Šlev. 45. ing ftarnčnlnn ct«a Observera« se je dr. Beneš izjavil v tem smislu, da je Cehoslovaška najboljši posrednik med zapadnimi velesilami in Rusijo, ker živi -s slednjo v najboljših odnošajih in z njo že eno leto trguje. Bila bi pa taktična napaka, če bi se Francija in Anglija ne sporazumeli, preden se otvori genovska konferenca. — Napram dopisniku »Timesac je dr. Beneš izjavil, da bo genovska konferenca zgolj etapa na potu gospodarske obnove sveta in da ni od nje pričakovati od začetka prevelikih uspehov. — Zaradi vladne krize v Italiji se dr. Beneš povrne iz Pariza naravnost v Prago, vsled česar odpade tako poset v Rimu kakor tudi ljubljanski sestanek, pač pa se vrši pozneje konferenca strokovnjakov male entente v Belgradu. Italija je zaenkrat popolnoma izolirana. — Konferenca v Genovi se zdaj na vsak način odgodi. — Veliko bolj važna je izjava dr. Beneša v »Journalu«, da je Anglija sprejela sledeči predlog dr. Benešev: Sovjetska vlada se juridično za enkrat še ne prizna. Vzpostavijo se pa trgovinske zveze in se začne gospodarsko sodelovanje z Rusijo za dobo pol leta, da se ta sistem preizkusi. Rusija pa mora priznati zasebnolastninski princip. Vprašanje predvojnih dolgov naj se šele potem načne. + Zanimivo stališče Poljske. Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt je izjavil, da je pred genovsko konferenco potreben sporazum 1. z državami male entente, 2. z baltiškimi državami, in 3. s Francijo. Konferenca male entente se vrši v kratkem, konferenca baltiških držav pa sredi marca in sicer v Varšavi. Skirmunt odločno izjavlja, da te konference ne bodo imele namena ustvariti kak protiruski blok. Poljska se protivi ideji Rusijo smatrati kot kolonijo. -j- Rnsija je pripravljena, menijo >Narodni Listy<. Ruski diplomati se kažejo popolnoma prijazne in odjenljive, med tem pa se rdeča armada čezdaljebolj orga-nizuje. Prav je, da je dr. Beneš dosegel, da se zapadne velesile na genovsko konferenco dobro pripravijo, sicer bi mogla sovjetska Rusija pripraviti Evropi zelo grdo presenečenje. -f Rumunski listi opazujejo akcijo dr. Beneša nekoliko s skrbjo. Priznavajo, da dr. Beneš vodi politiko cele male entente. Ne vedo pa, kaj misli glede Besarabije. Menijo, da se vprašanje vspostavitve gospodarskih odnošajev z Rusijo ne bo dalo rešiti, če se ne razčistijo popolnoma odno-šaji med Rusijo in Rumunijo. -j- Jugoslavija dobi posojilo baje od Francije po posredovanju Čehoslovaške. To je skoroda dokaz za to, da se med Francijo in Čehoslovaško pripravlja tesnejša politična zveza, tako da bi Italija bila od razvoja političnih dogodkov v srednji Evropi popolnoma izločena. To je uspeh fašistovske politike. -f Demokratski listi proti sedanjim razmeram in za volitve. Demokratska lista »Privredni Glasnik« iz Skoplja in subotiš-ki »Narod« sta priobčila te dni uvodnik »Na nizbrdici«. Člankar opisuje žalostne razmere v naši državi, ki se slabšajo od dne do dne. Vlada sama pa nima nobene moči in tudi ne volje, da bi kaj ukrenila za zboljšanje. Sedanjo vlado bi po mnenju člankarja rešil samo vstop zemljoradni-kov v vlado. Ker pa so ti vse prošnje in ponudbe za vstop v vlado odklonili, predlaga člankar, da naj se vrše čimpreje nove volitve, dokler ne bo prepozno. -f- Hrvatsko vprašanje in srbski invalidi. »Ratni Invalid«, glasilo udruženja invalidov SHS, prinaša v zadnji številki uvodnik »Mi in Hrvati«. V članku razpravlja o položaju, ki je nastal vsled memoranduma in pravi: »Mi srbski vojni invalidi, ki dobro vemo, da je svoboda hrvatskega dela našega naroda plod našega trpljenja in naše krvi, ne bomo nikdar dopustili, da pade tudi najmanjša senca nasilja na srbsko pleme... Mi predpostavljamo samo en način razmejitve med Hrvatskimi in srbskimi interesi: popolno razcepitev v dve povsem samostojni in neodvisni državi!« Članek, ki ga je podpisal suplcnt Kavalič končuje s pozivom, da ne sme pri tej razmejitvi ostati niti ena pravoslavna občina v območju Hrvatov. -f Med carigrajsko vlado in kemalisti ?e ;c glede na rešitev turškega vprašanja dosegel popolen sporazum, iako je iz-javU Jusuf Kem^' beg šef angorske delegacije, ki je toz: Icvno konferiral s sultanom. Kemal bej{ potuje v Rim, Pariz in London, kjer bo predložil načrt izpre-membe sevrske pogodbe v imenu vsega turškega naroda. -f Boljševiška agitacija baje narašča v vseh muslimanskih deželah, kakor poročajo francoski listi. Središče tega gibanja je sovjetska misija v Angori. -f Hindusi in mohamedanci postopajo v Indiji popolnoma sporazumno, kakor Soroča revija katoliških misijonarjev v elgiji. Zdi se, da mohamedanci sledijo v tem oziru direktivam iz Moskve, ki prihajajo v Indijo preko Perzije, Afganistana, Turkestana in iz muslimanskih republik, ki so v ruski federaciji. Me;nda je to eden iz glavnih vzrokov, da se Angliji tako mudi skleniti sporazum s sovjetsko Rusijo na eni in Egiptom ter Angoro na drugi strani. -f Angleška delavska stranka (La-bour Party) je pri nadomestnih volitvah v parlament za dva okraja zmagala v obeh z veliko večino. Stvar je velikega pomena za