ka kšna usoda nas čaka Večina tržiških Slovencev morda ne ve za izkaznice Prijeli de pri dvojn Primorski dnevnik TOREK, 18. SEPTEMBRA 2012 Št. 220 (20.543) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Dušan Udovič Dramatično vprašanje usihanja proizvodnje avtomobilskega koncerna Fiat v Italiji je spet na dnevnem redu. Podjetje je že napovedalo, da iz proslulega načrta »tovarna Italija«, ki ga je menedžer Marchionne obljubljal pred dvemi leti, ne bo nič. Naj spomnimo na njegove napovedi o dvajset milijardah evrov investicij, obljubah o tisočih delovnih mest. Medtem je izsilil od nekaterih sindikatov za delavce ponižujoče pogoje, neuklonljive sindikaliste kovinarjev Fiom, ki so njegove obljube prikazovali kot sanjsko knjigo, pa grobo izločil iz obratov. Pomembne dele proizvodnje je delokaliziral v Srbijo, na Poljsko in v južno Ameriko. Globalni menedžer je ob tem spretno izkoristil Obamovo državno pomoč ameriški avtomobilski industriji in težišče proizvodnje in profitov preselil v ameriški Chrysler. Danes se izkazuje kot resnično prav to, kar so mu očitali sidi-kalisti Fiom, stigmatizirani kot ek-stremisti, ki naj bi jih čas povozil: Fiat nima za Italijo nikakršnega industrijskega načrta, obljube izpred dveh let pa niso nič drugega kot ...sanjska knjiga. Na hudem prepihu je več stotisoč delovnih mest, če poleg turinskega koncerna prištejemo še vse industrije, ki so z njim povezane. Za italijansko družbo bi bila to prava katastrofa. In to je danes odnos industrijskega obrata, ki je od države desetletja prejemal ogromne podpore, da se je lahko reševal iz težav in večal profite. Vlada se je pod pritiskom dogodkov le premaknila, ministrica Fornero je Marchionneju predlagala nekaj datumov za srečanje, a vzvišeni menedžer ni niti odgovoril. Ministrica pa kar čaka. trst - Včerajšnji dan v znamenju jezikoslovca in politologa Noama Chomskega Nov svetovni red domena izredno bogate manjšine V gledališču Rossetti 1.400 ljudi - Dopoldne častni doktorat šole SISSA benečija - Včeraj v Nadiških dolinah Dvodnevni obisk ministrice Novak NADIŠKE DOLINE - Slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj začela svoj dvodnevni obisk v Benečiji, med katerim spoznava, kako živijo in delujejo Beneški Slovenci, njihovo zgodovino, pa tudi težave, s katerimi se srečujejo. Ministrico spremljata generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel in konzulka Bojana Cipot. Na 2. strani - JTí^ trst - Obisk Annamarie Cancellieri Notranja ministrica tudi o Slovencih TRST - Italijanska notranja ministrica Annamaria Cancellieri je v Trstu podpisala sporazuma s Pristaniško oblastjo in z ustanovo za industrijsko cono EZIT. Cilj obeh sporazumov je preprečiti dostop mafijskih združb do javnih razpisov ter zagotoviti zakonitost pri dodeljevanju javnih del. Ministrico so poleg prefekta Alessandra Giacchetti-ja pozdravili predstavniki krajevnih uprav, popoldne pa se je Cancellie-rijeva sestala tudi s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Na 6. strani TRST - Včerajšnji dan je v Trstu minil v znamenju Noama Chomskega. Noam Chomsky kot rok zvezda, smo zapisali pred nekaj tedni, ko so morali organizatorji zaradi izrednega zanimanja kar dvakrat spremeniti lokacijo njegovega tržaškega predavanja. In res, velika dvorana gledališča Rossetti, v kateri je prostora za 1.400 ljudi, je bila včeraj popoldne nabito polna. Ljudje so v neverjetni tišini prisluhnili njegovemu predavanju o novi svetovni ureditvi, o bodočnosti protestnih gibanj, predsedniku Obami in še marsičem. Na koncu so mu postavili tudi nekaj vprašanj, na katere je 85-letni jezikoslovec prijazno odgovoril. Dopoldne se je Noam Chomsky mudil na mednarodni visoki šoli SIS-SA, ki mu je podelila naziv častnega doktorja iz kognitivnih znanosti. Pred raziskovalci in študenti, ki obiskujejo šolo na Trsteniku, je predstavil svoje jezikoslovne teorije. Na 3. strani V koroškem deželnem zboru Slovenka? Na 4. strani Nejasne okoliščine smrti moškega v Trstu Na 6. strani Trgovci z goriškega Korza imajo združenje Na 12. strani Krvavi dogodek v tržiški »kitajski četrti« Na 13. strani Gradežan v zapor kraje I • v • ■ •• v zaradi žganih pijač Na 13. strani ISAWAL NOVA GORICA EDINI POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER VOZIL OPEL NA GORIŠKEM 8 LET BREZPLAČNE GARANCIJE SAWAL OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA OPEL. ENOSTAVEN NAKUP: POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA REGISTRACIJO UREDIMO KAR PRI NAS. SERVIS 4+ : ZA VOZILA OPEL STAREJŠA KOT 4 LETA DO -40% POPUSTA. sawal nova gorica industrijska cona kromberk UL. VINKA VODOPIVCA 16, 5000 NOVA GORICA www.sawal.si - tel. 003865 / 330 63 30 za varCno in udobno OGREVANJE VAŠEGA DOMA 4L V NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA KLEPARSTVO LIČARSTVO KONAR UAFi^N $1 AYE M i * PECt HA PELETE / DRVA * NAPREDNI SO L ARM SISTEMI * TOPLOTNE ČRPALKE t: 003bs 40 685 535 RftfZPLAJkÜ Sl/FTÜVAU.-F kAM MU www.konar.siirfo@konar.si ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA-HRVASCINA Predavatelji v materinščini Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino Individualni tečaji Tečaji za podjetja Sedež izpitov Trinity College London Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge Pooblaščeni cantor st. 5934 TRINITY COLLEGE LONDON Jezikovni tečaji SCUOLAPER INTERPRET! Trst, Ul. S. Francesco 6 Tel./Fax 040.371300 www.scuolaperinterpreti.it - E-mail: scuolaperinterpreti@libero.it VNI3SVAUH-VNmSN3A01S-VNI3SIAI3N-VNI3S03NVUd-VNI3SNVdSVNI3S319NV 2 Četrtek, 2. septembra 2012 ALPE-JADRAN / nadiške doline - Ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak na dvodnevnem obisku v Benečiji Spoznavanje beneške stvarnosti, zgodovine in težav, s katerimi se srečujejo Slovenci Veliko govora tudi o pomenu sodelovanja med ljudmi in ustanovami v Benečiji in Posočju NADIŠKE DOLINE - Slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je včeraj začela svoj dvodnevni obisk v Benečiji, med katerim spoznava, kako živijo in delujejo Beneški Slovenci, njihovo zgodovino, pa tudi težave, s katerimi se srečujejo, in njihova pričakovanja za prihodnost. »Ti kraji so za Slovence zelo atraktivni, in to tudi iz turističnega vidika, saj o njih na splošno zelo malo vemo. V Sloveniji obstaja zavest, da tu živi slovenska narodna skupnost, bolj podrobne informacije o njej pa so pomanjkljive,« je med drugim povedala ministrica Novak, ki jo poleg sodelavcev z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu spremljata še generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel in konzulka Bojana Cipot. Novakova je svoj obisk začela v Čedadu, kjer se je najprej srečala s člani videmskega odbora SSO, uredništva štirinajstdnevnika Dom in biltena Slovit ter združenja Blankin. Predsednik SSO za videmsko pokrajino Giorgio Banchig je v svojem nagovoru med drugim povedal (tako so zapisali na spletni strani štirinajstdnevnika Dom, srečanje sicer ni bilo odprto za medije, op. ur.), kako je sodelovanje za Slovence vi-demske pokrajine bistvenega pomena. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad tem, da se za ohranitev slovenskih korenin zdaj zavzemajo tudi mladi. »Pogoji za nadaljnjo rast so, da nam Republika Slovenija in Italija ostaneta ob strani, da vsi skupaj delamo složno, da imamo pred sabo izključno dobrobit naših ljudi, da odstranimo razprtije, ki prihajajo iz preteklosti, iz politike in želje po mono-polizaciji manjšinske problematike,« je še dejal predsednik pokrajinskega odbora SSO za videmsko pokrajino. Ministrica Novakova in njeni spremljevalci so nato na sedežu KD Ivan Trinko imeli možnost, da spoznajo delovanje prvega slovenskega društva, tednika Novi Matajur, Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu, predvsem pa zgodovino Slovencev na Videmskem, njihov kulturni razvoj, stalno skrb za gospodarstvo, vse pogostejše stike s slovenskim knjižnim jezikom in vlogo, ki jo je pri tem odigrala Slovenska-kul-turno gospodarska zveza, o čemer je spregovorila predsednica videmskega odbora SKGZ Luigia Negro. Od leta 1955, ko so ustanovili KD Ivan Trinko, je bilo v Benečiji slovenskih organizacij in društev, ki so prispevali k ohranitvi slovenske kulture, postopoma vedno več. S časom so društva rasla in postajala zanimiva za vse večje število ljudi. Pogled pa je bil usmerjen tudi v prihodnost in dodaten razvoj teritorija, za kar je ključno sodelovanje pri številnih evropskih projektih, kot sta JezikLingua in ZborZbirk, in vse bolj številni stiki s Posočjem in tamkajšnjimi upravami. Ministrica Novakova je ob koncu srečanja na sedežu KD Ivan Trinko dejala, da se veseli, da na tem območju uprave z obeh strani meje dobro sodelujejo, da se odnosi med večinskim narodom in slovensko narodno skupnostjo izboljšujejo, pa čeprav so tu tudi negativni primeri, kot je tisti v Reziji. Dodala je tudi, da bo Slovenija po svojih močeh skušala pomagati in podpirati prizadevanja za ohranitev jezika in kulture v teh krajih, čeprav se trenutno matična država nahaja v veliki gospodarski in finančni krizi. Na srečanju v prostorih KD Ivan Trinko je bilo govora tudi o dvojezični šoli v Špetru, ki jo je ministrica Ljudmila Novak kasneje tudi obiskala. Z ravnateljico Živo Gruden se je podala tudi na županstvo, kjer je špetrski župan Ti-ziano Manzini slovenskim gostom pokazal načrt za obnovo starega sedeža dvojezične šole in spregovoril o naprezanjih uprave, da bi zagotovila potrebna sredstva za prenovo šolskega sedeža v skladu s protipotresnimi predpisi. Načrt za obnovo je vsekakor nared, zbrali so tudi mnenja pristojnih organov, ko bodo vnesli potrebne popravke, pa bodo lahko objavili razpis in začeli z deli (to naj bi se zgodilo spomladi). O sodelovanju med Posočjem in Benečijo pa je bilo govora tudi na neformalnem kosilu, ki so se ga med drugimi udeležili župan in podžupan Dreke Mario Zufferli ter Michele Coren, župan in podžupan Sovodnje Germano Cendou ter Fabio Trinco, župana Bovca in Tolmina Siniša Germovšek oziroma Uroš Brežan, kobariška podžupanja Danica Hrast ter načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar. Ministrica Novakova se je kasneje z vencem poklonila spominu Ivana Trinka na njegovem grobu v Tarčmunu, kjer sta bila tudi poslanec Monai in deželni svetnik Pustetto, si ogledala Landarsko jamo, zvečer pa je bilo na vrsti še srečanje z župani Nadiških dolin in predstavniki slovenskih društev. Svoj obisk v Benečiji bo slovenska ministrica sklenila danes v Čedadu in v Terskih dolinah. (NM) Na fotografiji desno srečanje na sedežu društva Ivan Trinko; spodaj: na Trinkovem grobu na pokopališču v Trčmunu nm koroška - Konec prejšnjega tedna Ministrica za Slovence v zamejstvu v Selah CELOVEC - Pretekli petek je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak obiskala po številu prebivalcev (600) sicer majhno, a obenem najbolj slovensko občino na Koroškem Sele na severni strani Karavank. Do obiska je prišlo na povabilo Nan-tija Olipa, drugega podžupana v Selah, predsednika Interesne skupnosti selskih kmetov in podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). O pozornosti, ki jo je občankam in občanom Sel s svojim obiskom izpričala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak odslej priča tudi njen vpis v častno knjigo. K vpisu jo je povabil podžupan Heribert Kulmesch (socialdemokratska stranka), ki je zastopal župana Engelberta Wassnerja. Kulmesch je poudaril nekatere značilnosti, v zvezi z njimi pa skrb za ohranitev vrednot, kot so slovenska kultura, slovenski jezik in dvojezičnost. Sele imajo največji delež slovensko govorečega prebivalstva v vseh 132 občinah na Koroškem, ohranitev slovenstva pa je tako cilj kulturnih, športnih in cerkvenih ustanov ter društev kot tudi občine. (I.L.) videm - Karabinjerji rešujejo primer dvojnega umora v Lignanu Prijeli domnevno morilko Mlado Kubanko, ki dela v sladoledarni nasproti trgovine Burgato in je baje priznala zločin, aretirali pri Salernu - Iščejo še brata, ki je baje na Kubi VIDEM - V nekem stanovanju v kraju Pontecagnano v južnoitalijanski pokrajini Salerno so karabinjerji videmskega poveljstva in posebnega oddelka ROS prijeli 21-letno kubansko državljanko Lisandro Aguila Rico, ki naj bi 19. avgusta skupaj s svojim 24-letnim bratom Labordejem Reiverom Ri-com mučila in umorila trgovca Paola Bur-gata in njegovo ženo Rosetto Sostero v Li-gnanu. V Vidmu je včeraj med dolgim zaslišanjem, ki se je začelo ob 8. uri, baje priznala zločin. Popoldne so jo odvedli v ženski oddelek tržaškega zapora, pripor bo moral potrditi sodnik za predhodne preiskave. Njen brat, ki je v Lignanu začasno delal v igralnem salonu, je baje na Kubi. Preiskovalci domnevajo, da je dvojica hotela izvesti rop, ki pa se je končal slabo -z dvojnim umorom po krutem mučenju v Burgatovi garaži. V hiši umorjenih zakoncev pa so karabinjerji našli večje vsote denarja (evre in lire), ki so bile nedotaknjene. Kaj več bo znano danes, ko bo v Vidmu novinarska konferenca. Mlada osumljenka dela v Lignanu, in sicer v sladoledarni Il re de gelato, ki je prav na- sproti Burgatove trgovine. Vanjo sta zahajala tudi oba zakonca. Lastnik sladoledarne je očim mlade Kubanke, s katerim ima njena mati še dva majhna otroka. Osumljenca živita v glavnem na Kubi, poletja pa pogosto preživljata na sezonskem delu v Lignanu. Preiskovalci sumijo, da je beg domnevnih morilcev prikrivalo še nekaj ljudi, preiskavo vodi državna tožilka Claudia Danelon. V Lignanu je italijan-sko-kubanska družina poznana in dokaj priljubljena, tako da se z aretacijo marsikdo ne more sprijazniti. Brata in sestro pa baje bremenijo poleg bioloških sledi (DNK) tudi telefonska prisluškovanja. DNK je v laboratoriju forenzičnega oddelka karabinjerjev RIS v Parmi takoj pokazal, da sta bila na prizorišču zločina moški in ženska, nekateri mediji pa so se očitno prenaglili, ko so nekajkrat poročali, da je DNK »balkanskega izvora«. Notranja ministrica Annamaria Can-cellieri je pred vhodom tržaške prefekture javno čestitala karabinjerjem, »ki so bili izredni, saj imajo opravka z zapleteno preiskavo«. Videmsko vojašnico je včeraj obiskal tudi vrhovni poveljnik karabinjerjev gen. Leonardo Gal-litelli. Aretiranka ob vstopu v koronejski zapor v Trstu kroma V OSPREDJU trst - Znanemu jezikoslovcu naziv častnega doktorja šole SISSA Chomsky: »Spremembe so dolgoročen proces« Kritičen do Obame in do »plutonomije« - V protestnih gibanjih žarek upanja govarjal na vprašanja novinarjev, ki so od njega želeli izvedeti marsikaj. Se uglednemu profesorju zdi, da je internet res povsem spremenil način komuniciranja in ga demokratiziral? Internet je sicer spremenil naš način komuniciranja, a približno v isti meri kot sta ga pred njim izuma telegrafa in telefona, je vpliv spletnega omrežja ocenil Chomsky, ki mu tudi ne bi pripisoval posebne demokratičnosti: vsaka tehnologija je nevtralna, njena uporaba pa je lahko demokratična ali ne. Bo po njegovem mnenju Kitajska prehitela ZDA in postala prva svetovna velesila? Ne, Amerika kljub postopnemu propadanju, ki se je začelo v času njenega največjega razcveta (po drugi svetovni vojni), ostaja številka ena, ker je samozadostna in ker ima po vsem svetu svoje vojaške baze; nobena država ne more vzdrževati take vojske. Kitajska pa ostaja ogromna država, v kateri vlada velika revščina. Amerika, kjer se je Avram Noam Chomsky rodil leta 1928 v ruski družini judovskega izvora, je bila tudi v središču popoldanskega predavanja, ki je nosilo naslov Nov svetovni red: njegove korenine, naša dediščina. Odlično obiskano srečanje so priredile visoka šola SISSA, tržaška občinska uprava in univerza: tako dobra udeležba kaže, daje Trst lačen kulture, je v uvodnem pozdravu dejal župan Roberto Cosolini. Novinar Fabio Pagan je uvodoma spomnil na profesionalno in znanstveno pot Noama Chomskega, predvsem pa na več desetletno politično angažiranost: svobodomiseln in anarhist, ostro nasprotuje neoliberizmu in ameriški zunanji politiki. O Baracku Obami je že izjavil, da je glede neuresničenih obljub na slabšem od svojih republikanskih predhodnikov. Eden od njegovih redkih dosežkov je ta, da je bolj nepopularen od Busha, v nekaterih državah, (na primer Egiptu) je za del prebivalstva celo sovražnik številka ena. Na koncu pa si bo treba zatisniti nos in ponovno voliti zanj, saj je kljub vsemu boljši od protikandidata Romneya... Noam Chomsky pravi, da ga najbrž zaradi starosti vse bolj skrbi, kak- trstenik - V lepo preurejenem sanatoriju Mednarodna visoka šola SISSA -pravi biser s pogledom na morje Okrog 65 docentov, 100 študentov na podoktorskem študiju (post doc), 240 študentov, ki obiskuje doktorski študijski program (PdD). S temi številkami se lahko ponaša mednarodna visoka šola SISSA, ki je včeraj podelila naziv častnega doktorja ameriškemu jezikoslovcu Noamu Chomskemu. Šola ima sedež v sedemnadstropni stavbi na Trsteniku, od koder se razprostira čudovit razgled na mesto in zaliv. Nekdanji sanatorij za pljučne bolezni so spremenili v pravi kampus, ki se razprostira na preko 100.000 kvadratnih metrih. V njem so ob uradih, učilnicah in studiih tudi menza, telovadnica in otroške jasli. V lepo urejenem parku je tudi amfiteater za prireditve na prostem. Šola SISSA, ki je nastala leta 1978 in prvotno nudila izpopolnjevanje iz ma- šen svet zapušča svojim potomcem. Ta svet ogrožajo številne sence, med njimi izstopata dve: vojne in okoljske katastrofe, ki jih svetovna elita s svojim neodgovornim ravnanjem samo povečuje. Tak primer so politične igrice na račun jedrskega orožja in bogatitve urana: na zahodu velja prepričanje, da ga Iran ne bi smel imeti, ker bi to predstavljalo preveliko nevarnost. V Egiptu pa večina prebivalstva meni, da bo Bližnji vzhod varnejši, če bo ob Izraelu in ZDA z njim oborožen tudi Iran. Ustanovna listina Organizacije združenih narodov prepoveduje uporabo sile, je spomnil Chomsky, a dve državi tega določila ne spoštujeta: Izrael in ZDA. OZN je tudi že pozvala države, naj na Bližnjem vzhodu ustanovijo območje, kjer bo jedrsko orožje prepovedano; temu pa nasprotujejo ZDA in Velika Britanija. O teh zadevah se v Ameriki ne govori, brez ozaveščenega javnega mnenja pa so obeti temni in žalostni. Tako v Ameriki kot Italiji ljudje ne znajo dodobra uporabiti svobode, ki jim je dana, isto velja za medije: tudi po njihovi krivdi državljani ne vedo, kaj realno dela vlada. Neverjetno, kako se politična in intelektualna elita bojita ljudi in demokracije, pravi Chomsky: zato delata v zakulisju in skrivata dokumente ...dokler se ne pojavi Wi-kileaks in razkrije na tisoče tajnih kablov. Nov svetovni red sloni na tako ime- novani plutonomiji - ekonomiji bogatih; določa ga izredno majhna skupina ljudi, manj kot en odstotek populacije: 1% proti 99%. Ta manjšina bogati tudi v času sedanje hude gospodarske krize, ki ima svoje korenine v 80. letih prejšnjega stoletja. Ovira k njenemu še večjemu dobičku je socialna država, ena največjih pridobitev 2. svetovne vojne, zato jo skuša uničiti. Smrtonosna kriza se bo nadaljevala, veliko ljudi bo še dalje trpelo v tišini, je svoj poseg pesimistično zaključil Chomsky. Med odgovarjanjem na vprašanja iz občinstva pa le nakazal tudi žarek upanja. Družbene spremembe so dolgoročen proces, ki se je v zadnjih letih k sreči sprožil: včeraj je bila prva obletnica gibanja Occupy Wall Street, ki je doživelo izredno podporo javnosti in medijev ter spodbudil sorodna gibanja na drugih celinah. Na tem je treba nadaljevati, zasesti park ali trg pa ni dovolj: taktika ne sme postati norma, ampak si mora postaviti jasne cilje, se spremeniti v razredni boj. Tovrstna gibanja so lahko izhodišče, nato je treba soudeležiti širšo skupnost, spregovoriti o problemih, ki so ji blizu. Ampak spremembe so, kot omenjeno, dolgoročne. Konec koncev se je tudi bitka za žensko enakopravnost rodila že v 19. stoletju, konkretne rezultate pa obrodila veliko desetletij kasneje, je spomnil Chomsky. V Italiji pa še traja, ga je iz občinstva dopolnil ženski glas. Poljanka Dolhar visoka šola sissa - Častni doktorat Časten poklon enemu največjih znanstvenikov Pročelje in del parkanekdanje pnevmološke bolnišnice, danes visoke mednarodne šole kroma tematike in fizike, je kot prva institucija v Italiji ponujala podiplomski študij. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je njena ponudba razširila tudi na področje kognitivnih nevroznanosti in ne-vrobiologije. Danes nudijo posebno pozornost tudi znanstveni komunikaciji oziroma izpopolnjevanju novinarjev, ki se posvečajo znanstvenim temam. (pd) »Za vas je morda to le eden izmed številnih častnih nazivov, za Sis-so pa zelo pomemben dogodek,« je bila dobrodošlica, ki jo je vidno zadovoljni direktor mednarodne visoke šole SISSA Guido Martinelli izrekel ameriškemu jezikoslovcu Noamu Chomskemu. V avli magni šole na Trsteniku se je včeraj dopoldne zbralo veliko študentov, docentov in raziskovalcev, ki so prišli, da bi počastili enega največjih znanstvenikov zadnjih desetletij, kot je med svojim »laudatio« (svečanim nagovorom ob podelitvi častnih doktoratov) dejal Jacques Mehler, kognitivni znanstvenik in Sis-sin docent. Z njimi so na odru sedeli tudi lingvistka in velika prijateljica tokratnega slavljenca Lila Gleitman ter deset članov akademskega senata. Profesor Mehler je uvodoma spomnil, da je Chomsky sicer človek, ki je lingvistiko spremenil v znanost, s svojimi številnimi strokovnimi član- ki in knjigami pa je posegel tudi na področje kognitivnih znanosti, semantike, filozofije, politologije in še marsičesa. Vse življenje je predaval na Massachusetts Institute of Technology (kjer to počne še danes), za svoje delo je prejel številne častne nazive svetovnih univerz, med njimi har-vardske in Scuole normale di Pisa. Na seznamu, na katerem je tudi Univerza v Ljubljani, se je včeraj pridružila tudi tržaška SISSA, »saj priznava, da si eden velikih znanstvenikov 20. in 21. stoletja,« je zaključil Mehler. Chomsky je v svojem predavanju (lectio magistralis) obnovil svojo jezikoslovno teorijo, ki sloni na tako imenovani kognitivni slovnici: človek je rojen za govor, prirojena mu je neka univerzalna slovnica, na podlagi katere nato vsakdo razvija svoje sposobnosti. To dokazuje tudi dejstvo, da otroci uporabljajo najprej samosvoje jezikovne strukture in se šele nato približajo jeziku okolja, v katerem odraščajo. (pd) 4 Torek, 18. septembra 2012 ALPE-JADRAN, DEŽELA / koroška - Jutri še en poskus za razpis predčasnih volitev že letos Koroški Slovenci v deželni zbor s pomočjo Zelenih? ZZalko Kuchling Slovenka prvič na drugem mestu kandidatne liste z realnimi možnostmi za izvolitev CELOVEC - Pod geslom »Nova energija za Koroško« je stranka Zelenih konec preteklega tedna na izrednem deželnem zborovanju v Porečah ob Vrbskem jezeru začrtala smernice za deželnozborske volitve. Glavni kandidat bo Rolf Holub, na drugo mesto pa so uvrstili koroško Slovenko Zalko Kuchling, dolgoletno govornico za manjšinska vprašanja v stranki. Ker Zeleni po vseh javnomnenj-skih raziskavah lahko na predčasnih volitvah - naj bodo še jeseni letos ali v začetku leta 2013 - računajo z močnim prirastkom glasov, so možnosti, da bo Kuchlingova izvoljena v deželni zbor, zelo realistične. Pri zelo dobrem rezultatu - Zeleni imajo trenutno dva poslanca v deželnem zboru -bi imel možnosti za izvolitev v deželni zbor še drugi koroški Slovenec -Štefan Merkač. Slednji bo glavni kandidat stranke v volilnem okolišu II, ki zajema okraje Velikovec, Wolfsberg in Šentvid ob Glini. Merkač je trenutno občinski odbornik Zelenih v trški občini Železna Kapla. Zalka Kuchling (51), po poklicu učiteljica na Slovenski gimnaziji v Celovcu, je v prvi reakciji na njeno uvrstitev na drugo mesto na deželni listi menila, da ne gre samo za osebno priznanje za njeno dosedanje delo, temveč da Zeleni na Koroškem s tem izražajo tudi spoštovanje do slovenske manjšine kot partnerja v deželi. »Če bom izvoljena v deželni zbor, bom seveda v deželnem parlamentu govorila tudi v slovenščini, prav tako bom na dnevni redi spravila vsa odprta vprašanja v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem, ki so tudi v pristojnosti dežele. Konkretno se bom zavzela za dolgoročno ureditev financiranja Slovenske glasbene šole in tudi vse ostale nerešene točke iz slovesno podpisanega memoranduma, ki do danes niso izpolnjene,« je še pristavila Kuchlingova. Glavni kandidat Zelenih, Rolf Holub, je na izrednem kongresu svoje stranke v zvezi s političnim položajem v deželi uporabil prispodobo krožišča, v katerem se je promet ustavil, ker ena stranka, svobodnjaki (FPK), vozi v napačno smer. Poudaril je, da so Zeleni pripravljeni prevzeti odgovornost in zamenjati vlogo opozicije z odgovornostjo v vladi. Kot glavni kandidat je Holub dobil kar 89 odstotkov vseh oddanih veljavnih glasov delegatov in delegatk. Glede predčasnih deželnih volitev na Koroškem je naslednji po- memben termin medtem določen. Na zahtevo socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih se bo deželni zbor sestal že jutri, da bi - medtem sedmič! - izglasoval razpustitev deželnega zbora in razpis predčasnih deželnih volitev. Svobodnjaki so sklepanje doslej vedno preprečili s tem, da so zapustili plenum in s tem preprečili za sklep potrebno dvotretjinsko navzočnost poslancev. Ali bo jutri tudi tako, je še odprto. To tudi zaradi dejstva, da je državno tožilstvo na Dunaju v nedeljo potrdilo, da preverja sum novega slučaja skritega in nezakonitega financiranja koroške svobodnjaške stranke pri prodaji nekega gradu ob Vrbskem jezeru. »Posel« naj bi se odvijal še v času, ko je bil deželni glavar desničarski populist Jörg Haider, deželni blagajnik stranke pa današnji deželni glavar Gerhard Dörfler. Slednji je včeraj (preventivno) izjavil, da o denarju za stranko - gre za kar 240.000 evrov - nič ne ve. Ivan Lukan Koroška Slovenka Zalka Kuchling je na kandidatni listi Zelenih na drugem mestu, kar bi ji moralo na deželnih volitvah omogočiti izvolitev portorož - Vseslovensko srečanje bivših internirank in internirancev Predsednik Türk poudaril pomen resnice kot dela zgodovinskega spomina PORTOROŽ - Resnica mora biti del zgodovinskega spomina, to pa se da zagotoviti s poštenostjo, da se dogodke pojasnjuje v pravi časovni in vzročni povezanosti, je na nedeljski proslavi v okviru tradicionalnega srečanja internirank v Portorožu poudaril predsednik Slovenije Danilo Türk. Kot je poudaril Türk, je v teh krajih in v naši državi pomembno, da zgodovinski spomin gojimo s potrebno skrbnostjo, "zlasti pa z velikim občutkom poštenosti in odgovornosti do resnice". Pri tem je spomnil, da je julija 2010 v Trstu skupaj s predsednikoma Italije in Hrvaške najprej položil venec na Narodni dom, "tragični kraj rasti fašizma". Predsednik je ugotavljal, da se v Sloveniji veliko govori o totalitarizmih, a pri tem posvaril, da lahko površno govorjenje o totalitarizmu tudi zavaja. "Vselej moramo dobro razumeti korenine