** oitnlna
MARIBORSKI
Cena 1 Dir
UrednMtvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11, tel. 2440 in 2465 / Ljubljana, Knafljeva ul. 5, tel. 3122, 3128, 3124, 3126 In 3126. / Izhaja razen nedelje ln praznikov vsak dan in stane meseteo dostavljen na dom 12 Din, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din. / Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« ln »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun St. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din.
„JUTRA“
Prelom v Parizu
Pariška pogajanja med Francijo. Anglijo in Italijo so bila brez uspeha prekinjena * Anglija zahteva intervencijo Društva narodov — Vojna v Afriki neizbežna
Pariz, 19. avgusta, r. Dočim so bili v krogih konference treh velesil v soboto Se dokaj optimistično razpoloženi, ter so kljub vsem težavam, ki so se pojavile zaradi nasprotstva med angleškim in italijanskim stališčem v pogledu Abesinije, še vedno npali na dosego sporazuma, se je včeraj položaj docela izpremenil. Laval je imel vse dopoldne razgovore z Edenom in baronom Aloi-sijem ter si je prizadeval doseči kompromis. Vsa njegova prizadevanja pa so ostala brezuspešna- Popoldne ob 17. se je včeraj vršila plenarna seja. Pričakovalo se je, da ho trajala do pozno v noč, toda že čez dobrih 10 minnt je prvi zapustil dvorano ministrski predsednik Laval ter zbranim novinarjem izjavil, da so pogajanja prekinjena. Odklonil je vsako nadaljno pojasnilo. Kmalu r.n njim sta zapustila dvorano tndi Eden in Aloisi, ki sta bila prav tako skrajno rezervirana. Na številna vprašanja novinarjev sta samo potrdila, da so pogajanja prekinjena ter da bosta najbrž* odpotovala iz Parki«. d9 poročata svojim vladam.
Ta nenadni zaključek pariške konfe-
rence je vse politične kroge iznenadil, čeravno se niso bog ve kaj nadejali od pariških pogajanj. Prepričani pa so bili, da bodo zbrani državniki izčrpali vse možnosti, predno bo prišlo do prekinitve pogajanj. Da sc je to zgodilo tako nenadoma, si tolmačijo samo z nepopustljivostjo tako na italijanski, kakor na angleški strani.
Kolikor sc je moglo doslej izvedeti, je prišlo do preloma zaradi tega, ker Italija na ponovno zahtevo ni točno precizirala svojih zahtev, na podlagi katerih bi se mogla vršiti pogajanja. Njene zahteve so bile po mnenju angleških krogov preveč nejasne. Nanaša le so se izključno na priznanje italijan-sk pravice do zasedbe gotovega ozemlja Abesinije, ki bi omogočilo neposred no zvezo med obema italijanskima kolonijama na mejah Abesinije. Razen tega je Italija vztrajala na tem, da si to posest zasigura z vojaško okupacijo Abesinije ter z dodelitvijo neomejenega mandata. Tem zahtevam se je Anglija oprla, meneč, da bi to pomenilo konec neodvisnosti in samostojnosti
Abesinije. Pač pa je Anglija pristala na razne gospodarske koncesije, za katere je tudi že pridobila Abcsinijo. V ostalem pa je bil glavni kamen spodti-ke zahteva Anglije, da se mora vsak aranžman, ki bi se sklenil na tej konferenci, predložiti po predhodni odobritvi s strani Abesinije v potrdilo Društvu narodov. Na ta način je hotela Anglija prisiliti Italijo, da prizna vrhovno kompetenco Društva narodov ter se podvrže obstoječim mednarodnim pogodbam, ki vežejo vse članice Društva narodov. Temu pa se Italija kljnb prigovarjanju Francije Upira.
Kako se bodo dogodki razvijali dalje, še nihče ne ve- Z angleške strani nanašajo, da bodo sedaj zahtevali odločitev sveta Društva narodov, ki naj postopa točno po določilih pakta _ Društva narodov- V italijanskih krogih izziva to stališče Anglije Vodno večje ne-rnzpoloženje. ker vidijo v tem nove grožnje s sankcijami, ki 'jih je Anglija že prej forsirala. Položaj jc po splošni sodbi sedaj še bolj zamotan in upanje, da se bo posrečilo preprečiti vojno v Afriki, je splavalo po vofdi.
V Parizu nimajo več
upanja na poravnavo
Od nadaljevanja diplomatskih pogajanj sl ne obetajo
nobenega uspeha
•i so se sestali v Parizu, da prouče sredstva za mirno poravnavo abesinskega spora. Ker pa niso našli osnove za pogajanja, ki bi omogočila rešitev tega konflikta so težkoče, ki so nastale,^ zahtevale neizbežno odgoditev pogajanj, ki se bodo sedaj nadaljevale po diplomatski poti.
London, 19. z. Prelom pogajanj v Pariza je še povečal pesimizem, ld je vladal v angleški javnosti že vse zadnje dni. Listi poudarjajo, da stoji sedaj Anglija pred najtežjimi in najdalekosež-nejšimi odločitvami, člani vlade so bili danes brzojavno pozvani, naj se takoj vrnejo s počitnic, ker se bo še ta teden sestal ministrski svet, da prouči položaj in sprejme potrebne sklepe. Nekateri listi govore tudi o izrednem sklicanja parlamenta. »Daily Telegraph« piše, da še ni izrečena zadnja beseda. Niti Francija, niti Anglija ne mislita opustiti nadaijnih prizadevanj za mirno poravnavo konflikta. Odmor do sestanka sveta Društva narodov bo velike in odločilne važnosti. »Times« piše, da še ni vse izgubljeno in da so diplomatska pogajanja še zadnje upanje. Toda vsak
J
Pariz, 19. avgusU. AA.	poroča:
Polom konference fereh ni ztmdifl posebnega presenečenja ▼ parižkih lirtifc, čep*»v se niso nadejali tako nagle prekinitve, slasti ne na. tako presekan način.
• S tega stalliča kažejo Hmti precejinjo skrb in se izprašujejo, ali takšno stanje le vnaprej ne napoveduje neuspeha tudi vseh bodočih diplomatskih razgovorov. »Journal« pravi med drugim:	Nimamo
pravice govoriti o kakšnem presenečenju, v saj ata obe stranki botj a® manj javno že prej preciizrMiK svoje sbdiSče in s tem znat no otežkodili vsako popuSčanje. Toda Laval je tudfi v bodoče trdno odločen vse storiiK, kar je v čioveScih mačeh, da se prepreči spopad.
»Petrt Parisiem« pravi med drugim, da ni mnogo upanja, da bi se prihodnje tedna ta stvar obrnila na bolfle. Ust pravi, da so bdi snoči tako v francoskem zunanjem ministrstvu, kakor v krogih britanske delegacije veliki pesimisti. Nihče si m prikriva, da so nade za mirno likvidacijo spora padle tako rekoč na minimum. Toda kakrien je položaj danes, nadaljuje Ust, smemo biti prepričani, da bo Francija, katere politika prijateljskega sodelovanja zVeliko Britanijo temelji nanačelih DS, tudi v bodoče z vsemi sredstvi gledala, da doseže spravo. To ji nalaga tudi njeno prijateljstvo z Italijo.
*Matin* Pravi med drugim: če topovi le niso dobili beeede, se utegne vendarle kmalu zgoditi, da bodo uduiHi diplomate.
V	tej žalostni stvari imoa Francija eno uteho: 8 ponosom sme reči, da je v vsem razvoju italijarLsfko-aibesmskega spora bite. ne-PTOstrainsilca im ni napravila niti najmanjše poteze, ki bi nasprotovala sodobnim pravnim pojmom im tudi ni ničesar storila zoper ka+erilh svojih veMcih prijateljev; narobe, storite je vse, kar je v človeških močeh, da se urede stvairi, ki se, kakor vse kaže. ne dado urediti. Ni dvoma, tla bo Francija tudi v bodoče nadaljeval« delo v tej smeri, vse dotlej, dokler bo le iskra nade, da se da preprečiti prelivanje krvi v Afrilki in s tem tudi kršitev ravnotežja »Sl v Evropi.
■»Echo de Pariš« ugotavlja, da )c prekinitev popolna in nepopravljiva in da je Mussolini odkrito grozil z vojno. List je prepričan, da bo Italija že prihodnji mesec začela pohod na Addis-A bebo.
Tudi »Oeuvre« je prepričan, da le vojna neizogibna.
★
Pariz, 19. avgrusta. z. O prekinitvi konference je bil sinoči izdan naslednji k«v .t*T»'ke:
Zft - op. k TTrane*4* »■ai, zastopnik Eden m m w|—V ItaB$e Aloi-
optimizem v tem pogledu bi bil neupravičen, ker je položaj skrajno resen. Od Mussolinija je sedaj odvisen ne samo mir v vzhodni Afriki, nego tudi usoda Društva narodov. Ce pride do poloma Društva narodov, potem se bo morala obramba evropskega miru postaviti na nove osnove. Anglija je pred težkimi odločitvami Njen položaj je mnogo bolj prekaren, kakor položaj Francije, ki se lal o naslanja na celo vrsto prijateljev in zaveznikov. Francoska zunanja politika je čvrsto zgrajena na temeljih Društva narodov. Kako se bo odločila Francija, ni težko uganiti. Gotovo je, da ne bo žrtvovala svoje varnosti za to, da bi se sprla s sosedom, s katerim se je komaj sporazumela. Tudi Anglija se bo morala v bodoče v večji meri nasloniti na Društvo narodov. To vprašanje se mora sedaj dobro in do konca premisliti in proučiti.
»Moraing Post« piše, da obstoja velika nevarnost, da se Anglija zaplete v novo vojno, ki bo morda še večja, nego je bila minila svetovna vojna. Glede na stanje svoje obrambe pa se Anglija ne more spuščati v nobeno vojno avanturo.
Sorzna poročila.
Curih, 19. avgusta: Beograd 7.—, Pariz 30.25, London 15.18, N©w York 305.375, Bruselj 51.60, Milan 25.15, Madrid 41.975, Amsterdam 207.35, Betflin 123.30, Dunaj 57.80, Praga 12.715, Varšava 57.95, Bukarešta 2-50.
Skrivnost umora pred 1$ leti
Obnovljeni proces proti bratoma Markuci in Mihi Zemljiču — Vsi trije zatrjujejo, da so nedolžni — Raz* prava bo trajala predvidoma tri dni
Jutri se bo v obnovljenem procesu obravnavala pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom, v katerem bodo sodniki okrožnega sodišča Lenart, Zemljič, dr. Tomibaik, dr. Kotnik in Kolšek, zadeva bratov Ivana in Jožefa Markuci, posestnikov iz Drvanje v Slovenskih goricah, ter posestnika Mihaela Zemljiča iz Bačkove. Vsi trije so bili svoječa-smo obtoženi, da so v noči od 5. na 6. septembra 1920 v Drvanji dogovorno in v medsebojnem podpiranju usmrtili po imenu in poreklu neznanega moža, ki ga je dne 7. septembra 1920 zjutraj našla 13-letna želarska hči Elizabeta Ješovnik, ko je nabirala gobe v ta-kozvanem benedičkem gozdu. Vsi trije so bili dne 19. sptembra 1926 pred mariborsko poroto obsojeni na smrt na ve-šala, vendar se je pozneje spremenila ta kazen v dosmrtno ječo. V teku časa pa se je nabralo veliko novega gradiva, M je dalo povoda, da je mariborsko okrožno sodišče spričo pojava nekaterih norih prič ter novega granfiva dopu-
stilo obnovo procesa, ki se jutri prične. Dne 29. marca 1.1 je bila na licu mesta ob vzhodu lune rekonstrukcija umora pred 15 leti, ki je prinesla nekatere zanimive podrobnosti, ter zasliševanje glavne priče Štefana Grčka, ki je svoj-čas v smislu izpovedi videl ponoči ob svitu lune, kako so Markucijevi v noči od 5. na 6. septembra 1920 nalagali na dvorišču svoje domačije truplo nekega mrtveca, ki so ga prepeljali v benedič-ki gozd. Ob priliki marčeve rekonstrukcije zločina pred 15 leti se je vse okolje domačije Markucijevih priredilo tako da bi čim bolj in čim bolj in čim verodostojne ustrezalo stanju pred 15 leti. Ker zatpjujejo vsi trije svojo nedolžnost, se še do danes ni moglo ugotoviti, kdo je bil umorjenec. Preiskava je sicer pokazala v neko določno smer, ki se pa zaradi smrti najvažnejše osebe do danes še ni mogla tako ali drugače razjasniti. Za proces je v Mariboru in okolici ogromno zanimanje.
Fran. šuklje
Ljubljana, 19. avgusta.
Gospodarja graščine na Kamnu pri Novem mesitu ni več. Včeraj popoldne je nehalo biti plemenito srce moža, ki je • •iplpretekli dobi tako globoko posega. v politično in gospodarsko življenje Slvencev, kaikor malokateri sin naše zemlje. Za vedno je zatisnil svoje blage oči bivši deželni glavar Kranjske dvorni svetnik g. Fran pl. Šuklje v visoki starosti 85 let.
