Poeunezm iterOka RM 0,1#
Ндшшп1гепБо(е
ТЈЈ)гата nageafurt, Poatfa^	Uređnttm v mi^enfurtu / Naročnina (ee р1аба naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaflalce) / Odjavo naročbe
tega usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 26. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec
fttor. 82.
Krainburg:, 25. aprila 1942.
Leto 2,
Ffflirer PBzlva k mini pomoN za nemški rdeči križ - • •
„Nemški vojak |e prestal svojo na]težIo skušnjo - Domovina poravna mal del dolžne zahvale"
Berlin, 24. aprila. Fiihrer je izdal sledeči poziv k tretji vojni pomoči za nem-lU rdeči križ (DBK):
»Nemški narod! Zima težidh bojev In najtežjih obremenitev je za nami. Nemški vojak je med njo prestal dobo preizkušnje, ki daleč presega vse žrtve, katere je doprinesel doslej v tej vojni. Nadčloveški telesni in duševni napori BO se morali od njega zahtevati. Opravil jih je s tako požrtvovalnostjo, da napram njej popolnoma oblede vse težave in pomanjkanja, ki jih mora prenašati domovina, najsi so tudi bila in so še posamič težka.
V času preizkušenj te zime z najtežavnejšimi obremenitvami so se milijoni nemških vojakov spominjali soje domovine, da se bojujejo za njo, za svoje žene in otroke, za obstoj in bodočnost našega naroda proti barbarskemu sovražniku, čigar zmaga bi pomenila konec vseh. Domovina to tudi ve. Doumela Je, kako zelo Imajo samo nemški vojaki njeno usodo v rokah. Kar žrtvuje fronta za naš narod, tega ji pač domovina nikdar ne bo mogla poplačati. Naj pa poravna vsaj mali del svoje dolžne zahvale s tem, da po svojih najboljših močeh pomaga celiti rane, ki jih vojna prizadene našim vojakom.
Zato v tretjič pozivam nemški narod k Vojni pomoči za nemški rdeči križ. Izpolnitev te dolžnosti napram fronti bo le skromen izraz zahvale narodno-socialistične narodne skupnosti do naših vojakov.
Kot njihov voditelj in vrhovni poveljnik pričakujem torej, da se bo vsak Nemec še bolj kot doslej zavedal junaštva fronte in poskušal, zahvaliti se s svojimi žrtvami našim najhrabrejšim možem.
Filhrerjev glavni stan, 22. aprila 1942.	Adolf Hitler.«
Hanplmann Ihleleldt -101. zmagal v zraku
Britanski brzl čolni so se morali v Bokavskem prelivu umakniti
Vrhovno poveljstvo oborožene aile je dne 23. aprila objavilo:
Na vzhodu je bilo več lastnih napadalnih podvzetij uspe&nih. V srednjem in servemem frontnem odseku so izpodletell knije\W sovražnikovi napadi. Skupine bojnih letal so v zadnji noči napadle neko veliko sovjetsko oboroževalno tovarno v Sta-liagradu in dosegle številne bombne zadetke, ki so jim sledili požari in eksplozije. Nek nadaljnji u^ešni zračni napad je bil naperjen proti pristaniškim napravam v Murmansku.
V	Eareliji so finske čete v desetdnevnih bojih zavrnile 150 sovražnikovih napadov na fronti ob Swiru. Pri tem je sovražnik poleg številnih ujetnikov in orožja izgubil nad 14.000 mrtvih. Tudi proti neki nemški skupini na tem frontnem odseku pod vzeti nasprotnikov napad je izpodletel ob njegovih krvavih izgubah.
V	severni Afriki obojestransko delovanje izvidniških čet. Močne skupine bojnih in lovskih letal ter strmoglavcev so podnevi in ponoči uspešno nadaljevale napade na vojaške naprave in letališča na otoku Mdti. V zračnih bojih nad Malto je bilo sestreljenih devet britanskih letal.
Bojna letala so v nočnih napadih dosegla bombne zadetke v neki tovarni razstreliva У južni Angliji.
V	Bokavskem prelivu se je v noči na 22. april vnelo več bitk med nemMchni pred-etražnimi skupinami in britanekimi br-zimi čolni. V poteku teh bojev so bili poškodovani številni britanski brzi čolni. Južno od Boulogne so se nemški iskalci min v leti noči udarili z neko britansko skupino bndh čolnov. Pri tem je bil potopljen en sovražni brzi čoln. Dva druga pa sta bila težko poškodovana. Britanska skupina se j* nato pod zaščito umetne megle nmakni-1«. Lastni čolni so se brez izgub ali poškodb vrnili na svoja oporišča. Za časa te kratke bitke so Britanci na nekem oddaljenem mestu obrežja iz&rcali neko udarno «&upino, ki je bila takoj prisiljena do boja In se je vrat na nos umaknila s krvavimi zgubamf.
V	zadnji noči so britanska letala odvrgla bombe v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je melo nekaj izgub. Majhna stvarne škoda je nastala predvsem v stanovanj- ' Bkih četrtih. Nočni lovci In protiletalsko ' ItopniStvo so sestrelili pet izmed napadajo-^ bombnikox.
Haaptmann Ihlefeldt je včeraj izvoje« val na vzhodni fronti svojo 98. do 101. zračno zmago. Oberfeldvrebel Gildner je dosegel v noči na 25 aprila svojo 80. in Oberfeldwebel Beier svojo 15. nočno zmago.
Tri Vlake z mnnlclio le razneslo
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. aprila objavilo:
V	področju Doneča so nemške in romunske čete pri uspešnih podjetjih udarnih čet zavzele nekaj močno izgrajenih in z minami zaščitenih sovražnih oporišč in privedle številne ujetnike.
V	srednjem in severnem odseku vzhodne ■fronte smo odbili več krajevnih napadov sovražnika. Pri lastnih napadih so skupine vojske in orožja fj prodrle skozi sovražnikove postojanke v gozdih, ki jih je trdovratno branil, privedle večje število ujetnikov in uplenile 13 topov. Bojna letala in strmoglavci so napadli železniške naprave v zaledju sovražne fronte. Tri vlake z mu-
nicijo So bombni zadetki raznesli. Številne železniške proge so bile prekinjene in veliko voznega materiala je bilo razdejanega.
V	severni Afriki m bilo večjih bojnih dejanj.
V	vojaških napravah v La Valetti in na letališčih otoka Malte so bila po vrstečih se zračnih napadih znova povzročena težka razdejanja. Sovražnik je po uničenju na tleh izgubil devet in v zračnih bojih nad otokom sedem letal. ,
Pred angleško južno obalo so lahka bojna letala tekom včerajšnjega dneva potopila neko sovražno trgovsko ladjo s Збоо brt. V zadnji noči so bojna letala dosegla v neki južnoangleški tovarni razstreliva bombne zadetke, Ici so jim sledile eksplozije
Obkoljeni SovletI so bili uničeni
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. aprila objavilo:
V	srednjem odseku vzhodne fronte je bila neka obkoljena slabejša skupina sovražnika uničena. Pri lastnih napadih in podvzetjih udarnih čet v severnem frontnem odseku smo zavzeli več krajev, razdejali sovražnikove vojne naprave in uplenili številna orožja. Strmoglavci so v drznih napadih porušili celo vrsto mostov, ki so imeli pomen za sovražnikov dovoz novih pošiljk. 44. pehotna divizija iz W i e n a se je v več tednov trajajočih težkih bojih uspešno ubranila sovražnikovih močnejših sil in prizadejala sovjetom visoke izgube ljudi in materiala.
V	severni Afriki smo s topniškim ojgnjem ustavili sunek britanskih izvidni-ških čet na ozemlju Ain el Gazala.
Močne skupine bojnih in lovskih letal so z uničujočim učinkom nadaljevale vrsteče se napade na vojaške naprave in letališča na otoku Malti. Nemški lovci, so na morju okrog Malte in seVerne Afrike sestrelili Sest britanskih letal in uničili pet drugih na tleh.
Lahka nemška bojna letala so v toku včerajšnjega dneva z bombami in krovnim orožjem napadla železniške naprave na angleškem južnem obrežju.
Neko britansko letalo, ki je v minuli noči podvzelo motilni polet nad ozemlje Reicha, je bilo v južni Nemčiji sestreljeno.
Hauptmann Ihlefeldt je včeraj na vzhodni fronti izvojeval svojo 89. do 95. zračno zmago, Oberleutnant G e i s s t-hardt iste skupine lovskih letalcev pa svojo 52. do 56. zmago v zraku.
Zfl Н8$6 Zopet je Fiihrer pozval vojsko zbirki za »vojno pomoč nem« škega rdečega križa«. КакоЧ so izvedli pozimi vojno zimsko pomo4 (KWHW), tako bodo sedaj prirejali zbirke vojne pomoči (KHW), glede katerih je izšel poziv na ves nemški narod. Za nas vse j« samo ob sebi razumljiva častna dolžnost, dal storimo za naše vojake vse, kar je v našil# močeh. Posebno pa velja to za naše ranjen« ce in bolnike, ki so svoje zdravje žrtvovali za nas.	i
Tudi prebivalci v Oberkrainu vedo, kaj pomeni rdeči križ in koliko blagoslova j* že prinesla ta ustanova. Ustanovili so jd leta 1863. v takozvani Ženevski konvenciji, v kateri je bila takrat prvič mednarodnq urejena oskrba ranjencev. Druge določbe sd se pečale z oskrbo ujetnikov in drugimi геб« mi, ki naj olajšajo življenje vojakov. Ta« koj ob pričetku te vojne je Fiihrer odredil velikopotezno izgradnjo organizacije, da s@ delo neniškega rdečega križa stopnjuje dq skrajnostL Veliki so bili uspehi zbirk v vseli delih Reicha in pri vseh plasteh prebival« stva. Vsak Oberkrainer ve, da stoji danee nemški vojak na fronti za njega kakor za vse druge. Pri zbirki volnenih in жјтпикјђ reči za naše vojake se je prebivalstvo ig Oberkrainu edinstveno odlikovalo in z iz« datnimi dajatvami pokazalo svojo poveza« nost z nemškimi vojaki. Pa tudi pri tej novi akciji se noben Oberkrainer ne bo izklju« čil, kadar se pravi: »Zbiramo za naše ra« njene vojake!«	F. Њ
i'
' ' Ftihrerjšv 10 jut ni d cn v Fiihrezjevem giMvnematanu. Predstojnik organizacijskega oddelka Cetierai Biihle l-"*ita Fiihrer ju, za njim predstojnik štaba v vodstvu oborožene sile, General det Artillerie JodI, na levo GeneraU ieldmarschall Kieitel, •	...	(Еее«№-Но£6а1АПП| M.21
Pod b0%O 80 ie Angleži, ki jim ZSSieVO manjka ponižujočega 01
čutka »pričo izgube ang*, leSkih poseetev in oporišč v južnoazijskem prostoru na Japonce. Pri tem pa po veej priliki ne spregledajo, da se Empire tam, kjer ga v prekomorju napadejo z močnejšo vojaško in politično vitalnostjo, zategadelj razmeroma tako hitro zruši in da se angleški generali zato tako zgodaj vdajo, ker je Empire zastarela ustanova, ki so ji izčrpane moralične sile.
V angleški zgornji zbornici si belijo gla« ve, zakaj Empire propada. V posebneni »preiskovalnem odboru« so obravnavali ponižujoče nagel padec Singapura, kjer se je kakor znano, vdal angleški vrhovni poveljnik s posadko nad sedemdeset tisoč mož. Lord Addison je izjavil, krčevito si prizadevajoč, da bi spoštoval stari angleški ponos, ki se je Se davno izvrgel y priskutno in puhlo ošabnost: da ne bo, ka* kor upa, nobenega angleškega generala vei^ ki bi se vdal sovražniku.
Toda z deklamatoričnim vprašanjem se preteklosti ne da izbrisati in pogin Imperija ne več ustaviti. Medtem je že zopet enkrat korakal nek angleški general pod belo zastavo, in sicer na Andamanih, kjer so s« angleške in ameriške čete brezpogojno vi^a^ le. Lord Addison se bo moral zadovoljiti s tem dejstvom kakor tudi s tem, da tudi tokrat ni bilo zadnjikrat, da je bela zastava plapolala nad britanskim generalom.
NSK.
AnerfSkS Iz New-Yorka prihaja poro-prOSVCilIfl	da je bilo vodstvo Me-
detente tropolitan ■ opere prisil jenoi zapreti to prosvetno mesto, ker je zaradi vojne zabredlo v finančne težkoče. V Ameriki naj torej molče muze, medtem ko govore topovi, kar se pa seveda zopet le nanaša na topove nasprotnikov Amerike. Pri tej operi pa gre za edino opero, ki jo Amerika sploh ima. On-dotna plutokracija zn«, sicer sklepati kupčije, za kar so ji zadosti dobri narodi, ki so naščuvani v vojno, za prosveto pa nimajo nobenega razumevanja. To je pač ona gospoda, ki nas hoče predstavljati kot barbare in ki se baje sedaj vojskuje, da bo ev-ropejske narode gecečila

Stran 2. — Ster. S2.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 25. aprila .1942.
V Nemčiji pa se je prosvetno življenje, ki je že v mimi dobi stalo na najvišji stopnji, ne le obdržalo na tej višini, ampak se je prosvetno delo še bistveno razširilo. Vsega skupaj je v Igralni dobi 1941/42 igralo 215 gledaliških podjetij v 350 poslopjih s 328.695 razpoložljivimi prostori. Število pri nemških gledališčih zaposlenih oseb je znašalo v prejšnji igralni dobi 41.269. K temu pride še 16 gledališč, ki se nahajajo v izgradnji, in povrh gledališča v protektoratu s 14.532 prostori In 1745 zaposlenimi osebami. V prvi vojni igralno dobi 1939/40 je bilo na nemških gledališčih zaposlenih 38.330, v drugi vojni igralni dobi 1940/41 pa 39.508 oseb. Od 1932/33, torej dobe pred prevzemom oblasti po Adolfu Hitlerju je število na nemških gledališčih zaposlenih oseb naraslo od 22.045 na 41.269 in se je torej skoro podvojilo.