smer angleške politike tako glede na Rusijo kakor glede na Egipt in Indijo. -f Židovska stranka v Jugoslaviji. Belgra sko »Vreme« poroča, da nameravajo židje v Jugoslaviji ustanoviti lastno stranko. Predvsem bodo poskušali izvesti organizacijo stranke v Vojvodini. Židov je v Jugoslaviji okrog 150.000. -j- Tajnostna pogajanja med Rusijo in Francijo so se baje razvijala na sledeči podlagi: Rusija ima na podlagi § 116 ver-zajske pogodbe pravico terjati od Nemčije vojno odškodnino, ker se je v Verzaju brest-litovska pogodba med Rusijo in Nemčijo od strani zaveznikov razveljavila. Ker Nemčija te odškodnine dejansko ne bo mogla izplačati, naj bi Rusija svoje terjatve odstopila Franciji. Ta bi Nemčijo obvezala, da za račun Francije Rusiji dobavi potrebni obnovitveni materijal, kar bi se smatralo kot odplačevanje ruskih dolgov Franciji. Ta načrt pa je za enkrat p<-Jel v vodo, ker sta Radek in Skobelev, ld sta ta pogajanja vodila, prišla na dan z načrtom rusko-francosko-turške zveze proti Angliji. Sicer pa se ne ve, kaj je natančno na stvari, ker francoska vlada na eni strani sploh taji, da bi se bila vršila kakršnakoli pogajanja z Rusijo, na drugi pa se trdi, da se jo sklenila vsaj neka pogodba z znano firmo Creuzot. -f- Skupščina v Vilni je s 96 glasovi od 102 sprejela predlog, da se Vilna priključi Poljski. Stvar ima priti še pred zvezo narodov. — Umrl je dne 23. t. m. gosp. Anton A b r a m , župnik v Košani, star 47 let, v dušnem pastirstvu od 1. 1899. dalje. N. v m. p.l — Nagrade katelietom za pouk verouka. Ze od 1. januarja 1921 velja zakon, po katerem se morajo plačati katehetom ure verouka po 26 kron. A kaj se je do danes storilo v tem oziru? To vprašanje čisto resno stavimo vsem tistim, ki imajo to stvar v rokah! Ali Vas res ni prav nič sram vsled tega vnebovpijočega evropskega škandala, da še sedaj niste plačali, kar je po postavi določeno že več kot eno leto? Učiteljstvu se plača za en mesec naprej — kar je samoposebi umljivo — a duhovniku se ne plača in ni jih sram, da so veroučite-ljem dolžni za celo leto nazaj! Čemu pa je še uradništvo pri poverjeništvu za uk in bogočastje? Ko nam ne daste plače, kot jo imajo duhovniki v vseh kulturnih državah, nam vsaj teh kron, ki jih prislužimo v šoli, nikar ne zadržujte! Okrog šol. vodstev se pošiljajo odloki, po katerih naj se natančno zapiše vsaka dejan, ura verouka, pa ne zato, da ne bi morda plačali kako uro premalo, ampak da se gotovo ne pripeti v Jugoslaviji ta škandal, da bi plačali katehetu kako uro več, kot je učili O ko bi bila v naši državi povsod glede denarja taka natančnost, kot je takrat, ko je treba duhovniku kaj plačati 1 Ali naj morda tudi katoliška duhovščina v Jugoslaviji sestavi kak memorandum, katerega naj pošlje potem na konferenco v Genovo? Ker koliko se je že prosilo — pa se navzlic opetovanim prošnjam ni storilo c 1 vlade prav nič! Zato še enkrat vprašamo: Ali vas res ni sram tega škandala! Nas katehetov in duhovnikov sploh je v dno duše sram, da je v Jugoslaviji to mogoče, kar ni nikjer drugje mogoče! Ostre so naše besede, — zato prosimo oproščenja — ali naša potrpežljivost gre proti koncu in samim sobi se čudimo, da vse to trpimo. — Eden v imenu vseh prizadetih. — Seja delavske zbornice. Drugo zasedanje začasne delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani se bo vršilo v nedeljo, 26. februarja 1922 ob 14. uri v sejni dvorani mestnega magistrat i ljubljanskega z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. Čitanje in odobritev zapisnika I, skupčinske seje; 3. Poročilo o delovanju tajništva; 4. Volitev stanovanjskega, staturičnega in pragmatičnega odseka; 5. Imenovanje stalnega tajnika; 6. Slučajnosti. — Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot — poverjeništvo za Ljubljano m okolico — bo delila, kot je bilo že minuli teden javljeno v časopisih siromašnim svojim članom moko po znižani ceni in sicer prejmejo ti za sebe in one družinske člane, katerih vzdrževanje in preživljanje je odvisno od zaslužka invalida, oziroma vdove, po 3 in četrt kg moke na osebo in to proti plačilu dveh dinar-jfev za 1 kg. Razdeljevanje se prične v soboto dne 25. t. m. in se vrši vsak dan od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Šentpeterski vojašnici. V dnevih, odštevši 25. t. m. do vključno 6, marca pride o na vrsto člani, stanujoči v občinah ljubljanskega okr. glavarstva, dočim se bo članom, bivajočim v ljubljanski občini delila moka izključno šele od 8. marca dalje. Zunanje člane opozarjamo, da bomo dosledno zahtevali od vsakega, da prinese s seboj uradno potrdilo (od županstva oziroma od župnega urada) o številu družinskih članov, da je siromašen, oziroma podpore potreben in člansko knjižico. Poleg tega se bo moral vsak invalid izkazati z invalidskim uverjenjem izdanim od zadnje nadpregledne komisije. Za ljubljanske člane pa bo poskrbelo potrdila o njih siro-mašnosti, oziroma potrebi podpore v živilih društvo samo. — Blagovica. Od 11. do 20. februarja se je pri nas obhajal sv. misijon. Udeležba je bila zelo obilna. — O