Štajerski
Ptuj, četrtek, 14. oktobra 2004
letnik LVII . št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
130 let bolnišnice Stran 6
Spodnje Podravje
S školjke na kahlico? Stran 2
Žetale
Župan in svetniki udarili po mizi Stran 3
Veliki Martinov praznik
Martinov prestol bo na Ptuju!
Takega Štajerca, ki ne bi vedel, kdo je sveti Martin, tisti, ki spreminja most v vin', je nemogoče najti. Sploh pa ne v nasem okolišu, kjer skorajda ni dvorišča, ki se ne bi kitilo vsaj s kakšno brajdi-co ali dvema, tremi trsi, da o Slovenskih goricah in Halozah sploh ne govorimo posebej.
Spodnje Podravje
Brez edine klavnice? Stran 11
Slovenja vas
Brez repa in glave Stran 16
Rokomet
Trgovke na vrhu lestvice Stran 25
In če znajo Laščani z nekajdnevnim rompompomom proslavljati dneve piva in cvetja, ki ga gojijo komaj nekaj po{tenih desetletij, potem ni vrag, da ne bi tudi mi znali po~astiti svojega tisočletnega vinskega svetnika, tako kot mu diči in pripada. Z veliko veselja, pesmi, glasbe, novega mošta, svežega vina, pečenih kostanjev in
All Inclusive
Vstopnica za veliko ptujsko Martinovanje stane 2000 tolarjev, zanjo pa bodo imetniki dobili vse, kar bo na razpolago: od vodenega ogleda in pokušaje vin v Ptujski kleti do neomejenih količin mošta, novega vina, pečenega kostanja, perutninskih spe-cialitet ter pečenih krač, kolikor jih bodo lahko pojedli, do petja, plesa in glasbe (ter še kakšne zanimivosti, vsega ne smemo izdati!). Ce se splača? Kje pa še lahko dobite vse to in povrhu cel dan s poznim večerom veseljačenja za tako malo "fičnikov"?! Samo v Ptujski kleti in samo dva dni, 10. in 11. novembra letos! Ekskluzi-va, ki ji ni para!
drugih dobrot, ki se bodo topile v ustih.
Da smo na tem koncu naše države največji veseljaki, ni nobenega dvoma, ampak kaj, ko se največkrat zapiramo po skritih zidanicah, potem pa drug drugemu pripovedujemo in si dokazujemo, kdo je bil bolj vesel, kdo je lepše pel in kdo ima boljše novo vino. Zakaj ne bi tega storili skupaj, tako kot se sliši in da nas slišijo vsi, od Bele krajine do Primorske?
Svet' Martin je vendarle najbolj naš in menda ne bomo dopustili, da si ga prisvojijo in odpeljejo drugam! O, saj nič ne de, nismo skopuški, seveda ga tudi posodimo na druge kon-
Novi prostori za novo razvojno vizijo ptujske bolnišnice, potrebni tudi za uveljavljanje ptujske bolnišnice kot učne bolnišnice novoustanovljene Medicinske fakultete v Mariboru. Odprli so jih (od leve): dekan Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Ivan Krajnc, prim. Majda Šarman, Andreja Debeljak, dr. med., spec. nevrologinja, in Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice.
ce države, ampak letos 10. in 11. novembra se bo ustoličil kar na Ptuju! Pozdravili in pričakali ga bomo tam, kjer mu je najbolj všeč in kjer se počuti najbolje, kjer mu bomo pripravili veselo in debelo dvodnevno dobrodošlico — v Ptujski vinski kleti.
Dvorišče Ptujske kleti se bo dva dni, v sredo in četrtek, 10. in 11. novembra, od enajste ure dopoldne do poznega večera, spremenilo v bajni dvor z vsemi specialitetami, ki jih ob takšnem prazniku ne sme manjkati. O kakšni žeji ne bo niti govora, saj bo okusnega mošta in komaj rojenega vina na pretek, gostje velikega tradicionalnega srečanja, ki pritiče našemu stoletja staremu in plemenitemu vinskemu rodovniku, pa se bodo lahko do sitega in še čez najedli perutninskih specialitet (in še česa) na vse možne načine. Pa tudi slad-
kega pečenega kostanja, ki se tako imenitno prileže k moštu, ne bo manjkalo. Za tiste, ki jih bolj zanimajo vinski okusi, bodo Martinovi uslužbenci odprli vrata v skrivnosti vinske kleti, kjer jim bo na razpolago vse, kar jim duša in srce poželi. Brez glasbe in vriskanja tudi ne bo šlo, to je vendar jasno! Če ne bodo zmogla naša grla, bodo pomagali ansambli, ne bojte se!
Torej, Štajerci in vsi ljubitelji prave zabave in najboljšega vina, smo ali nismo?! Če smo, se vidimo na Martinov praznik v Ptujski kleti, kjer bo veselo,
^oíÚíIí^íě fíúi na iíjúofjfížM ^ilííul
RADIOPTUJ
tta- á/iíetcc www.radio-ptuj.si
kot še ni bilo. Vabljeni ste vsi, tisti, ki se smejete vsak dan, in tisti, ki se smejete redko. Vabljeni ste vsi, ki ljubite vino ali mošt, ki radi dobro jeste ali imate dieto, ki radi pojete ali le plešete. Vabljeni ste tudi tisti, ki ničesar od tega ne marate. Veseli vas bomo in več kot nas bo, lepše bo.
Naredimo spektakel, da se bo poklonila vsa Slovenija, naredimo nekaj zase, za našo dobro voljo, za nasmeh na obrazu najboljšega prijatelja, za zdravico, ki se ji bodo pridružili vsi!
SM

Da Vas .......
to zimo ne bo zeblo
TEVE
Foto: Arhiv PP
Ptujsko Martinovanje
PIŠČANEC IN VINO
10. -11. novembra 2004 v ptujski kleti, Vinarski trg i, Ptuj
Vstopnina 2000 sit za celi dan, za vse, kar ialiko poješ, in za vse, kar laliko popiješ.
DMIK ÍĚ Gostinstvo PP PTUJS

.LET
Perutnina F
Prihodnji teden priioga
stotin
za varno prihodnost
(D vzajemni skladi CD klasična bančna posojila (D kako do boljše pokojnine (D osebna zavarovanja CD transakcijski račun CD varčevanje CD plačilne kartice CD Image podjetja CD davki
9770040197060
Sp. Podravje • Projekt zaščite podtalnice hudo zamuja
S školjke na kahlico?
O tem, kako se je sedem spodnjepodravskih občin povezalo v konzorcij s skupnim projektom za izgradnjo kanalizacijskega omrežja, s katerim nameravajo kandidirati za evropska kohezijska sredstva, ter kako vsa zadeva teče, smo v našem časopisu pred dobrim mesecem in pol že poročali. Po takratnih informacijah naj bi bil projekt dokončan že v septembru, kot zdaj kaže, pa bo trajalo še precej časa, preden bo pristojno okoljsko ministrstvo uradno blagoslovilo papirno dokumentacijo.
Potrpljenje županov, ki zastopajo vključene občine, pa je očitno že čisto pri koncu, kar je dokazal tudi zadnji delovni sestanek prejšnji teden s predstavniki ptujskega Komunalnega podjetja in Inštituta za ekološki inženiring (lEI) iz Celja, ki je zadolženo za izvedbo omenjenega projekta. Znano je že, da je prvotna zasnova kanalizacijskega omrežja dodobra obrezana, vsaj kar se tiče možnosti za evropsko sofinanciranje, saj niti ena od vključenih občin z zarisanim infrastrukturnim sistemom ne dosega evropskih kriterijev, čeprav je sprva kazalo tako. Prvotna idejna skica se je namreč naredila najbolj na osnovi želja posameznih občin, upoštevajoč zgolj en kriterij, ki je predpisoval, da investicijska vrednost ne sme presegati 800 evrov na prebivalca. Upoštevajoč zgolj ta kriterij, bi občine uspele pridobiti evropsko pomoč za približno polovico predvidenega in vrisanega sistema. Po prvih usklajevanjih z ministrstvom pa je kmalu postalo jasno, da je kriterijev še več, in to seveda takšnih, ki jih v občinah niso dosegali. Tako je
iz možnosti evropskega sofinanciranja začelo izpadati vedno več vodov, pa tudi čistilne naprave, hkrati s tem pa še predvidena rekonstrukcija vodovodnih cevi. Kolikšen delež omrežja z vsemi napravami naj bi sedaj dejansko lahko sodeloval na kandidaturi, prejšnji teden ni znal povedati nihče, niti predstavnik lEI, Tomaž Oberžan.
Slika po občinah se je že precej spremenila; v skladu z (vedno) novimi kriteriji jo je zaenkrat še najbolje odnesla ptujska občina, najslabše pa videmska, za katero še danes ni jasno, ali bo sploh lahko dobila kakšen kohe-zijski evro. Edina možnost, ki tej občini trenutno še ostaja, da se morebiti uvrsti med prejemnike evropske pomoči, je, da del kanalizacije (gre za črpalko) izgradi sama, pa še v tem primeru ni nobenega zagotovila, da bo uspešna. Krepko pa so jo skupile tudi ostale občine.
Dvomi
Prvotni optimizem se tako počasi levi v pesimistično obarvan realizem s krepko primesjo jeze in vedno večjim deležem dvo-
Doma in po svetu
SLS ni dobila vabila za vstop v vladno koalicijo
Ljubljana - Predsednik SLS Janez Podobnik se je v torek sestal s predsednikom NSi Andrejem Bajukom ter predsednikom SDS in najverjetnejšim mandatarjem Janezom Janšo, a na tem neformalnem srečanju SLS ni dobila vabila za vstop v vladno koalicijo. Kljub temu je Podobnik v izjavi novinarjem med sejo izvršilnega odbora ljudske stranke ocenil, da obstajajo realne možnosti za vstop SLS v vlado, je pa stranka pripravljena tudi na opozicijsko vlogo.
Dopolnitev vlog za upravičence do otroškega dodatka
Vsi tisti upravičenci do otroškega dodatka, ki po dopolnjenem 18. letu nadaljujejo s šolanjem, morajo najkasneje do 15. oktobra dostaviti potrdila o šolanju. Na Centru za socialno delo Ptuj so povedali, da do danes potrdil o šolanju ni dostavilo okrog 1200 upravičencev.Skupaj s potrdilom o šolanju je potrebno dostaviti še izpolnjeno vlogo z bruto dohodki za leto 2003.
ZLSD in LDS se pripravljata na opozicijsko vlogo
Ljubljana - Čeprav v političnih strankah čakajo na objavo uradnih izidov državnozborskih volitev in potezepredse-dnika republike Janeza Drnovška, pa v strankah v teh dneh potekajo neformalni pogovori o sestavi prihodnje vladne koalicije. V LDS, ZLSD, DeSUS in SNS čakajo predvsem na poteze verjetnega mandatarja nove vlade Janeza Janše, predvsem v LDS in ZLSD pa ostajajo na stališču, da bodo v naslednjem mandatu sedeli v opoziciji.
RTV prispevek za čas stavke znižan
Ljubljana - Svet RTV Slovenija (R^S) pozdravlja odločitev Sindikata novinarjev Slovenije o prekinitvi splošne stavke novinarjev, so se na izredni seji strinjali svetniki. Poleg tega so se zavezali, da bo Svet RTVS pristopil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, v skladu s predlogom vodstva javnega zavoda pa so tudi znižali višino R^ prispevka za čas stavke, torej za tri dni.
/STAJ
mov. Tudi tiste občine, ki bodo uspele s kandidaturo, še zmeraj ne vedo, kakšen bo delež sofinanciranja: Prvotno je bilo rečeno, da naj bi bil v razmerju 75 : 25 (EU : lokalna sredstva), Oberžan pa je povedal, da tako ugodnega razmerja sofinanciranja nikakor ne gre pričakovati. Ob evropskem denarju naj bi država sicer zagotovila še svoj delež, del sredstev pa naj bi prišel še iz naslova vodnih taks. Tu se je nekoliko zataknilo, saj je že znano, da se denar iz vodnih taks v prihodnje ne bo vračal občinam, ampak ga bo razporejala država in le upati je, da ga bo namenila prav spodnjepo-dravskemu projektu. Gorišniški župan Jože Kokot je v zvezi s tem vprašanjem povedal: ^"V primeru morebitnega državnega ne-sofinanciranja se lahko pojavi več težav. Občine smo s sistemom medsebojno povezane in zanima me, kaj se bo zgodilo, če ena od lokalnih skupnosti ne bo uspela zagotoviti svojega deleža, druga pa. Prav tako me zanima vprašanje plačila in vračila vodnih taks. Tudi vnaprej jih bodo plačevali vsi, vprašanje pa je, kje bodo po-
rabljena. Recimo v Halozah bodo občani takse lahko plačevali še petdeset let ali več, kanalizacije pa ne bodo imeli urejene!" Kokot je tudi opozoril, da se z izgradnjo zgolj nekaterih glavnih delov kanalizacijskih vodov vprašanje onesnaževanja podtalnice sploh ne bo rešilo, pač pa nadaljevalo v skoraj nezmanjšani meri, sploh če država ne bo tudi v nadalje soinvestirala v popolno izgradnjo omrežja.
