QSSkm
i/fi
I'ftMERlSKA Domovina

FOR«ft*.
i IH SPIRIT INGUAG6 ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING. AUGUST 6, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
Razne najnovejše svetovne vesti
DETROIT— Unija CIO je naznanila danes zjutraj, da se stavka 107,000 delavcev pri Ford Motor Co., ki je bila napovedana za danes opoldne, ne bo vršila. Unija in vodstvo Ford Co. bosta naznanila kasneje pogoje, na katerih je prišlo zadnjem trenutku do sporazuma.
*	*	*
Arthur Kirkorian, težko	ranjeni	ropar,	ki	je	ušel	18.	ju-
lija iz Huron Rd. bolnišnice v Clevelandu, dočim je stražnik ob njegovi postelji zaspal, je bil prijet v predmestju St. Louisa, Missouri. Zdravniki so takrat rekli, da je bil tat tako hudo ranjen, da ni v stanu napraviti niti 200 korakov.
*	»	*
CHICAGO —	William	Odom,	ki	je	včeraj	odletel	od	ta
kaj, da obleti zemeljsko oblo, se je sinoči vrnil s svojim letalom nazaj. Bil je že nad Novo Skotijo, ko je opazil nedostatke pri letalu. Rekel pa je, da se bo jutri zopet podal na pot okrog sveta, ko bodo letalo popravili.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)

O SMRTI ŽUPNIKA JOŽE-TA STUPICE sem prejel še na-dalnje vesti, ki še bolj natančno poročajo o njegovem odhodu s tega sveta. V teh vesteh so nekatere podrobnosti, ki samo potrjujejo vse, kar sem oni dan pisal. Umrl je dne 22. junija v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. V bolnišnico je bil poslan samo tri dni pred smrtjo iz ječe. Videlo se je, da je že popolnoma izčrpan in ni bilo pričakovati drugega kot — smrt. Sorodniki so zvedeli za njegovo “preselitev” v bolnišnico šele, ko je bil že mrtev. Star je bil 58
iče v Šmihel. Vodi!
ga je novomeški prošt Čerin v spremstvu več duhovnikov. Udeležba od strani vernikov je bila jako velijca. Prišli so od blizu in daleč. Posebno se je opazilo, da je bilo mnogo ljudstva iz raznih vasi Suhe Krajine. Rajni blagi duhovnik si je pač osvojil s svojo izredno dobrodelnostjo srca vseh, ki so ga poznali. Niso bili le njegovi farani njegovi ljubitelji, tudi vsa, okolica daleč y sosednje vasi. Na ustih vseh je bila beseda pesnikova:
/
Umrl je mož —ne, ni umrl! oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju spočije v blaženem pokoju.
je pogreb vršil že drugi dan po smrti, dne 23. junija. Zakaj tako hitro po smrti, še nisem mogel zvedeti. Kljub temu se jo nabralo pri pogrebu toliko moških, žen§k, fantov, deklet in otrok, da je bilo res občudovanja vredno. 0 Značilno je to, da so ljudje takoj dvignili zahtevo, naj se truplo rajnega gospoda Stupice pokoplje na pokopališču v Lipju, ki je okoli cerkve. To bi bil prvi duhovnik, ki je deloval v tej vasi, pa bi bil tudi tam pokopan. Njegovi verniki so si zamislil zelo veličasten pogreb,
DR. FURLAN IN DRUGI SE
DELAVCI V DETROITU SO ODJLI Z DELA
“1 „ «... MORAJO ZAGOVARJATI
delavcev v avtni industriji je odšlo včeraj domov radi neznosne vročine. Radi tega je produkcija pri Briggs, Dodge in Packard zaostala.
ZARADI VELEIZDAJE
Sally Ann O’Leary, stara 12 let, doma iz Pittsburgha, Pa. Bila je hroma vse življenje. Poslali so jo z drugimi romarji v Lurd na Francosko. Takrat so jo morali nesti v letalo. Zdaj jo pa vidite na sliki, kako sama stopa z letala ob prihodu domov.
Sovjeti trenirajo v Rusiji nemško armado
Pariz. — Kljub neprodirne-mu železnemu zastoru, pa vendar prihajajo podrobnosti iz Sovjetske Rusije o nemški armadi, ki jo tam trenirajo Sov- Pr'Por°čal jeti. Poročila vedo povedati, da je v Rusiji v treningi nič manj kot 36 nemških divizij, vključno 18 oklepnih divizij.
Belgrad. — Na 29. julija je
Briggs'MfgTco. je zaprla'pričel8 v Ljfljani f>dn«ob-včeraj tri svoje divizije, ker je ra™^ pro 14 8l°yen8k™ odšlo z dela več sto delavcev mtelektualcem ln profe8iorial-radi vročine.	jce™'
Med obtoženimi je tudi znali	is i ..	1 ni profesor dr. Boris Furlan,
Rooseveltov Sin zenikd ki l® bil med vojno v Londonu
L J 1211	J	|i”v Ameriki in ki je bil nekaj
ODdOlZifVe preit senet* {a®8 tudi minister zamejne
vlade; Takoj, ko je nastopila Titova vlada, je hitel dr. Furlan domov, kjer je ponudil sodelovanje pod novim režimom. Bil je imenovan za ravnatelja na ljubljanski univerzi.
Zdaj je dr. Furlan obtožen z ostalimi 13 učenjaki, da so imeli stike z Dragoljubom Jo-
(kmetske) stranke in Milana
Nekatere teh divizij imajo še ki bi bil vtem slučaju brez dvo- vedno svoje nekdanje tai
Gotovo bi bila udeležba pri pogrebu še mnogo večja, pa se
ma res tako sl.
se je vršil ga tista okolic ---------------
da “oblast” je sklenila drugače.
Sklicevala se je na neki “zakon,” ki baje ne dovoljuje prevoza mrliča — radi nevarnosti epidemije;! Ljudem so razložili, da bi se jim lahko ustreglo, če bi bil rajnik toliko pameten, da bi bil umrl pozimi! Takrat bi ne bilo nevarnosti za— epidemijo! Ampak v poletnih mesecih, od maja do oktobra, ne, to je resnično prenevarno! Iz Novega mesta v Lipje mora biti res strašno daleč, da bi se lahko med to “dolgo” potjo razpasla epidemija po celi Suhi Krajini in morda celo po celi “Titovi Jugoslaviji!” Menda je bila tudi na licu mesta tolikšna nevarnost za “epidemijo,’ da so rajnika takoj drugi dan pokopali. .. Epidemija bi se mogla v res-
nint preisk. odsekom
Pravi, kar je tfughes zanj in za druge potrošil, so mu vse vrnili
Washington. — Včeraj je pričel pred senatnim preiskovalnim odsekom Elliott Roosevelt, sin pokojnega predsednika. Poklican je bil, naj pove, če je res, da je plačeval zanj in za njegovo sedanjo ženo za razne zabave in nočne klube milijonar Hughes in če je potem to igralo kako vlogo, da je naj se odda za $40,000,000 naročil za izdelavo letal Hughesu, čeprav je letalsko poveljstvo odsvetovalo gradnjo dotičnih letal.
Elliott Roosevelt je izjavil,
Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice
Prestavljena seja—
članice Materinskega kluba fare sv. Vida ne bodo imele ju-
Groht, voditelj a srbske radikal- tri veaerjredne mese{ne seie-to pa radi predavanja misijonarja Ruparja, ki bo isti večer v cetkveni dvorani, članice kot tudi drugo občinstvo je
ne stranke, ki je bil tudi član jugoslovanske vlade v Londonu ob času vojne.
Kot je razvidno iz zaslišanja ... prvega dneva obravnave, je yljudno vablJeno k temu Pamela baje ta skupina, dr. Fur*: davanj,u Jutrl ™ier; Po Preda* lan in drugi, stike z angleškim yal)Ju bo pa obiiaina zabava, konzulom v Ljubljani in z!Seja grmskega kluba bo “vohunskim centrom 101” v Pa v sredo 13. avgusta. Avstriji. Obtoženci so tudi ob-' pi,mo ;ma_
dolženi zbiranja informacij, katere se je potem pošiljalo vohunskim centrom v Švico.
Dalje govori obtožnica, da so aretirani pomagali gotovim osebam pobegniti iz Jugoslavije. Gotovo bo zanimivo zasle-
vanovičem, voditeljem srbske! dovati, česa vse je Titov režim kmetske stranke, ki je tudi v obtožil te slovenske profesorje
zaporu in da so imeli zveze z Tomom Jančikovičem iz Zagreba, ki je uradnik hrvaške seljaške stranke.
Obtožnica navaja tudi ime Ivana šuteja, ki je tudi eden
voditeljev hrvaške seljačke telja več.
in profesionalce.
Očividno ima Titova vlada namen, da se iznebi absolutno vser intelektualcev, kar jih še niso spravili s poti tako, da narod ne bi imel nobenega vodi-
(Dalle na 3. »trapi)
POROKA ANGLEŠKE PRINCEZE BO NA 20. NOV. LETOS
London. — Angleški kralj je uradno naznanil, da se bo njegova hči, princeza Elizabeta, porčila 20. nov. 1947. Poročila bo mornariškega poročnika Filipa Mountbattena, ki je bivši grški princ, pa je zdaj angleški državljan.
Poroka bo v starodavni west-minsterski opatiji z vsem sijajem, ki ga premore angleški kraljevski dvor. Tisti dan bo v Angliji praznik, čeprav je dežela v veliki ekonomski stiski. Angleži se še vedno držijo svojih starih tradicij in ob takih prilikah ne sme manjkati sijaja, zlasti še, ker je princeza prestolonaslednica in je zelo priljubljena pri narodu.
------o------
Pazite se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni lu-ii in o pravem času, sicer vas sluibujči policist lahko povabi na sodnijo.
Ameriška vlada ima zdaj 78,700 manj uslužbencev
Washington_____V prvi polo-
vici letošnjega leta je ameriška vi a da odslovila že 78,700 uslužbencev v raznih oddelkih. S 1. julijem je bilo zaposlenih pri vladi okrog 1,902,000 civilnih uslužbencev. Na 1. januarja jih je bilo še 1,980,700.
Malo pred končano vojno z Japonci je imela vlada še 2,-915,500 uslužbencev.
V prihodnjih tednih bo vlada odslovila še nadaljne uslužbence, ker morajo razni oddelki uradovati po denarju, ki ga je odločil zanje kongres, ki je mnogim oddelkom nakazal manj denarja.
