P osamezne Številke* Navadne Din —-*75t ob nedeljah Din 1*—• .TABOR* izhaja vaalc dan, razven nedelje ia fM*znikov, ob 18. uri * -J-«-------K1—J—J»» ter stane za ino« __________________ na dom D H’-*. m% Izkaznice D 10*—# po dogovoru. Naroča se pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica atov* 4* PoSthlna plačana'v gosovsnf- sena saaMasnje stsv. u Oln- Naslov Tit. ja.: -v- ggggg-^>:M%Sgž Maribor, nedelja 19. aprila 1925. »TABOR« jc najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drugi RMi raztegnejo na dolgo In široko. @i»s@din©stani® v Bolgariji. 500 obsojenih na smrt, 3000 v zaporu. -Bolgarske meje hermetično zaprte. — Praški bolgarski poslanik dolži Obova in druge zcmljedelske voditelje, da so inscenirali vstajo. Cankov pravi, da bo vlada za vsako ceno vzdržala red. Za 15. aprila je bila pripravljena ko rounishcna revolucija. Napad proti vladi so pripravljali Soiija, 18. aprila. Po proklamaciji ol-sed-1 nega stanja so bila v vseh mestih postavljena vojna sodišča. Izvršenih je bilo približno 3000 aretacij. Izrečenih je nad SCO smrtnih obsodb. Meti aretiranimi se nahajata tudi voditelja bolgarske zemljoradničke stranke Markov in Belakov. Soiija, 18. aprila. Ministrski predsednik Cankov je izjavil novinarjem, da preživlja Bolgarija najtežjo dobo. Dogodkom divje obi-ležje komunistično delo. Dogodki tudi dokazujejo, da ima boj proti Bolgariji cilj, uničit' red in mir v tej državi. Vlada ima v rokah dokaze, da tem prevratnim elementom aktivno pomagajo pri delu tudi inozcmci. Vlaua, ki je dolžna vzdržati red v državi, je oodvzela vse, da prestriže namene prevratnih elementov. Nadalje je Cankov povdaril, da je prepričan, da bodo velesile tudi v bodoče obrambe dobro voljo napram Bolgariji. Izrazil jc Željo, da bi velesile dovolile vzdrževanje Drostovoljeccv preko 1. maja. Beograd, 18. aprila. Bolgarske meje so napram' sosednjim državama hermetično zaprte. Železniški promet so vrši le z Orient-espresdm:, Telefonski im telegrafi?,ni promet j o pod n ajsit r ožli o kontrolo. Bolgarsko poslaništvo odklanja vizume tudi zastopnikom tiska. Mnogo oseb, ki so bile namenjene v Bolgarijo, se j© mio malo vrniti % meje. ft . ... Praga, 18. aprila. Tukajšnji bolgarski poslanik dr. Mihajčev je izjavil o dogodkih v Bolgariji: vru MMBanta Uvvm® 3sa4edra8® v Sofiji* Maribor. 18 aprila. Včeraj smo komentirali atentat na kralja Borisa. Včerajšnji dan pa je prinesel iz Bolgarije vesti, ki so veliko strašnejše in usodnejšo nego atentat na kraljev avto. Zgodil se je dogodek, ki Prekaša vso krvave dogodke v tej nesrečni deželi. Sofija .ib manifestirala za kralja, obenem pa pokopala žrtev politične strasti: poslanca Georgi jeva. V katedrali sv. Nedelie so se zbrali pogrebci — okoli 2000 ljudi. Vsi ministri, vladni politiki in drugi odličniki, med litur-£?lo pa se nenadoma zasliši detonacija. Dvigne se silen prali, nastane strašen Vrisk in panika, polna groze. Kaj se je zgodilo*! Ranjenci so so ozirali okoli sebe: zdravi «<, teptali ranjence in mrtvo. Skozi prah »o je polagoma pojavila velika luknja: eksplozija peklenskega stroja j©^ podrla cerkveni zid. Tn zdaj so se zaceli strahotni prizori: iz katedrale so nosili stotine ljudi, ki so šli na Pogreb, ne vede. da bodo sami pokopani. Ranjeni je bil ministrski prodsedinik, ranjeni vsi ministri. Mnogo poslancev, politikov in generalov jo bilo ubitih Od 2000 ljudi jih J© okoli 200 odneslo kolikor toliko zdravo kožo. Kdo vse jo pošta! žrtev — še ni znamo; gotovo jo sa-nab to, da takega političnega maščeba-i*nj« ni bilo že celo stoletje. Tudi boljše-iMišlta, revolucija v Rusiji, ki je bila dovolj krvava in strahotna, ne beleži po ubbniegai mionstre-atentata na političnega nasprotnika. Atentat v sofijski katedrali je svetojtemejska noč in miniature. S človeškega stališča so ti dogodki atrabotnii. Toda revolucijamarno kipenje emigranti, ki se zbirajo v Pragi. Voditelj ’ bolgarske kmečke stranke, bivši poljedelski minister 0’bov živi stalno v Pragi. Pred nekaj dnevi je prišel semkaj tudi Atanasov, nakar sta oba nekam izginila. Sedanji dogodki so zde kakor ouvertura k veliki akciji, katero pripravlja Moskva, Iz dokumentov, ki so jih našli pri aretiranih agitatorjih, je videti, da so pripravljali za dne 15. aprila izbruh splošne revolucije v Bolgariji. ■ . c„..LnJ.,.pl « Beograd, 18. aprila. Kralj Aleksander jo poslal bolgarskemu kralju Borisu brzojavko, v kateri mu j;e čestital k srečnemu izidu nanj izvršenega atentata. -D- KOMUNISTIČNA PROPAGANDA V • NAŠI VOJSKI. Beograd, 18. aprila. Policijski oddelek mestne upravo jc dobil v roke do k umen te, ki vsebujejo načrt komunistične organizacije glede destruktivne propagande v armadi. Komunisti so u-stanovili organizacijo pod imenom «A-mi (antimil itaristična) propaganda«. Vodja