L tat *a korlati 4«l»»-akoga l|udotva. D«Uv. ol to opravlčonl do vooga k«r produolra|o.
Thlo pa par Is dovotod to «h« tntaraata of tho working olaoo. Work« •r« aro ontltlod to oil what thov produoo.
'■Jfw1^4M -«»a« ■MW, I iwn »t m« )MWI orno« «I ChkeMo 111 «Nit U« Aet ofoomr»». «' M »rok Ir4. INTO
Otfici: 4001 V. 31. Str., Chit«», Iii.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE*
nagtovllko vokUpaju ki m naha|a polog vi« toga naslova. prilopl|o-noga opodo| ali	v
na ovitku. Ako (398) |o Atovllka . . toda| vam o prlhodn|o fttovllko nataga liata po-tača na rodni na. Prool-mo ponovilo |o tako|.
Sle v. (No«) 397.
Chicago, III., 20. aprila (April) 1915.
Leto (Vol.) X.
20. aprila 1914.
Noe je bila. V trudne duše, ki jih dan je trd izmučil, legel je uhoštva pokoj, da bi vsaj /.a kratke ure s sanjami premotil bedo, ki se z zarjo neizprosno spet zbudi.
N?>č je bila. «lasne zvezde so sijale in migljale, kakor da je vsa vesoljnost dom miru in zlate sreče in ljubezni živih bitij, bratov, sester, ki v višave hrepene.
Noč je bila. Tiha '— mirna .. .
Pok oskrunil je tišino.
Ropotulja strojne puške
je naznanjala okrutno,
da so pobegnile sanje; vsa resnica oživela
je nauiah.
Vsa resnica, polna groze, je preklala zagrinjalo, razodela hudodelstvo, črno, kakor noč brez lune, strašno, kakor bratomorstvo. Iznenada je planila v mehko noč.
Kajnov greh se nonovil. Gledale so tihe zvezde, šelesteli so lesovi; od pečin gora brezčutnih je odmev pošastno stokal; v globočinah se je zgrozil zemlje duh.
Solnce je iz zlate zarje na nebesih zažarelo nad goro v krvavem svitu in razsulo svoje žarke po grobišču, pogorišču, jar je zemlja hlastno pila
svežo kri.
4 Noč in zarja, zvezde, solnce. vsi so videli zločinstvo, ki je jasni blišč skalilo. •V večno knjigo črk žarečih za spomin in za osveto neizbrisno je zapisan črni greh.
Tam v grobovih, v zemlje krilu spe pokojno tiho spanje, ki počiti niso smeli z živimi očmi do dneva. Nad grobovi gre življenje svojo pot; in nepreklicno pride dan.
Pride dan, ko tužno groblje se odene s svežim cvetjem. Pride dan, ko v bolnih srcih z voljo živa moč se združi. In v viharju prenovljenja slavno za vrši svobode zmagospev.
In takrat v zanosnem kolu pomlajenega človeštva na tiranstva razvalinah z nami si duhovi vaši spravljeni roke podajo. Naše zmage dan bo vaše slave dan.
Pravica.
Na odru so ležali, moški, ženske in otroci. •Junaki hrabri, v bojii padli, in nedolžne žrtve, vojščaki neustrašni, bede borni dom braneči, med njimi matere in poleg njih otroci nežni.
Okrog so stali živi: Dclavci, rudarji mrki. In brez besed so vpraševali neumevajoči: Zakaj ležite vsi otrpli, bledi, kot voščeni? Zakaj so vam prevrtana telesa s svincem sivim?
Zaprta so mrličem vedno usta osincla. Od onstran smrti ni še nikdar nihče odgovarjal. A čuj! Kaj je skrivnostno zašumelo tam nad
odrom'
Ko da se mrtvih duh oglaša v zboru votloglasno:
•
Verjeli smo v pravico. In svinčena trda zrna so našo vero umorila in nas same z vero; rrsnico so nam razodela. a za nas prepozno. Oj, čujte vi, dokler je čas: Le v moči je pravica.
LUDLOW
I IM MEMOR1AM.
Louis Tikaš,
Primo Larase, 18 let star, Roderlo Pedrogone, 6 let, Cloriva Pedrogone, 4 leta, Lucy Costa, 4 leta, Pedelina Costa, Onafrio Costa, 6 let, Charles Costa, James Flyer, Frank Rubino,
Danes — 20 aprila — je preteklo eno leto — eno kratko leto — odkar je dvajset delavskih sinov in hčera darovalo svoja življenja na planja vali Ludiowa v Coloradu za pravično delavsko stvar. Med njimi, ki so padli tega nepozabnega dne, je bilo tudi trinajst malih, nedolžnih otrok.
Kadar se bo pisala zgodovina velikih indu-strialnih bojev v Ameriki, bo Ludlow tvoril epo-halno poglavje. 20. april leta 1914 ostane za vselej v srcih zavednega delavstva dan pravičnega gnjeva in dan plamencčega protesta proti kruti sili kapitalistične bestije, ki je po najetih morilcih morila brezmočne delavce, njih žene in deco.
Na odprti planjavi ob vznožju velikih Skalnatih Gora (Rocky Mountains) je bila 19. aprila 1914 še velika naselbina štrajkajočih premogar-jev, naselbina blizu tisoč prebivalcev, predstav-Ijajočih enoindvajset različnih narodnosti. Bila j yaaelhins iz platnenih šotorov in za silo iz desk zbitih barak. Bila je do danes največja štraj-karska naselbina te vrste na svetu. Premogarji, pregnani iz svojih bivališč, ki stoje na posestvu baronov premoga, so hiteli tjakaj z vseh bližnjih gričev in iz globeli; prinesli so s seboj svojo siro-* mašno lastnino in postavili so šotore in barake za svoje žene in deco z namenom, da jim preskrbe borno zavetišče, kamor ne sme poseči kruta pest Rockefellerjevih vazalov. Upali so premogarji, da so v svojem platenem mestu na varnem pred tiranstvom.' Tam so se združili vsi štrajkarji brez razlike narodnosti in vere, skupaj so prenašali gorje strašne zime in pomanjkanja, živeli skromno ob podpori organizacije, tolažili in navduševali drug drugega za solidarnost in vztrajnost, vzajeibno so se veselili ter zabavali, da lagljc pre-neso boj za svoje pravične zahteve. V naselbini, je vladal lep mir in kljub siromaštvu je bila za-dovoljnost.
To »je bil Ludlow. Tako je bilo v platneni naselbini stavkujočih premogarjev pred 20. aprilom 1914.
Ko jc pa 20. aprila zatonilo solnce in drugo jutro zopet posijalo izza skalnatih vrhov — ni bilo platnene naselbine več. Tam, kjer so se prejšnjega dne belili šotori in šibke l>arake, je bilo drugo jutro črno pogorišče. Bivališča premogarjev so bila v pep«du_. iz katerega se jc še dvigal dim. Daleč naokoli je dišalo po smodniku, po petroleju, po krvi...'V jamah pod zgorelimi šotori ln med ostanki pokončane, bedne imovine štrajkar-jev je pa ležalo trinajst ožganih truplic—nedolžnih Qtrok in trupli dveh mater...
Kapitalistična bestija je imela svoj funt mesa ...
Vazali niiljardcrja Rockefellerja in ostfdih črnih baronov, ki vladajo v okolišu premogovnikov v južnem Coloradu, res niso mogli do živega št raj kar jem v Ludlowu po predpisih reda in zakona. Toda, ali se kapitalistična zver zmeni za red in zakon, kadar hoče streti delavca v štrajku? Ali se zmeni? Ha, ha, ha! Cabin Creek, Calumet in Ludlow nam pričajo, kako se zmeni. Ali se jc zmenila država Colorado, ko je dala svojo milico v najem Rockefellerjevim rabljem? Kdo se Je zmenil?
19. aprila 1914 je bila grška Velika noč. Ker i je bilo v ludlowski naselbini veliko število Grkov 1 in ker so grški premogarji praznovali ta praznik s svojimi narodnimi šegami in igrami, so se jim pridružili vsi ostali štrajkarji in z njimi praznovali, se veselili. Miličarski kolovodje in glavarji ostalih oboroženih banditov v službi Rockefellerja so opazovali igre štrajkarjev, in to jih je grizlo. Niso jim privoščili zabave, niso mogli videti, da bi se štrajkarji zabavali, čeprav na svojem in na popolnoma nedolžen način; zato sodili pričeli izzivati. Privlekli so strojno puško in jo namerili na platneno mesto. Premogarji so naravno protestirali - a v odgovor so zagrmeli streli. Padel je
John Bartoloti, Frank S. Snyder, 11 let, Patria Valdez, Eulalia Valdez, 8 let, Mary Valdez, 7 let, Elvira Valdez, 3 mesece, Rudolf Valdez, 9 let, Frank Petrucci, 6 mesecev, Lucy Petrucci, 3 leta, Joe Petrucci, 4 leta.
Louis Tikaš, voditelj ludlowskih premogarjev in "župan" naselbine, padel je James Flyer, tajnik krajevne premogarske organizacije, in padli so diugi štrajkarji.
Delavci so se postavili v bran. ('emu ne? Branili so svoje žene in deco. Kdo ne bi tega storil? Vsaka žival brani svoje mlade — zakaj ne bi človek? Ali bili so preslabi; proti strojnim puškam, ki sipi jejo krogle kakor točo, ne o-pravijo dosti navadne puške. In krogle so padale na šotore kakor toča. Delavci so se umaknili na bližnji hrib in za njimi je pobegnilo vse, kar je moglo; kdor ni pobegnil, je obležal na pogorišču. Miličarji, podiviani in pozverinjeni vojaki, so naskočili platneno mesto od treh strani, polili šotore in barake s petrolejem in jih zapalili. V par urah je bila uničena štrajkarska naselbina, ki je štela čez štiristo šotorjev in barak — in uničenih je bilo dvajset življenj. Izmed mil ¡carjev sta obležala dva.
Tako se je ovekovečila coloradska milica, o-vekovečila se je bestija ameriškega kapitalizma. Najeti morilci, ki so izvršili dvajset umorov v e-nem samem dnevu, so še danes nekaznovani. Prosti so! Še več — nagradili so jih! j
Amerika, miroljubna oficiclna Amerika v Washingtonu ni še danes izrekla niti ene besedice. da bi vsaj moralno obsodila masaker nedolž nih ljudi in dece v Ludlowu. Veliki ameriški kristjani se sicer radi zgražajo ob umorih,v Mehiki in ob trpinčenju kristjanov v Mali Aziji ali kje
v Perziji; jokajo se tudi nad Belgijo in obsojajo barbarstvo nemškega militarizma.
Svobodno jim — nismo zoper to. Barbarstva se res dogajajo — — ali dokler Amerika ne opere sramotne pege, črne pege barbarstva, kot je Ludlow, na svojih lastnih tleh, toliko časa nima nobene pravice protestirati proti barbarstvu v Belgiji ali v Mehiki, niti proti grozodejstvom Kurdov ali Turkov v Perziji! •— ■—
Kaj nas uči krvavi masaker v Ludlowu?
Delavska vojna, ki je pred enim letom divjala v Coloradu, jc bila izgubljena za premogarje — izgubljena kljub temu, da jih oborožena sila črnih baronov ni užugala. Premogarji so se zanesli — kakor večkrat — na lepe obljube oficielnc diplomacije; tolažili so jih s kongresnimi in z raznimi drugimi preiskavami, a vse te preiskave so še danes samo v zapisniku — ostale so pri bluffu, kakor so bile od konca do kraja — sam bluff. Premogarji so sklenili premirje in Wilsonova ka-valcrija jih jc držala v pesteh toliko časa. dokler ni vsegamogočni gospod Glad upognil njihovih tilnikov, česar niso mogli storiti kruti miličarji in ostali Rockefcllerjevi banditi. Ni bil poraz v bitki, temveč lažnivi mir po zmagonosni bitki, ki jini je od jedel končno zmago.
Coloradska vojna, ki je sledila masakru v Ludlowu, nas torej uči, da se delavec ne sme zanesti na nikogar kakor edino nase in na svojo organizacijo — najmanj se pa sme zanesti na svoje tirane in 1111 tiste, ki služijo v prvi vrsti tiranom in ki zagovarjajo današnii tiranski sistem. Drugič nas pa uči, da ne more delavstvo pričakovati zmage. dokler je v enem kraju boj, v drugem pa in-diferentnost in mlačnost napram boju, ali dokler se peščica delavecv tepe in bori, ogromna večina njihovih tovarišev jih pa gleda od strani, ne zme-neča se za boj. Ako hočemo zmagati, moramo vsi v boj in povsod.
To si naj zapiše v možgane slehrni delavec, ko se danes ob prvi obletnici spominja ludlowskih mučenikov.
Čimprej se bo vsak delavec v Ameriki zavedel svojega razreda in svoje razredne moči, čimprej bo organiziran politično in industrielno, tem-prej bomo lahko rekli:
Slava vašemu spominu, mučeniki, vsaj niste umrli zastonj!
Nad grobom žrtev.
Užugana je bila zver v človeku, in temni kot pozabnosti zagnana.
V	poletu silnem duh razpel je krila, da bi otresel prah nižin nečistih
in dvignil svoje mučeniško pleme v višave luči in svetejših ciljev.
i» • ' 1 gnana je — ubita ne zverina.
V	skrovišču svojem se reži sovražno in ščeperi v neumrjočeni besu, pripravljena, da plane s silnim skokom iz tesne ječe in z zamahom šape porazi smrtno svojega krotilca.
Iz temne sužnosti je koprnela v jasnejših dni življenje črna vojska, ki v mračnih globočinah se bojuje z za vrat nim i sovražniki pOtiUcmlja in rije, koplje in na dan prinaša zaklade davnih, sivih tisočletij.
A zver prežeča, ki črti višave, je zatulila in planila kvišku in šiloma potrgala verige. Odmev rjovenja se je v gluhi^oči valil bobneče od skalovja v gorah čez breg in reber in zamrl v dolini.
Zaplapolal je ogenj na planjavi in steber rdeč je švignil proti nebu. Domovja skromna je pogoltnil platnen, zverina je napenjala nozdrvi, vdihavala z naslado dim smrdljivi iti duhala krvi vonjavo ostro.
Po razvslinah bede je skakala pijana zver, tuleča grozno zmago. Ustrašena človečnost je bežala. Vsi svetli cilji so za hip zbledeli, vse žive nade v strahu so zamrle.
V	obupu vztrepetalo je stremljenje.
Kani gre človeštvo? Kod se vije steza? Zakaj je koprnenje šlo iz luže v čistejši zrak, v višavo iz nižine? Zakaj jc človek slekel zverski kožuh, zakaj sprejel od Prometeja ogenj nebeški, ki ga Zcvsu je ugrabil?
Lstavi solnce! Zmedi pota zvezdam! Oj kje si, velikan, da Ritnsko cesto premešaš in miljone solne mogočnih jHmiečeš kakor žoge iz njih tirov? Kje, da porušiš zakone svetovja in red vesoljnost i preobrneš v kaos?
Mi gremo kakor zemlja okrog solnca in kakor solnca s svojimi planeti po poti, ki od večnega začetka zaznamovana je nespremenljivo. Nobena sila zakona ne skruši. nobena moč nam ciljev ne razdenc.
Pred vnebohodom Golgata jc bila in mnogo jc postaj na križa poti; ob cesti Adamovega plemena so vsepovsod grobovi mučenikov in Ariman preži na vseh ovinkih, da Ormuzda zavratno bi zalotil.
A mi, sinovi Solnca, gremo dalje. Za sabo puščamo preteklost sivo, • v !K*l«čuoKt zroči, kj«r blešče se cilji.
In duh razpenja zopet svoja krila......
Renči še zver, a njena moč pojema. S krvjo človeško se jc zastrupila.
Krvavo seme.
Kadar pride čas, skala setnena. Mnogo jc posetega v gredicah zemlje, če je rodovitna prst, požene vse.
Oj, sejavci čudni! Vi po vrtu, s strojno puško preoranem, pognojenem z ljudskim mesom, ste poseli kri.
V	večni hiši matere Prirode
nc izginq, prah, ne izgubi se kaplja.
V	njej je shranjen vsak ubežni vzdih.
Vsaka kal ima tu svojo dobo. Vse iz tal požene, kar ste posejali. Tudi kri prelita pojde v evet.
Bliža se pomlad in pride leto; tfihčc kolovrata časov ne ustavi, pride ura, pride žetve dan!
Na grobovih rdeče bo cvetelo;
rdeča groza vam bo v dušah vztrepetala,
rdeča vzplapolala bo prostost.
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODL1MBARSKI.
Vilar je začutil, kakor že večkrat po dovršenem visokošolskem učenju, da nekaj pogrela, da njegovo življenje ni pTav uravnano, da inu nedostaje družice in srčkauih otroških obrazov. Ta občutek je priplaval na površje, priplaval z morja miali in pognal vrne drugo nazaj v morje naza vestnosti: «krhala ae je za hip narodna misel, propadel čut usmiljenja, otemnel je celo nagon in ambicija do neumornega dela, kadar je začel sanjati o rodbinski sreči. Plavale ao te nanje vrhu morja, vae je cvetelo v njih, obetale ho obilo sadja za vso dobo do konca dni. Oklepal ae je teh sanj, dokler mu niao uile v vrzeli zamotanega duševnega delovanja. Tako he mu je zgo-* dilo mnogokrat, a tiati večer ga želje po rodbinski sreči niao zapuatile. Nalezel se jih je bil pri Hrenovih.
Ko se je povrnil gospodar in precej za njim njegova soproga brez Miške, ae jima je prijazno nasmejal. Spoznal je, da h temi srečnimi ljudmi ni treba govoriti o politiki; ti so se ukerili kraj korita, za nobeno ceno ga ne zapuste; bob bi metal v steno, kdor bi jih spravljal proč, in pregrešil bi se tisti, ki bi jim kalil mir. Z me-jiiskim klativitezoni Jovico bo govoril o politiki, v grabežljivega Bierkopfa in v varalico Samojla se bo zaganjal, poštenjaka Hrena bo pustil na miru. ,
44 Resnično ti povem, prijatelj, da ti zavidam v tvoji rodbinski sreči," je povzel Vilar.
44 Pa se i ti oženi, bo* že videl," je govoril malomarno Hren, trpajoč pipo. "Hočeš li pipo, France t"
"Hvala! Z gospejnim dovoljenjem si naigem
svalčieo."	~r\
Gospodinja je i>ostavila na mizo pepelnjak.
44Bas slabo ae mi ne godi," je pravil Hren, ko je bil prisedel, 44 v volni se pa tudi ne valjam. Otrok bo preveč. Trije so že tu in številka četrta —" Pridurnil je oko in se namuznil proti ženi. Ta ga je oplazila z brisalko, potem pa ^e okrcala s primernimi besedami.
.Vilar je dolgo ostal pri Hrenovih, a ni se dolgočasil. Udobno je sedel na zofi, smehljajoč se je poslušal zakonsko dvojico, ki ae je nadalje prerekala, da bi zabavala njega, gosta, prerekala tako, da je iz vsake nagajive bcnede vrela topla ljubezen.
V sobi se je začelo mračiti. Gospodinja je vstala, da prižge luč. Tudi Vilar je vstal ter pogledal na uro. 44 Reči moram, da je zelo prijetni» pri vas V kazini Md uniformami mi ne bo tako. Pa človek mora "
441 a' še pridite, gospod inženir, ako vam ugaja pri nas," je rekla gospa.
44Ptance, vsak dan si nam mil in drag. Ne pozabi nas!" je rekel Hren.
Vilar se je poslovil. Zakonska sta ga spremila do vrtne ograje.
11.
Gredoč v kazinsko dvorano, je premišljeval o zakonski sreči, kakršno je videl pri Hrenovih. 4To bi bilo kaj drugega, ko bi na človeka pod Konj-planino gledale takšne mehke, svetle in umne Minkine oči! Pozabil bi na vse sitnosti, na Bierkopfa in na paznika. In otroci bi morali biti, ko me moje srce tako zelo vleče k njim. Oženiti se bo treba, France!' Tako je govoril sam v sebi. Ni mu ugajalo, da se noco^ v kazini ni nahajala nobena dama. Bil je moški večer, dame so bile izključene, ker so moški hoteli vsak teden enkrat biti sami, da svobodno lahko gOvore in — kvantajo.
Ko ga je brigadir zagledal pri vratih, ga je poklical k sebi. 44Nekaj bi vas poprosil, gospod inženir," je govoril general in mu ponudil stol kraj sebe. 44 V pravem času ste prišli v naš kraj Kad bi imel čez Jalo trden most na Golo Brdo. Že dva so mi postavili moji pionirji, pa oba je vzel vrag, oziroma odnesla voda Tako je, ako se mojster-skaza loti dela, ki se ga ni učil. Škoda denarja. Da vam na kratko povem : pisal sem v Sarajevo, da mi nakažejo denarja, gotovo bodo ugodili. Ko se to zgodi, dam napeljat lesa in kamenja, potem začnem graditi. Vas pa pro-sim, da sodelujete pri tej stavbi, Gospod načelnik je bil tako prijazen in mi je vas dal na razpolago za to občekoristno delo. Kaj ne T" General je prenesel svoje medle oči od Vilarja na pl. Pesterja, ki je pazno poslušal in leno kimal.
4'Gospod inženir, to je častni posel, ki vaa čaka," je rekel načelnik . "Ker visoka vojaška oblast želi vašega sodelovanja, sem precej obljubil. Menim, da ne bo na kvar našemu poslova »ju pri delavski koloniji, ako tudi mesec ali dva ostanete v mestu. Tiste administrativne poale oddaste za ta čas gozdarju Bierkopfu."
"O, ('umurpaša je pošten in delaven človek, on vse sam opravi," je z tnehkozvcncčim glasom rekel mlad »adjporoenik, ki je aedel pri tisti mir! generalu nasproti. Njegove prijetne oči so as izzivalno uprle na Vilarja. Ker se ta ni spomnil, da bi bil že kdaj videl toga nadporoenika, je hitro vstal, pomolil desnico čez mizo in se predstavil Oni se je urno odzval ter se imenoval: "Pl. Merka, brigadni adjutant. Me zelo veseli!" Potem je sladko pristavil: "Tu so takšne čudne razmere, da moramo vojaki in civilisti delati z roko v roko."
"Posebne razmere, izjemno stanje," je potrdil general. "Menim, da tlelo ne bo trajalo tako dolgo; temelja za most bosta kmalu postavljena in to je glavna stvar; vse drugo zmašijo pionirji sami. Tu v Bosni mora biti človek vse: zidar, tesar, učitelj in ne vem, kaj še vae."
"Profos/* je malieiozno pristavil načelnik.
"Tudi to," je potrdil general, nekoliko iz-began, zakaj načelnik mu je z ono besedo očital, da ae vse preveč bavi a zdravstvenimi razmerami v jetnišnici, ki je bila za vojake in civiliste pod eno streho. Obrnil se je zopet k Vilarju: "Sicer ae mi pa zdi, da vam bo prijetneje bivati v mestu nego zunaj v gozdni puščavi."
"Prijatelj sem prirode, zato puščobe v gozdu ne poznam. Posebno v tem času ne, gospod general."
44 Kaj ne, kakšna bujna vegetacija, prav tro-pična."
"Saj je lahko, ko je dežela tako oblagodar-jena z vodo. Vse kaj drugega nego kamenita Hercegovina," je izpo|>olnil generala njegov adjutant.
44Kadar začnemo z mostom, vam pravočasno sporočim. Ali vam je prav!"
44Prav, gospod general." Ljubil je gozd, samoto, a rad bo tem visokim ljudem pokazal, kaj
ume, da ni samo številčni vrabec.