sv. Petru dobimo nove bronaste zvonove. Akoravno je župnija majhna, se je nabralo že nad 200.000 K. Zvonove vsi težko pričakujemo. — Na pustno nedeljo priredijo Orli z Izobraževalnim društvom Finžgarjevo igro >Veriga«, h kateri vabimo vse domačine in sosede. — Tečaj t a pridelovanje in umne uporabo krme priredi državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu dne 4., 5. In 6. aprila. Pričetek dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj. Poučujeta teoretično in praktično strokovna učitelja Fr. Maliselc in inž. Ferd. Vončina in sicer o sledečem: setev, oskrbovanje in gnojenje detelj in krmskih mešanic na njivah, gnojenje in oskrbovanje travnikov, naprava novih in zboljšanja starih travnikov; — sestava živalskega telesa; redllne snovi, njih poraba ln nadomeščanje; konserviranje krme (sušenje, silaža itd.) proračunanje, priprava in po-kladanje krme. Radi velike važnosti tega pouka se vabijo gospodarji, da se tečaja v ohilnem številu udeleže. Prijaviti se je čimprej z dopisnico pri ravnateljstvu šole. — Poizvedba. Ivan Močnik, ki je služil pri lovskem bataljonu št 20, 1. slotnija ,je pogrešan od 21. decembra 1914. Njegova mati, ki je vdova, prosi vse, ki bi kaj vedeli o njenem sinu, da blagovolijo sporočiti uredništvu »Slovenca«. — Tatvina v Kamniku. Usnjarju Avguštinu Torpinen v Kamniku je bil ukraden ovoj podplatov vreden 5440 kron. — Velik vlom v Zapuiah. Dne 22. februarja, ko je obiskala Josipina Kožuh iz Zapuž svojega bolnega moža v bolnišnici, je vlomil v njeno hišo neznani mož, kateri je odnesel večjo množino obleke in perila zaznamovanega s črkama P. S. Ukradeno blago je bilo vredno 21.200 kron. Cerkvena tatvina. V noči od torka na sredo se Je Izvršila v mariborski stolnici drzna tatvina. Nekdo je ukradel Iz oltarja monštranco, in sicer se je pustil v torek zapreti v cerkev, zjutraj, ko je cerkovnik odprl vrata, pa je odšel in odnesel seboj monštranco, ki je iz medenine, samo »lunula« je zlata in vredna več tisoč kron. Tatu dosedaj še niso izsledili. — Pretep. V Hočevarjev! gostilni v Valburgi sta se sprla Janez Tršan in Josip Peternel. Ker sta se pričela prepirati med seboj, ju je gostilničar spodil Iz gostilne. Zunaj je pa Tršan Pelernela oklal po dlani in po vratu. Tršan je bil za to obsojen na dva meseca težke ječe. — Obsojena vlomilca. Janez Habe z Vojskega je 24. decembra 1921 vlomil v Logatcu v Keržišni-kovo trafiko in ukradel večjo množino denarja; okradel je tudi Apolonijo Mihevčevo. Deželno sodišče je obsodilo Habeta na 6 mesecev težke ječe, njegovega tovariša Jožefa Ostermana pa na eu teden strogega zapora. — Nesreči Ko jo šel Peter Polanc iz Spodnje Senice po železniški progi blizu Medvod, ga je vrgla lokomoUva ob tla. Težko poškodovanega Polanca so prepeljali v bolnišnico. — Rudar Srečko Koprivšek si je v premogokopu Kisovec težko poškodoval desno oko. — Berač in tat, kateri se 100 orožnikov no boji. Blaž Hribar je berač, ki tudi krade in jo bil zaradi tatvine že dvakrat kaznovan. Dno 27. januarja letos je ukradel Mariji Gams v Kamniku 300 kron vredno uro. Gamsova je tatvino precej zapazila in obvestila orožnike, orožnik Frančišek Skok J« prijel Hribarja in našel pri njem ukradeno uro, vsled česar ga je aretiral. Hribar se je na to razjezil in začel orožnika psovati: »Če pride tudi 100 takih žandarjev, kakor si Ti, ne grem nikamor; prej sem bil soldat, kakor Til« Hribar, ki je bil že 16 krat predkaznovan, je bil zdaj obsojen na 2 meseca težke ječe. — Novi izum v telegrafiji. Te dni je knzal profesor nemške visoke tehniške šole v Brnu, Sraka, svoj izum, ki je ž njim omogočena na isti progi sočasno vzajemna korespondenca. Namesto istosmernega toka, ki se secfaj v telegrafiji rabi, se brzojavlja z izmenjajočim tokom z razno frekvenco. Poizkusi so se obnesli vkljub temu, da aparati niso bili dobri. — Edison. Dne 11. t m. je obhnjal slavni Američan Tomaž Edison peUnsedemdosetlelnico svojega rojstva. Njegovi starši, skromni štacunarjl, so živeli v Port Iluronu. Njefl ov oče je bil Holan-doc. Njegov prvi in najboljši učitelj pa je bila njegova mati, bivša učiteljica. Svojo kariero je pričel ko raznašalec novin in smotk. Zaslužene novce Je skrbno hranil ter si iz prihrankov kupil tiskarsko orodje. Začel je izdajati za potujoče ljudi poseben list Kauar je kaj utegnil 6e je pečal s kemijo in se je naučil telegrafirati. Dobil je službo v brzojavnem uradu v Memfisu. Leta 1870. je postal inžener in je ustanovil lastno delavnico, kjer je bilo zaposlenih 300 delavcev. Danes pa je lastnik velikega laboratorija v Menlo-Parku z več tisoč delavci. Njegovo premoženje cenijo na več milijonov dolarjev. Edison je danee ponos Američanov. — Zaradi psa nbil lastnega otroka. V Tre-mošni pri Plznu je hotela sedemletna hčerka lastnika tamošnje opekarne Vaclava čecha vzeti z ognjišča lonec vrelega kropa, pri tom pa je ce-hoio polila pri ognjišču ležečega psa ter ga jo malo poparila. Ta malenkostna nesreča je očeta tako razkačila, da je pograbil železno grebljo tor ž njo tako dolgo udrihal po lastni