in organizator je Nikola- Kotur, ki ga je policija aretirala in izročila sodišču. Glavni cilj te propagande je, pridobiti zase kmečke sinove, kor bi se tako jugoslovansko armado zadelo v ži vo. V armadi naj se tudi vzbudi interes za rdečo armado. MBaininmwuwimi ms&rm. ura odločijtve. Včeraj smo zapisali, da je v Bolgariji situacija taka: dva na smrt zasovražena politična rivala se morata uničiti. Ali eden ali drugi. Ali Cankov ali pokojni Stambol j toki. Mučenik Stnm-bolijskij živi kot strašna vizija v očeh svojih pristašev im neprestano tir j a krvi, same človeške krvi. Taka je politika^ v 20. stoletju na Balkanu. Bolgarija je nastopila državljansko voino. Vsa dežela je v stanju oblegam ja. Ustavljene so prometne žile; v Sofiji se bije boj od moža do moža Trepečejo bolgarska srca. Tn nad vso Bolgarijo leži most prah kot, po eksploziji v cerkvi sv. Nedelje. Ni mogoče videti v bodočnost. Nihče ne ve, kakšen bo ju trišnji dan. ko bedo šteli mrliče in ranjence. Taka jo bolgarska politika.. m p® s&etu> ~ Smrtna kosa. Na Spod. Bregu pri Ptuju jo dne 15. trn -Po dolgi im mučni bolezni umrl g. Jakob Dommmjko, vod j s drž. trtutce v- Arnova.se]ih pri Brežicah Blag mu spornim! Dr. Pivlcovo delovanje in zaupanje ljudstva vanj klerikalcem1 ne dado miru. Sram jih je, Ja so njinovi naročeni interpelanti v Stojncih na Pivkovom shodu talko grdo pogoreli, da si niti župan Vršič 'lit upal staviti vprašanj, katera so jih naučili na shodu zaupnikov v Ptuju. Zato zdaij v svoji običajni lažnivosti trobijo v svet. kako je Pivko na shodih iv ptujskem okraju pogorel, kako smrtuoblod ni mogel govoriti niti v Št. Vidu niti v Stojncih, kako se je moral zateči v bratovo hišo itd. itd. iče kleri hr — "•>----------------- kalno ovčice, ki so bile na shodih v Št. W Bojgagija ne ppona ozira. Napočila jel.Vidu ta Stojncih, vse to »taja, fcpdo gotovo ob' pamet. Pivko pa radi laži «Straže» ta »Slovenskega Gospodarja* mirno spi iu smehljaje puši naprej svojo pipo. Le naprej, le psujte in lajajte, ljudstvo spoznava vašo zlobnost in lažnivost! — In vendar gre! Pod tem nashvoitt je zadnji «Slovenski Gospodar« svojim ovčicam na-slikal šest ogromnih uspehov • SLS. Med drugimi uspehi je ta, da so se zvezali z njimi Turki; dalje da se je zvezal z njimi Radič (pa je zato postavil proti njim svoje kandidatne liste in jim cdlgrizel iz same zavezniške ljubezni mandate); in končno, da so. Radičevo! napravili salto mortale in svojo republiko ovenčali s kraljevsko krono itd. itd. O,i ti velikanski uspehi osamljenih političnih dušic. SLS, ki se v svoji smrtni borbi oprijema vsake bilčice, katera se ji slučajno nudi, samo da ne zapade popolnoma pozabnosti v političnem- svetu, ki si ga je s svojo dem a gosk o lažnivostjo sama izkopala. Zato ji pa mora pred neuko maso služiti kot uspeh tudi spokorjen je Radičeve stranke,, ki je nastopilo logično le vsle-d brezkompromisno im odločne politike Narodnega bloka. Živeli taki uspehi! — Naretlba mariborskega velikega župana proti beračenju. Gospod veliki župan mariborske oblasti je izdal nedavno naredbo v svrho omejitve beračenja, Javnost se opozarja zlasti, da je zabramjeno beračenje invalidov in sličnih ljudi tor da jo take ljudi treba predati stražnikom, da jih prisilnim potom odpravijo v njihove kraje, oziroma zavode. Ta naredba. se je izdala radi tega, ker so se vršile težke zlorabe. — Masarykova proslava v Celju, ki jo je priredilo v petek zvečer agilno Dramatično društvo, je imela lep moralen uspeh. Čeh osi ©vaški konzulat je poslal kot zastopnika trgov, atacheja g. Novaka. Proslava se je vršila v Narodnem gledališču. Po predavanju urednika B. Borka sc je razvila akademija z bogatim programom'. Posebno navdušenje jo vzbudil »slovenski kvartet« iz Ljubljane, ki j© zapel nekaj težkih, a zolo učinkovitih skladb. Takisto sta žela burno pohvalo občinstva ga. in g. San cin, ki sta dala več uspelih muzikalnih točk. Razpoloženje je bilo zelo animirano. udeležba pa bi lahko bila veliko boljša. — Preiskava proti Radiču in interniranemu vodstvu BRSS so bliža h koncu. Preiskovalni sodnik v proceuu ptroti vodstvu TIR BS g. dr. Korbler je izjavil, da bo Preiskava proti Radiču in vodstvu HRSS kmalu zaključena. Naprošema sodišča^ z dežele so skoraj vsa že vrnila vprašalne pole. Enako hitro napreduje zaslišanje vodstva HRSS. Po končani preiskavi se bo ves preiskovalni materiji PTOti Radiču izročil državnimi pravd mištvu, katero bo skupno s preiskoval nim materijatam proti interniranemu vodstvu IIRSS dvignilo obtožnico proti vsem'. — Otroci posnemajo Carugino obešanje. Kakor javljajo iz Osijeka, jo Ča rugina eksemplarična kazein vzbudila v tannešnji mladini veliko željo za posnemanjem. Pojavila se je nova otroška i-gra «Camigw», ki je v glavnem to, da v igri