20. štev.
V Kranju, i7. maja i902.
III. leto.
60R6JO6C
Političen m gospodarski list.
Vabilo na naročbo. 21,^
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Dvojno naziranje.
Fistula dulce canit
volucrem dum decipit auceps —
Naši bralci se še spominjajo pretresujoče-ganljivega članka, ki je bil obelodanjen tik pred mestnimi državno-zborskimi volitvami in pod katerim je bil podpisan sam dr. Šusteršič, «državni poslanec*. — Pisec si je takrat izbral snažne prostore «Slovenskega Lista > za izliv svojih čutov. V najmilejši podobi in z najslajšim glasom, katerega je zmožna ta sicer nekam okorna in odurna prikazen, skoro tako, kakor kak petošolec, ki prvič piše prvi svoji ljubici, razlagal je slovenski inteligenci, da je to, kar jo loči od njegove politike zelo malenkostna stvar, pravzaprav nič, da je le treba še voliti njegovega tasta v državni zbor in med Slovenci bo napočila zlata doba. —
Slovenska inteligenca pa ni dosti uvaževala tega vabila in volila je liberalca.
In sedaj, ko je vsled celjskega prepira pretila nevarnost, da nastane razpor v narodno-napredni stranki, odložil je dr. Šusteršič zopet bojno kopje, zopet je vzel v roke oljkino vejico in šel na — ptičji lov. Sedaj pa je segel mnogo dalje, sedaj je zavrgel temeljno načelo vse klerikalne politike ter vabil liberalce v svoj tabor z važno koncesijo, da naj le pridejo, da smejo obdržati lastno svetovno naziranje.
Počasi, gospoda! Ce so te besede odkritosrčne, potem bo na Kranjskem ob sebi ponehal politični boj med slovenskima strankama; če so te besede resne, potem je uničena tista moč, ki je provzročila slovensko liberalno stranko. Pri vseh dosedanjih poskusih napraviti med strankama nekak modus vivendi, culo se je ravno iz predalov tSlovenčevih», da se mora vršiti do skrajnosti boj, ki ne bo prej končan, dokler niso liberalci uničeni, kw je nasprotstvo načelno. In sedaj hočete koncedirau dvojno svetovno naziranje?! S tem uničite temelj, na katerem sloni vsa klerikalna politika, ne le na Kranjskem, temveč po celem svetu. Vsaj je vendar še v veljavi stari nauk: resnica je le ena, in mi smo nositelji te
resnice. Kdor se nam postavi v bran, greši proti edini in večni resnici: proti božjim zakonom. Kje je torej tu prostora za kako drugo svetovno naziranje? Sint ut sunt, aut non sint!
Da imajo v politiki posamezne osebe veliko vpliva, da posebno podvzetne in energične osebe odločujejo večkrat tok javnega mišljenja, je nedvojbeno; politična stranka kot taka pa se nikdar ne more dlje časa vzdržati brez načelne podlage. Cemu torej ta napor, čemu katoliški shodi, čemu celi kupi resolucij, čemu gospodarsko deranžiranje cele dežele, čemu revoltiranje dosedaj mirnih in srečnih selov, če stoji «Slovenec> na stališču, da je dopustno tudi drugo svetovno naziranje nego njegovo ? Več — vsaj kolikor je nam znano — tudi najhujši liberalci na Kranjskem niso nikdar zahtevali.
Pri teh vabilih spominja nas dr. Šusteršič živo človeka, ki stoji pred polomom, ki pa, da se reši, vendar še stavi v loterijo.
Ko je prvikrat vrgel svojo mrežo v vodo, imel je še pred sabo deželnozborske volitve. Pri teh je pričakoval z vso sigurnostjo doseči večino. Pričakoval jo je s tistim čutom, s katerim igra hazardist, ki ne sme izgubiti igre, če ne je sam izgubljen. Te deželnozborske volitve so bile zanj veliko večje važnosti, nego državno-zborske, ker v državnem zboru se d& za bolno, zelo bolno gospodarsko organizacijo doseči le kako palijativno sredstvo, kaka majhna denarna podpora v denarju, tečne hrane pa bi mogla dobiti ta izstradana stvarica le od dežele. Zato je takrat še vzdrževal načelo klerikalne politike. Danes pa stoje razmere mnogo na slabšem.
Žlindra v državnem zboru je vzela tudi najbolj klerikalnem poljedelskemu ministru pogum, podpirati čez glavo deželnega predsednika za kranjsko gospodarsko zvezo; tako zaželene večine v deželnem zboru ni; nikod izhoda, nikjer upanja, kakor če mu gredo liberalci sami na — lim. Odtod ta pohlevnost.
Koliko časa pa je še od tega, ko je oblastno izrekel, da ne sede z liberalcem k eni mizi, in razbil enotni jugoslovanski klub? Kako drastično nam je takrat, posebno z ozirom na obmejne Slovence razlagal, da to ne gre že iz načelnih vzrokov in — principiis obsta!
Vsa ta vabila pa so nam le dokaz, kako velik vpliv ima druščina, v kateri se kdo giblje, tudi na izobraženega človeka. Odkar je Šusteršič poslanec pete kurije,
190
odkar se je prepričal, da njegovi volilci volijo njega, kadar in kolikorkrat hoče, pa ne samo njega, ampak tudi Gostinčarja, Štefeta in celo Koblarja, če ga postavi •Slovenec* za kandidata, meni, da sme meriti vse volilce po enem kopitu, meni, da se z vabo, ki je nepremagljiva za naše gorjanske kmete, lovi tudi kranjska inteligenca. Narodno-napredna stranka pa sme biti vesela, če ji ne prete hujie nevarnosti, kajti predobro pozna svoje ljudi in predobro ve, kako malo nevaren za njene pristaše je tak lov na — gimpeljne._
Posojilnica v Radovljici.
Napredek, do kakršnega se je povspela posojilnica v Radovljici v 11. upravnem letu, dokazuje, da postaja zanimanje za ta zavop vedno živahnejše. Vseh denarnih prejemkov je bilo K 830.600-52, vseh izdatkov pa K 815.373-42, torej denarnega prometa K 1,645.973-94. Koncem leta 1900 je imela zadruga 34 zadružnikov z vplačanimi deleži K 17.800"—, v upravnem letu 1901 izstopila sta 2 zadružnika in dvignila deležev za K 1800-—. Koncem letu 1901 ostane tedaj 32 zadružnikov in vplačanih deležev K 16.000*—.
Hranilnih vlog se je vložilo tekom leta 1901 K 452.978-70, dvignilo pa K 384.475-10, torej se je več vložilo K 68.503-60. Ker pa znašajo kapitalizovane obresti za leto 1901 K 46.298-43, pomnožile so se vloge za K 114.802-03. Koncem leta 1900 znašale so vloge K 1,083.398'35 in znašajo torej koncem leta 1901 K 1,198.20038, katere so naložene na 1958 vložnih knjižicah.