Župani so se sicer strinjali, da bodo občine ostale v konzorciju ne glede na uspešnost kandidature za evropska sredstva, ter s skupnim projektom kandidirale na državnih razpisih. Po besedah direktorja Komunale Cvetka naj bi tovrstni projekt imel namreč prednost pri državnem sofinanciranju, vendar konkretnega zagotovila s strani odgovornih (razen obljub) ni.
Zamujanje
Neodgovorjena so ostala tudi vprašanja županov o konkretnih številkah oz. ceni še vedno nastajajočega projekta, ki bi jih nujno potrebovali zaradi planiranja prihodnjih občinskih proračunov. Ta
pa naj bi, kot je dejal Oberžan, bila znana šele po potrditvi dokumentov s strani revizorjev in MOPE. Prav tu pa se najbolj zatika, zato prihaja tudi do velike zamude pri začetku realizacije projekta, kar lahko po mnenju nekaterih županov povzroči celo izpad iz razpisa. Stefan Čelan: "Kot danes vidim in slišim, letos očitno ne bomo mogli oddati dokumentacije za kandidaturo, čeprav je bilo zagotovljeno, da se bo to zgodilo novembra. Razpis velja za leto 2004, po danes predstavljenem časovnem planu pa naj bi šli dokumenti naprej šele marca drugo leto! Tu gre vendar za enoletno zamudo! Zanima me, kje so vzroki in ali to lahko pomeni, da bomo celo izpadli iz razpisa oz. bodo sredstva že pred nami počrpali drugi, saj vemo, da naš projekt ni edini. Zakaj MOPE ni v dogovorjenem julijskem roku potrdil naše predložene dokumentacije?!" Kot sta pojasnila Jernej Soemen in Tomaž Oberžan, naj bi krivdo za zamudo nosilo predvsem MOPE, saj revizorji dokumentacije še niso dali končne besede: "Na MOPE ne bodo potrdili projekta, dokler ne bodo znani rezultati revizijskega pregleda, njihovega mnenja oz. potrditve naše utemeljitve projekta pa še vedno ni! Dokler ne bo te potrditve, pa projekta ne moremo prijaviti na razpis za evropska sredstva!"
S takšnim odgovorom župani seveda niso bili zadovoljni, zato so zahtevali čimprejšnje skupno srečanje z odgovornimi na okolj-skem ministrstvu.
Megleno
Glede na trenutno situacijo, ki še najbolj spominja na zimzeleno melodijo Josipe Lisac Magla svu-
da, magla oko nas ..., so se prisotni župani "spuntali" okoli plačila uslug in storitev podjetju IEI in napovedali, da bodo julija zapadli obrok plačali šele po konkretnejših rezultatih in informacijah. Doslej so občine za izdelavo dokumentacije oziroma idejnega projekta že plačale od sedem do 22 milijonov tolarjev, dokončna cena pa je še precej višja. Ta denar sicer ni popolnoma vržen stran, saj bodo občine projekt lahko uporabile pri kandidaturi za državno pomoč, seveda le v primeru, če bodo razpisi dovolj zgodaj, da bo narejena dokumentacija še veljavna. Oberžan pa je ob tem opomnil župane, da je skrajni čas za začetek urejanja služnostnih pogodb z občani za tiste parcele, preko katerih bodo tekli vodi, saj brez zbranih in projektu priloženih pogodb prijava na razpis nikakor ne bo možna.
Kot vse kaže, bo okoli skupnega projekta Zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja izrečenih še kar nekaj vročih besed. In če je jasno, da so za precejšnje skrčenje apetitov po evropski pomoči krivi novi kriteriji, pa še vedno ni jasno, kdo je krivec za zamujanje: ali občine s svojim zahtevami ali MOPE ali izvajalsko podjetje IEI. Ne glede na vse pa je v tem trenutku že vidno, da se je projekt iz moderne WC školjke, kakršno so si zamislile občine skupaj s Komunalnim podjetjem, v očeh Evrope skrčil na precej manj ugledno podposteljno nočno posodico ali po domače - ka-hlico. Če bo takšen pogled na ta projekt izbrala še naša država, potem bo vsem vključenim ostal od vsega skupaj le še (WC) papir.
SM
Evropska unija in mi • Švedska
Do kondomov kar po telefonu ...
švedska je največja država Skandinavskega polotoka in kljub svoji skoraj otoški legi najtesneje povezana s preostalimi evropskimi državami.
Mejnima državama Norveški in Finski je Svedska podobna v tem, da se razteza v smeri sever - jug, da je redko naseljena in da je prebivalstvo neenakomerno porazdeljeno po vsej deželi. Skupna jim je tudi nuja, da se ukvarjajo z življenjskimi razmerami deloma še živečih Laponcev, ki vzrejajo severne jelene. Svedsko povezuje z Dansko in Norveško jezikovna in kulturna sorodnost ter državna preobrazba v parlamentarno monarhijo.
Podobno kot njene skandinavske sosede je tudi Svedska dežela gozdov in jezer. Je dokaj ravninska, na severozahodu pa se dvigajo gore, med katerimi je Ke-bnekaise z 2111 metri najvišji. Ob severnem delu Baltiškega morja se razteza zelo razčlenjena obala, ki jo sestavlja na tisoče otokov.
Večina Svedov danes živi v južnem delu države. Zanimivo je, da je Svedska po drugi svetovni vojni postala tako privlačna za priseljence, da je danes okoli 40 odstotkov vseh otrok že potomcev priseljencev. Večina teh se je priselila iz sosednjih držav, med njimi pa je tudi veliko nekdanjih Jugoslovanov, Italijanov, Grkov in Turkov. Svedi imajo tudi dve avtohtoni manjšini, finsko govorečo manjšino in Laponce. Skoraj 90 odstotkov je vernikov evan-
geličanske cerkve, manjše deleže imata tudi protestantska in katoliška cerkev. Uradni jezik je švedski, avtohtoni manjšini pa imata pravico uporabljati vsaka svoj jezik. Glavno mesto države je Stockholm, ki leži ob izlivu jezera Malaren v Baltiško morje. Stockholm ima zaradi lege na številnih polotočkih in otočkih naziv "severne Benetke". Pohvali se lahko z bogatim kulturnim dogajanjem, v mestu pa je tudi sedež Nobelovega inštituta, kjer vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade. Mesto je poleg kulturnega tudi izobraževalno in upravno središče države.
Svedska je danes ustavna monarhija, kjer pa je vloga kralja vse bolj protokolarna. Zakonodajno oblast izvršuje enodomni 349-članski parlament, t. i. Riksdag. Poslanci so vanj izvoljeni vsaka štiri leta na splošnih volitvah po proporcionalnem ključu. Predsednika vlade na predlog predsednika parlamenta izvoli parlament. Predsednik vlade sestavi vlado, za izvajanje zakonov pa skrbi učinkovit sistem državne uprave skupaj s 24 provincialni-mi vladami.
Svedska je visoko razvita industrijska država z zelo donosnim kmetijstvom. Izredno učinkovito gospodarstvo jo po narodnem
dohodku na prebivalca uvršča med deset vodilnih držav sveta, kar je Svedska dosegla šele v zadnjih desetletjih. Se proti koncu 16. stoletja je v mnogih pokrajinah kmetijske dežele vladala huda revščina, zaradi katere se je veliko kmetov in ribičev izselilo v Severno Ameriko. Gospodarski napredek je izhajal iz dobro izrabljene moči voda kot energetskega vira za izvozno usmerjeno industrijo, industrijske uporabe lesa in nahajališč železove rude. V zadnjih desetletjih se je Sved-ska razvila v visoko razvito in storitveno usmerjeno gospodarstvo. Najpomembnejši sta lesna in kovinskopredelovalna industrija. Gospodarstvo v glavnem obvladuje nekaj večjih koncernov, ki se uvrščajo tudi med velika multinacionalna podjetja (Volvo, Ericsson). Svedska ima tudi veliko najdišč naravnih bogastev, od železne rude in urana do drugih
mineralov. Veliko naravno bogastvo predstavljajo tudi gozdovi, ki zagotavljajo surovine za papirno in pohištveno industrijo.
Poudariti velja, da ima Svedska enega od najrazvitejših sistemov socialnega varstva na svetu, zakonodaja, na podlagi katere je bil uveden, pa je bila sprejeta že leta 1944. Vlada si prizadeva za ravnotežje med strogo fiskalno politiko in ohranitvijo države blaginje. Čeprav je opazno zmanjšanje javnega sektorja, ki je posledica gospodarskih varčevalnih ukrepov uvedenih v devetdesetih, je ta še vedno velik tako po številu zaposlenih kot po vrednosti.
Posebnost Svedske je, da ne sodeluje v gospodarski in denarni uniji EU. Ohranja nevtralnost, kar pa je ne ovira pri tesnejšem sodelovanju z zvezo NATO, vključno pri sodelovanju v partnerstvu za mir.
Anemari Kekec
Tako k^^ lahko po telefonu naročite pico, prebivalci treh največjih {vedskih mest - Stockholma, Goeteborga in Malmoja - lahko naro~ijo na dom kondome. Poklicati je treba posebno telefonsko številko, da dostavljavec stranki na dom prinese zavojček z desetimi kondomi. Cena storitve, ki sojo uvedli na pobudo švedskega društva za spolno vzgojo, je 50 švedskih kron ali okoli 5,50 evra. Na Švedskem, ki ima skoraj devet milijonov prebivalcev, naj bi letno prodali okoli 17 milijonov kondomov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Smigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Salamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Segula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDVi Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Zetale • Zupan in svetniki so udarili po mizi
II
Cisto mesto ne odvaža smeti!"
"Predlagam ponoven sklic seje s podjetjem Cisto mesto, da se pregleda stanje, kakršno je, in da se dogovorimo, kako naprej. Naši občani se pritožujejo, da jim Cisto mesto ne odpelje odpadkov tudi po dva ali tri mesece," je na šesti izredni seji sveta prejšnji teden poudaril župan Anton Butolen.
Razprava svetnikov, ki se je razvnela ob sprejemanju novega tarifnega pravilnika za obračun komunalnih odpadkov, je razkrila skorajda neverjetne podatke o tem, kakšen je dejanski odvoz odpadkov iz te občine.
Svetniki so namreč povedali, da ni tako malo občanov, ki imajo priložnost (ali srečo) videti tovornjak Čistega mesta le vsakih nekaj tednov, nekateri v Nadolah in Čermožišah in verjetno še kje pa naj bi ga čakali tudi po dva ali tri mesece. Razjarjeni občani se, kot je bilo slišati, najprej obračajo na samo podjetje, kjer pa jim odgovorijo, da je takšen odlok pač sprejel župan skupaj s svetniki. Očitke potem prestrežejo v občinski upravi, marsikakšnega pa je deležen tudi sam župan, ki je povedal: ^"Vsa zadeva postaja resna, saj ljudje plačujejo položnice in so upravičeno jezni. Tako tudi ni čudno, da še vedno množično sežigajo odpadke kar okoli svojih domov ali pa jih skladiščijo. To ne vodi nikamor!"