Pokojnik je bil rojen 24. oktobra 1849 v Ljubljani, kjer je dovršil ljudsko šolo in gimnazijo. Na Dunaju je študiral filozofijo in tam je tudi napravil profesorske izpite. Kot profesor je služboval najprej na realki v Gorici, od koder je bdi premeščen na gimnazijo v Novo mesto, od tam je prišel na gimnazijo v Ljubljano, iz Ljubljane je odšel v Wie-ner Neustadit, potem je zopet nekaj časa služboval v Ljubljani in slednjič na državni gimnaziji na Dunaju. V naše politično in gospodarsko življenje je posegel že zgodaj. Že leta 1883 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in istega leta tudi v deželni zbor, kjer je deloval prvič do leta 1895, potem pa od leta 1905 do 1911. Poslanec v dunajskem državnem zboru je bil prvič od leta 1885 do 1900, drugič pa od 1903 do 1910. 22. marca 1908 je postal deželni glavar kranjski in na tem najvišjem političnem mestu v bivši vojvodini je ostal do decembra 1911.
To je kratko očrtana življeraska pot moža, čigar ime ostane trajno zapisano na čelu naše zgodovine. Markanten že po svoji krepki postavi in trdni, žilavi naravi, še markantnejši po svojem širokem duhovnem obzorju, po jasnerc. treznem in globokem pojmovanju življenja, po političnem in gospodarskem snovanju najširšega formata, je stal Fran Šuklje med svojim narodom kot centralna točka, okrog katere so se prepletale in spletale vse niti slovenskega javnega življenja v isti dobi, ko je bilo s slovenskim duhom prepojeno javno
delo silno težko, marsikdaj naravnost nemogoče. Nemci so takrat rezali Slovencem kruh, njihova moč na Kranj-' skem je bila neomejena. Slovenci smo bili potisnjeni ob stran, zadovoljevati smo se morali z drobtinicami, ki so nam jih metali milostno z bogato obložene mize na naši zemlji naši gospodarji. lin v teh najtežjih časih naše narodne zgodovine je stal Fran šuklje neomajno na braniku pravic slovenskega naroda, v žilavem boju je dosegel, kar se je sploh dalo doseči Mlado pokolenje v naglem tempu življenja in neovirano v narodnostnem pogledu rado pozablja, ■ kako trd boj se je bil v pokojnikovi dobi za vsako najmanjšo pravico, za vsak košček kruha, M so ga nam tako pičilo • rezali Nemci.
Fran šuklje je bil oče dolenjskih železnic in Dolenjska se bo še posebno globoko sklonila ob njegovem grobu ter mu položila v večno domovanje najlepši venec srčne hvaležnosti za to veliko delo. Najbolj zaostali del slovenske zemlje je bila Dolenjska in da ni imela svojega Šuikljeta, fedo ve, kdaj bd se bila dvignila iz svoje zaostalosti, ikidaj bi bila dobila svoje železnice. Pa tudi mnoge nove ceste in javne zgradbe so bile zgrajene na slovenski zemlji po pokojnikovi zaslugi. Še v po®m jeseni svojega piodonosnega življenja je bdi Fran ŠuMje neumorno delaven. Živo se je zanimal za vsa važnejša javna vpraažnja, kot mož bogatih nitoušenj in širokega obzorja je dajal dragocene pobude, kjer je le mogel. A tndi na književnem polju zapušča za seboj globoko braado, objavil je mnogo važnih zgodovinskih in politično - gospodarskih študij, M loažejo moža najširšega formata. Zlasti dragocen prispevek k naši zgodovini ostanejo njegovi »Spomini«.
Osebno je Ml Fran ŠuMje srčno dober, šegav, skromen, plemenit, dobrodušen, skrben družinski oče, ki je dai svojim otrokom najboljšo vzgojo. Niko-
li	ni poznal lastne koristi, delo za skupnost mu je bdlo vedno in povsod vrhovno načelo. Tako odhaja v večnost kot svetal zgled nesebičnosti in globoke ljn-bezni do svojega naroda. Noi^nega premoženja ne zapušča. Njegovim užaloščenim svojcem, ki je med njimi sin Milan naš znani javni delavec, tajnik Zveze industrijcev, je v tola^io ob težkem udarcu zavest, da je podaljšala usoda njihovemu ljubljenemu družinskem poglavarju ziato jesen bogatega življenja do skrajnih meja.
Velikega pokojnika polože k večnemu počitku ob 16 na šmlhelskem pokopališču. Ura pogreba je določena tako, da bodo lahko spremili btegopokojnega na zadnji poti njegovi prijatelji in čestilci iz Ljubljane in drugih krajev ob dolenjski progi; iz Ljubljane se odpeljejo z vlakom ki odhaja ob 12.05, vrača se pa iz Novega mesta ob 18.06.
Bodi lahka dolenjska zemlja možu, ki je za njo toliko storil. Večna slava spominu Frana šukfjeta !
Jubilejne konjske dirke na Cvenu
Ob rekordnem obisku je Kolo jahačev in vozačev v	60leto*“
svojega uspešnega delovanja za povzdigo domače Konjereje
banske uprave pa ing. Zidanšek in ing.
Včeraj je konjereja z Murskega polja imela svoj praznik. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru j©_ z jubilejno konjsko dirko na Cvenu pri Ljutomeru proslavilo 60-letnico svojega obstoja. Na glavnem trgu v Ljubmeru se je dopoldne vršil sprejem bana dr. Dinka Puca in brigadn^ga generala Djokiča iz Čakovca. Nato se je razvil sprevod jahačev in vozačev na dirkališče.
Obisk popoldanskih dirk je bil rekorden. Zbranih je bilo okoli 5000 ljudi. Poleg že omenjenih odličnikov so se ,ir*<-wili dirk senator dr. Ploj, z
Benko, kakor tudi zastopniki gospodarskih ustanov. Posebno privlačna točka je bil jugoslovanski derby, ki seti je prvič vozil na cvenskem dirkaKšču. Največja radost je zavladala nad tem, da so vse prve nagrade dobili domači kmetovalci z Murskega polja. Tudi nagrado za jugoslovanski derby v znesku Din 10.000 je prejel domačin g■ Ludvik Slavič iz Grad. Njegov konj »Peter pilot« je prejel modri trak. Dirke so potekli v najlepšem redu in brez nezgode, za kar gre zasluga pri rediteljem.
Vsi hmeljarji imajo pravico do polovične vozne cene svojih obiralcev
Na brzojavno posredovanje Hmeljarskega društva v Žalcu >je prometni minister g. <ir. Spaho odredil, da velja polovična vozna cena za obiralce hmelja, ki se daje pre Hmeljarske zadruge v Celju, za vse hmeljarje, ne pa samo za člane te zadruge, kakor je to javila zadruga sama-
S	to ministrovo odredbo je poizKuspoh-tične, odnosno konkurenčne ekspkiataej^ te
olajšave onemogočen. Odredba prometnega ministra, ki je pokazal popolno razumevanje 7.a koristi našega hmeljarstva, je Mia ▼ najširših vrstah naših hmeljarjev sprejeta z velikim zadoščenjem.
_ Bnn dr. P« ptri, v tofcaeto sprejemal strank, ker je službeno qpqsAM.
Po Mariboru sem in tja
Regulacija Glavnega trga
In vprašanje nove tržnice
Glavni trg bo razdeljen na dva velika prometna otoka eliptičnih oblik — Reguliran bo tudi ves promet — Vprašanje novega trga za živila je neodložljivo
Malo jo slovenskih mest, ki bi se lahko ponašali s tako velikim javnim prostorom v svojem središču in na križišču vseh najprometnejših žil, kakor se more ponašati z njim naš Maribor. Ne oziraje se na njegov zgodovinski nastanek, je Glavni trg za naše mesto značilen in je prav gotovo tudi
najreprezentativnejši kraj,
«fer Se danes utripa vse mestno življenje. Kakor v davno pretekli dobi, ko je bil Maribor še obdan z močnim zidom in utrjen, se še danes zbirajo in zborujejo meščani na Glavnem trgu ob slavnostnih in prazničnih dogodkih, dan za dnem se mariborske gospodinje na Glavnem trgu zalagajo z najrazličnejšimi zemeljskimi dobrotami in preko Glavnega trga je usmerjen po državnem mostu ves promet. Vsako jutro nudi Glavni trg najpestrejšo sliko mestnega življenja in je tudi najprometnejša točka. Z Glavnega trga vozijo ob vsakem času in na vse strani mestni avtobusi,
(►reko njega drvi na stotine avtomobi-ov in voz.
Zaradi značilnosti in naraščajočega prometa pa je postala nujna potreba po regulaciji Glavnega trga. Mestni gradbeni urad, ki se mu je nakopičilo problemov in dela, da bi ga podvojeno število inženjerjev in tehnikov jedva opravilo v treh letih, je izdelal
načrt za regulaeijo Glavnega trga in pri tem upošteval glede na njegovo prometnost vsa praktična in moderna izkustva cestnoprometnega reda. Naši javnosti je že znano, da je o teh načrtih razpravljal tudi mestni svet in sklenil sklicati posebno komisijo, ki jih bo proučila na Kraju samem- V načrtu sta predvidena dva velika tako zvana prometna otoka, ki bosta imela obliko elipse. Preusmerjen bo tudi ves promet, ki je danes ob gotovih časih že življensko nevaren. Marijino znamenje na spodnjem trgu bo pomaknjeno k ustju Koroške ceste, javno stranišče pa, ki je bilo, odkar so ga zgradili, kamen spod-tike, bodo odstranili. Po regulaciji bo dobil Glavni trg novo, lepšo podobo, obenem pa bo rešeno tudi vprašanje zazidave gornjega dela trga, ki je bilo na programu. Ko bo zazidan še ta del trga med Bergovo hišo in državnim mostom in ko bodo zrasle na nasprotni strani tri- in morebiti še večnadstropne hiše ter bo urejen tudi vogal Vetrinjske in Tattenbachove ul,, bo dobil Glavni trg ustrezajočo okolico. Njegov reprezentativni značaj pa bo podčrtan z odstranitvijo trga za živila, kateremu bo služil toliko časa, dokler ne dobi Maribor drugega trga za živila ali nove tržnice.
Ker se z vsakim dnem nedvomno bližamo uresničenju stremljenj, da bi postal naš Maribor letoviščarski kraj, je postalo tudi vprašanje novega trga za živila ali
moderna tržnica neodložljiva
pa tudi mirna teh stremljenj mora Maribor že ta zdravstvenih razlogov dobiti novi trg za živila. Vprašanje novega trga *» Svila je prav tako važno in pereče, kakor šotebo aM katero drugo vprašanja. Kdor pozna razmere na današnjem trgu, so mora naravnost čuditi, da Maribor ni že rešil tega nujnega problema v časih, ko Se ntenno poznaH denarne krize.
Nehaj kritičnih pripomb
k razmeram na današnjem trgu za živila prav gotovo ne bo škodovalo. Morebiti bodo celo koristile merodajnim činiteljem In zdravju naših meščanov. Po nekem predpisanem redu so prodajalci na mariborskem trgu ra Svila razvrščeni nekako takele: na gornjem trgu stoje kmečki vozovi s sadjem, prodajalci lončene in lesene robe ter prodajalci perutnine; na spodnjem branjevke ter prodajalci zelenjave in sočivja, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, sadja In cvetic. Blago prodajajo na mizah, ko pa miz zmanjka, ga razprostrejo po tleh. Mimo teh so na spodnjem trgu ob strani tudi mariborski mesarji s svojimi stojnicami ter črevarjl in vamparj!. Nekdaj so bHi na spodnjejp trgu in na Koroški cesti tudi Špeharji, ki pa imajo sedaj že nekaj let svoj prostor na Vojašniškem trgu. Na Vodnikovem trgu, ki je oddaljen od Glavnega dobrih 100 korakov, so razmeščeni lukarjl, Poljanci s krompirjem hi Pohorci z drva-m< Ob tržnih dneh, to je ob sredah in sobotah, prinese blago na trg nad 2.000 prodajalcev iz bližnje in daljne okolice, ld plačajo na leto mestni občini
na tržnini nad pol milijona dinarjev.
Nad vsemi prodajalci čuva strogo oko mestnega tržnega nadzorstva, M si prizadeva po svoji treh nadzornih organih uveljaviti predpise tržnega reda. Tržno nadzorstvo frn«. okrog 350 miz, ki pa jih ob tržnih dneh zmanjka. Kmetice rajši proda.ja,jo na tleh, ker spravijo baje svoje blago prej v denar. Ker prihajajo tržni revizorji v službo iele ob 8., k® je trg že preplavljen z blagom, nastane »testo med prodajalci hud prepir zaradi prostora. Ob vročih poletnih dneh lega na vse blago prah, ki ga dvigajo mimo Anjelfe mzSta* to*
škropljenje nič ne pomaga.
Prav tako slab vtis napravi na tujca tu<M prodaja blaga na tleh. Bolj ko na mizah, je blago na tleh Izpostavljeno prahu in drugi nesnagi, ki je je na prometnih cestah vedno dovolj. Odveč bi bilo navajati še druge hibe mariborskega trga za živila. Skrajni čas je že, da dobi Maribor nov, higieničen trg za Svila. Pojavila so se sicer že razna mnenja, kje naj U bil
bodoči trg za živila in se je v tej zveza omenjal prostor za palačo Pokojninskega zavoda in prostor na povečanem Vodnikovem trgu. Nekateri so celo sanjali o modemi tržnici, ki bi naj imela več nadstropij in bi jo naj občina zgradila na prostoru med Ber-
govo hišo in državnim mostom. Morebiti bi ta načrt ne bil napačen, toda realizacija M stala težke milijone. V zveri i regulacijo Glavnega se čuje, da m bo pričela mestna občina resno baviti ■ vprašanjem novega trga za živila, ko bo postala občina lastnica stare Dravske vojašnice na Vojašniškem trgu.