Polog generala je aedel star polkovnik s plešo do tilnika, njemu nasproti pa stotnik Hvali-bogovski. Prvi je obrnjen h generalu udano gledal na njegovi ustnici; kazal^ se je, da skromno pričakuje časa, ko pride tudi on do besede"* drugi je, pod pazduhama zataknjenih rok, nagubanem in skrčen na mizo. V generalovi navzočnosti je bil vselej zamišljen in nem kakor turški hadži-ja, kadar premišljuje o svoji poti v Meko.,
Pl. Pester je začel govoriti, kakšen blagoslov so za deželo mostovi in dobre ceste, kako hc dvigajo mesta. General se je hitro vnel za blagoslov cest, mostov in železnic, ker se po njih vojije kolone lahko pomikajo naprej, glede mest pa je omenil, da si dosedaj še noben Bošnjak ni postavil v mestu nove hiše, podirajo in zidajo le tujci, ki ho se polastili večje trgovine.
44Treba bo, da se kaj stori za mase ljudstva, da se gradijo šole, se dvigne živinoreja, poljedelstvo, domača obrt ter omeji izseljevanje. Z davčnim vijakom ne pritegnemo ljudstvo nase. Sovraži na.s, ogiblje se nas in naših prireditev."
Vilar je kimal, ker visoka oseba se je izražala skoraj tako kakor agitator Jovica.
Načelnik je topo strmel v mizo, ker ni mu bila po godu kritika, ki je merila proti vladajočemu sistemu, v katerem se je sam izvrstno počutil. Sploh ni mogel slišati benede 'tujec', od ose-be. ki sama ni bila doma v Bosni, pa že celo ne. Zdela se mu je oskrunitev njegovega visokega poklica. Vedel je, da tiči v generalu nekaj anti-semita in da razumeva pod tujci prišel jene Žide, ki so vzeli v Bosni trgovino v roke in postavljajo hiše, vedel je, da general sovraži posebno one židovske tujce, ki so se vtihotapili v bosenske urade in se tam paševsko vedejo. Ker mu je bilo pa tudi znano, da so v generala nekaj z Dunaja podrcgnili in se že pripravlja na dostojen odhod v zasluženi pokoj, ga ni mnogo uvaževal in se je vvasi osmelil k ugovoru. 44Najprej je treba ljudstvo navaditi našega reda, da spoštuje naše napi ave, da razume na še intencije," je rekel.
General se je lahno posmejal -in tega smehljaja se je navzelo troje lic: pl. Merka, polkovnik in llvalibogovski. "Naše intencije morajo biti takšne. da bo imelo domače ljudstvo kaj prida od njih. Po mojih nazorih bi se moralo 15 ali 20 let po zasedbi na kakršensibodi način oceniti ljudsko blagostanje. Namreč dognati bi se moralo, koliko ima dežela več živine, več denarja v denarnih zavodih, žive li domači ljudje bolje nego prej, se li požlahtnjuje človeško pleme, koliko se več pridela. Nam, ki smo se sem priselili, se godi tu prav dobro, dočim blagostanje domačinov pada. Kaj pomagajo po mestih lepe ulice, nove zgradbe, šetališča in igrališča, če pa narod sam ničesar nima od tega."
Pl. Metka je komaj vidno pritrdil z glavo, da.si je bil popolnoma nasprotnih nazorov.
"Dovolite, gospod general, moje mnenje je pa to, da moramo poprej dvigniti mesta, in iz mest se bo kultura širila tudi na kmete," je povzel načelnik.
41 Ako dočakamo. Sicer pa mestna kultura ni za kmete. Ni vse za vse."
Žal, da treba trmastemu narodu vsiljevati to, kar mu je koristno.''
General se je Uprl z rokama ob bok ter ae nagnil na stran, bodisi da je markiral kakšno notranjo bolezen, bodisi, da se je hotel oddaljiti od nepriljubljenega načelnika. Vselej mu je bilo žal, ka<jar je v njegovi navzočnosti zašel v pogovoru na politično polje, ker je imel tega zoprnika na sumu. da vohuni in ovaja v Sarajevo in je kriv, da na Dunaju niso zadovoljni z njim in mu očitajo zavožene razmere v tuzlanskem okiaju.
Tedaj je prišel v dvorano Bajič. Preden je šel k svoji mizi, kjer sta sedela Mik in Buzduga, se .je globoko priklonil generalu in načelniku. Ge-neraal je vprašal Vilarja, kdaj se je sprijateljil z Bajičem. Ko je bil vse zvedel, je rekel : "Bajič je spoštovanja vreden človek, zlata duša, kavalir brez hibe in bojazni, značaj iz kovine." Obmolknil je, segel po vinu in si nalil. Za hip je pomislil, kako bi še povzdignil komisarja in s tem ponižal načelnika, k.i je ves pozoren s kazalcem gre-bel drobtine po mizi ter jih spravljal na kupček. General je nadaljeval: "Skoda zanj, da je zapustil vojaško kariero. Takšen odkrit, brezmadežen človek, ki lahko vsakemu naravnost pogleda v oči —" Odpil je in pritrknil z glavo, bodisi temu, kar je povedal, bodisi dobroti vina.
"Poštenjak je in priden," je povzel načelnik z glasom, ki se mu je malone zadušil v grlu. "Pro-rokujem mu lepo bodočnost v bosenski službi." Pogledal je daleč tja po dvorani v nasprotni kot, kjer je visela stenska ura. — Dal Bog, da bi ta
nadležni človek žt' kmalu zapustil kazinsko družbo! — si je mislil.
Generalu se je zdel mladi inženir simpatičen, zato je rad govoril z njim. Začel je o razmerah pod Konjplauino, kakšne dobičke dela vlada v gozdih, povedal je, kam gre les, vprašal, koliko je zdaj delavcev. Omenil je tudi visoke dnine, ki jih dobivajo drvarji. Vilarju se je zdelo prilično povedati, da so drvarji s hrano nezadovoljni in kako se mu je posrečilo znižati njeno ceno. General ga je pohvslil, toda objavil je svoj strah pred socializmom. Rekel je, da je dandanes vsa človeška delavnost prepojena z individualnim in kolektivnim egoizmom, da vsi naši prepiri in boji izvirajo iz sebičnosti in kako se treba pobriuiti, da ae te nezuoHue razmere rešijo v vsestransko zadovoljnost. Ljudstvo — tako je razlagal — i-ma le malo prida od vaega tega, kar ustvarja silno razvita produkcija, vsa bogastva se stekajo v roke posameznih bogatinov, ki edini imajo sredstva za udobno življenje in za nabavo vseh teh mnogovrstnih razkošnih, a nepotrebnih predmetov, ki jih izdeluje obrt, dočim delavskim vrstam včasi n ed ost n je najpotrebnejših živil. Bogastvo pritiska na revne sloje, ki se pri tem še neznansko muožc, pod pritiskom se rodi odpor prolétariats, se rodi agitacija proti sedanjim u-redbam in razmeram, kakor gobe po dežju rastejo bojevite organizacije socijalizma< katerih akrajnji program je anarhizem, ki hc zaganja ob temelje državnega in družabnega ustroja, čemur hc zopet konservatizam protivi na vseh črtah.
Pri teh izvajanjih je pl. Merks neprestano in udano kimal z glavo; gledal je na svoj fini no-žič, ki ga je vrtel v rokah, a včasi se je za hip prav otroški milobno zazrl v generalove vodene oči.
44Ta socijalni boj — je zaključil general — je nevarnejši nego vsi politični in narodnostni boji skupaj, ker ima svoj izvir v želodcu." Pri teh besedah se je govornik stresel, kakor da ga je nekaj pičilo v notranjosti. Položil je roko na trebuh in vzdihnil. Potem se je ozrl po omizju in namignil polkovnemu zdravniku Rajmu, tistemu, ki j«' hodil v han ob Spreči pokušat Saniojlo-va živila. Raj* je precej prihitel in se sklonil V. brigadirjevi glavi. Začel se je med njima tajen šepet, iz katerega ni bilo nič slišati nego par medicinskih besed.
General je bil dobra duša poštenih nazorov. Domačinov ni preziral, a nemirneže in hajduke j< p»*stil z neizprosno strogostjo in pravičnostjo.
Staremu polkovniku, ki je nadomeščal brigadirja, kadar je bil ta odsoten ali bolan, se je zdelo umestno, nadaljevati pogovor v započeti smeri. "Da —" je povzel z močnim glasom, "naj rečejo vsi ti kvaritelji države, kar hočejo, eno je jasno kakor beli dan in stoji kakor pribito: dokler bo vojska močna, dobro urejena, preskrbljena z vsem, kar treba, se nam ni treba bati prevrata na slabše, ne rv političnem ne v socialnem oziru."
"V tvojem taboru je Avstrija! — je zapel naš največji pesnik očetu Radeckemu," je« poudaril adjutant, ki se je rad izražal pesniški.
44To je deloma istina," je prisiljeno rekel Vilar. 44Vendar pa je treba gledati tudi na ono ljudstvo, ki z delom vzdržuje državo in vojsko, ki se sama ne more. Obubožano ljudstvo teže skrbi za vojaške potrebščine nego bogato."
"Saj ljudstvo ni uhožno," je oživel stotnik llvalibogovski, 44ne v Avstriji,-pa tudi v Bosni ne. Le poglejmo Bošnjake, kadar plešejo kolo! Koliko nosijo njih ženske zlatega denarja na fesu, na vratu in na prsih! In v Avstriji potipajte mlado kmetsko ali delavsko žensko za jopo, za krilo, pretipajte blago njene obleke in precej uvidite, zakaj se jih ne drži denar. Ljudje žive sedaj bogato, razkošno, široko iu potratno. Odtod pri-de revščina, ako si- res nahaja kje. Gospoda moja, služeč v naših alpskih deželah, sem spoznal, koliko zapravijo tam ob nedeljah po nepotrebnem denarja za zabave, s katerih neso pozno v jutru krvave glave domov. Jaz bi že začepil njih razposajenost — "
"Z lončenimi klobuki — a?" je s sarkazmom vprašal načelnik.	,
"V Avstriji lahko še nosijo takozvana vojaška bremena," je menil pl. Merks, avtomatski gibaje misli polno glavo.
41 Kakšna bremena rfo pa to moj Bog!" je /svpil polkov nik-in udar.il ob mizo. 44 Vse, kar skopi davkoplačevalec odšteje za vojaške potrebščine, gre nazaj k skopemu davkoplačevalcu, ves denar mu damo nazaj, ker ne jemo suhega. Vojaštvo je — kako bi rekel potrebni pospeševalec hitrega denarnega prometa. Kaj pa bi nastalo, ko bi se res izvršilo razorožeuje, po katerem vpijejo nerazsodni ljudje? Kam naj pa damo nad dvajset tisoč aktivnih častnikov in kam naj spravijo skrbni starši toliko nadobudnih sinov, ko bi ne bilo tega odtoka?"
Vilar je z nasmehom v očeh gledal v polkov* nika in s tem razodel, da se ne strinja z njegovo logiko. /
" K-e - morali bi ta stan ustvariti, ko bi že ne bil ustvarjen," je zaresno privrgel pl. Merks iu s«' samozavestno vzravnal na stolu. Trdil je, da je vojaštvo lijak, skozi katerega se lije kultura v narode.
Vilar je ostrmel ob tej trditvi. In utemeljeval je nasprotno mnenje, namreč da širijo vojaki in delavci, ki se vračajo iz Amerike in Pruske, samo potratnost, razuzdanost iu spolne bolezni med poljedelsko ljudstvo, ki je živelo Se pred petdesetimi leti kolikortoliko v patriarhalnih razmerah.
44O. to je že preveč, gospod inženir!" se je razburil polkovnik. "Vi imate prav izprevrnje-ne in zavite nazore o stvareh — oprostite! Iz stanu, kjer hodi človek razcapan in skoraj vedno lačen, naj se trosi potratnost v ljudstvo? Prav nasprotno je res: vojak prinese domov smisel za red. varčnost iu čistoto. Takšne vojaštvu neprijazne nazore ' razširja socialno-demokrataka stranka. "
\
44Dovolite, gospod polkovnik — sam sem rezervni častnik, torej nisem sovražniik vojaštva. Kot misleč človek se poglabljam v vse nazore: v vojaške, delavske, duhovniške.- V vsakem sem našel drobec resnice. Odločnih predsodkov rtl-mam o nobenem, ker se tsko najlaže ognem zmoti. I je kar se tiče mojih delavcev, stojim zarad^ njih hrane na njih strani in jim hočem porna^ gati."	.	V*
44Jasno je, da prodirajo nevarne socialne ideje že tudi v vojsko," je rekel Hvalibogovski. 44Država bo morala računati nJem."
44 Vse run iz vojske, ksr se ne strinja z našimi nazori," je pristavil pl. B&erks in sukajoč ii svetle brČice, je zadeklamiral: 44 Wer 's nicht edel und nobel treibt, lieber weit von dem Handwerk bleibt."
Vilar se je posnicjal. "Tako je zapisal pea-nik Schiller. Toda vse ni za vse. Naj pa poizkusi katerikoli poveljnik po hodnikih vojašnice razobesiti tablice z onimi Schillerjevimi besedami — kaj stavim, da mu uideta v eui uri dve tretjini polka domov!"
"To je pa res. Hahaha!" se je zakrohotal polkovnik, ker presedala mu je adjutantova učenost Hploh, posebno pa še pesniška, iu dobro se mu je zdelo, če ga je kdo zavrnil. ♦
Pl. Merks je osato pogledal na Vilarja. Gospodje bi bili prišli morda do kakšnih resnih nasprotij, no takrat je bil končal general svoje posvetovanje s polkovnim zdravnikom. Vstal je ter podal polkovniku roko v znamenje, da odhaja. Vilarja je odlikoval s tem, da mu je odhajaje položil roko na ramo, rekoč: 44Pri tem ostane!" — na kar je inženir globoko naklonil glavo. Po dvorani je završelo. Olb premikanju in škripanju atolov je vsa družba vstala. Vilar ae je priklonil možem, s katerimi je bil heaedičil; vleklo ga je k Bajičevi mizi.
44Ta inženir nam s svojimi nevarnimi nazori še pobuni delavce na Konj-planini," je rekel na-čelnik, ki mu je (slleglo po odhodu sitnega ge- -nerala.
44Mlada kri, ki ne premisli, kaj govori,'.' je pristavil polkovnik.
V dvorani so stale ob stranskih stenah lične s šahovnicami opremljene ali z zelenimi prtiči prevlečene mizice. Tja je sedla večina gospodov in se zatopila v šah ali v karte. Tisti moški večer se je slabo obnesel; zaradi neznosne sopare je iz<>stalo običajno petje več ali manj umazanih knpletov. Vilar in Bajie ae se nista udeležila iger. Ob enajstih sta zapustila kazino.
Ziiinaj je stala temna, še vroča noč. Težki oblaki so se bili kakor testo razlezli po nebu. Prijatelja sta korakala po kazinsltem vrtu na cesto .mimo bujnih zelenih pletenin, ki jih je bil niaj-nik vzbudil in'juli s paro dodelal. Onkraj ceste je stala na tratini turška še razsvetljena hiša.
44Spremi me do one hiše, da boš vedel, kje stanujem," je rekel Bajie ter odprl vratca, vdelana v zeleno ograjo. 44Tu je stala prej grda e-sena ograja; pred dvema letoma seni jo podtT in na njeno mesto sem zasadil krivenčaato grmič- M je, ki je zdaj prepleteno z bohotnim plotnim si kom."
44Ta <loni je tvoja last?" je vprašal Vilar, ko sta stala pred hišo.
"Moja last,' 'je potrdil Bajič, iskaje hišnega ključa po žepih.
"To si okupiral?"
"Pošteno plačal," je odgovoril Bajič z izrazom sarkazma na licu, ki ga pa Vilar v temi ni mogel videti. 44To je begov dvor, pošteno kupljen. Beg ni mogel strpeti Svabov, pa je prodal in se izselil. Nam je moral po ceni prodati, ker domačini ne marajo ničesar kupiti. Dobil sem carsko tapijo nanj. Kaj pa misliš, da se tu dobivajo hiše kar zastonj! Le poizkusi!"
"Hvala — ne bom. Bosenski domačin ne postanem, okupirati in anektirati ne maram ni-
V _	• •
cesar.
441 zakaj pa ne, gospod inženir?" se je odzval zdajci iz pritličnega okna nežen glas, ki se je mehko dotaknil Vilarjcvcga čuvstva. Presenečen je stopil k oknu.
44Dober večer, gospica Katica, vi še ne spite, vi še oprezujete, kaj govore ponočnjaki krog vaših oglov?"
Pomolila mu je roko in pogrelo ga je, ker zdelo se mu je, da ga ta mehka, topla roka šiloma k sebi. 44Gori je strašanska vročina, zato se hladim tukaj. Zakaj se nas pa ogibate, gospod inženir? Že štirinajst dni ste v našem kraju, pa vas še ni bilo v naši hiši. Niti se danes niste potrudili, da bi prišli vprašat, kako smo potovali zadnjič iz Satnojlovega hana nazaj."
"Ne sitnari, Katica" jo je rahlo ustavil svak.
Vilar se je čutil zadetega. Po eni strani se m u je zdelo smešno, da si ljudje prostovoljno nadevajo okove etikete, ker tiste prisiljene posete je smatral za neke vrste sužnjost, po drugi strani ga vabi ta dražestna in vesela deklica v nočni, nezadostno zapeti bluzi v hišo ter ga s svojo roko vleče k sebi. 44Oprostite, gospica — dosle sem bil v službi toliko zaposlen, da rciu moral pozabiti na nekatere dolžnosti privatnega značaja —" je govoril v z.medcnosti.
44O, saj vem, služba je vedno glavna reč, mi ženske pa naj ostanemo lepo v kotu kot privatna stvar —"
44To ne, gospica, to ne," je hitel ter tresel dekličino žametasto roko. 44Vživeti pa se vendar moram v svoje delo, preden se z brano mislijo lotim drugih stvari —"
44Nas privatnih revic." - Drzna je» podjetna in vedno pripravljena na odboj — si je mislil Vilar, "Jutri dopoldne vas posetim, gospica. Najprej moram ogledati i kraj ob Jali, kjer naj po generalovi želji posta^ vim most. Ne vem Se, kje je tisto mesto, a orientirati se hočem —"
44Vi boste postavljali tisti ponesrečeni most čez Jalo? Torej se preselite v Tuzlo?"
(Nadaljevanje.)—
4MVKHT1SKMRN1
r
		
Avslr. Slovensko	4r!3m	Bol. Pod. Društvo
	m a«* ■	
UMM.W* U JMUWI. Ml		iBkorportran* M. f«6m»» • IMS v drtevi Sab «m
Sedež: Frontenac, Kana.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan» Podpredt.: JOHN GORSEK,Box 179, Radley, Kan». Tajnik: J OHM C ERNE, Box 4, Breesy Hill, Mulberry. Blagajnik: KRANK STARČIČ,Box 245.. Mulberr. « . Zapisnikar LOUIS BREZN1KAR, L. Box 3M Pro» '.#«,»<• Ka»,
NADZORNIKI. PONORAC JURfcE, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Krontenae. Kam
VN TON KOTZMAN. Fmntesae, Kann POROTNI ODBOK
JOSIP 8VATO, R. 4, Woodward. Iowa	,
KRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark MATIJA SETI NA, Box 23, Danklin, Kan» s
Pomožni odbor:
KRANK SKLAK, Box 27, Froutenac. Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans >prej.'mna pnatojbiua od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se d«j blagovolijo pošiljati. ki tajoik« v** denarne oošiljatve pa gl blagajniku
_L
BOJTE SE LIGASE V!
zmotljivega papeža. Na Mikla\ža lu se bori za svobodo slovanskih narodov, pa smo pozabili popolnoma. Nadalje pravijo, tla so socialisti pozabili zabraniti krvavo klanje v Evropi, in sedaj že vsak ligaški dopisnik trdi, da bi ga 1 >i* li lahko, Kamo ako bi bili hoteli.
In silno je bilo pisanje tiste dni po naših slovenskih listih proti socializmu vsega sveta. Pokopali so Interuaeionalo, razkosali Kristana, in opisovali socializem ta
ko, da bi bilo največje gorje za -------- ----- ---------------
človeštvo, ako bi bilo živelo v so |ln če oni to tako za gotovo vedo, cialiatičui družbi. Ustanovili so potem seveda bi s«* to že lahko zgo-Slov. ligo, da ž njo osvobode slo- dilo, saj imajo socialisti večino v venski narod izpod avstrijskega vseh parlamentih evropskih dr-jaruia. Ker pa so menda sloven- žav, in najbrž«* so tudi kralji, češki socialisti na krmilu avstrijske sarji, škofje ter tniljonarji člani
državne ladje, so s to bojno ligo šli v boj — proti Jugoslovanski Socialistični Zvezi. In pričelo s»
socialistične stranke. Slovenski deželni in državni poslanci so menda tudi vsi socialni demokrat
je zmerjanje na vseh koncih in je; potemtakem bi tako močna or-
krajih.	*
Nobeno podtikanje in nobeno
eanizacija že lahko zabrauila voj no. Toda, ne kamnajte nas, saj
aumničenje ni bilo prepodlo in i pravite, da je ta vojna za osvoboditev narodov, torej je bila po 1 rebna.
Pred vrati centralnega ligaške ga glasila pa je pričel izhajati nov slovenski list, ki piše škozinskoz za c. k. Avstrijo. Ta list je preplavil vse slovenske naselbine, da
preumazatio, da bi se ga ne poslu ževala uredništva raznih ligaških listov, in za njimi so drveli čez drn in »trn razni 44Ahasverji, Lončarji, 44 Prost osla v Treznogla-vi," 44 Naročniki," "Ligaši" "Katoliki" itd. itd. Čudna ime-
na so to, čudna. Nekoč so imeli je premije nabiralcem naroeni
naši Slovenci vseeno malo lepša imena, kakor Pavel, Jurij, Damjan, Gregor in tako naprej, in vsak je imel še lep priimek zraven ; ali danes je to drugače. Dali» s rabijo tako čudna imena, da jih je dobite v nobenih pratikah in niso zapisana v nobenih knjigah. In drugo čudo; oni so socialisti in oznanjajo nov soeialistič-.ni nauk. Oni govore v verzih, in njihovi članki se tiskajo z debelimi Črnimi črkami. In slovenskemu delavstvu tu v Ameriki pripovedujejo. da je izkoriščano do mozga, izkorišča jih pa — "Pro-letarec," Kristan in vsa J. S. Z. Da, razkrinkani ležimo pred Vami, o Ahasverji in Treznoglavi! Bodi nam milostljiv, o Gospod! Mi smo vedno učili, da je delavstvo izkoriščano od kapitalizma, da mu pomagata monarhizem in klerikalizem, in da ti trije skupno tlači;o mase proletariata. Toda, bili smo v zmoti, kajti a"ko ligaši tako trdijo, inora že biti res. Bog nam greh odpusti!
Tretje čudo: Slovenski socialisti žive v palačah in od avstrijske vlade dobivajo po cele vlake samih pristnih lepih krone; pred Proletarčevim uradom je baje kar nastlano s samimi papirnatimi kroncami. Srečni socialisti! In ti sodrugi si upajo še trditi, da ni retar njih prijatelj, da je avstrijska vlad? razpuščala socialno demokratična društva in shode, obtoževala ter zapirala posamezne člane stranke, pošiljala nanje vojaštvo in policijo itd., medtem ko si današnji ligaši še prepevali Ce-sarsko pesem in Domovje moja Avstrija, ter je Glas Naroda nekaj let nazaj imel sliko avstrijskega cesarja na prvi strani, posvetil njegovi osebi cel Članek in vzklikal: "Tudi mi se pridružujemo avstrijskim narodom..." To je bilo takrat, ko je bil ta cesar še dober človek in mu je to liuaško glasilo še izrekalo v imenu ameriških Slovencev spoštova nje in vdanost. In c. in k. urad
ki po ameriških konzulatih so ¡•¡li se njihovi prijatelji.
