoli več. Spor v demokratski stranki akuten. RAZKOL V DEMOKRATSKI ZAJEDNICI V HERCEGOVINI. g Mostar, 26. jul. (Izv.) Med muslimani in med demokrati ni prišlo v tukajšnjem voliv-nem okrožju do sporazuma, da bi vložili skupno listo za demokratsko zajednico. Muslimani so vložili listo, na kateri so kandidati samo muslimani r Belgrad, 26. jul. (Izv.) Izvršilni odbor demokratske stranke je imel danes dopoldne in popoldne seji, ki sta bili zelo živahni, posebno dopoldanska. Ta je bila posvečena izključno sporu med predsednikom stranke Da-vidovičem in Vojo Marinkovičem. O sporu samem smo že dovolj pisali. Kratko povedano obstoji spor v sledečem: Ljuba Davidovič kot načelnik demokratske stranke, ki je zastopana v vladi, je mnenja, da vlada ne izvršuje v polni meri dogovorjenih nalog in da dela na škodo demokratske stranke s tem, da izvršuje nad pristaši demokratske stranke teror. Z ozirom na to je Davidovič tudi javno dal duška svojemu ogorčenju, radi česar so se čutili prizadeli demokratski ministri v vladi. Dr. Voja Marinkovič je po svojem sestanku s predsednikom vlade nastopil proti takšnemu tolmačenju delovanja demokratskih ministrov, češ da ta očitek v prvi vrsti pada na demokratske ministre in da se s takimi govori položaj demokratskih ministrov v vladi in v javnosti, posebno pred volivci, zelo slabi. On je mnenja, da nikakor ni mogoče voditi takšne politike, to je, da bi stranka, ki nosi po svojih zastopnikih v vladi odgovornost za vse vladno delovanje, po svojem šefu bila v opoziciji. Dr. Voja Marinkovič je stavil precizno zahtevo, da se skliče glavni odbor. On je mnenja, da je to edini forum, ki lahko v sedanji volivni borbi zavzame precizno stališče k lem vprašanjem. Ljuba Davidovič pa je proti temu, da bi se sklicala seja glavnega odbora. O vsem tem se je govorilo na današnjem dcpoldanskem sestanku. Oba prvaka sta ost?-la na svojem stališču. Vendar prevladuje splošno mnenje, da je Ljuba Davidovič znatno popustil. Ljuba Davidovič je v svojem govoru na seji naglasa!, da je po njegovem mnenja potrebno, da ostanejo demokratski ministri v vladi kot kontrola nad delovanjem vlade. Od njih le zahteva, da zastavijo vso avtoriteto in ves svoj vpliv, da se preneha z nasiljem nad demokratskimi volivci ter da se premestijo in odpustijo uradniki, ki so izvrševali :ilja nad demokrati in se na ta način izpolnijo obveznosti, ki sta jih ena in druga stran sprejeli ob priliki sestave vlade. Po njegovem mnenju ni potrebno sklicevanje glavnega odbora stranke, marveč je trel>a počakati, ali bo Vukičevič te zahteve izpolnil ali ne. Njemu je odgovoril Voja Marinkovič, ki je zopet vztrajal na svojem stališču, da je treba sklicati sejo glavnega odbora. Po njegovem mnenju je stanje danes zelo dobro, če ne najboljše, vsekakor boljše od vseh dosedanjih in da je v interesu stranke, da ostanejo demokratski ministri v vladi. Po dolgem razgovarjanju med posamezniki ni prišlo do nd!>enih končnoveljavnih sklepov. Ljuba Davidovič je v ponovnih re-ptikacijah odgovarjal, češ da njegovih besed ni treba tolmačiti v ostrem smislu in da je mnenja, da s svojimi nastopi demokratske ministre v vladi samo podpira, da lahko bolj energično zahtevajo izpolnitev omenjenih zahtev demokratske stranke. Voja Marinkovič se s tem ni zadovoljil. Ali bo on izvajal nadaljnje konsekvence, o tem pa je danes še prerano govoriti. V tem sporu je odločilnega pomona nastop Velje Vukičeviča in radikiailnih ministrov. Če se bodo s tem Davidovičevim popuščanjem zadovoljili, se bo zadeva tiho poravnala. Po sedanjem razpoloženju sodeč, pa do tega ne bo prišlo. Po naših informacijah Marinkovič vztraja pri tem, da se zadeva stvarno razčisti in da dobijo demokratski ministri popolno odobritev za svoje delovanje v vladi od najvišje strankine instance in se na ta način desavuira strankin voditelj Ljuba Davidovič, ali pa glavni odbor zavzame isto stališče, kakor Ljuba Davidovič. V tem slučaju je nadaljnji obstanek demokratskih ministrov v vladi nemogoč. Vsi politični krogi z napetostjo gledajo na ta spor, ki je brezdvomno velikega pomena za bodočo orientacijo in grnpacijo strank po volitvah. Dr. Korošec v Belgradu. r Belgrad, 26. jul. (Izv.) Načelnik SLS dr. Korošec se že par dni mudi v Belgradu. Pri tej priliki se je ponovno sestal z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, dr. Spahom in drugimi uglednimi politiki. Danes od pol 9 do 11 je bil pri predsedniku vlade g. Vukičeviču. r Belgrad, 26. jul. (Izv.) Načelnik SLS dr. Korošec se je danes od 12 do 1 razgovarjal z vojnim ministrom generalom Hadžičem. r Belgrad, 26. jul. (Izv.) Povodom bivanja dr. Korošca v Belgradu piše glavni organ SDS »Reč« z velikimi črkami pod naslovom: »G. dr. Korošec je pripravljen zamenjati demokrate« sledeče: »Razen seje demokratskega izvršilnega odbora je pozornost političnih krogov pritegnil nase obisk g. dr. Korošca pri g. Vukičeviču v predsedništvu vlade. G. dr. Korošec je prišel k predsedniku vlade na poziv in je ostal v njegovem kabinetu od 9 do 11. V dobro pouče- nih krogih se je zatrjevalo, da Vukičevič gleda na to, kako bi zasigural svojo vlado za slučaj ostavke demokratskih ministrov. Povabil je g. dr. Korošca, da bi se z njim dogovoril v duhu sporazuma, ki sta ga prej sklenila, o možnosti spopolnitve vlade s klerikalci, ako bi g. Davidovič pozval svoje zastopnike iz vlade pred volitvami. Zatrjuje se, da je g. dr. Korošec pripravljen zamenjati demokratske ministre in da se je z g. Vukičevičem dogovoril o vseh potrebnih pogojih. Zanimivo je zabeležiti, da je imel g. dr. Korošec daljši sestanek z g. Spahom, nato je bil pri g. Marinkoviču pri večerji. V zvezi s tem se je danes trdilo, da bo g. dr. Korošec vstopil v vlado tudi v slučaju, ako bi se demokrati razcepili, in da bi Marinkovič ostal v vladi.« Priobčujemo to vest glavnega organa SDS po svoji kroničarski dolžnosti. Izjava dr. Korošca o blejskem sporazumu. r Belgrad, 26. jul. (Izv.) G. Ljuba Davidovič je dal uredniku »Politike« izjavo, v kateri med drugim govori tudi o tako zvanem blejskem paktu. Pri tej priliki je dejal, da g. dr. Korošec rad dela take pakte in da jih tudi rad potem spreminja. Na to izjavo g. Davidoviča je dal g. dr. Korošec Vašemu dopisniku sledeči odgovor: »Naš klub je v parlamentu vsako zvezo, ki jo je sklenil z drugimi klubi, lojalno držal do trenutka, dokler je niso razdrli drugi. Jugoslovanski klub ni nikdar razdrl nobene zveze. Demokratska zajednica je imela popolnoma svobodne roke, da gre z radikali brez nas v vlado. Mi smo imeli popolno svobodo, nobena ] zveza nas ni v tem zadrževala, ker so vse že prej prenehale, da sklepamo prijateljske pakte z onimi, s katerimi se je to dalo doseči v korist naših volivcev v Sloveniji.« Dusoslov. kat. dijaška lisa za primorske brate. g Split, 26. jul. (Izv.) Kongres Jugoslovanske katoličke djačke lige se je končal. Na kongresu je bilo sprejetih več resolucij, izmed katerih je druga resolucija vzbudila precejšnje zanimanje. Ta resolucija poziva brate izven mej kraljevine SHS, da ohranijo polno narodno zavest v vseh zasedenih krajih. Vsak član lige jc dolžan z vsemi sredstvi delati za prosvetno gibanje v narodnem duhu med primorskimi brati. Resolucija jc vzbudila veliko pozornost. O niej pišejo v»i sglitski in zagrebški časopisi, Zagrebška tobačna tovarna se ukine? g Zagreb, 26. jul. (Izv.) Pretekle dni so se razširile vesti, da bo tobačna tovarna v Zagrebu ustavila obrat. Upravitelj monopolov v Belgradu Todorovič, ki se nahaja v Zagrebu, je izjavil, da sc jc začelo razmišljati, ali naj se ustavi zagrebške tobačne tovarne kot najslabše. Njena uprava pa da se naj izroči ljubljanski, oziroma senjski tovarni. Likvidacija zagrebške tobačne tovarne se še ni končno-veljavno sklenila, ampak se celo dopušča možnost, da obstoja šc nadalje in siccr še dobii.) časa, vsai deset let. S tem vprašanjem je združena eksistenca 400 delavcev, ki bi bili z ustavitvijo dela brez kruha. Po Todo-rovičevi izjavi je obstoj zagrebške tobačne tovarne odvisen edinole od zagrebške mestne občine. Ako ona odstopi od zahteve po povišanju najemnine, potem tovarna obstane. ŠURMIN — RADIKAL? g Zagreb, 26. jul. (Izv.) Današnja »Reč« demantira, da bi bil bivši minister dr. Sur-min prestopil v radikalno stranko. MOSTARSKA SDS NE BO NASTOPILA SAMOSTOJNO. g Mostar, 26. jul. (Izv.) Tukajšnji samostojni demokrati so sklenili, da v tem voliv-nem okrožju ne bodo postavili lastne liste, ampak da bodo njihove organizacije podpirale zemljoradnike. Hlinka proti madjarski iredenti. v Praga, 26. julija. (Izv.) Na zborovanju slovaških katoliških visokošolcev je govoril tudi poslanec Hlinka, ki je energično zavrnil delovanje madjarske iredente. Rekel je mod drugim, da je prišel čas, ko mora nova generacija različne Rotherinere in Bethlenove pristaše odgnati od slovaške meje. Slovaška je dosti dolgo časa uživala madjarsko kulturo in hoče sedaj živeti svoje lastno kulturno življenje. Češkoslovaška javnost proti Rothermerju. ■ v Praga, 26. julija. (Izv.) Češkoslovaško časopisje nadaljuje razpravljanje o delovanju Rotherinereja. »Narodna Politika« piše, da ustanovitev novega madjarskega odbora na Madjarskem ni izzvala prav nikakega navdušenja. Naše stranke si ne lx)do dale sugeri-rati, da gre tu za kako nevarnost napram naši državi in za kako izredno važno zadevo. Takih komisij je bilo na Madjarskem vedno veliko in naša naloga je, da s propagando nastopimo proti temu madjarskemu delovanju. Za nas je merodajno le stališče angleške vlade. Na enak način piše tudi »Tribuna«: Mi ne bomo nikdar nikomur prepustili Slovaške, ako nain ne bo odvzela s silo. Ni izključeno, da se l>o Rothermereju posrečilo to madjarsko vprašanje spraviti pred forum angleškega parlamenta. Z Rothermerom se bomo spuščali v razpravljanje šele tedaj, ko bo dokazal, da ima Madjarska popolno poli-Učno Ln moralno pravico, odvzeti nam Slovaško ozemlje naše republike. Praški komunisti in dunajska revolta. v Praga, 26. julija. Sinoči je komunistih na stranka v Pragi priredila veliko zborovanje, ua katerem so zavzeli stališče napram dunajskim dogodkom. Zliorovauja se je udeležilo več tisoč ljudi. Kot prvi je govoril komunist Bolem, ki se je ravnokar vrnil z Dunaja. Ta je zvalil glavno krivdo za dunajske dogodke na dunajsko vlado, na dunajsko policijo in na dunajsko socialno demokracijo. Po zborovanju so se udeleženci mirno razšli, tako da številno zbrana policija ni imela kakega povoda za nastopanje. Uspeh francoskega posojila. v Pariz, 26. julija. (Izv.) »Echo de Pa .-h« objavlja, da bo zadnje konsolidacijo po.o-jilo Poincarejevo, ki je bilo zaključeno v nedeljo, prine=s] Franciji šliri C.n pet mitu-d zlatih frankov. Podpisovanje posojila »o •»■ daj zaključeno za več mesecev. V pa. 'h borznih krogih je vzbudilo mnrgo ko icnt?r-jev, ker se je včeraj na devizni borzi kurz funta zvišal za 8 točk na 124.10. Ta dvig kurza označujejo kot novo taktiko francoske držnvne banke. Ureditev turških dolgov Franciji. v Pariz, 26. jul. (Izv.) Jutri se bo vršila plenarna seja zastopnikov francoske in turške vlade, na kateri bo končnoveljavno urejeno vprašanje turških dolgov. Vprašanje se l>o uredilo na enak način kot z Rolgarijo. Zadnje težkoče so se pojavile glede amortizacijske dobe in višine anuitet- Sedaj jo dosežen kompromis, da l>o Turčija od 301etne dobe pristala na 201etno amortizacijsko »oho, dobila bo pa gotove ugodnosti glede izplačevanja anuitet. Bratianu za tesno zvezo med Romunijo in Jugoslavijo. v Bukarešt, 26. julija. (Izv.) Včeraj se je vršil tu na čast jugoslovanski delegaciji slovesen banket, na katerem je govoril tudi ministrski predsednik Bratianu, ki je poudaril, da morata Romunija' in .Jugoslavija v interesu miru na Balkanu oslati tesno združeni. Nam vsem je mir zelo potreben, in sicer mir, ki ga imamo sedaj in noben drugi. Vsak drugi mir bi bil izzivanje, ki ga no bomo nikdar trpeli. Bivši jugoslovanski zunanji mi-nster dr. Perič je rekel, da je najboljša garancija za mir v srednji Evropi Mala antanta. Konsolidiranje notranjih razmer v Romuniji bo najboljša garancija za to, da se mir ne bo kršil. Averescu za kralja Mihaela. v Rukarešt, 26. julija, (izv) Na včerajšnji seji senata je govoril tudi general Averescu, ki se je navdušeno izjavil za novega kralja Mihaela in označil sedanji regenlski svet kot popolnoma zakonit. Njegov govor je vzbudil veliko zanimanja, ker so pričakovali, da 1k> Averescu Bratianuovemu delu povzročal težkoče. Averescujev govor je večina sprejela z živahnim ploskanjem in Bratianu sam je pristopil k govorniku in mu stisnil roko. Karlovi pristaš; ne nameravalo prevrata. v Parir, 26. julija. (Izv.) >Petit Parisien-ne« javlja senzacionalno vest iz okolice princa Karolu romunskega. Včeraj zjutraj ob 5. je takoj po prihodu orient-ekspresa prišla h Karolu deputacija iz Bukarešte, na čelu katere je bil Bragič, tajnik profesorja Jorge, ki je znan kot vnet pristaš princa Karola. Obisk pri Karolu je trajal do opoldne. Ta obisk so zelo prikrivali, vendar se je zvedelo, da se je popoldne v vili princa Karola vršil nov sestanek. Takrat se je posrečilo dopisniku »Petit Parisienna« govoriti z enim izmed teh »zarotnikov«:, s profesorjem Nicolescujem. Profesor je izjavil, da pristaši Karolovi zaenkrat ne nameravajo s kakimi prenagljenimi koraki delati ntkakih težav romunski vladi. Odločno pa je grajal, da Karolu niso dovolili odpotovali na pogreb svojega očeta v Romuniji. Protestiral je tudi proti temu, da gotovo časopisje Karola označuje kot velikega lahko-živca. To ni res. Princ Karol se mnogo bavi s titan jem in s študijem. v Bukarešta, 26. jul. (Izv.) Vsi politični krogi še vedno živahno komentirajo izjave voditelja narodne kmetsko stranke Maniua, ki jih je podal v včerajšnji seji parlamenta. Izjavljajo, da je Maniu sprožil vprašanje zakonitosti obstoja sedanjega regentskega sveta in prestolonasledstva in s tem pričel razpravljanje o zadevi, Id bi mogla imeti iežke politične posledice. Med pristaši Averescujeve stranke je opažati veliko nezadovoljnost z njegovim včerajšnjim govorom v senatu. Pet odličnih voditeljev stranke, sami bivši ministri, so radi nezadovoljstva z Averescujevim govorom javili svoj izstop iz njegove stranke. Velike felkoce na pomorski razorožitveni konferenci. TAKO AMERIKA KAKOR TUDI ANGLIJA IMATA ZELO TEŽKO STALIŠČE. v London, 26. julija. (Izv.) V londonskih posvetovanjih o ženevski pomorski razorožit-veni konferenci so se ponovno pojavile velike težkoče. Angleški admiral Field je nenadoma obolel in iz delegacije izstopil, Nocoj so na njegovo mesto imenovali mladega častnika, ki zavzema samo položaj contre-admirala. Tukajšnji diplomatski krogi, ki zavzemajo napram razorožitveni konferenci nevtralno stališči-, presojajo položaj sledeče: Predsednik Coolidge ne more sprejeti angleškega stališča ne da bi pri tem močno omajal svoje stališ,če pri novih predsedniških volitvah. Coolidge bo moral zvaliti za slučja, da se konča konferenca brez uspeha, vso moralno krivdo na Anglijo, ako pa bo Amerika vztra- jala na svojih zahtevah in Anglija ne bo popustila, tedaj bo njegovo stališče močno omajano. Anglija more rešiti konferenco samo s tem, da se približa ameriškemu stališču. To pa bo težko dosegla vsled močnega nasprotovanja večine v spodnji zbornici. Amerika bi lahko predlagala, da se najprej sporazumeta o vseh vprašanjih Anglija in Japonska, kar bi bila zelo spretna poteza ameriške politike. Anglija pa bi bila za ta slučaj izpostavljena napadom ameriške javnosti, da se druži z Japonsko proti Ameriki in da paktira z rumenim plemenom proti interesom drugih svetovnih velesil. Dunajska revoSta pred parlamentom. KANCLER SEIPEL 0 POTEKU REVOLTE. — DR. BAUER OBTOŽUJE VLADO. - NOTRA- NJI MINISTER O INOZEMSKIH VPLIVIH. VIHAREN POTEK SEJE. v Dunaj, 26. jul. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice se je vršila razprava o krvavih dogodkih 15. in 16. julija. Poslopje parlamenta je bilo močno zastraženo s policijskimi oddelki, na tribunah pa je bilo veliko detektivov. Prvi je govoril zvezni kancler dr. Seipel, ki je uvodoma ugotovil, da se nahaja med ranjenci, ne pa tudi med mrtveci, avstrijska republika. Ponovne oprostilne razsodbe porotnikov so morale javnost razburiti in zato bi bilo pozdravljati, če bi se izvršila reforma porotnih sodišč. Kancler je izrekel toplo zahvalo policiji in zvezni armadi za vestno izpolnjevanje dolžnosti. Stavka je povzročila veliko škodo, posebno pa je neugodno vplivalo prekinjenje telefonskih zvez med posameznimi oblastmi. Tako se je nevarnost nastopanja komunistov povečala in iz revolte je nastala revolucija. Ena izmed mednarodnih strank, ki v tem parlamentu ni zastopana, je pri teh nemirih igrala precejšno vlogo. V inozemstvo so bile poslane brzojavke, v katerih je rečeno, da revolucija v Avstriji ne sme prenehati. Pojavili so se tudi poskusi strmoglaviti vlado izven parlamenta. Reči pa je treba, da Avstrije ni ogrožala nikaka inozemska intervencija. Nikdo v inozemstvu ne bo verjel, da je bilo to gibanje zadušeno s pomočjo inozemstva. Mi smo temu napravili konec s svojo lastno močjo. Vedeti pa moramo tudi, da si svet ne bo dal dopasti, da bi se take prometne stavke ponavljale. Tudi naš parlament nosi del krivde. Nikdo ne more od nas zahtevati premilega postopanja proti krivcem. V imenu socialno demokratske stranke je govoril dr. Bauer: Vsak izmed nas se mora vprašati, ali ne nosi tudi del odgovornosti pri teh dogodkih. On kot socialdemokrat priznava, da je tudi opozicija napravila napake. Demonstracij nismo želeli in jih od začetka tudi nismo resno vzeli. Bilo bi bolje, da bi se razburjenju po schattendorfskem procesu zadostilo s protestno stavko, čeravno bi tudi to ne bilo brez nevarnosti. Bilo je napak, ker ni bilo mogoče republikanske obrambne zveze zadosti hitro sklicati skupaj. Res pa je, da se je dunajski župan odpeljal s prvo brizgalno in skušal nesrečo zabraniti. Res je dalje, da jc bila v začetku republikanska garda preslaba, da bi zabranila ogenj, toda ko je Stirinajstkrat brezuspešno poskyšala, petnajstič je le imela usijeh. V teoa b uunlku pa je na nesrečo prišla policija in oddala salve. Ni prav, ako tudi dr. Seipel in policijski predsednik dr. Schober nočeta priznati nobene napake. Pred oddajo salv je bilo treba množico opozoriti s signali iz rogov, da se odstrani. Tako med govorom dr. Seipla, kakor tudi med govorom dr. Bauera so se v zbornici dogajali burni prizori, predvsem še, ko je dr. Bauer izjavil, da je uspeh sedemletnega obstoja sedanje vladne večine teh sto mrtvecev. Krščanski socialni govornik, načelnik stranke Kunschak, je imenoval zadnje izjave dr. Bauera veliko neumestnost, ki bi mogle izzvati novo vznemirjenje in novo hujskanje. Izjavil je, da meščanske stranke ne morejo sprejeti socialdemokratskega predloga o nezaupnici vladi in sestavitvi posebnega parlamentarnega preiskovalnega odbora. Nasprotno, dr. Seiplu, policiji in zvezni armadi je treba dati veliko zahvalo, da so rešili položaj. Zatem je govoril pristaš Landbunda, notranji minister Hardtleb, ki je v poldrugour-nem govoru orisal potek dogodkov in nastopanje policije. Med mrtvimi je bilo 12, med ranjenimi pa 74 predkaznovanih. 24 oseb je bilo iz inozemstva. Tudi med 500 aretiranimi je zelo mnogo inozemcev. Tri inozemce, ki so imeli od ruskih diplomatov izstavljene potne liste, so izgnali. Nastopil je tudi proti novi občinski straži, ki da je protiustavna, kar je opozicija sprejela z medklici: >Bomo šli pa še pred ustavno razsodišče!« Minister je dalje objavil, da se bo vršila najstrožja kontrola nad tujci in začelo s strogim ravnanjem z gotovim časopisjem. »Treba je na vsak način zabraniti, da bi se Avstrija razdelila v dva oborožena tabora,'' je končal minister svoje poročilo. Dr. Seipel je govorniku posebno pri zadnji izjavi živahno ploskal. Socialni demokrat Renner jo izjavil, da je poročilo notranjega ministra površno in da je trditev, da so bili prvi ranjenci, ki so bili pri-nešeni v splošno bolnico, policisti, napačno. Ravno nasprotno, prvo so prinesli v bolnico ženo s prestreljenim vratom. Prvo salvo so oddali policisti, ko se je gašenje že pričelo. Poslanci iz pokrajine naj ne verjamejo vsem groznim poročilom, temveč naj se sami prepričajo, kak je bil poiožaj v resnici. Socialni demokraciji se je po velikem trudu posrečilo obdržali diiciuliuo, Zastopnik Velenemcev Ottavva je prosil zveznega kanclerja, da ne daje socialistom ni-kakih koncesij. Strajk so morali prekiniti, ker bi drugače bil sam prenehal, ker se je v provincah stavka že pričela krhati. Policijsko oblast je treba utrditi, da bodo vse ilegalne organizacije postale odvišne. Inozemstvo je treba prepričati, da je današnji rdeči Dunaj vedno bil nemško mesto in da bo zopet postal. Razprave se bodo na jutrišnji seji zopet nadaljevale. Občinska straža na Dunaju. v Dunaj, 26. julija. (Izv.) Upravni odLor dunajskega občinskega s-^ta je s so ;i v'. ,-mokratsko večino sklenil, da se nova * straža imenuje občinska straža. Število o>tane zaenkrat 2006 mož v začetku septer.lva pa se bo znižalo na 1000. Straža bo predvsem čuvala mestna poslopja. V občinsko stražo se lahko odpošljejo tudi nekateri mestni nameščenci. Konvencija med Italijo in Madjarsko. v Rim, 26. jul. (Izv.) Včeraj sta ministrski predsednik Mussolini in baron Wimmersperg, državni podtajnik mažarskega trgovinskega ministrstva, podpisala konvencijo, ki se tiče olajšav mažarski trgovini v reškem pristanišču. Konvencija spopolnjuje sporazum, ki se je dosegel v tem pogledu meseca aprila. Konvenciji se je dodal protokol, ki določa ustanovitev mažarske carinske ekspoziture na Reki. »Agenzia Štefani« ugotavlja, da so se razgovori vršili v ozračju simpatičnosti in prisrčnosti, kar daje poroštvo, da se bo sporazum tudi praktično izvajal. Spor med Belgijo in Nemčijo. v Bruselj, 26. julija. (Izv.) Zunanjemu ministrstvu je sporočil danes nemški poslanik Keller, da nemška vlada ne namerava odgovoriti na zadnjo belgijsko noto. VISOKO CERKVENO ODLIKOVANJE. v Rim, 26. jul. (Izv.) Namesto umrlega kardinala De Azevedo je papež imenoval kot kanclerja rimske kurije bavarskega kardinala dr. Friihwirtha, ki je bil dosedaj veliki poeni-tenciar. Kanelerska služba pomeni visoko odlikovanje. TOLEDSKI KARDINAL OBOLEL. v Madrid, 26. jul. (Izv.) Nadškof v Toledo, kardinal Casanuovo, je težko obolel, tako da je njegovo stanje zelo resno. ZBLIŽANJE MED SOCIALISTI IN KOMUNISTI NA FRANCOSKEM. v Pariz, 26. jul. (Izv.) Danes se je pričela v Parizu konferenca socialistične strokovne zveze CGT, kjer je navzočih nad tisoč zastopnikov iz vse Francije. Bratske organizacije iz sosednih držav so poslale svoje zastopnike. Komunistična organizacija CGPU je tudi to pot pozvala vse delavske organizacije v enotno fronto in izjavila, da je pripravljena združiti se s CGT. PONAREJEVALCI PISEM KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE. v .Moskva, 26. jul. (Izv.) »Izvestja« objavljajo faksimile ponarejenih pisem Kominter-na, katere so v Parizu na zelo spreten način ponarejali in prodajali španski, italijanski in drugim vladam. Pariški sovjetski poslanik je na Quai dOrsay vložil noto, v kateri prosi, da se ta falzifikatorska družba, ki je na široko razpredena in ogroža mirne odnošaje med Rusijo in evropskimi državami, takoj razžene. ZRAČNI MANEVRI NAD LONDONOM. v London, 26. jul. (Izv.) Zračni napadi na londonsko mesto so se po sedanjih poročilih zrakoplovnega ministrstva sijajno posrečili. Včeraj se je neopaženo približalo pet in danes trije bombni oddelki letal. Dvignili so se visoko nad oblake in posrečilo se jim je, da so vrgli bombe, ne samo na označene cilje v mestu, temveč tudi na važna javna poslopja. Po poročilih časopisja bi v slučaju resnosti bil velik del glavnega mesta uničen. Občinske volitve. Kcvor. Za občinsko gospodarstvo se je v nedeljo 24. julija v naši mali občini potegovalo kar šest strank. Oddanih glasov je bilo 259, od teh so dobili: združene vasi Brezje, Viso-če, Vadiče, Popovo in Hušca 25 glasov (2 odbornika), SLS 101 glas (7 odbornikov), nosilec župan; Gospodarska skupina SLS 35 glasov (2 odborniku), socialistična delavska lista 51 glasov (3 odbornike), delavsko-obrtna zveza 21 glasov (1 odbornik) in gospodarska 26 glasov (2 odbornika). Vseh volivnih upravičencev je bilo vpisanih 337. Trata v Poljanski dolini. Pri nedeljskih občinskih volitvah je dobila SLS 273 glasov in 18 odbornikov, združena gospodarska stranka JOD glasov in 7 odbornikov. Stražišče pri Kranju. SLS je dobila 313 glasov (leta 1924 269) in 19 odbornikov (leta 1921 18). Nasprotniki so dobili 109 glasov iu 6 odborniških mest Po listali so dobile: Kmet-. ska zveza 105, Delavska zveza Stražišče 110, i Delavska zveza Bitnie 98. gospodarska 109, K občinskim volitvam. Tri dragocene ugotovitve je napisalo včerajšnje >Jutro< o občinskih volitvah. Prvič to, da ni prav, da se to volitve vrše sredi najhujšega (lela. Kdo pa je temu kriv? To je povzročila, slavna jutTovska družba. Ona je leta 1921. sredi največje vročiue in najnujnejših poljskih del nagnala podeželsko občine v volivni boj, k«r je tedaj upala, da bodo kmetje, ki so pristaši SLS, vsled nujnega dela ostali doma, liberalni mogotci, pa s par žvo-jinii glasovi dobili občine v svoje roke. Ta račun se je temeljito ponesrečil, ker je SLS zmagala, toda napaka je ostala in se nujne ponavlja pri vsakih volitvah. Kajti funkcijska doba občinskih odborov teče od poletja do polletja, ker so se prve občinske volitve p' sedanjem zakonu na ukaz protiljudske ŠD vršile ravno v poletju. V drugem poglavju skrbi SDS občinsko gospodarstvo in pravi, da so njeni ljudje tisti, ki nočejo, da bi se občinska blagajna in > mošnja političnega duhovnika« mešali. Mošnjo političnega duhovnika poznajo samo jutrovci. Tudi to čedno izražanje je lastno samo ljudem, ki z veliko žlico uživajo jutrovsko kulturo. Zgodovina nam ne ve povedati Še nobene škode, ki bi jo bilo povzročilo mešanje občinskega premefenja s premoženjem kakega duhovnika, pač pa pozna katastrofalne posledice, ki jih je prineslo mešanje občinskega denarja z raznimi esdeesarskimi bankami. Tudi poznamo škodljivo zvezo ob-binskega denarja s prsti raznih esdeesarskih občinskih funkcionarjev, ki po istih načelih kot SDS pri nacionalizacijah in sličnih aferah, niso vedno ločili med mojim in tvojim. Končno iščejo jutrovci »zrno nekdanje SKS«. Tiste »samostojneiže«, ki so jih lete 1920. nagnali k Puclju, da ustanove podeželsko podružnico SDS, kličejo zopet nazaj. Ta klic vsebuje ponovno priznanje, da je SDS ustanoviteljica SKS in ga je vredno zabeležiti, da bo podeželsko ljudstvo videlo to več no farbarijo jutrovske družbe. Radičevska volivna sleparija v Maribor, 26. julija. Danes je bila na okrožnem sodišču v Mariboru razkrinkana velika radičevska sleparija v Prekmurju. V Prekmurju kandidira na radikalni listi Hodošček iz Zenkovcev. Te dni so radičevci vložili svojo listo, na kateri ie zabeležen dr. Odič iz Čakovca, kot Ajeg<Šv'fta-mestnik pa župan Hodošček iz ZenkoVC^vPfto se je to zvedelo, je nastalo med'-radikali veliko razburjenje, kako da Hodošček kandidira na obeh listah. Poklicali so Hodoščka v Maribor, kjer se je zadeva pojasnila kot premetena radičevska volivna sleparija. V Zenkovcih ni nobenega drugega Hodoščka. Ta je v Mariboru izjavil, da je podpisal radikalno listo, ne pa radičevsko. Po njegovi izjavi je njegov podpis na radifevski listi potvorjen. Radičevska sleparija je vzbudila veliko ogorčenje proti njihovi stranki, ki se poslužuje takih sredstev. S tem so radičevci zopet izgubili mnogo na ugledu. Shod železničarjev SLS v Včeraj zvečer je priredila krajevna organizacija SLS za XIV. okraj shod za železničarje pri Poljšaku, na katerem je poročal poslanec Sušnik. V poldrugournem govoru je pojasnil delo našo stranke med splošnim pritrjevanjem navzočih. Zbrala se je v dvorani tudi družbica, ki ni vedela ali bi rekla, da so komunisti ali ne. S par medklici so se hoteli napraviti važne. Dobil je potem besedo nekdanji komunist g. Hlebec. Razlagal je zunanjo politiko in dokazoval z vsakim stavkom, kako zvest čitatelj je buržtijskega »Jutra«. Za njim se je oglasil g. Marcel Zorga, ki je mislil, da bo najbolje odrezal, če žali ranjkega Kreka! Napadel ga je na nesramen način in mu je zato g. predsednik seveda moral vzeti besedo. Odgovoril je obema g. posl. Kremžar. Po njegovih besedah je bilo vsakemu navzočih čisto jasno, kje je resnica in kje laž. 0 mestnih zadevah jo govoril g. Josip Pire in uradnik uslužbencev mestne železnice Furcr. Shod je končal z najlepšim uspehom.. Železničar že ve, kaj bo storil 11. sept., naj piše »Jutro« kar hoče in naj ga tudi propagiralo nekdanji komunisti Hlebci in Zorge. Shod pri Mlevu". V salonu restavracije pri Levu se je vršil sinoči shod uradnikov, ki so se razgovar-jali, ali naj postavijo svojo posebno listo ali ne. Zagovorniki liste so poudarjali, dn je 'a potreba radi tega, da se enkrat tudi urad i i-štvo afirmira v javnosti in da tako pokaže političnim strankam, da ga je treba upoštevati. Proti posebni listi so nastopili zlasti gg. deinokratje Gregorka, prof. Pavlic itd. Z velikansko večino je bilo sklenjeno, da se v Ljubljani eventualno tudi v ljubljanski oblasti postavi posebna uradniška lista. Izvoli! se je odbor, ki naj zadevo končno preštudira in ukrene vse potrebno. Navzočih je bilo okrog i00 uradnikov. so o tli SCS Velik volivni tabor bo v nedeljo 14. avgusta v Rajhenburgu po drugi službi božji, to je ob 11 dopoldne na prostem pred Lurško cer-vijo. Govorijo: načelnik SLS dr. Anton K o r o -S e c in kandidata dr. Andrej Gosar in župnik Jos. Tratnik. Na tabor vabimo volivce iz vsega Posavja, to- in onstran Save. Vsaka župnija in vsaka občina naj krepko tekmuje pri udeležbi. V Loki pri Zidanem mostu bo v nedeljo 31. julija takoj po prvi sv. maši javen shod SLS, na katerem govorita narodni poslanec g. dr. Andrej Gosar in oblastni poslanec g. M. Deželak. Rajhenburg. Prihodnjo nedeljo 31. julija te vrši volivni shod pri Sv. Antonu po službi božji. Popoldne ob 3 pa bo tale shod v Dovškem v gostilni g. Radeja. Na obeh shodih govori kandidat g. župnik Jos. Tratnik. Z Dolenjskega. V nedeljo sta se vršila zelo dobro obiskana shoda SLS v Poljanah pri Toplicah in v črmošnjicah. Na obeh shodih je poročal dr. K u 1 o v e c. Volivci v teh dveh občinah pojdejo pri volitvah v veliki večini s SLS, to sta pokazala nedeljska shoda. Remšnik. V nedeljo se je vršil, po rani »v. maši na Remšniku volivni shod SLS. Poročal je oblastni poslanec g. Jože S t a b e j. Gotovo je, da bo število volivcev za SLS tokrat znatno poskočilo. Cirkovce. V nedeljo 31. julija, po rani službi božji se vrši tukaj v društveni dvorani javni volivni shod, na katerem govori kandidat g. Ivan V e s e n j a k , profesor iz Maribora, in oblastni poslanec g. T. O v č a r. Mestni Vrh pri Ptuju. V nedeljo 31. julija ob 3 popoldne priredi kandidat za narodno skupščino g. Ivan Vesenjak v gostilni g. Ploja volivni shod, na katerem nastopijo razen imenovanega tudi drugi govorniki. Stoperce. V nedeljo 7. avgusta po sv. opravilu se vrši tukaj volivni shod SLS, na katerem govorita g. oblastni odbornik Marko Kranjc in oblastni poslanec g. Martin K o r e s. Vsi volivci vabljeni. V Devici Mariji Brezje se je vršil 24. julija po službi božji prav dobro obiskan shod SLS. Katerega se je udeležilo tudi nekaj socialistov. Stvarna izvajanja oblastnih poslancev g. dekana S a g a j a in g. T. O v č a r j a so napravila oa navzoče najboljši vtis. Bočna. Zadnjo nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskan sestanek volivcev, na katerem je poročal poslanec Vlad. P u š e n j a k. Poslanec Pušenjak bo zboroval v nedeljo 31. julija v Ljubnem po rani službi božji, v Kokarjih v gostilni Bider ob 4 popoldne. — 7. avgusta bosta zborovanji v Šoštanju po ranem sv. opravilu, v Velenju pa ob 3 popoldne. Rečica ob Savinji. V nedeljo 24. julija se je vršil pri nas dobro obiskan shod SLS, kateremu je predsedoval naš vrli župan M. Ble-kač. Govoril je poslanec Vlad. Pušenjak. Oblastni poslanec M. B1 e k a č je govoril o delu oblastne skupščine. Kakor vedno bo tudi pri teh volitvah volila pretežna večina SLS. Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo 31. julija se bo vršil tukaj po službi božji v običajnih prostorih shod SLS. Poročata narodni po-Blanec g. Bedjanič in oblastni poslanec g. Janžekovič. Pridite vsi! Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo 24. julija se je vršil dopoldne v društvenih prostorih lepo uspeli shod SLS. Govoril je narodni poslanec dr. H o d ž a r. Volivci so izrekli neomejeno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu. Kaj se godi doma Orlovski dan v Šmarju pri Ljubljani ima v nedeljo 31. julija 1927 LJUBLJANSKO ORLOVSKO OKROŽJE. SPORED: Dopoldne: Ob 10. uri sv. maša v Šmarju, po maši tabor pred cerkvijo. Popoldne: Ob pol 3. uri litanije. — Ob pol 4. uri javna telvadba. Spored telovadbe: Rajalni pohod in proste vaje članov. Rajalni pohod in proste vaje članic. Orodna telovadba. Članice: Vaje s kiji. Štnfetni tek za prehodno darilo. Lahka atletika. Skupina. Po telovadbi koncert in prosta zabava. — Sodeluje godba Dravske divizljske oblasti. — Vrši se ob vsakem vremenu. Ne zidaj še hiše, počakaj! Ne zidaj hiše! Mož, ki se oženi, mož, ki zida hišo ali piše knjigo, je dandanes največji pustolovec, kajti zakoni so dandanes tako zanič, težko-če tako velike, presenečenja tako številna, da je velika sreča zanj, Če ne umrje od lakote in sramote, predno pride do pol pota. Tako piše neki moderni pisatelj in prav ima. Čemu bi zidal hišo sam, čemu bi zazidal vanjo vse svoje denarno premoženje, če ga slučajno imaš, čemu bi delal dolgove, če denarja nimaš? Kupi si rajši srečko za stadionsko loterijo. Če zadeneš, dobiš hišo za deset dinarjev. Drugje še polževe ne dobiš tako po ceni. Pa ne samo to. Če kupiš eno srečko ali dve, s tem ne stopiš samo v vrsto onih, ki hočejo poskušati svojo srečo, ampak tudi prispevaš za stvar, ki bo delila naši ožji in širši domovini čast, naše sovražnike pa bo prepričala, da smo, četudi majhen, pa vendar eminentno kulturen in napreden narod, ki mu tako radi očitajo, da je narod pijancev in pretep ačev. Srečke II. stadionske loterije so že naprodaj! Dobite jih v Ljubljani po sledečih trafikah: »Union«, Miklošičeva cesta; Šoukal, Pred škofijo; Mlakar Val., Resljeva cesta; Zabret, pred glavnim kolodvorom; Pugelj I., Prešernova ulica; Belak, Dunajska cesta, poleg trgovine Dogan; Pezdir Franja, Gradišče 3; Minka Modic, Kopitarjeva ulica 1; Glavna trafika, Stritarjeva ulica; J. in A. Kocutar, Mestni trg 25; A. Gruber, Sv. Petra cesta št. 51; Ant. Pleško, Sv. Petra casta 8; Beline, Sv. Petra cesta; Neža Blaž, Dunajska cesta 12. — Na deželi jih razpečavajo vsa naša društva. Toča na Posavju. V soboto, dne 23. t. m., ob 10. uri zvečer je zadivjala čez Posavje strašna nevihta. Vihar jo ruval drevesa, odkrival poslopja in obračal kozolce. Toča je neusmiljeno klestila po drevju in uničevala poslopje in vinograde. Strašna je bila drugi dan slika upostošenja. Škoda je ogromna in se ne da preceniti. Ljudstvo je kar obupano. Najbolj so bile prizadete žuipnije Bizeljsko, Pišece, Sromlje in Rajhenburg. Pa tudi drugim nesreča ni prizanesla. Merodajne faktorje prosimo pomoči. Predvsem pa naj gg. župani dajo škodo ceniti, da se bo potem saj davkarija ozirala na prizadete. Romarjem na Sv. Višarje dne 14. in 15. avgusta. Podpisana zveza opozarja one, ki nameravajo dne 14. avgusta poromati na Sv. Višarje, naj se takoj priglase, ker termin za priglašanje, 31. julij, se bliža. Izkaznica stane 40 Din in velja obenem za italijanski vizum (ki stane drugače sam 75 Din) in za vožnjo po italijanskem ozemlju. Na podlagi izkaznice se dobi polovična vožnja na progi Zagreb—Planica. Vsak naj kupi na domači postaji cel vozni listek do Planice, prosi za žig in naj obdrži vozni listek, ki velja potem za nazaj. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, dne 14. avgusta, zjutraj ob 5. uri 25 minut, odhod iz Trbiža v ponedeljek ob IG. uri 5 minut, prihod v Ljubljano ob 21. uri 3 minute. Zvezo imajo sledeči vlaki in sicer proti Zidanemu mostu ob 22. uri 45 minut, proti Rakeku ob 23. uri 15 minut in proti Vrhniki ob 22. uri 20 minut. Žal, da dolenjski vlak odhaja šele ob 6. uri 25 minut iz Ljubljane. Priglaša se v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta št. 5. Vsak romar naj blagovoli poslati natančen naslov, stan, starost. — Slov. krščanska ženska zveza. Aretacija našega turista na italijanski strani. Gosp. Fran Torkar, uslužben na Fužinah na Jesenicah, je izredno marljiv in drzen turist. Je načelnik amatersko - fotografičnega odseka podružnice turistovskega kluba »Skala« na Jesenicah. Pred dnevi se je podal s svojim fotografskim aparatom na Jalovec. Neugodno in viharno vremo v soboto zvečer in deloma v nedeljo zjutraj mu najbrže ni dopustilo, da bi se povrnil iz Jalovca skozi Kulvar domov, ampak je moral po domnevi iskati poti na italijanski strani domov. Kakor smo doznali, je včeraj brzojavno obvestil Torkarjev oče najboljšega sinovega prijatelja g. Planinska v Ljubljani, da je rešilna ekspedicija, ki je bila za sinom odposlana, prišla v dotik z italijanskimi vojaki onstran meje, ki so izjavili, da so njegovega pogrešanega sina g. Frana Torkarja italijanska vojaki na Jalovcu aretirali in odpeljali v Trbiž. Slovensko planinsko društvo, turistovski klub »Skala« in tudi več drugih prijateljev aretiranega turista so storili vse potrebno pri italijanskem konzulatu v Ljubljani, da italijanske oblasti Frana Torkarja takoj izpuste. Vse turiste pa ponovno opozarjamo, naj ne jemljejo na take ture seboj fotografičnih aparatov in orožja. Uboj. Maribor, 20. julija 1927. V ponedeljek okrog 9. ure zvečer se je vračal na svoj dom k družini 22 letni železničarski delavec Jakob Friedau. Peljal se je na kolesu po Betnavski cesti v mariborski okolicL Že blizu sta novanja ga srečata dva neananca in. eden zavpije: »Auf biks, Friedau!« Nagovorjeni je stopil s kolesa in hotel vedeti, kdo ga je pozval na korajžo. V trenutku, ko je skočil s kolesa, ga je sunil neznanec v levo stran vratu s tako silo, da mu je prereza! na široko glavno žilo. Po zločinu se je umaknil ubijalec v temo, smrtnoranjeni Friedau je še imel toliko moči, da se je privlekel do doma in naročil, naj pokličejo rešilni oddelek iz Maribora. Rešilni oddelek je odbrael po s smrtjo se borečega železničarja, a mu ni mogel ustaviti krvi, ker je bila rana pregloboka in preširoka. Eden od sanitejcev je zaviral z roko odtok krvi do prihoda v bolnico, kjer je pa nesrečni Friedau kmalu iz- Trajno sveža sa^a. Ko bo podatdo xvg6ot k počitku ali pa ao odpravljate dru^o jutro na drlo, v s rliij h to Unova iiudovoljui h 1'KHEOO nobno pasto. Nodosežna je za. osvoži.-nju napo. PcijCCO l'aa*a za dihnil radi izgube krvi. Naslednje jutro je orož-ništvo zločinca že izsledilo. Zove se Jožef Kirbiš ter je doma iz Studencev. Smrtonosen padec. V Doblatiui v Kokarjah so nalagali pšenico. Na vozu je bil zaposlen z zlaganjem snopja 84 letni Jožef Fricelj. Pri nalaganju jo padel z voza, si zlomil tilnik in obležal pri priči mrtev. Aretacija spretnega tatu. K stranki A. T. na Poljanski ccsti v Ljub« ljani je letos v stanovanje ponovno prihajal neki tat, kateremu so morale biti domače razmere prav dobro znano. Dvakrat je bil po družinskih članih prepoden, enkrat mu je uspelo odnesti množino boljšega perila, vrednega več tisoč dinarjev. Pred kratkim je nepovabljenoc zopet prišel v goste, a je bil zvečer ob 22. uri opažen v sobi, kjer se je bil skril, nakar je vnovič pobegnil skozi okno I. nadstropja. Pri begu je zgubil športno čepico in copate, ki jih je pustil na vrtu pred hišo. Dne 25. t. m. je bil aretiran B., ker so se dobile priče, ki so izpovedale, da je B. lastnik izgubljene čepice. Najbrž se bo tem ]K>tom prišlo na sled več tatvinam, ki so bile v zadnjem času izvršene v Ljubljani. Slovenci v Italiji Rekvizirija »Trgovskega (loma« v Gorici. Goriški prefekt Cassini je poslal Trgovski obrtni zadrugi v Gorici, ki je lastnica »Trgovskega doma«, naslednji odlok: »Jemlje se na znanje pismo iz-vanrednega komisarja za deželno upravo, v katerem ta predočuje potrelio. da se rekvirira poslopje »Trgovski dom« ter da se v njem nastanijo uradi deželne uprave, oziroma onih javnih uradov, bitij in korporncij, za katerih stanovanja mora deželna uprava skrbeti. Izdelan je že sicer definitiven načrt o sistematizaciji javnih uradov, toda nepremostljive težkoče so onemogočilo sedaj rešitev. »Trgovski dom< je po svoji legi in sposobnosti najbolj primeren za ta nameu. Ta izvajanja se odobrijo in se zaseže »Trgovski dom< za tri leta na razpolago goriške pokrajinske uprave v gori navedeni namen v smislu kr. odloka z dne 14. aprila 1927. št. 597.« — 0 stvari bomo še obširno govorili. Smrtna kosa. Komen žaluje za enem izmed svojih največjih dobrotnikov. Sodnega pisarniškega ravnatelja v pokoju in delegata v občinskem uradu, ki je še dan preti smrtjo podpisoval akte, g. Karla Bunca ni več med živimi. Pokopali so ga v nedeljo 17. t. m. Ob grobu je poveličeval pokojnika v italijanskem jeziku podestat; za njim je imel krasen nagrobni govor v lovenskem jeziku kurat Oblak, ki jo |>okazal rajnkega kot vzornega katoličana. — V Skrbini je umrl Alojzij Šibej, star 28 let. Bolehal je dolgo na jetiki. Zanimivo je, da je vedno ]>onavljal, da bo umrl tisti dan, ko se njegovo dekle poroči z drugim. Tako se je tudi zgodilo. Dve poroki v Gorici. V četrtek 21. t. m. sc je poročil na Sv. Gori g. dr. Tope Žnideršič z gdč. Zorko Černe iz znane Černetove družine na Sv. Gori. — Dne 27. t. m. se poroči v Gorici šolski upravitelj v Rečici pri Laškem na Štajerskem g. Marjan Bratuž iz ugledne goriške družine z gdč. Jolando Gregorič iz Gorice. Oba para zapustita Gorico in so naselita v Jugoslavjii! Bilo srečno! Izteljeniško vprašanje. (K izseljeniškemu sestanku na Trsatu dne 8. avgusta.) (Konec.) Kar se tiče prihodnosti, bo naša skrb, kam naj v bodoče dirigiramo presežek našega prebivalstva. V polpreteklem času je bila to lahka stvar. Mlad fant. ki je postal doma odveč, je povezal svojo culico ter odšel na Gornje Štajersko, na Hrvaško, v Galicijo, Nemčijo ali kam drugam, postal je tu rudar, lesni ali industrijski delavec, poguinnejši so jo pa kar mahnili čez morje. A danes, ko je skoraj vsa Evropa razbita na številne države in državice, ki druga drugi zapirajo meje, je prehod v eni ali drugi meri zelo otežkočen. Skoraj po vseh deželah se porajajo gospodarske krize, brezposelnost narašča, a ljudje brez dela in kruha bo od pamtiveka kaj radi delali revolucije. Zaposlenje širokih mas je torej nele važen gospodarski, ampak tudi političen problem, ki mu bo treba posvečati kar uajveč pozornosti. Zaposlimo ljudi doma lahko potom notranje migracije in kolonizacije, dobro izvršene agrarne reforme, intenzivnega razvoja in pospeševanja našega kmetijskega gospodarstva itd., toda za resno in uspešno reševanje teh problemov menda še nismo dozoreli. S pametno gospodarsko in carinsko politiko bi bilo treba pospeševati razvoj naše industrije, da bodo naši proizvodi glede cene in kvalitete mogli konkurenčno nastopati na svetovnem trgu ter tako ustvarjati sigurno bazo za zaposlenje naših ljudi v domovini. A kot rečeno, za vse te stvari, ki postajajo od dne do dne nujnejše, skoraj ne dobimo časa, ker plovemo iz ene krize v drugo ter gospodaiske krize rešujemo z volitvami! Pri vsem trudu, da zaposlimo svoje ljudi doma, bo pa vendar še treba gledati, da jim na tej ali oni strani držimo vrata odprta v svet. Zato bo treba primerno usmeriti našo zunanjo politiko, da smo v kolikor mogoče prijateljskih stikih z vsemi državami, kjer bi se dalo za naše ljudi dobiti kaj dela ali zaslužka. Treba bo skrbeli, da se kompenziramo za razne koncesije, ki jih moramo dajati na tej ali na oni strani, treba se bo pobrigati, da naše ljudi po tujih državah tudi primerno zaščitimo pred izrabljanjem ter jim preskrbimo možnost, da participirajo v inozemstvu na vseh ugodnostih socialne zakonodaje dotičnih dežel. Ker je Amerika zaprta, že vidimo, da je kontinentalna migracija v zadnjih letih postala važen faktor in tako tudi lahko še ostane za precejšno dobo. V zadnjem času se je bil tok našega izseljeništva obrnil v Francijo, dočim smo v Nemčiji imeli precej naših ljudi že iz predvojne dobe. Obe državi imate ob sedanjem splošnem pomirjenju Evrope veliko bodočnost, in ker je v obeh računati z mogočnim nadaljnjim razvojem industrije, bo ena ali druga brez dvoma mogla zaposliti še nekaj inozemskega delavstva. Kot vreden tretji družabnik se jima v bližnji ali daljni bodočnosti pridruži še Rusija, ko se nekoliko preuredi ter prestane svoje težke notranje krize. Zanimivo je opaziti, da se je precej naših delavcev v zadnjem času preselilo iz Nemčije in Francije v Belgijo in Holandijo. Avstrija za zaposlitev tujih delavcev ne pride več v poštev in tudi Češkoslovaška ima menda v svojih poljedelskih krajih zadostne rezerve industrijskega delavstva. Iniigracijske možnosti po drugih manjših državah bi bilo treba še podrobneje proučevati. Pol-g eksporia naših delavcev v svrho za-poslenja bo morda postal potreben tudi eks-port naše inteligence, kajti že danes je jasno, da pri sedanjem načinu gospodarstva država ne bo mogla vzdrževati tako velikega uradniškega aparata, še manj pa absorbirati vedno večjega števila inteligence. Tu se pojavi vprašanje, kam z inteligenco? Poprijeti se bo treba praktičnih trgovskih in tehničnih poklicev ter pogledati nekoliko v svet. Seveda bo treba tudi n> kol ko preurediti sistem naše vzgoje ter ne-j koliko spremenili naše nazore do dela. Otresti j se bo treba neresnosti in komodnosti ter se pač tudi v tem oziru učiti od velikih narodov, ki so se že izkazali na različnih poljih praktičnega udejstvovanja. Naš kmet in delavec je že pred vojno v slučaju potrebe brez nadaljnjega bil pripravljen vzeti kovčeg na ramo in oditi čez veliko lužo ter je tako dokazal, da je na višku časa in da se znajde na svetovni pariteti. Morda ni več daleč čas, ko bo sličen dokaz morala doprinesti v znatni meri tudi naša inteligenca, če ne bo hotela doma životariti. Vsak, kdor je hodil po svetu, pa ve, da je ta dokaz precej težak in zato želimo le, da bi se ji posrečil v tolikem obsegu kot se je posrečil našemu delavskemu in kmetskemu stanu. France Miklavčič. D.: Spomini na kralja Ferdinanda I. (Dopis iz blejskega kota.) Pokojni romunski kralj Ferdinand jc zadnja leta prav rad prihajal na Gorenjsko, na Bled in v blejski kot. Na ribji lov se je vozil v Sotesko, oblečen v priprosto civilno obleko s sivim klobukom. Po zunanjosti nad vse simpatična osebnost, s priproslimi ljudmi je rad občeval in govoril ž njimi nemško. Svojega katoliškega verskega prepričanja ni prikrival, svoje verske dolžnosti je redno spolnjeval, i K službi božji je hodil v grajsko-blejsko cer-| kev, kjer je naročal sveto mašo. Nikoli nc pozabim prizora, ko je duhov-. nik blejskega kota nesel sv. popotnico bolniku in se na ovinku ccste srečal s kraljevim autom. Auto ni mogel obstati, pač pa se je kralj, ko jc zagledal duhovnika s sveto popotnico, odkril, v svojem autu pokleknil ir sklenil roke k molitvi. Pogled na klečečega kralja v autu s sklenjenimi rokami k molitv: je bil