Novih posojil se je izplačalo v letu 1901 kron 254.558-08, vrnilo pa se je K 121.570-10, tedaj se je več izposodilo K 131.987-98. Koncem 1. 1900 znašalo je stanje vseh posojil K 860.876*18 ter znaša stanje istih koncem leta 1901 K 992-864*16.
Naloženega denarja v raznih denarnih zavodih je bilo koncem leta s kapitalizovanimi obrestmi vred K 206.216*66 razun poštne hranilnice, v kateri je bilo tudi naloženih K 2.858*50.
PODLISTEK. K shodu slovanskih časnikarjev.
Danes, jutri in v ponedeljek bodo imela bela Ljubljana in druga slovenska mesta kakor tudi naša Gorenjska čast, pozdravit v svoji sredi slovanske časnikarje, literate, pesnike in prijatelje slovanske žurnalistike.
Ti dnevi niso brezpomembni — ne, nikakor ne, ampak celo jako velike važnosti za vse Slovanstvo, oso-bito za nas Slovence. Ponosni smemo biti, da so se letos odločili zborovati vsi sloyanski časnikarji, voditelji narodnega in političnega boja, voditelji novih idej, voditelji naprednjaštva in inteligence v naši sredi, v naši metropoli, beli Ljubljani.
Zasluge žurnalistike izza najmlajšega časa njenega obstoja so vitalne važnosti za probujo in kulturo vsakega naroda.
Kolike važnosti je modro zapisana beseda v tisoč in tisoč tiskanih izvodih, nam kaže pričetek slovenskega slovstva. Kaj bi bila dosegla verska reformacija brez tiskane besede, kaj bi bila opravila Trubar, kaj Hren?
Nehote čutimo ob tem shodu v hvaležnosti biti svoje srce do naših prvih slovslvenikov in njih pospeše-vateljev — gotovo bi bili nehvaležni, ko bi se tu ne hoteli spominjati prvih mož XVI. veka kakor so Tomaž Trubar, Dalmatin, koperski škof Peter Pavel Vergeri, učeni vojvoda Krištof; nevenljivih zaslug pa ima gotovo koroški baron Janez Ungnad, kot vnet podpornik] težavnega početku tedanjega slovstvenega delovanja.
Čisti dobiček za 1. 1901 znaša K 6403*19. Po nasvetu skupne seje z dne 10. februarja 1902 se je ta dobiček razdelil zadružnikom, ki so dobili od svojih deležev 5Va% dividendo, potem ravnateljstvu kot nagrado in konečno raznim društvom v radovljiškem okraju. Od ostanka čistega dobička po K 4.042*95, priklopi se delni znesek po K 1000*— posebnemu, znesek po K 3.042*95 pa splošnemu rezervnemu zakladu.
Rezervna zaklada prejšnjih let znašata K 32.630*11 in znašata torej koncem leta 1901 K 36.673*06.
V Kranju, 17. maja.
Poslanska zbornica je pričela ta teden zopet svoje delovanje. Razpravljalo se je o proračunu železniškega ministrstva. Med drugim je govoril tudi slovenski poslanec Pogačnik o razmerah na kranjskih železnicah in očital ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, da dela nemško-nacijonalno politiko.
V češkem deželnem odboru se je poslovanje zadnja leta tako pomnožilo, da mislijo na pomnožitev števila članov deželnega odbora za dva ali štiri. Pred vsem bo treba izpremeniti deželni red.
Na Ruskem se še vedno pojavljajo kmetski nemiri. Ustaja se sedaj širi proti zahodu. Listi poročajo, da je bilo pri zadnjih izgredih umorjenih 56, ranjenih in zabodenih pa 167 kmetov. V Poltavi so ustrelili dva dijaka, katera bila baje povzročitelja kmetskih puntov. Iz Petrograda se naznanja, da je državni zbor sklenil, odpraviti obvezno jamčenje kmetskih občin glede davkov. Po vsej Rusiji se je kmetom popustilo v očigled njih obupne bede 120 milijonov davka.
Na Francoskem so volitve poslancev dovršene. Zbornica šteje 591 poslancev, od teh ima vladna stranka 383 mandatov. Opozicija je močna 199 glasov. Vladna stranka prejšnje zbornice je štela 333 glasov, torej je pridobila 50 glasov.
Na otoku Haití v Ameriki je buknila o priliki menjave predsednika ustaja, ki je prinesla vladnim pristašem poraz. Sedaj so dobili ustaši vlado v roke. V boju sta biti ubiti dve osebi, tri pa ranjene.
Kolike važnosti so danes časniki, nam ve povedati tudi najpreprostejši Človek. Časniki nam omogočijo nekako permanentno zvezo z vsem svetom.
Kake važnosti so časniki za trgovino, se kaže posebno iz ustanovljenih trgovskih časnikov, zato gotovo ne smete pozabiti tudi slovenski trgovci hvaležno pozdraviti prišle nam goste.
Časniki so danes postali nekako vsakdanja, neizogibna potreba; časopis je kakor drobiž med denarjem, on nas pouči v vseh podrobnostih in nam podaje vestno sliko o dogodkih tujih krajev.
Predaleč bi zašli, ako bi cenili važnost časopisja v znanstvu in umetnosti. Koliko je ostalo pokopanih zakladov človeškega duha — ko smo bili brez časopisja!
Gotovo pa niso z rožami posuta tla slovanskemu časnikarju, leposlovcu, pevcu, dramatiku, — ne — trnjeva, grčeva in grenka je pot, ki vede do cilja in zmage ! In vendar je vse tako lepo, tako idealno krasno; saj služi vsa narava s svojo krasoto le umetniku; le on zna in ve; le on jo razume, kaj hoče povedati; le umetnik zna uporabiti nje kras, nje vrednost! Saj,
Koder se nebu razpenja
grad je pevca brez vratarja,
v njem zlatnina Tista zarja,
srebrnina rosa trave.
S tem posestvom brez težave
on živi, vmrje brez cTnarja.
Odličnim gostom na slovenskih tleh pa kličemo Gorenjci iz dna svojih src in duše: «Dobro doslil« in trikratna «Slava!» H. R.
Dopisi.
