119. Številka. Trst, v sohoto julija 1S9S. Tečaj XXIII. „Ediaoat" izhaja dvakrat na dan, nunn nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja oh ! 11. uri, večerno pa oh 7. liri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnin« znnia: Ob® izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo većerno izdanje . „ 12-_ Za pol leta, četrt leta in nn meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. r EDINOST (Ve6erno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. S70. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglati se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-maOi oglasi i. t. d. se računajo po fmgodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu npravniStro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. rrednlštvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Ipnmiištvo. od-pravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. ;5, M. nadut r. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. 3ln ter da ho ho vzdignili proti Amorikanom, streljaje na iste iz topov in pušk. Vspeh hoja še ni znan. Iziiiailln H. Brodovje admirala Camara se vrača zopet v kanal sueški, ker se povrne na Špansko. London H. Obema vojskama je baje došlo sporočilo, da so se toliko v Madridu kolikor v "NVashingtonu storili koraki za sklop miru. London H. Glasovi o pogajanjih za sklep miru so vzdržujejo. Misli se, da bode Avstrija posredovala. Madrid H. Predsednik Zjedinjenih držav, Mac Kinley. je dal pomisliti kabinetu, da se dežela n a h a j a v j a ko n o v a r n e m p o 1 o ž e n j u nasproti drugim velesilam, ako bi zgubila svoje brodovje. Zbok tega brodovje admirala Sampsona ne udre v pristanišče Santiago de Cuba, da bi podpiralo naskok vojske na kopnem, dokler Amerikani niso vzeli utrdeb ob uhodu v pristanišče. Državni tajnik je izjavil, da ni dobil nikakih prijav, ki bi se nanašala na sklep miru. IMlliaJ H. Mladočeška stranka je izdala nastopni komunikd: »Pooblaščeni smo od kompetentne strani do izjavo, da no odgovarja resnici vest, ki jo je prinesel »Vaterland«, v kateri jo rečeno, da ministerski predsednik namenijo rešiti jezikovno vprašanje na Češkem na ta način, da se na takozvanih jednojezičnih sodiščih uvedejo sodni tolmači, Killl H. Papež, ko dva dni ni zapustil svojih soban, je danes zopet delil avdijenoijo. Sinaja (v Rumuniji) 8. Knez Ferdinand Bolgarski je izročil včeraj na slovesen način insignijo prve vrste vojaškega reda bolgarskega za hrabrost v vojni. V svojem nagovoru se jo spominjal knez Bolgarski sodelovanja rumunske vojske na osvobo-jenju Bolgarsko. Kralj je odgovoril, da tem raje vsprejema ta red, ker vidi v tem nov dokaz prijateljstva kneževoga in dragoceno vez, ki ga spaja z mlado bolgarsko vojsko. Na obedu je napil kralj Karol razvoju Bolgarske, knez Ferdinand kraljevi dvojici in romunskemu narodu, izrekši svoje veselje na tem, da moreta oba naroda prijateljski občevati med seboj. Carigrad H. Turška vlada še ni odgovorila na zadnje prijave poslanikov Francije, Anglijo in Italije, tikajoče se provizorično uprave na Kroti. Smatra se pa za gotovo, da Turčija skoro dopošlje veledržavam protestno noto. Po slavlju v Pragi. VII. Banket s 1 o v a n k i h n o v i n a r j e v. Po shodu so se zbrali slovanski novinarji v krasni dvorani »Meštanske besede« na banket. Ko smo šli tjakaj na ta prijateljski sestanek, smo si pač mislili, da pride do prisrčnih izrazov in pojavom pobratimstva med novinarji slovanskimi, ali Lastnik konaorcij lista „Edinosti' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. tega nismo mogli niti slutiti, da dogodki na tem banketu posta noj o v podstavo, na katero so nasprotniki zgradili piramide denun-cijaeij. Vihar, kije bil navstal po vsej šumi Slovanom sovražnega sveta radi pojavov na banketu novinarjev, jo povzdignil ta banket, kolikor se dostaje politiškega pomena slavnosti Palaekega, visoko nad vse druge točke teh slavnosti. Dogodki na tem banketu, zlasti pa govor generala Komarova, naj bi bili navorom, katerim so hoteli sovražniki izpodnesti resnični značaj praških slavnosti ter ga premeniti v veliko »panslavistiško demonstracijo«, naperjeno no le proti nemškemu narodu, ampak nevarno tudi avstrijski državi in zapadni — civilizaciji. Ze dolgo dolgo so ni kakov pojav takoten-denoijozno pačil in zavijal, že dolgo dolgo so ni lagalo toliko, kakor se jo zgodilo to z govorom generala Komarova na banketu novinarjev. To hočemo dokazati v jednem naslednjih člankov, a za danes povdarjamo le to, da dejstvo, da je ravno shod novinarjev najbolj razburil nasprotnike, je najlepši pouk nam vsem, česa se najbolj boje naši nasprotniki — združenja slovanskega, dosodaj razcepljenega novinstva v zložno delo z a o n e c i 1 j e, k i s o nam u k u p n i. Slovanski novinarji vedo sedaj, koliko so je grešilo in zamudilo doslej; vedo, da