Brez manjšega vozila ne bo šlo
Kje so vzroki za takšen odnos Čistega mesta, so svetniki lahko le ugibali, verjetno pa ni bila čisto iz trte izvita ugotovitev enega izmed njih, ki je dejal, da so zaposleni v tem podjetju precej posod za odpadke po občini odložili bolj ali manj na slepo, pač v skladu s prejetimi številčnimi podatki, potem pa pozabili, kje so jih sploh postavili. "Z naše občine smo podjetju posredovali karto s točnimi podatki o lokaciji vseh gospodinjstev ter možnostjo dostopa," je povedal tajnik občinske uprave Jože Krivec, kot kaže dosedanja situacija, pa se v Čistem
Foto: SM
Polne posode odpadkov v Zetalah čakajo na tovornjak Čistega mesta.
mestu niso kaj prida poglobili v njo. Po prepričanju svetnikov in župana pa težava zaradi nerednega odvoza izhaja tudi iz tega, ker Čisto mesto pri postavitvi posameznih posod ni povabilo k sodelovanju domačih vaških odborov, kot je bilo dogovorjeno in kar so jim v občini ponudili. Dejstvo je, da dostop do prav vseh gospodinjstev zaradi konfiguracije terena niti ni možen, kritika vseh zbranih na seji pa je letela predvsem na neodvažanje odpadkov tudi tam, kjer je to možno: "Z velikim tovornim vozilom po naših cestah ne bo šlo, na to smo opozorili že pred časom in dobili zagotovilo, da se bodo odpadki odvažali z manjšim. To pa se ne dogaja. V primeru, da bo podjetje še naprej odvažalo z velikimi tovornjaki, je to za nas jasen znak, da nas v bistvu izključujejo! S tovornjakom manjše tonaže, kot ga uporabljajo tudi na ptuj-
Na šesti izredni seji so žetalski sv^^niki sprejeli še nov tarifni pravilnik, po katerem bodo od januarja naprej vsi občani plačevali pav{alno določeno količino smeti (38,2 litra na teden za eno osebo), v katero so vključene vse vrste odpadkov, tudi kosovni, potrdili so tudi 3,5-odstotno povišanje cen vode ter soglašali s pristopom občine Maj-šperk k Skupni občinski upravi, kar pomeni le to, da bo v omenjeni občini lahko začela svoje delo opravljati komunalna inšpektorica iz Ptuja. Pred občinskim praznikom pa so svetniki tudi soglasno izbrali letošnje nagrajence; naslov prvega častnega občana so podelili Avgustu Be-deniku, zlato plaketo občine Stanku Skledarju, občinska priznanja pa domačima podjetnikoma Romanu Beletu in Milanu Kodriču ter Francu Kamenšku.
skih ulicah, pa je dostop veliko manj omejen. Zato je nujno, da se pristojni s tega podjetja oglasijo pri nas in da skupaj pregledamo teren. Obojestransko sodelovanje bo nujno, če hočemo rešiti zadevo, kot je treba!"
Dokler Čisto mesto ne bo zagotovilo in tudi dejansko izvajalo rednega odvoza odpadkov, v občini ne bodo in niti ne morejo nadaljevati nadaljnjega programa umestitev ekoloških otokov, hudo grenka in resnična pa je bila tudi ugotovitev, da v tej občini oziroma področju v 14 letih še nikoli ni bil realiziran odvoz kosovnih odpadkov!
Kaj pravijo v Cistem mestu?
^ Janez Merc, tehnični direktor v Čistem mestu, je v zvezi s problematiko (ne)odvažanja odpadkov v Žetalah povedal, da konkretnih primerov ne pozna in da osebno tudi nikoli ni slišal za reklamacije ali pritožbe občanov, možnosti, da bi se kaj takega v tej občini lahko dogajalo, pa vseeno ne izključuje: "Res je, da so naši delavci na osnovi karte o dostopnosti gospodinjstev, ki jo je poslal gospod Krivec, razdelili posode brez navzočnosti vaških odborov. To se je zgodilo zato, ker nikakor nismo mogli uskladiti skupnega časovnega termina kljub našim večkratnim poskusom. Vendar pa so vsi prejemniki posod podpisali listino o prevzemu, na kateri so bili zapisani datumi odvoza in mesto, kamor morajo posodo
odložiti. Če tega niso storili, jim naša služba seveda ni mogla izprazniti posod, saj ni njihova naloga, da jih iščejo pod skednji ali drugje po dvoriščih. Če pa so bile posode ob datumu pravilno nastavljene, ne pa tudi izpraznjene, je to naša krivda, kar bomo raziskali, plačniki pa imajo v takih primerih pravico do reklamacije in odbitka plačila!"
Glede težavnosti terena in uporabe vozil pa je Merc povedal naslednje: "Ne vem, o kakšnem še manjšem avtomobilu v Žetalah razmišljajo. V tej občini namreč uporabljamo naše avtomobile z manjšo kapaciteto, ki znaša približno 13 kubičnih metrov, kar v primeru polne naloženosti predstavlja težo okoli 15 do 16 ton. Manjših vozil nimamo, imamo pa večje (z 18 kubično kapaciteto, op. a.), vsekakor pa zaradi ene občine ne moremo iti v izjemno drag nakup še manjšega tovornega vozila, saj to ni rentabilno, storitev pa za občane Žetal ne moremo podražiti!"
Sicer pa se tudi vodstvo Čistega mesta strinja, da je skupno srečanje za razrešitev težav nujno potrebno.
SM
Uvodnik
Ljubim jih!
Po nekem nepisanem pravilu naj bi bili uvodniki v časopisih ena strašno pametna zadeva, ne glede na vsebino, na katero se nanašajo, in skoraj obvezno bi morali nositi v sebi še bolj pameten moralni nauk, seveda ob predhodni utemeljeni kritiki obdelane teme. Ampak resnično, z vsem dolžnim spoštovanjem ter opravičilom, mi tokrat ni do modrovanja, še zlasti ne o najaktualnejšihpovolilnih igricah, ki zaposlujejo vse, od zadnjega pijančka za šankom do prvega državnega politika. In vsi so strašno in sploh in oh najpametnejši.
Namesto tega tokrat raje napišem nekaj, v kar me še slabo leto nazaj nihče ne bi prepričal, ne s pištolo na glavi, ne s kupom denarja, še najmanj s sladkimi besedami.
In to je, da jih ljubim, brezpogojno, z vsemi napakami, s solzami, smehom, z velikimi in majhnimi neumnostmi, ki jih redno počenjajo, s spotikanji, s padci, z grobimi besedami, s "fickom" ali brez njega v žepu, z dobrikan-jem ali klofutami, s strahotno in največkrat nespametno trmo, s ponosom, ki mu je težko najti podobnega, z ih-tavostjo, vztrajnostjo, neupogljivostjo, zamerljivostjo, en-kratnostjo in neponovljivostjo.
Ljubim jih, zaraščene ali urejene, parfumirane ali znojne, bose ali v salonarjih, gole ali oblečene, krute ali nežne, pametne ali neumne, uglajene ali podivjane, trezne ali pijane, speče ali budne, delovne ali lene, hudobne ali prijazne, ljubeče ali sovražne, molčeče ali brbljave, nevarne ali mirne, sramežljive ali drzne.
Ljubim jih zjutraj, opoldne, zvečer in ponoči, v dežju in soncu, blatne in umazane, zažgane in bledične, romantične in grozljive, pravljične in resnične.
Ljubim jih skupaj z vso njihovo paleto ekstremnega čustvovanja in obrazov, ki jo ponujajo.
Ljubim jih — moje Haloze. Čeprav mi redno "parajo" živce.
SM
Ljutomer • Izbor vinske kraljice
Katera bo deveta?
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je objavilo razpis za izbiro vinske kraljice Ljutomera za leto 2005.
Vinsko kraljico so v Ljutomeru pričeli izbirati že leta 1986, ko je bila izbrana Sonja Lipič, z nekaterimi premori pa so doslej kronali še sedem kraljic. Po Lipičevi so bile izbrane še Marina Rajh, Milena Cimerman, Jerneja Bratu-ša, Mateja Stabuc (dvakrat), Andreja Županec, Ksenja Vrbnjak in sedanja Mihaela Lipovec.
V razpisnih pogojih za vinsko kraljico Ljutomera za leto 2005 je društvo navedlo naslednje pogoje: kandidatka mora imeti prebivališče na območju uprave enote Ljutomer, stara mora biti med 18 in 25 let ter samska. Strokovna komisija bo vinsko kraljico izbrala na osnovi poznavanja vinogradniško-vinarske dejavnosti in področja promoviranja vin. Vinska kraljica bo imenovana za naslednje leto, v katerem bo zastopala vina upravne enote Ljutomer in sodelovala na vseh prireditvah povezanih s promocijo ljutomerske upravne enote ter vina.
Medtem pa so dosedanje vinske kraljice Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ustanovile Klub Martina, katerega glavni namen je opora vsakokratni vinski kraljici pri promociji vinogradništva in vin z ljutomerskega vinskega območja. Prva predsednica Kluba Martina je postala Mateja Stabuc, ki je bila vinska kraljica Ljutomera dvakrat zapored. Od osmih vinskih kraljic jih je v Klub Martina pristopilo sedem, zraven pa so povabili tudi Marijo Zmazek, Vido Stuhec
in Matejo Krajnc, ki so dosedanje vinske kraljice Društva vinogradnikov Mala Nedelja, ki prav
tako spada v ljutomersko občino.
Miha Šoštarič
Sedanja vinska kraljica Mihaela Lipovec v družbi s predsednikom Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Slavkom Žalarjem
Križevci • Pogovor z županom ob 6. prazniku
Prioriteta: kanalizacija, voda, šola, vrtec
Leta 1998 so iz skupne občine Ljutomer nastale štiri nove občine, med njimi tudi Križevci pri Ljutomeru. Že v drugem mandatu to občino kot župan vodi Feliks Mavrič, prvi rezultati njegovega dela ter dela občinske uprave pa so že vidni.
"Stopamo v drugo obdobje našega delovanja in razvoja naše občine. Prebrodili smo začetne težave in moje mnenje je, da lahko ponosno in pokončne drže stopamo naprej," je ob praznovanju šestega občinskega praznika dejal župan Mavrič. Občinski praznik v Križevcih pri Ljutomeru praznujejo v spomin na prve kasaške dirke na Slovenskem, ki so se 12. septembra 1874 odvijale prav na območju sedanje občine Križevci pri Ljutomeru.
"Poleg 130-letnice prvih kasaških dirk je v letošnjem letu še kar nekaj dogodkov, ki se bodo vpisali v zgodovino krajanov, lokalne skupnosti in države. Omembe vreden je 1. maj, ko smo vstopili v Evropsko unijo ter s tem nekako zaokrožili 13 let uspešnega delovanja samostojne države Slo-
venije. Dosegli smo to, da bomo na vseh področjih v enaki meri soustvarjali zgodovino in napredek celotne Evrope. Od združene Evrope kot tudi od lastne države pričakujem hitrejšo in kvalitetnejšo pomoč na vseh področjih. Šele takrat bo mogoče, da začnemo v tem delu države dohitevati ostale dele Slovenije in Evrope, ki so gospodarsko močnejši." Po besedah Mavriča bo potrebno večji poudarek nameniti posodabljanju kmetijstva ter drobnega gospodarstva, odpiranju novih industrijskih obratov ter s tem novih delovnih mest. "Hitrejši razvoj krajev na območju občine Križevci pa ne bo mogoč brez posodabljanja prometne infrastrukture in izgradnje kanalizacije. Tudi varovanje narave in vodnih virov je osnovni pogoj, saj brez
Feliks Mavric — župan občine Križevci pri Ljutomeru
dobre pitne vode ni življenja," je dejal Mavrič ter dodal: ^"V letu 2003 so se na območju naše občine iztekli vsi krajevni samop-
Lenart • Vrtec ima svet zavoda
Svet brez ustanoviteljev
Kot smo že večkrat poročali, je v lenarškem vrtcu nastala pravna praznina. Občinski svet občine Lenart je lani julija sprejel odloke o priključitvi enot vrtca k osnovnim šolam. Z odloki se ni strinjalo ministrstvo, zato je vložilo tožbo proti občini. Upravno sodišče je omenjene odloke razveljavilo, občina pa se je pritožila na vrhovno sodišče.
Župan Ivan Vogrin pravi, da vrtec pravno več ne obstaja, zato ga tudi ne financira. Sredstva za plače zaposlenim zagotavlja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport preko izvršbe sredstev v občinskem proračunu. Ravnatelju vrtca Darku Reberniku je potekel tudi mandat, svet zavoda, ki je po mnenju inšpektorja za šolstvo nepravilno izvoljen, pa je Re-bernika lani imenoval za vršilca dolžnosti direktorja.
