Pe*tn'n« o«vs» Hrana* Leto il.f štev, TO tf LJubljani, sreda dne 12. januarja 1921. Posamezna štev. 1 K (shaja ob « zjutraj* Stane celoletno . 180 S Mesečno......15 * ca zased, ozemlje 300 , ca Inozemstvo 40* Oglas) za vsak mm »iSlne stolpca (5f mm) 2 B Sla i j oglasi do 30 mm •tolpca (58 mm) . I » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UrednlStvot Miklošičeva oesta St MA Telefon it 72. Upravnlštvo; Sodna ulica it & Telefon it 38. Eačrm kr. oošt urada štev. 11.8*2. Ljabljana. 11. januarja. Zadnje dni smo eitali v raznih li-stih pod senzacijonslnimi naslovi obvestilo, da je' s težavami splavljena nova Paiičeva vlada že „v razsuli'" in da je tak"vrkoč na predvečer dneva, ko se naj pridne v ustavob. jui skupščini: razprava c v?.jv naše države, izbruh-, nila nova kriza. Kdor je tem vestem, verjel in ima količkaj vpogleda v celo- i kupno politično situacijo Jugoslavije in količkaj razumevanja in srca za dobrobit naše države, se ie moral prestrašiti. Demokratsko - radikalska koalicija je danes edino možna notranjepoli-j tična kombinacija v Jugoslaviji. Raz-1 biti to koalicijo, pomeni odpreti vse je- j zove nereda in zapreti vse izhode na; rešilno celino normalnega državnega življenja. Večina v Ustavotvorni skupščini se da sestaviti le pod vodstvom demokratsko-radikalnega kabineta in nstavotvorno delo se more uspešno dovršiti le z aktivnim sodelovanjem največjih dveh strank in pod njihovo odgovornostjo. Kdor pogleda na sestavo konstituante, ve, da to niso trditve, o katerih bi se dalo diskutirati, nego da so proste konstatacije dejanskega položaja. Vsaka druga parlamentarno - politična kombinacija je nemogoča. Predvsem je treba ugotoviti, da so komunisti za vsako sodelovanje z meščanskimi strankami v naprej izločeni. So-eijalne demokratje takisto odklanjajo aktivno odgovornost pri vodstvu državnih poslov, v ustavnih vprašanjih pa so izvzemši svoje socijalistično načlene rezervacije, pozitiven faktor pri gradbi edinstvene države in negativen za koalicijo konservativcev. Zemljo-radniki soglašajo v glavnih točkah z demokrati. Zato prav gotovo ne pridejo v poštev kot zavezniki klerikalcev in drugih separatistov. Preostaja torej kot protikombinacija zveza klerikalcev, hrvatskih federalistov, Radičevih republikancev, konservativnih musliman-nov in radikaicev. Ta kombinacija je na papirju mogoča pod pogojem, da Protič obvlada radikalsko stranko in Radič odvrže republikanski program. Oba pogoja pa sta praktično neizvedljiva in je s tem cela kombinacija ostala hipotetična. Isto se pokaže pri vsaki drugi soluciji, ki jo iščemo. Iz tega pa sjedi, da je obstoj Ustavotvorne skupščine naravnost vezan na obstoj^ demokratsko - radikalske koalicije, ludi to je prosta ugotovitev dejanskega stanja. To spoznanje je bilo merodajno, da so se demokrati in radikalci preko vseh nasprotstev sporazumeli. „Če hočemo Ustavotvoroo skupščino, če hočemo ustavo, moramo sodelovati." Neizprosna logika tega stavka je prema gala dosedaj vse težkoče, ona je najtrdnejši temelj novega kabineta. Razumljivo je, da sicer gosp. Pašič skuša pridobiti še drage stranke za vstop v vlado, vendar je logično, da aktivno sodelovanje teh strank nj bistvenega pomena za obstoj kabineta. Povrh imajo v Ustavotvorni skupščini demokrati in radikalci itak sami trdno večino, vse dotle, dokler se Radičevci ne udeležujejo. Pa tudi v slučaju, da pridejo Radičevci, je smatrati pač za izključeno, da bi napredne, v vladi neude-ležene struje pomagale separatistom do zmage. Logika parlamentarne .ituacije deluje tudi tu. Ta logika bo pa, upajmo, premagala tudi ovire, ki zadržujejo razširjenje koalicije. Pri muslimanih gre več ali manj le za praktična vprašanja, ki bodo rešena, čim se njihovi voditelji zavedajo, da sodelovanje muslimanskega kluba ni neobhodno za obstoj vlade. Pri zemljoradnikih je čut odgovornosti, — kakor pravijo zadnja poročila, — vendarle premagal delne interese strankarske taktike. Ponovni razgovori g g. Pašiča in Davidoviča s kmečkimi voditelji so znak, da stališče, & Sa je Zemljoradnički klub dosedaj glede sodelovanja v vladi zavzemal, ni bilo še končnoveljavno, in da se je bistveno izpremenilo. Kmalu se prične delovno zasedanje konstituante. Poslanci bodo dobili v roke vladin predlog ustave. Ogromen pomen tega dejstva si moremo predstaviti, ako pomislimo, kaj bi bilo, da se ni našla vlada, ki bi predložila Ustavotvorni skupščini konkreten ustavni predlog. V interesu naše države moramo želeti, da na podlagi tega projekta pridemo do našega osnovnega zakona. Z^mljoradniki vstopijo v vlado. Ohclicv l-oeiiitf.T-i". s prestola« brado 14. t m. — Pr«*embe v n^črK — Odklorjen sladkorni monopol. — Plenim a seja dc-E-oV-sto-ga kluba. — KUrik-lci — prisežejo! Pcogr?.l V,, jan. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se konstituanta form^no otvori 14. t. m. s prestolno b-r-do. Danes je ministrski svet izvršil prvo redakcijo prestolnega govora. Defi-nitivna redakcija se izvrši jutri. Jutrišnja seja parlamenta ima samo for- se čim prej sprejme ustava. Končno je v klubu račela debata zaradi znanih vladnih korakov proti komunistom. Ta debata se jutri še nadaljuje. Minister za konstituanto Trifko-vič je na podlagi sklepa ministrstva predelal ustavni načrt. Nova redakcija bo izgotovljena do četrtka po- uionja piuiummiL. -------- --- -J---—o---• malen značaj za d< '-->čitev dnevnega • poldne m vsebuje neke spremembe reda za otvoritve-o sejo i 4. t m.,. Markovičevega načrta, zlasti glede t. j. prestolno besedo. | prestolonasledstva, kakor že znano. Na današnjem ministrskem fveiu 1 Dalje ima zanimive določbe, da moje namestnik finančnega ministra Mi-' re vlada začasno uz?koniti večje ne-lorad Draškovič predložil vprašanje odložljive zakone v smeri izenačenja monopola sladkorja. Fo dr;:gi deba- raznih važnih zakonitih določb, zlati je na predlog ministra za trgovi- sti takšnih, ki se tičejo gospodarsko no in industrijo dr Kukovca mini- važnih vprašanj in pod pogojem, da strski svet sklenil, da se monopolizi- izdelajo načrte posebne strokovne ranje opusti. Na to je finančni mi- komisij?, tako n. pr. enoten trgovin-nister predlagal, da se pobira mo- i ski zakon za vso kraljevino, enoten nopolska taksa 14 K pri kilogramu j kazenskopravdni red in druge zako- , 11 ... t_____II--k:l Mm-ih Inntnitiio w nninn tor sladkorja. Ta predlog je bil sprejet. V Beograd so dospeli klerikalni noslanci, ki so izjavili, da bodo po iožili prisego. Danes so se nadaljevala posvetovanja demokratov in radikaicev z zemljoradničkim klubom. Položaj se je znatno olajšal v smeri, da bodo zemljoradniki vstopili v kabinet. Demokratski parlamentarni klub je imel danes popoldne plenarno sejo. Predsednik Davidovič je prečital dopis ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ki odlaga svoj mandat zaradi bolezni in se zahvaljuje klubu za izkazano zaupanje. Njegov naslednik, poslanec Reisner, je vstopil v demokratski klub. Bil je živahno pozdravljen. Nato se je vršila debata zaradi izjave nekaterih zemljorad-ničkih poslancev, ki so trdili, da so demokrati krivi, ako zemljoradniki že poprej niso resno razpravljali zaradi vstopa v vlado. Klubov predsednik Davidovič je zato konstatiral, da ne, katerih izenačenje je nujno, ker ni mogoče čakati še leto dni ali več, dokler parlament ne pretrese vsake njihove podrobnosti v večkratnem branju. Beograd, 11. Jan. (Izv.) Dr. Sima Markovič, Filip Filipovič in Pavle Pavlovič so izročili predsedniku konstituante spomenico, v kateri zahtevajo, naj se sestavi parlamentarna enketa, ki naj preišče, ali so bili u-krepi Vesničeve vlade proti komunistom upravičeni ali ne. . Beograd, 11. j:jfl. (Izv.) Jutrišnji seji konstituante m v-^io prisostvovali: Koroščeva skupina, Radičevci in Narodni klub. Beograd, 11. jan. (Izv.) Pokrajinska vlada Dalmacije je prosila ministrstvo saobračaja. naj. prične čim prej z delom z?, spojitev Dalmacije s Hrvatsko in sicer z železniško progo preko Kalna. Beograd, il. jan. (Izv.) Minister za šume in i ude Krizman, je razve- na delo. Isto so soglasno sklenili rudarji na shodu, ki se je vršil danes ob 17. uri v Trbovljah. V Kočevju to rudarji nastopili delo ob 14. uri.