To so številke, ki pričajo o gledališkem. delu v Nemčiji. Naše mnenje pa ni, da bi moralo gledališče v prvi vrsti zaslužiti denar, ampak da naj služi duševni spodbudi in razvedrilu naroda — takega pojmovanja pa seveda v Ameriki ne poznajo. Za kupčije izborno sposobni vojni hujskači niso mogli boljše pokazati svoj kulturni niv6 in svoje pravo gledanje na prosveto, nego z zatvoritvijo edine opere v Ameriki . . .
F. H.
Bose napove bog Angliji
Vreilnotenle napredovanja za svobodo Indije
Goljnfive StevHke
American Bureau of Shipping izdaja trezne številke, ki so v kričečem protislovju napram gigantskim številkam, ki jih od časa do časa objavljajo v svoji kričavo-sti ameriški politiki. Po navedbah omenjenega urada so zgradile severnoameriške ladjedelnice v letu 1941. vrsto ladij s skupno 664.000 brt. Leto poprej so zgradile ladij s skupno 540.000 brt. Povišek je malenkosten. Nemške podmornice so potemtakem potopile v enem mesecu več trgovskih ladij, kakor so jih Zedinjene države mogle zgraditi v letu 1941.
Zelo nevaren je zlasti položaj na področju petrolejske plovbe. Industrializirana vzhodna obala Zedlnjenih držav potrebuje dnevno okrog 1,6 milijonov barelov ali sodov nafte. En barel odgovarja 140 kilogramom nafte. ■ Ker so razširili oboroževalno industrijo, so potrebe glede nafte in bencina pijav gotovo Se bolj narasle. Vsled izpadka tarpediranih petrolejskih ladij je Vzhodna olJala Zedlnjenih držav Se bolj navezana na transport nafte po ceveh ,čolnih in železnici, obenem pa tudi na racioniranje goriva. Praktično nadomestilo za izpadle petrolejske ladje tvorijo samo železniški transporti, ker načrti za polaganje cevi in črpalk še niso izvedeni. Toda železniški park Zedinejnih držav ni dorasel velikanskim nalogam prevoza tekočega goriva. Primanjkuje predvsem vagonskih cistern. K temu pa pridejo še druge težave, v prvi vrsti glede posadk za preostale petrolejske ladje. Mornarji se branijo, službovati na teh ladjah zaradi nevarnosti podmorniške vojne, zato jih morajo k temu naravnost siliti. Oskrba Amerike s tekočim gorivom je torej zašla v veliko zadrego. St. G.
Zagrebški spomladanski veleaejeiti, ki se bo vršil med 25. aprilom In 4. majem, je že popolnoma zaseden. Računajo, da bo število obiskovalcev še enkrat večje kakor lani. Nemško industrijo bo zastopalo veliko reprezentativnih podjetij. Nemški udeležbi ee pripisuje velik pomen kot prispevek k nadaljnjemu intenziviranju evropskega sodelovanja. V okviru sejma prikazuje hrvatski propagandni urad veliko nacionalno razstavo »Eno leto Hrvatske«, ki nudi obsežen pregled nad delom za povzdig v mladi državi.
МИало, 24. aprila. V navdušenih besedah slavi neki sodelavec »Popolo d'Italia« velikega borca za svobodo Indije In voditelja indijskega nacionalizma, Subhasa Chandra Возеја, ki ga je bil sprejel in se z njim podrobno razgovarjal o svojem neizprosnem boju proti britanskim tlačiteljem Indije. Bose se je v svoji mladosti udeležil nad vse težavnih Izpitov v Londonu za pripustitev k angleškemu »Civil Service« za Indijo in bi bil moral na podlagi najboljšega uspeha dobiti diplomo, a katero bi postal član tega britanskega »Civil Service«. Začudenje je bilo pa zelo veliko, ko je Bose vljudno, a odločno odklonil to diplomo, z izjavo, da se je temu izpitu samo zato podvrgel, da dokaže, da je kak Indijev tudi v kulturi in inteligenci enakovreden Angležu. To je bila hkrati Bosejeva vojna napoved Veliki Britaniji. Ponovno so ga v teku let vrgli v ječo in šele po gladovnih stavkah in težkih zdravstvenih neprilikah ter na pritisk narodnih manifestacij so ga zopet izpustili. Toda nič ni zmoglo odvrniti tega vnetega prvoboritelja za svobodo Indije od njegovega enkrat postavljenega, cilja. Bose je bil tudi zvesto vdani in aktivni pripadnik Gan-dhija, o katerem še danes govori z obču-
dovanjem, četudi je v nekem ozlru postal njegov nasprotnik, kajti radi Gandhijeve slabosti je izpodletela borba »civilne nepo-komosti«. Gandhl je Iznašel grozovito orožje, ki ga je pa opustil za nepomembna priznanja, potem se ga je zopet oprijel, toda ponovno opustil. Bose je izjavil, da narodu, ki ga na isti cesti vodimo naprej In nazaj, ne moremo dopovedati, da Je napredoval.
Bose nasprotno ne verjame več, kakor Gandhi, da bi se moglo svobodo Indije doseči z miroljubnimi Sredstvi. Mnenja je, da bi v nekem gotovem trenutku bilo potrebno uporabiti silo. Veruje torej v možnost oborožene vstaje In Indijski narod pripravlja k temu. Po Bosejevem mišljenju je treba vsako tiranijo, tako tudi tiranijo Anglije v Indiji, pobiti, da more zgodovina zopet zavzeti svoj tok in britanskega tujega go-spodstva osvobojene naravne etične sile zopet najdejo svoje naravno ravnotežje. Vse je boljše kakor hlapčevstvo. Ne moremo reči, kakšne rešitve bo prinesel najbližji čas, toda pomembno je dejstvo, da Indijci vseh plemen In vseh ver enoglasno izjavljajo, da angleško tlačenje nI nikaka rešitev, čeprav traja že skozi tri stoletja.
Za močno pokolenje bodočnosti
Oberbefchlslelter Hllgenleld k 10. obletnici NS-sociainega slirbstva
Berlin, 24. aprila. Povodom desetletnega obstoja NS-socialnega skrbstva (NSV) dne 18. aprila se ^e NSV Ober-befehleleiter Hilgenfeldt izrazil pred zastopniki tiska. S ponoeom je moge> opozoriti na dejstvo, da Je danes več kot 16 milijonov rojakov, in sicer iz vseh stanov in poklicev združenih v NSV.
Pred desetimi leti je ob ustanovitvi znašalo število članov samo sto. NSV je postala zadeva vsega naroda. Pri tem učinkuje
in iz inozemstva toliko čestitk, da tem potom izrekam vsem, ki so se me spomnili, svojo iskreno zahvalo.
Adolf Hitler.«
Mehika mora plačati odškodnino
Lizbona, 24. aprila. Pod pritiskom wa-shingtonske vlade so morali Mehikanci pristati na to, da bodo plačali pred leti razlaščenim amerikanskim petrolejskim družbam odškodnine, katerih visokost bodo od-
naravnost presenetljivo, da tudi sedaj med> ločili severnoameriški izvedenci. Vsega sku-vojno, ko se ne vrši nobena posebna akcija za pridobivanje članov, vseeno mesec za mesecem prispe k NSV 50.000 do 100,000 prošenj za sprejem.
Medtem, ko je v preteklih letih znašalo darovanje le približno 0,76 % nemškega ljudskega dohodka, je v pretekli zimi prvikrat naraslo na 1% narodnega dohodka,
kar јф uspeh, ki je tembolj vreden občudovanja, ko je bil naš narod ravno v pretekli zimi močno obremenjen. Prvič v zgodovini človeštva je pri tem nastalo tesno sodelovanje med možmi in ženami pri negovanju naroda, pravi socializem dejanja.
Glavna naloga NSV leži v bodočnosti v tem, da pomore soustvariti prve pogoje,
da bodo mogle podariti nemške matere svojim družinam in narodu otrok. Izvršila se bo daleko jačja izgradnja vseh naprav za mater in dete, od oddiha mater pa do negovanja dojenčkov. Velja matere' tembolj razbremeniti, ker bodo mnoge od njih tudi po vojni stavile svojo delovno silo narodu na razpolago. Z založitvijo silnih sredstev tudi NSV proti umrljivosti dojenčkov in proti raznim škodam bo ustvarjena v prvi vrsti možnost spremeniti morje solza v smeh. Potom sistematične zdravstvene nege majhnega otroka bodo zagotovljeni prvi pogoji za krepko pokolenje bodočnosti.
Flibrerleva zahvala
Iz FUhrerjevega glavnega stana 22. aprila. FUhrer je objavil: »Za 20. april sem tudi v tem letu prejel iz vseh dežel Reicha
pa j mora mehikanska vlada le v USA samih plačati 24 milijonov zlatih dolarjev kot odškodnino, medtem ko so odškodninski zahtevki anglosaksoBsleb družb Shell še veliko višji. Mehikanski krogi v Portugalski in Španiji 80 mnenja, da pomeni ta vsota trenutno komaj znosno obremembo Mehike. Mobilizacija mehikanskih čet v Kaliforniji, ki jo je zahteval Washington, kakor tudi na povelje Zedinejnih držav izvršeni gospodarski eksperimenti v Mehiki so popolnoma Izčrpali finančno moč dežele in so se že morali ustaviti važni zdravstveni in socialni ukrepi, da so lahko izpolnili ukaze iz Washingtona. Gospodarske težkoče •je tudi povišala popolna prekinitev mehikanskih trgovskih odnošajev z Evropo, kar je posledica mehikanske samoizročitve Rooseveltovi vojni politiki.
II ЖСМ.О ČASA II
Fiihrerju so povodom njegovega rojstnega dneva poslali čestitke državni poglavarji in vodeče osebnosti iz vseh delov sveta.
FUhrer je podelil generalu orožja j j Theodoru Flcku, poveljniku neke divizije fj, hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa.
Bojujoča ee vojska, ki se je v preteklt zimi ob največjih telesnih naporih in mukah skoro nepretrgoma nahajala v bojih. Je nabrala za vojno zimsko pomoč 1941/42 več kot 28 milijonov Reichsmark in povrh še za »Dan oborožene sile« še 3.64 milijonov Reichsmark. To vsoto tvorijo izključno darovi častnikov, podčastnikov in moštva.
Državni predsednik dr, Hacha je kot darilo za Flihrerja izročil nadomestujočemu državnemu protektorju ff-Obergruppen-fiihrerju Heyderlchu najmodernejše opremljen lazaretni vlak, ki obstoji iz 28 vozov najmodemeje konstrukcije; oprema ustreza najnovejšim zahtevam; v njih je prostora za 200 ranjencev.
V	veliki dvorani sveučilišča v Milanu se je vršila velika manifestacija za stvar Arabcev. Pri tej je jeruzalemski veliki mufti poudaril, da arabski narod ceni razumevanje sil osi za njegovo stvar in da hoče sodelovati s silami osi. Tudi Raschid Ali el Ghailani, prejšnji iraški ministrski predsednik, je poudaril solidarnost Iraka p silami osi.
Povodom obletnice ustanovitve Rima bodo v Italiji stopili trije novi zakoniki v veljavo, državljanski zakonik, pomorsko pravo in civilnopravni postopnik.
Prekooceanski pamik »Norraandle«, ki ga je bil Roosevelt neopravičeno zasegel in ki so ga hoteli zopet popraviti za službo severnoameriške mornarice v newyorSki lukl je pričel v noči na nedeljo tretjič goreti,
V	Kairu so ee pred nekaj dnevi pojavili sovjetski letalski častniki, ki se ostentativ-no pogosto kažejo v javnosti v svojih uniformah, Kakor Javljajo iz nevtralnega vira, je egiptovsko prebivalstvo prb-edilo protestne manifestacije proti tem nezaželenim gostom in proti Stalinovemu režimu. Častnike so pri tem izžvižgalL .
Vlada državie Tal "je,	»ТПВ1
Niči« sklenila preložiti prestolnico iz mesta Bangkong v Pisanulok. Desetletni načrt urejuje izgradnjo nove metropole.
Spričo naraščajoče nevarnosti za Indijski ocean je London povišal premije vojnega rizika, ki se predvsem nanašajo na tovore od vzhodne indijske (Aale in v nasprotni smeri.
V	severnem Kitajskem se je samo v mesecu marcu japonskim četam vdalo skupno 13.927 čungkingških vojakov.
Po statističnem preračunu, ki so ga napravili inozemski strokovnjaki na vseučilišču v Nankingu, se bliža število prebivalstva na Kitajskem 600 milijonom.
Tajna mornariška debala i Londonu
Nezadovoljstvo z angleškimi bojnimi ladjami
Petain francoskemu narodu
Laval predstavi svoje sodelavce - To je več kot pa Izprememba kabineta
stanem, da zopet povzamemo delo evropske organizacije, za katero amo združeno položili temelje.
Vichy, 24. aprila. Državni poglavar maršal Petain je Imel preko radia sledeči oklic na francoski narod:
»Francozi, osnovala se je nova vlada. Admiral Darlan, ki ostane moj določeni naslednik, bo skrbel za obrambo našega ozemlja in našega imperija.
. Pierre Laval bo pod mojo avtoriteto prevzel vodstvo notranje in zunanje politike dežele. Z njim sem v najbolj tragičnem trenutku naše katastrofe osnoval novi red, ki naj zagotovi vstajenje Francije.
Danes, v o/nv tako odločilnem trenutku kakor v juniju 1940, ee z njim zopet se-
Verlae und Drurk: NS -Oauverla* und Druckerel K^rnten OmbH . Klaeenfurt • VerluOTlelter: Dr Emil Heltlai) -	hriniKKpr Fileddch HorsUnann.