V vrtcu so se lotili izvolitve novega sveta zavoda, zato so pozvali ustanovitelja — občino Lenart, da vanj predlaga nove predstavnike. Ker ustanovitelj tega ni storil, so se v vrtcu obrnili na ministrstvo za šolstvo. V odgovoru
z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport odgovarjajo, da svet zavoda v skladu s 46. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev vrtca in trije predstavniki staršev. Iz poslovnika o delu sveta zavoda je razvidno, da ima ta posebno določbo o konstituiranju (4. člen), ki določa, da se svet konstituira, če je izvoljenih oziroma imenovanih ter na prvi seji prisotnih več kot polovica vseh članov. Po razlagi ministrstva za šolstvo je ta določba v celoti skladna z osmim odstavkom 46. člena ZOFVI, ki določa, da svet javnega vrtca odloča z večino gla-
sov vseh članov.
Na osnovi tega se je svet zavoda konstituiral 28. septembra. Sestavljajo ga trije predstavniki staršev (Nataša Fras, Barbara Rožič in Zvonko Holdinar) in pet predstavnikov zaposlenih (Danica Šilc, Kristina Raner, Cvetka Košnik, Marija Kegl in Mojca Žnu-derl). Predsednica sveta zavoda je postala Mojca Žnuderl. Svet zavoda, ki deluje brez treh predstavnikov ustanovitelja, je začel izvajati svoje pristojnosti, tako je v skladu z navodili ministrstva izvedel razpis za ravnatelja zavoda, ki bo zaključen po dokončnem soglasju ministra.
Zmago Šalamun
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
Pristopili k Zg. Podravju
V sredo, 29. septembra, so se na 10. redni seji sestali cerkvenjaški občinski svetniki.
Po potrditvi sklepov prejšnje seje ter pobudah in vprašanjih svetnikov je vodja policijskega okoliša policist Danilo Juršnik svetnike seznanil s polletno informacijo o varnostni situaciji na območju občine, iz katerega je razvidno, da je stanje varnosti dokaj ugodno, čeprav se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšalo.
Župan Jože Kraner je svetnike seznanil z realizacijo letošnjega proračuna občine do 31. avgusta. Povedal je, da so prihodki realizirani v višini 65,16 odstotkov ali 160.525.000 SIT, odhodki pa 63,63 odstotka ali 190.666.000 SIT. Pri odhodkih je zanimivo, da skoraj 2 odstotka celotnih odhodkov proračuna znašajo stroški za zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb, kar kaže na visoko
brezposelnost v občini. Svetniki so tudi potrdili predlog za spremembo imena podružnične OŠ Sv. Andraž, ki se bo po novem ponovno imenovala Podružnična šola Vito-marci; predlog morajo potrditi še svetniki občine Sv. Andraž.
Svetniki pa so obravnavali tudi predlog za povišanje ekonomske cene vrtca, ki naj bi po novem znašala 107.744 SIT za I. starostno obdobje in 61.542 SIT za II. starostno obdobje. Na osnovi metodologije so za izračun ekonomske cene, ki govori o dovoljenem 10-odstotnem letnem dvigu, ceno tudi povišali in po novem znaša 70.264 SIT za I. skupino in 61.542 za II. skupino. Svetniki so se tudi odločili, da bodo razliko do polne cene v višini dobrih 6 milijonov pokrili iz proračuna.
V nadaljevanju so člani Sloven-
skogoriškega foruma (prof. Mirko Žmauc, Marjan Žmauc in akademski kipar Mitja Stanek) predstavili osnutek celostne podobe protokolarnega materiala občine, s katerim so svetniki soglašali. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep o pristopu občine Cerkvenjak h konzorciju za razvoj Podravja ter potrdili investicijski program za poslovno obrtno cono Cerkvenjak. Sprejeli so tudi odlok o predkupni pravici občine Cerkvenjak in tehnični pravilnik o javnem vodovodu. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o kvaliteti pitne vode v javnem vodooskrb-nem sistemu Ptuj. Ob koncu seje je župan Jože Kraner svetnike seznanil, da funkcije župana več ne opravlja profesionalno, ker se je upokojil.
rispevki, ki so bili dodatni vir financiranja razvoja. Tudi država se je s sprejemanjem zakonodaje odločila prenesti čim več obvez-
nost na občine. Na ministrstvih, ki so na podlagi razpisov sofinancirala projekte na podeželju, namenjajo vsako leto manj sredstev. V Prlekiji se zaradi centralizacije počutimo kot drugorazredni državljani, seveda pa s tarnanjem ne bomo dosegli želenega razvoja. Združiti moramo vse sile na področju sofinanciranja države, krajanov ter lokalne skupnosti in uspehi ne bodo izostali." Kot prioritetne programe za prihodnje je župan Mavrič izpostavil kanalizacijo, vodooskr-bo, obnovo šole ter izgradnjo vrtca. "Na področju kanalizacije nadaljujemo z izgradnjo sistema v Borecih. Pripravili smo tudi končni projekt za primarni kanal Ključarovci—Lukavci—Noršinci, v dolžini 4 kilometre, ki ga moramo zgraditi v letih 2005 in
Križevci • Seja občinskega sveta
Končno potrdili cene
člani sveta občine Križevci pri Ljutomeru so na minuli seji že tretjič zapored razpravljali o povišanju cen oskrbe s pitno vodo, saj so 5,2-odstotni dvig cen, ki ga je kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo predlagalo Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer (KSP), že dvakrat zavrnili.
Kot so predlagatelji zapisali v obrazložitvi, se je za toliko povečala skupna cena vode pri posameznih uporabnikih, Komuna-lno-stanovanjsko podjetje pa je tudi predlagalo, da bi bil del cene, ki je namenjena za stroške upravljavca, pri vseh uporabnikih in v vseh občinah enak — 98,68 tolarja za kubični meter porabljene vode, medtem ko se je ta delež v letu 2003 med občinami razlikoval — v Križevcih je znašal 90,95 tolarja, v Ljutomeru, Veržeju in Svetem Juriju ob Ščavnici 93,80 tolarja, v občini Razkrižje pa 89,55 tolarja za kubični meter vode. Tako prihodki kot odhodki so se v letih 2002 in 2003 povečali za dobrih deset odstotkov, stroški upravljanja pa so se v lanskem letu povečali za 13,7
milijona. Ker so se iz tega naslova oblikovali tudi prihodki v višini 5,5 milijona tolarjev (predvsem na račun povečanja vrednosti osnovnih sredstev infrastrukture zaradi rekonstrukcije), so se torej dejanski stroški povečali za 8,2 milijona. V preteklih dveh letih prihodki Komunalno-stanovanjskega podjetja niso pokrivali stroškov — v letu 2002 so stroški presegali prihodke za 1,3 milijona, v lanskem letu pa za 2,2 milijona, kar so pokrili z izrednimi in drugimi prihodki.
Kot je na seji občinskega sveta pojasnil župan občine Križevci Feliks Mavrič, je bilo povišanje cen nujno, saj je bila cena vode v občini nazadnje povišana pred dvema letoma, in sicer za pet odstotkov in pol, nepokrita amortizacija za vse
2006. Z izgradnjo tega kanala bomo dali celotnemu projektu že zgrajene kanalizacije osnovo za priključitev na skupno čistilno napravo v Ljutomeru, ki jo gradimo skupaj z občino Ljutomer ter gospodarskimi družbami. V pripravi so projekti za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja in izgradnjo novega sistema za povezovanje vaških vodovodov v vaseh Bučečovci, Zasadi in Vučja vas, na področju predšolske vzgoje pa se izdeluje projektna dokumentacija za novi vrtec," je delo občine Križevci pri Ljutomeru za prihodnje predstavil Feliks Mavrič. Z vsemi zgoraj navedenimi projekti si bodo prizadevali kandidirati za nepovratna sredstva kot pomoč k hitrejši izgradnji in izvedbi.
Miha Šoštarič
občine, kjer za oskrbo s pitno vodo skrbi KSP Ljutomer, znaša dobrih 19 milijonov tolarjev, nenehno pa naraščajo tudi stroški energije, materiala, vzdrževanja sistema in stroškov dela. Občinski odbor za komunalne dejavnosti se je s predlaganim povišanjem strinjal, člani občinskega sveta pa so imeli kar nekaj pripomb — motilo jih je predvsem dejstvo, da sta amortizacija in investicijski tolar združena v isto postavko — tako naj ne bi bilo pregleda nad tem, koliko sredstev gre za amortizacijo sistema in ali jih sploh kaj ostane za investicije. Župan je na to zagrozil, da bo v primeru, če nove cene ne bodo potrjene, občinske odbore razpustil, saj njihovih odločitev očitno nihče ne upošteva, obenem pa dodal, da bo v primeru nesprejetja cen potreben rebalans proračuna, saj bo morala 1,3 milijona tolarjev razlike poravnati občina sama.
Tretja razprava na isto tematiko je očitno med člani občinskega sveta naletela na boljši odziv kot prejšnji dve, saj so predlagane cene tokrat končno potrdili — za gospodinjstva v občini Križevci pri Ljutomeru bo odslej kubični meter vode stal 132,27, za industrijo pa 218,93 tolarja.
Natalija Škrlec
Podlehnik • Z 2. izredne seje Nadzornega odbora
Poročila NO ne bo
člana podlehniškega Nadzornega odbora (NO) Cvetka Turk in Roman Cesar sta se v ponedeljek zvečer, na datum sklica druge izredne seje, ponovno, kot že dalja časa, znašla pred zaprtimi vrati sejne sobe.
"Na sejo, ki je bila sklicana zaradi županovega dopisa, v katerem prosi, da Nadzorni odbor v treh dneh sestavi pisne pripombe na zaključni račun občine za leti 2002 in 2003, ni prišel nihče od vabljenih. Dejstvo je, da predloga pripomb ni mogoče pripraviti v treh dneh, povrhu pa še brez dostopa do potrebne dokumentacije. Za pripravo tovrstnega predloga poročila je sicer veljavni rok v praksi okoli tri mesece, in tudi če bi ga teoretično lahko pripravili v nekaj dneh, mora nadzorovana oseba, torej župan, v skladu Poslovnikom NO in Statutom občine Podlehnik upoštevati 15-dnevni rok, preden ga lahko,
ob morebitnem strinjanju z vsebino poročila, predloži v razpravo na občinskem svetu. Torej tudi če bi bil predlog poročila pripravljen, ga na tokratni seji ne bi bilo možno obravnavati. Če pa prihaja še do kakršnegakoli nestri-njanja okoli predloga, se potem roki še podaljšujejo zaradi pritožb in usklajevanja. S tega vidika, ob upoštevanju povsem nerealno postavljenega časa za izdelavo poročila, je županova prošnja neizvedljiva, morebitna obravnava na občinskem svetu pred potekom zakonsko določenega časa najmanj petnajstih dni pa v nasprotju z zakonodajo," je namen in sklep izredne seje NO pojasnil
njegov predsednik Roman Cesar, ki je ob tem še dodal, da si člana nadzornega organa želita ureditve razmer ter izboljšanja odnosov med pristojnimi institucijami v občini.
"Žal pa poročila, ki ga želi župan za obravnavo na tokratni seji, niti ne moreva pripraviti, saj nimava vpogleda v potrebne dokumente, torej ni osnove za njegovo pripravo. Poročilo o poslovanju občine v času od aprila do novembra 2003 pa sva že izdelala in ga posredovala županu, zakaj ga pa občinski svet oziroma svetniki še niso dobili na vpogled, ne morem reči."
Trnovska vas • Občinsko glasilo izbrisano
Je Trnovskemu zvonu odzvonilo?
V občini Trnovska vas so se svetniki leta 2000 odločili, da bodo izdajali občinsko glasilo in ga poimenovali Trnovski zvon. Imenovali so urednico in uredniški odbor in prva številka je izšla 20. oktobra 2000.
V letu 2000 sta izšli dve številki, leta 2001 štiri, leta 2002 celo pet in lani štiri - zadnja številka 23. decembra. Potem je odgovorna urednica odstopila in svetniki so pričeli postopek imenovanja novega urednika
ali urednice. Zaradi imenovanja urednika je bila sklicana celo izredna seja občinskega sveta, na kateri je bil rezultat glasovanja neodločen. Potem so o uredniku nameravali razpravljati na 14. redni seji 13. maja, a je bila pre-
Občinsko glasilo, ki ga več ni
Zavrč • 20. seja v dveh delih
kinjena že pri sprejemanju dnevnega reda. Na nadaljevanju 14. redne seje 26. maja pa je svetnikom uspelo imenovati urednika, z imenovanim pa se ni strinjal župan in je sprejeti sklep zadržal. Na naslednji, 15. redni seji so svetniki ponovno potrdili istega urednika in po neuradnih informacijah je župan ponovno zadržal izvajanje tega sklepa.