otroci drug drugemu ovijajo okoli vratu vrvico in izvršujejo obešanje. V tej iffri bi kmalu izgubila življenje dva uižješolca, ki jima je ovil vrv okoli vratu. Kletni reale© R. Nrtederlander, ker je preveč nategnil, bi jiu bil lahko zadrgnil. R sreči je prihitel melki starejši dijak in fanta, rešil. « — Vodnik po Sloveniji, Vljudno prosim vse znane in neznane mi rodoljube po mestih in po deželi širom vse Slovenije, ki bi mi hoteli iti na roko pri izpopolnjevanju molih vodnikov Slovenija (Vodič kroz Jugoslovan alpe 1922) in Pohorje (1925), da mi blagovolijo vposlati svoje naslove. Vsak sotrudnik prejme potem po en list Iz omcnjcniii vodnikov za dotični kraj ali izlet, ki ga dobro pozna in eno tiskano navodilo, kako naj se popravlja, da bo vse delo enotno in pravilno , °#ra.Y.lkno ter bodo vodniki v novih izda- Peoamezne Stovfiket Navadno Din o—*75\ ob nedeljah Din 1'—» UREDNIŠTVO «e nahaja v Mavi* bara, Jurčičeva uL it. 4* L nad* itropje, Telefon intarurh- H. 27 ton iU 2 i. —. SPL; poStno&tomtf račun štev- J1-787. Na naročil a bres denarja aa m osir a. «• Rokopisi •• ** vtaiaka Leto: VI. — Številka: 88. jali vsestransko izpopolnjeni v splošno korist vseh potnikov. Rud. Badjur a, Ljubljana, ■Marmontova ul. 18. — Brat Bajrama Cura mrtev. Iz Dunaja poročajo, da jc v nekem taumsnjeml sanatoriju umiri zloglasni vodja kača-kov Husi Cur, brat Bajrama Cura. Mož se j-e delj časa zaravil v sena-torlju na tuberkulozi, ki ji je naposled podlegel. Ne gre slabo tolovajem, da se lahko zdrave v dunajskih senatoriljih. — Odprava vizumov. Kakor poročajo iz Dunaja, bodo Švica, Italija, Ceho-filovaška ta Madžarska uvedle razne o-lajšave potniškega prometa. 'Jugoslavija se temu sporazumni ni priključila. Promet in Avstrijo in Nemčijo bo v kratkem' popolnoma prost, Ne bo treba niti potnih listov niti vizumov. Poljaki in S-UndenfeMfi-g- Varšava, 18. aprila. Varšavsko in poznanj&ko časopisje je silno razburjeno radi Hindenburgove kandidature. Vsi poljski časopisi se strinjajo v tem, da bi Hindenburgov® izvolitev pomenila za Poljsko veliko opasnost, ker se njegova orijentacija krije z mišljenjem admirala Tirpitza, ki je znan kot odločen nasprotnik ujedi, njenja Poznanja, Gornje Šlezije in Pomoranskc s Poljsko. Ker smatrajo nemški nacijo mi! isti vzhodno nemško ■miejo za dimijo najsiaibšega odpora«, bi navalili Nemci najprej na Poljsko. Vi Varšavi ta Poznanju resno računajo s tem', da si bo monarhistični nemški nacijo na ližem osvojil oficijelno nemško politiko in velik del javnega mnenja ter bo tako priporno vel k Hindemiburgovi' izvolitvi. Odkar je Hindenburgova kandidatura resno stopila na plan, spremljal pollslka, javnost razvoj volilne agitacije v Nemčiji mnogo resnejše, inego pred prvimi volitvami. Karl&orske vesti. Maribor. 18. aprila 19)5. HR/STOS VOS KR ESE. Svim č/fao-cima i prijatelj ima pravoslavne vere želimo ugodne vaskrsne b/agdanei Redakcija. m Smrtna kosa. Včeraj, je umrla ga. Kuuovičeva, dolgoletna gospodinja bla-gopokojnega dr. Turnerja. Zadela jo je kap. Bila je Hrvatica iz odiličme rodbine in zavedna Jugoslovanka. Bodi blagi ženi lahka mariber-sika gruda! m Naša hViurne prireditve. Nocoj, v soboto cD’20. uri zvečer bo v kazinski dvorani komorni koncert kvarteta Ml-chl, ki ga priredi «Ljudska univerza*. — V pondeljek pa bo zanimivo predavanje ljubljanskega vseuč. profesorja, dr. Vaclava Buriana o češkem- slovstvu. Predavanje bo zanimivo in podučno ta naj se ga udeleže vsi, ki se zanimajo za slovansko, zlasti za češko kulturno življenje. m Turneja Glasbene Matice je določena na teden dni, in sicer na čas. od 10. do 17. maja. Prvi koncert bi naj bil 12. maja v Beogradu v Narodnem pozo-rištu. Matica je v Beogradu najprej nameravala nastopiti z «Mrtvaškim ženinom«. je pa glede tega programa zadela' pri solistih in godbenikih na nepremagljive težikoče in neprevidljive stroške, tako da navsezadnje, kakor drugod, tudi v Beogradu nastopi z vokalnim koncertom1 samo slovenskih pesmi. Izmed slovanskih komponistov so zastopani Adamič, ki ga je Matica tudi povabila na turnejo, nadalje Dev, -Hochreiter, D. Kimovec, Marolt, Miehl. Oterc, Pavčič, Premrl in morda še kaj od Konjeviča. Kr je zbor moral istočasno ponavljati «2enina» ta vaditi za mariborski koncert im razne točke za druga mesta turneje, je njegov pomladanski koncert nekoliko zakasnil. Kakor že javljeno, se bo vršil v sredo dne 6. maja in bo vseboval prekrasne orkestralne in pevske točke. Koncert bo na višini dosedanjih • .Matičnih koncertov-,.; gfčžrs.* ♦TABO E* V Mariboru, cine 11). apnila 1925,• ' W Dva koncerta v Mestnem parku. nedeljo in pomMjdk, 19. in 20. aprila oib 11. uri 'dopoldne se radi pravoslavnih velikonočnih praznikov vrši v Mestnem parku promenadni koncert vojaške godbe. Programi v nedeljo: 1. Vinš «Gemeral Terzič*. marš; 2. .Jenko «Kosovo», ouver-tura; 3. Jaks «0'b Adrdjii*, valček; 4. Humperdink «Jamko in Metka®, fantazija; 5. Puccini »Odlomki iz opere Bohe-tme®; 6. Šebek «Zib or dervišev*, orijen-talska slika?’ 