* Trbovlje, 11. jan. zvečer: Nocoj ob 10. uri so rudarji nočnega sloja («šihta») pričeli z delom. Kočevje, 11. jan. (Izv.) Včeraj popoldne je delavstvo nastopilo delo in tudi večerni oddelek je šel v rudnik. Danes zjutraj pa je bilo delavstvo obveščeno, da rudarska stavka v Trbovljah še ni končana, vsled česar je tudi tukajšnje delavstvo ponovno stopilo v stavko in ni prišlo ob 6. uri zjutraj na delo. Politična oblast je zaradi tega nastopila proti nekaterim «voditeljem» in drugim, ki so odvračali delavce od dela, z vso strogostjo ter izvršila kakih 15 aretacij. Vsled odločnega nastopa oblasti je nato delavstvo danes popoldne ob 14. uri zopet nastopilo delo. ,,Likvidacija" reške afere. Odhod legijonarjev s Krka in Raba, ki so ju zasedle redne čete. — Am-ueetiia za legijonarje, varstvo iialija nskih legijonarjev iz Jugoslavije! — D'Annunzijeva spomenica. — Italijanski konzulati v Jugoslaviji. niK uaviuovie JC &uuauuuj tijtgoveta mat-aju vsaka iv&rajiiui :sa;ala imeti vsaj milijon prebivalcev, bi utegnil kdo reči. da je Slovenija premajhna za eno pokrajino in da bi jt trebalo dodati Saj hrvatskega ozemlja, a to misel Odklanja g. dr. H. S testa; vsaj teko jaz razumem njegovo besede: ,,V«a 5k»e-tiija bo jedva štela «1 milijon prebivalcev. vendar rabimo bc posete<> pokrajino". G. dr. Saška ue govori iJtt) prrti tazdelitvi Slovenije, ampak zati, da naj it ostala Sloveniii scma. To »vero mi-*! utemeljuj* take „S!oveflci hočemo «!cer s Hrvati is Srbi poslati enotea narod, a sedaj smo že daleč od tega Kvišenega cilja. Le kuor ae računa z se fiotovo neka; 'Sr,shi, ki bodo veljala se gotovo neksj generacij, ta sme prevzel sedanjo ple-'ssnsko pesebnosi Slovencev1-. Ne vem, na kaj misli g. dr. Sies*a pri ^edafflji ptemeaski posebnosti Slovi; cev". Objektivno more taka poseb-•šet biti le slovsuki knjižni jezik; to-J,» knjižnega ležite se vprašanje o delitvi države v oblasti sploh ne tiče. Sa&jektvnost posebnost pa je zavesi, slovenska zavest, ki brez dvoma ob-th->\i. Pojdimo Halje in poglejmo, ali g-*r. Steska uvažuje .sedanje plemenske posebnosti" pri razpravi o Hrvatih in Srbih. Kakor smo videli, deli in druži hrvatske in srbske pokrajine v nove oblasti ter pravi: „Tska razdelit« naše države nc pottdarj« po nepotrebnem razločka med Srbi in Hrvati. Nikakor namreč ne gre, da bi delili državo v tri pokrajine, to jc v Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. S takšno Hrvatsko in s raksno Srbijo bi le umetno in oroti-naravuo oddaljevali Hrvate od Srbov in do prepotrefonega izenačenja bi morda tudi po vee generacijah ne prišli , .Slovenije v zadnjem stavku lil. Jasuo je, u-. dr. Steska ue vočuje nobenift ti J Irv&tih ?I» Srbih g.jmai g. tir. State. io bj le umetno in protinaravno oddaljevali Slovence od Hrvatov in Srbov ja do prepotrebnega izenačenja bj morda tudi po več generacijah np prišli." Iienačenje je ..Izviren cilj, ki smo še daleč od njega". To in podobne misli čitamo često v našem časopisju; doda-iejo »2 jim še pripombe, kakor: „Za sedaj ni govoriti o izenačenju; enkrat pozneje bo to itd. itd." Kdaj pa pravzaprav pride tisti čas izenačevanja, če mu sproti zapremo vsa pota, čc nc dajemo niti prilike za izenačevanje, da, če jo celo jemljemo? Najlepše se ljudje izenačujejo, le vkup šive. Čim bolj smo doslej različni, tem bolj jc dati naši državi tako obliko, da bomo vkup živeli, se sestajali, posvetovali in — včasi kregali vsi brez ozira na to, ali je kdo Slovenec, Srb ali Hrvat. S tega stališča je le želeti, ida ni naše bodoče pokrajine ne bite vse le čisto slovenske, čisto hrvatske ali srbske. Dejstva, ki jih omenja g. dr. Steska v dokaz o potrebi posebne slov enske pokrajine, so dejstva, ki jih jaz rabim za dokaz, da je treba tudi na zapadti naše države družiti in ločiti oblaftti tako, kakor jih druži in loči on pri Hrvatih in Srbih. Tata vsttplcsau razdelitev 'države ne bo ubijala dosedanjega življenja, ampak tnu dajala le srečno priliko, da se razvija v smeri izenačevanja neplodnih formalnih zgodovinskih razlik, uv j rt] proti vzvišenemu cilju, k> ga vidi MM\ sli. Ijasliini, 11- januar _ Danes ob 5. -?r*x>?dne je bila seja Ijabljar.sfe&a u&fesksga sveta. Sejo' ie otvorfl is vociH župan dr. Ivan Tavčar. Gb&sk- svet je razpravljal O daevrda tofkah. Glede splošnega popisa prebivalstva in domaČe živine ie bil sprejet predlog j^nsonalno-pravnega odseka, da se volijo predsednik "glavnega in predsedniki desetih pododborov. — Namesto umrlega Mihe Verovška je bil izvoljen ja oskrbnika ubogih v vodmatskem okraju g. Andrej Taškar, posestnik aa Stari poti 7, — Dalje so bile na dopis «Mestne hranilnice ljubljanske-- sprejete nekatere spremembe v službeni pragmatilri, izvzemši sprememb § 32. — Dovoli se povišanje draginjske doklade od 25 no 30% mestnim upokojencem in vdovam mestnih uslužbencev, za kar ie mestna blagajna obremenjena za letnih 782.000 kron. Sprejeto je bilo dalje zvišar.je denarne zaloge Kreditnega društva Mestne hranilnice od 6 do 10 milijonov kron. — Zvišanje pavšalne voznine za rešilne in pogrebne («vl=t-gotvome:->) vožnje se dovoli edinemu ponudniku Josipu Turku na 70.000 kron. — Nadalje so bile sprejete vse ostale tečke dnevnega reda. --— Prošnji :Zadruge izvoščekov* za fX)vi?arHe voznih tarifov se je ugodilo. Tarifi i zvončkov se v kratkem znatno povišajo. Tako bo stal« vož-nja od doma do pokopališča z eno-vprežnim vozom: 111. razred 100 K, 11. razred 150 K in I. razred 200 K; za dvovprežni voz: HI. razred 150 kron. II. razred 225 K ia i. razred 300 K. Tudi drugi tarifi so znatno povišani. Ko je bil izčrpan dnevni red, se je pri interpelacijah in vprašanjih vnela živahna in deloma burna debata. Obč. svetovalec Bole ie v daljšem nagovora v obliki vprašanja začel cd župana zahtevati nekatera pojasnila, odnosno sara kritizirati postopanje mestne občine v zadevi mestne pekarne, o kateri je v prejšnji seji javil podžupan, da se v najkrajšem času opusti. Pekarno je občina imela v najemu od pekarja Schreva, ki pa je svoje cbrtpj&c pravice m pekarno prodal peku Kavčiču. Sedaj so nastopile med občino in novjm lastnikom znatne diferenca. Občina zahteva, da se predaja izvrši na komisijonalni ..-ačin. Ker je obč. svet. Bole v iem vprašanju rabil zelo ostro bssede in ker se jc tudi galerija vmešavala ?. medklici v njegov govor, je žispan ostro nastopil proti govorniku i?r dal galerijo izprazniti. Interpelantu je celo zagrozil z odvzetjem besede in odstranitvijo iz dvorane. Po končani interpelaciji svet. Boleia ie župan skušal mirno pojasniti zadevo, poudarjajoč, da gre v tej zadevi za pravne koristi mestne občine, katero on zastopa. Svetnik Bole se ni docela zadovoljil z odgovorom. Ob 7. uri zvečer je bila Javna seja zaključena, seja. — Politične belefse Minister Prifeitevi? o položaju. V nedeljo dopoldne se Je vjžil v Zagrebu krajevni sestanek domekratske stranke, katerega sc je udeležil tudt minister prosvete, Sveiozar Pribičevič. Minister Pribičevič je podal izčrpno sliko sedanjega političnega položaja z ozirom na poiožaj v konatituanti. Ta položaj bi bi! povsem naraven, če bi bila katera izmed političnih strank dobila večino, ki bi mogla izvesti svoj program. Ker sc to ni zgodi!