RODOLJUB
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani,
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom »Slovenskega druStva" in naročnikom »Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 13 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina m inserati blagovolijo naj se pošiljati,,Narodnl TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ,81ovenskega druitva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
3. štev.
V Ljubljani, dne 4. februvarja 1893.
III. leto.
Slovenščina pri sodiščih na Kranjskem.
(Govoril g. dr. Ivan Tavčar na občnem zboru
Slavni občni zbor! Raba slovenščine pri sodnih uradih zajamčena je v členu 19. ustavnega zakona. Tam je tudi izrečeno, da ima slovenščina po slovenskih pokrajinah pri uradih z vsakim drugim jezikom jednako pravico. Ta pravica je vele važna za napredek našega naroda in v prvi vrsti je to politična pravica. To izhaja že iz tega, da se, odkar smo se podali v politične boje, borimo v prvi vrsti za jednakopravnost jezika pri uradih in pred vsem pri sodnih uradih. Slovensko društvo kot politično društvo poklicano je torej, da s paznim očesom čuva nad tem, da se slovenščini pri uradih ne godi krivica. Res, da so se od tistega časa, ko je pri deželnem sodišči v Ljubljani posloval svetnik z načelom, da se ima vsak slovenski list že zategadelj zapleniti, ker je tiskan v slovenskem jeziku, razmere izdatno zboljšale. Ali navzlic temu opazujemo, da se posebno v zadnjih časih jame
„Slovenskoga društva" v Ljubljani dne 15. p. m.)
kopljejo slovenščini pri justičnih uradih in da more še zmiraj zavzeti nekako sramotno mesto, prav kakor pastorka, za kojo v hiši nikdo ne mara. Izdajajo se ukazi v malo važnih zadevah, ki nimajo druzega pomena, nego da dražijo narod slovenski in da mu vsiljujejo prepričanje, da se naš jezik pri sodiščih ne ljubi in da ga odločilni faktorji le neradi gledajo na tistem mestu, kamor se je po trudapolnih naporih povspel. Mržnja se obrača proti slovenščini in mi si — ko je sedaj vender vsakemu očito, da večja veljava slovenščine pri sodnih uradili ni bila justici v kvar, nego v korist te mržnje drugače tolmačiti ne moremo, kakor da izvira iz nasprotnega nam političnega prepričanja. Res je, da je pravosodje tako uzvišeno, da bi do njega ne smeli segati razljučeni valovi političnih prepirov in iz vsega srca želimo, da bi politika izginila iz naše justice, bodisi na oni, bodisi na drugi
LISTEK.
Gospod Zgaga, zviti njuhalec.
(Slika iz malouoestnega življenja. — Spisal Lovro Dremota.)
Ta mali spis bi lahko naslovil tudi „Navada je železna srajca". Ker je pa ta pregovor že tolikim pomagal iz zadrege in ker je presplošen, podpišem „Gospod Zgaga", kajti ta čestita osebnost je predmet tej črtici. Ugajalo morda ne bode komu to in ono, toda ne morem pomagati, kajti senca je senca, le da je tu otenjava močnejša, tam slabejša.
Bil sem dlje časa v majhnem mesteci, ležečem ob planinski reki. Takoj v prvem tednu po svojem prihodu sem spoznal do malega vse meščane, kateri so bili količkaj imenitnejši. V kratkem sem se popolnoma udomačil in sprijaznil z mestnimi razmerami. Sprva so se mi posine-bovali, kakor se vsakemu novincu, ki pride v mesto, no naposled so se me privadili in odslej sem jih lahko opazoval nemoten.
Po dnevi sem često slonel na oknu in zrl na trg, kjer so se sprehajali ljudje, igrali otroci, stali in drčali vozovi. Vsak dan ob pol dveh je primahal po trgu star gospod, držeč v desnici solnčnik, v levici lep, rudeč nagelj, katerega je večkrat prinesel h nosu in ga hlastno povonjal. Obleka njegova je bila tisti čas rjava. Pod nosom je imel močne sive brke in izpod mehkega klobuka so mu silili sivi lasje. Bil je star okoli 60 let. — To je bil gospod Zgaga, upokojen nižji uradnik. V tem mesteci je užival zmerno svojo pokojnino in gojil rdeče nagelje, vsaj tako sem si mislil jaz. Pa minila je cvetoča pomlad, minilo solnčno poletje in meglena jesen je oddala žezlo ledeni zimi. Zemljo je zavijala debela snežna odeja in namesto rdečih in modrih cvetic na oknih so cvetele zimske rože. Nihče se ni mogel v našem mesteci poba-hati s šopkom, še tako revnim, celo gospodične so morale z umetnimi cvetkami pomagati pešajoči svoji krasoti. Jedini stari gospod Zgaga se je ponašal z rdečim na-geljčkom kakor o kresi in se sprehajal ž njim po trgu. Čudil sem se in ugibal, kako goji gospod Zgaga svoje
strani. To pa je smoter, ki se da brez težave doseči. Nemščini njene veljave nikdo ne jemlje in tem lažje bi se s slovenskim narodom na tem polju sklenilo primirje, ko je vender tako ponižen, da si svojih želja v sedanji dobi do notranjega slovenskega uradnega jezika niti v mislih vzdigniti ne upa! Odkritosrčno bi se moralo vzpre-jeti načelo, da ima v zunanjem poslovanji slovenščina pri sodnih uradih do zadnje pike ravno toliko oblasti, kakor nemščina, in da nikakor ne gre, da bi sodni uradniki pri vsaki priliki kazali, da jim je nemščina ljubša od slovenščine, in da zategadelj čutijo potrebo, da pri vsaki razpoki tlačijo nemščino na dan, prav kakor bi niti jeden spis brez nemščine obstati ne mogel! Danes mi je nekoliko spregovoriti o tem, da primirja na pravosodnem polju še vedno ni pričakovati, ker se še vedno na mnogih mestih greši proti zgoraj omenjenemu glavnemu načelu, ker se še vedno na mnogih mestih misli, da je slovenščina pri uradih gola in prazna šala, ki bode polagoma samo sebe pogoltnila. Le nekatere slučaje hočem na tem polju omeniti. Napisi pri uradih so pomenljivi in ker so uradi za ljudstvo namenjeni, naj se kažejo ti napisi v takem jeziku, da jih ljudstvo umeti more. Obilo je še sodišč, kjer se šopirijo še samo nemški napisi. Kjer se kaj tacega nahaja, naj se to naznani „Slovenske m udruštvu" in ozirora anjego-vemuodboru, dauloži primerno pritožbo na primernem mestu. Tudi drugi, za javnost pre-pomenljivi razglasi obešajo se po sodnih stenah mnogokrat izključno le v nemškem jeziku. Zapovedano je, da so pri sodiščih prve instancije javno razobešena imena sodnikov in zagovornikov. Ta zapoved storila se je gotovo v interesu strank, ker je v kazenskih zadevah dostikrat važno vedeti, kdo me bode sodil in kdo naj me zagovarja. Pri deželnem sodišči v Ljubljani so sodniki in zagovorniki  bodisi v lopi sodnega dvorca, bodisi v po-