. Zurx«lt lit AoztlfrMllet* Nr 1 KlUtlK.
i^rancozl, vaša peunet, vaša potrpežljivost, vaš patriotizem nam bodo pomagali, da bomo mogli triumfirati nad preizkušnjami in našo bedo. Pridite z vsem srcem In takoj in strnite ee okrog vlade. Ona vam bo dala novega povoda k veri In upanju,«
Vladni šef Lava) je v ponedeljek popoldne v prvem ministrskem svetu predstavil državnemu poglavarju maršalu Petainu svoje nove sodelavce. Laval je v Imenu celokupne vlade zagotovil maršalu Petainu najbolj lojalno sodelovanje v Interesu dežele, Zasedanju je prisostvoval tudi admiral (Nadaljevanje na 3, strani).
Stockholm, 24.apr. V angleški zgornji hiši se je čisto natihoma vršila tajna debata o nevarnostih vojne na morju. Edino, kar zvemo o povodu In predmetu, Izrazi Reuter v lakonlčnem poročilu s stavkom: »Pri tem 80 razpravljali o odločitvi admirala Chat-. fielda o angleških vojnih ladjah.« Lord Chatfield je bil prej tako zvanl zvezni minister' za obrambna ministrstva In je v tem Bvojstvu Imel dovolj priložnosti, de si je napravil sliko o angleških rezervah moči. On je že v kratki javni debati po izgubi »Prince of Wales« iznašal v gornji hiši mnenje, da so angleške vojne ladje številčno preslabotne, preslabega oklepa in jih n. pr. moderne nemške vojne ladje v mnogih ozlrih prekašajo. Chatfield ne pripada onim, ki bi se hoteli sploh odreči vojnim ladjam, njegov kritični sunek je prej v zvezi s prizadevanji v svrho pritegnitve delov USA okbpnlh ladij za zaščito Anglije, ker lastne sile več ne zadostujejo.
Gornja hiša je в to razpravo za zaklenje-i nimf vrati prehitela tajna posvetovanja o vojnem položaju. V nekaj dneh bo baje sledila spodnja hiša s prav tako nejavnim govorom Churchilla. Razprava o tem bo potem mogoče kot koncesija nezaupanju prebivalstva deloma javna. Toda to ni Churchillova želja, V ostalem je kot pred-
pripravo izdal »Belo knjigo« za vojno vodstvo ,ki zadostno osvetli komplicirane kompetenčne odnose.
»Številka 3« indijska debata
Kot »številka 3« je za prihodnji teden najavljena indijska debata, Stafford Crippg je preložil vsako poročanje o svoji indijski misiji do tega rOka. Med tem so se v Londonu razširile govorice o novih tajnih po« •• gajanjih, katerih naloga je verjetno najmanj ta, da podprejo one politike v Indiji, ki'se sedaj trudijo, da bi Angležem za vsako ceno, tudi brez protiuslug, nudili pomoč ' pri organizaciji dežele v vojne namene.
Iz radijske izjave generala Wavella ta- : dijskemu prebivalstvu izhaja, kako ai Angleži zamišljajo nadaljnji potek. Računajo vsekakor s tem, da morajo priznati japonsko premoč na morju, z možnostjo japonskih Izkrcanj in predvsem z možnostjo ja- , ponskih zračnih napadov. Kako intenzivna je postala ta nevarnost, karakterizira vest o potopitvi avstralskega rušilca »Vampira« v Bengalskem zalivu. Wavell zagotavlja, da pri upoštevanju potrebnih opreznih ukrepov ne bo število žrtev veliko... Saj j# bila Anglija vedno mnenja, da število žrtev njene kolonialne politike nI veliko. To je stvar okusa — prizadeti so dosedaj o tem drugače sodili.	.
25. аРгЗа 1942.
KARAWANKEN-BOTE
stran 3. — Ster. 82.
aio Japonske
Pota In cilji zavezniškega naroda
Quo vađis, Japonska? Kaj ho^e Japonska? Mar pomeni Velika Azija rumeno nevarnost? O teh svet razgibajočih vprašanjih je imel Oberst Moriakira Shimizu, japonski vojaški ataše v Rimu zanimivo predavanje. Komaj sedemdeset let je šele minulo, odkar je dežela vzhajajočega sonca Btopila v ožje stike z zapadnjaško kulturo, in zato se zdi mnogim ljudem še tajinstveno zagrnjena. Tudi oni, ki so mnenja, da jo poznajo, jo poznajo po besedah Moriakire samo nepopolno.
Imamo tri skupine takih poznavalcev. Prva Tidi v svojih predstavah Fudžijame, gej-še, Madame Butterfly in kimono. Sličijo onim površnim potnikom, za katere obstoji Italija iz beneških gondol. Rima, Vezyva in Caprija, kjer jedo neprestano makarone in Bvirajo na mandoline. Ne redko zamenjajo pri tem Japonca s Kitajcem in stavijo vprašanje, da 11 si Japonke Se vedno pohabijajo noge, samo s palčicami jedo in na leseni zagozdi spijo. Hiše so naravno iz lesa, bambusa in lakastega papirja.
Ljudje druge skupine postavljajo v ospredje bojevito Japonsko Samurajev, z Bu-Sidom, viteškim častnim kodeksom. Imenujejo bitke pri Mukdenu in Cušimi, dobro se ie spominjajo na Port Arthur, Visoko razvita japonska industrija je geslo tretje skupine. Dežela ribičev, tekstilnega blaga in dumpinga. V svetovnem gospodarstvu na tretjem mestu. Raziskovanje potresov, uporabna kemija, razvita zdraviliška veda.
Vse tri skupine imajo pri tem deloma prav, toda ravno samo deloma, in to pomanjkanje temeljitega poznanja naroda je vzrok napačne politike, kakršno so po vrsti pričele Kitajska, Rusija, Anglija, Amerika in Nizozemska. Da razumemo cilje Japonske, moramo imeti pred očmi tri osnovne elemente: narodni ideal, svojstvenosti Japonca in načela, po katerih izvaja svoja dejanja.
Narodni ideal temelji na duševnem usmerjen ju, ki ve "združiti vero s smislom reel-nosti. Od tod družinska država, občutek povezanosti naroda, čigar poglavar je nekak božji dar: Bog-cesar ali Tenno. Pred Njegovim Veličanstvom so vsi družinski člani aH rojaki enaki, poedinec je napram pojmu očetnjave ničla. Cesar izvaja svoje pozvanja neposredno iz božanstvene narave in B svojim vzorom posreduje načela pravice in bratstva (Kodo) občestvu, tako da ne more
Pelain Irancoskema narodu
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Darlaa kot vrhovni poveljnik francoske oborožene sile.
Snovanje nove francoske vlade pod Pier-rom Lavalom ne predstavlja samo nastanek nove vlade, temveč je to skoraj sprememba režima. Niso bili imenovani samo novi možje, ki so pretežno zaobljubljeni Lava-lovi politiki, temveč so se izvrtile tudi konstruktivne izpremembe v državnem vodstvu. Petain, ki je opravljal do sedaj dvojni položaj kot državni poglavar in ministrski predsednik, se je sedaj umaknil v urad državnega poglavarja. Istočasno so vojaško vodstvo ločili od političnega. Admiral Dar-lan nima v novi vladi nobene politične službe, temveč je — odločen od vlade — vrhovni poveljnik celokupnih vojaških sil in v tem svojstvu direktno odvisen od državnega poglavarja. Njegova po zakonu urejena določitev za Petainovega naslednika po tej pregrupaciji ni dotaknjena. Laval kot predsednik vlade nima več naslova ministrski predsednik, temveč titel vladni šef in združuje politično oblast v svojih rokah. Vlada sestoja pretežno iz Lavalovih somišljenikov in starih političnih sodelavcev; bodočo vlogo vladnega šefa karakterižira tudi dejstvo, da je sam prevzel za politično vodstvo najbolj važna ministrstva in istočasno tudi informacijski urad, ki je bil do-sedaj generalno tajništvo.
Nova vladna lista, ki Se ni popolna, vsebuje začasno 23 imen: od teh samo 7 izvira iz dosedanje vladne liste, pri čemer je tudi teh preostalih sedem dobilo večinoma druge urade. Samo štirje zastopniki dosedanje Vlade so ostali na svojih položajih.
Položaj v Vichyu polaga Lavalu v roko celokupno politično vodstvo in zaradi tega je takega pomena, ki sega preko meja Francije. Mogoče je sicer nova francoska vladna lista v podrobnostih šele začasna, na kar opominjajo tudi v Vichyju. To pa me spremeni dejstva, da vladna preosnova V Vichyju predstavlja tokrat več kakor •UBA вшајапје kabineta.
biti znotraj tega občestva nikakršne prednosti (Hado).
Japonec ni niti Kitajec, niti Mongolec, niti Orijentalec v običajnem pomenu te označbe, temveč sinteza pomešanega naroda in danes je kot narodni tip brezkompromisno enoten. Rasni pojem Yamato vsebuje prav tako zgodovino dežele kakor njenih velikih ciljev, kajti Yamato, kakor se je Japonska izvirno imenovala, pomeni toliko, kakor veliki mir ali velika harmonija, kar zopet odgovarja nacionalnemu idealu: nežen temperament, ki ga gane najmanjši naravni dogodek, mislimo le na japonsko umetnost, na slikarstvo in liriko, je pa vendar zmožen najbolj ne-brzalnega borbenega duha. Nani-kuso je izraz za ta svojevrstni akord. Prenesen v vojaško: Meč je samo zato tu, da pripomore pravici do zmage. Oborožena sila ne more in ne sme torej nikoli služiti osebnim ali egoističnim ciljem. Vestnost v smislu velike harmonije, >Makoto«, je temelj vake vzgoje. Enkrat prevzeta obveza se mora po njem brezpogojno izpolniti, posebno če zadeva narodno skupnost, nacijo. Najprej v miru preudariti, potem odločiti in ostati pri odločitvi — to je življenjski princip malih in velikih.
Na Makoto, vestnosti, sloni sedanja vojna, njen cilj je veliki mir, Yamato. Po dolgem preudarjanju je Japonska sklenila trojni pakt in s tem napravila nepremakljivo odločitev. Borila se bo na strani sil osi do zmagovitega konca.
Mar bi bila zmagovita Japonska nevarnost za ostali svet? Nikakor ne. »Rumene nevarnosti« nikoli bilo ni. Nekaj sličnega je bil mogoče mongolski naval pod Džingiska-nom, toda ne smemo pozabiti, da je pri tem šlo manj za kakšno preseljevanje narodov, kot pa za zavojevalno pot na vse strani, ki je sicer ustanovitelje mongolske vladavine privedel vse do Perzije in Krima, toda tudi v Peking in Korejo. Od tukaj je poskušal z orjaškim brodovjem, ki je baje transporti-ralo stotisoče mož, preplaviti Japonsko, toda pri Cušimi je bila armada, prav tako ka-




Kadar nastane iz tovornega avtomobila motorni čoln... Prizor s ceste neke sovjetske vasi ob južnem vremenu.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Neuberger, Atl., M.)
III lil Iti Ulitim II
iiMimiimia
ког v naši dobi ruska mornarica, popolnoma uničena. Baje si je samo troje mož rešilo življenje. V ostalem je tudi Kitajska v devetdesetih letih preteklega stoletja opremila moderno brodovje proti Japonski, ki pa je po šestih mesecih vojne ležalo na dnu morja.
Vsi ti neuspehi sovražnikov Japonske so koreninili na v začetku omenjenem nepo-znanju dežele. Preden je Rusija zamahnila k namišljenemu smrtnemu udarcu proti sosedu, je poslala generala Kuropatkina na otoke, ki si je temeljito ogledal vojašnice, šole, orožnice, videl manevre na kopnem in na morju — in vendar ni prav videl. Njegovemu poročilu je pripisovati poraz. In danes? Ni li tudi Rooseveltov Kuropatkin mislil, da bo v teku treh mesecev mogel likvidirati Japonsko? Ni li bil prepričan o uničujoči premoči ameriškega vojaškega brodovja nad Tennojevimi podmornicami -Igračkami?
Denarne sile niso razumele niti Makoto" niti Yamato.
Pot FKancige T novi Evropi
lavalov radijski nagovor - Približevanje Nemčije in Francije
Berlin, 24. aprila. Vladni šef Laval je imel v ponedeljek zvečer preko francoskega radija govor, v katerem je izvajal, cfa po svojem slovesu od mesta ministrskega predsednika leta 1936. so tri leta zadostovala, da je moglo nad Francijo triumfirati nerazumevanje, strankarska strast in izdajstvo gotovih elementov. Zadnji zločin je bil potem vojna napoved. Potem je prišel poraz z bedo in njegovimi ruševinami.
Sedaj ga je maršal zopet pooblastil, voditi usodo Francije, medtem ko bo mornariški admiral Darlan v maršalovem imenu poveljeval vojaškim silam.
Laval je prešel tudi na nemSko-fancoske odnošaje in izvajal, da se je vedno, odkar je vstopil v javno življenje, zavzemal za zbližanje Francije k Nemčiji.. Sporazumevanje obeh narodov bi bila povrhu še izključno francoska politika,'osvoboditi Francijo inozemskih vplivov, ki so v zgodovini dostikrat prišli do veljave in so še danes prispeli, da bi ponovno ogrožali mir. Kar bi pa bilo potrebno včeraj, ni nič manj potrebno danes. Ta občutek ga je navdihnil, ko je 1940. leta pripravil razgovore, ki bi naj peljali maršala in njega v Montoire, kjer bi našli takega zmagovalca, ki je bil v novi Evropi ponudil Franciji njene preteklosti dostojno mesto.

IIMIIIItMIMIIMI

mornarje in izstradal prebivalstvo. Danes so se njegova letala vrnila na nebo Francije, ki so ga v trenutku nevarnosti zapustila.
Gigantski boji, ki jih vodi Nemčija proti boljševizmu, niso samo vojno razširili, temveč odkrili ves njen smisel.
»Ali mislite,« tako je rekel Laval, »da bi se Sovjeti, če bi bili zmagoslavni, ustavili ob naših mejah ? Ali bi vi trpeli, da bi nam s privoljenjem Anglijf naprtili tak režim, ki bi dovedel do mehanizacije delavstva in iztrebljenja elite?« Francija se mora ali vklopiti v novo, ponjirjeno Evropo, v jutri, ki bo vzšel iz velike bitke narodov, ki se odvija pred našimi očmi, ali pa morajo biti Francozi pripravljeni videti izginiti civilizacijo.