7. Dvorak ciz lepih dni«, potpouri; 8. Parma «Mladi vojaki®, marš. — V pondeljek: 1. AVagner »Bosna sel rami ik». marš; 2. Bizet. «Carmen», predigra; 3. Schbnberr «Tz slovanskih krajev®, valček; 4. Gounod »Fantazije iz opel* Faust®; 5. Hajdrich «Jadransko miorjes, pesem; 6. Zielzer »Romanca iz Kraljv Jeronie®; 7. Muhvič «Od Triglava do Balkana®, potpouri; 8. Jaki: »Veselo«, .marš. m Občni zbor delavske stavbene zadruge« «Dom» v Mariboru, ki je bila u-stanovljena leta 1006., se je vršil dne 29. marca tl 1. ob številni udeležbi zadružnikov. Podana so bila izčrpna poročila o delovanju odbora. Poslovni dobiček za upravno leto 1924. znaša 4366 .dinarjev' 46 para. Načelstvo zadruge sestoji iz dr. Leopolda Boštjančiča, odvetnika v Mariboru kot predsednika, nadalje gg. dr. Ljudev. Pivko, Ivana 2i-•vjca, Antona Rebolja, Josipa Žabkarja, Alojzija-Filipčiča in Josipa Hvalenca; nadzorstvo pa iz gg. Ivana Kejžarja, Viljema Berdajsa in Janeza Čerinšeka, Na občnem zboru se je razvil živahen razgovor glede zopetnega delovanja zadruge, t, j, zidanja stanovanjskih hišic, kakor je to vršila v predvojni dobi. Tipati je, da. bo zadruga, katera zasleduje gibanja in razna razmotrivanja glede zidanja hiš v našem mestu in okolici z vso pazljivostjo in prevdarnosijo, v doglednem času pričela zopet aktivno delovati. — Pripomniti bi bilo, da je zadruga «Dom'» v predvojni dobi postavila 32 hiš in hišic svojim zadružnikom in tedaj s svojim uspešnimi delom pokazala upravičenost svojega naslova. Sigurno je da se bo to zgodilo tudi v bo-. doče. , rrt Druga glasbenozgodovinska Be-• Seda bo v petek dne 2-4. trn,, v slavnostni dvopani drž. moškega učiteljišča. Začetek ob 20. uri. Program- bomo še objavili, Za sedaj-samo opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki jo priredi Zgodovin-sjt° društvo. m! Današnji trg je kazal j-aiko živahno in peštro lice. Posebno velijco je bilo ■ tofcratt semenarfc, ki so prodajale semenje za rano Sočivje in zelenjad; tudi kronipi-rja je bilo veliko. Cene &o v splošnem na prejšnji višini. m! Goriška Mohorjeva družba, Rok nabitramja članov se podaljša pri Jadranska no2 maS 9. maj Narodni dom, Maribor vrši žrebanje kot določeno dne 10. junija L 1. Kupujte srečke! pj' Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Izredni občni zbor v nede Ijo 19. aprila ob 10. v kazinski dvorani. Nečlani nimajo dostopa. m Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima v pondeljek 20. to. ob 20. uri v društveni sobi, Narodni, domii, svoj retini občimi zbor z običajnim dnevnim redom’. Udeležba članstva obvezna! m' Vpisovanje in oprostitve učencev v Zadrugi slikarjev, pleskarjev itd. ho dne 19. tm. ob 9 uri dopoldne v hotelu «Zalm-oree». m-Risalni tečaj Ljudske univerze. Vsi prijavljeni in neprijavljeni interesenti za tečaj iz risanja naj se zanesljivo u-deleže prvega sestanka v četrtek 23. to. ob 7. uri zvečer v mali kazinski dvorain.i. Dar ir, Egipta. Gospa Fani dr. Laima-una v Egiptu je poslala Dijaški kuhinji v Mariboru 100 ital. lir. Posnemajte! m Živahen dan na policiji. Tekom nocojšnje noči in današnjega dopoldneva j so vložile straže kar 24 prijav. Največ seveda prestopkov cestno-policijskega reda in pa — tokrat — prestopkov policijske ure. Da seveda tudi razgrajačev rie manjka, se u-me samo oib sebi. Aretirana je bila radi potapuštva Marija C. in oddana v sodne zapore. Si d@m@ikratg&c@ gftranfee S&ODI IN SESTANKI V' MARIBORSKI OBLASTI. 19. aprila: Rogaška Slatina, javni shod poslanca dr. Pivka (dopoldne); Št. Janž pri Zibiki, javni shod posl. dr. Pivka ( popoldne); Ptuj, občni zbor srezke organizacije SDS; Dol. Lendava, občni zbor srezke organizacije SDS; Sv. Peter pod Sv. gor., občni zbor Krajevne organizacije; Polzela, občni zbor Krajevne, organi-! zaoije; Cankova, občni zbor Krajevne organizacije; ,-Sv. . Ravel v Sffiv*. J<>].,. ustanovni občni zbor Krajevne organizacije; Rečica ob Savinji/ustanovni občni zbor Krajevne organizacije; Sv. Barbara v Slov. gor., ustanovni občni zbor Krajevne organizacije; Križevci (Prekmurje), ustan. občni zbor Krajevne organizacije; Gor. Petrovci (Prekmurje), ustanov ni občni zbor Krajevne organizacije; Fokovci (Prekmurje), ustanovni občni zbor Krajevne organizacije; Ruše, predavanje SSDIT (predava g. Meglič o vprašanji! davkov). 