Vse to in Se mArsikaj druzega bi lahko povedali naši sodrugi, to-da ligaši nam zapirajo sapo, kaj ti oni so iznašli, da vise sedaj v vojnem času na nsših stenah slike avstrijskega in nemškega cesarja, turškega sultana* ter ne
kov, imenuje ligaše izdajalce do inovine in kar je glavno, poživlja (»las Naroda na boj; toda edini dnevnik molči, ravno tako ostala njihova glasila.. Je pač križ. Pri tem novem listu, so uslužbeni bivši Sakserjevi šribarji, in takile šribarji, ako se jih kaj reče, radi izblebetajo kakšno reč; saj so nekaj že govorili od nekakšnih štirih dolarjih dobička pri vsakih sto kronah, in še groze, da bodo že še kaj povedali. Torej so kron-ce vendarle nekaj koristnega tu di za Glas Naroda, četudi takole mimo grede namigava, da so le v.a socialiste.
Slovenska liga je torej bojna organizacija — proti socializmu med ameriškimi Slovenci; in kot taki ji poskušajo dati značaj, da se oi^ kot pravi socialisti bore proti nam kot nepravim sociali atom, ki stno poteptali načela socializma, in nas predstavljajo kot hando pijavk in izkoriščevalcev, medtem ko so oni izpopolnjeni angelji v človeških podobah.
Zavedna slovensko delavstvo se pa ni, razven par malih izjem, vjelo v nastavljeno mu past, in gre naprej po poti strankinega programa. Odprto izraža svoja mnenja, in v dopisih se podpisujejo delavci s svojimi pravimi imeni.
Ni zabavljanja in pot ¡kanja iz naših vrst, in ne poslužujemo se sramotenja in druzega tacega li-gaškega orožja proti njim. Argu menti in dokazi so naše orožje; toda oni se ne marajo vojskovati z nami na ta način, temveč rabijo podlejša in gnusnejša sredstva. Kljub temu ne l>odo razdrli naših vrst; njih boj proti sociali zmu pa pojde mimo kakor že na stotine druzih, ki so jih vojevali drugačni možje, v vse drugačnih razmerah.
iSoeializem pa je Sel, in pojde vedno naprej ~ tudi med Slovenci — do cilja!
Frank Zaje.
Ce je narod več kakor posameznik, je človeštvo logično več kakor narod. Mednarodnost je torej višja od narodnosti.
Socialno vprašanje gre pred vsakim drugim; kajti vsi problemi človeštva so odvisni od orga* nizacije njegove družbe.
VABILO IN POZIV
Chicago, 111
Jugoslov. soc. klub štev. 1. v Chicagu je sklenil, da skliče bliž
nji čas
javen shod za debato
in povabi nanj glavarje, besednike in ščitonosce Slovenske Lige
Prostor- in čas objavimo, čim bo dvorana zagotovljena. Da pa se morajo gospodje nasprotniki čim teiheljiteje pripraviti, obelo-danjaiiio že sedaj to predložno naznanilo. Dnevni red shoda bo Jugoslavija, socializem in liga.
Po neskončnem pisarenju poj slovenskih narodujaekili listih sicer in težko uganiti, kaj pomeni ta dnevni red. Ali da bodo gospodje nasprotniki po{>otnoma rm jasnem, izjavljamo:
Mi trdimo, da je socializmu in njegovo ■ gibanje popolnoma sposobno,«1 da zagotovi jugoslovanskim plemenom tiste politične pri dobit ve, ki so v danih razmerah sploh mogoče, da nima liga za /druženje Jugoslovanov in /.a lazrahljene njihovih okovov nobenih sredstev, ki jih ne bi imel socializem »ani. pač pa ji manjka jo sredstva, katera ima sociali zciii ; mi trdimo, da se sedanja vojna ne votli za osvoboditev narodov. ampak da je inonarhično-koiiiercialno-impcrialistična in da velja to za entento ravno tako kakor za aliaueo; mi trdima, da je združenje Jugoslovanov koristno, ker lahko odstrani nekatere nacionalistične boje, ki ovirajo socialni razvoj, da je pa slepilo, če se obeta jugoslovanskemu lju«t stvu, «la bo v Jugoslaviji svobodno. Mi trdimo, da je svoboda narodov mogoča le v mednarodnosti m v uresničenju socialističnega sistema.
Mi trdimo, «la je zlagan tisti nauk, ki pridiga, da vladata na Avstro Ogrskem nemški in ma-djarski narod; nasprotno trdimo, da ne vlada lam noben narod, temveč internacionalna kamarila vladno zakonolomstvo, fevdalno veleposestvo in deloma razvijajo ei se industrialno-komercialni ka pitalizem, kar pa sc tiče narodno sti, pomagajo Slovani prav tako kakor Nemci. Mad.jari in Romani zatirati narode.
Mi trdimo nadalje, da nima liga «lo današnjega dneva nobenega jasnega programa, ampak da resolucije, ki jih je na eni strani sklenila, na drugi odobrila, pobi jajo druga drugo; ravno tako je z izjavami, ki jih objavljajo nje ui vodilni člani po listih. Iz tega izvajamo, da taka liga ne mo re biti sposobna za dosego ciljev, o katerih trdi, da jih zasleduje.
Socialistični klub št. 1. zago tavlja gospodom nasprotnikom, ki se udeleže debate, svobodo go vora iti bo tudi skrbel za red na shodu, kakor ga je vz<lržaval še vselej, kadar je priredil shod.
Odbor za prireditev shoda.
3.	Sprevod na Nokomis.
4.	Sito«! v Holme* Opera housc. Govorita sodruga Adolph Germer v angleškem in Jože Zavertuik v nemškem jeziku o pomenu prvega majnika.
5.	Odmor d«> 2.08 popoldne.
6.	Ob 2.08: Odhod z vlakom na Witt.
7.	Sprevod na Wittu.
8.	Shod v halli. Govor«1 sodrug J. Zavertnik o pomenu prvega maja v slovenskem jeziku.
9.	6.00 Veselica.
Soc.- pozdrav !
John Mckimla, tajnik.
Springfield, 111 VABILO NA VESELICO,
katero priredi Jugoslov. Soc. klub št. 67. v soboto prvega maja v sodi. Jontesa dvorani, 1123 E \Vashington St., Springfield, 111. Uljudno vabimo vsa cenjena društva v Springfield in. okolici, — rojake in rojakinje — «la se naSe veselice polnoštevilno udeleže, in nam tudi s teni pomagajo lepše praznovati naš delavski praznik— Prvi Maj.
Začetek točno ob tlveh popol-«Ine. Vstopnina za moške 25 centov, ženske v spremstvu vstopnine proste. Zp dobro postrežbo poskrbi oflbor.
Obenem se naznanja cenjenemu slov. občinstvu, da prirede skupni springfieldski klubi — slovenski poljski, litvinski, nemški in angleški — veliko slavnost na dan 2. maja v Arion dvorani. Začetek ob dveh popoldan. Na programu: Par dobrih govornikov, potem pa prosta zabava in ples. 'Vstopnina kakor pri naši veselici. — Torej na svidenje 1. in 2. maja.
Fr. Brega r.
Nokomis, Dl.
Za praznovanje prvega maja v Nokomis, 111. je bil določen sledeči
Spored:
1.	Ob 9. 15 dopoldne: Zbiranje so«lrugov pred City hallo.
2.	Ob 9.38 dopoldne: Sprejem sodrugov iz Witta in bližnjih krajev.
VABILO
Milwaukee, Wis.
Ju goni. udružeuje it. 9. priredi v nedeljo, 2. maja 1915. v South ,Snle Turn Halli, National Ave. med 2. in 3. ave.
maisko veselico h koncertom, plesom in predstavo.
Igrala se bo enodejanjska zalo igra
Mkidi junak
iz ruske revolucije ob času rusko-japonske vojne. Vrši se v Moskvi
Začetek veselice ob 2. popoldne začetek predstave ob 8. zvečer.
Vstopnice v preprodaji 10c, pri blagajni 25c za moške, 15c za
ženske.
Govoril bo sodrug Oscar Anie-riger o pomenu prvega maja.
Za vsakovrstno udobrost skrbi zabavni o«lbor
Pittsburgh, Pa.
•V nedeljo, dne 11. aprila smo pokopali sodruga Frank Trovata. stanu jočega na 51(16 Natrona Alley.
Rajnega je pobilo v Homwood Car Baru «In«' 7. aprila tako nesrečno, da je drugi dan v bolnifi niči umrl.
Rajni sodrug je žrtev pomanjkljivih varstvenih naprav v delavnici. Star je bil 32 let in zapušča žalujočo ženo z 2letniiu otrokom. Bil je aktivni sodrug kluba 131 in član več podpornih «Iruštev. Bil je splošno priljubljen med rojaki. Lahka mu žemljica.
Socialistični klub 131.
Canoniburg, Pa
Naznanjam sgdrugom od kluba št. 118 v Cauonshurgu in okolici, da priredi naš klub veselico dne PRVEGA MAJA
v dvorai\i «Iruštva " Postojnska Jama". Del dobička je namenjen za štrajkarje v spt>tlnjeni Ohio.
Spotnla«! je tu, treba je, da s«* tudi ni malo zdramimo, posebno sedaj, ko nas sovražniki napadajo «hI vseh strani.
Obenem vabim na sejo, katera se vrši dne 9. maja. Na dnevnem redu je nekaj važnih zadev. Zatorej pridite-vsi, tudi tisti, ki ne morete plačati članarine.
Paul Posega, tajnik.
VABILO
Carona, Kans
Jugoslovanska socialistična klu ha št. 82 iti 31 sklicujeta
javen ljudski shod za proalavo delavskega praznika na dan 1. maja ob 10. dopoldne v dvorano Fr. Zupančiča, Carona. Za dobre govornike poskrbi odbor.
Delavci! Prvi majnik je naš praznik in zato je naša dolžnost da se vsi udeležimo tega shoda.
Odbor.
niške tribune so«ir. Joe Bralko kowitch.
Po končanem zborovanju bo prosta zabava,
ua Jvateri bo igrala «ioinača god ha
Vsem socialističnim klubom v okrajih Crawford in Cherokee in vsem društvom rt N. P. J., spa-dajočim pod skupno zastavo kli čento:
Na svidenje l. maja!
Slava mednarodnemu delavskemu prazniku!
Živelo socialistično, mednarodno organizirano delavstvo!
Odbor.
VABILO. Red Lodge, Mont.
Jugoslovanski socialistični klub št. 7.3 v Red Lodge, Mont., priredi v proslavo prvega maja ZABAVO
v soboto dne 1. maja v finski delavski dvorani (NVorkera Hali).
Na programu je ples in šaljiva igra "Ne kliči vraga''.
Vstopnina znaša samo na predstav«» 25 centov za osebo; vsa vstopnina pa znaša za moške 75c. Ženske so ua plesu proste vstopnine.
Začetek točno ob 8. zvečer.
Na obilno udeležbo vabi
ODBOR
Franklin, Kans.
Sodrugom in rojakom v Crawford in Cherokee County naj služi sledeče na znanje:
Po sklepu socialistične konference v Ring«», Kans., na kateri si» bili zastopani vsi jugoslovanski socialistični klubi iz teh okrajev iu katere so se udeležili tudi za atopniki S. N. P. J., se praznuje «lelavski praznik
1. maj
skupno po socialistični stranki in S. N. I*. J. s skupno zastavo.
Za proslavo je bil določen sledeči
spored:
Ob 8. dopoldne sc zbero sodrugi in bratje v navadni dvorani na Franklin, Kans.
Ob 9. «lopoldne
manifestacijski ohod z godbo po Franklin, Kans., ki je preračunjen približno do 10. «lop.
Dl» 12. opoldne bo slavnostno
zborovanje,
na katerem razlože govorniki v raznih jezikih pomen «Iclavskcga praznika in delavski boj proti «»lavnemu sovražniku človeštva, kapitalizmu. Predfe«lnik govor-
PROTEST
Franklin, Kans.
Konferečni «nlbor Jugoslov. Soc. Zveze za Crawford in Ghcrok»'«' County, j<* s|M)razutun<r sklenil sklicati
javen ljudski protestni shod
dne 9. maja od 2—3. p«»pol«lan v Franklin, Kans. Namen sho«la j«' sledeči: Neka iiga napa«la nesramno vse, ka rne trobi v njen rog. V dnevniku 44Glas Naroda" stoji nekje pod odborom Slovenske lige 44Kristan — razk«»san" iti «lalje 4 4 Oholost in puhlost rudečega carja." Glas Naroda, list br«'z na«"ela, skoraj najbolj umazani slovenski list v Združenih državah, j«* priobčil ta nesramni napad in je mislil, da s tem napada sanio Kristana ; v resnici pa je to napad na vso mednarodno soc. stranko. Dobro reklamo ste pričeli, g«»spo«lje, za socializem! Hvala Vam. Vi sc sploh brezuspešno zaganjate v Kristana, kajti za njim je dobro organizirana in izkušena masa, ki je po svojem lastnem prepričanju in izkušnji stopila na stališče razredno organiziranega delavstva. Vam, gospodje pri nekaterih slovenskih časopisih, bi sploh za Vašo izobrazbo vsaj za kakšno leto ne škodovala kramp in lopata, ali pa v plavžih smrdljivi plini in naporna «lela ; inorda, ak<» bi sc tam izvežbali, bi potem bili še le koristni slovenskemu narodu ali vsej elov«'ški družbi v obče. Svoječa-sno se je dnevnik zaganjal v S. N. P. J., češ, da jo socialisti vladajo itd. Kakšen uspeh je d«>segel, je vsakemu znano, kdor zasleduje gibanje S. N. P. J.; pogorel je pri podporni organizaciji docela. In kako bo se le pogorel pri inedna-r«>dno organiziranem delavstvu v soc. stranki, to bo pokazala prihodnost.
Apeliramo tudi na vse Jugosl«»-vanske socialistične klube, da proteatirajo proti takim podlim napadom od strani lige in liekate-. rih listov. Vsak Slovence, organiziran v *>v. -stranki, naj protesti" ra z«>per infatnne napade na mednarodni socializem. Na protestni shod, ki se vrši dne 9. maja v Franklin, Kans., sc vljudno vabijo tudi vsi prijatelji lige, ker bo vsak imel prosto besedo in od strani socialistov se vam ni treba bati nikakega napada. Odgovarjalo se bo s stvarno kritiko.
Pričakujemo obilno udeležbo dne 9. maja od 2—3. popoblan v Franklin, Kans.	%
Za Jugoslov. soc. Zvezo v Crawford in Cherokee County
Konferenčni odbor.
PROŠNJA
Glencoe, 0
Cenjeni sodrugi in čitatelji Prole-tarca f
Menda j«' ni sl<»venske naselbine v Ameriki, da bi bila vsled štrajka tako močno prizadeta kakor ravno Glencoe, O.
Meseca septembra 1912. je bil končan štraik, ki je trajal dve leti in «Iva meseca, ker je premoga rska «Iružba v premogokopu Dclora odpustila od dela tri zaupnike in paznika pri tehtnici. Potem s«« je vedno slabo «lelalo in vsak čas so bili kakšni za«lržki.
Knkrat je zgorela ventilacija, da mesec dni nismo delali; tudi zaradi povo«lnji je bilo delo zadrža no, ko niso mogli priti železniški
vozovi.
^iistuo si še zacelili ran in prišel je «Irugi štrajk, ki traje čez leto
dni in se .še nič ne ve, kdaj bo končan. Enajst slovenskih družiu, med katerimi imajo nekatere veliko otrok iu trinajst samcev, se obračamo do «lobrih src, da bi nam pomagali v tem kritičnem položaju.
Hudo je nrositi, a š«* hujše je stra«lati in gledati stradajoče o-t roke. Od unije «lobivamo po tri tolarje tedenske podpore; to pa ne zadostuje, zlasti ker moramo plačevati asesinent, ker smo večinoma člani S. N. P. J. št. 54 in J. S. Z. Kluba št. 2.
Vemo, «la so sodrugi in čitatelji Proletarca večinoma člani S. N. P. J. iu «la so že tam darovali za štrajkarje v vzhodnem Ohio. Vemo, da se povsod slabo dela, «la gre delavcu trda za denar, da si mora od ust odtrgati, ako kaj «la-ruje za štrajkarje. Ali v našem hudem položaju nam ne ostane nič druzega kakor prositi za pomoč.
Ako bo štrajk končan, ne bomo pozabili na svoje sodruge in prijatelje. Kadar bomo zopet delali, bo vsaka prošnja štrajkarjev od nas uslišana.
Darovi naj se pošiljajo na na slov podpisanega, ki bo skrbel, «la se najpravičnejc razdele.
S soc. pozdravom
Ignac Žlemberger, tajnik Soc. kluba št. 2 Glencoe, Ohio, box 2.
NA NASLOV 4 AHASVER IZ POD KRNA."
Vi ste v 44Glasu Svobode," štev. 31. z dne 16. aprila objavili dopis, v kalerem pišete:
"Ce pa že hočeš biti na vsak način komu za «»skrbnika, Ti svetuj« ni, da se obrneš v prvi vrsti na svoje so<Wuge-grajščake a la Kristan, dr. Tuma in Kopač. Ti možje Ti lahko daje» dela čez glavo z upravo svojega imetja, da ne hiš imel več niti časa, da bi se v "Glasilu" ali 44Proletarcu" za-letaval v me. — Večno 44 izkoriščani" sodrug Kristan ima v Ljub Ijani vilo, ki stane 40,000 kron. Mož jih je zaslužil v 44potu svojega obraza" s štrajki v Vev«*ah. na Jesenicah, na Savi in v Idriji, kjer se je vozil v kočijah v družbi ravnateljev kapitalistov in popival po restavrantih žnjitni na račun delavcev."
Vi, gospod Ahasver, k«lorkoli ste, se nesramno lažete. Ker go
vorite v tem članku o " Kristanu, ki je prišel v Ameriko, «la bi živel «>d delavskih žuljev" in ker gre Vaš in Vaših tovarišev ligaše v boj sploh proti meni, je jasno, da mislite tudi o citiranem odstavku mene.
Zatorej konstatiram: Nesramna laž je, da imam jaz v Ljubljani ali pa kjerkoli vilo, ki stane 40,000 kron ali pa kolikorkoli. Res pa je, da služim organiziranemu delavstvu čez dvajset let in sem še danes kar se imetja tiče. uboga para, ki imam ravno toliko. kolikor 8i od dne do dne za-sVžim s svojim delom. Če je mo-delo vredno moje plače, tega pa ne boste sodili Vi, prvič ne, ker vam nič mar ni, drugič pa, ker ste duševno preubogi, da bi ga razumeli.
NVsramna laž je, da sem se ob času štrajkov ali pa sploh vozil v kočijah v družbi kapitalistov ali njih ravnateljev; ?nako nesramna laž je, da sem z njimi popival. 4
Koliko ima dr. Tuma, ne vem; da nima palače v Gorici, veni; prav tako tudi vem. da si ni pridobil premoženja v stranki, kjer na je pač doprinašal žrtve.
Vem, «la je nesramna laž, da i-ma Kopač v Trstu tri gradove. Res pa je, da nima v Trstu ne sploh kje na zemlji niti raztrgane bajte.
Jaz sem prizanesljiv Človek. Ampak tudi jaz sem se že naveličal. In zato povem Vam in vsem tistim, ki imajo enake muhe: Čim mi pridete le še enkrat s takimi brezobraznimi, iz trte izvitimi podtikanji, Vam garantiram, da Vas jaz, ki sem sicer «levet «lese-t in sestavljen iz samega odpuščanja in usmiljenja, brez trohice u-^miljenja poženem pred sodišče Kajti tako infamtio obrekovanje ne zasluži niti za cent usmiljenja.
Etbin Kristan.,
PROLETAREC
LUT ZA 1NTIIB1C DKLAVSKtGA
L. UD TVA.
IZHAJA VSI HI TOKEK. '
- L«« ta i k i» .ula)aUlj> —'
Jaftsloviaski šilauka tiskovni šniša v -aici|o, Illinois.
Naročnina: Za Am riko $2.00 za celo lato, 9100 za pol leta. Za Evropo 12.10 vk celo leto, |1.26 ta pol leta.
Oglas» po dogovoru. Pri spremembi biva hI i a je poleg novega natnantli _tudi tiari naslov.__
CU.il» ibmik« MIMUMIM JM«<MI
— MtUlIitkrt ium » A—ribi. —
Vse pritožbe gle Je nerednega potiljanja liata in drugih nerednoeti, je poti I ja ti
prede« dniku družb« rt. Podlipcu, 80J9 W. 25. PljCicoro. IU.
PROLETARIAN
OwMd and pul ll»h«d »«try Tu«U*> by
South Silvio Wor nen't Pubishirg Company
C ictgo, IIIipcis __
Subscription ra e»: United State« and Canada, 12.0« u year, $1.(0 for half
{tar. Foreign mit'irks $2.60 a year, 1,25 for half v<	•!• I
Advertising rates on agreement.
NASLOV ( * DDRESS):
"PROtLFTAREC"
4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILUNOIS
ŠE EN NOVINEC.
Toda 41 Sloga" je naslov za trgovino in mladi list je sam izdal grm, v katerem tiči zajec. Njemu namreč še ne bi bilo toliko za slogo vsega slovenskega narod%, kolikor za slogo trgovcev ui delav-
cev.
Sodrugi in sodružice!
New York ni edino izvoljeno mesto v obljubljeni deželi ameriških Slovencev. Tudi v Clevelandu se poraja izveličanje in prinaša ga nov list z značilnim imenom "Sloga". Sam o sebi pravi, da je bil potreben, in mi nič ne dvomimo, J da ga je kdo potreboval. Vpraša se le, kdo? Slovensko ljudstvo v Ameriki ne bi bilo namreč nič izgubilo, če bi bila štorklja pustila to Slogo tam, kjer je bila doslej, i* ' Nova tovarišica nam je v nekem ozira prav všeč. Odkritosrčna je namreč bolj nego hoče biti. Komaj je pogledala beli svet, pa jo že vsakdo lahko pozna in razume.
Ne prav po njeni želji. Kajti Slogini nameni so take vrste, da bi bvlo zanjo najbrže koristneje, če bi jih vsaj od začetka nekoliko bolje zakrila. Tistih backov, ki še sedajo na limaniee takih načel, kakršna razglaša Sloga, je v Ameriki že precej zmanjkalo.
Svojim čitateljein se predstavlja Sloga z zatrdilom, da ni cerkven ali verski list, ampak da bo stala na stališču edino pravih ka toliških načel. To bi že skoraj za-doatovalo, da bi se poznali, Ameri-kanaki Slovenec tudi ni cerkven list, ampak le stoji na "edino pravem stališču katoliških načel" No, to popolnoma zadostuje, da je klerikalen do mozga. In taka hoče b iti pač tudi ljubezniva Sloga.
Bili smo nekoliko radovedni kakšna je tista sloga, /.a kater« hoče Sloga vihteti meč in pero Kajti posamezna beseda nam dan danes ne pove dosti. Sloga je lah ko lepa reč, pa tudi neumna in škodljiva, kakor že je. Veleposestniki v južnih državah so tudi oc svojih črnih sužnjev zahtevali naj bodo složni z njimi — za ohra nitev suženjstva.