rotni dvorani in v drugih sobah izključno le v nemškem jeziku razobešeni, prav tako, kakor da imajo z deželnim sodiščem Ljubljanskim samo trdi Nemci opraviti in kakor da bi Slovencu nikdar ne bilo na tem ležeče, kakega sodnika naj odkloni in kakega zagovornika naj si izbere !*) Če opazujemo kaj tacega pri prvem sodišču v ogromni meri slovenske kronovine, pri tem nimamo občutka, da mora justica radi tega propasti. Pač pa imamo občutek, da je to udarec slovenskemu jeziku, kojega tudi pri tacih malenkostnih zadevah nočejo spoštovati. In ravno take malenkosti prouzročajo razburjen ist in prouzročajo v prvi vrsti, da se justica z veliko strastjo in ognjevitostjo vlači in vpleta v politične pogovore. Omenjeni slučaj pa naravnost nasprotuje tudi slovenskemu značaju bele Ljubljane, kjer prebiva dosti več Slovencev, kakor Nemcev. Odbor političnega društva je torej mnenja, da mu tudi pri tacih rečeh manjše veljave ni molčati in sklenil je, da se vloži pritožba do nadsodiškega predsedstva s prošnjo, da odpravi zgorej omenjeni nedostatek pri deželnem sodišči v Ljubljani. K temu sklepu prosi Vaše pritrditve! Mnogokrat se pod pretvezo, da to zahteva notranji uradni jezik, ravno ta notranji uradni jezik zlorabi v namene, da se privleče nemščina v čisto slovenske spise. Znano je, da morajo notarji kot sodni komisarji zapuščinske spise z nemškim poročilom predložiti zapuščinskemu sodišču. Sodišča pa potem ne rešijo slovenskega spisa, ampak v nemškem jeziku rešijo nemško poročilo notarjevo ter ravno s pomočjo tega nemškega poročila opravičijo konečni in sklepni korak, to je nemško priso-jilno listino, s kojo zapečatijo v slovenskem jeziku raz-pravljeni zapuščinski spis. Zgodi se torej, da stranke dobe nemško prisojilno listino, če tudi se je poprej vse
*) V tem obziru je pritožba g. govornika imela že uspeh, kajti nekaj dnij sem so ti seznamki razobešeni pri Ljubljanskem sodižcu tndi v slovenskem jeziku. Opomba uredništva.
nageljne, da mu celo v hudi zimi bujno cveto.
Nekoč sem pa venđer izvedel, kako in kaj. V večji družbi sem vprašal, kako goji gospod Zgaga svoje nageljne, da mu tudi po zimi cveto. Vsi se zakrohotajo mojemu vprašanju in celo ploskajo z rokami. Bil sem v zadregi, ker nisem vedel, kaj vse to pomeni in zatć ponovim svoje skromno vprašanje, katero je pa veselje le še podvojilo. Pa nihče mi neče odgovoriti.
Upokojen sodnik se me vender usmili in vpraša:
„AH bi morda radi izvedeli?"
„Rad", odgovorim.
nAli bi ne bilo boljše, ako si sami ves Zgagin rastlinjak ogledate?" vpraša me dalje.
Bil sem zadovoljen, saj ni napačno, ako človek kaj ogleda in se česa nauči.
Za nekoliko minut sva bila pred hišo, kjer je stanoval gospod Zgaga.
„Le za menoj; samo smejati se ne smete, da Zgage preveč ne užaliva!" opomni me stari sodnik. Obljubim mu dostojno se vesti.
Sodnik odpre* vrata in stopiva v stanovanje. V prvi sobi je sedel za mizo obiskani gospod Zgaga, držeč v desnici časnik, z levico je pa tiščal nagelj pod nos.
Gospod Zgaga povabi naju sesti; oba ubogava in sedeva k mizi.
Sodnik se zaplete s starim gospodom v živahen pogovor, jaz pa opazujem stojalce na mizi, v katerem je bilo zapičenih kakih deset nageljnov in poleg tistega stojalca je ležala tobačnica za tobak. Nekateri nageljni bo se mi zdeli čisti, drugi pa prašni. Toda nič ni bilo onega prijetnega vonja po cvetočih nageljnih, ampak vonjalo je po navadnem tabaku za nos. Neki sum se vzbudi v meni, kateremu pa nisem mogel prav verjeti. Kar naenkrat pa postavi g. Zgaga nagelj, katerega je imel v roki iz navade, h drugim nageljnom in si izbere drugi zaprašen nagelj in ga nese pred nos.
Sodnik mi namežikne in — vedel sem vse.
Vrneva se nazaj v družbo.
Vsi so me vpraševali, ako sedaj vera, kako gospod Zgaga svoje nageljne goji in takrat sera še izvedel, zakaj gospod Zgaga takć originalno njuha
v slovenskem jeziku razpravljalo. Kaj tacega se je pripetilo še celo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Tudi je znano, da imajo sodni sluge ukaz, da eksekucijske zapisnike v nemškem jeziku predlagajo sodiščem in vsled tega se pripeti, da sodišča te zapisnike v nemščini rešujejo in da dobivajo stranke nemške odloke, dasi je cela druga pravda vodila in dognala se v slovenščini. Dostikrat se prigodi, da naprosi sodišče drugo sodišče, da naj izpraša te ali one priče* ki slučajno prebivajo v okrožju naprošenega sodišča. Tuje sodišče naprosi se k temu, ker kakor pravijo to zahteva notranji uradni jezik, v nemščini. Posledica pa je potem, da naprošeno sodišče reši nemško pisano rekvizicijo v nemškem jeziku in da dobe- stranke nemške odloke, priče pa nemška vabila, dasi je pravda čisto slovenska. Tako in jednako se pleza po tankem debelci notranjega uradnega jezika ter se skoraj za vsako slovensko pravdo odpirajo vratica nemškemu jeziku, o katerem se hoče s tem dokazati, da ima tudi v zunanjem poslovanji več pravic pri sodnih uradih kot pa naša domača slovenščina. Ta praksa in oziroma te manipulacije pravosodju prav čisto nič ne koristijo, samo nas Slovence razburjajo, ki moramo jezik za zobmi tiščati ter molče prenašati poniževanje slovenskega jezika. Slovensko društvo in oziroma odbor obrača se s tem do slovenskih strank in v prvi vrsti do narodnih pravnih zastopnikov, da naj vsak jednak še tako neznaten slučaj naznanijo odboru „Slovenskoga društva", da se bode takoj vložila primerna pritožba do justičnega mini-sterstva in če treba tudi do predsedstva višjemu deželnemu sodišču v Gradci! Ali tudi v važnejših zadevah se greši proti slovenščini. Le ta si je v zadnjih letih prisvojila vsa sodišča na Kranjskem, zategadelj se človeku skoraj neverjetno zdi, da se še vedno nahajajo sodišča, ki napravljajo  slovenskim   kmetom   nemške zapisnike.