zla, časovna zaporedja, vzročne zveze in vse to znati pošteno pojasniti. Samo tako bomo gojili zgodovinsko resnico," je ocenil Türk. Predsednik je poudaril tudi pomen spomina, ki ga gojijo bivše interniranke in Danilo Türk ki opozarja na večni vrednoti resnice in upanja. "Zlo je naposled vedno premagano in vedno pride do zmage dobrega, tako je bilo tudi v 20. stoletju, tem najbolj nasilnem, dolgem stoletju," je pojasnil ter dodal, da nam je prav ta zavest dala možnost, da tudi v 21. stoletju "gradimo upanje na novih osnovah, vendar s spominom na preteklost". Nedeljska množična udeležba na portoroški proslavi pa po predsednikovih besedah kaže, kako smo v Sloveniji privrženi gojenju tega spomina. Nenazadnje so v času druge svetovne vojne 63.000 Slo- venk in Slovencev odpeljali v taborišča, to pa je po njegovem pustilo globok spomin v naši kolektivni zavesti "za danes in za prihodnost". Zbrane je pozdravil tudi piranski župan Peter Bossman ter poudaril, da ne smemo dovoliti, da bi kdor koli s pot-varjanjem zgodovine razvrednotil trpljenje internirank in internirancev. Zgodovinarka Nevenka Troha pa je predstavila knjigo Carla Spartaca Capogreca o fašističnih taboriščih in ob tem ugotavljala, da se je italijanska zgodovinska stroka v zadnjih letih vendarle lotila tudi te problematike. Na proslavi sta med drugim sodelovala partizanski pevski zbor Pinko Toma-žič iz Trsta in orkester Slovenske vojske. Že 18. vseslovensko srečanje bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov, ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov ter njihovih svojcev in prijateljev, ki ga prireja Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja - Taboriščni odbor RavensbruckAuschwitz, se je zaključilo včeraj. (STA) Slovik podaljšal rok za prijavo na program Ekstra GORICA - Pri Sloviku obveščajo, da so zaradi težav pri razdeljevanju informativnega gradiva podaljšali rok za prijavo na dijaški program EKSTRA. Prijavnice in razpisno besedilo so na razpolago na spletni strani www.slo-vik.org. Prijave zbirajo na e-naslovu info@slovik.org do četrtka, 20. septembra 2012. Ekstra je obšolski program, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program obsega 6 predavanj oz. delavnic, ki jih bodo izvajali ločeno v Trstu in v Gorici ob petkih popoldne; za dijake prvih dveh razredov letno pripravijo 3 predavanja. Letos bodo na programu Ekstra med drugim spoznavali nastopanje v javnosti, podjetništvo za dijake, prostovoljno delo, e-literaturo za najstnike, dijaško življenje v Sloveniji ... Policija preiskuje nove grožnje s smrtjo predsedniku slovenske vlade Janši LJUBLJANA - Policija v zvezi z novo grožnjo s smrtjo predsedniku vlade Janezu Janši že izvaja vse potrebne ukrepe in se je glede tega že posvetovala z ljubljanskim okrožnim državnim tožilstvom, je sporočil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Grožnja Janši se je pojavila na družbenem omrežju Facebook. Uporabnik z imenom Jaka JakaJaka je namreč v soboto na svoji Facebook strani zapisal, da je treba Janšo "nemudoma odstraniti s slovenskega političnega prostora, ker dela samo škodo slovenskemu narodu" ter "smrt Janezu Ivanu Janši -slovenskemu voluharju in uničevalcu sprave med Slovenci". Policija je zadnjo grožnjo Janši obravnavala avgusta, ko je moški prek portala e-uprave Janši in njegovi ženi Urški zagrozil, da bo njuno hišo napadel z bombo in oba ubil. Koper od danes prizorišče sejma navtike KOPER - Koper bodo od danes do 23. septembra naselili avtodomi, mobilne hiške, plovila in električni avtomobili. Na mednarodnem razstavno prodajnem sejmu plovil, karavaninga in zelene energije Bonaca se bodo na dveh hektarih in pol ob koprski promenadi predstavili domači in tuji ponudniki. Na sejmu, ki bo po besedah organizatorjev iz podjetja Bonaca ena večjih tovrstnih prireditev v Sloveniji in Jadranu, se bo pod eno streho predstavilo več kot 120 razstavljavcev s področja zelene energije, navtične in ka-ravaning industrije. V sklopu navtike bo plovila in navtično opremo predstavilo 65 razstavljavcev. tv slovenija - Dokumentarno-igrani film Zgodba o partizanski zdravnici Franji LJUBLJANA - Jutri bo ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija v terminu Filma tedna na sporedu dokumentar-no-igrani film Franja. V glavni vlogi igra Ula Furlan, igrajo pa še Aljoša Ternovšek, Ana Vipotnik in Matevž Mueller. Scenarij je napisal Tomaž Letnar, film je režira-la Jasna Hribernik. Franja je film o izjemni in dramatični življenjski zgodbi Franje Bojc Bidovec, partizanske zdravnice in je film o mlademu dekletu Anji, mladi študentki medicine, ki v Franjini intimni izpovedi v pismih sinu, najde navdih in ženskost v vsem presežnem, ki je v svetu, na videz enakih možnosti, izpuhtela. Ta generacijski pre- skok, skozi niz igranih dramatičnih prizorov, ustvarja vez med žensko, ki se je v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne uveljavila kot osebnost in zdravnica in je predvsem s svojo ženskostjo in etiko presegala vse politične in nacionalne delitve ter med mladim, sodobnim dekletom. Pomen Franje Bojc Bidovec ni zgolj nacionalen. Ameriški general, vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil in kasneje predsednik ZDA Dwight Eisenhower se je s posebno diplomo in s temi besedami zahvalil dr. Franji Bojc - Bidovec: »Tega, kar ste storili za nas, ne bomo mogli nikoli poplačati, ne bomo pa tega nikoli pozabili.« Skgz slovenska kulturn0-g0sp0darska zveza obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja danes, 18. septembra 2012, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6 - Trst) čibo.si - Na kmetiji Fiegl na Oslavju v Goriških Brdih Posvojitev zlate rebule Kdor bo sodeloval pri pobudi, bo v soboto aktiven na trgatvi - Prisotnost je treba predhodno potrditi OSLAVJE - Pri Fieglovih na Oslavju, v zibki briškega vinogradništva, bodo v soboto, 22. septembra, trgali zlato rebulo. Letos so se v sodelovanju s spletnim portalom Čibo.si odločili, da vabilo na trgatev razširijo na vse, ki bi radi aktivno soudelovali na njej oz. ki bi radi sodelovali pri pobudi Posvoji zlato rebulo. Zbor bo ob 8.30 pri Fieglovih (če bo dež, bo trgatev preložena na poznejši datum), kjer si bodo najprej ogledali kmetijo, nato pa se sprehodili do vinogradov, kjer bodo aktivno sodelovali pri trgatvi. Sledila bo degustacija domačih vin. Pri trgatvi lahko sodelujejo seveda le tisti, ki bodo pristopili k pobudi Posvoji zlato rebulo. Prispevek za sodelovanje je 60 evrov, za to pa se redno po elektronski pošti prejema novice o dogajanju v vinogradu, fotografije trt in grozdov ter intervjuje o proizvodnji. Vsak bo imel na voljo 6 steklenic Zlate rebule 2013 in 10-odstotni popust na drugem ustekleničenem vinu. Sodelujoči pa se bodo lahko tudi udeležili predaje steklenic pri Fieglovih aprila 2013. Kdor želi sodelovati, naj prisotnost potrdi po elektronski pošti ci-bo@bora.la oz. tel. 320/1442811. Več informacij na portalu www.cibo.si. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 18. septembra 2012 5 JEZIK NA OBROBJU Spodrsljaji, lapsusi, napake in zmote, ki se pojavljajo v naših pisanih in govorjenih medijih, so zelo raznovrstni, predvsem pa je zelo različna njihova teža. Največkrat nastajajo pod vplivom italijanščine. Nekateri so se tako močno zasidrali v našo zavest, da jih ni mogoče izkoreniniti. Če je to do neke mere opravičljivo za naš vsakdanji pogovorni jezik, jih skorajda ne moremo opravičiti vsem tistim, ki so s svojim pisanjem za javnost slab zgled bralcem. Navadno se držim pravila, da se greh pove, grešnika pa ne, vem pa, da lahko natančen bralec odkrije grešnika, če se skriva za objavljeno kratico. Zakaj je bil danes potreben ta dolgi uvod? Zaradi slabe volje, ki mi jo je povzročilo branje letošnjega poročila o 11. mednarodni modni prireditvi ITS v Trstu. Kar nekaj tednov sem potrebovala, da sem premagala razočaranje zaradi letos ponovno zapisane zelo hude lanske napake. 26. julija 2011 sem ves torkov kotiček posvetila razlagi, kaj je ži-rant in kaj član žirije, trdno prepričana, da ne bo nikdar več nihče zamenjal teh dveh popolnoma različnih stvari. Žirant, indosant ali slovensko menični porok ali porokinja je namreč človek, ki s svojim podpisom na menici, prenese (indosira) menico na drugo osebo. V italijanščini je to girante. Mislim, da je po tej razlagi vsakomur jasno, da žirant nima kaj početi na modni reviji, saj tam ne operirajo z menicami, ampak z modnimi kreacijami, ki jih ocenjuje strokovna žirija. Za člana žirije imata v italijanščini De Mauro pod geslom giurato, Vocabolario Trecca-ni pa pod geslom giuria razširjeno obliko membro della giuria in ožjo giurato. Šlenc je zapisal pod geslom razsodnik nekoliko drugačen, manj ustrezen izraz membro di un giuri. Kdor piše o kateri koli stroki bi moral poznati vsaj osnovno strokovno izrazje. Zgodi pa se, da ga ne pozna in da tudi jezikovnih kotičkov, pojasnil in razlag ne prebere. In tako smo letos bralci izvedeli, da je bila na tokratni modni prireditvi »med žiranti tudi prva dama performansa Marina Abramo-vic«. Ta častna žirantka letošnje izvedbe in dobitnica srednjeveškega pečata Občine Trst (dvomim, da ga je dobila za podpisovanje menic) je še posebej pozdravila in pohvalila letošnje mlade nagrajence. Na koncu pa se je zahvalila še vsem ostalim žirantom in študentom. Temu in podobnim nesmislom, ki se k sreči ne pojavijo velikokrat, bi se lahko samo smejali, če ne bi tako pisanje povzročalo preveč škode našim bralcem, posebno tistim, ki jim je časopis edini stik s knjižno materinščino. Letos kar trikrat zapisana beseda žirant oz. žirantka obvisi v zraku. Niti z veliko mero domišljije ni mogoče uganiti, kako je zašla na modno revijo. Lani je bilo iz konteksta vsaj razumljivo, da se pod tem imenom skriva član ocenjevalne žirije. Letos ni o tem niti besedice. V slovarju lahko preberemo, da je slovenski žirant v italijanščini girante, kar nas samo še bolj zmede, če besedo prav razumemo. Zakaj je poročevalec ali poročevalka letos eno od žirantk celo povišal v častno menično porokinjo, spada že v raziskovalno področje, če ne bi bilo samo žalosten dokaz površne rabe ali nepoznanja strokovnega izrazja, in to kar dve leti zapovrstjo. Lelja Rehar Sancin odprta tribuna slovenskih šol v Italiji prinaša predvsem izgubo delovnih mest Deželna politika ne počiva niti poleti, kar je lahko seveda spodbuden podatek. Obenem pa tako lahko gredo zadeve mimo javnosti tudi manj opazno. V komaj objavljenemu deželnem uradnem listu najdemo tudi omembo odloka št. 1398 z dne 2/8/2012 o preustroju deželne šolske mreže. Čeprav smo že v preteklem šolskem letu bili podvrženi združitvam in to ne zaradi zakonske obveze, ki bi prihajala s strani države, ampak zaradi politične odločitve na krajevni ravni, se tu pripravlja nov poseg, ki zgleda, da sicer ni namenjen slovenskim šolam. Nov odlok nakaže nekaj dodatnih združevanj italijanskih šol, česar se seveda ne veselimo, in sicer na podlagi določila, ki šolam v Furlaniji zaradi prisotnosti furlanske manjšine ne priznava prejšnjih olajšav. To smemo in moramo brati v luči avtonomije naše dežele, ki na jezikovnem in/ali etničnem področju sloni torej na prisotnosti slovenske narodne skupnosti in ne tudi drugih jezikovnih skupnosti, ki živijo v naši deželi. Mogoče se bodo naši politični sopotniki s tem enkrat sprijaznili. Nič se torej ne dogaja v naglici, temveč postopoma - samo naše šolstvo je bilo podvrženo naglici: nam so v par letih združili več šol, med temi v ogromno in nepregledno večstopenjsko ravnateljstvo na Opčinah, še prej svetoivanska ravnateljstva in nato dolinski ter nabrežinski, ne da bi s tem kaj pridobili v zameno: ne dvig kakovosti šolske strukture, saj ni bilo nobene obnove šolskih stavb (Sv. Ana, Opčine, Prosek ...); slovenski vrtci v Trstu so še vedno pod okriljem občine in ne države kot so osnovne in srednje šole; za večstopenjsko - torej eno - šolo pride manj denarja kot ga je bilo prej za dve šoli; nismo bili deležni dodatnih storitev, npr. slovenske različice italijanskega "SIS" ali vsaj osebja z znanjem slovenskega jezika za predčasni prihod; smo pa utrpeli izgubo še kar lepega števila delovnih mest ravnateljev in vodij uprave. Pri tem bi opozorili, da brisanje trenutno praznih mest je konkretna izguba delovnih možnosti za nove osebe, verjetno mlade, torej dejanska izguba delovnih mest. Tako tudi mesta ravnateljev, ki se upokojijo: novih namesto njih ne bo nikoli več. Povrhu so udarili še po pomožnem osebju in po potrebah tajništev, saj jih je skupno manj kot prej. Slovenske večstopenjske šole pa so veliko bolj razčlenjene kot italijanske in zato ne smejo zanje veljati pravila, da je osebje vezano na število vpisanih. Za manjšinske šole kot take podobno pravilo ne bi smelo veljati. V krizi je izguba delovnih mest stvar, ki se nam zdi zelo huda. Med drugim je zanimiv podatek, da bo Opensko ravnateljstvo štelo več učencev in dijakov kot jih je sploh predvidenih za šole na goratih ali manjšinskih območjih. Je bila potrebna in koristna taka naglica? In zopet bomo tu postavili predlog Slovenske skupnosti o ravnateljstvu na Proseku: predpisi govorijo o združitvi šol, koliko in kako pa se prepusti odločitvi krajevnih uprav, ki šole preuredijo. Obenem se izrecno ne omenja, da se zreducira tudi število ravnateljstev oz. ravnateljev. To naj bi sledilo. Večstopenjska šola pomeni ukinitev dveh ravnateljstev, torej samostojnih šolskih struktur, ki niso več avtonomne: to je vsebina upravnega ukrepa. Verjetno bi lahko tudi sami ohranili ravnateljska mesta na podlagi Londonskega sporazuma, ki določa, katere slovenske šole se morajo ohraniti, ter z njim povezanih norm, ki določajo poseben postopek za ukinjanje teh šol. In že bi lahko ponovno imeli na Proseku ravnateljstvo, ki bi skrbelo za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo na zahodnem delu Krasa. Rešitev je mogoča, saj je stvar politične volje krajevnih uprav, čeprav zgleda, da zvonimo nekako po toči, na prihod toče pa smo že prej opozorili. Nekaj iztržiti v korist slovenske šole pri tako hudem žrtvovanju delovnih mest in struktur ne bi smelo biti nemogoče. Resno moramo pa jemati navodilo novega deželnega načrta za šole, da se ne more ustanavljati novih smeri na višjih srednjih šolah, ki se nahajajo v glavnem mestu pokrajine. Za nas je taka odločitev lahko usodna, ker prepreči vsako prilagoditev ali razvoj naše šole v bodočnosti. Ali so v tem primeru na Slovence "pozabili"? Ali spada tudi to v načrt, o katerem se že na veliko govori tudi v slovenskih krogih, o združitvi tudi višjih šol, torej ukinitvi samostojnih slovenskih višjih srednjih šol? Igor P. Merku, predsednik Komisije za šolstvo in kulturo pri Slovenski skupnosti, Trst 'eteklostL Su WjIt Cri öo i at. es ïliul ÉO rjflü C5 WUFtäülln Ureja Filip Fischer i MKjJt M v,- - vat JLihr« RfftP'Pll Krli".. >ppi. i...... I Juli: ii nil »ri'iU* l^lfdiirt' fkirj-n. H» V,:krr ImUlj-kn CiFvip ii Kiunnln ■ i. h,, Ilir ! lil- 11M hlP itunHUa "iVrlcmrn x . laL1.....h ■.-. --.- '.- jh.vnii" Ha t»n*D1 Uril, d"» *M« «um IOi-Tt_ Franc Jožef in obseg Avstro-Ogrske k: Na razglednici, posvečeni cesarju Francu Jožefu in izdani ob šestdesetletnici njegovega prestolovanja, piše: Tako je bilo leta 1848, tako je leta 1908 in tako bo leta 1948. Franc Jožef se je rodil leta 1830, umrl pa 1916, v 86. letu starosti, ko je še divjala prva svetovna vojna. Njegova vladavina je bila dolga celih 68 let. Dve leti po njegovi smrti, po porazu v prvi svetovni vojni, je Avstro-Ogrska razpadla in je iz nje nastalo polno novih držav. Pred razpadom je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dele ozemelj današnje Italije (Južna Tirolska, Trst, del Furlanije in del Koroške), Romunije (Transilvanija), Srbije (Vojvodina), Črne gore (Boka Kotorska), Poljske in Ukrajine (Galicija, Bukovina). PISMA UREDNIŠTVU Proslava v Bazovici Pa se vam ne zdi, da so ob letošnji proslavi v Bazovici najbolj glasni in vehementni prav tisti, ki se je vsaj v taki vidni, glasni, javni obliki udeležujejo šele zadnja leta? Dragi Milan, dragi Primož - Milan Pahor, Primož Mo-žina - nikar si zato ne ženita preveč k srcu besed tistih, ki o drugih sedaj sodijo, ali so dovolj storili, ali so na nivoju, ali so dobronamerni, ali so dovolj trdni Slovenci, dovolj dosledni s sporočilom Bazovice, dovolj pogumni in borbeni, dovolj partizanski, preveč partizanski, preveč aktualni, preveč za-zrti v preteklost, in še kaj. Saj smo se na gmajni pri Bazovici srečevali od mladih let. Tržaški taborniki smo se proslave udeleževali vsa leta (v taborniškem kroju pa sicer le tisti, ki so stali na častni straži). Rod Modrega vala je tradicijo Bazovice in tradicijo partizanstva negoval od vedno, vse od časov svojega staroste Draga Pahorja, brata Peruna. A v Bazovici takrat ni bilo vihranja, paradiranja in trkanja na prsi. Tako sem se naučila, in tudi ko je prof. Boris Pahor pred nekaj leti na svojem slavnostnem govoru s tako agresivnimi besedami vsevprek napadel levico, nisem nič rekla. Iz spoštovanja do njega in iz spoštovanja do spominskega kraja, čeprav se mi ta napad ni zdel na mestu in je mnoge prizadel. Le zakaj se mi je letos zdelo, po žvižgih in klicih nekaterih, ki pa sploh niso preplavili proslave, da moram ministrici Novakovi ploskati še bolj, kot bi spoštljivo itak (tako da me je še hčerka ošvrknila, da - za koga nas pa bodo imeli!). Pa se vam ne zdi, da je ministrica prejela spoštljiv aplavz, ko bučnih aplavzov na proslavi tako ni bilo. Vsaj tako je bilo slišati tam spredaj, na soncu. Da povem svoje mnenje, najmočnejšega bi si zaslužile misli, ki nam jih je podaril Franco Cecotti, a žal je prav njegov govor šel v teh glasnih odzivih nekako mimo nas. Ja, kot bi takrat moji domači rekli, nekoč je to bila proslava »naših ti-tovcev« (torej pri nas doma nekako ne prav čisto »naša«). Kdor je prihajal na proslavo in kdor ni, vsak je imel svoje razloge. Kdor je prišel zraven, je spoštoval program in ravnanje prirediteljev, med in po proslavi. Sedaj pa se nekateri grejo tega, kdo je med nami ta - edini pravi. Celo to, kdo je pravi naslednik Tigra in organizacije Borba, kot da bi kdo od nas, rojenih po fašizmu in po vojni, sploh to lahko bil. Tu pa morda ni pomoči. Bazoviški junaki in partizanska epopeja nimata s tem hrupom med in po proslavi res nič. Vse na drug način bi morali, menim, očuvati njihovo izročilo. A v teh zmedenih časih nimamo pravice drugim narekovati, kateri je pravi način. Žvižgi in vzkliki niso bili na mestu in mi niso bili všeč, reakcije nanje pa so mi še veliko, veliko manj. Če gre tako naprej, mi bodo še postali simpatični, ti moji vrstniki in tisti mlajši, ki se na proslave odpravljajo oblečeni v partizane. (Drugo so seveda stari borci!) Pa še mimogrede povedano, vsako leto tudi poslušam ali berem, kako da je bilo »letos« manj ljudi kot »lani«. Če bi res bilo tako, bi pa vendar že nikogar več ne bilo! Meni pa se zdi vedno lepo. (Le premnogi se, res, stiskajo tam zadaj v senci, tudi če so mlajši od mene.) Nasvidenje torej prihodnje leto. S taborniškim srečno, Marta Ivašič ■ I v *l * • v • Mucemki, zvizganje in desnica V Rižarni, 25. aprila 2003, pred zaključkom slavnostnega govora, se je tržaškemu županu Robertu Dipiazzi zareklo. Pa smo ga zasuli s psovkami in žaljivkami ter ga glasno izžvižgali. Zelo glasno izžvižgali. Dipiazza se je oprostil češ, da je šlo za lapsus a nihče ni stopil pred mikrofon in opozoril številne prisotne da so v Rižarni mučili in pobili na tisoče ljudi, in je torej sveti kraj spomina, kjer se vedemo spodobno še zlasti med proslavo. Proti Dipiazzi sem vodil opozicijo, a kjub temu sva imela dober in konstruktiven odnos. Nekega dne sem ga prepričal, da je napočil čas za poimenovanje vrtca na Proseku. Zadeva ni bila od muh, kajti desnica je imela v občinskem odboru štirideset procentni delež. Desnica je takemu poimenovanju ostro nasprotovala, a Dipiazza jih je »vljudno pozval« naj za pet minut zapustijo dvorano in občinski odbor je sklep odobril. Vrtec je poimenovan po partizanskemu kurirju Marjanu Štoki, ki so ga nacisti mučili in usmrtili, ko je bil star komaj štirinajst let. Vloga župana je institucionalne narave, ampak vsaka primerjava z nedavnimi dogodki v Bazovici je povsem slučajna. Dvomim namreč, da bi se ministrica pro tempore Republike Slovenije Ljudmila Novak pustila prepričati in zapustila dvorano. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu Hlfi Mladi in alkohol Pismo uredništvu »Mladi in alkohol« in pred tem izpoved tržaške mame o svoji alkoholizirani 16-letni hčerki sta me vzpodbudili za teh nekaj misli. Da mladi (in ne samo) segajo vedno bolj pogosto po alkoholnih pijačah ni nobena novost. Mnogi na to opozarjajo . Med drugim tudi ZSŠDI, ki je organiziralo maja meseca - ob skoraj popolni odsotnosti staršev - posebno okroglo mizo o tej temi. Vse to je hvalevredno, vendar mislim, da ne bo vidnejših pozitivnih premikov, če se s tem pojavom ne bodo začeli ukvarjati predvsem tisti, ki so v prvi osebi poklicani, da skrbijo za svoje hčerke in sinove, to je starši. Pri tem pa sem zelo zaskrbljen, saj so prav starši tisti, ki nehote uvajajo svoje otroke v lokale, ko organizirajo razne rojstne dneve in praznike, na katerih se otroci dobesedno razdivjajo, kar gotovo ne morejo storiti doma, v šoli ali v drugih organiziranih sredinah. In ve se, da če se otrok navadi na vabljiv in starejšim namenjen ambient, potem ga bo gotovo, lahko tudi vsakodnevno, obiskoval, ko bo odrasel. Nadalje ne morem razumeti, kako se nekateri starši ne zavejo (vidi tržaški primer), ko se sinovi ali hčerke vrnejo domov pozno ponoči pod vplivom alkohola. Nazadnje še primer, ki sem mu bil priča pred par tedni v znanem lokalu na Krasu, ko je na vrt vstopil oče s 7-8 letnim sinom in mu svečano dejal: »Eh, si videl kam te je pripeljal očka«. Kot, da bi bil obisk puba, za tako majhnega otroka, posebno cenjena nagrada! Če je temu tako, potem vsa opozorila in delo raznih ustanov in organizacij bodo le malo pomagali. Ne glede na to pa mislim, da moramo o problemu pitja oziroma prekomernega pitja alkoholni pijač med mladimi, čim več govoriti na vseh ravneh družbe, predvsem pa se izogniti preveč uporabljeni frazi: »Itak mene se to ne tiče«. Jure Kufersin 6 Torek, 18. septembra 2012 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu prefektura - Obisk notranje ministrice Annamarie Cancellieri Trst in Furlanija-Julijska krajina hočeta ohraniti svoje dostojanstvo Krajevne uprave opozorile na težave zaradi skromnega priliva sredstev, večkrat omenjeni Slovenci - Sporazuma za boj proti mafiji S sporazumoma, ki ju je italijanska notranja ministrica Annamaria Cancellieri včeraj na tržaški prefekturi podpisala s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi in predsednikom ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT Dariom Brunijem, bodo kriminalne združbe težje sodelovale na razpisih za dodeljevanje javnih del. Sporazuma predvidevata strog nadzor nad podjetji in povezanimi družbami, in sicer z izmenjavo informacij med Pristaniško oblastjo, EZIT-om in Prefekturo. Če se bo izkazalo, da je neko podjetje tako ali drugače povezano z mafijo, bo pogodba preklicana. Ministrico je prvi pozdravil gostitelj, prefekt in vladni komisar Alessandro Giacc-hetti, ki je predstavil Furlanijo-Julijsko krajino in njene edinstvene značilnosti. Poudaril je, da se v tej deželi srečujejo latinski, slovanski in germanski svet, ki so bili kdajpakdaj v sporu, naposled pa so našli pot mirnega sožitja v znamenju različnosti. »Dežela FJK je predstavlja vhod v Italijo in ima pomembno strateško lego - od barbarskih vdorov do današnjega Petega koridorja,« je dejal Giacchetti. Danes je na tem območju malo kriminala in prebivalci večinoma spoštujejo pravila. Prefekt je podčrtal, da je trenutno zaznavno vse večje povpraševanje po storitvah za ostarelo prebivalstvo, obenem pa so mladi v težavah, saj dela ni veliko. Tuji državljani pa predstavljajo v naši deželi skoraj 9 odstotkov prebivalstva. Gospodarska slika se je zelo poslabšala že v drugi polovici leta 2011, v največji stiski je industrija, je povedal Giacchetti. Na Goriškem in Tržaškem pa se podjetniki kosajo s konkurenco z onstran meje, kjer so razmere pogosto bolj naklonjene podjetništvu. Po podatkih prefekture je v deželi izpuhtelo 10.000 delovnih mest, zaposlitev pa išče rekordnih 38.000 ljudi. Sklepno misel je prefekt namenil Slovencem, zaščitnemu zakoni in srečanju treh predsednikov, napovedal pa je tudi ponedeljkovo omizje o slovenski manjšini. Tržaški župan Roberto Cosolini je ministrico opozoril, da so občinske uprave zadolžene, da s svojimi storitvami ublažijo socialne posledice gospodarske krize. »Povpraševanje po storitvah raste, sredstev pa je vse manj,« je dejal župan in pozval k pravičnemu upravljanju z državnimi sredstvi. Vsi udeleženci so omenili ključna vprašanja za tržaški gospodarski razvoj: predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je naštela novo in staro pristanišče, žele- judovec Pogasili podtaknjen požar Na območju Ulice Alpi Giulie na Judovcu (mestna četrt Altura) je v nedeljo popoldne izbruhnil gozdni požar, ki je pošteno zaposlil tržaške gasilce. Le-ti so med gašenjem ugotovili, da je žarišč več, kar daje slutiti, da je bil požar podtaknjen. Ogenj je prizadel približno štiristo kvadratnih metrov gozda. Na prizorišču je bila tudi policija, ki je uvedla preiskavo. Razstava na kvesturi Fotografska razstava »Naturalmente bello 2«, ki je do 28. septembra na ogled v veži tržaške kvesture, je dobro obiskana in deležna pozitivnih ocen. Pri pobudi sodeluje agencija Dialoguing Agency ob podpori Občine Trst. Obiskovalci so si konec tedna lahko ogledali fotografije raznih avtorjev, vključno s sodelujočimi na natečaju »Trieste e la sua natura«. Posebno cenjene so tudi vrbe Anne Pa-trucco. zarno, pa tudi miramarski park, ki ga je včeraj obiskala sama ministrica (»To je eden najlepših kotičkov v Italiji, potreben je primerne nege,« je ob robu srečanja povedala Annamaria Cancellieri). Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo se je z ministrico srečal popoldne, deželna od-bornica za finance Sandra Savino pa jo je med dopoldanskim delom opozorila, da Dežela že nekaj let zgledno varčuje, zato ne more sprejemati novega zmanjšanja državnih sredstev, saj zahtevajo zdravstvo, prevozi in krajevne uprave dovolj denarja. Ministrica je zagotovila, da bo vladi posredovala vsa sporočila in priporočila, saj je »Furlanija-Julijska krajina vir-tuozna dežela, ki ne zahteva preproste denarne podpore, marveč se zavzema za ohranitev svojega dostojanstva. Lahko obljubim samo, da bom v prid te dežele vložila največjo vnemo«. Ministrica je pred predstavniki institucij dejala, da »sodi Trst v italijanski DNK, veliko pozornost pa je treba posvečati zaščiti slovenske manjšine. Sama sem med drugim diplomirala z nalogo na temo zaščite manjšin ... « (af) Predsednik ustanove EZIT Dario Bruni, notranja ministrica Annamaria Cancellieri, prefekt Alessandro Giacchetti in predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi med podpisom sporazumov; Monassijeva je povedala, da je postopek za snovanje logistične ploščadi v polnem teku kroma prefektura - Annamaria Cancellieri srečala predsednika krovnih organizacij Ministrica z diplomo o manjšinah Rudi Pavšič in Drago Štoka obravnavala aktualne teme, povezane s finančnim stanjem v manjšini in zaščitnim zakonom - Prefekt Alessandro Giacchetti odhaja v pokoj Predsednik SKGZ Rudi Pavšič, notranja ministrica Annamaria Cancellieri, predsednik SSO Drago Štoka in tržaški prefekt ter vladni komisar Alessandro Giacchetti kroma ulica udine - Sum umora, naposled najverjetneje naravna smrt Nejasne okoliščine smrti V stanovanju našli mrtvega 61-letnega moškega - Sodni zdravnik domneva, da ni bilo nasilja Včeraj pozno popoldne se je pred stanovanjskim poslopjem v Ulici Udi-ne trlo policistov, kmalu pa so se na pločniku začeli zbirati tudi novinarji, fotografi, snemalci in navadni radovedneži. Razširila se je namreč novica, da v stanovanju pri hišni številki 39 - na odseku med ulicama Ariosto in Torquato Tasso - leži mrtev moški. Sprva je kazalo, da pokojnik naj ne bi umrl naravne, marveč nasilne smrti. To domnevo pa je moral šele preveriti sodni zdravnik, ki je v spremstvu policistov stopil v stanovanje in pregledal truplo, medtem pa so v zabojniku za steklo pred stavbo iskali neznan predmet. Na kvesturi so ob 20. uri naposled pojasnili, da je 61-letni moški v svojem stanovanju najverjetneje umrl naravne smrti - bil je namreč zelo krhkega zdravja. Tožilstvo bo vsekakor odredilo obdukcijo, ki naj bi razblinila zadnje dvome. Na prizorišču so bili pripadniki mobilnega in forenzičnega oddelka policije. (af) Odnašanje trupla iz stanovanjskega poslopja v Ulici Udine kroma Rekdokdaj se zgodi, da italijanski minister zaprosi za srečanje s predstavniki slovenske manjšine in ne obratno. Tokrat je bilo tako, kar dokazuje, da je notranja ministrica Annamaria Cancellieri pozorna do Slovencev v Italiji. Nič čudnega, saj je ministrica med dopoldanskim slovesnim srečanjem s predstavniki institucij in krajevnih uprav omenila, da je na rimski fakulteti za politične vede svoj čas diplomirala z nalogo o zaščiti manjšin. Primernejšega sogovornika na čelu notranjega ministrstva torej ne bi mogli imeti ... Srečanjem z Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko (SSO) je bilo v znamenju aktualnih problemov ter ponedeljkovega rimskega zasedanja omizja o slovenski manjšini. Ker pa je ministrica v Trstu pravkar podpisala sporazum z gospodarskega področja, je Štoka najprej govoril o splošni krajevni gospodarski sliki, »da ne bomo vedno govorili samo o nas in naših problemih«. Dejal je, da se je po vojni z delom v pristanišču preživljalo 4000 družin, nato pa se Trst ni prilagodil novim razmeram in ni bil kos konkurenci iz Genove in drugih italijanskih mest ter nazadnje iz Kopra. Čas je, da se spet vključi v najpomembnejše trgovsko-gospodarske tokove, je dejal Štoka. Predstavnika SKGZ in SSO sta nato omenila glavne teme, ki so jih maja že vključili v spomenico ob obisku podtajnika na notranjem ministrstvu Saveria Ruperta. Dotaknila sta se pereče finančne stiske slovenskih organizacij, Primorskega dnevnika in drugih tiskanih medijev, Slovenskega stalnega gledališča in slovenskih programov RAI. Govor je bil o volilnem zastopstvu v parlamentu, šolstvu in vidni dvojezičnosti ter na splošno o izvajanju zaščitnega zakona. Pavšič je podčrtal, da je v odnosih z italijanskim svetom in institucijami zaznavno novo ozračje, omenil pa je plodno sodelovanje z italijansko skupnostjo v Sloveniji. Ob koncu se je iskreno zahvalil prefektu Ales-sandru Giacchettiju, ki s 1. novembrom odhaja v pokoj. »To mesto zapušča prefekt, ki je izkazal nadpovprečno pozornost do Slovencev,« je prepričan Pavšič. Ministrica Annamaria Cancellieri je gotova, da bo podtajnik Saverio Ruperto dobro opravil svoje delo. V ponedeljek v Rimu ne bodo rešili vseh problemov, šlo pa bo za pomembno uvodno dejanje, je dejala. (af) / TRST Nedelja, 16. septembra 2012 7 univerza - Začetek enajste Evropske poletne šole klasikov Tekmovanje med umetnostmi ter povezovanje med šolo in univerzo Pobuda bo trajala do petka in se je udeležuje 60 dijakov iz petih šol - Tudi dijakinje liceja Prešeren Concordia discors - dialog in spor med umetnostmi: to je naslov in rdeča nit letošnje že enajste Evropski poletni šoli klasikov, ki jo prireja Oddelek za humanistične študije Univerze v Trstu v sodelovanju z Združenjem za preučevanje in poznavanje kultur antičnega sveta, začela pa se je že včeraj dopoldne s prvimi predavanji v zborni dvorani omenjenega oddelka, medtem ko je bilo popoldne v konferenčni dvorani Državne knjižnice uvodno odprtje. Letošnje šole se udeležuje približno šestdeset dijakov tržaških licejev Dante, Petrarca, Oberdan in Prešeren in videmske-ga liceja Stellini, ki jo jih včeraj v Državni knjižnici pozdravili rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, predstavnica Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino Cesira Militello, svetovalec ministra za kulturne dobrine Franco Miracco, dekanja tržaške Leposlovne in filozofske fakultete Cristina Be-nussi, direktor Oddelka za humanistične študije Claudio Zaccaria, direktor Evropske poletne šole klasikov Marco Fernan-delli in predsednik družbe SWG Roberto Weber. Govorniki so poudarili pomen uspešne formule pobude, ki teži k povezovanju med višješolskimi dijaki in univerzitetnimi študenti oz. svetom univerze, pa tudi sposobnost, da se aktualizirajo teme, ki so povezane s klasično kulturo in antičnim svetom. Poleg tega je to široka pobuda, ki se je udeležujejo predavatelji z univerz, ki delujejo v različnih državah, v teku teden dni trajajoče šole, ki se bo zaključila v petek, pa bodo morali udeleženci rešiti določena vprašanja. Obenem je študij antičnih oz. klasičnih kultur nedvomno težaven, dijake čaka trdo delo, brez katerega pa ni mogoče doseči ničesar. Evropska poletna šola klasikov bo potekala do petka: prva dva dneva pobude sta posvečena splošnemu delu, kjer predavanjem sledijo vsi udeleženci, ki se bodo jutri, v četrtek in petek porazdelili v skupine, ki se bodo posvetile posameznim področjem: jezikovno-literarnemu, arheolo-ško-umetnostnemu in glasbeno-gledali-škemu, pri čemer je rdeča nit tekmovanje med umetnostmi. Kot že rečeno, tako kot v prejšnjih letih tudi letos pri pobudi sodeluje Licej Franceta Prešerna, ki ga zastopajo štiri dijakinje: Nausicaa Concina iz 1. klasičnega liceja ter Nicole Parmesan, Janja Hauschild in Irena Cossutta iz 2. klasičnega liceja, ki jih spremlja prof. Barbara Zlobec, drugače tudi članica odbora Evropske poletne šole klasikov. (iž) sso Ovadba proti mazačem Svet Slovenskih Organizaciji sporoča, da je bila v prejšnjem tednu vložena ovadba proti mazačem slovenskih napisov na cestnih smerokazih v Štivanu tudi s strani SSO. Zadevi sledi odvetnik Peter Močnik. Tako sta se krovni organizaciji pridružili v podporo domačinom, v glavnem predsednikom ali predstavnikom domačih društev in organizaciji, ki so ovadbe vložili že v začetku maja po sestanku z odvetnikoma, ki zastopata tudi krovni organizaciji. V njih se domači predstavniki sklicujejo na pravice slovenske manjšine in na kazni za žalitve manjšincev, ki so po zaščitnem zakonu izenačene kaznim zaradi rasne diskriminacije. Tožilstvo postopa proti dvema obtožencema zaradi poškodovanja javne lastnine z omenjeno obteže-valno okoliščino, kar bi zgledalo, da predstavlja še kar novost v praksi tržaškega tožilstva. Predavanja potekajo v zborni dvorani Oddelka za humanistične študije (na sliki prizor z lanske poletne šole) arhiv kroma združenje confcommercio - Srečanje z deželno odbornico Brandi Za zaščito delavcev in v korist krajevnega gospodarstva Dežela mora podpirati okrepitev distribucijske mreže kroma Sinoči zagorelo na bencinski črpalki Nekaj pred 22. uro je zagorel skuter na bencinski črpalki v Ulici Locchi. Lastnik je pravkar zaključil točiti gorivo, ko so motorno kolo iz še nepojasnjenih razlogov zajeli ognjeni zublji. Posegli so gasilci, poškodovanih ali opečenih k sreči ni bilo, škoda pa je precejšnja, saj je ogenj zajel tudi streho, pod katero se nahajajo črpalke. Prijave za Okuse Krasa Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča vse zainteresirane gostilne, trgovine in pekarne, da se lahko prijavijo za udeležbo pri letošnjih Okusih Krasa: prijave in informacije na tel. 0406724824, info@sdgz.it. O zdravi prehrani drevi v šempolajski štalci Nova sezona se je pričela tudi v Šempolaju, kjer domače društvo Vigred vabi danes ob 18. uri že na prvo mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Gostja bo udeležence seznanila, kako lahko s pravo prehrano premagamo oz. preprečimo raz-tresenost, pozabljivost, demenco, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen. O rasnih zakonih Ob današnji, 74-letnici razglasitve zloglasnih rasnih zakonov, s katerimi se je tudi v Italiji začelo preganjanje Judov, bosta odbora Svobodnih in enakih državljanov ter Pro-tirasistični Trst priredila spominsko srečanje na Velikem trgu ob 18.30. Udeležili se ga bodo podžupanja Fa-biana Martini, pisatelj Boris Pahor in senator Fulvio Camerini. Omejitve v Miljah Danes in jutri bo v Miljah potekala prireditev za otroke miljskih šol Invito allo sport 2012. Ulici Man-zoni in De Amicis bosta zaprti za promet, prav tako bo parkiranje prepovedano na ulicah Matteotti, Deluca in Frausin. Film Rosenstrasse Kulturno združenje Tina Mo-dotti bo tudi v novi sezoni prirejalo tematske filmske večere. Za začetek bo sklop filmov posvečenih ženskam - tako režiserkam, kot igralkam in partizankam. Danes bodo ob 20.30 v Ljudskem domu na Pončani predvajali film Margarethe von Trotta Rosenstrasse. O tem, kakšno je stanje tržaškega trgovskega sektorja, je včeraj tekla beseda v dvorani hotela Continentale v mestnem središču v pogovoru med predstavniki združenja Confcommercio in deželno odbornico za delo, izobrazbo, trgovino in enake možnosti Angelo Brandi. Dežela finančno podpira delovanje stalne opazovalnice za terciar, kar omogoča reden nadzor nad delovanjem podjetij v našem prostoru, ugotavljanje njihovih kritičnosti in potreb. Na včerajšnjem srečanju so bili glavna tema načrti za zaščito delavcev in hkrati izboljšanje kompetitivnosti pa tudi utrjevanje oz. širjenje tradicionalne distribucijske mreže. Sem se vključuje tudi valorizacija zgodovinskih in mestnih središč z uvedbo t.i. »naravnih trgovskih centrov« oz. združenj Centri in Via, ki po zakonu 29/2005 prejemajo deželne prispevke. Dežela je sprejela tudi ureditev večjezičnega portala Trie-steshop, ki naj bi nudil podatke o ponudbi nad 200 trgovin vključenih v omenjena združenja Centri in via. Glede izobraževalnih tečajev, velja opozoriti, da je bilo vloženih 144 prošenj za prispevke, dejansko pa odobrenih 69 za skupnih 100 tisoč evrov prispevkov. Dežela sodeluje tudi z bilateralno ustanovo za trgovino, turizem in storitve Ebiter, ki ima pristojnosti na področju sindikalnih sporazumov in usposabljanja. V lanskem kriznem obdobju je tako odobrila 34 sindikalnih sporazumov za 122 delavcev za skupnih 28 tisoč evrov doklad. evrospki teden mobilnosti - Pobude še do sobote Alternativne oblike prevoza in načrti za preureditev središča Nedeljski, sončni dan je minil v znamenju kolesarskih pobud Bicincit-ta' in etape kolesarske tekme Gran-fondo d'Europa ter predstavitve knjige Salva i ciclisti - la bicicletta e' politica, vse v okviru evropskega tedna mobilnosti. Občina Trst že drugo leto zapored zelo aktivno sodeluje pri organizaciji tedna mobilnosti, s katerim želijo širši javnosti predstaviti vse alternativne oblike prevoza, saj bi bilo treba vožnjo z avtomobilom vse pogosteje nadomestiti s hojo ali kolesarjenje. Po včerajšnji okrogli mizi o mobilnosti, pri kateri so sodelovali tudi občinski predstavniki oblasti, bo danes v občinski poročni dvorani ob 17. uri beseda tekla o mobilnosti najmlajših na relaciji dom-šola ter o projektih pedi-bus za šole, to je o ekoloških avtobusih. Ob 18. uri pa bo ravno tam srečanje o potrebi po t.i. avtomobilih na posodo oz. »car sharing« v Trstu. Današnji dan pa obeta še zani- Kolesarji, udeleženci pobude Bicincitta' so v nedeljo preplavili mestno središče kroma mivo srečanje, in sicer ob 17. uri v dvorani Fittke na Malem trgu, kjer bodo mladi študenti inženirstva in arhitekture v sodelovanju z Občino Trst predstavili svoje načrte oz. študije o mobilnosti. predloge za prekvalifikacijo tržaških trgov bosta ponudili Erika Košuta in Stefania Verbich. Tržaška občinska uprava bo svoje načrte, ki zadevajo mestni promet, predstavila jutri, in sicer v avditoriju muzeja Revoltella (ob 18. uri). 8 Torek, 18. septembra 2012 sodišče - Sojenje o umoru na Greti Izvedenci imajo še čas Poročil iz psihiatrične stroke in sodne medicine še ni Odvetnika obrambe Paolo Bevilacqua in Maria Genovese kroma Proces o umoru v Ulici Gemona na Greti, kjer je v noči med 25. in 26. avgustom lani umrl mladi Giovanni No-vacco, se počasi nadaljuje. Tržaški sodnik za predhodne obravnave Guido Pa-triarchi je včeraj podaljšal rok za vložitev strokovnih poročil iz psihiatrične stroke ter iz sodne medicine. Odločitev je bila po besedah odvetnikov obrambe pričakovana. Prihodnjo obravnavo, ki bo 29. oktobra, bodo posvetili rezultatom psihiatričnih pregledov, ki sta jih na obtožencih Alessandru Cavalliju in Giuseppeju Consoleju opravila sodnikova pooblaščenca. Izid psihiatričnega poročila bo odločal o tem, ali dvojica res tvega dosmrtno zaporno kazen. 12. novembra pa naj bi bila na vrsti razprava o poročilu iz sodne medicine, ki jo zunanja izvedenca sestavljata na osnovi rezultatov obdukcije, ki jo je lani opravil zdravnik Fulvio Costantinides. sdgz - Servis Tečaj o protipožarni varnosti Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo organizirata 8- oz. 4-urni tečaj za usposabljanje zadolženih za preprečevanje požarov, protipožarno službo in obvladovanje emergenc. Ta obvezni tečaj (zak.odl. 81/08 in 106/09, Min.odl. z dne 10.3.1998) je namenjen vsem podjetjem in profesionalcem, ki zaposlujejo odvisne delavce ali družbenike. Prvi, 8-urni tečaj, je namenjen gradbincem, karoserijam, tiskarnam, obrtnikom, ki se poslužujejo lesa. 4-urni tečaj pa je v glavnem namenjen trgovcem, gostinskim obratom in uradom. Udeležijo se ga lahko delodajalec ali kateri od delavcev. Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ - Servis doo v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F, in sicer 21. in 28. oktobra (8-urni tečaj) oz. 28. oktobra (4-urni tečaj). Urnik tečaja bo od 14.30 do 18.30. Zainteresirana podjetja, ki še niso imenovala tega lika v podjetju, se lahko samo še danes oglasijo pri Servisu na št. 040/6724855, kjer bodo prejela vse potrebne informacije. Prijavnice so objavljene tudi na spletni strani www.servis.it in www.sdgz.it. Ob tem morata upoštevati tudi poročilo izvedenca Consolejeve obrambe Ste-fana Kusstatscherja, ki se o prve bistveno razlikuje. Costantinides je napisal, da je Novacco umrl zaradi skupka elementov - zaradi ran, zaužite droge in vdiha-nega ogljikovega monoksida. Kusstasc-her pa je menil, da je smrt povzročil en posamezen udarec - kar bi v bistvu pomenilo, da je morilec samo eden. Državni tožilec Massimo De Bortoli je slednjo hipotezo že nekajkrat označil kot neosnovano. Obtožencev na včerajšnji obravnavi ni bilo, odvetnika Maria Genovese (za Cavallija) in Paolo Bevilacqua (za Con-soleja) pa sta se pritožila, da sodnikovi izvedenci ne sodelujejo z obrambo. Be-vilacqua je za tiskovno agencijo Ansa povedal, da »bi morali izvedenci pravočasno obvestiti odvetnikove sodelavce, da prihajajo na psihiatrični pregled v zapor, to pa se večkrat ni zgodilo«. (af) Včeraj danes Danes, TOREK, 18. septembra 2012 IRENA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide ob 9.39 in zatone ob 20.08 Jutri, SREDA, 19. septembra 2012 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 19.4 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, veter 16 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.5 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A 3 - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. TRST drevi Deželni svet SKGZ o reformi javnih uprav Vrsta problematik, ki neposredno zanimajo našo narodno skupnost, bo v ospredju jesenske seje Deželnega sveta SKGZ, ki jo je predsednik Rudi Pavšič sklical za daens ob 19.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6 -TS). Osrednje vprašanje na srečanju deželne skupščine krovne organizacije pa bo zadevalo preustroj javnih uprav, v prvi vrsti predlog o ukinitvi oz. združitvi pokrajinskih uprav. Svoje načelno stališče je SKGZ že iznesla na avdiciji, ki jo je sklicala Dežela FJK in na kateri je izpostavila potrebo po celoviti reformi krajevnih uprav ob upoštevanju specifičnosti naše Dežele zaradi prisotnosti priznanih narodnih manjšin. Preustroj krajevnih uprav in zato tudi samih pokrajin pa ne more mimo določenih zakonov, ki specifično zadevajo varstvo jezikovnih in narodnih skupnosti ter še posebej slovenske v okviru naše deželne stvarnosti. Problematika je pomembna tudi zato, ker prav javne uprave predstavljajo enega od stebrov uresničevanja in aplikacije državnih in deželnega zaščitnega zakona, predvsem v zvezi z vidno dvoje-zičnostjo in rabo slovenskega jezika v javni upravi (8. in 10. člen zaščitnega zakona). Uvodno besedo bo imel Bojan Brezigar, dolgoletni javni upravitelj (župan Občine Devin-Nabrežina, deželni svetnik in predsednik Paritetnega odbora) ter dober poznavalec manjšinskih problematik v Evropi (bil je dolgo let predsednik Evropskega urada za manj rabljene jezike EBLUL). Deželni svet SKGZ bo izpostavil tudi nekatera druga pomembna vprašanja, od umestitvene seje manjšinskega vladnega omizja, ki bo v ponedeljek, 24. septembra, na notranjem ministrstvu v Rimu, do deželne manjšinske konference (13. oktobra v Gorici) ter kronično vprašanje manjkajočih sredstev, ki kljub številnim obljubam ostaja še vedno nerešeno, v organizacijah in ustanovah pa se iz dneva v dan veča kritičnost zaradi nastalega finančnega kolapsa. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - Mednarodni filmski festival »I mille occhi«. CINECITY - 16.40, 18.50, 21.00 »Kate Perry - Part of me«; 20.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 16.00, 18.00 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 16.15, 19.00, 21.45 »The bourne legacy«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ribelle - The brave«; 16.30, 18.40 »Ribelle - The brave 3D«; 16.30, 19.00, 21.20 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 16.30, 19.15, 22.00 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 18.30, 20.30, 22.10 »Monsieur Lazhar«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 20.15 »Gli equilibristi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E'stato il figlio«; 18.10, 22.10 »The bourne legacy«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.10 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.15, 16.20, 17.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 20.30 »Bournova zapuščina«; 18.30 »Paranorman 3D«; 15.00, 16.50 »Loti (sinhro.)«; 20.20 »V iskanju pravice«; 20.50, 21.45 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 17.00, 19.10, 21.20 »Straža«; 19.00 »Histerija«; 21.00 »Paranorman«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.50, 18.30 »Ribelle - The brave«; 20.20 »Ribelle -The brave 3D«; 22.15 »Shark 3D«; Dvorana 2: 16.40, 20.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 18.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pieta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che cosa aspettarsi quando si aspetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 17.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.00, 22.10 »Bella addormentata«; Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »The bourne legacy«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »E'stato il figlio«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, bo danes, 18. septembra, ob 18. uri srečanje staršev dijakov prvih razredov s predmetnimi profesorji. Vabljeni! VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj pokličejo na tel. 347-4033343. S Izleti KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi od 27. septembra do 4. oktobra, na potovanje »Balkanski krog«: Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Mostar in Sarajevo. Odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na enodnevni izlet v Rezijo in Tersko dolino v nedeljo, 30. septembra. Tel. št.: 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira od 17. do 20. oktobra tradicionalni izlet oljkarjev po balkanskem polotoku kjer si boste ogledali: naravni Izvir in slapove Krke ter Nacionalni park, Dubrovnik, Črno goro in Boke Kotorske. Za informacije, prijave in program izleta pokličite v jutranjih urah tel. št.: 040-8990103 Laura ali 040-8990108 Roberta. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Ra-dimlji, Stolac, starodavno mesto Daor-son, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pav-lica@siol.net. H1 Osmice OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič. Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. -/ - Ob rojstvu male Ariadne se veselju mamice Luane, očka Martina, bratca Tadeja in none Nade pridružuje Marta z družino, ki novorojenki želi srečno življenje. 0 Mali oglasi ŽENSKO KOLO (la palma) dobro ohranjeno prodam po zanimivi ceni. Tel. št. od ponedeljka do petka: 3398160558. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. KAMINSKI VLOŽEK prodam, malo rabljen. Tel. št.: 333-7264018. LJUBITELJU ŽIVALI podarim črno belo simpatično mucko. Tel. št.: 040213701. MAJHNO, lepo opremljeno stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Prosto od novembra dalje. Tel. št.: 329-8012528. NOVE PROTIPOŽARNE ŽIMNICE prodajamo za 50,00 evrov vsako. Za informacije pokličite tel. št.: 3398682139. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 3489286924. PRODAM avto škoda flavta, letnik 2000. Tel. št.: 040-208271. PRODAM belo grozdje. Tel. št.: 3483127194. PRODAM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu (Kamence), 950 kv.m, 0,75 kub.m na kv.m, približno 712 kub.m. Pokličite tel. št.: 040-2171372 ali 3345618525. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. Prispevki V spomin na gospo Gino Durcik darujejo prijateljice »kofetarce« 110,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na gospo Gino Durcik daruje družina Dino Roner iz Gorice 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 65-letnici ustanovitve Svobodnega Tržaškega Ozemlja daruje Gibanje Svobodni Trst 50,00 evrov FC Pri-morju za pomoč pri šagri na Proseku. Ob 12. obletnici smrti moža, očeta in no-nota Leota Kralja ter 13. obletnici smrti none Marije Marc darujeta Renata in Ingrid z družino 25,00 evrov za AŠD Zarja in 25,00 evrov za MePZ Lipa. Namesto cvetja na grob Vojkota Mil-koviča darujeta Marina in Vilma Mil-kovič 25,00 evrov za SKD Skala iz Gropade. Ob rojstnem dnevu drage žene in mame Meri Zudich por. Gruden daruje mož Zdravko z družino 50,00 evrov za zgoniško cerkev. Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! / TRST Nedelja, 16. septembra 2012 9 □ Obvestila TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabrežine in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 339-5281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 3386439938. PRI SKLADU MITJA ČUK se začenja v oktobru tečaj joge ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 18.30 do 20.00. Info in prijave: tel. 349-0981408 (Bruna), 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00 do 21.30. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine. ŠČ MELANIE KLEIN obvešča, da se je začel tečaj za bodoče mame. Namenjen je nosečnicam od 12. tedna dalje. Info: 340-2717323 (Marzia). OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRASJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6 do 14 let. Informacije na tel. št. 3331176331 (Nidia) in 339-1115880 (Petra). MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED - KRAŠKI FENOMENI vabi na redna tedenska srečanja ob torkih, 18.00-19.30 v društvenih prostorih v Šempolaju. MLADINSKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi učence 5. razreda OŠ in srednje šole na vaje ob četrtkih, 17.0018.00 v Štalci v Šempolaju. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi na vaje otroke 1. do 4. razreda OŠ ob četrtkih, 16.00-17.00 v Štalci v Šempolaju. SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Na-brežini v popoldanskih urah z možnostjo najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel. 0402908105 ali 348-1334086 (Erika). TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke nego-vorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, info@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) pon in pet 16.45-17.45 v prostorih Sklada M.Cuk (Repentabrska ul.66) na Opčinah; 2.skupina (7-11 let) pon 16.30-18.00, sre 18.00-19.00 in pet 17.18.30 OS F.Bevk na Opčinah; 3.sku-pina (12-14 let) pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00 OS F.Bevk na Opčinah; 4.skupina (nad 15 let) pon in pet 19.30-21.30 in sre 20.00-21.00 OS F.Bevk na Opčinah. Za informacije in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdan-cemillenium.com. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.oktobra dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Prosek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139. BIOTERAPIJA v Bazovici (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - v septembru bioenergetik sprejema danes, 18., 19. in 20. septembra, 16.00-20.00. Prijave na tel. 040-226386 ali preko sms 3289563272. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja danes, 18. septembra, 14.00-15.00 na kmetiji Renza Tavčarja, Repen 42. PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo od danes, 18. septembra, vadba Pilate-sa spet vršila v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini, od 18.30 do 20.30. Vabljene nove tečajnice. PILATES- SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične danes, 18. septembra. Urnik: ob torkih od 18.00 do 19.00 ter od 19.00 do 20.00, za začetnike od 17.30 do 19.00; ob četrtkih od 18.00 do 19.00. Za info, vpis in potrditev tel.: 3496483822 (Mileva). RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 18. septembra, ob 20.15 v svojem sedežu, Doberdobska ulica 20/3. SHINKAI KARATE CLUB sporoča datume in urnike treningov v mesecu septembru: vsak torek in petek - začetek danes, 18. septembra, barvani pasovi 18.00-19.00, odrasli 19.00-20.00. V tem urniku bodo tudi odprta vrata za zainteresirane začetnike. Info: 3387281332 (Sergij), 334-6218712 (Vida). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi vsak torek v »English Village« od 16.30 do 18.00 »Teatime with Michael - Elementary english«; od 18.00 do 19.00 »Conversation Club language in use«. Prvo srečanje danes, 18. septembra. SKD IGO GRUDEN - moška posturalna in razgibalna telovadba je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške kon-stitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Poskusno srečanje bo danes, 18. septembra, ob 20.30. Redne vaje bodo ob torkih in petkih. Info: tel. št. 338-4563202 (Katja). SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šempolaju tudi letos vadba za dobro počutje. Prvo srečanje jutranje izmene bo danes, 18. septembra, 10.0011.00. V primeru zanimanja je možnost tudi vadbe za moške. Info: Katja 339-8420449. SKD VIGRED vabi danes, 18. septembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Tema večera je kako s hrano premagamo -preprečimo: pozabljivost, raztresenost, demenco, alzheimerjevo in parkinso-novo bolezen. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja danes, 18. septembra, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni danes, 18. septembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 19. septembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. SKD IGO GRUDEN - BALET: poskusne ure brezplačne vadbe v sredo, 19. septembra. Redne vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.30 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.20 za otroke iz osnovne šole. Za informacije: baletna.igogruden@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). SKD TABOR - PLESNA DELAVNICA ob sredah, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah: ob 15.30 za petošolke in srednješolke in ob 16.30 za ostale os-novnošolke-ce. Začetek v sredo, 19. septembra. Tečaj vodi Jelka Bogatec. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo prvo srečanje tečaja naravni obrazni lifting in tao/vaje v sredo, 19. septembra, ob 18.30 v večnamenskem središču na Op-činah, Repentabrska ul. 66. Dodatne info na tel. št.: 340-9116828 (Maša), mas-ha.pregarc@gmail.com. V NEDELJO, 19. SEPTEMBRA, bo med mašo ob 10.30 v bazovski cerkvi koncert gregorijanskih pesmi skupine LAe-tare. Po maši bosta prof. Tamara Ra-žem-Locatelli in prof. Zdenka Kavčič-Križmančič govorili o pomenu petja in glasbe pri bogoslužju. Koncert je podprla Pokrajina Trst. VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira še zadnjo brezplačno vadbo za stare tečajnike in nove interesente v sredo, 19. septembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na vadbi. S seboj vzemi podlogo za ležanje. DIJAKI IN STARŠI, POZOR! Rok za prijavo na program »Ekstra« je podaljšan do četrtka, 20. septembra. Prijavnice in razpisno besedilo so na www.slovik.org. Prijave zbiramo na info@slovik.org. Ekstra je obšolski program, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program obsega 6 predavanj oz. delavnic, ki jih izvajamo ločeno v Trstu in v Gorici ob petkih popoldne; za dijake prvih dveh razredov pripravimo letno 3 predavanja. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) in ZCPZ vabita v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 v okviru Peterlinove-ga festivala na »Zborovski koncert«. Sodelujejo MePZ Mačkolje, DPZ Kraški slavček in MePZ Jacobus Gallus. Vabljeni vsi! GLASBA JE HRANA LJUBEZNI Zaljubi se tudi ti! Pridi na informativni sestanek ob začetku novega šolskega leta Godbenega društva Viktor Parma -Trebče v četrtek, 20. septembra, ob 18. uri v prostorih Ljudskega doma. MLADI, bi radi stopili na odrske deske, postali spretnejši in učinkovitejši v javnih nastopih? Vabljeni v četrtek, 20. septembra, ob 18.30 na gledališko delavnico za višješolce (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurin-čič iz društev MOSP in SKK). V Fin-žgarjevem domu, Dunajska 35, na Op-činah, v okviru Peterlinovega festivala. MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 20. septembra (višješolska mladina) ter v četrtek, 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Ju-rinčič iz društev MOSP in SKK). V Fin-žgarjevem domu, Dunajska 35, na Op-činah, v okviru Peterlinovega festivala. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s postajo orožnikov iz Devinšči-ne v četrtek, 20. septembra, ob 20.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Sale-žu srečanje s poveljnikom orožniške postaje Devinščina M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni vsi občani! OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za š.l. 2012/13. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 040-2017370). ZDRUŽENI MEPZ SKALA SLOVAN obvešča, da bo prva pevska vaja v petek, 21. septembra, ob 20.30 v domu Skala v Gropadi pod taktirko novega pe-vovodja Jarija Jarca. Vabljeni novi glasovi, ki jim je všeč zborovsko petje. Vaje se bodo odvijale ob ponedeljkih in petkih. MLADINSKA PEVSKA SKUPINA PRI SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo prva vaja v soboto, 22. septembra, ob 10.30 v društvenih prostorih. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, SKD BAR-KOVLJE IN SKD IVAN GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 22. septembra, ob 9. uri v prostorih ŠKD Škamperle (Stajon 1. Maj) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v soboto, 6. oktobra, ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu. Datum prvega srečanja, ki bo v prostorih SKD I. Grbec (ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič pa bo objavljen naknadno. TRŽAŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ZA BIODINAMIČNO KMETOVANJE organizira seminar aritmije v domu Brdina na Opčinah. Prvo od sedmih srečanj bo v soboto, 22. septembra, ob 10.00. Informacije in vpis na tel. 040-225109 ali 333-1118664. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v glasbeno šolo. Informacije na tel. št. 3484203196 (Niko) ali od 23. septembra vsak ponedeljek in četrtek, 20.30-21.30 na sedežu, Nabrežina Kamnolomi 12. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča članstvo, da od septembra dalje ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psihoterapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. MEDITACIJA - Gruden bodo enourna srečanja potekala enkrat tedensko. Urniki prvega srečanja po izbiri: ponedeljek, 24. septembra, 14.30-15.30, sreda, 26. septembra, 10.30-11.30 ali petek, 28. septembra, 19.00-20.00. Zaradi omejenega števila mest predhodno pokličite tel. št. 345-537630 (Regina). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, tečaj EFT-tehnike doseganja čustvene svobode (tapkanje) bomo začeli z Barbaro Zetko v ponedeljek, 24. septembra, ob 17.45. TEČAJI ANGLEŠČINE pri Skladu Mitja Čuk se začnejo v oktobru. Predstavitve začetnih in nadaljevalnih tečajev v ponedeljek 24. septembra, na Proseški ul. 131; ob 15.00 - višje srednje šole, ob 16.00 - osnovne šole ob 17.00 -srednje šole in ob 18.00 - odrasli. Informacije in vpisi 040-212289, info@sklasmc.org. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 347-0473606. LEARN AND PLAY: ŠC Melanie Klein prireja tečaj angleščine za otroke od 4.do 6. leta starosti. Na igriv in zabaven način se bodo otroci v naši družbi učili angleščine ob sredah, od 17.30 do 18.20 na našem sedežu v ul. Cicerone, 8. Prvo srečanje bo v sredo, 26. septembra. Info: info@melanieklein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. PASTORALNI SVET Openske dekanije se bo zbral na zborovanju v sredo, 26. septembra, ob 20. uri, v Marijanšču na Opčinah, v okviru priprav na Sinodo tržaške škofije. SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na brezplačno srečanje kitajske vadbe »Qi Gong« v sredo, 26. septembra, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 3488607684 (Vesna). ŠČ MELANIE KLEIN prireja tečaj slovenščine za otroke od 4 do 6 let, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Vsa srečanja bodo na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8, od 16.30 do 17.20. Prvo srečanje bo 26. septembra. Info info@melanieklein.org; 345-7733569 urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00 sre. 12.30-15.00. ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55. Info in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel.: 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040-251241, 349-6161023; fax: 040-2528069. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodru-stvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKUC v Lo-njerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040-910339. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji v jutranjih urah od 8.00 do 12.00. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra. Pohitite! YOGA v ŠKC v Lonjerju vsak torek, od 2. oktobra, dalje, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 tor-pet, 15.30-19.00! Pokličite čim prej, da si zagotovite mesto! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra. Vabljeni mlajši in starejši. Pridite, ne bo vam žal! KRU.T obvešča, da v četrtek, 4. oktobra, steče delavnica »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja«, skupinska vadba za dobro počutje in sproščenost. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Opči-nah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet). ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje. Prireditve KRIŽ - Socialna akademija iz Ljubljane v sodelovanju z župnijsko skupnostjo in Slomškovim društvom iz Križa, vabi na prireditev: »Prišel je pevec slovenske dežele...«. Četrtek, 20. septembra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu (Križ 739). Prisotne bo pozdravila ga. ministrica Ljudmila Novak. OTROCI, POZOR! V četrtek, 20. septembra, ste ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Torta za mamo št. 4 (izvaja gledališka skupina »Tamara Pe-taros« - društvo Finžgarjev dom, režija Manica Maver). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 21. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Razpoke« Andreja Perka. O avtorju in delih bo spregovorila likovna kritičar-ka Tanja Cigoj. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila pevka Gabriella Ga-brielli in Maurizio Veraldi na frajtona-rico. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 21. oktobra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 in 15.00-17.00). SKD V. VODNIK, MAJENCA IN SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI vabijo v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v Dolino na vaški trg gorico. Stojan Spetič bo predstavil knjigo Zgodbe mojega življenja - Sto-rie di una vita Draga Slavca. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjetka Popovski. SKD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 22. septembra, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled dokumentarnega filma za RTV Slo »Zazidan kamen Krasa«, režiserja in scenarista Jadrana Sterleta, ki prikazuje kamnito dediščino Lokve in Bazovice. SKD PRIMOREC IN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabita na uprizoritev pravljice H.C. Andersena »Kakor napravi stari, je zmerom prav« (režija Sergej Verč, igrata Romeo Grebenšek in Luka Cimprič) v soboto, 22. septembra, ob 17. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. 10 Torek, 18. septembra 2012 KULTURA / maribor - Faust v izvedbi romunskega Teatrul National Radu Stanca Sibiu Predstava, zaradi katere bi se tudi sam zapisal hudiču Velik spektakel, ki sodi med vrhunce ponudbe letošnje prestolnice kulture Predstava, ki prevzame in pretrese. Velik odrski spektakel, v katerem se vsebina ne razvodeni. V neustavljivi vrsti domislic in scenskih efektov se pred gledalčevimi široko odprtimi očmi odvije večna zgodba o Faustovi želji po "popolnem" znanju in večni mladosti, njegovi pogodbi s hudičem, njegovi smrti in rešitvi njegove duše, ki se zaradi "dobrih namenov" izvije iz Mefistovih rok. Sodobno interpretacijo, s scenskega vidika razkošno, z vsebinskega pa zvesto Goethejevemu izvirniku, je v Mariboru, letošnji evropski prestolnici kulture, dvakrat prikazal romunski režiser Silviu Purc\u0103rete z nadvse številnim, odličnim ansamblom. Med nastopajočimi je bilo ob nosilcih glavnih vlog (Faust in Mefisto) navedenih 31 igralcev, 29 študentov fakultete za gledališko umetnost, sedem mladih inter-pretk Margarete, 4 glasbeniki in še ... pes. Predstava, zaradi katere bi se tudi sam zapisal hudiču, kot so v tipičnem »british« humorju izjavili številni angleški kritiki, je nastala leta 2007, ko je romunsko mesto Sibiu nosilo prestižen naslov evropske prestolnice kulture. S tem, vsestransko zahtevnim Faustom se je Teatrul National Radu Stanca iz mesta Sibiu malokrat premaknil, saj je težko najti primeren prostor. Izjema so festivali, v okviru katerih najdejo lokacije po meri vsakega povabljenca. Tako je bilo tudi leta 2009 v Edinburghu, na znamenitem festivalu, kjer je romunski Faust - po poročanju medijev - blestel v vsem svojem peklenskem blišču. V Mariboru so uprizoritev namestili v opuščeno tovarniško halo TVT Boris Kidrič. Nebesa znajo biti dolgočasna, pekel je privlačnejši. Takega mnenja je nedvomno tudi romunski režiser Purc\u0103rete, ki je za svojega Fausta znal na odru in v še prostornejšem zao-drju pričarati vabljivo, skrajni zabavi zapisano atmosfero, v kateri se zaradi krutosti v človeških odnosih in totalne brezbrižnosti do čustev ali življenja drugih zdrzne celo Faust. In tako se odreče vsem slastem, ki mu jih v zameno za dušo ponuja premeteni zlodej. S scenskega vidika, glede tega je bil velik mojster odrske in svetlobne opreme Helmut Stürmer, je impozantna in nadvse učinkovita že "mašinerija" sprednjega dela odra (oziroma klasičnega odra, saj nismo vedeli, da je zadaj še več). Večja soba, v kateri nad svojo usodo toži Faust, lahko je bolniška soba ali učilnica, ima premične stene in tudi "podkleten" pod, kamor izginjajo mrliči in od koder prihajajo razne osebe. Včasih so stene "zastekljene" in za njimi se prikazujejo predstavniki plemiškega sloja Goethejevega časa, ki so zagovarjali poslušnost verski in posvetni oblasti. V to sobo se prikrade tudi pošast, najprej kot živ pes, nato pa kot spodobno oblečen hudič. Mefisto je v tej uprizoritvi zdaj moški zdaj ženska, igra pa ga izjemna Ofelia Popii, ki je požela tudi na edinburškem festivalu izredno pohvalne ocene. V naslovni vlogi prav tako leta in odlično igra Ilie Gheorghe, ki se iz starca prelevi v z življenjsko energijo nabitega moškega in se potem kot spokojen starec poslovi od zemeljskega življenja. Režiser, ki je Goet-hejevo dramsko pesnitev tudi priredil za oder, je kljub velikemu, spektakularnemu poudarku pekla spoštoval avtorjevo prepričanje, da je vzgib po poznavanju, po preseganju mej poznanega pozitiven in zato svojega junaka oziroma njegove duše ni pogubil. Med (odrsko) sklenitvijo pogodbe in hudičevo tožbo, da se mu je Faustova duša izmuznila iz rok, je v opuščeni mariborski tovarni v prepričljivo prikazanem (in večkrat dejanskem) ognju zažarel pekel. Režiser je v uprizoritev, ki se je odvijala v romunskem jeziku s slovensko-an-gleškimi nadnapisi, natrpal simbolov, da vseh v dve in pol ure trajajoči predstavi (brez odmora) ne utegneš razbrati. Predvsem ko se dogajanje z odra - z gledalci vred - preseli v zaodrje, kjer zaživi vizualno izredno bogata orgija. Na tej peklenski zabavi zaigra v živo tudi štiričlanski ansambel. Sicer pa je glasba, ki jo je ustvaril Vasile \u015Eirli, sestavni del uprizoritve, čez vso predstavo se oglaša v instrumentalni ali vokalni obliki. Odločilen je tudi doprinos kostumografke Lie Man\u01ABoc. V uprizoritvi je vsega veliko. Simboli se podvajajo. Režiser se je npr. odločil za sedem mladih Margaret, ki s svojo svežino in lepoto osvoji(jo) ostarelega Fausta. Čistosti je zoperstavil ponorelo množico uživačev, ki tudi gledalce preplavi s svojim silovitim valom. Ob zaključku predstave, ko gledalce spet posedejo na tribune, se dogajanje umiri. In takrat pravzaprav lahko začneš razmišljati, kam te je Purcarete s ponujeno "ekstra čutno izkušnjo med nebesi in peklom" sploh po-vedel. Gostovanje romunskega Nacionalnega gledališča Radu Stanca iz mesta Si-biu z avtorsko priredbo Goethejevega Fausta sodi med gledališke vrhunce ponudbe letošnje kulturne prestolnice kulture. Vsekakor pa je Maribor svoje kulturno leto s petimi partnerskimi mesti zasnoval širše in bolj kapilarno. V (pravilnem) prepričanju, da kultura ne more živeti samo od velikih dogodkov. Breda Pahor Dnevi evropske kulturne dediščine IDRIJA - V Idriji se bodo v soboto začeli Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki v več kot 70 krajih po Evropi prinašajo nad 140 brezplačnih dogodkov za ljubitelje kulturne dediščine. DEKD so niz vsakoletnih septembrskih prireditev, ki odkrivajo zgodbe o tem, kako kulturna dediščina, ki se prenaša iz roda v rod, povezuje generacije. Za Idrijčane bodo letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine praznično obarvani, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal idrijski župan Bojan Sever. V celote-denskem dogajanju, še posebej pa na dan odprtja v soboto, želijo pokazati, kako raznolika, bogata, predvsem pa živa je njihova dediščina, »dediščina živega srebra«, ki je bila junija letos vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Pestro in bogato kulturno dediščino bo v dramatizacijah, glasbenih in plesnih nastopih, delavnicah, na razstavah, predavanjih in drugih prireditvah predstavilo več kot400 sodelujočih. Prireditveni del otvoritvenega dneva bodo sklenili pozno popoldne na gradu Gewerkenegg, kjer bodo odprli novo razstavo Idrija - zibelka naravoslovja ter z državnim sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksandrom Zornom slovesno odprli letošnje DEKD. Sledil bo pester prireditveni teden po vsej državi. V razgiban program se povezujejo muzeji, galerije, knjižnice, društva, šole in posamezniki. (STA) kogojevi dnevi - Pianist Ivan Skrt v Kulturnem centru Lojze Bratuž Svojstveno doživetje glasbe Mednarodni festival Kogojevi dnevi se je na drugem koncertu nadaljeval s klavirskim recitalom v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na tamkajšnjem otvoritvenem koncertu nove sezone je z nekonvencionalnim programom nastopil pianist Ivan Skrt iz Kanala ob Soči. Po šolanju v Moskvi in izpopolnjevanju v Parizu, je pianist po številnih odlično sprejetih koncertih doma in na tujem krenil na uspešno pianistično pot. Program, s katerim se je predstavil, dokazuje premišljen pristop k izboru skladb, ki so se prelivale ena v drugo. Čeprav so po vsebini, slogu in izrazu govorile svojo zgodbo, je kot da bi bile navidezno povezane med seboj. To nesluteno povezovanje pa je tičalo zlasti v pianistovi interpretaciji. S svojo igro je vsako med njimi globoko osmi-slil in z določenim razpoloženjem stkal v celoto. nova gorica - Nova gledališka sezona Uvodna premiera z Eduardovo mojstrovino Filomena Marturano V predstavi Filumena Matura-no, ki jo je ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pripravil v koprodukciji s koprskim gledališčem, je režiserka Katja Pegan želela poudariti moč ženske. Prvo premiero je predstava že doživela v Kopru, v četrtek pa bo zaživela tudi na novogoriških gledaliških deskah ter tako odprla letošnjo gledališko sezono na Goriškem. Sloviti neapeljski avtor Eduardo de Filippo, vsestranski italijanski gledališki in filmski ustvarjalec, je izkazoval izjemno sočutje do vseh, ki trpijo revščino, krivice in ponižanja. V tragikomični Filumeni Marturano ni postavil zgolj izzivalnega vprašanja, ali se nekdanja prostitutka lahko poroči, temveč je tudi problematiziral položaj in pojmovanje žensk ter nezakonskih otrok v katoliški patriarhalni Italiji. Filumena po petindvajsetih letih življenja s premožnim Domeni-com spozna, da se namerava njen lahkoživi »gospodar« poročiti z mladenko. Razžaljena se odloči za prevaro - zaigra, da je na smrt zbolela ter da je njena poslednja želja poroka. Toda takoj ko duhovnik odide, Filumena ozdravi ter poskuša doseči vse, čemur se je v življenju morala odreči, predvsem pa poskrbeti za svoje tri sinove. Gledališko delo je bilo izvirno napisano v napoletanskem narečju, zato se je moral prevajalec in lektor predstave Srečko Fišer, kot je dejal na današnji novinarski konferenci, »naučiti novega jezika, saj se narečje bistveno razlikuje od knjižne italijanščine. Odločil se je za prevod v knjižni slovenski jezik, le nekatere replike protagonistke je postavil v primorsko narečje ter s tem »ujel temperament osrednjega ženskega lika«. »Delo z nekaterimi dialogi v narečju le pridobiva. Omenjeno predstavo sem si želela delati predvsem zaradi njenega temperamenta in zaradi moči, ki jo izraža Filume-na,« je povedala režiserka Katja Pegan. Obenem pa koprodukcijska predstava osvetljuje aktualne družbene teme, je poudaril direktor no-vogoriškega gledališča Jožko Čuk. »V Kopru je doživela dober odmev, zato upam, da bo predstavo dobro sprejelo tudi novogoriško občinstvo,« je še dejal Čuk. Glavni vlogi je režiserka zaupala Saši Pavček in Binetu Matohu, ob njiju pa bodo zaigrali še Ivo Ba-rišič, ki ga je zaradi bolezni zamenjal Pavle Ravnohrib, Teja Glažar, Lara Jankovič, Ajda Toman, Blaž Popov-ski, Igor Štamulak, Rok Matek in Blaž Valič. Pri nastajanju predstave so sodelovali še dramaturginja Martina Mrhar, scenograf Milan Percan, kostumografinja Ana Matijevic, avtor glasbe Mirko Vuksanovic in oblikovalec svetlobe Samo Oblo-kar. (STA) Niz skladb iz zbirke Miniatur Marija Kogoja je s svojo muzikalno razpršeno »maniro«, z disonantnimi sprehodi v zamaknjenost, ponudil prijeten uvod v Tri argentinske plese, op. 2 Alberta Ginastere. Argentinec Ginastera si je tehnike in zvočnost sposojal pri prednikih serialistih in drugih, te pa združil z odmevom Argentine in avantgardo. Njegovi tri argentinski plesi so morda najbolj znane klavirske skladbe Argentine. V njih imajo folklorni ritmi in melodične celice disonantni, virtuo-zni kontekst, v katerih je pianist našel veliko priložnosti, da je lahko izrazil svoj glasbeni credo. Ravelove Nočne prikazni ponujajo cel spekter drobnih fines melodične strukture in tako polnijo prostor z mamljivo glasbo, ki obenem opaja in sprošča. Ivan Skrt je s pravo mero subjektivnega pristopa k izvedbi privabil na površje najbolj skrite zvočne linije in tako predstavil Ravela v vsej svoji čisti prefinjeni glasbeni estetiki. Pet prelu-dijev, op. 74 Aleksandra Skrjabina so kratke skladbe, ki so polne filozofskega sporočila. To niso lahkotne skladbe, saj do leta, ko je nastal niz teh preludi-jev, je postal Skrjabin povsem nova skladateljska osebnost, ki se je že nagibala k atonalnosti in mistiki s teozof-skim pogledom na svet. Basso ostina-to iz Polifoničnega zvezka Rodiona Šče-drina je impresivno delo ruskega skladatelja, ki je za svoj glasbeni slog iznašel skovanko »post-avantgarda«. Njegova eklektična glasba združuje elemente mnogih glasbenih in kompozicijskih slogov: avantgarde, neoklasiciz-ma, folklore in jazza kot tudi popa. Umetniki v pravem pomenu besede se dobro zavedajo, katere umetnine so jim v danem trenutku življenja pisane na kožo in Ivan Skrt sodi med te. Njegov izbor skladb kaže v prvi vrsti na široko poznavanje klavirske literature, v drugi, da mu prav noben slog ali slogovno obdobje ne predstavljata interpretacijskih ovir in kot tretje, da med vsemi temi skladbami izbere prav tiste, v katerih se lahko najbolje izrazi. Tako je bil njegov recital v Gorici ponovno dokaz o njegovi umetniški veličini. Njegov nastop pa bo pri poslušalcih zagotovo ostal v spominu kot eden izmed nepozabnih umetniških dogodkov. Metka Sulic / ITALIJA, SVET Torek, 18. septembra 2012 1 1 islam - Poziv Hasana Nasralaha dan po odhodu papeža Benedikta XVI. Vodja Hezbolaha pozval k tednu protestov zaradi spornega filma Včeraj protesti v Afganistanu, Indoneziji in Pakistanu, kjer je bil ubit eden od protestnikov BEJRUT - Vodja Hezbolaha, šiit- nWBT;BHB^S skega gibanja v Libanonu, Hasan Na- •■ ■■•.■. S_ • i sralah je v televizijskem nagovoru, ki ga je imel le nekaj ur po odhodu papeža Benedikta XVI. iz Libanona, pozval k teden dni trajajočim protestom proti do muslimanom žaljivega ameriškega filma. O protestih proti filmu so včeraj poročali tudi iz Afganistana, Pakistana in Indonezije. "Svet mora videti jezo na vaših obrazih in pesteh ter slišati vaše krike. Ves svet bi moral vedeti, da sledilci preroka Mohameda ob ponižanju ne bodo tiho," je v svojem pozivu dejal Nasralah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vse ljudi v islamskem svetu je Na-sralah pozval, naj protestirajo proti filmu, ki je po njegovih besedah "najhujši napad na islam, hujši od satanskih verzov Salmana Rushdieja, zažiganju Koranov v Afganistanu in karikatur v evropskih medijih". To je bil šele peti javni nastop Nasralaha v šestih letih, saj se po 33-dne-vni vojni med Hezbolahom in Izraelom na jugu Libanona skriva. Obenem je bil to njegov prvi daljši javni govor pred tako veliko množico od leta 2008. Trajal je približno 15 minut. Ameriška tiskovna agencija AP pa je poročala, da so ameriški diplomati na veleposlaništvu v Bejrutu kot preventiven varnostni ukrep zaradi protiameri-ških protestov začeli uničevati zaupen material. AP se ob tem sklicuje na poročilo State Departmenta. V Washing-tonu je predstavnik State Departmenta zatrdil, da močno zastraženo veleposlaništvo v Bejrutu zaenkrat ni v nevarnosti. O protestih proti ameriškemu filmu so včeraj poročali tudi iz Afganistana. Okoli tisoč ljudi se je zgrnilo na ulice afganistanske prestolnice Kabul ter metalo kamenje na ameriško oporišče, zažigalo avtomobile in vzklikalo: "Smrt Ameriki". Nekateri iz množice so tudi streljali na policiste, vendar pri tem ni bil nihče ranjen. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil načelnik kabulske policije Mohamed Ajub Salangi, je sam ukazal policistom, naj ne streljajo nazaj in se tako izognejo nadaljnjemu nasilju. Protesti so se v Kabulu začeli na ulici Džalalabad na vzhodu prestolnice, kjer sta Natova in ameriška vojaška baza. Protesti proti ameriškemu filmu so bili včeraj tudi na severozahodu Pakistana, kjer je v kraju Varaj izbruhnilo streljanje med policijo in pro- Protesti v Kabulu so se začeli že v nedeljo ansa testniki. Ubit je bil protestnik, dva pa sta bila ranjena. Na ulicah Pešavarja pa se je zbralo okoli 3000 protestnikov, ki so vzklikali protiameriška gesla in zažigali ameriške zastave. Podobno je bilo v Indoneziji, kjer so v prestolnici Džakarta pred ameriškim veleposlaništvom izbruhnili izgredi med protestniki in policijo. Protestniki so metali molotovke in vzklikali protia-meriška gesla, policija pa je okoli 700 protestnikov poskušala razgnati z vodnimi topovi in opozorilnimi streli. O mirnih protestih pa so včeraj poročali še iz palestinskega Zahodnega brega, Filipinov ter iz Jemna, kjer so protestniki zahtevali izgon ameriškega veleposlanika in kritizirali prihod 50 ameriških marincev. ZDA so te v Jemen poslale, potem ko so bili v napadu na tamkajšnje ameriško veleposlaništvo ubiti štirje ljudje. Google je medtem po pisanju AFP blokiral dostop do spornega filma na svojem spletnem portalu YouTube v Egiptu, Indiji, Indoneziji, Libiji in Maleziji, medtem ko so afganistanske oblasti blokirale dostop do YouTubea. (STA) slovenija - Odziv na nasilje Zaskrbljenost ministrstva zaradi dogodkov povezanih z ameriškim filmom LJUBLJANA - Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so se včeraj odzvali na dogajanje v svetu, ki je povezano z objavo do muslimanov žaljivega ameriškega filma, in izrazili "veliko zaskrbljenost zaradi dogajanja v zvezi s filmom, ki ga islamska skupnost v svetu ocenjuje za bogoskrunske-ga". Ob tem so na ministrstvu, ki je pristojno tudi za odnose z verskimi skupnostmi, v sporočilu za javnost med drugim zapisali, da slovenska ustava ne zagotavljata samo nekaterih pravic pripadnikom posameznih skupnosti, ampak zavezuje vse državljane, da to svobodo in te pravice spoštujejo. "To pa pomeni tudi, da se vzdržijo dejanj, ki jih posamezna verska skupnost razume kot bo-goskrunska," so poudarili na ministrstvu. Zapisali so še, da je "v zahodni civilizaciji, kateri pripada tudi Slovenija, svoboda izražanja zajamčena. Zato v teh državah ni sredstev, ki bi kakor koli preprečevala izražanje mnenja, tudi preko filma ali drugih sredstev obveščanja, kar pa ne pomeni, da se oblast in politika do sporočil, katerih edini namen je provo-kacija in vzbujanje nestrpnosti, ne moreta negativno vrednostno opredeliti. Sklicevanje na svobodo govora tudi ne omejuje organov pregona pri obravnavi sovražnega govora, ki je zakonsko definiran". Ministrstvo je tudi izreklo solidarnost ameriški diplomaciji, ki je bila žrtev neopravičljivega nasilja, in islamski skupnosti v Sloveniji, ki je bila tudi žrtev nepotrebnih žalitev. berlin - Merklova o možnosti vrnitve Berlusconija »Rezultate volitev vedno spoštujem« Na notranje-političnem področju za ohranitev koalicije med krščanskimi demokrati in liberalci, čeprav ni izključila možnosti velike koalicije BERLIN - »Nemčija se ne bo vmešavala v italijanske zadeve, pa naj bodo te politične ali finančne narave,« je dejala nemška kanclerka Angela Merkel v odgovor na vprašanje, če bo Italija zaprosila za finančno pomoč oziroma, kaj misli o morebitni Ber-lusconijevi vrnitvi na čelo države. »Sem prepričana, demokratka in zato torej spoštujem rezultate volitev v vseh državah,« je bila zelo jasna Mer-klova. Sicer pa je Angela Merkel včeraj v Berlinu, približno leto dni pred novimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji, zavzela za nadaljnji obstoj koalicije med krščanskimi demokrati (CDU) in liberalci (FDP). Ni pa povsem izključila tudi možnosti velike koalicije. Največ politične enakosti ima CDU po njenih besedah še vedno s FDP. »Zaradi tega bi si prizadevala za tovrstno koalicijo in zato bom to tudi storila,« je dejala Merklova. Morebitne velike koalicije med CDU in socialdemokrati ni izključila, da pa Angela Merkel in Silvio Berlusconi, ko je bil še italijanski premier arhiv vsekakor ne namerava delati na tem. Merklova je govorila tudi o krizi v evrskem območju in se v zvezi s tem zavzela za še tesnejše sodelovanje z evropskimi partnerji. »Potrebu- jemo večjo povezanost,« je dejala nemška kanclerka. Dodala je, da to še posebej velja za gospodarsko-politi-čno koordinacijo, ki jo je treba izboljšati. Se je pa po njenem mnenju v zadnjih mesecih v Evropi zgodilo več kot prej v letih. Glede spora pri neomejenih nakupih posojil prek Evropske centralne banke je Merklova podprla guvernerja bundesbanke Jeansa Weidmanna in dejala, da je Wiedmannovo vmešavanje samoumevno in vedno dobrodošlo. Financiranje držav pred ECB pa je izključila. »Meja je jasna,« je zatrdila kanclerka in dodala, da je odločilno izboljšanje konkurenčnosti, zaradi česar se morajo nadaljevati reforme v kriznih državah. Merklova je nadalje prepričana, da bo Nemčiji uspelo, da bo do konca leta 2022 država brez jedrske energije. V več kot 90-minutnem nastopu pred novinarji je Merklova spregovorila še o iranskem jedrskem programu in se ponovno zavzela za politično rešitev. »Menim, da možnosti za politično rešitev še niso izčrpane,« je izjavila, a izrazila tudi razočaranje nad pomanjkanjem napredka na pogovorih s Teheranom. Polverini: Ali obrnemorstran ali pa gremo vsi domov RIM - »Ali obrnemo stran, ali pa lahko gremo vsi domov.« S temi besedami je predsednica Lacija Renata Polverini podkrepila prošnjo, v kateri je prebivalce Lacija, institucije, družine, ki s težavo pridejo do konca meseca, delavce Fiata, medije, svojo družino in pošteno politiko prosila odpuščanja zaradi škandala z upravljanjem finančnih sredstev la-cijske Stranke svobode. Polverinijeva sicer neposredno ni odgovorna za domnevni grabež, katerega dolžijo zdaj že nekdanjega načelnika svetnikov Pdl v deželnem svetu Franca Fiorita, ki naj bi strankina sredstva prenesel na račune v Španiji. Včeraj se je tudi govorilo, da je Pol-verinijeva že odstopila, vendar je sama te govorice demantirala. Dejala pa je, da morajo zdaj odstraniti vse blato, ki je padlo na Pdl, ali pa se umakniti in mesto prepustiti drugim. Kmalu proces proti papeževemu majordomu VATIKAN - Vatikan je včeraj sporočil, da se bo sodni proces proti nekdanjemu majordomu papeža Benedikta XVI. in še enemu vatikanskemu uslužbencu v zvezi s krajo dokumentov iz papeževega zasebnega domovanja začel 29. septembra. Paolo Gabriele, ki je bil kot majordom eden od najožjih papeževih sodelavcev, je obtožen namerne kraje. Trenutno je v hišnem priporu. Claudio Sciarpelletti, ki je delal v tajništvu Svetega sedeža, pa je obtožen pomoči pri kaznivem dejanju. Dokumenti, ki so se po odtujitvi pojavili v javnosti, so razkrili notranje boje in korupcijo v Vatikanu. Več kot dva milijona naročil za novi iphone 5 NEW YORK - Ameriško podjetje Apple je v 24 urah dobilo več kot dva milijona naročil za nov pametni mobilni telefon iphone 5, zaradi česar bodo številni oboževalci Applovih naprav morali na dostavo počakati do oktobra. Po besedah višjega podpredsednika marketinga pri Applu Philipa Schil-lerja je bil prejšnji rekord naročanja iphonov 4S povožen, saj je bil odziv strank na iphone 5 izjemen. Povpraševanje po iphone 5 je tako preseglo uvodne zaloge. "Večina prednaročil bo izpolnjenih do 21. septembra, vendar pa bodo morali nekateri počakati do oktobra," so še sporočili iz Appla. ZLATO (999,99 %%) za kg 43.184,76 € -213,25 SOD NAFTE (159 litrov) 116,90$ +0,12 EVRO 1,3086 $ -0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. septembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 17.9. 14.9. ameriški dolar 1,3086 1,2910 japonski jen 102,61 100,24 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,505 24,482 danska krona 7,4552 7,4536 britanski funt 0,80695 0,80145 madžarski forint 282,98 283,53 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6962 poljski zlot 4,1034 4,1059 romunski lev 4,4885 4,5093 švedska krona 8,6243 8,5088 švicarski frank 1,2160 1,2130 norveška krona 7,4725 7,4190 hrvaška kuna 7,4005 7,4080 ruski rubel 40,1550 40,5506 turška lira 2,3542 2,3386 avstralski dolar 1,2452 1,2357 braziljski real 2,6411 2,6190 kanadski dolar 1,2733 1,2599 kitajski juan 8,2745 8,1 733 indijska rupija 70,7360 71,5570 južnoafriški rand 10,8353 10,8431 283 Torek, 18. septembra 2012 TRST APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu goriška - Instalaterji fotovoltaičnih naprav Po poletni ohladitvi upajo v vročo jesen Doma proizvedeno energijo gre danes porabiti, saj ni več subvencij za oddajo električnemu omrežju doberdob - Fotovoltaične naprave V štiri letih 24-krat več proizvedene energije Vse več družin in javnih uprav iz goriške pokrajine se odloča za gradnjo foto-voltaičnih naprav za pridobivanje električne energije, čeprav se je med poletnimi meseci zanimanje za fotovoltaiko nekoliko poleglo zaradi pričakovanja na objavo petega razpisa »conto energia«. Do tega je prišlo 27. avgusta, tako da so zdaj znani novi kriteriji za subvencioniranje izkoriščanja sončne energije, zaradi katerih se inštala-terji po poletni ohladitvi zanimanja pripravljajo na jesen, za katero upajo, da bo čim bolj »vroča«. Sektor je neposredno vezan na subvencije; njihov način podeljevanja se je v letih precej spremenil. Pred leti je bilo mogoče subvencije pridobiti tudi za odvečno elektriko, ki jo je posamezno gospodinjstvo oddajalo električnemu omrežju. Po novem ni več tako, saj je subvencionirana le električna energija, ki jo vsako gospodinjstvo porabi. »Na vsak kilovat se nabere okrog 0,33 centov prihranka,« pravi goriški in-štalater fotovoltaičnih naprav Rajko Petejan in pojasnjuje, da z novimi kriteriji v bistvu spodbujajo čim večjo porabo doma proizvedene energije. Komur si bo na strehi zgradil fotovoltaično napravo, se bo zato izplačalo uporabljati električni štedilnik za kuhanje, električni kotel za segrevanje sanitarne vode, električne grelce za ogrevanje stanovanja. Na ta način se bo prihranek povečal, saj bo treba pridobljeni subvenciji za porabo električne energije, ki bo v bistvu izničila letni račun za elektriko, prišteti še prihranjeni denar pri nakupu fosilnih goriv. Inštalaterje fotovoltaičnih naprav je v prejšnjih mesecih precej oškodovala nedorečenost okrog petega razpisa »conto energia«, saj ni bilo jasno, kolikšne bodo subvencije. Kar nekaj težav jim povzročajo tudi nova pravila o krajinski zaščiti, zaradi katerih so se postopki za gradnjo fo-tovoltaičnih naprav razvlekli. S prejšnjimi razpisi »conto energia« je bilo poleg tega za družine lažje pridobiti bančno posojilo, s katerim je bilo mogoče kriti celotni strošek gradnje fotovoltaične naprave. Namesto vračanja posojil so se družine za nekaj let odrekale denarju, ki se je nabiral za energijo, oddano električnemu omrežju, in ki je šel bankam. Tudi zaradi težav bančnega sektorja je danes precej težavno priti do posojila, družine pa se lahko potolažijo s tem, da se je cena fotovoltaične naprave precej znižala; še pred nekaj leti je bilo potrebnih dvajset tisoč evrov, danes pa jih je za foto-voltaično napravo 3,5 kilovatov dovolj že od osem do deset tisoč. Na podlagi novih kriterijev subvencioniranja se pa danes naložba v fotovoltaiko malce kasneje povrne; pred leti je bilo za kritje investicije dovolj sedem let, danes jih je treba deset. (dr) Nameščanje fotovoltaičnih panelov Za izkoriščanje sončne energije in za gradnjo fotovoltaičnih naprav so se v zadnjih letih odločile številne občine. Med njimi je tudi doberdobska, ki bo z deželnim prispevkom fotovoltaične napravo v kratkem začela graditi še na sprejemnem centru Gradina, potem ko so fotovoltaične panoje že namestili na strehe županstva, osnovne šole in večnamenskega kulturnega središča društva Kremenjak v Jamljah. Za gradnjo fotovoltaičnih naprav so se odločili tudi številni domačini, tako da se je v zadnjih letih v doberdobski občini zelo povečala količina proizvedene električne energije s pomočjo sončnih žarkov. Leta 2008 je bilo v doberdobski občini skupno proizvedenih 9.384 kilovatnih ur električne energije, lani pa že kar 234.267 kilovatnih ur, kar pomeni, da se je količina na strehah proizvedene energije povečala za štiriindvajset krat. Podatek so objavili v energetskem planu, ki so ga v do-berdobski občini pripravili v prvi polovici letošnjega leta z anketiranjem vseh občanov. Energetski plan bo zdaj doberdob-skim občinskim upraviteljem služil za pripravo ukrepov za znižanje porabe električne energije. »Da bi znižali porabo energije, ki gre za javno razsvetljavo, smo se vključili v projekt Future Lights, poleg tega pa si bomo prizadevali tudi, da bi bila vsa javna poslopja v občini energetsko varčnejša,« pravi doberdobski občinski odbornik Daniel Jarc in pojasnjuje, da bo treba izboljšati energetsko varčnost zlasti občinske telovadnice, za kar bodo morali premisliti, kako priti do potrebnih denarnih sredstev. Jarc tudi napoveduje, da je v okvir priprave energetskega plana vključeno tudi javno srečanje, ki bo v torek, 25. septembra, predvidoma ob 20.30 na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Na njem bodo vzeli na znanje morebitne predloge, ki jih bodo domačini pripravili glede ukrepov in pobud za znižanje porabe električne energije. (dr) gorica - Komisija na delu Zdravstveno podjetje preiskuje tragični porod Mamica iz ene izmed goriških občin rodila v Padovi mrtev fetus Tudi goriško zdravstveno podjetje je ustanovilo preiskovalno komisijo, ki bo preverjala tragični primer iz Padove. Pred desetimi dnevi je namreč mamica iz ene izmed goriških občin v Padovi rodila mrtev fetus. Takoj po žalostnem porodu je preiskavo uvedlo državno tožilstvo iz Padove, ki se je obrnilo na goriško zdravstveno podjetje z zahtevo po izročitvi dokumentacije. Preiskovalci želijo namreč razčistiti morebitno vlogo goriške bolnišnice ali zdravnika, ki naj bi imel nesrečno mamico v oskrbi. Tako je v Padovi izjavila mamica, ki je v sebi nosila osemmesečni fetus z malfor-macijo srca. Poroda otročič - ime naj bi mu bilo Jacopo - ni preživel. V goriški preiskovalni komisiji so sanitarni direktor zdravstvenega podjetja Ful-vio Calucci, direktor bolnišnic v Gorici in Tržiču Daniele Pittioni ter odgovorna za programiranje in kakovost Maria Teresa Padovan). Z včerajšnjim dnem imajo 48 ur časa, da pripravijo poročilo in seznanijo z ugotovitvami vodstvo zdravstvenega podjetja, ki bo nato zaključke o morebitnih goriških odgovornosti posredovalo javnosti. skocjan Odnesel jo je z zlomi Stefana Pellegrinija, ki se je v nedeljo sredi popoldneva huje telesno poškodoval pri Pierisu, so reševalci s helikopterjem odpeljali v tržaško bolnišnico na Katinari. K sreči njegovo stanje ne vznemirja zdravnikov. 18-letnik iz Škocjana se je na svojem motorju tipa Yamaha 125 okrog 16. ure peljal iz rodnega kraja v smeri Pierisa, ko se je v bližini Ulice Nazario Sauro silovito zaletel v avtomobil, ki ga je upravljal moški srednjih let, Lucio Palmarin. Avto, ki je pravkar opravljal manevre, je opazil prepozno, pritisnil je na zavoro, a se mu ni izognil. Zaradi trčenja je motorista vrglo čez avtomobil in pristal je sredi cestišča. Odnesel jo je »le« z zlomom noge in nekaterih vretenc ter z neizogibnimi odrgninami po telesu. gorica - »inCorso« Trgovci s Korza imajo združenje Avtom prepovedani Verdijev korzo Tudi trgovci z goriškega Korza so se povezali in ustanovili združenje, ki bo skrbelo za privlačnost ulice s prirejanjem skupnih pobud, obenem jim bo tudi omogočalo, da bodo za to prejemali namenska finančna sredstva. Za zgled so imeli trgovce Raštela in Travnika, ki so že pred časom in z istimi cilji dali na svet združenje Lenuovevie. Nastanek združenja inCorso pa ni posledica javne zahteve nekaj deset trgovcev in nekaj sto ljudi, da se ukine peš cona na Verdijevem korzu, ki jo tako tamkajšnji trgovci kot mestna uprava odločno zagovarjajo. Povezovanje trgovcev s Korza se je začelo pred izbruhom polemik zaradi zahteve po ukinitvi peš cone, še pred poletjem, sedaj pa je pričakovati, da bo odigralo vlogo pri pomirjanju duhov, saj želi zastopati čim več trgovcev z obeh Korzov - Italia in Verdi. Pobuda za novo združenje je prišla iz vrst trgovcev, zveza Ascom jo je osvojila, občinska uprava pa jo seveda podpira. Danes ga bodo krstno predstavili na Trgovinski zbornici. nova gorica Nova igralnica straši Hitovce »Znova se oglašamo v imenu zaposlenih iz podjetja Hit, zaradi vašega predvidenega ponovnega glasovanja o soglasju za podelitev koncesije za igralni salon podjetju Alea Iacta, na območju mejnega prehoda Vrtojba. S tem pismom vam želimo še enkrat predstaviti nekatere argumente in vam predlagati, da soglasja ne izglasujete,« je župana in svetnike občine Šempeter-Vrtojba včeraj pisno nagovoril predsednik sveta delavcev Hita Denis Turk. V četrtek bo o podelitvi soglasja Alei Iacti odločal šempetrsko-vrtojbenski občinski svet, o mnenju, ki sicer ni zavezujoče, pa se bo istega dne razpravljalo še na novogoriškem mestnem svetu. Svet delavcev Hita opozarja, da je občina Šempeter-Vrtojba ena izmed solastnic Hita, »ki bi bil dokazano močno oškodovan v primeru pojava nove konkurence«. V nadaljevanju navajajo še, da bi to lahko v aktualni situaciji, ko je zaradi takšnih in drugačnih razlogov poslovanje podjetja Hit že sicer zelo oteženo, pomenilo še dodatne težave, zaradi katerih se lahko zgodijo zelo črni scenariji. V pismu dodajajo podatek, da je v Hitu zaposlenih 112 prebivalcev občine Šempeter-Vrtojba. »Prepričani smo, da bi občina v primeru odprtja novega igralnega salona ne prejela nič več koncesijskih sredstev, ampak v najboljšem primeru enaka, saj bi nov igralni salon le prevzel del Hitovih gostov. Tudi nova igralniška strategija predvideva zmanjševanje, ne pa novo podeljevanje koncesij, še zlasti ne na področjih, kjer je ponudba že zdaj prenasičena, in sem spada tudi naša regija. Poleg navedenega obstaja velika bojazen, da bi v primeru novega salona morali zapreti enega izmed Hitovih igralniško-zabaviš-čnih centrov v Novi Gorici in bi tako delo izgubilo okoli 250 Hitovih zaposlenih, izračunan pa je tudi izpad Hitovih prihodkov, predvidoma v višini okoli 12 milijonov evrov,« navajajo in dodajajo, da zaposleni v Hitu načeloma pozdravljajo prihod potencialnih vlagateljev v občino Šempeter-Vrtojba, vendar ne takih z igralniško ponudbo. Zato je njihovo sporočilo na koncu pisma nedvoumno: župana in svetnike pozivajo, naj Alei Iacti ne podelijo soglasja za nov igralni salon. Burna razprava na to temo se vleče že od lanskega poletja, ko je ljubljanska družba Alea Iacta prvič obelodanila svojo namero, da na zemljišču v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba postavi trgovsko-zabaviš-čni center Sailaway. Predsednik Hitove uprave Drago Podobnik je tedaj napovedoval, da bi zaradi tega prišlo celo do zaprtja njihove novogoriške igralnice Park, obenem pa bi ogrozile največji Hitov razvojni projekt doslej - novi Hitov turistični kompleks -, ki so ga predvideli na več možnih lokacijah, med njimi tudi Vrtojba. Podobnik je na to temo lani županu Turku poslal pismo, spregovoril pa je tudi občinskim svetnikom na eni od sej, kjer je apeliral nanje, naj soglasja ne izdajo. Vmes je novogoriški župan Matej Arčon pozval predsednika nadzornega sveta Hita Gorazda Podbevška, naj odstopi s te funkcije, saj je bila njegova soproga Romana Podbevšek do lanskega junija direktorica Alee Iacte, ki se je na območju MMP Vrtojba pojavila kot potencialni neposredni konkurent družbe Hit, predvsem pa, je utemeljeval župan svojo zahtevo, »obstoji utemeljen sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabili notranje informacije zaupne narave o delu in poslovanju družbe Hit«. Medtem pa je na račun nekaterih svetnikov občine Šempeter-Vrtojba zaokrožila še anonimka o podkupovanju, nekateri so si tudi prislužili opozorilo komisije za preprečevanje korupcije, ker niso prijavili domnevnega lobista v primeru projekta Sailaway. (km) Hitov sedež / GORIŠKI PROSTOR Torek, 18. septembra 2012 13 tržič - Slovenski urad ponovno odprt gradež Večina tržiških Slovencev «ÄT morda ne ve za izkaznice Od leta 2007 do danes izdali le deset dvojezičnih dokumentov - Vse več ljudi uporablja slovenščino H krepitvi prisotnosti in razpoznavnosti slovenske narodne skupnosti v Tržiču prispeva tudi slovenski urad, ki so ga na tržiškem županstvu ponovno odprli konec avgusta. Zanj skrbi Zulejka Paskulin, ki je bila uradu dodeljena že med septembrom leta 2010 in junijem lanskega leta. Urad je izraz zaščitne zakonodaje, ravno zaradi tega pa je bil preko eno leto zaprt, saj trži-ška občina lani ni prejela finančnega prispevka za njegovo nadaljnje delovanje. Za letošnje leto so prispevek iz zakona 482/1999 spet prejeli in znaša 16.000 evrov. Po prejetju prispevka so na tržiški občini priredili javni natečaj, ob zaključku katerega so z njegovo zmagovalko - Zulejko Pa-skulin - podpisal pogodbo za določen čas, ki bo zapadla prihodnje leto. »V slovenski urad v glavnem prihajajo slovensko govoreči tržiški občani, veliko pa je tudi Italijanov, ki potrebujejo pomoč pri prevajanju najrazličnejših dokumentov in tekstov,« pravi Paskulinova in poudarja, da zelo dobro sodeluje z društvoma Jadro in Tržič, ki sta pobudnik najrazličnejših dogodkov in prireditev. Italijani zahajajo v slovenski urad, da bi dobili pomoč pri razumevanju dokumentov in tudi pravosodnih listov in dopisov, ki jih prejemajo iz Slovenije. »Zelo pogosto sodelujem tudi z občinskim uradom za evropske projekte,« pravi sogovornica in dodaja, da tržiška občina sodeluje pri evropskem projektu Julius, v okviru katerega je pred dnevi v Tržiču potekal mednarodni posvet o gorah z udeležbo govornikov iz Slovenije. »Evropskemu uradu nudim pomoč pri prevajanju pisem, obrazcev, obvestil, tekstov projektov, na nedavnem posvetu sem prevajala posege slovenskih govornikov,« pravi Paskulinova, ki ugotavlja, da je v Tržiču in okolici veliko zanimanje okrog učenja slovenščine. To se odraža tako pri rasti vpisov v slovenski osnovni šoli in vrtcu v Rom-janu kot tudi pri rastočem številu odraslih, ki v slovenskem uradu sprašujejo informacije po tečajih slovenščine. V tem primeru Paskulinova napoti interesente do slovenskih društev v Laškem, ki prirejajo tečaje slovenskega jezika za odrasle. Slovenski urad obiskuje tudi več slovensko govorečih Tržičanov, ki se hočejo sporazumevati z javno upravo v svojem ma-ternem jeziku. Njihovo število narašča, zato pa Zulejko Paskulin preseneča podatek, da so v Tržiču od leta 2007 doslej izdali le kakih deset dvojezičnih osebnih izkaznic. »Morda večina tržiških Slovencev pa sploh ne ve, da ima možnost zaprositi za dvojezično izkaznico,« pravi Paskulinova. Tudi tržiške občane gre zato spomniti, da je dvojezična osebna izkaznica povsem enakovredna enojezični; z njo ni nikakršnih težav - ne pri izstopanju iz držav Evropske unije ne pri katerikoli drugi potrebi. Vključitev tržiške občine v območje izvajanja zaščitnega zakona prinaša njenim občanom pravico do rabe slovenskega jezika v javnih aktih ter v odnosih s krajevnimi upravnimi in pravosodnimi službami. Na zahtevo občana mora občina zagotoviti slovenski prevod uradnih listin in matičnih potrdil, tržiška uprava pa je ob osvojitvi zaščitne zakonodaje vsekakor sklenila, da slovenščine ne bo uporabljala v toponomastiki, ne na občinskem praporu in niti ne na cestnih znamenjih, kar pa je storila ronška občina. Po drugi strani je v Tržiču v slovenščino preveden občinski statut. Njegov prevod so trži-ški Slovenci dosegli že leta 2004, ko so prvič odprli tudi slovenski urad. Tako za prevod statuta kot za odprtje slovenskega urada si je v prvi vrsti prizadevala pokojna Bernardka Radetič, prva predsednica društva Tržič. Slovenski urad je urejen v pritličju t.i. beneške palače (Palazzetto Veneto) v Ulici SantAmbrogio, kjer je ljudem na razpolago ob ponedeljkih in sredah med 15. uro in 17.30 ter ob torkih in petkih med 9. uro in 12.30. Naj še pripišemo, da slovenskega urada se pogosto poslužujejo tudi mestni redarji, in sicer za prevajanje v slovenščino glob in njihovih zapisnikov. (dr) tržič Denar za Poti miru Zulejka Paskulin v slovenskem uradu na tržiški občini bonaventura v • ■ • • v žganih pijač Na hladnem se je znašel zaradi kraje žganih pijač. Tržiški karabinjerji so sredi prejšnjega tedna ponoči prejeli klic iz Gradeža, kjer je stari znanec sil javnega reda ukradel deset steklenic žganih pijač. 44-letni moški je v sredo okrog 22.30 skrivaj vstopil v skladišče bara v središču Gradeža. Spretno je odprl vrata, nato pa se potihoma podal v notranjost skladišča. Napotil se je do žganih pijač in pobral deset steklenic. Ko je nameraval zapustiti skladišče s svojim alkoholnim plenom, ga je zalotil lastnik lokala. Moški se je pognal v beg, medtem ko je lastnik lokala klical na pomoč karabinjerje. Na kraj so prihiteli tako domači karabinjerji kot njihovi kolegi iz tržiške kasarne; skupaj so kaj kmalu izsledili moškega, ki je steklenice spravil v dve torbi in z njima v rokah bežal po mestnem središču. Ka-rabinjerji so moškega aretirali zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah, steklenice pa vrnili lastniku bara. Včeraj so 44-letnika odvedli pred goriškega sodnika, ki je potrdil pripor in odredil, da mora moški na nadaljevanje sodnega postopka čakati v svojem bivališču v Gradežu. tržič - Prvi primer črne kronike med kitajskimi priseljenci Sunil ga je z nožem Uredili bodo spominski park Napadalca so prijeli, napadeni je lažje ranjen - Poskus ropa ali obračunavanje? Tržiška občina bo prejela finančni prispevek 70.000 evrov v okviru evropskega projekta Poti miru, katerega nosilec je goriška pokrajina. V projekt - skupno je vreden en milijon evrov - je vključenih štirinajst občin z obeh strani državne meje, po ozemlju katerih je bila med prvo svetovno vojno speljana fronta in kjer še danes številna znamenja pričajo o vojni preteklosti. Na goriški pokrajini so v minulih dneh prejeli sporočilo o dodelitvi finančnega prispevka, ki so se ga nato razveselili še v Tržiču. Z omenjenim denarjem bodo v trži-ški občini opravili nekaj vzdrževalnih del v spominskem parku prve svetovne vojne, ki so ga uredili pred leti. Na območju tržiške občine se je iz časa prve svetovne vojne ohranilo več strelskih jarkov in utrjenih postojank, ki so jih italijanski in avstro-ogrski vojaki uporabljali v prvih bitkah Soške fronte. S projektom Poti miru želijo povezati med sabo vse občine, v Sloveniji in Italiji, katerih ozemlje je bilo prizorišče krvavih bojev. Projekt bodo začeli uresničevati 18. oktobra, trajal bo trideset mesecev in se zaključil 18. aprila leta 2015, ko bo potekalo sto let od italijanske vojne napovedi Avstro-Ogrski in začetka bojev na Soški fronti. Niso še pojasnjene okoliščine nasilnega dogodka, ki se je v nedeljo zvečer pripetil v tržiški mestni četrti z izrazito prisotnostjo kitajskih priseljencev. V nedeljo okrog 21.30 je mlad kitajski državljan vstopil v center masaž Luna Blu v Ulici Dessenibus, ki ga ravno tako upravljajo priseljeni Kitajci. O tem, kaj se je v centru zgodilo, smo pri karabinjerjih, ki vodijo preiskavo, prejeli skrajno skope informacije. Komaj je mladenič vstopil, naj bi ženskama, ki ju je tam našel, onemogočil beg in katero koli reakcijo: privezal ju je, jima zamašil usta in jima pobral denar. Nato naj bi od gospodinje centra masaž z grožnjami dosegel, da mu je izročila ključe svojega stanovanja v Ulici Ceriani 8, ki je oddaljeno le nekaj deset metrov. Odpravil se je tja in v stanovanju našel gospodinjinega moža med kuhanjem. Moška sta se silovito sprla, pri čemer naj bi domnevni ropar z nožem ranil stanovalca v nogo. Medtem sta se privezani ženski osvobodili in še sami prihiteli v stanovanje. Prepir se je razvnel, prestrašeni zaradi kričanja pa so se sosedje obrnili na karabinjerje; zdi se, da sta njihovo pomoč poiskali tudi ženski. Karabinjer-ji so na kraju prijeli napadalca, v interesu preiskave pa o zadevi molčijo. Znano je samo, da preverjajo pričevanja in ugotavljajo, če je šlo za poskus ropa ali obračunavanje. Povedali so le, da je moški lažje ranjen. Dejstvo je, da se je krvavi dogodek zgodil na območju, ki vse bolj postaja kitajska četrt zaradi prisotnosti lokalov in dejavnosti v kitajskih rokah. Prvič pa se je zgodilo, da so kitajski priseljenci protagonisti tržiške črne kronike. Nedeljski krvavi dogodek se je pripetil na območju, ki vse bolj postaja kitajska četrt zaradi prisotnosti lokalov in trgovin v kitajskih rokah bonaventura tržič - Pripravljajo niz vodenih ogledov Pancan atrakcija Na tržiški občini hočejo ovrednotiti arhitekturno dediščino delavskega rajona Muzej ladjedelništva v Tržiču bodo odprli šele leta 2014, ne glede na to pa so že pripravili plan prvih vodenih ogledov Pan-cana, delavskega rajona, ki so ga zgradili takoj po odprtju ladjedelnice leta 1908 in za katerega tržiška občina želi, da bi postal turistična atrakcija. Med prvimi obiskovalci rajona bodo učenci in dijaki tržiških osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol, ki si bodo v spremstvu vodičev ogledali najbolj znamenita pancanska poslopja. Mednje so vključili vodovodni stolp, vhod v ladjedelnico, nekdanje penzione za delavce in športno igrišče Costanzo Ciano. »Mladi bodo spoznali zgodovino Pancana preko poslopij, ki imajo velik arhitektonski pomen,« pravi tržiška občinska odbornica za kulturo Paola Benes in poudarja, da bodo prve vodene oglede rajona izpeljali v prihodnjih mesecih za šolarje, prihodnjo pomlad pa za vse ostale. Na tržiški občini si prizadevajo, da bi družba Fincantieri omogočila tudi ogled nekaterih poslopij, ki so v notranjosti ladjedelnice. »V družbi Fincantieri so izkazali veliko zanimanje za naš predlog o sodelovanju, tako da si bomo skupaj prizadevali za ureditev vodovodnega stolpa, z vrha katerega si bo mogoče ogledati celotno območje ladjedelnice in velik del rajona,« pravi Be-nesova in pojasnjuje, da bodo v kratkem Pancanu posvetili dve zgibanki. V delavskem rajonu bo nameščena tudi ena izmed petih videokamer, s katerimi bo ustanova Turismo FVG opremila razne mestne predele. Ladjedelnica Fincantieri bonaventura gabrje - »Vzgajati s športom« Pletejo mrežo s športnimi društvi »Vzgajati s športom« sta ime in smisel projekta, katerega pobudnik je goriška pokrajina in ravnokar stopa v drugo fazo, med katero bodo podpisali dogovor z občinskimi upravami, športnimi delavci, trenerji, starši in mladimi športniki. Med cilji projekta sta vzpostavitev »mreže« med društvi in ustanovami, ki se ukvarjajo z mladinskimi športnimi dejavnostmi. V prejšnjih mesecih so izdelali dokument - t.i. »pakt soodgovornosti« -, v katerem so navedene smernice za ovrednotenje vzgojne vloge športa na Goriškem, zdaj pa bodo dogovor podpisali na občinski ravni. V ta namen se bodo sestali jutri ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah. »Goriška pokrajina je prepričana, da ima šport izredno vzgojno valenco, zaradi tega hočemo nuditi pomoč otrokom, mladim in društvom, ki se ukvarjajo s športom,« pravi pokrajinska odbornica za šport Sara Vito in poudarja, da bodo v okviru projekta »Vzgajati s športom« prisluhnili potrebam mladih športnikov, njihovih družin in športnih društev nasploh, ki jim želijo zagotoviti pomoč ravno z udejanjanjem določil iz »pakta soodgovornosti«. 