V Švici tvorijo katoličani manj.ino. I>o.im je ikatoličan-V nad 41%, je protestantov nad 57% prebivalstva. Vsal_a manjšina se trudi, da zbere vse svoje moči, ker se drugače ne more uveljaviti v državi. Takšno zbiranje moči je organizacija. Že pred 100 leti so začeli Švicarji ustanavljati društva, ki so zasnovana na katoliški podlagi ter služijo verskim, stano.vskim in socialnim ciljem. Ta društva dolgo časa niso imela svoje centrale (središča), kar je bil precejšen organizatoričen nedostatek. Na Katoliškem dnevu v Lucernu 1.1903 je govornik dr. Grober nujno priporočal ustanovitev taikšne centrale. Rekel je: »"Edinost nas dela močne, organizarana edinost še močnejše, najmočnej- še pa nas dela edinost centralizirana organizacije. Borba, >ki se vodi danesv ni borba posameznikov, stranke, knjiV ževnosti, časnikov, to je borba never. proti Kristusovi veri. Radi tega moramo stati v zedinjenih vrstah proti vrstam sovražnikov, drugače propademo. Treba nam je centrale v organizaciji, da se sile podvojijo in potrojijo.« Taželja se je uresničila 22. novembra 1904, ko je bila ustanovljena Švicarska katoliška narodna zveza. Prihodnje leto obhaja ta Zveza, ki je slična naši Prosvetni zvezi, katera je razpuščena ter še ne vzpostavljena, 30letnico svojega obstoja. Ta leta so bila leta najintenzivnejšega in najplodovi-. tejšega dela v smislu smernic, ki jih je lzdšils* ^at^liškajCeiikev, predvsem njen poglavar, rimsikf papež. Vr~i'° se jejo delo v vseh področjib javnega življe« nja. In ravno temu delu se imajo švicarski ikatoličani zahvaliti, da jih ni li-< beralizem in socializem iz javnega življenja izrinil ter zaprl v zajkristije, kar, je tako srčno želel in še danes želi v. &vici ravno tako, ikakor povsod drugod. Delovanje Zveze je usmerjeno v, teh pravcih: 1. Poživitev vere in življenje po veri; obramba svobode in pravic vere in Cerkve v javnosti; borba proti nenravnosti. 2. Razširjenje in pospeševanje dobrih gospodarskih ustanov, soclalno delo, dejavna krščanska ljubezeri. 3. širjrenj&, -glžr^mba m vzdrževjinje katoliškega šolstva od všeUčUfsiifa do Ijudske šole. 4. Delo za katoliške časnike. Organizirano delo švicarskih katoli.anov bodi vzgled katoličanom v Jugoslaviji!