Stranka ne ume niti besedice nemške, ali ko pride k sodišču, puste jo govoriti v nemškem jeziku, ker se dotičnomu uradniku ne zljubi kovati zapisnik v slovenščini. Na tem polju odlikujejo se posebno tisti mlajši uradniki, ki svojega nemškega mišljenja nikjer ne zakrivajo, ki po sodnih spisih s slovenščino burke uganjajo in od katerih nam je še mnogo hudega pričakovati, če jih ne bodemo takoj sedaj po prstih okrcali, ko pričenjajo svojo karijero. Ti slučaji so torej posebno važni in naprošene so vse slovenske stranke in naprošen je vsakdo, da naj našemu društvu nemudoma naznani, če je pri kakem sodišču zasačil nemški zapisnik, kojega so zapisati dali trdemu slovenskemu kmetu. Odbor slovenskega društva pa je pripravljen v vsakem slučaju pritožiti se do pristojne instancije. Sedaj, ko imamo slovenščino pri vsakem sodišču, prigodi se mnogokrat, da se na nemško tožbo to. ženec brani v slovenskem jeziku in nasprotno, da se na slovensko tožbo toženec nemško zagovarja. Dobivajo se akti, ki so izključno slovenski, pa tudi akti, ki so iz ključno nemški. V sredi se pa nahaja mnogo aktov, ki so dvojezični. Ravno radi zadnjih aktov imeli smo v preteklem letu boj, v katerem je narodna stranka propadla. Rešiti se je imelo vprašanje, v katerem jeziku naj se izda sodba v dvojezičnih pravdah. Zahtevali smo, da naj se jezik sodbe ravna po tožbi, to se pravi, tožniku naj je dana vselej pravica, da dobi sodbo v tistem jeziku, v kojem je tožil; nemški tožbi sledi naj nemška sodba, slo^ venski pa slovenska. To načelo je tako naravno in tako pravično, da bi človek menil, da ni skoraj mogoče, da bi sodišča drugače postopala. In vender se je zgodilo ! Pri nas velja načelo, da se na nemško tožbo vselej izda nemška sodba, če se je toženec tudi v slovenskem jeziku branil, da pa se na slovensko tožbo, če se je toženec nemško zagovarjal, izda tudi nemška sodba.  Tukaj so torej raz-
Gospod Zgaga je bil mlad in že takrat strasten njuhalec. Tobačnico je vedno vrtel v roki in jo ponujal znancem in prijateljem, ki so mu časih pomagali prazniti njeno vsebino Takrat nekako se je pa gospod Zgaga spomnil, da bi bilo dobro oženiti se in kakor bi mignil, imel je nevesto izbrano rekoč:
„Ta bode dobra!"
In zahajal je h nji v vas.
Nevesta je imela prav občuten nos in tobakovega duha kar ni mogla prenašati. Prepove mu nositi seboj tobačnico. Gospodu Zgagi je bilo pa njuhanje pol življenja in tega opustiti pri najboljši volji ni mogel. Seboj seve" tobačnice ni nosil, ker se je že sedaj pokoril svojej bodoči ženi, ali doma je njuhal na vse pretege, da je za<-mujeno nadomestil. Nezmernost pa ni nikdar dobra in tako Zgagi ni delo dobro, da je imel časih duhana preveč v glavi, časih pa nič. Premišlja, kakć bi si pomagal. Zvita njegova glava brž iztakne nekaj originalnega. Utrga košat nagelj in ga posuje s tabakom, da ga je bilo polno med perjem, ter poskusi njuhati. S poskušnjo je bil zadovoljen in kadar je šel poslej ven ali k nevesti, nasul si je vedno nagelj z tobakom in je zmerno njuhal.
In vsi so mislili, da g. Zj;aga nagelj duha . . .
Ali tobačni duh gospoda Zgage ni zapustil, dasi tobačnice ni nosil več seboj. Da bi vse življenje morala ta zoprni tobačni duh prenašati, zdelo se je njegovi nevesti nemogoče, dejala mu je kratko:
„Tobačnega duha ne morem trpeti, ne maram te".
Gospod Zgaga je vzel odločno odpoved težko na znanje ali udati se je moral. Zarotil se je pa takrat, nikdar več tobačnice pri sebi nositi, ampak po iznajde-nem načinu njuhati, da mu drugič več ne izpodleti, kadar bi se hotel oženiti. Kupil si je v glavnem mestu pri iz-delovalki umetnih cvetic suhih nageljnov. Potresel jih je s tabakom in vselej, kadar je šel iz hiše, je vzel jednega in je neopazovan njuhal vso pot.
Neveste pa vender ni mogel več dobiti.
Navadil se je bil pa njuhati iz nagelj na in tako* je njuhal poslej in bode še njuhal, dokler bode živel in stavim, umrje z zaprašenim nageljnom v roki.
Kdor se hoče prikupiti gospodu Zgagi, pokloni naj mu lep, rdeč, košat nagelj. Ustregel mu bode najbolj in gospod Zgaga postane njegov prijatelj.
mere take, da ima nemščina celo pravico na svoji strani, slovenščina pa nobene. Nemški tožnik in nemški toženec, oba dobita nemško sodbo v roke. Slovenski tožnik in toženec pa nikdar ne, če se je le nasprotnemu advokatu poljubilo zapisati jedno ali dve nemški besedi v zapisnik! Pritoževali smo se, ali tudi najvišji sodni dvor ni stvari hotel predrugačiti. Mi dotičnih odločb nečerao kritikovati, ali toliko smemo pač izreči, da nikakor ne moremo umeti, čemu se dela tukaj razlika med nemško in slovensko stranko. In konečno, če se je že hotel doseči vrhunec pravice in objektivnosti, naj bi se dekretovalo, da se ima v tacih slučajih v obeh jezikih izdati sodba. Ali nato se niti mislilo ni in slovenščina se je v kot potisnila in nemščina je triumfovala. Kakor rečeno, mi dotičnih odločb nečemo kritikovati, ali gotovo je, dokler se bodo izdajale take odločbe, je absolutno izključeno, da bi justica in politika pri nas ne hodili roko ob roki, in nemogoče je, da bi posebno naši državni poslanci v parlamentarnih debatah o naših pravosodnih razmerah molčali. Pa tudi slovensko društvo ne sme in ne more molčati in odbor je zategadelj sklenil, da zbere kolikor mogoče vse slučaje, v kojih se je vzlic slovenski tožbi izdala nemška sodba in da jih predloži justičnemu ministarstvu, da bode ukrenilo, da naj se pri dvojezičnih pravdah ravna po tožbi ali pa, da naj se izda v obeh deželnih jezikih. Odbor usoja se torej predlagati, da občni zbor odobri to-le resolucijo:
Občnizbor »Slovenskega društva" izreka svoje prepričanje, da slovenski jezik pri sodnih uradih še vedno nima tiste veljave, katera  mu je zajamčena  v členu   19. znanega ustavnega zakona; odbor društva se pooblašča, da zbira vse slučaje, pri katerih se je kršila veljava slovenščini po tem ali onem sodnem uradniku in da vlaga primerne pritožbe do pristojne   instancije.   Že sedaj   pa se tudi odobri sklep odborov, da se je pritožiti na predsedstvo   višjemu   deželnemu   sodišču v Gradci radi tega, ker deželno sodišče v Ljub-j ljani imena sodnikov in zagovornikov v po-I rotni dvorani in drugih sodnih prostorih ne j da razobesiti v slovenskem jeziku; istotako se odobruje sklep odborov, da se je s pritožbo ! obrniti do justičnega m ini ste rs t va, koje naj ukrene, da imajo naša sodišča pri pravdah, j v obeh jezikih razpravlj eni h, izdajati sodbe 1 v jeziku tožbe ali pa v obeh deželnih |e-i zlitih.
