L J U BT J AT i A gf. 3 PdStntM j??3Čiinjeiia (C. C. con la posta) V Trstu, v sredo 4» januarja, 1928. - Lato VI. Številka 30 ceni. Letnik LIH List izh*}a vsaki # S anesace L 22 "» -i' - L 6 50 reč. — roareiK r Širok osti 1 kolone (58 mmj: ok«, zahval«, poslana, vt! nedelj k a. Naročnina: za I mesec L S.—, lo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno si. — Oglasnina za 1 mm prostora rske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-1.50, ogla«e denarnih zavodov L 2.—. prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravnifitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assizi 20, To« leion 11-57. Dopisi naj m pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije ln denar pa upravnJStvu. Rokopisi te ne vračajo. Nefranktrann pisma so ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne «Edino*U, Poduredništvo v G o r i e i: ulica Giosuš Cardncd It. 7, I, n. ~ Telef. It. 331, Glavni in odgovorni urednik: prof. FtHp Peric. Lansko ieto ¥ mednarodnem življenju V uvodnih člankih dveh pi vih številk letošnjega leta smo orisali potek dogodkov lanskega leta z ozirom na njihov vpliv na gospodarsko življenje Evrope na splošno in Trsta posebej. Preteklo leto pa je bilo boga'0 tudi na mednarodno-poJ^čiiih dogodkih največje v^nosti za nadalini razvoj »*vari v Evropi in drugod ro širnem svetu. Kar tiče Italije, se lahko reće, da je stala skoro vsa zunanja aktivnost vlade v znamenju dveh kočljivih in varnih vprašanj, ki sta na eni strani vprašanje položaja Italije v prednji Evropi in na Balkanu, na cfcTugi strani pa vprašanje odnošajev s sosedno Francijo. V območju prvega vprašanja je prišlo že v začetku preteklega leta priznanje aneksije Besara-bije tudi s strani Italije in s tem zhližanje med njo in Romunsko. Močno so se utrdili tudi odnoša-ji z Ogrsko, s katero je bila sklenjena prijateljska in arbitražna pogodba. Ne more se reči isto glede odnošajev z Jugoslavijo, ki so se razvijali v pro-šlem letu v znamenju stalne krize in napetosti različnih stopenj. tako da se mora žal ugotoviti, da je prijateljska pogodba med obema državama iz 1. 1924. bila potisnjena močno v ozadje. Jedro teh sporov, ki so jih spremljale zelo živahne polemike med listi obeh držav, je tvorilo na eni strani dejstvo, da Jugoslavija ni ratificirala znane nettunske pogodbe, na drugi strani pa tiranska pogodba iz L 1926. med Italijo in Albanijo. Vrhunec pa so dosegli iz teh sporov* izvirajoči zapletljaji v novembru povodom sklenitve prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo in nove tiranske zvezne pogodbe med Italijo in Albanijo od 22. novembra 1937. Toda ravno od tedaj se opaža na drugi strani nekako blagodejno odnehavanje razburjenja, kar je gotovo posledica mirnih in zmernih izjav odgovornih zunanjih ministrov najprej Jugoslavije, potem Francije in nazadnje Italije. Odnošaji med Italijo in Francijo so bili v tesni zvezi z odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, kolikor ni nanje nepovoljno vplivalo tudi delovanje italijanskih protifašistovskih izseljencev v Franciji. Tudi v trm pogledu pa se more zabeležiti znatno zboljšanje in po izjavah gg. Mussolini-ja in Brianda se sedaj resno računa z možnostjo sestanka med obema državnikoma, na katerem se bodo vsa s ma vprašanja končno razči-č LIa. Vzporedno s tem se jako >ljno presoja tudi živahne j-liplomatična delavnost med Talijo in Jugoslavijo, ki jo