I.ETO }!>• UtoOlHMktbV
VHOČETRTLETHODIN If' CEtOL.CTN0PlH*6o/ZA
LJUBLJANA, 3. §#f£ftl6RA 1928.
Jtevilka
POŠT. ČEK. RAČ. 13-188
A
/A\
STEV. 37.
* vbedniJtvoin-vprava vvčiteliskitijkarni/
ROKOPISI SE-NE-VRAČAJO/ANONIMNI DO-- *PI$I * $E - NE • PRIOBČV -k lElO/POjTNlNA PLA-^ TANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Zdravo I
%i'	’,r Zdravo!
MESTNA ORJUNA MIRNA
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZVIJE
SVOJ BOJNI PRAPOR
V TOREK 8. SEPTEMBRA 1925.
 SPORED;	~~
1. Na predvečer razvitja podoknica kumici ob 20 uri.
2. V nedeljo, dne 8. septembra ob 9. uri zjutraj sprejem gostov.
3. Ob 10. uri formiranje pavorke.
4. Ob 11. uri razvitje prapora. Po razvitju prapora obhod z godbo.
5. Popoludan ob 14. uri seja Zveze dolenjskih Orjun.
6. Nato velika vrtna vesailca pri bratu Planinšku.
Orjunaši! Udeležite se v čim večjem številu tega našega prvega razvitja na Dolenjskem, da pokažemo i našemu dobremu dolenjskemu ljudstvu našo moč in n%šo disciplino.
Skupni odhod iz Ljubljane je v torek, dne 8. septembra ob 6-20 min.
ziutrai>	JU
Odbor.
Umettnichi jugoslavi sul terbucco davanti ali’ on. Mussolini.
in strastno dosleden človek, ki prezira kompromise in nikoli ne zatajuje neizkorenljive jugoslovenske duše, ki biva v njem. Ako je to resnica. tedai je mogoče samo dvoje: ali da »Jugosloveni« na reški razstavi niso umetniki, ali pa. da ti »umetniki« niso Jugosloveni. Karkoli so, resni in tehtni znaki kažejo, da se smemo po vseh raznih impre-sijonizmih, ekspresijonizmih, kubiz-
jnih, futurizmih in drugih »izmih« nadejati skorajšnjega pojavljenja nove umetniške struje, ki nam razvije končnozvellčavni prapor »kulorotizma« in ga zmagovito ponese do skrajnih mej nacionalne sramote...
V eni. edini točki bi se morda tudi mi pridružili reški brzojavki. Pridružili bi se ji tam, kjer izraža on. Mussoliniju spoštovanje, in sicer le tedai. ako mu izraža spoštovanje zato, ker je ponosen sin svoje nacije in nezmožen prodati njeno
čast za milost njenih nasprotnikov. V tem pogledu bi postavili on. Mussolinija in celokupni italijanski narod za zgled vsem. ki mislijo, da nam morejo primešetariti prijateljstvo Italije za ceno naše nacionalne časti. Italijan goreče ljubi svoi narod In prezira tiste, ki nimajo ne pesti ne hrbtenice; Italijan si obriše roko, ako jo je podal človeku, ki sebe in svojega ne spoštuje. Brisal si jo bo po Reki, kakor si jo je brisal na naš rovaš že prevelikokrat!
Bojimo se. da nam »jugosloven-ski« umetniki z reške razstave baš v tej točki ne pritrjujejo; da nas g. Ninčič. ako čita naš list, v tem pogledu ne razume in da si piše to našo »italofilsko« izjavo v minus. Tolaži nas pa gotovost, da ostane to v življenju našega vnanjega ministra nedvomno edini primer, ko je nekdo napravil Italiji poklon, ne da bi ga vzel g. Ninčiču z jezika.
■.■..■.....■.....a.
BER
LJUBLJANA
NAj
S MESTNI TRG 5
°if|(
:
Priključitveno vprašanje.
Reka postaja izrazit teren za neredno mešetarjenje po čaršijsko-kaiaibreških uzansah; zloglasna spe-
lunka, v katero bo silil Jusrosloven-
•skj migorepec zdaj s političnim, zdaj s trgovskim, zdai s kulturnim fižolom v malhi in katero bo točno ostavUal brez tistega najskromnej-šega devištva. ki ga iz italijanskega objema kratkomalo odnesti ne moreš. Drugače tudi biti ne sme, ako je skrb za naše odnošaie z Italijo res v dobrih rokah. Mi milimo. da je v slabih rokah, in bomo vedno za to, da bi g. Ninčič prepustil milovanje Italijanov svojemu tovarišu generalu Trifunoviču, naši dobri vojski in srbskemu volu. Tistemu slavnemu srbskemu volu. ki mu te napisal g. Milan Pribičevič na koncu balkanske vojne tako lep in zaslužen hvalospev, da mu ga bo g. Ninčič na koncu svoje diplomatske karijere lahko upravičeno zavidal!
To pot je na redu umetnija. Italijanska vlada je dala prirediti na Reki »mednarodno« umetniško razstavo, ki ima že od daleč italijan-sko^propagandni značaj. Povabljenci: Madžari in naša malenkost. Par jugoslovenskih, bolje bi rekli, beograjskih gospodov, izmed katerih je enega nedavno doletela čast, da je smel portretirati pravega pravcatega italijanskega generala, je prevzelo pri nas agenturo. Drugi v svoji piramidalni nezavednosti so drli za njimi in — vittoria! — Italijani so spet enkrat v prijetnem položaju, da lahko kažejo »il por-caro barbaro« z latinskim obročkom skozi nos. Kaj nas moti, da snuje Italija v istem trenutku nov Pokret Z& »osvobojenje« Crne gore, <la izteza kremplje po Dalmaciji in da prireja ob naši meji ogromne manevre z ostjo očividno naperjeno proti nam! Kaj nam je vse to ■mar! Ker našim nojem nedostaja afriškega peska, da bi vanj zakopali svojo puhlo glavo, jo vtikajo kar naravnost drugam; in dokler jim tiči glava tam. kamor so jo Vtaknili, ne vidijo, naravno, ničesar vznemirljivega. Dovoljeno nam te, da smemo delati Italiji štafažo «a istih ugrabljenih in sramotno zapuščenih tleh. na katerih sta nas DAnnunzio in Sem Benelli zmerjala s »svinjarji«. Odnošaji z »velikim saveznikom« so »prijateljski«. Naš oficielni Donos ie sit. d& več
dihati ne more. In g. Ninčič si je to razstavo nedvomno že vpisal v plus.