Sedanja mestna uprava pod vodstvom župana g. dr. Lipolda si vsestransko prizadeva, da kljub težkim časom in finančnim stiskam, ki tarejo tudi mestno občino, reši pereče probleme Maribora. Zato smemo upati, da bo tudi temu nadvse važnemu problemu posvetila vso svojo pozornost in poiskala rešitev, ld bo najbolje odgovarjala interesom mestne občine, davkoplačevalcev In vsega prebivalstva.
Jubilej ptujskih gasilcev
PetinSestdeset let človekoljubnega dela.
slavnost ptujske gasilske dete
Velika
Na izredno slovesen in prisrčen naSin se je v sredo 14. t. m. in v četrtek 15 t.. m. proslavila 65-letnica obstoja in plodonosnega delovanja gasilske čete v Ptuju. S slavnostjo je bil zvezan tudi zlet gasilske lupe. Ptuj se je temeljito pripravil, da sprejme goste, ki so prišli iz bližnjih in daljnih krajev, na dostojen in svečan način. Le žal, da je slabo vreme zaviralo mojstrsko zasnovani lepi spored.
Proslava 65-letnice se je pričela v sredo zvečer. Mesto je bilo v zastavah in neStetl lampijončki in sveče so razsvetili okna. Ob pol 21. se je zbrala na Florijanskem trgu ogromna množica ljudi. da prisostvuje ba-kljadi, ki se je vršila z godbo po mestu. K proslavi je prispel kot pokrovitelj prireditve tudi podban g. Pirkmajer s soprogo. Pri sprejemu je izročila hčerka poveljnika gasilske čete g. Breznika gospe podbanovi krasen šopek cvetic. Razvil se je nato sprevod z bakljado po mestu z železniško godbo »Drava« iz Maribora in godbo od Sv. Marka niže Ptuja. Po bakljadi se je vršila v veliki dvorani Društvenega doma akademija, pri kateri so ptujski gasilci izvrstno izvajali vaje s sekiricami in tehnične vaje pod vodstvom četnika Močnika. Predsednik ptujske čete g. Vidmar je pozdravil navzoče sicer gg. podbana dr. Pirkmajerja, okrajnega glavarja dr. Bratino, mestnega župana Jeršeta, poveljnika mesta ing majorja Mano] kmča, častnega predsednika Ivana Steud-teja, zastopnika gasilske zajednice g. Cerer-ja in Prietovška in poveljnika mariborske gasilske čete Ramšaka. Orisal je pestro in bogato kroniko čete od ustanovitve leta 1870 do danes ter izrekel top.o zahvalo soustanovitelju gasilske četa g. Steudtoju. Čestitkam še edinemu živemu soustanovitelju čete so se nato pridružili 5e ostali. Za čestitke se je 82-letni btarček g. Steudte v ginjenih besedah zahvalil. Pri tej priliki je mariborska župa izrodila po svojem zastopniku ptujski gasilski četi krasno izdelano spominsko ploščo kot znak piiznanja za 66-letno plodonos-no delovanje na področ'u človi-ko'jubja. Ptujska gasilska četa J« namreč najstarejša organizacij te vrste v Sloveniji.
Naslednji dan, t.j. na praznik Vnebohoda Device Malije, je bila ob 5. budnica, ob 8. pa sprevod po mestu, kateremu so sledili predstavniki oblastev in uradov, zastop-
stvo raznih društev teer 51 gasilskih čet z nad 1.000 gasilci. Zastopane so bile razen župe Ptuj, Ljubljana, Kamnik. Celje, Maribor levi in desni breg, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Slovenjgradec in Varaždin. Poslednji so vzbujali s svojo lepo rjavo u-niformo splošno pozornost. Ob 9. uri je g. prošt Ivan Greif celebriral ob številni asistenci duhovnikov pontifikalno sv. mašo, pri kateri sta sodelovala celotni cerkveni pevski zbor in pevsko društvo »Cecilija« minoritskega samostana. Po sv. maši je imel g. prošt lepo osnovano, za gasilce pomembno pridigo. Po blagoslovitvi gasilskega orodja se je vršilo na Tyrševem trgu slavnostno zborovanje. Predsednik gasilske župe g. Muzek je pozdravil gasilce v jedrnatem govoru in jih spodbujal za nadaljno človekoljubno in nesebično delovanje. Lepe besede so naslovili na gasilce še gg. podban Pirkmajer,mestni župan Jerše in Cerer. Nato se je vršil mimohod na Florijanskem trgu, ki je prav dobro uspel. S slavnostnega zborovanja so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Njeg. Vis. kralj, namestniku knezu Pavlu, Nj. kralj. Vis. kraljeviču Tomislavu, ministru za telesno vzgojo, dr. Komnenoviču in stareSi-in Josipu Turku. Popoldne je nastopil oddelek gasilcev na Tyrševem trgu s prostimi vajami s sekiricami in oddelek vojske pod poveljstvom podporočnika g. Bartula. Nato je sledila gasilska vaja na Minoritskem trgu s prav dobrim uspehom. S tem je bil oficielni del lepe prireditve, kateri Je pri-stvovala na tisoče stoječe množice, končan. Prosta zabava se je vršila v gasilskem domu. Zaradi slabega vremena je dospel močan oddelek gasilcev z godbo iz Gornje Radgone šele popoldne.
Dvodnevna proslava Je odgrnila zaveso, za katero je videti vse tisto ogromno požrtvovalno delo, ki ga v svojem poslanstvu vrši vzorno in nesebično ptujska gasilska četa že 65 let. Hkrati pa je prišla do izraza tudi hvaležnost, ki jo kaže ljudstvo do svojih hrabrih reševalcev. Proslava je potekla v znamenju gasilske vzajemnosti in medsebojne pripravljenosti za pomoč ter prisrčne hvaležnosti ptujskim gasilcem, katerim želimo tudi mi še veliko uspehov in priznanja za človekoljubno ter brezprimemo nesebično udejstvovanje!
Drobiž iz mesta in okolice
—m Svečinska grajfičina v druge roke.
KaScor smo že poročali ao ue vršila med bansko upra/vo v Ljubljani in lastniki svečinske girajščine, ki je, kakor znano, last šentpaivelsfcega samostana, dolgotrajna pogajanja, ki so končala a perfektno krapmo pogodbo. Ves oibftlrein kompleks (300 oralov lepdh kultur, grajfi&lna ter 25 viničar!j) Je kupita banska uprava za 1.800.000 dinarjev. Kupljeno veleposestvo bo bansko uprava preuredita, v vinarsko in sadjarsko Sodo, oa. v druge lcmetijako-kuL. tumne svrhe.
—m Pevski zbor Jadrana prične z rednimi vajami v sredo, 21. t. m. Vse prijatelje društva, ki imajo dober glas in veselje do petja, vabimo v naše vrste; prijavijo naj se pri pevskih vajah, kd so vsako sredo in petek ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu (vhod iz Kopališke ulice). Nove pevce se bo sprejemalo Bamo do konca tega meseca; zato prosimo vse one, ki nameravajo vstopiti v naš zbor, da to »tore čimprej.
—m Zasačeni tihotapci. Včeraj proti večeru, iko Je že legal mrak na zemljo, ao na severni meji obmejni stražniki aretirali štiri Mariborčane, ki ao hotela neopaženo prekoračiti državno mejo in tako priti v Avstrijo. Aretttranei so Ivan B, AdoM W., Martin š. in Karol š. Obmejna oblast Je aretirance izročila tukajšnji obmejni policiji, ta pa mariborski. Policija meni, da iona opravka s tihotapci, kar bo vsekakor dognala preiskava.
—m Nevama krava. V Spodnji Koreni je podivjana krava napadla 63-letnega posestnika Jožeta Rajšpa ter mu z rogovi poškodovala levo oko. Težko ranjenega posestnika so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
—m S slive Je padel na Meljskem hribu 21-letni delavec BVanc Kašovec. Prt padcu si Je hudo poškodoval desno ramo, zadobfl pa Je tudi notranje poškodbe.
—m Nesreča pri spuščanju hlodov. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je bil zaposlen pri spuščanju hlodov 37-ietni delavec Farane Trojar. Nenadoma se je zrušil kup tflo&nr, ki ao Trocj&BU zdrobili desno roko.
Ranjenca so pokhcami mariborski reševalci sprav* v bolnišnic©.
—m Kolesa kradejo. Izpred neke gostilne v Radvanju Je neznani zlikovec okradel zidarju Ivanu Lipavnfflcu 1400 Dta vredno dvokolo znamke »iPuch«. Kok) ima evidenčno številko 2—308.
—m Mrtvaški zvon. V starosti 45 let Je umirila na Frantoopanovi cesti 42 hišna posestnica Marija Jakatnikova. Preostalim naše sožalje?!
GRAJSKI KINO Samo še dva dni
Svet brez pajčolana
v glavni vlogi Harry Piel.
V sredo senzacija za Maribor, vele-film z Douglas Fairbanksom.
Zaradi zastrujiljeija krvi so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 61etnega učenca Gaborja Aros Salašija iz Studencev. Pri igri je stopil na zarjavel žrebelj, zaradi česar je nastalo zastrupljenje krvi.
— PreMvatd ob mestnem parku se pritožujejo, da številni nočni razgrajači kalit jo nočni mir. Skoraj vsako noč so iriice oto mestnem parku zelo živahne in ker tam ni nikjer stražnika, ki H. ponočnjake xa-vma, Je ta del našega mesta pravi eJdo-rado razgrajačev. Prebivalci omenjenega deda našega mesta vljudno prosijo merodajne faktorje, zlasti policijo, naj posveti termi delu več pažnje, tako da bodo vsaj mimo apaH.
—m Kolesar je povossil 521etnega gostilničarja Franca Vrhovnika iz Slovenske Bistrice na Kralja Petra trgu. Pri padcu si je Vrhovnik zlomil desno nogo pod kolenom. Mariborski reševalci ao ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
” Berač, ki krade, prosi In grozi. Včeraj Je prišel v stanovanje Hugona Vesdija na Tržaški cesti mlajši berač. Izrabil je priliko, ko ni bilo nikogar v kuhinji, in s kredence ukradel denarnico s 50 dintugL
Nato pa je prosil Se za milodar, ki ga je tudi dobil. Kmalu pa so tatvino opazaM in berača prijeli. Tat je brez obotavljanja vrnil ukradeni denar; ko so berača hoteli peljati na policijo, jim je zatfrosdl z odprtim nožem. Tatinskega berača išče po-UtiitL
" m. Poskušen beg is življenja. V samomorilnem namenu sc je včeraj dopoldne zabodel z nožem v levo roko in v levo stran prsa ltMctnih delavec Maks Leskovar, zaposlen v neki tukajšnji tekstilni tovarni. Poklicani retovaJci so ga prepeljali v bolnišnico ter upajo zdravniki, da irm bodo rešili življenje.
—m Vlom v gostih«. V noči na če. tmbelk so meenaini storilci vflomilli v gostil-niifilke prostore goettuinii&airfke Lohove na HazvanjSki osasti. Očiviidno so stilkaiM za dnairjieim, naposled » se i»a zadovoljil:, z v«CJo količino tobačnih iadieJikov v vrednosti 2&00 Din.
—m M°tor povoill dečka. Včeraj Je po
nesreči povozil Hiuitterjev oibrajbovodja Ježek pred tovarno 6 letnega vratarjevega sina Danila HTaisteirja. Motorno kolo je dečku precej nevarno poškodovalo ievono. »o ta so ga morali nemuidioima prepeljati v spio&no bolnišnico.
—m Fantovska bitka se je vnela včeraj v Hiraefcjiu. V netki gosttiln! so flantje popivala naid mero, nato so so stepli. Na bo-jii&ftu srta obležala z nevarnimi po&kodlhaimi na glavi in po teflesu, ki sta jiili dobila z no. 2em, 21 letal posestnik Ivan Mar oh In njegov stric isteiga imena.
—m Kam . . .? žena vrvarja, Magdalena Gradiš n likov a te Selnice ob Dravi je prijavili policiji, dja je njen mož Pavel dne 8. amguisita t. 1. oKil&el v Maribor, kjer je v aefki tovaimi diviigiiill 1-500 Din. Ker ee dO danes Se ni vrnil domov, meni žena, da se m je kaj huideiga pripetilo. Kdor bi kaj o njem vedel, naj to sporoči predsitojni-Sfcviu mesitne polletje ali najbližji orofc-nšiki positaji.
—m Grd pohotnež. Pri Sv, Lovrencu se je 43ietni H. S. epoeabil nad llletno hčerko nekega tamkajšnjega posetnilka ter izvršil gnusen zločin, Grdobeža so orožniki amertirali ter ga spravili v zapore.
—m Smrt ptroka v potoku. Diržajvno tožBtotivo v Mariboru je včeraj prejelo priijavo slovenJbistrlSkih or^Onlkov, ki so orvaidiiiLo 25ietiuo Ang, Jurčiičovo zaradi malomarnega nadziranja otroka, ki je imelo za posledico smrt leto dni stare hčerkice. Pred dmevd, ko je bila žena zaposlena pri kiulianjiu obetda in pTanjiu perila iin je mož delal v vinogiraidlu eo se trije otroci Jurčičeve igrali na <iivor.ii&6u. Stareji&i 7 letni ein pa je moral pajziiti na 41eitnega brata in lletmo sestrico. Ko pa se je starejši za/barval z mlajšim bratom, je mala sestrica izrabila pnilikoi, da se je plazila do potaka( ki teče nelkaj korakov pred hišo, ter paidlla v 25 em globoko vodo, ki je otnoika nesla kaikiiih 200 m nižje Jurčičeve hi&e. Ko je nesrečna maiti otroka našita, je bil že mrtev.