«, Je ' kooperacija stranic. Na c: vprašanja državnih uprav so se vršite volitve za konstituanto. Radičcvo vprašanje ni posebne važnosti in je ta pojav smatrati za neko trenotno bolezen. Na vprašanje o centralizmu je Pribičevič odgovarjal, da so demokrati za enotno državo s političnim centralizmom, a za dekoncentracijo uprave z ozirom na lokalne potrebe. Kar sc tiče decentralizacije in dekonceniracije, more sc s koncesijami iti daleč, dokler nc bo ogrožmo edinstvo države. Stare zgodovinske meje pa bi mogle postati kal separatističnih teženj. Govornik se je nadalje izjavil proti kvalificirani večini za odobritev ustave, ker bi taka večina pomenila diktaturo ene tretjine nad drugima dvema tretjinama. V svojih izvajanjih jc Pribičevič končno na-glašal, da se ne srac dovoljevati nika-kih koncesij za vstop kake stranke v konstituanto. Stranke so izvoljene na temelju uailiberalnejše volilne pravice za to konstituanto in njihova dolžnost je, da v interesu naroda in države v tej konstituanti delujejo. -f Predsedstvo vlade v Sarajevu. Vprašanje, kdo naj stopi na mesio predsednika bosanske vlade, doktorja Srškiča, še ni rešeno. Vse tozadevne kombinacije bodo, kakor se zdi. ostale samo kombinacije. Mnogi so mnenja, da se to vprašanje dolgo časa ne bo moglo končnoveljavho rešiti. Zatorej bo gotovo poverjeno inferimistično vodstvo predsedniških agend kakemu višjemu uradnika. Regulacija češkoslovaško-ro-maoske meje. Praškim listom se poroča iz Užhoroda, da pride do mejnih korektur med Zakarpatsko Rusijo in Romunijo na ta način, da pripade Marmarosz-Sziget čehoslova- i ški republiki, dočira dobi Romunija S Herair, prof KjaJ. prof. lunjak, prof. ro leto se J? posld^lo v pC&bi ihti •Pleme! m večje število drugih osebnosti jugoslovanske in češkoslovaške jav- pohabijeoe ženice in se umaknilo mlademu, žamolepemu Novemu leta, ki ga aostl Dijaštvo je pa napolnilo obe ga- je predstavljala aivna se&tra-Sokoiica. lerift in z velikim zanimanjem prisosi- Mogoiaa ij^-o&lavija, okra^etifi z zla- vovalo predavanju o življenju io delovanju našega nepozabnega prijatelja E. Denisa. — Jadranka. Zavedno ženstvo v julijski Benečiji je s I. januarjem začelo izdajati v Trstu svoj mesečnik, ki naj bo kulturno glasilo narodnega žeastva. Prva številka je po vsebini raznovrstna ter list mu ženstvu asa dragufjev polnim nakitom, sc Je poslovila s primernim' besedami od Starega leta in pozdravila z navduše-valnimi besedami Novo leto. Zadovolji stvo je bilo splošno, občutilo se je lr, kakor vedno, pom^ju^aje prostorov in vzkipela je iz vsrb «st vroča želia ,za dosego lastnega .Sotoiskega doma1, posebno priporočamo naše-j Organiziranje tozaderue skcije je v v svobodni domovini, da najlepšem teku. V častnem in hvaleS potom istega ostane v duševnih zvezah z našim žensh^om v deodrešeni domovini. List, ki stane letno 10 lir, se naroča pri poverjeni« za Jugoslavijo, gdč. Nadi Pertotovi, Ljubljana, Dunajska cesta 6, III. — //. simfonični koncert mašite nem spominu nam bodo ostali vsi oui, ki žrtvujejo za narodne kulturne svriic Sokola, in zlas:': za naš .Sokolski dom''. Ni dolgo od ie^a. ko je poslal Belo-kraujec Stukeli iz Calumeta zbirka 15 dol. okr. 2000 K za Sokoli dotn. Naš znani domoljub, notar Krišper, fe Dravske divizije. Pri tem koncertu, ki J podaril za Sokclski dom 300 kron Ol zz vrši v ponedeljek dne 17. t m. v dvorani Union, se bo izvajal msslcdnji spored: 1.) L. v. Benhoven: a) Ou-vertura „Leonora Ilf \ op. 72- b) Simfonija št. 6, F-dur, cp. oŠ. 2.)E. Adamič: Tatarske silhuete. 3.) Dr. A. Dvorak: Slovaueka rapsodija D-dur, op. 45, št. 1. -1) K. M. \Veber: Ouver-tura k 0}>eri „Oberon". Vstopnice se dobivajo v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici Risb Savin. nove skladbe. Pri tvrdki Goričar izšla dva zveska re „Lepa Vida". Risto Savina, in sicer po pesnitvah Otona Zupančiča. Naročajo se pri založništvu ali pri vsaki drugi večji knjigarni. 175 začel akcijo za naš naraščaj z darilom 400 kron. Dne 15. t. m. sc vtŠ občni zbor z oličajnim sporedom. Šport in torišča. st Zimsko-sporinc tekme. Zimska sponni odsek je določil za ziinsk* športne tekme za prvenstvo Jugoslavl^ in Slovenije (prve s privoljeajem Olial. pijskega odbora v Zagrebu) sledflfil Sokolslii mM. sv Sokol v Črnomlju, ki že več let z dobrim uspehom deluje za doaego svojih kulturnih ciljev med mladimi „Be-lokranjci" črnomaljskega mesta, je kakor druga leta tudi letos priredil obče priljubljeni ..Silvestrov večer". Burka „G!uh mora biti" je povzročila mnogo prisrčnega smeha. Naš potovalni učitelj, brat Kurct. nam je predstavil vrlo disciplinirani mešani pevski zbor. Str.- arja na progi v bližini Bohinja, ki bo vse« bovala tek v ravnini, tek navkreber ia navzdol. V dolžini od 5 do 10 km deljeno za juuiorje in seniorje; 3.) icknui v sankanju v nedeljo dne 13. februarja 1P21 dopoldne na športnem sankališŠ« ..Belvederi" v Bohinju; 4.) skok smučeh v uedeljo da; 13. februarja p* poldne na novozgra^sai smulki skakii niči v Bohinju. Dtra*ja5 razpored M objavi pravočasno. Vecoar se tekmo, valce že danes opozarja, da se bod$ morali prijavnih terminov sbogo držati. Ako se bodo prometne razmere izboljšale, se uvede posebe- vlak z znižanimi cenamL — Športna zv^za. Slovenski odbor v Kočevju "o roj.- Ljubljana, 11. januarja, ki se je pokazala posebno v vpraSa* neke kraje med mestoma Halmv ja i padel. Klerikalci so sklenili pted y> aju aprovizacije popolnoma nespo- * it l litvamt i* itetat»At»*kmft ctnne^inrt c Vrv.'-. ^.U*«^ X« Mnl,A« A . ,.nM« Kyraly-Haza, Prosvefa. Narodno g^dafiite. Opera: Sreda. 12. janu.: SurguČev: Jesenske goeii. (Gostovanje tiudožestvenega teatra.) Jr/en. Četrtek. 13. janu:i hočejo naše vstajenje. Kje so nžli ponosni domovi, nanicajc-ni narodnemu delu in vzgoji? Nu pomoč, dajte prostore safl» toliko kolikor treba, da bo delo odgovarjalo važnosti nalog:, ki s? jo je postavila Jugoslcvauska Matica. V imenu velike nacijortnine juloge, v imenu bfde zatiranih biatov, ki pričakujejo od nas dela iu pomoči, kliče-' mo: pomagajte, da bo mogla jugoslovanska Matica delovati, se razvijati in vršiti svojo veliko nalogo. Dajte ji toplega pribežališča, delavnice, da iu \e-sclo ustvarjali! bodočrtosf. TAM PREKO JE BED-, PREKO TREBA POMOČ«i — Proslava spomina projtsvria cr-nesta Denisa. V slavnostno okrašeni d\wani univerze v deželnem dvorcu se ic včeraj zvečer zbralo veliko število občinstva, da na dostojen način proslavi jpoirin umrlega prijatelja Slovanov. profesorja E. Denisa. Predavanje je o tvori l s pozdravom na prisotne generalni konzul Dr. Beneš in obenem izrazi! obžalovanje, da gospod dr. Lah, vsled obolelosti sam predavati ne more. da pa je io nalogo z nenavadno požrtvovalnostjo prcv.