posreduje poslanik Bodrero v Beogradu. N a zapadu med Francijo, An-g ijo, Belgijo in Nemčijo so se razvijali dogodki v preteklem letu v skladu z locarnskiini pogodbami. Isto se more reči tudi glede odnošajev Nemčije s Če-hoslo vaško in Poljsko. Že v začetku lanskega leta je bilo rešeno vprašanje nemških utrdb na poljski meji in par mesecev pred koncem leta so se začela tudi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Poljsko in Nemčijo, katera bo*v kratkem sklenjena. Sodelovanje tned zapadnimi velesilami in drugimi manjšimi državami se je vršilo v glavnem pod okriljem Družbe narodov, katere ugled se je v preteklem letu, kot se zdi, precej dvignil. Predvsem je prenehalo odklanjajoče stališče nekaterih držav napram tej ženevski ustanovi, a na drugi strani ima zabeležiti več zelo važnih uspehov, ki po ša. memb. Rusija se je nahajala napram vsej ostali Evropi v istem razmerju kot vsa povojna leta, vendar s to razliko, da so se njeni odnošaji z Anglijo poslabšali, kajti lansko leto je ta poslednja prekinila diplomatske odnošaje s sovjeti. Kot bi kazala zunanja znamenja, je doživela Rusija na Kitajskem s svojo politiko velik neuspeh in stvari so se zasukale v prid Angliji. Vendar pa je Kitajska dežela neizvestnosti in presenečenj in zato ni nikdar jasno, kakšen je pravi položaj, kdo je zmagal in kdo je bil poražen. Razmerje med Rusijo in ostalimi slovanskimi državami določajo še vedno iste okoliščine, ki odločujejo glede drugih dižav. Radi njenega novega, revolucionarnega in originalnega social-no-političnega sistema se smatra Rusija skoro povsod za stalno nevarnost za obstoječi notranji red in mir no drugih državah. In v tem je treba iskati tudi prvi in najodločilnejši vzrok dejstvu, da ne more priti med to veliko deželo in ostalim svetom do normalnih in urejenih odnošajev ne v političnem ne v gospodarskem pogledu. Odnošaji med drugimi slovanskimi državami so bili lansko leto normalni in prijateljski. Čehoslovaško in Jugoslavijo veže trdno prijateljstvo, a na Balkanu so bili napravljeni resni poskusi za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Vendar pa ovirajo to prizadevanje zelo resno teroristični čini, ki jih izvršuje v Jugoslaviji organzaci-ja «makedonstvujuščih», t. j. elementov, ki sanjajo o nekaki novi balkanski državi Macedo-niji, ki naj bi obsegala vso Južno Srbijo, grško in bolgarsko Macedonijo s Solunom in Kava lo. Največja napetost, ki jo je zapustilo staro leto in ki utegne postati najdalekosežnejša in najusodnejša, pa je nova napetost med Anglijo in Združenimi državami. Lansko poletje se je vršila v Ženevi konferenca med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Sklicana je bila na pobudo predsednika Združenih držav Coo-lidge-a, da bi se dosegel sporazum o omejitvi oboroževanja na morju. Konferenca se je razbila, ker se Anglija in Amerika nista mogli sporazumeti. To dejstvo je izzvalo v Ameriki velikansko reakcijo, ki so ji dali v Wa-shingtonu izraz v obliki novih načrtov za oboroževanje. To je začetek orjaškega tekmovanja med obema državama za nadvlado na morju, katero pa dopolnjuje istočasno tudi borba za nadvlado v svetovnem gospodarstvu. Kot se vidi po tem kratkem pregledu, leto 1927. ni nikakor razčistilo zamotanega medna-rodno-političnega jpoložaja, ki je nastal po vojni. Vendar so tu znamenja, ki kažejo, da so utemeljene nade v bodočnost. V tem pogledu pa bo mnogo odvisno posebno od