Rusija je dala kredite Jugoslaviji
Moskva. — Sovjetska vlada naznanja, da se je sporazumela z Jugoslavijo na kreditih, s katerimi bo Jugoslavija nakupila v Rusiji opremo za razno industrijo.
imajo novo, bolj moderno orožje.
Druge nemške divizije so pa dobile ruske tanke in sicer tipa Stalin ter lažje T-34 in T-41.
Vsaka teh nemških divizij ima ime kake nemške province ali mesta. Muenchen pan-cerska divizija je nastanjena v ruskem mestu Simferpol. Vsa ta nemška bojna sila, ki so jo organizirali sovjeti, je v treh glavnih krajih: blizu Leningrada, blizu Minska in na Krimu.
Nemški feldmaršal von Pau-lus, ki je “za kulisami” vodil treniranje nemške vojne, je težko bolan; pravijo, da si je nakopal jetiko. Bolj aktiven je pa nemški general von Seyd-litz, ki uživa največje zaupanje pri sovjetskih vojaških oblasteh. Nemškim četam ne Krimu poveljuje general Schorner.
Sovjeti so rekrutirali to ar-
rsi“ v m • žm*
dom, kjer je bil poveljnik feldmaršal von Paulus. Potem so jih začeli nabirati tudi v drugih ujetniških taboriščh. Kdor se je priglasil za to armado, je dobival tako hrano kot ruski vojaki. Kdor se je pa upiral, je dobival zelo skromne porcije.
S tem v zvez: je zanimivo dejstvo, da je stranka SED (to so združeni komunisti in socialisti v ruski zasedbeni coni) na svojem sestanku v Leipzigu odobrila, da Rusi lahko vežba-jo nemške vojake in nemške častnike iz bivše nemške Wehr-macht.
1. okt. bo v Londonu _____»eja ministrov
Washington. — Anglija je predlagala, da se na I. oktobra sestanejo v Londonu zastopniki zunanjih ministrov Velike Četvorke, ki bodo začeli delati načrte Za mirovno pogodbo za Avstrijo in Nemčijo
slik nad sovražnimi postojankami, da je pa to storil samo radi tega, ker je bil prepričan, da more samo Hughes napraviti taka letala.
Kar se tiče nočnih klubov in drugih zabav, za katere je Hughes plačal nad $5,000, kakor se zatrjuje, je pa izjavil Roosevelt, da so on in tovariši, za katere je Hughes plačeval, vse to povrnili iz svojega žepa.
Senatni odsek je dobil poročilo, da je bilo vodstvo letalske sile proti temu, da bi se dalo Hughesu naročila za izdelavo letal, da je pa vodstvo to mnenje spremenilo, čim je prišel Elliott Roosevelt iz Evrope, kjer je bil prideljen zračni sili s činom polkovnika.
Vedite, da pri prehodu čez cesto ne boste nikdar preveč previdni. Posebna previdnost pa
protižidovski nemiri
London. — Odkar so židovski teroristi obesili v Palestini dva angleška vojaka, so izbruhnile po Angliji protižidov-ske demonstracije. V Liver poolu so ljudje razbili mnogo židovskih trgovin in zažgali ne ko tovarno. Ko so prihiteli og-njegasci, da bi gasili, so jim razjarjeni ljudje prerezali cevi.
Ljudje so pobijali šipe pri židovskih trgovinah ter podžigali otroke, naj vzamejo blago iz trgovin. Prišlo bi morda do večjih nemirov, da ni dež pognal ljudi s cest.
V Manchestru so so ljudje zbrali v židovski četrti mesta in demonstrirali. Obkolili ao neko židovsko plesišče in policija je morala priti, da je otela plesalce. Ko so ljudje razbijali šipe pri neki tovarni za obleko, so vselej, kadar je bila vržena opeka v šipe, zavpili: “Doli z Judi!"
Balkanske federacije ne bo Je, ker ni čas
HM
____________
Tako ata odločila Tito in
Dimitrov pri konferenci na
slovenskem Bledu
Belgrad. — Bolgarski ministrski predsednik Dimitrov je rekel, ko se je vozil na vlaku iz Jugoslavije, da je mnenje Bolgarije in Jugoslavije, da ideja za balkansko federacijo še ni dozorela in da čas še ni za to, da bi se ustvarilo federacijo slovanskih držav na Balkanu ali federacijo podonavskih držav.
Dalje je Dimitrov izjavil, da pakt, ki sta ga sklenila na Bledu s Titom, ni bil usmerjen proti nobeni drugi državi. “Kar je naš namen je samo to,” je izjavil Dimitrov, “da bo nehal Balkan enkrat za vselej biti sod smodnika in nevarnost za splošen mir.”
Mi se popolnoma zavedamo, da je položaj na 'Balkanu nezanesljiv .v sedanjem času, da je civilna vojna v Grčiji ter položaj na Turškem ter intrige drug dežel — da vse to do gotove meje ovira za naš razvoj,” je rekel Dimitrov.
VES SVET JE POZOREN NA NOVE USPEHE U. S. ZRAČNE SILE Washington. — y Moskvi,
Mrs. Mary Walter, 19708 Shawpee Ave. ima pismo od Stane Spilar iz Št. Petra na Krasu. Pismo je za Jožefa Rotar. Če kdo ve zanj, ali pa če to sam čita, naj se zglasi na gornjem naslovu.
Euclid Rifle klub—
Jutri popoldne ob 3 bo va-sžna seja Euclid Rifle kluba. Vrši se kot navadno na strelišču na Močilnikarjevi farmi. Vsi člani so prošeni, naj se gotovo udeležijo, ker so res važne zadeve na dnevnem redu. V»in» seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob 7:30 važno sejo v navadnih prostorih. Vse članice
uspehe ameriške zračne
nedeljo v Pueblo, Colo.
Ta je namreč zadnji teden, ko' Jje prid®tud* n!®n brat Pran*t je praznovala 40. obletnico ob- j ®mel]*!e 'z Port Worth, Texas
Iz raznih naselbin
Chicago, 111. — V nedeljo 27. julija smo imeli farni piknik pri sv. Štefanu. Piknik je bilo zelo lep uspeh in farani so se' dobro pokazali, čistih dohodkov za župnijo je bilo do $1,300. To je rekord, na katerega smo lahko ponosni.
Naš dobro poznani rojak Frank Vavpotich se je moral zopet podati na operacijo v bolnišnico. Pred letom je bil dva-krta “pod nožem” in se še ne poda. Trdni korenini želimo, da bi se kmalu povrnil k svoji družini.
Opasno je zbolel rojak John Starc iz 21. Place. Želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje zopet povrnilo. — J. M. zastopnik.
stanka, pokazala svoje rekorde v brzini letal.
Tako je poletelo 7 ameriških bombnikov B-29 iz Tokia do Washingtona v rekordnem času 30 ur. Spotoma so bombniki pristali samo za 3 ure samo v Alaski, da so vzeli nove zaloge gazolina. Razdalja znaša 7,000 milj.
HOVmOBOVI
Louis Mele
Sinoči ob 7:30 je umrl na svojem domu Louis Meše, stanujoč na 388 E. 162. St. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod, čas pogreba in druge podrobnosti bomo sporočili jutri.
Pogreb Fr. Černe Pogreb za pokojno Frances čeme bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo poleg pokojnih soproga in sina.
Pogreb Ant Hlebes Pogreb za pok. Antonom Hlebes bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9.
SAMO DA SE JIM BODO ZAVEZALI JEZIKI
Detroit. — William Van As-pern in Ellen Davis se bosta poročila, kot pravita, samo zato, da ju sosedje ne bodo vlekli čez zobe. Ženin je star 73 let, nevsta pa 94. Zadnjih 17 let sta živela pod eno streho.
V GRČIJO JE ŽE PRIŠLA BOJNA OPRREMA Atene. — Sem je dospela ameriška ladja American Victory, ki je pripeljala iz Amerike opremo za grško armado. Ta teden pričakujejo še dve nadaljni ladji iz Amerike.
in njena sestra Rose s soprogom Anthony Fox iz Los Gatos, * Kalifornija. Tako bodo vsi skupaj čestitati svojemu dragemu atu, ki bo na 20. avgusta praznoval svoj 85. rojstni dan. Le dobro se imejte, Mrs. Mervar in izročite naše tople pozdrave vrlim Pueblča-nom.
Obisk iz N. Y—
Tukaj je na obisku Rudolph Grill iz New Yorka. Rad bi zvedel za naslov Mrs. Mary Hočevar (Kapsel). Kdor ve za-njo, ali če sama to čita, naj pokliče OR 3360.
Vesela vest—	>
Mr. in Mrs. Henry Gorsha, 5615 Carry Ave. sta ponosna na svoja dvojčka, fantke in deklico, ki sta jima bila rojena 31. julija. Od prej imata že hčerko Joyce, ki je stara 4 leta. Materino dekliško ime je bilo Josephine Gorenc. Tako sta že petič stari ata in stara mama Mr. in Mrs. Frank Gorenc iz 6303 Carl Ave., Mr. in Mrs. Frank Gorsha iz Eveleth, Minn. pa že trinajstič, čestitke!
Poizvedovalni kolifek
Mrs. Stefanic iz 18615 Chapman Ave. je prejela pismo od nečakinje, ki bi rade zvedela za naslov John Stefanica iz Stojanskega vrha št. 2, p. Sv, Križ pri Kostanjevici. Rada bi zvedela radi posestva v starem kraju. Naj se zglasi na gornjem naslovu, ali pa če kdo ve zanj, je prošen, naj sporoči ali pokliče KE 0351.
Rdeči križ bi rad zvedel za naslov Marije Likovič, ki je nekoč živela v New Yorku in tudi na Addison Rd. v Clevelandu. Naj se zglasi Pri Mrs. Eleanor S. Zeman, 1227 Prospect Ave. Clevland, Ohio, tel. 8U 1800.

Ameriška Domovina
1 Vil UK*/IIKHO«tl
(JAMB DKBEVBO. Editor)
n» M. Ctafr In.	---------MM	Clmtand I. OMt
______ PuBUShed (tally except Saturdays. Sunday aad Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na lat« HM; a Cleveland In Kanado po podu a eno leto «.00.
Za Ameriko pol leta 14.00; a Cleveland la po poku pol leta «00.
Za Ameriko 6etrt leta «A0; a Cleveland In Kanado po poiti Oetrt leta «.70.
Za Olveeland ln okolloo po raenatalrlti; odo leto I7M. pol lata «00. Oetrt leta «A0.
—---------Navtika etana I etntcv.
SUBSCRIPTION RATES:
United Btatea I7A0 par par; ctaadand and Canada by mati HM per year.