^1 prijatelj če-hos!ovaš!;ega naroda dr. Krivic. Krasno ia podučno predavanje dr. Ivana Laha, o življenju ia delovanju tega neumornega delavca za samostojnost podjarm-ljenih Slovanov za časa vojne, pred in na vojni, je vplivalo tako, da je vsak poslušalec razvide!, kako važno vlogo je imel ta veliki mož za ujedinjenje jugoslovanskega in osvobojenje cd\o-slovaškega naroda in tej jc treba obema narodoma preboleti ob izgubi prof. E. Denisa. Proslavo ie zaključil generalni konzul dr. Beneš z vročo prošnjo, da ohranimo čist in trajen spomin pr-voboritelju prof. E. Denisu. Proslavo so poselili lvzcn drugih tudi gospod predsednik dietne vlade, dr. Pi-'jamic, poveljnik drav-ike dhizijske ob-TAM lasti gospod general Dofcič s stojim - VI pobočnikom, goep. dr. Stebeme, pover- i litvami v ustavo^rno skupščino s Ko-[čevaiii peki ia ?fcc obljubili, da ne bo j noben Kočevar premeščen. Kočevarji so |se pakta tudi držali in res volili klcri-'kalce. Vzpričo zveze klerikalcev z Nemci jc vsako sodelovanje s klerikalci, torej tudi v ^Slovenskem odboru" nemogoče, ker imajo klerikalci napram Nemcem vezane roke. Zastopnik JDS je vsled tega odklonil r.adaljno sodelovanje, vsied česar je ^Slovenski odbor" razpadel. • Imenovanja. Dr. Mirko Kuhelj, komisar pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo je imenovan za upravitelja Zelezničarske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani. Revirni nadzornik pri oddelku varnostne straže v Ljubljani Alojzij Slanovec je imenovan za okrajnega nadzornika \ v 9. činovnem razredu pri istem od-j delku. • Spremembe pri državnem pravd-aištva v Ljubljani. Z današnjim dnem je prevzel vodstvo državnega pravd-ništva v Ljubljani pni državni pravdnik g. Niko Dominico, dosiej državni pravdnik v Celju. Dosedanji državni pravdnik dvor. svetnik Božidar Bežek je dodeljen višjemu deželnemu sodišču. • .Milan Marjaaovič, član bivšega jugoslovanskega odbora in organizator jugoslovanskega pokreta v Ameriki, je včeraj popoldne prispe! v Ljubljano. • Z ljuhljaflsfcf univerze. Deželna vlada za Slovenijo ie izdala naredbo, s katero se po zaslišanju juridične fa ___ -r ... v "- ienik za uk m bogooa»tje, g.sveinik dr. STE Z L ČLAN • • /arnik v imenu mesta. xišii svetnikVo- SKE MATICE*? dopivec, za njjivrzo pr'.>f.l^leuc, prof. iobno. Delavci že nekaj tednov s^tn niso dobili nobenih živiL, a kar dobe — nekaj moke — to je neužitno. Te dni so bili po Borovljah preko noči nalepljeni plakati s podpišem nekega delavskega akcijskega kbniitc-ta, ki stavlja okrajnemu glavarstvu ultimatum, da uredi aprovizacijo, ker sicer se bo delavstvo posvavilo na čelo akcije, da zatcie jugc$lavija vse plebiscitno ozemlje. Povod za zasedbo bo dalo delavstvo samo! Bo-roveljski socijalisti so bili najhuje nemški agitatorji * Politika stvarnih aigumento? je po lastni «Stražini > izjavi njenol vodilno geslo v politiki. Yo politiko st\'arnih argumentov pa izvaja «Stra-ža» na ta način, da napada svojega političnega nasprotnika in ga dSa odgovornega za to, ker si je nisgov sinček dovolil v svoji otročariji neokusno šalo, da je neki deklici — baje Orlici — odrezal kito tes. Ta so res tako tehtni politični argumenti, da jih jc zmožen v politiki le tako resen in vpliven list kakor je Straža! * Izredni občni zbor društva jngo« slovanskih coviaarjev se vrši v nedeljo dne 16. t m. ob 10. uri v po* sebni sobi kavarne Zvezda. * Nemška delegacija o Jugoslaviji kakor se iz Berlina brzojavno poroča, se je nemška državna delegacija, ki m je bila podala v Jugoslavijo, da obnovi vsled vojne prekinjene gospodarska zveze, vrnila zopet v Nemčijo. Poroči ln f . delegacije o gospodarski moči Jugo- kultete ljubljanske univerze izpremi- slavije, je zelo zanimivo. Vojna — Iz-njajo nekatera določila o pravoslevnih javil je načelnik nemške delegacije — in državoslovnin študijah in teoretič- ie Jugoslavijo dvignila do neslutencga nih državnih izpitih. V posebnega ozi- pomena, tako da jo bo v prihodnja ra vrednih primerih sme faku!tetui smatrati kot izvozno državo velike vaz-svet izpregledati izostalo obiskovanje nosti. Glavni iz\-oz bodo seveda polje. posameznih, v prvem in drugem oddelku obveznih predavanj v skupni izmeri delski produkti. Jugoslavija je danes z 80 do 90 odstotki povsem agrarna do <*an ur za vsak oddelek, toda sa-1 država. Vsled tega vlada tamkaj ob mu bIco desezain v nnrm oddelku šhi- čutna potreba poljedelskih strojev ia mo, ako dosezajo v prvem oddelku študij dejansko vpisana predavanja naj-maaje izmero 60 tedenskih ur, v drugem oddelku pa 92 tedenfkib ur. Iz-praševalnina znaša za vsak državni izpit 25 dinarjev = 100 kron; kandidati neslovanske narodnosti, ki niso državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa 40 dinarjev = 160 K. Prošnjam za popolno oprostitev izpra-ševalnine ali za oprostitev do polovice se sme ugoditi v toliko, v kolikor je dokazal kandidat svojo ubožnost z javno listine. * Iz Borovelj nam poročajo, da vlada med tamošnjim delavstvom veliko ogorčenje prc+7 r-jtr-r^ gospodarskih industrijalnih produklov. Nemška industrija ima vsled tega po seben interes, da odpošlje tjakaj svoje zastopnike. — Interes raznih držav j« treba seveda primerno organizirati. * Napisi in razglasi v železniških vagonih. 2e več kot dve leti so imele naše železnice časa, da zamenjajo razne oglase, ki so se in se še blišči-io v vseh mogočih jezikih, samo v našem le izjemoma. Skrajni čas ja že, da se odpravi ta sramota. * Zelezničarske čepice. Potnik nam piše: Dočim so uvedli v drugih, •ra^nj naprednih* pokrajinah, ž« davno nase. okrogle železničarste opice, se drži Slovenija še vedno starih avstrijskih. Izjeme so le redke. Tujci, ki potujejo v velikem številu skozi Slovenijo, tako niti ne opazijo, da so prišli v drugo državo, nego mislijo, da se peljejo skozi avstrijsko provinco To je gotovo našemu državnemu interesu v kvar. Dolžnost južne železnice je, da uvede enotno uniformiranje svojih uslužbencev in jim nabavi vsaj enotne kape. • Gasilstvo v Prckmarju se pre-osnuje. Ustanovila so se tri okrožja in imenovali trije nadzorniki, ki imajo nalogo pregledovati društva in gasilne dome • Delavska kriza. Jeklarna v Go-šfanju v Mežiški dolini je odpustila okrog 500 delavcev, ker je ustavila obrat vsled pomanjkanja premoga. • Naža trgovska agencija na Reki. Na Reki se ustanovi jugoslovanska pooblaščena trgovinska agencija. Vodstvo agencije je poverjeno g. Mirku Komne-ooviču. • Statistični podatki o konstituanti. iTajništvo konstituante izda podatke o številu in moči parlamentarnih klubov z zanimivimi sttističnimi po-idatki • Kako je z našim drobižem. Ravnatelj dttavnc kovnice denarja je te dni v nekem dunajskem listu očrtal delovanje te kovnice, v kateri se kuje sedaj ifudi naš jugoslovanski drobiž. Sedaj izdelujemo — poroča ravnatelj Kron-fu6 — 330 milijonov komadov jugoslovanskega drobiža. To so komadi po 5 in 10 par iz gama-kovine in po 25 par iz nikla. Plošče smo dobili od Bcrndorfa. Kovina za kovanje tega denarja je prispela v 104 vagonih. Ker tedensko ne moderno izgotoviti več kakor 800.000 komadov, bomo morali mačeti z nočnim delom, da podvojimo proizvajanje in to naročijo v dogovorjenem času izvršimo. Prvi štirje vagoni jugoslovanskega drobiža so pripravljeni za izročitev. • Beograd prejme križ Častne legije. Predsednik franc. republike je mesto Beograd odlikoval z viteškim križcem častne legije z naslednjo motivacijo: vEna prvih in glavnih žrtev v ti veliki vojni, katere prebivalstvo niti pod sovražnikovim bombardovanjem in okupacijo ni prenehalo z dokazi svoje nezlomljive hrabrosti, je bil veličastveni simbol odpora, a pozneje tudi zmage herojskega naroda, ki je bil rešen, da ne izunirje". Odlikovanje bo na slovesen način izročil v Beogradu general Francbet d' Esperay, nekdanji vrhovni poveljnik zavezniške armade na vzhoda • Pobiranje državne trošarine na plin. Finančna oblast je ukazala, da mora trošarino na plin, ki ie predpisana s pravilnikom