20. aprila: Breg pri Ptuju, shod poslanca dr. Pivka. Ljubljana, seja eksekutive obeh oblastnih organizacij SDS. , * Oblastni zbe-r SDS v ZagrebO še vrši v nedeljo 26. tm. ob 10. uri dopoldne v sekretarijatu. Občni zbor Krajevne organizacije SDS v Vojniku se je vršil dne 15. tm:. ter je -bdi izvoljen nov odbor pod pre-d-sedsibvcimi g. dr. Mikuša. Na občnem zboru je poročal kot delegat srežkega odbora g. Iv-a-n Prekoršek iz Celja. Organizacija v Vojniku bo začasno sprejemala za člane tudi somišljenike v Novi cerkvi, dokler se tami ne ustanovi sa-mo-stalna organizacija. Občni zbor Krajevne organizacije SDS v Podsredi se je vršil dne 13. to. c:b lepi udeležbi. Izvoljen je bil odbor pod vodstvom dosedanjega predsednika g. Miha Kušlana. Občni zbor Krajevne organizacije SDS v Šoštanju se vrši 'v četrtek 23. tm' ob 20. uri v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redomi in kratkim predavanj eml Po občnem zboru je družabni sestanek s sodelovanjem salonskega orkestra. Poslanec dr. Pivko v predmestjih Maribora. V petek 17. trni. sta se vršila dva lepa shoda poslanca dr. Pivka, prvi ob pol 19. uri na Teznu, drugi ob pol 21. uri na Pobrežju. Na Teznu se je v gostilni Marin zbralo okoli 50 vol i Icbv raznih strank Poslanec dr. Pivko je v poljudnem govoru orisal dosedanje dogodke v •narodni skupščini. Navzoči socijalisti in klerikalci so sicer del-ali medklice in so skušali tudi zborovanje motiti, vendar pa je poslanec dr. Pi-vko s svojimi stvarnimi odgovori na vse posamezne med klice.in vprašanja omajal marsikatero denragoško frazo, s katerimi k-o od raznih demagogov prepojeni mnogi volilcL Shod je žal moral končati prenaglo, ker •bi se bila razprava še gotovo vršila več ur, da ni bil napovedan za pol 21 uro tudi shod na Pobrežju. Tako pa je kon- Pobrežju se je v -gostilni pri Parizu vršil lep shod ob udeležbi nad 50 volil-cev skoraj tri ure ter so se po obširnem' in stvarnem poročilu g. posl. dr. Pivka, katerega so navzoči živahno aklamirali, oglašali: v debati mnogi navzoči volilci z raznimi vprašanji in željami. Soglasno je bilo izrečeno zaupanje g. poslancu. čal shod na Teznu popo-lmo-ma mirno in z obljubo poslanca dr. Pivka, da pride zopet vh privi priliki med tamiošnj-e prebivalstvo ter je vsak čas pripravljen podajati račun o svojem delu. — Na itdižno še za en mesec. Prosim, da se članarine n® pošilja vnaprej, plača se lahko po prejemu knji«. Ker ne morem1 vsem pri-. javljencem’ odgovor/jati, jih obveščam tem potom', d,a so vsi-vpisani. Knjige so za 1. 1926. Stari letniki so pošli. Poverjenik: Ljudevit Zorzut, Maribor,. Wilden-rainerjeva ul. 6, II. nadstr. m Objava mestnega električnega podjetja. Prejeli srno: V zadnjem času ,so bile razbite, delom'a popolnoma uni-eeme noivo montirane električne ?cetil-v miainj prometnih ulicah. Mestno elektriško podjetje opozarja občinstvo, •da pazi na svetilke, ker se ne bo več montiralo novih ter poziva, da prijavi tlfcorilce podjetju, oziroma policiji. ml Loterija »Doma ubogih*. Prejeli ’ «mO: V zadnjem' času so ponekod krožile govorice, da je dobrodelna loterija Do-uiia ubogih prepovedana-, oziroma ustavljena. Pooblaščeni smo izjaviti, dia to ve-otine Odgovarjajo resnici, temveč se zlatorog milom 'i? ZLATGROG Narodno gtedaDKe* REPERTOAR. Sobota, 18. aprila »Peterček®, ah. 13. (kQ' poni). Nedelja, 19. aprila.. Veliki baletni večer vsega ensembla ljubljanske opere. Pondeljek, 20, aprila. Zaprto. Veliki baletni večer v mariborskem gledališču. Jutri v nedeljo 19.^ aprila zvečer gostuje v našem gledališču ves baletni ensemble ljubljanske opere pod vodstvom! baletnega mojstra g. Aleks. Troibdea. Spored je jako bogat, zelo Pe' s ter ter sestavljen z velikim1 umetniškim! umevanjem. Prvi del obsega m1' modranio v sedmih slikah «Smirtna tarantela® (1. slika: V katakombah; 2- ell‘ fca: Trg pred hišico; 3. slika: Baletna dvorana; 4. slika: Gledališka garderoba; 5. slika: Spalnica; 6. slika: Safot; 7. slika: V katakombah.) Drugi del obsega 10 najrazličnejših karakternih plesov. V prvem kot drugem! delu sporeda nar stopajo gele. Svobodova (priTtraib al^rinia), gdč. Ovsenikova, gdč. Mokarjeva, gdc. Jazerškova., gdč. Smerkolova, gdč. Japljeva ter gg. Trobiš (baletni mojster, svoječasno baletni mojster na operi Vi Dresdnu), G o) vin, Jakel iltd. ter ves ba« letni zbor. Spored kot izvajalci nart jamčijo za prvovrsten umetniški užitek. Opozarjamo cenj. občinstvo, da b° to gostovanje samo enkrat v sezoni. Nekaj slik o (»Smrtni taranteli® je izstavljenih v oknih kavarne «Central» ter pri tvrdki P-reiiS, Gosposka ulica-Po možnosti si naj občinstvo preskrbi vstopnice že v predprodaji (telefon 382). uiižnje premijere v drami. Kot prihodnja premi j er a pride v drami na vrsto A. P. Čehova štiridejanrika drama! «Tri sestre*. Je to močno psihološko dramatično delo, ki zapušča v gledalcu globok vtis. Vloge treh sester so poverjene ge. Bukšekoivi, gdč. Kraljevi, ge. Gaber* jovčičevi. Režira g. Kovič. O delu i® avtorju spregovorimo več prihodnji teden. — Za premi j ero «Treh sester® pride