Kakor smo že poročali, bila je ta resolucija so-: glasno in navdušeno sprejeta. Dolžnost narodnega občinstva pa je, da „Slovensko društvo" v tem boju za pravice našega jezika krepko podpira.
Politični pregled.
V tostranski polovici naše države sicer nima državni zbor tiste veljave in tistega upliva, kakor drugod, a vlada mora navzlic temu skrbeti, da dobi večino poslancev na svojo stran, ker sicer ne more brez homatij voditi državne uprave. Take trdne in zanesljive večine vlada že dolgo nima; podpirale so jo sicer razne velike stranke, a le zato, ker druga drugi ni privošila, da bi pri>la na krmilo. Te stranke niso bile med soboj v nikaki zvezi in zato se je večkrat primerilo, da so se sprle. Tako se je zgodilo tudi začetkom meseca novembra. Vlada se ni hotela zameriti na nobeno stran in je vsled tega prišla v hude škripce, ker bi najraje tako vladala, da bi nikomur nič ne dala. Da si torej zagotovi potrebno večino v državnem zboru, začela je vlada pogajati se z največjimi strankami, to je s konservativci, mej katerimi so poleg Cehov tudi slovenski poslanci, potem s Poljaki, pa z nemškimi liberalci. Poljaki in konservativci vlečejo za jedno vrv, nemški liberalci pa ne marajo nič slišati o novi večini, če jim vlada ne da poroštva, da ne bo upravljala države proti njim. Vsa ta pogajanja in dogovarjanja trajajo že več mesecev, pa še vedno ni kruha iz te moke— če ga bo sploh kaj, kar pa še ni gotovo. — Med tem, ko lovi vlada na ta način narodne zastopnike v svoje zanj h e, nadaljuje državni zbor prav m; rljivo svoja posvetovanja o državnem proračunu. Pri teh posvetovanjih imajo poslanci priliko izreči svoje
pritožbe in sprožiti kako dobro misel in splošno se more pač reči, da porabljajo to pravico še v zadostni meri. Tudi slovenski poslanci ne drže jezika za zobmi. Poslaneo dr. Lavoslav Gregorec prijel je ministra za deželno brambo kaj trdo zategadelj, ker se je razveljavila naredba, da morajo vsi častniki pri koroškem pešpolku umeti slovenski. Ta naredba je očitno zoper postavo, česar niti minister ni mogel utajiti, kakor tudi ni mogel v ničemer ovreči Gregorčevih trditev in pritožeb. V šolskem odseku se je poslanec Šuklje potegoval za slovenske srednje, obrtne in ljudske šole. Glede obrtnih šol je naučni minister pač nekaj obljubil — če pa še ne sne" svoje besede, tega ne ve nihče; glede srednjih in ljudskih šol pa se je tako zvijal in besedo tako premeteno sukal, kakor da nima volje nam ustreči. Tudi poslanec Spinčič se je jako goreče potegnil za slovensko šolstvo, posebno na Koroškem in na Primorskem, ter ministru povedal mnogo bridkih resnic, a če bo to kaj zaleglo, pač ne ve nihče povedati. — Do konca meseca februvarja mora biti rešen državni proračun. Kakor se čuje, misli vlada koj potem zaključiti sedanje zasedanje, novo zasedanje pa bi se *ele začelo na jesen. Sredi meseca marca namerava vlada sklicati deželne zbore, da doženejo deželne opravke, a to zborovanje bode le kratko, ker se vlada boji večjih razprav, katere bi utegnile postati nevarne sedanjim razmeram in
bi razburile duhove. — Tudi na Ogerskem niso razmere dobre, morda celo slabše, kakor v nas in sicer vsled tega, ker vladna stranka v državnem zboru ni jedina. Med njenimi dosedanjimi pristaši je več takih, ki nikakor niso zadovoljni, da hoče vlada odvzeti duhovnikom pravico, opravljati zapisnike poročencev in krstne matice, ker pa mnogi drugi poslanci to odločno zahtevajo, nastanejo morda še tako velike homatije, da se bo moralo mini-sterstvo umakniti. Škoda to pač ne bo, posebno pa ne za ogerske Slovane, katere madjarske vlade neznosno preganjajo. — Na Nemškem se vse zanima samo za vojaško predlogo. Vlada napenja vse sile in porablja ves svoj upliv, da bi poslance pridobi'a za izdatno pomno-žitev stalne vojske, a vzlic temu skoro ni misliti, da bo uspela, zakaj poslanci se boje volilcev, kateri že sedaj komaj dihajo in bi vsled novih vojaških bremen gotovo podlegli. — Na Francoskem je takoimenovana panamska zadeva, o kateri smo že govorili, še vedno sredotočje vsega javnega gibanja in vse kaže, da bo iz teh homatij izcimila se velika borba med republičani in med tistimi
strankami, ki bi rade obnovile ali cesarstvo ali pa kraljestvo. — Tudi Italija ima zdaj dovolj dela z opiranjem umazanega perila. Neka banka, ki je imela pravico izdajati bankovce, prevarila je deželo za 65 milijonov lir s tem, da je nekatere bankovce po dvakrat naredila in to vedno z isto številko. Glavne sokrivce so že deli pod ključ, a kdo ve, če to ne porazi še vlade, ker je banko premalo skrbno nadzorovala. — Srbija se nahaja v ne varnem položaju; javno mnenje je tam silno razburjeno in prav z ozirom na to, da nastane celo nevarnost za vladajočega kralja, sta se zopet pomirila piejšnji kralj Milan in kraljica Natalija, ki sta se bila pred par leti ločila. — V daljnem Egiptu nastale so zadnje dni čudne razmere, katere so za svetovni mir kaj nevarne. Egiptski vladar bi rad odpravil iz dežele Angleže, ki imajo tam vso oblast v rokah a to pot se mu ni posrečilo, s čimur pa še ni rečeno, da se je udal. On le čaka ugodnega trenotka, tisti hip pa, ko se spie z Angleži, tisti hip bo prenevaren za mir tudi v nas.
Slovenske in slovanske vesti.
(Presvetli cesar) podaril je iz svoje zasebne blagajnice pogorelcem v Novi Kračini pri Voloski svoto 500 gld. — Za šolo v Št. Jerneju pri Konjicah daroval je cesar 200 gld., za popravo cerkve pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah pa 100 gld.
(Poroka v cesarski rodovini.) Dne 24. januvarja poročila se je na Dunaj i cesarjeva netjakinja, nadvojvo-dinja Margareta Zofija, z vojvodo Albrehtom vviirtember-škim. Slavnosti, prirejene o tej priliki, so bile zelo sijajne.
(Jožef Marn f.) Dne 27. januvarja umrl je v Ljubljani bivši profesor na ljubljanski gimnaziji, častni kanonik in predsednik „Matice Slovenske", preč. g. Jožef Marn v 61. letu svoje starosti. Pokojnik je bil jako učen jezikoslovec in izvrsten pisatelj, sicer pa uzoren učitelj in duhovnik, katerega je vsak visoko spoštoval, kdor ga je poznal. Pred letom je stopil v pokoj in bil tedaj od cesarja odlikovan z viteškim redom Franca Jožefa. Bodi mu lahka zemlja domača!