za izvrševanje določi q državni trošarini na plin. (Uradni list št 345 iz leta 1920.)'pobirati plinarna. Trošarino na plin je treba plačevati od dne 20. septembra X920. nadalje ter znaša ista 1 krono 60 vinarjev od vsakega kubičnega metra plina. ki se je uporabil za razsvet-liavo. Plin za kurjavo in pogon je trošarine prost. To se daje potrošnikom plina na znanje z dostavkom. do bo prihodnje dni pobiral uslužbenec plinarne trošarino za dobo od 20. septembra do konca decembra 1020. s poseb uimi računi. Za dobo od januarja 1.1-nadalje se bo trošarina na plin pobirala obenem z zneski za porabljeni plin. Potrošniki plina se opozarjajo obrnem še na določilo v členu 112., točka 4 navedenega pravilnika, glasom katerega morajo račune hraniti tri mesece ter jih vedno na zahtevo pokazati trosa-rinski kontroli. • Črna kava po 10 kron. Osjek bo, fvikor se vidi, odnesel rekord v draginji. Kakor se poroča od tamkaj, so sklenili tamkajšnji kavarnarji, da ceno črni kavi (ki je stala doslej 4 krone) zvišajo na 10 kron. Osješki kavarnarji .sloje na stališču, da ie črna kava luk-6us; kdor jo hoče piti, naj plača. • Kov vladni komisar v Mariboru. Odvetnik dr. Josip Leskovar je razrešen poslov vladnega komisarja za mesto Maribor. Za vladnega komisarja v Mariboru je imenovan vladni tajnik Ivo Poljaiuic, ki je obenem razrešen roslov vladnega komisarja za mesto Celje. Pc6le vladnega komisarja za raesto Celje vodi, dokler se ne ukrene drugače, provizorni vladni koncipist Ivo Subic. • Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje drugo mesto uradnega zdravaisa za okoliš okrajnega glavarstva Maribor v 9. činovnem razredu. Prošnje je vložiti do 23. januarja 1021. • Izpremcmba v šolski službi. Profesorju na I. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Jakobu Zmavcu je podeljeno učno mesto pa državni gimnaziji v Mariboru. • Družinska tragedija v Mariboru. L K., branjevec v Vetrinjski ulici v Mariboru ia njegova žena sc žc deli časa nista prav ratutaela. 2efia fe očitala možu, da ji je nezvest in je postajala od dne do dne bolj ljubosumna. V jez je kovala črne naklepe, ki jih je izvršila včeraj ob peti uri zjutraj. Mož je še spal v postelji, ko se mu je približala in mu prerezala z britvijo žile na levi roki. Mož je pričel klicati na pomoč, nakar so v biši stanujoče stranke, ki so zaznale o zločinu, poklicale na pomoč rešilno postajo, ki je odpeljala težko ranjenega K-, po podelitvi prve pomoči, v javno bolnico. 2ena se nahaja že v zaporu. * V spomin Arminu Gradišniku, svojemu dolgoletnemu predsedniku in častnemu članu, je celjsko učiteljsko društvo podarilo znesek 1000 kron za revne učence celjskc okoliške šole. * Pogreb v Lassnitzhoche umrlega nadučitelja Armina Gradišnika se je izvršil dne 11. L m. popoldne ob ogromni udeležbi občinstva iz Celja In sploh iz cele bivše slovenske Štajerske. V mnogobrojuem številu so prihiteli zlasti pokojnikovi stanovski tovariši, da izkažejo zadnjo čast možu, ki je bil neustrašen bojevnik za napredek šolstva dobrobit učiteljstva in napredek naroda. Sprevod se je vršil s kolodvora, kjer je zapelo celjsko pevsko društvo žalostinko. na okoliško pokopališče. Ob odprtem grobu je govoril nadzornik Ludovik Čeme, ki je v mar-kantnih potezah orisal delovanje pokojnika v narodnem oziru. njegovo delovanje za šolstvo in za učiteljsko organizacijo. V imenu številno navzočih nekdanjih pokojnikovih učencev se je poslovil od umrlega dr.Vane Radej, na kar je celjsko pevsko društvo zapelo nagrobnim, šolska mladina pa žalostinko. * Klub dobrovoljcev celjskega okraja ima v nedeljo 16. t. m. v celjskem Narodnem domu svoj občni zbor. * Najden blagajniški ključ. Na Dunajski cesti se je našel včeraj blagajniški ključ. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v uredništvu „Jutra". * Nesreča v tovarni na Polzeli. V strojni tovarni dr. S. W0diia na Polzeli je v nedeljo 0. t. m. kipeči stro-jilni ekstrakt oblil delavca Cvenka in Hrasarja iz Podvina, ki gta bila zaposlena s kuhanjem ekstrakta. Oba sta dobila hude opekline po glavi, hrbtu in rokah. Veliki kuhaini kotli baje niso bili opremljeni s predpisanimi varnostnimi pripravami. Krivda zadene predvsem vodstvo tovarne, ki v svoji nemško nacionalni zagrizenosti postavlja na vodilna mesta rajše bivše avstrijske oficirje, kot pa strokovnjake. * Najdeno. V gostilni pri Ančniku v Spodnji Šiški so bili najdeni trije listki, glaseči se na popravilo ur pri nekem tukajšnjem urarju, kakor tudi dva železniška uradna dokumanta. Kdor jc predmete izgubil, naj se oglasi v našem uredništvu. * Z zvonika je padel. Pri nameščanju novih zvonov v župni cerkvi v medjimurskem NedeljišČu je 18Ietni kmetski mladenič Štefan Krikovič padel z zvonika ter jc na mestu mrtev obležal. * V gostilni se je ponesrečil. Ivan Zaletel, progovni delavec iz Zgornje Šiške je šel v gostilni namesto natakarice sam po vino v klet Na temnih stopnicah je padel in se s steklenico na rokah močno porezal. * Nesreča pri cepljenju drv. Jakob Planko, hlapec pri posestniku Josipu Kcslerju v Lipah pri Tomišlju, je cepil drva. Pri tem se je tako hudo vsekal v levo roko, da je moral oditi v bolnico. * Tragična smrt ruskega narednika. Nek narednik Wranglove armade je v Ncvem Sadu na tragičen način končal svoje življenje. Vrgel se je pod vlak, ki ga je popolnoma razmetani. Kaj je gnalo mladega Rusa v smrt, ni znano. * Ujeta ciganska tolpa Nekoliko gozdarjev ie opazilo v gozdu pod Slemenom v zagrebški okolici večjo tolpo ciganov, ki so pekli osem kokoši. Gozdarjem je prišlo še nekaj kmetov na pomoč. Vsi so namerili puške na cigane, ki 50 se morali brez odpora vdati. Tolpa je izvršila v zagrebški okolici in menda tudi v Medjimuiju mnogo tatvin. Gozdarji so cigane zvezane pripeljali v Zagreb. — PredpusL Vsem društvom in korporacijan? na znanjarao. da je Zveza jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani ustanovila orkester na lok. ki je na razpolago. 173 p Veliki pustni korzo. Običajna ,Slav-čeva' maskarada se vrši letos na pustno nedeljo dne 6. februarja v prostorih Narcdneea doma. Žalostne stanje naše industrije. Kakor emo že poročali, je vsled vedno večjega zastoja v skoro vseh panogah naše industrije sklicalo predsed-ništvo deželne vlade anketo gospodarskih organizacij, strokovnih oddelkov deželne vlade, carinskih uradov, delavskih korporacij itd. Razprava je pokazala, da ovira domačo industrijo primeroma nizka uvozna carina na že gotove fabrikate in pa primeroma visoka cena polfabrikatov, ki jih moramo dobivati iz inozemstva Na ta način je moglo priti že tako daleč da je na primer cena nemškega izdelanega železnega fabrikata loco Ljubljana skoro enaka našemu železnemu polfabrikatu loco Jesenice iz jeseniške tovarne. Še en primer: V Sloveniji se nahaja 500 vagonov svinca, ki ga doma ne potrebujemo. Izvoz ni mogoč vsled visoke carine. Ia tako stoji svinec doma in postaja dražji vsled daljše investicije, država pa ostane vsled iz-ostalega izvoza brez carinskih dohodkov. Država sama oddaja n.pr. vojne oddaje budimpeštanskim, nemškim in češkim tvornicam, ker so cenejše, čeprav sc mnogo zahtevanega blaga nahaja tudi pri naših tovarnah v zalogi. Anketa sc je bavila s posameznimi industrijskimi strokami in ugotovila pri kemijski industriji, da je potrebna odprava izvozne carine na vse kemijske produkte, za katere ni odjemalcev v tuzemstvu. V prvi vrsti gre za aluminijev oksid, aluminijev sulfat, galun, kostni klej, ostale vrste kleja votlo steklo, karbid in taniuski ekstrakt. Dalje