A to ni vse. Listj poročajo — brez pripombe! — da so poslali italijanski in jugoslovenski umetniki i reške ražstave on. Mussoliniju sledečo, v srce (in še kam) segajočo brzojavko:
»Italijanski in jugoslovenski umetniki, bratsko združeni... vam izražajo globoko spoštovanje, želeč. da umetnost čim bolj približa ti dve prijateljski naciji ter se vam zahvaljujejo za naklonjenost.«
Vemo. da je bila ta brzojavka »neizbežna formalnost«. Kdor reče »a«, sc težko ubrani, da ne bi rekel tudi »b«. Kadar leži bluza na tleh, naj pade še košulja! Toda hinavstvo ie hinavstvo, laž je laž, cinizem je cinizem, Razen »jugoslovenskih« umetnikov na reški razstavi. razen g. Ninčiča in razen našega prijatelja g. Pisartchevitcha pri »Samoupravi«, ga v Jugoslaviji ni človeka, ki ne bi škrtal z zobmi, kolikorkrat na dan se spomni, da davi »prijateljska nacija« latinskih brezstraniščnikov cel živ milijon naših bratov za grlo! Ne, gospoda, trkanje vaših »pobratilnlh« čaš in blebetanje vaših »prijateljskih« napitnic ne more zaglušiti krika teh nesrečnežev, ki se vrtinči do neba! Šarena godlja, nastrgana z vaše mizerne palete, ne more zamazati rane, ki krvavi od Zadra do Matajurja! Ta krik je treba uslišati, to rano je treba zaceliti, ali pa bo zašita s črevesi tistega, ki jo ie zadal! To, samo to in prav nič drugega. je problem »bratskega združenja« in »prijateljskih odnošajev«. Dokler bo ta problem odprt, bodo tudi vse »bratske« in »prijateljske« brzojavke. Da nai iih pošiljajo diplo-maitje, umetniki ali verižniki. samo absurdna, brezvestna in brezsrčna laž!
G. Ninčič si bo tudi to brzojavko zapisal v plus. Mi. ki smatramo plus g. Ninčiča za katastrofalen minus, pa nimamo čemu držati jezika za zobmi. Kolikorkrat bodo drugi lagali, tolikokrat bomo mi povedali resnico. Na«, ki nismo umetniki in ne slikamo caporettskih generalov !'n si ne damo potegniti obročka skozi nos, je reške razstave in reške brzojavke sram. Mi smo vedno mislili in še danes verujemo, da je pravi jugoslovenski umetnik odkrit
Vsled resne intervencije odgovornih faktorjev velike in male en-tente se je zadnje čase agitacijo zai priključitev Nemške Avstrije nekoliko omejilo in zaviralo. Videti pa je sedaj, da je temu zaviranju konec in da se pričenja zopet z vsemi razpoložljivi sredstvi pospeševati in širiti misel »Anschlussa«. Novo ero poživljene agitacije moremo danes zasledovati v vsem nemškem časopisju onstran in tostran avstro-nemških državnih meja. Saj postajajo te baš vsled tega od dne do dne samo boli i*i bolj le fikcija ter slepilo za kratkovidne diplomate, ki so jim pisane pogodbe vse, dejstva Pa nič. Tako. da danes piše že nemško časopisje o odstranjenih mejnih pregrajah in da je uveden med obema državama popolnoma svoboden in neoviran prehod.
Prirejajo se skupni sestanki in zbori nemških in avstrijskih različno imenskih društev, ki se ujedinju-jejo in združujejo med seboj na podlagi novih skupnih pravil.
Posebno pozornost pa vzbuja obisk 30 nemških poslancev zastopnikov vseh večjih nemških strank, ki so prihiteli v soboto dne 29. t. m. na Dunaj. Z njimi je prispelo tudi preko 300 delegatov »Ljudske lige Avstro-Nemcev« ki ima namen zasejati med ljudstvo, kar najboli globoko idejo priključitve. Program tega obiska .ie prirediti velike manifestacije za združitev republike Avstrije z Nemčijo. Napovedani so po vseh četrtih Dunaja veliki priključitveni zbori na katerih bodo govorili Za tev nemški in avstrijski delegati.
Dunaj ie to poslanstvo sprejel' z največjim oduševljenjem iti jasno je pokazal, da ideja prikljU5£tve ni samo fantom, kakor bi radi dokazali naši vseznali diplomati, nego dejstvo, s katerim mora računati vsak trezen in razsoden človek.
Kdor vodi danes razvoj držav in narodov, ta mora priznati da" ni v svetovni zgodovini ničesar nemogočega in absurdnega. p0tj kj so bile doslej navidez neprehodne in nepremostljive ovire, Izginjajo ter postajajo povsem lagodne. In tako bo tudi prej ali slej padel zid, ki je bil zgrajen z versaillsko in saint germainsko pogodbo ter izpolnil san nemškega naroda, ki ga je n. novembra 1918 izrazil z zahtevo po popolni združitvi Nemških Avstrijcev z Nemčijo, na načelu samoodločbe narodov.
Je to dejstvo, s katerim morajo pričeti računati tudi razni naši Nin-čiči. ki jim je dana danes v roke usoda naše države. Prepuščati še sedaj rešitev tega perečega vprašanja toku časa in previdnosti »velikih saveznica«, je nevarnost, za katero bodo morali vsi. ki j0 povzročajo s svojim nesmiselnim početjem. polagati ob svojem času natančne račune.
Poznamo stališče vlade napram priključitvenemu vprašanju in bojimo se, da bo to smotrišče. ki je bilo po globoki previdnosti veleumnega gospoda zunanjega ministra morda na mestu nekoč, obveljalo tudi v bodoče in da bo i v bodoče skrivala vlada glavo pod peroti in se držala načela starca: »Ima vreme«.
Z bolestjo v srcu gledamo to početje odgovornih faktorjev in njih nepripravljenost, ki obeta postati že naravnost katastrofalna.
Zavedamo se. da bo zopet vstal v kakem poluradnem glasilu sedanje vlade kak Pisartschevitsch in nam pričel dokazovati, da so naša svarila preuranjena in da morda četo kalimo dobre odnošaie s sosedo Avstrijo, s katero smo sklenili tako »ugodno trgovinsko pogodbo«. Navzlic temu bomo vedno verni svojim dosedanjim tradicijam, opozarjali našo javnost na stanje onkraj Karavank in vršili funkcijo, ki bi bila mnogo bolj pristojala jačjim in večjim od nas.
Svarila, da s tem kalimo dobre odnošaje z Nemško Avstrijo ali celo propagiramo »imperializem«, je popolnoma nepotrebno in brezpredmetno. Danes ie javna agitacija za priključitev z Nemčijo bolj živahna in organizirana, kakor še kdaj doslej. Pri tem se navzlic temu. da je ta način propagande z ozirom na sosede precej nepriporočljiv, vendar le javno in jasno Izražajo, da hočejo milom ali šilom k materi Germanij!. Ne straše se celo iredentizma in pravega Imperializma, ki se mu hoče k priključitvi še povrnitev odtrganih delov — Spodnjega Štajerja in Mežiško dolino vse do starih kronovinskih meja. ali pa še celo malo več.