Neuradno pa se tudi govori, da tiskani medij Trnovski zvon ni več vpisan v razvid medijev, zato smo govorice preverili v Oddelku za medije in avdiovizu-alno kulturo pri Ministrstvu za kulturo. Višji svetovalec Skender Adem je podal naslednjo obrazložitev: "Tiskani medij Trnovski zvon je bil izbrisan iz razvida medijev z odločbo št. 006-267/2002 z dne 1. 9. 2004 na podlagi pisnega predloga pristojnega inšpektorja g. Ivana Pala. Medijski inšpektor je v svojem predlogu
kot glavni razlog za izbris iz razvida medijev navedel neredno izhajanje. Zadnja številka tiskanega medija Trnovski zvon je izšla v mesecu decembru 2003. Iz odločbe št. 006-267/2002 z dne 26. 4. 2002, s katero je bil Trnovski zvon vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, je razvidno, da je časovni interval razširjanja medija "vsake tri mesece, lahko pa tudi dvojna ali izredna številka". Skladno z določili Zakona o medijih pristojno ministrstvo izbriše medij iz razvida, če ne deluje več kot 6 (šest) mesecev, razen v primerih, ko izhaja v daljših časovnih intervalih. Glede posledic izbrisa pa veljajo določila, ki izdajatelju prepovedujejo razširjanje programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu."
Zmago Šalamun
Pili bodo dražjo vodo
Svetnikom občine Zavrč, ki so se na 20. redni seji sestali v petek, 8. oktobra, je od obsežnih 15 točk dnevnega reda uspelo razpravljati in sklepati le o devetih, o preostalih šestih pa bodo odločali v nadaljevanju seje ta petek.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Irena Horvat Ri-mele, so po uvodni potrditvi zapisnikov julijske seje sklepali o tarifnem sistemu za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Po uvodni obrazložitvi Staneta Napasta iz skupne občinske uprave so omenjeni tarifni sistem po skrajšanem postopku soglasno sprejeli.
Po krajši razpravi so prisluhnili vlogi Komunalnega podjetja Ptuj za povišanje cen za proizvodnjo in distribucijo vode. Odslej bodo
na območju občine Zavrč za porabljeno vodo kmalu plačevali za 3,2 odstotka več kot doslej.
V nadaljevanju so svetniki prisluhnili svojemu županu Miranu Vuku, ki jim je predstavil poslovanje občine Zavrč in realizacijo občinskega proračuna v prvem polletju letošnjega leta. Vsa dela in investicije v občini potekajo po zastavljenem programu, sorazmerno temu je v mejah normale tudi polletna realizacija občinskega proračuna.
Na pobudo komisije za
statutarno-pravna vprašanja in po krajšem pojasnjevanju so soglašali s spremembami in dopolnitvami Poslovnika občinskega sveta, saj gre le za prilagajanje novemu zakonu o lokalni samoupravi in že sprejetemu občinskemu statutu. Med zanimivimi novostmi je odslej tudi možnost za sklic kore-spondenčne seje sveta.
V nadaljevanju so razpravljali o vlogi oziroma prošnji Lovske družine Zavrč za finančno pomoč pri nameravani obnovi lovskega doma ter sklenili, da se bodo o
Trate • Grad Cmurek prazen
Kako ga ohraniti?
V gradu Cmurek je leta 1947 pričel delovati dom onemoglih, ki se je 1956. leta združil z enoto Hrastovec v eno upravo. V zavodu Hrastovec—Trate so se na zapiranje enote pripravljali kar nekaj let in za stanovalce enote Trate poiskali primernejše humanejše oblike bivanja, zaposlene z enote na Tratah so razporedili po drugih enotah na območju Slovenskih goric, Apaške doline, Gornje Radgone in Hrastovca. Konec septembra so grad izpraznili in ga simbolično zaprli.
V Zavodu Hrastovec—Trate so pripravili idejne zasnove rešitve gradu Cmurek, ki stoji na skalnati vzpetini ob Muri na zahodnem robu Apaškega polja. Ime je dobil po istoimenskem naselju v Avstriji. V idejnih zasnovah predvidevajo, da bi v gradu deloval Regionalni center Trate, katerega namen bi bil čim plodnejše sodelovanje med slovensko občino Šentilj in avstrijsko občino Mureck, pa tudi med Zavodom Hrastovec—Trate in društvom Le-benshilfe iz Avstrije. Grad Cmurek na Tratah kljub zaprtju ostaja v upravljanju zavoda do končnega dogovora.
Kako na izpraznitev gledajo v občini Šentilj, smo povprašali župana občine Šentilj Edvarda Čagrana, ki je povedal: "Do sedaj smo bili prepričani, da je grad
_g
Foto: ZS
Grajsko dvorišče sameva.
tem dokončno odločili šele, ko bodo prejeli tri predračune za vsa dejansko predvidena gradbena dela.
Zaradi pomanjkanja nekaterih podatkov so sklenili, da bodo o programu investicij na področju cestne infrastrukture na območju občine Zavrč v letošnjem letu razpravljali in odločali na naslednji seji sveta, v nadaljevanju pa so soglašali s pristopom občine Maj-šperk k skupni občinski upravi.
Podprli so tudi predlog o ustanovitvi varnostnega sosveta za območje občin Zavrč in Gorišni-ca, vendar pred njihovo dokončno odločitvijo pričakujejo, da se bo za to izrekla tudi sosednja občina Gorišnica. Pred obravnavo 10. točke dnevnega reda pa so okoli 21. ure na županov predlog sejo prekinili ter sklenili, da jo bodo nadaljevali ta petek, 15. oktobra.
M. Ozmec
dobro vzdrževan in negovan ter da pač služi svojemu namenu. Lastnik celotnega kompleksa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Na nas je, da bomo opozarjali, da grad ne bo propadal. V roku enega meseca nameravam sklicati okroglo mizo in na njo povabiti tudi naše sosede Avstrijce, ki so zainteresirani, da se nekaj dogaja na tem gradu; s skupnimi močmi moramo ponuditi državi predlog in ne smemo čakati, kaj bo rekla država. Na slovesnosti ob zaprtju gradu sva se z ministrom Dimovskim pogovarjala in sam je rekel, da ni verjel, da se bo to zgodilo. Tudi mi nismo verjeli, da se bo to zgodilo tako hitro in tu je naša napaka, da nas je vse skupaj presenetilo."
V Zavodu Hrastovec—Trate so izdelali tudi idejne zasnove rešitve gradu Cmurek, za katere župan Čagran pravi, da jih podpira, in dodaja: "Skrbi me, da bo to težko izvedljivo na ta način, saj gre za površine okrog 6500 kvadratnih metrov, kar ni malo. Vključiti bo treba stroko in narediti vse za oživitev gradu, da se ne bo zgodilo, kot se je z drugimi gradovi, ki so po izpraznitvi propadli. Vključiti bo treba celotno Štajersko in v evropskem merilu poiskati program rešitve."
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Kidričevo • Danes seja sveta
Svetniki občine Kidričevo se bodo danes, v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri sestali na 14. redni seji. Župan Zvonimir Holc je zanjo predlagal devet točk dnevnega reda. V drugi obravnavi naj bi sklepali o predlogu odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine ter tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v občini Kidričevo. Odločali bodo o Tarifnem sistemu za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, prisluhnili poročilu o izvrševanju občinskega proračuna v prvih šestih mesecih letošnjega leta ter o nekaterih spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem proračunu. Obravnavali bodo tudi dogovor o kategorizaciji poljske poti v javno dobro, predlog sklepa o povišanju cen programov vrtca Kidričevo, pred vprašanji in pobudami pa še sklep o višini avtorskih honorarjev v občinskem glasilu Ravno polje. I-OMI
Ptuj • Za ve~jo varnost v prometu
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki so se sestali v sredo, 13. oktobra, so se tokrat posvetili predvsem odpravi nevarnih črnih točk v prometu. Med drugim so se dogovorili o ureditvi prehoda za pešce na Osojnikovi cesti pri prodajalni Borovo, o varnejši ureditvi križišča v zaselku Suha veja, o ureditvi prehoda za pešce na Mariborski cesti ter o nujnosti prestavitev prehoda za pešce v Budini. Na pobudo svetnikov mestne občine so se dogovorili tudi o omejitvi hitrosti prometa pri dispanzerju za mladino na Rogozniški cesti. Sicer so podrobneje ocenili celotno izvajanje programa prometnovarno-stnih aktivnosti v letošnjem letu, pri čemer so posebej ugodno ocenili akcijo varovanja šolarjev obpričetku šolskega leta. I-OMI
Frankovci • Obra~unali stari dolg
Občinski svet Ormož je na svoji zadnji seji sprejel sklep, s katerim so sklenili pogodbo z Agrarno skupnostjo Frankovci in tako dokončno poračunali stare dolgove. Zadeva se vleče že osem let. Krajevna skupnost Ormož je v času od septembra 1996 do oktobra 1998 neupravičeno vložila v vaški dom v Frankov-cih okrog 4milijone SIT. Ker je šlo za sredstva iz samoprispevka, agrarna skupnost pa je združba fizičnih oseb, menda niso bili upravičeni do sredstev iz samoprispevka. V zadnjih letih so pristojni mrzlično iskali način, kako bi neljubi spodrsljaj obračunali. In so se domislili. Agrarna skupnost je občini prodala pašnik pred domom, na katerem krajani igrajo nogomet. Pašnik je vreden okrog 2 milijona. Za preostala 2 milijona pa so se dogovorili, da je Agrarna skupnost Frankovci dolžna Občini Ormož in Krajevni skupnosti Ormož zagotavljati brezplačno uporabo vaškega doma za obdobje desetih let. Uporabljali ga bodo za zbore občanov in druga zborovanja, ki jih sklicujeta KS in Občina. Poleg tega se je agrarna skupnost zavezala, da bo krajanom dovolila brezplačno uporabo prostorov doma za potrebe kulture, športa, humanitarne in izobraževalne namene za naslednjih 10 let. Ivkil
Miklavž • Na~rtujejo samoprispevek
V krajevni skupnosti Miklavž člani krajevnega sveta pripravljajo program za nov krajevni samoprispevek. Če bo šlo vse po načrtih, bi bil lahko referendum še letos.
Predsednik sveta KS Miklavž Anton Kirič je povedal, da te dni nastaja nov program za krajevni samoprispevek, zato o sami vsebini še ne more govoriti. Gotovo pa bi tako zbrana sredstva namenili za komunalno infrastrukturo. Če bo na prihodnji seji KS predlagani program in vrstni red del sprejet, bodo že pričeli z zbori krajanov, na katerih se bodo pogovorili o načrtih. Če bo na referendumu volja krajanov, da uvedejo nov krajevni samoprispevek, bi zanj namenjali 1 % bruto osebnega dohodka v času od 1.1. 2005 do 31. 12. 2009.
Pri Miklavžu so na samoprispevke navajeni, saj se je zadnji iztekel letos spomladi. Pet let so zbirali in letno v blagajno nabrali po 12 milijonov SIT. Polovico tega denarja so namenili za novogradnje — asfaltiranje cest, 15 % za vzdrževanje javnih poti, 15 % za obnovo zadružnega doma, 10 % za lokalno samoupravo, 4 % za sofinanciranje gasilske opreme, 4 % za obnovo kulturnih spomenikov in 2 % za sofinanciranje tekmovalnega športa.
Sicer pa se v KS Miklavž ukvarjajo z gramoziranjem cest in počasi že razmišljajo, da se bo treba pripraviti na zimo. IvkiI
Ptuj • Na finalu v Kanadi
Od 13. do 18. oktobra poteka v Kanadi finalna prireditev mednarodne prireditve "Mesta, v katerih je lepo živeti'. V okviru letošnje pisne prijave so Ptujčani predstavili celotni razvojni program na petih področjih: urejanje pokrajine, upravljanje z naravno in kulturno dediščino, ravnanje z okoljem, vključevanje skupnosti in načrti za prihodnost, kjer so se našli vsi, od kulture, turizma, gospodarstva, javnih ustanov do zasebnega sektorja. Z njim so tudi prepričali strogo mednarodno komisijo. Pri prijavi projekta so aktivno sodelovali mestna občina Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in Turistično društvo Ptuj. Letošnjo delegacijo, ki je odpotovala v Kanado izključno z donatorskimi oziroma sponzorskimi sredstvi, sestavljajo Albin Pišek, Tanja Ostrman Renault, Simona Kašman in Črtomir Goznik. V času finalne prireditve bo imel Ptuj tudi svojo predstavitveno stojnico.