volitev, ki se bodo vršile letos v Franciji, Nemčiji in Ameriki, a na drugi strani tudi od morebitnih dobrih posledic, ki bi jih utegnila imeti za nadaljni razvoj ruske zunanje politike popolna zmaga Stalina nad opozicijo v Rusiji. Inozemske banke. ki so otvorile kredit zivodn «Eaoca d'Italia* RIM, 3. Povodom stabilizacije lire in odprave prisilnega obtoka so zavodu «Banca d'Itali&» otvorile kredit naslednje banke: 1. Združene države: «Federal Reserve Bank» v New Yorku; 2. Velika Britanija: Angleška banka; 3. Francija: Francoska banka; 4. Nemčija: Reichsbank; 5. Japonska: Japonska banka; 6. Avstrija: Oesterreichische Na-tionalbank; 7. Belgija: Belgijska nacionalna banka; 8. Čeho-slovaška: Narodna Banka Če-skoslovenska; 9. Danska: Danska nacionalna banka; 10. Egipt: Egiptovska nacionalna banka; 11. Finska: Finska banka; 12. Holandska: Nederlandsche Bank; 13. Poljska: Poljska banka; 14. Švedska: Sveriges Riks-bank; 15. Švica: Nacionalna banka; 16. Madžarska: Magyar Nemzeti Bank. Afganistanska kraljevska dvojica prispe v nedeljo v Rim RIM, 3. V nedeljo popoldne prispe v Rim v oficielni obliki afganistanska kraljevska dvojica s številnim spremstvom. V Rimu se mudijo že nekaj dni Douna Khan, afganistanski poslanik v Londonu in še nekatere druge visoke osebnosti. Zdravstveno stanje comm. dr. Avgasta Cosnlicha GENOVA, 3. Comm. dr. Avgust Cosulich, ki se je pred včerajšnjim ponesrečil, je bil po prvi pomoči na lastno željo pre-pelj-an v hotel «Bristol», kjer mu je zdravnik uravnal nogo. Com. dr. Cosulich bo moral ostati v postelji nad 40 dni. Včeraj so ga posetili mnogi ligurski bro-dolastniki.. Pomilostitev BOLOGNA, 2. Šestindvajset-letni Viktor Guidi je bil konfi-niran na otok Lipari. Proti koncu preteklega meseca je zbolela. Guidi jeva mladoletna hčerka. Njegova žena jo tedaj poslala načelniku vlade prošnjo, naj bi konfiniranemu možu dovolil, da pride za dva tedna domov. Na*-čelnik vlade je prošnji ugodil, a ko je Guidi prišel domov, je bila hčerka že mrtva. Včeraj, ko je bil njegov dopust že skoro potekel, se je Guidi pripravljal, da se povrne v konfinacijo; v zadnjem trenutku pa je dobil obvestilo, da ga je on. Mussolini popolnoma pomilostil. Guidi je načelniku vlade poslal brzojavko, v kateri se mu s toplimi besedami zahvalil. Proti kopičenju funkcij RIM, 3. Vodstvo fašistovske stranke je izdalo okrožnico, v kateri se potrjuje prepoved kopičenja funkcij v eni sami osebi. ^klep se utemeljuje tudi z naslednjim razlogom: kopičenje funkcij ovira vežJ>anje mladih moči na javnih odgovornih mestih," vežhanje. ki ga fašizem postavlja med predpogoje, zakaj samo to zamore, na podlagi stroge selekcije, pripraviti uvrščen je voditeljev, zmerom bolj zmožnih za delo, ki ga mora fašizem izvršiti. , , , * . . Okrožnico je podpisal glavni jih je dosegla v preteklem Je tu. Ujnik stranke on> Turati, ki poziva pokrajinske tajnike, naj strogo pazijo, da ne bo prestopkov proti prepovedi kopičenja funkcij. Naj omenimo le najsvežejšega, namreč pomirjenje .'Poljsk** in Litve, kateri sta se nahajali še do pred kratkim v vojnem sta-j oljWa polovi ca» na slabšem, toda to pot se tudi Mervichu ni dobro godilo. Zadobil je rano na glavi, radi katere je moral iskati pomoči na rešilno postajo, kamor se je pa morala zateči tudi njegova žena, ki je zadobila številne bunke in praske na raznih delih telesa. Razne nezgode Ko je 77-letni upokojenec Jernej Sluga, stanujoč v ulici Martzoni št. 12, včeraj predpoldne Šel po trgu Liberta, mu je nenadoma postalo slabo, tako da je padel in se pri tecr> pobil po glavi. Dobil .je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepreljan z avtomobilom redi lne postaje. — Pri delu v prosti luka je 35-)&Uu tetak Anion Ruggeri, stanujoč v ulici V«4tro dt. 14, padel tako ue*rečno s sklada, vreč, da sa je zlomil levo roko pod komolcem. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so telefemično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral kake tri tedne. DNEVNE VESTI j Vesti z Goriškega \M\ jsiiap" v prsili leiii Pišejo nam: Odločil sem se, da napišem nekako letno poročilo dejanja in ne-h&nja t. zv. tržaškega mandrjarja. Ker ni podal o tej stroki menda še nihče — vsaj pri nas — take slike bo, kakor upam. vzbudila moja namera, v kolikor se mi bo jjosre-čila. neko mero zanimanja tudi pri interesirancih samih. Značilno je. da se novo delo našega zelenjadničarja začenja skore istočasno z nastopom koledarskega leta. V lihem upanju pripravlja topie grede, kamor položi predvsem seme solate. Da se je to delo v ravnokar minulem letu izvršilo v povoljnih vremenskih razmerah in je setev oh skrbni gospodarjevi negi uspela, je pričal svo-ječatno tržaški blagovni trg. Kljub mra-zu v času presajanja neŽTuh sadik iz toplih gred na prosto, se je pridelalo dovolj zgodaj in lepo blago. Vzporedno s tem je napredovalo vse ottaln delo na zelen jad-nem vrtu. Po ugodnem vremenu v marcu in aprilu je nastopil v maju preobrat. Sicer je navaden pojav, da nam prinese-jo trije znani «le-deni» svetniki sredi tega. meseca nekaj mrzlih dni. toda tokrat so bili v tem oziru preveč darežljivi. Istočasno je burja mnogo škodila še mlademu rastlinstvu. V tej letni dobi je na vrtu največ dola. Kdor se hoče }>otruditi, mu kipi delo od vseh strani; toliko bolj, ako sili zalivanje. No o Binkoštih je že potreben dež namočil zemljo. Priden zelenjadničar si skoro ne želi dežja; njemu se hoče le ne-izčrpnih vodnjakov, da more. po lastni volji in po puireni namakati. Z ozirom na ravnokar rečeno smem trditi, da je bil juuij najugodnejši mesec v preteklem letu. Takrat je bilo še povsod dovolj vode: vročina ni bila ! le huda in o-zračje ves mesei mirno, da je rosa v jasnih nočeh napajala že itak Wjno rastlinstvo. Pozneje je pa začela suša bolj in bolj pritiskati. Vode je začelo primanjkovati, tako da so ostali posamezni predeli vrta prepuščeni usodi in je Šla vsa skrb gospodarja za tem. da si vzgoji par vrst sadik ter ohrani nekaj kultur za zimsko bero. Vse je pa šlo po merah možnosti; po nekod lepo z uspehom, drugje je pa glavni činitelj — voda odpovedal in edino pomoč je bilo upati iz oblakov. Zgodilo se je, da je po več ko treh mesecih 8. septembra deževalo. Oddahnil se je izmučeni ratar, ko mu je resnično božji blagoslov razmočil ožgano in razpokano zemljo. Z večjo silo se je oprijel dela. da pomore nanovo oživljeni zelenjavi. da se še pravočasno obrasle, kajti jesen je blizu. V resnici je še tekom oktobra vse ozelenelo in o-staJo tako do sv. Martina, ko je -prva slana osmodila mehke liste in vršičke. Zdaj je bil čas misliti na zimo in zavarovati pred njo, kar je trdovratna suša Še pustila. Po prvem ledu se je temperatura zopet dvignila in vzdržala pri tem do zač( Ku druste polovice decem- bra. Tedaj je po bližnji okolici zapadel sneg in mraz je pritisnil z izredno silo. Kar je ostalo