Tej javni agitaciji, ki sloni na velikih idejah samoodločbe narodov, je potreba postaviti po robu našo agitacijo, za takojšnjo restavriranje naših meja v one črte, ki jih zahtevajo etnografski in strategič-ni interesi bodoče Velike Jugoslavije. Ideja osvobojenja neodrešenih delov Koroške mora pronicati ves naš narod in to tako v Sloveniji, kakor v ostalih delih naše države* Z njo pa mora pronicati tudi spoznanje. da se ie potreba na to osvobojenje pričeti pripravljati takoj in brez odloga. Kajti sedaj se pojavljajo na Karavankah šele samo posamezne nemške oficirske patrulje. V doglednem času pa se lahko zgodi. da bo z njimi prišlo še ka.i več in da bomo morali mi braniti tisto, kar ie že danes našega.
Izkušeni s plebisciti, Trumbiči, mirovnimi pogodbami in konferencami imamo že čez mero. Canos imamo dovelj, najsi se potem že imenujejo Versailles. Saint - Ger-;main, Rapallo, Rimini, Nettuno ali kakorkoli že.
Hoče se pa nam zopet onega .. jutra, ko smo* vsi .vj;auo,3i in polni
zmagoslavja pozdravljali osvobojeno Gosposveto in se klanjali spo* meniku ugrabljene svobode — Gosposvetskemu prestolu. Pripraviti vse, da bo to jutro čimpreje napočilo. ie naloga nas vseh, ki čuvamo na jugoslovenski mrtvi straži; posebno pa še nas Orjunašev. Poka-zati moramo, da geslo »za nacijo«, ki ga nosimo na svojih praporih ni samo prazno gesTo. nego živa z dejanji in krvjo, na vse. pripravljenih Odunašev, potrjena Resnica.
Nemškutar|enje.
Čuti ie poslednje čase v naših mestih, posebno pa še v Ljubljani, vedno več in več nemškutarjema, ki postaja že naravnost izzivalno. Ko se človek ozira za temi nem^ škutarji. ki včasih naravnost grozno lomijo Schillerjev in Gothejev, jezik, mora z ogorčenjem kosta-tirati, da govore to spakedrano nemščino psevdo Slovenci, ki kar ne morejo shajati brez nje v hiši, na ulici, na zabavi in pri vseh najrazličnejših opravilih. Ljudje nem* škutarijo predvsem iz navade in to v toliki meri, da tujec, ki ne pozna globje naših razmer, res le veruje, da ie vse kar ie slovenskega le fasada. pod katero se skriva ugneteni nemški duh, kakor tako radi nagla-šaio Nemci,
Z našim energičnim nastopom smo že enkrat zelo zajezili to grdo razvado, ki je že bila na Poti izumiranja. Vsled naše prizanesljivosti se je zadnje čase zopet zelo ukoreninila, tako, da nas kliče zopet k akciji. Poznamo psiho naših meščanov in dobro vemo. da bodo te naše besede naletele na najhujši odpor. Očitali nam bodo šovenstvo, intoleranco, malenkostvo in še tisoč drugih grehov radi tega našega nastopa. Vendar naj bodo prepričani vsi. da nas ti neosnovani očitki ne bodo prav nič zavrli na naši poti in da bomo btez pardona nastopali proti vsem, ki bodo nem-škutarili.
Od našega preporoda ie poteklo že preko 70 let. tako da ie že tudi čas, da se ta grda razvada, ki dai tira še izza dni naše popolne narodne nezavednosti likvidira. Teži ka je bila, a vendar uspešna naša borba proti nemščini, ki smo jo počasi, toda gotovo eliminirali iz naših uradov, šol in institucij ter jo zamenjavali z našo blagoglasno materinščino. Bili so se tedai najhujši boji za vsako napisno tablo. Naš človek, ki je znal napram sedanji generaciji mnogo bolje nemščino. se je te posluževal le tedaj, kadar io je v resnici potreboval.
Danes nam v naši hiši ne ukazujejo tujci. Namesto njih odločuje svobodna narodna volja, ki ne sme dopuščati, da bi še vedno gospodarila po naših krajih beseda naših stoletnih tlačiteljev. Priznamo potrebo znanja nemščine, kakor tudi ostalih tujih jezikov, s katerimi nam bo poleg pridnih rok in bistrega razuma mogoče konkurirati in izpodriniti neštevilne tuje kvalifici-rance v trgovini. Smatramo, da se sme ta nemščina uporabljati le tedaj, kadar ie dan zanjo tehten po-1 vod. Nikakor m ne ob vsaki priliki in ob vsakem slučaju, kakor se to vrši sedaj in celo na ostentativno demonstrativen značaj.
Nemškutarjema mora biti v naših krajih konec! Razvajeni meščani se morajo zlepa ali pa zgrda odvaditi te grde razvade in doka; zati, da naša mesta niso samo pl imenu in besedi, temveč tudi po ‘duhu ter dei.ifljih nacionaina.
mmm
Opozarjamo vse. se lih te naše besede, da ne bomo samo pri tem apelu, dalje Časa vodimo posebno kontrolo teh nemškutarjev, ki skrunijo jugoslovenskl značaj naših ulic. V slučaju, da ta apel ne bo nič zalegel, bomo nastci-
napram njim 'tudf z Vso našo prakso, ako se bo izkazala potreba po njei. Za ta slučaj se že daney zavarujemo pred vsemi očitki, ker smo dovolj pravočasno opozorili na posledice vse one, ki se jih tiče naš današnji članek.
Ljubljanski velesejem.
RAZSTAVA ŽIVINE NA V. LJUB- |
L JANŠKE M VELESEJMU.	j
Razstavljalcem konj in goveje živine dajemo na znanje, da mora biti živina v nedeljo 6. septembra na razstavnem prostoru zadnji čas do 8. ure zjutraj. Vhod za govejo živino je spredaj pri glavnem vho- j du, vhod za konje ie ob strani kakor lansko leto. Razstavni odbor bo posloval že ob 7. zjutraj na razstavišču. Živina ima ostati na določenem prostoru do 6. popoldne. Otvoritev razstave se bo vršila ob 9. dopoldne, ko bo že vsa živina razvrščena in razstava popolnoma urejena.
Razstavna živina dobi pri vstopu v razstavišče potrebno številko, s katero se mora odkazati določen ji prostor v razstavi. Razstavljalcl živine dobe pri vstopu potrebne ie- j gitimacije, ki jih opravičujejo za j prost vstop. Oskrba razstavne živine ie stvar prizadetih živinorejcev. Vsak razstavljalec mora sam skrbeti, da imajo razstavljene živali potrebno postrežbo. Potrebno krmo mora pripeljali s seboj.
Znižana voznina po železnici znaša za razstavljene živali 50 odstotkov. O tem so obveščena naj-čelstva postaj, ki prihajajo tozadevno v poštev,
HIGIJENSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU.
Po otvoritvi velesejma se ie vršila otvoritev higijenske razstave, ki jo je otvoril gospod inšpektor ministrstva narodnega zdravja, dr. Katičič. Ob tej priliki j© govoril minister trgovine, dr. Krajač. ki ja v svojem govoru poudarjal potrebo higijenske razstave posebno za pravilno zdravstveno vzgojo mladine. Izjavil je, da Slovenci pred-načijo tudi v tem oziru, kajti Slovenci izvrše delo, nato pa se po-vzpno na gore ter od zgoraj pogledajo, kai so izvršili. Izjavil ie željo. da se pošlje kopija te razstave v Beograd.