hčerki, da so je revica zgrudili in izdihnila. Pogled na okrvav- ljeno truplo slabotne deklice je bil grozen. Zverinski čin surovega očeta je vzbudil v ljudstvu velikansko ogorčen ;e in le malo je manjkalo, da se niso sosedje dejanski znesli nad zverjo v človeški podobi. Orožnik je odpeljal brezsrčnega očeta v roke pravice na plzensko okrajno sodišče. — Živo pokopano dete. V Vrdniku ▼ Vojvodini je žena nekega telavca dala svojemu bolnemu dveletnemu otroku piti čaj, v katerem Je ukuhala veliko maka Dete se je tega tako napilo, da so mislili, da je umrlo. Poslali so po zdravnika, ki pa je poslal samo nekega slugo iz bolnišnice. Ta je konštatiral smrt in dete je bilo pokopano. Še isti dan jo grobar slišal iz groba jokanje. Sel je po orožnike, ki so odredili, da se grob odkop-lje. V rakvi so našli mrtvo dete, lei si je v smrtnem boju izgrizlo vse prste. — Praško časopisj«. V Pragi izhaja skupaj 770 časopisov, od teh je 673 čeških, 83 nemških, 4 ruski, 3 francoski, 3 mažarski, 3 esperantsld in 1 angleški. — Sindikalna organizacija uradništva na Češkem. Na Češkem se je pričelo zadnje čase med uradništvom živahno agitirati zato, da bi vse uradniške organizacije Ivorile skupno sindikalno organizacijo v svrho lažjega nastopanja za interese državnih uradnikov. — Kovani dena; na Češkem. Češka država je izdala zadnje dni kovani drobiž po 20 in po 50 vinarjev. Za sedaj ie izdala tega drobiža skupaj za 17 milijonov češkoslovaških kron in pričela z zamenjavo starega avstrijskega drobiža. Kakor poročajo listi, je največji del vsega avstrijskega drobiža na Češkem, ker so ga vsled dobrega stanja valute v veliki meri tihotapili v češko državo. — Mažarsku agitacija na Slovaškem se v zadnjem času zelo širi in se sumi, da dobivajo rna-žarski agitatorji denarne podj>ore iz Budimpešte. V zadnjem času je pričelo izhajaU pet novih ma-žarskih listov na Slovaškem. — Piotl draginji nastopajo ▼ Zagrebu precej energično. Vsrkogar, ki izrablja sedanji položaj in podražuje življenske potrebščine, policija takoj aretira in ga izroči sodišču. Predvčerajšnjim so bili zopet aretirani trije meearji in izročeni sodišču. Po^ralmski namestnik o pobijaniiii draginje. Pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Hribar je izdal sledeči razglas v imenu pokrajinske uprave: Z veliko skrbjo opažam, kako naraščajo od dne do dne cene najpotrebnejšim živilom in drugim življen. potrebščinam. Opažam, kako zlorabljajo nekateri trgovci — ne oziraje se prav nič na neugodne prehranjevalne in oskrbovalne razmere, od katerih trpi vse prebivalstvo razen nekaterih oseb, ki so vsled vojne ali drugih srečnih naključb obogatele — sedanje visoko stanje tujih valut za to, da tudi blago, ki so ga nabavili iz inozemstva ob času nižje valute, zaračunavajo po njenem današnjem stanju, odnosno da jemljejo visoko vrednost inozemskih valut celo za dobrodošel povod, da podražujejo tuzemske pridelke in izdelke. Mnogi trgovci se okoriščajo nadalje s tem, da pri označevanju cen v dinarjih zvišujejo dosedanje kronske cene, prav občutno jib zaokroževaje navzgor na dinarske enote. Zaradi tega opozarjam vse trgovske kroge in prodajalce življenskih potrebščin na zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921, objavljen pod št 6 y »Uradnem listu« 5 z dne 18. januarja t. 1. Opozarjam posebno na točko 3. člena 2., po kateri je prepovedano nakopičevanje življenskih potrebščin po skladiščih; nadalje na prvi odstavek člena 6. glede označevanja cen, na prvi odstavek člena 7., po katerem mora imeti vsak prodajalec na prodaj vse življenske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo; na prvi odstavek člena 9., ki prepoveduje večkratno preprodajo, nečisto špekulacijo, dogovarjanje med producenti ali posredovalci, da bi se cena blagu zvišala, in prekupčevanje na trgih in semnjih. Podrejena oblastva imajo nalog, strogo nadzirati izvrševanje določil navedenega zakona in skrbeti, da se krivci dovedejo najstrožjemu kaznovanju po kazenskih določilih členov 6. do 16. navedenega zakona. BORZA. Curih. 23. febr. Berlin 241, Newyork 520, London 22.53, Pariz 46.70, Milan 25.70, Praga 9.15, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.57, Varšava 0.14, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.09. Berlin, 23. febr. Dunaj 4.43. Budimpešta 31.36, Milan 1082.90, Praga 379.60, Pariz 1968, London 945.05, Newyork 214.78, Curih 4215.75. Praga, 23. febr. Dunaj 0.83, Berlin 27 226, Rim 309, Budimpešta 7.85, Pariz 550.50, Loadon 261, Newyork 59.50, Curih 1207.50, avstr. kron« 0.33, italijanske liro 800. Dunaj, 23. febr. Zagreb 1918—1922, Belgrad 7C70—7690, Berlin 2897-2903, Budimpešta 873.50 do 876.50, Londou 27.190-27.210, Milan 80.890 do 30.910, Newyork 6100.50, Pariz 56.180—50.220, Praga 10."72-10.278, Sofija 4170-4180, Curih 120.975—121.025. Valute: Dolarji 0093 -6102, bolgarski levi 3770-3980, angleški funti 26.790 do 20.810, francoski franki 55.480—55.520, italijanske liro 30.240- 30.200, dinarji 7585—7605, rumunski leji 4095—4705, švicarski franki 118.975—119.025, češkoslovaško krono 10.272—10.278, maiarske krono 893.50 -896.50. Zagreb, 23. febr. Devize: Dunaj 5.086—5.15, Berlin (Izplačilo) 149.50-153, Budimpešte 45.50 do 47, Bukarešta 240, Italija (izplačilo) 1600-1320, London (Izplačilo) 1115-1420, (ček) 1402.50-1410, Newyork (ček) 815-310.50, Pariz (izplačilo) 2900 do 2030, Praga (izplačilo) 577 - 582, Švica (Izplačilo) 6250 6325. Valute: Ameriški dolarji 309 dc 314, avstr. krone 5.20-5.40, carski rublji 25-28. napoleondori 1150 -1185, nemške marke 150—155, rumunski leji 238. Belgrad, 23. febr. Valute: Rumunski leji 61.10, nemške marke 3S, bolgarski levi 52 60, avstrijske krone 1.45. Devize: London 350, Pariz 720.80, Ne«?