zelenjave na proetem, je močno trpela deloma je docela uničena. Tako je prinesla zima. simbol saurti. uničenje vsemu. r>a pa sledi smrti novo življenje, je znano. Dosledno temu se začenja z novim letom s podvojeno energijo nov boj - delo, ki, prekinjeno z upanjem na zmago zagotavlja obstanek in blagostanje. Z racionalno izrabo prostora se goji po zelenjadnih vrtovih tudi trta. Pridelek grozdja je bil bolj pičel, ne toliko radi bolezni, — galice se je malo porabilo — pač pa je suša tudi trtam prizadela škodo. Še nekaj je, kasr živo čuti vsak vrtnar. Ugotavlja se namreč vedno večje pomanjkanje hlevskega gnoja predvsem konjskega. To .je sicer posledica manjitega števila živine po mestnih hlevih, kateri jemlje delo moderno prometno sredstvo avtomobil, ki pa v garaži ne dela gnoja. Treba bo obračati večjo skrb domačim gnojiščem in gnojiščnim jamam, katerih vsebina je prav u-porabna za zelenjavo. Preostajajo $e umetna gnojila, ki se v vrtnarstvu še malo rabijo. Teh se bo treba posluževati, ker komur se kaj vzame, se mu mora z nečim vrniti, drugače ne bo pozneje kaj vzeti. K. K. SMRTNA KOSA. Na Silvestrov večer je umrl v Hruševici, frakciji štanjelske občine, upokojeni župnik trža£ko-koprrske škofije Anton Kranjec, ki se je bil meseca oktobra preselil tjakaj iz Skopega. Pokojnik je bil rojen v Vrhpolju pri Vipavi leta 1851; gimnazijske in bogoslovne nauke je izvršil v Gorici. Pripa-dal jp goriški nadrtkofiji in prva njegova služba je bila v Biljah. Potem je bil pa sprejet v tržaško škofijo, kjer je služboval v Dutov-ltah. pri Sv. Jakobu v Tr*iu in v Materadi pri Bujah kot župnik. O-koh leta 1914, je stopil v pokoj in se naselil na Gradu pri Mirnem. Leta 1908. je od tam odšel v Skopo kjer je opravljal duhovno pastirsko službo do zadnjega poletja. Pokojnik je bil vedno rahlega zdravja, a od leta 1913. je neprestano bolehal, dokler ga ni sedaj rešila smrt trpljenja. Pogreb se je vršil v Hruševici 3. t. m. Pokoj njegovi duši! VREME S Krasa poročajo: Po hudem mrazu v drugi polovici decembra je nastopilo južno vreme. Božične praznike je deževalo, potem je pa začela pihati burja, seveda ne taka kakor v Trstu ali Vipavi. Kakor znano, To-mad, Dutovlje, Avber, Kopriva in Skopo nimajo hude burje. Pritisnil je zopet tudi mraz, po gorah na Nanosu, v Rovsah, na Cavnu je zapadlo precej snega. Zima o pravem času! Zračna pošta Pošiljanje pisem v Alžirijo po zrnČni progi je ustavljeno, ker je Goriške mestne vesti Bankovci po 25 lir ter oni po 5 in 1% llz. Bankovci po 25 lir, ki prišli že iz prometa — se po najnovejših določbah sprejemajo v bankah do 30. junija t. 1. Do takrat bodo tudi še v prometu papirnati bankovci za L 5 in L 10. Banke pa jih bodo sprejemale do 31. decembra 1928. To smo že poročali, pa si nekateri menda še niso bili na jasnam. Znižanje prispevkov za zavarova* nje proti bolezni. S 1. januarja tega leta so se znižali prispevki za zavarovanje prota bolezni in sicer od 4% tedenske plače na 3.50%. Postite vlak na mira! Pred dnevi so neznani poredne-ži med postajo Vol čj od rago in Pr-vasčino pričeh metati na vlak ŠL G04. ko je vozil iz Trsta proti Gorici, kamenje in razbili eno Sipo ter tako povzročili Železniški u-pravi 30 lir škode. Podobni »atentati* na vlak so se že večkrat dogodili na železniških progah v bližini Gorice. Do sedaj se je Še vedno ugotoviio, da so bili taki pored-neši otroci, ki so se na ta način «£*bavaii». Toda take