; Nnimitiiflkii »h S ndn« Dia —«60, «b «•» 4«lj«h Din 1*-» ! »tABOU* Biuja Tul daa, nam 5 Mitij« 1« pnioiktT, ti li ni i • fc.MM« BMltdujnt« 4m tar (Um . »talimo D« poiti D 10-—. n ta*. ■ SJ«h» D18 —, ioafetvljt« h dtt t • U’—, M Uktuit« D " • batnU p« itgoTon, ! Naofe „ mui UBOBJt*, J UAH1B0E, toiiSna Ata« Ua% 4. • Leto: III. PoStnm« otacana v Gofovml 10-—. • , -s J Maribor, torek 12. septembra 1922. r«>t*n«»i »na« Uhmomu,^.,., ^rVe ^escn^e dane, kad »klopoči« vU radosnn sv°jn pesmu o žrelom 0Sp. :1u’ Y* s*e došli u naše krajev e s do ntJe v3C(tae duboke’ istinite Uubavi DrnJtZ ma n®Poznate zemlje, što se ,® na krajnim »ranicama naše vidu ni j ,0^adžMne. Došli ste. da nas e, da se upoznate sa svojim dru-, *a pa da nam urnčite 0ni, ' v onib- koji nisu mogli da dodjn. Vi T,n^ep?:sn^ 811 3®dnako kao i a krača. Pivna je Vaša zemlja, °a prema svoloj prirodi, a ioš div-8», J*0 3un«čkoj seljaeknj duš?. Nije dii« ll0cro- koji vidjesmo lepota Šnma-8eiiasjn° mi °®®tismo lepotu Vaše otnoi l° 86 * herojska snaga Vašeg *adivpn ?*£««»* danima; sve je nas -S u J°li,ro ste Vi - srPski seljaci ^ d« k* j s^varaie slobodnn državn —— Irate kralja sopstvene krvi i slofcodnog duha. U našim strinama nije bilo mejdana krvavo?, što je Vama čeličio mišica i stvorio Vas, da podno-site i najteže žrtve za vaskrsnnee La-zarova carstva, U nas beše sukob dva-jn naroda — onog, što gradi carstvo s šilom i onog što vole pravda nadasve — manje krvavi, no zato je trovav naša dušu, naše osečaje i naše mišljenje. — Mnogo je bilo borbe i mnogo žrtava, da spasimo lepu našu zemlja pa da dotekamo onaj srečni, h dalje naslu-eivani dan, kad čemo a bratskoj slozi s Vama da razvijemo bar-jak potpnne slobcde. — I taj nnš barjak eto leprše i radosno se vije na »ranici izmediu »ermanskog Severa i slovensko? Juga. Nema sada razlike med ja Vama 1 nama; svi smo deca jedne svete zemlje, svi smo sinovi jed-ne slavne otadžbine. Otvarnjudi Vam vrata naših kuca, zdraveči Vas kao braču najmilijn, mi se duboko klanjamo seni Vaših drugo-va, poznatih in nepoznatih srpskih Seljaka, što poginuše u velikom ratn za ideale avog naroda, za njegovu potpn-nu slobodu i srečna baduenost. Klanjamo se svima onima, što su podno-sili teške žrtve i1 patnjom otknpili naš mir i napredak. Klanjamo se i sporne-nn Velilcog Vožda, besmrtnog kralja Petra, što spava medju Vama Šnma-dijehna kao harni sin one svete zemlje, kojn je pre jednog stoljeea orao veliki Kara - Gjorgje, i divnog onog naroda, što se listom digao, da udara temelje sopstvenoj državi! Dodjite dakle medju nas. pohodite naša sela, naša polja, naše vinograde i naše gradove! Budite naši u Vašo j i našo j kuči! U Mariboru otvorismo ovih dana izložba zanatlija, vfnogradara i bašto. vana. Posečujuči ovn izložba, videč eto plodove njihovog rada, upoznačete, što sve može da stvara radlšna ruka. AIi pre nego naši zanatlije započese nova dobu svoga na-pretka, morali su da vi« de čudesa srpskog seljačkog duha* vidješe divnu Vašu borba za osiobod« jenjo. I sada ogranu vreme, da složimo zajednieke' sile pa da podignemo država našu medju najsrečnije države U Europi. U to nam pomago Bog, bračo! Živela naša velika i lepa Jugoslavija! zlet srbskih kmetovalcev v Mari-&£>r In okolico 12.—14. septembra 1922. 12. septembra — torek: Prihod v Maribor 9.42. Odhod na počiSča: skupina A (60 zletni-°v) noči v vojni realki, skupina B (ostali) v vinarski in sadjarski šoli. Ob 00 sestanek pred vhodom v obrtno razstavo (Gdtzova dvorana). Ogled ^zstave do 13.45. Odhod v .Narodni dom," k obedu, ki traja od 14.00 do •30. Potem odhod v vinarsko in sadjarsko šolo in ogled nje nasadov ter a*prav, vinska pokušnja in pogostitev. Med 19.00 in 20.00 odfiorfVoddelek razstave. Ob 21.30 odhod na nočiiča. I Praga, 10. septembra. (Izvirno.) Trgovinska pogajanja med Ceškoslo-i vaško in Madžarsko, ki so bila prekinjena, se bodo dne 1. oktobra zopet nadaljevala. Upati je, da bo tokrat dosežen sporamum. Nezadovoljstvo z Bolgarijo. Beograd, 11. septembra. (Izvirno*) Ministrstvo zunanjih zadev zri-,pravijo novo noto z ozirom na zadnji odgovor bolgarske vlade glede komi-taške organizacije. Romunija in.jGj:- kolod 13. septembra — sreda: Vstati 5.30. Zajtrk v .Veliki kavarni* 6.30. Odhod na .koroški vor* ob 7.00. Odhod vlaka v Falo 7.40. Prihod v Falo 9.50. Ogled ^ elektrarne. Prigrizek. Iz Fale 12.14. Prihod v Ruše 12.22. V Rušah °gled tvornic, ob 15.00 dalje skupni obed z ljudsko veselico. Iz Ruš 20.12, Prihod v Maribor gl. kol. 20.36. Kratek sestanek v .Grajski kleti*. Ob 21.30 °ahod na nočiiča. ■ ' * r.. • ■ 14. septembra — četrtek: . Vstati 4.30. Zajtrk na gl. kolodvor«. 5.45. Odhod vlaka nroti Lju- l<)meru 6.38. Lokalni odbor za sprejem srbskih kmetovalcev v Mariboru. ^ Brzojavna poročila *n kraUfca na potovanju. — Pa-. Naša vojna odškodnina. Opremljevalec. — Političen pomen j Beograd, 11. septembra. (Izvir-potovanja. j no.) Včeraj je dr. Laza Markovič odpo- , , „„ , , Jtoval v Pariz. Kakor izvemo, namera- ^istr=?-T a , j ^fP'l^ub(ra- (Izv.), va ostati v Parizu 10 dni, da pospeši ^Ojem i . Pasič se 30 v j ghlej) o naši vojni odškodnini. V vlad- ima kraljevo po-hiip Političen značaj, dasiravno po- 1>°d imenom grof Avalski. M; da 80 n0 vr" | nem ipedsedstvn ee je vršila konferen-Sljev- ’ mmeČ .b° spremljal j Ca med pravosodnim ministrom in i Morm potovanju.^ v Pariz m zastopnikom ministrskega predsedni- ’ ka, ki ji jo prisostvoval tudi poslanec Petrovič. . v, Zbližanje Madžarsike in Italije. Na račun češkoslovaške. Budimpešta, 9. septembra. (Izvirno.) »Az Esi« piše, da bo prihodnje dni sklenjen med Madžarsko in Italijo trgovinska pogodba po vzorcu enake pogodbo med Avstrijo in Madžarsko. V pogodbi bo natančno določen kontingent blaga, ki so lahko obojestransko uvaža in izvaža. »A* Est« pristavlja, da bo Madžarska na ta način oškodovala Češkoslovaško, ker si bo mogla velik del tekstilnih izdelkov dobaviti iajtt-alije. k antanta in vprašanje bližnjega Vzhoda. Voo? \Z’ septembra. (Izvirno.) ^ved©lV^i • ^^nnation« v Rimu je %nik ’ sino®i češkoslovaški po- i6y ».f!