—m Razglas davčne uprave. V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkiih je potekel I. dne 16. avgiusita 1936 skrajni rok za piačio a) III. četrtletnega obroka: agradairine> prildobndine, daivka na poslovni promet in Uilksniiz (ipav&ali ranega) rent-nine, davka na neoženjene osebe družbenega davka in vojnice: b) I. polletnega olbroika zamljarlne; c) usbužbenfkega davka z taredndm doprinosom i,n izredno davščino aa bednostni fond za mesec julij 19S5. II. dne 14. avgusta 1935 »krajni rok za plačilo: 1. polletnega obroka l-eninlne po čl. 71. zakona o neposrednih davkiih. V smislu čil. 36. uredbe 0 zavarovanju, prisilnem late r jan Ju in neoster Uvesti davkov z dn 19. 12. 1928, št. 146.000 (Ur. lilst 32/8) ia leta 1929), se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačitam teh, kakor tiudi vseh že poprej v piačiio zapiajdlUih davkov in taike, da jih plačajo v osmih dneh( siiicer so bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30 in 59. zgoraj cit. ured/be.
—m Na dunajski velesejem t autokarom »Bdeči Francelj«, V dneh 1., 2. In 3. septembra 1935 izvede auitobuani promet M. P. potovanje na dunajski velesejem. Cena za osebo le Din 22.0. Prijave in tnformar cije pri vodstvu autobusmega prometa H. P., Maribor, Glavni trg 26. (telefon 22-76). Sedeži eo numerirani. Pohitite s prijava^-mi! Najugodnejša tn najceaejže prilika za ogled Dunaja!
Iz Celja
Turneja Avtokluba v Bolgarijo
Kaikor doznavamo, se prične oficielma turneja nagega avto-ikluba na Bolgarsko v soboto dne 14. septembra (in n« kaikor prej objavljeno 21. septembra) oto 7 uri zjutraj iz Beograda čez Niš v Soli jo. Da bi se zamogel i-zpoalovati breizpilačem prevoz vozil do Beograda in nazaj ter 50 ods/to popust pri voznih lislikih za udeležence turneje, se prosijo Slani in prijatelji kluba, kd se tudi lahko udeležijo tega te-
leta, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do sobote dne 24 avgusta tajništvu mariborske sekcije Avtomobilskega kluba z navedbo imen in poklica udedežnikov ter znamke avtomobila.
Vsa potrebna pojasnila dobijo člani in vei drugi interesenti pri tajništvih sekcij Avtomobilskega kluba, felet bo trajal približno 10 dna. Cena bencina v Bolgariji je Din 3.50 za liter.
Studenci pri Mariboru _
NajboljSi obiskovalci Mariborskega tedna iz cele okolice so bili nedvomno Studenčani. Zlasti »prater« bo hoteli nekateri »podreti«, ker dela hudo'konkurenco - Jožefovanju.. Sedaj pa je spet vse dobro - le denarja je zmanjkalo še pred visokim datumom. Gasilci pridno prodajajo karte za tombolo, ki bo 1. septembra. Dobitki so pa taki. kakor jih Studenčani še nikdar niso videli! Pohištvo. 2 novi kolesi, moka, drva itd. itd. Vsekakor senzacija za Studenčane ln vse sosede! _ Govorice o priklopitvi ali nasilni pridelitvi k mestu so potihnile. Seveda na največje veselje večine prebivalstva. Bomo videli, kako dolgo bo še obstojala studenška »republika«! — Občinska uprava pridno deluje, le denarja za nadaljevanje opornega zidu pri Kocmutu ne more dobiti. Vsi viri so pri višjih oblastih baje usahnili, Kocmu-tova gostilna pa še nadalje čaka. da se nekega jesenskega deževnega dne znajde v strugi Drave... Vse prošnje se vračajo negativno rešene. Le srez z načelnikom g. Milanom Makarjem je Se našel za zadnja dela prejšnje etape Din 5.000.- Če tega ne bi bilo, bi ostali z zidom nekje v globočini. Treba potrpežljivo čakati na nadaljnjo milost. _ Račun za občinsko gospodarstvo za leto 1933 in 3/12 l&ta 1934. je ločeno gospodarstvo bivših občin Radvanje in Studenci.— Nakup parcele za povečanje radvanjskega pokopališča Je mestni gradbeni urad zaradi regulacijskega pasa zabranil. Prav tako napravo nove gramozne jame v Radvanju. — Zelo težko je vprašanje zaposlitve brezposelnih, ki vsak večer trumoma prihajajo v obč. urad. češ. da ni najti nikjer dela. Na deželo za 5 Din pri lastni hrani pa ne morejo. Občina pa nima takih proračunskih postavk, da bi ljudi zadovoljila. Pogled v bodočnost je brezupen, če se ne najde ž» skoraj učinkovit lek za odstranitev krize.
Iz Ptu]a
—p Prebrisan tat je izmaikuH vrvarju Ivanu Štromajerju v Krempljev! u9ici v PtunJu 7000 Din gotovine. Zlikovec Je prišel skozi trgovino v času, ko je bilo tam precej stranik. Vtihotapil se Je v spalnico,
kjer Je odjprl pdsatoo miao ter iz denarnice vaell vao gotovino, — 7 jurljev. Istim potom, kakor je prižel, Je tudii izginil.
Začetek šole
— Na realni gimnaziji v Mariboru se prič-no pismeni popravni izpiti neocenjenih učencev v pondeljek 26. avgusta t. 1. ustni izpiti v torek 27. t. m.; tečajni Izpiti v četrtek 20 t m, ob 8. uri. Vpisovanje za novo šolsko leto bo dne 2. septembra od 8. do 10. ure.
Smrtna Homa
Preteklo soboto J« po dolgem trpljenju v starosti 45 tet umrla žena .trafikante gospa Marija Jakopova. Bopojnica je bila vzorna maiti in dobra go-apoddmja. V čaau svojega življenja «1 Je pridobila radi lepega značaja in prijaznosti mnogo prijateljev in znancev. Bodi bla-gopokojnici ohranjen časten spomin, žalujočim pa naše iokreno sožalje!
V najem se odda eitaira in dblbroiktača trgovina z mešanim bfcatgom in tratilko na dežen Patrefben kaipittial približno 20.000.— Din. VlpraSa. se v upravi »Večermfflta«	3668
Stolnčno sobo z vao cekrlbo, po možnosti z nnporabo kla-vdtnja, ifičem za 2 eredlnjeiSol-oa. Ponudbe poki »Dva dijaka«, Dmvosnad, post® restan-fe.	SB67
čiato, šolnino sobo poipolno-Mipariiramo takoj ofSdtam. Maribor KorD&č&va	vrata.	9
»566
Sofnčno sobo oddam s 1. septembrom. Markacuva ul. 28
Studlenci pri Mariboru. 3&6‘5
S
> im
s a
'm
a
£
k
f
Naznanjamo tožno vest, da je naša predraga soproga, oziroma mama, gospa
Marija Jakob
v soboto ob 21. uri po dolgem trpljenju za vedno zaspala.
Pogreb drage pokojnioe bo danes, 19. avgusta, ob 16. uri lz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. inaša zadnSnica se bo darovala 21. avgusta 1935 ob 7. ari v Magdalcnskt cerkvi.
V MARIBORU, doc 19. avgusta 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zastopnika
za Maribor in okolico sprejme takoj večja zavarovalnica. Ponudbe na opravo »Večernlka« pod Stfro »Agilen 2002«.
DNEVNE VESTI
— Sestre Kolašicel 1. september se bliža. Naš dan je to, ko se bomo zbrale ob spominskem. knežjem kamnu na Poljani pri Prevaljah. Koroško ljudstvo nas kliSe. ki i iskreno vnemo pripravlja velik ljudski tabor in bo igralo slavnostno igro Franceta Brenka: »Poslednje ustoličenje«. To bo spominski dan, posvečen našim sestram in bratom onstran meje. Pridite v narodnih nošah! Pošljite svoje zastopnice, ki se bodo vpisale v spominsko listino, katera bo vzidana v knežji kamen na Poljani. Sestre t Mežiški dolini vas pričakujemo!
— Značilno ca naše šolske raimere. V šolskem izveetju neke zagrebške gimnazije stoji, da je bilo v lanskem šolskem letu samo 105 delovnih dni. da je torej odpadlo na šolske praznike 200 dni ali na vsakih 33 delovnih šolskih dni 40 dni šolskih praznikov. Pred vojno je bilo šolsko leto daljše za 80 dni. Da trpi pri tem pouk, je jasno.
— Izlet planincev Dubrovnik in planine Črne gore, Bosne in Hercegovine se vrši letos ob prilifci kongresa Saveza planinskih društev, v dneh 1. in 2. septembra Odhod planincev iz Ljubljane bo v soboto 31. t. m. Iz Dubrovnika so predvideni razni izleti n. p. r na Orien. otok Mljet, Lovčen itd. Na železnici an parobTodih je dovoljen 50*/o popust voznih cen. Interesentje se morajo rijaviti najdalje do 23. t. m. v pisarni SPlD ▼ Ljubljani, pAltksandrova cesta 4. kjer dobejo tudi podrobne informacije.
— 0 poslednjem ustoličenju 1. 1414. na Gosposvetskem polju bo predaval v radio
—	Ljubljana France Brenk dne 19 t. m. ob 8. zvečer. Govoril bo o zgodovinskem poteku tega dogodka, o drami »Poslednje ustoličenje« in o ‘200 ljudeh iz Mežiške doline, ki bodo to slavnostno igro igrali j. septembra t. 1. na Poljani pri Prevaljah. Predavatelj France Brenk je avtor te velike drame, ki nam prikazuje del naša slovenske zgodovine in jo sam režira v Mežiški dolin'.
•—Vseslovenski kongres plinarn in vodovodov v Pragi. Po glavni skupščini ju-goslovemsilcega plinarakoga im vodovodnega udruženja je bila v soboto popoldne v Zagrebu svečama seja Zveze slovanskih plinarn in vodovodov, na kaiteri je bilo sklenjeno, da bo leta 1937 v Pragi vseslovanski kongres plinarn in vodovodov, (združen s plinarsko) in vodovodno razstavo, ki bo potem prenesena v Pariz na mednarodno razstavo, da bodo slovanske države na nji skupno nastopili e.
— Medjimurskl dobrovolJci se organizirajo. V soboto so se sestali v Zagrebu borci za osvobojenje Med j itn ur ja, ki ho6ejo ustanoviti udmiženje medjitmurskih dobro-volj-oev, ki jih je nad 1000. Zahtevali bodo emaike pravice, kakor jih imajo drugi dot>-ro voli jci, torej tudi zemljo.
— Dve poroki. Na praznik 15. t. m. 6e j« poročil ma Rakovniku zmni ljubljanski veletrgovec s kolesi in šivalnimi "stroji g. Ignacij Vok z gdč. Albino Pugljevo 'te Ljubljane. Včeraj sita se pa poročila v trnovski cerkvi g. Rudolf Rekar iz Ljubljane in gdč. Fanči Novakova iz 9t. Jerneja na Dolenjskem. Obilo sreče!
Agriu-na lajcdnica. Golnik, Senično, Sv. Ana Je zgradila na uedavno pridobljeni planini Korošici, oddaljeni eno uro hoda od znanega prelaza Ljubelja, lep planinski stan, ki bo v nedeljo 25, t. m. na slovesem način atvorjran. Vse ljubitelje planin vabimo, da pridejo na Korofiico, kjer bodo izborno postreženi s pijačo in jedačo ter bodo preživeli nekaj prav prijetnih uric ob sviranju domače godbe.
— Za 11 dnevni poučni Izlet hotelirjev in gostilničarjev v Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško vlada veliko zanimanje. Obiskali bodo raajznamenltejže tujsko ■— prometne kraje in ai ogledali poleg toga še znamenite češke pivovarne, Skodove in Baitove tovarne. Odhod 9. septembra. Celotni stroški znašajo za osebo 1890.— Din. Prijave se sprejemajo do 26. avgusta. Prospekti pri gostilničarskih združenjih.
— Draginja r domu v KamniSki Bistrici:
V	^Slovenskem Narodu« dne 13. t. m. je neznani pisec pod rubriko »Iz Kamnika« prinesel neresnične vesti o draginji v Kamniški Bistrici. Pisec je bil zelo slabo informiran o cenah v planinskih kočah. Osrednje društvo SPD. ki upravlja dom v Kamniški Bistrici in kočo na Kamniškem seo’;i izjavlja, da znaša cena enemu litra vina v domu Kamniški Bistrici Din 16.- in v koči na Kamniškem sedlu Din 18.- in ne v domu v Kamniški Bistrici Din 18.- in ne v koči na
Kamniškem sedlu Din 14.-, kar ja popolnoma napačno. Dovoz iz Kamnika v Kamniško Bistrico se ne vrši brezplačno, marveč zahtevajo vozniki od vsake kile precejšnjo vsoto tako, da cene vinu v primeri z drugimi kraji nikakor niso pretirane. Prosimo p'sca, da predloži Osrednjemu odboru SPD v Ljubljani originalna račune odnosno računska listke SPD. da se pokliče na odgovor oskrbnik, »ko je nepravilno naračunal vino.