dosodaj obnemoglo slovansko novinstvo postane lahko velesila, s katero bodo računala Evropa, ako si določijo načela ukupne obrambe ukupnih interesov slovanskih narodov. Od Slovencev in Hrvatov so govorili na banketu dr. Tavčar, Ptašinski, Biankini in J a k i Ć. Dr. Tavčar je rekel, da so slavnosti Palaekega dotikajo tudi naroda slovenskega. Palaekega seme ni padlo na trda tla, marveč je dozorilo zlatega klasja. Mi želimo Cehom, da si ohranijo zemljepisno in zgodovinsko norazdeljivost kraljestva češkega. Naš obstanek je odvisen od obstanka Ćehov. Ako padejo oni, pademo tudi mi. S tem, da smo prihiteli semkaj, smo dokazali, dajo some, ki je je sejal Palackv, dozorilo klasja no le v Čehih, ampak v vsem slovanstvu. Župnik Ptašinski jo vskliknil s Prerado-videm: »Zora puca bit če da dana!«. Ko so pred 30 leti slovanski gostje obiskali nnrodno-pisno razstavo v Moskvi, bila sta med njimi tudi Palackv in Rieger. Kmalo za tem je zažarela nad Balkanom zarja svobode. Trideset let je mi-nolo od takrat, a sovražniki slovanstva so se trudili — po geslu divide et impera — da bi preprečili združenje Slovanov v političnem življenju. V ta namen, iu da bi oplašili plašljivce, so iznašli strašilo — panslavizma! Panslavizom naj bode tisti kozel, ki naj jemlje na-se grehe Madjarov, Nemcev in Italijanov. Boj za uničenje Slovanov ni od včeraj. In vendar Slovani Avstrije nočejo dru-zega nego politiško, narodno in literarno svobodo, j e d n ako p ravnost i n j e d n a k o v e 1 j a v n o s t z drugimi narodi. Mi branimo stvar Avstrije pred irredentoma na severu in na jugu. Tudi mi se zavedamo besed Palaekega: Ako bi Avstrije ne bilo, morali bi jo ustvariti. Skrajni čas je, da odložimo slovanski razpor, da dokažemo, da bodočnost Evrope pripada slovanstvu! Na polju novinstva moramo postopati ukupno, kajti novinstvo je naj-vefie važnosti za razvoj narodnosti. Novinstvu jo namen, da približa slovanske narodnosti jedno k drugi, da se spoznavajo ter podpirajo vzajemno svoja prizadevanja. Od severa do Triglava in preko Balkana naj materi Slavi zažari jutranja zarja novega dne! In sedaj par besedi o govoru generala — Komarova, da izvedo naši čitatelji besede, radi katerih je besnel vihar. Govornik je povdarjal pomen naroda češkega v Slovanstvu. Tako je bilo pred tisoči leti i u tako je danes. Tako so mislili bizantinski cesarji, kako bi odklonili naval nemškega življa, in zato so do-poslali na zemljo češko — sveta brata Cirila in Metoda. Sveta Cirila in Metod sta vdahnila takrat duh češkemu, poljskemu ni ruskemu odporu. < )d tega duha živimo še danes. Pozneje je hotel nemški živelj udreti na baltiško obrežje, v severno Rusijo. To je bilo v onih časih, ko se je ruska Litavija združila s Poljsko. Takrat ni bilo še sovražtva med nami, ampak prijateljstvo. Pri Grun\valdu sti se ukupno borili ruska in poljska vojska. Nemci zatujejo to bitko, a za nas je ista poučljiva. V tem spopadu se je nemško vitežtvo pogubilo in se ni upalo več prijeti Slovanov. Tam pod Grunwaldoin seje s t o k a l ji slovanska, poljska in č e š k a k r i v j o d o n s t u dene e in n a s j e z I) I i ž ti 1 a z a vedno, kajti, kjer ljudje ukupno p r e-1 i v a j o k r i, t a in klij e, k a k o r p r a v n a r o d -n a t r a d i e i j n, le c v e tj e, p o m e n j a j o č e z a vso življenje prijateljstvo in n e so-v r a ž t v o. Potom jo pripovedoval govornik, kako Ger-manija zopet dviga svojo glavo, odkar jo pogazila Francoze, in je apostrofiral novinarje, da oni imajo v svojih rokah mrzloto in toploto, navdušenje [in razsodnost. Sedaj ni čas za malenkostna uerazpo-razumljenja. V lu>j moramo kakor eden Jmož, kajti pozabiti no smemo, da imamo jednega sovražnika in ne dveh. Sedaj torej — tako je zaključil govornik — ko poznamo svojo nalogo, ne smemo pozabiti po svoji povrnitvi v domovino, da sino sinovi jednega očeta in jedne matere. Mi ne sočutstvu-jemo samo z Vami — ta beseda je premala — ini smatramo vaše stvari za svojo stvar. Mi nočemo nobeno krivice in ko dobimo to gotovost, da se tu vse veseli in živi, da je germanski val vržen nazaj, od koder je prišel, potem bodemo tudi mi mirni, veseli in zadovoljni, in potem še-le se bodemo bavili, ako nas bode veselilo, tudi z lastnimi malenkostnimi prepiri. Govor Komarova je napravil ogromon utis. Nepozaben je bil prizor, ki se je vršil potem: Poljaki so obkolili Komarova, a Poljak Szeepanski je izrazil željo, da l>i vsi Rusi tako govorili kakor Komarov; potem bodo vsi slovanski narodi solidarni v svobodi, jednakosti in bratovstvu. Zastopniki ruskega in poljskega naroda so si napi-vali na to in stiskali roko. Kakor rečeno: to je bil nepozaben prizor, ki jo pričal, da treba le prave volje, besede ljubezni, prihajajoče iz srca, pa je pozabljeno marsikaj, kar je bilo. Politični pregled. Absolutizem?! Alije res? Zakaj bi pa ne bilo ? Saj