U. a WOO (or 0 months. Cleveland and Canada by mall «00 (or 6 months.
U. a «00 (or 3 months Cleveland and Canada In mall «70 (or 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier WOO per nr. «00 for 0 months, «00 (or I months. Single ooptee 0 eente each.
Entered as seeand-cUas matter January Oth IMS. at the Poet Oftlee at Cleveland. Oblo. under the Aet of March 3rd 1879.
»88
No. 152 Tues., Aug. 5, 1947
do tri hektare zemlje (hektar je približno toliko kot dva in pol akra). V tem programu je vključenih okoli 25,000 oseb.
V tretji seriji pa bodo večji kompleksi — pet do deset hektarov za vsakega, ki bodo šli stotini ali nekaj več izkušenim kmetovalcem.
Okoli teh cerkvenih in župniških zemljišč bo Cerkev skušala ustanoviti samo se vzdržujoče male ekonomije, v katerih bodo najemniki postali svoji lastni gospodarji.
ininiinmnmn»Mmiii>Miiii»timiinnit*»
BESEDA IZ NARODA
ltlllllllHIIIHIIIII«*H«*»>«»«»»HII«lltww
Kam s Hitlerjevim denarjem?
V Washifigtonu imajo med drugimi vsotami tudi znesek nekaj nad $21,000 v dobrem ameriškem denarju, čigar lastnik pa najbrže ne bo nikoli vprašal zanj. Ta denar je tam v poseben namen, in če bi pustili, da ta denar izgine brez vsake vednosti ali da bi se ga porabilo za druge stvari, bi to pomenilo toliko, kakor da bi, na primer, vporabili slavno Atilovo kopje za podporo vrvi, na kateri se suši perilo. Ta denar ima posebno distinkcijo in navzlic temu, da imamo na svetu mnogo potrebnih in revnih ljudi, bi se večina teh ljudi ne dotaknila tega denarja, ker bi smatrali, da so sprejeli trideset Judeževih srebrnikov. Zakaj vse to? Zato, ker teh $21,000 je lastnina pokojnega Adolfa Hitlerja.
Ampak naj nihče ne misli, da je prišel ta denar od kake nemške korporacije, iz kakega podtalnega vira ali da je bila to Hitlerjeva plača kot voditelja Tretjega rajha. Ne, to je denar, za katerega je Hitler delal in ga zaslužil in glede katerega bi se zdaj v grobu obračal, če bi vedel, da je ostal last ničvrednih ameriških kapitalističnih plutokratov.
Da smo postali mi, Amerikanci, njegovi nezaželjeni dediči, je pripisati prodaji njegove knjige “Mein Kampf.” Vse od dneva, ko so Zed. države napovedale vojno Nemčiji, se je nabiral iskupiček prodaje slovite Hitlerjeve knjige v Alien Property Custodian uradu, kjer je ta vsota narasla na $21,825. V normalnem času, če bi ne bilo vojne, bi tvrdka Houghton Mifflin, ki je v Ameriki založila to knjigo, izročila denar v roke Hitlerjevih agentov, ki bi ga qd svoje strani izročili zopet naprej, to je avtorju Hitlerju. Zdaj pa "bo treba, naravnen&re-diti drugačno določbo glede tega denarja.
Ker je ta denar molčeči memento ali spomin na zgodovinskega “trubblmekerja," zato zahteva situacija posebnega postopka, škoda, da denarja ni nekoliko več, zakaj z $21,000 boste dandanes malo kupili, levečjemu $10,000 vredno hišo. Po drugi strani gledano, pa je tega denarja dovolj, in tudi če bi bil ostal samo en dolar, bi bil vreden posebne pozornosti in posebnega postopka. S svojim zlim genijem poznavanja ubiranja strun človeških slabosti in z izigravanjem plemena proti plemenu, si je Hitler skoval mnogo političnega kapitala, zato bi se dalo teh 21,000 dolarjev s pridom porabiti, če se ž njimi financira študije proučevanja plemenskega sovraštva. Ta denar bi, na primer, lahko postal Hitlerjev sklad za pospeševanje civilnih svoboščin, ter bi se iz tega denarja plačevalo odvetnike in zagovornike vseh onih, katerih državljanske pravice so v nevarnosti. Ali si morete misliti večje ironije (za Hitlerja) in večje koristi za politične preganjance, kot če bi njegov denar služil za njihovo obrambo?!
Nekoliko ironije si že lahko privoščimo na Hitlerjev račun, zato lahko navedemo še en način uporabe tega denarja, radi katerega bi Hitler gotovo pobesnel, če bi še mogel. Nihče ni storil v današnji moderni dobi toliko, da bi zatrl svobodo mišljenja in izražanja, kakor je to storil Hitler. Nihče razen njega ni bolj brezobzirno zatiral resnice in bolj cinično izkoriščal ljudske nevednosti ali ignorance. Simbol tega njegovega intelektualnega vandalizma je bil v sežiganju knjig. Zato bi bilo umestno, če bi se Hitlerjev lastni denar zdaj vporabil kot gnojilo cvetlici, ki jo je on hotel žareti. To bi bila stvar, ki bi si jo bilo vredno ogledati: Adolf Hitlerjeva knjižnica, v kateri bi bilo kakih šest tisoč antinacijskih, svobodo vesti, vere in govora zagovarjajočih del, kupljenih in plačanih s Hitlerjevim denarjem! . ..
Na počitnicah
Cleveland, O. — Ker smo zadnja dva tedna imeli delavci iz White Motor Co„ počitnice, smo si zaželeli čistega zraka in malo veselja v prosti naravi. Zato smo se podali k Jožetu Jalovcu, ki ima svojo lepo farmo v Ravena, Ohio na R. F. D. 1. Prav imenitno smo bili postreženi, le škoda, da Jože nima več boljše polovice žive, kajti Jože je sedaj fant za ‘devet’ in tako je naneslo, da smo' si morali sami kuhati. Povedati moram, da se je na kuharsko umetnost najbolj razumel naš France Pucel, ki je bil pripraven, za vse.
Pa naj kar tukaj povem, da smo bili vsi oženjeni moški, ampak naše boljše polovice so ostale lepo doma, pa če verjamete ali ne, tudi brez jih je šlo vse lepo gladko in po ',‘foršrif-ti” .... Kaj praviš, Jaka, da se boš ženil? Kar tiho bodi.
In veste, kaj se mi je še primerilo ob tej priliki? Namenil sem se v gozd na izprehod, ker so bili vsi ostali moji sopočit-nikarji zaposleni, sem šel sam. Komaj pa zaidem malo glob' lje v gozd, ko je nekaj zarigs-lo prav blizu mene. Joj, kaj pa zdaj! Nisem si dosti pomišljal, ali pa še celo sptaševal, kdo in kaj je in kakšne pomoči potrebuje, ampak vbral sem jo na najbližje drevo, kar je v takem slučaju ''najbolj prrpoe ročljivo, da »e človek dvigne s tal v bolj vame višave.
Tam med vejami sem v strahu čakal, kaj bo iz tega in kaj neki se klati po tihem gozdu. Mislil sem si, prav gotovo je bil to lev, če ne slon ali morda krava, če ne morda prašič domač ali divji. Mrzli mravljinci so se mi sprehajali po kosteh in mislite, da mi je kateri mojih tovarišev prišel na pomoč, kaj še, saj menda še mislili niso name, ki sem bil v tako groznih stiskah med vejami.
Ko sem tako že precej časa čakal kakega odrešenja in sem končno sprevidel, da menda ne bo nič hudega, sem se skoraj-žil in splezal z drevesa. Pri tem pa sem si mislil: i kaj bi se pa bal, saj sem svoje čase bil vojak in sem na skražži stal tam v Galiciji. Korajža velja
Cerkev v Avstriji bo razdelila zemljo
Katoliška cerkev v Avstriji, ki je izza Arišiusa domala izginila s pozomice, vstaja zopet k verskemu in političnemu življenju. -
S potezo, ki ji ni enake v zgodovini, namerava Cerkev priti zopet od vpliva z zasnovanjem načrta, ki čaka zdaj samo še odobritve Vatikana. Cerkev namerava naipreč dati v najem za nominalno najemnino okoli 30,000 akrov, to je skoraj polovico svoje orne zemlje, 25,000 avstrijskim poljedelcem.
S to potezo namerava Cerkev odgovoriti na grožnje komunističnih kritikov ki neprestano zahtevajo podržavljenje cerkvene lastnine, istočasno pa si bo Cerkev pridobila naklonjenost in lojalnost tisočerih delavcev, bajtarjev in kmetičev-najemnikov, katerih goreča želja je bila že odnekdaj, da bi lastovali koček svoje lastne zemlje.
Poleg tega stremi ta načrt tudi po tem, da se povrne avstrijsko ljudstvo k obdelovanju zemlje, s čemer se bo odpomo-glo pomanjkanju poljskega delavstva in zvišanju poljskih pridelkov.
Distribucija cerkvene zemlje se bo pričela letošnjo jesen. Najprej bo dana po desetina hektara približno 20,000 ljudem. Najemnik si bo na tej zemlji lahko zgradil hišo, hlev ter si pripravil zelenjadni vrt. Najemnina bo 20 šilingov ali $2 na leto.
Druga dsitribucija bo šla 5,000 osebam, ki bodo dobile
in krenil sem -iz gozda. Pri tem mi je pa prišlo na misel, da bi za druge počitnice vzeli s seboj tudi našega Jakata, ki se na jago in zveri zastopi in bi v tako kočljivih slučajih, koti je bil ta moj, jako prav prišel, če drugače ne, vsaj z dobrim nasvetom.
Potičnice so minile in zopet se bomo morali vrniti v zatohle tovarne, kjer bomo obujali spomine na srečne dni, ki več jih ni in na Jožeta Jalovca, ki brezskrbno vživa svoje dni v prosti naravi.
Pozdravljamo vse naše prijatelje v Clevelandu!
Joe Jalovec, John Rebol, Fr. Pucel (kuh) in Anton Logar, poročevalec.
- - -o-------
Pismo o živilskem paketu
Podpisani sem prejel naslednje zanimivo pismo iz begunstva od nepoznanega rojaka.
Barletta, Italy. “Velespoštovani gospod!
Zelo smo se razveselili, ko smo prejeli Vaše ljubeznivo pismo in potem “Čare” paket z raznimi živili, ki so nam nadvse dobrodošla. To je res paket za družino, ki vsebuje samo dobre, potrebne in koristne stvari. Paketa, ki smo ga prejeli, so bile deležne v smislu Vašega pisma še tri družine z majhnimi otroci.