Iz Velesovega. Od vseh strani se čujejo le slabe vesti o vremenu. Falb je uganil, da bo v prvi polovici meseca maja dež in mraz. Mraz čutimo posebno pri nas, ker smo tako blizu snegu naGrintavcu. Stari možje so zopet oblekli kožuhe, oglasila se je pa pri nas tudi pri nekaterih influenca. Slana še ni napravila škode, tudi drevju ne; le detelji se pozna. — Prav pridno se nasipljejo pota, a reči moram, da ona pot, ki pelje od šole do Godelmana, je le «poflikana». Ravno ta cesta še nikdar ni bila dobro nasuta. Zato bi morali merodajni faktorji vsaj sedaj gledati, da se dobro in temeljito nasuje. Najslabše je pred Štamcerjevo gostilno v Adergazu in pred Škan-drovo hišo na Trati. Kadar dežuje, je tukaj za ped debelo blata. Slavni okrajni cestni odbor kranjski prosimo, da nam oskrbi tu skozi dobro okrajno cesto. Kmalu bodo tujci začeli prihajati k nam in nas bo sram, ako bomo v blatu. — O našem pokopališču bi rad kaj povedal, a to je stvar županova. — Pri nas se jako poganjajo za to, da se loči Velesovo od šenčurske občine, in da postanemo samostojni. Stvar je v tiru, seveda imamo mnogo nasprotnikov. Ako pa se vse srečno izpelje za nas ugodno, bomo pa potem več govorili. Samo toliko lahko omenimo, da imamo dovolj najboljših mož na svoji strani. Upajmo na boljšo prihodnjost, saj živimo od upanja, pa bo šlo. Naša lepa božja pot se je sicer nekoliko opustila, a upajmo, da bo prihodnji mesec začelo prihajati vse polno v tujcev v to dolinico, kjer je svež zrak in dobra voda, a tudi dobro vino. — Gospod urednik, ako Vam povem, da je bilo letos na naboru v Kanju iz naše župnije izmed devatih fantov potrjenih osem, sem Vam sporočil vse. Pa zdravstvujte, do svidenja!
Iz   Trebnjega na Dolenjskem. (Sprejem škofa.)   V soboto dne 3. t. m. se je pripeljal k nam škof dr. Jeglič. V vsem trgu ni bilo nobene zastave razen na cerkvi in v župnišču. Na kolodvoru so sprejeli škofa: polovica klerikalnega občinskega zastopa, šolska mladina z učiteljstvom, ženske «Marijine» družbe v belih jopah, par tržanov in kmetov ter oba domača duhovnika. Pač žalosten sprejem. — V Beli Krajini so tako začeli in sedaj gre tako sprejemanje dalje. Delitev svete birme je lep praznik za otročiče in napravi mladim in starejšim lep dan življenja. Katoliška cerkev ve uporabljati čas za svoje svetce, ve pa tudi nastopati ob praznikih z vsem bliščem zunanjosti.  Glasbo, kiparstvo in slikarstvo uporablja v dosego svojih namenov in koder nastopijo njeni višji zastopniki, store to še dandanes s srednjeveškim bogastvom in pompom.   Seveda se pričakuje tudi, da preprosto ljudstvo prihiti k sprejemu praznično oblečeno, državno uradništvo naj bi stalo v prvi vrsti, vsi drugi, po imovitosti in omiki se razlikujoči župljani za njim, v ozadju pa manj premožen kmet in druga masa naroda. In dotični cerkveni dostojanstvenik se včde, kakor ple-menitaški knezi starih časov: z visokega gleda na ljudi, ki so ga sprejeli, dobrohotno se smehlja ovčicam v fraku in kamižoli, osrečujoč to ali ono k sprejemu došlo ovčico s prijazno besedo. Vse pa kaže, da je širok prepad med obema.   Duhovščina to zahteva v takih državah, kakor je Španija in zanjo Avstrija, kjer je ona važen del državne vlade. — Vse to je nekako tudi na Slovenskem v mestih in trgih.   Demokratična samozavest, ki pravi, da noben človek ni tako velik, da bi se kdo drugi poleg njega imel za ničlo, je občna pridobitev zgodovinskega razvoja in širjajoče se omike.  Škof Jeglič nima prav nič knežjega in tudi ne aristokratskega v sebi. Marsikateri kmetski sin na škofovem rnestu rad piha in tako, da se mu vidi, da je dobro proučil aristokrata. A dr. Jeglič je ta nauk pustil v kotu.   Kakršen je zrastel na gorenjski kmetiji, tak se podaja.  Temu škofu bi med vernim ljudstvom, kakršno je baš slovensko, nasproti kipela vsa srca, ko pride med nas na najlepši praznik otrok, naših ljubljencev, ko pride delit birmo.   Toda vse je mrtvo.   Može stane sicer precej zatajevanja in veliko boja z ženami, ali vendar je skoro vse malomarno. Tudi možje čutijo, da ni greniti veselja otročičem. In slednjič zmagajo po hudih notranjih bojih možje nad ženami in celo nad seboj. —
191
V naših Časih preobljudenja in velikanskih preobratov gospodarstva in malomarnosti za duševno stremljenja prošlosti je to jako nevarno, ako se kaj takega dogaja. Presvetli dr. Anton Bonaventura, Vi morate imeti večji razgled, kakor Vaši katoliški advokati Vencajz, Šusteršič, Brejc, Schweitzer ali pa kakor Vaši Lampeti, Kreki in Žitniki!
Občni zbor kmetijske podružnice v Šenčurju pri Kranju
se je vršil minulo nedeljo, dne 11. t. m. Željno smo ga pričakovali, ker bi se imelo pojasniti marsikaj, kar se pa ni zgodilo. Naj tedaj jaz pojasnim sporne točke.
Nekateri so samolastno prevzeli po smrti načelnikovi neomejeno delovanje brez vprašanja in sklicanja občnega zbora. Drevesnica kmetijske podružnice je bila dosedaj na posestvu pokojnega Aleša Berganta. Ker je bil za napredek kmetijstva silno vnet, prepustil je prostor v uporabo brezplačno in je poleg tega še sam plačeval dotične davke. Prostor meri približno 500 štirijaških sežnjev. Poskrbel je tudi, da se je napravila okrog vrta trdna ograja. Tesarjev zaslužek je sicer poplačal iz podružničnega denarja, hrano jim je pa sam dajal skozi 60 dni in ni tega nikdar vračunil. Gospod Bergant je naročil stroje: mlatilnico z gepljem, slamoreznico, stroj za čiščenje detelje in več drugih bolj ali manj potrebnih strojev. To jo stalo mnogo denarja. Pokojni je moral plačati marsikaj iz svojega žepa, v prvi vrsti pa obresti in razne druge tozadevne troške. Koliko truda ga je stalo, ker je skozi več let naročal članom najraznovrst-nejša travnata semena in je rad vsakemu postregel z največjo prijaznostjo in postrežljivostjo. Koliko krasnih travnikov se je v šenčurski kmetijski podružnici zasejalo z njegovo pripomočjo. Ustanovil je z velikanskimi troški ugledno mlekarno, katera je v prvi vrsti koristila le kmetom in prodajalcem mleka, dočim je sam izkazal vsaki mesec izdatno izgubo. Na ta način so dobili kmetje v enem letu več kakor 20.000 kron za prodano mleko. — Ni mi sploh mogoče našteti vseh zaslug, katere si je pokojni načelnik kmetijske podružnice stekel za napredek in blagostanje Šenčurja in okolice.
Kakor omenjeno, vršil se je občni zbor. Odbor podružnice se pa ni spomnil zaslug in požrtvovalnosti pokojnega načelnika. Odbor si ni štel v svojo dolžnost, da bi svojega debrotnika požrtvovalnost zapisal v kroniko podružničnih dobrotnikov. Z nekakim sarkazmom so se spominjali njegovega spomina, omenjalo se ga je le v debatah kot človeka, preko katerega zaslug se lahko ravnodušno prestopi na dnevni red. Omenjati moram, da so to storili možje katoliškega prepričanja, med tem, ko so povdarjali svoje zasluge, katerih imajo pa, razen nekaterih prepirov, prav malo.