nad vse ganljiv. Koncem meseca septembra leta 1917. ob času svetovne vojne, so prišle v blejski kot nemške čete iz Nemčije iu bile tu tri tedne. Bile so čete bavarskega zbora z gardnim regimentom bavarskega kralja. Po vseh hišah hlevih in stogovih je bilo polno vojaštva. Ti polki so prišli iz Romunije in so seboj pripeljali zelo bogate zaloge živil, konj, volov krav in posebno veliko romunske perutnine, gosi in kokoši. Vojaki so bili dostojnega obnašanja, ljudem dobri in pustili so vaščanora mnogo moke, mesa, masti; posebno pa petroleja iz Romunije. Pri vaščanih so osiali v dobrem spominu. V vasi B. so imeli svojo pisarno, katero jc vodil grof Armansperg iz Mona-kovega. Po brzojavu in telefonu je bila pisarna zvezana s fronto. Imeli so seboj telefon, katerega so kot plen prinesli seboj iz Romunije iz kraljevega gradu iz Curtca Argcs, ki je bil osebna last romunskega kralja Ferdinanda, ki ga je rabil v svoji kraljevi pisarni Aparat sam je bil berlinsko delo, z grbom romunske kraljeve hiše, imel jc gravirano geslo romunskega kralja v latinskem jeziku: »Nihil sine Deo« — nič brez Boga I Kako pomenljivo vladarsko geslof Pod tem geslom je rajni žrtvoval vse svoje moči narodu, kateremu je priboril narodno edin-stvo, postal je ustvaritelj Velike Romunije. Po rodu in jeziku je bil Nemec, po svojem mišljenju, srcu in delovanju pa narodni junak, ki bo traino živel v romunski zgodovini. Dnevne novice k Sv. maša zadušnica za f kraljem Ferdinandom I. na Bledu. Na željo na Bledu bi-vajočih inozemskih diplomatov, ki se niso mogli udeležiti oficielne žalne slovesnosti v soboto v Belgradu in so jih tam zastopali njih namestniki, dalje ministra inž. Serneca, ki biva na Bledu, je blejski župnik g. Oblak bral ob asistenci žalno sv. mašo. Sv. maše so se udeležili ameriški poslanik g. Prince, italijanski poslanik g. Bodrero, češkoslovaški poslanik g. Šeba, nemški poslanik g. Olshausen, romunski poslanik g. Einandi, mažarski poslanik g. De Hory in konzul g. Vodianer, gospe poslanikov, tajniki tu bivajočih poslanikov, dvorni minister g. Jankovič, častniki kraljeve garde, minister g. inž. Sernec, blejski župan g. Kenda z občinskimi odborniki, četa tukajšnjega orožni-štva, številni drugi, zastopniki in mnogo občanov. Med sv. mašo je pel mešani zbor pevcev domačinov pod vodstvom g. nadučitelja Rusa. — Blejčani se radi spominjajo milega vladarja, ki se je skozi leta zadrževal v poletju kot gost našega kralja in kraljice v vili ^Suvobor« na Bledu. * Za pomoč po toči, viharju in neurju prizadetim. Narodni poslanec g. Franc Smodej se je dne 26. t. m. odpeljal v Belgrad, da osebno izroči gospodu ministru za poljedelstvo in vode ter gospodu finančnemu ministru predloge za nujno pomoč težko prizadetemu prebivalstvu. k Evharistični shod za starološko dcka-nijo bo 14. avgusta. Natančen spored še objavimo. k Katoliški dan v Preski pri Medvodah bo 14. avgusta. Program sledi. k Smrtna kosa. Dne 23. t. m. je umrl v Velikih Poljanah pri Ribnici daleč na okrog znani cerkveni ključar, posestnik in gostilničar Matija Andolšek. Zadnje leto je bil vsled živčne oslabelosti popolnoma oslepel. Ob priliki letošnje sv. birme ga je obiskal na domu g. knezoškof, kar mu je bilo v veliko tolažbo. Star je bil 61 let. Mnogoštevilna udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil splošno priljubljen. — N. p. v m.! k Kocz. svetnik J. Kalan se koncem tega tedna vrne z Wcstfalskega. Udeleži se romanja »Svete vojske« in sestanka o izseljeništvu na Trsatu, kjer bo na razpolago vsem, ki bi hoteli z njim govoriti. :k Izlet Umetnostno-zgodovinskega dru-Stva v Prago. Na željo nekaterih interesentov jc prijavna doba za izlet v Prago (v dneh 30. avgusta do 8. septembra) podaljšana do <■ 2. avgusta t. 1. Informacije daje od danes naprej pisarna Narodne galerije v I. nadstropju Narodnega doma, vsak dan od 5 do 6 popoldne. Dne 2. avgusta bo sprejemal vodja izleta definitivne priglase v seminarju za umetnostno zgodovino na univerzi od 11 do 12. Takrat morajo biti vsi potni listi (brez vizumov) oddani in plačana taksa po 150 Din za osebo. k Dan Ljubljanskega orlovskega okrožja v Šmarju. V nedeljo, 31. julija, bo pri nas veliki orlovski dan Ljubljanskega orlovskega okrožja. Dopoldne ob 7 sprejem na kolodvoru, potem sprevod na telovadišče k skušnji, ob 10 sv. maša, po maši pa tabor. Popoldne bo pa na travniku pri cesti poleg cerkve javen telovadni nastop. Po telovadbi bo poleg telo-vadišča prosta zabava z najrazličnejšim sporedom. Vse prijatelje našega kraja in prijatelje Orlov vljudno vabimo. k Prijave za Trsat sprejema »Sveta vojska« v Ljubljani še nadalje; prosi pa, da se .vsi čimpreje prijavijo in ne odlašajo, ker le na ta način bo mogoče vse potrebno pravočasno pripraviti! k Oblastveni pregled izvršenih regulacijskih del na Savinji. Kakor se nam poroča, se bo vršil v četrtek in petek tega tedna komisijski pregled vseh regulacijskih del, ki so se izvršila tekom zadnjih dveh let na Savinji. Tozadevna komisija bi se morala po zakonu vršiti sicer vsako leto, toda sedaj je žc dve leti ni bilo. Da se torej zadosti zakonu in ugotovi današnje stanje obrežnoobrambnih naprav, ki bo služilo tudi za podlago oblastnemu odboru za njegova obrambna dela na Savinji, je razpisal veliki župan mariborske oblasti, g. dr. Schaubach tozadevno pregledno komisijo ter pozval v njo oblastnega pravnega referenta dr. Trstenjaka, oblastnega hidroteh-ničnega referenta ing. Jurana, okrajnega hidro-tehničnega referenta ing. Piletiča, ing. Fugino in oblastnega poslanca Miloša Levstika, katerega so izvolili okrajni zastopi in občine za svojega zastopnika v tej komisiji in ki se je žc v oblastni skupščini zavzel za regulacijo Savinje v neposredni bližini Celja. •k Informativni sestanek o izseljeništvu ra Trsatu, ki se vrši po treznostnem taboru dne 8. avgusta, naj bi združil vse, ki jim je pri srcu skrb za naše izseljence. Ker jc polovična vožnja dovoljena, bi upravičeno pričakovali, da bo odziv časten. k Ljutomer — Lotmerg. Prejeli smo: V Vašem zanimivem članku -Ljutomer — mesto« (št. 164, str. 8) se bere, da jc temu trgu priboril umetno ime Ljutomer šele St. Vraz leta '838. ter ga lako posplošil. Skoval je novo ime res da žc 1. 1838., toda staro pristno ime (z goltnikom g ali k na koncu) sc jc šc pisalo dolgo časa, n. pr. 1. 1846. in 1853. v Slomškovih »Drobtinicah«, 1844., 1853. in 1861. v Bleiwcisovih »Novicah«. Pajk jc pisal ie L 1884. (»Črt. iz duš. žitka Staj. Slovencev«) vedno in dosledno »Lotmerg«. (Gl. Ilešič, »Časop. za zgod. in narodop.«, XVII, 1., str. 86.—88.) — V nemškem imenu Luttenbcrg, ki je v slov. ustih postalo Lotmerg, je prvi del Lutte, Lotte. Ta beseda pomeni (po nemških slovarjih): 1. dolga mladika z ročicami na trsu, 2. v rudnikih cev iz desak, po kateri se dovaja čist zrak, a odvaja voda in pokvarjen zrak. Ker je okoli Ljutomera vinoroden kraj, smemo tolmačiti ime Luttenbcrg kot »gorico, ki ima vse polno dolgih trtnih mladik«. I. K. it Sejem v Kostrivnici bo v ponedeljek 1. avgusta. •k Vrtnarski tečaj na Grmu. V dneh 25., 26. in 27. avgusta t. 1. se namerava prirediti na kmetijski šoli na Grmu tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom o vrtnarstvu, zlasti o cvetlicah ter konzerviranju povrtnine. Udeleže se ga lahko moški in ženske ter sc še posebej opozarjajo na ta tečaj tudi učiteljicc in učitelji, ki se zanimajo za vrtnarstvo. Prenočišče se bo preskrbelo deloma na kmetijski šoli na Grmu, deloma na gospodinjski šoli v Šmihelu, po možnosti tudi za prehrano. Obenem se bo ob tej priliki tečajnikom brezplačno razdelilo nekaj boljšega vrttjega semenja in sadik. Ker število udeležencev ne more biti neomejeno, naj se interesenti za ta tečaj čimprej prijavijo z dopisnico na ravnateljstvo spec. živinorejsko-poljedelske šole na Grmu v Novem mestu. Ako bi se tečaj radi katerihkoli ovir nc mogel vršiti ob določenih dneh, 6e bo to pravočasno objavilo v dnevnih časopisih. ir Pozor na šipe! » Pozor na šipe!« čitamo v železn. vozovih. Res, če se hočeš obvarovati krute škode, glej, da šipe ne ubiješ. Vendar pa nesreča nikoli ne počiva, in tako se vedno dogaja, da zazveni in zažvenklja kje kaka šipa. In nesrečnež, ki se mu to pripeti, jc res kruto kaznovan. Šipa, široka (natanko merjeno!) 38 cm, visoka 80 cm, debela po 3 mm, stane z vlaganjem vred železniško upravo 46 Din; popotnik pa mora plačati, veste koliko? 150 Din (reci: stopetdesetl). Torej 104 Din železnica profitira. Že tistih 46 Din človek, ki je imel zgolj nesrečo, težko plača; a plačati kar 104 Din več nego je treba, to je pa malo preveč. Naj bi železniška uprava imela nekoliko usmiljenja z ljudmi, katerim se pripeti nesreča! Naj bi znižala plačilo na normalno vrednost! Če ne, zapišite pod šipe še: Pozor na žepe! — Popotnik, ki je ime! smolo, da je šipo zdrobil. k Najdeno truplo v Muri. V soboto, dne 23. t. m. so potegnili v Ižakovcih pri Dolnji Lendavi v Slovenski Krajini iz Mure truplo 25—30 letnega moškega, visoke postave in kostanjevih las. Utopljenec je bil oblečen le v kopalne hlače, kar dokazuje, da se je moral ponesrečiti pri kopanju. Truplo je že deloma razpadlo in izgleda, da je bilo v vodi najmanj teden dni. Na roki je utopljenec imel zlat prstan s tremi kamni. Mura je prinesla utopljenca najbrže iz severnih krajev ob Muri, mogoče celo. iz Avstrije. k Avtobus Brezje—Bled vozi vsak dan iz Podnarta od vlaka, ki prihaja iz Ljubljane ob 8.20. (Glej ^Slovenec« z dne 24. julija 1927.) KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe •k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije; založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. JankOle, Ljubljana, Kongresni trg 9. Naj bo v tujini, naj bo doma, k jedi, med delom, se vedno priležo če si s čašo C1 i o limonade človek onemoglo dušo priveze. •k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica, Ljubljana G Promocija. Danes ob 11 dopoldne bo v zbornični dvorani univerze promoviral za doktorja filozofije g. Franc Vatovec, član »Zarje«. — Promocija se izvrši na podlagi disertacije »Kolonizacija laškega okraja«, v kateri prikazuje pisatelj to naselitev v luči prirode in zgodovine ter razpravljajoč v glavnih sestavnih elementih kolonizacijo: o sistemu naselbin, razdelitev poljskih parcel in zemljiške odmere, o tipih hiš ter krajevnih zemljiških, hišnih in rodbinskih imenih. Disertacija vsebuje jako veliko gradiva glede starejše (prvotno slovenske) agrarne naselitve, a ima hkrati tudi podatke o poznejši obrtno-indu-strijski naselitvi v laškem okraju (Lnhovgra-ben, Zidani most, Trbovlje, Hrastnik itd.). Prcccj sledov o najstarejših upravnih in gospodarskih razmerah v laškem okraju pa vsebujejo ohranjeni urbarji iz XIII. stoletja, ki jih pisatelj prav izčrpno uporablja. Žali-bog pa ni izšla disertacija v celoti in to radi nepričakovano narastlega gradiva, ampak le v odlomkih. Tiskana disertacija, ki je izšla pod naslovom »K starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja« v Zadružni tiskarni v Ljubljani, obsega 6 tiskanih pol. — Novemu g. doktorju iskreno častitamo. O Poroka. Poročila sla se včeraj, dne 26. t. ui., ob 9. uri dopoldne v morijaniški kapeli g. profesor Silvo Kranjec in gdč. Ana Petelinova iz Ljubljane. Poročal je g. župnik F. S. Finžgar. Za moža sta bila nevestin brat g. sodnik dr. Bogdan Petelin in g. tajnik v ministrstvu za notranji zadeve Stanko Masič. — Poročeneema vso srečo! G Ljubljančan je v nedeljo nerad doma. Zato ga vabimo, da pride v malo oddaljeni kraj Šmarje na prireditev Ljubljanskega okrožja, ki bo celodnevna. Na prireditvi in po njej ne bo inanjkulo razvedrila, zato vsi Ljubljančani že v nedeljo zjutraj ali pa popoldne z vlakom v Šmarje! G Z magistrata. Ker je g. vladni komisar v četrtek, dne 28. t. m., službeno zadržan, odpade ta dan običajno sprejemanje strank. G Pogrešana turista prispela srečno s svoje ture. K naši vččrajšnji notici smo dobili poročilo, da sta se oba pogrešana turista gospodična Jesihova in gospod Guera srečno vrnila s Špikove stene domov. Oba sta čila in zdrava. O Obrtniška stavbna zadruga pridobiva z vsakim dnem čim večje zanimanje v obrtniških krogih. Na tozadevnih dosedanjih sestankih so sc temeljito in vsestransko prerešetalc stanovanjske, kreditne in splošno gospodarske razmere in določile zdrave smernice za uspešno in občekoristno delovanje te v Krekovem duhu na široko zasnovane zadruge. Dana je možnost, da tudi taki obrtniki, ki nimajo dovoljno začetnega kapitala, pridejo do svojih stanovanj ali hišic. Dasi je zadruga v prvi vrsti namenjena obrtniškim krogom, se izjemoma sprejemajo v zadrugo tudi člani iz drugih stanov in poklicev. Kdor želi, se lahko vsak delovni dan priglasi v zadrugo od 6. do 7. ure zvečer v Rokodelskem domu, vsa nadaljnja pojasnila pa radevolje dobijo intcrc-sentje razen na sestankih pripravljalnega odbora, ki se objavljajo v »Slovencu«, tudi vsak torek od pol 6 do pol 7 zvečer istotam, kjer bo v tem času vsakokrat navzočen kak član odbora. — Prihodnji tak sestanek bo jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Iskreno vabljeni vsi, ki se zanimajo za to prepotrebno zadrugo. — Pripravljalni odbor. G V Josofinumu — Poljanska cesta 16 se je nastanil zdravnik dr. Jos. B e n č a a, specialist za ženske bolezni in porodništvo. Ordiuira vsak dan od 9. do 11, in od 3. do 5. ure. — Telefon št. 2813. G Opozarjamo na veliko ljudsko veselico, ki jo priredi Združenje vojnih invalidov v Ljubljani, v nedeljo, dne 31. t. m., na Strelišču pod Rožnikom. Pri prireditvi sodelujeta dve godbi. Raznovrstna zabava, kakor srečolov s krasnimi dobitki, streljanje na dobitke, Monte Carlo, šaljiva pošta, muzej itd. Za dobro pijačo in kuhinjo je vsestransko preskrbljeno. Začetek ob 4. uri popoldne. V nedeljo torej vsi na Strelišče pod Rožnik. G Motociklist povozil otroka. Motociklist Djuro Kovačič je v ponedeljek ob 8. uri zvečer povozil na Vrazovem trgu 7 letno Berto Kanjčevo, hčerko gostilničarja Kanjea. Mala Berta je pritekla ravno iz hiše na cesto in se hotela izogniti tramvaju, prišla pa je pod motorno kolo, ki jo je podrlo na tla in jo poškodovalo po glavi, rokah in kolenih. Težko ranjeno deklico so prenesli starši v bolnico. Motociklista pri nesreči ne zadene nobena krivda. G Radi suma tatvine raznih predmetov kakor perila, žepnih ur itd. je bil v Ljubljani dne 25. t. m. aretiran Ivan Zaje, star 26 let, doma iz Dolenjskega, ki se je že več časa brez posla klatil po Ljubljani ter ga je zasledovalo okrajno sodišče v Ljubljani. G Zopet tatvina kolesa. Soboslikarski pomočnik Franc Marinšek je iskal v ponedeljek ob 9. uri zjutraj na borzi dela na Dunajski cesti kako službo. Pred poslopjem je pustil svoje črno pleskano kolo, znamke »Kinta< in vredno 1000 Din. Priliko je porabil seveda takoj neznan zlikovec, ki se je brzo vsedel na kolo in z njim izginil. Maribor n Prihodnjo nedeljo orlovski nastop v Slovenski Bistrici! □ Priključitev Krčevine k Mariboru. Včeraj se je vršilo v Krčevini ljudsko glasovanje o priključitvi k Mariboru. Glasovalo je 553 občanov. Za 410, proti 143. Proti priključitvi sta najbolj agitirali dve veliki podjetji v Krčevini, ki sta svoje uslužbence vozili z avtomobilom na volišče, kjer so vsi korporativno glasovali proti priključitvi. V Krčevini vlada pri večini prebivalstva veliko veselje, ker bo občina s priključitvijo k mestu Maribor mnogo pridobila. Tako se bo napeljala električna napeljava v Krčevino ter se bo zboljšala cestna razsvetljava. Ceste se bodo spravile v dobro stanje. Tudi šolsko vprašanje se bo uredilo. O priključitvi bo še sklepal mariborski občinski svet. □ Sprejem v gospodinjsko šolo pri šolskih sestrah v Mariboru. Deklela, ki želijo biti sprejeta s 1. septembrom v gospodinjsko šolo z enoletnim poukom, naj nemudoma prijavijo svoj vstop s tem, da prinesejo osebno ali pa pošljejo zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Mesečna oskrbnina znaša 650 Din. Starši, oziroma varuhi se morajo pismeno obvezati, da bodo krili vse stroške. □ Mariborski orlovski odsek ima danes zvečer svoj običajni tedenski sestanek. Pridile polnoštevilno, ker moramo končnoveljavne urediti neko silno važno zadevo, ki se tiče celokupne orlovske organizacije v Mariboru. □ Za romanje na Brezje dne 31. julija lahko nabavijo udeleženci iz Maribora znižane vozne karte že v soboto ali v nedeljo dopoldne v biljetarni Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Vozna karta za tja in nazaj stane Din 69. □ Avtoproga Jarenina—Maribor se otvori e 1. avgustom. Omnibus bo vozil dnevno ob 7 zjutraj iz Jarenine ter popoldne ob 2 iz Maribora, po potrebi ter ob nedeljah in praznikih tudi večkrat dnevno. Cena 1 Din na km, torej cela proga 13 Din. Stajališča so določena razen odhodne in prihodne postaje še gostilna Kos, Ferk in Nedelko. 