Otvoritvi so prisostvovali vsi častni gostje, ki so prisostvovali otvoritvi velesejma. Vsi so se dolgo zamudili v razstavi, kajti gospod minister kot tudi ostali gostje so se hoteli o vseli oddelkih podrobno informirati.
Razstavo je priredil Drž. higi-jenski zavod v Ljubljani. Sodelujejo pa naslednji zavodi: Drž. higi-jenski zavod. Zavod za socialno higiensko zaščito dece. Histološki institut medicinske fakultete in Ženska bolnica, vsi v Ljubljani; dalje Ambulatorii za spolne bolezni in Kirurški oddelek Splošne bolnice v Mariboru in Pasteurjev zavod v Celju.
Uspeh lanskoletne razstave ob priliki velesejma, ki jo ie obiskalo nad 40.000 ljudi, ie dal prirediteljem nalogo, da ob času letošnjega velesejma prirede novo higiensko razstavo, večjo in popolnejšo. Kot kažejo prvi utisi. se jim ie to v polni meri posrečilo. Lajiška kot. tudi strokovna kritika sta polni hvale
tn iskrenih čestitk prirediteljem. Na razstavi je stalno zdravnik Higienskega zavoda, ki demonstrra razstavljene predmete. Kot čuie-mo, se bodo tekom razstave vršila vodstva po razstavi z natančnejšo razlago posameznih oddelkov.
Zasluga, da ie razstava tako lepo prirejena, gre gospodu inšpektorju ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiču in vodji Higienske razstave, gospodu dr. Ivo Pircu ter ostalim predstojnikom sodelujočih zavodov. Kako zelo se naše ljudstvo za to razstavo zanima, kaže dejstvo, da ie bilo v poldrugem dnevu nad 4200 obiskovalcev.
»Tribuna«, tovarna dvokoles In otroških vozičkov ima razstavljeno kakor vsako leto tudi letos na ljubljanskem velesejmu v še večjem obsegu kot dosedaj svoje izdelke v paviljonu F 269—275. Razstavljenih ima več najmodernejših dvokoles, otroških vozičkov, igračnih vozičkov. otroških stolic, samokolnic za otroke, mala dvokolesa za otroke od 5 iet naprej, najnovejše motorje Frera in druge, šivalne stroje, razne dele za dvokolesa, stroje in pneumatiko različne kakovosti.
Ugled in veliko število odjemalcev, ki jih ima tvrdka širom naše domovine, pričata o solidnosti in napredku podjetja, ki se je moder- j niziralo z najboljšimi stroji, tehničnimi pripomočki in strokovno izobraženimi močmi. Tovarna ima posebne oddelke za mehaniko, bru-silnico. emajliranje z ognjem, po-bakrenje. ponikljanje. tapeciranie in mizarstvo.
V popolno popravilo se sprejemajo dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji kakor tudi razni drugi v mehanično stroko spadajoči stroji.
Najtopleje pozdravljamo napredek domačega dela, slav. občinstvu in gg. trgovcem pa prav posebno priporočamo, da si ogleda razstavljene predmete tega edinega domačega podjetja te stroke.
Zvonovi vrle zvonarne »Strojnih tovaren In livaren« imajo prav lepe glasove in jih človek z veseljem posluša nekoliko časia. Veselje pa ima tudi svoje meje. Tako tudi nad temi zvonovi, ki zvone od jutra do večera na ušesa ubogih razstav* Ijalcev v bližini zvonov in onemogočajo vsak tišji ali telefonski razgovor. Ker je v interesu velesejma, opozarjamo ravnateljstvo, da odloči posebne ure za potrkavanje in eksperimentiranje z zvonovi, kakor je bilo to upeljano že prejšnja leta.
NaS pokret.
Ljubljanska oblast.
Izredni občni zbor Orjune Št. Jakob-Krakovo-Trnovo se bo vršil 'dne 12. septembra t. 1. ob 8. url zvečer pri Mraku. Udeležba za vse Člane in članic© strogo obvezna. Vsak neopravičeno Izostali $$ bo javno in brezpogojno Izključil iz organizacije.
Mestni odbor Orjune Sv. Petep-Vodmat v Ljubljani se obrača na vse one brate In sestre, ki imajo kake razglednice ali lepake od Koroškega plebiscita, da iih za nekaj časa posodijo, in sicer naj se dostavijo do 20. septembra t. 1.
Triglavske Orjune prirede v nedeljo. dne 6. septembra ob 4. uri popoldne v Sokolskem domu na Bledu veliko javno veselico v korist fonda triglavskega bataljona. Program veselice, ki ie zelo pester nudi doveli zabave za vsakogar. Omenimo naj samo ples, streljanje In keglanje na dobitke, šaljiva pošta itd. Ves čas bosta igrala tudi godba in tamburaški zbor. Vstopnina samo 5 Din.
Bratje in sestre podprite z velikim posetom budne stražarje Triglava 1
Kronika.
Kaznovani pretepač. V Mirni je Izzival že dolgo nacionaliste poznani prijatelj rab uk g. X., ki je ob vsaki priliki naglašal in podčrtaval svoje sovraštvo napram Orjuni. Bil je vedno med prvimi njenimi sovražniki in Ji Škodoval kjerkoli ji je le mogel. Obrekoval in napadal je njene člane in jim prizadejal velike težave. Navzlic temu. da je bil po-
novno posvarjen, je svojo gonjo proti Orjunašem in Orjuni vztrajno nadaljeval in iskal vedno z njo prepirov in bojev.
Tako je tudi te dni šaril s svojimi starimi metodami po Mimi in napadal posamezne MirniČane. Po dolgem iskanju pa ie našel to kar je že tako dolgo iskal. Prejel je za svoje obnašanje plačilo, ki si ga bo
NAJUGODNEJŠI NAKUP
OBLEKE
VAM NUDI
JOS. ROJINA
LJUBLJANA.
LISTE K.
Nekaj za prijatelje fotografije.
Iz delavnic fotograiov-obrtnikov se ie razširila fotografija v vse kroge in sloje človeške družbe. Temu ie fotografija prijetna zabava, oni jo goji iz umetniške potrebe, tretji jo ceni. ker mu dobro služi v njegovem poklicu. Naravoslovec, zdravnik, zemijepisec, zgodovinar, profesor. učitelj, umetnik, novinar, inženir, obrtnik, vojnik in športnik — vsak ima v fotografski kameri vedr no pripravljeno beležnico, ki ga nikoli ne pusti na cedilu.