Za vse, kar ste nam poslali, se' Vain' šfupflirž onimi, ki so bili deležni tega, iz srca zahvaljujemo. Nikdar nas niste poznali, najbijže še mojega priimka niste nikdar srečali v življenju, a vendar ste se nas spomnili v svojem sočustvovanju do beguncev s tako lepim darom.” — Alojzij Šope.”
Ne gre se zato, kdo je poslal, gre predvsem zato, kdo je potreben. Še bolj pa gre zato, da se pomaga ljudem, ki trpe po nedolžnem in stradajo. Poleg tega pa trpe še mnogo več, trpe zaničevanje, ’ preziranje in trpe na tem, da so mnogi ločeni ne samo od svoje domovine, marveč tudi od svojih družin, žena in otrok.
Med temi trpečimi so odličnjaki kakor tudi priprosti kmečki miroljubni naši rojaki iz vasi in mest. To trpljenje je dvojno: duševno in telesno.
Učenjaki, slovenska inteligenca vseh stanov! Kako mučno j« to trpljenje na duši, ker ti učenjaki, ki so gojili med slovenskim narodom oliko in ga izobražali, se morajo sedaj vklanjati sinovim stražarjem in zagrizenim sovražnikom našega nai^oda, kakor da je naš narod kak izvriek človeštva. To je za odlične in zaslužne osebe naravnost grozna muka! Ce ne bi imeli vere v Boga, bi v takem položaju gotovo ne mogli ostati pri življenju že par let. •
Dragi rojaki! Naj misli kdo kar hoče. Naj se jim smeje za hrbtom in jim privošči, ali naj jim skuša prihiteti na pomoč. Vedite, da bo za vsakega prišel dan obračuna, prej ali slej. Oe si domišljujete to, da so zagrešili, ker niso bežali v gozdove, ko so sovražniki požigali njih domove, se (motite. Prepričan sem, da sto odstotkov od vas, bi v istem času storilo enako, kakor so naredili begunci. Kdor je imel srce za dom in družino, je bil dolžan isto braniti ,ime “den mobranec” pove vse.
Ti ljudje naj sedaj trpe zato, ker so ljubili svoje družine in svoj dom? Naj bodo sedaj zato zaničevani, lačni, preganjani po tujih deželah? Kdor tako sodi, naj le sodi, prišel pa bo na sodbo tudi on in slišal besede: “Lačen sem bil in nag :. . in me niste poznali ali hoteli poznati. . . .”
Paketi “CARE” so naj večje vrednosti za naše begunce, kot razvidite iz pisma, v katerem se mi ta mož zahvaljuje v imenu svoje in v imenu družin, ki so bile deležne paketa. Iskreno se zahvaljuje. V teh paketih se pošilja živež in tudi druge potrebne stvari, za katere skrbi ameriška organizacija, katere sedež je v New Yorku. O tem je bile v tem listu že večkrat omenjeno. Listirto, na kateri je opisano, kaj se lahko pošlje, dobite v V3aki banki. Prinesite svoj naslov in naslov onega, kateremu hočete poslati in $10.00, vse ostalo naj v!as nič ne skrbi, ker ta drjužba jamči za vsako pošiljko. Res žal, da se teh paketov ne more poslati v Jugoslavijo.
Z desetimi dolarji naredite nepopisno veselje tem, ki jim pošljete paket. Če je med temi rečmi kaj, kar eni družini ne prija ali ne more vporabiti, p!a je tam še številno drugih družin, ki rade vzamejo kakšno drobtinico od tega, kakor se je družina Šonc izrazila, da so od enega takega paketa bile deležne kar tri družine.
Kdor pa nima nikogar med begunci, pa bi vseeno rad kaj storil v ta namen, naj se zglasi pri podpisanemu, kakor so
to že nekateri storili, in jim bom dal imena prosilcev, ali pa bom v v»šem imenu sam poslal in deležni boste nepopisno prisrčnih zahval.
Neka žena - vdova je zadnji teden v ta namen podarila $20, neki moški pa že peprej deset dolarjev. Iskrena hvala v i-menu teh, ki bodo zopet pisali prispčne zahvale za tako velika darila. Ker ne vemo, kdaj bo kateri izmed nas ali izmed naših otrok v taki potrebi, zato je potrebno in dobro, da storimo kaj za tiste, ki nas danes prosijo pomoči.
Anton Grdina.
-------o------
Muijereja
“Kaj?! Mpšjereja! Kaj pa je zopet to?” Tako se bo vpraševal ta in oni, ki bo bral naš naslov. “Mušjereja?! Poznamo zajčjerejo, kokošjerejo in še razno drugo rejo. Toda mušjerejo?!” In vendar je dandanes tudi na svetu poleg živinoreje, svinjereje, kokošje-reje, zajčjereje, tudi mušjereja, čeprav mnogim ni poznana. Pa še važna je! Goje muhe najrazličnejših vrst in velikosti: take s kratkimi in take dolgimi krili, goje črne in sive z belimi in rdečimi očmi.
Toda, vprašujete, čemu jih goje? Kakšno korist ima človek od muh? Doslej smo bili prepričani, da je muha nadležna, če ne škodljiva žival in da ima, kdor jih največ uniči, naj večjo zaslugo za človeštvo. Za uničenje muh so si ljudje izmislili najrazličnejša sredstva in ni človeka, tudi najkrot-
v jedru so predrobne niti, pentlje (hromozoni), v katerih so . dedne zasnove. Od teh zavisi-jo znaki, oziroma lastnosti. Neka dedna zasnova n. pr. vpliva na ijazvoj velikosti semena, druga na njega trdnost, tretja na trdnost bili itd. Tako ima neka muha, imenujemo jo Drosophila, po naše ji pravimo ocetna muha, 8 pentelj; v vsaki pentlji, sodijo, je približno 4000 dednih zasnov. Ena teh vpliva na razvoj rdečih, druga črnih oči, druga na črno, tretja na rumeno, četrta na belo barvo trupa, dpuga na dolga in zopet druga na kratka krila itd. Vsaka muha je prejela po eno dedno zasnovo od očeta, po eno od matere. Zdaj pa pride najvažnejše: učenjaki se vprašujejo, bi li ne bilomožno izbrati najkoristnejše dedne zasnove, ki jih imata oče, oziroma mati, ji pomagati do razvoja in preprečiti, da se razvijejo kvarne? Vprašujejo se, kako bi bilo možno združiti (kombininati) najboljše dedne zasnove? Doseči, da bi se lastnosti, ki nastanejo po taki kombinaciji, dedovale?
Zato poizkušajo učenjaki z vsemi mogočimi sredstvi vplivati na pentlje in dedne zasnove, jih drugače kombinirati, jih, če možno spremeniti in tako doseči nove oblike, ki bi bile koristnejše in boljše od sedanjih. Delajo z rentgenskimi žarki, z elektrčinim tokom, pa tudi z noži. In uspeh? Marsikaj so že dosegli, več pa še upajo doseči. S parjenjem in izbiranjem naboljših oblik so dobili tisoče novih pasem in oblik muh, zlasti Drozophile — ocetne muhe. Učenjaki posve-
kejšega ne, ki bi v svojem siv- welne m(me ucelljajll puBVC. ljenju ne ubil nadležne muheštudiju dedovanja ,dru. Torej, čemu goje ljudje muhe? -in3kih <1Bnogti mušjih družin
Čemu. Takoj bomo odgovorili na to važno vprašanje.
Mislimo, da ni člbveka, vsaj izobraženega ne, ki bi ne vedel, da se bodisi pri rastlinah kot pri živalih in tudi pri Človeku, dedujejo lastnosti in znaki in da veljajo za dedovanje posebni, za vsa živa bitja enaki zakoni. Ni neznano, da so *e ljudje vede in nevede poslužili tega dejstva in se z njim okoristili. Tako so prišli do boljših rastlinskih in živalskih pasem.
Vemo, da se v bitjih vežejo dobre in slabe lastnosti. Tako n. pr. ima neka vrsta žita lastnost, da hitro dozori, toda bilke so krhke in se rade drobijo, pri drugi pa zrnje rado izpada, a ima trdne biike itd. Vprašanje je, kako združiti v bitju dobre lastnosti in odpraviti slabe. In temu namenu služi gojenje muh. Kako, si hočemo ogledati.
Vsako živo bitje je iz Stanič; v vsaki staniči je jedro in
veliko pozornost. Tako upajo, da jim bo poznanje teh omogočilo ustvarjati nove rastlinske in. živalske pasme, ki bodo človeku koristnejše, -ae.aa m današnje. Seveda smo še daleč od cilja, vendar smo na poti k njemu.	(K.)
Koliko tehta črta s svinčnikom?
V modernih laboratorijih i-majo danes merilne aparate, ki so čudežni po svoji zmogljivosti in občutljivosti. — že toplota, ki jo izžareva človeško telo, lahko vpliva na tehtnice, ki jih morajo zato varovati s steklom. Pred nedavnim so napravili naslednji poizkus: na skodelo take' tehtnice so dali vizitko in jo stehtali. Nato so napravili črto s svinčnikom na vizitko in skodela z njo se je pridno znižala. Ugotovili so, da je črta s svinčnikom povečala težo vizitke za stotisočinko grama.

AL PA NE
Mladi fantje gor! vstajajte in kose si naklepajte;; ko. se dan stori,
poj demo kosit . . .
' *
Tale me je zbudila na tisti četrtek, ki je bil zapisan na koledarju, da bo zlato sonce naših, na vse mile viže prekratkih počitnic, konec in — amen.
Neka duša se martra po mo-stovšu, sem si mislil in prisluhnil, če bi spoznal prepevača. In veste, kdo je bil, ki nam je serviral tako mično budnico navsezgodaj, ko še niti krave niso bile pomolzene? Nihče drugi, pa če verjamete, al’ pa ne, kot sam naš Tone Godina. Pa še kar čedno jo je opravil, bi rekel. Kje, aeki, jo je staknil. Saj se je le primerilo, da je nekaj brundal in pomagal, če je bil v naši družbi- in smo katero rekli, nisem pa vedel, da jo zna udariti tudi na solo.