Najprej poje nova družica lep< pesem o narodni slogi vseh Slo vencev, ki je že zaradi svoje sta
l ost i postala dolgočasna. Če l>i Sloga mislila, da je taka sloga mogoča, bi jo morali smatrati za neumno. Ker pa mislimo, da ni ne umna, smo* prepričani, du nama ne verjame vanjo.
Slovenci ne stoje na tisti stop-% nji kulture kakor Kskimoti ali Patagonci. — Tehnika modernega sveta je že v starem kraju prodrla do nas; delitev dela s<< poznali že naši očaki, ko so se naselili ob Alpah in Jadranskem morju. Vsa stoletja so živeli v tčsnih stikih z drugimi narodi' in njih civilizacijo; kakor pri sosedih so se tudi pri njih razvili razredi in z njimi nujna razredna nasprotja.
Kjer so nasprotja, tam pa ne more biti sloge. Tam je le dvoje mogoče: gospodstvo, ki ga suženj mirno trpi, ali pa boj.
Kaj misli Sloga, da so nastale stranke v narodih le zaradi zaba ve posameznih ljudi? Narodi se ločijo v stranke zato, ker so jih gospodsrska nasprotja ločila. In dokler bodo narodi po raznih gospodarskih intercsifi razcepljeni, ne bo narodne sloge na svetu.
Mi bi vedeli za recept, s kate rim bi se dala pričarati sloga vseh Slovencev; ampak dvomimo, da ima Sloga potrebne medicine zalogi, in če bi jih imela, dvomimo^ da bi jih hotela porabiti. Ccnjc na Sloga naj napravi, da bodo vsi Slovenci enako bogati, pa bodo kmalu složni.
Tega ne bi bila smela Sloga že v prvi številki povedati. Seveda, predolgo ne bi bila mogla skrivati svojih namenov, ali takole kazati svoje karte, je vendar neprevidno. Clevelandsko delavstvo ve nekoliko iz svojih izkušenj kaj pomeni taka sloga; saj še ni popolnoma pozabljena zgodoviua boja proti konsumni zadrugi. Po tedanjem spoznanju torig lahko ugane, kakšno slogo želi Sloga.
Htvar pa je ta, da se je ljuba novoro^enka v prvi številki debelo zlagala, ko je dejala, da ni nobenega razloga za kakšno na sprotie med delavci in trgovci. Mogoče da Sloga ne razume tega; ali težko ni razumeti, da je med delavstvom in trgovstvom ne le rszlog za nasprotje, temveč goto vo nasprotje samo od sebe.
Delavce je odvisen od zaslužka, ki si ga pridobi z delom. Ta zaslužek je omejen in omejuje ves način delavčevega življenja. Raz-teliti si ga mora tako, da more /.njim izhajati. Z» Rockefellerja je inerodajno, čc si kaj želi; ako se more kupiti za denar, si kupi Za delavca je vedno merodajno, e si more kaj kupiti, ne da bi s tem prikrajšal svoj dohodek ta to, da za nujnejše potrebe ne bi imel dovolj. ,
Komu je treba še dokazati, da zahtevajo delavčevi interesi čim cenejši ijakup tistega blaga, ki ga potrebuje? To je samo ob sebi ta ko razumljivo, kakor da je dva erat dva štiri.
|Ali prav tako je razumljivo, da živi trgovec od dobička in v nje govem interesu je čim višji pro fit, torej visoke cene ali pa slabo blago.
Ni li to nasprotje in sicer do volj jasno nasprotje? Sloga išče razloge, kjer so že gotova dejstva; Sloga išče vzrok, zakaj naj bi bila na zemlji dan in noč, ko *ta dan in noč, odkar je zemlja in solnce.
Noben pameten delavec ne pra vi. da mora človek biti tump, č» je trgovec. Še med velikimi kapitalisti se najdejo ljudje, ki so pošteni in dobri. Ali interesi kapi talistov in delavcev so nasprotni tako so pa tudi interesi trgovstva in interesi konsumentov naspro t ni. Kje so bili očetje Sloge doslej4 da niso videli tega dejstva, ki j« že lako staro kakor trgovina in kouzi^m?
Sloga nam bo najbrže poveda la, da privošči delavcem bolj» plače. To bi verjeli. Ampak de lavci ne potrebujejo boljšega za služka zato, da bodo trgovcem draže plačevali blago, temveč za to, da bodo mogli zadovoljiti po trebam, katerim danes ne morejo zadoščati.
Katoliški list bi bil rad prebri pan; ali tudi preveč prebrisano sti včasi škoduje. Pri zavednih delavcih-je menda svojo vlogo ž« odigral, ko je prvič stopil v jav nost s svojo modrostjo. Za vedri delavci namreč vedo, da je sloga le tam mogoča, kjer so interesi e naki. Složni so lahko izkorišče valci med sabo, * izkoriščani pa Tudi med *abo........
Prvi ms j sik se bliža, naš praznik Ne bomo Vam ns tem&nestu na široko razlagali, kaj da pomeni. PraviVcialist ve, da je to delavski praznik, dan
DELAV8KE SOLIDARNOSTI, tega visokega ideala, ki te mora predvsem uresničiti, da more delavstvo zmagati in se osvoboditi.
Vsak sodruk ve, da je prvi majnik zanj najvažnejši praznik, ker ga ni določila noben* cerkev in nobena krona, temveč
DELAVSKA VOLJA.
Oficielni svet ne priznava prvega majnika in ga nima v svojih koledarjih. Kajti v naši družbi ni ljudstvo za to, da bi samo kaj sklepalo o svoji usodi in oelo vidno izražalo tvoje hotenja. 4'Od zgoraj" te mu predpituje njegovo življenje, "od zgoraj" te mu dajejo tudi simboli, od zgoraj te mu določajo prazniki.
Zavedno delavttvo pa razume, da ne more biti mula, ki te da nema upregati in izpregati in ki dobiva seno od gospodarjeve dobrote, nikdar svobodna in da ne more na veke vekov postati nič druzega kaor mula.
Zavedno delavstvo noče ostati za vse čase zasužnjeno. In
PRVI MAJNIK,
ki ga ne praznuje na ukaz in ne s crkvenim ali državnim dovoljenjem, ampak po svojem svobodnem sklepu, je znamenje, da hoče.
Težak jarem te nalaga delavttvu. Kapitalizem ga ne obeoja le na tlako in mu ne odteguje le vsakdanjega kruha, ne biča ga le t prenaporom, z brezposelnostjo in t p rev zgodnjo starostjo, ampak jemlje mu tudi zs upanje za bodočnost. Za vse čase ga hoče potlačiti na nižino delovne živine, kateri je prepovedan vsak napredek in razvoj.
Iz temnih globočin je prišel človeški rod, iz nizkih organizmov te je razvil; pot, ki je držala dotod, kaže še naprej v večjo popolnost, v lepše življenje. Ali za delavttvo naj bi bila
SEDANJOST ZADNJA POSTAJA
in v brezmejnosti časov naj bi ne bilo zanj nobenega napredka več. Delavec je postal živa maši na; to naj bo tudi njegov sin in vnuk in vnukov vnuk do konca tveta.
Zavedno delavttvo pa noče poatati živa oka-menina. Z vtem človeštvom hoče korakati naprej in pripravljati tvojim otrokom lepši tvet.
To demonttrira delavttvo na dan prvega maja. Za ta boj zbira tvojo armado.
Prvi maj je dan
SOCIALISTIČNEGA NABORA
Sodrugi in sodružice! Pripravite te, da ga boste dostojno praznovali — da boste tvojim to vražnikom pokazali svojo rastočo moč, tvojim tovarišem pa tabor, v katerega tpadajo.
Wilson ne gre Iz Washingtona.
V San Franciscu je svetovna razstava in predsednik Wilson je še ni videl. Davno se je že namenil, da se odpelje na zapad, a doslej s« ga zadrževale enkrat nie ikanske reči, enkrat angleški, enkrat nemški' ukrepi na morju. Naposled je bilo sklenjeno, da se odpelje začetkom poletja.
Ali če pojde še nekaj « asa tako kakor doslej, tedaj Wilson sploh ne bo videl razstave. Iz Washingtona prihaja namreč poročilo da je predsednik tudi to potova nje odgodil in da čez poletje ne zapusti glavnega mesta. Prepričan je, da bo takrat mirovno obravna vanje vzelo ves njegov prosti čas To se pravi: Predsednik Wilson je prepričan, da pride,v poletnih mesecih do sklepanja miru a li pa vsaj do mirovnih preludij
pod zastave in pravi, da bo z njim j sprotja. \Vilsona je zelo lahko podvojila sVojo vojsko.	razumeti, če ne pričenja na podla-
Doslej še ni nobenega znamenja j gi takih izjav z nobenim posredo-n^iru. Izjave, teoretične zahteve, j vanjem. In vendar: (Je ne bi o
druzega nič.
t Iz Washingtona so brzojavili pogoje, ob katerih bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir — če prosijo zavezniki zanj.
Potem je prišel drug telegram: Pogoji zaveznikov za mir — če prosi Nemčija zanj.
To znači: Ena in druga stran bi hvalila vse bogove, če bi sovražnik storil prvi korak. Sam pa ga nihče noče storiti. Zakaj to bi vsakdo smatral za znamenje slabosti, /a priznanje poraza, in te ga "ne more" nobena država ris-kirati, kajti sedaj gre za "čast."
Nihče ne more doslej reči, da je prišla od te ali od one strani proš
Natančnega seveda tudi on ne v«, nja za mir. ( V pripoveduje ta ali Več kakor mi ali pa kdorkoli.
Za sedaj se ne more reči nič druzega, kakor to, da obeta polo-
. . T	ii« .i pogoje gospodu \eznanoviCU i
žaj glede na mir prokleto malo. » * J * '
•	„u«l- Nikodegrada. Zedmjene držav
»orocajo listi vsak	. •	•• i
oni našemu Wilsoiiu, kaj se mora zgoditi, da sklene mir, je to tako kakor da bi pripovedoval svoje Neznanoviéu iz
SUHA VOJSKA
kljub temu da p« dan kakšno pikantnost o avstrijskih željah po separatnem miru, o papeževem posredovanju in o podobnih rečeh. Gotovo se bomo resnici najbolj približali, če pravimo, da imajo vojne že vse drža ve več kakor preveč in da ne teč« prav nobeni tako, kakor si je želela in domišljala.
Militarist i so bili povsod prepričani, da bo vojna kratkotrajna. Viljem je hotel pred božičem dik tirati mir v Parizu, Miklavž je ho tel biti pred božičem v Berlinu. Avstrija je hotela pred božičem okupirati Srbijo; vsi so hoteli in vsi bi bili izvršili svoje nakane, če — bi bili mogli. Ali minila je že Velika noč in nihče še ni dosegel) nobenega cilja, nihče še ni v ta j kem strategičnem položaju, «la bil se moglo zanesljivo ugibati, kdo: bo zmagal, in kljub temu, «la so, vsi pretrpeli strašne izgube, upa še vsak, «la j«- sovražnik še bolj o-j dabljen od njega.'
Razuntega gledajo vsi z nado i
Chicaški prohibicionisti so pri zadnjih volitvah tako pogoreli, da ne pridejo s svojim neznatnim številom glasov v tem mestu niti v poštev, kakor se sploh lahko o paža, da nima ta vodena hinav-ščina po velikih mestih nobene ve.jave. Kljub temu bi radi ko mandirali. Nekakšna "liga zakona in reda" je skupno s protisa-lonsko ligo na zborovanju v hote lu La Salle pozivala guvernerja Duniieja, naj da ob nedeljah z milico zapreti salone. Ker ne morejo Chicaga popolnoma posušit5, zahtevajo vsaj svojo suho nedeljo. In ker se nihče ne ozira na njihove pridige, naj bi poslal guverner kanone in strojne puško proti hudiču. Vse te neumnosti pa ne bodo imele druge ga uspeha, kakor to, da bodo ne kateri ljudje iz kljubovanja Se več pili.
KDOR AE NI PORAVNAL 7. AORT A LE NAROČNINE, NA.T TO STORI TAKOJ, KER SE MTT RTOER V KRAT KEM USTAVI LIST. Čakali bomo samo tlite, ki ne javijo, naj m jim list ne ustavi? Poior na to!
dvomom, željo, strahom, z vsenn
so nevtralne in kdor jim kaj go vori o vojni in miru, ni nasprot uika nič prosil in mu ni nič ponu jal.
Toda brez pomena vendar niau tak«; sugestije, ('e se kajzer Vil jem ne bi zanimal za mir, ne bi pripovedoval Wilsoiiu svojih idej o pogojih. In če bi sir (»rey sma tral to tipanje za privatne čenče in' bi odgovarjal.
Seveda, oficielnega ni bilo nič — razun Wilsons, ki je navsezad nje vendar oficielna oseba. In Wilson, ki je sam smatral te izjave za tako neoficielne, da jih ni nikomur qficielno naznanjal, tem več jih j«- izročil splošni javnosti po časopisih, vidi vendar v njih znamenja, «la j«' bolje, če ostane v Washington!!, kakor da gre v San Francisco.
Pogoji «'li«* in druge strani so pač daleč narazen kakor (Jrinto-vce in Triglav. Nemčija pravi:
1 V Kvropi naj s«' vzpostavi status uiio - nobena izmed vojskujočih se držav naj se ne raz-
tuogočimi mešanimi občutki na «le-žele, ki so še nevtralne. Tudi o njih se raznašajo do skrajnosti fantastične vesti. Te dni je bil n. pr. po vseh časopisih brzojav, da je Avstrija pripravljena odstopiti Italiji Trentin in vse Priniorje «lo Reke, če se pridruži Vittorio Emanuele s svojo vojsko njej in Nemčiji. Nasprotno so zavezniki š«' vedno prepričani, «la pojde I-talija z njimi proti Avstriji in Tur« čiji, in nihče ne more vedeti, kaj so ji obljubili za ta slučaj.
Vojna se ne vodi le na boji ščih, temveč tudi za kulisami diplomacije, in tam ni nič manj o-stra in trdovratna kakor v zako-pih. Ne le v Rimu, temveč po vseh balkanskih glavnih mestih se kujejo in snujejo intrige, najbrže pa se delajo tudi drugod zavrat-ni poizkusi, da bi se povzročile komplikacije, ki bi spravile nasprotnika v novo zadrego.
In nove rezervne armade se postavljajo na noge Kitchcnerjev miljon je baje že na Francoskem. Nemčija prazni svoje zimske ka same in pošlja rezervne zoore ns Ogrsko, Rusija kliče novo moštvo
2. Nemčija predlaga, da naj s«1 kolonije, zlasti one v Afriki, na novo razdele:
Nemčija izprazni B«'lgijo, od klanja pa vsako plačilo kakšne od&kodnine; pač pa j«' pripravljena plačati primerno kupnino za svobodno državo Konga;
4. Nemčija predlaga, naj skle nejo Velika Britanija in vse osta le države pog«xlbo. ki za jamči svo-bo«lo na morjih in imuniteto po morske trgovine v vojnem času.
Zavezniki pa odgovarjajo:
1.	Nemčija naj izprazni Belgi jo in ji vrne v*« suverensko oblast :
2.	Nemčija naj plača Belgiji od-ško«!nino za škodo, ki jo je povzročila s svojo invazijo;
3.	Nemčija naj izroči Franciji Alzacijo in Loreno in ji plača odškodnino za invazijo;
4.	Nemčija naj izroči Rusiji prusko Poljsko, Avstrija pa Oa-licijo;
5.	Avsfrija naj prepusti Srbiji Bosno in Hercegovino;
6 Nemške kolonije v Afriki naj se razdele med zaveznike.
To so, kakor-jc videti, sama na
važnem vprašanju miru odločeva li vladarji in diplomatje, ne bi bile te izjave nobena ovira, da bi se pričelo s pogajanjem.
Nasprotniki imajo vediio na sprotne zahteve. Ako bi bili enih ruisli, se ne bi bilo treba pogajati. Vojna t raje lahko še tri mesece, pol leta, dve leti, pa bodo stališča vedno nasprotna. Ako bi bila e-na ali druga stran tako močna, da bi lahko vojaško uničila nasprotno, bi bilo razumljivo, da hoče na-«laljevati vojno do popolne, odločilne zmage, pa potem diktirati svoje pogoje sovražniku, ki bi jih maral sprejeti zaradi svoje slabosti.
Ale dosedanji razvoj tega gi gautičnega pretepa dela tako absolutno zmago na obeh straneh neverjetno, ('e pa bi bila vendar mogoča, bi se morala vojna še silno raztegniti in škoda, ki bi jo moral pretrpeti, tudi zmagovalec bi bila tako velikanska, da ni mirovnih pogojev, ki bi jo mogli po ravnati.
Ako je bil pričetek tega klav-niškega barbarizma blazen, je nje-govo na«laljevanje še bolj blazno In če bi imele države pošteno željo po miru, ne bi bila njih nasprotna stališča nobena resna o vira. Lahko bi se dosegel popolnoma pameten in relativno pravi čen mir, bilo bi le treba, da bi ve-l«'sile odložile nekoliko svoje ošab nosti in storile to, kar so morale druge države v novejši dobi po vojnah storiti in kar se je v zgodovini sploh že dostikrat zgodilo: Ne snjele bi sesti za zeleno mizo, «la se tam same prepirajo, temveč bi morale naprositi nevtralne, ne utilitaristične države, ne le da po-sredujejo, temveč da tudi razsodijo o točkah, o katerih se ne morejo pravdarji sami sporazumeti >
Vlade pripovedujejo z velikim patosom, kako da so narodi pri pravi jeni na boj «lo skrajnosti. To-«la č«' bi se danes narodom predložilo vprašanje, ali naj se prične mirovno pogajanje in naprosijo nevtralne države za posredovanje in razsodbo, smo pepričani, da bi povsod ogromna večina glasovala za tp.
Ali velesile so ponosne. Zgodovina bo o njih pisala, in zato se ne sme nič zgoditi, kar bi se moglo zabeležiti kot slabost in odneha vanj«». Da ne bo pisala zgodo« vina le o vojaških triumfih, ampak tudi o norosti in zločinih, na to ne mislijo pastirii ljudskih čred. Zato bo morala še teči kri, še bo«lo gorele vasi, še bodo namesto pluga šrapneli orali zemljo in še jo bodo gnojile človeške ko sti.
V kapitalistični družbi ni pričakovati, da bo o<11«>čevala pamet. Venomer govore, da se bojujejo za pravičnost in svobodo, celo za tujo svobodo. Ali čim zinejo kaj stvarnega, se pokaže krempelj; Nemčija zahteva belgijski Kongo v Afriki, zavezniki zahtevajo nemške kolonije v Afriki. Kontu bi prišlo na misel, «la bi vprašal A-fričane?
Vojna za vsakovrstne osvoboditve je kljub vsem deklainacijam in ornaiuentoin roparska vojna. fV bi mogel kdo po vseui odločilno zmagati, bi bil brezobzirno o-svajal v Kvropi; ker nima nihče železnih pesti, da bi zinlel spiotnika, hočejo trgati Afrik^^ Med sabo se bodo natezali, kolikor m se bodo mogli, afriško prebivalstvo pa nima militaristične uiaii-uerije, da bi se uprlo in mora sprejeti gospodsrja. ki mu ga do-oči jo silniki. Zdaj je dobro, da »e preliva tudi njegova kri za evropske kapitaliste; kadar bodo kockali za njegovo usodo, bo mo-' ralo stati v kotu in držati jezik za zobmi.
Vse iluzije ne poinogajo nié. Svobode ne prinašajo tirani kot darilo. Dokler si je ne bodo pribi-rili narodi proti tiranom, j'e nc bo« I o uživali. A da si jo morejo priboriti, morajo biti narodi solidarni proti svojem zatiralcem. Ker niso složni, jih izigravajo privilegirani morilci druzega proti drug«'inu, slepeči jih, da se bojujejo zas«', «ločim se žrtvujejo z» svoje despote in kapitalistične izkoriščevalce.
Tudi sedanja vojna je taka ve-lezločinska igra. Kdor je prijatelj narodov in njihove svobode, mora pomagati, da spoznajo to r«snico. Vse zavedno in nezaved no zaslepijevanje je nevarno, kaj ti kdor pričakuje svobodo kot pre-zent, ne bo nikoli našel prave poti do nje.
Predsednik Wilson misli, da bo v poletnem času zaposlen pri mirovnem pogajanju. Želeli bi, da bi dobil še prej to delo. Kajti mir je najvažnejše' vprašanje. Kdor bi imel to moč, da ustavi prelivanje krvi, bi si s tem pridobil večj<* zasluge od onega, ki bi najideal-neje razdelil Evropo. Vojna slabi narode; čini več krvi bodo izgubili za svoje tirani, tem manj 1110
či bodo imeli za svojo osvoboditev.
DRAGE VOLITVE.
Zadnji volilni boj v Chicagu je bil hud — ne le po poprečnih a-merifikih šegah, temveč Še nekoliko hujši. Zato pa j e spravil tudi precej denarja v promet. Toliko so veljale te volitve, da bi se morali delavci ob tem vendar nekoliko zamisliti.

Mesto je izdalo za primarne v lit ve 210.000, za glavne pa 215.000 dolarjev. To ni malo. Toda veliko večja je svota izdatkov,, ki so jih imeli kandidatje. Kakor so javili časopisi, je izdal Sweitzer za primarne volitve 150.000, za glavne pa 325.000, skupaj torej 475.000 dolarjev; Thompson za primarne volitve 100.000, za glavne 200.000; Olson za primarne 25.000, Jacob Hey 22.000, Harrison 100.000, Wilson in drugi demokratični kandidati 15.000. Skupna svota znaša 1,362.000 dolarjev.
Plača chicaškega župana znaša 18.000 dolarjev na leto, za vsa štiri leta torej 72.000 dolarjev. Človek bi moral misliti, da je znorel kandidat, ki izda 300.000, 400.000 dolarjev, zato da jih bo dobil 72.000. Da bi si ljudje delali take stroške le zaradi slave, tudi ni posebno verjetno. Thompson je sicer plačal za 400.000 podob svojega žlahtnega obraza in za poštnino 25.000 dolarjw in -ušlo se j« vse nictlo seznanilo z njegovo sliko. Ali to je videl človek tudi v časopisih, ki fotografirajo vse znamenite ljudi: kandidate, profesorje, samomorilce, umetnike, pisatelje, ponesrečence, iznajditelje, pohvaljene po liciste, razbojnike i t. d. Za samo slavo bi bilo to na vsak način preveč denarja; torej je to slaba kupčija.
Takim slabim trgovcem se pravzaprav ne bi smela prepustiti u-prava mesta.
Ali pa morda kupčija le ni tako slaba, kakor izgleda? Na kakšen način se to izravna? Iz čigavega žepa gredo v resnici velikanske svote, ki jih volitve požirajo? In komu so zavezani kandidatje, ki so izvoljeni?
HARRISON ORE V POKOJ.
Dosedanji župan chicaški Har-rison, ki je pri primarnih volitvah podlegel konkurentu Svvelt-zerju, ki je s svojo prvotno zrna go pomagal republikancu Thomp-sonu «lo definltivne zmage, ne mara ničesar več slišati o politiki, ampak se popolnoma umakne v privatno Življenje.
Kako se bojujejo.
Zdi m', tla prihajajo naši I ju beznivi nasprotniki že v tisto ekstazo bojevitnosti, v kateri za puiča človeka vsaka razsodnost ia ga goni le slepa, z vsakim korakom blaznosti se približa vajoča strast. Le tako je iiio*jčc razumeti, da so v svojem boju pozabili ne le na vsako dostojnost, na vso resnicoljubnost, ampak da gube tudi vao pamet.