(Osobne vesti.) Notarski kandidat gosp. Matevž Bežan je imenovan notarskim namestnikom v Trebnjem.
— Premeščeni so nastopni okrajni zdravniki gg.: dr. A. Sežun iz Ptuja v Ljutomer, dr. R. Za d ni k iz Feld bacha v Ptuj, dr. K. Helly iz Ljutomera v Feldbach.
— Okrajni komisar g. Ivan Tekavčič je premeščen iz Novega mesta v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride okr komisar v Ljubljani g. Anton Klein. — Cesar je potrdil volitev g. Ivana Vošnjaka načelnikom okrajnega zastopa šoštanjskega in g. Franca S k ubi ca načel-nikovim namestnikom. — Občespoštovani rodoljub gosp. dr. Jernej Zupanec, notar v Ljubljani, dobil je viteški križec Franc Jožefovega reda. — Okrajni šolski nadzornik v Črnomlju g. I. J e r š i n o v i č je dobil zlati križec za zasluge.
(Poslanec Spincić — odpuščen iz službe.) Vsak bralec se še spominja, na kakšen način in zakaj je bil drž. poslanec g. Spinčić odpuščen iz državne službe in tudi to je znano, da so prijatelji pravičnosti spravili vso reč v državni zbor in zahtevali, naj poseben odbor preišče, ali ni vlada grešila s tem odpustom zoper tisti zakon, ki varuje poslance vsakega preganjanja. Dotični odbor, kateri je imel to stvar preiskati, se dolgo ni zedinil in je šele v zadnji seji rešil stvar — neugodno. Slovenski posl. g. dr. Ferjančič je predlagal, naj se izreče, da je vlada, odpustivši poslanca Spinčiča iz službe, grešila če ne zoper besede pa zoper duh zakona, ki varuje poslance preganjanja in podpirali so ga češki in nemško-konservativni poslanci, toda nemški liberalci in Poljaki so ta predlog zavrgli in tako odobrili krivico. Pač žalostno!
(Umrli so) zadnja tedna: Vrhniški dekan Janez Kopri v nikar, star 68 let; župnik v Kropi Matevž Jereb, star 56 let; posestnik in bivši župan v Stražišah pri Kranju Pavel Ješe; posestnik in trgovec v Idriji Franc Lapa j ne, star šele 38 let; umirovljeni župnik dr Matej Lutman, pisatelj in zgodovinar, v Lipelji vasi pri Pontablu.
(Štajerci v Ljubljani.) Nedelja, dne" 22. januvarja bil je za Ljubljano jako slovesen dan. Pozdravili smo v svojem središču nad 300 slovenskih bratov in sester iz južnega Štajerja, kateri so prihiteli s posebnim vlakom v Ljubljano, da si ogledajo novo gledališče in da vidijo krasno delo svojega štajerskega rojaka, dr. Ipavca opero „Teharski plemiči". Sprejem predragih nam gostov je bil v Ljubljani in na nekaterih drugih postajah sijajen, uprav velečasten, to je bil dokaz, kako iskreno ljubimo svoje rojake onstran Save in kako živo se zavedamo naše
celokupnosti. Ta slovesni dan ostane vsakemu, kdor je bil pričujoč, v neizbrisnem spominu.
(Nova podružnica Ciril-Metodove družbe) osno vala se je pred kratkim v Teharjah pri Celji. Začasni odbor je sklical prvi občni zbor na dan 29. januvarja. Ta zbor obnesel se je v vsakem oziru izvrstno in ostane vsem udeležnikom, domačim in zunanjim, v prijaznem spominu. Slavnostni govor je govoril ljubljanski advokat in teharski rojak g. dr. Fr. Stor.
(Občinski zastop na Bledu.) Kakor znano, nastale so lani pri občinskih volitvah na Bledu velike homatije. Propadli bivši župan Janez Mallner hotel je po sili ostati na krmilu in on in njegovi tovariši so se zoper volitev pritožili na deželno vlado kranjsko. Ker je vlada to pritožbo in neko drugo odbila, obrnili so se pritoži-telji do upravnega sodišča na Dunaji, katero je dnč 16. m. m. ugodilo jedni pritožbi glede neke malenkosti sicer pa obe kot neutemeljeni popolnoma zavrnilo.
(Nova železnica.) Znani posestnik in tovarnar Alojzij Prašnikar prosil je dovoljenja, da sme začeti pripravljalna dela za zgradbo nove železnice od gorenjske postaje Radovljiea-Lesce čez Bled do Bohinjske Bistrice. Ta nova železnica, Če se res naj ravi, bo dolga 29 kilometrov.
(Slovensko obrtno društvo v Celji), katerega se štajerski nemškutarji že sedaj tako boje, kakor samega peklenščeka, skliče v kratkem ustanovni shod. To društvo je za celjske Slovence velike važnosti, ker z njega po močjo bo pridobiti marsikaterega omahljivega obrtnika za narodno stvar. Zato pa priporočamo to društvo vsem slovenskim obrtnikom, želeč, da bi se ga v čem večjem številu oklenili, ker jim bo v politično in gmotno korist.
(Nemščina v ljudskih šolah na Spodnjem Štajerskem.) Kakor toži „Slovenski Gospodar", tišči deželni šolski svet v Gradci nemščino vedno bolj in bolj v slovenske ljudske šole. Učiti naj se začne v tretjem šolskem letu, v šestem letu pa naj se poučuje v nemškem jeziku nemščina, zemljepisje in računstvo Pač res škoda truda in časa in nedolžne dece, kateri se toliko dražega Časa odvzame s takimi nepotrebnimi poskusi na kvar splošnemu napredku pri pouku predmetov, ki so koristni za življenje.
(Narodni dom v Celji.) Celjska posojilnica, katera si je za probudo narodne zavednosti in za povzdigo blagostanja spodnještajerskih Slovencev pridobila že jako velike zasluge, lotila se je velevažnega podjetja, zidanja narodnega doma v Celju. Posojilnica kupila je primeren prostor za 30.000 gld. in začne koj, ko dobi privoljenje, zidati po načrtih deželnega inženirja g. Kraškega veliko in krasno palačo, kakeršne ni niti v Ljubljani, niti v Celju. Troški za to poslopje so proračunjeni na 150.000 gld.
(Ravnopravnost na Koroškem.) Na Koroškem je mnogo takih uradnikov, kateri ovirajo slovensko urado-vanje s sredstvi, ki so naravnost nezakoniti. Za to bi jih bilo sicer treba kaznovati, a pri nas je že tako, da
t vlada rada skozi prste pogleda, da je krivec le Nemec, j Okrajno glavarstvo v Velikovcu je zavrnilo dopis občin-| skega predstojništva v Bistrici pri Pliberku, v katerem se je prosilo za dopošiljanje slovenskega deželnega in državnega zakonika in za slovensko dopisovanje. Isto tako se je zgodilo občini Globasnica. — Okrajni šolski svet Velikovški ukazal, je tudi krajnima šolskima svetoma v Bistrici in Globasnici, da morata slovenskim dopisom prilagati nemške prevode. Tako se postopa, odkar je bil zloglasni Parteitag.