Zaradi tega mnenja, tako je rekel Laval, se je Anglija borila proti njemu. Danes ga ne bo mogla nobena grožnja pri tem ovirati, da ne bi nadaljeval sporzuma in po-mirjenja z Nemčijo.
Laval je potem še rekel k sramotnim angleškim napadom na Francijo, da se njegove misli obračajo posebno k onim, ki so pretrpeli napade nekdanjega zaveznika, ki se je tem bolj zagrizel v francosko ozemlje, ko se je izkazal za nesposobnega, da bi branil svoja lastna ozemlja. Potem ko je Francijo strmoglavil v vojno ,potem ko jo je v borbi zapustil, je poskušal razbiti francosko
mornarico, je moril francoske ...........................................................................................
Neki bol i ieviš k i napad je bil odbit.
Sedaj zopet nadaljujejo z lahkim in težkim infantrijskim orožjem zasledovanje so-vrainiki,	XPK.-Au6ialiinej Kriegsberichtei! Schroter, Atl., M.),
Gratulantje k Fiihrerjevemu rojstnemu dnevu
Gosto oblegana je miza, na kateri je razpoložena knjiga za čestitke Fiihrerju in v katero se po vrsti vpisujejo rojaki.
(Presse-Hoffmann, Zander-Multiplex-K.)
„Oče finskega naroda"
Junaško finsko ljudstvo je proslavilo pred kratkim 80-letnico Per a Evinda Svin-hufvuda, ki ga imenujejo »očeta finskega naroda«.
Svinhufvud se je po končanih študijah prava in slovstva udejstvoval kot sodnik. Zaradi njegove narodne zavednosti ga je stari ruski režim preganjal. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so ga zaprli, nato pa izgnali v Sibirijo. Po ruskem porazu-se je vrnil v domovino, kjer so mu priredili slavnosten sprejem in ga imenovali za predsednika finskega senata. Se v decembru istega leta (1917) je pred finskim parlamentom proglasil neodvisnost svojo domovine ,nakar je postal njen regent. Leto dni pozneje mu je sledil na tem mestu maršal Mannerheim, poveljnik finske vojske v osvobodilni vojni.
Svinhufvud se je bil umaknil iz javnega življenja ter se popolnoma posvetil študiju. Leta 1930. so ga izvolili za predsednika ministrskega sveta, leto pozneje pa je postal predsednik finske republike, ki jo je modro vodil. C as njegovega predsedniko-vanja je bila doba velikega napredka v deželi.
Ko so pred dvema letoma boljševiki napadli Finsko, je Svinhufvud praznoval svoj 78. rojstni dan z dejanjem, ki je navdušilo ves narod: oblekel si je svojo uniformo narodnega gardista in se je predstavil vojaškim oblastem ,naj bi za sprejele kot prostovoljca. »Dobro veste, da znam streljati in da bodo moji streli zadevali cilj!« je dejal 3 ponosom starega strelca.
Danes sledi pazljivo dogodkom na bojiščih ter se.raduje nad izrednim junaštvom svojih rojakov, finsko ljudstvo pa se siiska okrog častitljivega starca kakor okrog №ega simbola gyoj* domovine,
t
Stran 4. — Štev. .32,
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 25. aprila 1842. ■
1fe$U iz okrožja Kralnbnrg
Krainburg. (FUhrerjev rojstni dan.) V svečano okrašeni dvorani ljudskega doma je na FUhrerjev rojstni dan zveza nemških deklet BDM po predavanju pesmi zapela »Ein junges Volk steht auf«, na kar je vodja krajevne skupine K o c h podčrtal pomen dneva. Ko je zaigral godalni kvartet, je vodja krajevne skupine izročil poetavitvene listine in članske izkaznice.
Nablas (Zborovanje.) Ob priliki rojstnega dneva našega FUhrerja Adolfa Hitlerja se je v tukajšnjem šolskem poslopju vršilo dobro obiskano zborovanje. Pg. T i t z e je imel obsežen jedrnat govor, ki so ga zborovalci z zanimanjem poslušali in ki se jih je očitno dojmil.
Laak an der Zaier. (Veliko zborovanje.) V nedeljo popoldne se je vršilo tukaj zborovanje, kakršnega Laak še ni videl. Izrazite koračnice godbenega voda Wehrmannschaftsstandarte, petje, govorni zbori in pesmi šolske mladine so dale zborovanju slovesno obeležje. Okrožni govornik In nosilec častnega znaka, šolski svetnik W U s t n e r, je v primernih besedah označil naše sovražnike in tem plutokratsko demokratskim in kulturo uničujočim nasprotnikom stavil nasproti na narodni skupnosti temelječo odločno voljo do zmage na strani nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Tudi pokrajina Oberkrain je bila s Fiihrer-jevim dejanjem obvarovana pred uničenjem boljševizma in v zahvalo zato, tako je izvajal govornik, je tudi tukaj na mestu obveza, ki se zrcali v soglasnem vzkliku: FUhrer, mi te ubogamo! Petje in glasba sta zaključila to svečano zborovanje.
Laak. (Kuharski tečaj.) V tretjič so žene iz Laaka priredile kuharske tečaje za sodobno kuhanje. Udeležilo se jih je okrog 50 žen.
Pmiand bei Laak. (Zborovanje.) Zadnje javno zborovanje NSDAP v prenapolnjeni dvorani gostilne »pri Mack« je imelo dober uspeh. Govornik Pg. K U c k a r je podal zgodovinski pregled zadnjih 22 let, naš položaj in skrb Reicha za nas Oberkrainerje.
PSIland. (Pričetek šolskega po-u k a.) Pouk šoloobveznih otrok se je pričel zopet po daljšem času. šola je na znotraj prenovljena in novo opremljena, tako da imajo otroci veselje sedeti na novih šolskih klopeh.
Flodnig. (Iz delovanja žen.) Pred kratkim se je vršilo tukaj zborovanje, ki ga je obiskalo skoraj 200 žen in pri katerem je Kreisfrauenschaftsfiihrerin Pgn. E b e n a u razpravljala o delih in dolžnostih ženstva. Veliko zanimanje je vzbujal film, ki prikazuje otroške skupine z njihovimi voditeljicami. Ugotovili so tudi, da so v tukajšnji krajevni skupini izdelali nad 400 parov copat za lazarete.
FlOdnig. (Javno zborovanje.) Namesto zadržanega Kreisleiterja je pred
kratkim Pg. M e 1 a k pred 400 zborovalci navdušujoče goVoril o razmerju med Nemci In prebivalci v Oberkrainu in o našem FUh-rerju. Šolski otroci so prednašali pesmi po-kreta in primerne reke. S počastitvijo . FUhrerja je vodja krajevne skupine Pg. SchSnherr zaključil to dojmljivo zborovanje.
Elsnem. (Zborovanje NSDAP.) Krajevna skupina NSDAP je Imela v krasno okrašenem domu Volksbunda, dobro obiskano zborovanje. Pg. M U h 1 e iz Krain-burga je opisal polom Jugoslavije in pod vodstvom velikonemške države v zasedenih ozemljih v Oberkrainu započeto obnovo. Nadalje je dal pregled o Fiihrerjevem življenju in prikazal, kako se vodi današnji boj evropskih narodov za svobodo pod zaščito Reicha Adolfa Hitlerja.
Zwiechenw&sscm. (Zborovanje.) NSDAP je imela pred kratkim shod. Udeležil se je tudi Wehrmanschaftssturm 14, 15. Prisostvovala je godba KVB Zwischen-w&ssern. Za NSDAP je govoril Pg. N e u-m a y e r. Zaključni govor k proslavi 53-let-nlce našega FUhrerja Adolfa Hitlerja je
imel Ortsgruppenftlhrer Pg. Schwarz, nakar je sledila himna.
Zwischenwassern. (Proslava FUhrer je L g a rojstnega dne.) V nedeljo je proslavila tukajšnja Ortsgrupa na svečan način rojstni dan FUhrerja. Ze veliko pred časom slavnosti je občinstvo natrpano napolnilo bogato in častno okrašeno dvorano. Velika množica udeležencev je mo" rala ostati izven dvorane, ker ni bilo prostora v njej. Govor Pg, Neumayerjaje občinstvo poslušalo z največjo pazljivostjo. Po zaključnih besedah vodje krajevne skupine je godba zaigrala nemški himni.
St. Veit an der Sawe. (Gledališki p r e d s ta v i.) V ljudskem domu St. Veit an der Sawe se je pred kratkim na dveh zaporednih večerih predvajal gledališki komad »Stotak v telovnikovem žepu«. Gledalci so se zelo dobro zabavali in bili zelo zadovoljni.
St. Veit an der Sawe. (Zellenabend.) Te dni je prva celica krajevne skupine St. Veit priredila v gostilni Zeban svoj celični večer. Orstgruppenleiter Pg. Friedrich Lixtl je razložil, da pomenijo celični večeri razgovor med voditelji celic in blokov. Po splošnem razgovoru med voditelji celic in blokov so napravili načrt za nadaljnje delo po celicah.
Vesli iz olfrožja Radmannsdori
Veldes. (Posrečen vaški večer.) K zadnjemu uličnemu zbiranju je krajevna skupina priredila prvo prireditev DAF v okviru dobro posrečenega vaškega večera. V obeh do zadnjega kotička napolnjenih dvoranah Parkhotelg, je bilo pred vsem domače prebivalstvo zelo številno zastopano. Med navzočimi smo videli Landrata Pg. dr. Hintereggerja, zastopnike okrožnega vodstva NSDAP, veldeškega župana P a a -ra in druge zastopnike nemškega uradni-štva. Razveseljivo je bilo videti tudi mnogo narodnih noš, posebno je ugajala skupina narodnih noš iz Reifena, ki je pod vodstvom svojega župana izvajala oberkrainske plese. Kapela Nowak in oba solista, gospodična Stiploschegg in gospod F1 o -riantschitsch so skrbeli za dobro zabavno glasbo. V teku večera so prodali na dražbi tudi deset dobitkov, pri čemer so dosegli zelo visoke cene.
ABling. (Tragični smrtni primer.) Na poti na delo v tovarno ABling je te dni tovarniškega delavca Michorda B. nenadoma zadela kap. Takoj poklicana zdravniška pomoč je bila zaman. Pokojni je bil 39 let star.
Melstem - Lengenfeld. (Zaobljuba članov KVB.) Pred kratkim se je vršila zaobljuba članov in izdaja članskih legitimacij članom KVB. »Govoril je Kreisleiter dr. H r a d e t z k y.
Meistem-Lengenfeld. (Veseli vaški večer.) V soboto zvečer po izdaji članskih legitimacij KVB se je v prostorih hotela Triglav vršil veseli vaški večer pod
parolo vse za KWHW. Obsežni prostori hotela Triglav so bili premajhni za vso množico obiskovalcev. Večer je potekal v prijetnem razpoloženju množice, ob sodelovanju godbene kapele E r s c h e n, katera je neumorno svirala, presledke so pa pevci in pevke izpolnili. Za zaključek se je pa vršila licitacija umetniško izdelane podarjene venčaste štruce, katera je dosegla vsoto 67 RM, zavojček cigaret 15 RM in stekle-ničica žganja 13 RM za WHW. Večer bo ostal vsem v nepozabnem spominu. Sobotna prireditev in cestno zbiranje za KWHW je doprineslo častno vsoto skoro 900 RM.
Meistem-Lengenfeid. (Novi občinski komisar.) Namesto pokojnega občinskega komisarja Winzinga je bil Imenovan za komisarja občine Ortsgruppen-leiter Rudolf Zupan.
Wochelner Feistritz. (Vaški večer.) Pred kratkim se je v okviru prireditve za KWHW vršil vesel vaški večer. Tukajšnji pevski zbor je skupaj z Sramlom skrbel z glasbenimi točkami za izbomo zabavo številnih poslušalcev. Vrhunec dobrega razpoloženja in veselja je tvorila dražba raznih v ta namen podarjenih stvari, kakor vin in si., s čimer se je mogel doseči lep uspeh za zadnjo ulično zbirko letošnje vojne zimske pomoči.
Neumarktl. (Delo NSV izkazuje dobrote.) V minulih mesecih stroge zime je NSV oskrbovala samo v Neumarktlu 376 in v Feistritzu pri Neumarktlu 73 podpore potrebnih. V vrednostnih izkazih so razdelili skupaj znatni znesek RM 16.000.
Herbert Stelnmmnai
Uod tidudka bufuita ' ih неЈш шЈеЈеја
Usoda artlstoT med žiTllenlem in smrtjo
Sama sta v jahaliSču. Court je poslal Le-sageja stran s točnim navodilom, da ne sme nikogar pustiti v jahaliSče. Pri opravljanju skušenj naj nihče ne prisostvuje. On tega ne mara.
Naenkrat prešine ravnatelja nenadna groza. Eden izmed tigrov je bil na svojem podnožniku hipoma počenil k skoku, ravno takrat, ko je Mollier le malo zasukal hrbet proti njemu.
»Bengali!« zakriči Court preteče in skoči naprej. V zraku vihti grozeče stol.
Prepozno!
Bengali je priskočil in je nič hudega slutečega krotilca zgrabil za nogo ter ga podrl na tla.
SMRT V TIGROVI KLETKI
Brezobzirno udriha Court s stolom na puhajočo in rjovečo bestijo. In še enkrat premaga človeška volja tigrovo besnoet. Renčaje se povrne Bengali na svoje meeto, toda v rumenih očeh se bliska izdajalski...
Court tega ne opazi.
Sklonil se je nad stokajočega krotilca In mu pomagal vstati.
»Ali jfi hudo, Mollier?«
»Samo noga — hvala, ravnatelj!« stoka ranjeni.
Court se napravlja, da bi krvavečega opravil iz jahališča — tu švigne kakor ru-
meno progasta rjoveča puščica Bengali vdrugič skozi zrak —
Zobje zveri se pritiskajo v Molllerov tilnik. Prevrne se in zver pade nanj in vedno znova zarije grozovite zobe v njegovo glavo.