Vsi nepristranski čitatclji nam bodo priznali, da smo v svojih polemikah o ligi in njenih name-nh vedno navajali argumente. In teh je fSilo precejšnje število Kdor bi se hotel pošteno bojevati za ligo, bi se moral baviti z na-šinii argumenti in gledati, da jih stvarno izpodbije. Namesto tega se je celo krdelo zbesnelih patrio-tardarjev zagnalo v osebe in v so cialistično stranko oziroma v Jugoslovansko socialistično zvezo zopet ne z argumenti, ampak s sumničcujem in očitanjem najpod lejše vrste. Da s tem za svojo stvar ničesar ne dokažejo, je jasno; kajti če bi bili socialisti sami tolovaji, ne bi bilo s tem niti uajmanje dokazano, da je liga do bra. Ali to nas ne briga mnogo. Nam ta kanibaiski način boja, ka teremu odpirajo nasprotniški listi svoja predala po vsej dolžini in širini, le potrjuje, da gospodom res ne gre za stvar, ampak da bi le — seveda, če bi mogli — radi razdrli socialistično organizacijo.
To je pa brezupno početje, kajti socializem je v naših sodrugih preveč utrjen, da bi ga moglo surovo zmerjanje in podlo natolcevanje izruvati. Ali zato vendar ne smejo gospodje misliti, da bomo mirno nastavljali hrbet za njihovo zabavo.
Pričakovali smo boj z umnim o rožjem; 111 nič se ne bi pritoževali, če bi padla v razburjenosti kak sna ostrejša beseda. Saj nismo mehkužci in ne lezemo mami pod predpasnik, če zapiha malo severnejši veter. Na marsikakšen napad smo molčali, tudi če je že pre segal meje dostojnosti. Zakaj če bi bil boj le v glavnem prišel v tire stvarnosti, bi ga bili pozdravljali kot bistrilca pojmov.
Toda rtič. Vzemi svetilko, vzemi drobnogled, vzemi žarkomet — tu ne najdeš stvarnosti. Od reso lucije, ki so jo sklenili, da bi pred stavljala program, pa do njihovih člankov je. vse tako pusto in praz 110, da se človeku kar smili. V op manjkajočo konkretnost pa nado meščajo s podlostmi, z blatenjem oseb, da, s sumničenjeni vse stran ke. _
V Glasu Naroda z dne 13, aprila se je zopet oglasil neki M. K., in uredništvo mu je, kakor se vidi, z naslado dalo prostora za njegove nekvalificirane infamije.
No, vsaka potrpežljivost ima svoje meje; naša je bila dovolj ve lika. Gospodje naj ssmi sebi pri« pišejo posledice, ki jih sami pro-vocirajo. _
Blagorodni M. K. se v dolgih 1 vrstah bavi s sodrugom Etbinom Kristanom, katerega bi rad naslikal za puhlega gobezdača, neved-neža in lenuha. Ali to nas ne vznemirja in tudi Kristana ne bo vznemirjalo. Toda M. K. se jej drznil veliko več. Podlosti, ki jih je razJil po svojem članku kakor, mast po špehovki, presegajo že j vse meje. Mister M. K. se upa socialiste sploh sumničiti vohunstva in iškarjotstva. In "Glas Naro da" tiska to.
Mi smo, Se preden je bila Liga ustanovljena, ko so zahtevali pod piše za pristop in napovedovali, da bodo prodajali znake, po katerih se bo spoznal vsak "pravi", namreč ligaški Slovenec, svarili pred takim početjem in opozarja-li na nevarnost, kateri s* j takimi rečmi izpostavljajo rojaki, zlasti nedržavljani, ki se mislijo še vrniti v Avstrijo.
('udno je: Ligaši slikajo Avstri. jo kot črno pošast, ki je sposobna vsakega zločina zoper ljudstvo Njihovi listi sami prinašajo vesti o bestialnih sodbah vojaških so dišč. Mi sicer ne smstramo Av strije za edino hudodelsko državo na svetu, vemo pa, da je v svojem maščevanju barbarično bresobsir na in smo tudi z izvirnimi poročili obveščali svoje čitatelje, kako je od izbruha vojne divjala proti nedolžnemu prebivalstvu.
Avstrijske vislice, avstrijske krogle, avstrijska vojna sodiSa so neutajiva dejstva. V čim tem ne j šib barvah jim naslikamo to raz bojniStvo, tem bolj bodo prikima
vali. Toda čim izvajamo is teh dejstev posledice in upozorimo, da bi se znala Avstrija znašati tudi nad rojaki iz Amerike, če se vrnejo in jih ima zapisane v svojih črnih bukvah, čim izrečemo, kar je logično, po dosedanjih izkuš 11 jah potrjeno in kar je treba izreči, ker ne zna vsakdo presoditi posledic svojih dejanj, pa miga jo, zatajujejo saiyi sebe in po jo, "da ni tako nevarno."
Ali ne — s svojo nelogičnostjo se ne zadovoljujejo. Nemara za to, da bi zakrili protislovje, v katero so zlezli in katerega ne morejo rešiti, izstrele infamijo.
Dični M. K. je zapisal v Glasu Naroda:
"Oni, ki narodu nočejo poma gati, vas strašijo z avstrijsko po lici jo in žandarmerijo. Menda so si nekatere že popisali, da jih za denar prodajo Avstriji."
Gospod M. K., Vi ste zapisali podlo šuftarijo!
Gospodje od Glasa Naroda, Vi ste natisnili lopovsko infamijo!
V	zadnjem odstavku svojega članka pravi M. K.:
"Nasprotniki Lige vas ne strašijo zato, ker vas hočejo varovati nesreče, ampak zato, ker hočejo, da bi se namesto slovenskemu na rodu pomagalo njim samim, ali pa zato, ker dobivajo plačo od zunaj."
In ljudje, ki se bojujejo s ta kim kanibalskim orožjem, mislijo, da bodo ostali bryz odgovornosti! Radovedni smo, kako velika bo njih korajža in samozavest, kadar bo treba dajati dokaze! . Kakor so te insinuacije brezmejno gnusne, tako so pač tudi brez dna tepčaste. Kdor hoče za*' vajati ljudi v nesrečo, jih ne upozarja nanjo. In kdor lipče Ligo prodajati Avstriji, pojde sam vanjo, kajti špion mora biti tam, kjer se godi, kar hoče izvohuniti. Ali so ti gospodje res tako brezupno zabiti, pa smatrajo ameriške Slovence za take neumneže, <fct ne bodo spoznali takih zanikanih lopovščin?
Trapaste so te podlosti zato, ker smo mi odločno vstajali proti Avstriji, ko sedanji radikalci še vedeli niso, ali naj se pomažejo čr-norumeno ali trobojno. Prvi je bil Proletaree, ki je z vsemi politično zgodovinskimi utemeljitvami razkril zločin ofieielne Avstri je. Prvi so bili soealisti, ki so na javnih shodih razkrinkavali njeno vlado in diplomacijo — seveda ne samo njeno, temveč vseh onih, ki so odgovorni za to klanje. V tistih časih je "Glas Naroda" še ta korekoč prosil za odpuščanje, da poroča tudi o avstrijskih porazih In ne le Glas Naroda.
Kakšni čudni procesi se 'norajo vršiti v možganih teh ljudi, ki se upajo izza vsega tega socialiste dolžiti vohunstva v avstrijski službi!
Ali kdo bi pri teh gospodih i-skal logike, pameti, doslednosti, bojnega poštenja, dostojnosti? Kdor odpre oči, spozna, da je rrra-dikalni gospodi "reševanje" slo venskega naroda prav postranska, boj z zastrupljenimi pušicami proti socializmu pa glavna reč.
Dokaz se najde prav lahko.
V	New Yorku je začel izhajati "Slovenski Narod," s katerim smo zadnjič'aeanatali ¿voje čita telje. Ta list izhaja poleg Zotti-jevega "Narodnega lista" in že po tem bi vsakdo lahko spoznal ptiča. Ta list. si je vzel avstria kantovstvo in habsburžanstvo za program. Ta list krsti ljudi drugačnega prepričanja za izdajalce. Ta list dela z denarjem, ker drugače ne bi mogel «lajati celih hribov ur, draguljev, vsakovrstnih slik i. t. d. za premije. Ta list se vsiljuje po vseh naselbinah z bar-nuinsko reklamo tier se vtihotap-Ija skozi vse špranje.
To ne žetiira ligašev. To razširjanje ernorumenega semena jim ne dela nobenih preglavic. Ampak socialistom očitajo špionstvo!
Boj za narodno misel? Boj za osamosvojitev?
Kaj Se! Ruvanje, intrigiranje zoper socializem, to je* vse. In "narodnost" je trgovinski napis. Tods naj bo firma kakršnakoli; nobena ni tako lepa. da bi se smele pod njo brez kazni vrSiti take infamije. Gospodje so si juho skuhali — naj gledajo, kako jo bo do snedli.
Tudi Bog oče je bil socialist. Raj, ki ga je ustvaril, je bil skupna posest, ni pa bil kapitalističen.
SOCIALIZEM IN PR0HIB1CIJA
POLITlCE NTALENT,
Vsak pameten socialist je nasprotnik pijančevanja. Veliko je socialistov, ki so popolni abstinenti, to se pravi, da ne zavzivajo nobene alkoholne pijače. V Evropi so orgauizaeije abstinentov, ki agitirajo proti alkoholu, vzdržujejo ahstiuenčne liste, prirejajo predavanja itd.
Vse to je tako razumljivo, da ne bi bilo treba nobene posebne raz-lage. Znanstveno je dognano, da je alkohol velik škodljivcc, ki povzročuje neštete bolezni, ovira
zdravljenje iz drugih vzrokov nastalih bolezni, slabi organizem in strupi zarod. Alkohol je tudi velik goljuf; 011 sugerira ljudem, da jih
poživlja, ali v resnici dela to kaline, ki šviga po konju; požene ga, kljub temu, da je žival že trudna, zato pa nastopi pozneje teui hujša reskeija.
Tudi takozvana zmerna pijača je |H>gostoma huda samoprevara Človek misli, da je nekakšen junak, ker "veliko prenese;" če je |H't drugih Že pod !tyizo, ga 011 še lehko žehta, ne da bi bil pijan. In dokler ni pijan - meni mu ne škoduje. Celo za pijanost in za mačka misli marsikdo, da je to le začasna bolehnost, ki popolnoma mine, kadar j«' človek zopet trezen. To so same zmote. Natančne mnogoštevilne, dolgotrajne in vsestranske preiskave in sistematična opazovanja dokazujejo, da je il-kohol strup, ki vpliva Škodljivo na razne organe; škoda, ki jo dela. se polagoma množi, in tudi če ue zadene vsakega pivca delirinm treinena, grozna duševna bolezen, ki se zaključuje s strašno smrtjo, ostanejo posicdicc vendar v oblatili, v sreu, v jetrali, v možganih, sploh v "loveškem organizmu. Dognano je, da učinkuje alkoholizem pogubno na seme in valed tega tudi na plod.
Ce se bojuje socializem proti je-tiki in difteriji, ima enake razloge, da se bojuje tudi proti alkoholizmu. Pa tudi če ne bi šlo za zdravje plemena, bi moral biti s<> eializem takorekoč iz egoistienih vzrokov sovražen pijančevanju. Kajti socializem je nauk, zahteva spoznanja in premišljanja, in ne gre v vsako neumno glavo. Od alkohola zastrupljeni možgani ne morejo globoko misliti, ne morejo soditi, ne morejo pravilno sklepati. Pijanec posluša govor in ga ne sliši, čita članek in ne ve, kaj je čital. Alkoholika ni mogoče prepričati z argumenti iti dokazi.
Toda s probibieijo. ki se uganja po Ameriki, nima socializem nič opraviti. Abstinenca ne stoji v nobenem strankinem programu.
Prohibieija ne vzgaja treznih ljudi, temveč hinavec. Velik del prebivalcev suhih držav plane po vsaki pijači, ako jo le more'doseči in pije v domačem kraju le zato kakšno pobarvano vodo, ker ne more dobiti viška. Iz temperene-nih okrajev se vozijo v čas i polne kare in eeli vlaki v bližnja mokra mesta in zvečer se vračajo domu pijani, kakor ne bi bili nikdar, če bi mogli doma popiti kakšen kozarec piva za tisto, kar imenujejo potrebo.
Prepoved ni v takih rečeh nikakršno vzgojevalno sredstvo. Kdor je prvi izmislil bajko o grehu v raju, je dobro poznal človeško naravo, in veliko resnice obsega pregovor, da je prepovedan sad sladak, tudi če je v resnici grenak in kisel obenem.
Treznost mora Viti utemeljena v prepričanju in spoznanju. Za to pa je treba vzgoje, ne pa takega omejevanja osebne svobode, ki ravna z odraslimi ljudmi kakor z malimi otroci.
Alkoholizem ni edina škodljiva reč na svetu. Moderno življenje s" je rešilo nekaterih nevarnosti, ki so obstojale prej, zato pa je pomnožilo druge. Cestne železnice so tudi nevarne; zato ne bo prišlo pametnemu človeku na misel, da bi jih prepovedal, pač pa se bodo že otroei tako vzgajali, da bodo znali hoditi po ulicah, po katerih vozijo električni vozovi in avtomobili. Pri biljardiranju in kegljanju se lahko ljudje stepo in poko-1 jejo; strastni temperamenti store to celo pri šahu lahko. Kam pa bi priSli, če bi se na svetu vse prepo vedalo, kar more zapeljati slabo vzgojene ali karakterno slabe ljudi v izknšnjavo? In koliko bi bil» vredni ljudje, ki se le zato ne bi preblsdili, ker ne pridejo niknl' na veter?
Vzgoje nam je treba, da bo čin vek poznal izknfinjsvo, pa se je ne bo bal. ker jo bo znal premagati Tedaj bomo imeli krepak rod.
Pes liže roko, ki era tepe.
Pri zadnjih volitvah v Chicagu je marsikdo hotel napraviti kupčijo, kajti volitve niso za mnogo ljudi nič druzega kakor prilika, da se doseže kakšen profit. Tako je hotel tudi neki Dagohert Novak, ki igra v češki naselbini ve-liko vlogo kot lastnik tiskarne, načelnik Sokola, gledališki podjetnik in seveda patriot, imeti kaj od volitev, pa je ugibal, kaj (11 se dalo pametnega narediti. Zdelo se mu je pač preneumno, da bi ravno on s svojim kupeijskim talentom ostsl na suhem, ko so imeli drugi svoje "zaslužke" že pod streho. Oba češka dnevnika, "Denni Hlasatel" in "Svornost" 1». pr. sta za primarne volitve na žive in mrtve priporočala Harrisons, Sweitzerja pa obmetavala z gnojem, da je smrdelo po vsem češ kem Chicagu. Ko pa je bil llarri-son odpravljen, sta začela udarja ti na veliki boben za '— Sweitzer-ja, ki s<' je v njiju kolonah čez noč izpremcnil iz šovinističnega Nemca in fanatičnega katoličana v velikega prijatelja Cehov in prepričanega svobodomiselea. Ob primarnih volitvah sta blatila Sweitzerja za Harrisonov denar, za glavne volitve sta mu pela glo-rijo za Htvcitzerjev denar. "Spra-
vedlnost" jima je'naštela tisočake, ki sta jih dobila od enega in druzega in oba "narodna," "vla-steneeka" lista Se danes ne bevs-kneta, s čimer molče priznavata, da sla se dala podkijpiti najprej od enega kandidata, potem pa od druzega.
Pana Novaka je jezilo, da bi bil on slabši hussincsman, pa je no gruntal svojo igrico. Mahnil jo je k advokatu Kennerju, ki je kandidiral za aldermana in 11111 je obljubil, da izda letak, s katerim oma Že njegovega nasprotnika od nog do glave, če mu plača za to sto dolarjev.
Kerner je bil zadovoljen in mu je dal ček na sto dolarjev.
Pan Dagohert pa je bil prebrisan. Krenil je h Kernerjevemu nasprotniku in mu obljublil, da ustavi izdajo pamfleta, če dobi — stopetdeset dolarjev.
Kdo bi se dal blatiti, če more to preprečiti? Kandidat je segel v 1 žep in napisal ček.
Patriot Novak se jo na tihem smejal obema. Mislil si je: To sem naredil tako kakor židovski rabi iz Kolomeje, ki je delal čudeže; ko je videl fanta, ki je v soboto jedel gnjat. ga je preklel in zaklieal, da naj se zruši hiša iu pokoplje njega
in starše in vso familijo po«rrazvalinami; ko pa se je spomnil, da
niso morda starši nič krivi, je prosil Boga, naj pusti hišo kakor stoji — in zgodil se je čudež: Hiša se ni podrla.
Toda čudež gospoda Novaka je šele prišel. Ko je minilo nekaj časa, se je javil prvi kandidat v njegovi tiskarni in vpraša C kaj je z letaki, da še niso izdani.
Mister Novak si je mislil: Vprašuj, dokler se ti ljubi! Čeka imam v žepu, kaj pa vse drugo mi mar? Glasno je pa odgovoril, da se je v tiskarni nekaj pokvarilo in zato So niso mogli biti izdani.
Toda gorje! Komaj je bila beseda iz ust, pa je stal poleg njega -r- drugi kandidat. I11 s čekoma tudi ni bilo nič, kajti banka je že imela nalog, da ne izplača denar ja.
Komu pa bi moglo tudi priti na misel, da vzame kandidat tako reč z moralne strani in da pojde svojemu nasprotniku povedat, kaj se godi! Vsaj rodoljubni Novak si ni
nikdar mislil kaj takega, ko so volitve vendar zato, da si dela denar, kdor si ga zna!
Kljub temu ostane pan Novak menda še velik patriot, kakor sta Hlasatel in Svornost rodoljubna, bolje rečeno rodoljubarska lista.
Zoper srbečico, kraste, li-iaj, oblotočnika, brsljans-ko zastrupljanje, srab, slani tok, prit. i in luakine — je izborno
SEVEN'S MEDICATED SKII SOAP
(Savwovo Žilni vilao milo). Mil* u VMkaga Hmmm v iratiaL
On« ts "Mtov.
Severa's
Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni). Vzdraiuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov. Cena lončka je 60 centov.1
SEVERA'8 TAB-LAJ.
Sladkorna odvajalo. Prijetno in uapetno. Za otroks in odrasla. Cena 10 in 25 centov.
V»4*ni fmkmk.
"Piwim objavit« mol« plimo in i eft*. (U j* Srierovo Zdravilo «oi ko#n« bn!,t*u| mdntvllo moj« boli
liiU j« flnltfit tu» otoki» in »o-
novo
<1* je teki» la op«bk» it* njej. toda po nadevitnjii V»«'*» muli» |wrkr»t je ozdravel«. Nt-priliko mmii imel 10 l«t in tudi Kvropftbl idmvnkkl ml nlao 1111*11 pom«caitt."
Math kan Koto«.
Boi 5S. bllverblll, Ala.
Vai Irllartiar ima naprodaj Severove pripravke. Zahtevajo* Severov*. Zavrnile nadomeatitov. Ako Jib o« aioreto d«.lau. uarutUto Jib od u»».
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.

Edini slovenski pogrebnik j»
MARTIN BARETINČIC
124 BKOAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
3 pristne pijače. 2 zdravilne.
BIZNIS JE BIZNIS
Nemški kapitalisti so nedvomno veliki patriotje — kakor sploh kapitalisti.
Du Pont Powder Trust dela se. daj jako dobre kupčije s prodajo streliva, seveda zaveznikom, ker Angleži ne dovolijo, da bi se ta-ko reči vozile v Nemčijo, dokler morejo oni to zabraniti. Patrio-tieni Ncmei so zaradi tega zelo razburjeni. Pa nimajo prav. O menjeni trust prodaja namreč strelivo za ubijanje nemških vojakov v interesu nemškega kapitala. Združene rensko-vestfalske smodnišniee so - - česar prftriotič ni nemški listi v Ameriki najbrže niso vedeli — delničarke tega trusta.
POZOR 8LOVENSKI GOSTILNIČARJI!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite densr, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker ja« ne plačujem dragih agentov ali " inanagerjev" is opravljam nuni vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brlnjevec, troplnovec in sll-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "1MPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zeli&č Orenko Vino in Kranjski Oran-čec (Ritters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo Se kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Piftite po cenik.	,
A. H O R W A T, 600 N. Chicago. St., JOLIET, tt.t,
Ali hočete celo svoje življenje žrtovati
svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste svoji
usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti.
LASTUJTE PARMI)! Kupite si kos dobre in rodovitne zemlja v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bode vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi največje obresti. Zemlja bode redila vas in vašo družino. Zemlja vas hode postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode dala bogatstvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
• Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete dobili dobro zemljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prodajalcev in vsak hoče prodati pod raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Radi tega vam svetujemo, da se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on vam bode dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resničen popis. Obrnite se osebno ali pa pismeno na rojrika
A. Mantel
133 W. VVashington St., Room 1007. CHICAGO, ILL.
PRAVNA In NOTARSKA PISARNA
207 HANOVER 8T., MILWAUKEE. WIS
prevzema v izvrftitev vse avstro ogrske aodnijske in vojaftke zadeve, zemljižke vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, »adolinlce, pobotnice, odstopna pisma, lajava in druge javne Ustine, notarsko in konzularno potrjene, potrebne zlasti v sa-puftčinskih zadevah r a iztirjavo dedftčin ter za dvig sodnih in hranilnih depositov,
Iztirjevanie dolgov in drugih zahtevkov tu in v starem kraju.
VAŽNO! Mnogoletne izkuAnje (v tem poslu sem približno že 20 let) in temeljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspeftno izvršitev vsake naročene zadeve. — Ne vsakdo, ki je "Notary Public", je v stanu te stvari napraviti, marveč le oni. ki ima za to potrebne zmotnosti in v ftolah pridobljeno snanje. .
Oskrbujem tu<li točne prevode iz raznih jezikov. Nadalje sestavljam in tiskani sam clrknlarje, vabila in razne druitvene potrebščine prav lično in po zmernih cenah; posebno pa opozarjam dramatična in pevska društva na rasmnoiltev gle-dliklh iger in not v poljubnem itevilu s pomočjo multigrafa. Nasveti v pravnih zadevah brezplačno.
IVAN A. MAKER,
javni notar, b. sodni ln konznlarnl uradnik
TOŽEN MESTNI OČE.
St. Louis, Mo. — August H. Prederick, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za predsednika mestnega zastopstva, je obtožen zaradi goljufije. Štiri lastninske listine, ki so šle skozi Kredericko-vc roke, baj^ niso v redu, in če se pokaže, da je la trditev upravičena, bi znašala svota, za katero je tožen, 40,000 dolarjev. Pri spo-mladnih primarnih volitvah je re-publičanski mestni odbor oponi-rsl njegovi nominaciji, priporoča-la ga jcips municipslna "liga vo-
lilcev.'" Bil je puščen na svobodi pod varščino 10.000 dolarjev.
McADOO
IN WILLIAMS TOŽENA.
Riggsova Nacionalna Banka je vložila tožbo proti državnemu tajniku zaklada McAdoo in proti kontrolorju NVilliamsu zaradi zarote, češ da sta hotela z nezako nitimi zahtevami pognati zavod v bankrot. Vlada je izjavila, da poda obtožencema v procesu vso mogočo pomoe.