Odbora ne bodem popisoval, saj ga hvalijo njegova dela. Omeniti moram podružnično drevesnico. Prestavili so jo in to pozno v spomladi, ko je drevje že zelenelo. Presadili so mlada drevesca, katerih se bode pokončalo gotovo precejšnje število. To je hvalevredno delo! — Podružnični podnačelnik je pa tudi delal nasprotno drevesničnim pravilom. Prodajal je drevesca nečlanom in še celo ljudem iz oddaljenih krajev, dočim so dobili podružnični člani zadnjih šest let komaj po eno drevesce ali pa še celo na tri leta dve drevesci. Pri ustanovitvi podružnične drevesnice se je sklenilo, da prispevajo člani vsako leto 1 goldinar prispevka k drevesničnim troškom in da se drevesca poprej ne smejo prodajati, dokler ne dobe podružnični člani njim pripadajočega števila. So člani, ki so plačali po 6 goldinarjev prispevka k drevesnici, a dobili so le po štiri drevesca, vredna komaj eno krono. Da tako gospodarstvo posebno ne priporoča k pristopu in da so to gospodje v odboru težko slišali, je lahko umevno.
Krono zborovanju pa je postavil nekdanji samostojni državnozborski kandidat, občinski svetovalec, olševski. .. gospod Jakob Koželj. V vsi svoji bistroumnosi je stavil v krasnem, v srce segajočem govoru predlog, gotovo prvega, odkar obstoji c. kr. kmetijska družba s podruž-
192
nicami vred, in svečano predlagal z vzvišenim glasom:«C1 a n Franc Kuralt naj se izključi izmed podružničnih članov!» Kakor prokletstvo so odmevale njegove besede med belimi stenami šolske sobe in kakor strela z jasnega je padel njih odmev na predlagatelja, ki je postal naenkrat ves zmeden in nervozen ter je še pred zaključkom občnega zbora odšel.
Kmalu za njim so se razšli tudi drugi člani, ne da bi se bil občni zbor zaključil. X.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. C. kr. poštni ekspozijent Josip Kraker je prestavljen iz Tržiča v Ljubljano. — Stolnim proštom v Ljubljani je imenovan semeniški ravnatelj g. dr. I. Kulavic.
Slovanski časnikarji — okoli 200 oseb — pridejo binkoštni ponedeljek na Bled. Peljejo se z jutranjim vlakom do Ja\ornika, od koder odidejo peš mimo Dcbrave skozi Vintgar. Tu si ogledajo vodovodne stavbe za elektriko, katere so že vse — razen predora — dokončane. V restavraciji bo zajutrek in potem se odpeljejo na Bled. Preduhodom v vas jih bo čakal župan Peternel z občinskim odborom, kateri jih v imenu občine pozdravi. Odtod odidejo na grad in potem k jezeru, da se odpeljejo na otok, kjer jih pozdravi blejsko pevsko društvo. Ob treh popoldne je v Lujizini kopeli banket, prirejen njim na čast. Ob polsedmih zvečer je odhod v Lesce.
Slovanske časnikarje, ki izlete na binkoštni ponedeljek z jutranjim vlakom na Gorenjsko, bo s kratkim nagovorom pozdravil na kranjskem kolodvoru v imenu tukajšnje občine in narodnih društev cesarski svetnik in župan gospod Karol Šavnik. Narodne dame bodo delile izletnikom šopke. Na poziv »Narodne čitalnice* so sklenili zastopniki vseh tukajšnjih narodnih društev, da se udeleže sprejema vsa društva korporativno z zastavami. Društva se zbirajo oh l/* na 8.uro pred čitalnico, odkoder odrinejo ob l/9S. uri z godbo na čelu na kolodvor. Zdru»eni odbori prosijo narodno občinstvo, da kar najmnogobrojnejše prisostuje pozdravu odličnih gostov in izreka zlasti željo, da bi se raz poslopja, ki so obrnena proti kolodvoru, razobesile zastave. — Kakor se nam poroča z Gorenjskega, bodo slovenske časnikarje pozdravljali povsod kar najsrčnejše. Nadejamo se tedaj, da si bo posebno vsikdar narodni Kranj, kakor dosedaj vedno, tudi v ponedeljek 19. t. m. osvetlil svoje lice.
Mestno županstvo v Škof j i Loki je izdalo razglas, s katerim \abi vsa ondotna narodna društva, da se na »binkoštni ponedeljek udeleže pozdrava na škofjeloškem kolodvoru ob priliki mimo se vozečih slovanskih časnikarjev. — Želeti je, da ne bi Škofja Loka zaostala za drugimi slovenskimi mesti in z obilno udeležbo na kolodvoru pokazala svoje simpatije, katere goji napram slovanskim časnikarjem. Pozdrava naj bi se ne udeležilo samo zastopstvo raznih društev, temveč tudi ostalo meščanstvo in preprosto ljudstvo iz bližnje okolice.
Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko je imela v četrtek popoldne svojo ustanovno sejo, v kateri se je volilo predsedstvo. Predsednikom je bil izvoljen gospod Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, podpredsednikom gospod Fran Kollmann, veletržec v Ljubljani, provizoričnim predsednikom pa gospod J. Baumgartner.
Občinski odbor kranjski je imel včeraj sejo. Župan poroča, da je deželni odbor potrdil mrliško takso in da je stavbeni odsek določil članom nadzorovalnega odseka pri klavnični zgradbi nadinženirja A. Mucka (tehnični nadzornik), obč. svetovalca F. Sajovica (predsednik) in občinske odbornike A. Korošeca, F. Krennerja, C. Pirca in I. Rakovca. Temu občinski odbor pritrdi in obenem dovoli, da se sprejmeti med dnevni red dve prošnji za podelitev gostilničarske koncesije, ki sta došli šele prejšnji dan. — Na predlog policijskega odseka se izreče občinski odbor ugodno o prošnji F. Rusa za podelitev gostilničarske koncesije, pogojno ugodno o prošnji F. SchiflVerja in neugodno o prošnjah Mar. Bedenk in J. Sinka. —
Ign. Focku se podeli stavbeno dovoljenje za zgradbo kanala v Dolu, v katerega se bo stekala voda iz mestnega kanala. Odbor sklene prispevati k tej zgradbi in k zgradbi v to potrebne škarpe 1200 K. —Vtajni seji se zavrne pritožba proti sklepu občinskega odbora v neki stavbeni zadevi in se uredi razmerje med občino in stavbenskim podjetnikom J. Jenkom. Na to župan zaključi sejo.