(Dober vzgled.) Občni zbor gasilnega društva v Šmarji pri Jelšah sprejel je skoro soglasno predlog, da se upelje slovensko poveljevanje in poslovanje. Ta uzgled priporočamo v posnemanje vsem tistim diuštvora, katera imajo še vedno nemško poveljevanje, čeprav za to ni ni kake potrebe.
(Latinščina namesto hrvaščine.) Že več stoletij je navada, da se vrši v hrvalskih župnijah okolu Poreča blagoslavljanje vode, navadno o svetih treh kraljih, v hrvatskem jeziku, ker stanujejo tam sami Hrvati. Poreški škof F1 a p p pa je letos ukazal, da se mora voda blagoslavljati v latinskem jeziku. Prizadeti škofljani niso tega škofovega ukaza nič veseli; če je bil hrvatski jezik sto let dober za tako opravilo, bil bi tudi še dalje. Pa je že tako; škof Flapp je Italijan in vsaka hrvatska beseda mu je zoprna.
(Občinske volitve v Ločniku na Goriškem) so se vršile dne 30. in 31. januvarija in dne" 1. febru-varija. V tej vasi je nekoliko naseljenih Lahov, ki bi na vsak način radi poitalijančili ves kraj. Slovenskim vašča-nom še slovenske pridige ne privošijo. Za te volitve so Lahoni seveda vse moči napenjali, da bi zmagali IzT*d volitev nam še ni znan.
(Slovenska šola v Rocolu in Kadinu pri Trstu.) Tržaški Lahoni so jeze kar divjali, ko so izvedeli, da zahtevajo v teh krajih živeči roditelji za šolo godnih otrok šolo s slovenskim učnim jezikom. Šolski poročevalec pri tržaškem magistratu dal je poklicati k sebi zaupne može prosilcev in jih skušal prepričati, da take šole niti treba ni. Zaupni možje so laškega gospoda z besedami dobro oklestili, tako da jim je pritrdil celo vladni zastopnik. Bomo videli, kaj bo s to šolo, na ostale že dolgo čakajo tržaški Slovenci, a ni jih in jih ni!
(Nova posojilnica.) V Cerknem na Goriškem se posvetujejo ondotni veljaki o ustanovitvi nove posojilnice. Na Goriškem je primeroma malo takih zavodov, sosebno koristen pa bi bil v Cerknem, zato je iskreno želeti, da se ustanovitev posreči, saj bo v korist vsemu kraju in vsi okolici.
(Iz Reškega pristanišča.) Vsled silnega uvažanja italijanskih in tudi dalmatinskih vin, ne zadoščajo skladišča (magazini) na Reškem kolodvoru, posebno ne ona blizu takozvanega „Punto franko" (prosta luka), in jih namerava ogerska vlada izdatno povekšati. Na tisoče sodov, ki nimajo prostora v „Punto franko", leži zunaj na planem in jih morajo stražiti carinski služabniki.
Razne vesti.
(Nesreče na morju.) V črnem morju divjali so te dni strahoviti viharji. Potopilo se je trideset manjših ladij, potem trije grški parniki in jeden angleški. Rešil se ni nihče, mornarji in potniki našli so v morju hladni grob.
^(Dinamitnrdi) delujejo vedno drzneje. Te dni našli so ljudje pred stanovanjem župana Rotavskega na Luksemburškom veliko dinamitno bombo. Da je bomba ležala še malo hipov na mestu, bi se bila razstrelila, ker je uži-galica že skoro pogorela do ustja.
(Sto iu štiriletni ženin.) Na Ogerskem v Gvorai hotel se je v devetič oženiti neki Fran Baloh, ko je pokopal že osem žen. Glede na njegovo visoko starost 104 let prosili pa so otroci župnika, da bi ga ne poročil. Stari ženin z večno mladim srcem pa se ni zmenil dosti za to, da ga župnik res ni hotel poročiti. Vzel je k sebi svojo iz voljen ko, ki ima 40 let, in živi ž njo v divjem zakonu.
(Močan tobak.) Na Francoskem obsodili so nedavno nekega potepuha, ki je bil že večkrat kaznovan, na osem mesecev ječe in 300 frankov, katere ima plačati tabač-nemu vodstvu. Prodajal je ponarejen tobak za nosljanje, o katerega sestavi se je sam izrazil tako-le predsedniku: Vzamem tri četrtine zmletega čreslja in četrtino zmletih posušenih jabolčnih krhljev. Potem to zmes namočim z amonijakom in z gumijevim oljem. »Torej ni prav nič tobaka vmes" zavrnil ga je predsednik. — „Niti trohice", odgovoril je hladno zatoženec.
(Dinamit mej premogom.) Na kolodvoru v Voja-novi na Poznanskera pripetila se je čudna nesreča. Ko je kurilec z lopato metal premog v kurilni prostor stroja, razletela se je zadnja stena stroja in je kurilca zagnalo v sneg, kjer je mrtev obležal. Strojevodja je le lahko poškodovan. Kot uzrok nesreče se navaja, da je mej premogom morala biti dinamitna patrona, o kateri se ne ve, kako je prišla tja.
(Sedem usmrfeuj ob jeduem.) Na dvorišči jetni-šnice Svngros v Atenah na Grškem usmrtili so nedavno sedem roparjev, ki so bili udje velike razbojniške čete Assimakopulove. Kralj ni hotel pomilostiti nobenega, ker se razbojništvo silno širi po Grškem. Tudi nadalje hoče kralj strogo izvrševati zakon, da se zatre razbojništvo.
(Prevoz psa.) Iz Asehaffenburga v Švici se poroča, da je iz Solnograda došlo tja v posebnem vagonu truplo psa, katero je poslala v Solnogradu bivajoča kneginja Arenberg v svojo domovino v Gent. Vagon spremlje-vali so štirje strežaji, ki so morali paziti na to dragoceno mrhovino. Vagon je bil znotraj primerno okičen, kar je veljalo 600 mark.
(Koliko se pokadi cigaret?) Od leta do leta se v naši državi pokadi več cigaret. Ljudje so se že zelo odvadili smotk in pipe in pušijo najraje s papirjem oviti tobak. V primeri z letom 1887. se je lani prodalo 682 milijonov cigaret več in skupilo zanje več 51/« milijonov goldinarjev.
(Zmrznen slon.) Vsled nenavadnega mraza zmrznil je te dni pri Kiš-Vardi na Ogerskem velik slon, katerega je vodil po svetu posestnik neke menažerije. Da bi slonu rešili življenje, skuhali so mu celi škaf čaja ter vanj ulili več litrov raznovrstnega žganja, a vse to ni ogrelo slona velikana. Predno je bilo iz sosednega mesta dobiti še kaj finega žganja, poginila je dragocena žival. Lastnik ima škode nad 20.000 gld.
(Xesreea) Pri železnici blizu Dovjega delal je neki delavec, doma iz Hrušice pri Jesenicah. Dne 25. m. m. so vrtali in razstreljavali kamenje, ker pa se jeden strel ni hotel užgati, hotel ga je dotični delavec izbasati, pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da se je strel užgal in delavca osmodil po vsem obrazu in mu poškodil oči, da najbrž nikdar več ne bo videl božjega solnca.
(Požar.) Dne 22. m. m. unela se je pri Mojstrani na Gorenjskem žaga Janeza Klančnika po domače „žag-raoštra". Najbrž je zanetila hudobna roka. Gasilci z Dovjega so hiteli koj na pomoč, a zaradi žametov po poti so prišli k ognju šele pozneje, ko se je bilo ostrešje že podrlo, tako da ni bilo več dosti pomagati.