5805 □ Potres v Mariboru. V noči na torek se je čutil okrog 10 močan potresni sunek, ki je trajal eno minuto. □ Gostilničarskn zadruga za mesto Maribor opozarja svoje člane, da se vrši redni občni zbor 27. julija ob pol 3 popoldne v mali dvorani Narodnega doma. □ Stekel pes na delu. Na cesti proti Fra-mu je obgrizel stekel pes neznanega človeka. Po ugotovitvi nevarnosti je neznanec utekel. ker se je bal, da bo moral v Pasteurjev zavod. Radi tega slučaja stekline je proglašen strogi pasji zapor v celem glavarstvu desni dravski breg. □ Pritožbe ribičev. Ribiči, ki love pod mostom v Dravi, se često pritožujejo radi porednih fantalinov, ki jih obmetavajo z mosta s kamenjem. Policijski stražniki na mostu so pričeli na take tičke malo ostreje paziti in so res zalotili dva dijaka, ki sta se zabavala s tem, da sta turčala s kamenjem pod mostom love-čega ribiča Klemenčiča. Bila sta aretirana; pozneje so ju sicer izpustili, toda čaka ju stroga kazen. □ Tatvine koles so se zopet pričele množiti. Očivjdno mora biti na delu večja družba. V zadnjih dveh dneh so bile izvršene kar štiri tatvine koles. V soboto sta bili izmaknjeni kolesi Rudolfu Mohrju in Josipu Otratišeku. V ponedeljek pa sta bili ukradeni kolesi Francu Kokalju, ki je pustil kolo v veži na Aleksan-rovi cesti 14, in poslovodji Avgustu čopiču, ki je za trenutek ostavil kolo pred glavno pošto. □ Posredovalnica za službe. Delo dobe sledeči delavci: 12 hlapcev, 4 majerji, 4 vini-čarji, 2 kovača, 2 zidarja, 3 čevljarji, 1 mlinar, 3 mizarji, 2 vrtnarja, več učencev mizarske, ključavničarske, slikarske, pekovske, pečar-ske stroke, 23 dekel, 2 natakarici, 2 kuharici za restavracije, 2 gospodinji, 19 služkinj, 9 kuharic, 1 vzgojiteljica, 3 tovarniške delavke, 1 kuharica k orožnikom, 1 šivilja in 2 učenci za šivilje. □ Zopet nov vlom v stanovanje. Stanovanjski vlomilci so v Mariboru pridno na delu. Danes je hišnik dr. Marina v Razlagovi ulici našel vrata odprla v stanovanje dr. Marina, ki se že dalje časa s celo družino mudi v Parizu, stanovanje pa je bilo vse v neredu. Vlomilci so prebrskali vse omare in razmetali obleko po tleh in očividno odnesli precej plena, ki se radi lastnikove odsotnosti še ne da ugotoviti. Vlom se je izvršil najbrž ponoči. Celje Srečke za II. veliko stadionsko loterijo se dobe v Celju v podružnici ^Slovenca« v Cankarjevi ulici 4. Olgejte si v izložbi seznam bogatih dobitkov! Posamezna srečka slane samo Din 10. & Absolviran konservatorist. Pred komisijo državnega konservatorija v Trstu je z odličnim uspehom položil končni izpit naš rojak g. Dušan Sancin, violinist, brat ravnatelja Gl. Matice v Celju, gospoda Karla Sancina. G. Dušan Sancin bo angažiran na ljubljanski operi. ■©• f Franc Ferlinc. Po dolgotrajni bolezni je v soboto preminul na Tinskem v starosti 64 let g. Franc Ferlinc, učitelj v pokoju, dolgoletni trški župan v Šmarju pri Jelšah, bivši načelnik šmarskega okrajnega zastopa in znan narodnogospodarski delavec. Pokojni je bil tudi Član upravnega sveta in ravnateljstva Juž-noštajerske hranilnice v Celju. Naj počiva v miru! •©" Izgubljeno in najdeno. Celjski policiji je bila prijavljena izguba ročne torbice z vsebino Din 120, naprstnikom in pesmarico, izguba srebrne broše, vredne Din 150, izguba zlate zapestnice, vredne Din 800, izguba zlate zapestnice, vredne Din 750, in najdba črnega klobuka. & V Celju so umrli: 9. julija Karolina Pfei-fer, hči zlatarskega pomočnika v Celju, 5 let; Marija Rove, služkinja v Mali Pristavi, 40 let. — 11. julija: Leopoldina Lahe, zlatarjeva hči z Ostrožnega, 24 let. — 12. julija: Jožefa šuler, vdova-zasebnica, Celje, 65 let; Marija Čede, vdova po posestniku pri Sv. Pavlu pri Preboldu, 64 let. — 13. julija: Anton Pleterski, mesarski pomočnik v Celju, 38 let. — 15. julija: Ivan Skoberne, dninar na Dobrovi, 18 let. — 17. julija: Franc Guna, rudar v Lokah, 36 let; Ciril Dolžan, skladiščnik v Gaberju, 32 let; Franc Tajnšek, mizarski mojster v Liscah, 45 let. — 18. julija: Ivan Grobin, urarski vajenec iz Prelog, 25 let. — 19. julija: Jurij Turnšek, dninar iz Verač, 75 let. — 21. julija: Franc Bosner, rudar v Veterniku, 44 let; Jakob Ro-potar, posestnik v Medlogu, 65 let. — 22. juliju: Franc. Sitar, invalid v Gaberju, 54 let; Franc Orehove, hlapec v Celju, 77 let; Jurij Obad. ključavničarski mojster v Celju, 67 let. Žalec Nevihta je v soboto zvečer zopet hudo divjala. Naliv je bil tako hud, da je v par urah Savinja moino naras'la, kar jo omogočilo aplavarjem zo-petno prevažanje lesa. Za novega župana trške občine je bil izve ljen g. Roblek, veleposestnik v Žalcu Oddane so bile vse glasovnice razen 3. Prejšnji župan g. Vinko Vabič je vsled neznanega vzroka odstopil. Hmeljarna jo ie pod streho Smrt na železniškem tiru. K včerajšnji notici pod tem naslovom smo dobilj obvestilo, da se splošno govori, da dotifni nI izvršil samoumora, ampak da je bil napaden ter vržen pod vlak. Preiskava utegne dognati resnico. 'Dobrna pri Celju Velik dobrodelni cerkveni koncert v prid popravilu orgel in nabavi novih — med vojno odvzetih — cinastih piščalk bo v tukajšnji župni cerkvi v sredo, dne 3. avgusta 1927, ob 4 popoldne. Na-taučni spored objavimo pravočasno. Zaenkrat objavljamo samo to, da 60 na dnevnem redu orkestralne točke oddelka mariborske vojaške godbo, nolo-spevi priznanega baritonista g. dr. Kostiča, odv. u Banjaluke, ter moški in mešani zbori domačega cerkvenega pevskega zbora. Kot posebna, privlačna točka tega koncerta bo priprosta cerkvena narodna pesem »V 8vetl noči* iz Savinjske doline, h kateri j« priredil nalašč za ta koncert kompozicijo s spremljevanjem orkestra dirigeut vojaško godbe g. Fr. Bernard. Vabimo vse bližnje ln daljne prijatelje glasbe na ta koncert. Letošnji obisk toplic prekaša vsa leta, odkar obstojajo tukajšnje toplice in zdravilišče Niti naj' starejši ljudje ne pomnijo, da bi bile toplice le enkrat tako dobro obiskane, kakor so letos. Vsak kotiček, vsa zdraviliška in zasebna stanovanja so oddana. Domačini so prostovoljno umikajo v gospodarska poslopja in v seno. da kolikor mogoče postrežejo nadštovilnim gostom s posteljami in sobami. Mnogo gostov pa je moralo takoj po prihodu odltt, ker niso dobili prenočišč. Je pa res letos tudi izredno ugodno vreme, da se gostje na svežem zraku v tem idiličnem kraju nekoliko oddahnejo od vsakdanjih skrbi in pomirijo svoje razburjene živce. Ljudsko dihanje v prvi polovici tega leta kaže, da Je Dobrna v resnici zdrav kraj z zdravim zrak m. Rojenih je bilo 24 otrok, med temi enkrat dvojčki, enkrat pa trojčki, ki vsi žive in so trdni in čvrsti. Poročenih je bilo 8 parov, umrlo pa je samo deset oseb, ID&išlzo Birmo smo imeli, pa od mesta Laškega ni gospoda škofa nikdo pozdravil, pa vsaj je že to »Domovina« par dni naprej povedala. Tako naprednih purgarjev kakor v Laškem sploh ni ni-jtjer drugod na svetu. Laško — mesto. Ko se je v petek zvedelo, da smo megčani, je bdo vse mesto takoj v zastavah. V kratkem bo slovesna proglasitev. Velik uspeh za napredek svinjereje, Kako prav so napravili tisti posestniki svinj, ki so v mesecu majniku dali svinje cepiti proti rdečici, se je pokazalo sedaj, ko sc kljub veliki vročini ta bolezen ni pojavila v naših hlevih. Pač pa ima žlvlnozdravnik precej posla pri tistih kmetih, ki tega spomladi iz zanikarnosti niso storili. V svojem valikcm in goratem rajonu, je naš živino-zdravnik g. dr. Jcrina menda žc vsak hlev obiskal, med temi precej brezplačno, zato pa je deležen velikega ugleda in hvaležnosti med našim ljudstvom. Srečni smo, ker imamo sedaj v Laškem, posebno pa še ob času sezone izbornega zdravnika g, dr. Ivana Lovšina. Če se pa želimo kaj po-pravdati, pa gremo k odvetniku g, dr. Flegi, kjer najdeš koncipijenta g, dr. Joška Godniča. Obf.nl zbor dramatičnega, odseka Prosvetnega društva se vrši v nedeljo 81. julija t. 1. ob 7. uri zvtčer v pevski sobi društvenega doma. Šoštanj Sijajna proslava materinstva. Ob izredno veliki udeležbi bjizu 800 mater in njihovih častilcev je potekel nedeljski Materinski večer nad vse lepo-Zlasti je ugajala čarobna razsvetljava z raznobarvnimi lučicami in lampljonl okrog ozaljšanega kipa Matere vseh mater in trije prekrasni transparenti na oknih s simboli vere, upanja »n ljubezni ter napisi. Tudi celoten spored v cerkvi kakor tudi na letnem odru na prostem je zelo zadovoljil, zlasti še res primerne simbolične vajo s petjem »Gor čez izaro« in »Za materjo«-. Orlu čustitamo k temu velikemu uspehu in želimo, da bi ostala materinska proslava vsakoletna stalna točka v programu naše orlovske organizacije. Razgaljena esdeesarska demagogija. ŠEF ODSEKA ZA SLOVENIJO V MINISTRSTVU PROSVETE PROTI LAŽNIVIM HUJ. SKARIJAM SDS. — PROSVETNA POLITIKA SDS. — RAZSIPAVANJK DENARJA IN TROŠENJE MOČI. - ZA UČITELJA ESDEESARJA JE MORAL BITI RAZRED, ČEPRAV NI BILO OTROK. Vr&nitea "Ptuj Strašno neurje nas je obiskalo v soboto zvečer. Ob tri četrt na 0 se je vsula m®d slrašnim viharjem debela toča. ki je padala nad četrt ure ter rozklestila žito na polju in sadno drevje, ki je ravno letos obe'alo obilo blagoslova. Med silno nevihto je lil dež kakor iz škafa, vodu pa je poplavila vsa pota. Vihar ie bil tako močan, da je podrlo več kozolcev, med njimi tudi Maroltovega, ki je bil na zidanih pod?'avkih. Razkritih je tudi več streh in je zlasti župna cerkev mnogo trpela. Tik pred cerkvijo sv. Pavla je vihar odlomil dvoje velikih kostanjev in tudi v bližini kolodvora polomil več dreves. Čudno je bilo, da strelo, ki so venomer švigale, niso povzročile požara. Vendar je škoda: ki jo je nenadni orkan povzročil v naši občin) zelo velika in nenadomestljiva, ker je 5e ono ii-, mente. Prvo darilo za najmanj Iri posnelke znaša SOO Din, drugo za najmanj dva posnetka 200 Din, ostalih pet po 100 Din za najmanj en posnetek. Posnetke je vposlati sporlni komisiji Automobilske-ga kluba kraljevine SHS, sekciju Ljubljana, Kon-j grešni trg 1-1., najkasneje tekom enega tedna po uvršeni tekmi v dveh izvodih, s točnim naslovom pošiljatelja. Nagrajeni posnetki ostanejo klubova last. Vsi gospodje amaterji, ki imajo namen udeležiti se gornje konkurence, sj naj nekaj dni pred dirko preskrbijo v tajništvu Autoklubn posebne legitimacije, na podlagi katerih jim bo mogoče ol> progi neovirano fotografirali. ŠPORTNE VESTI. Več nemških tovarn je zgradilo za svoje delavce športne prostore, tudi kopalnice. _ Belgija je dala za olimpiado 200.000 frankov. Pravijo, da je to zelo malo. Holandska pa ni dala nič. Koliko jc dala Jugoslavija? — Če telovadiš eno uro. se ti zviša toplota za eno stopinjo. Nogometna borba med Jugoslavijo in Češko, slovaško se bo vršila 31. t. m. v Belgradu. _ Dunajski vseučiliščniki so igrali v Turino proti italijanskim 2:3. — Argentina je premagala Uru-guaycc t : 0. »Slovenec« jc že poročal o boju med Dcmp-seyem in Sharkeyem; že v predprodaji je dala blagajna poldrugi milijon dolarjev. Dcmpscy ie star 32 let, Sharkey 25, D. je v zadnjih štirih letih samo enkrat boksal, Sh. v dveh letih več kot desetkrat; zato ni čudno, da so se glasile stave 3 : 2 za Sharkeya, enkrat celo 8 : 5. Kajti nič bokserju bolj ne škoduje, kakor če dolgo časa nc bok6a, in nikdar doslej še ni bivši prvak težke teže priboril si prvenstvo nazaj. Tudi Tunncy sedaj premalo »dela« in sc zna zgoditi, da bo Demp-sey pravilo ovrgel in zopet postal svetovni prvak. Ker bo pa ta boj nesel ca. dva milijona doiarjcv, je težko dobili v kratkem času toliko dobro pla-čujočega občinstva skupaj; zato sc bo moral hočeš nočeš poskusiti Dcmpscy prej še s Paolinom. 0 Dempseyevi zmagi bomo še več pisali. Šved Lundquist jc 19 let star, pa je vrgel kopje 60.83 m daleč. Anglež L o w c jc tekel 880 yardov v 1 : 53.8, Wrinkle 220 y v 21.8; ameriški juniorji 100 y v 10, 220 y 22.2, 440 y 49.8, 880 y 1 i 55.4, 110 y lese 15, dislos 43.40, skok s palico 3,81, na daljavo 7.13. — Nurmija so povabili v Frankfurt, p,i ga finska lahkoatletska zveza pred olimpiado nikamor ne pusti. — Hoffu so odrekli amaterstvo, pa se je pritožil in izjavlja, da se bo z vsemi sredstvi branil. Če le nc bo mogel, bo šel na Poljsko za olimpijskega trenerja; vsaj vabijo ga. — Wide jc težko obolel; zdravnik pravi, da najmanj eno leto nc bo smel trenirati, Widc pa pravi, da menda sploh nc več. Eden najboljših svetovnih tekačev je Wide, zelo simpatičen. >.Vi ste najčudovitejši atlet sveta«, je rekel švedski prestolonaslednik Indijancu Thorpcju, ki si jc priboril na olimpiadi v Stockholmu v deseto-boju nad 8400 točk. Kje zadaj so bili vsi drugi! 15 let jc minulo od tedaj, in nihče ni še Thorpeja dosegel, sam jc sameval na samotni višini. Kadarkoli smo zagledali prvo številko 7 in ne še 8, smo vselej rekli, Thorpc je še zmeraj sam. In sedaj beremo, da sc mu bliža, samevajočemu, mladi Finec Paavo YrfoIa, ki «mo o njem žc parkrat pisali. 25 let je star, 182 cm visok, 82 kg težak, kot nalašč ustvarjen za desetobojnika. Nedavno je ta čudoviti atlet edini razen Thorpeja dosegel število 8000; beremo 8018 točk in tudi 8018.90 in 80.18.99. Torej nad 8000 jc priiel, lani jc imel šc 7831.03 točk. Šc 400 točk ga loči od Thorpeja. Njegovi uspehi na tekmi v Helsinkih so tile: 100 m 11.7, 400 m 52.8, 1500 m 4 : 41.8, 110 m lese 16.4 (brali smo tudi 16.2, 16.48 in 16.8), skok v višino 1.85, na daljavo 6.73, skok s palico 3.20, krogla 14.27, diikos, 40.76. kopje 57 40. To je atleti Njegov tovariš v težki atletiki jc Rigou. lot; tudi razred zase. Pred par dnevi jc v mestu Nantes z dcsnico potegnil 105 kg in mu jc malo manjkalo, pa bi bil zboljšal svoj lastni rekord 107 kg. domače ročno delo la.laneni sukanec najcenejše pri Osrednji Čipkarski zadrug' Ljubljana, Kongresni trg Gipbc it'0k'nne,-pr'B.tn.0 Vera in Kultura Velehradski kongres. Velehrad, 23. julija. Drugi dan kongresa se je pričel s službo božjo po kaldejskem obredu; opravil jo je generalni vikar kaldejskega patriarha škof Azis. Isti je imel takoj na to pri zborovanju prvi referat. Govoril je o primatu po nauku nesto-rijancev. V svoje zanimivo predavanje je vpletel mnogo reminiscenc iz svojega delovanja na Vzhodu med uestorijanci. S pretresljivimi besedami je slikal žalostno stanje nestorijan-ske cerkve, ki je zadnji čas izpostavljena hudemu preganjanju s strani mohamedancev. Ne-storijanci teoretično ne ta je primata; zelo si žele zbližanja s katoliško cerkvijo in bi bili izgledi za unijo zelo veliki, da niso v zadnjem času pričeli med njimi širiti kvarni vpliv pro-testantje, zlasti anglikanci. Naslednja dva referenta, P. Spačil (prof. Vzhodnega zavoda v Rimu) in dr. Liibeck (bogoslovni profesor v Fuldi) sta razlagala, kaj uči vzhodna cerkev o zakramentih sploh in posebej o zakramentih sv. birme, sv. pokore in sv. poslednjega olja. Njuna referata sta bila nadaljevanje snovi, ki jo je že prejšnji dan načel prof. Gordillo. Nato je v daljšem in zelo informativnem predavanju škof d'Herbignv poročal o vernikih vzhodnega obreda v Ameriki. Na podlagi najnovejših poročil, ki jih je dobil iz Amerike, je podal mnogo dragocenega in zanimivega gradiva. Vrsto znanstvenih predavanj tega dne je zaključil dr. Bominghaus z Westfalskega s svojim referatom o duhovnih vajah kot najprimernejšem sredstvu za pospeševanje cerkvene sdinosti. Kdor hoče delati za cerkveno zedi-njenje, mora predvsem sebe notranje prenoviti in s svojim življenjem pokazati lepoto in sjorkoto katoliškega nauka. To prenovitev pospešujejo duhovne vaje. Predavatelj je močno poudarjal, kako je cirilmetodijska ideja važna r.a katoliško cerkev in za krščanstvo sploh; Slovani so poklicani, da delo za cerkveno edinost vodijo, drugi narodi se jim bodo radi pridružili k sodelovanju. Kako skušajo poleg Angležev in Špancev tudi Nemci stopiti v krog onih resnih delavcev, ki proučujejo vzhodno cerkveno vprašanje, to je pokazal zlasti letošnji velehradski kongres. Omenili smo že včeraj izjavo, ki jo je podal v imenu breslauskega kardinala Bertrama ravnatelj semenišča dr. Fischer. Danes je zopet prof. dr. Liibeck v uvodu svojega predavanja izzval vihar odobravanja, ko je izjavil, da hočejo nemški učenjaki složno s slovanskimi delati za uresničenje velike ideje, ki je te dni privabila toliko inteligence na Velehrad. »Ce nas rabite, pokličite nas in postavili bomo celega moža.