Ampak, sem se vprašal, kaj ni nekaj izpustil Mr. Grdina pri pesmi? Zdelo se mi je, da se pesem drugače zaokroži. Naglo sem jo natihoma sam zapel od kraja, da bi prišel na vse besede. In res, naš operili pevec je izpustil glavno, brez katerega je pesem kot jajce brez soli. Zadnji verz se namreč glasi . . in dekleta gor budit . . .” Tisto je pa Mr. Grdina čisto izpustil. Pa ne vem, ali nalašč, ali pa konca ni vedel. Ua-'pa ne bo kdo rekel, da ne znamo, ali da opravljamo svoje naloge samo napolovico, sem šel jaz vase in zatulil tje proti vratom z velikim poudarkom: “In dekleta gor budit, Kje ste pa dekleta pustili?”
“Sur, nesnaga, same neumnosti vam brodijo po glavi. Paternoster, v roke, paterpošter, pa'sv. Katarini se priporočite za pravo pamet. Al«, le pokonci, zaspanetje! Doli v kuhinji se že kadijo žgaočki ,ia mizi. Tako rahle je napravila Mrs. Debevec, da se kač tresejo in se.”
"Kaj se ne bodo tresli, sem vneto jezikal nazaj. “Saj bi se tudi jaz tresel, če bi mi kdo
stregel po življenju. Bog vam jih požegnaj, Mr. Grdina, jaz jih zjutraj ne bom. So pretežki za moj razvajeni želodec, ki prenese zjutraj komaj par vmehko skuhanih jajček, pa par žličk kofeta.
“Aha, par žličk, kakopak. Ce vas bo opravila hišna mama s tremi šalcami, bo lahko vesela, vas in pa Jakšiča, kofetar-ja, kakršna sta, da vama jih ni para na tem božjem svetu. Orajt, če so vam žganci preg-mej košta, pa drnjuhajte še naprej po kovtrom. Saj bosta vidva z Jakšičem še sodni dan zaspala in ga bosta. No, bomo takrat pa brez vaju odpravili. Jaz grem pa doli v kuhinjo in se bom napasel žgancev, da nikoli tega.”
“Tiščali vas bodo, Mr. Grdina, če jih boste preveč!” sem vpil skozi vrata. Nekaj mi je govoril, p« nisem razumel, ker je bil že doli po stopnicah. Malo me je mikalo, malo pa ne, da bi šel tudi jaz doli v kuhinj« in se napesta! žgancev, id jih imam rad, da nikoli tega. če je zraven še kak drug amendment tako, da so žganci zraven kot pušelc za klobukom. Sami
se mi pa upirajo. Nak, da bi radi njih tako zgodaj vstajal, tisto pa ne, v Ameriki že ne!
Ko sva se čez dolgo potem privlekla z Jakšičem doli med ljudi, je Mr. Grdina že nepotrpežljivo stopical po dvorišču in čakal na naju. Gospodar Tone nama je povedal, da ga je naganjal, naj gre naju povleč izpod odeje, ki imamo še tako velik program pred seboj.
“Kar povej Mr. Grdini, da bova vsak čas okomatana in pripravljena na vse, kar nas še čaka,” sem mu povedal, ko sem stal pred ogledalom in se olepšavah da bom zopet prav-danski človek.* “Pa kaj imaš za nas pripravljenega za danes?” sem ga vprašal.
“Weil, najprej si bomo ogledali malo okrog hiše, da vam razkažem naše gospodarstvo. Lahko si boste ogledali, kako na farmah razpeljavamo gnoj. Ogledali si bomo našo živino, potem se bomo peljali v našo sirarno, od tam pa k Lunko-vira na kosilo."
“Na uro pazi, Tone, da kosila ne zamudimo,” sem ga opozoril na to prevažno opravilo.
“Tisto kar meni prepusti,” se
je smejal Tone. “Od Lunko-vih bomo šli obiskat Ludvika Peruška in par naših drugih farmarjev tam okrog, potem se bomo peljali pa k našetnu jezeru, v Rock Dam. Zvečer ste povabljeni na večerjo k g. Ben-nardu, potem, bo slikovna predstava in tako bomo zaključili dan.”
“Jutri bomo pa rekli:
Jaz jemljem slovo, da sam ne vem, kako, nazaj nas nikol več ne bo.
Tako sem deklamiral z milim glasom, ki je šel bolj na tresočo vižo, kot žganci, ki jih je prjele omlatil Mr. Grdina.
“Nak, Jack, tisto pa ne, da vas nazaj nikol več ne bo. Še morate priti, saj vele, da sem jaz 'potreben vsako leto vsaj nekaj dni počitnic. Drugače si jih ne smem vzeti, kot če i-mam obiskovalce’,’ je govoril gospodar Tone.
Z Jakšičem sva ma obljubila, da bomo o tem resno premišljevali v Clevelandu in (jado se bo primerilo, ds bomo tukaj kakšno stvar pozabili in jo prišli iskat. Ce pa drugega ne, bi prišli po lampee. ..
Jakob K. Heer:
Bernitiski kralj
roman s Švicarskega pogorja
i čudno, zdi se, kakor bi je bil menil stari Gruber, “če-
stari, bolni mož, ki ima za seboj tako naporno življenje, s svojim življenjskim plamenčkom samo še čakal, da reče ona svoj da.
Materine oči tudi prosijo in celo starejši Sigismundov brat, drugače bahač, je Cilgiji naklonjen.
In naslednji dan pravi1: “Stric, zdaj bi šla rada sama nekoliko v gozd in na polje.”
In glej ,vrne se tiho vesela. "Stric,” pravi, ‘“tako goreče sem molila kakor še nikdar. Zdaj vem za svojo pot in sem mirna 1”
Potem stopi k postelji starega umirajočega Gruberja.
Še vedno ni rekla da, bleda ko mučenica stoji ob postelji.
Stari Gruber jo pogleda, ko sprejema sveto obhajilo, z izrazom neizrekljive prošnje. Njegovo dihanje je težko.
Sveto opravilo je končano. Tedaj omahne Cilgija k umirajočemu .pilime ga Za njegovo mrzlo belo roko in poklekne. “Stopi sem, Sigismund, poklekni z menoj in mi daj' roko — in vi, oče naju blagoslovite!”
Tedaj- se poteze gozdnega gospodovalca ožarijo.
“Sigismund imej jo v časteh. Cilgija moje drago dete torej vendar!”
Staremu se utrga glas hropsti začne in ihteti.
Duhovnik pristopi in drži ciborij nad klečečima. ‘“Storila je v Malsu toliko dobrega za uboge da ji cerkev ne more odrekati blagoslova. Cerkev vaju blagoslavlja.”
Stari Gruber samo še gleda.
“Cilgija” dahne umirajoči s hvaležnim pogledom. Zaroka in smrt sta skupaj.”	j
—Tujgismund Gruber plaka
» * *
Meseci so minuli od tega pretresljivega dne, jesen se je že ponujala župnik pa mora še vedno misliti nanj! Zaroka mu nekako ne prija. Toda po-j utiriš njim se poroči Cilgija s Sigismundom Gruberjem.
Samo eno ga tolaži: ona je zdaj za to trdno odločena in eno ga veseli: mogel bo kdaj pojezditi k njej tja k njej, svoji punčici očesa.
Pojutrišnjem je poroka.
“Jaz bom vendarle poleg”
Dekleta in žene!
Priporočam vam, da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLNG suknjo, SUIT ali POR COAT sedaj direktno iz tovarne P® najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL,
Ne odlašajte, ker sedaj Je najboljša Izbira. Prosim, pokličite me, da vas peljem v tovarno,
BENNO B. LEUSTIG
1834 ADDISON ROAD
ENSkott S4M all
ENdicott 2920
prav me ne boste videli.”
Da, preudarja župnik, ako bi bilo staremu Lovrencu usojeno živeti še kako leto. Sigismund je pač menda pripravljen, da se upre nevarnostim, ki prežijo ob cesti? In pri tem žup-; nik ne misli na plazove.
Sname podobi Pavla Vergerija in Katarine Dianti s stene.
Tedaj potrka.
Marko Paltram, puškar, pride v črni obleki.
“Gospod župnik,” pravi mirno, “moj sinček Markec je u-mrl, ali ga ne bi mogli jutri pokopati?”
“Sedite, Paltram!” Župnik ne more spraviti domačega “Marka” iz ust. “Za čim je u-ml? Da, jutri samo ne pojutrišnjem!”
“Kriči, dobro je, da je umrl, bilo je lepo in ljubo dete, rad mu privoščim mir,” pravi Marko zamolklo.
“Kakšni neki ste, Paltram?” “Ne želim si potomstva,” odvrne °n temno. “Z menoj vred si utegnete pač misliti, kaj mora priti od Marka Pal-trama dobrega?”
Tedaj zaloputne veter oknico.
“‘Nevihta se ■ pripravlja,” pravi župnik in pritrdi oknico.
Mafjko se ozre na tako znani podobi. Tedaj bruhne iz sebe: “Kako gre Cilgiji?”
“Poslal bom podobi, od koder sta prišli, čez Berninski prelaz. Težko se ločim od njiju, toda ona jih ljubi bolj nego jaz, dajam ju ji za poročno darilo.”
“Poročno darilo? Ali jemlje Gruberja?” ^
In župnik prikima.
Marko paltram vstane: “Zbogom, gospod župnik!”
Z dolgim čudnim pogledom zre župnik za njim, neprijeten občutek ga prešinja.
Paltram se opoteka ko pijan proti domu. Doma strga orožje s stene.
“Kaj hočeš?” vpraša žena prestrašno. ,
“Na lov grem!”
“Od tijupelca svojega otroka, od najinega mrtvega Markca!” javka Pija.
“Da, od najinega mrtvega Markea!” zarohni nanjo.
Zdi se, kakor bi se svetila belina njegovih oči, kakor bi bil večji, drug, ne več Marko Paltram, kovač, temveč nekdo iz starih časov.
Trepetajoča od prepadeno-sti ostane Pija na svojem mestu. On pa gre, gre po Berninski dolini navzgor. Ali vidi, kako se podi nevihta nad
DROBNE VESTI IZ S10VNUE
(Doito preko Treta)
(Nadaljevanje s 1. strani.) niči razpasti — epidemija, ka-koršne se komunizem boji. Nobene hujše “epidemije” si komunizem ne more predstavljati kot nastop ljudstva v taki ali drugačni obliki, ki bi lahko pomenil manifestacijo opozicije. Pozimi bi menda res bila manjša nevarnost, ker morda v kakih snežnih zametih in mra zu ne bi moglo toliko ljudi na pogreb ... Nevarnost “epidemije” bi bila' na ta način odstranjena. ..