-york 78.95, Ženeva 1546, Praga 143.60, Berlin 87, Dunaj 1.28, Bukarešta 62, Budimpešta 11.70. g Kovinska industrija na PolMtrm. Veliko vpraSevntije po strojih vseh vrst. derih potrebo Nemčija ne more v zadostni m kriti je po- vzročilo, da so na Poljskem nastala mnoga nova podjetja, starejie strojne tovarne so pa svoj obrat snatno povečale. Tako se je razvila strojna tovarna H. Cegielski d. d. v Poznanju v največje podjetje te vrste ua Poljskem. Medtem ko je prej izdelovala ponajveč poljedelske stroje, izdeluje sedaj poleg najraznovrstnejšili strojev tudi lokomotive, kotle in železniške vagone. Svoj kapital je zvišalo podjetje od 125 na 260 milijonov poljskih mark. g Tekstilno tovarne r Lodzu. Tekstilne tovarne v Lodzu, ki so že več mesecev delale samo po 4 dni na teden, so pričele 30. januarja 1922 zopet s polnim obratovanjem, ker so dobile velika naročila iz Rusije in Rumunije. Rusija je plače-,vala 80 odst. v zlatu in 20 odst. z menicami. Sedaj je bilo v seji tekstilnega koncema v Lodzu sklenjeno, da se sme prodajati v sovjetsko Rusijo samo proti gotovini. g Varšavsko banke. Pri konferenci varšavskih bančnih ravnateljev, ki se je vršila v navzočnosti poljskega finančnega ministra dne 20. jan. je bilo sklenjeno, ustanoviti posebno organizacijo, da bi se zamoglo inozemske dolgove poljske vele-Sndustrije (v tujih valutah) poplačati v obrokih in tako zabraniti, da ne bi veliko povpraševanje po tujih valutah slabo vplivalo ua kurz polj. marke. g Poljsko-ruska trgovska pogodba. Svet sovjetskih komisarjev je notificiral poljski vladi sklep, da se v Varšavi dokonča poljsko-ruska trgovska pogodba. g Dviganje češkoslovaške valute in ma-žarska vlada. Mažarski finančni minister He- Sedus je skienil svoie dni s češkoslovaško vla-o pogodbo, po kateri ima Mažarska dati Češki republiki žito, češka republika pa Mažarski premog. Po dogovoru je morala Češka precej plačati žito, Mažarski pa je bilo dovoljeno, da plača pozneje. Ker je češkoslovaška valuta zadnji čas tako poskočila, je izgubila mažarska vlada z navedeno transakcijo približno poldrugo milijardo mažarskih kron. o Novi premogovniki v Podkarpatski Ruski. »Slov. Vychod« poroča: Te dni je odkril učitelj M. Megyesy v občini Lupča v mar-maroški okolici bogate premogove plasti. Kakovost premoga je izborna, namreč samo črni premog s 6000 kalorijami. Plasti so prostrane in debele. Na ravno tem mestu so zasledili premogove žile že pred dvaisetimi leti, a tedanja madžarska vlada je prepovedala vsako nadaljnje raziskovanje, Vrše se pogajanja z bankami za finančno pomoč. g V Švici nam ponujajo posojilo. Belgrajska »Politika« poroča, da je finančno ministrstvo prejelo ponudbo od skupine švicarskih bank za posojilo. Ponudba je splošnega značaja. O podrobnostih bi bilo treba šele razgovarjati. g Industrija umetne svile v Zedinjcnih državah. Industrija za izdelovanje umetne svile, ki je bila v Zedinjenih državah vpeljana šele leta 1911., se ie do danes že zelo razvila. Leta 1920. se je izdelalo že 9 milijonov lbs umetne svile napram 820 lbs leta 1912. Umetno svilo podelajo po največ doma; tako je bilo izvoženih samo nogavic iz umetne svile 12 milijonov parov. (Leta 1918. samo 6 milijonov.) Umetno svilo podelujejo tudi v zvezi z volno in bombaževino v manufakturno blago, tepihe itd. Inozemski izdelovalci umetne svile se z ameriškimi producenti raje dobrohotno domenijo, kakor da bi poskusili konkurirati na ameriškem trgu. g Situacija čeških eksportnih pivovarn. Časopis »Kvas« piše, da se je zaradi padca nemške marke na četrtino češko-slovaške krone skrčil izvoz češkega piva na Nemško ravno tako kakor pred letom dni v Avstrijo. Danes ni misliti, da bi mogel kdo plačati hek.oliter češkega piva, ki se je do zadn ega časa prodajalo hektoliter po 300 češkoslovaških kron. štirikrat toliko, namreč 1200 mark, dočim stane na Nemškem hektoliter domačega piva iste kakovosti 250 mark. In zaradi tega se je stvar tako zasukala, da se na Češko nemško pivo uvaža. Tako je dobilo slavno češko pivo nevarnega tekmeca v nemškem pivu in to vse zaradi tako visoko stoječe češke valute. g Dogovor med sovjetsko Ukrajino ter Češkoslovaško. Poljski listi potrjujejo poročila čepkih časnikov o prihodu prvosednika sovjetske ukrajinske republike, Rakovskega, na Češko in zagotavljajo, da je potovanje Rakovskega v zvezi z načrtom, skleniti trgovske pogodbe