na vrsto veličastna Shakespearjev® drama »Hamlet*. Ta predstava bo dvomno lep gledališki dogo dek za n n®0 gledališče. Režira g. Bratina. Konec današnje predstave »Peterčka* je ob 23. uri. S©tolsSw®. o. Poziv! Bratje! Sestre! V tekočem letu se vrše poleg obveznih društvenih okrožnih in župnih zletov tudi obvezne medzletne tekme Beogradu. V letu 1926 pa bo vsesokolskl zlet v Pragi. Da sc omogoči udeležitev tudi našim revnejšim članom, se je osnoval v, okvirju našega društva poseben odsek za zbiranje prispevkov za zletni fond. Podpisano Sokolsko društvo se obrača na svoje člane, kakor tudi na vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo s prošnjo za prispevke. Posamezni člani pa lahko vplačujejo zneske v Korist lastnega zletnega fonda, ki jim bo izplačan samo v ta namen, ter dobe vsa tozadevna pojasnila ob uradnih urah v društveni pisarni pri bratu načelniku in sestri načelnici ter pri bratu Šlachti v Grajski kleti. Upamo, da bo našel naš poziv polno umevanje, se za darove žc v naprej zahvaljujemo ter kličemo: Zdravo! Sokolsko društvo v Mariboru, zletni odsek. PlBalja Stroji in računski sJroji_, ANT^ rutk LEGAT~iCol, Karžfror, 7. te.iefm: JOP.’ P©m8ad na vasi- •b ' . Cven, v maju 1924. Prvi lepi pomladni dan, bodi pozdravljeni Sveto vit, ki je doslej skoparil, pošilja gorke žarke na zemljo, iz leatere klijejo v življenje nove bilke, novi rozgi In cvetovi. Pozno je zastavila Vesna jsvpj pohod v deželo. Pred okni cveto čresnje, pokojno in mirno počivajo med zelenjem in cvetjem domova-,nia marljivega ljudstva. Tz še vlažne zorni je sili vonj rojenja, oglašajo se .ptic© — Znanilke lepših dni. Mlad lasta-M&ji zakonski parček si je okupiral pod atreho stavbnp parcelo, kjer gradi svoje .nepremičnino,- najenostavnejše rešujoč .vprašanje, stanovanjske bede. To je zabavljanja in žgolenja, prinašanja in od-.naŠa/nija »malterijalij* za dom bodočega dačpega rodu. Vse jim1 pride prav: slama; treščice in blato. f Ljudje so dobri in priljudni., ne po- znajo hinavskega zavijanja, malomeščanskega licemerstva, z Ijubeznjivim naglasom te pozdravljajo in ti odzdrav-Ijajo, Biki lastovkam hite po opravkih, ali k pivnicam, kjer moraš tudi ti izpiti svoj «biiiilkum». Zdrav rod biva v tem svetu, ki se ti je šele pred nedolgim časom' odprl. Tu je dobro biti. V tej mirni okolici zbrano :n s pridom čitaš Zolajev «R,iim», Zeyerjevega «Plojha'rja». Ko postajajo večerne sence vedno daljše, se rišejo na obzorju čndnoll-ke slike vitkih topolov — palme jim pravijo hiti vesela družinica k večerji. In se med njimi veseliš in raduješ, smeješ veselim' razgovorom1, dovtipnim izvirnim zamislekom. Vmes pa pritrka-va zvonček iz vaške kapele, oojo v pomladni večer svojo »Zdravo Marijo!... In ni konca kramljanju: niti nisi opazil, da ki j-o je narisala luna na tla, te spomni, da si pozabil opraviti še važno pot, želeti dobro noč in srečen sen — dekletu. Skočiš za čepico in odbrziš. Zbrani se ti dobrodušno muzajo. • Pa se vračaš čez polja, pomlad v srcu. Mimogrede si nekje natrgal rožmarina in drugih cvetic, ki si jim pozabil imena iz rastlinstva. Pomladne cvetke so, mehke in voljne kot žamet. Sop s: zatakneš za čepico, božaš z roko po žitnem klasju, ki lahno drhti. V beli mesečini stopaš med rodnimi polj5 in travniki. Zamisliš so v ba jke mladosti, sanje neutešeuih želj, vse drugo pa tone okoli tebe. Ni ena temna misel ti rie guba čela. Prispeš ,do križa ob poti, ni te zmotila v mislih bela nagota na križ pribitega boga, ne motijo te bledordeč® krvave j srage, ki jih je izpralo dolgo deževje. w - v Vrt "L • “I j« 1*1/1 ai-j ut/igo aezevje. ^ n(>c na zcni;^°- ^e'^c 'bela lisa, | Snameš šopek s čepice in ga zatakneš v_ rano tam, kjer je izpadel leseni klin, ki je drtal zbiti nogi k lesu. Kot 'bi bil opravil važno samaritansko delo, prihajaš domov, kjer odpirajo poznemu gostaču brez običajnega godrnjanja mestnih hišnikov. Pa še dolgo ne zaspiš, noč je prelepa in škoda je je. Stopiš ob okno in se zazreš v daljave, ob uho ti udarja nevajeno kvakanje im regetanjc, spomniš so zbadljivke, s ka.toro so se ti nekdaj rogali selkstanerji: rana cantnt. Prodno se rodi novi dan, umolkne vse, čutiš mogočno in enakomerno dihanje narave, pokojno spiva Cven v naročju Morfe ja * Beli listi črešnjinega cveta so se vsuli na pot, Tebi v pozdrav! Hvaležnost do lepih spominov mi jo narekovala te vrste ob obletnici. L& -O. P- Mariboru, dne 19. aprila 1923.' [|gp • Šport. P v : M. O. V nedeljo, dne 19. aprila 1925. '86 vrše sledeče tekme: V Mariboru na prostoru I SSK. «Ma.ribora»: S. K. «Ost-4nlark» (Wiein) : S. K. «Merkur, sodnik g. Planinšek; kot. predtekana S. V. «Ra-pid (naraščalj) : S. K. «Merkur» (naraščaj), sodnik g. Schauritsch. Športno ; nadzorstvo g. Zellner. — V Ptuju: S. K. »Mura® (Murska Sobota) : S. K. >w-.