Nekdanji državnozborski kandidat — v nevarnosti. Minuli teden je bil pri nekem jezu na vodi Kokri v Hotemožah ogled. Na lice mesta je prišel tudi znani državnozborski kandidat Jakob Koželj iz Olševka, dasi-ravno ni bil klican in sploh ni imel nobene pravice, vtikati se v sporno stvar. S svojim nastopom pa bi jo bil kmalu skupil! Novodobne nadvodne nimfe so ga hotele z vso eneržijo spraviti v podvodno kraljestvo. Pri nas' pravimo: »Hotele so ga vreči v vodo!» — Mož, ki nastopa pri vsaki priložnosti precej vročekrvno, ni se maral iti hladit v bistro Kokro in ni maral delati druščino pikastim postrvim, temveč je izvlekel revolver in se branil za žive in mrtve. Streljal ni! Zadovoljstvom pa le beležimo energijo gorenjskih žen, ki skopljejo če treba, neljubega gosta po stari šegi. —
Samomor. Dne 5. t. m. opoldne je skočil posestnik in občinski sluga Janez Šetina iz Smlednika iz smled-niškega savskega mostu v Savo, kjer je utonil. Šetina se ga je rad nasrkal. Truplo samomorilčevo je odnesla voda in ga doslej še niso dobili.
G. kr. ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo pritožbo gospoda Tomaža Pavšlarja in drugov radi od-goditve volitve v okrajno bolniško blagajno proti razsodbi deželne vlade in je v popolnem obsegu potrdilo razsodbo deželne vlade. Malkontenti so se širokoustili po gostilnah in v »Slovenskem Listu», da se v drugič razpisane volitve niso hoteli udeležiti, ker so jo smatrali za neveljavno in ker rekurzi zoper nepravilno odložitev prvih volitev še niso rešeni. V resnici so se seveda odtegnili volitvi, ker so vedeli, da brez švindlja ničesar ne opravijo. Menda jih bo sedaj poučila ministrska razsodba, da je bilo načelništvo z ozirom na koristi blagajne opravičeno odgoditi prvo volitev in da je druga volitev popolnoma veljavna. Zaman je spisal Koblar cel članek proti preložitvi volitve in v vodo je padla Šusteršičeva interpelacija, ki je kar mrgolela podlih sumničenj. Bla-miral se je Koblar, blamiral se je Šusteršič in najbolj so se blamirali naši »krvoločni* malkontenti. Zgodilo se je tako, kakor smo mi prorokovali takoj začetkoma. Tudi ministrstvo je jako trmasto, da noče biti istega mnenja, kakor so p. n. gospodje Pavšlar, Rausch, Jeglič, Lukman, Sajovitz, Gotzl itd. Kdo bi si bil pač mislil, da ta, na pritožbi podpisana imena ne bodo imponirala ministrstvu?! Vsa proti okrajni bolniški blagajni započeta velika akcija je tedaj končala, kakor že rečeno, za naše malkontente z veliko blarnažo, katera jih pa še ne bo izpametovala. Naši nezadovoljneži kot stranka so namreč vajeni, da žive samo od blamaž in zato jim svetujemo, da naj se proti ministrski razsodbi še pritožijo na upravno sodišče ali pa, da naj poskušajo zasnovati svojo blagajno (kaj pa <gauge»? opomba stavčeva), kar so v prvi jezici nameravali. V obeh slučajih jim je neizogiben popolen vspeh — v njih smislu seveda!
Sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda, o katerih se je že mnogo govorilo med rodoljubi in prijatelji prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, bodo sedaj vendarle prišla v promet. Ako se pomisli, kako velikega pomena je naša šolska družba, in koliko podpore daje slovenski mladini, je pričakovati, da se bode slavno p. n. občinstvo zavedalo svoje dolžnosti in povsodi zahtevalo le sveče družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker je kakovost teh sveč najboljša, cena pa enaka drugim so-vrstnim izdelkom, je dolžnost vsakega narodnega trgovca, da si omisli te sveče. — V kratkem izidejo ceniki, ki se bodo na zahtevanje dopošiljali poštnine prosto. — Za raz-pečavanje Giril-Metodovih stearin-sveč je družbino vodstvo poverilo trgovca gospoda Mateja Žigo na v Škofji Loki kot glavnega zalagatelja. Vsa naročila ali sploh kaka pojasnila naj bodo naslovljena na omenjenega gospoda trgovca, ki bo drage volje vedno na razpolago.
V Vogljah so zmagali pri občinskih volitvah dne 13. t. in. v obeh volilnih razredih pristaši dosedanjega zasluženega Zupana gosp. J. Molja.
Z Bleda se nam piše: Zadnji koncert tukajšnjega bralnega društva se je izvršil v popolno zadovoljnost ninogobrojnega občinstva, ki je prihitelo poslušal domače pevce. Vsa čast pevcem in pevkam, ki so v polni meri izvršili svojo nalogo in zadovoljili poslušalce. Kakor vselej, se je zbor odlikoval z iiatankim izvajanjem izbranih pesmi, posebno pa čast solistoma v dvospevu in in zboru mladeničev in deklic iz opere: V vodnjaku. Burka: Eno uro doktor je provzročila mnogo smeha, posebno se je odlikoval doktor Žerjav, ki je vkljnb mnogega posla tako dobro izvršil svojo nalogo. — Cuje se, da bode v poletju pevski zbor vprizoril celo opero: V vodnjaku. Takrat pričakujemo mnogobrojnih častilcev lepega petja k nam, da bodo videli, kaj premore po-žrtovaliiosl pevovodja in pevskega zbora.
Z Bleda si; poroča: Gospod Feliks vitez Weibl, oskrbnik lastnika blejskega grada in jezera A. Muhra, zapusti to službo in prestopi v službo k nadvojvodu Franu Ferdinandu. Na njegovo mesto na Bled pride gospod Fr. Schlingel, gozdar pri Sv. Ani nad Tržiču,
Iz Škofje Loke se nam piše: Ljubljanski listi so prinesli v tem tednu novico, da nameravajo v Skolji Loki šlrajkati delavci obeli tovarn (!) kisa, Guzeljcve in in Kašnianove. Seveda je obudila ta vest med Ločani dovolj smeha, kajti, kolikor nam znano, nimate le tovarni (!) nikakili uslužbencev, tedaj je tudi samoobsebi umevno, štrajk nemogoč. Menda še nismo v dobi kislih kumar. Kdo je splavil to poročilo v liste, nam ni znano; vsekakor je pa bila to kaj neslana šala, bodisi prouzroČena od kogarkoli. Kdor hoče norce brili, naj jih brije v »Brivcu* — ne pa v naših dnevnikih.
Palec na roki odgriznil bi I »i I kmalu neki približno tridesetletni postopač slarološkemu gostilničarju Jenkotu. Omenjeni postopač, (ki pa ni domačin) je prišel minuli torek v gostilno in se tam prav surovo in nadležno vedel. Gostilničar mu jo seveda pokazal vrata. Ker pa nadležne/, le ni bolel (uliti, prijel ga je Jenko, da bi ga tiral na policijo. Pritiral ga je na most v v kapucinskem predmestju, kjer somu je postopač postavil v bran in ga pričel suvati v prsa. Gostilničar je stegnil roko, boleč se braniti, pri tem je pa tako nesrečno ravnal, da je vtaknil palec v poslopačeva ušla. Skoro do kosti mu je pregrizel prst, kajti nikakor ni hotel izpustili. Slučajno mimo prifledši orožnik je neprediprava aretiral.