ADVKBTI8BMBNT
		
SLOV. DELAVSKA	W	PODPORNA ZVEZA
UmmtUmu dM 14 av«veu ma		Uk«r|M>rlr*M (S aprila I*» « d rte vi Kto»
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI i Predaedaik: KHAN PAVLOVCflC, bo* 705, Oouemaugh, Pa Pudpredeedaik: J081P ZORKO, K. F. D. 9, box 50, Weet Newton, P», rajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Ooneuiaugh, Pa. Pomoiai tajnik : IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOftIP ŽELE, «108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohia. Pomožni blagajnik: J081P MAHINCIC, MOO 8t. Clair Ava., Cleveland, O.
ZAUVNIK :
tN^RE.1 V1DEIH. bo« 523, Conemaugk, Pa
N AlXZORNlKIs
V1LJKM 81TTKR, 1. nadzornik, Lc-k box 57, Ooaeiuaugh, Pa FRAN TOMAtIC, t. nadzornik, Gary, lnd., Tole»ton, Kta., bo* 73 NIKOLAJ POVÔE, 3. nad«., 1 Craib «t., Numrey HiU. N 8 Pitteburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN OORftHK, 1. porotnik, Ho« 1»5, Radley, Kanea». JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luunen Street, Johuetown Pa. ALJOZIJ KABLINGEK, 3. porotnik, Girard, Kan»*., K r. D. 4. box »o
VRHOVNI ZDRAVNIK.
r. J. Kern, M. D., »202 8t. Clair Ava., «'leveland, Ohio
GLAVNI UKAD v hiAi At. 4« Mum Htreet, Conemaugk, Pa.
POMOtNl ODBOR
Apen dal lvaa, Conemaugh, Pa., box 273. Gaènik Ivan, 425 Coleman Ave., John»to*vu, Pa Gabrenaja Jakob, box 422, Coaemaugk, Pa. •Bovc Frank, K. F. D. 5, bof 111, Johnstown, Pa bukodolnik Ivan, bo« 781, ttouth Fork, Pa. Zoier Alojaij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRU6TEV 8L0 VENSKI H PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predeedaik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., élan 8. D. P. Z. Zavertaik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 1U., élan 8. N. P. J. Martin Konda, 2856 So. Crawford Ave., Chicago, I1L, élan S. 8. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., é)an 8. N. P. J. •laianéié Martin, box 78, Fraaklia, Kane., dlan dr. «v. Barbare. Frank J. Alei, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., dieu 8. D. P. A P. D-G »rie k Ivan, box 211, West Minerai, Kaa«., élan A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: P ROLETA REC, 4008 W. Hat 8t., Chicago, 111. Ceajena dr uit va, oairoma njih uradni ai, eo uljudno prokeni, poéiljati vaa topiae in denar, naravnost na glavne*« tajuika in nikogar drugega. Denar naj m poéilja glasom pravil, edine potom Puêiuin; Expreaaih; ali Banénih denarnih aakaanie, nikakor pa ne potom privatnih Čekov
V sluêaju, da opaaijo druètveai tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake ^aanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo urad giavnegi tajnika, da «e v pri koda j« popravi.
Henryetta, Okla
Cenjeno uredništvo Proletarca! Ker ae malo kdaj čita kak dopia iz tukajšnjega okraja, sem se zopet namenil, da sporočim tukajs ne razmere. Delamo v tej kampi 3—4 dni na teden, in ie takrat se naredi komaj za najpotrebnejše, in za vsega delavstva praznik, to je prvi majnik, nam obetajo, da zapro rov za štiri mesece. Torej ta kompanija precej dobro skrbi za delavce, da se ne bodo preveč izmučili. Da se kdo ne prevari: Proč od llenryette! Tudi v okolici se slabo dela.
Kakor čitam v Proletarcu in Glasilu S. N. P. J., tako je tudi tukaj; vse povsod je slabo, brezposelnih se ne zmanjka nikjer v sedanjih razmerah.
Kakor čitam od dopisnikov zaradi slabe unye, bi bilo po mojem mnenju najboljše, da bi se vsi di strikti od U. M W. of A. združili v enega in bi bil samo en glavni urad za vso Ameriko. In zaradi kontrakta bi vse ljudstvo od organizacije šlo na štrajk ob enem in i8tem dnevu, pa ne tako kftt da-nea, ko eni "štetig" delajo, drugi "štetig" strajkajo. Na ta način nam ni mogoče nič pridobiti. Kapitalisti se nam le smejejo, ker vidijo, da se nočemo zed i nit i. Kateri delajo, podpirajo štrajkarje, imajo visok asesment plačevati, kakor ravno tukaj plačujemo $2.! 10 na mesec, in vse to podpiranje itrajkarjev ne pomaga nič; štraj-karji gredo s polnim porszom nazaj v staro sužnost.
Na primer v West Maryland, Pa., 1910 ne bom nikoli pozabil, kako ao nas preganjali tisti depu-tiji v tistih šestnajstih mesecih. In kaj smo imeli potem t Suhe žepe, razdrapane čevlje in obleko, druzega nič. Jaz še potem nisem tam dobil več dela, bil sem menda preslab človek po štrajku za tiato kompanijo. In kaj so glavni uradniki naredili za nas T Prav malo. Oni so se vozili okoli, mi aino pa lačni inarširali v cestnem prahu 15 -20 mil daleč in potcin nazaj zopet tako; to je bilo vse naše plačilo.
Ako se pride do zedinjenja kakšen močan udarec bi! bil to za kapitaliste* Vem, da bi od strahu mrzlico dobili. In kako bi neunij aki delavci z veseljem šli na štrajk za unijo, ker bi bili sigurni, da jo
dobe. Hekli bi: Ako lastniki rovov precej ne ugode našim zahtevani, saj je na miljone organiziranih delavcev, ki bi ustavili delo in nam {Himogli pridobiti naše zahteve. Na primer večja družba ali kompanija nikoli ne propade, temveč le dobro napreduje, kakšna mala pa gre vsak čas lahko rakom žvižgat. In ravno tako je naša organizacija, bodi strokovna ali podporna; v veliki množini dobro napreduje in se lahko ases ment primerno zniža, v majhni pa se le asesment večkrat poviša in kliče: delavec daj, daj, blaifaj na peša.
Tako združenje bi tudi socializmu postavilo močan steber, ki bi se ue dal omajati nikdar več.
Ker sem v tej kampi sam Slovence med samimi Francozi in Bel-gijci, imamo tudi zadosti razgovora, seveda največ o organizaciji. Ker me vidijo citati, me kaj radi vprašajo, kaj časnik pove; površno jim razložim, pa tudi prav radi poslušajo in pravijo: Tvoji listi so boljši od naših. Razložil sem jiin, kako »t- naše Ijud-stvo zanima za združenje raznih organizacij; to jih je tudi zelo zanimalo, in rekli so, to bi pravzaprav moglo biti, da se kaj doseže. Torej želim, da bi se že kaj kmalu ljudstvo zedinilo in otreslo ta nadležni kapitalistični jarem. Torej doli z distrikti od II. M. W. of A. in naredimo samo en glavni urad za vso Ameriko.
O evropaki vojni iij o tisti ligi čitam tudi dosti, samo toliko rečem, da nisem ne za ligo, še manj pa za vojsko, če prav sem tri leta sukal, puško, ker sem jo moral. Pa sedaj sem temu nasproti. Ker sila železna kola lomi, je tudi v Kvropi že odveč tega klanja. Jaz zc ne čitam več rad kaj takega; rajši pogledam do dopisih. Proč z ligo, puško in bajonetom in z bobnečimi šrapneli! Zedinimo se križem sveta in vsi narodi, potem bo zmaga naša v vseh zadevah.
Zivio prvi maiuik!
Frank Pushnik.
Avella, Pa.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Posebni» veliko novega nimam poročati,''kajti tega, kar bi človek najrajši sporočil ni, namreč tiste slavne prosperitete, ki nain jo ob ljubujejo že tako dolgo, pa le no-
Naša majska Izdaja«
Se dva mcseca imamo do prvega maja, ki je po Mvobodneui sklepu organiziranega zavednega proietariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem meatu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem avo-jo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da ae zitvcda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo, ki ae vrši po vaem svetu sočasno, potrjuje, da je dela vat vo vseh dežel in vaeh narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majnik je dan delavskega edinstva. Kakor so delavci povsod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja iu zatiranja.
Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi "z uma svitlim mečem."
Prvi majnik pa je tudi praznik miru«, svetovnega mira, iu mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev leži v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, raožnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in se nekoliko miljonov jih leži po bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
Verno pa, da je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo in z najgrozovitejio i-loilijo prepletajoča tragedija poalediea tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika.
Tudi 4 4 Proletarec " hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor že zadnia leta izide 44Proletarec" tudi za ta dan v povečani obliki. C'c bodo naročila zadostna, bo tiskan
najmanje na 16 straneh.
¡tr
Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
Uredniatvo in upravništvo se potrudita, da ato-rita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno in izbrano bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čita-telje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran .in poskrbljeno bo, da bo tudi s teni delom čitateljein najbolje ustreženo.	v •
t egar pa ue moreta storiti upravništvo iu u-redniŠtvo sama, je agitacija za razpečevanje te slavnostne izdajc.To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši aodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za oavoboditev proietariata resna zadeva, bo gotovo atoril, kar je v njegovih močeh, da ae Čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in prol^uji našega delavstva.
Upravništvo računa, da izide slavnostne številke Proletarca
najmanje 16.000 iztisov.
To ac lahko doseže, ako se vsi aodrugi lotijo agitacije. In če se doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
*'Proletarec" Im> prineael izbrano čtivo in bo bogato ilustrovan. Ctivo bo skoziuskoz agitato-rično iu lahko umljivo.
Odbor je za majniško izdajo določil znižane cene:
	Posamezen	iztis stline 5c	
10 iztisov	......$ .45	200 iztisov ..	.. $5.50
•»r. * »	...... 1.00		... 8.00
50	....... 1.85	4(H) 44*	10.(K)
75	...... 2.50	500	...11.50
100	...... 3.25	100t) 44	. . . 19.00
Sodrugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega ši je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo in trotovo doseže-te uspeh.
Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
Upravništvo "PROLETARCA

4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL.
Pošiljam........dol.......cent. za
....... ....iztisov majske številke
"Proletarca."
Pošljite na naslov:
Ime...........................
Ulica.............................
Mesto............................
če priti o<I nikoder. V premogo-vih roveh se obratuje prav malo. Rovov je bilo tukaj šest, ali šn polovica jih komaj dela po tri ali štiri dni na teden, tak da se ubogi rudar ob sedanji draginji ko maj preživlja. Ljudje hodijo od rova do rova gledat, kje bi si mogli pridobiti boljši košček kru ha. ali večinoma je vse iskanje brez uspeha.
Med tukajšnjimi rojaki se je vnela dobra misel, da so se začeli brigati za državljanske pravice Nekateri imajo že vložene p ros-nje za državljanstvo, drugi pa jemljejo prvi papir. Jaz priporočam tudi tistim, ki še niso storili tega, pa mislijo ostati v Ameriki, naj se pobrigajo. Skoda je odlašati tako koristno, oziroma potrebno reč, ker tudi v Ameriki nihče ne ve, kdaj lahko zagrmi. Človek brez državljanskih pravic je ka kor čolnar brez vesla ali lovec brez smodnika.
Že zaradi volilne pravice bi bilo |K)trebno; da postane vsak delavec državljan, kajti *voje rarme re bomo le tedaj zboljšali, kadar bomo dobili zadosten vpliv na zakonodaje.
Se ena reč je med tukajšnjimi Slovenci, s katero se pri nas nihče ue strinja, namreč Slovenska Liga ki je dantiadau v nekaterih slovenskih časopisih. Obžalovanja vredno je, da se je tudi Glas Svobode, ki hoče veljati za svobodomiselni list, podal v to zvežo s črnokutarji. Kakor je videti, se res svet obrača.
Koliko časa bo še to vrvenje? Morda še leto dni, potem bo pa odloženo za kakšno leto kakor Slovensko Zavetišče.
Slovenci, poprimite se vendar druge misli in drugega dela, saj ga imamo tukaj, v novi domovini dovolj, če se hočemo otresti kapi talističnega jarma.
S socialističnim pozdravom
John Debelak.
Roundup, Mont.
Cenjeno uredništvo Proletarca'
Prosim, dovolite mi malo p'ro štora, da se kot član U. M. \V. of A. Local 2H66 zahvalim sodniku Franku Podboju, ker je tako previdno nastopil v zadevi naše pre-motfarske organizacije. Popolno-
ma resnično je, kar piše sodrug P. v Proletarcu, in želel bi, da bi se o tem dalje razpravljalo iu dela lo, ker je stvar velikega pomena za nas premoga rje.
Ker nas je veliko število Slovencev premoga rjev in članov organizacije, je potrebno, da tudi mi to reč prerešetamo. Jaz kot šestnajstleten član rudarske unije bi moral najmanje mesec dni sedeti in pisati svoje lastne izkušnje o naši uniji, žal da skoraj več sla« bega kakor dobrega. Omenim naj pa -le nekaj iz našega distrikta št. 27, Montana,! kjer imamo konservativnega predsednika Henry Dramana.
Pred nekim časom so nekateri radikalni ljudje spustili pritožbe med tukajšnje premogarje, da ni predsednik izpolnjeval dolžnosti ki so mu naložene po distriktni konstitueiji v državni postavi. Tega se je konservativec malo zbal in je sklical sejo, kateri jo predložil svojo resignacijo. Imel je pa tam samo svoje pristaše, brez malega Irce, kar je dobro vedel. Rotili so ga torej, naj ostane in niso hoteli sprejeti odsopa, kakor da ne bi bilo za nobeno ce no najti človeka, ki bi mogel o-pravljati tisto malo dela, kar ga nalaga ta služba.
Šli <jt> torej kakor apostoli ob Kristusovem času od loeala do lo-eala in pravili našim premogar-jeni, kaj strašnega se je zgodilo, ter so ga hvalili akor edinega od rešenika. Potem so pa soglasno sklenili, da mu dajo stopetdeset dolarjev mesečne plače in tri mesece počitnic, drugih stopetdeset dolarjev pa dobi po leti podpredsednik.
Tako ni čudo, da preti pogin naši rudarski organizaciji, ko je tako bratstvo med nami. Jaz mislim, da bi bilc^bolje, če bi vzeli biče, ki. smo. jih dali svojim voditeljem, nJT7!*j, in bi izbičali sta.e grehe iz naše strokovne hiše. Ali jo hočemo prepustiti hudiču in Ircem, d« se bodo še malo povc-selili z ostankom?
Jaz bi svetoval, da bi si zgradili novo strokovno hišo na realni podlagi in jo uredili ekonomično in po bratovsko, ter tako uživali boljše sadove svojega dela.
Luka Oantar.
Gilbert, Minn
Cenjeni urednik! — Čitam razne dopise o slov. ligi in odločil sem se, da tudi jaz spregovorim par besed o stvari.
V "S. V." sem čital dopis iz (iilberta, Minn., kako se neki avstrijski emigrant zaletava v K Kristana in mu kliče:.44Ako ste vi Slovenec, pokažite vi boljša sredstva za 44Slov. ligo" v .stari in novi domovini." Smešno je ta ko vprašanje! Kristan je s svojimi dramami, pesmami, črticami in prevodi slovenskih pesnikov v tuje jezike doprinesel takšen dokaz, da je Slovenec, da cenjeni dopisnik ne bo nikdar zase v toliki meri dokazal, da je Slovenec. Kristan je obogatel slovensko literaturo s svojimi spisi, s prevodi del slovenskih pesnikov n. pr. Aškerca v tuje jezike, je pa storil več, da poznajo drugi veliki narodi našo literaturo, kot bo kdaj storil cenjeni dopisnik. — Kristan uči že čez dvajset let Slovence in jim kaže pot, po kateri se lahko osvobode. Ce ga pa taki Sloven-ko« je dopisnik n»-, poslušajo, pa ni njegova krivda, da narod nima več svobode, ampak ravno tistih ljudi, ki kriče, pokažite nam not do svobode, in ko vidijo pot, pa nočejo po nji do svobode.
Nadalje se je dopisnik izrazil da slovenske trpine združujejo cerkve, jednote, zveze, soc. klubi itd.
Dopisniku so pri srcu najprvo cerkve, mogoče radi tega, ker je svobodomiseln? Prijatelj, tisti, ki hodi v cerkev, ni za 44Slov. ligo" iz srca. Dostikrat si že slišal, kako so vsi, ki hodijo v cerkev proti svobodomiselnim ljudem.
Cenjeni dopisnik! Pišeš nekaj o soc. klubih in imenuješ K. Kristana sodruga. Vidiš prijatelj, to ne gre. Ako nisi socialist, ne moreš nobenega imenovati sodruga Kaj si naredil s soc. klubom v Gilbertu? Znano ti je, da je propadel radi tebe. Seveda, dvema gospodarjema se ne da služiti.
Cenjeni prijatelj! Nadalje pi šeš, da svoboden narod lahko posveti svoje moči socializmu. Dobro prijatelj! Zakaj ne delaš za razširjenje svobodomiselnih in socialističnih listov, ako ti je na tem, da naš narod postane svobodomiseln in socialističen.
Cenjeni dopisnik! Potem zopet modruješ, če ima jugoslovanska
koc. organizacija kakšen pouien. Opusti tako modrovanje, ker te lahko prime krč, če apoznaš, da si s svojimi idejami najmanj petdeset let za časom.
Iu zopet napadaš 'Proletarca,' češ, da ae slovenski socialisti boje, da zanje ne bo odpadlo nekaj nikljev. Prijatelj! Delavci vemo, da 44Proletarca" vzdržujemo z našim denarjem. Ali delavski denar vadrluje tudi vse druge liste in cerkve. Razlike je toliko, da 'Proletarec' prinaša delavcem luč, cerkve pa duševno temo. Pišeš tudi, «la se je slovensko ljudstvo že navzelo svobodnega duha. Bravo prijatelj! Veseli me to priznanje, a z žalostjo konstatiran», tla v tebi tiči še avstrijsko nazadujaštvo. Castitam pa rojakoma Jagru in Blatniku, ker upam, da nista tako velika nasprotnika svobodnega govora in tisku.
Cenjeni prijatelj! Imenuješ me zdražharja. Kdo je zdražhar, dokazuje najboljše dejstvo, da si na pravil spor pri jngoslov. soc. klubu in društvu IS. S. P. Z., ki je zdaj ob robu jiropada.
Dela se zdaj tukaj prav slabo. Cimdalje več delavecv je brez dela. Tudi jaz imam mnogo časa za čitanjc in pisanje. Delavcem ne svetujem, da bi v tem kritičnem času sem hodili za delom, ker ae dela ne dobi.
Končno -še omenim, da se naj dopisnik v "N. V?" podpiše vpri-hodnje s pravim imenom, ne pa Iroupin, Svetujem mu tudi, naj vpraša člane pri društvu 44Sparta," štev. 61 in štev. 182 S. N. P. J. in štev. S. S. P. -Z.? kako se obnašam, preden bo pisal, da sem zdražhar. Lahko je človeku zalučati psovko v obraz, ali navadno pade psovka na tistega, ki jo rabi. Tako cenjeni dopisnik! Ako ti pa ni kaj po volji, sem pa na razpolago, pa seveda brez psovk.
Joža Perusich.
Waukegan, 111.
Cenjeno uredništvo! — Minila je kruta zima, ki je bila letos mnogo boli občutljiva, kakor pa prejšnja. Da ni treba vprašati za vzrok, se samo o sebi razume, ker so jo občutili tudi mnogi, ki prebivajo v gorkih krajih. Občuti li je iliso zavoljo mraza, temveč radi tega, ker so tovarne malo obratovale in je bilo nemogoče kaj zaslužiti. Tudi v naši naselbini smo občutili letošnjo zimo.
Društvo "Slovenski Narodni Dom" ni zaspalo, kakor se je slišalo od strani, pač pa je bil odbor primoran odjenjati, ker so mu razmere dobro znane. Odbor bo sedaj gledal, da se nadomesti, kar je bilo zamujenega.
Dne 21. marca je imelo društvo svoj drugi občni zbor, na katerem je izvolilo nove odbornike v popolnitev za leto 1915—16.
Postavilo je dobre može, kar se mora priznati, da bodo delali v korist in napredek slovenske naselbine.
Nadalje je društvo 41 Slovenski Narodni Dom" sklenilo sklicati velik slovenski javen shod, v svrho 44!Slov. Narod. Doma", v nedeljo dne 25. aprila v dvorano Matevža Slane, na 10. cesti North Chicago.
Apelira se na vse Slovence in Slovence v North Chicagi in Wau-kegaim, ravnotako tudi na vsa slovenska društva v naselbini brez ozira na stranke, da se shoda udeleže. Na tem shodu bo vsakdo dobrodošel. Vposteval ae bo vsakdo, ki predloži kaj koristnega in dobrega v korist slovenskega napredka in naselbine. Slišali in videli boste delovanje društvenega odbora od ustanovitve društva do danes, kar je razvidno v letnem poročilu
Vabljeni ste torej na ta veleva-žni shod vsi prijatelji slovenske naselbine in slov. naroda. Upamo, da se gotovo udeležite shoda vsi od prvega do zadnjega. Ne pozabite torej priti dne 25. aprila popoldan ob pol dveh v dvorano Matevža Slane.
Vsi z združenimi inočmi za "Slov. Narodni Dom!"
Math Warshek, tajnik.
Washoe, Mont.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Iz naše naselbine se redko kdaj
kaj sliši. Tudi zdaj nimam kaj posebnega poročati. Kar se tiče dela, je prav za nič, ne le slabo.
Vzrok je, da ima J. D. Rockefel-
"t
ler vse natančne informacije, koliko potrebuje delavni človek za svoje borno življenje.
Ne urnem pozabiti, da je bilo ua \Yashoe 30 delavcev od m t« vi jenih, in zdaj ¿t zvoni, da bodo odslovi* ii še nadaljnih 30—40 delavcev. Moram omeniti, da imamo tukaj *'medvedov graben" ic je bilo 5 maju tukaj, ter je bilo zaposlenih na 500 delavcev, in zdaj jih je ved kot polovica brez dela, drugi, ki imajo Še delo, pa niso skoro nič na boljšem, ker delajo samo 1—2 dni na teden.
Evropsko klanje bom pustil pri miru. Moram omeniti, da imamo v sosednem mestu Ked Lodgc škorca, ki prihaja tudi tukaj trobit Poljakom in Ircem. Pa prosim, g. urednik, da to ne pride v javnost, da tega ne izve s. Petra šribar ali njegova kuharica. Pozdravljam čitatelje tega lista ši rom Amerike.
Naročnik.
Reading, Pa.
Dne 11. aprila smo se zbrali na prijsteljski sestanek z namenom, ds ustanovimo Socialističen klub* Na aestanek smo povabili tudi so druga b B. NVilsona .ir., Org.~ Sec'y. ki uam napravil v angleščini lep govor o pomenu kluba Po govoru smo ustanovil klub s llltimi člani. Dne 11. aprila srno storili prvi korak v armado zavednih delavcev. Ali dragi mi sodrugi, zdaj ne smemo opešati, ampak ponosno korakati po začr-tahi poti do cilja in zmaga ho na ša. Kličemo pa še ostale, ki dvomijo, ali bi šli v naše vrste ali ne? Le z nami naprej! Mi ne gremo ~ Za dobro posameznika, ampak za splošno korist delavcev.