----■■■---.---- srednjeveškega carstva pod žezlom! presvetle habsburške dinastije. V svoje «no-vo carstvom je sprejel Wolf Nemčijo, Poljsko, Madžarsko, Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Hotel je biti zelo volikodlušen in je potegnil državno mejo svojega carstva mamo Šumodiije. Karti jima še t d al eko sežrn e jše » črte. Črna Gora naj bo kraljevina, enako Albanija, radi tega, da na ta način zajezi brezposelnost princev «presyetle> habsburške dinastije. r i Nadalje razvija Wolf v 12. točkah programi črnožoltih monarhistov. V večini točk našteva saimo. < reforme®, ki jih je treba izvesti. Za nas' sta važni prva, in poslednja točka. V prvi točki proglaša Wolf sedam je stanje za ilegalno, v poslednji pa da je priključitev k Nemčiji in donavska federacija pot k »ustvarjenju novega carstva®. Ne samo črnožolti z Wolfom, tudi Avstrija smatra današnje stanje za ilegalno. Različne so seveda metode in parole, ki jih uporablja Wolf ali oficdjelma Avstrija. Dejansko pa ni velike razlike med Wolfi, Mataji, Radeki, Dinghoferi in ostalimi. V tem nas utrjuje njihovo časopisje z cReichspast®' in »Deuifseh-osterreich.isohe Tageszedtung® na čelu. Rekli smo, da so samo metode različne. \Volf dela javno, druga gospoda pa propagira, pedobme kombinacije, koncepcije in načrte na intrigantefki način in z ra-fmiranetjšimi sredstvi. Ti, ki imajo oblast in denar v svojih rokah, pravijo, da je v interesu mira v Evropi, da ne živi Avstrija v sedanji obliki- Wolfovo zastavo dvigajo Dunaj, Berlin, Budimpešta in Sofija, to je no-torno dejstvo. V poslednjih govorih zunanjega ministra Chamberlain,a je sred-n jeevropsika črnožolta javnost konstati-rala neslogo medi zavezniki: in so napila nove moralne moči. Za to emer je simpatična kandidatura feldmaršala Hindenburga, katerega ekr,k,aizer_ Viljem še ni razrešil od prisege. Treba je, da naša zainteresirana javnost dobro pazi na perfidno akcijo in rafinirane parole i« vseh teh brlogov tajnih «Wolfovv v Srednji Evropi. Samo pri delu za okrepitev naše pridobljene države se moremo ironično nasmejati Vsemi tem Wol-fom in njihovim koncepcijam in kartam’. Kultura in umetnost. Scampolo. Komedija v treh dejanjih. Spisal Dario Nicodemi. Režiser: Rado Železnik. Nicodemijevo delo ima vse značilnosti italijanske komedije— največja značilnost je pač temperamentnost junakov in junakinj in nekaka posebna lahkota, s katero se rešujejo vsi zapleti jan i, d|-hovitost dialoga in humor, ki diši po južnem ozračju, kjer je vse solačno in sočno. Take so tudi 'komedije Roberta Bracca. da ne omenjamo drugih. ..<• Scampolo® nima posebnih literarnih vrlin. Kot komedija pa je dokaj učinkovito delo; njena mikavnost se posebno poveča, če je naslovna vloga v dobrih rokah. Scatn-polo je karakterističen rimski uličen tip, eno izmed neštetih deklet — hčera ubogih pari j: slug, delavcev ali služkinj — ki se potikajo po ulicah večnega mesta in preživljajo beraško življenje. Tako dekle — Scampolo ga zovejo — se nameri na lahkoživega, a srčno plemenitega inženerja Tita Sacobija, ki živi z neko chansonetko ter čaka, da ministrstvo sprejme njegov načrt za novo železnico v afriški koloniji. Nicfodemi naani na zabaven in mestoma prav duhovit način prikazuje, kako 6e to divje, a inteligentno poulično dekle oeivilizi-ra, 'kako njegova na.ravna preprostost in zdravje zmagujeta nad rafine/mientom. mondenih žensk, dokler ne osvoji popolnoma Titovega srca- Mladi inženjer, ki se mu je tudi sicer izboljšati položaj, spozna v tej divji rimski roži tisto ženko, ki jo je dolgo iskal in slutil. Komedija najbrže-najbolj ugaja zavoljo Izvirnosti in svežosti, ki veje od plastične in živi jensko pristne figure Scaarapola in od posrečene združitve kulturnega raffinementa z naravno žensko inteligenco. V gdč. Kovačičevi smo imeli posrečeno Scampolo in mirno lahko sodimo, da je to njena najboljša vloga. Podala jo je s temperamentom in res z nekakim r ionski m' koloritom', ki se Je poseb no o-črtoval v 'posrečeni frizuri im živahni gestikulacijd. Tudi g. Železnik je bil popolnoma na svojem' mestn. Njegov Tito Sacohi je bil krepka, življenjapolna in izrazita figura, ki je tvorila s Scampolo posrečen duet. Ostale vloge so bolj postranskega značaja, vendar pa so tudi gg. Gabrijelčičema, in Savjinigr.a ,jtaikpr -tuji Kokot in Harastovič pripomogli ra ea®- sten način k efektnemu poteku te komedije, ki jo je g. Železnik zrežiral -z očividnim umevanjem njenega hornbrja in njenih oseb. PROTI ODEBELOSTF deluje s kolosalnim uspehom samo 406 »Vilfanov iaJM- “VNp Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 17 "■ 1 - . ' , ' Xavier de Montepin* •' Skrivnost rdeče hiše. 1 Roman iz francoskega življenja, 73 Mladič je nepričakovano skočil iz postelje, se naslonil ha lalket