Predrzna tatica je bila te dni izročena škofjeloškemu okrajnemu sodišču. Scstindvajsctletna Marija Malota je bila namreč v Stari Loki v gostilni Frančiška Fojkarja, po domače pri Figelj-cu. V imenovani gostilni je vkradla Jakobu Hafnerju iz Stare Loke 90 gld. Pozneje se je klalila po mestu. Obnašala se ni seveda bogve kako dostojno. Sumiliva vlačugarstva, aretoval jo je stražnik iz neke gostil ne. Našli so pri njej še 87 gld. 41) kr. Marička se je menda potem, ko je na tako pošten način »obogatela*, kaj hrepeneče ozirala po moških, no, »hudi duh» jo je obsedel, zato je bila tudi naznanjena policiji. Vroča kri in velika ljubezen do bližnjega se ji bosta sedaj gotovo ohladili.
V Ribnem pri Bledu so ustanovili novo gasilno društvo, čegar pravila so si; predložila vladi v polrjenje.
Grobova. Na Bledu je minuli petek umrla soproga ondotnega c. kr. [orožniškega stražmojstra gospa Franja Bratuša v starosti 20 let. — V Skolji Loki pa je zatisnila oči hčerka c. kr. gozdarja Franca Paduja, gospodična Albina Pader, stara šele 20 let. Naj v miru počivati!
Veselico prirede pevci gasilnega društva v Stari Loki na binkoštni ponedeljek, dne 19. maja v prostorih gospe M. Jelovčan. Na sporedu je petje in igri: «Kmet-llerod», burka s petjem v dveh dejanjih, in »Ne vdajmo sel* kratkočasniea v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži 00 vin., stojišče 80 vin. Začetek ob polu štirih popoldne.
Radovednež vprašuje, kd aj bo zadelan novi pot od Majdiča pri Hoossovem vrtu, kjer je velika nevarnost za potnike pri tem odprtem kanalu, da se ne poškodujejo. Hcs čudo, da se tekom dveh let ni nikdo ponesrečil.
193
Dobrohoten nasvet preč. gosp. dekanu Koblarju.
Splošno je znano, da brez Koblar j e ve volje ne pade noben odpadek iz Kranja v »Slovenski LisU. S tem pa seveda še zdavnaj nečemo trditi, da on tudi sam spiše vse tiste dubteče noličiee. Bolj, kakor kedaj, smo prepričani, da ima mož pomagače, ki pa, kar prav radi priznamo, v nikakem oziru ne dosezajo svojega mojstra. V »Slovenskem Listu* se namreč v zadnjem času čestokrat nahajajo tako neumna in zmedena poročila iz Kranja, da jih pri najboljši volji ne moremo zapisati na rovaš našemu tehantu. Koblar je vse, kar hočete, a neumen pa ni. Toda nepoučeno občinstvo, ki vidi v Koblarju vedno le šelredaklerja »Slovenskega Lista* in ga smatra za 'lajbžumalista* naših klerikalcev ter malkontentov, je popolnem prepričano, da on piše tiste neumne notice. Je pač taka navada »med živimi*, da najrajšj sumničijo onega, katerega so enkrat vzeli na piko. Tako pripisujejo Koblarju tudi neko grozno bedasto notico v zadnjem »Slovenskem Listu*. Poleg otročjih naniigavanj, katerih večinoma menda sam pisec ne razume in h katerim bi bilo treba spisati poseben komentar, čitamo v dotični notici, mej drugim I udi to si rasno novico, da se kranjski liberalci jeze, ker hodi k šmarnicam poslušat pridige ob nedeljah in praznikih tudi inteligenca z edino izjemo najožjih prijateljev — propadle I i b e r a I n e s t r u j e. Ta odstavek je povzročil v Kranju nepopisno razburjenje, kajti sklepalo se je iz le novice na nepričakovano izpremenibo političnih odno-šajev v našem dobrem mestu. Vsakdo pri nas ve dobro, da kranjski klerikalci preč. gg. Pavšlar, Florian, Sajovitz, Cof itd., sploh v cerkev ne hodijo, še manj pa k šmarnicam. Kako je tedaj umeti gorenji odstavek? Ali so ti klerikalni stebri postali v zadnjem času najožji prijatelji •propadle« liberalne struje, ali jih le dopisnik noče prištevati k inteligenci! Le eno ali drugo je mogoče. Kar se tiče prvega, izjavljamo, da ni res; kar se pa tiče druzega, dopisniku nočemo oporekati. Oprosti naj nas pa tudi dopisnik, če istotako njemu ne prištevamo mnogo inteligence, kajti količkaj pameten človek o svojih prijateljih vendar nebo tako razžaljivo, četudi resnico pisal. In Koblar ni tako nepreviden, da bi postopal tako nepolitično in zato smo tudi prepričani, da Koblar ni pisal one bedaste notice in naj drugi to trde, kolikor hočejo. Ce teh oslarij ni zmašil i skupaj kak petošolec, potem jih je zmazal k večjemu te I še kak mlad nadut kaplanček, ali še mlajši bornirani suplenlek ali recimo dva; Koblar pa tega ni pisal nikdar. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati v obrambo našega preč. tebanta. V znak hvaležnosti bo morda zato sprejel od nas dobrohoten nasvet, da naj nikari ne dovoli vsaki šemi pisali neumnosti v »Slovenski List*. Pri tem le trpi njegov kredit, ker se vsaka še taka neumnost zapiši; na njegov konto. In še mi liberalci ne maramo, da bi se o našem tehantu govorilo, da je neumen.
V Št. Vidu pri Ljubljani bode binkoštne praznike razstava risa r ij učencev obrtno-nadaljevalne šole, kakor vsako leto v šoli. Vsi, ki se, zanimajo za razvoj obrtno nadaljevalnih šol, posebno pa še obrtniki, se vabijo, da si ogledajo to razstavo.
Občinski svet v Spodnji Šiški je imel dne 9. t. in. svojo sejo. Novoizvoljeni župan Maurer je obljubil kot [ župan vestno izpolnjevati svoje dolžnosti v smislu zakonov in predpisov. Finančno stanje občine je — kakor je dejal župan — zelo ugodno. Sklenilo se je, da se vloži prošnja na c. kr. deželni šolski svet za razširjenje že obstoječe ljudske šole v petrazredno.
V Kamniku še sedaj ni popolnjeno izpraznjeno mesto ondotnega dekana. Prav radovedni smo, koga bodo imenovali. Med drugimi se poteguje za to mesto tudi dekan Lavrenčič iz Smartna pri Litiji, ki je na glasu kot najkrutejši Jegličev vojščak.
Opozarjamo na današnjo prilogo, da se bode letovišče Sangrad pri Kranju letos šele s 1. junijem otvorilo.
Na Kranjskem sploh.
XXXVIII. redni občni zbor »Slovenske Matice*
so vrši v sredo dne 4. rožnika 1902. 1. ob šestih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma» na cesarja Jožefa trgu.