Delavec! ('as je že, da se o« krat zbudiš iz spanja in odpreš o-či, pa spoznaš svojo moč, ki je nepremagljiva, kadar se boš uau čil, kako jo rabiti. Kdo bo nosil bremena, katera ti nalagajo trampje kapitalizma? Kdo drugi kot delavno ljudstvo, med katerim si tudi ti kot posameznik. Ti si tisti, ki boš plačeval dolgove v podobi davkov. podraŽenju živil, obleke, obuvala, in sploh vsega, kar rahiš za svoje življenje. Roc« kefcllcr in ostali lastniki fahrik in jam, ter trgovci in razni pirat-je in izkoriščevalci delavcev ne bodo plačevali davkov proporcielno, kot jih boš moral ti od svojega malega posestva: oni imajo že svoj sistem urejen, tako da se izognejo velikim davkom, če ne drugače pa s prevaro.
Delavec, spreglej, pa misli, in ko enkrat to započneš, boš kmalu sprevidel, kaj te teži in kje je tvoja rešitev. Ljudje, ki paradi-' rajo pod krinko republikanizma, demokratizina ali progresivizma, te ne bodo rešili iz krepljev kapitalizma. Ampak organiziraj se politično v socialistično stranko, in pokaži, da se zavedaš, s tem da boš glasoval za kandidate, ki bodo na socialističnem tiketu.
Tovariši delavci! Zavedno delavstvo praznuje prvi majnik kot delavski praznik ter kliče Se ostalo delavstvo katero še spi v nevednosti in mračnjaštvu, da se pridruži, da postane solidarno, odloč no na strani zagovornikov delavskih pravic.
Združujte se s svojimi tovariši, ki vas podučujejo o delavskem boju, čitajte socialistično časopisje in knjige in padla vam bo mrena raz oči: spregledali boste napako, ki vas tlači.
Kadar bo delavstvo dovolj moč no organizirano, takrat bodo odpadli boji na industrialnem in na političnem polju; odpadle bodo vojne, izginil bo kapitalizem in z njim ves gnili sistem, kateri sedaj diktira nižjemu delavskemu sloju. Da se pa to Čimprej izvrši, nam ni treba druzega nego pristopati v tabor zavednega delavstva — V stranko, katera nas bo popeljala v boljšo družbo — tam, kjer bo v resnici bratstvo, svoboda in ljube-zen doma.
Dan 11. aprila bo ostal v Rea dingu pri Slovencih zaznamovan ter se ga bodo še naši otroci spominjali. in rekli bodo, ua ta dan so si naši očetje podali roke z namenom, da s«' bodo roko v roki borili proti zmaju kapitalizmu za delavske pravice. Torej Se enkrat vas kličem v našo armado. . Ne glejte na versko prepričanje posameznika, in ne verjamite tistim, ki vam socializem blatijo, oni že znajo, da socializem lenuhom prav nič ne prinese. In to je, zakaj ga zaničujejo in blatijo. Takim pa pokažite figo.
Naš klub ima vsako drugo nedeljo svojo sejo ob treh popoldan na 143 River St. Za odbor so izvoljeni sledeči: .larnej .laklevic,
organizator; Peter Kocevar, tajnik ; «Johan Kosmerl, blagajuik; Johan Pazderc in Anton Kosmerl odbornika. Želim pa, da bi odbor izpolnjeval svoje dolžnosti, gledal za napredek kluba, ter zvesto pri-dohivsl nove člaue, in izpodbujal sodruge za državljanske pravice ker delavec brez državljenske pra viee je kakor čolnar brez vesla.
Vsi za socializem in zmaga bo naša.
P. Kočevar, tajnik kluba.
Panama, 111
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Poročati imam žalostno vest o nesreči, katera pe je pripet ¡Is v tukajšnji naselbini.
Dne 5. aprils ob 6:45 zjutraj malo preden se začne z delom, je nastala eksplozija plina v premogoven» rovu na 7 Kast-Houth, ki je povzrvffila 11 premogarjem pre-rani grob.
Prizor, ki se je odigraval pri rovu, je nepopisljiv. tJsmrčenih je 6 Italijanov, 2 Angleža, 1 Nemec, 1 Slovak in 1 Slovenec. Zadnji po imenu Mihalič, omožen, doma nekje iz Istre. Bil je zvest član tukajšnjega društva Vipava štv. 123 S. N. P. J. in trajen naročnik našega lista Proletarca. Bil je tihega značaja in svobodnega mišljenja. Ubit je v najlepši starosti 30 let. Upapolno življenje mu je pretrgal brezbrižni kapitalistični Moloh, kateremu ni dosti samo proletarska moč, temveč morajo biti tudi žrtve na vrh. Delavci, delujtno složno proti današnjemu skoz in skoz gnilemu sistemu, dt\ se čim prej osvobodimo kapitalističnih spon.
S soe. pozdravom
A ml rej llcršič.
La Salle, 111.
Dragi rojaki, oz. delavci v La Salle in okolici, stopimo v vrste in agitirajmo za naš Soe. klub št. 4, ker to je edino sredstvo proti našemu nasprotniku, oz. sovragu, ki ima belo kožo in črno dušo. Dragi delavec, ali boš še naprej nosil mreno na svojih očeh in gledal črno, pa videl belo? |)a pravo pregledaš in vidiš resnico, ti je dana lepa prilika. Spomlad je oživela, z njo na tudi naš prepo-trebui Soc. klub št. 4 Zavedni delavcir-stopite v klub, ker tam je resnica, ljubezen in. dostojnost tam smo vsi enaki in ui eden več kot drugi. Delavci smo vsi.
Soe. klub St. 4. vas vabi prihodnji mesec, 9 maja 1915 na sejo, ki se vrši v navadni dvorani Krank. Spicmiler. Seja ji- vsako drugo nedeljo v mesecu, «la ne more biti nobenega izgovora.
S socialističnim pozdravom
V. Obid, organizator.
Sublet, Wyo.
Cenjeni urednik! •
Ne moreni si «la ne bi .spregovoril nekoliko besed o tej naselbini in tukajšnjih Slovencih. Človeku, ki se strinja z naprednim mišljenjem, je tukaj jako dolg čas, kakor bi bil nekje v puščavi. Tukaj so po narodnosti Slovenci najmočnejši. če bi kdo čital število nas Slovencev v kakem listu, bi gotovo mislil, da je to ena izmed naprednih naselbin. Ali motil bi se.
< Mislim, da je v Ameriki že tnalo tako močnih pa Se tako nazadnjaških slovenskih naselbin kakor ta Če bi ljudje živeli po tisoč let, bi si človek mislil, da s/» tukajšnji Slovenci še «hI srednjega veka. Razen par moških Se vsi spe večno spanje, in verujejo sa mo to, kar so jihfiaueili tisti go spod je, ki so postavljeni za to da drže revne ljudi v temi. Če pride človek v eno ali drugo slovensko hišo, povsod najde .ljudi ene in irtte misli. In če nted pogovorom zine kako besedo o soci alizmu, treščijo vsi po njem in sliši se samo to, da slabših ljudi ni, kot so socialisti, če jim človek raztolmači eno in drugo reč, je vendar bob ob steno; oni vedno silijo, da je nemogoče. Pri njih je vse nemogoče, ksr je naprednega. Veliko stvari, ki jih nekdaj ni bilo in so taki ljudje kričali, da so tudi nemogoče, imamo danes vendar pred nosont. Vsaka reč, ki se je kdaj začela, je tudi dobila svoj cilj; zakaj bi pa ravno socializem bil nemogoč?
Tukaj se še najdejo jot ki hočejo imeti dokaz, kdo in kdaj je bil na solncu, da bi videl, da se suče svet okoli njegs, pa ne tiaro bc. Človeku pa se tako vprašanje tako neumno zdi, da potem rajši molči.
Ali to pa rečem, da socializem in njih voditelje soditi kakor jih
vi, ni spodobno, saj ne poznate enega in ne druzega od blizu in ne od daleč. Ljudje, ki sodijo in ne vedo kaj, so sami sodbe vredni. Na jeziku vam je vedno to, da je socializem xa to, tla odira delavce in da ujega voditelji delajo samo za svoje žepe, ravno tako kakor pri uniji. Resnica je, da je tukajšnji loksl. st. 2752 U. M W of A. jako slsh zs nas; vse, kar je delavcu v škodo, ti unijski voditelji hitro vidijo, zato, kar pa hi delavcem bilo v korist, so pa popolnoma slepi in gluhi. Kaj pa — ali mislite, da je unija in socis-lizem eno in isto? Ali še ne veste, da kadsr bo socislizein na površju. ne bo več potreba nobene u-nijet
Ali morg kdo strankinim voditeljem ksj slabega dokazati? Kdaj je še bil kak član prevaran ali ogoljufan? ('lani plačujejo po 15c na mesec in za več jih nihče ne prosi. In kam gre ta denar? Vi mislite, da si nekateri posamezniki uakopavajo bogastvo iz njega kakor je to navada pri farjih. Ne« ta denar gre samo za potrebe, z njim se pokrivajo stroški, ki niso majhni. Še celo Kristusovi namestniki lic morejo živeti od gla sa božjega, če ravno sami tako tiče. Strankini voditelji morajo tudi imeti denar za vožnjo iz kraja v kraj, ker to je samo delavska stvar in delavci nismo vsi v eni naselbini; in dokler socializem ue pride do svojega cilja, tako dolgo bo potreboval velikq -učencev.
•	•	•	w• I I
Pač pa j»' drugače pri vasi klerikalni stranki: «la so nje vodite
moških, ki se strinjajo z menoj zaeijiT Ali ti je bilo morda tako Vaa kličem: Pridimo skupaj in u-j naročeno od strani družbe? Tvoj stanovitno socialističen klub, ker nastop da lahko vsakemu povod to bo lepo za nas. Marsikdo, ki |za take misli. Če ti ni bilo, ti je bi čitsl v listu o naši naselbini, družba lahko hvaležna, ker si ji bo rekel: Glej, tudi ua Sublet napravil delo hadava. Wyo., so se Slovenci zsčcli prebu- Dalje omenjaš nekakšne znake jati. Res nas je zdaj malo, imej-¡pa bi rad natvezil javnosti, div mo pa upanje, da se bo še marši so se člani naše narodnosti neka kateremu izvedrilo v glavi in pri- ko zapostavljali pri njih razdelit stopil bo y našo vrsto. Se enkrat vi, kar zopet ni resnica in bom tu-Vam kličem, pridite, najsi bo kjer- di dokazal. Na dotični s^ji se je koli, Ishko tudi v moje statiovsnje j nahajal tudi Yanko Terzich, član in pogovorili se bomo vse potreb- ekseku ti ve W. K. M. Seja je bila no. Torej ua svidenje. Živel so- dobro obiskana od strani «loven
cislizein !
C. K
a mer.
skill in italijanskih Člsnov in ker
je imela organizacija nekaj zvez-■ , ,	* j nik znakov v zalogi (mislim da o-
Pueblo, Oolo. krog 40), je mož sugeriral, naj
V	štev. 28, <11. Sv. je priobčen hi »«' dotični znaki razdelili čla dopis, katerega je podpisal tu- uotn, ki so bili navzoči, kot neka
kajšnji John Kocman. Ne hi mu	1,1 ko w stVttr I»-
sicer odgovarjal, ako ne bi bil ta jssh*i.»l» navzočim članom, je eden ko podel, lažujiv in zavit. Ker je I)(H,al v t«''"	predlog, ki je
pa naš Johan prišel z barvo na bil podpiran in sprejet z večino dan. mesto «la "laja izza plota" j gl«»ov. In znaki so se razdelili kakor se sam izraža v svojem do- i 'iwkíMiierno med slov. in italijan pisu, se mi vidi potrebno, tla se '"'h»«' IMj« »"i omenim še, malo bolj obširno pogovorim ¿ 'la »c tudi pozneje nihče m silil, da tem človekom, in ga javnosti po- k"P>	P« J« članom
kažen. takšnega kot je v resnici s prepustilo na voljo. To so fakta. svojim nesramnim obrekovsnjem ,,M-i -i'*1 Johan zavija, kakor
V	svojem dopisu navaja vzro- j''1 hoče.
ke, zakaj je odstopil od unije to-	Vprašal bi J oh a na, ali ne napra
piluičarjev, ki so pa tako piškavi,	vijo tudi podporna društva včasi
«la jih spravi v javnost edino b'	kaj uličnega, namreč znižajo
kakš«'ii naš "napredni" Johan.	vstopnino ali kaj podobimga za
Sicer je pa v javnosti dovolj raz-	gotovo dobo, «la si pridobe več
galil svoj značaj.	članov? Po tvoji logiki bi se to ne
• i u	-i : smelo zgoditi drugače kot «la sc
. Da nisi družin nagovarjal, naj
odstopijo o«! unije, s tem s«' tie boš zmazal. Ali ni resnica, da si nagovarjal gotove člane, da se ne smejo udeležiti sej«' organizacije? Iji pogosto delavski oderuhi, zato (vmu povedal, ako kaj ni bi-inia človek jako veliko dokazov. |() ,)IHV ,)ri u„iji, da imaš ti in o-Še ni dolgo, k«» sem slišal, kako «la Kt„|j pravic«» in dolžnost, da spra ti sveti očetje znaj«» bičati delavec vte HtVHr lla K(,jj v razpravo? 2 in voditi svoj biznis. Pred nekoli februarja 1913 je bila izredna se ko leti i«' neki gospod župnik na- j„ ,,a kateri je govoril so«lr. Guy hiral tukaj «lenar za svojo osebo; j ^ M ill«*r od eksekutive W. F. M. «la j«- veliko nabral, ni dvoma, pa j 0 pomenu delavskih organizacij;
tudi onim, ki so prej pristopili, povrne, kar so več vplačali. Isti namen j«* bil tudi tu, to je: tla bodo člani bolj pridno agitirali med neorganiziranimi tovariši. Torej če prvo niti pošteno, tudi drugo ni po tvojem mnenju. O! Johan Johau, tukaj si s«' zopet vrezaj!
Dalje pišeš o nekem A. K. na«l zorniku in zavijaš svoje laži, kot tla sem se jaz bal pokazati knjige. Resnici na ljubo novem,.da je do-tiČnik v resnici prišel, in to le dvtakrat, tod« vsakikrat prepozno. Če i«* bil nadzorni odbor se-zvan, pa se ni udeležil revizije knjig, je li to^potem moja krivda? Čemu nisi enakih stvari prinesel na sejo iu zahteval revizijo? ('«i stari nadzorni odbor ni ravnal
spoda fajmoštra, čeprav s«' tukaj IM Kj vsta| pa odšel iz dvorane, pa Povili.«», zakaj nisi predlagal naj
stalno ni bil«, nikdar nobenega L pri priprtifc vratih namigaval! mlvm' ',at4voh MOV,J J," kon: stalnega farja. Tako je trajalo	,laiIom< haj ti	(W!	4 argumenta prav,
v,č ICt; vsakvmu je bih, „bdrža- Mlso hateli storiti. To sem si	; ^an, • «la lahko nekaj sumi.
no r»0c na mesec za tistega tička. ž<> po H,jj 0d drugih	To Prav.eo «mas gotovo in t. je
Štiri leta pozneje so Sli nekateri (,laIIOV; „ko bi bil mri\ 8ejo znal,	"e krH}\ /ak?Ju*° T
na kompanijsko pisarno iu rekli |kaj j,. nil Mtvarjf bi te bil pozval,	ve*; ,,a bH t«Jn«k-l)lagajnik
Pazite na ti
Se vs«'«*no ni bil zadovoljen, hotel i«> se celo imeti od delavcev njihov«- podpis«'. Seveda jih je bilo veliko, ki so se podpisali, čeravno niso vedeli zakaj. K«» pa je bila delavska plača, je pa takoj vsak
govorilo s«* je poteui Se v slovenskem in italijanskem jeziku. Do-lične s«'j«> se je udeležil tudi naš Johan. Da nekaj ni bilo v redu z njim, se sam lahko spominja. Ni I i resnica, «la si ves čas tn«'«l
videl, zakaj s«- je podpisal. Bilo govori nekaj mrmral in godrnjal? je vsakemu odtrgano po 50c za go-j 'p()(ja na meni u sebi. Čez nekaj ca-
...........I......----- r........................i\o | i« >»<i "i»oii| »'' i'	»ii •	»»• a 7 ,
,la ne marajo plačevati za gospo-	<la w bil pm| V8emi člani izjavil,'^? UfM>* doJHr1JPV	/l:
da. Dt I govor V« so dobili, «la kar	kaj i(. ,)ilo napačnega v organiza- ka.J m>	,,H Jr ,,a
je zapisano, je zapisano; nohten	«.¡jj. Zakai torej nisi bil tedaj mož ^	«» vsakih prejenikih?
s«. „i mog«d tega r«-šiti tlrugače	,ia HVOjeni mestu, kot bi s«- s«,laj /aka-' n"	vsak rfl-
kakor «la je šel «»«lto«l proč. Torej	,,„j pokazal, pa povedal kar se ti ^n Pojasni m predložil sej, v po.
kje je največje mleruštvo?	ni vi<l(.lt» prav pri v«,dstvu oz., «»d-	,n ,,a VKak ^ .""f1
Nebom več o tem govoril; kdor hrtru unije? Čemu si stisnil rep; P^vico govorit, o njem? Da je
ima «K'i. ušesa in količkaj človeš- j m(.<| n«»gc kot polit kužek pa jo M	VHiT na iflHH;,.raM1J<' 10
kih mozga ii. mu je to tako zdav-1 0(lkuril ,»d seje, se pretlen je bila t»ih	v«-s, «-e ms, bil gluh m
naj že znano.	k«m«.at,a? Ali ni to «losti dokaza, ^P seJnh>	VRak
Ker pa vem, «la je tukaj par ds si zahrbtno ,-uval proti organi-. ....... pravico potom .vojega gla-
'	_______|su račun odobriti ali pi cavreei
Tudi čeki s«t morali biti podpisani

VABILO NA VELIKO KONCERTNO VESELICO,
katero |»rire<li
pevski odsek Slov. Izob. Društva "VIHAR",
dne 24. aprila
Prlčetek ples* ob testih Evočer.- Prlčetek programa ob osmih zvečer.
PROGRAM:
" riMuitmka" (A. Koerster).......................Poj«1 moški /,l»or
♦4Htu«len«Vk" (P. II. H«ttn«>r)....................P«>je mešan /»»«>r
••Pantir" 'M. Vilhar— Fer«i. JttVSAM) ..... ''".i«1 Mtti /!>«•'
*' l.ahko n«»«'" (l>r. O. Ipaveci....................t,«».i«' me*an /bor
••1' b«»i" (Iv. pl. Zajr)...........................Poje moški /bor
' KRALJ HEROX>" pv<>de1anska veselo igra.
:	Ii-.va.ja «lrain. o.lsek "VIHARJEV".
•• Vaso\al«M- " (I»r. Ant. Kohwab).................Poje mešan /bor
•\lailranWko morje" (Ant. Hajdrih)...............Poje nioiki /b«»r
"Na/.aj v planinski raj" (H. Hsttner).............Poje meša n /bor
''Hlovenar i Hrvat" (F. h. Vilhar)...............Poje m«»-iki /.bor
"Socialistična Kora«'iiiea " (" * •).............Poje moški /bor
PO PROGRAMU 8LEDI PLE8 IN PA PROSTA ZARAVA. Onjeno občinstvo i/. Dunlo in okolice se najulju«tneje vabi, <ln ne blagovoli v.lelefciti te prireditve. Pevski «nlsek bo<le |K»tril<lil, • la bode kar najbolj zadovoljil vse v«lele*itelje veselice.
VESELICA SK VRAI V 8LOB. V/,OH. POMIT V DPNLO, Pa. Vstopnina v dvorano za molke Je 50c. — Dame so proste vstopnine.
Za to«"no |>ostreiho in dober prigrizek skrbel bode t)I»BOR.
=
VABILO NA VESELICO,
ki jo prire«le
Skupno Jugosl. Soc. Klubi v Chicagu
"PRVI MAJ"
o«I taj.-blag in predsednika, .pre-i «len jih j«- banka menjala. O vsem tem seveda molčiš in bi ia«l riba i ril v kalnem, ampak ne boš. Iz vsega j«> seveda razvidno, «la bi me v javnosti ra«l pokazal kot nekakega "grafterja", pa se bojiš s pravo barvo na dan. Pa je vse < skupaj podla deniincijacija. to ve vsak. kdor j«» k « I a j imel kaj opraviti z menoj.
Kar se pa tiče ascsinenta oz Strajkovne naklade, zakaj ne po-v«>", zakaj je bij naložen? Ni li bil za podporo članov na štrajku V Bingham Canyon, lîtah, iti P«»r cupine, Ont., Kana«la? Kako je bil naložen in kdo ga je naložil, s tem s«- lahko seznaniš v pravilih \V. K. M. Izgovoriti s«' ne moreS. «la jih nimaš, k«>r si jih prejel iz mojih rok in s«» v slovenskem jeziku tiskana.	J
Glede utemeljitve, mislim, «la s«'in stvar vsakemu pojasnil, za kaj je dptična naklada, in poleg t«'ga s«'in še cirkular oz. letak, Hi ga je razposlala eksekutiva (» razpisu, prestavil v slovenščino in ga prečital na redni	Toda vas
argument j«' bil, «la "katlar boste «lelali za linijsko plačo, te«laj | b«>st«' jilačali tudi asesment", ne gl»'d«* na to, da j«' bilo oh tistem času od 5- 6 tisoč vaših tovarišev v boju za boljš«1 de lavske razmere in večjo mezdo. Ali misliš, , «la ti bo k«lo linijsko plačo iu boljše delovne razmere pri-nesel na krožniku, brez vsr j>o-žrtvovalnosti o«l vaš«« strani? O-mu s«' vendar organiziramo, če ne
Ničvredne ponared-be slavnega Pain Kx|H-ll« r ja dobit« č«Mt<», ako niatc m sni. Pazite na sidru in ime Richter tfe in60c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. ki. Richter & Co.
74-11 «aihilflos SI
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilaenako pivo in vina. Ka^ljiiče.	Tal. Oanal 4184
2348 Blue Islnad Avt.
Ohieago. 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zailopi SI noh lorfiiéih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, it sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Talefon: Blain 3989
Dr. W. Ç. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik aa notranje bel sami ln raaocalalk. 4«dravaiika pretakava bresniaéi»*—pi» èati je le adravila 1024 Blue t slani Ava., Okie ago. U redu ja ad 1 da B po pol.; od 7 da • avatar isv»n Ckie*f« liveéi bolaiki aaj piiaj« alavsnako
BELL PHONE I31S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler Si.
Piltsbargh, P
ALOIS VANA
— iibdelovatel] —
sodovice, mineralne vode ln rax-nib neopojnlh pijač.
1837 8o fisk 8t Tel Canal 14<*
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
RA 4S0 BlUID AIE., lENOSHA, VIS
Telefon 1199
J. A.
Lata
FISCHER
Buff at
P***.
aa raapoU(o vtakovratno vino, aaiodka, i. t. d. lavratni prostor ia okrapéilo. S700 W. astk at..	OUcace. IU
Tel. LAwadale 1761
Socialistične slike in karto.
V soboto prvogi ma|a, v "Narodni dvorani'* na vogala 18. costo in S. Racino Aio.
Na programu je ples, prosta zabava in dobra postrežba vsem.
Prifttfk ločno ob oatnih «»•¿•r.
Vstopnina j. »a moik* 25c. - 2.n.k* v .p.m.tvu v.topnine pro.1..	/«to, da pomaira.no dnifT drURClIlU
j . it . • n	ob čaau bojev s kapitalom za vec-
* Za mnogoštevilno udeležbo VHt>l UaDOf*	jr> p0rrjj0 svojega produkta? V
(Dalje na H. strani.)
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleftkim napisom.