>oro®d ministru zunanjih za-Priv ^anzerju, da Mala antanta ne hJatn,tnx 1 v i®Premembo pravnih ,'®vantske morske ožine ali .1 80 bili določeni v ”nktl in mkomi cocodibi. čija. sta že privolili v besedilo te note, (bandiait za, sestavo nove vlade. Kralj _ . . . .. . . « - . -1 •n/vlr liy»«il Im/vU! 1XI.... — u L — „ T« * 1 1 _ __ ki jo izroči bolgarskemu zunanjemu ministru naš diplomatski zastopnik v Sofiji. Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko zaradi meje. Ženeva, 10. septembra. (Izvirno.) Svet društva narodov jo imel včeraj popoldne zopet javno sejo, na kateri se je bavil s finančnim položajem Gdanskega in s položajem nemških narodnostnih manjšin na Poljskem. Nato je bilo sprejeto poročilo o organizaciji tranzitnega prometa. Končno je sprejel zbor na znanje poročilo, ki ga jo predložil v imenu Jugoslavije Jovanovič in v imenu Madžarske grof Banl‘fy, po katerem so med tema dvema državama vršijo pogajanja zaradi ureditve mejnega vprašanja. podom Francije, ki bi bil strahovita nesreča za vso Evropo. S pazljivim o« česani stremimo za tem, da se v Evropi ohrani mir. Ako ne bomo imeli pod«, pore od drugod, si bomo pomagali sami. Ob spominu na bitko ob Marni prisegamo, da si bomo priborili pravico. Boji v Mali Aziji. Vest o padca Smirne^ potrjena. ' Atene, 10. septembra. (Izvirno.)’ Kalagoropulcs jo odložil poverjeni je poklical k sebi Triantaphilakosa. Pariz, 10. septembra. (IzvirnoJ, Po nekem poročilu ministrstva za mornarico, je druga turška divizija) pod poveljstvom Zefci beja brez vsake tožkoče zasedla Smirno. Kemalistične čete so nastopale v vsakem oziru koV rektno. Atene, 10. septembra. (Izvirno.) Theotokis, ki so je povrnil iz SmimCj je izjavil, da so Grki mesto izpraznili!, Proti valutnim špekulantom na Madžarskem. ,f Budimpešta, 9. septembra. {Izvirno.) Kakor poročajo listi, je var-) mostna oblast pri večjem štev. banoniU posredovalcev zaradi prepovedane ttv govime z vrednostnimi papirji zapleni-' la valutne papirje v skupni vrednosti 120 milijonov ogrskih kron. 10. septembra. Danes dopoldne jo bil v navzočnosti zveznega kaucelairja na svečan način ot vor jen tretji dunajski mednarodni sejem. Naša vlada ih dogodki v Mali Aziji.. Posvetovanja o avstrijskem vprašanju Beograd, 10. septembra. (Izvir-j Udeležena tudi Italija, no.) Z ozirom na dogodke v Mali Azii Praa 11. sept., Češkoslovaški do-je vlada odredila, da se vsi poslaniki,' pisni urad poroča iz Ženeve: V soboto ki se nahajajo nn dopustih, nemudo-; popoldne se je v hotelu Metropol v pro-ma povrnejo na svoja službena mesta, j štorih češkoslovaške delegacijo vršilo Dunajski mednarodni sejem otvorjen.' skupno posvetovanje o avstrijskih za- tv • m iv____ devab. Prisostvovali so zastopniki Ita- JJunaj, 10. septembra. Danes do- ,.. , . OTTC, . . V , ’ 1 lije, kraljevine SHS m ceskcslovaska republike. Italijo sta zastopala zastopnika pri »Zvezi narodov« Tosti in Bian-' cheri, Jugoslavijo, minister zunanjih Pomcare ob osmi obletnici bitke pri zadev Ninčič, Češkoslovaško pa mini-Marni. | strslii predsednik Dr. Beneš. Razmotri« Meaux, 10. septembra. (Izvirno.) • vali so o nadaljnem postopanju v Žene-' Danes se je vršila svečana proslava vi in drugih potrebnih ukrepih. Kakor osme obletnice bitke ob Marni. ’ se poroča, vlada med udeleženci na tem Ob tej priliki je imel ministerski ’ posvetovanju popolno soglasje. V naj-predsedniik' Poinca.re govor, v katerem: krajšem času so sestaneta dr. Beneš iq je naghašal, da Francija, nikakor no. Schanzer. namerava svoje zmage izkoriščati v i ° i izvojevalne svrhe. Združili smo se, da BORZA', preprečimo Nemčiji podjarmljenje Curili, U. septembra. (Izvirno.) Pa-drugih narodo^r. Ako se nam očita, da riz 40.80, Zagreb 1.65, London 23.50, zahtevamo s prevelikim poudarkom Berlin 0.37'/2, Praga 17.45, Italija 22.90, povračilo prizadejane škode, moramo dolar 527’4, Dunaj 0.00.H, nežig. krono na to odgovoriti, da sano prisiljeni do 0 00 s' nn o. ud uk, liU Jiuimšta 0.23, i tskesk sko UOičesBioi zakiviti Uaršava 0,07 Kongres obrtnikov. V nedeljo, dne 10. sept. se je vršil V Mariboru kongres obrtnikov, katerega so so udeležili zastopniki in delegat-je raznih obrtnih organizacij iz cele države, tako n. pr. iz Zagreba, Varaždina, Gjiungjevaca, Gline, Ljubljane. Novega mesta, Ptuja, Ormoža, Celja, Šoštanja in mnogih drugih krajev. — Vseh delegatov se jo zbralo krog 2000. Dnevni red je obsegal debate o prepovedi uvoza onih obrtnih izdelkov, ki se v zadostni meri izdelujejo doma, nadaljo razpravo, kako naj se pomaga obrtnikom v razvoju in napredku, o vzgoji obrtnega naraščaja, o stanovanjski naredbi in o bolniških blagajnah in bolezenskem zavarovanju. Zborovanje je otvoril predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, g. Franjo Novak z običajnim pozdravom vseh došlih gostov, povdarja-joč veliki pomen današnjega zborova-uja. K 1. točki dnevnega reda je podal referat g, Franjo Novak. Očrtal je v kratkih, a jedrnatih besedah vsa tež-koče, s katerimi se je moral od preobrata naproj boriti zlasti mali obrtnik, posebno pri dobavi surovin. Kužne uvozne prepovedi so pospešile pro-ovit verižnistva, ki je zadalo obrtniškemu stanu najhujše udarce. Ne le. da so se vtihotapljale razno prepotrebne surovine in razpečavale po oderuških cenah, kojih breme je moral na vseza-dnjo nositi zopet obrtnik, v katerem je vsak videl oderuha, so se pri tem kar na veliko uvažali obrtni izdelki, ki so pri nas v zadostni meri izdelujejo, s čemur je bil zopet prizadet le mali c-brtnik, ki za svoje izdelke ni imel primernega trga. Zato je ena prvih glavnih zahtev obrtnikov, da se olajša u-voz potebnlh surovin, prepove pa uvoz onih izdelkov, ki se v zadostni meri izdelujejo v državi sairni. K besedi so ee oglasili gg. Bizjak iz Celja, Vahtar iz Maribora. Smrekar iz Maribora in dr. Reisman, ki so utemeljevali gornjo zahtevo in navajali konkretne slučaje. Dr, Reisman je predlagal, naj bi se ustanovila pesabna komisija, obstoječa iz obrtnikov, ki naj idaje vladi tozadevna navodila in jo infomira o vsakokratni potrebi uvoza ali izvoza. Referat k drugi točki dnevnega reda je moral izostati, ker prijavljeni referent ni prišel. O vzgoji obrtniškega, naraščaja je govoril g. Zadravce iz Središča, ki je v izbranih besedah orisal zgodovino in razvoj obrtniškega naraščaja in njega . pomen v bodočnosti. Za krasno predavanje, o katerem prinesemo daljše poročilo v