Tehnika je dala fotografiji tekom £as.a dovršene aparate, optične le-.če in vsakovrstno popolno tvorivo; pred vsem pa je poenostavila njene postopke tako. da je danes fotografiranje najlažja stvar na svetu. Trditev. da se količkaj bister človek lahko v petih minutah nauči fotografirati, ni morda reklamna fraza,
ampak čista resnica. Ta lahka na-učljivost dela. da je fotografija izredno poceni. Ni ga športa, ki bi povzročal tako malo stroškov in bi jih tako bogato obrestoval.
Zaradi svojega ogromnega kulturnega pomena, svoje koristnosti in svojega blažilnega vpliva na človeka sl je pridobila fotografija po vseh deželah veiiko zvestih prijateljev. Pri nas v Jugoslaviji so pogoji za čvrst razmah tega krasnega športa še tem ugodnejši, ker nudita naša priroda s svojo mnogoličnostjo in naše ljudstvo s pestro razno-obraznostjo svojih noš, običajev in tipov obilico slikovitih motivov. In vendar fotografija pri nas ni tako razširjena, kakor bi morala biti. V Sloveniji n. pr. nimamo ta čas niti organizacije ljubiteljev fotografije, niti — kar je še bolj neverjetno — domačega fotografskega Izrazoslovja. Naši prijatelji fotografije se ponosno imenujejo »amateurfotografe« in govore z najnedolžnejšim obrazom o »dunkeljkamrah«, »blendah«. »fršlusih«, »entvlklerjih« itd.! Vse, to priča o veliki zanemarjenosti 1
j »Jezik očistimo pegi« Te Pesnikove besede so izpodbudile našo vrlo narodno- tvrdko »Sanitas« v Celju, da je storila epohalen korak naprej. »Sanitas« je namreč pravkar izdala obširen in razkošno opremljen cenik fotografskih aparatov >n potrebščin (glej oglas!) z naslovom »Modema fotografija«, razen tega pa le kratko navodilo za početnike »Kako se naučim fotografirati,« in elegantno razvidnico »Pravosvet« za določanje pravilne osvetlitve. Besedilo vseh treh publikacij je uredil znan književnik, ki je pri tej priliki ustvaril enotno fotografsko izrazoslovje za slovensko rabo.
Vsem prijateljem fotografije priporočamo kar najtopleje, da si na velesejmu ogledajo kolo tvrdke »Sanitas« v paviljonu E. ki jih bo izredno zanimala. Videli bodo slav-noznane (pri nas seveda Še povsem neznane športne in reporterske kamere našega rojaka I. Klopčiča, tovarnarja v Sartrouvtllu pri Parizu. Te kamere imajo razporni zatvor do Miooo sekunde, ki- visoko nad-
kriljuje vse nemške, angleške in | ameriške konstrukcije. G. Klopčič, ‘ rodom Moravčan. se ie 1. 1900. kot mlad urar preselil na Francosko in se je v teku let z železno marljivostjo povzpel na eno izmed prvih mest v francoski fototehnični industriji. Njegov razporni zatvor za fotografiranje iz aeroplanov (ki je tudi razstavljeni) je bil zbog svoje brezprimerne zanesljivosti, trpež-nosti in sposobnosti med svetovno vojno uveden pri letalstvu vseh antantnih držav.
Važna novost so tudi kamere francoske tovarne »Gallus«, katerih samozastopstvo za vso kraljevino SHS je »Sanitas« pravkar prevzela. Te kamere se odlikujejo z uprav nečuveno močno in trpežno konstrukcijo in s ccno, ki je v primeri z enakovrednimi nemškimi izdelki neverjetno nizka. Poznavalci fotografske optike bodo presenečeni po sijajni kakovosti francoskih objektivov! Posebno pozornost vzbujajo v koji tvrdke »Sanitas« elegantne ste-reoskopske kamere tovarne »Gallus«, ki služijo obenem kot stereo-
zapomnil vsaj toliko časa, dokler ga bo imel čas premišljati. v bolnici, kjer zdravi svoje kosti in se od-mara po precej temeljitem puščanju krvi.
O možu naj služi v karakteristiko še • to. da je po mišlenju komunist. po delih in izjaval pa klerikalec in da se kot tak prav dobro razume z mirnskimi avtonomisti. Vendar pa mu to ni branilo, da za časa osvobodilnih bojev na Koroškem ni uganjal činov, ki so vse preje, kakor primerni prijateljem in pristašem župnikov in kaplanov.
Odgovor na naše javno vprašanje radi spomenika septemberskih žrtev še nismo prejeli. In to niti iav-no niti pismeno. Trdno verujemo, da v tem ne tiči namen, nego samo prezaposlenost gotovih gospodov. Vsled tega ponovno prosimo te go-< spode, da že vendar povedo, kje n v kakem stanju se nahaja ta spomenik. ker se o tem širijo govorice, ki jim ni moči verovati. Poleg tega nas loči od sedemnajste obletnice tragičnega 20. septembra samo .še 20 dni. v katerih bo že težko izvrj šiti postavitev spomenika, tako. da je vsako zavlačevanje v tem vprašanju vredno najostrejše graje.
čudna enakopravnost. Te dni se bo vršila, kakor posnemamo iz drugih časopisov, porotna razprava tudi proti br. Molku radi umora italijanskega Kairabinijerja pri prehodu čez mejo. O poteku razprave in njenem izidu bomo še natančnejše poročali. Pripominjamo pa že danes, da še sedaj hodijo po Trstu javno in nemoteno požigalci »Narodnega doma«, ki so bili tudi mo-* rilci onih nesrečnih žrtev, katere so se ubile pri skakanju iz oken. Še več! Ti morilci in notorični požigalci uživajo še celo posebne simpatije on. Mussolinija in zastopajo Trst v italManskem parlamentu pod bleščečim Imenom italijanskih nacionalistov in brezstranišklh sna-parjev.
Srečno pot. Z včerajšnjim brzo-viakom se je odpeljal iz Ljubljane dobro poznani italijanski generalni konzul markiz Paterno di Sessa, ki je premeščen v isti funkciji v Mann-heim. Mož je bil poslan radi svojo uvidevnosti in taktičnosti s posebnim nalogom pomiriti in spraviti Ljubljano s črnosrajčniško Italijo.
V ta namen si je hotel pridobiti z raznimi sredstvi zaupanje naših ljudi. Spričo odločnega nastopanja Orjune. ki je sledila vsakemu njegovemu tovrstnemu poizkusu, so se vse njegove zamisli izkazale kot neplodne. Najbolj pa so mu seveda škodovali njegovi lastni rojaki, ki zatirajo in ubijajo naš živeli preko provizornih meja ter si pri tem menda domišijujejo. da zbog njihove cenzure tiska ne pride niti glasu o teh zločinih preko meje Svete Italije.
Manjšinske šole. Naš tozadevni članek ie zadel v črno in ie izzval splošno odobravanje. Vrinila p_a se je pri tem neljuba tehnična pomota, da se nanašajo vsi v njem iznešeni podatki na nemško manjšinsko osnovno šolo v Ljubljani. Navzlic temu ostane smisel vsega članka isti, kakor tudi v njem iznesena zahteva. da se ta v Ljubljani čisto nepotrebni zavod takoj in bnez ok.e-vanja ukine.