Na obrazih vseh pogrebcev in na obrazih vseh, ki so poznali rajnega Stupico, je bilo jasno čitati in je še, da nihče ne verjame v kako “krivdo” rajnega župnika. Vsi so v dno duše prepričani, da so spremili v grob eno nadaljnjo komunistično žrtev — mučenika za Boga in za Cerkev. Ker je toliko storil za zbližanje ne-umrjočih duš z njihovim Bogom, ker je toliko storil za olajšanje duševne in telesne bede svojega ljudstva — zato in samo zato je moral pasti! To je tista “epidemija,” ki jo je rajnik povzročal komunistom še ko je bil živ — nič čudnega ni, da so se prestrašili ljudske želje in niso dovolili prevoza trupla v Lipje. Sicer je res( ?), da ima pod Titom besedo ljudstvo ... toda kaj hočete, ko pa komunisti nepričakovane naglo najdejo paragraf, o katerem ljudstvo še ni nikoli nič slišalo, pa mora vendar verjeti, da je paragraf izšel iz ljudstva in je torej — “ljudski paragraf”.. .
Čudno prečudno pa je pri tem strahu pred epidemijo to, da komunisti na debelo prekopavajo grobove in prenašajo
ves slučaj v zadevi župnika Stupice dovolj pokaže, kakšne so razmere danes v stari domovini. Sam Bog se usmili rojakov in rojakinj v današnji Sloveniji!
Župnik Stupica je bil rojen v Sodražici. Bil je bratranec ranjkega dr. Janeza E. Kreka. Že to je seveda pri komunistih sumljivo. Bil je, kaplan v Trebnjem in v Šenčurju pri Kranju. Dolgo je bil župnik na Prežganjem. Kasneje so ga Nemci pregnali. Končno je živel kot zgoraj povedano v vasi Liplje hinjski župniji. Cerkev in župnišče v Hinjah so partizani poplonoma razdejali. Zato je moral stanovati pri podružnici.
Trij« inameniti brodil Slovenci
Slovenska Koroška je rodila mnogo odličnih kulturnih delavcev. Pred sto leti je pel po Celovcu s kanonikom Vidovičem Tomaž Košut iz Vetrinja ob Vrbskem jezeru, znameniti skladatelj koroških narodnih pesmi, s katerim se ponašajo Nemci. 'A njegove skladbe kažejo milo in mehko melodijo slovenske narodne pesmi. Koroški slikar Pemhart je bil Slovenec, rojen v St. Jurju pri Velikovcu.
Njegovi sliki Razgled z gore svš. Magdalene pri Gospe Sveti in Bled sta svetovno znani. Tudi slikar Vigele iz Cač je naslikal lumetnine visoke vrednosti. Kipar Alojzij Progar je bil visoko čislan. Izklesal je dva oltarja iz kararskega
pišemo življenje in delo treh: Andrej Einspielerja, Antona Janežiča in drja. Jakoba Šketa.
•
Andrej Einspieler
Ve letih, ko so tudi naš na-1 rod zejele vabeče krilatice francoske revolucije, je stal v naših prvih vrstah, obdan od zvestih sodelavcev Slomška, Janežiča in drugih, sin sanjavega Roža, a vkljub vsemu odločen — Andrej Einspieler.
Rojen IS. novembra 1813 v Svečah v Rožni dolini, je stopil Anrej Einspieler po dovršeni gimnaziji leta 1865. v celovško bogoslovje. Leta 1837. (6. avg.) je bil posvečen v mašni-ka in nato 14 let opravljal duhovniško službo med svojim narodom zadnjih šest let je služboval v Celovcu, kjer je postal leta 1852, tudi profesor verouka in slovenščine na realki.
“Slovenski prijatelj” (1856— 83), “Šolski prijatelj" (1852— 55), "Jedro krščanskega nauka ” (1872), kažejo v skojem obrisu njegovo duhovniško delo. .
Njegovi dopisi s “Slovenijo”, “Slavisches Centiralblatt", v “Sudslavische Zeitung”, njegovi listi: “Stimme aus Inner-osterreich” (1861, “Die Drau-post” (1865), “Slovenec” (1865 -67, “Kamtner Blatt” (1869), Kartner Volksstimme” in končno “Mir”, jasno kažejo, kaj je storil Einspiler za svoj narod. Krivično bi bilo pri tem prezreti “Mohorjevo družbo”, saj je bil on med njenimi ustanovitelji in se je do zadnjega trudil za njen pocvit.
Ko je Einspieler leta 1887. bral v Svečah zlato mašo, se
smrti! Naj nas nasprotniki psujejo, naj nas ometavajo z blatom ali napadajo s kamenjem —vse zastonj, mi smo in ostanemo Slovenci!
Pri delu za narod po človek ne more biti sam, zato prosim tudi vas, da mi po svojih močeh pomagate. Združeno delo bo tudi Bog blagoslovil. Zato Slovenci, bodite edini, in še enkrat, bodite edini!” ’
*
Anton Janežič
Anton Janežič je bil rojen 19. decembra 1828 v Lešah, majhni vasi šentjakobške župnije v Rožu. Prvo ljubezen do slovenske govorice mu je vcepila njegova mati, ki je zelo rada prebirala, takrat sicer redko slovensko čtivo. Ko je prišel Janežič leta 1840. v celovško gimnazijo, ki je bila takrat sicer nemška, se-je seznanil s poznejšim škofom Slomškom, ki je takrat že poučeval slovenščino v bogoslovju in prirejal tečaje slovenščine za uradnike. Najbolj pa je mladega kaplan Matija Majar, ki je bil med soustanovitelji “Slovenske slovstvene družbe”. (“Slovensko slovstveno družbo so ustanovili Slomšek, Matija Ahacelj in Majar). Kot dvajsetletni abiturient liceja je postal Janežič učitelj slovenščine na gimnaziji. Petru tedensko je poučeval 92 učencev in sicer brezplačno. Ko so leta 1849, gimnazije preosnovali in je bila za profesorja potrebna vseučiliška izobrazba, se je Janežič vpisal na univerzo na Dunaju. Po dovršeni univerzi je leta 1855, postal profesor za nemščino in slovenščino.
Ker za pouk slovenščine ni bilo nobene prave učne knjige,
IEL0 DOBIJO
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 931/2c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(155)
Punch Preaa Operator*
izkušeni, visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St
(157)'
Za 18 let itare
Sprejme se moške 18 let stare in več za delo v tovarni. Visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St.
(157)
Za dobro kuharico
Sprejme se kuharico, ki je vešča dobrega kuhanja za restavracijo. Delovne ure od 8 zjutraj do 3 popoldne. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na 1014 E. 63. St. ali če pokličite HE 6663.
(153)
MALI OGLASI
marmorja za znano božjetpot- ko.
no cerkev na Šv. Višarjih. 01- “Predragi mi rojaki sloven-
je po maši obrnil do svojega je Janežič že leta 1849. izdal naroda in govoril svojo oporo-
mrtve ljudi iz kraja v kraj. Le)^ ay Alojzi;ia v fct. Rupertu,'ski! Zbrali ste se danes od
kako, da se pri tem podjetnem
delti
tagdalene
či in na ssmvnem,
ne izv« prej o prekopovanju grobov in prevažanju merličev, dokler ni vse gotovo. Pri takem početju kajpada ne more biti kakega ljudskega navala in manifestacije — torej je lahko razumeti, zakaj se v teh slučajih komunisti ne boje — epidemije. . .
Da je rajni župnik Stupica dobival mnogo paketov iz Amerike, to tam pri vas tudi veste tako dobro kot ve vsa Slovenija. Zato tudi ni nič čudno, da se je ob pogrebu rajnega gospoda raznesla na vse strani javna tajnost, da je v Novem mestu na pošti še zmerom lepa skla-danica paketov, ki so bili nanj naslovljeni. (Suje se, da se je ta zaloga zbirala tam med časom,
una pri Celovcu, ki je izdelal orgle za cerkev sv. Ilije v Celovcu in za stolnico v Celov-
Med mnogimi narodnimi buditelji naj omenimo župnika Urbana Jarnika, pisatelja nabožnih knjig: Matijo Maj ar j a-Ziljskega, pisatelja mnogih znanstvenih razprav,, zbiratelja narodnega blaga; zgodovinarja Jožefa Apiha; orglarja in kmeta in državnega in deželnega poslance Franca Grafenauerja z Brd pri Šmohorju v Ziljski dolini; borca za pravice koroških Slovencev v držav nem zboru na Dunaju blagega Vinka Poljanca; župnika v Škocjanu, dolgoletnega predsednika Prosvetne zveze in de želnega poslanca po prvi voj-
smel prejemati paketov, komu drugemu jih pa tudi niso dali — samo oni vedo, zakaj ne ... pogorjem, kako se utrinjajo in zdai ie veliko ugibanja med
ko je rajni trpel v ječi. Sam ni ni, J uri ja Trunka iz okolice
OO YOU OST
VITAMINS?
erasgS
donel,	h*
kmpm.' Jk
0HE>|PAY
SBKwBBtwS
yftsssfssg
SftSvrSS
quiramtnh I#	**
MILES UAOUtOIM. MO.
šivgajo bledožolti bliski okoli špika Bernine? Kakor zid se približuje tema, pod zgornjimi črnimi oblaki se drevijo spodnji sem in tja. Visijo kakor žalne zastave v dolino, spodaj se pa ne gane noben vetrc, vse stoji tiho, v naravi je občutje, kakor bo tisti dan, ko bo sonce zadnjikrat utonilo za obzorje.
Marko Paltram stoji ob ledeniku Morteratschu, noč je.
“Cilgija!” zavpije.
(Dalje prihodnjič)
ljudmi, kako bodo poštni uslužbenci — seveda po nalogu komunistično oblasti — končno razpolagali s temi paketi. Na
Baškega jezera, pisatelj knji-
vseh strani alt
-	-	V moji
a moji
zlati maši; bodi vam vsem zato moja iskrena zahvala! Vesel sem, ko vidim, kako me obdaja od vseh strani moj ljubljeni narod, za katerega je bilo moje srce, za katerega so delale moje roke; a predno se ločim, bi vam rad še nekaj ome-mi, kar mi je na srcu, Ravno danes je 50 let, odkar sem kot mladenič pel svojo novo mašo, danes pa opravljam kot siv starček zlato. Moji starši, oba cavmarje in ena teta so že v večnosti.
Mislim, da kar Sveče stojijo, niso videle toliko ljudi, kot jih danes. To je zame največje veselje.
učno knjigo slovenščine za Nemce. Naslednje leto pa je izdal slovensko - nemški besednjak, ki je še danes visoko ce-
zemlje v njen. Štiri leta za besednja-" kom je izdal slovensko slovnico s kratkim pregledom slovenskega slovstva. S temi de-
Hiše naprodaj
Na 3319 Superior Ave. za 2 družini, 6 sob s kopalnico, cena $5500, furnez, dvojna garaža ; malo naplačilo vzame lastnik, ki je na 2026 W. 20. St. tel. MA 3365.