eni prihodnjih številk, jo žel, kakor tudi drugi govorniki, obila priznanja. O bolniških blagajnah in zavarovanju ja poročal g. Ogrič iz Novega mesta, povdarjajoč veliko breme, ki pade ravno na obrtnike. Dotaknil so jo pri tem tudi znanega gosnodarstva pri bolniški blagajni v Ljubljani. Iz vs©ga jo razvidno, da je najbolj©, čo se bolniška blagajna decentralizira na pokra-jinske oblasti, kar bo omogočalo izdatnejšo in boljšo kontrolo. P, Cehov. Neuspeh. Provfl Duš. D. Petkovič Od časa do časa bomo objavil1 kratt.e podli-tke v srbohrvaščini: Mislimo, da tepa ni treba posebej komentirati. NaS odlični sotruJnik g. !)u3. D. Petkovič nam je i rož i več prevodov iz ruščine. Uredništvo Ilija Sergijevič Peplov i njegova žena Kleopatra Petrovna stajali su kod vrata i radoznalo prisluškivali. Za vrat ima, u maloj sali dogadjalo se, kako je izgledalo, ljubavno objašnja-vamje. Objašnjavali su so njihova ltči Natašemka i učitelj sresk školc Ščup-kin. v~ H vata sc! — ša.nutao jo Peplov, dršouči otl nestrpljenja i taruči ruke. — Pazi, čim počn u da govore o oseca-jima, odmah »kidaj ikonu sa zida i idemo da ih blagoslovimo... Poklopi-6emo ih... Blagoslov sa ikonam sveti je i nerazrusiv... Neco so izvuči, pa makar se i sudili. A za vrat ima tekao je razgovor: V nadaljni debati se je razpravljalo o razpisu državnih dobav, ki je formiran tako, da se ga obrtništvo sploh no moro udeležiti. G. Zidoveo iz Djudjevca jo izročil pozdrave hrvatskih obrtnikov, povdarjajoč potrebo slogo obrtništva cole države v dosego skupnih ciljev. H koncu je priporočal, naj so sprejme resolucija zoper izenačenje davkov pri obrtnikih vseh kategorij, ker bi potem plačal mali obrtnik ravno toliko davka, kakor industrija!ec. Predlog je bil soelnsno sprejet. V resolucije, ki se odpošljejo vladi, naj se sprejme tudi zahteva po obrtnem zakonu, ki ga doslej ša vedno krvavo pogrešamo. Za sestavo resolucij je bil izvoljen poseben, redakc. odbor, v katerega so bili izvoljeni obrtniki: Novak, Vahtar, Monjac, Smrekar in kot pravni zastopnik dr. Reisman. H koncu so je predsednik g. Novak zahvalil vsem udeležencem kakor tudi govornikom za izčrpna poročila, ter p o vda.,‘ni pomen in potrebo takih kongresov, na katerih se obrtniki medsebojno spoznajo in spoznajo tudi težnjo obrtnikov v posameznih pokrajinah države. O kongresu samem in o posameznih referatih bomo ob priliki še spregovorili. Po!isične vesti, * Trezen glas iz klerikalnih vrst. Zadnja »Murska Straža« objavlja na uvodnem mestu članek, ki ne spada v okvir današnje klerikalne politike na bivšem Štajerskem. Tako je pisala mariborska »Straža« v letih 191.8,—‘.’0. dokler ni prevladalo v nji pero Štofeto-vih učencev, namočeno v črnilo »Bal-kanove« politične surovosti. Klerikalna »Murska Straža« piše med drugim sledeče: »čitajočemu gotovo vrsto našega časopisja se mora človeku narav n ost zgabiti, kako — grdo, ostudno, nemoralno pišejo nekateri časopisi, ki se paradoksno ponašajo s tem, da so organi slovenskega ljudstva. Tako po čenjanje je neodpustljiv zločin nad narodom in domovino in skrajni čas je, da bi nad našim časnikarstvom iz vrst žurnalistov samih se ustanovilo kako »Vrhovno sodišče za politično moralo/. V naš; državi, katero neodgovorni ele nienti z besnostjo steklega psa napadajo, jo preveč neprave svobode, premalo smisla za pravi demokratizem, premalo smisla za j edinstven ost in za vsestranski razvoj one zajednice, katc ro pojmujemo pod izrazom »država«. Ne neokusno, aanpak skrajno zlobno in zločinsko je, da nekateri napadajo vodilne osebnosti naša države kar tako na slepo, d a si dotlčnim recimo urednikom še ni n. pr. sivolasi Nikola Pušic ali Stojan Proti 6 skrivil niti enega lasu. Pa zato so jim ne gre. Jim se gre, kakor je pisec teh vrstic dobil svojčas prijateljsko direktivo: Le udrihati kar so da, za stvarnost jim ni. V tem znamenju pa je tudi nesmiselni boj gotovega dela vladne opozicije. V zagrizenosti, kakoršno poznamo le šo pri fanatičnih Turkih ali Budistih udrihajo slepo, napadajo imenoma n. pr. brate Srbe, ki so v državi najštovilnejši in naj merodajnejši faktor. Da ee naši zu- * iijimnnjn mjwwi pc —jmr mma — Ostavite vaš karakter, — govo-rio je Ščijpkin, paloej palidrvco u svoje šarene pantalone. — U opšto ja vam nišam pisao pisma. — Nu, da! Kao da ja nepoznajem vaš rukopis! — Smejala se devojka, udešavajuči da se dopatlne i svaki čas gledala sebe u ogledalo. — «Ta sam odmah poznala! A kako sto vi čudno-vati! Učitelj lcrasnopisa a imate rukopis kao u kokoši! Kako vi drugo učito da pišu, kad a sami ružno pišete. — Hm!... To no znači ništa. Kod lcrasnotpiea nije glavno rukopis, nego je glavno, da učenici ne lenstvuju. Nekoga lupiš lenjirom po glavi, a nekoga odrediš da kleči... A rukopis! Sitnica! Nokrasov jo bio pisao n sramota da se ptugleda kako jo pisao. U sateupljenim njegovim delim a pokazan je i njegov rukopis. — Ono je bio Nokrasov, a to sle Vi... (uzdah). Ja hib se za književnika sa radošču udala. On bi mi uvek pisao stihove za uspomenu. — Stihove vam i ja mogu napisati ako želite nanji »prijatelji« takega boja veselo jo čisto gotovo: ravno s tega vidika so pravkar omenjeni neodgovorni elementi naravnost zločinci, kor služijo našim neprijateljem, ki imajo pred našo notranjo konsolidacijo naravnost strah. —Zabavljanje čez Srbo jo v prvi vrsti kriva velikosrbska stranka sama, ki no razume časa, v katerem živimo Ako bodo odgovorni činltelji storili svojo dolžnost in povedali veči ni srbskega naroda, da smo vsi Hrvatje, Slovencu in Srbi zedinjena država, bratska zveza, bodo mnogo doprinesli k notranji konsolidaciji. Nič manjši krivec pa je našo slovensko časopisje in sicer ono, ki bi rado v žlici vodo potopilo vso srbstvo, s tem pa nič manj ne zaničuje svojo slovenstvo in samega sebe. Vse se mi dozdeva, da smo postali preobjestni in da smo še premalo okusili težek jarem tujega gospod st va! Tega mora biti tudi enkrat konec. Brezdvomno je to frivoina igra nekaterih političnih strank, ki zasledujejo taktiko, ribariti v kalnem in v nezadovoljnosti, do katere so razdražili zapeljane mase in kovati svoj umazani sebični politični kapital. — Komur ni država kot taka všeč, naj gre, kamor ga vleče srce. Ni vse v redu v naši državi in pa hudič