"Pretekle izkušnje so pokazale, da so finalne predstavitve ne le priložnost za izmenjavo izkušenj, mnenj in dobre prakse, ampak tudi možnost za konkretno sodelovanje s posameznimi mesti in predstavniki njihovega javnega, gospodarskega in kulturnega sektorja. Sodelovali bomo tudi na seminarju o okoljskih programih v izvedbi Združenih narodov. V okviru letošnjega projekta poteka tudi natečaj za nepovratna sredstva za projekte, ki so v povezavi z osnovnimi projekti. Mi smo prijavili Ozaro s projektom Proizvodnja glinenih izdelkov v povezavi s kulturno dediščino Ptuja. Če bomo uspeli, bo projekt prejel 10 tisoč angleških funtov nepovratnih sredstev. V Kanadi, kot že na podobnih mednarodnih projektih v preteklosti, se bomo skušali predstaviti kar najboljše," je pred včerajšnjim odhodom v Kanado povedala Tanja Ostrman Renault. IMGI
Foto: ZS
Ptuj • 130 let Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča
Rožnat cvet in neža
8. oktobra je bila v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj osrednja slovesnost ob njeni 130-letnici. Potekala je na več lokacijah: na internem oddelku so odprli razstavo podarjenih del slikarke Martine Go-lija, ki bodo poslej krasile dnevni prostor internega oddelka, v jedilnici bolnišnice je svoja dela razstavil prof. Bojan Golija, akademski slikar, na ogled pa je tudi arheološki kotiček z najdbami na tleh Petovione. Odprli so nove prostore protibolečinske ambulante, ki je na ta trenutek čakala 12 let, in nove prostore nevrološke ambulante, ki je nanje čakala 6 let. Odprli pa so tudi študijsko-knjižnične prostore.
Ob tej priložnosti je prof. dr. Pavel Poredoš dejal, da vsaka ustanova, ki nekaj velja, ne samo kulturno, mora imeti knjižnico. Za stroko je pomembno, da bo črpala iz izkušenj, znanj in moralno etične pokončnosti. Dekan Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Ivan Krajnc ga je dopolnil, ko je dejal, da želi, da bi ptujska bolnišnica postala bolnišnica s kliničnimi oddelki. Osrednja slovesnost je potekala v šotoru parka bolnišnice. V kulturnem programu so nastopili nekateri ptujski umetniki na delu v Ljubljani in Mariboru, med njimi Zlatko [ugman, Zvezdana Mlakar, Aljoša Koltak, Nešo Tokalic, Dunja Gunžer Spruk ob spremljavi prof. Andreja Jarca, trio Luwigana, nastopili pa so tudi mladi glasbeniki KUD Musicology in Nonet Območne obrtne zbornice Ptuj. Slovesnosti ob 130-letnici Splošne bolnišnice Ptuj so se ob domačinih udeležili številni gostje, predstavniki slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov, farmacevtskih podjetij in drugi. Minister za zdravje Dušan Keber
ni prišel, niti se ni opravičil, celotno ministrstvo je prejelo bodečo nežo, ker ni zmoglo 200 tisoč tolarjev prispevka za izdajo zbornika. Rožnat cvet pa je prejelo vseh 110 donatorjev ptujske bolnišnice. Tudi sicer se ministrstvo obnaša mačehovsko do ptujske bolnišnice, ki je v zadnjih petih letih za investicije namenila 914 milijonov tolarjev lastnih in do-natorskih prispevkov. V času svoje vladavine pa tudi ni uspel rešiti afere eritropoetin. "Nasprotno, po končanem državnem mandatu ostajamo še vedno s slabimi občutki pri razčiščevanju erit-ropoetina. Še mnogo truda bo potrebnega, da bomo slovenski javnosti dokazali, da ni bilo nobene goljufije, da ni bilo strokovne napake, da ni bilo ekonomskega oškodovanja in ne osebnega bogatenja, pač pa je šlo za dobro dializnih pacientov pri njihovem zdravljenju. Žal pa le malokoga zanima, kako so dializni pacienti vzdrževani in zdravljeni, vendar naš novi, pred dvema letoma odprti oddelek dobiva pohvale za dobro delo in visoko strokovnosti. Prav tako težko dopovemo,
V kulturnem programu so nastopili ptujski umetniki Ljubljani, med njimi tudi Dunja Gunžer Spruk.
Foto: Črtomir Goznik
V bolnišnični jedilnici so odprli arheološki kotiček z najdbami iz Petovione.
Ptuj • 10 let Ptujskih vedut
da smo vložili v zadnjih petih letih 914 milijonov tolarjev lastnih sredstev v investicije, investicijsko vzdrževanje in medicinsko opremo ter za isti znesek povečali vrednost naše bolnišnice, ki je v lasti države," je v imenu 423-članskega bolnišničnega kolektiva povedal direktor Lojze Arko. Častno pokroviteljstvo nad 130-letnico je prevzel predsednik Republike Slovenije dr. Ja-
Direktor ptujske bolnišnice v družbi s slikarko Martino Golija, ki je internemu oddelku ptujske bolnišnice darovala 12 akril-nih slik pokrajin in cvetja, ki bodo na paciente zagotovo delovale zdravilno.
Črtomir Goznil<
na delu v
Foto: Črtomir Goznil<
Slavnostni govornik ob 130-letnici je bil prof. dr. Pavel Poredoš. Na sliki v družbi z dr. Ljubico Šuligoj, glavno in odgovorno urednico bolnišničnega zbornika.
nez Drnovšek. V poslanici je med drugim zapisal, da je ptujski bolnišnici kot osrednji zdravstveni ustanovi na širšem ptujskem območju s svojim poslanstvom uspelo tudi izravnati razliko v zaostajanju zdravstvene službe, ki je bila svoje čase prisotna v regiji. Zaželel ji je, da bi po zastavljenih visokih strokovnih merilih uspešno delovali tudi v prihodnje.
Zbornik - znanstveno raziskovalno delo
Slavnostni govornik ob 130-letnici Splošne bolnišnice Ptuj je bil predsednik zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš. Povedal je, da je 130-letnica praznik za ustanovo samo, za ljudi, ki v njej delajo in za okolje. Bolnišnica je center strokovnega, znanstveno-raziskovalnega in kulturnega delovanja. Ptujski bolnišnici uspeva vzdrževati integriran pristop, kar je temelj poslovanja regijskih bolnišnic. Bolnišnica je ves čas povečevala obseg dela, vpeljevala nove dejavnosti. Vodijo jo preudarni ljudje, ki so imeli vizijo in znali prisluhniti potrebam tega okolja. Upam, da boste postali učna baza za novo medicinsko fakulteto v Mariboru. Iskrene čestitke je bolnišnici ob njenem jubileju izrekel ptujski župan dr. Štefan Celan. Iz Ljubljane je z zamudo na osrednjo slovesnost pridrvel državni sekretar v ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič, ki sicer ni prinesel opravičila ministra, dejal pa je, da želi bolnišnici tudi v bodoče takšno strokovnost in prodornost kot doslej. Tudi v Ljubljano je dobesedno oddrvel, zato ni slišal nič o bodeči neži, ki jo je bolnišnica podelila ministrstvu za zdravje ali pa je morda slutil nekaj takega, in je raje osrednjo slovesnost predčasno zapustil. Direktor ptujske bolnišnice je prejšnji petek tudi prvič slišal, da je starosta slovenskih bolnišničnih direktorjev, ptujsko bolnišnico namreč uspešno vodi že 22 let, tako ga je nagovoril dekan Medicinske fa-
kultete Maribor prof. dr. Ivan Krajnc. Zahvalil se je Ptujčanom, ki od vsega začetka podpirajo ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru. Kot njen predstavnik pričakuje sodelovanje in vključitev v projekte medicinske fakultete v Mariboru kot njene učne bolnišnice.
Velik dan je bil v petek tudi za glavno in odgovorno urednico novega zbornika o 130-letnici ptujske bolnišnice dr. Ljubico Šuligoj, tudi častno meščanko Ptuja. Publikacija ni navadni zapis, je odraz znanstveno raziskovalnega dela. Ima 412 strani, 48 avtorjev je napisalo 54 prispevkov.
V častno knjigo donatorjev ali zlato knjigo donatorjev so vpisali osem novih donatorjev, ki so skupaj prispevali 13 milijonov 280 tisoč tolarjev. Knjiga ima 200 strani, direktor ptujske bolnišnice upa, da bo hitro polna. Jubilej 130-letnice ptujske bolnišnice so zaznamovali tudi ptujski filatelisti s spominskim žigom in spominsko razglednico. Pripravili pa so tudi tematsko razstavo o aidsu.
Ob pregledovanju jubilejnega zbornika je zaživel marsikateri spomin, prav tako v pogovoru med zdajšnjimi in nekdanjimi zaposlenimi. Ptujska bolnišnica je ustanova z vrhunskim znanjem in vrhunskim kadrom, ki bo v sodelovanju z novoustanovljeno medicinsko fakulteto zagotovo našla svoj prostor, Ptuj in okolica bosta s tem veliko pridobila, je še poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Praznični večer na gradu
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bilo 6. oktobra nadvse slovesno. Dvorana je gostila dva jubilanta: 10-letnico je praznovalo podjetje Ptujske vedute, prvo slovensko podjetje turističnih vodnikov, letos pa slavi 10-letnico uspešnega delovanja tudi Trio Luwigana, ki ga sestavljajo klarinetist Darko Brlek, po rodu Ptujčan, na njegovo pobudo je bil trio tudi ustanovljen, violončelist Igor Škerjanec in klaviaturist Vladimir Mlinarič.
Foto: Črtomir Goznil<
Trio Luwigana je bil ustanovljen leta 1994. Ime je dobil ob proslavi 850. obletnice prve omembe mesta Ljubljana v pisnih virih.
Muziciranje tria Luwigana poznajo v številnih evropskih državah, gostovali pa so že tudi v ZDA in Libanonu. Za svoje umetniško ustvarjanje je trio prejel Betteto-vo in Župančičevo nagrado.
Vodniki, ki ne delajo samo tri dni v letu, so bili tokrat skromni v besedah. Svojim gostom so se zahvalili z izjemnim nastopom Tria Luwigana. Direktorica Ptujskih Vedut Sonja Krajnc je v kratkem, a odmevnem govoru podala obračun 10-letnega dela, ki je zavidljiv. Vsak vodnik je v tem obdobju opravil več kot 2000 vodenj samo po muzeju, ki se jih je udeležilo več kot 50.000
obiskovalcev. Število vodenj narašča, tudi tistih, ki se vračajo na Ptuj, je vedno več. Svoje delo opravljajo radi, tudi zato, ker je Ptuj za njih najlepše mesto.
Ob jubileju jim je prvi čestital direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih. Dobro opravljeno delo je dobra popotnica za naprej, je poudaril. Iz muzeja je tudi prišla prva pobuda za ustanovitev podjetja. V imenu TD Ptuj je čestitke prinesel predsednik Albin Pišek, iz cvetličarne Roža pa Bojan Miško.
Uradnemu delu je sledilo druženje na grajskem dvorišču.
MG
Ob jubileju je direktorici Ptujskih vedut Sonji Krajnc čestital direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je podjetju zaželel še veliko podobnih jubilejev, ki so hkrati tudi jubileji ptujskega turizma. Ta z letošnjim letom zopet vstopa v novo obdobje.
Bresnica • Ob mesecu požarne varnosti
Uspešna gasilska vaja
V mesecu požarne varnosti se vrstijo številne gasilske vaje, ki povečujejo pripravljenost članov prostovoljnih gasilskih društev. Nedavno so se gasilci preizkusili pri gašenju gospodarskega poslopja v Bresnici 27.
V vaji je sodelovalo 73 operativnih gasilcev.
