232
eino povzdignil do vsestranske popolnosti: od preproste pesmice do vzviene ode, za vsako vrsto uvstev, v miru in razburjenosti, v alosti in radosti, za silo in milino ima sedaj eki jezik svoje izrazite barve in glasove. Citatelja mora kar oarati bogata, raznovrstna in izrazna ritmika jezika; arhitektura zloga je pri Vrchlickem naravnost razkona. Vasih se verzom Vrchlickega oita, da so teko umljivi, toda to velja le o nekaterih redkih zgledih. Veinoma je vse jasno in umljivo. Da se najdejo tu ali tam tudi nepravilne oblike, ni uda pri toliki mnoini pesmi. O svojem jeziku lahko ree Vrchlicky s poljskim pesnikom Slowackim:
Chodzi mi o to, aby je_zik gieitki1) Povviedzal wszystko,2) co pomyli glowa, A czasem byl, jak piorun3) jasny, prejdki,4) A czasem smutny,5) jako pien stepowa, A czasem jako skarga6) Nimfy mi^kki, A czasem pie:kny,7) jak aniolow mowa.8)
Da pa podamo objektivno sliko o pesnikem delovanju Vrchlickega, ne smemo zamolati tudi tega, kar mu po pravici kritika oita.
Prvo oitanje se tie izvirnosti njegovih poezij. Mlaja eka pesnika generacija je e vekrat poizkuala dokazati Vrchlickemu, da je to ali ono, kar je on izdal, e napisal kdo drugi. Da se kae Vrchlicky v izvirni svoji poeziji zlasti kot uenec Viktorja Hu-gona, je sam priznal in s svojimi navduenimi tudijami o tem francoskem pisatelju tudi pokazal. A navzlic temu se mora Vrchlickemu priznavati izvirnost, dasi tuintam odsvit drugih pesnikov barva njegove duevne proizvode ; saj Vrchlicky jih ni samo ital, ampak jih je proueval. In zato se mu je vekrat vrinil v pero kak odmev e pozabljenega berila. Tudi ni udno
pri tako produktivnem duhu, ako mu vasih pride v spomin kaka lastna misel iz prolih dob.
Po mnenju drugih kritikov zmanjuje umetniko vrednost njegovim spisom ogromna raznovrstnost in razlinost: Nedostaje jim enotnega globjega nazora. Ker nima Vrchlicky enotnega stalnega, svetovnega na-ziranja, je mnogokrat nedosleden, in zato
i) Gibni. 2) Vse. - 3) Strela. 4) Brzi. 5) alosten. 6) Toba. 7) Lep. 8) Govor.
233
tudi njegovi nazori niso preprievalni. Kar pesnik enkrat hvali, to drugikrat zasmehuje; itatelj potem seve dvomi o njegovi odkritosrnosti.
Zato pa je umljivo, da so se sliali takoj, ko je nastopil Vrchlicky na pesnikem polju, v katolikem ekem taboru oitajoi glasovi. Na pesnik se obnaa nasproti dogmatino-verskim mislim tako prosto in smelo, da
niso mogli proti temu molati katoliki kritiki, in nastopilo je kmalu dovolj nasprotnikov proti njegovi pesniki smeri. Razni njegovi modroslovni nazori tako globoko segajo v vero, da je bil odpor neizogiben. Tako n. pr. odgovarja pesnik na vpraanje: Kaj je loveko ivljenje in njegov pomen?"J)
ivot lidsky znela pisen jeden hon2) a jedna tisen3) pred nim nic a za nim plisen,4) jeho vznik a cil je stin.5)
Strastno vivanje ivljenja z vsem egoizmom to je svetovni nazor, za katerega se Vrchlicky vekrat ogreva: 6)
Proto libej, pij, v tom moudrost vekera!7)
Po lastnih besedah pesnikovih je morala tasen steznik, katerega slai poezija:
Moralka, je ne" fiki, to nerovaka tesna, ji poesie svleka.8)
Kult poltenosti je Vrchlicky negoval zlasti v prvih pesnikih zbirkah s posebno ljubeznijo. V njegovih zbirkah se nahaja cela vrsta pesmi, v katerih opeva poltenost bez pout a clony" 9), z ognjevito brezobzirnostjo. Edini predmet nekaterih pesmi je samo kult enskega telesa, n. pr. Assaka Mala", Soud Parisuv", Lais", Herodice" in v drugih. Seveda se s tem ne more strinjati kranska morala. Tudi Vrchlic-kemu veljajo besede Vvchodilove: Dva razloga zahtevata, da se naj pesniki kar najbolj izogibajo nenravnih predmetov: loveke drube ne smemo opisovati slabe, nego je v resnici, in pa, kar je poglavitno, obvarovati jo moramo, da ne bo postajala s tem slaba, nego je
0 Ruzne masky", 80.
2) Dirka. 3) Tesnota, gnjea.
4) Plesnoba. 5) Senca.
6) Hudba v dui, 123.
7) Vsa.
s) Dni a noi, 128. 9) Zakrivanje.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si