— Radi preložitve kongresa JL1) preloži ackatvuiški tečaj O tMberkuloEi na Golniku na čas od 6. do 16. dklt. Prijave do 20, 6v4*emlbra na- naslov; »Dj. R. Neuibauetr, primarij - upravnik - Golnik, — Programi na raapalago«,
Vreme« Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, precej stalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju in Splitu 28, v Beogradu 27, v Sarajevu 25, v Zagrebu 24, v Ljubljani 23.2, v ariboru 22, v Rogaški Slatini 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<55,5 tem. peratura je znašala 11.4.
— Težka avtomobilska nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila na cesti med ČJa-valom in Kastvom težka avtomobilska nesreča. Blizu Saršomija se je prevrnil tovorni avto in vsi potniki so padli na cesto. Pek Mijo Babič je obležal mrtev, pet potnikov je bilo težko ranjenih, drugi pa lažje Ranjenoe so prepeljali v bolnico na Su&ak.
— Samomor kovaškega pomočnika. Blizu zagrebškega pokopališča 90 maišli včeraj zjutraj obešenega kovaškega pomočnika Vida Midaika. V žepu je imel listek, na katerem je bilo zaipisano: Grem k tistfi, ki mi je bila zvesta In dobra v živiljenju, a od svoje prave žene sem živel ločeno. To priča da je šel Midak v smrt, ker mu je umrla ljubica.
Zobozdravnik dr. Josip Tavčar
NEBOTIČNIK zopet redno ordinira
Iz Lfubl}ane
—lij Novo delo slikarja grafika Elka Justina. V Izložbi Tiskovne zadruge je razstavljena nova diploma, umetniško deflo g. Elka Justina. Diplomo bo poklonijo Drufttvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma na Viču bratu Avgustu Praprotniku, ki predseduje društvu že od ustanovitve. Za njegove velike zasluge ga je članstvo izvolilo na svojem letošnjem XV. rednem občnem zboru za častnega Slana, kajti an je svoje delo tesno povezal z delom viSkega Sokola. BiH mu je ustanovitelj *n pand tajnik, ki Je vzgojil krepak naraAfcaj sokolskih funkcionarjev. Zla«ti mu p« g*« priznanje, da je dal pobudo za zgraditev Sokolskega doma in delo sam v gmotnem kakor moralnem pogledu podprl. Z izročitvijo diplome mu društvo izkazuje svojo hvaležnost. Je pa diploma ree vredna vae pozornosti kot spominska listina. Tehnično in umetniško je to Justinovo delo praivi izraz njegovega prizadevanja in je morda najboljše njegovo delo to ■vrste.
—lj Christofov zavod znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna Šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte brezplačni prospekt, Toplo priporočamo.
lj— Auerspergova palača -ia Novem trgu bo dobila tudi novo lice. Ze dalj časa adaptirajo, ker se bo gospodar preselil v njo. Poročali smo že, da so pri adaptaciji odkrili starinski vodnjak v kleti, odkoder drži obzidani rov. Včeraj »o začeli po. stavljiati ob poslopju oder, da bodo obnovili pročelje.
_lj Ena najlepših cest blizu mestnega središča je Erjavčeva. Obeta se, do bodo kmalu ob nji zazidali vse parcele. Na gradbenem uradu je vloženih več načrtov, ki bodo po njih zgrajene stanovanjske hiše ob začetku ceste. Kmalu bo tudi dograjena Ba-hovčeva vila, ki so jo začeli tjradlli spomladi. Na vogalu Erjavčeve ceste in Levstikove ulice pa prezidava podjetje ing. Dukič večjo vilo, ki je bila zgrajena pred 10 leti.
—lj Pri zadnjih nalivih je naplavila voda
v	mnoge obcestne jarke toliko blata in peska. da so bili povsem zasuti. Mestni delavci imajo še zdaj zaradi tega mnogo dela. Posebno potrebno pa je bilo trebljenje jarka že prej ob Cesti na Rožnik, zlasti ob gozdu. Voda se je raztekala po cesti, ker »1 imela nobenega odtoka, drevje se je pa razraščalo tudi že po cesti, ker ga ni nihče iz-sekaval. Te dni so Iztrebili jarek in obse-kali drevje. Cesto ob gozdu bi pa bilo treba razširiti in izsekati ob nji ve$ drevja* da bi bil odpravljen ovinek ali vsaj preglednejši,
—lj Na HI, državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni nižji in višji te-čajni izpiti v ponedeljek 26, avgusta, razredni popravni izpiti p« v torek, 27. avgusta. Podroben razpored bo dne 23. avgust# objavljen na oglasni deski. Vpisovanje lanskih ufienoev v U. do vpi. razred bo 2, 9. od d. -
12	v lanskih učilnicah. Vpisovanje prvošolcev bo v ravnateljevi pisarni 2. 9. od 9 - 12 za začetne črke A — G, od 15 — 18 na črke H — L, 3, septembra od 9 -- 12 *a irke M — R, od IB —. J.8 za črke S —. Ž. Tuji učenci se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni 4 sept. od 0 _ 12.
—lj V novem magistratnem poslopju ? bivši Auerspergovi palači v Gosposki ulioi. kamor se je nedavno preselil kulturni oddelek mestnega magistrata, dalje policijsko eksekutivni oddelek in prosvetni oddelek, so te dni montirali novo hišno telefonsko centralo- Centrala ima za vsa urade skupno
6	številk,
Dr. L. SAVNIK
zopet redno ordinira
—lj Pevski zbor Glasbene Matice: V to-reik, 20. avgusta t i ob 20. uri vaja »sega mešanega zbora. Neodložljivo zadržani naj ito gporoče odboru.
—	lj Prva slovenska zasebna enoletna trgovska šola, znani JChrisrtofov zavod«, Lijuib-Ijama, Domobranska oesta 15. vpisuje. N®j-stairejša, najbolje obiskana 1 Lastno, majimo-demnejSe novozidano poslopje, neijmižja Šolnina. Odlični uspehi, eOcrtb za službe. Zahtevajte pojasnila, slikane prospekte.
—lj Drugo potovanje na svetovno razstavo
v	Bruselj. Včeraj zjutraj je odpeljal avtobus iz Ljubljane drugo skupino Izletnikov na svetovno razstavo v Bruselj. Tudi drugo skupino vodi ravnatelj »Putnika« g. Vladimir Pintar. Na povratku si ogledajo izletniki veliko železniško razstavo v Nttrnbergu, prirejeno v proslavo stoletnice nemških železnic.
—lj Jugoslovonsko   nemško društvo v
Ljubljani. V Ljubljani se snuje Jugosloven-sko - nemško društvo, ki bo na strogo nepolitičnem programu delovalo za gospodarsko in kulturno zbližanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Novo društvo bo po svojih pravilih in ciljih sorodno jugoslovensko - nemškim društvom v Beogradu, Zagrebu m Sarajevu. Pravila so že predložena upravni oblasti in Sim bodo potrjena, bo sklican ustanovni občni zbor.
—lj V šolnino Dalmacijo cenen 4 dnevni izlet: V Split, Trogir-Šibenik, Sinj in na Hvar; vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila pošlje uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeter-ska vojašnica S.
Iz Celja
—c Važno opozorilo hmeljarjem. Hme-1 jamsko društvo za dravsko banovino v Žalcu objavlja:	Val	hmeljarji se vnovič
nujno opozarjajo na lepo obiranje in strogo sortiranje hmelja. Nekaj rujavih kobul pokvari ceno vsej partiji. Skrbno prebran in sortiran hmelj se bo gotovo lahko ln dobro prodal.
—c Tatovi na raastavUSčn. Neznan storilec je iamaknil očetu ge. Milene Schmi-diichenove z mize na veseličnem prostoru obrtne razstave 300 EMn vredno srbrno doza Trgovcu g. Francu Duboviftniku so ukradli piri vhodu na razstavišče 900 Din vredno črno pleskamo kolo znamke Waf-feorad tov. St. 3.900.581, ev. &t. 2-11.600-8., nekemu upokojencu so pa Izmaknili le žepa srbrno uro.
—c V celjski bolnici sta umrli v petek 70 letna dtaarjeva žena Katarina Breznikova iz Laškega in 60 letna kočarlca Marij«. škoflekova iz Paroža pri Dobrni. Prt Sv. Križu piri Petrovčah je umrl 6« letni rudniški vpokojenec Josip PeSl.
Darujmo vsi za šolsko družbo!
Greti debelosti upertahtjafte ticiCcJ/jico
SMTI\Ski: TARLETE
sq h ui sani e
Sestavljene lz naravnih mineralnih soli ln ekstraktov.
Proizvaja: apoteka
MB. BAHOVEC, LJUBLJANA
V vseh lekarnah 100 t*bl. — Din 4®,-, 300 tabl. — Din 74*».
Slavni letalec Post mrtev
Z njim se je ubil tudi najpopularnejši ameriški igralec WU1 Rogers
Poročali smo že o tragični *mrti slav. nega ameriškega letaka \ViiIyja Posta, ki se je blizu Point Barrowa v petek n najpopularnejšim ameriškim filmskim igralcem Rogeraom ubil. Poit je atartal 7. t. m, v Seatlu, da bi poletel preiko Aljaske in Sibirije v Moskvo. Do katastrofe je priSlo med poletom lz Fairbanksa proti Point Banrowu. Post in Rogers sta hotela iz Point Barrowa nadaljevati polet v Sibirijo. 25. km južno od Point Barrowa ju je pa doletela katastrofa. Bila sta takoj mrtva.
Motor novega Lockheed Orion letala, nt bil že pri startu v Fairbanksu v redu.
Zdi ae, da sta letalca v megli Izgubila pot.
Ker Je bilo nadaljevanje poleta nevarno, se Je spustil Past kar v tundrah na tla.
To pa ni Slo brez težav. Letalo se je spustilo na tla v petek popoldne blizu naselbine Eskimov Alikpi. Post Je na hitro roko popravil motor ln vprašal Eskime, katero saner mora ubrati, da doseže Point Bar-rorvv. Letalca ata hotela počakati, da bi se megla razpršila, ker je pa nastal večer, sta dkl«nflla nadaljevati polet navzlic megli. Eskimi pripovedujejo, da se je (kanalu po startu jasno slišalo, da je motor znova odpovedal. Slednjič, lto Je bilo letalo kakih 20 m visoko, je motor sploh utihnil, letalo se je zamajalo in treščilo na tla, Leivo krilo se Je razbilo, motor s pilotovim sedežem se Je pa zarinil v kabino. Postava ura se je tisti hip ustavila in	je 20.18 tako, da ne Je dal čas
katastrofe	točno ugotoviti. Nastala Je
eksplozija, bencin se Je razlil po mahu ln vnel.
Seržant Standley Morgan s poročevalske stanice na Point Bairrovvu Je takoj odhitel na kraj nesreče, kjer mu le neki Esidmo poročal o katastrofi. Povedal mu Je, da sta oba letalca mrtva in njuni trupu strašno razmesarjeni. Morgan pripovedujejo, da Je našel od letala samo poecHne kose, ležeče v močvirju. Poitovo truplo Je ležalo pod razbitim letalom, Ro-geroa je bilo pa že med poletom vrglo iz letala Pri padcu se Je letalo prevrnilo, trupa' so odnesli na breg in prepeljati v Podnt Barrovv. Vdovi obeh letalcev so takoj obvestili o katastrofi ln obe sta dobili hud živčni napad.
WflBeyu Postu se Je pretakala po žilah Skoraj čista indijanska kri, kajti rojen Je bfl v cMaihamski rezervaciji, kjer sta imela njegova roditelja farmo. Že mlad je odSel po svetu, da bi s pridobivanjem nafite kaj zaslužil. Takrat ga Je zadela nesreča ln izgubil Je ono oko. Dobil Je zato 1000 dolarjev odškodnine in za ta denar ai Je kupil staro 'etalo. Pridružil se Je neki družbi za zračni promet, ki mu je kot enookemu pOotu zaupala samo stransko progo. Toda podjetni Past je s celo vrsto poletov na veliko daljavo kmalu dokazal izredne sposobnosti tako, da Je dobil licenco za spedjallno letalsko Službo in Je spadal med najboljše pilote TJ. S.
Mali Service. Tedaj se Je že pripravljal na velike polete. Do svetovne slave mu Je pripomogel prijatelj Hall, ki je obogatel
==s=a ELITNI KINO MATICA
I Tel. 21-24	Te1.	21-24
j j	.	Batino	8e	danes
<A> 4„ 74/4. In 90/4. url.
rosika vefleopereta
L
Pastir Kostia
Nav Paraanauntov žiurnad.
v petrolejski industriji, Dal mu je denar, da je lahko kupil novo letalo in z avstralskim radiotelegrafistom (Jattjrm je krenil na palet okrog sveta.