se vjema lepo. Gališki »Przeglad« javlja na podlagi — kakor pravi nejzanesljivc- jih informacij, da jo sedanji poskus za spravo, katerim so muči grof Tliun, — zadnji. Ako se ta poskus ne j »osreči, potem se državni zbor sploh ne snide več letos. Dane* pa ima nas »Pieeolo« poročila z Dunaja, da se poskus res ne posreči. Od jutršnjoga dne, ko se snidejo glavarji obstmkeije, da je odvisno vse. Ako porečejo jutri »ne ■■, potem se državni /bor ne snide ne letos in — tudi ne prihodnje leto. Nemški poslanci trde, da koncesijo, katere hoče vlada dovoliti Cehom, so veliko veče, nego one, v katere naj bi dovolili Cehi glede jezikovnih naredeh. Zato da je Nemcem nemogoče slediti pozivu grofa Thuna. Stvari da so se torej zasukale veliko na slabše, kriza je neizogibna, kajti minister Biirnreither da je nima več druge poti pred seboj, nego ono, ki vodi — iz ministerstva Thunovega! Absolutizem torej?! Praška »Politika« sodi, da tudi ta skrajni korak ne provzroči onega gibanja, -katerim žugajo nemški listi. Kajti nemške mase da so izmučene; vsem pretiravanjem i/, minolega leta sledi sedaj reakcija utrujenosti; za strastjo je prišla depresija, za divjo bojovitostjo utrujenje. Prraški list utegne imeti prav. Vsa komedija je bila zanetjena in vzdrževana umetno, a kar je umetnega ne more biti trajno. Je že mogoče, da bode Nemce tepla tista šiba, katero so pleli oni sami za hrbte — drugih. Poljaki in Čehi. Župan Malachowski se je po naročilu obč. sveta zahvalil praškemu obč. svetu in županu Podlipnemu s posebnim pismom za gostoljubnost, izkazano lvovski deputaciji povodom Palaekega slavnosti. V pismu zagotavlja, da so te slavnosti dosedanje prijateljstvo mej Cehi in Poljaki premenile v najiskrenejšo ljubezen. — Tako brzojavljajo »Slov. Narodu« iz Lvova. Vojna med Španijo in Ameriko. V toj vojni se vrše res same neverjetnosti. Skoro nobenemu činu ne sledi oni čin, ki hi moral slediti po zakonu vojne umetnosti. Amcrikani so uničili popolnoma lepo brodovje Cervera in ves svet je pričakoval, da bode odslej sledil udarec za udarcem. H dnij je minolo že od katastrofe pred Santiago, a danes javlja brzojav, da so vznemirjeni: Amerikam in predsednik Kinlov daje pomisliti ministerstvu Zjedinjenih držav, da bi dežela zašla v nevarno položenje, ako bi se brodovju admirala Sampsona prigodilo kaj človeškega. Zato isti ne sme riskirati promenade v pristanišče v Santiago, kar se pravi po naše, da Amerikani ne morejo izkoristiti svoje zmage pred Santiago. Sampson hoče čakati, da general Shafter dobi popred utrdbe ob uhodu v pristanišču v svoje roke, Shafter pa se izgovarja zopet, da ne more riskirati naskoka, ako bi ga Sampson ne podpiral iz pristanišča ven. Tako se sučeta v kolobaru general in admiral. Poleg tega prihajajo z Filipin vesti, ki niso baš prijazne za Amerikane! Isti ustaši, ki so streljali popred na Spanec, streljajo sedaj na Amerikane. Kaj taeega bi se utegnilo zgoditi tudi na Kubi. Sedaj pa čakajmo prihodnjih—presenečenj! Italija in Rusija. Iz Rima brzojavljajo, da diplomatični krogi pripisujejo veliko važnost potovanju princa Neapeljskega v Rusijo, katere prvi vidni nasledek bode obisk ruskega brodovja v italijanskih pristaniščih. Temu da bodo sledili drugi pojavi prijateljstva med Rusijo in Italijo, kakor n. pr. obisk carja na italijanskem dvoru. V koliko da je tu želja porajala misel — to pokaže bodočnost. Poljski odgovor na prusko nasilstvo! »Nova Reforma« piše ozirom na prepoved kongresa poljskih zdravnikov : »Tekom našega oivilizovanega stoletja se je zgodilo prvikrat, da je država, ki se baha svojo kulturo, prepovedala znanostno zborovanje, ki seje hotelo baviti vprašanji, dotikajočimi se občega blagra. Taka prepoved je velika krivica, a zajedno tudi velika nerodnost. V tem pogledu stoji absolil t n a Rusi j a n e r a z 111 e r n o v i š e, nego kon-stitucijonelna Nemčija, kajti na predlanskem kongresu zdravnikov v Moskvi se Rusija ni bala poljske znanosti in je dovolila poljskim udeležnikom iz Avstrije in Nemčije, torej inozemcem, da so imeli svojo posebno sekcijo. Proganjanje narodnosti od strani nemške vlade dovaja do takega ponižanja etiškega in civilizatoričnega nivo, da mora istemu slediti ogorčenje in zaničevanje od strani vsega sveta.