Court, ki se je zbudil iz prvega omotičnega strahu, pograbi prvo reč, ki mu je ravno pri rokah, neko preklo, in tolče z njo Bengalija po glavi, enkrat, dvakrat, vedno znova, dokler tiger končno ne izpusti svoje žrtve.
Z naporom vseh sil vleče težkega nezavestnega moža iz jahališča —
Krotilec Mollier je še istega dne umrl za svojimi težkimi ranami. Otvoritvena predstava, v kateri Court, kakor se to razume samo po sebi, ni mogel pokazati tigrov, je
postala škandal---
NOČNI PRIPETLJAJ Noč je nad cirkuškim šotorom. Po razburljivih in napornih dogodkih tega usodnega dne je osebje »zoološkega cirkusa Court« zaspalo kakor da je ubito. Le en »trežaj opravlja včasih obhod, tudi mimo kletk in Uevskih predelov, v katerih živali spijo in težko sope jo.
Samo eden ne more spati. Ravnatelj Court je zapustil svoj stanovanjski voz. Ne strpi več v svoji ozki spavalnici. Vedno mu je še pred očmi strašna slika mrtvega krotilca, vedno znova vidi Bengalija, ki se
počene za skok ---
Težke misli mu navdajajo srce. Bengali je bil njegov ljubljenec med tigri, od takrat, ko so ga kot malega, nedolibega in navidezno smešnega mladiča prinesli v cirkus. Ostal je njegov ljubljenec navzlic raz-
nim trmam, ki jih je prekrasna žival večkrat pokazala---
In sedaj, in sedaj, in sedaj---
Sedaj je Bengali usmrtil človeka---
Nehote je mož obrnil svoje korake proti zadnjT strani jahališča, kjer se je, kakor je vedel, nahajal Bengali. Tigra so držali, ko so ga bili pregnali iz jahališča, v posebni kletki v samotnem zaporu.
Počasi koraka Court po temnem hodniku. Naenkrat veg presenečen obstane. Kdo je neki tam pri Bengaliju, kdo vendar govori tu---
»Prokleta bestlja, zlokobni tiger — nikdar ne boš nobenega več umoril.«
Nekje tam spredaj se premika luč majhne žepne svetilke. Nato divje puhanje tigra.
»Stoj, Lesage —!«
Court Izdere svojo okroglo električno svetilko iz žepa. Njen širok žarek pade na razorano in zategnjeno lice starega stre-žaja zveri In — dolgocevni težki samokres, ki ga (ml drži v roki...
ODLOČILNA BESEDA
Court se pretipa do stikala. Svetloba se razlije.
»Človek, ali si blazen —! Zakaj mi hočeš ustreliti tigra?«
Zamolklo zaropota orožje na tla.
Lesage je povesil glavo. N4 njegovem preperelem obrazu je videti fanatičen, zagrizen izraz.
»Ravnatelj, on bo ie vse nas uničil,« stoka, »vas, mene, celi cirkus — dajte ga vendar ustreliti, tega nesrečnega tigra — saj sem vedno vedel, da se bo enkrat tako začelo g nJim —&
BadmainsdorI se olepšava
Ker so vremenske prilike sčasoma postale boljše in ugodnejše, izvaja občinska uprava mesta Radmannsdorf v svojem področju različna gradbena dela. Tako je živinski trg spremenila v lep park, živinski trg sam pa premestila na drugo mesto, tako da ne leži več sredi kraja In ne moti več neposredne okolice kakor tudi ne že stoječih stavb ia onih, ki jih nameravajo zgraditi.
Na enak način bodo napravili park iz trga pred župno cerkvijo; tam stoječa, stara, že visoko zrasla drevesa bodo posekali in iz gradu do cerkvenega kora zopet odprli staro arkado pod korskim hodnikom. Ta z gotskimi oboki dozidana in v romanskih lokih izvedena arkada je rabila doslej raznim zakupnikom kot hramba; zakupniki so arkado zadelali z lesenimi oboji, tako da se je izgubila vsa lepota arkade in Jo je bilo prav grdo videti.
Poleg drugih del je treba tukaj omeniti še lepo, do kolodvora vodečo pot, ki leži med gostilnama Sticherla in Kosmatscha in ki jo tudi popravljajo; je to najkrajša pot od mestnega hotela do kolodvora, П nudi krasen razgled v Posavje in na Julijske Alpe. Zaradi sončne lege te poti bodo tam postavili tudi nekaj počivalnih klopi. V novem delu mesta izvršujejo tačas večje cest< ne gradnje; tako gradijo novo cesto k stanovanjskim hišam Nove domovine in neko drugo k mestnemu kopališču.
Praznovanle FUbrerlevega rojstnega dne pri ura# v olirožjo Radmannsdorf
K Fiihrerjevemu rojstnemu dnevu so uradi v okrožju Radmannsdorf priredili dostojne proslave; posebno svečane so bile te med drugim pri okrožnem vodstvu NSDAP in pri Landratu v Radmansdorfu, pri poveljniku varnostne policije in SD, pri generalnem komisarju za Jačenje nemštva, pri dr-žajraem propagandnem uradu K&mten, po-dražnica Veldes In finančni upravi KVB v Veldesu. Pri vseh prireditvah je prišla do Izraza Izubezen in zvestoba do FUhrerja.
Ponli za gradbene delavce
v deželni šoli Wald pri Kronau
Pokrajina Oberkrain, ki Je tako bogata s starimi naselbinami, zahteva odločno, da ae izvedejo vse stavbe, 1Ц peatanejo tam, in da me usmeri njih vo^tvo tako, da vodi računa o narodnosocialistlčnih načelih dostojnega stavbnega mišljenja. Da se stavbni delavci v Oberkrainu seznanijo s temi načeli, so bili pozvani k temu pouku v deželno, šolo v Wald pri Kronau. Izvršitev Je bila poverjena deželnemu uradu za tehniko. Več predavanj Je dalo poslušalcem dragoceno pripremo za, njihovo delo. Kreisleiter Pg. dr. H r a d e t z k y je obiskal zasedanje in predočil udeležencem narodno socialistična načela, vrednost dela kakor tudi dolžnosti, obratovodij. H koncu zasedanja so se udeleženci zahvalili In obljubili krepko sodelovanje v sodobnem smislu.
Court se vzravna.
»Tiger naj živi, z bestijo, ki nima pameti, se ni prepirati!«
Lesage ga negotovo pogleda.
»Potem ga vsaj prodajte, ravnatelj — prodajte ga — že Jutri —« moleduje stari.
Court se vgrizne v ustnice.
»Ne,« odloči trdno, »Bengali ostane — nočem raztrgati skupine tigrov, in povrh —« dolgo gleda prekrasnega tigra, ki se je renčaje vlegel in sedaj, kakor da bi napeto poslušal, dviga glavo — »in povrh, Jaz se ne morem ločiti od njega —«
HRUP — VREŠČANJE, PLAŠNI KRIKI!
»Zoološki cirkus Court« se je vnill v Francijo. Nastopili so slabi časi. Kakor da bi se z grozno smrtjo krotilca Molliera pričela nesreča za podjetje! Dohodki blagajn padajo, terjatve upnikov In dobaviteljev naraščajo.
In poleg tega je ravnatelj Alfred Court sedaj Se težko obolel
Stokajoč in grozničav leži v ozki spavalnici svojega stanovanjskega voza. Sam Je. Ravno prej, preden se je tam v šotoru pričela predstava, ga Je bil še obiskal zdravnik.
»Visoka vročina!« Samo to Je bil rekel in predpisal nekaj sredstev.
Visoka vročina! No, to ve Court tudi sam. Po njegovih žilah divja kakor tekoča kovina, v njegovi glavi kuje in tolče, zmedene slike se zvijajo med sabo — cirkus, drdra-joča kolesa, množice ljudi, in potem vedno znova mrtvi Mollier z raz&apano glavo ia z iskrečimi očmi ter odprtim žrelom velikanski — tiger Bengali.
^Nadaljevanje iledLjJ.
Bobota, 25. плЈгПа 1942.
KAR \ W.\\KEN-T?OTE
stran 5. — Stev. S2.
K8rntner HJ v slnžbl na kmetih in na !	Vzhodu
Ko so se, kakor je bilo že javljeno pred nekaj časa, odpeljali ena voditeljica, 16 deklet in 3 dečki iz službe Kamtner HJ na kmetih v službo na vzhodu v pokrajino Wartheland, sta se pred kratkim poslovila Stabsleiter ozemlja K&mten in Gebiets-madelfiihrerin zopet od ene voditeljice, 16 deklet in 5 mladeničev, ki so odšli na službo v Gau Danzig-Westpreussen. Tam so jih po obratnih skupinah razdelili v tabore, da bodo najprej tam in pozneje pri naaelnikih delali. — Nadalje se je vodja ozemlja Kam-ten, Hauptbannfiihrer S c h o a s včeraj poslovil od 131 mladeničev iz Miesstala in iz Oberkraina, ki pridejo v enoletno službo na kmetih v nekem taboru, da jih zdravniško preiščejo in izberejo. V kratkem času jim bo sledilo večje število deklet, ki bodo svojo enoletno službo na kmetih opravile na ozemlju Schwaben. Tako bo mladina v K&rntnu izpolnila geslo tega leta: »Služba na kmetih in na Vzhodu«.
Volna pomoč za DRK
Začetek 26. aprila — Zopet pet zbirk po liišah in dve ulični zbirki
Tudi v tem poletju se nemški narod zopet združi pri vojni pomoči za nemški rdeči križ. Prva zbirka po hišah se vrši bodočo nedeljo. Vsega skupaj je predvidenih pet zbirk po hišah, namreč poleg že navedene ie 17. maja, na materinski dan dne 7. junija, dne 12. julija In dne 2. avgusta. Povrh ee bosta vršili 2 ulični zbirki konec junija in konec avgusta, pri katerih boeta DRK in DAF pri prvi prireditvi prodajala nemška mestna vrata, pri drugi priliki pa bodo nabiralci DRK, HJ, NSKOV, NSRKB prodajali umetniške marjetice.
Vesli iz okrožja Slein
Domschale. (Praznovali so FUh-rerjev rojstni dan.) Prvikrat so tukaj slovesno obhajali Fiihrerjev rojstni dan. Vsaka hiša je bila slavnostno okr^ena. Na Adolf Hitler-Platzu je vodja krajevne skupine, predmetni učitelj Bezdek, imel slavnostni govor. Prebivalstvo se je v velikem številu udeležilo tega slavja.
Woditz. (Proslava rojstnega dneva FUhrerja.) V prisotnosti velikega števila občanov se je vršila proslava rojstnega dneva našega FUhrerja Adolfa Hitlerja, ki jo je otvorilo nekaj godbenih točk tukajnjega godbenega društva in petje, šolske mladine, . nakar je sledil nagovor Stiitzpunktleiterja. Za zaključek so vsi navzoči zapeli pri spremljavi godbe nemški himni.
Mannsburg. (Slavje FUhrerjeve-ga rojstnega dneva.) Krajevna skupina KVB in oporišče NSDAP so v nedeljo priredili slavje Fiihrerjevega rojstnega dneva. Vodja oporišča NSDAP Pg. H o f -gartner je govoril o Flihrerjevem življenju in delovanju. Nato so bili trije člani HJ odlikovani po Bannfiihrerju Pg. E b n e r j u. Po tem odlikovanju je bilo zopet 16 članov sprejetih v Volksbund in so prejeli članske izkaznice.
Littai. (Proslava rojstnega dne Adolfa Hitlerja.) K rojstnemu dnevu Adolfa Hitlerja smo začeli s trodnevno proslavo. Uniformirana mladina je v soboto dopoldne manifestirala po trgu Littai prepevajoč »Lied der Hitlerjugend«. Ves Littai je bil okrašen z zastavami. Po manifestaciji je nabrala 1520 RM kot dar Rdečemu križu — ker smatramo to kot najlepše darilo našemu Fiihrerju.
Littai. (Poroke.) V minulem tednu so
PevsSfl Kred Kainfen pred novimi naiožami
Osem pevskih tovarištev v Oberkrainu
Pri občnem zboru pevskega kroga Kam-ten v Klagenfurtu je bilo zastopanih 31 pevskih društev po 60 pevskih tovariših in tovarilicah. Posebej so pozdravili častnega člana Ludvlga Hofer-Ja in društvenega načelnika pevskega tovarištva v Krainbur-gu H o r a k a. Po počastitvi padlih 28 pevskih tovarišev in člana štaba pevskega kroga Josefa Pratnekar-ja je vodja pevskega kroga šolski vodja Rainer podal poročilo o delovanju. V minulem društvenem letu sta se vršila dva pevska sestanka in sicer v novembru v Treibachu z 200 in v januarju v Spittalu a/Drau s 400 udeleženci In udeleženkami. Navdušenje, ki se ga je pri tem občutilo, je znak, da je v petje ljubečem K&mtnu kljub točasnim težavam razveseljivo zopet oživelo veselje do petja. S krepko pomočjo deželnega propagandnega vodstva je tudi uspelo zbuditi v pridobljenih pokrajinah živahno pevsko delovanje. Vodja pevskega kroga je s pevsko bratovščino iz Villacha in dvc^nim kvartetom iz St. Veita v februarju potoval v Oberkrain, da osnuje tam pevska tovarištva. Uspeh te-
ga potovanja je bila ustanovitev osem pevskih tovarištev v Oberkrainu in ene v Miesstalu. Nemška pevska zveza je to delovanje pevskega kroga pohvalila v posebnem zahvalnem pismu.
Da se okrepi v teh pokrajinah veselje do petja, nameravajo ša v tem letu prirediti veliki pevski sestanek v Krainburgu in za MielJtalerje ter pevce okrožij Volker-markt in Wolfsberg v Gutensteinu. Za sodelovanje pri dnevu ljudske glasbe za Kamten o binkoštih se je javilo že lepo število društev. S podporo deželnega propagandnega vodstva nameravajo še v tem letu prirediti tudi tabor vodij pevskih zborov v Waldu, da se izvežbajo ti vodje.