Takoj na prvi etapi la New "Vorka v Anglijo je prekosil dvanajst let star re. kord Aloocka in Browna 9 tem, da je preletel Atlantik v 16 arah 12 minutah. Preko Berita a, Moskve, HabaroMika, Aljaske in Edmontona sta se vrnila v New York, Rreletala »ta 10.500 milj v aamih dneh 15 urah 51 minutah. To mu pa ni zadostovalo, kmalu se je pripravil na nov polet okrog sveta. To pot Je pa letel sam. Le robota Je imel v letalu, lfl. julija 1933, istega dne, ko se je spustil Italijanski general Balbo z eskadro hidroplauov v ameriških vodah, je startal Post in do Berlina je ralbil 25 ur 45 minut. Potem je letel preko Moskve in Habarovska na Aljasko, kjer je pa 21. julija v megli padel, toda tako srečno, da so se polomila samo kolesa letala dn propeler, saim je pa ostal nepoškodovan, Brž je letalo popravil in nadaljeval palet. Dosegel je nov rekord, za pot okrog svata je rabil 7 dni, 18 ur 49 minut. Nad 100.000 radovednežev ga je pričakovalo 29. Julija 1933 na newyork. Skem letalifiču. Priletel je skoraj gluh od ropota motorja in utrujen tako, da je ’ahko sporočil pred miknfo-io»n svoji mladi ženi in staršem: »Sto.il sem to, strašno sem utrujen.« Pozneje je nadaljeval polete na velike daliare
Ime WJly Rogersa e pri nas malo znano, v Amari«! je bil pa najpopularnejši filmski igrale? m publicist V filmu je na svojstven način združeval dokaj komplicirane karakterne vloge s čisto ameriškim humorjem in duhovitim dovtipom. Edinstvene so bile njeg>ve kratke glose kdnw. nim dogodkom, ■ k' jih obljavljal v »Los Angeles Timesu,« ir ameriškem javnjem mnenju je predstavljal velesilo in njeg^r1" tragična smrt Je. Amerike potrla še kako* i-ostova.	(
Zvočni kino Ideal
Samo še danes ob 4., 7V«, in 9»/«. uri.
ponovno v Ljubljani
ŽIVELE ŽENE
I Vstopnina 4JO, 6.50 in 10 Din.
Iz Radeč ~
— Preprečen samoumor. Pod tem nslo-
vam je bila priobčena v našem listu dne 12. t. m. vest o paiskusu samaumara neke gospodične iz bližnje radeške okolice. Vaš poročevalec je pozneje ugotovil, da je bila ta vest izmišljena. Gospodična, ki so jo hoteli gotovi ljudje pripraviti s 'tem ob dobro trne, je na najboljšem glasu.
Iz Ptuja
—- Ogenj zaradi lesenega dimnika. Dne
9. t. m. je izbruhnil okoli polnoči ogenj na viničaridi last Trunk Janeza v Turškem vrhu, V vimičariji je stanoval že priletni viničar Vodušek Franc, ki si je gam kuhal, že nekaj dni preje je slišal neko čudno prasketanje, pa se mi zmenil zanj. Ko Je kritičnega dne vlegel po večerji spat, ga jie iz spanja prebudilo čudno pokanje in ko je pogledal aunaj na streho, je opazil, da je iata že vsa v plamenih in ni bilo nikake rešitve več. Viničarija je pogorela do tal.
Lkm Fmichtvvangert	7
Suss
Roman
Grofica si ta čas ni privoščila niti tre-muitika miru. Njeni upravitelji in intendanti so dobivali stroga povelja, naj iztisnejo iz njenih posestev še zadnje beliče. Ustanovila je dvajset novih, povsem nepotrebnih uradniških mest Njeni priganjači so morali te urade do jutra prodati, denar in kavcije pa izročiti grofičini blagajni. Blagajna vojvode samega je pa dobivala ogromne račune za izdatke, ki so jih bili povzročili zadnji poeeti Eberharta Ludvika, čeprav so ji bila dobavljena drva, vino in sadje. Kakor sestradan pes je hlastala grofica požrešno in brezobzirno po vseh dohodkih vojvodine in dan za dnem je pošiljala težke tisočake svojim bankirjem v Ženevo, Hamburg in Benetke.
Vojvoda je bil pa še vedno v Ness-lachu. Dal si je prignati iz staje tri velike vprege, vsako po osem konj, in delal je z njimi vse umetniške vragolije jahalne šole. Madžarka je vriskala, gospodje Hubertovega reda so pa ploskali v spoštljivem občudovanju.
Slednjič je prispel vWildbad s kletvami, hrepenenjem in ognjem pričakovani Iziaik Landauer. V svojem zamazanem kaftanu je sedel v grofičinem kabinetu sredi azura in okraskov, zrcal in alatih vaz. Grofica je sedela nasproti ijernu aa pisalno mizo, dostojanstvena i visokimi kuni listin, tabel in raču-
nov. Landauer jo je premeril z očmi, povprašal o tem in onem, grofica mu je rada vse pojasnila, tu in tam je našel še vrzeli, »vetovail ji je, naj še bolj privije vijake, še bolj pritisne. Grofica ga je pozorno poslušala, naiu kazala svoj mesnati vrat m krasna ramena, tu pa tam je kaj pripomnila ali si zabeležila. Slednjič je zahtevala od njega ogromno posojilo na tri izmed svojih vasi.
Izak Landauer jo je pogledal, pokimal z glavo in vprašal očitajoče: — Mar sem zaslužil to, Ekscelenca?
— Kaj naj bi bi/l zaslužil ?
— Da me smatrate za popolnega norca ?«
Grofica ognjevito: — Kaj hoče, iid? Kam meri? Mar mi ni posodil denarja pred dvema letoma? Mar zdaj n’.?em več toliko vredna?
Žid previdno: — čemu rootrefbuie Vaša Bkselenca denar ? Da ga spravi iz dežele? Zakaj ga hočete spraviti iz dežele? Ker se bojite presenečenj, če se pa mora človek bati presenečenj, so posestva preklicano slaJbo jamstvo.
Mar hočete, da izgubim pri vas denar?
Grofica je zrla molče predse in sama ni vedela, kaj bi mu odgovorila. Potem se je pa ozrla nanj in njene oči so mu povedale, da gre za mnogo več, nego za denar, odkrile so mu vse njene skrbi, n&de in dvome.
Prebrisan je, stari Žid, je dejala po kratkem premisleku. Misli, da bi se mogla opogumiti, — jedk se ji je zapletel, — in ne zastaviti posestev?
Rad bi J bil rekel prijajmo besedo.
I Toda grofica je bila prevajana, energi-
čna žena, ona ni potrebovala utehe, niti prikrivanja; bilo bi naravnost nedostojno stopiti s tem pred njo. Gledal jo je, videl njen upadli obraz, njeno debelo, z maščobo zalito telo in na njen nujno vprašujoči pogled ni imel drugega odgovora, nego molk ali pa je zdaj pa zdaj skomignil z rameni. Tedaj se je grofica povsem sesedla. Glasno je zaihtela kakor otrok. Potem je načela srdito psovati ministre, svojega brata, nečaka in vse druge, vse podleže, Id so jo pustili pasti in niso niti a prstom ganili, nasprotno, še uživali so pri tem. Podli lopovi! Samo nji so se morafli zahvaliti za svoje visoke položaje, po njenem hrbtu so bili splezati tako visoko. Za vsak belič, za vsak gumlb svoje uniforme morajo biti hvaležni nji in samo nji. Poleg tega so imeli z n(jo pravilno sklenjeno pogodbo
—	to Ustimo je imela v predalčku — da si bodo po svojih najboljših močeh medseibojno pomagali v sreči in nesreči. Podleži, še pekla niso vredni. Tako pogodbo izpolni tudi največji podlež in lopov.
Zid je molče poslušal izlive njene jeze, pustil jo je, da se je izbesnela, Sled-mjič je začela grofica krčevito kašljati, kri ji je pritisnila v glavo, težko le dihala in hropela, vmes pa krčevito pla-kala. — Ah, Žide, žide! — je tarnala ta lepa, zavaljena žena strto in obupano, dočim sta ji puder in barvilo tekla po obrazu, a dragocena obleka je mrtvo visela na nji.
Izak Landauer si je pa česal s prsti redko, sivo brado in kimal z glavo. Po-
tem je prijel previdno njeno veliko, toplo roko, zamrmral nekaj sam pri se-b' in jo pobožal.
5.
Nihče ni vedeli odkod so se vzele, toda po VBeh kotih dežele so bile naenkrat razširjene vesti o bližajočem se grofičinem padcu. Nihče se ni upal glasno govoriti o tern, šepetali so pa vsi. To je bil velik, tajni vzdih. Po nekaterih vaseh so že zvonili, opravljali so zahvalne molitve, nikomur pa niso povedali, zakaj, to je moralo ostati tajno. Govorili so, da prosijo boga, naj svoje ljudstvo milostno vodi.
Drugače se pa ni zgodilo nič, nasprot--mppo app op ®s	po	‘iutba^jict
-ead u. rareqzo} s raosjnaiesBz ur uiosba Tqoad BT&TW»q af tfpto-BipspA wtibj®uoo *oqa	Plisojd	iSnjp	os	jojj ‘■B^sata
■BpOA« trronigzi os pjpipBan	•|5f»U
-sojdteran m T$fmj s? rpq »f ijeriitJd ‘ou piti samo s težkimi tisočaki. Vsa državna posestva, celo cerkvena posestva ter blagajne vdov in sirot, so bile prisiljen« k visokim in zelo nesigumim brezobrestnim posojilom v prid nenasitne grofice. Grofičini agentje niso bili še nikoli tako objestni in brezobzirni, kakor zdaj. In ko je izšla ostra vojvodska naredba, ki je znova, z vsem povdarkom in pod težkimi kaznimi prepovedala vsako obrekovanje grofice, so splavale po vodi tudi najdrznejše nade.
Ožji odbor parlamenta, deželnih stanov, je imel vsake tri dni 3ejo. Posvetovali so se, ali bi ne kazalo _ obrniti se . z novo pritožbo na cesarja in državo, I ali bi ne bilo dobro znova stopiti pred
vojvodo b pritožbo glede najnovejših Gravemizovih hreeobzinosti. Grofico so srdito napadali, češ, da bi jo bilo treba s šibami izgnati iz dežele, ničvrednico, a weinsberški župan Friedrich Bellon je razbijal s pestjo po mizi, češ, ko pride do tega, da požene na ulico od črnih koz in spalnih bolezni razjedene mrhe, da ji bodo pljuvale v obraz. Gromovniki so rohneli, češ, kje je še v Evropi dežela s tolikimi svoboščinami? Samo Anglija in Wiintemberaka sta si priborili toliko parlamentarnih pravic. Parlament je bil poln meščanskega ponosa, potu in demokracije. Toda vs<. to je le malo zaleglo in ker do vojvode ni bilo mogoče priti, tajni svetniki so pa dajali le prijazno izmikajoče odgovore, tudi te resolucije niso nič zalegle in čez tri tedne so že lovile prah med akti
Tudi vojvodinja Johanna Elizabeta, 'Id je samevala v pustem stuttgartskem gradu in čakala, je zvedela, do bo grofica kmalu v nemilosti. Deželni stanovi so si pri nji kar podajali kljuke, cesar je pošiljal k nji posebne sle, pruski kralj se ji je prišel poklonit na posebno svečan način. Kako so se posmehovali v grofičinih krogih temu ceremo-nijelnemu posetu ponošenega kralj in dolgočasne vojvodinje! Vojvodir je pazljivo poslušala vse glasove, si bno je zasledovala vsako kolebanje vo vode, toda njene nade se niso vzpele visoko in tako tudi niso bile preveč razočarane, ko je težko pričakovani prevrat izostal.
Kako smo slavili Simona
Jenka
Vse je bilo praznično kakor ob najjvečjem ljudskem
prazniku
Ljubija®.!*, 19. av®ueta. -aj etno proslavili stoletnico rojstva .a Jenka v Podreči na Sorškem po-Zbrali smo ee v lepem štovMiu in kSan se Je pomešal med ljudstvo ter -oelava ianela povsem demokratičen ij, V tem Slogu bi laihiko napisali eu-ao poročilo tar našteli dolgo vrsto , odličnih gostov in čas trnih dborni-v. Toda ta proslava Je bila tako zna. oilno naša, da naj bo taiidd poročiilce o nji naše.
Godilo se Je torej v Podred. Ail ste do. slej vedeli kje je Podreda? Med Ljiuibljan. čarni -Sto bile včeraj redlke izjeme, ki niso vpraševali po poti v Podrečo, ko so prispeli v Medvode. Sicer jih je večina pri. spela popoldne z vlakom v Medvode, kjer so jib čakali kmečikd vozovi. Prišlo bi jih mnogo več, ko bi se ne bali dežja. In mnogi so prišli od Šmarne gore ekoraj v piffoloi tuiristovaki opremii. OprtaJli so si težke nahrbtnike, kakor se spodobi za nedeljo. Dolge procesije Ijndii so prihajale v Podirečo od vseh stTani in popoldne je bilo v vasi takšno vrvenje kakor na najbolj živahnem žegnanjiu. Vse je bilo veselo, povsod so dvigale slavnostno raz. pu.ožanje zastave, girlande emrokovih vencev iin slavoloki so nas pozdravljali vse je biilo praznično kakor Ob največ-jom Tjudskem praznita. Prvi slavolok od medvodske strani Je govoril po Jenkovih besedah: Ploasdiravljieno, Sorško polje . . .!
V	vasi Je bil pravi babilonski promet. Mo. rali ,«o določiti prostore za parkiranje avtomobilov za shrambo vozov in kotas. V gostilni »Pri Janezu«, kjer je prejšnje čase stala Jenkova rojstna hiša, je bilo seveda mnogo pretesno. Toda tam se ni-sio koncentrirate množice, čeprav so se skoraj v»i, ki so prišli prvič v Podrečo, ustavljali pred spomenikom. Jenkov spomenik stoji ob gostilni, tik ob oesiti. Postavili so ga 1. 1909. Reporter je bdi včeraj nekoliko slep, zato nd videl nobenega venca na spomeniku in ne na njem. Jenka emo ela/vlili popoldne, ■ ko je bila glavna proslava na velikem Grabarje vem vrtiu.