« — Dunajska Leonova družba je pooblastila grško-katoliškega župnika Horni-kietvicza z Dunaja, da kongres v njenem imenu pozdravi ter poroča, da se je Leonova družba pričela intenzivno zanimati za krščanski Vzhod in je v ta namen pred letom ustanovila posebno sekcijo. — Praška nemška teološka fakulteta je poslala na kongres profesorja dr. Winterja. Prvikrat se je tudi zgodilo, da je na vele-hradskem kongresu govoril Litovec msgr. Ant. Na Dunaju, 22. julija. Krvavi potek 15. julija je presenetil ves svet z dogodki, katerih resnost in pomen sega daleč čez ozke meje male Avstrije. »Dunajski problem«, o katerem ste razborito pisali v torkovem »Slovencu«, je neizmerno več kot to, česar pa doslej nihče na božjem svetu ni mqgel niti od daleč slutiti. Moral je priti nad to sicer miroljubno mesto črni petek z vsemi grozotami, ki jih ne bom dalje opisoval, da so se vsi merodajni činitelji v vladi in opoziciji zavedli krute resnosti položaja, ki ne nosi nevarnosti samo Avstriji, marveč ki je enako nevaren vsemu sedanjemu politiškemu in so-cijalnemu redu vse srednje Evrope in morda še dalje čez te meje v vsej kulturni Evropi. Omenjeni članek v »Slovencu« je blisko-vo letel preko Gradca po vsem nemškem svetu in je zbudil občudovanje, da v središču malega slovenskega naroda tako pravilno pojmujejo izredno resnost položaja, ki se nam je pokazal na krvavi petek in ki nam je bil dotlej docela neznan. Brez šale: docela neznan. Najbolj so presenečeni tisti, ki so v prvi vrsti krivi, da je sploh prišlo do črnega petka, najbolj danes glava boli voditelje socijalne demokracije, ki se strahom poprašujejo: Kako je mogoče, da smo bili tako strašno slepi? Na dan volitev 24. aprila so slavili orgije pijanih zmagovalcev. Vse meščanske stranke so se združile proti njim, ali oni so celo pridobili tri mandate in si tako v Narodnem svetu se utrdili svoj itak močni položaj. Brez njih, ali bolje, proti njim ni mogoče ničesar pozitivnega ustvariti. V taki samozavesti so postali megalomani in nadaljevali so tudi po volitvah z demagogijo najgrše vrste, preraču-njeno za podžiganje manj razsodnih mas, ki hočejo šlagerjev in krepkih fraz. Socijalistični voditelji so bili do dna svojih duš prepričani, da so gospodarji delavskih mas, da so edino oni gospodarji — ulice. Morali so izzvati šele krvavi petek, da so se mogli z žalostjo pre- Wiskont iz Wilne, znamenit litovski znanstvenik, ki je govoril v imenu litovskih katoliških pisateljev in obljubljal sodelovanje Litovcev. V istem zmislu je za Beloruse govoril prof. J. Rešeč iz Bialystoka na Poljskem. Danes popoldne se je med zborovanjem prečital tudi brzojavni pozdrav ljubljanskega g. škofa. Zborovalci so škofu dr. Jegliču, ko so začuli njegovo ime, priredili posebno prisrčne ovacije. Velehrad, 24. julija. V soboto 23. julija je najprej o epiklezi predaval P. Severin Salaville iz Carigrada. Slovencem je znan z ljubljanskega kongresa. Za njim je predaval dr. F. Grivec o metodi delovanja za cerkveno edinost. Poudarjal je, da je to delo v živi zvezi s pospeševanjem verskega življenja in krščanske obnove med katoličani; zato je v vsakem slučaju koristno katoličanom samim. Ob vzhodnih mejah morajo katoličani dajati lep zgled krščanske ljubezni; zato je potrebna sprava med katoliškimi Poljaki in med Ukrajinci. Predavanje je bilo večkrat prekinjeno z navdušenim ploskanjem. Napravilo je tak vtisk, da je ves kongres ostal pod njegovim vplivom in da so bile vse resolucije povzete iz tega predavanja. Popoldne so prišla na vrsto poročila o delovanju za cerkveno edinost pri raznih narodih; nato so bili še nekateri pozdravi. Miss Christich je predavala o zanimanju katoliških Angležev za krščanski Vzhod. P. Salaville je sporočil pozdrav iz Carigrada in pripovedoval. kako so mnogi grški škofje in carigrajski patriarh naklonjeni cerkvenemu zedinjenju. Kongres je bil zaključen z evharistično procesijo, katero je vodil poljski škof Przezdi-ecki, in s pontifikalno sv. mašo, katero je imel zagrebški nadškof dr. Bauer. Procesije so se v velikem številu udeležile katoliške morav-ske mladinske organizacije, ene v pisanih narodnih nošah, druge pa v orlovskih krojih. Na prostornem dvorišču pred cerkvijo se je vršilo zborovanje mladinskih organizacij z govori in pozdravi. V imenu Hrvatov je pozdravil nadškof Rodič, v imenu Slovencev dr. F. Grivec, v imenu Srbov pa Miss Christich. Vsi češki govorniki so poudarjali, da je cirilmetodijska ideja vodilna ideja moravske mladinske in orlovske organizacije in da se mora v tej ideji utrditi vzajemnost med katoliško slovansko mladino. V zborovalni dvorani se je kongres zaključil z lepimi govori metropolita Šeptickega, škofa d'Herbignya in nadškofa Prečana. Popoldne je bilo še zborovanje strokovnjakov o programu naslednjega Velehradskega kongresa leta 1930 in o tečaju za vzhodno bogoslovje, ki naj bi se prihodnje leto vršil v Poljski. Prelatu dr. Grivcu je bilo naročeno, da s sodelovanjem poljskega škofa Sokolow-skega sestavi program za ta tečaj. Tako se je zaključil 5. kongres na Vele-hradu, ki je očividno dokazoval, da je delovanje v duhu sv. Cirila in Metoda živa vez ne samo med katoliškimi Slovani, marveč med vsemi katoliškimi narodi. Kongres je bil zares obenem slovanski, obenem pa je imel v najboljšem zmislu vesoljni mednarodni značaj. pričati, kako neizmerno «o se varali, in še več kot to, da so se prepričali, da so svoje bla-maže pred vsem svetom povsem sami krivi. Oprostilna razsodba v schatendorfskem procesu je res nekaj nečuvenega, zlasti radi tega, ker je bilo takih razsodb zaporedoma več. Socijalisti so menili, da je treba to zadnjo najhujšo oprostilno razsodbo strankarski izkoristiti, in res so pripravljali svoje mase ves teden na odpor za slučaj oprostitve. Kako so si ta odpor mislili, danes še ni pojasnjeno, ali toliko je gotovo, da niso niti od daleč mislili na tako daleč segajoče posledice, kakoršne so zadivjale na črni petek. In baš to je njihova velika krivda, ki se mora maščevati nad njimi samimi. Niti socijalisti, še manj meščanski sloji niso mogli slutiti, da se istočasno pripravljajo na pravcato revolto tisti življi, ki se nemoteno gibljejo v tej najbolj demokratični evropski državi. To so — komunisti, ki jih v Avstriji doslej niso resno upoštevali nikoli. Komunizem je veliko bolj razširjen med Cehi, v Avstriji pa ni mogel pri nobenih volitvah doseči niti količnika. — Ali tu je takih nevarnih elementov z vseh koncev sveta, ki se ne udeležujejo volitev, da bi število razburjalo vladajoče kroge in tudi socijalistično opozicijo, pač pa rujejo na skrivnem in pripravljajo treno-tek, ko pšenica na mah požene njihovo klasje kvišku. Tukaj izdajajo dnevnik »Die roto Fahne«, ki je čisto boljševiški in ki tega niti najmanje ne prikriva. Da dobiva ta list iz sovjetskega poslanstva in iz njihove trgovske reprezentance vse možne podpore, to je obče znano. Komunisti so kupili na Alserstrasse krasno palačo, kjer imajo svojo središče in kjer se zbirajo tudi znani komunisti celega sveta, ne da bi jih bil doslej kdo pri tem oviral in jih vsaj malo poprašal, kaj imajo tam iskati, ščitili so jih celo socijalisti, češ, da jim tako narekuje demokratsko načelo, v resnici pa zato, ker so smatrali komunizem na Dunaju za povsem nenevarno igračo. Tako straš- no so verjeli v svojo neomejeno oblast nad dunajskim proletarijatom. Zato pa je črni petek prinesel ravno njim najusodepolnejše razočaranje. Rad verujem, da socijalisti niso v naprej nameravali streljati na redarje, ali požigati justično palačo in razne zasebne zavode, toda pred njihovimi očmi so to z najgorostasnejšo predrznostjo storili komunistični mladiči. Videl sem sam pred justično palačo, kako so mladi pobje lezli drug drugemu na ramena in razbijali okna ter zlezli potem lepo brez sleherne ovire v notranjost palače, odkoder so metali na ulico akte in opravo, potem pa še sobo za sobo zažgali. Na tisoče je bilo za njimi socijalističnih delavcev, ki se presenečeno zijala prodajali, ne da so se prav zavedali, kaj se pravzaprav godi, in to je dajalo komunističnim nedoletnikom pogum, da so pričeto delo tudi vredno dokončali. Socijalistični voditelji so s strahom doznali za vse take dogodke, nezaželjene in nename-ravane, zavedali so se nepreračunljive škode za vse prebivalstvo brez razlike, tudi za delavske sloje, in spoznali so vso težo odgovornosti, ki pada na njihove glave, — zato so hoteli preprečiti prelivanje krvi in pa požiganje državnega in zasebnega imetja. Bili so prepričani, da jim je treba le teatralno iti na ulico in velikodušno pogasiti v ljudskih masah ogenj strasti in maščevanja, kar bo za nje nepreračunljiv politični kapital. — In šli so med divjajoče mase, toda žalosten je bil ta njihov fiasko. Bili so pretepeni, ozmerjani, opljuvani in obetalo se jim ni nič dobrega, ako jo urnih krač ne popihajo. Zbežati so morali pred ulico, kjer so bili neomejeni gospodarji vse do tega žalostnega dne. Ali ta nebotična blamaža jih ni še dovolj izmodrila. Napovedali so prometno stavko, s katero so napravili državljanom nepreračun-ljivo škodo, pa tudi tu so želi le blamažo, kajti morali so tudi to stavko predčasno in brezpogojno pretrgati. Grozila jim je namreč nevarnost, da bi v dveh dneh železnice redno vozile razun Dunaja povsod, kakor so že lepo organizirali to službo na Tirolskem in Pre-darlskem. Socijalisti imajo na vesti čez sto mrtvecev in nad tisoč ranjencev, miljardne škode na Rim, 26. jul. Sinoči je v Napolju nenadoma umrla znamenita italijanska pisateljica in čas-nikarica Matilda S e r a o, stara 71 let. Matilda Serao se je rodila v Patrassu 1856. Mati je bila Grkinja, oče pa Napolitanec. Spada med najplodovitejše in najslavnejše italijanske pisateljice. Spisala je nad 50 romanov, novel itd., poleg neštetih člankov in razprav po raznih listih. Vrednost njenih del je zelo različna; najbolj je zaslovela v inozemstvu s svojim socialnim romanom »Paese di Cuccagna« (Deveta dežela), ki je izšel okoli 1900 in bil preveden domalega v vse evropske jezike Paul Bourget ji je tedaj posvetil svoje delo »La Duchesse Bleue« in jo v predgovoru primerjal z Walterjem Scottom in Balzacom. Kasneje je Serao v Nnpolju ustanovila dnevnik »II Giorno di Napoli«, ki ga je do smrti sama vodila in urejevala. Poslej se je skoraj popolnoma posvetila časnikarstvu. Le tod in tam je še napisala kako leposlovno delo, a njena umetnost ni bila več na višku in najmlajši literarni rod jo je popolnoma preziral. Po vojni je še izdala roman »Mors tua«, v katerem opisuje razvoj italijanske duševnosti pred vojno, začasa vojne in po vojni; tendenca je pacifistična. Ob nastopu fašizma je bila Matilda Serao njegova odkrita nasprotnica, kasneje se je z njim hočeš nočeš pomirila. BORODIN ZAPUSTI HANKAl. v London, 26. julija. (Izv.) Po poročilu Reuterjevega urada, se je ruski boljševiški komisar Borodin vrnil v Hankau. Kan tonski zunanji minister Cen je izjavil, da bo B jro-din sečaj Hankau končnoveljavno za vedno zapustil. POTRES. v Dunaj, 26. jul. (Izv.) Danes popoldne ob četrt na 2 je bilo čutiti na Dunaju lahek potres, ki je trajal tri sekunde. Lahek potres so čutili na Dunaju tudi snoči. 0 tem potresu ni izdal seizmografski zavod še nikakega poročila, ker je prof. Conrad na dopustu, nima pa nobenega namestnika, ki bi znal določiti črtanje aparatov. Snoči so čutili potres v dolini Murice. Ponekod so domačini in letoviščarji zbežali na ulice, ker so se bali ponovnih potresnih sunkov. 0 kaki škodi ne poročajo od nikoder. • UMOR MILIJONARJA, v Bukarešt, 26. jul. (Izv.) Med pogrebom kralja Ferdinanda je neznan storilec udri v stanovanje znanega večkratnega milijonarja Rolualona in ga umoril. Policija je izdala obsežne odredbe, da pride na sled morilcu. NOVO ČEŠKOSLOVAŠKO PODJETJE ZA IZDELOVANJE VAGONOV, v Praga, 26. jul. (Izv.) Kakor znano, se bo Češka tovarna za izdelovanje vagonov, ki ima svoj sedež v Avstriji, odcepila, in ustanovila samostojno češkoslovaško podjetje s sedežem v Brnu. Ustanovila se je že posebna delniška družba z obratnim kapitalom 15 milijonov K&. imetju in pridobitku, premnogo solza in žalosti. Zaman bo ves trud, da bi odgovornost m^rtili redarjem, kajti dokazano je, da so prvi streljali komunisti, prve žrtve so padle v vrstah redarjev, ki jih je silno mnogo ranjenih, a kje je na svetu policija, ki bi smela tako revolucionarno divjanje pobesnelih mas mirnq gledati? Naravno je, da začne rabiti orožje, a kriv za tako prelivanje krvi je tisti, ki je moral te mase voditi, pa je bil brez moči potem, ko je množice nahujskal. — Zdi se, da se socijalisti precej zavedajo te svoje odgovornosti, dasi se je bodo skušali otresti. Pa tudi vladajoča koalicija nima povoda, da bi se svoje zmage veselila. Res je, da je modri Seipl na celi črti zmagal, da ima danes ves položaj v svojih rokah, toda to ne zbudi iz grobov toliko res povsem nedolžnih žrtev, ne popravi velikanskih škod na imetju itd. V Avstriji je danes njegova vlada trdnejša nego je bila kdajkoli poprej. Toda Seipl se je mogel na črni petek prepričati, da so razun socijalistov še druge temne sile na delu, in te so mnogo nevarnejše od prvih. Skoro želeti mora, da bi dunajske ulice zopet obvladali socijalisti in da bi imel opraviti le z eno močno opozicijo, ki je za svoje delo odgovorna kulturnemu svetu. Iz tega prepričanja so porajajo načrti za bodoče vladanje te države. Morem sporočiti čitateljem »Slovenca«, da se zadnje dni veliko razpravlja problem, kako ven iz te zagate, računajoč pri tem s treznimi elementi v socijalni demokraciji, in sicer povsem v smislu sklepa uvodnika v torkovi številki, ki izraža željo, »da bi velika stranka, ki jo vodi modri državnik Seipel, odločno in popolnoma zasedla svoje mesto v trdnem središču med valujočimi razrednimi četami in interesi ter da bi po tej težki dobi otvorila v obdonavski republiki dobo velikopoteznega socialnega d e 1 a.