« Domače vesti. Vožnja na narodno slavlje t Sežani. Cenjeni gospod urednik! Ker vem, da Vas je pot privela že v zgodnjem jutru v prijazno Sežano in s« niste vozili z našim posebnim vlakom, Vam jaz podajam tu malo sliko našega krasnega potovanja. Pila je jedna in pol in že so hitele množice občinstva proti kolodvoru. Morda pa niso bili naši? Da, bili so, saj so jih izdajali veseli obrazi in krepka slovenska govorica. Videči ta naval, pospešil sem tudi jaz svoje korake proti domu, da se tim preje odpravim na pot. liila je dve, ko sem došel na kolodvor. Ta przor! Vso natlačeno polno občinstva je vrvelo sem in tja; videl si le veselih, srečnih in zadovoljnih obrazov. Vmes so lesketali naši trobojni znaki na prsih raznih druStvenikov, tu si videl krepkega možaka z našo zastavo v roki, tam zopet se je sukala gibčna »Kolašica« z dično čepico. Pila je to prava živa slika. Ura odhoda so je bližala bolj in bolj, a množica je naraščala še vedno. V kratkom smo napolnili dolgi vlak vozov, a še vedno je prihajalo našega občinstva. Vlak je zažvižgal in iz vozov so zavihrale naše trobojnice, a iz stotine grl je zagrmel navdušeni »živio«, da se je mogočno razlegalo do železnih obokov mogočne stavbe. Ob železniški progi stoječe občinstvo nas je pozdravljalo navdušeno. ZeU> krasen pa je bil prizor v naših Barkovljah. Od malega otročiča do ženice in starčka nas je pozdravljalo pred hišami z robci in sploh z vsem, kar so imeli pri rokah. V malem oddalji proti vrhu pa je stal čvrst mladenič z vihrajoči) troboj-nieo nam v pozdrav. A tudi v oddaljenem kraju niso prezrli našega vlaka. Sredi lepega vrta na visokem drogu je vihrala velikanska trobojnica, ki seje dvigala in zopet klanjala, ko smo hiteli mimo in dokler se ni skril zadnji voz v zelenju vinorodnega brega. Bližali smo se narodni Nabrožini. Na kolodvoru je bilo vse polno občinstva. Ko se je vstavil vlak, zagromelo je živio-klicev in mav-hinjska godba je zasvirala »Naprej«. Ta godba nas je spremljala potem v Sežano. »Pet minut«, klical je sprevodnik, a čul ga ni nikdo, kajti navdušenje se ni hotelo poleči. Ljudstvo je hitelo iz vozov, da vidi svoje sobrate, ki so odhajali z nami. Bili so to vrli Nabrežinci in tudi nebroj občinstva iz ostalih bližnjih okrajev. Minolo je še pet minut in konečno so se napolnili še zadnji kotički vozov. Godba je zasvirala v vlaku, trobojnice so zapla-polalc in v odmevu krepkega »živio« se je pričel premikati vlak. Naslednji postaji ste bili Prošek in Opčine. Tudi na Prošeku nas je pričakovala velika množica z našim prvoboriteljem, g. poslancem vitezom Nabergojem. Tu, kakor tudi na Opčinah jo odmevalo navdušenje tja po kršnom Ki asu. Ob neprestanih pojavih veselja smo se približali svojemu cilju, lepi Sežani. Kako da se je vršilo na dalje, to veste najbošje Vi sami, spoštovani gospod urednik. Kazenska razprava Nabergoj - Spadoni. Kakor smo že javili, vršila se je včeraj kazenska razprava na ovadbo Ivana viteza Nabcrgoja proti E r n e s t u S p a d o n i j u radi razža ljenja časti. Razprava se je vršila pred deželnim svetnikom gosp. Pederzol 1 i-jem. Povod ovadbi so dale besede Spadonijeve, izrečene v seji mestnega sveta tržaškega dne 6. maja t. 1., s katerimi je poslednji dolžil g. Nabcrgoja, da je obdolžen težkih dejanj v nravstvenem (moralnem) oziru ter da ni vreden, da bi sedel v mestnem svetu. Obtoženec ni zanikal omenjenih besed, pač pa je nastopil dokaz resnice. V ta dokaz je navajal naslednja dejstva : 1) da je Nabergoj takrat, ko se je potopila ribiška ladija z nekaterimi Križani in akoravno je bilo dokazano po preiskavi, da se je to zgodilo le slučajno, v državnem zboru dolžil Chioggiotc kakor provzročitelje te nesreče: 2) daje bil Nabergoj napaden radi te dolžitve od »Piccola« in od »In-dipendenta« z jako ostrimi in žaljivimi izrazi, ne da bi bil tožil ta dva lista, z čemer da je priznal, da je moralno nevreden; H) da so bili o zadnji volitvi v državni zbor nabiti oglasi, v katerih se je trdilo, da je »Progresso« ponudil Nabergoj u 100.000 gld., ako odstopi od kandidiranja ne da bi Nabergoj protestiral proti taki nemoralni agitaciji; J) da Nabergoj ni miril ljudstva, katero je po izvolitvi Mauronerja napravilo izgrede v tržaški okolici; h) da seje Nabergoj po izvolitvi Mauro- nerja izrazil, da ako bi bil izvoljen on, bi imel pravico do penzije od 10.000 gld., katero bi daroval svojim volileem ; 6) da je bil Nabergoj ova-jen, da je zaklal prašiča, ne da bi bil naznanil magistratu ; 7) da je bil ovajen radi tatvino, ker da si jo prisvojil občinsko lastnino, da pa državno pravdništvo ni našlo povoda za postopanje. Ponu-divši dokaze o gornjih okolnostih, je zahteval branitelj Spadonijev, dr. Rioehetti, da s«' Spadoni oprosti po izvođenjem predlaganih dokazov. I)r. Gregor in, zastopnik Nabergoja, je odgovarjal bistveno tako-le: Kar se tiče nesrečo Križanov, širila se je vest v Križu in po vsej okolici, da so bili Križani ubiti od Čozotov ter je bil Nabergoj, kakor državni poslanec, ne-le opravičen, ampak celo dolžan pripomoči, da sc stvar razbistri, v katero svrho se je poslužil interpelacije. Sicer pa kazenska preiskava ni dokazala nekrivde Cozotov, nego le, da ni mogoče ničesar dokazati jim. I)a Nabergoj ni tožil »Piccola« in »Indipen-denta« radi surovih napadov, jo naravno, ako so pomisli, da bi moral tožiti pred tržaško poroto, ki sestoji po veliki večini iz Italijanov, njegovih političnih nasprotnikov. Sicer pa bi imel