(Nevaren slepar.) Dunajsko sodišče obsodilo je te dni nekega Janeza Trimelna na sedem let težke ječe. Ta človek je bil zelo nevaren slepar, ki je svoje žrtve posebno rad iskal na kmetih. Ponujal in prodajal je neki prašek za uničevanje vsakovrstne golazni, misij, podgan i. t. d., če pa je kdo kaj naročil, dobil ie samo ničvreden pobarvan pesak. Kdor ni hotel blaga sprejeti ali kdor ga ni plačal, češ, da ni za rabo, tega je slepar brez usmiljenja tožil in rubil. Na ta in na jednake načine goljufal je ta človek lahkoverne ljudi več let in po vseh krajih, tudi po Slovenskem, in si pridobil več tisoč goldinarjev, dokler mu niso prišli na sled in ga storili neškodljivega vsaj za nekaj let.
(Redka naravna prikazen.) Sredi minolega meseca začelo je okolu Ptuja na Spodnjem Štajerju hudo grmeti in se bliskati, hkrati pa tako močno snežiti, da je bila vsa okolica v kratkem pokrita z belo odejo. Najstarejši ljudje v tem okraju ne pomnijo take nenavadne prikazni,
(Volkovi na Ogerskem) so letos vsled hudega mraza posebno objestni. V nekaterih občinah okolu Temešvara pripodili so se volkovi kar trumoma v vas, tako da se Ijudie po več dnij niso upali iz hiš, v Keverešku pa so volkovi napadli tri ženske pri belem dnevu ter je raztrgali in požrli.
(Orofiuja kot prodajalka žveplenk.) Na Italijanskem še žive mnogi siromaki od tega, da prodajajo na cesti žveplenke. Tem ljudem. pridružila se je zadnji čas tudi grofinja Panciani, udova nekdanjega župana Rimskega in podpredsednika državnega zbora italijanskega, ker ni imela ob čem živeti. Ta nesrečna gospa pisala je italijanski kraljici pismo, v katerem ji je razložila, kaj jo je k temu primoralo in ob jednem rekla, da bo odslej nosila na prsih tablico z napisom: „Tako skrbi domovina za udove zvestih svojih sinov." Kraljica je grofinji koj pomagala iz nesreče.
(Slaba vest.) Neki trgovec na Nemškem imel je v svoji trgovini osem deklet za razprodavalke. Opazil je že davno, da mu vedno kaj izgine, pa nikdar ni mogel tatice zasačiti. Skušal je torej z zvijačo in poklical predse vse prodajalke ter jim rekel: Zapazil sem, da jedna od vas krade; sodišču je ne maram naznaniti ako sama izostane in ne pride več v prodajalnico. Kako se je mož začudil, ko je, prišedši drugo jutro v prodajalnico, videl namesto osmih prodajalk samo tri!
(Gori6, kdor nima doma.) V Londonskih nočnih deloma podzemeljskih zavetiščih prenočuje redoma po 40.000 osob obeh spolov, katere bi sicer ne vedele kam položiti trudno svojo glavo.
Poučne stvari.
Kako je izmeriti množino sena ?
Gospodar mora večkrat preračuniti, koliko sena (suhe krme) ima spravljenega na podu, na senici in drugod. Pri nas si pomagamo v takih slučajih s tem, da cenimo na oko pr bližno množino. Pri tem se pa po navadi in precej vštejemo. Z izmerjenjem sena pa zamoreš precej natanko določiti množino sena.
V to je treba izmeriti pred vsem prostor, katerega zavzema seno; izmeriti je tedaj tako imenovano »prostornino". Podovi in senice, na katerih shranjujemo seno, imajo navadno podobo čveterostranske prizme ali se dajo pa saj kopi snna na čveterostranske prizme preračunati. Ves račun je potem le prav lahek. Treba je le izmeriti dolžino in širino poda (kupa) in potem pa višino naku-pičenega sena. Če pomnožiš dolžino s širino in dobljeno številko še z višino, dobiš prostornino, izraženo v kubičnih metrih. Ker vemo, da tehta 1 kubični meter uleža-nega sena 80 do 90 kilogramov, izračunati je množino sena s tem, da množino prostornino (število kubičnih metrov) s 80 90 kilogrami, kakor je namreč seno bolj ali manj debelo, več ali manj uležano. Prav dobro seno ima tako težo kakor otava; 1 kubičen meter tehta 85—90 kg.__
Čemu gnojimo?
Rastline potrebujejo za dobro rast toplote, solnčne svetlobe in dežja. Razun tega treba jim je tudi še raznih drugih snovij, katere sprejemajo deloma s pomočjo listja, (perja) iz zraku, deloma pa s pomočjo korenin iz zemlje. Vse te snovi imenujemo na kratko »rastlinski živež". Iz tega živeža napravljajo rastline s pomočjo toplote, svetlobe in vlažnosti vse svoje obstojne dele kakor listje, cvetje in nazadnje sad.
če primanjkuje rastlini vlage, ali če je vreme premrzlo, potem ne morejo rastline dobro rasti in če trajajo take neugodnosti dolgo časa, smo ob dobro letino. To isto se tudi zgodi, če nimajo zadosti krme, ravno tako tudi sadeži ne morejo dobro obroditi, če jim primanjkuje v zemlji potrebnega žjveža. Rastlinam dajemo potrebni živež v podobi gnoja. Z gnojenjem dajemo rastlinam vse tiste snovi, ki so potrebne za njih razvoj in dobro rast. Da bodemo tedaj lepe in bogate pridelke dosegli, treba je rastlinam primerno gnojiti, kar hočemo v prihodnje natančneje razložiti za posamezne sadeže.
Ob kakem vremenu je žito obračati ?
Žito je tudi ob zimskem času obračati (premetavati), da se prezrači in varuje tem potom pred zaduhlostjo. Saj vsake 4 tedne ga kaže do dobra obrniti.   Vender je pri tem gledati tudi na vreme   Žitu treba je suhega zraku in zategadelj ga smemo obračati le ob suhem in lepem vremenu. Vlažno vreme ni za tako delo, ker se sicer zrnje rado naleze vlažnosti, ki je kvarljiva v žitnem j kupu. čim dalj časa žito leži, tem bolj se usuši. Mnogo- j stranske izkušnje kažejo, da se žito usuši v prvem letu i za 3%, starejše žito pa za 11/a%-
Ne vznemirjaj bučel po zimi!
Bučele ne spe po zimi zimskega spanja, kakor no-katere druge živali, ampak samo počivajo. Počitek jim je največja dobrota, katera se jim sploh more dati po zimi. Vsak nemir jim škoduje, ako se jih količkaj preplaši, začno brenčati po panji. V ti svoji razburjenosti povžijo bučele dokaj več hrane kakor, ako se jim privošči zasluženi mir, in kaj lahko dobe drisko.
Priporočamo torej bučelarjem, naj skrbno pazijo* da se bučelam kakor koli ne kali zimskega počitka.
Kako ohraniti les, posebno tla in pode.