Blagoslovljena rupa. Po burnih ovacijah in pozdravih naroda se je ob zadnjih svečanostih separatistič-nih hrvatskih Sokolov p0^ goSl^
skopska gledala, stanejo pa — malo več ko nič!
Tvrdka »Sanitas« pričakuje vsak trenutek dospetja blaga svetovno« znane tvorpice Lumi&re & Jougla, ki prvenstvuje v izdelovanju plošč in papirjev, zlasti pa tudi tvoriva za avtohromno fotografijo	Pose trnki
velesejma bodo to pot prvič v Sloveniji lahko občudovali krasoto in vernost bogate zbirke fotografij v pfirodnih barvah!
Tvrdka »Sanitas« ie najugodnejši nabavni vir za vse. ki že fotografirajo, in za vse, ki mislijo četi. Postreženi bodo z najboljši'11 izdelki fototehnične industrije. °!?' enem pa bodo imeli zadoščenje-pomagajo — na gospodarskem p ' lju — dovršiti tisto osvobojen . je bilo v letih 1914.-18. na bojiščih. V tem osamo. ^ oje n ju vidimo nacionalno zaslugo 'n zato priporočamo drogerijo »^ANITAS* v Celju vsem zavednim Jugoslo-
venoml ------------ -----------------
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
(-v.i.u, <viavaic, uiruuic
le Itd. Velika izbira vezenin,
ženskih
»vrstnih
srn TOIIMM Ml li PLIM
USTANOVLJENA LETA 1888
M. 118 M
Lastnik FELIKS FRANZ L LJUBLJANA, Privoz 10
Poitnl predal 44	Telefon	Stev.	425
MPF/4m)
1&T Umadlmjhss
Varstvena znamka
ANTON KOBI
BREG'BOROVNICA
Trgovina z železnino na debelo in drobno.
LESNA INDUSTRIJA IN EKSPORTNA TRGOVINA
TOVARNA UPOGNJENEGA POH&TVA, STOLOV VSEH VRST
CENTRALNA PISARNAi
LJUBLJANA
(Sanska c. 32 * telefon s«o
1	Razstava v lastni hiši!	
o CSJ o	Trprovci. obrtniki in kmetovalci!	ts
	Preden kaj kupite,	O
CLj	oglejte si veliko zalogo pri tvrdki	
ZslliilLjglljiHjiia lesti li
O VOMESTO, SLOVENIJA
Porajati pa moramo Dri tei priliki to, da se uporablja v njem Kotovo dokaj preveč tujih izrazov, za katero imamo Jugosloveni dovolj lepih in domačih besedi. Kakor su-mlairen = podmornica, plan = načrt. eksemplar = izvod, radirunga — bakrorez.
Kajti brošure, kakor ie omenjena, so namenjene širokim slojem naroda,, ki bo le s težavo razumel to čudno pobarvano srbo-hrvaščino.
A. V.
Slenkjewicz: Potop. Fz poljščine prevel dr. Rudolf Mole. 5. in 6. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena 25 Din s poštnino vred.
V Stenkievviczevlh delih, katere izdaja Tiskovna zadruga ie izšel romana »Potop« 5. in 6. snopič. Na-daljni snopiči izidejo v kratkem.
ima razstavljene svoje izdelke perila na Ljubljanskem velesejmu v pav. H, hoja St. 473 in 475. Trgovci ne zamudite prilike oc/ledati si te izdelke domače industrije
Cene konkurenčne
Postrežba točna
fefevi! 37,
Stipica Radič s kraljevskimi ministri v notranje prostore Seljaškega doma. Spričo vesele naravi miro-tvomega čudodelca in radostnih radikalnih ministrov, je pričelo za-dobivati zabava, ki se ie vnela, vedno boli razigrano lice. Po obll-gatnem in v hišnem redu stoječem občem poljubovanju se ie spomnilo dično dete sivolasega premijerja, da bi rado videlo rupo, v kateri se je skrival Radič v dobi preganjanja. Jedva je izreklo dete svojo željo, že se ie dvignila vsa pisana družba in se podala k omenjeni luknji. Izborno razpoloženi Radič je gostom »ad oculos« pokazal, kako je ždel v tej luknji In čakal Boško-viča. da ga je po ukazu gospodina Maksimoviča odrešil. Ker pa se Je Radič zadnje čase precej odebelil, ni nikakor mogel iz luknje, 'dokler mu ni pomagal baje sam g. zunanji minister, ki ie izvlekel lastnoročna Stioico za noge iz luknje. Pripovedujejo celo. da so pri tem vsi navzoči plakali in blagrovali rupo. ki ie dovedla radikale in radičevce s Pribičevičevim žegnom do »sporazuma«.
»Cie«e5<aE&SM9B<3I>52S  __________
fa Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
Drugje in pri nas. Dočim v vseh državah polagajo veliko važnost na to, da sc pišejo imena krajev s pravimi nazivi, zanemarjajo pri nas to popolnoma. Tako na primer ne sprejmejo turške pošte od 1, junija nobene pošiljke več, ki ne nosi imena Stambul za Carigrad, kakor se sedaj i uradno imenuje staro Konstantinovo mesto.
Pri tias pa pošte še vedno sedmo leto po osvobojenju sprejemajo in prenašajo pošto, ki je naslovljena na Laibach; Marburg, Petau itd....
Neumestna odredba. Konzervne tovarne »Globus« na Vrhniki so bile primorane te dni odpustiti več naših delavcev in to vsled tega,
ker je mestni magistrat ljubljanski zahteval odstranitev prodajnega paviljona na Vodnikovem trgu. Odpoved, ki je v bistvu zelo neumest-■ ha. ker te bfla s tem paviljonom dana možnost zdrave konkurence napram nekaterim ljudem, ki še kar ne morejo pozabiti, da so minuli 'čaisi povojnih konjunktur; je pa bila izvršena baš sedaj, ko je ta tovarna prešla v domače roke. Na čelo podjetja je postavljen tudi slovenski ravnatelj. Njegovo prvo delo je bilo. temeljita izprememba razmer v tej tovarni, ki je bila doslej v nemški lasti. Značilno pa je, da pod prejšnjimi gospodarji ni delal ninče ovire pri postavljanju paviljona na Vodnikovem trgu. Sedaj pa. ko preživlja ta tovarna slovenske delavce, pa ii jemljejo paviljon, s katerim .je plasirala svoje produkte v Ljubljani. Potem pa govoričijo nekateri gospodje o potrebi podpiranja domače industrije.
ravno take sircde, kakdr iia sfcloStld državni uradniki. Posebno Pa Šd one v zagrebški tobačni tOVkrnl, kjer delajo danes v 10. dneh samb po dva dni. Radi tega je večina teh’ delavk zaposlena z beračenjem ah pa z drugim še težjim pridobiva-! njem vsakdanjega kruha. Med delavkami pa so tudi take. ki delajo v tovarni že po 50 let in ki jedva gibljejo. V pokoj pa se ne upajo vstopiti, ker znaša celomesečna pokojnina reci in piši 6 Din in 50 para na mesec, s katerimi sl ne morejo kupiti niti soli. Vlada pa. na katero so se obračali zastopniki teh sirot, pa je odgovorila, da nema kredita. Nismo demagogi, vendar pa nas ob tem navdaja britko občutje, ko se spomnimo vsakdanjih sprememb v režimih, za katere pa mora imeti država dovelj denarja, kakor tudi za bogate pokojnine ex-ministrov, ki jih bo kmalu toliko kakor listja in trave.