Nabergoj mnogo opravila, ako bi hotel tožiti vsaki tržaški list, ki ga napada ter s tem, da ne toži, nikakor še ni priznano, da je resnica, kar trdijo ti listi. Trditev glede oglasa o volitvah Mauronerja, je popolnoma izmišljena in če bi bila resnična, ne bi dokazovala proti Nabergojll ničesar; to bi bilo le agitacijsko sredstvo volilnega odbora, v katerem Nabergoj ni imel nikakega posla. Nabergojeva dolžnost ni bila, da miri ljudstvo, ko so nastali izgredi po izvolitvi Mauronerja, to je bila dolžnost žandarmerijo, katera je to dolžnost tudi energično vršila s pomočjo vojakov. Sicer pa je Nabergoj miril ljudstvo na Prošeku, kar bi se lahko dokazalo. Tudi ni res, kar trdi nasprotnik glede penzije 10.000 gld.; ako bi pa bilo to resnično, bi bilo od gospoda Nabcrgoja lo lepo, ako bi tako »penzijo« razdelil med svoje volilee. Res jo, da jo bil Nabergoj obdolžen od magistrata, da jo zaklal prašiča brez napovedi, a isto tako jo ros, daje bil tega policijskega prestopka oproščen. Sicer pa tako navaden prestopek no bi opravičeval nasprotnika, da dolži tožitelja nemoralnosti. Res je slednjič, da je bil Nabergoj obdolžen, od magistrata, da si je prisvojil občinsko lastnino, a istotako jo res, da državno pravdništvo ni niti našlo povoda, da bi bilo postopalo in če državno pravdništvo niti no postopa, ima tem manje pravico gosp. Spadoni, dolžiti tatvine gosp. Nabergoja. Sicer pa bi se lahko dokazalo, da jo Nabergoj izvrševal le svojo pravico na proseškem občinskem zemljišču. Iz vseh teh razlogov predlagam, da se odbijejo od nasprotnika ponuđeni dokazi, ker iz istih ne bi mogla nikakor izvirati nemoralnost tožitelja ter prosim, da se obsodi obtoženec v smislu ovadbe. Sodnik, odbivši obtoženčeve predloge, je izrekel razsodbo, s katero je bil dr. Spadoni obsojen na 50 gld. globe oziroma 10 dni zapora in v povračilo pravdnih troškov, proti kateri razsodbi je priglasil obtožence vsklic. V obrazloženju razsodbe je naglašal sodnik mej drugim, da bi bilo najtežje dejanje predbaci-vano Nabergoju, da je obdolžil Ćožote, da so ubili Križane. Preiskava tla je pa le dokazala, da se ne more dokazati ničesar; sicer pa obdolžitev Cozotov, ki so italijanski podaniki, ni žalitev ne za Tržačane ne za mestni svčt tržaški. (»od naših apostolov. Od sv. Ivana nam pišejo: Tudi mi smo praznovali god naših dragih apostolov sv. Cirila in Metoda. Zo na predvečer so bile hiše naših narodnjakov vse razsvetljene, kar nas je jako veselilo. Drugi dan ob D. uri je bila sv. maša, katero je iz prijaznosti daroval naš gospod kaplan. Maše so se udeležili otroci otroškega vrtca in mnogo drugega občinstva. Popoludne ob 5. uri je bila v omenjenem vrtcu veselica. Šolska soba jo bila lepo odičona zastavami in zelenjem. Otroci so deklainovali, peli iu vprizarjali prizorčke. Kako nas je veselilo slišati te male stvariee tako lopo govoriti čisto lepo slovenščino. Kako nevstrašeno so nastopali, kako ubrano peli, tako, da ne moremo drugače, nego čestitati iz srca gospi vrtna-riei. Za tem so bili otroci pogoščeni z malinoveem in sladeicami. Za to pa sc moramo zahvaliti tržaški ženski podružnici, katera je poslala toliko reči, da je bilo dovolj za vse otroke. Tudi gospa Ponikvar in gospa Zadnik sti spekli, prva maslenega kruha, druga dve potici. Izročena jima lw»di srčna hvala! Tildi »Hattill«« ! — I>o danes dno S t. m. nismo se čitali v »Mattinu« novopečenih lahonskih kozlov, danes pa in sieor v št. 4008, piše o nekem ranjenem iz... »Comininno« ! I >(»sedaj so take spake prihajale le iz tovarno »Pieeolove« in niti »Indipondente«, kateremu gotovo ni smeti očitati, da spoštuje značaj naše slovenske zemlje, se navadno ne smeši takimi spakami. »Mattinu« se je torej zdelo umestno, da jo zlezel nikoliko niže od »Indipcudcnta«. Bodi mu! Sieer pa je gotovo tudi to mal prispevek v označenje onih, ki dajejo »Mattinu« — drohižn! Vaša je/a — nase veselje! — Včerajšnji »Indipondente« se ogorčeno zaganja v slavnost, ki se ImkIo vršila jutri v Padričah. Naslov njegove notico nam že kaže, kako jih naše slavnosti pečejo in vznemirjajo! »Slovansko agitacijo« imenuje om. židovsko teslo našo jntrajšnjo slavnost v Pardriču. Norčuje so iz naših slovanskih apostolov Sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena ta slavnost ! Že v nedeljo — tako pravi »Indipondente« — se je obdržaval v Sežani — velikanski tabor (?) gotovo no z najboljšimi nameni za naš (?) Trst. O slavnosti v Padriču pa pravi: »Kakor čujemo bode prihodnjo nedeljo posvečena ( inaugurata [?|) v Padriču nova cerkvica v Čast in slavo Sv. Cirila in Metoda, na katera na-letamo povsod in o katerima 110 vemo česa imata iskati v »P a d r i o i a n o«!! Nesramnež pravi potem, da sta nam sv. brata le v — pretvezo. Dalje: »Pomislite, kako velikansko romanje bode prihodnjo nedeljo v Padričo, kjer so bodo Slovani čudili vso drugemu, nego pa svetnikoma! Mi nimamo vzroka, da bi se plašili zaradi tega, toda dobro bodo, ako smo previdni! Naš magistrat pa opozarjamo, naj stori svojo dolžnost, da ne bodo n a v a d n i h (?) neredov, ki žalijo nas — Italijane !