tudi ni tako črn, kakor ga nam nekateri slikajo na steno. Jasno je, da delaj vsak, da to našo hišo dogradimo in olepšamo vsak po svojih močeh. Čo pa bodo politični paglavci s kamenjem pobijali šipe na šo hiše, isto poškodovali, blatili 'n mazali, bo treba vzeti palico in hudobne že nagnati, — Zato pa čujte: Svoj dom imamo; čuvajmo ga, olepšujmo ga, da bo nam v ponos in da bodo njegovi temelji, zidovje in strelja trdni za vsak vihar. * Kongres javnih rada tka v Zagrc. bn. Včeraj se je vršil v Zagrebu kongres inteloktnalcov. posvečen predvsem srbsko-h r vat skem u vprašanju. Kongres so sklicali odlični jugoslo venski kulturni delavci v smislu resolucije, ki je bila sprejeta na seslanku v Ilidžah, Pristop na zagrebški kongres, lci se začel ob 10. uri v Music-Hallu, so imeli saano vabljeni, vsi j e temu pa je bila dvorana natlačeno polna. Zastopano so bilo vso pokrajino našo države, prisostvovali so člani raznih strank in političnih naziranj. Z velikanskimi ovacijami so bili sprejeti predstavitelji srbske politične ja-vnosti, njim na čelu Ljuha Davidovič, potem dr. Voja Veljkovič Jan Jovanovič i dr. Navzoč je bil tudi predsednik narodne skupščine dr. Ribar. Otvoritveni gO' var jo imol dr. Ante Pavelič. Častno predsedstvo sta prevzela don Frane Bulic in osebno nanavzoči profesor Jovan Ovijič. Predsedoval jo dr. Josip Smodlnka, med podpredsedniki je bil tudi. Mariborčan, prof. Ribarič. Nastopali so številni govorniki, med njimi don Frane Bulič, ki jo v.kratkem predavanju očrtal zgodovinsko stran srb-sko-lirveitskega problema, prof. Aran-gjelovič, dr. Tartaiglia, dr. Rostohar,, Joca Jovanovič. S posebnim navdušenjem sta bila gprejeta govora Ljube Davidovima in dr. V. Veljkoviča. Kongres je odločno obsodil one, ki hočejo reševati srbsko-hrvat^ki spor s separacijo hi amputacijo, zavzel pa jo tud; stališče, da jo treba reševati ta težki — O čemu vi možete pisati1? —• O ljubavi... o osečajima... o vašim očima... Pročitačete i rascopi-cete se.,. Suze 6o da navrnu u očima! A ako vam napišem stihove, hočete mi dati Tiičieu da jo poljubim! — Čudo Bože!.,. Ako hočete evo odmah poljubite! Ščupkin je skočio i izbuljlvši oči, priljubio jo usno na meku učriču, koja jo mirisala na sapun od jajol. — Skidaj ikonu — uzvrpoljio se Peplov, gurnuvšl laktom svoju Ženu, bledečj, od uzbudenja i n&meštajuči se. Hajdimo. I ne gubeči ni sekunda, Peplov hrupi na vrata. <— Deeo... — pmmucao jo on, u-wlignuvši ruke i žmlrkajaiči suzninv o-čima — Bog vas bla moja... Živite... plodite so... razmoža-vajte so... — I... i ja vas blagosiljam ... pro-govorila jo mati, plačuči orl radosti. — Budite srečni, mili! O, vi mi uzivnatc moje jedino blago — obračala so ona Ščupkinu. — VoUto molu kdor >“uvajtft je-- notranji spor z drugimi metodami kot so bile dosedanje! sklenili so osnovati ju goslovcnsko zajednico, v katero bi stopili vsi oni, ki so za jugoslovensko politiko, ki pa niso za do voj ni s sedati.11^ režimom. Jugoslo v. zajednica bi naj bila koncentracija naprednih in pozitivno-jugoslo v. političnih sil. Toliko i informacijo čitateljem. Mi bomo vzeli k temu političnemu dogodku st a-1 lišče, ko bodo o njem prej storilo sv sklepe politično vodstvo mariborsK demokratske oblastno organizacije. Jutri prijavimo informativen člane o tej stvari od našega vodilnega P0ll< tika poslanca dr. Kukovca. — Novinarski kongres v Subotiet Iz Subotice smo prejeli: Dno 7. t. iz vsoh krajev tb’žave prispelo 11»^ gaslovenskih novinarjev na ’corL'C’1iC_ Udruženja jugosov. novinarjev, Z ' -čornim vlakom šo 23 češkoslova* ^ novinarjev. Mesto jo v zastavah. ^ či so jo vršila v hotelu National &K na večorja, prirejena od subotii cije Udruženja, Danes so izšli , botišlii isti v slavnostnih izdajali, * »Hirlap«, »Bazcsmogyei NapoLo«, ven«, »Novine« ikl. s toplimi poza^ novinai-jem. Madžarska lista sta 0 vila pozdravno članice tudi v sr '-ji-vaščini. Danes ob 9. uri se jo slavnostna otvoritvena seja s P02" .* n im na,govorom predsednika orgfinl''.^ cije Dušama Nikolajevima. Seja 80 . vršila v dvorani veličastno mestno ^ še, menda najlepšo v Jugesl0-''!'11' n„ imenu mestne občine je pozdrav1 ^ gres in zlasti tudi češkoslovaške "_nXt ajastopmik mesta Tabukovič, v -vfarko su bot iških novinaijov prot« ■*. ^ Protič, v imenu Čehoslovakov g zdravil novinar Picld, župan _° Ivrai. Vinohrady. Ob 1. uri jo Pr.ir^ subertiška občina slavnosten obed ^ telu ob jezeru Palič. Izrečenih 3® j.jj več napitnic, med katerimi ste ® navdušenje zlasti nazdravica PrC_ niku Masaryku in kralju Aleksa .J Govoril jo tudi župan občine Bra r-ve, novinar dr. Metod Bola. Vsi g° ^ niki so povdairjali veliko kniit'i\TJlC> Ja^ si jo novinarstva. Popoldne s® po* Ijeval kongres. Prečrtani so 'n 1. ^ zdravi, med katerimi je bil P°s6 navdušenjem poadravljen pozdrav . rine Jur a ja Biankinija, dalje češlcoslovaške novinaa-slce organ itd, Po poročilu tajništva in bla#3 ^ štva eentralno uprave je kon6-ref s*cj j;i jel in’edlog, da se izvrši reorgan1*^ ^ Udruženja. Po poročilih sek^3 grajske, ljubljansko, novosadske, jevske, zagrebške in srubotiške) i®' ' -jj gres izvolil odH*ar, ki naj i2"0,1^ predlaga nova pravila u-dj'uženja. ^ čer je bila v Oficirskem domu sk ■ večerja, prirejena od industrij^6 žbe »Ferrum«. , ■tXA$ely — Slab spomin »Slovenca«. ^ ggt.il ski »Slovenec« so na.uvodnem ^jgci-spominja obletnice koroškega p'® ta. ? Slovenec« se je zmotil točno 7^. mesec: obletnica jo namreč 10. okt. Klerikalci so sploh zelo poza ' ^ kadar gre za koroško nesrečo. ^® zakaj. Ščupkin je zinno od čuda i .^^nfV Dolazak rodiitelja bio jo t;iiko 1*' ^ dan i srneo, da on nije mogao Pariti reči: , Jo Naseo si! Pr opno! — pon^1’^1^ [Jf on, bledeli od užasa. — S vrši® s ' izvuče se!