Golobovi, ki živijo na kmetiji, so z veseljem sodelovali v akciji in posodili svojo hišo za vadbeni poligon, še posebej pa se je bleščečih avtov, luči in siren veselil mali Tomi. Gasilci so imeli bolj malo razloga za veselje, saj je bila pred njimi težka preizkušnja. Kmetija leži na hribu in do nje skozi gozd vodi gramozira-na cesta. Nekateri avtomobili so celo v suhem vremenu s težavo zmogli klanec. Poleg tega si je poveljnik sektorja Velika Nedelja Janez Marin po odvzemu vode iz cisterne ob hiši zamislil še verigo iz ribnika, ki leži kakšnih 350 metrov v dolini pod hišo. Gasilci so vlačili cevi po dobrih 50 metrov višinske razlike in to je bilo kar naporno.
Ptuj • Misijonarke in misijonarji se predstavljajo
Prvič Misijonska vas
V prostorih in okolici minoritskega samostana na Ptuju bo od 21. do 24. oktobra potekala Misijonska vas. Projekt poteka letos prvič, organizira pa ga Društvo laiških misijonarjev Slovenije, ki želi širši javnosti prestaviti delo, življenje, veselje in težave slovenskih misijonarjev in misijonark, ki delujejo na vseh kontitentih sveta.
Skozi projekt se bodo predstavile slovenske misijonarke in misijonarji, prav tako pa tudi značilnosti ljudstev, kultur in dežel, kjer slovenski misijonarji delujejo. Z njimi delajo tudi slovenski laiški misijonarji. Misijon-
ska vas bo postavljena v obliki petih kontinentov, vsakega bodo predstavili v svojih barvah, značilnostih, kulturi, običajih, skupaj s slovenskimi misijonarji, ki na teh kontinentih delujejo. Program bo pester in zanimiv, saj ga
Foto: Črtomir Goznik
V minoritskem samostanu na Ptuju, kjer potekajo intenzivna dela na baročni fasadi nove cerkve, bo od 21. do 24. oktobra prvič potekala Misijonska vas.
Juršinci • Zahvala jeseni
Letos srčna kraljica
Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci že nekaj let organizira tradicionalno osrednjo prireditev kulturne dediščine Zahvalo jeseni, ki poteka sredi oktobra po končanem spravilu pridelkov.
bodo dopolnjevali filmi, pogovori, pričevanja misijonark, misijonarjev in gostov ter delavnice.
Po okvirnem programu bodo Misijonsko vas pričeli v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri z uvodno mašo, zatem bo filmski večer z gostoma Danilom Lisjakom, misijonarjem v Kongu, in Jožetom Možino, novinarjem RTV Slovenija, avtorjem nekaterih dokumentarnih oddaj, med drugim tudi o Kongu. V petek, 22. oktobra, bodo od 9. do 12. ure potekali ogledi misijonske vasi, za organizirani ogled je potrebna vnaprejšnja prijava. Kot poudarjajo v Lamisu (Društvu laiških misijonarjev Slovenije), predstavlja ogled misijonske vasi dobro zapolnitev ure zemljepisa ali katerega od izbirnih predmetov, saj je spoznavanje sveta, življenja in kultur, ki živijo daleč od nas, zelo pomembno za vzgojo otrok za solidarnost, odprtost in
Gasilci so izvedli notranji napad na zgradbo, uporabili so izo-lirne dihalne aparate, čez 400 metrov različnih cevi, štiri motorne brizgalne, v vaji pa je sodelovalo 73 operativcev Po sprožitvi alarma so vozila potrebovala v povprečju 20 do 25 minut do "požarišča", s čimer so bili organizatorji zadovoljni. Vaja je potekala zelo uspešno, še posebej so bili glede na zahtevnost vaje pohval deležni strojniki, ki so tokrat lahko pokazali svoje sposobnosti. Občinske vaje letos ne bo, saj so spomladi vsa društva sodelovala v akciji "Nevarna snov", zato bodo ob mesecu požarne varnosti izvedli več manjših vaj po sektorjih. Tak je tudi način alarmiranja, je povedal predsednik gasilske zveze Ormož Janez [trman.
V vaji so sodelovali gasilci prostovoljnih društev Bresnica, Velika Nedelja, Podgorci, Cvetkovci, Senešci in Trgovišče. Gostoljubje je udeležencem vaje nudilo PGD Bresnica, ki se je v zadnjih letih ponovno zelo zagnano lotilo dela.
vki
sodelovanje. Popoldne v petek pa bodo v delavnicah izdelovali afriške frizure, kuhali po mal-gaško, peli in plesali, izdelovali ročne izdelke malo drugače. Delavnice bodo med drugim vodili gostje iz dežel tretjega sveta. Izvedli bodo tudi misijonsko klepe-talnico, ki ji bo sledil misijonski disco. V soboto, 23. oktobra, bodo od 9. do 13. ure potekali ogledi misijonske vasi s programi za skupine in romarje. Ob 16. uri bo okrogla miza z naslovom Misijon včeraj, danes, jutri z gosti dr. Dragom K. Ocvirkom, narodnim ravnateljem za misijone, Jožetom Andolškom, profesorjem in koordinatorjem misijonske animacije med mladimi na avstrijskem Koroškem, Felicitas Nwabueze, nigerijsko sestro in misijonarko v Sloveniji, ter Mitjem Mivškom, predstavnikom skupnosti Emanuel. Sledila bo maša s pričevanjem laiškega misijonarja Iva Čerčka, na koncertu duhovne glasbe pa bodo nastopili svetnik, p. Janez Fer-lež, Mlada srca in Trinitas. Zadnji dan Misijonske vasi bo potekal v znamenju ogleda vasi, molitvene ure, svete maše in osrednje misijonske slovesnosti, ki jo bo vodil mariborski škof dr. Jožef Smej. Prvo misijonsko vas bodo končali z misijonskim kulturnim programom.
MG
Začetki prireditve segajo v letu 1993 in je vsako leto posvečena drugi kmetijski panogi. Ob tej priložnosti tudi izberejo kraljico panoge, kateri je posvečena prireditev tisto leto. Letošnja 12. prireditev bo posvečena dediščini občine Juršinci, na kateri bo sodelovala tudi letošnja srčna kraljica dediščine Juršinci, ki je postala Silva Kokol iz Kukave.
Prireditev bo potekala v nedeljo, 17. oktobra, s pričetkom ob 10. uri, ko bo sprejem kraljic, ki se bo nadaljeval s sv. mašo z da-
ritvijo darov. Ob 11.30 bo razstava v cerkvi, ob 12.30 se bo pričela povorka, v kateri se bodo predstavile vasi občine Juršinci z raznimi pridelki in izdelki. Zbrane bo nagovorila tudi srčna kraljica Silva Kokol, ki bo poslanstvo sprejela od lanske kraljice glasbe Klavdije Stuhec iz Gabrnika.
Istočasno pa bo ob družabnem srečanju v Juršincih potekal sejem kmečkih dobrot, kjer bo mogoče kupiti domače speciali-tete.
Frankovci • Vaški dom
Obračunali stari dolg
Občinski svet Ormož je na svoji zadnji seji sprejel sklep, s katerim so sklenili pogodbo z Agrarno skupnostjo Frankovci in tako dokončno poračunali stare dolgove.
Zadeva se vleče že osem let. Krajevna skupnost Ormož je v času od septembra 1996 do oktobra 1998 neupravičeno vložila v vaški dom v Frankovcih okrog 4 milijone SIT. Ker je šlo za sredstva iz samoprispevka, agrarna skupnost pa je združba fizičnih oseb, medna niso bili upravičeni do sredstev iz samoprispevka. V zadnjih letih so pristojni mrzlično iskali način, kako bi neljubi spodrsljaj obračunali. In so se domislili. Agrarna skupnost je občini prodala pašnik pred domom, na katerem krajani igrajo nogomet. Pašnik je vreden okrog 2 mi-
lijona. Za preostala 2 milijona pa so se dogovorili, da je Agrarna skupnost Frankovci dolžna Občini Ormož in Krajevni skupnosti Ormož zagotavljati brezplačno uporabo vaškega doma za obdobje desetih let. Uporabljali ga bodo za zbore občanov in druga zborovanja, ki jih sklicujeta KS in občina. Poleg tega se je agrarna skupnost zavezala, da bo krajanom dovolila brezplačno uporabo prostorov doma za potrebe kulture, športa, humanitarne in izobraževalne namene za naslednjih 10 let.
Od tod in tam
Ptuj • Zaprtje CMD
Po več kot 30 letih poslovanja je Mercator s 30. septembrom zaprl samopostrežno prodajalno v Ciril-Metodovem drevoredu na Ptuju. Kot je povedala Diana Oblak, vodja oddelka za operativni marketing in merchandising, odločitve niso sprejeli čez noč, rezultati poslovanja so bili že dlje časa nerentabilni. Za prodajo objekta so se odločili že pred dobrim letom, v tem času so objavili že {tiri javne razprave, na katere pa ni bilo odziva. V teku je nova. Dosedanji delavci CMD so dobili zaposlitev v drugih Mercatorjevihprodajalnah. Kupci iz bližnjih blokov, posebej stanovalci bližnjega doma upokojencev, odločitve Mercatorja o zaprtju se ene manjše trgovine na Ptuju niso sprejeli z navdušenjem.
MG
Destrnik • Posadili lipo miru
ruiu. ^o
Med posaditvijo lipe pred vhodom v OŠ Destrnik
V ponedeljek, 21. septembra, ob 12. uri so se v okviru Unesco naloge in projekta ASP—net učenci in delavci OS Destrnik-Trnovska vas vključili v mednarodno akcijo One Tree Planting Event. Več kot štirideset držav je prijavilo svoje šole, da so posadile drevo ob dogovorjenem času. To pomeni, da je bilo veliko mladih sveta isti trenutek z delom in dušo v naravi. Na Destrniku so s posaditvijo drevesa dokazali, da si želijo ohraniti naravo v vsej svoji lepoti. Skupaj s sovrstniki celega sveta sporočajo, da spoštujejo naravo in da se želijo prijateljsko povezovati z ljudmi, ki čutijo in mislijo enako.
Zmago Šalamun
Ptuj • Srečanje korantov
Na Ptuju bo društvo Koranti Poetovio Ptuj v soboto, 16. oktobra, ob 15. uri pripravilo že tradicionalno srečanje za svoje člane, sponzorje in donatorje, druženje pa bodo izkoristili tudi za pogovor o pripravah na pustno dogajanje v prihodnjem letu. Kot je povedal predsednik društva Branko Cajnko, princ ptujskega karnevala, so na srečanje povabili tudi predstavnike turističnih društev iz Mirne Peči, Novega mesta, Podkuma in Ljubljane, saj jim ob tej priložnosti želijo pokazati znamenitosti Ptuja in okolice. Z vsemi dobro sodelujejo, tako na gostovanjih doma in v tujini, na tak način pa se jim želijo vsaj delno zahvaliti za pomoč. Večerno druženje bodo nadaljevali v Drenovcu.
TM
Čebula velikanka
Karel Robnik iz Markov-cev, ki se je iz rojstne Koroške preselil v korantovo deželo pred daljnimi 30 leti, je z letošnjimi pridelki na hišnem vrtu, ki ga pridno obdelujeta z ženo, res lahko zadovoljen. Se posebej bogato jima je obrodila čebula, saj so plodovi nenormalno veliki in tudi težki. Ta na fotografiji je po njegovi oceni največji in zagotovo tudi najtežji, saj tehta natanko 1212 gramov. Kot otroška glava denimo. Zares prava rekorderka med čebulo, do sedaj daleč najtežja, kar smo jih kdajkoli objavljali v Stajerskem tedniku.
-OM
Markovci
Trgovišče • 6. obcni zbor Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož
Čigava je divjad?
V petek, 17. septembra, so se na 6. občnem zboru Zveze lovskih družin Ptuj Ormož v lovskem domu LD Velika Nedelja v Trgovisču zbrali predstavniki 24 lovskih družin.
Največ težav lovcem povzroča od 1. maja veljaven nov lovski zakon, tri Lovske družine imajo premale lovne površine, kar je pogoj za pridobitev državne koncesije. Zaradi škode na poljščinah pa so povečali tudi odstrel srnjadi in divjih prašičev za 30-40 odstotkov.