« »Tempi passati«, dragi tajteles, minoli so časi te tvojo »autori t A magistratuali«, ker, kar je bilo, hvala Bogu, ni več! Sito je bilo naše ljudstvo tvojih »oblasti«, in priborilo si je, da jih ni več tam, kjer bi jih ti rad imel Sc vedno! Jutri pa pomolimo tudi za našo sovrage, da naj bi jim Vso višnji podelil to milost, da bi se — spametovali! Lahov pa v našem Padriču no trebamo, kakor ne trobnjo oni nas na svojih slavjih. Saj jih ne kličemo v Padričo, da bi jih potem tam — vznemirjali. Ne-Abraham. /a „Narodni dom" v Trstu so nam došli dosodaj nastopni darovi: Meglič Josip, kurat Bar-bana 10 gl., trgovski pomočniki izročili Čisti dohodek plesa (i. februvarja t. 1. 30 gold., plesni odsek »Delalskega podp. društva« izročil od dohodka maškarade 22. feb. t. 1. 2(5. gl. 30 nč., dva mladeniča, ki se nista mogla udeležiti maškarade, z geslom »Kamen do kamena palača« 1 gl., dr. Dinko Vitezih, odvetnik Krk 2 gl., plesni odsek »Delalskega podp. društva« izročil po maškaradi 22. feb. t. 1. vplačanih 25 gl. 10 nč., Dalmatince, ki sc ni mogel udeležiti gornjo maškarade 2 gl. 50 nč., »Delal, podporno društvo« 100 gld., Zelen Josip iz Senožeč, deželni poslanec 2 gld. 50 nč., čisti dohodek za razprodane razglednice na izletu v Sežani 4li gld. 80 nč., Gašpar Kastolio, župan v Materiji, ker si ni mogel udeležiti slavnosti v Sežani, 5 gld. Skupaj torej 251 gld. 20 nvč. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda jo daroval gospod F ran K a 1 i s t e r 100 kron. Vrlemu slovenskemu možu izreka naeelnistvo podružniee najprisrčnojo zahvalo na tem dokazu skrbi /.n našo mladino. Clrilo-Metodijski dar. Ženski podružnici v Trstu so došle nastopne svote. Gospa Kranja Ipavic jo nabrala 37 kron in 4H stotink, katere so darovali: Frančiška Obid in Rozalija Obid po 10 nč., Norberta Ružička 2 kroni, Kržd 40 ne., Iv. Slobeo 14 nč., Juija Lobau 40 nč., Anton Žitko 1 krono, Concetta Kosovel, Antonija Goljevščck, Antonija Lampe, Ivan Kolar, Ivan Milonig, Fabijan Žgur, Skerl Josip, N. N., N. N., Marija Potočnik, Klun Anton, Marija Počkaj, Vineenc Skerl, J. Mikota in Nežika Kadelja po 1 kroao; Vekoslav Pečenko, Jakob Klemene in Neimenovani po 2 kroni; Mar. Umek 1 krono, R. Aite 2 gl., Fr. Prele 2 kroni, M. P. 10 nč., Ivan Umek 10 nč., Petrovčič 30 nč. Sturm Marica 30 nvč., Katarina Dolinar, Uršula I Jež, Martin Furlan, Ivan Gnlin po 20 nč., Al. Pečenko 30 nč. Josipina Nusdorter 20 nč. 1. izkaz moške podružnice: Po ono krono so darovali p. n. gospodje: Tišina, Caharija, Klinar, < Mol »očni k; Tavčar t»0 nč., Gahršček 20 nč.; po 10 kron: prof. Jesenko, dež. posl. Kosec, Tiringer, nabrane v Crnemkalu; po 20 kron: It. Mimbclli, Ivan Cerne; po 4 krone Fran Sila, A. Furlan, F. /,., Josip Loj, Ivan Pogoreleo, I. It. Suški, VVarto; po 6 kron: Lj. Tomičič, I. It.; po 2 kroni: K. C., Ivanka Sabadin v Zabukovji pri Sevnici, I. N. Višenjski. Za zastavo pevskega društva „Kolo'' je nabrala g.čina Joscpina Družina dne 12. junija 1H1»S v krčmi »alla Grotta d' Adclsberg* 2 kroni HO stot. ; gosp. K. Sveo je nabral SO stot.; o priliki šolske veselice pri sv. Jakobu dne 20. junija sti nabrali g.čini Cerkvenik in llrovatin 4 krone {.>2 stot. ; skupaj H kron 52 stot. Poprej izkazanih 50 kron 48 stot. Vse skupaj torej 59 kron. Darovateljem bodi izrečena prisrčna zahvala. Tržaška posojilnica in hranilnica, rcgl-strovana zadruga % omejenim poroštvom, naznanja, da dajo posojilnicam in hranilnicam posojila po znižanih obrestih. Imenovani zavod spre-jemlje menico v eskompt in reeskompt. »llratnvsčiiia sv. Cirila in Metodu« priredi jutri veselico na vrtu slovenske šolo pri sv. Jakobu v proslavo godu sv. bratov Cirila in Metoda. Programa nismo mogli priobčiti, ker smo ga dobili prekasno. Občni zbor »Trž. Nokoia< so bodo vršil v soboto dne 23. t. m. ob vsakem številu udcležni-kom. Lokal so naznani pravočasno. Slovensko pevsko društvo v 1'tujl prosi dotična društva in posamičnike, ki še niso dobili skladeb, določenih za veliki koncert, ki se bode vršil dne 14. avgusta v Celji in se nameravajo udeležiti koncerta, da blagovolijo naznaniti po dopisnici, koliko komadov potrebujejo. Odbor. Zalivnla. Iz Pobegov nam pišejo: Podpisano si šteje v dolžnost, zahvaliti vsem onim, ki so pripomogli, da seje naša veselica dne 21). junija zvršila tako sijajno; posebno pa g. učitelju Valentiču na pomoči o ustanovljenju našega društva; g. učitelju Kuretu iz Dekanov za pouk v petju; učitelju Leonardisu iz Lazareta, učitelju Sili iz Crnegakala in II. llažmu iz Bnrkovelj in učiteljici gosp. Kn-retovi za sodelovanje v igri; slavnim pevskim društvom iz Plavij, Tinjana, Kubeda