se je izrekla anketa za odpravo trošarine na karbid, milo in mineralno vodo in za carinsko zaščito proti uvozu tanir.skega ekstrakta, črnila, barv itd. Naši kemijski industriji bi se mnogo pomoglo, če bi se uredil obrat v tovarni sode v Lukavcu (Bosna), ki bi sama lahko producirala dvajsetkratno množino potrebe Jugoslavije. Regulacija s strani ministrstva do denes še ni mogla odstraniti židovske vmesne trgovine. Kemična industrija bi končno nujno potrebovala izjemne železniške tarife za banksid, hrastov in kostanjev les in ta-ninski ekstrakt Tudi važna usnjarska industrija stagnira, čeprav ima vse sirovine v velikih množinah na razpolago tako govejih. telečjih in ovčjih kož, strojila, čresla, smrekovega, hrastovega in kostanjevega lesa, ježic olja. apna itd. Postno regetabilno strojenje bi se moglo lepo razviti, za produkcijo finega • ^au, box. lak) bi mogli uvažati potrebnih kemikalij (krom, barve in kisline), kolikor bi jih rabili, ker jih je dovolj v inozemstvu. Z letnim kontingentom od pol milijona govejih, četrt milijona telečjih, štiri do pet milijonov ovčjih in jagniičih in dva milijona kozličjih kož bi mogli kriti vse domače potrebe, obenem bi mogli eks-portirati veliko množmo gotovega fa-brikata. In vendar zaostaja produkcija tudi v tej industriji. Vzrok, zakaj ne moremo konkurirati z inozemstvom, leži v tem, da se je usnjarska industrija razvila med vojno v vseh državah in da je takoj po končani vojni nadaljevala s pohio paro in brez ovir svojo veleprodukcijo. Domača usnjarska industrija ni zaščitena z dovolj veliko uvozuo carino. Zaradi tega so začele sosedne države, posebno Italija, Češkoslovaška in Nemška Avstrija uvažati svoje cenejše blago. Če primerjamo predvojne cene in predvojno zaščitno carino, vidimo, da se zadnja ni sorazmerno ppvižala. Diferenca je tako velika, da o kaki zaščiti ni govora Cene usnja so se dvignile za 1400 carina pa samo za 100 %. Anketa uvideva potrebo izenačenja carine na predvojno odstotno razmerje. Posebno velja to za luksuzno blago, ki vsled svojih visokih cen neugodno vpliva tudi na uašo trgovsko bilanco. Podobno tožbo slišimo iz krogov ilamnikarske industrije. Vsak izvoz je danes nemogoč. Posebno fino blago ne najde doma dovolj odjemalcev. Stagnaciji je kriva deloma visoka uvozna carina za sirovine in polfabrikate, deloma izvozna carina za naše domače izdelke. visoke mezde, mala produkcija a veliki režijski stroški v primeri z italijanskim fabrikatom, ki si prihrani transportne stroške vsled pridobivanja sirovin v domovini in vsled porazdelitve rezijskih siraškov na veliko množino fabrikatov. To fe gotovo tudi eden izmed važnih vzrokov stagnacije v vseh dragih industrijskih vejah. V slamnikarski industriji je zaposlenih danes okrog 1200 delavcev iz Slovenije, pri pletenju v domači industriji pa najde zaslužka okrog 5000 ljudi. Zastopniki slamnikarske industrije zahtevajo popolno odpravo izvozne carine za gotove izdelke in odpravo uvozne carine na sirovine in polfabrikate. Nadalje zahtevajo od vlade, da se drži principa reciproritete in prepove uvoz klobukov, slamnikov itd., kakor so to storile Italija, Francija in Nemčija in damekih klotakov, kakor so to napra- vile Nemška Avstrija in češkoslovaška. O železni industriji, industriji mineralnih vrelcev, iesni industriji itd., smo že poročali. Naša industrija zaposluje danes komaj 15 % delavstva, v primeri s svojo celotno kapaciteto. Nujno potrebno je, da vlada stori primerne korake. Posebno za Jesenice stoji so-cijalna kriza pred vrafmi. K poročilom zastopnikov različnih naših industrij bi bilo dostaviti še sle deče: Vsakdo uvidi, da Je revizija carinskih tarif neobhodno potrebna. Vendar se tarife ne dajo revidirati izključno z vidika posamezne industrije. Država ima obveznosti napram sosednim državam, pred vsem pa se mora ozirati tudi na ostale gospodarske panoge ki jim je treba s cenimi fabrikati pomagati. Zaradi tega morajo poleg državne pomoči industrijci sami skušati znižati cene fabrikatom. Če se znižajo dobički, regijski stroški omejijo na minimum :r revidirajo tndi druge postavke, bi sc morale cene fabrikatom znižati in bi s tf*n naša industrija na svoji konkurcr.r . jožnosti precej pridobila. Na znižanje delavskih mezd ni misliti tako dolgo, dokler ne padejo cene hrane in obleka. Odpuščanje delavstva je za industrijo dvorezen nož. Bolje je nadaljevati produkcijo v izgubo, nego pozneje z velikimi žrtvami pridobivati nazaj kvalificirane delavce ali jih šele vežbati. Združiii se tnorajp torej država, podjetnik pa tudi delavec, da prebolimo gospodarsko in socijalco težke čase. = Splošna stavbna dražba fr Mariboru. Minister za trgovino in industrijo je dovolil ljubljanski Kreditni banki, Jadranski banki in Josipu Rolis-handlerju, glavnemu ravnatelju elektrarne v Fali, ustanovitev delniške druž be ped imenom „Splošna stavbna družba" s sedežem v Mariboru. Predmet in področje družbenega podjetja je prevzemanje in izvrševanje stavb in gradbenih naprav in vseh v tem združenih del in podjetij. Osnovna delniška glavnica znaša 20 milijonov kron. — Poštna zveza z Bledom. Od 16. t m. se vpelje za poštni urad Bled 2 posebna zveza in se odpravljajo pošiljke za okoliš tega urada (Rečica, Zaka, Podgrad, postaja Bled, hoteli Triglav, Evropa, Klemenčič, Savica, Mangart) naravnost na pošto Bled 2, ki mora biti točno označena, da ne bo zamud liko v gospodarskem, kolikor v naro3< nem pogledu. V = Ravnatelj idrijskega rudnika. Banca Commerciale je dobila od italijanske vlade monopol za eksploatira-nje Idrije. Za direktorja je bil imenovan Volpi in se smatra to kot nekaka nagrada za njegovo sodelovanje pri rapallski pogodbi. — Reciprcriteto z Madžarsko. Madžarski uradni list objavlja naredbo trgovinskega ministrstva, s katero se oblasti pooblaščajo, da jugoslovanskim državljanom izdajajo obrtniške licence pod istimi pogoji, kakor svojim lastnim državljanom. = Promet z Bolgarijo obnovljen. Ker je Bolgarija že pričela z vračanjem v vojni dobi zadržanega žel. materi jala, je naša vlada odredila, da se upostavi železniški promet z Bolgarijo. Po brzojavnih poročilih se je preteče-no nedeljo uvedel zopet reden promet z Bolgarijo. Svote in blago za Bolgarijo se sprejemajo in odpravljajo v neomejenih količinah._ Borza 11. januarja- Zagreb, devize: Berlin 213 do 216, Bukarešt 192 do 195, Milan 527 do 530, London 545 do 550, Newyork 153 do 154, Pariz 910 do 914, Praga 175 do 178, Švica 2300 do 2400, Dunaj 22,70 do 22,75. — Valute: dolar 150 do 152,25, avstrijske krone 23,50 do 24,50, rublji 62 do 67, češke krone 168 do 170, napoleondori 478 do 4S0, marke 204 do 205, leji 197 do 200, lire 510 do 520. deaar 1010 370 265 1850 600 800 650 1510 bd 1190 Banka za Primorje « « Trg. obrt banka * t Banka Brod na Savi . . Jadranska banka . . * jugoslavenska banka . . Ljubljanska kred. banka. Narodna banka 4 . . Hrv. eskomptna. « • • Rečka pučka , < • • i Slavonia ..•••« Outman . • * • « « Praštediona..... Slov. eskomptna banka . Srpska banka ...» Eksploatacija drva . « ■joranin...... Dubrovačko parobr. dr. Poljedelska banka . . . Dunaj, devize: Zagreb 449 do 4«0, Berlin 964 do 970, Budimpešta 11750 do 119.50, London 2232 do 2252 Milan 2385 do 2405, Nevyork 682 do = Svinjski sejnt v Maribora. Na 686, Pariz 4115 do 415o, Praga 78- 9150 610 723 1550 810 5850 110 blago ltOO 380 270 1250 605 920 665 1520 610 1210 1600 'J300 090 740 1800 830 6300 113 do 785, Zuricn 10.565 do 10.615. Valute: dinarji 1794 oo 1814, dolani 673 do 677, francoski franki 4095 do 4135, švic franki 10.550 do 10.600, če=ke krone 785.50 do 788.50, marke 920.50 do 922.50, leji 395 do 905, levi 755 do 765, lire 2370 do 2390, funti 2530 do 2550, rublji 333 do 339. Avstr. kroaska renta . „ majska renta . Ogrska kronska . . V. avstrijsko vojno pos. 93.75 95 5Q 225 — 75.75 3700 — 1430— 1108 — 1230 — 1775 — 5800-— lOi'5.