ter vprašal s trepetajočim glasom: — Da bi se ne videli večf Zapustiim naj to mesto! Cernu neki! — Ker je svet bedast in hudoben. Iz teh besed je Henry hitro sppzual namien poveljnikovega prihoda, kalkoV tudi razloge, ki so ga privedli do tega koraka; ali za sedaj se je potuhnil, kakor da. o tem liičesar ne ve ter rekeL —’ Svet je, neumen' in hudoben, to je resnica! Tak je bil od pamtiveika in tak bo ostal; ali kaj hočete s temi . j 1 — O, vi tega ne' veste — • i — Ne vem ničesar. Govorite zagonetno, prosim vas, bodite-jasnejša. — So klevete, —■ je pričel grof Fer-ny, — stailne klevete, ki so talko nesramne in podle; da nihče ne: veruj* vaimje, vendar mora pravičen čjov^k skloniti glavo, mora pobegniti, ako noče, da mu raztržejo čast na kosce. ’ — Ali se tudi mi nahajamo v takepj slučaju! je vprašal Henrv s talko hlinjenim mirorii, da o; je čudil sarhemn sebi, _ , — Da, — je odvrnil pove,Ijni k,' — Torej nas obrekujejo! , ? — Na žalost, da. ,li['l.r''•!.*» — Kaj pravijo! ^ Globoka ffuiha, globokejša od ostalih, se je napravila na poveljnikovcm čelu, bo je dejal: " — Govorijo, da ste vi ijublnfet? Bipj« žene. ' ' V’, — To se upajo! — je vzkliknil -htJadi mož, obvladujoč hlinjeno ganotje!Ih .milosrčnost. — Da, odkrite, celo govorijo, »ta ja* vem za to,-pa da gledam skoz: prste. (| — To je podlo! — Še mnogo hujše. ' -t ’ , — Imenujte mi one, poveljnik, ki te govore, prisegami vam, da jih tJrisjiiio! k molku. , , '; , — Z mečem v roki, kaj! ’ " — Na vsak način,,— je odvrni! Hetn- ry. ■:■■■■: ' — Mislite, da ne bi jaz vkljub' svojimi letom obračunal ž njimi kakor vi! Obrekovalci so podli, toda podleži s« boj« svetlobe, ne pridejo na dati. L — Kdo je td, ki trdi talko nesramn« reči! — je vpraSal mladenič. ' '..A,- — Ves svet. »sj — Kako ste zvedeli za te glasove! •— Na način vseh podlih zločincev’. Do/bi 1 sami pismo b niz podpisa. Dva dni! po vrsti sem našel pismo, kjer počivam'. dolgo pismo brez podpisa,^ ki j« bilo tja preneseno preko noči ali pred solnčnimi vzhodom1. Ah, je pomislil Henry, prav ja irtfelal Margerita, ko je rekla, da bo vedno bdela v smrtnem' strahu. !- • t — Torej, poveljnik, — je spregovori! glaisno, — jaz vam- obljubim', da bon* sitori 1, kaT želite. — Drugega nisem! pričakoval^ — j« odvrnrl stereo te- aSjahil prisrčno Jiila-diemu možu roko. Ah, alko bi šlo za mene. bi vam enkrat za vselej dejal: «Ostanite!* Midva se bova obrekovalcu smejala in ee rogala njegovi slabotni jezi!® Toda v te strašne stvari se uplet« Margeritino ime; izgubila bi lep renome, ki ga uživa. To moramo preprečit.!. Prišel sem zato k vam, prijatelj, da vairi povem to, Ičar ete slišali. Ako so vas užalile moje besede, verujte ml, da ml to je bila najboij nepiijeths stvar v živ* ldeujm . O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki stekleni«. Fellerie-va Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi so jako štedljiva, radi, tega pocenil Dčb* se v 5 raznih vrstah (lilijino-gKcerinb-vo^bo rak s o vo- k atr au o v o in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ffe* se pošlje denar vnaprej, po povzetji* 62 din. pri LEKARNARJU EUGEN V. FELLER v STUBICI DONJI. Ehatrg 201. Hrvatek®,. Cenj. daman naznanjam, da se dobijo v mojem novourejenem ateljeju kro:riih vzorcev vsakovrstn pariški in dunajski kroji na mero kakor tudi normalni kroji na izbiro. Dobijo se tudi kroji za otroke in deklice. Ustmena in pismena naročila z vposlano sliko ali prepisom se takoj izvrše. Obrnite se na Specialni atelje krojnih vzorcev v Mariboru, Aleksandrova cesta 19/1, na hodniku. 75« Tovarna kandltov š! Fr. Rozman & Co. ji • o □ Maribor, Aleksandrova c. 57 ° ° o a d a j ° ° priporoča svoje priznano dobre bonbone ° “ g mreže za iamčene srpe pguge-Sack traverze stavbeno kovanje in vse vrste železnin po najnižjih cenah na debelo in drobnopri tvrdki TELEF. 282 MARIBOR BRZOJAV PINLEN VELIKA IZBIRA KUHINJSKE POSODE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. 523 Zmerne cene! Točna in solidna postrežba! Največja zaloga vrtnih garnitur ter stojal za cvetice PiUarano zelenjadna sadike kot paradižnik«, sladka paprika, zeleno zelje, kelj, bražiljanke, majska kraljica, dobite pri Ir. Jemec, vrtnarstvo,Maribor, Razlagova ul. 11. 823 Pohištvo. Spalne in jedilne sobe po lastnih cenah pri Šercer in drug, Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 730 Popravna ur in zlatnina pod g.r.ntijo hitro in po eeni. Uradniki, ialemičarji in vpo-kojenci znižane cene. M. Uger. urar. 482 trgovina z železnino I A.HOBACHER popravijalnlca dežnikov 9 Maribor, Slomškov trg 12/1. I prevzema vsakovrstna poji pravila dežnikov, njih pre-H vleko In moderniziranje. H Solidna delo! 843 Uizke ceno! mm Gosposka ulica 15 Aleksandrova c. 42, Meljska cesta št. 1. Zahtevajte povsod >TABOR