med Češkoslovaško in Ukrajino. g Položaj čeških opekarn I. 1921. >Stavivo< poroča, da se je lansko leto posrečilo izboljšati produkcijo v opekarski obrti. Ovire pa je povzročilo, ker ni bilo živahnega povpraševanja po zidni in strešni opeki. V Pragi se je dvignila produkcija za 40 % proti predlanskemu letu, poraba pa je ostala ista, ko prejšnje leto. Stanovanjska kriza se ne more odpraviti, ker premalo zi- dajo zasebniki, kateri imajo dovolj denarnih sredstev. g Posvetovanja češkoslovaških obrtnikov z avstrijskimi industrijalci. Praški listi poročajo, da so češkoslovaški tekstilni industrijalci povabili zastopnike avstrijskih irdustrijskih podjetij za izdelovanje sukna in narejenih oblek na razpravo v Brnu, da bi se domenili glede terjatev avstrijskih dolžnikov, ki se cenijo na četrtino milijarde češkoslovaških kron. Terjatve morajo bili plačane po računu v češkoslovaški valuti, češkoslovaški upniki pa se hočejo pogajati z avstrijskimi dolžniki. g Fuzija dveh največjih svetovnih petrolejnih koneernov. Londonski listi poročajo, da so tam vrše pogajanja že nekai dni med zastopniki Schell Royal Dutch in Standard Oil Comp., kojili smoter je fuzija obeh teh največjih petrolejnih koncem. nnvtee. lj Umrl je včeraj oče g. docenta in prof. na učiteljišču dr. Jos. Demšar/a, 83 letni g. Anton Demšar, bivši krojaški mojster v Škofji Loki. Na odru leži danes v pritličju župnišča Sv. Peter v Ljubljani, jutri pa bodo truplo blagega pokojnika prepeljali k pogrebu v Škofjo Loko. Bog bodi plačnik možu, ki je dal narodu izredno dobre otroke. N. v m. p.! lj Vincencijeva konferenca ima danes t. j. 24. t. m. svojo redno sejo ob polsedmi uri zvečer v navadnih prostorih. Seja ob-ligatna. lj Rokodelski dom. V nedeljo dne 26. t. m. ob pol 8. uri se ponovita igri >Volkašin* in j Čevljar baron«. Petje iia kmečki svatbi (skladba E. Adamičeva) spremlja orkester. V »Čevljarju baronu« je vpletenih več kupletov, katere pojeta g. V. Rudolf in gdč. SuSnikova. Vstopnice se dobivajo v soboto in nedeljo v Rokodelskem domu. lj Šentjakobska prosveta. Prihodnje predavanje bo v nedeljo dne 5. marca ob šestih zvečer; po predavanju bo redni občni zbor prosvetnega društva. l:j Prosveta Krakovo-Tmovo. Danes zvečer v običajnih prostorih važen sestanek. Predava g. profesor Mlakar o j ako zanimivem predmetu. Polno-številno! — Predsednik. lj Res dober vzgojitelj! V zavodu za slepce caruje učitelj Jos. Kobal, ki je tam dodeljen kot šolski vodja. On čita šolski mladini časopis. Med drugimi je v sredo prečital tudi članek v v Jutru«, kjer se namigava, da naj gredo redovnice in duhovni sneg kidat. Na ta način jemlje našim največjim revežem globoki čut do vere, v kateri najdejo naši slerpci največjo in edino uteho. — Ali nima višji šol. svet boljšega pedagoga za vodstvo šole naših slepcev? Ij Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Dne l?. in 22 februarja se je vršilo pri oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave pogajanje pekovskih mojstrov in pomočnikov glede reguliranja delavskih mezd. Pogajanje ni do-vedlo do pozitivnega rezultata, ker so vztrajali zastopniki pekovskih pomočnikov na svojem nepopustljivem stališču Zastopniki pekovskih mojstrov so se sklicevali na sklep zadružnega odbora, da se ne dovoli nikako zvišanje mezd, ker so dosedanje zadosti velike. Pri pogajanju dne 1. decembra 1921 so se določile sporazumno sledeče plače: Temeljna plača v 1. katergoriji ostane 250 kron tedensko in v drugi kategoriji 200 kron ledensko; draginjske doldade se zvišajo za 40 % in sicer v I. kategoriji od 290 krnn na 400 kron, v II. kategoriji od 280 Icron na 392 kron tedensko; izrednim pomočnikom se je določila dnevna plača v I. kategoriji na 110 kron in v II. kategoriji na 90 kron dnevno; hrana in stanovanje pri mojslru se zaračunava od 35 do 40 kron dnevno; vsak delavec dobi dnevno 1 kg belega kruha. Zahtevi pekovskih pomočnikov po 35 % zvišanju sedanjih dravinjskih doklad pekovski mojslri niso pri volji ugodili. Zastopniki pekovskih pomočnikov so no to izjavili, da razglase stališče pekovskih mojstrov na shodu, ki naj končnoveljavno odloči glede stavljenih zahtev in glede eventualne stavke; zadevni sklep naj bi se sporočil zadrugi pekov do 9. ure zvečer. Zadruga pekov se je odločila, da ugodi zahtevi pekovskih pomočnikov, toda ne v celem obsegu, ampak le delno, in sicer s 15 % zvišanjem dragjnjskih doklad. Pekovski pomočniki so dose-daj mirni in je upati, da ne pride do stavke. — Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani, delavski odsek. lj Umrli so v Ljubljani: Drago Dovč, krov-čev sin, 2 leti. — Matiia Marinko, zasebnik, 68 let. — Šarlota Šilinger, inelianikova hči, 1 mesec. — Gašper Vindišer, delavec, 45 let. — Roza Justi-nek, učenka, 11 let. — Martin Piller, zasebnik, 88 let. — Ana Jeršin. f3b. tov. delnvka v p., 64 let. — Janez Papler, zascbnik-hiralec, 08 let. —- Ana Verbič, rejenka, 2 meseca. — Marija Trnover, za-viračeva vdova, 55 let. — Josip Razgon, rojenee, 2 meseca. — Marjana Novak, zasebnica, 50 let. lj Krojaška zadruga v Ljubljani naznanja, da so bodo vršile pomočniške preizkušnje za mo-distinje dne 7. marca t. 1. Prošnje za pripustitev k preizkušnjam je vložiti najkasneje do 1. marca t. 1. pri načelniku zadruge g. Iv. Kersniču, Res-ljeva cesla št. 1, 2. nadstropje. lj ČOTljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 5. marca preizkušnja za pomoč. like. Prijave se sprejemajo do 2. marca pri Karlu Kordeliču, Rimska cesta št. 5. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. lj Zaradi veriženja je bil aretiran Uril Jug. lj S strehe padel jc 16 letni kleparski vajenec Dominik Cotič. Metal je sneg s strehe v Gradišču št 2, toda zdrsnil je in je padel 16 m globoko. Fant se ni čisto nič poškodoval in se je vrnil precej nazaj na streho kidat sneg. Dr* Oblak obsojen. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani je bila dne 23. t. m. zaključena razprava v zadevi zasebne obtožbe odvehiika dr. Marka Natlačena proti odvetniku dr. I. C. Oblaku radi žaljenja časti. Odvetnik dr. I. C. Oblak je bil obsojen radi častikraje na 1000 K denarne globe odnosno v slučaju neizterljivosti na dva dni zapora in povračilo stroškov kazenskega postopanja. Predmet zasebne obtožbe je bila dr. Oblakova obdolžitev, češ da je dr. Natlačen napeljeval svojega klijenta Ivana Možino, ko je imel biti zaslišan kot priča, h krivemu pričevanju. To obdolžitev je dr. Oblak izrekel dne 1. aprila 1921 v javni razpravi pred sodiščem. Dr. Natlačen razumljivo tako težkega očitka ni mogel mirno prenesti, zato je naznanil ta slučaj odvetniški zbornici in vložil proti obrekovalcu zasebno obtožbo. Po zaslišanih pričah višjem sodnem svetniku Polratu, gdč. Slavici Marki-čevi, Gregorju Ditingerju, Ivanu Možini in po pričevanju zasebnega obtožitelja dr. Natlačena se je pri razpravi pred okrajnim sodiščem ugotovilo, da za tako sumni-čenje dr. Oblak ni imel prav nobenega povoda. Dr. Oblak se je zagovarjal s tem, da je obdolžitev izrekel le v zastopstvu svoje stranke in da mu ie njegov klijent Ditin-ger naročil, naj to iznese pred sodiščem. Ditinger zaslišan pred sodiščem kot priča je pa potrdil, da ta dr. Oblakov zagovor ni resničen in da on njemu ni nikoli zatrjeval o dr. Natlačenu kaj takega. — Okrajni sodnik dr. Gradnik je v razlogih sodbe na-glašal, da odvetniška imuniteta ne gre tako daleč, da bi .sinel odvetnik svojega stanovskega tovariša osebno napadati in da tudi v odvetniškem redu. na katerega se je skliceval zagovornik dr. Oblaka dr. Te-Icavčič, ni najti za to nikalce opore, ampak da nasprotno ravno odvetniški red nalaga odvetniku dolžnost, da navaja v zastopstvu svoje stranke le to, kar mu stranka v resnici naroči oziroma zaupa, ne pa da navaja izmišljena dejstva, s katerimi brez povoda žali svojega stanovskega tovariša. Narorfmo gledališče. DRAMA. Petek, 24. februarja: Prekrasne Sabinke. Ab. B. Sobota, 25. februarja: Dramska predstava v operne)« gledališču. Dramsko gledališče zaprto. Nedelja, 26. februarja: popoldne ob 3. uri: Komedija zmešnjav. Izven. — Zvečer ob 8. uri: Hamlet. Izven. Ponedeljek, 27. februarja: Svet. Abon. C. Torek, 28 februarja: zaprto. OPERA. Petek, 24. februarja: zaprto. Sobota, 25. februarja: Žlahtni meščan. Slavnostna predstava. Izven. Proslava 300 letnice Moličre-ovega rojstva. Nedelja, 26. februarja: Butterflv. Izven. Ponedeljek, 27. februarja: zaprto. Torek, 28. februarja: |>opoldne ob 3. uri: Prodana nevesta. Izven. pr Proslava 300 Iclnico Moliferovega rojstva. Narodno gledališče v Ljubljani proslavi v soboto, dne 25. februarja 1922 ob 8 uri zvečer v opernem gledališču 300 letnico Molierovega rojstva. Vpri-zori se njegov »Žlahtni meščan« (Le Bourgeois Gentilhomme) v prevodu in prireditvi Friderika Juvančiča. Vprizoritev bo zlasti zanimiva zaradi originalne glasbe: uverturo, pevske iu baletne točke je zložil za veliki orkester L. M. Skerjanc. Proslave se udeleži poleg drugih dostojanstvenikov konzul francoske republike iz Zagreba kot oficielni zastopnik svoje vlade. Predstava je slavnostna. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10. do pol 1. in od 3 .do 5. ure ter pol uro preo predstavo. pr Občinstvo ižo danes opozarjamo na koncert, ki ga priredi gospa Pavla Lovšetova, operna in koncertna pevka v ponedeljek, dne 6. marca v Unionovi dvorani j>od okriljem Glasbene Matice (iz cikla menih jubilejnih koncertov ob 50 letnici) z najznamenitejšim sporedom. pr Najdeni rokopisi slavn.