« — In v tem smislu se vrše pogajanja z vsemi strankami, — tudi s socialno demokracijo. Znamenja kažejo, da niso nade brezupne in da zmaga zdrava pamet na vseh straneh. Zato smemo reči, da je Avstrija danes na --- razpotju. Dal Bog, da bi krenila na pravo pot in da ne bi, kakor naš Rajben-čan, — šla po rešitev najprej v drugo dolino. A. O v London, 26. julija. (Izv.) Pri izkopava. nju v Egiptu so v grobu neke egiptovske kraljice našli tudi tekočino. Ugotovili so, da je to 3% raztopina sode. To je prvi slučaj, da so našli pri izkopinah tudi vodo, ki je'očividno stara že nad 6000 let. Pri izkopavanju v Palestini so našli izven jeruzalemskega zidu 40 čevljev pod zemeljsko površino, 22 čevljev širok živi, ld datira najbrže še iz makabejskih časov. V tem zidu so tudi vrata, o katerih sklepajo, da a« bila vhod v trdnjavo Akra. Romunska princezinja Helena s kraljem Mihaelom. Francoski ministrski predsednik Poincard. Avstrija - na razpotju. Po širnem svetu t Matilda Serao. IZKOPANINE. Gospodlarsivo Janko Jovan: Naše žito. Kakor sem že pred tednom omenil, položaj na žitnem svetovnem trgu ni še pojasnjen, ker glavni produkcijski kraji Se niso pričeli z žetvijo. Pojasnjen pa je precej položaj na našem žitnem trgu, kolikor zadeva plenico, rž, ječmen in oves, ker so ti pridelki po večini že spravljeni s polja. V preteklem tednu je dospelo že več vagonov nove pšenico v naše mline, ki so pričeli takoj s predelavo. V normalnih letih se je prva pšenica, ki je dospela v mline neposredno po mlačvi, porabljala izključno za mešanje s staro pšenico, ker je nova vsebovala prevelik odstotek vlage in tudi sicer ni bila še sposobna, da bi so mlevski produkt porabil za pečenje. Spločno 6e misli, da je pšenica z dovršeno mlačvijo dokončala svoje življenje, vendar temu ni tako. Ne gre le za to, da se višje odstotek vode po sušenju zmanjša, temveč zrno z mlačvijo svojega življenja ni še dovršilo in se še več tednov dalje razvija, predno popolnoma dozori in se ves kemični proces v razvoju ne konča. Letos se zdi, da je z dozoritvijo izjema. Predčasno zorenje je vsled velike vročine velik del tega, kar se v zrnu vrši, ko je že ločeno od rastline, dovršilo na zrnu še pred žetvijo. Mlevski izdelki dajo letos ne le prvovrstno moko po barvi, temveč tudi po vsebini, vsled česar testo lepo vzhaja in mora kruh tudi najbolj razvajeni okus povsem zadovoljiti. To pa ne velja le o močni bački pšenici, temveč splošno se lahko trdi, da so naše pšenice vseh provenijenc prvovrstne kakovosti. Slavonska pšenica pri nas ni bila na najboljšem glasu. Kupovali so jo trgovci in mlinarji, vendar ne, da jo meljejo samo, temveč le kot primes k trdi bački in zlasti potiski pšenici. Potiska »jekleno trda* pšenica vsebuje najvišji odstotek lepiva (Klebcr), ki odloča boniteto moke; vendar jo niti mlini niso radi samo mleli, še manj pa peki iz njene moke same pekli kruli, ker jim je bila »premočna«. Pomešana z mehko slavonsko ali domačo pšenico pa je dala najizvrstnejše mlev-ske izdelke. Letos je slavonska pšenica izjemoma tako dobre kakovosti, ima efektivno težo 80 kg in daje tako izvrstno moko, da ni prav nobenega razloga kupovati jo kot. mešanico k boljši pšenici, temveč vsebuje vse lastnosti, ki jih dobra pšenica mora i nieti, vsled česar je tudi moka iz letošnje slavonske pšenice same prvovrstna. To dejstvo je velikega pomena radi nižje cene slavonske pšenice, kakor tudi radi verjetnosti, da bode ino-.jZeipstvc^ nakupilo v Bački in ob Tisi, kolikor bo Jgt dobil«- pšenice. " Prya za bačko pšenico je ona iz Baranije. Baranjska pšenica je navadno za spoznanje mehkejša od bačke, vendar se v trgovini ni delalo med obema glede cene razlik in se tudi pri dobavi ni gledalo navadno preveč rigorozno, če je kdo mesto prve, drugo dobil. Če je bila ta razlika že v normalnih letih tako mala, je umljivo, če je letos tudi baranjska pšenica zelo dobre kakovosti. Takoj za baranjsko pride po kvaliteti na vrsto sremslca pšenica. Sremska pšenica je imela naravno vedno prednost pred slavonsko in je dosegala višjo ceno. Sremsko pšenico so kupovali naši mlini za primes k trši bački, vendar so jo mleli tudi samo. Vse vrline, ki sem jih omenil glede letošnje pšenice sploh, gredo tudi sremski. Tako po barvi kot. po hektoliterski teži je dala zelo lepe uspehe in bode popolnoma lahko nadomestila bačko. Najmanj priljubljena pri nas jo bila srbska pšenica, dasi so nekateri kraji n. pr. okolica Sme- dereva, kjer pridelujejo zelo dobro zrno. Odvratnost do srbske pšenice pa ni potekala od kakovosti zrna, temveč v prvi vrsti od previsokega odstotka tujih primesi, kajti Srbi so spravljali na trg žito, ki je vsebovalo 6% in še več grahorja, kokalja in drugih tujih semen .V Srbiji sami to ni igralo nikake vloge, drugače pa pri nas, kjer je v veljavi še Codes alimentarius, vsled česar je marsikateri slovenski trgovec in mlinar, ki je uvažal srbsko žito, imel neljube posledice pred sodiščem. Vsled vojnih reparacij je vlada naroČila iz Nemčije tisoče čistilnikov in jih razdelila med producente. Ugodna posledica se že kaže. Če bode blago letos tako, kakor kažejo dobljeni vzorci, bode letos naš trgovec in mlinar mirno lahko kupoval pšenico iz Srbije. Pšenica iz okolice Sme-dereva ze letos drobnozrnata, lopobarvana in ima kakor pšenica drugih naših domačih provenijenc hektolitersko težo 80 kg in čez, pri tem pa primesi niti 2%, kar jo bode usposobilo, da si zagotovi dostop na naša žitna tržišča. Vzorcev pšenice iz Mačve nisem še videl, vendar domnevam, da je tudi pridelek iz Mačve kakor drugod prvovrsten. Bosanska pšenica nam je bila pred vojno manj poznana. Železniško omrežje v Bosni, ki mu je nekdanja Madjarska odrejala smer proti Budimpešti, gravitira tarifarno zelo ugodno k Sloveniji, vsled česar je gotovo, da bode prišlo letos dosti bosanske pšenice v naše mline, kar gotovo ne bode v škodo, ker je kvaliteta letošnje bosanske pšenice izvrstna, železniška tarifa pa radi manjše razdalje ugodna. Tudi naša domača pšenica je letos zelo lepa. Tudi domačo pšenico so kupovali naši mlini le za primes k bački pšenici. Slovenija je žal po žitu pasivna, vsled česar pride razmeroma le malo domače pšenice na trg, a kar jo pride, je dobro iskana in da zlasti v mešanici z bačko prav dobre mlevske izdelke. Naš kmet ne hiti v prodajo pšenice. Navadno se pojavi na našem domačem trgu šele v pozni spomladi, ko se more že s precejšnjo gotovostjo sklepati o nastopni letini, vsled česar v jesenski seziji dovoz domačega žita sploh ne pride v poštev. Gorenje vrstice sem napisal, da tudi naše ljudstvo dobi vpogled v domačo produkcijo in to tembolj, ker imamo leto, kakor sem žo večkrat omenil, z izrednimi razmerami. Navadno so se naše trgovsko in mlinske firme naslanjale le na dotok bačke in banatske pšenice, letos pa jim prvovrstna kvaliteta vseh drugih provenijenc žita omogo-čuje, da dobe povsem vredno nadomestilo tudi v slavonski, baranjski, srbski, sremski in bosanski pšenici. Razume se seveda, da je treba trg, trgovce in trgovske posredovalce dobro poznati. Kdor pa vla^.a trg v osebnem oziru, temu ni treba strahu, da bi ga motili stvarni pomisleki. Omenil sem že, da bo letos inozemstvo rado posegalo po naših žitnih pridelkih zlasti po pšenici. To zanimanje inozemstva pa bode moralo imeti za posledico, da se naša vojvodinska žitnica predčasno izprazni in pa, da se bodo cene bačke in banatske pšenice lahko zelo v ceni dvignile. Poznavanje žitnih vrst drugih provenijenc pa bo lahko naši trgovini kažipot, kje naj išče za sebe potrebščine Pred tednom dni sem že omenil, da čaka kmet izboljšanja cen in, da smatram to kmetovo pričakovanje upravičenim. Dasi je medtem preteklo komaj osem dni, moram konstatirati. da se je moje domnevanje popolnoma uresničilo, kajti tekom tega tedna so cene pšenice ne le vsaj za 10 Din pri 1C0 kg poskočile, temveč kljub tej povišani ceni danes blaga primanjkuje. Danes notira pšenica paritete postaje v okolici Ljubljane 335 do 340 Din (»Slovenec« pred tednom je pogresno zabeležil notacijo 100 Din nižje). Glede koruze so danes 5e j>oročilu prav tako '"zerna, kot pred tednom dni. Padavine ni! Po--ša jo Slavonija, Srem in zlasti Srbija. Posle-'a tega je, da se cena v koruzi tudi stari dviga, za novo koruzo pa se že danes zahtevajo v dobavi deccmber, januar cene, kakor trgujemo danes staro koruzo. Izkušnje so zopet dokazale, da naš producent, četudi ni posvečen v zakulisno borzne špekulacije, vendar do gotovo mere sam umeva razsodit! položaj in imamo trgovci sami priložnost od nJega se učiti. it * rt Splošna stavbna družba, d. d v Mariboru sklicuje nov občni zbor na dan 4 .avgusta ob 11. v prostorih Fale v Mariboru. Dnevni red ostane no-izpremenjen (gre za znižan jo kapitala). Pota našo zunanje trgovine. Iz letnega poročila novosadske trg. ind. in obrtne zbornice posnemamo zanimive, do sedaj neobjavljene podatko o načinu transporta uvoženega in izvoženega blaga, in sicer za leto 1925. Uvoz je znašal 1. 1025.: po železnici 854.400 ton ali 56.5 %. po morskih ladjah 807.300 ton ali 20.2 % ter po rečnih ladjah 352.100 ton ali 23.3 % vsega uvoza, ki je znašal 1,513.800 ton. Izvoz pa je znašal: po železnici 2,473.700 ton ali 56.3 % vsega izvoza, po morskih ladjah 1,071.500 ton ali 24.3 %, po rečnih ladjah 853.300 ton ali 10.4 "5; skupaj ves izvoz 4,308.500 Ion. Celokupni promet jo torej znašal: po železnici 3,328.100 ton ali 56.4%, po morskih ladjah 1,378.800 ton ali 23.2 % ter po rečnih lad jah 1.205.400 ton ali 20.4 % skupaj 5,912.300 ton. Da je izvoz na morskih ladjah večji kakor uvoz, jo pripisovaU predvsem velikemu izvozu cementa (okolj 300.000 ton). Za prejšnja leta podaja poročilo podatke samo za Donavo, ki prido v poštev pri izvozu na rečnih ladjah: leta 1023. je bilo uvoženih po Donavi 18.4 % blaga v našo državo, leta 1924. že 19.2 1925. pa 23.3%; lani pa je narastel ta odstotek na 32.3%; izvoz jo znašal po Donavi leta 1923. 6.6 % vsega izvoza, leta 1924. 8.7 %, leta 1925. 19.4 % in lani 17.4 % vsega izvoza. Skupno je znašal delež trgovine pa Donavi leta 1923. 9.8 % cele trgovine, leta 1924. 11.1 %, leta 1925. 20.4 % in lani isto toliko. Iz tega se vidi rastoč pomen Donave v naši zunanji trgovini Približno polovica vsega blaga uvoženega po Donavi je bila uvožena n.i naših ladjah (ali državnih ali privatnih). Po tujih ladjah smo izvozili lani 58 % vsetja izvoza po Donavi napram 48 % v letu 1925. Dočim se torej delež naše plovbe pri uvozu drži stalno na 50 %, je ta pri- izvozu lani padel za 10 % v korist inozemskim družbam. Padel je izvoz na državnih ladjah (od 345.000 ton v letu 1025. na 234.000 ton lani). članom sadjarskega in vrtnarskega društva v jubHani. Ljubljanska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva namerava tudi letos naročiti za svoje člane čebulice, aomoljnice in trajnice za jesensko saditev od dobrih in solidnih tvrdk z Ho-landskepa in Nemčije. Iojasnila dajejo direkcija šum v Ljubljani in šumske upravo na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. &orxa DENAR. 26. julija. Na današnjem sestanku ni bilo znatnejših izprememb. Dunaj je bil zaključen po 8.01 in 8.00875, Italija po 309.125 in 309. V Berlinu kljub mali razliki ni prišlo do prometa, Narodna banka je dajala sledeče devize: Praga, Curih, London in Ncwyork; privatna ponudba Dunaja je bila precejšnja in tudi Italije je bilo dosti na trgu, tako da sc vsa ni mogla plasirati. Promet jc bil najznat-nej v devizah: Curih, London in Praga. Tudi na mednarodnem trgu ni prišlo danes do znatnejših izprememb. Ljubljana. (V oklepajih zaključki) Devize: Amsterdam 22.76—22.82 (22.79), Berlin 13.525— 13.53, Budimpešta 9.91—9.94 (9.925), Curih 10.935 —10.965 (10.95), Dunaj 7.994—«.024 (8.01, 8.0C875), London 275.80—276.60 (276.20), Newyork 56.70— 56.90 (56.80), Pariz 223.25 bi., Praga 168.20 —169 (168.60), Trst 308.07—310.06 (309.125, 309). — V a -1 u t c : dolar 56.20 den., avstr. šiling 8.03 bi., Kč. 167.75 bi. Zagreb. Amsterdam 22.76—22.82, Berlin 13.515—13.545, Italija 307.93—309.93, London 275.80—276.60, Newyork 56.70—56.90, Pariz 222— 224, Praga 168.20—169, Dunaj 7,9935—8.0235, Curih 10.935—10.965. Curih. Belgrad 9.1375, Pešta 90.45, Berlin 123.45, Italija 28.24, London 25.21, Newyork 519.375, Pariz 20.315, Praga 15.38, Dunaj 73.07, Bukarešt 3.145, Sofija 3.755, Varšava 58, Amsterdam 208, Madrid 88.60. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4925, Kodanj 189.95, London 34.49, Milan 38.64, Newyork 710.55. Pariz 27.80, Varšava 79.32, — Valute: dolarji 709.90, angl. funt 34.47, franc. frank 27.95 lira —, dinar 12.52, češkosl. krona 21.07. Praga. Devize: Lira 183.50, Zagreb 59.35, Pariz 132, London 163.80, Newyork 33.75. Trst. Zagreb 32.33—32.36, London 89.25— 89.35, Pariz 71.90—72.10, Newyork 18.36—18.39, Curih 352—356, Albanija 355—359, Dunaj 253.75— 263.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest, posojilo 84 den., vojna odškodnina 343 den., Celjska 197—199, Ljublj kreditna 147—150, Praštcdiona 850 den., Stavbna 55 den., Šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 85—85.75, vojna odškodnina 343.50, avg. 344—346, sept. 346.50— 348, Hrv. esk. zaklj. 94, Hipobanka zaklj. 56, Ju-gobanka zaklj. 91, Praštcdiona zaklj. 850, Šcčc-rana 475—480, Slavonija 16—17.50, Trbovlje 450— 470, Vevče 135—142.50. Dunaj. Don.-savska-jadr. 77.30. Živno —, Alpine 40.10. Greinitz 7.—. Kranjska industrijska —. Trbovlje 55.90. Hrv. esk. — Leykam 11.60 Jugobanka 11.25, Hip, banka —. Avstrijske tvor-nicc za dušik — Gutmann 29.50. Mundus 170.75 Slavex — Slavonija 1.90. Trst. Tržaški LIoyd 735, Adria 165. Dalmacija 114, Oceania 105, Trinkovič 251, Assicura-zioni generali 3620, Ririnionc Adriatica a in b 1860, Cement Split 175. BLAGO: Ljubljana. Les: trami fko. nakl. postaja 4 vag. zaklj. po 250; drva bukova fko. vag. meja 5 vag. zaklj. 22; tcndenca neizpremenjena. — Dež. pridelki: tečaji so ostali neizpremenjeni; tendenca je nadalje čvrsta; zaključkov ni bilo, -Eksekutivni nakup: trami mcrkantilni 3-4 4-100, 5-50, 4-5, 5-200, 6-200, 7-200, kompletira sc z označenimi dimenzijami, fko, nakl. postaja zaključek 290. Novi Sad. P š e n i ca: bačka 78-79 kg 301—302.50, bačka 79 kg 302.50—307. _ Oves: bački 192—195, sremski 187—190, banatski 197.5C —200. — Koruza: bačka 190—195, bačka postavljena v Sisak 192.50—195. — Moka: bačka 440—450, bačka 0 445, bačka 2 417.50—422.50. bačka 5 375—380.50, bačka 6 335—345, bačka 7 275—285. — Otrobi: sremski v juta vrečah 160—165, sremski 8 165. Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. 27 — Ali vas niso dohiteli? — Ne. Saj tudi niso mislili na zasledovanje. Tako sem jih prestrašil z ognjem in ugnal s postom, da so menda prav radi ostali sami. Skozi tri dni niso niti pomolili nosu iz jurte. Potem so sicer prišli ven, a mene bi bili morali prav daleč iskati. Ko sem se rešil ščetin, so se mi noge zacelile in postale prav lahke. Tako dobro sem hodil, da sem prekoračil vso stepo, ne da bi se ustavil. — Ali ste hodili vedno peš? — Kakopa! Saj tam ni tako, kakor na deželni cesti. Nikogar človek ne sreča, in četudi ga sreča, ne bo vedno vesel tovarišije. Četrti dan svojega potovanja sem dohitel nekega Čuvaša.1 Gonil je sam pet konj in mi je rekel: — Zajaši katerega. A imel sem slutnje in nisem hotel jahati. — Zakaj pa ste se ga bali? — Kako bi vam rekel... zdel se mi je nekam nezanesljiv; tudi nisem mogel razumeti, kakšne vere je. To pa je v stepi najhujša reč. Prav bedast je bil ta Čuvaš: — Le na konja, — mi je kričal, — da bo krajši čas, skupaj bova jahala. Rekel sem: — Kdo pa si? Nemara nimaš niti Boga? — Kako to? — je rekel, — ne: samo tatar je brez boka,2 tatar kobilo j£,s jaz pa imam bok. — Kdo pa je tvoj Bog? — sem rekel. — Zame je vse bok, — mi je dejal, — solnce je bok, mesec je bok in tudi zvezde so bok. Zakaj ne bi imel bok? — Vse... mm ... praviš, da je vse zate Bog. Kaj pa Jezus Kristus, — sem rekel, — ta pa ni zate Bog? 1 Deloma pravoslavni, deloma muslimanski napol-poganski narod ob Volgi, ki šteje nekaj čez eu milijon. ' Čuvaš siabo govori ruski. • Konjsko meso jedo Bamo muslimani — Ne, je dejal, — on je tudi bok in Bogorodica je bok —, tudi Nikolač je bok. — Kakšen Nikolač je to? — sem vprašal. — No, ta, ki enkrat pride pozimi, enkrat pa poleti.4 Pohvalil sem ga, da tako časti ruskega Nikolaja Čudotvorca. — Le časti ga vedno, — sem rekel, — ker je ruskega pokolenja, — in malo da mu nisem nasedel. Mislil sem že, da je kristjan, in sklenil, da bom z njim potoval. A Čuvaš je še pravočasno postal klepetav in se izdal. — Seveda, — je rekel, — Nikolača tudi častim Pozimi sicer ne molim k njemu, a poleti mu dam vedno dvajset kopejk, da bi mi kravice dobro čuval. Tako je! Sicer pa se ne zanašam samo nanj. Tudi Keremetji poklonim mladega bika.5 Takrat sem se razhudil. — Kako pa si upaš, — sem mu rekel, — ne zanašali se na Nikolaja Čudotvorca? Njemu, ruskemu svetniku, daš samo dvajset kopejk, svojemu mordov-skemu'5 maliku Keremetji pa daruješ celega bika! Poberi se, — sem mu rekel, — ne maram te. zanič se ne peljem s teboj, če tako slabo častiš Nikolaja Čudotvorca. Nisem ostal pri njem. Odkorakal sem proč in hudo pritisnil. Preden sem se ustavil, sem že zagledal tretji dan proti večeru votlo in ljudi. Skril sem se zavoljo večje varnosti v travo in pričel gledati, kakšni ljudje so to? Bal sem se namreč, da ne bi padel zopet še v slabše ujetništvo, a videl sem, da si ljudje hrano kuhajo... To so gotovo kristjani, — sem si mislil. — Prilezel sem še bližje in zagledal, da se prekrižavajo in pijejo vodko. Zdaj ni bilo nobenega ' Pravoslavna cerkev časti sv. Nikolaja razen decembra tudi v maju, na dan prenosa njegovih ostankov v Bar v Italiji. Sv. Nikolaj jc najbolj priljubljen svetnik. 