1 4 Torek, 18. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR gorica - Mednarodno violinsko tekmovanje Lipizer Premoč Daljnega vzhoda v disciplini in »X-faktorju« Najvišja mesta osvojili Kitajec, južni Korejki in Japonka, evropsko čast ubranila Nemka in Romun Lani smo na mednarodnem violinskem tekmovanju Lipizer v Gorici zabeležili premoč evropskih glasbenih šol, še posebej ruske, letos pa so ponovno prevladali tekmovalci z Daljnega vzhoda. Knjiga ameriško-kitajske pisateljice Amy Chua, ki opisuje vzgojne metode tako imenovanih mater-tigric, bržkone odraža realno sliko: nobenega razvajanja, temveč stroga disciplina, ki otroka že v najmlajših letih uvaja v svet, kjer je tekmovalnost neobhodno potreben rekvizit za uspeh. Na glasbenem področju pa ne zadostujeta intenziven študij in vojaška disciplina, kajti potreben je »X-faktor«, tisti, ki mora biti že nekako prirojen, da zglednega študenta spremeni v očarljivega umetnika. Ne poznamo družinskega ozadja, v katerem so odraščali štirje violinisti - Kitajec, dve južni Korejki in Japonka -, ki so se v Gorici uvrstili na najvišja mesta, toda vsi štirje so se začeli »igrati« z violino, ko so bili komaj tri leta stari. Evropsko čast sta ubranila Elena Graf iz Nemčije in Romun George-Claudiu Tudorache, ki sta se uvrstila na četrto in peto mesto. Kot ugotavljamo vsako leto, daje finalni nastop sliko, ki ne vedno odgovarja odločitvam žirije. Priznani mednarodni strokovnjaki so tekmovalce ves teden poslušali v najrazličnejših preizkušnjah in njihove ocene so nedvomno sad tehtnega razmišljanja: predsednik žirije je bil letos Biagio Putignano, člani pa avstrijski mojster Christian Altenburger, Francoz Roland Daugareil, Argentinec Rafael Carlos Gintoli, Japonka Maki Itoi, Romunka Gratiela Stefana Negrutiu in tržaški mojster Renato Zanettovich. V deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici je v nedeljo potekala ceremonija, ki se vsako leto nekam preveč razvleče, kajti že sam glasbeni program je zelo zajeten. Večer je trajal dobre štiri ure: povezovala je Arianna Remoli, ki je pred mikrofon povabila predstavnike krajevnih oblasti. Rodolfo Ziberna je zastopal goriško občinsko upravo ter je mladim namenil lepe besede, češ, naj le gojijo sanje, ki se lahko uresničijo. Odbornik za kulturo goriške pokrajine Federico Portelli je pohvalil celotno delovanje društva Lipizer, ki poleg tekmovanja prireja tudi koncertno sezono, didaktično in založniško dejavnost. Zelo oster in neprikrito polemičen je bil nastop deželnega odbornika za kulturo Elia De Anne, ki je po eni strani podčrtal nepogrešljivo funkcijo kulture in tudi športa za izboljšanje družbe in kvalitete življenja, po drugi pa je izrazil svoje nezadovoljstvo glede kritik, ki skušajo podirati zakonski osnutek, na katerem dela že dve leti. Tudi letos je bila prisotna evropska poslanka Elisabetta Gardini, ki je dejala, da kultura lahko odločilno prispeva h gradnji skupne evropske identitete. Za Fundacijo Goriške hranilnice je Gianluigi Chioz-za povedal, da fundacija daruje kar tretjino svojih sredstev za kulturo, predsednik žirije Biagio Cutignano pa je izrazil svoje zadovoljstvo nad izredno visokim nivojem tekmovanja in tudi nad dejstvom, da se število tekmovalcev iz leta v leto viša, kar pomeni, da je veliko mladih, ki ljubijo klasično glasbo. Predsednik društva Lipizer Lorenzo Qualli se je ganjeno zahvalil vsem, ki so omogočili 31. izvedbo violinskega tekmovanja: zaradi finančne stiske sta letos odpadla dve izredno prestižna natečaja - Paganini v Genovi ter klavirski natečaj v Terniju -, zato je toliko bolj razveseljivo, da je Gorica doživela bogat natečaj s preko stoterico prijav iz osemdesetih držav. Prisotna je bila tudi prefekti-nja Maria Augusta Marrosu, ki je z ostalimi predstavniki oblasti in zasebnimi darovalci nagradila zmagovalce. Poleg šestih finalistov je bil na odru tudi dvanajstletni Teofil Milenkovic, bratec slavnega Ste-fana, ki je zmagal pred dvajsetimi leti: mladi violinist, za katerim stoji oče-tiger, je v spopadu z veliko starejšimi violinisti dobil nagrado za najmlajšega tekmovalca. Zaradi omejenega števila koncertov, med katerimi lahko tekmovalci izberejo Absolutni zmagovalec Ying Fu bumbaca dva, se je letos zgodilo, da so kar trije finalisti igrali Mendelssohna, in prva je nastopila četrtouvršena Elena Graf, štiri-indvajsetletna violinistka iz Frankfurta, temperamentna ter samozavestna, ki je osvojila tudi nagrado za najboljšo interpretacijo Lipizerjeve Etude št.18, kar je dokazala z neoporečno izvedbo. Petindvajsetletni Romun George-Claudiu Tudorache je dokazal, da ne smemo ocenjevati romunske violinske šole na podlagi slike, ki nam jo daje orkester P. Constantinescu iz Ploiestija, ki je pod vodstvom Ovidia Balana tudi letos spremljal soliste: mladenič, ki je peto mesto delil z Japonko, je v izvedbi 1. stavka koncerta P.I. Čajkovskega pokazal muzikalnost in temperament, ki smo ju pri višje uvrščenih pogrešali, zato bi si po našem mnenju zaslužil višjo oceno. Devetnajstletna Japonka Yasuka Morizono nas je razveselila z izbiro Bartokovega koncerta št. 2, ki ga je zaigrala dokaj lepo. Težko bi izpostavili razlike med izvedbami osem-najstletne Korejke Jaewon Kim in dve leti starejše Jae Hyeong Lee, ki sta si delili drugo mesto in igrali Mendelssohna na tehnično zelo dobrem nivoju. Absolutni zmagovalec, osemindvajsetletni Kitajec Ying Fu, je briljantno in suvereno zaigral Sibeliusov koncert z violino Rodolfa Li-pizerja, prejel pa je, poleg številnih nagrad, tudi violino, ki jo je v Cremoni izdelal Korejec Kim Ming-Sung. Katja Kralj gorica - »goARTonline« Onkraj škljoca Med petimi sodelujočimi fotografi trije člani Skupine 75 Instalacija Loredane Prinčič Veliko ljubiteljev umetniške fotografije se je v nedeljo pod večer udeležilo odprtja fotorazstave, ki jo je v okviru pobude goARTonline priredilo goriško združenje Graphiti. Sama pobuda z dvajsetletno tradicijo se je izoblikovala na osnovi proglasa Sveta Evrope z namenom prodornejšega razvijanja kulturnih izmenjav in dialoga. Nositelj teh kulturnih ciljev je v Italiji ministrstvo za kulturo, ki je nalogo za uresničevanje prireditev poverilo deželnim ustanovam, le-te pa so se obrnile na krajevne kulturne kroge. Združenje Graphiti se že več let ukvarja s tovrstnimi kulturnimi dogodki. Lani je ta kulturna sredina postavila na noge pet dogodkov, spričo splošne krize pa se je letos pobuda skrčila le na dve razstavi. Prva je na ogled v palači Attems na Kornu v Gorici in nosi naslov »Oltre lo scatto« (Onkraj škljoca). Na njej sodeluje pet goriških že uveljavljenih fotografov, naslednjo pa bodo odprli 30. septembra v Medeji. Prisotne je v veliki dvorani palače Attems pozdravila predsednica združenja Graphiti, Giuseppina Mastrovito, tudi sama sooblikovalka fotorazstave. V svojem posegu je razložila namen in pomen pobude, ki je letos dosegla četrto izvedbo, predstavila je pet sodelujočih avtorjev, na koncu pa se je zahvalila vsem, ki so omogočili uresničitev kulturnega dogodka. Posebno zahvalo je izrekla go- bumbaca riški pokrajinski upravi, ki je dala na razpolago razstavne prostore, in Fundaciji Goriške hranilnice za finančno pomoč. Pozdravil je tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, ki je izpostavil vlogo kulture, obregnil pa se je ob namere države, da bi ukinila pokrajine, tudi goriško: s tem bi bili prikrajšani za tiste uprave, ki najbolj skrbijo za širjenje kulture. Razstavljena dela so namestitev našla v petih sobah v pritličnih prostorih palače Attems. Naj pri tem omenimo, da so trije od petih prisotnih umetnikov, člani slovenskega goriškega fotokluba Skupina 75; to so Loredana Prinčič, Paul David Redfern in Enzo Tedeschi. Poleg njih so svoja dela postavila na ogled še Mariano Di Clemente in kot rečeno, predsednica združenja Graphiti, Giuseppina Mastrovito. Svoja dela so avtorji uresničili z različnimi tehnikami, ki se naslanjajo na analogno in digitalno fotografijo. Veliko je tudi eksperimentiranja tako s fo-tokamero kot tudi v samem delu v temnici. Na posebno pozornost je naletela instalacija Loredane Prinčič, ki nosi naslov Spomini. Fotografije so postavljene v grmadi starih kovčkov in škatel, zaradi polteme, ki naj bi pričarala okolje podstrešja, je njihov ogled možen le s pomočjo žepne svetilke. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 17. ure (razen ob ponedeljkih), odprta pa bo do konca meseca. (vip) Shod za pokrajino / V tržiškem Kinemaxu bo danes ob 18.30 javni shod za ohranitev pokrajin. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki prireja shod skupaj s svojim volilnim odborom Mondo nuovo, bo predstavil svoj politični manifest »Il coraggio della democrazia« (Pogum demokracije). Soočenje z županjo V galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavoru v Tržiču bo v petek, 21. septembra, ob 18. uri javno soočenje z županjo Silvio Altran, ki ga Demokratska stranka prireja eno leto po njeni izvolitvi. Županja bo spregovorila o uresničenih pobudah, hkrati bo odgovarjala tudi na vprašanja občanov in krajevnih društev. Kdor želi že vnaprej postaviti vprašanje županji, lahko to že vnaprej stori na naslovu e-mailmonfalcone-dem@gmail.com. Prejeta vprašanja bodo objavljena na spletni strani www.pdmonfalcone.it. Evakuacija v Tržiču V tržiški knjižnici bodo danes opravili vajo evakuacije. Ob zvoku sirene bodo morali zapustiti poslopje vsi obiskovalci in uslužbenci. UTE v nekdanji konjušnici Univerza za tretje starostno obdobje je podpisala protokol o sodelovanju s Fundacijo Coronini, na podlagi katere bo lahko svoje tečaje in srečanja prirejala tudi v bivših konjušnicah ob palači Co-ronini v Gorici. 26. oktobra bo prva pobuda odprtje razstave. Ure med tehniko in eleganco Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici, kjer je na ogled razstava o goriški zastavljalnici »IL tempo sospeso» (Obviseli čas), bo danes ob 17. uri predavanje o urah med tehniko in eleganco. Spregovorili bodo Cristina Bragaglia, Antonio Fabris in Luca Geroni. Ukradel sosedin dobitek Italijanska gostja ene od novogoriških igralnic je na igralnem avtomatu zadela manjši dobitek. Med potekom dobitka je 65-letna ženska poprosila neznanca v bližini, naj namesto nje popazi, kdaj bo avtomat izvrgel igralni listek, sama pa je odšla na stranišče. Moški je njeno odsotnost izkoristil, iz avtomata vzel listek in odšel k blagajni, kjer si je dal izplačati dobitek v višini 56 evrov, nato pa je izginil neznano kam. (km) Dekle s sumljivo snovjo V nedeljo so policisti v Novi Gorici 32-letnemu dekletu iz Italije zasegli manjšo količino snovi, za katero sumijo, da je heroin. Če bo sum potrjen, bodo policisti zoper njo uvedli hitri postopek zaradi posesti droge. (km) Lingvistični atlas Goriški muzej bo na gradu Kromberk drevi ob 20. uri gostil predstavitev knjige »Slovenski lingvistični atlas I«; predstavila ga bosta Danila Zuljan in Matej Šekli. (km) vrh - Dekliška vokalna skupina Bodeča neža Zaradi svojih uspehov pevke nagrajene z udeležbo na mednarodnem srečanju Bodeča neža v kraju Fano v Markah Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, ki deluje pod okriljem Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, je vstopila v novo sezono z intenzivnimi vajami v Škofijah, kjer se je tri dni temeljito pripravljala na zborovsko srečanje »Citta di Fano« v Markah, hkrati pa je segla po novem repertoarju, ki ga bo predstavila letos. Mednarodni zborovski festival »Citta di Fano« je bil letos 39. po vrsti: od leta 1974 ga redno prirejata občina Fano in domači zbor Coro Polifonico Ma-latestiano, ki ohranjata visoko kakovost koncertov in povabljenih zborov. Bodeča neža je prejela vabilo na festival zaradi številnih uspehov, ki jih je požela na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pevke so v Fanu nastopile v petek in soboto, 7. in 8. septembra. V baziliki sv. Paternijana so najprej predstavile program sakralne glasbe za ženski zbor: od renesanse do današnjega časa, med skladatelji pa so bili tudi slovenski avtorji. Na večeru sta nastopila še dekliški zbor iz kraja Feltre in svetovno znani univerzitetni zbor Philippine Madrigal Singers s Filipinov. Na drugem večeru je Bodeča neža del svojega ljudskega repertoarja predstavila na odprtem, na dvorišču graščine plemičev Ma-latesta, kjer je nastopila kot častni gost na prvič prirejenem mladinskem delu omenjenega festivala. Dekleta so imela priložnost opozoriti italijanske sovrstnike nase in na svoj domači kraj ter obenem spoznati mladinsko zborovsko sceno v drugih italijanskih deželah: ugotovila so, da zborovsko petje drugod ne uživa takšnega ugleda kot v naših krajih, saj zelo malo mladih žrtvuje svoj prosti čas za to dejavnost. Bodeča neža je sodelovala tudi v popoldanski delavnici, kjer so se pevke nastopajočih zborov učile tipičnih pesmi pod vodstvom zborovodij ostalih skupin in na ta način spoznale tudi del njihove kulture. (nc) / GORIŠKI PROSTOR goriška - Pomoč malim rakastim bolnikom Dobrodelna karabinjerska štafeta tudi na Transalpini Dobrodelna štafeta iz Pordenona v Trst, ki jo deželni karabinjerji prirejajo za otroke onkološkega oddelka v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofo-lo, bo imela tri etape na Goriškem. Prva in morda najbolj pomenljiva bo na Transalpini, ki ji tudi karabinjerji priznavajo simbolen pomen. Ostali dve bosta na glavnih trgih v Gradišču in Tržiču. Dvodnevna štafeta bo v soboto, 22., in nedeljo, 23. septembra. Udeležilo se je bo 25 karabinjerjev, ki bodo pretekli skupno skoraj 179 kilometrov dolgo pot skozi Videm, Gorico (v soboto med 13.30 in 14. uro), Gradišče (med 15.30 in 15.45), Tržič (med 1.45 in 17. uro) do Trsta, kjer bo zadnji tekač dosegel Veliki trg v nedeljo ob 20.30; na zadnjem delu poti, od Mira-mara do cilja, se bo karabinjerjem pridružilo šest zdravnikov iz pediatrične bolnišnice in štirje izkuše- ni tekači. Na vsaki postojanki bo kiosk, kjer bodo ljudi seznanjali z zaslugami in s potrebami pediatričnega onkološkega oddelka v Trstu, ki ima danes 80 otrok na zdravljenju. Od ustanovitve leta 1975 so pomagali otrokom iz tisoč družin; tudi te so povabili, naj pričakajo karabinjerje na cilju vsake etape. Pred tridesetimi leti ni bilo velikega upanja v ozdravitev, danes pa ozdravi 75-80 odstotkov otrok. »Naš cilj so 100-odstotne ozdravitve,« pravijo zdravniki iz Burla, ki so jim karabinjerji priskočili na pomoč s štafeto. Tako bodo opozarjali na njihovo neprecenljivo delo in zbirali denar za bolnišnico. Prispevek lahko odda vsakdo, in sicer na namenskem računu pri vseh okencih banke Cassa di Risparmio del FVG; nabirka bo potekala do sredine novembra. Vsak evro bo dobrodošel, denarni dar bo v celoti namenjen bolnišnici. Burlo Garofolo v Trstu [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja: za nove abonente od 20. septembra pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, 16.00-20.00; več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 20., 21., 26., 27., 28. in 29. septembra, ob 20. uri (Eduardo De Filippo) »Filumena Marturano«; 22. septembra, ob 20. uri (Eugène Ionesco) »Deliri u dvjeh«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella Addormen-tata«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Gli equilibristi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 20.00 - 22.10 »Bella Addormentata«. Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ri-torno«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »E' stato il figlio«. À Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 23. septembra, koncertna revija upokojenskih zborov Primorske »Zlata jesen« v osnovni šoli v Kopru z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 11 zborov, med temi društveni ŽePZ. Odhod ob 13. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-Gorišček, nato pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandrežu na Pi-lošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Obvezna prijava po tel. 347-1042156 (Rozina F:) in 0481532092 (Emil D.). Priporoča se točnost. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na dobrodelni koncert za obnovo romarskega doma na Sveti Gori v nedeljo, 23. septembra, ob 17. uri v baziliki. Pel bo komorni zbor Ipavska. H Šolske vesti DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 od 24. septembra do 5. oktobra od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici. Naknadni vpis bo še 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.unitring.si,unitring@volja.net. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). GLASBENA ŠOLA »RODOLFO LIPI-ZER« v Gorici obvešča, da so urniki odprtja urada v Ul. don Bosco 91 za vpis v šolsko leto 2012-13 od ponedeljka do petka 9.00-13.30 in 15.3018.30, tel. 0481-280345/547863, lipi-zer@lipizer.it. GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici organizira štiri brezplačne tečaje osnovnega računalništva: Spoznajmo računalnik in Word (urejevalnik besedila), Internet in elektronska pošta, Poiščimo knjigo - predstavitev COBISS/OPAC-a, elektronskega kataloga za iskanje gradiva in informacij ter E-viri v Goriški knjižnici - predstavitev spletnih podatkovnih zbirk. Tečaji bodo potekali v računalniškem kotičku Goriške knjižnice od oktobra 2012 do konca marca 2013, in sicer ob sredah popoldan (17.0019.00) in četrtkih dopoldan (9.0011.00); informacije in vpisovanje v knjižnici na info pultu, po tel. 0038653309100 in na izobrazevanje.knjizni-ca@gmail.com; več na www.ng.sik.si. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GORICA sprejema vpise za akademsko leto 2012-2013 v večnamenskem sedežu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30 in 16.00-18.00, ob sredah 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30; po 19. oktobru se bodo vpisovanja nadaljevala na tajništvu. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici, lekcije bodo začele v ponedeljek, 22. oktobra. PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVO NA PROGRAM EKSTRA do četrtka, 20. septembra. Prijavnice in razpisno besedilo so na spletni strani www.slo-vik.org, prijave zbirajo na naslovu in-fo@slovik.org. Ekstra je obšolski program, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program obsega 6 predavanj oz. delavnic, ki jih izvajajo ločeno v Trstu in v Gorici ob petkih popoldne; za dijake prvih dveh razredov pripravijo letno 3 predavanja. Letos bodo na programu Ekstra med drugim spoznavali nastopanje v javnosti, podjetništvo za dijake, prostovoljno delo, e-literaturo za najstnike, dijaško življenje v Sloveniji. M Izleti BREZPLAČNI VODENI OGLEDI OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI peš ali s kolesi: Nova Gorica, samostan Kostanjevica danes, 18. septembra, med 10. in 12. uro »Od Burbo-nov do Bevka« (cerkev, grobnica Burbonov in knjižnica na Kostanjevica s prostim vstopom, Erjavčeva ulica z alejo slavnih mož, spomenik Edvardu Rusjanu, Kidričeva ulica, Goriška knjižnica Franceta Bevka, občinska palača, spomenik graditeljem Nove Gorice, spomenik Francetu Bevku. KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). KULTURNO ZDRUŽENJE E'STORIA obvešča, da je odpadel izlet z eSto-riabusom, ki je bil napovedan za 29. september. SPDG organizira v nedeljo, 23. septembra, izlet na Zadnjiški Ozebnik (2083 m). Do vrha 4 ure in pol hoje, tura ni zahtevna. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 3804203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo). I!3 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRUT vabi na jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 3., 10., 17., 24., 31. oktober; 7., 14., 21., 28.no-vember; 5., 12., 19. december. Vabljeni stalni in novi člani. Vpisovanje v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. OK VAL obvešča, da se začenja nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.0017.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.00-18.30 za letnike 2005, 2006. Vadbe se začenjajo danes, 18. septembra; informacije po tel. 3284133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) bodo vadbe potekale v ponedeljek in sredo 16.00-17.00 in bodo začeli v ponedeljek, 24. septembra. Za letnike 2003, 2004, 2005 pa ob torkih in četrtkih 15. 00-16.30. Prvi trening bo danes, 18. septembra. Treningi U12 in U13 za fante so že začeli in potekajo ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet so se že začeli in potekajo ob ponedeljkih in sredah 17.0018.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša). AŠKD KREMENJAK prireja plesne tečaje za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih bo vodila Mara Ro-gelja; vpisovanje in informacije še danes, 18. septembra, po tel. 3385755060 (Bruna) ali v društvenem baru v Jamljah od 18. ure dalje. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom profesorja Andreja Gropajca; vpisovanje in informacije še danes, 18. septembra, po tel. 338-5755060 (Bruna) ali v društvenem baru v Jamljah od 18. ure dalje. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja danes, 18. septembra, ob 19. uri v prvem in v drugem sklicu ob 19.30 na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6). NA SEDEŽU KD JEZERO v Doberdobu bo v petek, 21. septembra, ob 18. uri prvo srečanje staršev in deklet, ki bodo obiskovale šolo za mažoretke. Prisotna bo tudi skupina mažoretk iz Prvačine, ki bo prikazala razne koreografije; organizatorji vabijo dekleta med 8. in 18. letom starosti. VADBE DOM A. BUDAL ŠTANDREŽ od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.0020.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: pilates: sreda, 26. septembra, ob 19.00; zumba: četrtek, 27. septembra, ob 19.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70-820453 ali su-zana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra meseca v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino rit-mičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino ritmičark (od 2. razreda osnovne šole dalje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska moto-rika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551). Torek, 18. septembra 2012 SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (20032004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-01-02) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.3020.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.3016.30, vadba se bo začela 2. oktobra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL - JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jamljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke dobrodelne loterije, ki so jih izžrebali v soboto, 8. septembra: 1. nagrada (listek št. 5345) potovanje v evropsko prestolnico; 2. (št. 2184) prenosni računalnik hp Compad; 3. (št. 2344) tablični računalnik Arnova; 4. (št. 3780) TVC Asano 22" LED; 5. (št. 0795) DVD + prenosni TV Philips; 6. (št. 1732) aparat za pripravo kave; 7. (št. 4107) prenosni telefon; 8. (št. 5171) kuhinjski robot MDA; nagrade so na razpolago na sedežu v Tržiču v Ul. Valentinis 84, tel. 0481798098 do 9. oktobra. 15 Prireditve MLADINSKI ODSEK KD DANICA prireja v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v kulturnem centru na Vrhu družabni večer s športom, plesom in glasbo. Na programu ob 18. uri tradicionalna nogometna tekma med vrhovski-mi under in over 30, ob 20. uri nastop plesalcev Alexander Cluba iz Tržiča, ob 21. uri nastop skupine Rock na Bndimi in ob 22. uri ansambla 3 prašički, kioski bodo odprti; vstop prost. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na javno srečanje »Pogum demokracije -za ohranitev Pokrajine Gorica«, ki bo danes, 18. septembra, ob 18.30 v ki-nodvorani Kinemax v Tržiču. Za priložnost je organiziran avtobus, ker so mesta omejena je nujna rezervacija po tel. 0481-549161. Avtobus bo peljal skozi Gorico, Štandrež, Sovodnje, Doberdob in Ronke. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 20. septembra ob 20. uri na temo »Stalking: kaj je in kako se ga ubranimo«, 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju Gorice, v Ul. Pellis 40, med splošno bolnišnico in gasilci, samostojni vhod, garaža za dva avtomobila, shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. PRODAM čistokrvne mladiče Border Collie stare dva meseca; tel. 0481419976. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Adelma Ma-corini vd. D'Urbano iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Ronkah. DANES V TRŽIČU: 9.55, Michele Achille na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Anna Sfili-goi vd. Brandolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V MARIANU: 14.00, Giovanni Silvestri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Maria Pa-rutto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Versi in na tamkajšnjem pokopališču. 16 Torek, 18. septembra 2012 TRST APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ROSSI (SKORAJ) KOT V STARIH ČASIH MISANO - Yamahin dirkač Jorge Lorenzo je z zmago na VN v Misanu naredil korak k naslovu motociklističnega prvaka, vseeno pa mu je večji del slave vsaj za en dan odvzel Valentino Rossi (Ducati). Končno drugo mesto je bilo več, kot so tako on kot njegovi navijači v Misanu pričakovali, «doktor» pa je bil po dirki nasmejan do ušes. Že v četrtek pred dirko so se dirkači s častnim krogom (resda na kolesih) spomnili na lani tragično preminulega Simoncellija, po novem pa steza v Misanu nosi njegovo ime. FINALE ČEŠKA-ŠPANIJA GIJON - Španci (Ferrer in Almagra) in Čehi (Štepanek in Berdych, na sliki) so finalisti tekmovanja za Davisov pokal. Špancem, ki so igrali brez prvega moža Rafaela Nadala, so s 3:1 premagali ZDA, Čehi pa so s 3:1 odpravili Argentino. Finale bo med 16. in 18. novembrom na Češkem. Obstanek v svetovni skupini 2013 so si zagotovili Nemčija, Kazahstan, Izrael, Belgija, Italija (4:1 proti Čilu), Švica, Kanada in Brazilija. Izpadli sta nekdaj zelo močni Avstralija in Švedska, pa tudi Rusija in Nizozemska PRED ZEMLJA ZDAJ KAVČIČEM LJUBLJANA - Slovenec Grega Zemlja (na sliki) je trenutno najboljši slovenski teniški igralec na lestvici ATP. Zemlja je po uvrstitvi v polfinale turnirja v Carigradu z 78. prebil na 69. mesto, doslej najvišje uvrščeni slovenski teniški igralec Blaž Kavčič pa je s 77. zdrsnil na 97. mesto. Kavčič je bil sicer 6. avgusta letos na 68. mestu, kar je še vedno najboljši rezultat Slovencev na tej lestvici. Prvo mesto je zadržal Švicar Federer, drugi je Srb Dokovič, tretji pa Britanec Murray. nogomet - Začenja se liga prvakov Italija na obrobju Že sam podatek, da imata v Ligi prvakov največ predstavnikov (po štiri vsaka) Anglija in Španija, je dokaz, da je na evropski ravni v zadnjih letih očitna premoč teh dveh prvenstev. Prav zato gre iskati favorite za končno slavje v prvi vrsti med osmerico ekip iz teh dveh držav. Španska dvojica Barcelona-Real Madrid se je lani ustavila v polfinalu, letos pa bodo ponovno ciljali na uspeh. Za Real postaja osvojitev desetega evropskega naslova že skoraj obsesija, po sila neuspešnem začetku v domačem prvenstvu -po samih štirih krogih »lige« zaostajajo od večnega tekmeca Barcelone že osem točk - je liga prvakov skoraj primarni cilj, kakor je poudaril tudi strateg Madridčanov Jose' Mourinho. Barcelona ravno tako ne skriva ambicij. Katalonci so s tremi naslovi v zadnjih sedmih letih tudi najuspešnejši klub v novem tisočletju. Lani je »pokal z ušesi« nekoliko nepričakovano dvignil Chelsea, kljub temu, da je predsednik Abramovič precej znižal letni proračun londonske enajsterice. Dokaz več, da je denar pomemben, a ne zagotavlja zmage. Chelsea bo težko ponovil uspeh; na papirju sta oba Manchestra nekoliko boljša, zlasti United. Edina, ki bi lahko mešala štrene špansko-angleški navezi, je nemško-francoska dvojica Bayern-PSG. Enaj-sterica z Bavarske je sicer lani zamudila edinstveno priložnost, ko je v finalu zapravila tudi prednost domačega igrišča, a varovanci trenerja Heync-kesa bodo znova poskušali petič osvojiti pokal. Velika neznanka je pariški Saint Germain. Francozi so se med poletnim prestopnim rokom zelo okrepili. Nov gospodar, katarski šejk Al Tani, je ogromno investiral. Pustošil je zlasti po italijanskem prvenstvu, od koder so prišli Ibrahimovic, Verratti, Thiago Silva in Lavezzi. Trener Ancelotti ima sicer težko nalogo, saj gre v tem trenutku za skupek odličnih posameznikov, ki pa mora še postati prava ekipa in konkurenčna tudi na evropski ravni. ITALIJA - Prvič odkar je razširjena liga prvakov nasledila stari pokal prvakov, bosta zastopali Italijo dve moštvi. Udineseju je spodrsnilo v pred-krogu, tako da bosta branila barve italijanskega nogometa le Milan in Juventus. Prava novost je torej povratek črnobelih po treh letih. Zadnjič so nastopili v sezoni 2009/2010, ko so izpadli v prvem delu. Obe italijanski ekipi sta naleteli na ugoden žreb, zlasti za Mi-lančane je prvo mesto v skupini dosegljivo, a seveda le v primeru, da bodo v Evropi pokazali boljšo igro kot v domačem prvenstvu, kjer so v treh tekmah že dvakrat morali poraženi z igrišča. Milan bo krstni nastop opravil že danes, ko bo na San Siru gostil belgijski Anderlecht. Allegri pričakuje od svojih varovancev reakcijo po sobotnem domačem porazu proti Atalanti. Nov spodrsljaj bi lahko imel zanj tudi kako hujšo posledico. Juventus bo igral jutri. Contejeve varovance - trener Juventusa bo moral tudi v ligi prvakov tekme spremljati s tribune - čaka zelo zahteven nastop v Londonu proti branilcu naslova. Tako za Milan kot za Juventus bi bil v letošnji sezoni uspeh že uvrstitev v čtrtfinale, kaj več pa je težko priča- Juventus se po nekaj letih spet vrača v najelitnejšo evropsko ligo, toda njen domet, kot tudi Milanov, je, realno gledano, kvečjemu četrtfinale ansa kovati. Tudi pobiralci stav so tega mnenja, saj je končna zmaga Juventusa vredna 16:1, Milana celo 30:1. KAKO DO FINALA - Finale letošnje lige prvakov bo znova na londonskem Wembleyju, ki je gostil zaključni dvoboj najprestižnejšega evropskega pokala že leta 2011. Takrat je slavila Barcelona. Finale bo na sporedu 25. maja. Skupinski del se bo zaključil 4. in 5. decembra, ko bo na sporedu šesti krog. V osmino finala, tekme bodo od 12. do 20. februarja in od 5. do 13. marca, se uvrstijo najboljši dve ekipi vsake skupine. Četrtfinalni dvoboji bodo 2. in 3. ter 9. in 10. aprila, pol-finalni tekmi 23. in 24. aprila ter 30. aprila in 1. maja. SPORED IN NAPOVED - V prvem krogu bo že nekaj zanimivih dvobojev, nad vsemi branilec naslova Chelsea, ki bo na Stamford Bridgeu gostil Juventus, a tudi današnji obračun med Realom in Manchester Cityjem je vreden ogleda. 6 Švedski nogometni reprezentant Zlatan Ibrahimovic še nikoli ni osvojil lige prvakov, toda napadalec se bo danes vendarle zapisal v zgodovino tega tekmovanja. V njem bo namreč zaigral že s svojim šestim klubom, toliko jih v ligi prvakov ni zamenjal še nihče.Ibrahimovic je letos iz Milana prestopil v PSG, pred tem pa je igral še za Ajax, Juventus, Inter in Barcelono. Do zdaj so bili s petimi klubi rekorderji Francoza Anelka in Dalmat, Španec Morientes in Argentinec Crespo ter Brazilec Emerson. SKUPINA A: drevi (ob 20.45) Dinamo Zagreb - Porto, PSG - Dynamo Kyiv. Možnosti uvrstitve v osmino finala: PSG 80%, Porto 70%, Dynamo Kyiv 45%, Dinamo Zagreb 5%. SKUPINA B: drevi (ob 20.45) Montpellier - Arsenal, Olympiacos - Schalke 04. Možnosti uvrstitve v osmino finala: Arsenal 75%, Schalke 50%, Olym-piacos 40%, Montpellier 35%. SKUPINA C: drevi (ob 20.45) Malaga - Zenit Sankt Peterburg, Milan -Anderlecht. Možnosti uvrstitve v osmino finala: Milan 70%, Malaga 50%, Zenit 50%, Anderlecht 30%. SKUPINA D: drevi (20.45) Borussia Dortmund - Ajax, Real Madrid -Manchester City. Možnosti uvrstitve v osmino finala: Real Madrid 80%, Manchester City 60%, Borussia Dortmund 50%, Ajax 10%. SKUPINA E: jutri (ob 20.45) Shakhtar Donjetsk - Nordsjaelland, Chelsea - Juventus; Možnosti uvrstitve v osmino finala: Chelsea 75%, Juventus 65%, Shakhtar 50%, Nordsjaelland 10%. SKUPINA F: jutri (ob 20.45) O. Lille - Bate Borisov, Bayern Munchen - Valencia. Možnosti uvrstitve v osmino finala: Bayern 85%, Valencia 50%, Lille 40%, Bate Borisov 25%. SKUPINA G: jutri (ob 20.45) Barcelona - Spartak Moskva, Celtic - Ben-fica. Možnosti uvrstitve v osmino finala: Barcelona 90%, Benfica 50%, Spartak 30%, Celtic 30%. SKUPINA H: Manchester United - Galatasaray, Sporting Braga - Cluj. Možnosti uvrstitve v osmino finala: Manchester United 95%, Sporting Braga 35%, Cluj 35%, Galatasaray 35%. (I.F.) kolesarstvo - V kronometru za mladince na SP na Nizozemskem Slovenec Matej Mahorič osvojil »zlato« srebrno kolajno VALKENBURG - Slovensko kolesarstvo je doseglo nov velik uspeh. Matej Mohorič (na sliki) je na svetovnem prvenstvu v Valkenburgu v kro-nometru med mladinci osvojil srebrno kolajno, na 26,6 kilometra dolgi progi je zaostal le za Norvežanom Oskarjem Sndsenom, ki ga je premagal za sedem sekund. Tretje mesto je z zaostankom 11 sekund zasedel Nemec Maximilian Schaschmann.To je največji slovenski uspeh v tej kategoriji, doslej v vožnji na čas na svetovnih prvenstvih mladincev Slovenija še ni imela kolajne, imela pa je dve v cestni vožnji, bronasto odlič-je imata v svojih vitrinah Bogdan Fink in Simon Špilak. «Srebro je za nas kot zlato. Vedeli smo, da je Matej odlično pripravljen, a prav tako smo vedeli, da potrebuje nekaj sreče, predvsem pa dobro dnevno formo. Še nikoli nismo imeli tako vročega predstavnika. Začel ni najbolje, po prvem vmesnem času smo bili malce zaskrbljeni, nato pa je steklo. Zaostanek za zlatom je sicer majhen, a smo zadovoljni, ne najdem druge besede kot fenomenalno,» se je na cilju zahtevne proge smejalo selektorju mladinske reprezentance Andreju Cimpriču. Član kranjske Save, sicer bronast z letošnjega evropskega prvenstva v Goesu (tokrat je premagal oba, ki sta bila na EP boljša), se na začetni ravni- ni ni znašel, ni našel pravega ritma, a ko so se začeli vzponi je pokazal tisto, zaradi česar je bil v ožjem krogu favoritov. Odlično je odvozil tudi spuste in zavoje, tako da je v tekmi majhnih razlik prišel do srebra. «Občutki so fantastični, še vedno komaj verjamem, da mi je uspelo. S svojim nastopom sem povsem zadovoljen, ves čas sem kolesaril na robu svojih zmožnosti. Proga mi je ustrezala, bil sem povsem miren, moja taktika je bila, da vozim enakomerno skozi vso progo. Drugi so imeli drugačno taktiko, toda videlo se je, komu je uspela,» se je smejalo Mo-horiču, ki pa ne bo imel časa za proslavljanje, saj je tudi v nedeljski cestni preizkušnji v krogu favoritov: «V cestni preizkušnji imamo prav tako visoke cilje. Za regeneracijo je dovolj časa, po mojem bomo še trenirali. Na cesti bomo neobremenjeni, poskušali pa bomo še kaj narediti.» V kategoriji do 23 let je zmagal Rus Anton Volobjev. (STA) nogomet - A-liga Zamparini ne more iz svoje kože RIM/SIENA - Po oklepaju kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji se je znova zavrtel A-ligaški cirkus. Po treh krogih so na vrhu ne-premagane Juventus, Napoli in Lazio srbskega trenerja Vladimirja Petkovi-ča, ki je doslej največje presenečenje uvodnega dela prvenstva skupaj s Sampdorio. Tudi moštvo iz Genove je še nepremagano, na lestvici pa ima zaradi penalizacije točko manj. Prvič letos je padla Roma. V tipičnem Ze-manovem stilu so po spektakularni tekmi doma izgubili proti Bologni, potem ko so že vodili z 2:0. Iz svoje kože ne more niti predsednik Palerma Zamparini, ki je že odstavil trenerja Sannina. Moštvo Josipa Iličiča in Jasmina Kurtiča - v soboto so igrali neodločeno 1:1 s Cagliarijem - bo odslej vodil Gian Piero Gasperini. San-nino je že 41 Zamparinijeva žrtev v predsednikovi 26 let dolgi karieri. Brez zmage ostaja še naprej vi-demski Udinese, ki je v Sieni sicer osvojil prvo prvenstveno točko. Črno-beli so že vodili z 2:0 (Basta in Di Natale), nato pa jih je Siena dohitela. Inter in Fiorentina sta brez težav opravili svojo nalogo. Z 2:0 sta premagala Catanio in Torino. Slovenci, razen Interjevega vratarja Samirja Handa-noviča, se tudi v tem krogu niso posebno izkazali. Cesar in Jokič sta pri Chievu povprečno opravila svoje delo, podobno tudi Iličič in Kurtič pri Palermu. Izidi 3. kroga: Chievo - Lazio 1:3, Fiorentina - Catania 2:0, Genoa - Juventus 1:3, Milan - Atalanta 0:1, Na-poli - Parma 3:1, Palermo - Cagliari 11, Pescara - Sampdoria 2:3, Roma -Bologna 2:3, Siena - Udinese 2:2, Torino - Inter 0:2. Vrstni red: Juventus, Napoli in Lazio 9, Sampdoria (-1) 8, Inter in Fio-rentina 6, Roma in Catania 4, Torino, Milan, Genoa, Chievo, Parma in Bologna 3, Atalanta in Cagliari 2, Udinese in Palermo 1, Pescara 0, Siena (-6) -4. AMERIŠKI NOGOMET - Selektor slovenske izbrane vrste Michael Cress je objavil seznam igralcev za tekmo proti Slovaški. Med njimi je tudi Slovenec z Opčin Marco Limoncin. prljave na razpis sprejemamo do 20.9.2012 Podrobnejše informacije na ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji / ŠPORT Torek, 1B. septembra 2012 17 jadranje - Odprto državno prvenstvo Slovenije za razred optimist Ženski naslov romal v Trst Prvakinja spet Jana Germani - Dobre uvrstitve tekmovalcev Čupe in Sirene - JK Jadro iz Kopra zbral 130 jadralcev iz štirh držav Ta konec tedna se je v organizaciji JK Jadro Koper in ob podpori Jadralne zveze Slovenije ter ISAF-a v Kopru odvijalo odprto državno prvenstvo za razred optimist, ki se ga je udeležilo 130 jadralcev iz štirih držav. Prvenstva sta se udeležila tudi zamejska kluba TPK Sirena ter YC Čupa. Organizatorju je uspelo v sončnem vremenu in zmernem vetru izpeljati sedem plovov. Dobili smo tako ime novega Slovenskega državnega prvaka Liama Orla iz domačega kluba JK Jadro Koper. V absolutni konkurenci je bila druga zamejka Jana Germani, ki sicer jadra za JK Izola ter si je s tem zaslužila naslov državne prvakinje med deklicami, in tako potrdila lanski naslov. Na tretje mesto v skupni razvrstitvi in do naslova podprvakinje je prijadrala aktualna evropska prvakinja Mara Turin iz istega kluba. Jana Germani na najvišji stopnički zmagovalnega odra Ta rezult priča o dobrem delu trenerja Maurizia Benčiča, ki je letos z Jano in Maro dosegel veliko uspehov, med katerimi naj omenimo Marino zmago na evropskem prvenstvu v Li-gnanu in Janino odlično zmago na Optimist d'Argento ter 42. absolutno me- sto na svetovnem prvenstvu, 7. v ženski konkurenci. Jana bo sedaj začela priprave na novo sezono, katere cilj je visoka uvrstitev na svetovnem prvenstvu, ki bo potekal julija 2013 na Gardskem jezeru. Za jadralce Sirene in Čupe je bi- lo prvenstvo dobra šola za naslednje regate. Večina jadralcev, ki je nastopilo na prvenstvo, je namreč še mladih in spadajo še v kategorijo kadetov. Najboljši rezultat je dosegla jadralka Sirene Sara Zuppin, ki je bila sicer tudi prva med Italijanskimi jadralci na regati in je končala na solidnem 22. mestu. Takoj po njej se je urstila na 23. mesto mlada jadralka Čupe Giorgia Si-nigoj, ki bo ob koncu leta šele prestopila v kategorijo juniores. Kar se tiče drugih jadralcev sta bila Tinej Sterni 40. (7. kadet in 3. med letniki 2002) in Elisa Manzin 60. Oba sta si priborila nastop v zlati skupini. V srebrni skupini so nastopili še Ruben Lenisa (21.) in Marco Sancin (38. oba Sirena), Giulio Michelus (8.), Francesco Ferletti (16.), Cateri-na Sedmak (35.), Elena Lo Cascio (46. vsi Čupa). □ Obvestila odbojka - 39. pokal Bazoviških žrtev Pokal ostal doma V izenačenem troobju Sloga boljša od Olympie in Mežice - Pohvala organizatorjem V nedeljo je bil v Repnu moški del mednarodnega odbojkarskega turnirja za 39. Pokal Bazoviških žrtev, ki ga je priredilo AŠZ Sloga v sodelovanju z ZSŠDI in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. S turnirjem se je tudi zaključil niz proslav na športnem področju ob 82-letnici ustrelitve štirih bazoviških junakov. Podobno kot v ženski konkurenci je bil tudi moški turnir v obliki troboja, ki sta se ga udeležila, poleg Sloge, še Olympia in OK Mežica. Gostitelji so nastopili s kombinirano postavo mladincev in »sposojenih« B ligašev bratov Kante, igral pa je tudi trener Ivankovic. Kljub temu, da so prvič nastopili v tej zasedbi in seveda niso uigrani, so se zelo dobro odrezali, mladinci, ki bodo letos igrali v C ligi, pa so bili od starejših igralcev deležni taktičnih nasvetov in navodil. Olympia je nastopila v nekoliko okrnjenem sestavu in z mlado ekipo, ki ima še ogromno rezerv in prepričani smo, da ima pred sabo res veliko možnosti za tehnični in taktični napredek. Tekme so bile nadvse izenačene, tako da so o končnem zmagovalcu odločale res malenkosti. V uvodni tekmi proti Olym-pii je po štirih setih slavila domača ekipa, ki je nato z istim izidom premagala slovenskega drugoligaša Mežico in si tako tudi zagotovila prvo mesto na turnirju. Tretja tekma je bila vseskozi povsem izenačena, Olympia in Mežica sta se večkrat izmenjavali v vodstvu, na koncu pa so bili prisebnejši igralci Olympie, ki jim je uspelo po štirih setih ugnati ekipo s Koroške. Izidi: Sloga - Olympia 3:1 (25:20, 28:26, 23:25, 25:19), Mežica - Sloga 1:3 (17:25, 24:26, 25:17, 23:25), Olympia -Mežica 3:1 (27:25, 25:20, 18:25, 25:18) Vrstni red: 1. Sloga, 2. Olympia, 3. OK Mežica Sloga: Antoni, Cettolo, Gu-štin, Ivankovic, M. in V. Kante, Milič, Rauber, Sosič, Trento, Zerjal. Trener: Ivan Peterlin Olympia: Lango, Cobello, Princi, Corsi, A. in Š. Čavdek, Hlede, Persoglia, Komjanc, Vogrič. Trener Ivan Markič OK Mežica: Jezernik, Borko, Krivec, Merkač, Lednik, Peršak, Mandl, Ši-sernik. Trener: Blaž Merkač Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina, ki je v svojem nagovoru med drugim pohvalil Slogo, ki ji kljub finančni krizi vsako leto uspe v tem obdobju prirediti mednarodni turnir. Vse nastopajoče ekipe so prejele pokal (v nagradni sklad za oba tekmovalna dneva so prispevali SKGZ, SSO, ZSŠDI, Fipav Trst, ZKB in AŠZ Sloga), Sloga pa tudi prehodni pokal Odbora za proslavo bazoviških junakov. Nagrajeni so bili še najboljši posamezniki in sicer podajač Nace Lednik (OK Mežica), napadalec Vasilij Kante (Sloga) in najboljši igralec Mi-lutin Ivankovic (Sloga). Med Slogo in letos zelo pomlajeno Olympio je zmaga pripadla ekipi s tržaškega kroma košarka K2 sport: znani vsi polfinalisti Na košarkarskem turnirju K2 sport, ki ga v Gorici organizira ŠD Dom sta znana še zadnja dva jutrišnja polfinalista. To sta Alba Krmin in Ardita Gorica Četrtfinalna izida Alba - Sokol 63:59 (12:15, 12:20, 18:10, 21:14) Sokol: Visciano 9, Tommasini 10, Guštin 2, Piccini, Budin 13, Umek 3(1), Ridolfi 8, Lazarevski 0, Vitez 14 (3) Alba: Coceani 10 ,Franz 6, Verzegnassi, Cucut, Geremini, Franco 7, Moretti 19, Floreani 2, Muz 2, Raccaro 17, Biasizzo. Isogas Ardita - Bor Radenska 79:44 (18:14, 17:9, 14:8, 30:13) Bor Radenska: Favretto 6, Crevatin 8, Kocijančič, Gallocchio 7, Meden 8 (1), Celin 5 (1), Contento 4, Pastor, Pertot, Devčič 6(1). Isogas Ardita: Basile 13, Mu-sulin 2, Fornasari 11, Bartolini 13, Antena 2, M. Vecchiet 8, D. Vecc-hiet 11 (1), Zuliani 11, Scarel 2, Luppino 6,. Polfinalni spored, jutri: 19.00 Ajdovščina -Jadran, 21.00 Alba - Ardita GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča urnike za novo sezono: treningi na Stadionu l.maja bodo ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (16.30-17.30) za predšolske otroke, ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (17.30-18.30) za osnovnošolke. Prvi trening bo v torek, 25.9. Treningi na Opčinah bodo ob sredah (16.30-17.30) za predšolske otroke in za osnovnošolke ob sredah (17.3018.30) v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prvi trening bo v sredo, 26.9.2. Za informacije Petra (3282733390 - ob večernih urah). ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) - pon in pet 16.4517.45 v prostorih Sklada M.Cuk (Repentabrska ul.66) na Opčinah; 2.skupina (7-11 let) - pon 16.30-18.00, sre 18.00-19.00 in pet 17.18.30 OS F.Bevk na Opčinah; 3.skupina (12-14 let) - pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00 OS F.Bevk na Opčinah; 4.skupina (nad 15 let) - pon in pet 19.3021.30 in sre 20.00-21.00 OS F.Bevk na Opčinah. Za informacije in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure, (prvi trening 24.9). Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. (prvi trening danes) Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 345 9527302 in Tjaša 328-4133974 AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Za informacije in vpisovanja pokličite tel. št.: 347-0473606. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi starše letnikov 2001 in 2002 na informativni sestanek, ki bo jutri, 19.9. ob 16.30 v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9. v občinski telovadnici S.Klabjan v Dolini. AŠZ SLOGA sporoča, da prireja treninge za najmlajše v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer: tečaj mini odbojke s poudarkom na gibalnih spretnostih ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.45 do 19.00. Začetek: danes, 18. septembra 2012; dečki letnik '99 in mlajši torek in četrtek od 14.30 do 16.00; deklice letnik '00 in mlajše torek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.00 do 17.45. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. CELOVEC - Dežela Koroška oz. njena prestolnica Celovec je pretekli konec tedna gostila že 39. Mladinske igre treh dežel, na katerih je sodelovalo blizu 350 mladih športnikov in športnic do 15 let iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. V skupnem seštevku - in tudi v petih od skupno šestih športnih panogah - so prepričljivo zmagali mladi športniki in športnice iz Slovenije. Edinole v nogometu je Koroška odnesla zlato kolajno, presenetljivo pa osvojila srebro v skupni razvrstitvi dežel - še pred Furlanijo Julijsko krajino. V slednji je bilo tudi nekaj športnic in športnikov slovenskih društev ter strokovnih spremljevalcev. Košarkarje je voidl Roberto Jakomin, v ekipi pa sta bila tudi igralca Brega Lenart Zobec in Gia-como Crismani. FJK je po pričakovanjih s 102:69 izgubila proti Sloveniji, nepričakovano pa jo je premagala tudi Koroška (62:52). »Koroško smo podcenjevali in proti njej igrali slabo,je povedal Jakomin. V teniški ženski ekipi (poraza s 3:1) je bila tudi igralka Gaje Jessica Varljen. Igrala je le v dvojicah, en dvoboj na dna pa tudi osvojila. nVamiznoteniški ekipi (2. mesto) je igrala tudi Claudia Micolaucich (ŠK Kras). Športniki iz FJK so bili najbolj blizu Claudia Micolaucich zlati kolajni v atletiki in v odbojki, solidni v namiznem tenisu, v ostalih panogah (nogomet, košarka, tenis) pa niso izpolnili pričakovanja. Slovenski športniki v reprezentanci Furlanije Julijske krajine.... Tekmovanja so potekala ob odličnih pogojih, na visokem športnem nivoju, in z deloma vrhunskimi rezultati ter v odlični organizaciji, za katero sta poskrbela ko- kuess Lenart Zobec in Roberto Jakomin kuess ordinacija za šport pri deželi Koroški na čelu z direktorjem Reinhardom Tellianom ter mesto Celovec na čelu z mestnim svetnikom za šport Jurgenom Pfeilerjem. K uspešni izvedbi iger, ki so še poglobili prijateljstvo med mladimi iz Slovenije, Fur-lanije-Julijski krajine in Koroške, pa je prispevalo tudi kar nekaj koroških Slovencev: Marijan Velik in Ilona Kropiunik sta pro- fesionalno opravila slovenski in italijanski del na slovesni otvoritvi, Ivan Lukan je kot član organizacijskega odbora iger imel na skrbi slovensko delegacijo, za uspešno izvedbo tekmovanj v atletiki pa je bil pristojen Robert Kropiunik. Gostiteljica jubilejnih 40. Mladinskih iger treh dežel septembra 2013 bo Republika Slovenija. (I.L.) 18 Torek, 18. septembra 2012 ŠPORT 400. ZMAGA Zadetek Davideja Pizzinija je Krasu prispeval 400. prvenstveno zmago v zgodovini repenskega kluba (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Kras je 149 zmag zbral v 3. AL, 143 v 2. AL, 49. v promocijski, 35 v elitni, 16 v 1. AL in 8 v D-ligi. Največ zmag so rdeče-beli zbrali v sezoni 2004/05 (23) v 2. AL, najmanj (le 1) pa v sezoni 1996/97 prav tako v 2. AL. Kras je obenem zbral 291 neodločenih izidov in doživel 321 porazov. NOVI BRANILEC ZA KRAS Krasov trener Sergej Alejnikov bo lahko že v nedeljo v San Vitu al Ta-gliamento računal na novega izkušenega branilca. Krasove vrste je okrepil Daniele Visintin (Letnik 1982), doma iz Gradišča, kjer je preživel večji del svoje bogate kariere (7 sezon v D- in 2 v C2-ligi). Zadnji dve leti pa je igral pri Trevisu v D- in C2-ligi. Obakrat so napredovali v višjo ligo. »Obramba potrebuje izkušenega branilca, pravega liderja. Visintin naj bi odgovarjal vsem tem kriterijem,« je dejal predsednik Goran Kocman. / CARLI USPEŠEN, CHEBER IN ZIGONA PA NE V D-ligi je Lucchese Alena Carlija premagal Fortis Juventus z 2:0. Slovenski nogometaš iz Slivnega je igral celo tekmo. V promocijski ligi je s Trieste Calciom zgolj prvi polčas odigral nekdanji Vesnin steber Martin Cheber (na sliki levo). Tržaška ekipa, pri kateri igra še en lanski Vesnin nogometaš, Srb Nikola Gajčanin, je v Terzu izgubila z 2:0. V isti skupini je Zaule, pri katerem igrata Miljčana David in Christian Zigon, izgubil 2:2 z Isonzom. d-liga - V 4. krogu v Repnu boljši od Uniona Quinta Kras končno zadihal Po prvi prvenstveni zmagi so se v Krasovem taboru oddahnili. Po osvojitvi treh točk proti Unionu iz Quinta pri Trevisu so rdeče-beli zapustili zadnje mesto na lestvici D-lige, na katerem ostaja po štirih tekmah trdno priklenjen Sanvitese, Krasov nasprotnik v prihodnjem nedeljskem krogu. »Zadovoljen sem s končnim izidom, še zdaleč pa ne z igro, ki smo jo prikazali. Igralci so se sicer potrudili in igrali končno bolj zbrano. Niso pa poslušali vseh nasvetov oziroma na igrišču niso prikazali tistega, česar vadimo med tednom,« je po tekmi komentiral trener Sergej Alejnikov. V nadaljevanju pa je dejal: »V nedeljo nas čaka še ena pomembna tekma. Proti Sanviteseju moramo osvojiti tri točke, drugače bomo znova poslabšali položaj na lestvici. Tudi fUrlanska ekipa se bo potrudila maksimalno, saj je še brez točk.