šale, ki po-drugega niso dostojne, so precej etrs^e. Pred meseci so se morali ptnio&fii Jauckttnušneži zagovar-ti pred goriškim sodiščem, kjer jih je sodnik tudi obsodil. Zato opozarjamo vnovič starše, naj strogo pazijo na srvoje otroke, kaj delajo, da ne bodo imeli po nepotrebnosti še stroškov, sitnosti in stikanja o-krog obJastev, «Raubšici» pod streho Kot se, dragi bralci morda spominjate, smo svegečasno pisali v našem -listu o tem, kako so divji lovci obstrelili nekega Stanislava Velikonjo, lovskega čuvaja, ki se je z drujgimi višjimi stanovskimi tovariši napravil nad divje — ne peteline — ampak lovce v Trnovskem gozdu. Divji lovci — ali, po domAfe imenovani, »raubšici — so jo nato popihali, da dolgo časa ni bUo -n« duha ne sluha za njimi. Sedaj pa — če smemo verjeti časopisom — so jih prijeli. In sicer sta to brata Likar, Andrej in Vin-cenc iz Otlice nad Ajdovščino. Morala se bosta zagovarjati pred sodniki radi tetke poćkonb«* in drugih pregreh. NA PHETURI Stava znanka Kar je prida ponovno v Gorico, kamor ji je bilo prepovedano od strani oblasti, jo je goriški sodnik obsodil na 1 mesec zapora. Pije se Ana Beseljak in je iz mrzlega Pod-kraja v HruSici toma ter 20 Je t stara. TuM ta ml ubogala I sto tako se je morala zagovarjati pred goriškim pretorjem neka Marija Carli iz Spodnje Idrije, ki so jo bili poslali «po župi» domov, pa se je požvižgala na vse to in se zopet vrnila. Za tako «požviž-ganje* je sedaj dobila 2 meseca zapora. KOBARID Kakor se je na novo leto oznanilo v tukajšnji cerkvi, se je rodilo -lani 49 otrok. Ravno toliko jih je hilo predlanskim.— Umrlo jih je pa 28. Poročilo se je pa 13 parov. Med božičnimi prazniki sjno i-m»li 3 mrliče, med njimi skoraj 78-letneg-a gospoda Jožefa Gruntar-ja, dobro znanega gostilničarja in mesarja. Kako je bil spoštovan, je pokazal njegov pogreb na drugi praznik med najhujšim dežjem. N. p. v. m. Par mesecev imamo šele novega komisarja in sicer g. stotnika Ugo VoipInL Ne vemo, v kakem redu je našel na£e županstvo. Ali vsi smo že spoznali, da je sposoben in požrtvoviaJen uradnik. Samo za koze je šel že petkrat pod Krn, ker se trudi za kozorej-ce. Tudi za soško elektriko se vztrajno poteguje. S TU RJE PRI AJDOVŠČINI Strah v cerkvi (Op. uredništva. Prejeii smo od našega Šturskega dopisnika sltde-čo zanimivo notico,. Kdor so preveč boji strahov, naj je nikar ne čita!) «V sreda, 28. decembra lanskega teta, okrog 6. ure zvečer, ko je bilo že temno, je odšel tukajšnji cerkovnik v štursko cerkev, da pripravi krsto na sredi cerkve za drugi dan, ko se je imela brati maša zadužnica po neki umrli osebi. Ker je cerkovnik Že v visokih letih, je Sla z njim tudi njegova hčerka , da bi mu pomagala nositi iz zakristije krsto. Ko pa je ravno prinesla njen zadnji del sredi cerkve, se je nenadoma zaslišalo s kora orglanje in sicer kakor bi kdo enkrat prešel z roko po vseh tipkah od prve do zadnje. Hčerko je radi tega objel velikanski strah, posebno, ker je vedela, da je bila cerkev zaprta, ko so vstopili in ni mogel nihče vanjo, ki bi si dovolil podobno šalo. Vsa zbegana je nato stekla k očetu, ki se je nahajal v zakristiji, ter ga vprašala, če je tudi on kaj slišal. In ko ji je tudi on potrdil, da je slišal, je ona vsa prestrašena zbežala domov. Cerkovnik pa je med tem preiskal ves kor m vso cerkev, pa ni našel ničesar, kar M hilo vzrok tako čudnemu orglanju. Drugi dan pa je povedal vse to piscu teh vrstic ter Še pripomnil, da je že sedaj v tretjič slišal podobno orglanje in sicer v istem času. in ob isti priliki, ko je namreč pripravljal krsto sredi cerkve* tega pa da ni botel povedati nikomur. vasi se dobiva 500 litrov mleka dnevno. Iz njega pripravljamo maslo, ki ga prodajamo po 1. 