'.'Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" i hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z sngle« kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15*; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2e I 1 tucat !5c, 100 komadov 70*. PoStnino plačamo mi za vaa kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St.,
Oleveland. Ohk>
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 12 A. M. —8 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo veëer neuraduj*.
Tel. Canal 476.
1101 8o. Artland a v*. Tel. residence: Lawndal* 8WI. ^■■■■■■■■■Bk
MODERNA KNIOOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in družtva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo modeme stroje. Nizk« cene in poltena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island A ve., (Adver.)	Chicago, Dl.
/
Culo rad u ae ju že m« miku j done glo, za kar hi moral biti ti in te bi enaki hvaležni urgsnicirauini delavcem, mesto da jim ob vsaki
priliki meeete polena pod uoge. 10 in 12urni delavnik bi bil ¿e dalias v veljavi v coloradskih rud nikih in topilnicah, in ti in tebi enaki niste genih niti z me z in ceiu v njega dosego. Doseglo bi se lahko ie mnogo več, ako ne bi bilo preveč malomarnosti za lastne interes«' med tukajšnjim delavstvom.
Hiede *). M. ne mi zdi. da vem, koga misliš, pa rečem le toliko da te je najbrž prav pošteno po tegnil, ker ni samo plačal omenjeni asesnient ampak ie še dolgo časa potem bil član organizacije.
Povedati moram še, da ni prišel naš Johan z vsemi temi rečmi ni kdar na dan na sejah organiza cije, katere so se vršile retino vsak teden, ni nikoli vprašal o enakih stvareh niti jih kritiziral tam, kjer je bilo mesto za to, ampak prihaja sedaj po dveh letih z njimi na dan in se tolče po zobeh. Kadar je prišel na sejo, se je de lal kot da je jezik doma pustil, nli — ne vem — morda ni iiuel poguma, da bi bil usta odprl, če niso malo "vinski'duhovi" rajali okrog njega. Sicer je v dnigač nem itadiju malo kdaj prišel na sejo.
Dalje čveka še o nekakem izkoriščanju. Seveda, i če razpiše organizacija posebno naklado za podporo tovarišev na štrajku, Je to po njegovi modrosti izkoriščanje. Revček! lyajpada. njegova najboljša dobrotnica je kompani-ja. Zgradila je topilnico, obra tuje z njo, in to vse samo zato. ker je naš .lohan tu, da mu ust reže, ker je menda lep in lepo obrit in počesan!
Kar se pa tiče novih članov, bodi pa kar lepo brez skrbi. Njih imen ti ne bo nihče prinesel na nos. Mogoče bi rad igral vlogo deuuneijanta ali ovaduha; vrag si ga znaj vse tvoje zmožnosti!
Kot je videti, ga zelo peče moja mezda, katero mi je zvišal kar za celih 25 capakov. Torej vendar ni tako slab človek. No, ker se je pa v svojem dopisu večkrat sporekel z resnico, mu tudi tega ne zamerim.
Glede krize naj omenim le toliko, da je pri enih že sedaj, mogoče se pri drugih kasneje začenja. Kar jih je bolj miljonarske "sorte," kot je moj prijatelj iz "prerije," se jih gotovo dalje iz-ogiblje.
Koncem dopisa meče uaokrog še nekake nasvete. ,Ja, čemu pr vraga? Kdo ti je pa kaj hotel? C'e se nisi čutil krivega, čemu se oglašaš? fíe nisi li sam izdal, da tudi plot lahko prav pride če ni drugače? Pa zgodovinar lahko tudi še postaneš. Bravo Johan! Le tako naprej!
Chas. Pogorelee.
Lovington, 111.
Uredništvo Proletarea! Da se je ustanovila slovenska liga bodite zadovoljni; ker ljudstvo spoznava šele sedaj, kakšen socialistični nauk je list (J. S. oznanjeval, ker je pokazal s svojo ligaško pisavo ter z nesramnim osebnim napadanjem svojo, pravo barvo; trezno mislečega delavca pa ne bodo ne Kcnda.niti njegovi kričači spravili iz ravnotežja Malo je nas Slovencev tukaj v tej naselbini; a lahko rečem, da smo vsi tako-imenovani izdajalci naroda, kpr se morajo nemški, angleški in francoski delavci ravno tako pod ameriškim kapitalizmom mučiti kot mi Jugoslovani. Za današnjo novo naročnino se imate zahvaliti ligi, ker je upravništvu naznanjeni naročnik v Glas Sv. sprevidel njeno navdušenje za delavca. Upam, da jih bom še nekaj dru-zih Pridobil.
S soc. pozdravom
Fr. Plazzotta.
Haatings, Colo.
Cenjeni sodrug! Od tukaj Se nisem čital dopisa, zatorej mislim, da ne bo ta dopis romal v uredniški koš.
Dela se tukaj 4 dni ua teden toda ne zasluži se več kakor za borno hrano, drugo pa vse pograbijo ka-pitaliati v tako z delavskimi* žulji prenapolnjeno bisarm. Sedaj imajo največjo nriliko kapitalisti izkoriščati že tako izkoriščane delavce, ker je vse polno dela željnih delavcev. Ako se eti ne pustiš izkoriščati. jih čaka že 10 na tvo» prostor, ker bi ga z veseljem sprejeli. Kapitalisti si hočejo sedaj nadomestiti izgubo, katero r.o
imeli vsled štrajka, zatorej delavci, proč od Colo.! Želim, da bi ai vsi misleči rojski nabavili državljanske papirje, da t>¡ lahko na dan volitve oddali vsak svoj glas delavskemu kandidatu in tako dali vsak po eno zaušnico kapitalistom. Spomlad je prišla, narava se je začela probujati, prebudi »e tudi ti, delavec, iz dolgega spanja in postavi se v vrste zavednega delavstva, da se preje premaga mogočni izkoriščevalec kapitalizem. Slovenski listi tu v Ameriki so polni o tej najnovejši ligi, tako, da akp se človek ue zanima za ligo, da nima skoraj kaj Čitati. Ligaši hočejo osvoboditi slovensko ljudstvo. Aha! Sovraštvo hočejo napraviti med narodi, da bi jih potem ložje izkoriščali. Hočejo jih rešiti nemške nasilnosti, rešite jih najprvo klerikalizma, potem ae bodo žc sami osvobodili. Dokler bo narod pod pritiskom farjev suženj, ga nobena liga ne more osvoboditi. O vojni ne či-tam dosti, ker me ne zanima; meni se le smilijo prolctarci, ko padajo na bojnem polín ko anopje, lenuhi so pa lepo doma. Delavec jih mora prvič živeti, potem se pa še bojevati zanje. Zakaj pa nebeški agent je ne gredo v človeško klavnico? Zato da drž«' še nadalje zaslepljeno ljudstvo v temi nevednosti. Proč s krouauimi glavami in militarizmom. Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam Proletarea, Vaš za socializem
Matt Skriner.
Drobne vesti.
"Agro - Merkur". Kasacijski dvor je vloženo ničnostno pritožbo zavrgel in je potrdil obsodbo ljubljanskega sodišča. Škodo, ki ie nastala vsled konkurza "Agr>-Merkurja," bodo seveda pokrili obsojeni», funkcijonarji.
Potrjena volitev. Trgovski minister je potrdil -zopetno izvolitev Ivana Kneza za predsednika in (lunilla Pammerja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za leto 1915.
V kanalu je utonil. Med nevihto, ki je divjala po goriški okolici ;n Furlaniji. se je vračal domov v Foljan 70letni kmet Jožef Per-co. V temi je zašel v bližino na pajalnega glavnega kanala, padel vanj in utonil. Tako pVipoveduje itn Anton, ki je spremljal očeta.
Nesreča. I: Preske poročajo: Gospodar Alojzi i Rukovšek in njegov hlapec sta podžagala na vrtu hrast. Pri tem pa je padel hra»st na hlaiK'a Antona Šusterši-t"a ter ga je tako poškodoval, da je hlapec čez par tir umrl. lila pee je bil star 15 1. Bil je prav pri den mladič. Sosedje so ga prav radi imeli in gospodar ga je ljubil zaradi ubogljivosti in posluž-nosti. Njegov brat je vojak in je bil ranjen pri Grodcku.
Požar. Iz Grahovoga na Tolminskem poročajo: Pričelo je goreti v velikem hlevu Franceta Florjančiča pri "stari pošti" na Grahovem. Zgorel je ves hlev z veliko zalogo sena, poleg tega še ena telica, 10 prašičkov in večinoma vsi vozovi v lopi |H)leg hleva. Zavarovali je bil hlev in seno. Kdo je zažgal, se ne ve. Koliko strahu je prestala uboga žena Anic3\ ki imj» »noža pri vojakih in je bolna. Vsi ljudje so se zelo trudili, da bi obvarovali vsaj ostala poslopja in sploh vas. Pomagali so tudi vojaki. Posebno s«' je od likovala požarna hramba iz Pod brda, ki je hitro prišla dve uri daleč in rešila, kar se je dalo rešiti.
Proti oderuitvu. V Gradcu so včasih prav občutno obsojevali mlekarice, ki so prinašale v ine-sto slabo mleko. Po isti praksi se sislaj iH»«topa sploh proti oderu-štvu z živili in drugimi potrebšči-nmni. Branjcvke, ki so prodajale surovo maslo čez določeno ceno, »o dobile |m> 20 K globe, trije dra-žilei usnja pa so bili obsojeni, e-den na 350 K, dva pa vsak na 500 K.
Nagle smrti je umrla 8. marca v Gorici gospa Ccščuhova, sopro ga t eščuha, pristava na okr. gla varstvu. Ob 10. dopoldne je še veselo pela, ob 11. ji je prišlo slabo, izgubila je zavest in ob 3. popoldne je umrla.
Umrl je na opeklinah v Oreho-vinci na Vipavskem 15 mesecev «tari Jožef Jelemič. S<ilrl je na klopi poleg ognjišča in je po nesreči padel na ognjišče, kjer se je tako obžgai, .da je če« dva dni umrl.
Ropariki napad Iz Pod gore se poroča: "Pri Gropadah" sta napadla 7. febr. zvečer dva človeka dva dijaka ter zahtevala od njiju denar. "Denar ali življenje!" in dijaka sta jima dala eden denar, kar ga je imel pri sebi, drugi uro. Potem sta roparja zbežala.
Obesil ae je ix strahu pred vojaščino 351etni posestnik in živinski prekupce- Fran Dreflak v Ort hovcih pri Radgoni.
V Dravo je akoČila v Mariboru vdova narednika Temela, vendar so jo rešili. Ker je padla ua kamen, zgubi eno oko. Tcntclova je mati več nepreskrbljenih otrok.
Obsojena detomorilka. Mlet na Jožeta Korošec iz Brastovč, mati 10 otrok, je bila pred izrednim sodiščem v Cflju obsojena zaradi de-tomora ua leto dni ječe.
Plazovi v Baski dolini. Z Goriškega pišejo: Po naših vrheh je silno veliko snega. Zadnje dni februarja je na ta sneg še močno deževalo in povsod so se trgali močni plazovi. Posebno veliki plazovi so drli s Orne Prsti. V Strfciščah so ljudje s strahom pričakovali najhujšega. V gornjem /delu vasi si niso par noči upali/ti spat m mnogi so šli iz hiš. In res, dne 25. febr. zjutraj pridrvi okoli 9. ure strašen plaz in popoldne okrog štirih zopet drugi, ki sta hišam sicer prizanesla, pač pa sta podrla in privlekla s seboj lep kos gozda, skal, proda in grmovja ter zasula in pokončala nad 150 metrov na široko vse obdelano polj«' dol do grain- pod vasjo. Plaz j«' visok ponekod do metrov. Najstarejši ljudje ne pomnijo tak«'ga plazu in pravijo, da ni šel po tej poti še nikdar. Ubogi Ijtnlj«' so res hudo prizadeti. Ž«' nekaj l«'t suša, t<»'"*a in slaba letina, sedaj še vojna in plazovi ter pokončana, opustošena polja.
Orof na odgonu. Odgonski spre vodnik ie iz Beljaka do italijanski' meje eskortiral grofa Ivana Hallo iz Rima, katerega so prijeli lansko leto na Dunaju zaradi tatvine. Obsojen je bil potem ua 1R mesecev zapora, sedaj, ko je ka /.en odsedel, so ga pa zopet vrnili v njegovo domovino.
Smrtna nesreča na klancu prt Jenkovi ulici. Ta vzel j Primož, posestnik v Bohoričevi ul. štev. 31 v Ljubljani i«' zvečer vozil gnoj. Na klancu pri Jenkovi ulici je po nesreči priš«d no«! voz. Voz mu je šel čez nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je drugi dan umrl.
Premogar — dezerter. 321etni »»remogar M. Novak v Trbovljah je bil kot čruovojniški delavec zaposlim v trboveljskem premogo-kopu, pa j«> samolastno zapustil delo. To se je spoznalo kot dezer-tiranje, Novak je priš«*l pred vojaško sodišče in je bil obsojen na prt mesecev težke ječe.
Napftd v gostilni. Sredi meseca marca ponoči okrog pol 12. je š«-l gostilničar "pri Starem t iS lerju" v Ljubljani na dvorišče in opazil tamkaj nekega moža. Ker je gostilničar «le Schiava poznal moža. ki j«» že prejšnji večer prenočeval pri njem, se mu je z«lelo čudno, da bi se mož v hiši ne spoznal in ie moža nagnal spat. Mož je r«»s odšel, a ko je nato čez kakih pet min. odšla gostilničarjeva žena. Fan i <le Schiava, na dvorišče, je bil mož že zopet na dvorišču. Ko ga je tudi ona nagnala spat, potegnil je iz žepa velik nož in jo brez povoda dvakrat zabodel Na kričanje žene je prihitel gostilničar z domačimi na dvorišče. Prenesli so jo nato v gostilno, kjer so opazili, da je močno krvavela iz levega stegna in na levi strani prsi. Storilec se je med tem ča-som skril in ga je pozneje prijela policija. V knjigo s«' je vpisal kot Andrej Podobnik, 75 let star, posestnik iz Škofje Loke. Gostil ničarko so prep«'ljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kak povod je imel stari napadalec, se S«* danes ni inoglo dognati.
FARMARSKA KOLONIJA ZA
TUJERODNE NASELNIKE
Zemljišča v Arkansasu in Loui-sisni nudijo ugodno priliko ljudem, ki mislijo pričeti s kmetijo. Dve žetvi v letu; «lolga sezona za rast pridelkov, prijazno pod neb-je. Ta zemlja se pro«laja po $12, «lo $15 aker, nekaj plačate takoj, drugo pa na lahke pogoje. Lahko življenje takoj s početka. Pišite še danes na Ti. M. Allen, P T M , Rock Island Lines, Room 71 H, La Salle Station, Chicago, III.
(Advertisement.)
ZAHVALA
Ročk Springs, Wyo.
Podpisani se tem potom uajto-pleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijsteljeni in znancem, ki so nss obiskovali za časa bolezni in smrti naše ljubljene mladenke
FRANČIŠKE TRATNIK iu nam krajšali dneve dolgočasja, ter z nami aočustvovali.
Prisrčno se zahvaljujemo tudi sodrugom tuk. soc. klub št. 136, ki so podarili na «lan pogreba ven. c«* svežega cvetja s primernim napisom.
Žalujoči:
Jurij Tratnik, oče.
Mary Oblak, sestra. Anton Oblak, mož žalujoee sestre
Svoj lastni zdravnik.
Praktičen človek je vedno pri pravljen za vse potrebe. Eden iz-iue«l njih je Mr. Jos. W. Wokal Ko je postal bolan, ni zgubil svoje glave. On (pravi o tem sledeče: "Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino me je ozdravilo. Trpel sem na želodčni bolezni ter sem sklenil poskušati to zdravilo. Kakor hitro sem ga začel rabiti, sem s«* bolie počutil. Hvala za Triner-jeva zdravila. Jos. W. Wokal, Bel field, N. Dak.-" — Pri bolezni želodca in črev je navadno po-trebno najprvo izčistiti telo v svrho, <la se odpravijo vse nesnažne stvari., Trinerjevo ameriško zdravilno ' grenko vino je zelo dobra izČistilna tonika, katera s«' naj rabi pri zapeki, nervoznosti, oslabljeuju in slabi prebavi.
V lekarnah. Cena $1.00. J os Triner, izdelovalec, 1333—1339
(S«i. Ashland Ave., Chicago, 111. •
Trinerjev liniment bo dal iz mučenim mišicam novo moč. Zelo dober proti revmatizmu in neural-giji. Cena 25 in 50 c po pošti 35 in 60c.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, HI.
Telefonska štev.: 224 m.
"Ako si nameravate naročiti ffrafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans.
CHAS. J. DCASEK, M. D,
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADN1 STRANI CHICAGE.
Dasiravno ir star zdravnik, vendar se do sedaj ie ni nikilar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njega. Kadar «te bolani, ne hodite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vtič svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
tRADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndsle 3133
PHONE. CANAL SOU
POZOR!'SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|ščen Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Kacine Avc., Chlcatjo. IIt
1	» *AA «	r
VELIKA PONUDLU <
> % ma». «t»«» <■ M <"••»" MU.
P. LorilUrd Cs., Hew York i , .WMMMW.'i - - - .W.VÄC
ftávntiljskl odbor:
Michael Z un mer, načelnik
K manuel lieranek
Dr. Anton lliankini
Abel Davi»
John Furik
A. V. Geringer
John C. Krasa
Frank J. Skala
James F. Stepina
C. R. Walleck
Janes I. Slepim.
predsednik.
CbrlstUa R. Willcck,
I.	pod pred s. Emanuel Beranek,
II.	podpreds. Adolph i. Krasa,
blagajnik.
AMERICAN STATE BANK
1825—27 Blue Island Ave., blizo 18 ste ulice. CHICAGO, ILL.
Glavnica In prebitek.....$500,000.00
ODPRTO1 PondelJek in v četrtek do 8£ zvečer,
vse druge dneve pa do 5i popoldan.
Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letno.
Pošiljamo denar v atari kraj in jamčimo,
da ae pošteno izplača ali pa Vam vrne.
»
Pošiljamo:
10 kron za....
20 kron za.....
25 kron za.....
50 kron za._____
100 kron za.....
$ 1.80 3.50 4.35 $ 8.60 $16.95
200 kron za 300 kron za.. 400 kron za 500 kron za.. 1000 kron za
.....$33.90
_____$50.85
.....$67.80
.....$101.70
... $169 50
Stoflmo v direktni zvezi s
"Prvo hrvatsko posojilnico9'
1 n n I e n 1 m I podružnicami.
Govorilno vt« .lov.n.b. »«sik«
V stari kraj
Za pošiljanje denarja jamčimo!
Zaradi padanja cen v denarnem kursu, kakor tudi zavoljo velikega prometa smo zopet znižali cene.
Sedaj, ko so padle cene avstrijskih kronic, imate najlepšo priliko, da pomagate svojcem v stari domovini!
KAKO?!
Obrniti tt n ujvičj«, mjstirijio ¡1 solidno slovansko bančno hrdko, i« to ji:
KASPAR STATE BANK
1900 Bltie Island Avc., Chfcago, III.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-60 Blue Island Avenue, Chlcsgo. I|..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, 0<&kem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost »o tiskovine za društvo in trgovca.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Nepretirano ROJAKI! Oglasite se v moji gostUni kadar
-" greste v mesto ali iz mesta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste še prišli.
•JOS. SLABE
216 So. Genesee Slreel 1 Tel. 302	Waukeaan, Illinois
TRINCR«
BITTÏR-W1NE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoie zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro, zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
T.IMIMOV.
norké víno
JOUPH T.I"«« *<*•*»! I «.■.<••* »«• _ CHIC4CC. "t
To naravno zdravilo, obstoječe iz ¿ifttega rdečega vina in zdravilnih zelišč ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako »e ga redno uliva pri
okorelih (etrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v tevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer jr trrba hitro izčiHčenje telesa, ne da bi se K a oslabilo. To sredstvo 9jača seatav ter pa usposob'ja, da deluje brez prenehanja. V boleznih ielodra, jeter in droba delujo dobre
V LEKARNAH
JOS. TRINER
oro.
3
lzdelu|očl kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Trinerjev liniment imejt« vedno pri roki. Mogi^e, da ga ne rabit« danes, ielo dobro vam bo ustregel jutri pri olajienju bolečin v milicah ali sklepih. Cena 25c in SOc, po polti 35c in 60c.

<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="PafhhLtbeySgnDJw/FXFEe5BXJjaWkLS6d3A30q/zTz78SccKgMEnS4mrDt/qUOyBYUKj+DCKhduhEonNoWMxtMiYwxeb3DK+zk+4HDD7kzs2wcNQSecBd3kjZWGHhgRz75jFrHSMYnewEP2Ly60cA==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="eh+fb6obwmZsb3u8VVKJhTHWqap1wBo+YRf8BGfo1PBQKRa8SwBnMAljV/2TQlAvGIzyAC9+ufk/6txvgY/DTB9MYe90Ug2SGzTeCFGGxO0eU8RfoPYfPsvOXhZOzzb+3clkSnytjC6BPD4r0bqDSzlLkSl4nFfU+nPK0YFs08Itzm5jd5G0TyCir6OfcZSBAOvC/ULVcVPan5fKt5mkGE7OL+ZxTuJ5OlbuHGHfSKNZ5PkhxjC1ydLi8VBX4TV2/CTcX5YXXKuhsxIQmT1toY2wa9qlD3OrLUbc8gApZrgIfcILv1u1EBqFxVAPpVCXIizBsh0/hA4dtuMAHREAfVe+xUqlP18QGuPRobNeELbAzyJh2gc2SWNqrwnwGbt6YJmqmXFWJKw1QHHqIPZJTe+SzJTNfxEQur07vPfvJzMEJ/EjGPJKFLmul/SqLW+L6iZTit/CfnG0X4ONYrEsVvLii9viwzo0LBr6PqpCG4LN+kZW84ll/UNWGtyTcqKS3HYkIuoDnFtW+opMOpCzu3oNPR6qREnDDuKvYT6goEl58YAWNL8VJ8pjTMoJb/kCTPJxX11X+99vq7DEAmfs1nsW5EFkCkbb6z4pinESrEHFbof2b56C7vKLVDHQOtGnAUQ1tF7TaLl0FHFZYdH5m08DGfCN2z+iZlbJ+AchwmP2ZkwRim4QMJKjNdqcTSrvgCs1SKd1NNGIoOF75MyH1zwg+anZT/B60/CH3RuqePNq6zMSkAG488z86LGNijQYzXTu2J4D976XrXu0O2Ff/SSNiPHFNct6YZoitB7ADgD30uE4r4V7uMCTYThsNdqt5bUI7jkNfR1E+GgGEucuQW3Z/gjEp/02M0Ljuv9bGIts0KAHwTTzhxGSz3dLSKaZHblpBOv7boVlb9OV65iiwGgI8QMxZmx29e852vA5FIIczDieIFJdfw0jzl7if44pbklX7USOCzsQKeCuVh4V9Lcc3PLzbV+hCWmq0HXLK3KZ251vVUQOvDacKhWgMEfOScwanIApd/mUVufUtZZwFZyRqnSdohT3rqygBgKuHM38a0MlvJcSGBR7YsUyKCkYCqMDxVO6wxaQIRTRPXywtGPL3xxgQ2gKoIByHFAc5ow031nE8JUUOZUDQMQieOWebl5/In61SR4NMRMi7MfjardjbJnuQJirZK8pMFcz976hVlo+kbwKrxWQpczzXXBGNpc4UltzJXHam2Kz7qH4nC591i6raSf3T5uvATR2kAU=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>