Samo $600 takoj — za hišo na 38. cesti blizu Payne Ave. Hiša je za 2 družini, 5 sob s kopalnico, 3 sobe s kopalnico; cena je $3900. Lastnik je na 2026 W. 20. St. tel. MA 3365.
(156)
ga prvega slovenskega škofa, saj gotovo prebirate njegove zlate piše; ta škof je rekel v enem svojih zadnjih govorov:
ge “Na Jutrovem” in “Ameri- Pustite Slovencem, dve reči, ki sta jim ljubi in dragi: vero in besedo materino. To vam danes tudi jaz priporočam. Na-
ka in Amerikanci”) ameriškega milijonarja in sedaj nekje v Koloradu, dr. Janka Brejca, ne sicer po rodu Korošca, a vnetega borca za narodne pravice Koroških Slovencev. Iz-
vsak način vam Amerikancem | med mnogih najobširnejše 0-
rod brez vere ne more biti jega Mro(k nismo srečen. Ostanite pa tudi zvesti besedi materini, slovenskemu jeziku, ostanite Slovenci do
Fornezi
Novi furnezi a* premog, olje ali pita gorko vodo ali paro. Resetting «15 - ilSSenJe «5 premenjamo stare na olje Thermostat.
Chester Heating Co.
U*3 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo slovenesko (x:
KADAR KUPUJETE ali pro-dajatš, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8066
Real Estate Broker
(Tu«. X)
je Janežič, čeprav koroški Slovenec, pripravil pot popolnoma enotnemu pismenemu slovenskemu jeziku. Razen teh knjig so velikega pomena še: “Cvetnik”, berilo za slovensko mladino in “Cvetnik” za višje razreda srednjih šol.
Izdajal je tudi leposlovni list “Slovenska bčela” (1850 do 1853). Leta 1857, je izdal ‘Slovenski glasnik.”
Janežič pa ni mislil samo na •izobraženstvo, temveč tudi na preprosto ljudstvo. Z vso vnemo se je zato pridružil škofu Slomšku ter Einspilerju' in navdušeno pomaal pri ustanav-
Slomšek, saj ga poznate, te- ]janju “Mohorjeve družbe.”
Za 4 družine
4 družine, po 4 sobe in kopalnica vsaka in še druge ugodnosti. Parna gorkota s stokerjem, 2 zidani garaži; dolg lot. Vprašajte pri lastniku na 1091 Addison Rd. spodaj. *
(Tue. Fri.-X)
Beneške zastore
vam napravimo po meri iz najboljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokličite IV 2938.
Frank Adamič 22812 Nicholas Ave. Euclid, Ohio
Janežiča, ki je razmeroma kratiki življenski dobi toliko storil za razvoj našega jezika in prosvete, upravičeno štejemo med svoje največje može. Posebno Korošci so ponosni nanj, ker je neizpodbiten dokaz, da koroški Slovenci od svo-samo prejemali, temveč tudi ogromno dajali in ker po vsem tern ne more nihče trditi, da niso del šlovenskga narodnega telesa. (Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Čistile* razpre d*j«
pri
Anzlovar’* Dept. Store
6214 St. Clair Ave.
EN 8042
Tukaj imajo ljudje lepo priliko, da si prihranijo denar. Pesebno tisti, ki pošiljajo obleko potrebnim onstran morja.
Ustavite se pri nas in oglejte sami naše velike vrednosti. Poslužite se našega “Will CalP’ načrta.
Dobra investicija ’
Proda se 2 hiši na enem lotu; po 4 družine, ena zidana, ena lesena. Najemnina je sedaj $142 na mesec in lahko se dobi zdaj več. Proda se radi bolezni. Hiše so blizu St. Clair Ave. Cena je samo $12,800.
Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dva furneza, dvojna garaža. Na Nottingham Rd. Cena je $11,000. •*':«* Imamo še več drugih cenejših hiš.
Proda se 3 akre zemlje, 8 sob fina hiša z licenco D-l in D-2, mogoče dobite tudi licenco za točiti žganje in tudi gazo-linska postaja. Ni daleč od Clevelanda. Se zamenja za hišo v Euclidu.
Imamo naprodaj več lotov, enega na Richmond Rd.
Podrobnosti o vsem tem vam da
Fr. Mack
6603 St. Clair Ave.
EX 1494
(152)
Kot general r ameriški zračni armadi je bil Henry (Hap) Arnold bolj zainteresiran v zračne višave. Sedaj pa ae bolj zanima za zemljo, odkar je v pokoju na tvoji 50 akrov-ranči v predmestju Sonoma, Calif. Sedaj farmar Arnold »krbi za svoje polje. Na sliki ga vidimo v pogovoru • svojim hlapcem, Warren Betzem (levi na »liki).
Stanovanje išče
Veteran s soprogo brez otrok, oba delata, želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe na vzhodni strani mesta Kdor ima kaj naj pokliče IV-6884.	—<152)
JONI ZUKH
INSURANCE AGENCY:
I ZTTLIOn, agent
4
Zavarovalnina mk vrst za 1 vaše domove, avtomobile in pohiitvo.
IVonhot 401 1806 NRFT ROAD
i'Utlll

BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC	e
<► <» < >
O
O
O
O
o
o
o
<►
4
“Kaj, previsoko? Ali Lambergi nismo nič?”
“0, smo, Turjačanu približno do kolen; više ne.”
“Le stojte, stric, še do glave jim bom!”
“Boš. Mlad si, močan, zdrav, in učen v državnih in vojaških vedah — ves svet ti je odprt.” “Ne pojdem v Metliko, premislil sem si,” je nenadoma povedal.
“Ne hodi, bolje bo tako. Na Dunaj kreni, nova pota se ti dado od ondod.”
“Tudi tja še ne pojdem. Malo bom počakal, morda se kaj sprevrže.”
“čakaj,” se je stric domislil. “Opatico (lobodi na svojo stran. Pomagal ti bom. Njen brat Peter je župnik v Moravčah. Kadar pride k njej, se vselej oglasi tudi pri meni. Njegova beseda dosti zaleže pri sestri.” “Hvala, ovinkov ne maram, šc manj pa milosti.”
Odgovor je bil stricu prav všeč.
“Tudi čakal ne boš, da bi se kaj sprevrglo?” mu je brž nastavil.
“To pač, pa ne dolgo.”
Res ni. čez tri dni so suli-čarji grofa Pankracija prišli po grofično Adelo.
XXX.
Komaj se je grof Pankracij tačas domenil z ženo, naj se Adela vrne iz Mekinj, pa ti je, siten, kakor je že bil, zvedel še za Šumbrežanovo sramoto na
■prej, Ho 'j«'avčo^u HitrerjO. othj piiFWnJctfi^wi.i.’L.
"Vsega je kriva tista njego-
1 va zorna Frankopanka!” je godrnjal sftm vase, “Otrol^iH
še zdaj izmotal kako, pa bi bilo. Nikoli več se ne bi zaletel.”
“Kakor da te opat ni posvaril že trikrat! Ali si se podal? Nisi se, smel se nisi, Frankopanka ni pustila!”
Oni je molčal, še žene se ni vež upal zagovarjati.
“In veš, kaj bo zdaj?” je grof Pankracij tiščal. “Izobčen boš!”
Šumbiježan se je še bolj tu strašil: "Kaj mi je storiti? Saj menda še ni prekesno?”
“Sam veš.”
“Da le prehudo ne bi bilo!”
“Kakor bo, pokore ne bo zadosti, zaslužil sr največje ponižanje!”
“Petanovo kmetijo v Zago(-rici bi dal, če bi mi samostan prizanesel.”
Žužemperčap ga je še dolgo prav trdo prijemal, naposled mu je vendarle obljubil, da bo čez nekaj dni, ko se v samostanu malo pomirijo, šel do patra opata in da bo zmašil primerno spijavo.
“Saj opat ni tak, da ne bi dal do sebe. Dober mož je. Še brata ti je preskrbel, za zahvalo kljubuješ samostanu. Tak si!”
“Ambroža nisem podil proč, potepel se je.”
“Vem, ti ga podil nisi, Frankopanka pa!” se je grof spet ujezil. "Včasih sem bil hud nanj, zdaj vem, da je bil siro. mak. Pri tlačanih si je moral iskati strehe in prežitka
i» ie sram
Šumbrežan je molčla. Kaj pa je hotel? Ženi je potepeni brat Ambrož res bil zmerom na ma, skrbi nobene, početi kaj ne p0y gaj ga	d-mes ko-
“I, kje pa je Kopič?” se je konci. “No, kaj je, kaj?”
gospod Ambrož domislil. “Kar sem obljubil ondan, bi zdajle spotoma opravil, ovinek ne bo prevelik.”
Trlep se je nasmehnil. “Pokliči ga!” je velel Lizi.
Liza je skočila ponj, Kopič je zardel in prišel.
“Ali si še zmerom tistih misli?” ga je gospod Ambrož vprašal nedoločno, da mati in Liza ne bi vedeli, kaj je.
Kopič je le pokimal, od veselja ni mogel ziniti nobene.
"Pripravi se, zdajle poj deva!”
“Precej, samo v pražnje hlače še brjž skočim!” je bušil ven-kaj in se kmalu vrnil.
“Kakov pa si?” se mu je Liza smehljala. “Stremena si vendar podveži!”
Pa sta šla.
“Kam pa gresta?” je mati hotela vedeti.
“Še sam ne vem dobro, mati,” se je Trlep tajil.
Liza je gledala za njima, vprašati pa se ni upala.
Snubca sta šla čez Stranje in Žubino, gospod Ambrož na konju, Kopič peš, pa vendar je prehajal konjika, tako se mu je mudilo.
“Kam pa viješ ,prč srbori-ti?” ga je gospod Ambrož dražil. “Kaj te mrč res tako žene? Nikaij no! Saj si je ne boš vrgel kar čez ramo in odnesel, klek *te potipal! ■ Šent-vidski vikar bo prej še potreben, jaz vaju ne morem zvezati, glej ga!”
Tako sta res kmalu prišla na Primskovo.
“Zdaj pa malo počakaj,” je gospod Ambrož velel, “pri gospodu vikarju se moram malo zglasiti.”
žejen je bil, dolgo ga ni bilo na piano. Kopič je nepočak-ljivo mendral in klel gospodo, ki na dolgo nit prede vsako stvar in ki ji časa ni mar.