« -atffi BJa... blagoslovim , žio je tata i Uikodjo zaplaJvao-šeaka, k čeri moja... stani ga... ženo, daj ikonu.., Nu otac je najednom prest kati i lice m.u .se iskri vilo od g11'1 cjf Glupačo — R"dito je rck.in ženi — zar jo to ikona. — Ah, svi sveti! & f*ta so dogotlilol Učitelj podigao jo oči i video da je mati je n brzini skinula sa ilcome, iiortret književnika Za* va. Starao Peplov i njegova _____: cii S&Di* Učitelj kiaanopisa koristio J- 111 portretom u ruci stajali no znajuči šta da rade i šla . abunu i pebegao. — Sprememba posesti. Restavracijo m posestvo g. Mulerja v Podvelki jo kupil g. Franc Germu th za 3 in pol milijona kron. — Upokojitev učiteljev. Stalno se J^Pokojijo: Slavka Cobal, Jernej Črnko Wobi pokr. priznanje), Alb. Lasbaber, Matija Šmid, Ivan Štilbler, Matija Peceauer in Ana Vidmar-Metko. • v” Razširjenje šol, V smislu sklepa jvisjega šolskega sveta se razširja sledečo šole: v Zelimljali v dvorazredni- oo, v Murski Soboti v šeetraarodnico, v Gankovi v štirinazrednico, v Srednji Bistrici v štirirazrednico, v Koprivniku (državna) v štirirazrednico, v Kočevje, slovenska, v šestrazredn., v Tesarjih v petrazrednico, v Beltincih v eestrazrodnico, na Trati v štirirazred-mco, Laško v šestrazrednico s stalno Paralelko. Store v štirjrazreidnico. Pri °1 tanku so ukine ekskurendma T^ i .Ma-čki vrh v dvorazrodnico. — ooblastilo so jo predsedstvo (da ustanovi, ko bodo dani vsi predpogoji,) šolo St. Ožbaltu v Senovem pri Rajhen-urgii, v Kostelnu, v Češnjicali in v tojavi Gorici. — Iz seje višjega šolskega sveta. V mariborski oblasti so bili imeuovani medecj učitelji (-icc): Cirila Pečnik v obovi, Ivan Muršec v Št. Juriju ob uzni železnici (eno mesto se šo razipi-Marica Vudler v Potrovčah, Tra-uja, Schmidleehner pri Kapeli, Aleksander Koprivc za nnduč. na Ščav-lcr, Josip Korban za nadučitelja v gornjem gradu, Ivanka Jurgel v Loki ®ri Zidanem mostu, (za 2 učiteljski esti v Ločah bo stavil okrajni šolski 'P®*' uovo terno predlogo) Minka Mc-ic v Kamnici, Ljudevit Rozman pri ■V. Lovrencu nad Mariborom, Josip ina rar pri Sv. Marjeti ob Pesnici, lra- V r j 80 naJZaj premesti tudi Mirko 1 av.da (mesto učitelja voditelja. Pod etko se še enkrat razpiše), Pavia Ma-irol _ in Jomej Oernko Ar Solnici ob Elizabeta From-Zemljič pri Teb n'i ’^V‘ dvungoti. Imenovanje R. nk u .v Boliorni se razveljavi in se jo , v Črešnjevcu, na Dobrno pa me Mara Vogrinc, Fran Vendramin c nadučitelja, in pranja Hribar v La-bnju, JVanc Kogelnik v Črni, (2 mesti ,.^vič razpišeta, tako tudi službe v •.Danijelu, Ojstrici, Strojni, Holmcu rp ln Kotlah na Koroškem), Matildo j,.amjxuš, Antonija Vreš in Uršula rwTrr, T Dravogradu, (eno mesto se ni dalo), Rudolf Šimon, Janko Gačnik, P.Gvnik in Ema Kotnik-Duh v _ .Ustanju (eno mesto so razpiše), Alcj-nir Yre,ček v Mežici, Pavel Košir za Jdlucitclja, Karel Dobršek, Ivo Moč- • «.10» Pečnik, Janja Lebič, in Mile-rp -^j°čnik v Prevaljah, Eliza Kert na 'AobUem vrhu, Olga Soršak v Slivnici 1 Mariboru. Ljudmila Mikuš-Lieen v Srečko Vitorij v Središče, Žagar v Ljubečni, Anton Le-t rc'ič v Pobrežju, Rozalija Gerbec v P^nDod Velko, Josip Hornaus esta-v-,.v Podsredi. Sklenilo se jo razvelja-'i naredbo, po kateri oče in sin, ozi-g0]ma ^či .niso smeli poučevati na eni 8 1 ln se jo pooblastilo predsedstvo, da te ° '^^iHzujmno z učnimi osebami lo v m .n? brideljevati v službovanje lo „ ?jQik krajih, kjer se bo poskrbe-janjo posebne ugodnosti.________________ Mariborske vesti. Maribor 11. septembra 1922. V 'Utollcj dela grafičnih delavcev. Uov ?^° Zvo^or 80 je vršila v Gambri-Tnl-VH.vre^l*iai^ številne brzojavne h&el ~ °L Krasen slavnostni govor je it>vi iji rz°n. Nato so bili izročeni dotočil; 0?Va1r.^j’ grefični delavci so iz-tu, jpl ?vDencem Korblu, Brosehe-■^auedln U ln Ueriku zlate prstane, dariu <,Pa. astjio diplomo. Posebno klub jun -i lzr°čile tudi tiskarno in °talni ci.,ri sli’h novinarjev. Po ofi-vnosti in čestitkah se je razvi- la animirana zabava, pri kateri so sodelovali pevsko društvo »Frohsinn«, salonska godba, operni tenor g. Šimenc g. Ošlak, g. Goittlieb in dragi. 0 polnoči je bila lepa slavnost zaključena. Zaslužnim jubilantom pa kličemo še enkart: Na mnoga leta! m Himen. Dno 11. t. m. sc je poročil primarij g. dr. Mirko Černič z gč. Mici Ruprechtovo. Naše iskreno čestitke. m V paviljonu kavarne »Jadran« na obrtni razstavi so nabrali trije pla-čilni natakarji za revno vdovo s petimi otroci 50 dinarjev. Posnemajte! m N. J, Sadlucki, hiromant, psiho-grafolog, fiztonist so je preselil v Gospo sko ulico št. 28-1. m Krasen obisk obrtne razstave. 18 tisoč posetnikov Včerajšnje ugodno vreme jo izborno vplivalo na pokrajinsko obrtno razstavo. Blagajna jo raz-prodala 18.009 vstopnic. Naročil je bilo nepričakovano veliko; največje uspehe zabeležita krojač Sotina tor Rudi s svojo stiskalnico. Pravo mravljišče je bilo seveda pred vinsko stojnico. Tuji obiskovalci, katerim v čast je mesto razobesilo zastave, so bili baje kmalu premagani od moči naših vin, ki jih niso mogli prehvaliti. Zvečer je bilo mesto mirnejše kot v normalnih časih, kor policija no zaibeležujo nobenega prestopka. m Učiteljska imenovanja. Na zadnji seji višjega šolskega sveta eo bili imenovani: Vojteh Ipavic na I. mestno deško šolo, Anton Kutin na II. deško, Anton Faganeli na III. deško, Drugo Cibri, Josip Kutin in Pavlin Leopold na IV. deško v Maribora, Katarina Smerdu na dekliško šolo v Studencih pri Mariboru, na H. dekliški meščanski šoli: za I, skupino Pavla Šonc, za telovadbo Mara Baram, za petje in glasbo Marija Caherl, za francoščino Antonija Fabijan, za IH. skupino Avgusta Šantelj. Na deški meščanski šoli: za I. skupino Fran Ferjančič, za II. skupino Josip Hergout, za III. skupino Anton Osterc, za telovadbo Ivan Lavrenčič. Sestavil so jo predlog za oddajo službe za zgodovino in zemljepis na gimnaziji v Mariboru. m Izlet srbskih in hrvatskili profesorjev v Maribor in Falo. 12. dam •— profesoric in 14 profesorjev, ki so se u-doležili profesorskega kongresa v Ljub Ijani, ee je pripeljalo- v soboto z b r ro- vi akom v Maribor, da si ogledajo našo severno granico. Mod njimi jo bil nadzornik srednjih šol iz Sarajeva in 5 rav nateljev, zastopani pa so bili zavodi v Sarajevu, Kaj očara, Šabcu, Ložnici, Somboru, jSušaku, Veliki Gradiški in Zagrebu. Po sprejemu na kolodvoru so odšli gostje po mestu mimo Narodnega doma, kjer so si ogledali tudi veliko dvorano in z zanimanjem poslušali našo pripovedovanje o pomenu tega poslopja pred vojno, v Veliko kovano na okrepčilo. Nato so si ogledali obrtno razstavo; pri vstopu jih je pozdravil predsednik Novak, ki je pov-darjal zlasti to, da so izloženi samo domači izdelki, kar je napotilo ravnatelja Steva Markoviča iz Sarajeva, da jo v odigovou