Kongres srednješolcev Jugoslavije je pokazal javno to, kar že mi yes čas našega obstoja naglašaimo, da je sedanja srednješolska omla-dina povsem izgubila kontakt s svetlimi tradicijami predvojne nacionalistične omladine in da danes skoro brez cilja živi iz dana v dan. Namesto stare borbenosti opažamo danes v njej kvečjemu še navdušenje za nogobrc in posedanje plesnih prireditev. Kolikor pa je še danes v njej navidez samobitnega delovanja pa je to tudi le plod tujih vplivov, pri katerem ne ignaijo stranke baš zadnje uloge. Temu mora biti že enkrat konec, kajti blagor države zahteva, da bo morala biti mladina, ki misli prevzeti ded-Ščino kosovskih borcev in vidovdanskih herojev, mladina, ki se bo zavedala sama svojih nalog in svojega dela. Biti pa bo morala povsem drugače usmerjena kot ie sedanja, da ne bo pisala več tako brezbarvnih in brezživljenskih resolucij, kakor je bila ona zadnja v Beogradu.
Naloga Orjune bo. da v letošnjem letu provede novo organiziranje srednješolske omladine in to na način, ki bo dvignil srednješolsko mladino na stopinjo vsai primerno odgovarjajočo oni omladine predvojne generacije in napram koji se ne bo sedanj^/ klerikalno separatistična odlikovala po boljšem mate-rijalu in discipliniranejši organizaciji.
MM usuli u m mmmttM anaiale. THE REX CO., Ljubljana.
Mod. 12.
b/ezslišni pisalni stroj.
ftaar Bar. CanKariEta nair. 5. Iti. 407
* Državne delavke — prosjakinje.
Včasih .ie bila delavka tobačne tovarne zavidanja vredna zbog svoje dobre plače in pokojnine, tako da se je vedno oglašalo za vzprejem v tobačno tovarno veliko večje število delavk, kakor pa jih je bilo moči sprejeti. Po vojni Pa so se razmere temeljito spremenile. Delavke v tobačni tovarni so postale
Korespondiraiije v tujih jezikih,
posebno pa še v nemškem ijt italijanskem. bo ostalo pri naših narodnih trgovcih in industrialcih menda večno. Najsi smo iih že opetovano pozvali, da opuste to svojo sramotno razvado, danes bolj dosledno kakor kdaj doslej pisarijo v italijanščini m nemščini ter nastavljajo tuje kvalificirane moči, ki odjedajo našfm ljudem kruh. in da si morajo že v tujini iskati zaslužka, Dočim bi imeli v nasprotnem slučaju kruh i domačini i oni naši ljudje, ki žive. še pod tujim jarmom,
Sploh bi bdo zelo interesantno pobrskati po kopijah dopisov korespondence naših boljših firm in bank za inozemstvo. Gotovo bi bilo med njimi najmanj 90% pisanih v tujih jezikih, kar daje najlepše izpričevalo o narodni zanikernosti jugoslovenskih privredimkov. ki se pri sestavljanju carinskih tarifov le tako radi sklicujejo nia svoje jugoslovanstvo.
Gospodinje! Ne samo za navadno perilo, ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte ie milo »GAZELA«!
ČO-O s
„JLZU« družba z o. z., PTUJ
Izdelovalni« usnjatih In usnjato - galanterijskih izdelkov. Specijalna izdelovalnica potovalnih potrebščin in gama?. Letos na novo osnovana domača narodna tvrdka po vzorcu dunajskih sfetovnoznanih usnjato-galanterijskih tvrdk.
Oglejte si vzorce na velesejmu v paviljonu J. 598.
Komedijanti. Na potu po blaženi deželi makaronov in limon sta se sešla Jugosloven in Italijan, ki je na vse kriplje z vso laško zgovornostjo hvalisal dvatisočletno italijansko kulturo In ponosen kazal na njena dela. Kot poseben tehten dokaz višine in veličine italijanskega narodni, pa Je navedel potomec rimske volkulie to. da ima Italija preko 2000 gledališč, v katerih se goji komedija in tragedija.
Jugosloven. ki je ves čas mirno poslušal zgovornega polentarjai, je ob koncu njegove razprave o italijanskih gledališčih dejal: Da borne!
Ampak vaših 2000 gledališč še diai-leko ne zadostuje za 42 milijonov komedijantov, ki danes glumijo po vaši »lepi Italiji«.
Hude skrbi imajo naši edinosu-vereni narodni zastopniki radi Orjune in se vsi v brigali zanjo izprašujejo, »kdo bo organiziral Or-juno?« Poznamo naporno delo zastopnikov slovenskega ljudstva pri dviganju dnevnic in jim zategadelj podajamo odgovor mi. dia .si ne bodo vsled preobilice poslov i v bodoče belili glave s tern vprašanjem. Doslej so organizirali Orjuno po večini naprednjaki, zadnje čase pa. odkar jo med naprednjaki organiziranje Orjune že skoro spro-vedeno. prehaja to delo v roke dosedanjih privržencev SLS., ki so po izpreobrnjenju celo boljši Orjunaši kakor naprednjaki. Posebno pa oni, ki so študirali v škofovih zavodih in pohajali v raznoimenske kongregacije. In Orjuni se ni potreba bati, da bi imela premalo organizatorjev. dokler bo živel le Še en sam Slovenec neorjunaš.
Iz slovenske literature. »V krčmah ie pa ginil strah. Razlegalo se je petje. Po cestah so se oglasili .vriski. Možje so se pomladili in sedli med fante. Razvil se je dovtip, kakor strelice so letele zabavljice od mize do mize. Toda danes niso ranile. S smehom so jih sprejemali in vračali«
Posebno dolg fant se ie motovilil sredi sobe in si vihal rokave ter kazal, kako se bodo borili. Nekdo io razbijal po mizi in klel srbskega študenta, ki le naredil vojsko.
»Zato nc bo mojih otrok nihče študiral,« je pribijal ob mizo.
»NajslabšI človek je takle pote-gonskl študent, Odero naj ga živega!«
»SaJ jih bomo drli,« se oglasi mo-tovilež sredi sobe.
F. S. Finžgar:	Prorokovana.
»Dom in Svet« 1. XXVIII Str 40.