in Trušk, kakor tudi domačemu pevskemu zboru; posebna zahvala tudi godbi gosp. Albina Postogna; čast našim domačim mladeničem in dekletam, ki so tako lepo okrasili našo vas; sploh pa smo hvaležni vsem onim, ki so se udeležile te našo veselice in ki so kakorsibodi pripomogli v to, da je ista tako sijajno izpala, da lahko rečemo, da v naših krajih nismo videli še enake. Da so se laška gospoda jezila na tem, to je nam v vspodbujo in veselje. Rudolf Pečarič, načelnik konsumnega druStva. Danes smo morali izpustiti marsikaj vzlie izraženi želji dotičnih dopisnikov. Prosimo oproščenja. Nasla se Je med Občino in obeliskom brezimna trgovinska knjižica z denarjem. Kdor jo je zgubil, naj pride po njo k g. Ivanu Rožiču v Sežani. Policijske vesti. — Poveljniku ladije »Marin« so bili ukradeni včeraj štirje napoleoni. Kadi te tatvine je bil aretiran H»-letni Oskar Angeliechio iz Splita. Včeraj zjutraj je bil aretiran 18-letni Ernest Lipie, ker je na sumu, da je ukradel dninarju Josipu Zapič srebrno uro. Neznani tatovi so ulomili včeraj po noči v pristavo udove Haynnuor v ulici Remota št. 2 in so ukradli blaga vrednega 101) gld. Ignaciju P., bivajočemu v ulici Moro št. 4, jo bil ukraden včeraj prstan z brilanti, vreden SO gl. Loterijske številke izžrebano dne 2. t. m. Dunaj........ 1, (»7, 3, 33, 11. Gradec........33, G9, 30, 29, 27. Trident.......2H, 84, 43, 25, 1. Koledar: Dane« v soboto !•. julija: Aaatolija, devica; Ciril, šk. muČ. Jutri v nedeljo 10. juliju: 0. j»ol>. Amalija, devicn. Solnimi: Lunin: Izhod ob 3. uri f»0 min. Izhod ob 10. uri .'10 min. Zahod ., 8. „ 15) „ Zahod „ 11. „ lli „ Tu je 28. teden. Danes je 189. dan tega leta, imamo torej Se 17l» dni. Jagić. K njegovemu Šestdesetemu letu napisal Ivan Kuniič.*) (Dalje.) Ko jo 1. lHf»5. izdal Fr. liački v glagol ici glag. evangelij Vatikanski, Assemanov ili Vatikanski evangclintar, jo napisal Jagie v uvodu zanimivo razpravo o vsem tem spomeniku, ki bi imela še danes veliko vrednost, da ni Uačkega izdaja sama polna napak. Z ustanovitvijo jngoslovenske akademije leta 1860. jo nastopila nova doba za razvoj slovanske filologije. Zato si je seveda največ zaslug pridobil zopet Jng'č, l'■>.); Trubaduri, najstariji hrvatski lirici (ib.); Paralele k hrvatsko-srbskomu naglasivanju (XIII. 1H70.); Napredak slov. filologije poslednjih godina (XIV, XVII.) itd. V »Hadu« č. VI. (1H«»H.) čitamo tudi lep nekrolog o Jost. Sehleieherju. V Starinah je izdajal staro jUgosi. spomenike, n. pr. Ogledi stare hrvatske proze (I. 1HM.); Život Aleksandra Velikoga (III. 1871.); Opisi i izvodi iz nekoliko južnoslov. rukopisa (V. 1873.; VI. 1874.; IX. 1877.; X. 1878.) Po njegovem programu jo začela izdajati I. 1800. akademija zbirko starih hrv. pisateljev, nekatere je k tisku sam priredil: Pjesme Šiška, Meiičetida, Vlahovioa i (Jiore Držiea (II. 1870.), druge je Ker se nisem mogel posloviti osebno o svojem odhodu iz Trsta, kličem tem potom vsem prijateljem in znancem prisrčen: Živeli! Ivan himni k. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. Javna zahvala. Gospodu Franu \V i I h e 1 m u, lekarnarju. Neunkirehen, Spodnje Avstrijsko. Da sto|nun v javnost, je le radi tegn, ker se ćutim dolžno izreči gospodu NVilhelmu, lekarnarju v Neunkirehen, najsrčnejšo zalivalo za učinek, katerega mi je napravil njega \Vilhelmov čaj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu. Nemogoče mi je naslikati bolečine, katero sem trpela skozi cela <\ leta o vsaki vremenski spremembi in katerih sc nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne ■/. uporabo žveplenih kopelji v Haden-u pri Dunaju. Cele" noči premetavala sem se po postelji, tek sc je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale. Po 4 tedenski uporabi \Vilhelin-ovega čaja oproščena sem bila bolečin in sem Se sedaj, dasi ravno ne pijem čaja že il tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki st- zateče o slični bolezni do tega čaja, blago-slovljal bode izumitelja istega, gosp. Franu \Vilhelin-a. S posebnim visokim spoštovanjem II grofica Butschin-Streitfeld, soproga podpolkovnika. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke ij Alessaiiflro Levi Hinzi v Trstu. • i ■ Via Kihorgo 21 in l'iazza Kosarlo 2 f. i (solsko poslopje). ^ 1 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov C 1 lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, < vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na < 1 zalite vanj o ilustrovan cenik zastonj in fran- < 1 ko. Naročeno blagi) se stavlja na parnik, * 1 ali na železniško postajo, ne da bi za to i * raeunil stroške. < :x*ooeooeoQoeoooeu preskrbel s kritičnimi i>]x>mhai»i: Pjesme Marka Mani lica (1. jZ(|. |v. Knknljevtf-SakeinHki), ali {ni jih izdal skupno z drugimi: 1'jesme Mavra Vetraniea (\včiea (III, 1*71.; IV. 1S7l\ s Ka-rnaeieem in Ilanieieeni); Pjesnu* Nikole Dimitro-viea i Nikole NaljeAkoviea (V. lsTl'z Duničieem). Jagieeva vsestranska delavnost je budila pozornost vseli neenih slavistov. Zato je bil že 1. 