Za tem poročilom vodje pevskega kroga je podal blagajniško poročilo blagajnik vladni svetnik Rubner, ki je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Nato je deželni pevski vodja prikazal bodoče umetniške cilje pevskega kroga, S poklonitvijo Fiihrerju o priliki slavja njegovega rojstnega dne je bilo to zelo zanimivo potekajoče občno zborovanje zaključeno.
Fiihrer kot svetel vzor
Dostojne svečanosti k FUbrerlevemu rojstnemu dnevu v okrožju Steln
v vseh krajevnih skupinah okrožja Stein 80 priredili na večer pred Fiihrerjevim roj-etnim dnevom dostojne svečane ure. V posamičnih bivališčih so mlade sprejeli v Hitlerjevo mladino. V okrožnem mestu Steinu 10 se dopoldne zbrale vse formacije in oddelki stranke k praznični uri. Ob 10. uri je prispel Kreisleiter Pilz z zastopniki stranke in države.
V	okviru svečane ure so sprejeli deset do Strinajstletne dečke in deklice v Hitler-Ju-gend. Potem je Kreisleiter govoril o dolžnosti te mladine in poudaril pomen dneva za prebivalstvo okrožja. Kot svetel vzor je postavil Fiilirerja, ki ne pozna nič drugega kakor popolno izpolnjevanje dolžnosti. Zaključil je z opominom, da mora biti prebivalstvo Fiihrerju, ki ga je obvaroval pred strahotami vojne in pred boljševizmom, hvaležno. Voditelj krajevne skupine je zaključil svečano uro.
V	ostalih krajevnih skupinah so priredili slične svečanosti, ki so se Jih povsod udeležili številni rojaki. Povsod so nastopile formacije, da položijo manifestacijo svoje zvestobe in priznanja k Fiihrerju in Reichu.
Krainburška mladina v HJ
v navzočnosti nad 2000 Krainburžanov je v nedeljo na praznično okrašenem Horat-Weesel-PlaUu v Krainburgu Kreie-
se pred civilnim uradom v Littai poročili: Tov. ing. Gottfried Roth in Fanny Jereb, uradnica iz Littai, Franz Ulagga, brivec In Johanna Leskowez," trgovka iz St. Martina, Alois Kopriwnikar, oskrbnik graščine Hal-tenegg in Tjascha Schribar, hči gostilničarja, Franz -Kolmann, zid. pomočnik in Jctta Janscha, služkinja.
Littai. (Trojčke je porodila.) Brivčeva soproga Sophie Raschun je v soboto porodila trojčke — dva fanta in eno deklico. Fantka so prstili na ime Adolf in Richard, punčko na Sophia. Mati, kakor otroci so zdravi in čili.
Edino kdor dela, bo oskrbovan
Šolanje NSV krajevnih oskrbnikov in voditeljic pomožnih mest okrožja Stein
Te dni se je v okrožnem uradnem vodstvu NSV vršilo delovno zasedanje vseh NSV-krajevnih oskrbnikov. Kreisamtsleiter M o 3 e r je ob tej priliki podal temeljne smernice k delu čez poletje. Prav posebno se je bavil z vojno pomočjo za nemški rdeči
Prosimo naše sotrudnike, da na vsakem poročilu navedejo svoj čitljivi natančni naslov. Uredništvo.
križ, ki jo bodo v tem poletju prvič izvedli v Oberkrainu. Razen tega je Pg. Moser Orstwalterjem raztolmačil ravnanje e kartami za dokazilo dela. Kakor znano, zahtevajo v jeseni od vsakega oskrbovanca WHW ob pričetku nove zimske pomoči zadostno dokazilo dela, ki je predpogoj za oskrbovanje. Radi tega je potrebno, da vsaki delodajalec natančno vodi karto za dokazilo dela, kajti le na ta način se da preprečiti, da bi kak delomržnež živel na stroške občestva. Bolne rojake, matere, ki so popolnoma zaposlene v svojem gospodinjstvu in druge upoštevanja vredne slučaje lahko WHW tudi brez dokazila dela oskrbuje.
Dan po šolanju krajevnih upravnikov se je vršil razgovor o delu voditeljic pomožnih
mest okrožja Stein. Okrožna strokovna re-ferentinja Moser je dala voditeljicam pomožnih mest potrebno pripremo za prihodnje delo. Potem, ko je sedaj dokončana prva izgradnja, je sedaj predvsem na voditeljicah pomožnih mest vrsta, da dajo materam v vseh vprašanjih zdravstvene nege, vzgoje, gospodarstva itd. pojasnila in jim vedno stojijo razumevajoče in tovariško ob strani.
Pazite na pašo za Čebele!
Sadite več vrbovega drevja I
Za čebelarje je zopet nastopil čas, ko ima vsaka čebelica in vsak cvet deset- do stokratno vrednost. Kar se od tega v teh tednih uniči, je v poznejšem letnem času nenadomestljivo. Akoravno zakoni za zaščito narave prepovedujejo trganje spomladanskih cvetlic in vrhovih mačic, se teh predpisov povsod ne upošteva. Vedno se še •najdejo ljudje, ki z nekakšnim veseljem trgajo prve spomladanske vrbove mačlce. Mnogokje ležijo ti oznanjevalci spomladi, še preden so komu služili v okrasek, v cestnem jarku ali na smetišču. Pri trganju pa ti ljudje navadno pohodijo tudi njive in travnike, poškodujejo pa večkrat tudi vrbe.
Vsem čebelarjem in prijateljem narave velja sledeči poziv: >Brezizjemno pobijanje in preprečevanje vsakega opustošenja njiv in trganja za čebelarstvo važnih vrhovih mačic.« Samo skupen nastop zoper take razvade lahko rodi uspehe. Starši, učite vaše otroke čuvati naravo in prepričajte se, da se vaših navodil In naukov tudi držijo. Bogata pomladanska paša v rani spomladi pomnoži in ojači panje in to je tudi najboljša podlaga za dober pridelek medu, če je tudi vreme ugodno. Lep in dober pridelek pa pride v prvi vrsti našim vojakom v prid.
Končno pa še eno besedo vsem posestnikom; Sadite vrbe, kjer koli to razmere dopuščajo. Posebno ob potokih, plazovom izpostavljenih poteh, predvsem pa blizu čebelnjakov. Vrbovo drevje uspeva skoraj v vseh legah. S tem omogočate pticam pevkam možnosti za gnezditev, čebelarjem pa najbolj rano in najibolj dragoceno hrano za čebele.
Pridelovanje maka
najst letno mladino v HJ. Fanfare Hitlerjeve mladine so najavile pričetek velike manifestacije. Po raportu Kreisleiterja in po dveh pesmih je Bannftihrer seznanil prisotno mladino z njenimi bodočimi nalogami In dolžnostmi v HJ.
Nato je govoril Kreisleiter. Spomnil je, da se je pred enim letom pod udarci nemške oborožene sile sesula jugoslovanska država, da Fiihrer ni hotel tega bojnega pohoda, bil pa je po izdaji srbskih mogočni-kov k temu prisiljen. Oberkrainsko deželo so naše čete zavestno varovale, bistvena bojna dejanja so se omejevala na srbsko ozemlje. Dalje je izjavil Kreisleiter, da bodo na atentate komunističnih zločincev odločno odgovorili. Skupno s k podvigu voljnim prebivalstvom hočejo vsa mesta stranke in države ustvarjati za dobrobit Oberkraina. Potem se je Kreisleiter spomnil Fiihrerjevega rojstnega dne. Ponovni uspeh zadnje ulične zbirke za vojno WHW v okrožju Krainburg je lepo darilo k FUlirerjevemu rojstnemu dnevu in priznanje Krainburga k veliko-nemški očetnjavi. Mladini, ki bo sedaj sprejeta v HJ, naj bo Fiihrer v vseh življenjskih položajih svetel vzor. Bo naj njegovo najbolj zvesto krdelo in je poklicana k temu, da noei, ko bomo mi preminuli, še naprej njegovo zastavo.
Kot zaključek se je -vršil mimohod Weiu-mannschaft pred Kreisleiter jem na
Ж4о1£41Швс-£1аиц»
Naloga kmetovalca je:
1.	da preskrbi dovolj kruha,
2.	da preskubi dovolj krompirja,
3.	da preskrbi zadosti maščob,
4.	da pridela dovolj žalenjave.
Da se izpolni vrzel pri preskrbi z maščobami je treba čim bolj intenzivno gojiti mak.
Makovo seme vsebuje 40—50% ali pa celo več olja in da najboljše jedilno olje. Tropine vsebujejo veliko beljakovin in maščobe ter so visoko vredna krma za pitano govedo in ovce ,manj pa se uporabljajo za krmljenje mlečnih krav in mlade živine. Za pridelovanje semena je najboljši mak z zaprtimi semenskimi glavicami.
V našem podnebju mak dobro uspeva. Ugaja mu toplo, zmerno vlažno poletje In ni občutljiv za pozno pomladansko slano.
Mak zahteva uležano, prhko zemljo; najboljša je globoka, močna apnena ali ilovnata zemlja. Suha peščena m težka, zbita zemlja nista prikladni za setev maka, pa tudi vlažna, mrzla zemlja ni pripravna. Najboljši predhodni sadeži za mak so ko-renčnlce, detelja In stročnice.
Gnoji se s hlevskim gnojem, in sicer že v jeseni. Gnojenje s hlevskim gnojem pa nI potrebno pri setvi po deteljah in stročnicah ali pa po okopavlnah, ki eo bile že poprej gnojene. Gnojnica je dobro gnojilo za mak. Važno je pri maku gnojenje z dušikom, pa tudi za kalij Je hvaležen.
Mak zahteva skrbno obdelano zemljo. '-Seje naj se konec aprila, po možnosti v"' vrste ,ki so druga od druge oddaljene 30 do 40 cm. Pri setvi na Široko aš uporabi 6 do 8 kg semena, pri setvi v vrste pa 3 do 5 kg po hektarju. Pred setvijo je treba zemljo dobro povaljati, po setvi pa prebra-natl z lahko brano, da seme ne pride pregloboko v zemljo.
Rastline se okopavajo in razredčijo. S čestim okopavanjem uničujemo plevel. Pri setvi v vrste redčimo tako, da je razdalja med posameznimi rastlinami 10 do 15 cm. Mak zori neenakomerno; za dozoritev potrebuje 154 do 180 dni. Semenske glavice se režejo tedaj, ko spremenijo barvb In ko seme pri tresenju v njih rožlja. Pri velikih površinah se mak lahko žanje, veže v snope in sestavlja v kope. Mak z zaprtimi semenskimi glavicami se mlati. In sicer tako, da se v mlatllnico vtaknejo samo glavice brez stebelc. Pridelek na 1 ha znaša 8, 14 do 20 q semena. Hektolitrska teža Je 59 do 60 kg.
Iz makovega semena se pridobiva v glavnem jedilno olje, in sicer s prešanjem ali pa z luženjem s pomočjo žveplo-ogljlka, etra, bencina itd.
Gojitev maka je razmeroma enostavne in je mak dobra predkultura za ozimne žitarice. Pri prodaji oljnatega senojena se ne zgubi nič mineralnih soli, kajti maščoba sestoji iz ogljika, vodika in kisika.
Ing. Kari Reicher.
Zdraiilna spomladanska zelišča
Od praznoverja do znanosti
V zadnjih letih je zeliščarica spet prišla do veljave. Danes zopet spoznavamo zdravilno moč domačih rastlin. Kar so naši predniki nekoč slutili In domnevali, kar so obdajali z bajnimi šegami, legendami in vražanji, to je sedaj znanstveno preizkušeno. In veliko je ostalo v veljavi!
taminov. Našim prednikom še niso bili znani tajinstveni učinki vitaminov; spoznali eo, da je prvo, mlado spomladansko zelenje zanesljivo učinkujoče zdravilo, ki je poleg tega Se šla v slast In ki ga tudi še danes ob priložnosti uporabljamo kot presno hrano.
Zelišče proti gnilobi dlesne (skorbutu)
NI slučaj, da je ljudsko zdravilstvo sprejelo kot zdravilo zoper kurdej (skorbut) eočnozelene liste tankokorenintuste zlatice (žabjaka, vranke), ki brsti povsod na vlažni gozdni zemlji. Ta zel nam rabi še danes za juho iz naravnih zelišč. Skorbut
lil k##« ki jo вошаб)	кк
Tajnost kamilice 'Dandanes imamo že celo vrsto zdravilnih zelišč, ki so vzdržala tudi najstrožjo znanstveno preizkušnjo svoje zdravilne moči in so postala takorekoč nenadomestljiva. Niso še razkrite vse skrivnosti narave, kakor na pr. pri znani kamilici, ki nam v zavretkih rabi kot izredno učinkovito juedjBtvo proti iHadaljesanje м 6. јЛвдцијј
Straa 6. — Ster. 32.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 25. »ргПа 1942.