Prinašamo gorenje vrštioev veselje onih, ki so si nabavili ponatis tega dela. Iskali smo namreč v njem ta lepi prizorček, ki p0ve mnogo več. kakor bi človek na prvi hip mislil.
Gospod F. S. Finžgar ie tudi za svoje kulturno udejstvovanje odlikovan z redom Sv. Save.
Kniiievnost.
Katalog Jadranske izložbe v Splitu. (Str. 43) nas popelje m Jadransko razstavo v Splitu, ki je pokazala vse karakteristične strani
gospodarskega razvoja Dalmacije*
Sicer nam še ne podaja jasne in ostre slike, vendar pa je zbranega v njem toliko gospodarskega maite-rijala, da ga bo s pridom preštudiral vsak naš gospodarski činitelj.
Kolodvorska restavracija
LJUBLJANA GL. KOL
Josip Majdič
se priporoča vsem posetnikom velesejma v Ljubljani.
Izborna kuhinja in prvovrstna vina_
znižane cene. Odprto vsak dan do polnoči.
Stran 3.
GALANTERIJA PLETENINE KRATKA ROBA
TRGOVCI!
RAZPRODAJA EN GROS TRGOVINE PO IZREDNO NIZKIH CENAH
H. KENDA
LJUBLJANA
MESTNI TRG 17
INDUSTRIJA PERILA
POVH & MEDIC
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. NajboljSa domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Dunajska cesta 46. TeL 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ca palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. L d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG Stev. 26
w Zaloga -m. galanterijskega blaga
Tovarna irevUev
IKiu
*<o
wi-l
NfJ
J±<
I»Ž
Ultt>
O)«
>0)3
></)Oz
az-
>rl
N > —
—o*
»čin
Naznanilo.
l’5,0d^a““ lvr(;ka' nahaiajoia bo v Ljubljani, Meatnl trg Itev. IH - ie nad ■-	' m?,«.!?, \'sora ‘rojim čaat Ulm odjemalcem, da se zaradi prodaje hiše
rKHbKLl koncem uvgu.ta 1.1. v novo urejeno pro dore
VVolfova ulica 5, prejšnja trgovina Anton Krejčl, vogal ,.Zvezde"
P°v.0<lom >0 tvrdka v.ern dosedanjim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje ra dosedanjo vsestransko jiaklonjenost m jih prosi, da ji ostaueje tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnim, trpežnim blagom, priznano nnjboljilh tovarn, po zmernih lu solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko Izbiro volne, 6Vllc, bombaža zo vsa ročna dela. D. M. C preje vseh vrst, potrebščine »a krojače tn tivtije, dalje rokavice.
tiskarifa l
z veliko Izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Predtlskcnje tn'vezenje nionogramov vseh vret, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove Itd.
Del tvrdke ostane do konca 1.1. le v starem prostora na Mestnem trgu 18. USTANOVLJENO 1887.	USTANOVLJENO 1837.
V elespoštovanj em:
F. Meršol nasl. L. Avčin & St. Gerlovič
ANTON ŠIMENC
INDUSTRIJA IŽETAASKIH IIPELKOV LJUBLJANA GOSPOSKA UL.1Q TRGOVINjll RESLJEVA CESTA St. 3
v m
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in
juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
\mm
v Zidanem mostu.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zaslgnran. Eiektromaterijal, motorji, svetiljke.
m ELERIMfill
d. s o. s.
Ljubljana, Sv. Patra cesta 25.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
p
o
Z
0
R
1
SLAB ČEVELJ
pomeni za Vas bolečine, izdatke za sredstva proti kurjim očesom itd., popravila in Vam napravi življenje mučno!
DOBER ČEVELJ
napravi Vale življenje prijetno, varuje zdravje In prihrani denar! — Zato zahtevajte povsod čevlje od
CARL POLLAK 2: LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 68
ki so po anatomičnib principih specialno za tukajšnje nošenje iz la materiala lastnega Izdelka po nizkih cenah v prvovrstni izdelavi narejeni.
NE ZAMUDITE!
Naše reklamne prodale samo za časa selma
od i. ure zjutraj do 8. ure zvečer brez presledka.
Ob nedeljah In prašnikih 1 Po lastni canis
CENE 1 Din 140—, 160—, 162— za 1 par j Din 178—, 175—, 184—, 194—.
Pozor na naše letake z natančnim cenikom I
PPPPPPPPPPPPPPPPPPPlPPPPPBnPPPPPPPPPPP
p POZOR!
TOVARNA ČEVLJEV
POZOR!
| PETER KOZINA & C2
*
prodaja od danes naprej svoje Izdelke
po znatno znižanih cenah.
Interesenti glede samoprodale dobe pojasnila
na Velesejmu v paviljonu „1“
m	  O	g
^BaaaiaiSEiiiBHBBHEiBngBBiBBHneBgEHesaHBBaaHia
S	ifPa	
%	gg®	
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Jože Špan,
Stran 4.
V.
11
Stev. 37.
Je najmodcnejle nrejcoa ter IznšnJ« •tejšen do najmodernejšega. . **-*-znanstvene knjige. Ilustrirane ki Brošure y malih in tuši najveijlh
ftaSSt I mm UL katalogu cenikov to |ih nfkladah^aaeV^reHJe, mlal liste. I reklam. ktt. Lastna tvornica ion zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnic
HIPOTEKARNA BANKA
JUGOSLO VENSKIH HRANILNIC v LJUBLJANI
BRZOJAVI:
HIPOTEKARNA
(PREJ KRANJSKA DEŽELNA BANKA)
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE IN TRANSAKCIJE SPREJEMA VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PROTI NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU TER DAJE VSAKOVRSTNE KREDITE IN PREDUJME NAKUP IN PRODAJA VALUT IN DEVIŽ
Na Ljubljanskem velesejmu
poskusite
najboljše	vino	in
turško kavo v paviljonu |\
Vek. Dolničarja
PERILO moško, žensko, defije, namizno la posteljno, OPREME za neveste In dojenčke,
PERJE IN PUH kupite ceno In dobro pri
C. i. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8.
Nudimo naš prvovrstni
PORTLAND CEMENT
svetovne
znamke
,SALONA‘
Iz naše tovarne v »Solinu" po izjemno nizki dnevni ceni.
mn
Priporoča se
gostilna pri „Kovaču”
Kolodvorska ulica štev. 27.
Domača In srbska kuhinja. Vedno sveže pivo, smederevska ln negotinska vina. NA VELESEJMU PAVILJON Osrednje vinarske zadruge. Mrzla in topla Jedila.
Andja Modic.
Zahtevalte - POKALICE (Kracherl)
Z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere Udeluje EMIL MORČ, sodavliar, Kcttc-Murnova c. 11. (Martinova c.)
Naslov »a pisma:	Ol	JI	•	Z	Brzojavi:
Sladkivrh, poBta Št. HJ	KI	Vl*il	p«p»™s,	St.m pri Mariboru,
pri Maribora.
Telefon Internih.: MARIBOR P. 156
Vlastnik:
Josip Rosenberg, Maribor
Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papira.