V ohranitev lesa, posebno tal in podov, rabijo se najuspešneje lupine laških orehov. Lupine se zmečejo na kup in se pustč tako dolgo, da zgnijo. Te lupine se potem prekuhajo in ta skuhana gošča se precedi najprej skozi gosto sito in če se tako dovolj ne izčisti, še skozi kako cunjo. S to tekočino se potlej tla dvakrat namažejo. Predno se posuše, naj se namažejo nekoliko še z lanenim oljem.
Ta pripomoček ni drag in stori les trpežen.
Neškodljivo barvilo za bela vina.
Neškodljivo barvilo za bela vina se napravlja iz navadnega sladkorja. Sladkor se stopi in potem se tako dolgo previdno meša, dokler se ne ugreje in ne postane bolj temen. Prehitro pa ni smeti sladkorja zgreti, da ne postane preveč grenek. Mešati ga je tako dolgo, dokler ne postane ves temnorjav.
Košček te temnorjave tvarine naj se dene v belo vino in skoro dobi ono lepo zlatormeno barvo.
Loterijske srečke
dne 2. februvarja 1.1 Brno      19,      24,      49,      48, 79
Tržne cono v Ljubljani
dne 1. februvarja t. I,
j		Ig	kr.		*1	kr.
Pšenica, hktl.		7	9l	Špeh povojen, kgr.    . .	—	84
JRež,	•   .   ..	1 »i	70	Surovo maslo,  „       . .	—	82
Ječmen, „		5	M		_	04
Oves,		6	35	Mleko, liter......	—	10
i Ajda, „		5	75	Goveje          meso, kgr.	—	54
Proso, „		4	41	telečje	—	48
Koruza, _		p	BO	Svinjsko           „ „	—	48
Krompir, „		3	20	KoStrunovo       „ „	—	40j
Leča, .,	. . . .1	1 i	—			
Grah,		13	—	Golob.......	—	20!
Fižol,	•     » •	9		Seno,   100 kilo .   .   . .	2	23i
Maslo,	kgr.   . .	—	95	Slama, „    „ ...	2	05
[Mast,	» •	—	66	Drva    trda, 4 Dmetr. .	7	—
Špeh frišen		—	54	„   mehka, 4 „	5	—
Štev. 3
RODOLJUB
83
Vsaka beseda 2 kr.
Valentin Zamika zbrani spisi, nevezani 60 kr., po pošti 70 kr.
Jotip Jurčiča zbrani spisi, nevezani zvezek 60 kr., lepo vezan 1.— gld., po pošti 10 kr. več. Dosedaj je izšlo 10 zvezkov.
Kuverte ■ firmo (naslovom), račune itd. zvršuje po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Dober in trajen zaslužek dobe osebe, katere pridejo mnogo v riotiko z občin-st vom.
E5aEHSHSSHH5HS2SH5E5cSE5HSr5SHSH5H5H5
J. Kunčič
izdelovatelj soda-vode
v Križevniških ulicah št. io filijalka v Lescah, Bled,
priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro i/.dcloval-nico dobre, zdrave ukusne soda vode.
Zunanja naročil« izvršujejo se
točno. (16—2)
Zobni zdravnik
stanuje v
hotelu „Pri Malici" *
II nadstropje, št. 25-26. *
Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od j|r 2.-5. ure popoludne. (2—3) Ob nedeljah in praznikih od polu 10. do polu 1. ure.
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. S
> .....      .   .   .. i-
it
zvezek
I Jurčiča zbrani spisi
XI,
dobiva se v „Narodni Tiskarni", S-pri Aut. Zagorjanu in v vseh @>-knjigarnah.
Cena nevezanemu izvodu 60 kr., 5g] *p« vezanemu 1 gld.
^*S|5^A?J^\^.    «^» «^» v^*
J. Traun v Ljubljani
mehanični mlin, tovarna jelprenjčka in Jeaiha, trgovina ■ špecerljo, žganjem, žitom, pridelki in drvami
priporoča veliko zalogo svojih izdelkov : pšenično, ajdovo, rieuo in koru/.no moko, jesprenf, jc6)>< «>itj£v|* in »«cno9 najmočnejši in najoUusnejši %in<*kt ki« in kiaov ev«t. Priporoča tudi špecerijsko blago, xg*nje, špirit., gube in ol|-ii• ««' barve. Kupuje vse domnčr pridelke in priporoča mnogovrstna, zanesljivo knljiv* nchiciih. Živinorejcem priporočam /mliij* moka ih živino, ker je Ceiieji in udatneji kot druga sredstva. (3—3) Zunanja naročila se hitro in natančno izvrše.
Na najnovejši in najboljši način
zobe in zobovja
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plonibo-Tiinja in vse zobne operacije,   — odstranjuje sobne bolečine j. usmrtenjem živca (11 — 3)
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr.
Brata Eberl
Ljubljana. Frančiškanske ulice št. 4.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja
Tovarna za oljnate barve, lak in pćkost.
Glavni zastop
Bartholijevega originalnega karbolineja
Maščoba za konjska kopita in usnje. (5—3)
OOOOOOOOOOO*
Peregrin
Stari trg št 13
(6-?)
priporoča slavnema občinstvu in preča-stiti duhovščini, s ;o;o bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo
stroko spadajoče predmete n. pr. stekleno, porcelanasto
belo in rujavo§ prsteno blago, raznovrstne fsvetilnice
viseče in stoječe,
I Hermunove   blfakovne   s volilu«'o   i prave i brogljaste cilindre ».Patent Mnrian", katere imam mimo jas v zalogi za Kranjuko.
I Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah
i       ter jamčim za solidno in točno postrežbo. ~W
iooooooooogooooooooO
Igri. Faschfnga
ključavnicarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3
priporoča"bogato svojo zalogo štedilnlh ogiijldc solidnega dela po najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna gtavbinska dela. (7—3)
IpflT Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ipfl < >»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»<>♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»<>♦♦»♦»♦»♦»♦<
Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani
na Starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu.
Tu se dobivajo vsake , vi ste kmetijski stroji, kakor tudi bla-| gajnioe, varne pred tatom in
ognjem. P. n. gospodinjam, Šiviljam krojačem in
čevljarjem priporočam svoje izvrstne šivalne stroje* W~   mnog-o ceaaeje, r».e^© d.r-u.g-©c3.
za katere tudi 5 let jamčim (garantiram). (8-3) Popravila izvršujejo se pri meni točno in po ceni.
rokovičar in obvezarijar
Kongresni trg 7, IJubljana Kongresni trg 7,
Velika zaloga vseh
kirurgienih obvez in kilnih pasov.
Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. dvorne tovarn^ J. E. Zichariu nt. Dunaj i; zavratnikov, manset, angleških in francoskih dišav, modercev itd.    (4 - )
l
1— "? «J
bi)
(D - Js N *
CD O
cd M
'o?
o
ii
bo
M
° L
U
rt
c3
03
OJ
¥
►J" iS
a
H/i
|i umnu.       .3     F  1 H
o '5?
S
■I N -i
i >
Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Tovarna peči in glinastih izdelkov
Ljubljana (Kranjsko).
Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovi m rav-nalcem. (14—3)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka
in $ vse v glinarsko obrt^spadajoče stvari.
Izdaja „Slovensko drufttvo" v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Tiska „Narodna Tiskana" v Ljubljani i
076001