« Nedeljski nasprotnik Union Quinto je bil resnici na ljubo slabši. Gostje niso niti enkrat resneje ogrozili Budicinovih vrat. Na nasprotni strani so gostitelji napadali, čeprav zelo jalovo. V prvem polčasu so rdeče-beli ustvarili tri lepe priložnosti za gol. Pizzini in Kneževič sta bila vsakič premalo natančna. Prvi polčas je bil precej dolgočasen. V drugem delu se je igra končno precej razživela. Nogometaši Kra- sa so trdno držali vajeti igre v svojih rokah. Delo jim je nekoliko olajšal tudi sodnik, ki je že po desetih minutah zaradi kletvic izključil gostujočega napadalca Franchettija. Alejnikovi varovanci so kljub premoči še naprej imeli težave pri zaključkih v vrata. Še dobro, da je gostujoči branilec po pol ure v kazenskem prostoru podrl Pizzinija, ki je nato uspešno izvedel najstrožjo kazen. Gledalci so lahko uživali ob zvokih Avsenikove Golice. Tudi na obraz predsednika Gorana Kocmana se je vrnil nasmeh. »Končno,« se je oddahnil prvi Krasov mož. V Krasovem taboru so bili obenem zadovoljni, da se je med strelce vpisal tudi lanski najboljši strelec Davide Pizzini, ki je tako letos prvič zatresel nasprotnikovo mrežo. Slabe volje pa je bil gostujoči trener Ferlin: »Sodnikova odločitev, izključitev Franchettija, je bil sporna. Dotlej smo se enakovredno upirali Krasu. Nato pa smo bili v težavah.« Na vrhu lestvice še naprej kraljuje veronski Virtus Vecomp, ki je zmagal vse štiri tekme. Deželni derbi med Sa-cilesejem in Tamaiem se je končal brez zadetkov. V nedeljo bo poleg derbija Sanvitese - Kras na sporedu še en obračun med deželnima ekipama, Ta-mai - Pordenone. (jng) deželna prvenstva - V promocijski ligi Vesna praznih rok Sovodenjci, kljub zmagi, še niso v pravi formi - V Bazovici si grizejo nohte - Breg kot valjar PROMOCIJSKA LIGA - Juventina je že v soboto vknjižila prvo prvenstveno zmago. Rdeče-beli so z golom Seclija iz enajstmetrovke premagali solidno ekipo Pro Romans Medea. V nedeljo pa se je z gostovanja vrnila praznih rok kriška Vesna, ki je z 2:0 izgubila proti Pro Fagagni. »Plavi« (v prvi postavi s šestimi slovensko govorečimi igralci) so sicer v prvem polčasu igrali dobro in ustvarili so kar nekaj priložnosti za gol. »V drugem delu, po nasprotnikovem golu, pa smo popustili, čeprav bi lahko izenačili z Martinijem. Res škoda, saj bi lahko odnesli domov točko,« je bil razočaran z rezultatom športni vodja Paolo Soavi, ki je pohvalil branilca Deana Avdica in vratarja Edvina Carlija. »Igrala sta res solidno,« je dodal Soa-vi, ki je še spomnil, da trener Zanut-tig v nedeljo ni imel na razpolago De-grassija, Spinellija, Dragosavljevica in Alberta Kerpana. 1. AMATERSKA LIGA - V Trebčah so v nedeljo videli šest golov. »Gledalci so se najbrž zabavali, saj so videli lepo in živahno tekmo. Vedeli smo, da je Gradese solidna ekipa. V prvem polčasu so igrali boljše gostje, v drugem pa smo prišli na svoj račun mi. Na koncu bi lahko s kančkom sreče tudi zmagali,« so bile besede Primor-čevega predsednika Darka Kralja, ki je še poudaril, »da moštvo še ni uigrano in da se pač pozna odsotnost nekaterih izkušenih igralcev (v prvi vrsti Marca Saua).« Primorec čaka v prihodnjih dveh tednih pravi »tour de force«: v nedeljo bodo v Miljah igrali proti Muglii, v sredo, 26. septembra, jih v Koprivnem čaka tekma osmine finala deželnega pokala proti Isontini, nato pa v soboto, 29. septembra, tržaški derbi proti San Giovanniju. Treh točk so se veselili nogometaši Sovodenj, ki so doma premagali Isontino. »Nismo še v najboljši formi in žal imamo še naprej preveč poškodovanih igralcev. Potrebujemo še nekaj časa, da se bomo uigrali. Kljub temu so fantje dokazali, da smo tudi tako kompetitivni,« je povedal športni vodja Robert Uršič. Za belo-modre sta bila uspešna Trampus in Paravan, ki je izkoristil lepo podajo Galliussija. Coceanijevi varovanci so večji del tekme igrali umirjeno in zbrano. Le pri epizodi nasprotnikovega gola niso bili dovolj pazljivi. 2. AMATERSKA LIGA - Pri ba-zovski Zarji si 48 ur po tekmi še gri- Gostje so v Bazovici izenačili šele v 93. minuti. Na sliki kapetan Zarje Daniel Franco in v ozadju Igor Ghezzo kroma zejo nohte. Proti Roianeseju so zamudili edinstveno priložnost za osvojitev vseh treh točk. Rdeči so po pol ure že vodili z 2:0 (Aiello in Kočič), Roianese pa je tik pred koncem polčasa zmanjšal zaostanek po zaslugi enajstmetrovke. V drugem polčasu se rezultat ni spremenil vse do 93. minute, ko je vse kazalo, da bo zmaga ostala na domačih tleh. Sledila je hladna prha. Roianese je izenačil in v ba-zovskem taboru so bili po trikratnem sodnikovem žvižgu zelo razočarani. Še bolj razočarani so bili pri Pri-morju na Proseku, kjer so rdeče-ru-meni izgubili s 4:1. »Štirje goli v naši mreži so absolutno prehuda kazen. Razlika na igrišču le ni bila tako očitna. Nasprotnik iz Ogleja je kaznoval vse naše napake. Šlo jim je kot po maslu, medtem ko smo mi imeli zvrhano mero smole. Zgrešili smo celo vrsto priložnosti in zadeli dve vratnici,« je visok poraz minimaliziral spremljevalec Primorja Franco Meriggioli. S teniško zmago pa se lahko pohvalijo v taboru Brega, ki je s 6:0 premagal tržiško Romano. Varovanci trenerja Lorenza Cernute so že od samega začetka zagospodarili na igrišču, čeprav je prvi gol padel šele v 29. minuti. Nato so gostitelji v Dolini stal- no stopnjevali napade in uspešno prerešetali nasprotnikovo mrežo. 3. AMATERSKA LIGA - V nedeljo se bo začelo tudi prvenstvo 3. AL. Gropajsko-padriška Gaja bo na Pa-dričah gostila Villo, medtem ko bo do-berdobska Mladost igrala v Trstu proti Montebellu Don Boscu. (jng) 8 doseženih golov in 0 prejetih je dosedanji, nadvse obetaven, izkupiček Brega po dveh krogih prvenstva 2. AL. Nogometaši Brega so letošnjo sezono začeli zelo dobro: najprej so v gosteh premagali Piedi-monte z 2:0, nato pa še v nedeljo Romano s teniškim 6:0. V taboru Brega sicer želijo ostati z nogami trdno priklenjenimi na tleh. Obrambne vrste kot švicarski sir Ekipe naših društev (brez 3. AL) so doslej (po 4. krogih v D- in 2. krogih v deželnih ligah) prejele kar 32 golov. Največ zadetkov sta prejela Kras in Primorje. Statistika ekipe proseške-ga društva je slabša, saj so rdeče-ru-meni prejeli osem golov v dveh tekmah, medtem ko so jih repenski rde-če-beli prejeli prav toliko po štirih krogih. Sedem golov je prejel Primorec, šest pa Zarja. Nekaj očitno (še) ne gre. Svetla izjema je le Breg z 0 prejetimi goli. 8 golov po samih dveh krogih je v svoji mreži pobral vratar Primorja Manuel Zuppin. »Naši branilci se nišo še uigrali in obramba s tremi igralci jim povzroča precejšnje težave,« je ocenil spremljevalec ekipe proseškega društva Franco Meriggioli. Več golov je doslej prejela le Ponziana v promocijski ligi (12), ki je znova visoko izgubila. Postave ekip naših društev Kras - Union Quinto 1:0 (0:0) Strelec: v 72. Pizzini iz 11-m Kras: Budicin, Simonin (Pavan), Micheli, Capalbo, Barbetti, Colavetta, Pastrello, Sain, Kneževič, Osso Armellino (Basolo), Pizzini, trener S. Alejnikov. Pro Fagagna - Vesna 2:0 (0:0) Vesna: Carli, G. Kerpan, Rossone, Carrese, Avdic, Pin, Mercandel (Martini), Pipan (Borelli), Cano, Bernabei, Rebula (Bubnich). Trener: Zanuttig. Primorec - Gradese 3:3 (0:1) Strelci: v 50. Laghezza, 61. M. Castrillon, 75. Kert Primorec: Barbato, Zugan, Ravalico (Picciuli), Dell'Osso (Laghezza), Meola, Santoro, Debernardi, Di Gregorio, M. Castrillon, Menichini, Sabadin (Kert). Trener: Corona. Sovodnje - Isontina 2:1 (1:0) Strelca: v 12. Trampus; 47. Paravan Sovodnje: D. Devetak, E. Kogoj, Paravan, Vinci, Visintin, Galliussi, Trampus, Seculin, Brandolin (Maurencig), Colella (Vanzo), Flocco. Trener: Coceani. Breg - Romana 6:0 (2:0) Strelci: v 29. Cigliani, 32. Brunetti; 47. Zeriali, 75. Brunetti, 79. Belladonna, 86. Bertocchi Breg: Cresi, Zeriali (Legovich), Degrassi, Latin, Sovič, Marturano, Daris (Belladonna), Bertocchi, Brunetti (Coppola), Cigliani, Nigris. Trener: Cernuta. Primorje - Aquileia 1:4 (0:2) Strelec: C. Paoletti v 85. Primorje: Zuppin, Emili, Mihic, Božič, Magnani, Ferro, Steffe, Ferluga, Pellaschiar, Martinelli (C. Paoletti), Tuccio (Pedara). Trener: Ravalico. Zarja - Roianese 2:2 (2:1) Strelca: 4. Aiello, 34. Kočič Zarja: De Mattia, Bernetič, Franco, Segulin, Radovini, Ghezzo (Mihelčič), Colasuonno (Jarc), Aiello, Bernobi, Kočič, N. Cappai. Trener: Žeželj. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 3 goli: Pellaschier (Primorje); 2: Trampus (Sovodnje), Nigris, Brunetti (Breg), Kočič (Zarja); 1: Kneževič, Micheli, Pizzini (Kras), Cano (Vesna), Secli (Juventina), Paravan (Sovodnje), Laghezza, M. Castrillon, Kert (Primorec), Airoldi (Zarja), Cigliani, Zeriali, Belladonna, M. Bertocchi (Breg), C. Paoletti (Primorje). 2. amaterska liga Breg - Romana 6:0, Moraro - San Vito S. Andrea 1:2, Mossa - Turriaco 0:1, Opicina - Torre 0:1, Primorje - Aquiliea 1:4, San Canzian -Staranzano 2:2, Villesse - Piedimonte 1:2, Zarja - Roianese 2:2. Breg 2 2 0 0 8:0 6 Aquiliea 2 2 0 0 8:2 6 S.Andrea S.Vito 2 2 0 0 3:1 6 Turriaco 2 2 0 0 5:1 6 Torre 2 2 0 0 5:3 6 Roianese 2 1 1 0 3:2 4 Mossa 2 1 0 1 3:2 3 Piedimonte 2 1 0 1 2:3 3 Romana 2 1 0 1 2:6 3 Staranzano 2 0 1 1 3:5 1 San Canzian 20 0 1 1 3:6 1 Zarja 2 0 1 1 3:6 1 Opicina 2 0 0 2 0:2 0 Villesse 2 0 0 2 1:3 0 Moraro 2 0 0 2 1:4 0 Primorje 2 0 0 2 4:8 0 PRIHODNJI KROG Staranzano - Primorje, Breg - Villesse, Turriaco - San Canzian, Piedimonte - Zarja, Roianese - Mossa, S. Andrea S. Vito - Romana, Torre - Moraro, Aquileia - Opicina. D-liga Trissino - San Paolo 1:2, Clodiense - Cerea 1:0, Porto Tolle - Real Vicenza 1:1, Este - Belluno 4:0, Kras -Union Quinto 1:0, Legnago - Sambonifacese 1:2, Montebelluna - Giorgione 2:1, Pordenone -SandonaJ. 1:2, Sacilese - Tamai 0:0, Virtus V. -Sanvitese 1:0 Virtus Vecomp 4 4 0 0 9:1 12 SandonaJesolo 4 3 1 0 10:5 10 Pordenone 4 3 0 1 8:5 9 Clodiense 4 3 0 1 4:4 9 Sambonifacese 4 3 0 1 6:4 9 Este 4 2 2 0 9:4 8 Real Vicenza 4 2 1 1 9:6 7 Legnago 4 2 0 2 10:8 6 Montebelluna 4 2 0 2 5:5 6 Giorgione 4 2 0 2 6:7 6 Delta Porto Tolle 4 1 2 1 7:4 5 Tamai 4 1 1 2 3:3 4 Cerea 4 1 1 2 3:4 4 San Paolo 4 1 1 2 5:7 4 Trissino Valdagno 4 1 1 2 5:7 4 Kras Repen 4 1 0 3 3:8 3 Sacilese 3 1 0 2 1:2 3 Belluno 4 1 0 3 4:10 3 Union Quinto 4 0 1 3 2:5 1 Sanvitese 4 0 0 4 2:12 0 PRIHODNJI KROG (23. 9.) Real Vicenza - Clodiense, Belluna - Sacilese, Cerea - Montebelluna, Giorgione - Trissino, Sambonifaciese - S. Paolo, Sandona J. -Delta Porto Tolle, Sanvitese - Kras Repen, Tamai -Pordenone, Union Qunto - Legnago, Virtus Vecopm - Este Promocijska liga Isonzo - Zaule Rabuiese 2:1, Juventina - Pro Romans 1:0, Muggia - Tricesimo 1:2, OL3 - Ponziana 4:1, Pro Fagagna - Vesna 2:0, Reanese - Buttrio 1:0, Terzo -Trieste Calcio 2:0, Valnatisone - Caporiacco 0:1. Reanese 2 2 0 0 9:0: 6 Tricesimo 2 2 0 0 6:1 6 Pro Fagagna 2 2 0 0 5:2 6 Terzo 2 1 1 0 3:1 4 Isonzo 2 1 1 0 4:3 4 OL3 2 1 0 1 5:3: 3 Caporiacco 2 1 0 1 4:4 3 Muggia 2 1 0 1 5:5 3 Zaule Rabuiese 2 1 0 1 3:3 3 Vesna 2 1 0 1 1:2 3 Juventina 2 1 0 1 1:4 3 Pro Romans 2 0 1 1 1:2 1 Trieste Calcio 2 0 1 1 2:4 1 Buttrio 2 0 0 2 2:4 0 Valnatisone 2 0 0 2 0:2 0 Ponziana 2 0 0 2 1:12 0 PRIHODNJI KROG Buttrio - OL3, Ponziana -Isonzo, Pro Romans - Muggia, Tricesimo -Caporiacco, Trieste Calcio - Juventina,Valnatisone - Pro Fagagna, Vesna - Reanese, Zaule Rabuiese -Terzo 1. amaterska liga Azzurra - Esperia 2:0, Begliano - Sistiana Duino 3:0, Costalunga - Pro Gorizia 3:2, Mariano - Pieris 3:1, Primorec - Gradese 3.3, Ronchi - Domio 1.2, San Giovanni - Muglia 3:0, Sovodnje - Isontina 2:1 Mariano 2 2 0 0 5:2 6 Begliano 2 1 1 0 3:0 4 S.Giovanni 2 1 1 0 6:3 4 Azzurra 2 1 1 0 3:1 4 Costalunga 2 1 1 0 3:2 4 Domio 2 1 1 0 3:2 4 Sovodnje 2 1 1 0 3:2: 4 Pro Gorizia 2 1 0 1 6:3 3 Ronchi 2 1 0 1 4:2: 3 Gradese 2 0 2 0 6:6 2 Isontina 2 0 1 1 1:2 1 Esperia 2 0 1 1 1:3 1 Pieris 2 0 1 1 1:3 1 Primorec 2 0 1 1 3:7 1 Sistiana D. 2 0 0 2 1:5 0 Muglia 2 0 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG Esperia Anthares - Domio, Gradese - Costalunga, Isontina - Azzurra, Muglia -Primorec, Pieris - Begliano, Pro Gorizia - Mariano, Ronchi - S. Giovanni, Sistiana Duino - Sovodnje / RADIO IN TV SPORED Torek, 18. septembra 2012 19 ^ Rai Tre bis Canale 5 |T Slovenija 1 A Kanal A SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hrovatin: Prevelika sreča... 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissario Nardone 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greg-gio) 21.10 Nan.: L'onore e il rispetto - Parte Terza V^ Rai Due 6.45 Risanke: Cartoon Flakes 8.25 Film: Il computer con le scarpe da tennis (kom., ZDA, '95) 9.50 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: Army Wives 16.55 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.40 Rubrika: La storia siamo noi (v. G. Minoli) 23.30 Film: In her shoes (kom., ZDA, 05, i. Cameron Diaz) V Italia 1 ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Film: La casa dei sette falchi (krim., ZDA, '59) 9.30 Dok.: La Storia siamo noi 10.30 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari, sledita Tgr Prix Italia in Dnevnik L.I.S. 15.20 Nan.: La casa nella prateria 16.10 Film: Ad ovest di Paperino (kom., It., '82) 17.40 Dok.: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cot-ti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Un'impresa da Dio (kom., ZDA, '07, i. S. Carell, L. Graham) 23.05 Rubrika: Champions League Speciale La 7 LuA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.55 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.45 Nan.: Agente Speciale Sue Thomas 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.05 Aktualno: Ballaro (v. Giovanni Floris; n M. Crozza) 23.20 Nočni in deželni dnevnik 0.00 Dok.: Correva l'anno u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Cara-binieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Di-stretto 21 16.35 Film: Stella d'argento (ve-stern, It., '78) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Le ali della liberta (dram., ZDA, '94, r. F. Darabont, i. T. Robbins, M. Freeman) 0.05 Film: La vendetta di Carter (akc., ZDA, '00, i. S. Stallone) 21.10 Film: Return to me (rom., ZDA, '00) 23.10 Un capo in incognito 0.15 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.05 Dok.: Bor-go Italia 8.0016.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Koncert: Vo-ci dal Ghetto "Tutto d'un fiato" 12.45 13.55, 20.25 Dnevnik Agenparl 12.50 Angoli rustici... 13.05 Lezioni di pittura 13.3016.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Messaggero d'amore (dram., VB, '71) 22.40 Aktualno: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Koncert: Mille voci 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš (pon.) 10.50 Poučna nan.: Ali me poznaš? (pon.) 11.00 Nan.: Ribič Pepe 11.25 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Pisave (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak (pon.) 15.4018.30 Risanke 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.30 Kratki igr. film: Je šesteroprsti tvoj prijatelj? (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Ugriznimo znanost (pon.) 17.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.55 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.20 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. film: Drage moje tovarišice kuharice 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. odd.: Ženske iz Hamasa |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 13.55 Dok. feljton: 50 let FDV (pon.) 14.20 Dok. odd.: Neopazno prisotna: Šakal in divja mačka 14.55 Kolesarstvo: Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, prenos iz Limburga 17.30 Mostovi - Hi-dak (pon.) 18.00 Dok. serija: Bolnišnica Golnik (pon.) 18.30 Glasnik 19.00 Dok. serija: Najstarejša obrt: Prostitutke in spolne usluge (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Dickensove zgodbe 21.15 Muzikajeto 21.45 Anim. film: Valček z Baširjem 23.15 Svet brez sovraštva 0.15 Brane Rončel - Izza odra Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50, 21.45 Kronika 8.0010.30, 11.00, 12.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 11.05 Tednik 12.0519.40 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 15.2018.45, 19.25, 21.25 Beseda volil-cev 15.30 Poročila 16.15 Satirično oko 16.35 20.40 Na tretjem... 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 20.00 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Tar-tinijev festival 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok. odd. - Mario Schiavato 17.00 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 17.30 Mlad. odd.: Ciak Junior 18.00 Brez meje - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Srečanje z... 21.10 „Q" - Trendovska oddaja -vodi Lorella Flego 22.15 Biker Explorer 22.45 Mednarodni festival v plesih 23.35 Dok. odd.: K2 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Postojnski prepih 18.00 Ukradena svetilka 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi iz Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 8.05 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Precej legalno 23.25 Nan.: Chuck 7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle ek-stremni športi 13.05 Nan.: Na kraju zločina 14.0016.35 Nan.: Semafor 14.30 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (rom., ZDA, '08, i. K. Heigl) 17.05 Nan.: Številke 18.0019.45 Svet, Novice • ^ D A M A G £ 20.00 Film: Damage (akc., ZDA/Kan., '09) 22.00 Nan.: Spartak - Bogovi arene 0.00 Film: Levji brlog (triler, ZDA/Madž., '03) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Hrovatin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izboljšaj-mo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 Tisa Vrečko: od Černobila do Fukušime - katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Jan Leopoli in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 15. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Primorski odri; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muo-ve; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vre- me po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 18. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O 8/19 KRANJSKA G. N. GORICA 14/23 O GRADEC 9/22 CELOVEC O 8/22 0 10/19 S. GRADEC O TRŽIČ 12/20 O KRANJ O LJUBLJANA 12/22 POSTOJNA O 8/21 KOČEVJE „ REKA 12/23 CELJE 11/21 O MARIBOR o 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 N. MESTO 11/21 o ^^ ZAGREB 10/22 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES V nižinah in na obali bo pretežno jasno s šibkim vetrom. V gorah bo stabilno, rahlo oblačno. Tudi v visokogorju bodo temperature zraka še mile. Danes in jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem do 12, najvišje dnevne danes od 20 do 24, na Primorskem do 26, jutri od 22 do 26 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Danes bo anticiklon obdržal stabilnost vremena: zrak bo še suh in relativno topel. Jutri bo nad deželo dospela hladna severozahodna fronta, za njo pa se bo v četrtek pojavil hladen in suh « zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.10 Dolžina dneva 12.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.39 in zatone ob 20.08 Nad srednjo in vzhodno ter nad večjim delom južne Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta se zadržuje nad Skandinavijo in obalami zahodne Evrope. Od vzhoda k nam priteka nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.41 najnižje -37 cm, ob 12.07 najvišje 53 cm, ob 18.35 najnižje -45 cm, ob 0.34 najvišje 19 cm. Jutri: ob 5.58 najnižje -24 cm, ob 12.30 najvišje 46 cm, ob 19.14 najnižje -39 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............9 1000 m ..........15 2500 m............7 1500 m ..........12 2864 m............3 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v visokogorju 6. O GRADEC 12/21 TOLMEČ O 9/20 TRBIŽ O 8/19 ^ 0 O PORDENON 13/20 ČEDAD O 13/20 o 9/12 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/16 O TRŽIČ 13/17 O KRANJ o 11/21 S. GRADEC CELJE 12/21 O MARIBOR o 12/21 PTUJ O M. SOBOTA 013/21 a 14/21 O N. GORICA 15/18 O LJUBLJANA 12/19 N. MESTO 12/22 ZAGREB 14/24 O O 10/17 KOČEVJE - O J ČRNOMELJ REKA 14/20 (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno z močnimi padavinami in nevihtami, predvsem v popoldanskih urah. Dopoldne bo na obali pihal zmeren Jugo in možnost padavin bo nizka; v popoldanskih urah bo povsod zapihal močan severovzhodnik ali Burja. V sredo se bo pooblačilo, dež bo od zahoda postopno zajel vso državo, pihal bo severni veter, na Primorskem zmerna burja. Do četrtka zjutraj bo dež povsod ponehal. Čez dan bo sončno. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Hladneje bo. rumeni tisk - Po objavah fotografij v Closerju in Daily Staru Kate zgoraj brez tudi v posebni izdaji tednika Chi RIM - V kioskih v Italiji so včeraj začeli prodajati posebno izdajo tednika Chi, v kateri so objavljene fotografije, na katerih je soproga britanskega princa Williama Kate zgoraj brez. Fotografije je sicer že v petek prva objavila francoska revija Closer. Obe reviji sta v lasti skupine nekdanjega italijanskega premier-ja Silvia Berlusconija. Princ William in njegova soproga, ki sta trenutno na azijski turneji, pa sta včeraj sprožila postopek pred francoskimi pravosodnimi organi, da bi dosegla prepoved objave fotografij. Ne bosta pa, kot so potrdili v prinčevem uradu, zaenkrat zahtevala odškodnine. William in Kate sta sicer že vložila tudi civilno tožbo proti reviji Closer. Chi je svoj prispevek danes naslovil z besedami: "Kate Middleton - Škandal na dvoru: kraljica je naga", objavlja pa tri, nekoliko nejasne fotografije, posnete s teleobjektivom. Na največji je Kate zgoraj brez za ograjo terase, na drugi vstaja, na tretji pa s kremo za sončenje maže ramena svojega soproga. Urednik revije Alfonso Signorini je izdajo pospremil z besedami, da je bodoča angleška kraljica prvič predstavljena kot navadna ženska, brez omejitev, tisti, ki so nad tem zgroženi, pa so po njegovih besedah še vedno navezani na monarhijo popolnih, nečloveških ljudi. V reviji je objavljen tudi članek, v katerem se sprašujejo, ali so Katine prsni naravne ali ima za sabo lepotno operacijo. Fotografije, ki so bile posnete, ko je bil par na počitnicah v Provansi, je v petek objavila francoska revija Closer. Obe izdaja Berlusconijeva skupina Mondadori, njena predsednica in Ber-lusconijeva hči, Marina Berlusconi, pa je v nedeljo odločitev za objavo utemeljila s svobodo tiska. "Mondadori je družba, ki to svobodo izkorišča na najboljši možen način, to avtonomijo pa so ji vedno priznavali tudi njeni delničarji," je dejala. Po Closerju je prvi objavil sporne fotografije še irski Daily Star, ki izhaja v Dublinu. Čeprav je britanska kraljeva družina nemudoma sprožila sodni postopek zaradi objave spornih foto- grafij proti reviji Closer, to očitno ni prestrašilo irskega tabloida. Za razliko od Mondadorija pa sta medijski skupini, v lasti katerih je irski tabloid Daily Star objavo fotografij ostro obsodila. Britanska skupina Northern and Shell je celo napovedala "takojšnje ukrepe" za ukinitev tabloida, ki ga izdaja skupaj z Independent News and Media založniško hišo iz Dublina. Odgovorni urednik tabloida Mike O'Kane je priznal, da se je za objavo odločil brez vnaprejšnje seznanitve lastnikov, a obenem poudaril, da je Kate pri tem obravnaval kot vsako drugo zvezdnico. "Ona pač ni bodoča kraljica Irske, tako da to bes povzroča le v Veliki Britaniji," je še menil. V britanski in sever-noirski izdaji Daily Star spornih fotografij ni bilo. Za Williama je sedanji škandal še posebej boleč, saj ga mnogi primerjajo s tem, kako so novinarji ves čas preganjali njegovo mamo, princeso Diano. Prav nadležni paparaci naj bi bili tudi krivi za njeno smrt pred 15 leti, saj je umrla v prometni nesreči v Parizu, medtem ko jim je poskušala ubežati. (STA) ČEŠKA - Ob 76. obletnici rojstva Praško letališče bo odslej nosilo ime Vaclava Havla PRAGA - Praško letališče se bo od 5. oktobra dalje imenovalo po decembra lani umrlemu nekdanjemu češkemu predsedniku Vaclavu Havlu. Na ta dan bo minilo 76 let od Havlovega rojstva. Ime novega letališča - Vaclav Havel letališče Praga bo napisano na halah vseh treh terminalov. Prav tako bo ime novega letališča napisano še na drugih letaliških površinah, tako da bodo potniki takoj vedeli, kam so prišli. Za preimenovanje letališča so pristojne oblasti odštele okoli tri milijone kron (približno 122.450 evrov). Odločitev o preimenovanju je marca letos sprejela češka vlada. Prvi je dal pobudo za preimenovanje češki in slovaški filmski režiser Fero Fenič. Praško letališče je v prvi polovici letošnje leta imelo 4,9 milijona potnikov, kar je devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Premier Zimbabveja v zakon po plemenskih pravilih HARARE - Zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai je v soboto stopil v zakonski jarem, vendar poroka ni minila brez zapletov. Premierjeva nekdanja ljubica je namreč dan pred poroko sodišče prepričala, da je Tsvangirai po "klasičnem" pravu v resnici poročen z njo. Tsvangirai in njegova izbranka Elizabeth Macheka sta si prstane v soboto izmenjala zato po plemenskih pravilih, ki dovoljujejo poligamijo. To pomeni, da se nista vpisala v register uradnih monogamnih porok, kot sta načrtovala.Premier se namreč ni mogel poročiti po uradnem pravu, ki poligamijo prepoveduje, saj je sodišče le dan pred tem razsodilo, da je Tsvangiraijeva nekdanja ljubica Locardia Tembo dokazala, da je prava premierjeva žena. "Če se bo vseeno poročil, bo zagrešil bigamijo," je v petek po odločitvi sodišča dejal odvetnik nekdanje premier-jeve ljubice Everson Samkange. Tembova od premierja zdaj zahteva tudi 15.000 dolarjev mesečne podpore. Nekateri analitiki so sicer ocenili, da je odločitev sodišča, da Tsvangiraiju prepove sklenitev druge poroke, poskus škodovati njegovemu ugledu. Prihodnje leto bodo namreč v Zimbabveju predsedniške volitve. Tsvangiraijev protikandidat na njih bo aktualni dolgoletni zimbabvejski predsednik Robert Mugabe. V Vinkovcih zaplesali največje kolo na svetu VINKOVCI - Organizatorji folklorne prireditve Vinkovška jesen so sporočili, da so v nedeljo v mestu zaplesali največje kolo na svetu. Tradicionalni slavonski ples je na mestnem stadionu plesalo prek 4000 udeležencev iz 80 kulturno-ume-tniških društev in folklornih skupin iz Hrvaške, BiH in Srbije. Poleg njih so slavonsko kolo plesali tudi številni obiskovalci. Policija je ocenila, da je osrednjo prireditev, nedeljski mimohod vseh udeležencev na ulicah Vinkovcev in revijo konjskih vpreg, spremljalo približno 55.000 obiskovalcev. Mnogi izmed njih so zaplesali kolo na mestnih trgih in se na ta način pridružili udeležencem, ki so s skupnim plesom na stadionu nogometnega moštva Cibalia oblikovali največje kolo na svetu. S tem so, kot so na svoji spletni strani zapisali organizatorji, poslali sporočilo o enotnosti vseh Hrvatov. Udeleženci prireditve, ki so prišli iz BiH in Srbije, so člani tamkajšnjih hrvaških kulturno-ume-tniških in folklornih društev. Letošnja prireditev v Vinkovcih se je začela 7. septembra pod geslom "V kolu in okoli njega", a kljub načrtom za pripravo največjega kola na svetu nanjo niso povabili predstavnikov Guinnessove knjige rekordov. Folklorno prireditev so prvič organizirali pred skoraj pol stoletja, da bi obeležili prihod jeseni, ko v Slavoniji pobirajo najpomembnejše kmetijske pridelke. Skozi leta pa je to postala osrednja folklorna prireditev na Hrvaškem.