D*. P. J. Luka,	Izrežite! Hranite 1
Otemseina tftttoJihta in pjrukiilpiie^ mjejlwdiselt иш1 fLi4ikiueli
66. STUNDE
abfahren
1. Wann f&hrt der nEchate Autobus nach Aflling ab? Um LUhr 20.
3.	Im Herbst fahren die Bauern daa Heu von den Wiesen ab. Sie fahren ee in die Scheunen.
8. Wo ist Herr Goritschnig? Er fuhr vor 10 Minuten mit dem Zug ab.
4.	Die Grenzkommiasion ist mit dem Blir-germeiater die ganze Grenze abgefahren.
5.	Der Sturm hatte schon bei der Abfahrt dee Scbiffes eingeaetzt.
e. Die Abfahrtezeiten der ZUge sind aus den Fabrpl&nen zu ersehen.
abfalkn
1.	Im Herbst fallen die Bl&tter von den В&шпеп ab.
2.	Bitte die AbfSlle in diesen Korb zu werfen!
S. Verwendibare Abf&lle miiasen wieder verwertet werden!
4. Dieeer Herr hat sich eehr abfftllig Uber die Regierung geftufiert, er wurde eofort verhaftet.
abfSrben
1. Sie diirfen diesen Stoff nicht im heiBen Wasser waschen, er fftrbt n&mlich ab.
abfertigen
1.	Dae Gepftck wird am Schalter 3 ab-gefertigt.
2.	Die Abfertigung der Zivilreisenden erfolgt an den Schaltern 5 bis 8.
8. Als sie heiratete, hatte sie von ihrem Betrieb eine sehr schdne Abfertigung erhalten.
abflleBen
1.	Man muQ einen Graben machen, damit das Waeser abflieBen kann.
2.	Meere haben keinen AbfluB, daher wird ihr Wasser salzig.
3.	Warum flieGt das Wasser nicht ab? Der AbfluB dee Kanale 1st veretopft.
abfreeeen
1. Die Raupen haben das Laub van den Bftumen abgefreisen.
abfrieren
1. Infolge dee kalten Winters sind die Wasserleitungen des Ortes abgefroren.
abfUhren
1.	Er hait schon drei Tage keinen Stuhl, man muQ ihm etwas zum AbfUhren ein-geben.
2.	Dieser Tee ist ein ausgezeichnetee AbfUhrmittel.
ftONNTAOS- UND NACHTDIENST d#r Apotheken In Kralnburg
▼on 25. April bit 2. Mat
MB. M. RAUCH
3.	Jedes Jahr miissen von den Biirgern an den Staat die Steuern abgefiihrt werden.
4.	Da der Verhaftete Widerstand leistete, fUhrten ihn die Gendarmen gefesselt ab.
5.	Dieser Weg fUhrt von der richtigen Richtung ab.
abfilllen
1. Dieser Wein ist auagezeichnet, er wird in Flaschen abgefiillt.
abgeben
1.	Bei Abgabe dieses Schreibens wird Ihnen das Paket auageh&ndigt werden.
2.	Die Abgabe der Lebensmittel erfolgt in der Zeit von 8 bis 12 Uhr.
3.	Er gab die ErklSrung ab, dafl er mlt der ganzen Sache nichts zu tun hat.
WSrter
abf&llig — neugoden, nepovoljen abf&rben — barvo zgubiti, obledeli abfahren (ich fuhr ab, ich bin abgefahren)
— peljati se, odpeljati se abfahren (Ich fuhr ab, ich babe abgefahren) — speljati abfallen — padati, odpadati abfertigen — odpraviti, odpremiti Abfertigung (w) — odprava, odpremnlna abflieBen — odteči AbfluS (m) — odtok abfrieren (es fror ab, es ist abgefroren) —
pomrzniti, pozebsti abfressen (fraB, gefressen) — objesti, ob-gristi
abfUhren — odpeljati; Abf. haben —
hitrico imeti	,
aJbfUhren (jemanden) — odpeljati, odvesti (koga)
AbfUhrmittel (s) — dristllo, čistilo abfUllen (in Flaschen) — nalivati (v steklenico)
ftuBern (sich) — izjaviti (se)
aush&ndigen — izročiti eingeben (jemandem etwas) — dati (komu kaj).
fesseln — zvezati, vkovati
Grenzkommission (w) — obmejna komisija
Raupe (w) — gosenica
salzig — slan
Scheune (w) — skedenj
Steuer (w) — davek, davščina
verstopfen — zamašiti, sich verstopfen —
zamašiti se Wasserleitung (w) — vodovod Widerstand (m) — upor, odpor
Redewendimgen
zu ersehen eein — lahko vidimo, lahko razvidimo
keinen Stuhl haben — zaprt, zapečen biti Widerstand leisten — upirati se eine Erkl&rung abgeben — izjaviti
Zdravilna spomladanska zelišča,
(Nadaljevanje s 5. strani.)
infekciji ran. 2e v starem veku je bila severnim narodom sveta kot rastlina boga svetlobe Baldura. Uporabljali so jo pri otrocih kot pomirjevalno sredstvo za krče. Veda še ni mogla dognati, katere snovi njene vsebine prav za prav celijo rane.
Od marjetice nam pravi sporočilo, da so prve tri rastline te vrste, ki jih človek najde v spomladi, zanesljivo sredstvo zoper vsak zobobol. Vedeli so pa že od nekdaj, da je cvet (esenca) napravljen iz sveže cvetoče rastline zelo učinkovit na človeški krvni obtok.
Regrat, potrošnik (cikorija)
Regrat so v srednjem veku imenovali »blagoslovljeno zdravilo«, tako dragocen se je zdel zdravilstvu. To je razumljivo radi njegove vsestranske uporabe proti trganju po udih, zbadanju v bokih in revmatizmu vsake vrste, potem zaradi kri čistilnega učinka in pospeševanja delovanja žlez, kar vse se da doseči z uporabo tega daleč razširjenega zelišča. Znano nam je na pr., da so bolezen Friedricha Velikega na ledvicah z uspehom zdravili z regratom. Na Islandu, kjer vedo po dolgi zimi posebno ceniti vse zelene rastline, pečejo regratove mladike, ki so baje prav izvrstne po okusu.
Regratu zelo soroden je ob cestnih robovih nahajajoči se, modro cvetoči potrošnik, brez katerega si narodnih običajev in ljudskega zdravilstva sploh ne moremo misliti. Oče rastlinoslovja Bock se je že držal tega, da »žlahtna zel potrošnik napravi dober vid«, iz česar se da sklepati, da so ga na razne načine uporabljali kot zdravilo za
Veldes, 24. aprila. Sportgaufiihrer Kol-1 e n z je v nedeljo sklical vse upravnike k izvanredno uspešnemu delovnemu zasedanju NS-državne zveze za telesne veSbe Sportgaua Karnten. Zborovanje se je v prvi vrsti pečalo s športno in orga-nizatorično izgradnjo v Oberkrainu.
Sportgaufiihrer je mogel pozdraviti Kreis-leiterja dr. Hradetzky-ja in Landrata dr. Hinteregger-ja, ki sta se zelo živahno udeleževala poedinih točk programa in Sportgaufiiiirerju zagotovila svojo največjo podporo.
V	svojih uvodnih izvajanjih je Sportgaufiihrer poudaril, da velja najprej vse k povzdigu voljne elemente v Oberkrainu uvrstiti v nemško športno občestvo, ki je utelešeno v NSRL. Človeški material te pokrajine je poklican, da v prihodnjih letih krepi nemški šport. Saj je v nekdanji Jugoslaviji baš Krain nudil največje športnike in telovadce. Osnovati temelj za novi po-vzdig je sedaj naloga Sportgaufilhrerja in njegovih sodelavcev. Zaradi tega je treba takoj pričeti z razširitvijo in novogradnjo športnih igrišč; velika pripravljalna dela so v tem smislu že lani izvršili. Nekaj igrišč stoji pred svojim dovršen jem. Rešiti je še vprašanje telovadnic in manjkajočega telovadnega orodja v Gau-u. Tako je zagotovljen organizatoričen povzdig, da bo mogel zavzeti Oberkrain v Sportgau K&rten mesto, ki mu pristoja.
V	športnih središčih Krainburgu in posebno v Afllingu je opravil dosedaj še društveni voditelj ing. Rudesch vzorno delo. V treh okrožnih športnih voditeljih dr. Hintereggerju v Krainburgu, Meinel-u v Radmannsdorfu in Bergmeisteru v Steinu
oči. Od 16. veka sem so tudi obračali posebno pozornost na korenine te rastline, M so jih pražili kot kavin nadomestek oziroma kavin dodatek — kot slavno cikorijo. In še v drugi obliki je znana sladkosnednežem: če zavijemo korenine v pesek in jih pustimo poganjati v temni kleti, dobimo bledorume-ne in pikantno grenke poganjke radiča,
Caiodejna šiba, drevo ra^ošja in blazina
za revTTto
Zdravilnih snovi pa ne vsebujejo le majhr • ne cvetoče rastlinice, ampak tudi Staniče naših dreves. Tako breza, ki velja na evropskem severu splošno kot znak spomladi. Iz njenih vej so že naši germanski predniki rezali »življenjske šibe«; dotik z njimi je podelil nove moči. V nekoliko izpremenjeni obliki se je to sporočilo ohranilo na mnogih krajih v obliki spomladanskega tepež-kanja. Ravno tako je breza znana kot »drevo razkošja« in kot sredstvo, s katerim se čarovnicam zapre pot; treba je le položiti nekaj brezovih šib pred duri, pa se čarovnice, ki strašijo po noči okoli, ker imajo posebno nagnenje do računanja, pri štetju brezovih lističev tolikanj zadržujejo, da mine polnoči in ne morejo ničesar več napraviti.
Brezov sok je v resnici ne le lahka omamna spomladanska pijača, znan kot priljubljena lasna voda in kot zdravilo za protin in revmo. Zdravilno moč brez visoko cenijo, saj baje zadostuje, če si položi človek svežo brezino vejo v posteljo, pa je obvarovan vsakega krčnega napada. Kot spremembo najdemo, da revmatiki najboljše spijo na mehkih, s svežimi brezovimi listi napolnjenih blazinah.
je Sportgaufiihrer našel tri tovariše, ki se bodo sedaj s polno paro lotili tega velikega dela. Največja pažnja se bo obračala delopustnim tečajem.
Vsaka posamezna panoga telesnega športa je bila predelana s posameznimi deželnimi strokovnimi načelniki in želje okrožnih in krajevnih zaupnikov bodo najbolj dalekosežno privedene hitri rešitvi.
V nekaterih športnih panogah, kakor nogometu, boksu, telovadbi itd. so športniki že v najboljšem stiku s. svojimi tovariši is Altgau-a, nasprotno Je pa treba v nekaterih panogah, kot n. pr. ročna žoga, lahka ' atletika, sabljanje itd. pričeti popolnoma od začetka.
Ш - Športna skupnost Afiling 1:0 (1:0)
Klagenfurt. 24. aprila. V nogometni mojstrski tekmi se je boril KAC proti AB-lingu, je pa le komaj dosegel zmago. Domačim igralcem je nedostajalo potrebnega borbenega duha, gostje so pa razvijali prav dobro znanje in niso bili veliko slabši od KAC, čeprav je ta imel nominelno na razpolago prav močno enajstorico, ki so jo tvorili Achatz, K^petko, Rogel, Husser, Krainer, Bellak, Kaschnig, Marold, Graber, Prommer in Schabus. V ostalem pa v igri ni bilo kakšnih višinskih točk, vrata so padla že v tretji minuti po Maroldu in igralci KAC so bili s tem zadovoljni, ker pri njihovih nadaljnjih akcijah ni bilo opaziti kakšnega poudarka. Pri KAC so ugajali Kopetko, Krainer, Bellak, Kaschnig in Grabner, medtem ko so se pri ABlinčanih posebno odlikovali Brunn, Knifiz, Po-gatschnig in Janeschitsch.
IfSrnlnerisdie
Klagcnfiirf
Domfiassc 3
ГСГПГП! 2410. 2417
Landeshypofhekenansfall
Dai ficldlnffUol ies 6anes
Gew^rung von Darlehen gegen grundbiidierliche Sidierstellung fur Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gew^rung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdhuld-scheinen. - Haftung des Reidisgaues Karnten.
Izgradnja športa v Oberkrainu
Bohota. 28. aprSa 1942.