8 Koremet je finski bo?, ima svoje sveto hrastove gaje. " Mordov je ime dvamilijonskega ogrsko-finskrga naroda ob Volgi. Rom tu- zamenjava Mordvo in Cuvaše, ker so vsi napol-pogani. dvoma, videl sem Ruse! Skočil sem takoj iz trave in stopil pred nje. Izkazalo se je, da so ribiči, bili so na lovu.7 Prijazno so me sprejeli, kakor se spodobi za rojake in so rekli: — Pij vodko! Odgovoril sem: — Saj sem se čisto odvadil te pijače, dragi prijatelji, ker sem tako dolgo živel med tatari. — No, nič zato, — so mi rekli, — tukaj si med svojimi liudmi, se boš že zopet privadil. Pij! Natočil sem si čašico in si mislil: — No, pa naj bo, v božjem imenu, na čast vrnitvi! — in sem izpil. Ribiči, dobri fantje, so mc vedno silili. — Pij še! — so rekli, — glej ga, kakšna mevža je postal brez vodke. Privoščil sem si še eno čašico, postal sem jako zgovoren in sem jim vse povedal: odkod sem, kje sem bil in kako sem živel. Celo noč sem sedel ob kresu, jim pripovedoval in pil vodko. Zelo sem bil vesel, da sem zopet v sveti Rušiti. A potem, proti jutru, ko je že pričel ogenj ugašati in so zaspali skoro vsi, ki so me poslušali, — mi je rekel eden izmed njih: — Ali imaš potni list. Rekel sem: — Ne, nimam ga. — Če ga nimaš, — mi je rekel, — te bodo vtaknili v mestu v ječo. — No, če ie tako, — sem rekel, pa ne grem od vas nikamor. Tukaj menda lahko živi človek brez potnega lista? On pa je odgovoril: — Pri nas lahko živi Človek brez polnega lista, a umreti ne sme. — Vprašal sem: — Zakaj pa ne? — Kako pa naj te pop vpiše, — mi je rekel, — če si brez potnega lista? ' Ob ustju Volge. Vodka je žganje. 111 = 111 = K M > a o • o a m a * B S" ° S p S £ S 3 £ P" > O C^ IZ 2 < 4 ss s «1 & 3 5- « s K s- 5S ►rt C 2 > B , S <3 I -O tO § » O g N » P " i ^to s ■—■ CJ rr> • S t/i — SC O 81 S - s- D W — »«, 5. o. «i £3 p S a - H SS 5" (6 E c. O C ETcg to | 4* O K* 0» C l D o g 2 5' B "' (S » Sr ° I i— N< o & K ilfš lil ° I C o O u. < N " ' a co *=: tO CT3 E3 9. 3 3 (B I « S" c' °"šB n Z epa S 3 S5. H - S ~ ■m tn c o H ' to " H! 2: > « < n S« t« B ET 3 B> M S S. ri a- n ? v? r 111=111 = Cerkveni vesinik Tridnevnica na čast sv. Ignacija se obhaja v cerkvi sv Jožefa prihodnji četrtek, petek in sobota. Vse tri dni je zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol 8 kratek govor in blago-doT, Prihodnjo nedeljo se bo slovesno obhajal {od sv. Ignacija, ustanovitelja Družbe Jezusove. Naše difašivo SPORED počitniškega tečaja Slovenske dijaške zveze na gori Oljki od 8. do 11. avgusta 1927. SLOVANSKA ORIENTACIJA. Prvi dan, torek dne 9. avgusta. I. Slovanski svet, predava g. Fran Terse- glav. II. Slovanski narodi kot agrarni narodi; ideja {slovanskega agrarizma, predava g. prof. Evgen Jarc. ni. Vrednote in poslanstvo Slovanov, predava g. dr. Čibej. Drugi dan, sreda, dne 10. avgusta. I. Cerkev in Slovani, predava rektor dr. Fr. Lukman ali dr. Franc Kovačič. II. Stališče svete stolice in naše delo. Predava stud, theol. Hladnik. Tretji dan, četrtek, dne 11. avgusta. Politične razmere Slovanov. Predava g. dr. Anton Korošec. Slovanske narodne manjšine. Predava g. dr. Ehrlich ali poslanec Smodej. Tečaj se vrši pod osebnim vodstvom g. min. aa razpol. dr. Antona Korošca. Podrobnejše informacije bodo še objavljene v »Slovencu«. Fantje, udeležite se tečaja v čim večjem številu! Polovična vožnja za vse vlake izvzemši S. O. S. je dovoljena. Vsi stroški so preračunani za vse tri dni samo na 25 Din za osebo. Prijave sprejema cand. med. Podpečan, Spodnja Hudinja pri Celju. Vse informacije glede tečaja daje J. Krošel;, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna If. Predsednik. Knjige in revije »Socialna Misel«. Pred kratkim je izšla nova številka te lepe revije in sicer za mesec julij ln avgust. Na uvodnem mestu objavlja dr. Korošec nekaj impresij iz svojega nedavnega obiska v Bolgariji, ki je vzbudil v vsej javnosti toliko pozornost. F. G. ugotavlja v članku »V začetku volivne borbe« mirno in objektivno uspehe, ki jih ima pokazati parlamentarna delegacija SLS v razpuščeni narodni skupščini ter zavrača več očitkov, ki jih ji predbacivajo politični nasprotniki. Dr. Tominšek končuje svojo razpravo »Človeška družba in zločini«, dr. J e r a j pa objavlja velezanimivo studijo o krizi Slovanstva. D r. G a n-tar zaključuje zanimiv esej o naših prvih sociologih. Dr. V a 1 e č i č objavlja referat o fašistovski »ustavi dela«, ki bo gotovo vzbudil pozornost zlasti glede na to, ker nam daje vpogled v pre-zanimiv poizkus ustvaritve popolnoma svojevrstnega družabnega reda v Italiji, ki utegne roditi odmev tudi po ostali Evropi. Dr. F d. Goršič referira o strokovnem pouku vojnih invalidov v Sloveniji, Fr. Erjavec pa nadaljuje svo) pregled zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem, v katerem je prišel sedaj do ene najzanimivejših epizod, to je do anarhističnega gibanja med slovenskim delavstvom. Jako pester in bogat je tudi pregled, v katerem opozar>amo ztasti na zunanjepolitični pregled, na referat o novi Kristanovi knjigi, na poročilo o svetovni gospodarski konferenci tet na prezanimivo dr. Čampovo poročilo o ogromnem razmahu nemškega zadružništva, — »Socialna misel« ne nastopa z uučno reklamo, a si je s svojim tehtnim ln solidnim delom vendarle pridobila ugled ene prvih naSih revij. Glede na to, da je sploh edina siovenslca publicistična revija za obravnavanje aktualnih političnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih vprašanj, pa danes preko nje pač ne more noben izobraženec več. Ponovno opozarjamo nanjo vso našo javnost (cena 50 Din letno, uprava v Jugoslovanski tiskarni, Ljubljana). "Poiszve&ovanja Izgubljeno. V soboto dne 23. t. m. zvečer je bila izgubljena na cesti med Podbrezjami in Podnartom ženska ročna torbica s precejšnjo vsoto denarja in važnimi listinami. Najditelj naj proti nagradi vrne torbico ali sporoči svoj naslov upravi »Slovenca«. Radio PROGRAMI: Zagreb 810, Breslau 322 6. Praga 848.9, Stuttgart 879.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111. Sreda, 27. julijo. Praga: 20.10 koncert, 21.20 zabavna glasba, 22.20 prenos iz Bratislave. — Stuttgart: 20 sinfo-nični koncert — Brno: 20.20 koncert, 21 staro-brnska godba na pihala. — Rim: 21.10 sinfoaiično-koralni koncert. — Berlin: 18.40 predavanje: Zdravo in bolno srce, 19.05 o pomenu tekem po Niir-burgringu, 22.30 ogrska glasba. — Dunaj: 19.25 ravnanje s sadjem za prodajo. — Varšava: večerni koncert, 22.30 prenos od Rydza. Četrtek, 28. julija. Praga: 20.10 vesel večer, 21.30 šaloigra, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. — Stutt- gart: 20.15 poljuden orkestralni koncert, 21.15 vesel večer. — Brno: 19 koncert, 20 v osel večor. — Rim: 21.10 orkestralni in vokalni koncert. — Ber lin: 21, 22.30 godba. — Vnršava: 20.30 vesc! večer. Petek, 29. julija. Praga: 20, 21.15 koncert, 22.20 reproducirana glasba. — Brno: 20.40 pesmi s klavirjem, 21 godba. — Riin: 21.10 instrumentalni in vokalni koncert. — Berlin: 20.30 sinfonični koncert, 22.30 večerna godba. — Dunaj: 20.05 koncert dunajskega sinfoničnega orkestra. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Soboto, 30. julija. Breslau: 20.15 večerna zabava, 22.15 godba. — Praga: 20.10 operetna glasba, 21 koncert, 22.20 koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 20.15 komorna glasba. — Brno: 19 koncert, 20 poje oktet, 21 koncert tamburašev, 22.20 koncert vojaške godbe. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Berlin: 22.30 godba. — Dunaj: 19.45 opereta. — Varšava: 20.30 koncert, 22.30 prenos od Rydza. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 26. julija 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja barometer toplota v C' Kel ▼laga ' '< Vcler In brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin K «Jj •O II krni ep* ob opazovanju vmmito7& 7 767M 16-2 85 E 1 0 25-6 13-1 Ljubljana (dvorec) 14 764-7 25-4 52 E 2 4 21 764-5 21-8 63 NE 1 0 Maribor 767-4 17-0 90 SW 4 8 25 13 Zagreb 706-6 21-0 61 SE 2 0 27 15 Belgrad h 766*0 21-0 65 mirno 0 28 14 Sarajevo 762-2 22-0 48 NE 6 0 28 13 Skoplje 764-3 24-0 43 W 4 1 32 17 Dubrovnik 761-6 25-0 32 mirno 0 30 18 Split 762-2 26-0 44 NE 6 0 33 23 Praga 7 767-3 15-0 mirno 0 32 13 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za sredo, 27. julija: Lepo vreme, močno zvišanje temperature. Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi se dob6 vedno po konkurenčnih cenah pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA SaENBUKM MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda HO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. UČENEC za večjo trgovino z me-Sanim blagom na deželi, se takoj sprejme. Pogoji: zdrav ter najmanj 2 razreda srednje šole.. Ponudbe na upr. pod 5669. Mesarski in prekajevalski vajenec z dežele se sprejme takoj pri Albinu Pokelšek, mesarju v Trbovljah. " VAJENCA sprejmem za sedlarsko obrt. Alojzij Breceljnik, Gosposvetska cesta 18. KUHARICA! Sprejme se na večjem posestvu blizu Ljubljane do 45 let stara kuharica, ki jc vajena tudi kmečke kuhe in je bila v službi na deželi, ter zna peči kruh. ter da je poštena, pridna, zanesljiva in mirna. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Dopisi na upravništvo pod »Poštena 8t. 5684«. Mesar, učenec krepak in pošt, staršev, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod štev. 5816. Trodajalka se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Spretna in poštena«. 5790 uradnik verziran v vseh pisarniških poslih išče namestitve. Nastop takojšen. Ponudbe pod »Vesten«. Deklica, stara 17 let, išče —to UČENKE v trgovini na deželi. — Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 5814. Iščem službo plač. natakarice Naslov v upr. pod 5812. Organist in cerkvenik oženjen, z večletno prakso, želi službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 578S Gasilno društvo Bela cerkev proda kompletno godbo na pihala, 20 inštrument. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 • Židovska 4. Prodam štalažo 4 X 2.50, pult 4 m dolg in pisalno mizo za 1300 dinarjev. Poizvedbe pri upravi tega lista samo do 31. t. m. pod štev. 5818. Pietilni stroj št. 8/22 cm prodam za 400 Din le onemu, ki je v pletiljstvu že izučen. Ravniharjeva ul. 5, Ljub. šivalni stroj močan in dobro ohranjen, se proda za 1500 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5811. Maline -upuie Lovro ljana Sebenik, Ljub- Knezova ulica. AUTOBUS rabljen, dobro ohranjen, 15—20 sedežni, kupim. — Ponudbe na Slovenca pod šifro »Omnibos«. Sfanoi/an/a ODDAM SUBU event. sprejmem dijake. Naslov v upr. pod 5815. Čedno stanovanje v novi hiši se takoj odda ob cesti v Tomačevo za dobo šest let za 9000 Din. Soba, kuhinja in pritikli-ne. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5804. KOLESARJI! Znižane cene. Oslelte si žalo-go dvokoles najfinejšega tipa Tribuna, Rekord, Schamplon, Stvria, Blankl, Fafor, Ferla, Diamant ie od Din 1300 -naprej. Pneumatlka Dunlop, Michelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribuna* r. D. L. Ljubljana Tovarna dvokoles ln otroSk vozičkov. POPRAVILA Mehanik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetriniska ul. 30 Telefon int. 434. Priporoča se trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. POLJEDELCI! PŠENICO r2 JEČMEN kupuje najdražje tvrdka A. VOLK, veletrgovina žita, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Dvonadstropna HIŠA v sredini mesta zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. - Stanovanje na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod št. 5765. TRGOVCI, POZOR! Prodam dobro idočo trgovino z mešanim blagom v lepem, prometnem kraju, brez konkurence, priporočljivo za starejše trgovce, kateri trgujejo tudi z lesom; potrebna je osebna pravica za gostilno. Lepa hiša je tik farne cerkve, potreben kapital za hišo in inventar 150.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Brez konkurence 5710«. LOKAL dam brezplačno v najem KROJAČU, kateri bi šival za trgovino. Prednost imajo dobri krojači z dežele. Ponudbe na upr. Slov. pod »Konfekcija v Liubljani«. Zahvala. Vsem, ki so nam povodom težke izgube našega ljubljenega očeta in soproga, gospoda Ignacija Hvastiia izrazili svoje sočutje, se najsrčneje zahvaljujemo, Posebno se zahvaljujemo prečastitemu g. župniku za tolažilne obiske v bridkih zadnjih urah, pevskemu zboru Kat. prosv. društva in Premelče-vemu kvartetu za ginljive žalostinke, gasilnemu društvu za častno spremstvo in vsem, ki so pokojnika spremili • na zadnji poti. Bog plačaj I Savlje, dne 26. julija 1927. Žalujoča rodbina. Pouk na daljavo (Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polvtechnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D. Uelezanimio je ilustrirani, popularni •»Radio«.-časopis „Radiowelt" (bakrotisk). Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno. Wiener Radioverfag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih saida-konti, št rac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka« Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t d. Maline kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka „ALKO% družba z o. z. oddelek za brezalkoholne pijače • Ljubljana, Kolizej i. C. I. Travellers' c hcqncs Potovalni čeki Banca commeiciale italiana v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje. BORHKS v kristalih — angleški Inseriraite v »Slovencu "I Svinčene barve „Bleibergeru minij, glajenka mleta, glajenka v luskinah, glajenka lekarniška, belina v prahu, Krem-serjeva belina. Gorska kreda bavarska po najnižjih dnevnih cenah stalno v zalogi. Tehniška komercijalna družba, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev 6. Telefon 21-38. Brzojavke: Tekode. MATTOHI-JEVO GIESSHUBELSKO SLATINO IMA V ZALOSI A. ŠARABON LJUBLJANA CVAVNA ZALO GA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VCDA Mm Scout s prikolico, nova pnevmatika, z vsem priborom bi električno lučjo, tahameter etc., v najboljSem stanju, sc takoj proda. — Cenjene ponudbe pod »Plačilo v gotovini« na /Vloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. 5808 bukova in gabrova kupuje večje količine tt. S. Hlrschl>n sin i drug, Zagreb, Podolje 9 Za JuAoalavtMka tkluuaM x IJhhihah Kant C*& Izdajatelj; dr. Fr. Kulovee. Uredniki Franc TcrsefllaT«