— 3330-— 56-0'— 3135--» 5780-' 13700-— 7450-— petkov sviujski sejm je bilo prignanih 46 svinj in se je plačalo za živo težo 26 do 30 kron; prodalo se je vse. Na trg je prišlo okoli 30 špeharjev, ki so pripeljali 150 prašičev. Krompirja jc bilo 22 voz, čebule pa 4 vozove. Na trg je prišlo zlasti mnogo železničarjev iz Avstrije. Okoli poldne so začele cene nekoliko padati. — Znižanje cen sladkorju. Tvorni ca sladkorja v Čukarici je znižala ceno sladkorju od 14 na 12 dinarjev za kg. — Bankovci po 50 mark, izdani 30. j Turške srečke . . . . s novembra 1918, bodo vzeti iz promeia.i Kreditni zaved za trg. m ind. Imejitelji morajo do 31. januarja t 1. j Anglobanka...... take bankovce zamenjati pri vseh po-! Bankverein ««•«••• družuicah državne banke, od tega dne Landerbauk ... . . . do 31. julija pa samo pri glavni bla- Avstro-Ogrska banka . . . gajni v Berlinu I Bosanska zemaliska banka » — PorotUa o slabi letini. Iz Slavo- 2iv?ostensk> banka • • • • nije in Vojvodine prihajajo poročila,1 Državne: zelezmce .... da so izgledi letošnje ozimine jako ne-, Lonit»arde povoljni, ker je bilo premalo moče jn! Alpine-Montan . . . . . zato semena niso vzklila. Vrh tega so železna industr. . . sc po poljih pojavile velike množine, Levkam. papirnica . . . . miši, ki uničujejo setev. Radi tega so1 Praga, devize: Beograd 232 do 234, morali kmetje ponekod znova preorati Berlin 121.25 do 12^.75, Z-unch zemljo in znova sejati, kar jc provzro- 1348.50 do 1351.30, Milan 303 do čilo živahno povpraševanje po seme- 305, Pariz 526.50 do o29.50. London nih, zlasti po detelji, ki se plačuje po 320 do 322, Newyork 87 do §8 Dunaj 5000 do 6000 K za meterski stot — 12.42 do 13.42, Zagreb 57.25 do Priobčujemo ta poročila v zavesti, da 58.25, Budimpešta 14.50 do 15.50. imajo več ali manj samo namen vpli- Valute: jugoslovanske note 223 do vati na ceno žita. Taka poročila je 225, dolarji 86 do 87. funti 318 do vedno sprejeti z največjo reservo. 1320, francoski franki 523.50 do = Veljavna moč naredb. Savez nov- 52650 lire 3C0 do 302 svic ftanb čanih zavodov je v zvezi z zagrebškimi f do 13^-50< bolgarske note 93 S^^L^bod^zSS Berlin, devize: Rim 246.75-247.25, S3S2V?d^J^JISFSl London 26125 do 26j 80, Ne^k retroaktivne moči, kar onemogočuje f-93 00.SifJh ^ iS?"-? kalkulacijo in stažiranje «. = Italijanski kapital_ v Dalmaciji Budim^ 12.105 do 12.145. Banca d'Italia otvoa v Zadra v krat- ZMA, devize: Berlin 9.20. NewyoA kem svojo podružnico. 6.42, London 24.05, Pariz 39.25, Mi- = Jugoslovansko zadružništvo v Ha- 22.60, Praga 7.45, Budimpešta lijL Jugoslovani, ki pripadajo po ra- 1.125 Zagreb 4-30. Bukarešta 3.65. pallskem miru italijanski kraljevini, Varšava 0.95, Dunaj 1.45, žig. 1. imajo nad 360 gospodarskih zadrug. _ Vremensko poročilo. S'"1« m n*^ BK>ri»"> D • n = =•1(6« * m VfllDfi ki so včlanjene v maticah Goriške zveze, druge v Zvezi slovenskih zadrug v Celju, tretje v Zadružni zvezi v Ljubljani. Rapallski mir je pustil Ie Goriško zvezo nedotaknjeno, dočim »o zadruge, ki so bile včlanjene v Ljubljani in Celju, povsem osirotele. Tržaška „Edinost" priporoča kot edini izhod iz te zagate centralizacijo vseh za- __ drug od Bovca do Zadra v eni edini. «• ia enotni zadružni zvezi. List poudar- | Hn| ia koristi, ki bi jih imelo slovensko ljud- VruneMk« laport* i*pie a*, mm* stvn od emtrafizacrk zadružništva t>) »d- e>» « rm M sij 1 1 ti. ta ' 7. O.-., 7« s 11 lan- , ti. ur: 7&3 0 : ti. ari TMO ■is 4 1 1 Ntbo «1. MT. »p- «1» '»P d. bi. z»p- «1 dež Ttf. Obl. luno 41 ua m mm. HELLER* 34 prigode gospoda Mm. Romart (Prevod iz švedščine. F. J.) —Nebo brez oblačka, mcrie kakor baržun. Lahen predpoldanski vetrič w poigrava na kopnem s temnozeleni-... ®i gozdiči pšnif, na morju pa s pra-' porčki in belimi jadri jahte „Na-prej!" ; Z lahnim vetrom zapušča jahta „Naprej!" pristan na AJacdju na Korziki. Na zapovedniškem mosfiču stoji zagorel morski kit, ki se brine za pravilno krmarenje.. V kajiti pa sede nekateri gospodje okrog steklenice šampanjca. Črtajo baš številko ^Dailv Maii"'. še drugi časopisi leže razmetani po mizi. En gospod sedi, molči in ee smehlja ter pogleduje *dcozi okno na morje, druga dva pa govorita vanj, mu pripovedujeta in »e prekinjata z mnogimi medklici in vskliki. „Ah, proiesor, to je res neverjet-eo!" „Aii prosim Vas, Graham!" „Stoiisoč funtov, profesor, in onega druzega so prijeli! Ne, zares, če to ne preseza vseh mej..." „Lavertisse, Lavertisse! Oni drugi . Knjigovodkinjo isce 183 'jružba „Jadranš% Ljubljana S^EEsaaJsfegfc cesta ©« flefiestira se !e na prvovrstno samostojno mož c večletno prakso in znanjem dvojnega (i knjigovodstva. »g; in mehanik Samostojen delavec, vešč vodstvu mehaničnih delavne, izurjen v obrata, specialist za jsrae tipe motorje«, išče primerno mesto. Nastopi takoj. Ponudbe na naslov: H. Bitma?, Domžal®, poitaokžeče 180 3—2 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova ileia in popravila pa najnižjih cenah, Getovl čevlji v zalogi. Tnristovski deviji domačega, izdelka. 522 10 An t. In Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. STANOVANJE z eno ali dvema sobama iščem, eveot. v nori hiši po današnjim razmeram odgovarjajoči stan rini. Brez otrok. Za takoj ali pozneje. Pismeno na Anončno ekspedicijo Al. Ka-teli«, Ljubljana, 1S5 6—1 Iščem 184 3-1 družabnika trgovsko naob? ženega, s 100.000 do 150X00 kron razpoložljivega denarja za specialno trgovino. Lokali in drugo preskrbljeno. — Naslov pove uprava «Jatre» pod „Speoial". Umeten mlin 190 za i delovanje kem -tehn. sirovin, gorske krede, kaolma, triple i. dr. Vodna sila 12 H P. s celim inventarjem in rudniki za sirovine se po ugodni ceni proda. Naslov pove Anone. in inform. avod Drago Beseijak, Ljubi ana, Cankarjevo nabr. 6. HRVATSKI 0Ry0THŽ3C Dst za inmsko gospodarstvo, trgovino i industrija drva. Ialasi 1., 10. i 20. n mje-seca. Pretplata godiSnje K 120"—. Adresar industrije drva K 30—, Zagreb, Stross may rova tlica 6. 187 14—1 tov na ti' \ Bile so tri ali štiri onih škatljic. »Jčevidno jih je Grossmith vzel iz zab-ja. Kapitan se je sklonil, da jih pobere in položi na prejšnje mesto. Mislimo si pa samo njegovo začudenje, ko je videl, da so škatlje otvorjene in da je v njih samo svir.ee namesto zlata! Hitro je dal preiskati še ostale škatlje in izkazalo se je, da se je zlato v vseh spremenilo v svinec !! ! Na drugem mestu lista ponavljamo izpovedbo Grossmithovo, ko so ga zaslišali, in ie izpevedbe niso do-vedle do nikakršnega rezultata. Zdi se, da je mož precej otopel. Tu naj konstatiramo samo sledeča dejstva: 1.) Zlato je spravil v škatlje in zaboj sam Mr. James Hoxton, direktor Bank of England. 2.) Zaboja ni doletel nikašen atentat, razen Grossmithov. Strokovnjaki potrjujejo to dejstvo s prisego. 3.) Strokovnjaki prisezajo tudi, da so škatljice pristne in da jih ni nikdo odpiral. 4.) Kapitan Se1by je pa vendar našel zaboj in speci j akte bančne škatljice napolnjene s svincem namesto z zlatom. 