Pri vhodu je bMa nekaj časa takšna gneča, da se je porvsem ustavil promet. Domačini bo vsi po vrsti požrtvovalno prodajali znake im končno smo prišli vsi n« slavnostmi prostor, z znaki ali brez njih. Menda jim jih Itak ni mnogo ostalo. Udeležba Je bila res leipa in Ljubljančanom, ki znajo še posebno ceniti tako idd-ličiiie sadne vrtove, z mizami v senci ja-se je zdefl prostor v prav idealen, 'ta mejlšega domačega, kmečkega okolja bi res ne mogli najti. Ob podu je pristre-šeik za drvarnico. Slamnata streha se spuščala stirmo skoraj do tal. Precej Je že razmršena. Nad njo so evisili z odprtino »red to slamnato streho je bil postav-odiecr. Okrog njega so stali mlaji, ki so bili povezani z venci in okrašeni z zastavami. Okrog odira je bilo prostora za tisoče ljudi. Na desni je zavzeta prostor godba »Sloga«. Mize pod jablanami so bile takoj vse zasedene im še preden se je začela slavnost, je bilo povsod že veselo razpoložen Je. Pod streho, med ekadovni-ca.mi dtrv so se zbirali pevci im pevke v narodnih nošah. Kje Je bil prostor za častne goste, Je težko reči, ker Je bila prireditev tudi v tem pogledu demokratična.
Godba je zaigrata »uverturo v slovesnost. Na oder je stopil predsednik krajevnega odbora Fr. Ločniškar, šolski upravitelj. Pozdravil je vse odlične gost e, zlasti častni odbor, se zahvalil vsem »a ecdelovaiije, nato Je kratko spregovoril o potnemu proslave. Toda večina besedi se Je izgubila v šumu množice na prostra. nem vrtu. čim del j so bili ljudje, tem manj pozornosti so posvečali govornikom. Tokio Je vino in čedalje bolj se tudi posamezniki pri mizah pskušali v govorništvu. Precej pa je bilo udeležencev, ki so
bili silno ogorčeni nad, takšnim omalovaževanjem slovesnosti. Mnogo jih je bilo, ki so s takšno vnemo sledili dogodkom na odru, da so zlezli na mize. Klopi in mize so začele kimalu hreščati in tu in tam Je prišlo do malih katastrof. Največja nesreča Je pa Mia, da so bile polomljene skoraj vse mize, preden se je začeta vese. lica tudi otfieijelno.
Na oder je stopil slavnostni govornik, predsednik častnega odbora dr. D. Lončar. Brez fraz in votlega patosa je orisal pomen Jenkovega dela z narodnostnega stališča. Ni ocenjeval njegovega dela z umetnostnega stališča, ni iskal učenih besed, ki bi se še bolj izgubile med nemirno množico, ki se je udeležila slavnosti predvsem kot ljudskega praznika. Ljudem so govori slavnostnih govornikov na takšnih prireditvah potrebni samo zato, da je na zunaj poudarjena slovesnost in zato ne smemo vzeti preveč tragično, če se ne poglabljajo v govore. No, Lončarjev govor bi zaslužil, da bi ga poslušali bolj pazljivo. Govornik je povedal marsikatero bridko resnico. O pomenu Jenkovega dela je govoril predvsem glede na odnos Slovencev do Slovanov. Odkrito je povedal, da je Jenko gledal na naše osvo-bojenje precej sentimentalno, ker je sanjal, da nas bo rešila Rusija. »Jenko ni bil samo pesnik nežnih človeških čustev in slikovitih prirodnih obrazov, ampak se je ukvar-
jal v svojih budnicah tudi s slovanskim vprašanjem, ki je od njega pričakoval rešitev za slovenstvo ... Bil je načelni glasnik južnega slovanstva v dobi, ko 90 Slovenci napravljali prve korake v javnost in nam je pomenila Avstrija neprestopen okvir državnega izživ ljonja.«
Njegov govor je izzvenel, da bi že v življenju morali proslavljati može in žene, ki s svojim umom resnično koristijo slovenski skupnosti.
O Jenku kot pesniku je govoril vzneseno urednik in pesnik Tine Debeljak. — Med govori sta bili tudi dve lepi zborni recitaciji. Toda ves trud prirediteljev in sodelujočih ni našel pravega odmeva, ker prostor ni bil akustičen in občinstvo ne dovolj disciplinirano. Tudi lepo petje zborov, po večini cerkvenih, ni tako učinkovalo, kakor bi na bolj zvočnem prostoru. Največ zanimanja je zbudila igra, Tilka, priredba po Jenkovem delu, ki so jo igrali študentje domačini na govorniškem odru. Igrali so kaj naravno in igra je bila izredno originalna, že po tem, kako je Tilka prišel na oder, namreč s svisel. Originalnejših kulis si res ne moremo misliti. Končno so pa fantje in dekleta v narodnih nošah otvorili ples na odru. Tako se je odigralo na odru vse, kar v glavnem predstavlja našo kulturo ob takšnih prilikah: slavnostne besede, beseda esteta, beseda deklamatorja, pesem, igra, ples in — narodno veselje. Zažarele so električne luči ob odru. včeraj prvič v Bodreči, zažarela so razgreta lica in še glasneje so zažvenketali kozarci. V ozadju vrta se je s polno paro vrtel vrtiljak. Kakor na žegnanju... Po cestah pa so divje tulile hupe avtomobilov, prah smo jedli z veliko žlico in preplašeni smo se umikali splaše-: nim konjem. In na mah smo pozabili na splošno veselje ter poetične besede.
Velik požar v L j ubijam
Pogorelo je gospodarsko poslopje Koslerjevff* •**! Cekinovem gradu
Ljubljana, 19. avgusta, Dames kmalu po 8. je izbrunnil v Ljubljani velik požar, ki je uničil veliko gospodarsko poslopje KosJerjevih eri Cekli,novem gradu.
Gospodarsko poslopje so v zadnjih letih temeljito preuredili, saj ga je vzela v najem policijska uprava, ki je tam uredila hleve za konje, adaptirala pa tudi dve stanovanji za nadzornika g, Pavločiča in stražnika Andreja Gorjanca. Na podstrešju ao bile nakopičene zaloge sena, vsa letošnja košnja s Koslerjevih travnikov in pa tudi policijske zaloge, da je bilo vsega skupaj menda 90.000 kg sena.
Ko je davi kmalu po 8 stražnik Gorjanc stopil iz stanovanja, je vzbudilo njegovo pozornost čudno prasketanje, a ko se je ozrl, je videl, da se iz dimnika močno kadi, a hkrati je že tudi švignil iz podstrešja velik plamen. Zavedajoč se nevarnosti, jo je Gorjač nenudoma ubral na bližnji telefon in naglo obvestil reševalno postajo Ob 8.21 so prejeli reševalci poziv in že minuto kasneje je odrdrala motorka proti Cekinovem gradu. Mobilizirani so bili vsi poklicni gasilci, ki so pohiteli tja pod Vodstvom poveljnika g, Gostiše in vodje g. Ogrina, a kmalu za njimi so pohiteli na pomoč Se prostovoljni, obenem so pa prispeli tudi prostovoljni gasilci iz Šiške z motorno brizgalno.
Poklicni gasilci so se ustavili p-ed plpo-vamo Union ter z Gosposvetske ceste napeljali dve cevi do pribiližmo 400 m oddaljenega poslopja, ki je bilo že močno v pismenih, šiškarji so pa napeljali cev z velesejma, tako da so hkrati začeli tri cevi bruhaiti mogočne curke vode v goreče poslopje.
Iz gorečega poslopja so še popreje nemudoma znosili iz Gorjančevega in Pavlo-čičevega stanovanja vse pohištvo ter Gpre-mo, sneli šipe z oken, odvedli konje iz hleva ter odnesli tudi več vreč sena, a rešili so tudi vso konjsko opremo Bil je pa tudi že skrajni Sas, kajti ogenj je divjal
z elementarno silo. V nakopičenem senu je našel dovolj neitiva. Združeni gasilci so napeli vse sile in neumorno so tri ure brizgale tri cevi vodo v goreče poslopje. Sila ognja je pa tolikšna, da mu verjetno ne bodo kos in da od gospodarskega poslopja nebo ostalo drugega kakor golo zidovje. Požrtvovalno so pri gašenju in reševanju sodelovali tudi mnogi civilisti, pridno so bili na delu tudi otroci tamošnje okolice, ki so neutrudoma črpali vodo iz bližnjega vodnjaka ter jo Jonašali gasilcem, a drugi so pomagali Pavlovičevem in Gorjančevim pri prenašanju pohištva najprej iz goreče hiše, pozneje pa s travnika v zavetje, ker je začelo precej deževati. Čeprav so večino pohištva in opreme sicer rešili, imata vendar obe stranki občutno škodo, ker se jim je mnogo pobilo in pokvarilo, a k ---reči je Pavločič zavarovan pri »Savi« za 50.090 Mn, Gorjanc pa tudi za malenkost.
Seveda imajo še občuitnejšo škodo Ko-slarjevi, saj je gospodarsko poslopje uničeno, ne glede na velike zaloge sena. Gotovo ni pretirano, da bo znašala 'škodam najmanj 200.000 Din, a zavarovani so tudi Koslerjevi pri »Dunavu« za znaten znesek. Ob času našega poročila, ogenj v notranjosti poslopja še divja.
Kako je ogenj nastal ni znano, domnevajo pa, da so ga zanetili kosci, ki so spali na podstrešju v senu. Zato je moralo vseh 12 koscev dopoldne na policijo, kjer so jih zaslišali.
Nedičev rekord
Ljubljana, 19. avgusta Nedavno je na progi Ljubljana—Beograd dirkal zagrebški imženjer OskaT Hugo in jo v neprekinjeni vožnji prevozil 631 kilometrov v 9 urah in 57 minutah. Ta rekord pa ni daj miru znanemu beograjskemu avtomobilistu in športniku direktorju Nediču, ki se je v soboto pripeljal z avtomobilom v Ljuibljano, da poseka Huga. Včeraj ob 6. zjutraj je startail s evojo elegantno limuzino znamke De Soto AIFLO v spremstvu svojega mehanika. Starter je bil v imenu Ljubljanskega avtomobilskega kluba g. Sabec in navzoč je bil tudi klubov tajnik g. Sltarec.
Nediču se je ros posrečilo, prekositi Hu-ga. Davi je Autoklub prejel iz Beograda vest, da je prevozil progo v 9 urah ?n 22 minutah, torej za celih 35 minut boljše od inženjerja Huga. Povprečna brzuna je znašala okrog 70 kilometrov na uro, kar je glede na kakvost naših cest razmemo zadovoljivo.
Inž. Nedič je imel najprej namen stair-tati šele ob 9. iz Ljubljane. Kpr je pa dopoldne na cestah že preveč živahno, je to misel opustili in je st ar tal že ob 6. zjutraj. Zato so ga Zagrebčani, ki so se zbraii ofc-, rog 11. na najbolj prometnih zagrebških ulicah, na Iliči, Jelačičevem trgu in Juri-šičevi ulici pričakovali zaman.
Dan nesreč In pobojev
Ljubljana, 19. avgusta Tržič je danes pod vtisom tragične smrti, ki je doletela 54 letnega posestnika in mesarja Jožeta Godneva. Godnev se je peljal na kolesu snoči okrog 20.20 proti Tržiču. Za njim je pripeljal Goričanov avtobus, ki ga je vozil šofer Ipavec. Iz nerazumljivega razloga je začel Godnev pred avtomobilom križali cesto zdaj na levo zdaj na desno, a šofer ga je v svojo nesrečo prehitel na le-
vi	strani ceste, in ga podrl. Godnev je s takšno silo udaril ob avtobus, da se je razbila desna svetilka in se tudi sprednji del poškodoval, a sam je obležal s prebito lobanjo in zlomljenimi nogami. Nezavestnega in hudo ranjenega je šofer takoj naložil na svoj avtomobil in ga prepeljal v Tržič, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Pance, nato so ga pa prepeljali v ljubljansko bolnico.
Zal nesrečnemu Godnevu niso mogli več pomagati in v jutranjih urah je podlegel težkim poškodbam. Pokojni je bil oženjen in je bil v Tržiču ugleden obrtnik.