obljubil, da ponesejo gostje seboj glas o slovenski podjetnosti in marljivosti. Pri vstopu v vrtnarski oddelek je goste pozdravil nadzornik Štrekelj, ki jo naprnm profesorjem po-vdarjal zlasti vzgojni pomen vrtnarstva, Gostje so se silno pohvalno izražali o razstavi in bili smo ponosni, da smo jim jo mogli pokazati. Po obisku v Cankarjevi šoli so si gostje ogledali samostansko učiteljišče, kjer so občudovali krasne napravo in vzorni red; bili 60 presenečeni nad pozornostjo, ko je sprejel vsak udeleženec šopek na-gelokov. Pri večerji v Grajski kleti jih je pozdravil v imenu tukajšnjih' profesorjev ravn. Tominšek, za kar so mu je zahvalil ravn. Markovič. V nedeljo zjutraj so se odpeljali gostjo s tovornim avtom, ki ga je dal brezplačno na razpolago gospod Tcneje, solastnik špedicijo; gostjo so bili nad tako volikoduš-no prijaznostjo naravnost ganjeni. V Fali so si ogledali vse naprave tor videli celo kako so spravljajo slapi ob jezu naprej. Po obedu v Mariboru so odhajali na kolodvor ter silno hvalili našo mesto, češ da so ga doslej poznali pač le po glasu, ki mu ga jo dala c ari nar-nioa, a niso vedeli, da jo tako lepo in prijazno ter pomembno za bodočnost. V vlaku so šo damo zapelo v slovo. Z vzkliki: Na svidenja prihodnje leto na kongresu v Sarajevu so oddidrali proti Zagrebu in Beogradu. Mariborsko gledališče. IH. Človek, ki nima vpogleda v notra- čudno in neverjetno je toliko zapo nji ustroj gledališča, so mora čuditi, etavljanje našega Talijincga hrama! ko vidi, da je našemu teatru odobrena subvencija od milijon, kron. Gotovo zelo .velika svota! Ali, ko čita, da dobi splitsko 1,800.000, a sarajevsko, novosadsko, osiješko in skopsko še mnogo več. mu nehote zastane sapa: menda je pa vendar potrebna tako velika, ali pa morda še mnogo večja državna pripornem. In pride mu vprašanje: zakaj debi mariborsko toliko manj od vseh dragih gledališči Na to vprašanje je pač Ko je bil početkom julija v Zagrebu sestanek vpeli upravnikov jugoslovanskih gledališč (seveda je bil tudi mariborski celi čas poleg), so ugotovili skupno in na podlagi lokalnih potreb in draginjskih razmer posameznih' mest, koliko jo vsakemu gledališču trba subvencije, da more za silo izhajati. Sstavili so spomenico, podpisana od vseh, ter jo .poslali na kompetentno zelo težko odgovoriti, 1 a,ko v Beograd. Evo vspoh: Mesto Skupno ugotovljena potreba subvencije Din. Odobreno Din. Odbito V vsoti Din. to je Skoplje 800.000-— 700.000'— 100.000'— V« Novi sad 800.000'— 600.000'— 200.000'— v,« Osijek 800.000'— 650.000 — 150.000'— S/1B Split 600.000' — 450.000 — 150.000 — Vi G Sarajevo 500.000'— 500.000'-— nič nič Maribor 500.000'— 250.000 — 259.000'— 8/1B Torej ko Mariboru odbili največ, in to absolutno in relativno. Drugim bo odvzeli kvečjemu K, a Maribora, ki je imel itak že od pcčetika najmanjšo postavko, pa kar colo polovico! To je taka krivica, da ne najdemo besede, ki bi jo primerno ocenila! Res je: menda eo ostala mesta nekoliko dražja od Maribora, ali toliko pa razlike zopet ni. Dalje je treba pomisliti, da je mariborska publika maloštevilna in po večini siromašna (uradniki ali pa početniki v trgovini in o-hrti) ter jo je treba šele vzgajati h gledališču, dočim vseh teh nedostatkov ostala gledališča nimajo. In vendar so odobrili Mariboru daleko najmanjšo subvencijo! Stalno vsako leto je moralo zaprositi mariborsko gledališče za precejšnjo naknadno subvencijo: znak. da redna subvencija ni zadostovala! —• Vkljub temu je ostala celi čas skoro ista. Iz prošle seosone vlači gledališče precejšen deficit naprej. Uprava jo upala, da bo zanj dobila naknadno kritje, da bo lahko začela vsaj novo sezono brez bremen. Tako je mislila, da so ji bo posrečilo, ob zvišanj subvenciji in s pomočjo največ joga štedenja, izvleči vsaj to leto brez dolga. Med’ tem so je draginja temeljito povišala, a skupni iznos »subvencije —- znižal!! — Auspicije so torej te-le: precejšen dolg iz zadnje sezone, ki tišči in duši upravo na vsak korak, a v bodočnosti^ —-radi nezadostne subvencije mesečno skoro sto tisoč kron deficita! mV studenških šolah' so prične šol. j leto tako kakor po drugih šolah nam- j reč v sredo 13. t. m. dopoldan vpiševa- j njo, v četrtek šol. sv. maša in v petek j redni pouk. Isto velja za otroški vrtec, j m Velika kavarna. Najmodernejša kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. ■— Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Salonski orkester. Mamdrm gledališče. Repertoire: V pondoljek, 11.: Zaprto, Torek, 12. sept. »Revizor«, mijera. Sr oda, 13. sept. Zaprto. Četrtek, 14. sept. »Poljska kri«, izv. Kako kriti ta deficiti Z naknadnim povišanjem subvencijeI To bi bilo gotovo najuspešnejše, ali če se hoče to doseči, potem se morajo zavzeti za to vsi naši poslanci v Beogradu, sicer ostane gledališče na pesku. In dotlej, da bo odobrena! Gledališče je živ aparat, ki zahteva svoje plače redno I. in 15. v mesecu, ker je to predpogoji za življenje njegovih članov. Zato treba najti potrebnih predujmov, zanje pa garancij. Ali jih bo gledališče dobilo!! . . j Drago sredstvo, ki vpliva morda morda bolj naglo, pa je manj sigurno, je: veliko večji obisk gledališča. To sredstvo leži v rokah publike, na u-pravi je samo, da so potrudi davati pij merne komade in po možnosti dobro. Ali prvo sredstvo ostane vendarle uspešnejše. Res, obisk gledališča je treba zelo povzdigniti, razven tega pa| morajo vei naši gg. poslanci napeti vse r-ilo, da dobi mariborsko gledališče višaji 500.000 dinarjev redne podpore. Tal svota je minimalna in zahteva itak že največjo štedenje. Vse, kar je manj povzroča neobhodmo deficit. Da pa tj vpliva tudi na kakovost predstav, j« jasno. Ni treba šolo opozarjati na veliki kulturni in morda v Mariboru še večji narodni pomen; gledališča. Zatrdno pričakujemo od! vseh gg. parlamentarcev, da bodo storili vse, cla popra-i vijo to veliko krivico tor slednjič omogočili našemu gledališču najprimitiv-nejše dihanje, ki mu dozdaj ni bilo pri-voščeno! v Sokolstvo. o Telovadba članstva. Od pondoljka II. 9.1922. naprej se vrši redna članska) telovadba zopet v realčni telovadnici in sicer vsak poindoljek, sredo in petelj ob 20. uri. Vsi bratje, ki sto obljubili in vsi ki ste zdravi, prihajajte rodno in