5.) Končno se sklicujemo na vse ono, kar smo zgoraj povedali o prostoru, v katerem je bila pošiljatev shranjena Dalje prinašamo kuriozen dnevnik, ki so ga našli v Grossmithovi kajiti in iz katerega je razvidno, da je mož imel na krovu še nekega sokrivca. O njegovi identiteti še nimamo popolne jasnosti. Mogoče je ta dnevnik tudi premišljen bluff. Ali je mogoče razložiti ta čudni dogodek? Zaboj, zapečatan s pečati Izrabite ugoden hupz valute. V bližnjih dneh rnpet odpotuje zanesljiva oseba po trgovskih opravkih na Dunaj. Seboj vzame vsakovrstna naročila trgovcev ali privatnikov proti 7, - erni odškodnini. /glasiti se je pri tvrdki Rudolf Zora * *omp LJubljana. Gledallftka nlloa 7,11. S—t banke, napolnjen ž njenimi specijel-nimi škatljicami. izročen popolnoma zanesljvemu kapitanu, — in ko od-pro škatljice, se najde ped pečati, pod nedotaknjenimi pečati, v sicer nedotaknjenih škatljicah in v nedotaknjenem identičnem zaboju mesto zlata sam svinec! Seveda je vlomilec bil pri zaboju, toda jedva četrt ure... Sherlock Hclmes, na ironto!" Mr. Lavertisse jt prekinil svoje či-tanje in gledal Filipa Collina z izrazom najživannejšega občudovanja in najodličnejšega spoštovanja. Filip je z mirnim nasmeškom izpraznil svojo čašo in povedal: „N"aitežje je bilo pač — potem, ko j sem našel idejo z nagrobnim kamnom, — kako zamenjati vso zlato pošiljatev za svinčeno. Kakor sva govorila. Laveriisse, vzeti samo del zlata, bi bila malenkost. To je menda mislil tudi gospod Grossmith. Toda vse vse ali nič. tu je bila zapreka. Nagrobni kamen mi je pač dal lepo priliko, toda zamenjava sama mi je delala preglavice, zlasti tako dolgo, dokler icm bil mnenja, da bodo prevažali zaboj v navadni shrambi za zaboje. Zato sem sc nekolikokrat potepal v Londonu v bližini dokov in po nabrežju v bližini "tmpres> of Oceania, tako da me je kapitan Sel by zapazil,i n »ako je prišel..; »isd, da spravi pošiljatev v oni si tako moja majhna kokc^.lja, — i« te škatlje in zaboj smo zapečatili Saj ni takšna umetnost, da si pre skrbiš prave pečate. Hvalabogu. It ravnotako se razume samo po sebi da smo drugi zaboj s svincem spra vili v večjega, na katerem jc bilo na pisano „Nagrobni kamen" za pa storja na Malti. Najhuje pa je bilo kako zamenjaš pravi in drugi žabo; v shrambi sami. Pa saj smo spravil stražo v kraj in Lavertisse je kašljal kakor cel sanatorij." (Dalje prihodnjič.} Po sveta. X Metrilni sistem v Rusiji. Dekre sovjetske vlade odreia, da se počenši s letom 1924 tudi v Rusiji uvede metrič ni sistem. V državnih obratih že po ečtkom prihodnjega leta. X Aeroplan za 300 oseb. Italijan ski iznajditelj in izdelovalec aercpla-nov, Gianni Caproni, izdeluje načrt ?£ zgraditev acroplana, ki bo nosil 30C oseb in bo prcplul ocean v 36 urah Letalo bo imeio v svoji notranjost spalnice in obednico za potnike. Ca proni jc že dogotovil nekoliko manjši aeroplan, ki se bo še v tem mesec« podal na svoj poskusni polet. Nosil bo Ishko 100 oseb. Prihodnjo nomlad se Csproni preseli v Ameriko, da v bližini ncwyorškega mesta zgradi tovarno za aeroplane. X Silen potres v Juini Ameriki. 1» kjer sem jo hotel imeti. To sa':t«-r t-j pa sem zapazil, ko sem nekaj dni de 'Sajiiiarjo v južnoameriški republiki Čhi-lal na krovu kot težak." : '3. prihaja poročilo o strašni potresni „Toda oprostite, profesor, zakaj ]!»■'•-"-'ofi, ki je zadela obširne pokra je kapitan dal spraviti zaboj v onem ,:r" ;,"ltJ10vanl republiki. Poročile prriovduje o veliki izgubi človeških posbnem prostoru, ker je Vas videl?" „Da, veste, Graham, ker szm si izbral tako svoj poseben kosom. Preoblekel sera se namreč v Egipčana." Graham je zažvižgal: „ln potem je mislil, da ..." „Da, mislil je, da vohunijo egipčanski nacionalisti, zato je sklenil shraniti zaboj v varni posebni hrambi mesto v občem tovornem skladišču. Rezultat vidimo sedaj v „Daily Mail". „In ko ste zapazili bolniško sobo poleg shrambe, ste si domislili, da poskusite ... kot pastor .. Gospod Collin je prikimal: „Z boleznijo vred, da. Saj je vse drugo jasno ko beli dan. Lavertisse je poskrbel opravem času, da smo natančno vedeli, kakšne so škatlje in zeboj. Potem smo si preskrbeli ravno takšne škatlje in ravno takšen zaboj, ter jih napolnili s svincem, — saj sem Vam rekel, Lavertisse, da je to živlienj in o splošnem uničenju aotič-in hkrajev. Trije ognjeniki: Villaricca Llaima in Lanin bruhajo lavo in ogro žajo mesta mnogo milj naokoli. Ceste gozdovi in nekatere reke so pcpolnom. izginile, hribi so se pogreznili. Velike število vasi in posameznih bivališč jc zasutih, druga so v razvalinah. Reka Turbio je popolnoma izginila; zemeljska površina v tej pokrajini je popolnoma izpremenjena. Veliki gozdovi v okolici mesta Villaricca, so sedaj gola puščava; hribi, ki so se t'frgali ia razsuli, so zakrili najvišja drevesa, jezero pri mestu Villaricca sa je dvignilo in preplavilo ravnino daleč naokoli. Kolikot je doslej znano, jc poiresna katastrofa zahtevala nad 7000 človeških življenj. Čilska vlada je stori'? kar mogoče, da pomaga prizadetiu prebivalcem. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. I". Jelene. %r 103 62 —3k ČEVLJI ca debelo m na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po naJnltJUi dnevnih eanab se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER 08LAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. radi si poštiji is oonetju 00 vsem kraljestvu. Kupim hiSo 18» dva do tri johe zemlje, na prometnem kraju, v bližini večjega kraja, mesta ali trga v Sloveniji, če možno z gostilniško koncesijo. Naslov dovo Anonč. in inf>rm. zavol Dr*go Baieljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr 5. Kupim posestvo za kmetijstvo z živinorejo na primernem kraju v bližini večjega mesta ali trg* v SIoven;ji. Naslov pove Anončni in inf>>rm zavod Drago Bzseljak, Ljnuijana, Cankarjevo nabrežje 6. 189 Vel kolporterjev sprejme takoj sp m Jutra", Sodna siiea il S. acag^r rt, nr T; ^ Naročajte Ljubljanski Zvo letnik 1921. L._jl|snski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik bo prinašal celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide v popolnoma novi opremi C loletra naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, čeCn-letna 45 IL Lhaja vsak mesec Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6, les! a 16 8—S Naprodaj nov umetni valjčni mlin j bittji&s roJno močjo, gosp danskim poslopjem ter zraven spadajoče zemljišče. — Mlin »e proda prostovoljno radi smrti gospodarja. — Poizve se pri lastnici Mariji Rlbtir, Slada, priti Btalili, aff v IjeMjasi pri fr. Ravalkar, Uttatm H 25. novo! Albin Ogris novoi (} Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po poitl K 1-80 več. Kdor m koče pončiti. kake so agitirali naii izseljenci med svetovno vojno v Pariza, Londona, Biaa, Washin£tonu in dr. a Jugoslavijo in kakine ♦ožkože fo morali premagati, naj fita Ogrisovo knjigo. Spis nndi popol-tmna nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. a o S?| a* RUDOLF PEVEC * trgovec v Mozirju i usioanjam. Ia sem otvoril svojo p o dr nt al o o v Baikt v Srcsu v bllžlol Beograda in Novega, sada ter bom moeel najlculaatneje ter po najnitji doevni eeni postreči vso Slovenijo s piealoo, korazo, Ječmenom, ovitm. vsako vrstno moko, slanino, mastjo, a vin jami, s karlovikim in banatsklm vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost tvrdko Bndolf Pevao ▼ Beikl v Srama. — Brzojavi: Psveo, BeSka - Srem. Haknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drago tvrdka Obenem se bodo tamk.j prodajale deske, les in drogi. Sloveaeem se bodo brezplačno dajate eventoslBe informacij Za mnogobroina naročila ee priporoča I m 6® 26-8 Rudolf Fcvec. Kationi* DeteBka tiskarna. A d. v Lmblisni