-	- V bolnico so ponoči prepeljali tudi 41 letnega dninarja Nikolaja Polanka iz Vižmairij, ki ga je na oesti nekdo napadel iin ga hudo poškodoval na glavi.-— Čevljar ski pomočnik France Ornah iz Kovorja je snoči sodeloval pri nekem pretepu v domači vasi. Pretep je bil tako hud da so morali intervenirati orožniki, pred katerimi je skušali Ornah pobegniti čez plot. Pni tem pa se je bojevitež nasadil na orožmi-kov bajonet in dobil težke poškodbe na prsilh. — Petra Mesteka, posestnikovega sina iz Metulj na Blokah, se je včeraj lotiil njegov tovariš France in ga s kolom udaril po životu. Zlomil mu je več reber na le-
vi	strani. — V Šiški je neznan napadalec pobil potile 23 letnega krojaškega pomočnika Franceta Miheliča. Osuval ga je potem z nožem v levo stran prsi in ga pustil ležati. Miheliča so pozneje prepeljali z reševalnim avtom v bolnico, dočim zasleduje napadalca policija. — Privatni urad-nik Oskar Pajer, stanujoč v Žitnik ovi ulici 7, je včeraj padel s kolesa ir. si prebil desno sence. — V bolnico so prepeljali dni
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne F^ItZ JOSCfOVe
Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1985.
oarja Nikola Polajnka iz Vižmarjev, ki ga je neznanec udaril po glavi in ga poškodoval. — Drugi je bdi Peter Mestek. 26 letni posestnikov sin di Mieituilj, občina Bloka, ki ga je nekdo precej obdelal in mu poškodoval leva rebra. — Ključavničarja Franca Rabiča rojenega leta 1914 ‘n Koroške Bele je nekdo z nožem sunil v lice. — 29 letni zasebni ubradnik Oskar Stajer iz Ljubljane je pa tako nesrečno padel s kolesa, da si je prebil levo sence.
Iz Kovorja pri Tržiču so prepeljali v ljubljansko bolnico tudi 32 letnega čevljarskega pomočnika Franca Erlaha. Bil je snoči na Podbrezju, kjer je nastal med fanti hud pretep. Na pomoč so bili pozvani orožniki, a fantje se niso dali pomiriti in so planili na patruljo. Eri ah se je pri tem s prsi nasadil na orožnikov bajonet in težko ranjen obležal. Njegovo stanje je zelo resno.
(Bele&trica
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 10. avgusta katoličani: Ljudevit
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pastir Kostja Kino Ideal: Živele žene Kino šiška: Zbogom lepi dnevi DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piocoli, Tyrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 Gantos, Moste-Zj»* loSka cesta
Iz Maribora
— Mornariški častnik okraden v parku. Včeraj zgodaj zjutraj je mariborski policiji prijavil mornariški zdravnik dr. Vinko Brojevič, da je bil ponoči v mestnem parku okraden. Ko se je po daljšem izpre-hodu na ki opici v panku nekoliko odpočil, ga je tam zajela noč in lotiil se ga je spanec. Pozno ponoči je neznanec alli neznom-ka, kar je še bolj verjetno, izrabil priliko in segel spečemu častniku v žep suknjiča in z listnico izginil v noč. Storilec je seveda strmel, ko jo ugotovil, da mu je padel v roke bogat plen. V listnici je Mio nekaj nad 800 Din, 10 zlatih ameriških dolarjev, 100 italijanskih lir, mednarodni potni list in osebna legitimacija, tako da trpi mornariški častnik radi tatvine zelo veliko škodo. Policija se trudi, da bi dobila drznega tatu v pest.
— Kolesa kradejo. Delavcu Ivam Topolovcu iz Krčevine je včeraj nekdo ukradel izpred Delavske zbornice 1000 dinarjev vredno kolo znamke »Onter* Ukradeno kolo ima evidenčno številko 70006. Tatvina je prijavljena tukajšnji poHcfiji.
— Kje so dokumenti? Pri Hajdini »o kakor znano noSK mrtvo truplo zastopnika zavarovalnice' Franca Križano, ki si je s strelom iz samokrese sam končal življenju. Niso pa našli nikjer nekaterih važnih listin Jd bi bile poočne ze podrobno razkritje neke zagonetne afere. Orožniki vršijo intenzivne poizvedbe, da zadevo pojasnijo im da pridejo na sled važnih batinam, ki jih je imel pokojni Križan.
— Velik vlom oo fovriHR neznani storilci v vilo mariborskega veletrgovca Ruperta Šmita v Limbušu St. 00. TMorrnA ao odnesli velSko množino razne pootdjtne im perila, samih moM smaje 35, nadalje razne srebrnine (žlice, jedilno orodje itd.) v skupni vrednosti 15.890 dinarjev. Marijan studenški orožniki vršijo praizvedbe.
Ne mere ptirtp*eq<1
— Mihec, že zopet narekuje* tovarišu. Za kažem boš dvakrat napisal In dal podpisati očetu reflcoč: »Me bom več narekoval.«
— Goepold učHe!W, moj popa tem ne bo podpisal, ker bi Izgub* sMo.
— Kako to?
— On je šepetale« v glekiUBSu.
Pri vojnih dobičkarjih
  Goapa, att ne potreflanjefe komornika?	S
— Kaij če nam komornik, naj imamo samo eaflone im bnKtoairje. t
MA RIJ SKALAH
ROMAN
Sida Silane v a
»Končno je vendar odvisno vse le od Ervina. Da se bo stari upiral, je skoraj gotovo, a samo »skoraj«. Kdo ve če mu ta rešitev celo ne olajša načrtov. Morali bi jih poznati. Ervin sam podjetja ne more voditL Stari menda ni tako »lep. Premišljuj kakor hočeš: to ni le edina, ampak tudi najboljša pot.
»Težko bo...«
»Ako ne vzdržiš v Hrušnici, pridi k meni v Maribor, da se tu »pripraviš na poroko«, kaikor sem se jaz »pripravljala« pri tebi.«
»Hvala ti! Ob tvoji strani mi bo lažje. In pridobili bomo dovelj časa za pripravo«. Katko naj samo uredim z Irvinom, ko si ne upa z besedo na Jan ?«
»Prepusti meni!«
»Tebi?«
»Da. Če hočeš, se jutri na vse zgodaj odpeljem s teboj v Hrušnico. Govorila bom z Ervinom in v četrt ure bo vse v najlepšem redu. Hočeš?«
»Prosim.«
»Nu, torej, vse bo še dobro.«
»Druei dan dopoldne je Danica stopila k Ervinu Rogaraa in ga prosila za zaunen razgovor.
»V poslovnih zadevah?« je vprašal nervozno.
»V -.osebnih, M se tičejo vas hi še nekoga.«
»Čudno...«
»Gospod Rogan. Najprej mi oproeti-to vmešavanje v zadeve, ki bi jih
>gli po vsej pravici smatrati za ne-
•na.kljiive. Tega tudi ne bi storila, če ne bi šlo za usodo osebe, ki mi je zelo draga.«
Ervin jo je začudeno pogledal, nato pa zmedeno uprl pogled v tla. Danici se je zazdelo, da je ugeniil, kdo je ta oseba, zato je nadaljevala:
»Govorim iz lastne iniciative, brez pooblastila in celo vednosti...«
Rogan je nerodno prestavljal roke.
»Ste ugenili?«
»Mislim«, je dejal in zardel.
»Torej... Gre za usodo moje prijateljice Side. Povedala mi je, da ste ji plemenito ponudili rešitev iz obupnega položaja, v katerega jo je s Silanom vred spravil vaš gospod oče. Ta ponudba je vzvišena in dovolite mi — vredna resničnega občudovanja. V sedanjih zmedenih, sebičnih časih nekaj brez primere.«
»Tolike hvale vendarle ne zaslužim, gospa! To je samo dolžnost človeka, ki...«
»Nikakor. To ni dolžnost, je mnogo več. In prav zaradi tega mi dovolite, da vas vprašam: ljubite gospodično Si-do?«
»Gospa...« je jecljal in hotel nekaj odgovoriti, pa ni mogel.
»Da ali ne? Samo to me zanima.«
»Da«, je s težavo izdavil iz sebe.
»Se te ljubezni čisto jasno zavedate in ste prepričani, da bi z njo Sido lahko osrečili?«
»Moj pritrdilni odgovor je plod dolgega in temeljitega premišljevanja«, je odgovoril nepričakovano jasno in odločno.
»Iz te ljubezni izvira gotovo tudi vaša ponudba?«
»Morda; vendar bi storil naibrže tako tudi ako te ljubezni ne bi bilo. Mo-j" nazori o morali...«
»Verujem vam. Ker pa Sido ljubite, upate prav gotovo prej ali slej na odziv te ljubezni z njene strani?«
»To bi bila spekulacija, gospa...«
»Ako je vaša ljubezen resnična, tega pričakovanja ne smemo smatrati za spekulacijo. Vsaka resnična ljubezen si že sama po sebi želi enake ljubezni tistega, komur je posvečena. To je bilo vedno tako, je in bo. Mogoče si tega vprašanja res še niste glasno izrekli, v globinah vašega srca ga pa gotovo najdete.«
Ervin je molčal.
»Vaš molk mi to potrjuje. Zaradi tega se mi zdi, da je najbolje, ako razčistimo položaj čimprej, gospod Rogan. Vaša dolžnost je, da poveste gospodični Sidi čist odkrito, da jo ljubite. Hočete to storiti?«
»Se vam ne zdi, da sedaj ne bi bil najprimernejši trepotek za tako odkritje? Izgledalo bi, kakor da....«
»Vem, kakor da barantate za njen materialni položaj, hočete reči. Razumem, vendar sem vam že prej pojasnila, da v tem primeru stvar ni taka.«
»In če gospodična Sida to ljubezen zavrne?«
»Tega gotovo ne bo storila.«
Ervin je oživel, kakor da ga je spreletel čudežni tok neskončne sreče, poro-j-’ iz nepričakovanega upa. Hlastno je vprašal:
»To bi pomenilo, da me tudi ona ljubi?«
»Vsekakor. Zakaj vas tudi ne bi? Človek, ki je tako plemenit, kakor ste vi, zasluži v polni meri ljubezen...«
»Gospa Martinčeva: Sida me Hubi?«
»Da.«
»Vam je to povedala?«
»Neposredno rte, a vendar tako, da ni nobenega dvoma.«
Planil je kvišku ko otrok, ki ne more prikrivati nepričakovanega veselja.
Približal se ji je in ponavljal kakor brez uma:
»Sida me ljubi... ljubi... ljubi..«
»Vas to zares osrečuje?«
»Gospa... To je prva ženska, ki me zares ljubi.«
»In sedaj, ko to veste, je ne boste več puščali v mučnem dvomu. Kakor ste vi vredni njene ljubezni, tako je tudi ona vaše. Ljubite jo in osrečite!«
»To storim, gospa. Prisegam vam...«
»Potem je moje delo opravljeno. Srečna sem, da sem pomagala združiti dvoje tako dobrih in plemenitih duš. Gospod Rogan, hvala vam!«
»Ne vi meni, jaz vam moram bilti hvaležen.«
Ko je Danica odšla, je izbruhnila iz Ervina Rogana vsa prej s tako muko zadrževana sreča. Dirjal je po sobi kakor hrez uma, se ustavljal, skakal, smejal in skoraj jokal:
»Sida me ljubL.. ljubi... ljubi..«
»Tako, sedaj je vse v redu«, je dejala Danica Sadi »Ervin je blažen.«
»Kaj si mu dejala?«
»Da ga ljubiš.«
»Tega ne bi smela storiti. To je varanje.«
»Naj bi mu torej dejala, da ga ne ljubiš in se hočeš poročiti z njim samo zaradi tega, da rešiš dom in očeta? To bi bilo še bolj nizkotno.«
»Nizkotno je vse, to in drugo. Vse
—	kar počenjam. In tako naj lažem, hlinim in gflumim neko čustvo, ki ga v meni ni in ga morda nikoli ne bo7 Tako naj grem skozi življenje, skozi vse življenje, Danica!«
»Koliko jih hodi tako. Mogoče več kakor drugače. Mar ni vsak zakon, ko se ohladi prva ljubezen, samo nadaljevanje igre, ki je bila prej morda res življenje, je pa potem le varanje? Zavestno ali nezavestno, je postranskega pomena. Gre le za zadnje bistvo.«
»A vsaj začetek je življenje, je resnica. Tu pa je že od prvega trenoitka laž in gfluma.«
»In bo morda pozneje kri in meso.«
»Nikoli, Danica. Sedaj čutim čisto določno, da sem stopila na strašno pot. Drži me, da se ne pogreznem čez glavo v to grozno, dušeče blato! Danica, Danica! Tonem...«
XL
Adolfu Rogamo so se celo najnujnejši posli z »likvidacijo Sfflanove zadeve« tako zavlekli, da je mogel v Hrušnico k Ervinu šele peti dan po prvi vesti o polomu milanske družbe. Jutro je bilo jasno in nenavadno mrzlo, ko se je ustavila njegova limuzina pred novo tekstilno tovorno. Sida hi Silam sta se umaknila vsak v svojo sobo, da se z njim ne srečata, Ervin pa ga je sprejel še bolj molčeče kakor sicer.
»Kaj se drž® tako kislo, dečko? Te zebe? Res, prekleto je mirfo«, je dejal, ko si je v toplo zakurjeni pisarni Mačvi kožuh.
Ervin je molčal.
»Moral bi vriskati, ko sem ti pripravil sredi te zime tako toplo gnezdo. Ervin Rogan — kralj na Silanovini! Ha-ha-ha... Kje je Silan?«
»Ne vem...«
»Zadevo bomo likvidirali naglo. Poskrbel sem, da izgine čimprej in bo zrak čist.«
»Kdo?«
»Kdo neki? Silan.«
»In Sida...«
»Z njim. Odslej dalje je to Rogano-vina in za Silane pod njeno streho ni več prostora.«
»In vendar ga bo!« je dejal Ervin odločno in se krepko uiprl z rokama na pisalno mizo.
»Kaj? — Kaj bo?«
»Dovelj prostora tudi za Silana in Sido.«
mm
'UgUBf/t Josip Zupančič. — 4a »N&roanc usKarno« e rac jezerseK. - <Sa j prave in tns era tm dei usta Oton GUnstot, — Van v IJMtiljaiBL