14.50 kg ali pa še vcf ter ga nosimo v Čedad. Iz posnetega mleka pu izdelujemo mr, ki ^je tudi del načfh dohodkov. — Zelo so redčijo vrste naših mladih fantov, ki hodijo drugam is- * kart dela. Okrog do 40 naših mladih in močnih fantov hodi v notranjost naše države, kjer so zaposleni v Bergamu. Veliko se jih vrača — pa zopet odhajajo —. Po najnovejših določbah se je naf>a občina Sedlo združila z ono iz Breginja in je tako nastala samo ena občina z imenom Bi-eginj. — Tej novi večji občini načel nje pre-fektumi komisar radevolje zastopa 1 naše i nt erese. RAZNE ŽIVOSTI Kralj vseh žeparjev V Frankfurtu {Nemčija) se je posrečilo policiji prijeti na brro-vlaku, ki vozi v Saint Moritz, pred njegovim odhodom s postaje Ru sa Aleksandra .Vlagindon a. starega 46 let. rojenega v Moskvi ii znanega kot najnevarnejšega že-parja na svetu. Polic, oblasti z vsega sveta ga iščejo, evropske, a-friške, azijske in celo avstralijsk* so izdale za njim povelje, naj st zapre. Takih povelj je 522. Ko gc je policija prijela, na vlaku, je imel pri sebi trideset tisoč dolar jev, ki jih je bil ukradel na vlaki med Baslom iu Berlinom. Nečloveška mali Pod tem, naslovom smo poročali v torek, kako je uradnica Eistera Kas ch 011.1 li otela unnti ti svojega 10-letnega nezakonskega sina, ker se je imela poročiti in je smatrala svojega sina kot nadlež no breme. Vse časopisje se je zgražalo nad tako nečloveško materjo. Toda preiskava je črez ne kaj dni ugotovila, da si je ta zločin izmislil deček sam, ker je hotel preprečiti, da bi se njegova mati poročila. Mater, ki je dejanje vedno tajila, so izpustili in njena prva pot je bila k sinu. ki ga bc izročila sodnijska oblast v poholj-Ševalni co. SEDLO lo ta mlako — Nagi fantje izseljenci — Zgubili smo občino Malokdaj pride kakšna novica naše vasi v javnost. Pa saj se tudi nič kaj takih posebnosti ne »godi pri nas. Živimo pač mirno vadko življenje v katerem najdemo svoje posebne zanimivosti le mi saoni, ki se medsebojno poznamo. Takih stvari pa ni spravljati med svet. Kar se pa tiče drugih, splošnih življeiaskih prilik današnjega časa, so take kot drugod. Največ zaslužka — da skoro edini zaslužek doma nam daje mleko in to, kar iz nj«ga izdelujemo. V naši Banko so oropali Koparji v Chicagu so prisilili blagajnika Jurija Andersona od Banke Renenswood National, da jih je peljal v blagajniško sobo iz katere so pobrali 80.000 dolarjev, kar je približno eai miiijun in pol italijanskih lir. Tatovi se niso dotaknili ne vrednostnih papirjev, ki jih je bilo več ko za en milijon dolarjev, ne Šestih tisoč dolarjev v srebru. Po izvršenem ro pu so zavili zvezanega blagajnika v prevlako in ga zaprli v malo sobico zraven blagajne. AnJerson je pri banki uradnik že več let in je bil pri tovraših in predstojin-kih znan kot vesten in poT-tea u-radnik. Policija pa kliub tem v poizveduje, če bi bil Ander3on v zvezi z roparji, če bi si ne bil celo sam izmislil roparskega načrta. Copate. Tovarnarji in izdelovalci copat v Ameriki niso še nikdar napravili tako dobre kupčije kakor prav sedaj. V zadnjih dveh me«secih so prodali nič manj ko tri milijone parov