tečno k telovadbi. Kdor doslej ni bil telovadec, naj bo posveti vzgoji svojega lastnega telesa, ne glede na starost’ in etan, kajti telovadila okrepi in osveži vsakogar. Kdor čuti sokolsko naj no manjka v telovadnici'. Objave. § I. Mariborski bioskop. Ponileljek, torek in sredo se predvaja nmerikan-k ui senzacij onol n a drama »Milijardna oporoka« v C dolgih zanimivih činih Pori vseh predstavah godba. Revizor. V torek', 12. sept. 1922. otvo-l ri drama svojo sezono z Gogoljevo dr 1 hovito komedijo »Revizorjem«. »Rav,. zor« ni znan samo Rusom temveč vsem svetovnim Otiram in najširši javnosti. Ta leomedija, polna humorja in pikre satire jo vedno polnila gledališča in nad vse zabavala publiko od inteligen-ta do najipriprostejšega človeka; vsakemu jo ustreženo v najvišji meri. —. Zato jo pričakovati tudi pri nas naj-j večjega zanimanja za »Revizorja« kale rega pa tudi v naj višji mori zasluži. Predstave. Opozarjamo cen j. občin- • stvo, da se vrše predstavo operno kot j dnaromk© ob 19L. in no ob .20. uri, Dopisi. I Slov. Bistrica, Dno 7. sept. ob 20« uri so priredili mariborski dijaki y hotelu »Beograd«-u Nušičovo šaloigro; »Navaden človek« s sodelovanjem orkestra. Prireditev je uspela nad vse pričakovanje dobro. Najbolje so rešili svojo nalogo ter naravnost izbornG igrali:Marija, žena Miličevičeva, Dušan, njen sin; Vičentije Petrovič in Arsa Miličevič. Takisto dober je bil tudi Jovanče Mičič, — le škoda, da ni znal dobro ulotge — in Zorka. Žarke ni bil kaj postnega. Ostalo vlogo so bilo zelo dobro zasedene. — Sufler je bil v 1. dej. preglasen. — Želimo videti pri nas šo več sličnih nrlrwUte*» Stran t' »T £ BORi jMaribor. 12, septembra 1922, Bernhard Kellertnann: PREDOR, Roman. (Dalje.) (51) »Vun!« je zahlipalo obličje. »V kraj pojdi!« jc odvrnil Hobby. »To ni prava smer!« Obličje ni premenilo izraza. Pa se je vendar jelo počasi umikati. In postava je izginila brez šuma, kakor da jo je pogoltnila sesutina. Hobbyju se je glava nekoliko izbistrila in poizkusil je zbrati misli- Opekline so ga bolele, levi laket mu je krvavel, drugač pa je bil nepoškodovan. V misel mu je prišlo, da ga jc bil Allan poslal k 0’Nielu z nekakim naročilom. Deset minut pred izbuliom je še govoril pri hribinskih vozičih z 0’Nielom, rdečim Ircem. Nato se je popel v vrtalni stroj. K čemu, ni več pomnel. Tolko da je stopil na stroj, je začutil, kako so se tla pod njim nenadno zmajala- Zastrmel je v dvoje osuplih oči — nato ni videl ničesar več. Dotod jc pomnel vse, ni se pa mogel domisliti, kako je spet prišel iz vitalnega stroja. Ali ga je izpuhnila eksplozija? Medtem ko je za seboj , vlačil stokajočega in javkajočega črnca, je premišljeval o položaju. Zdelo se mu je, da ni brezupen, če dospe do vprečnega rova, v katerem je včeraj ležal mrtvi monter, bo otet. Tam so preveznine, aparati s kisikom, zasilne svetiljke. Spominjal se je jasno, da je Allan svetiljke preizkusil. Vprečni rov je na desni. Pa koliko oddaljen? Tri milje, pet milj- Ni vedel. Ako se mu ne posreči, se bo moral zadušiti, zakaj dim je bil z vsako minuto hujši. In Hobby je obupan lezel dalje. Pa je začul tik v bližini glas, ki je sopihal njegovo hnc- Obstal je in slušal; pljuča so mu vihrala. »Le-sem!« je hlipel glas- »Jaz sem. 0’Niel!« Res, bil je 0’Niel, veliki Irec. On, čigar kosti so drugač zavzemale toliko prostora, je ždel zabit med bruna, desna plat obraza je bila vsa krvava; videti je bil siv, kakor da je ves pepelnat, njegove oči pa so bile od skelečega vnetja rdeče ko žrjavica. »Končalo me je, Ilobby!« je hropel 0’NieI. »Kaj se je zgodilo? Končalo me je in trpim strašno. Ustreli me, Hobby!« Iiobby je poizkusil odriniti bruno. Napel je vse moči, pa je, ko bi trenil, butil na tla, kdo ve zakaj. »Saj se ne izplača, Hobby,« je nadaljeval 0’NieI. »Končalo me je in trpim! Ustreli me in se reši!« Res 0’Niel je bil pri kraju. Hobby je to vide'. Vzel je iz žepa samokres- Orožje mu je roko težilo, kakor da mu je vzdigniti cente. Komaj da je laket vzpel. »Zamiži, 0’Niel!« »Zakaj neki, Hobby?« 0’Niel se je nasmehnil brezupno. »Povej Macu, da nisem kriv — bodi zahvaljen, Hobby!« Dim je skelel, a žar je pojemal in Hobby se je nadejal, da ugasne. Potem ne bo nobene nevarnosti več. V tem pa sta odjeknili dve kratki, pa silni detonaciji. »To so strelne zapalke,« je pomislil. Mala oznanila. Takoj za tem je postalo svetlejše. Visok pokonE-7 Podivjani predore, vel so sirovo lomastili črez te nik je gorel s plamenom in svetil po rovu na daljo. Jesa pohabljencev, ki so se mudno plazili, pobijali so si Tedaj je I1obby videl, kako se ta in oni izriva in kako s pestmi, da pridobe en sam kratek stopaj, a neki tem' nekateri kobacajo dalje počasi, malo po malo, videl je nopoltec je vihtel nož in na slepo zaklal vsakega, K gole hrbte in lakti, umazane, žveplenorumene v osvitu. mu jc stopil na pot- Pri tesnici med prevrnjenimi pod' Iz hribine je ječalo in krikalo, so molele roke in mah- boji jc besnela zaresna bitka. Pokali so revolverji u Ijale s skrčenimi prsti: in po> nekod so sc tla sunkoma kriki zadetih so jekali med razjarjeno tuljenje onih, K vzdigala, a se je groblja vselej zopet sesedla. j so davili eden drugega. Pa so uhajali drug za drug«! Hobby je topo lezel dalje. Dihal je težko in slišno/130 {cJnici’ a ranienci 50 Iezli za nii™Ju st,°kalL Po obrazu mu je polzel znoj. od napora je bil jiapol Zatem jo bila pot bolj prosta. Ni bila tako na * brez zavesti. Ni se zmenil za laket, ki jc molel iz raz- zastavljena z vlaki in izbuh tukaj ni podrl vseli p sula in ga izkušal pridržati za nogo, brezčuten jc ko- bojev. Pa^je^bila popolnoma temna. Zasopljem, z bacal pod kapom krvi, bijočim s krovine- Koliko krvi škripajoči, z znojem m s krvjo obliti so se u ima človek! je pomislil in se pomaknil naravnost prek !'“{i dričali in kobacali naprej. Butali so ob P°rpN mrliča, ležečega na trebuhu. in vzkrikali, cepali z železničnega voza in iskali. Na- Črnec, katerega mu je usoda pridelila v tej strašni pieJ' Napiej! Besnost nagona, očuvati samega uri, je z laktmi oklepal njegov tilnik pa tulil in jokal od ,T,aI° nn ma,n "oiemala m nnlatrnma sc le spet vzdu bolesti in groze in mu časih poljubljal lase in moledoval, naj ga nikar ne ostavi. »Ime mi je Washiugton Jackson,« je hropel črnec,: »in sem iz Athcnsov v Georgiji, oženjen z Amando Bell iz Danielsvilla. Pred tremi leti sem se dal najeti za malo po malo pojemala in polagoma se je spet jalo čuvstvo sodružja- »Le-sem, tu jc pot prosta!