-ga ruskoga pisatelja Dostojevskega. Iz Moskve poročajo, da so tam našli mnogo neznanih rokopisov Dostojevskega, ki so jih izročili posebni komisiji, v pregled. Orlovski vestnik. Orlovski izlet v Brnu 1922. Za letošnji veliki orlovski iziet v Brnu se delaio velike priprave. Na telovaelišču se že prav pridno dela in je postavljenih žc več velikih tribun. Kakor poročajo listi, so prišle pripravljalnemu odboru že mnoge prijave. Med drugimi se izleta udeleže tudi orlovske čete iz Podkar-patske Rusije. Številen obeta biti obisk iz Amerike. Ameriški katoliški Sokoli in gostje bodo dopotovaH s posebno ladjo in bodo postavili lastno tekmovalno vrsto._ Tuilstika in šport. Smučarska tekma xa prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (poleg Kranjsko gore) se bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m. ob vsakem vremenu! Upamo, da se vreme izboljša, ker se barometer lepo dviga (od 23. na 24. t. m. za 7 mm) sicer pa opozarjamo občinstvo, da ni socuti vremena v visokih Ratečah in Planici po vremenu v Ljubljani! Občinstvo, opazovalce, izletnike vabimo, da se odpeljejo iz Ljubljane s sobotnim večernim vlakom v Kranjsko goro, kjer prenoče. Nakazila /.a stanovanja bo oddajalo »Letoviško društvo«, Kranjska gora v hotelu rSlavec«. Pripravljenih jc nad 50 sob po hotelih in gostilnah. Lnhlco pa se udeleže izletniki te zimskosportne prireditve tudi, ako se pripeljejo z jutranjim vlakom iz Ljubljano' ln izstopijo na postaji NPlanica (prihodnja postaja nad Kranjsko goro), odtod je le še 20 minut peš na cilj (markirano, vodniki). — Za smučarje, odbor tekme in reditelje, fotoprafe, kinooperaterje i. dr. so preskrbljena prenočišča v Ratečah. Pri-četek tekme koj po dohodu dopoldanskega goren,. vlaka na žel. postajo Planica. Meteorologi«?«© poročilo. Ljnbtjnua 303 m n, m, vlS. Oao opazo-vanin BHIO-metei v mm Tormo-luotor v C Pdtttrom | tlitoronca vn | .Nebo, vetrov 1'aunvinu v mm 2ZJ2. 21 h 734-4 4 G-5 ! obl" i ~ 23.,2. 7 h 737-5 45 0, | megla — 2S./2 14 h V40 2 7 0-7 i i d. jas. sever SCal le E£fs?8yS<£2 - i® se m®l IF&S8«r - SfufeScaS 6. BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadlor, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabicc Franjo, Miklošičeva cesta št. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta Stev. 8. Remigar & Smorkol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Skotijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Sehreva nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: 2uran Martin, Mestni trg Stev. 12. se sledeče tlemače tvrdke: (Objava S Din.) ŠPEDICI.7SKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 468. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTV0: Fcronc & Fnchs, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: HI i kn š L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ZELEZN1NO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesla štev, 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska cesta Stev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Korespondentinjo SlTflioifticS/n zmožno slovenske »llUjepeSKO irl nemške stenografije, sprejmo pod ugodnimi pogoji TEXTILIA, d. d., Ljubljana. Krekov trg štev. 10. Vsem, ki so spremili našo predobro in nepozabno mater, gospo Marjeto Okoren na njeni zadnji poti, se naj-topleje zahvaljujemo. Grosuplje, 22. februarja 1922. ŽALUJOČA RODBINA OKOREN. Dne 26. februarja t. 1. se vrši javna prostovoSjna dražba m Gospodična se želi učiti strojepisja v zvezi s trgov-nko korespondenco. — Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Potreba 632«. vrta in slavbišča v izmeri 1480 m2 zraven kolodvora v Spodnji Šiški iu Znkotnikove parno žage. Draž- Službo praktikantinje na kakšnem večjem posestvu išče dekli- , „ % . ° ca, stara 25 let, ki je dovršila enoletni i ba 8e vrsl v SPod- S,skl v gostilni tečaj na gospodinjski šoli ter je ponolno-; pri Kolencu, Kavškova ul. št. 130. ma vešča slovenskega in nemškega jezika | Izklicna cena 80.000 K. Začetek ob pisavi in besedi. - Ponudbe se naj j 3 uri popoldne. ^ Natančnejše dražbene pogoje se poizve pri g. Mate Hafnerju, notarja v Ljubljani. 637 v pisavi in besedi. — pošljejo na upravništvo »Slovenca« štev. 631. Kupim posestvo v bližini kakega trga ali nesla na Dolenjskem ali Štajerskem, kjer bi mogel izvrževati kako malo obrt, najbolje mali MLIN. — Ponudbe na naslov: KARRL FERCHEL, Trst, via Navali 43. LOVSKA PSICA ptičarka, resaste dlake, sive barve s tem-norjaviml lisami po životu, rjava v glavo, se je pred 8 dnevi zgubila. Imo ji je >Rikat. Kdor jo je prijel, naj javi na 7nn nnn najboljši sistem LUTZ. leiezrid pecizborna kuriIka v 2lfi0 metra visokosti, primerna za visoko sobo, FRANC PETEECA, Ljubljana, Dunajska sa!,,n f,i» dvorano, je na prodaj. Naslov cesta 41. — Nagrada 400 K. Ipovo upravništvo »Slovenca-: pod St 635. oddaja po najnižjih cenah tvrdka LJUBLJANA. Telefon 5S0. u. iiviiiivj Slomškova ulica 11. 636 Telefon 589. :rsa» kraste, liSaje odstran.uje pri floveku in živalih MaftOjraaKHo, ki je brez duha i:: ne ina2e perila. I lonček za 1 osebo po poŠti 5 Din. pri leSiarna S.jjubSjisns, Sievenijja. Predsedstvo Marcdrse slcsjipsč^e ššče Prednost imajo prosilci z akademično izobrazbo. Plača po sposobnosti Prošnje z dokazili izvršenih študij in sposobnosti naj se pošljejo do 25. marca 1922 stenografskemu birou Narodne skupščine v Beogradu. PREDSEDNIŠTVO NARODNE SKUPŠČINE, Beograd, dne 16. februarja 1922. Originalni belgijski za dospo te dni in ostanojo na prodaj pri E.Vajda, Čakovec tfsslilimirje - - Jugoslavija. C: jjavte: V>](!o Cakovec - Telefon 59 Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubliani. •lugoslovanska tiskarna v 1-jubljanL