KARAWANKEN:BOTE
stran 7. — Ster. t2:
Petroleumbeiufl Im Wehrwlrtschaftsbeilrk XVIII (die Relchigaue Salzburg, Tlrol-Vorarlberg, Stelermark und KSrnten) dttrfen die Petroleum-Bezugsberechtlgungt-Nachwelie ab 1. April 1942 bis zur endgOltigen Regelung der Sommerfrelgabe durch die Relchsttelle far Mineral61 vorlSullg nur mit iolgendea Meng#n bellefwt werdem Kundenllste I: L.......1 Liter Lb.......2 Liter K.......5 Liter K.......nlchts Zusatznachwelie 50% Kundenllste II: 75% der elngetragenen Mengen. An Verbraucher der Kundenllste III darf nlchts abgegeben werden. Die end-дШИдеп auszulleiernden Mengen werden bis 15. April 1942 bekanntgegeben. VerstOOe gegen dlese Anordnung werden nach der Verbrauchsregelungv-Strafverordnung vom 24. November 1941, RGBl. I, Seite 731, bestralt Prelem petroleja V obrambnem gospodarskem okraju (Wehrwirtschaltsbezlrk) XVIII (obsega-(očem Reichsgaue Salzburg, Tlrol-Vorarlberg, Stelermark In KArnten) se sme na Izkaze o opravičenosti do prejema petroleja od 1. aprila 1942 leta naprej do takrat, ko bo državno mesto za mineralna olja konćnoveljavno uredilo dovoljenja za poletje, začasno dobivati le sledeče količine: Seznam odjemalcev I: L . ......1 liter H.......nič na dodatne izkaznice 50% Seznam odjemalcev II; 75% vpisanih količin. Potrošnikom seznama odjemalcev III se ne sme oddajati ničesar. Za prodajo končnoveljavno določene količine bodo objavljene do 15. aprila 1942. Kdor se pregreši zoper to odredbo, bo kaznovan po kazenski naredbi o ureditvi potrošnje z dne 24. novembra 1942, RGBl I, stran 731.		ANMAHME-UNTEItSUCRUNOIM Шг dl* WaQes-ff Im b«iond«r*n HIr dl« Ovblrgttnppca d«r WmH#m Die Erg&nzungsstelle Alpenland (XVIII) der Waffen-ff ftlbrt in nachstehcnd angefOhrten O.rteh Annahme-Unterauchungen iar die Waifen-^^ durch; 9.	Mai 1942 9 Uhr in Unterdrauburg Gendarmerteposten 10.	Mai 1942 9 Uhr in Wolfsberg Gendarmeriepostea 14 Uhr in Valkermarkt Gendarmerieposten 11.	Mai 1942 9 Uhr in Klageniurt Hotel >Sandwirt<, KdF.-Saal 14 Uhr in St.Veit an der Glan Gasthol >Schubernlgg< 12.	Mai 1942 9 Uhr in Krainburg Gendarmerieposten 13.	Mai 1942 9 Uhr in Radmannsdorf Gendarmerieposten 14 Uhr in Veldes Gendarmerieposten 14.	Mai 1942 9 Uhr in Vlllach Polizei-Lehrsaal 14 Uhr In Spittal an der Drau Gasthaus Krobath Freiwillige kOnnen slch bel der Annahme-Untersuchungskommissloa melden. Arbeitsbueh und WehrpaB (wenn bereits vorhanden) sind mitzubrlngea. Aus-fOhrliche Einstellungsbedingungen im Textteil der Zeitung. Srginzungsstelle Alpenland (XVIII) der WeHea-f^ Salzburg Algen, Gylenstormstrafie 9, fernrui 418 •	
		„fRuno" jCeđerirerfte, 9en. mtt AeecArđnfttfer ЛГеиташгМ! 5chef-, Zlegen- und Kalbsleder, schwarz und farbig fur Schuh«, Bekleldung und Tasehntr	
Wer spar t« sorgt fOr das Alter; deshalb trage audi Du Deine Ersparnisse in die Kreissparbasse игашђаг« mU der Hauptzwei^slelle Laak	Potrošniki premoga! Pozor! Naznanjava, da »va prevzela trgovino s premogom in drvmi od dosedanjih trgovcev Maldltsoh In Tachebin v Krainburgu. Oni potrošniki, ki uporabo premoga ali drv za leto 1942/43 še niso javili, se naprošajo, da v evrho evidence prijave takoj vlože. Georg 918rih & Joset Ross Trgovina z gorivom Kralnbnrg <• TeldeseritraSc 12		Kdor varču|e» skrbi ZQ svojo starost; radi tega nosi tudi H svoie prihranke v Krelssparhasse кгаилшгц z glavno podružnico Laak
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed* Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Webcrei, Oarnfarberci u. jffijjiM Bicichc, Stiickbleiche und Appretur 1111		HerstelluoK 1 1 gt# folgendep Gerbsioffei lANNlNFABRlK N, Pinotan CC, Pinoian	
-- - Г" ..Г '■ ,1 ,		О.М.В.И. ZWISCIffNWBSffiN etc. Laufender EInkanf jedes Quantums Fiditenrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevni ceni	
■ D 1 ШШ SCHUHF^BPIK			
NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFT. TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 J		HA N S FINSCHGER |1!П!ПШЧ'П M 0 D E H A U S Klagenfurtr Adolf-Hifier-Plafz (Rainerhof)	
WEB- UND DRUCKWAREN \ lietert Ihnen TEXTILGROSSHANDEL ANDREAS KUCHAR Vlllach			
		.;ir . • . ЈПаИ o^tas A V „KARAWANKEN-BOTE'' donaša denar Poglejte doma enkrat podstr^je, klet in shrambo stare žare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo! Jttaii O^Ias Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji 1 Oglate tpre|ema NS -Ganrerlag KMrnten, Krainhorg, Teldeser-■trafie 6. In NSaxGaoTerlag KMrnten« Klageminr*, Bltmai^krioB IS*	
mivs iwiYZ Oflen* Напс1#1*д«:#11*ЈмА — LebenimlffvIgrofjhanJ«! Klagenfurt, St. Ruprediferstral|e 17 GagrOndat 1882 - F«rriru( 2464 Cro^ager in Klaganturf, Villa Kuhnidorf-Treibach-AllhoUn			
Bohota. 28. aprSa 1942.
8#мт 8. — Ster. 32.
KARAWANKBN-BOTB
_Soboitaj_J£^_agi2a_19^
£i€Mspiele
Allgemelne Fllmifenhand G.in.b.H.-ZwBlgitelleV>ldM
ASS L 1 N G
26.	IV. um 10 Uhr JugendvorsteUung
SchuB am Nebdhom
36. IV. um 15 und 19.30 Uhr
27.	IV. um 19.30 Uhr
28.	IV. um 19.30 Uhr Wir bitten zum Tanz
Jngtndileh* unter 1% Jahran nicht zugalaiian
29.	IV. um 16 Uhr
30.	IV. um 16 Uhr Jugendvoretellun;
SchiiiS am Nebelhom
30. IV. um 19.30 Uhr
1.	V. um 19.30 Uhr
2.	V. um 16 und 19.30 Uhr Drei Vater um Anna
Fttr Jugendllche nloht sofelaaeea!
boMSCHALE
25.	IV. um 19.30 Uhr
26.	IV. um 17 und 19.30 Uhr
27.	IV. um 19.30 Uhr Der Jfiger von Fall
Jngandllch« unter 1% Jahrtn niebt lugalaiian 29. IV. um 16 Uhr Jugendvorstellung
Die Spork'schen J&ger
29.	IV. um 19.30 Uhr
30.	IV. um 19.30 Uhr Gold in New Frisco
Fttr Jngendllche zugelaseen!
KRAINBURG
25.	IV. um 19.30 Uhr
26.	IV. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr
27.	IV. um 19.30 Uhr Meinp Tochter lebt in Wien Fttr Jugendllche nlcht zagelasaen}
28.	IV. um 19.30 Uhr . 29/ IV. um 19.30 Uhr
• 30. IV. um 19.30 Uhr Mordeache Holm Fttr Jugendllche nlcht ragelaasmt 1. V. um 19.30 Uhr Quax, der BruchpUot Fttr Jngendllche sagelaaaenl
Ži A A K
25.	IV. um 19 Uhr
26.	IV. um 16.30 und 19 Uhr Carl Petere
Fttr Jugendllche zugelaaaen:
28.	IV. um 19 Uhr
29.	IV. um 19 Uhr
30.	IV. um 19 Uhr
Die imvoUkommene Liebe Fttr Jugendllche nlcht tugelassen!
29. IV. um 16 Uhr
M&rohenfUmvorateOnmg
DomrSschen
MIESSDORF
25.	IV. um 19.30 Uhr
26.	IV. um 14.30, 16.30 und 19.30 Uhr Sherlock-Holmes
Ju0«ndlloh* untar 1% Jahrta nlcdit KugaUiitB
NEUMARKTL
25.	IV. urn 19.30 Uhr
26.	IV. urn 10, 16 und 19.30 Uhr
28.	IV. urn 19.30 Uhr Annelie
Jugaadlich* untar 1% Jahran nlcht sugalaisan
29.	IV. um 16 Uhr M&rchenfilmvoretellung M&rchen und Fabeln
29.	rv. um 19.30 Uhr
30.	IV. um 19.30 Uhr 1. IV. um 19.30 Uhr
Gold in New Frisco Fttr Jugendllche sugelaseen!
S A I R A C H
25.	IV. um 18.30 Uhr •
26.	IV. um 15.30 und 18.30 Uhr Gewitter im Mai
Fttr Jugendllche tugelaesen!
ilTTA I
. 25. IV. um 19.30 Uhr
26. IV. um 16 und 19.30 Uhr fi" 27. IV. um 19.30 Uhr Heimat
logradlleb« untw tt Jthrra aleht mgelauta
I. 29. IV. um 16 Uhr I IdrcbenfUmTontellnng Demrtischea
29. IV. um 19.30 Uhr 80. IV. um 19J0 Uhr Wk konnteet Do, VeMtrikaT \ Fttr JugemdUohe nloht aucebuwrat
STEIN
25.	IV. um 18.30 Uhr
26.	IV. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
27.	IV. um 18.30 Uhr Haupteache glUcklich
FUr Jugeodlichb nlcht zugelaeaen!
29. IV. um 15 Uhr Jugendvorstellung
SchuB am Nebelhom
29.	IV. um 18.30 Uhr
30.	IV. um 18.30 Uhr
Wie konnteet Du, Veron&a? FUr Jugendllche nloht ragelaeaenl
ST. v E I T
S3. IV. um 19.30 Uhr 36. IV. um 16 und 19.30 Uhr Meine Tochter lebt in Wlen FUr Jugendllche nlcht ngelaaeeo!
36. IV. um 10 Uhr Jugendvontellung SdiuB am Nebelhom
39. IV. um 19.30 Uhr 30. IV. um 19.30 Uhr Gewitter im Mai FUr Jugendllche sugeluien!
ANION lESCHE
5АПћ€Г%€ИбШ1б
Ncumarkil - OhcrRraln
Dva
vrvarska pomočnika in enega vajenca »prejme takoj v delo Josef Adamitsch, vrvarna (Seilerei), Domsdiale.
1599—t
BELEUCHTUN6SK0RPER
installationen von
F. Czernowsky
ilaktro'neistei - Klagenluri
ESSIG
Fabrik C.Wenger Khomfurt
Inseriraile - uspeli bosfe I
KAFFEE ERSATZ
Fabrik C. Wenger Klagenfurt
ftOMt
Heilgenkreuz
.Hi
.....I., Oaithaus und Ledorhandlung
V E L D E S
25. IV. um 16 Uhr MftrohenfUm vontellung M&rchen und FaWn
25.	IV. um 19.30 Uhr
26.	IV. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Heimat
JngMdlloh* unttr 1% Jahran aieht zugalaiiea
29.	rf. um 19.30 Uhr
30.	IV. um 19.30 Uhr
Wie konnteet Du, Veronfta? FUr Jugendllche nloht sugelaMent
WART
25. IV. um 16 Uhr
MarohenfUmTOMteOnng
Domrttschen
25.	rv. um 19.30 Uhr
26.	IV. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Beatee FHtterwoehm
Fttr fogemdllohe nloht eugetoeeenl 1. V. um 19.30 Uhr Fran am Scheidewege Fttr Jugendllche nloht cngdacseat
Kinderwagen
Herbst
Klaganffurl, PIttlichmark116
CItalte larawanken Bote
acht dunki« Sloff« hell, v*rgllb(« Witche
Vy-- -r-
^■•1ж|(11вд1в«| fatkltaiidt I ж ■ I e b • i
Universale
Stroh- Filz- ^—L hut- und I II I Stumpen-
Erzeugung fur Damen ■■ ' : und Herren
Domscliale

Službo dobi
Kupim#
stare šivalne Kroje. Ponudbe blagovolite poslati nt naslov: F. A- S*w» Metallinduitrie -Mling' ieo»-r
Hlapci surega fo-60 let sprejmemala kmetija. Predstaviti se osebno. Fel-sendorf 24 (Čirče) Krainburg. 1(24-1
Kalakarica, lahko latelilca,
dobi takoj stalno službo. Ponudbe s lelogralll* ali •SebnO se predstaviti: Hotel Bel-zlao. HIg. Krenz, ksllng. leiT-i
Službo išče
Trgovci!
V trgovini, kjer bi selahko naučil tudi nemSkega jezika iSčem službe, za vsako delo sposoben. Ponudbe na Karawanken Bote pod Шго „Strogo pošten" v Krain burgu. 1826-1
Išče v naiem
SlinOVUlCamVei-4cser SČC sesto-ječe iz 1— i sob, kopalnice, kuhinje sprejmem 1. julija
1942. Kipim Isto
lim tudi vilo z prostim stanovanjem. Ponudbe pod šifro „Gotovina" na Karaw. Bote, Krainburg. IBlM
Prodam
Prodam kroma-tično harmoniko, znamke „Hohner-L Organola", vrstna, 80 basov, dobro ohranjena, z kovčkom in «oo|' пмпо. NuloT:
l^-oiLorenZi Mu-siklehrer, Jauer-burg4i, AssUng 2.
leae-ft
Novo 4 sedežno z rdečim pliSem pre oblečeno kočijo prodam ali zamenjam za konta ali stroj za obaelavo lesa. Ponudbe na upravo lista Krainburgu pod značko .Prostorna' _leu-e
Kupim
Uslaall rezaal les
bukov, hrastov, je-senov, javorov, iel !ev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahnilbersetzungc tut—7
TovonI Ш
2-3 tonski, kakor tudi osebal vez, vse v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe pod »Rasdi 200* na upravo Karawanken-Bote, Krainburg. itOB-7
Mar srebrn <еваг
staro zlato, staro srebro, strt ntkit itd. kupi vedno ugovina z urami in lepotičiem O. Habenitnt Klagenfurt, Bahnhof-strafie Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Geo. A 41/3156
1491—7
2eiskt k#l#
novo ali že rablje* no takoj kupim. Ponudbe poslati nt Karawanken Bote, Klagenfurt pod K->ro. Plačam takoj"
Zdravila! lellite
arnikovo — lipovo — bezgovo cvetje, I žene rožičke, čes-minovo koreninsko lubje, ter vse onaje vrste zdravilnih zelišč in korenine kupujem manjše in večje količine. - Franz Sdimitek, WoAei-rier Feist ritZjOber krain. iei6.T
Čebele
samo družine, tli s panjem kupi: Perne Franz, Lom 36, P.Neumarktl.
leis-T
Kupim nepokvarjen otrdUd Športni voziček, prirejen za sedeti in ležati. EliseKarbaLees ;4
1610.7
Dopisi
Star sem 23 let,
i|iMI sem slah
radi nesreče; želim pa znanja le z dobrosrčno gospodično, radi skupnih izletov. Frajlice iz KrainburgaaliLaak in okolice naj po-šliejopotiudbe pod ..ismUieHie" na: Karawanken Bote, Krainburg. ikss—so
Izpblleno
lignblieia мкж Vlca. 8. aprila sem izgubil v Assling-u levo kožnato temno nvo rokavico. Proti dobri nagradi je isto oddati: Aseling,Eisenbahn-gasse 2tl. 1688.B9
SENF
Fabrik c.w«ii|«r maowW
6ro(handel In TexfH, Bekleldung, Kurzwaren ond Wanlerle
M.M.R. SCHAUTZER
C
Klagenfurt
Adolf-Hlller* Plata
£udn>it ЈПажж
AKTIENGESELLSCHAFT DOMSCHALE
t
Darlehenssparkasse Predassel
sporoča svojemu članstvu, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Večnemu Sodniku zahotelo poklicati v (Uioetranstvo njenega ustanovnega člana in člana načelstva gospoda
Johanna KosisAa
posestnika in mlinarja iz Шоака pri Krainburgn
Dragega pokojnika smo v soboto, dne 18. aprila 1W2. spremili k večnemu počitku na pokopališče v PredasseL
P red as sel,'dne 17, aprila 1942.
Načelstvo Spar- nnd Dailehenluiftie Predassel
1 T