Kopič je gledal kakor zaboden vol, oči so mu izstopile, dihati, je pozabil. “Ta pa, ta!” jo je požiral.
Velika je bila, široka, vse na njej strašno obilno: roke, noge, trup, vse, Kopiča samega ni bilo kaj dost j več. Stara je morala biti že čez trideset let, lice ji je bilo široko in zagorelo kakor zrel lešnik, oči bulje-če in bolšjerjave.
Kaj bi rada ,vidva?” je še enkrat preteče vprašala, “če sta od gosposke ,kar brfc ste-cita, če ne, vaju zmlinčim!” “Prikleni zver!” se je gospod Ambrož nasmehnil Kopi-ču. “Potlej bom govoril z njo.” '!Saj nisva od gosposke,” jo

ve, pa ti beza in v nesrečo peha stabilnega moža!”
In šumbrežan se je pridre-vil v žužemperk.
“Že vem, vse vem!” je grof Pankracij revskal in ga osato meril. “Sram te bodi!” Šumbrežan ni precej vedel, kaj bi rekel, kar le mencal je in iskal, kako bi začel.
“Kaj ti nisem že ondan rekel, da obleci hlače?” ga je oni dalje pikal. “Ali pa tisti svoji pne pusti, naj sama rogovili, tako vsaj Turujačan ne bo v sramoti!”
“Mislim, da bi moral drugače govoriti o moji ženi,” je tiho ugovarjal. “Nikoli ti še ni storila nič žalega.”
‘“Meni tudi mogla ne bi, mož sem, ne šleva!”
“Kaj me toliko grizeš? Saj sam sprevidim, da sem se morda res nekoliko prenaglil. Svetuj mi rajši, kako bi popravil brez ponižanja.”
“Vsak sveti tebi bi bil zaman, žena bi te vendarle presukaj-la!” je hudi grof revskaL — “Ali tole bom stoijil: Sklical bom vse Turjačane, naj odločijo, ali ti je še pustiti Šum-) breg, dokler ne doboš hlač nazaj.”
Šumbrežan se je ustrašil: čez čas je rekel: “Če bi se le
Are You Going To Make a Speech!
Learn The Easy Way
•or better results to Speak Effec-ively. The Sound-Mirror with a Personal Rating Sheet will train on in 3 Private Lessons to Teach f ourself.
H. L. Ballentine
(Teacher of Speech)
1» TEARS CLEVELAND HIGH SCHOOLS
Phone S1V 0584 7-11 A. M. 5-9 P. M. 1824 E. 97th St.
maj spustila v grad . . .
XXXI.
Ko je'gospod Ambrož jezen odhajal z gradu, se je spomnil, kako je otimal Lizo.
“Kaj neki počno na Trlepo-vini ?” si je rekel in pod Zagorico krenil na desno proti Malemu Gabru.
Na Trlepovini so ga bili veseli. Trlep ga je nalival z vinom, Liza se mu je skrivaj smehljala, ježe z njim se je spominjala: le mati ga je gle-
šji dol. Vasica, skrita v tihi,
odročni dolini, je molčala, še sonce jo je videlo malokdaj. A zdaj je bilo poldne. Pred raztrgano bajto v rebri je sijalo še, na pripeki je ležala silna ženska.
“Hoj, ti, butara!” je gospod Ambrož vpil. “Še na drugo stran se obrni! Kaj nimaš nobenega dela?”
“Kaj tebi mar?” je usekala a glave pa ni dvignila.
“Izpuli plotnico iz plota,” je dobrovoljno rekel Kopiču, “po one jo poči, da bo klada lena vstala!”
“Kaj? Kdo me bo? Kdo?”
je ženin npril. “Le govorila bi rada s teboj.”
“Če nista, pa nista,” sfe je pomirila.
“Ali si bolna, da poležkuješ, ko je toliko dela povsod?” jo je gospod Amibrož vpraševal. “Kako pa ti je ime?”
“Urša. Kaj bom bolna! Delati nočem več kakor se mi zdi, pa je!”
MPusto ti je pa vendarle brez dela, kajne?”
“Nič! Ležati je prav lepo,” se je zasmejala, da so se ji pokazali veliki, kakor repa beli zobje.
“Le stoj, ko se omožiš, boš pa morala tudi delati.”
“O, ubila bi ga, kdor bi me slil!”
Gospod Ambrož je malo pomolčal in pogledal Kopiča.
Velikan je bil bled, oči mu temnele.
“Ali bi mi dala požirek vode?” jo j? gospod Ambrož prosil. “Žejen sem.”
Velikanka se je obrnila proti bajti. Vrata niso bila ozka in nizka, a ko jih je odslonila, se je vendar moriala obrniti po strani in pripogniti, da se je zmašila noter.
Gospod Ambrož je brž rekel Kopiču: “Ne bova snubila, kajne? Saj vidiš, da je neum-
dala po stirpni, ni marala go^ je zarežala in se oprla na ko-
sposkega postopača; Kopič pa se ni upal blizu, kar zunaj je prežal, skrivaj bi prosil gospoda, da bi šla po velikanko.
moleč. Zagledala je gosposkega človeka, mislila, da je kdo s svibenske graščine prišel ponjo, in se neijodno skopala po-
-AND THE WORST IS YET TO COME ^innajhnjše šele pride
Novo Gl kegljišče. — Lt. general Clarence R. Huebner je zatočil prvo kroglo na novem Army Exchange Service kegljišču v Frankfurtu, Nemčija. Kegljišče bo izključno urno za naše vojake, ki (lužijo v okupacijski armadi v Nemčiji.
na in lena. Kaj ti bo tlaka? Ne zameri, zmotil sem se?” “Prava bi pa bila, še marala bi’ me nemara,” ga je oni milo gledal.
“Kje jo boš pa imel? Trlep te lene zveri ne bo maral pod streho."
Kopič je pobesil glavo. Da, Trlep! Vzdihnil je in poniglavo pomikal: “Pa pojdiva!” “Stopi z menoj, da pridem do Temenice,” mu je pokimal tudi gospod Ambrož. “Od ondod ti ne bo daleč v Mali Ga-beij.”
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči j Vam in Vaiim Otrokom
KRAN JSKO-SLOVENSK A KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 %
s
C« hočeš dates seU ln traten drsalna, savan] as srt naJbsUH. Batten] In nndaalrentnl pod parni artantanalJL
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTE
kjer ae lahka tarantel as amrtnlne. rama poškodba, operacije, nroU baletni In enemorlotU.	,
K. S. K. JEDNOTA sprejema motke In tenake od li. do M. letal otroka pa takoj pa ra Jetra tn da lt. lata pod troje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Uda najmodernejša ante certifikate tedanjo dobe od tSStt.Se da IMNJ1
K. S. K. JEDNOTA Ja prara mati vdov In atari. Ca še nbi tila aU {bolen it mogočne In borata katoliške podporne enanlaaelje. potrudi ae tn pristopi takoj.
«F
Za pojasnile * aaeiroraatn In tn ras drrre podrobnosti ae obrnite na aradnlke ta nadnloa krajevnih drattsr K. g. K. Jednote, at an an:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St
i iii ži-ittttiiirMM
Po 16 letih' težkega dela na farmi si bo John Pristovo, ki se je a svojo družino priselil s Poljskega v Le-duc, Alberta, Can. sedaj lahko odpočil. Na njegovi farmi so odkrili oljni vrelec, ki daje 1,500 sodov olja na dan, kar pomeni lepe dohodke za Johna in njegovo družino, ki jo vidimo na sliki.
trumnjrrmnjmrirLrm
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, bollerji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC

EN 4808

NAZNANILO II ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul nas ljubljeni sin in brat
John Komočar
ki le po večletni ln mučni bolezni umrl 2. julija 1947.
Pokojni Je bU rojen v Cleveladu dne 29. decembra 1916.
Pogreb se le vršil dne 6. iulila iz Corrigan pogrebnega zavoda v cerkev Marijinega Oznanenja na W. 130., ln po sv. maši zadušnlct, katero Je daroval č. g. Rev. Edmund A. Kirby, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Na prvem mestu se želimo zahvaliti č. g. Rev. E. A. Kirby-U za opravljeno sveto mašo zed ličnico ter ganljiv govor ob krsti pokojnika, kakor tudi za druge pogrebne molitve.
Nate Iskreno zahvalo na) prejmejo vsi naši dobri sorodniki, prijatelji ln znanci, ki so položili ob njegovi krsti toliko lepih vencev ter ga tako okrasili, ko je počival na mrtvaškem odru.
PraV tako nal prejmejo iskreno zahvalo vel oni številni, ki so darovali za svete mate. ki se bodo opravile za mir ln pokol duše dragega pokojnika.
Dalje se> zahvalimo vsem onim. ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno.
Zahvalimo se tudi vsem onim. ki so ga prišli kropit ter molit za mir ln pokol njegove duše.
Še prav posebej pa se zahvalimo nosUcem krste, ki so bili njdgovt bratranci ln prijatelji: P. Lach, Jr, J. Lach. H Lach, J. Zupančič, j!. Barbar ln P. Šuštaršič.
Zahvalo naj prejmejo tudi vsi oni, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali ob tej težki izgubi dragega pokojnika.
■ Zahvalimo se tudi društvu Presv. Srca Jezusovega št. 172 KBKJ, čigar član je bil pokojni, za vso pomoč, ki so nam jo dali.
Iskreno se zahvalimo tudi pogrebnemu zavodu Corigan za vso prvovrstno postrežbo, ki so nam Jo dali, kakor tudi za vzori, no vodstvo pogreba.
Tl pa. preljubi naš John. počivaj v miru v rodni zemlji ameriški ln lahka naj Tl bo gruda. Po velikan zemeljskem trpljenju Te Je Dobri Bog poklical k sebi. Dragi naš John, spomni se tudi na nas pri ljubem Bogu. da tudi ml enkrat pridemo tja, kjer st zdaj Tl.
Bog Tl daj večni mir ln večna luč naj Tl sije. Saj:
Za Tabo bomo vsi sledili, zate bomo vsi molili, pa ljubega Boga prosili.
Tl pa. ljubi sinko naš. prosi ljubega Boga,
Devico Marijo ln Jezusa, da bi bili enkrat vsi tam v nebesih združeni.
Žalujoči ostali:
JOHN In MARY KOMOČAR, starši;
MARY OANTL FRANCES KOCBIC in ANNA ŠMIT, sestre.
Cleveland, O. 6. avg. 1M7.