copat. In vedno bolj odvajajo hoditi zvečer z doma. V svoji eobi sedejo k radio aparatu in po slu&ajo predavanja, opere, kom-er-te i. t. d. Da pa uživajo v jK>poln meri dobro stran domačnosti, za-raditega se vidi, kako vpliva radio celo na izdelovanje ropat. Oživljene posi Trgovec Oskar Muller v Ga-vesmuhlemi na Mecklenbur-škem (Nemčija) si je bil opita 1 nekaj gosi, ki jih jje hotel zaužiti za praznike. Nenadoma je pa opazil, da so gosi, ko jih je jpbi-skal v hlevu, ležale mrtve na tleh. Njegova gospa jiii je takoj oskubila, toda njen mož je odsvetoval, pripraviti jih za praznike, kdo ve, (kaj je povzročilo njihov pogin, lahko so bilo zastrupljene. Žena je pustila osku-bene gosi v hlevu, |da se drugi dan zakopljejo. Ko so pa prišli domači drugo jutro v hlev, so našli vse gosi žive. Nage, popolnoma brez perja, so letale sem PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman Is proilosti (89) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. «Smrtno obsodbo!* Besedici sta se ostro iztrgali iz grozničavih ustnic Anice, pred katero je začela soba plesati. «Tako je suho dejstvo,* je potrdil Bigot. «Ko bi mogli ujetje Barvi da ohraniti zase kot tajnost » Mi opijejo. Siamske dvojčice V neki bolnišnici v Londonu sta se te dneve rodili sestri, ki sfn zrastli trta vrhu temena tako. da sta si trupli v popolnoma nasprotni smeri, če bi Elsie stala nu inogab, bi njena sestra Marija Dodgson stala % gluvo na njeni glavi z nogama navzgor. Zdravniki so izjavili, da treba »sestri z operacijo ločiti. Med operacijo »ta pa obe sestri umrli. V letu 192?. so se rodili v Londonu in njegovi okolici trije pari skupaj zrastlih tako zvanih siamskih dvojčkov, ki so bili vsi ženskega spola. BORZNO POROČILO Trst 3. januarja Amsterdam 762—Belgija 202.50—2fi6.50. Francija 74.30—74.GO London 92.25—92.45. New-York 18.87—18.93, Španija 321—327, Švica 3*54.50—366.50, Atene 25—25.50, Berlin 449—455, Bukarešt 11.50— 11.90, Praga 55.7Z—56.22 Ogrskfi —335, Dunaj 2C,4.25—270.25, Zagreb 33.27«—33.57 «. Uradna ccna ziata 365.1!; vojnoodškodJKiiskc niče 73. L) L ofove? DAROVI Gospod dr. Edvard Slav k je plačal «Solskemu društvu 50 lir kakor globo za, vfs zamui« aa novoletna voščila in zamujene odg-©-vore na sprejeta voščil«, proseč oproščenja. Cenjenemu darovalcu srčna hvala! BERLITZ'SCHOSL vdt v vseh jezikih. Via Fabio Fibd 23, pouk in pre-13 b BžisrTC ^ . f13 I Za 300 lir dobi" fU&«ini te zimnice in vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik, Trno\o - IL Bistrica. 3 SOBA in kuhinja se odda zakoncema brez ctrok, Via Commerciale 18, gostilna IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom Ulica Crispi 50 (ex Chiozza). AiToroo&elt*« crta Trst-Lokev-DIvača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan Vozni red od I. oktobra do 31. marc«. Iz Trsta v Stnožeče ob 16 15. Iz Bazovice ob 16 45. Iz Lokve ob 17 —. Iz Dl-vsče ob 17-10. Iz Senožeč v Trst ob 7 30. Iz DivcČe oh 7- Iz Bazovice ob 8*15. Listki za tja lu nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13'—. Trst-Senožečii in naza} L 16 —. ZL&TA&&A filtri Povh Trst, Vin iti,dzzini 46 Kupuje zlaio. srebro in krone. Popravlja in prodaja zlateniuo. Cene zmerne. ] ZDRAVNIK uri ordinira od 1. januarja y Trstu Ha S. Lazzaro 2311 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 tf Nabrežini ordinira m paguids? od 14—18 (nn lastnem domu) Cbfflke, paletots, ciaini pfa* Hit, tkanir