104
Križem sveta.
Razne vesti. Dne 10. t. m. je bila poroka nadvoj-vodinje Marije Kristine s princem Kmanuelom Salm-Salm. — Vezuv na Laškem je začel bruhati. Vlada je izdala potrebne varnostne odredbe in opozorila prebivalstvo na pretečo nevarnost. — Danes je nastopil vladarstvo v Španiji kralj Alfonz XIII., ki je danes spolnil 10. leto, in tako postal polnoleten. — V Zagrebu so čutili v torek močen potresni sunek, ki je trajal le kratek čas.
50.000 uničenih. Na otoku Martinique v Srednji Ameriki, last Francije, je začel dne 8. maja ognjenik Pele, o katerem se je mislilo, da se je že okrog 50 let izbljuval, na enkrat bruhati gorečo lavo in kamenje. Ognjeni prah je pokončal bližnje mesto S. Pierre z okolico vred. Pri tem je našlo okrog 50.000 ljudi svojo smrt. Žrelo ognjenikovo je bilo do 50 metrov višine napolnjeno z vodo, ki se je razlila čez mesto. Rešilo se je baje komaj kakih 20 oseb. Z vulkanom obenem se je pojavil grozovit potres. Katastrofa je bila podobna oni zgodovinski, pri kateri sta bili zasuti mesti Herku-lanum in Pompeja.
O razglednicah.
Poučen spis za vsakogar, ki se zanima za razglednice ali ima kakorkoli opraviti ž njimi. Dalje.
Da je treba napraviti napise na razglednice v tistem jeziku, ki ga govori ljudstvo dotičnega kraja, se razume samo ob sebi. Ako v kakem kraju govore več jezikov, se postavi na prvo mesto napise v jeziku večine. Pri nas pa se, žalibog, nahaja še več čisto slovenskih krajev, kjer se dobe razglednice s samimi nemškimi ali laškimi napisi ali pa tudi take, na katerih so na prvem mestu napisi v tujščini in še le na drugem mestu v slovenščini. To je grdo zaničevanje in preziranje našega milega materinega jezika! Ce se zde komu pri nas neobhodno potrebni tudi napisi v kakem tujem jeziku, naj bi bili ti vedno na drugem mestu, na prvem mestu pa v domačem jeziku; a na prvem mestu ali še celo sami tujščini, naj bi se nikjer na Slovenskem več ne napravljalo takih napisov! Kdaj pa se tujci v svojem domačem kraju poslužujejo našega jezika nam na ljubo?! Tudi za dobro plačilo bi ne hoteli storiti tega, mi pa naj jim prodajamo, oziroma zatajujemo svojo materinščino na razglednicah po 10 novčičev!
V predstoječih odstavkih sem menda navedel in popisal vse najpoglavitnejše in znamenitejše točke o razglednicah in pri tem sem se oziral tudi na narodnost, v kolikor se mi je zdelo to potrebno za ta predmet; tu h koncu pa hočem zdaj povedati še svoje mnenje o popisovanju razglednic.
Nič ne kazi tako razglednične zbirke, kakor če so v nji take razglednice, ki so popisane na neroden način z grdo in nepravilno pisavo. Naj je razglednica še tako krasno in umetno izdelana, ako je enkrat popisana od okorne roke, zgubila je svojo pravo vrednost, lepa ni več in nobeden vešč in izveden nabiralec je ne bode hotel uvrstiti v svojo zbirko, nekateri imajo navado, da popišejo razglednico okrog in okrog ob robeb, kjer je kaj praznega prostora na nji, ali še celo po slikah. Tudi tak način popisovanja je na kvar razglednicam. Kdor ima komu poročali mnogo, tedaj naj se posluži navadne dopisnice' ali pisma, da mu ni! bodo zmanjkalo prostora; razglednici; pa naj se rabijo, kakor že omenjeno, le za kratke beležke in naznanila, pozdravila in voščila. Popiše naj se jih vedno le na tistem prostoru, ki je na vsaki razglednici očividno v to namenjen, v ravnih vrsticah kolikor mogoči! z drobnimi črkami in brez slovničnih napak. Ako kdo ne more pisati v ravnih vrstah brez pomožnih črt, naj si te narahlo zaznamuje s svinčnikom, in ko jih popiše in se črnilo posuši, jih lahko zopet zbriše. Ce prav niso črke lepo in lično pisane, da so le postavljene v ravnih vrstah, pa je pisava videti zadostno lepa. Kdor ne zna pisati pravilno, to je slovnično, naj poprosi koga drugega, ki to zna, da rnu popiše razglednico ali pa, da mu napiše na listek, kar želi ; napisati nanjo, in z listka potem lahko brez napak to prepiše na razglednico. Konec pride,
Gospodarske stvari.
Mlekarska zadruga v Škofji Loki ima binkoštni ponedeljek, dne 19. t. m. svoj občni zbor.
Premovanje konj se vrše na Gorenjskem, in sicer dne 12. avgusta v Kamniku, dne 13. avgusta v Kranju in dne 2. septembra v Lescah.
Semenj za volno. Trgovska in obrtniška zbornica v Miskolczu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo letošnji semenj za volno vršil v Miskolczu dne 18. junija 1.1.
Izdelovanje piva na Kranjskem. V letu 1901 se je zvarilo na Kranjskem 61,039 hektolitrov piva, skoro za 0000 hektolitrov manj kakor prejšnje leto. Produkcija se je v treh letih zmanjšala za 21.525 hektrolitrov. Temu nazadovanju domače industrije je največ kriva zunanja konkurenca in vedno se množeče žganjepitje.
Q\m)&r)$ka darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SITTNER, mar
v Kranju.        73-i
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
£àz fie* fax fax fi~~ .t'-.
TvrdkaR. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
naznani, da je že popolnoma založena s
spomladanskim blagom.
Posebno omenim o svoji jako Taliki sukneni zalogi m možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, torej cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe barhente, kam lirike, k o t e n i n e, cvi lh za po s tel j e, koče, odej e i. t. d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti.   Torej povabim »1. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni postrežbi. 74—1 Spoštovanjem £. Miklauc.
v Zeleznato vino	LEKARJÀ Piccoli-ia v Ljubljani. Dobiva se vktarnaa
P* krepeâ malokrvne. nervozne in slabotne osebe	
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
•pri Angelu* Ljubljana dunajska cesta.
Pollftr8ka steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje iG6a—35   znesek po poštnem povzetju.
Posamezne številke »Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof JI Loki pri g. M. Žigonu, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna
trafika.
Kraljevi
<M m
Grelce
v Kostrivnici pri Rogatcu,
Na ogljenrevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla voda. Proti kataraličnimi afekcijami želodca, dihal in proti nepravilnemu prenavljanju napravi izborni učinek. Dijejetična in okrep-čevalna pijača prve vrste z mnogobrojnimi priznalnimi pismi.
1 zaboj (25 steklenic) a 1*/. litra gld. 425 1   •    (25     »     ) a 7/,o   »     ■ 3-50
Velike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr.