1 H»>H. izvoljeli dopisnjot-im členom ee«. akademije nauk v odd. ros. jez. in slovesnosti v IVtrogradn, 1. I ► pa častnim doktorjem slovansko filologije od pe-trograjskega vseučilišča. (Pride še.) Zadnje vesti. Dunaj Ako bi stranke pritrdile načrtu vlade za uravnavo jezikovnega vprašanja, se uveljavi ta zakon ali parlamentarnim potom ali na podlagi S 14. V tem pogledu prepusti grof Tliun odločitev strankam. Jezikovne naredbe se pa ne odpravijo nikakor, ako stranke ne pritrde temu načrtu. Danes so se vršila posvetovanja med grofom Thunom in parlamentarno komisijo poljskega kluba. Posvetovali so se o dogodkih v Galiciji in o jezikovnem vprašanju. Orndoc Danes je umrl tu bivši minister nauka baron C'on rad. Dunaj t). Ako Nemci jutri odklonejo poziv grofa Tinina, razpusti vlada takoj državni zbor, ne da bi razpisala novo volitve. London D. Pomožni križar »Harvard« jo odplul — kakor javljajo iz Santiago — z 1750 španskimi ujetniki v Portsmouth. Madrid S). Amerikanski poveljnik je pozval poveljnika v Santiago, naj se uda, sicer se v soboto opoludne izvrši naskok na Santiago. Vzlic pomanjkanju živeža hočejo Spanci braniti mesto do skrajnega. V inozemstvu razširjene vesti o pogajanjih za mir so neosnovano, Htv. 7 7i). Razglas. >a /ahtfvuiij«' realk in prospekt. Prva tržaška tovarna aparatov za nabavljanje plina acetilen tvrdke ROCCO & C. v ulici S*nltk It. 9. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od .losi|»a Kocco, patentiran v Avstro-< »gerski je almolutno najbolj praktičen in gotov, laliko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih ilrnStev. V sprejemajo mp vsakovrstne kompletne naprave za hiSe, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika zaloga im^uilji'nn apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik Izbor 4iv 6tilnio in prl|iiulk(iv za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnica v ulici Na nit a 5tv.il. v ulici H. (Jiorgio stv. 1 naznaniti, 0 novč. Razpošilja se z obratno pošto najmanj 2 steklenici. II Pomada Phdnix. o.llik. >van;i jiii riiKMtuvi za /ilr;*v]jt'iijr Jn poHtrežlM) ltolnllcov v StiittKiirt-u I. IHtfU., prlpoiuuuu imI zdravnikov in h tl*oči zu-hvalnili pisem. Jedino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke. Čast mi je odprl tukaj, IIu pod tvrdko I«. Schmrentner novo urejeno knjigarno in trgovino z muzi-kalijami, umetninami, papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Moja bogato in ukusno urejena zaloga — katero bodem popolnjeval vedno z najmodernejšimi proizvodi — ponuja mi ugodno priliko, da bodem mogel ustrezati vsakovrstnim zahtevam. Vsaki nalog izvršil bodem' najhitreje in z vso skrbljivostjo, posebno pa si hočem prizadevati, da si ohranim pridobljeno zaupanje s strogo pravilnim in poštenim postopanjem. V Ljubljani, dne 1. julija 1898. _L. Schwentner. „Viktorija" moderci O u run ti ril m> zu vnpoli in neAkudljlvont. l.nnOek 80 m1., |io |M>Sti uli povzetju BO nC. Hoppe K., Dunaj, I. \Vipplingerstrassc 14 Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI (":ij „Tisočerni cvet" (Millellori). listi kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane f>0 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. • pH Velik izbor vseli Breflmetov za pomlad in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokovio iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik Izbor perila doliva se v manufaktnrnej zalogi JAKOBA KLEMENOA < i v trstu, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRCOVINA IN IN Velika zaloga možicih in ženskih stof za vse letne Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kit.ničarke. Veliki izbor perkala in satina v najnovejSem risanju. Sprejemajo so naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. i V TRSTI', V TKNTU ulica sv. Antona št v. 1. Na zahtevHiije dopošljcjo se uzorci z dotičnimi cenami poštnine prosto. (»onj)o<1Jp kolesarji! i( tffei^i Oe želite imeti kolo elegantno, lahko s z lahkim tokom, obiščite zalogo r. oddelkom za popravljanje in dajanje v najem od Karola Margoni Piazza delle Poste št. 1, in dobli bodete kolena „METEOR" Iz Gradca po cenah in pogojih brez konkurence. Raznn tega imeli bodete na izber vso pri-tiklino po najnižjih ecnali. Telefon štv. 797. Se dopisuje in govori slovensko! Bratje, prijatelji! Ce hočete imeti svoje obleke zopet nove, obrnite se za perilo (na suho) in barvanje v najlepših barvah do zavoda Viktorja Carniel z delavnico na par v ulici Madonnina štv. 26. IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergitr&sie št. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER cea. kralj. priv. luntnik R Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.