« »Kje pridem skozi?« »Na desni, ob vagonih!« Tri ure po katastrofi so dospeli prvi možje iz raz- dclavc* v predoru, za težaka. Imam dva otroka šest . dcjai^^^vzporedni rov. Tudi tuka i pet ter. staia- _ j je bil razsvetljavni prevod razdejan. Bila je temna noc »Jezik za zobe, boy!« se je zadrl Hobby- »Nc ;;n vsi s0 je]i bc,no kričati. Nobenega vlaka! Noben« oklepaj se tako tesno.« x j svetiljke! Moštva vzporednega rova so zdavnaj P0- »O, mister Hobby,« se je prilizoval Jackson, »do-; begnila in vlaki so vsi odpeljali, ber Človek ste, pravijo _ o, mister Hobby —« in po- Privalil se jc dim in blazno dirjanje se je začek ljubil ,ie nobbyja na lase m uho. Ko pa ga je nobby | iznova- t& kresnil po rokah, je na naglem blazno zbesnel: menil i je. da se ga če Hobby otresti. Na vse kriplje se je z i rokami oprijel Iiobbyjevega vratu in ga je stiskal, j hropeč: »Misliš, da me lahko ostaviš, naj crknem,) Hobby! Misliš — ah!« Pa je lopnil z glasnim krikom, na tla, zakaj Iiobby mu je potisni! oba palca v oči. »Iiobby, dobri mister IJobby!« In Jackson ie lezel za plakal in iztegal roke, »ne zapustite me, za Vašo mater, Vašo dobro, priletno mater —« Hobby je hlipal. Prsi so mu upadale, otrpeval jc in se daljšal; mislil je, da ga bo zdaj zdaj konec. »Pojdiva,« je velel, ko je spet laže sopel, »prekleti. hudič! Treba je, da kreneva pod temle vlakom na pot! če me boš spet davil, te pobijem!« »Hobby, dobri mier Hobby!« In Jackon je lezel za Iiobbyjem, držeč sc z eno roko njegovega jermena, ter javkal in stokal. »Hurry up you idiot!« Hobbyju so malodane počili senci. Rov jc bil na daljo treh milj skoro popolnoma raic Krdelce je drkalo, teklo, vibrelo eno uro po mini naprej, potem so se prvi od izpehanosti zrušili-»Nima zmisla!« so kričali- »Štiri sto kilometrov tu moremo predirjati!« »Kaj naj storimo?« »Počakajmo, da pridejo po nas!« »Da pridejo po nas? Kdo naj pride?-»Poginili bomo, od gladil!« »Kje so skladišča?« »Kje so zasilne svetiljke?« »Da, kje so?« »Mac —!« »Da, le počakaj, Mac —!« . In brž je vzplamtelo njih osvetljivost. »Le čakaš Mac! Ko pridemo na piano dejan, s podboji in hribino zasut. Povsodi so se vzpen jale postave, okrvavljene, razmrcvarjene, kričeče, javkajoče, neme in so se težko sopeč pomikale, kar najhitreje so mogle. Kobacale so črez vlake s hribino in gradivom, ki so bili vrženi s tirnic, lezle po grobljah navzgor in navzdol, tiščale skozi podporje. Čim dalje so prodirale, tem več sodrugov so prestregale, ki so vsi hiteli naprej. Tukaj je bila sama tema, edinole me-1 del svetlobni rogelj je kdaj pa kdaj liznil sem noter. Din1: je prodiral, skeleč, kadarkoli so ga začutile v nosu so sc obupno pognale naprej. 1 Pa se je privalil dim in zopet so se drevili. ^ niso vnovič klecali. »Tu jc postajnica, halo!« - „ Postajnica je bila temna in zapuščena. Stroji stali, kar je bilo živega, je obča groza vse iztirala-Razdivjano krdelce je vdrlo v postajnico. P°s * niče so jim ‘bile dobro znane. Vedeli so, da stojke o plombirani zaboji z živili in da jih je samo treba preti. (Dalje prihodnjič-; Glavni urednik: Ra div oj Rehar. Odgovorni uradnik: Rudolf Ozim. Dijak se sprejme na brano. Kje pove uptavniSlvo. 16b8 Dijaki, mlajši, se sprejmejo na hrano in stanovanje Kje pove upravnišlvo Taboia. 1656 2-1 Dva dijaka se sprejmeta Kla-rir na rszp lnco. Aleksandrova cesta 44/11 dosno. 1654 Dijak se sprejme na dobro hrano in stanovanje. Maribor, Krempheva ul. 4, pritličje, de *no (Melje). 1652 Na prodaj enodružinska biSa. Studenci, Frankopanom ul. 8. 1655 3-1 Gramofon prre vrste na proda;. Aleksandrova cesta 4S/I 1663. Dobro mleko, »nroro mado in sir se dobijo v mlekarni Irana Galob, tiloremka ul. 16 1551 10-8 Na prodaj: Dve omari, pr,stil niiarski pult, kurnik (lahko se preuredi 7,a praSiče), dve od'.ji, fteklsnica 50 lit, 100 komadov rail finih steklenic, moške in ženske fblelte, avstrijske vojačke obleke za osebe srednje velikosti, sod za mast in želerna peč. Vpraša se : Jez daroka ulica 81, konjen. vojašnica, Anton Oteg. 1635 Primerno mesto ▼ kakšnem odpn mniinem društvu ali sli čno i*če bivši želeiničar. Zrro-ž' n je slovenščine hrvaščine, nemščine in italijanščine. Pismene ponudbe pod .Martin* 1646 2-1 Prodajalka iz dežele išče službo. Izurjena .je v speccrijsfci stroki. Hismtne ponudbe na npravo lista pod .Prodajalka*. 1659 S-l „Prip©r©2am® sSedofe KAROL Mm$ Parni in umetni mlin v Središču Stavbeno podjetje in lesna tr- j 1648 Spedicijski uradnik vešč slov., srbo-hrv., nemškega in ital. jezika ter deloma verziran v strojepisju, korespond., knjigovod. in vseh pisarniških noslih, išče Drimerno mesto v kakšnem podjetju. Ponudbe se prosi pod .Urednik" na upravo lista. 1660 Zdr.^ena zagrebška industrija čreves kMMi Serlie i. dr. -Se prlporo^a- mamifakturaa in modna tvrdka FKM11ISTEK Maribor, (SBavni trg 16. 1607 3—L i cn !, Cn i I k. d. ZAGREB, GundgiHčev * ulica 4 Brzojavi: Darmus Zagreb. — — Telefon: 15-37-Ponuja iz svojega skladišča svinjska in ovčja črevesa. ČEVLJI! Izdelovanje čevljev za gospode, dame In otroke po merI in najcenejših dnevnih cenah 4 - govina, Ormož, D. M. Puščava 1655 .VIN4&RIA D. O.* TOMfiM J©SIP vinogradnikov v Ptuju. Stalna Modni salon za uniformiranje ini zaloga prvovrstnih haloških in civilne obkke. Celje, Glavni-ljutomerskih vin. 1649 trg 10/11. 1647 - EPSON podpetiaikl i m p©slpla'! E. POTOTSCHNI MARIBOR, MLINSKA ULSCA 4. A' Specijalist v hribovskih in turistovskih ter tudi g CP v ortopedičnih čevljarskih delih. I i&l.r . Zahtevajte povsod ,TABOR' eao, sSamo, drva, premca sa«S|e in druga prOdeSSsa kupuje in prodaja AND f OSET, Maribor, Aleksandrova ces1 št. 57. Telefon št. 88. napraviio VeSe obuvalo trpežno in elegantno. Odda se v najem ali pa proti kavcij ! Dobiva se r vceb boljlih frgorinah usnja in na debelo pri: BE9SON-KAUCUK D. D. Zagreb, W!Ssonov trg 7. Kuhariču v Ormožu. glavna trafika v Ormož« Vse natančneje pogoje se izve pri « J iaataik fr irlaiati^v Kfisgoiei) »Tabor«. — Tifika; Maviborsk* tiukaraa d. d.