Zaloga za Gorenjsko: 61-3
ALBIN KANT v Kranju.
Doktorja pl. Trnkoczvja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—17  že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po posti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, alabotneze, malokrvne, oleaične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdruzujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkoc/. ya KdkflO ^Iddtli Č31 Iir'I""',,|,a kot tečno, krepilno, zdravo in naj-l|i>miW JtwWHI \Qf   ceneje hranilno sredstvo.   Zavojček (četrt kile
vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. v Dalje se priporoča: Doktorja p 1. Trnkdczva
7sl0(l(ftl6   kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, tli   krepilno, bolest utešujoče,  tek vzbujajoče, čisti želodec in
pospešu
KfOflllCfi odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo *l*   >' _      blato, odpravljajo napenjanje  in zabasanje želodca
Prsni
prgniltti
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, sest gkatjic J K 10 h. — Pocukrene kroglice, škatli 80 Ji, tri skatlje i K,
plučni in kasljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim 2elezom , utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K vi h, pol tucata 5 K.
ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv [__^__ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah , kot novo poživljajoče drgnonie po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazali, Steklenica 80 h, šest steklenic a K iO h.
§0f  Ker je vedna skrb
Varstvena znamka, p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Do torja pl. Trnkoczvja
ŽWiflSkl n"1'1"' prašek za no-, tranjo rabo pri kravah, volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar kruve nočejo zreti, in da se zboljšujo mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
redilni in krmilni prašek.
Varstveno in dijoletično »red- Varstvena znamka,
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, sluzi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 8 K.
Pozor!  Zeli kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi Omenjeni <'n kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
19&
Današnji številki je priložen prospekt letovišča SANGRAD. pri Kranju.
Loterijska srečka dne 10. maja 1.1.
Gradec:       39      82       5 74
21
Tedenski sejem v Kranju dne 5. t. m.
Prignalo seje 275 glav goveje živine, 10 telet, 551 prašičev, 2 ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 8*75, prosa K 650, ovsa K 81—, rži K 7-—, ajde K 6-50, ječmena K 7*50, krompirja K 1*80.
(Vellacher Sauerbrunnen) 8—10 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Mestna Hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—10    katerega plačuje iz lastnega. V
Stanje vlog K 2,801.304-88. Stanje hipotecnih posojil K 1,761798:69.
LJUBLJANA
na Starem trg^u štev. 1
Prva in najstarejša
156—86
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in rnlatilnice, ki se dobivajo vilic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
&a ^lo^pcli, &ahot> tudi kiipe,, va&c in
dtu^e glinaste i&dtthe, v  vse>d  &<xtvafi, tepe&ne in cene -psipotooa -pfcva in največja
tovavna
75—1 v £j>ut>ljani.
h
8»
72
196
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu »Gorenjca*. 1—20
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka, S7-50 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)&r)& \J\drr)ar-]a
Strugarja O bjtiblj«r>i, dtirjajsfca ec$ta 11.
Stavbinska kleparska dela
nakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega deli. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—42
59—3
CdUard ^llgaticr
W
m
(g
klet sadnega soHa
Altenstadt, Predarlsko
je najboljša in naj trajnejša domača pijača mošt
se napravlja iz Etterovega sadnega soka.
Razven vode ni treba nobene primesi, tudi sladkorja ne, ker je ta že v
sadnem soku. Popolno čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja  ter  ima veliko prednost   pred   kemično narejenimi
umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti
jako lepe barve!
preprosto i3dcloi>ap)jc.
Nedosežne dobrote in trpežnosti ter okusa.
Zaloga pri gospodu:
Francu Dolencu v Kranju.
!:!¿!;::y.!:;:»:!:y
ml
WK5SS:
. .M.'.y.JAWW.M.4.^
■IMIVIl-ir IIIIIIT
Trgovina z železnino ..MERKUR"
PETEI MAJDlfi
"V O el j to.;, Grraškia. cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
1^* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
/.y/.v'.v
■i'.xíXO
.•'vYi'l':'
•YiVt'i
CD
CD
TJ
* fM
J o'
s CD
p*-
p
H
sa .3
P3
O CD
^^^^^j^^j^ >4^r    ^ ^ ^ ^ ^    ^ ^ ^ ^^^4^^ >^'j*,'>^ir,,^f^^^^^
-»H
"#1
Usojamo se naznanili s tem, da gospod Ignacij Valentinčič iz Ljubljane ni več
glavni zastopnik
našega zavoda, da torej tudi ni več opravičen
prejemati zavarovalnine na naš račun. Namesto gospoda Valentinčiča smo poverili
glavno zastopstvo za Kranjsko
gospodu
Francetu S. Rojniku
v Ljubljani, pred škofijo it. 21
in prosimo vsakega, da se v vseh zavarovalnih zadevah zaupno obrne do gosp. Rojnika.
CONCORDIA
59—6      Liberško-brnska vzaj. zavarovalnica.
159-36 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja BMOjUt Ig ii-Triuj«jo totno to po najnižjih
Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano.
19T
Vnovič znižaae cene!
Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po gld. 3 O*-Brane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje
se dobijo t najboljši izvršitvi v skladišču
108-46
Fran Zeman
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu*)
Predtiskarija
Predtiskarija
RANJA 1M ERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih In izvrienih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-36 Monogrami in riearije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje namirodvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stčlpno križe, štedilnike i t. d. 85—6*
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. prlv. tovarna strojev, brizgalnlt, kmetijskih strojev, I. moraveka mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cecbu pri Prostjevu In Smichov/-Pragi. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9
priporoča 18—IT
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnioa, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lest*« i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in c Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
198
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—46
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoma slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje »
/Raznovrstnih = I 1   oblek — |
za gospode, uradniških uniform, salona ih, turistiških in kolesarskih oblek, havelo ov, šjjk površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—17 v zalogi.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad nad 36.000 K.
Posojilnica ? Mpljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vlo^o vsaki dan in jih obrestuje
po 4^ odstotka
brez odbitka rentncga davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—17
Pfaff°vj šivalni stroji
so najboljši,
64-5
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor sPfafibvim.
Pfaffovi šivalni stroji
delajo celo po 10 letni rabi še vedno brezšumno, so ne-presegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno, se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom 10 let.
Nihče naj ne zamudi pred nakupom ogledati si Pfaffove šivalne stroje.
^aloga ^>faffoL>ir) $iJa!oir) strojen
kakor tudi vseh drugih zboljšanih strojev po nizkih cenah
O L)jubijar)i; $0. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Zastopnik za Gorenjsko: JERNEJ STRNIŠA, čevljar v Kranju.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
R. LANG, Ljubljana (KolIzeJ)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zalog« pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob,
valuikov (sofa, kanape, divaii) to
60—4
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami poSlje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 krom, za četrt lota 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dara stane za eelo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira — Za omanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogeveru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti zupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati aareenirv reklamacije, oznanila, sploh vse upravne iadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vražaij.
Izdaja in zalaga konsorcij »Gorenjcu*
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.