Zaradi izvajanja od 1. maja veljavnega novega Zakona o divjadi in lovstvu so organom zveze podaljšali mandat do oblikovanja lovsko upravljavskih območij in reorganizacije slovenske lovske organizacije. Nov lovski zakon pa med drugim določa tudi minimalne lovne površine 2000 ha kot pogoj za pridobitev koncesije. Tri lovske družine, Zavrč, Kog in Miklavž pri Ormožu, ne izpolnjujejo pogojev, za koncesijo pa bo potrebno državi dati 50 odstotkov prihodkov od odstrela divjadi, saj je po novem div-
jad v lasti države. Predsednik LD Vinski vrhovi (Miklavž pri Ormožu) Roman Pesrl je povedal, da jim za pridobitev koncesije manjka 100-150 ha lovnih površin. V preteklosti so del svojih lovnih površin odstopili sosednjim lovskim družinam Ljutomer in Kog, sedaj pričakujejo, da jim bodo uslugo vrnili. Del zemljišča bi morebiti lahko dobili tudi od LD Ivanjkovci. Konec meseca pričakujejo, da se bo zadeva uredila, saj naj bi država koncesije podelila do 1. januarja 2005. Tudi Lovski družini Kog manjka 600 ha lovne površine, mejijo na sosednjo Hrvaško, o združitvi s sosednjimi lovskimi družinami, npr. LD Vinski vrhovi, ki ima prav tako premalo lovnih površin, ne razmišljajo, saj imajo med drugim tudi vsak svoj lovski dom in težko bi bilo znotraj ene lovske družine vzdrževati oba, je pove-
Upad lovskega turizma
Zakonodaja sama na lovski turizem naj ne bi vplivala po besedah Štefana Virjenta. Za upad lovskega turizma v Sloveniji so krive borbe številnih proti lovu ter drastičen upad male divjadi na območju Štajerske in SV Slovenije. Slovenija v lovskem turizmu tudi ni cenovno konkurenčna, saj je za 30 do 35 odstotkov dražja od sosednjih držav Madžarske, Romunije, Bolgarije, Bosne in Hrvaške. Vsekakor pa upajo, da bodo uspeli zadržati stalne lovske goste iz tujine.
Foto: Majda FridI
Trije lovski predsedniki - predsednik LD Velika Nedelja Anton Kaca, predsednik IO Lovske zveze Slovenije Štefan Vir-jent, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj Ormož mag. Milan Trafela.
dal predsednik Ivan Mlinarič.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije Štefan Virjent, ki je povedal, da so z novim lovskim zakonom zadovoljni 85-odstotno, lahko bi rekli, da je volk sit in koza cela. Državni svet je na zakon vložil presojo na ustavnem sodišču. Sporni so členi, ki govorijo o lastništvu divjadi (divjad ne more biti last lastnikov zemljišč) in loviščih s posebnim pomenom. V vrste lovcev je namreč vnesla nemalo strahov in dilem zahteva, predvsem tistih, ki so v procesu denacionalizacije dobili vrnjene večje gozdne površine, po privatizaciji lova, kar so nekateri ocenili kot vrnitev zakonodaje v srednji vek. Nov zakon pa omogoča, da lahko po gozdu hodijo poleg lovcev in lastnikov tudi drugi, svoje pravice pa lahko uveljavlja tudi lastnik-kmet. Potrebno pa bo še veliko strpnosti in dogovarjanj, da bo zakon zaživel. Po mnenju lovcev z novim zakonom niso nič pridobili. Nadaljnjih 50 let bi še lahko veljal star zakon iz leta 1976, ki je bil izrazito naravovarstveno naravnan. Po novem tudi ni povezave med Lovskimi družinami in področnimi lovski-
Soviče-Dravci • Cisto posebna setev
2262 zrn pšenice
Tisti, ki bi v zgoraj navedeni številki poskušali iskati kakšen poseben pomen ali celo magično moč uroka, si lahko oddahnejo. Nič takega ni v nekaj več kot dva tisoč rdečkastih zrnih pšenice, ki v dnevu izida našega časopisa že počiva v zemlji.
Pač pa se zgodba o točno določeni količini zrn začenja pet let nazaj, v prekmurskih Babin-cih, kjer je tamkajšnje turistično
društvo leta 1999 prvič zasejalo 2000 zrn pšenice kot pozdrav novemu tisočletju. In potem so si člani rekli, da bi lahko takšno
67-letna Štefka Vidovič je z vajeno roko nasula prvo pest zrn v pripravljeno zemljo.
obredno setev po vseh starih običajih ohranjali še naprej, pa ne le na prekmurskih poljih.
"Letos poteka setev šestič zapovrstjo, tokrat pri nas, v Sovičah—Dravcih, posejali pa bomo 2262 zrn. Pravilo namreč je, da se po vsakoletni žetvi prvim 2000 zrnom prišteje še število zrn iz največjega in naj-debelejšega klasa. Tako se je v dosedanjih setvah nabralo toliko zrn, drugo leto jih bo več," je pojasnil predsednik letošnjega organizatorskega društva KTD Klopotec Bojan Merc.
Doslej se je ta prireditev, namenjena prikazu setve, selila že po vsej Sloveniji in vedno je bil organizator eno od turističnih društev. Lani je bila izvedena na Primorskem, v Rodiku, kjer so si pripeli tudi naziv rekorderja v velikosti požetega klasa, saj je slednji imel kar 90 zrn! "Pri nas ne vemo, če bomo takšen rekord
mi zvezami. Direktno povezavo vseh lovskih družin z državo pa bo težko izvajati. Po novem zakonu je tudi večja odgovornost povzročiteljev škode na divjadi. Za škodo, ki je nastala pri naletih divjadi na avtomobile, je bila po starem zakonu odgovorna lovska družina, po novem pa ji bo potrebno krivdo dokazati.
Lovske družine so z novim zakonom veliko izgubile. Ker je po novem zakonu divjad državna last, bodo morale naprej pridobiti koncesijo. Državi pa bodo plačevale najemnino za lovišča, ki znaša 50 % z odstrelom divjadi pridobljenih finančnih sredstev. Od tega zneska pa se bo odštela škoda, ki jo lovci plačujejo tistim, ki jim je divjad povzročila škodo. Nov način ustreza samo 10-12 odstotkom bogatih lovskih družin, ostale bodo životarile na robu preživetja. Koncesije zahtevajo torej prestrukturiranje lovskih družin tudi na finančnem področju. Želja lovcev pa je, da bi se to zgodilo tako, da se dejavnost ne bi podražila, saj ne bi želeli, da bi članstvo upadlo. Prav tako ne želijo, da bi se ponovili stari časi, ko so lahko lovili samo bogati.
mf
drugo leto julija bo žetvi lahko presegli. Za primerjavo lahko povem, da je imel doslej najboljši klas, požet na štajerskem koncu, v Zrečah, le 47 zrn."
Člni KTD Klopotec iz Sovič—Dravcev so prisostvovali že prvi setvi v Babincih, nato pa tudi na vseh naslednjih, kjer so se srečevali z vsemi ostalimi vključenimi društvi, ki so jih minulo soboto gostili na svojem polju. Naslednje leto naj bi bila setev spet tam kot prvič, saj si je prekmursko društvo kot začetnik pridržalo pravico do setve na domačih poljih vsako sedmo leto.
V Halozah pa je bilo kljub megleni soboti veselo. Potem ko je domačinka ,67-letna Štefka Vido-vič, z vajeno roko zasejala za dve dobri pesti zrnja (približno toliko znaša količina 2262 zrn) v sveže pripravljeno zemljo — posebnost letošnje setve je v njivo zarisana silhueta klopotca, v obliki katere bo rasla pšenica — so se zbrani odpeljali še na ogled etnološkega muzeja v Veliki Var-nici, kjer jih je župan Friderik Bračič pogostil s tistim, česar imajo v Halozah največ. Veselo druženje z napitnicami na dobro rast in žetev pa se je nadaljevalo zvečer v športnem centru Soviče—Dravci.
Od tod in tam
Podgorci • Dan buč v vrtcu
V vrtcu Podgorci so se vzgojiteljice odločile, da bodo prvo letošnje druženje otrok, staršev in zaposlenih v vrtcu pripravile kaj kmalu. Tematsko so združile prihod jeseni, teden otroka in obilje, ki ga ponuja narava, in razveselile z zamislijo -dnevom buč. Veliko, od skupno 55 malčkov, ki obiskujejo vrtec v Podgorcih, je tako minuli četrtek popoldne preživelo na dvorišču vrtca. Vzgojiteljice so se zares potrudile in pripravile različne delavnice, v katerih so lahko malčki ob pomoči staršev izrezovali strahce iz buč, risali buče, izdelovali trganke, zelo lepo so uspele tudi lutke, narejene iz buč, za tiste, ki imajo radi cvetlice, so pripravili delavnico aranžiranja z bučami, jesenskimi plodovi in cvetjem. Bolj spretni so lahko iz različnih semen lepili slike na pluto. Seveda pa niso pozabili niti na tisto opravilo, ki so ga nekoč poznali pri vsaki hiši — treblje-nje buč. Za majhno in veliko lakoto so vzgojiteljice s pomočjo kuharice napekle čudovite bučne pogače z makom, odličen je bil kompot, da o sadni solati niti ne govorimo. Otroke je obiskala in pri delu spremljala tetka Jesen, ki je bila v svoji pisani opravi deležna velikega zanimanja. Lepe vtise in izdelke dneva buč so potem zložili še v lično razstavo.
vki
Veržej • Prva mini likovna kolonija
Foto: Niko Soštarič
V organizaciji Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ljutomer je v Veržeju potekala Prva mini likovna kolonija za likovnike amaterje iz Prlekije in Prekmurja s simboličnim naslovom Reka povezuje. Gre za medobmočno izobraževalno srečanje, ki se ga je udeležilo 18 amaterskih likovnikov, ki so ustvarjali v različnih likovnih tehnikah. Strokovni vodja kolonije je bil akademski slikar mag. Vlado Potočnik. Dela bodo udeleženci razstavili v Salezijanskem zavodu v Veržeju, otvoritev razstave pa bo v drugi polovici tega meseca.
NŠ
Veržej • Nagrada "Eco tour"
Foto: Miha Šoštarič
V okviru programa Phare CBC Skupni ekonomski prostor Slovenija—Madžarska 2001 je v Kovačičevi dvorani Salezi-janskega zavoda Veržej potekala podelitev nagrade "Eco tour" za najkvalitetnejšo eko turistično ponudbo v Pomurju. Sedemčlanska komisija je izbirala med štirimi nominiranci, na koncu pa seje odločila, da nagrado prejme Turistično društvo Veržej za gozdno učno pot "Mrtvice reke Mure". "Gozdna učna pot Veržej je izjemno kvalitetna učna pot, zasnovana z vso strokovno profesionalnostjo in ljubiteljsko predanostjo. Oblikujejo jo skrbno izbrani materiali, avtentični slog in izjemna pestrost za obiskovalce vseh starosti, od najmlajših do najstarejših," je med drugim v obrazložitvi za nagrajeni projekt povedal predsednik komisije in direktor Prleške razvojne agencije Ljutomer Goran [oster.
Miha Šoštarič
Foto: vki
Foto: SM
Zetaie • Ob petem občinskem prazniku
Čas velikih naložb
Občina Žetale je z nekaj manj kot 1400 prebivalci ena tistih manjših slovenskih občin, kjer je še vedno potrebno vse moči, vizijo srednjeročnega razvoja in pretežni del skromnega občinskega proračuna usmerjati v zagotavljanje cestne in vodovodne infrastrukture, torej stvari, ki so v večini drugih občin že povsem samoumevne.
To pa niti približno ne pomeni, da bi zato bilo prikrajšano kulturno in {portno življenje, prej nasprotno. Kar nekaj prireditev, ki jih že leta organizirajo v Žeta-lah, si lahko upravičeno pripne naslov tradicionalnih, med njimi pa je tudi kar nekaj takih, ki so tudi izjemno priljubljene v zelo široki okolici. Med njimi je vsekakor kostanjev piknik, ki ga bodo
letos že štirinajstič zapored pripravili na osrednji dan občinskega praznika, čisto svoj otroški kostanjev piknik pa si bodo lahko privoščili tudi najmlajši. Izjemno aktiven je tudi gozdarski krožek, pa turistično in športno društvo, ki se že več kot dve desetletji lahko pohvali z vsakoletno izvedbo mednarodnega nogometnega Srečkovega memoriala. Žetale
Roman Bele s.p., Zetaie 29a, Telefon 02 7691411, Gsm 041 748 330, E-mall roman.bele@slol.net
Vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam želimo prijetno praznovanje občine Žetale.
RESTAVRACIJA GASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 Ruj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
KOLEKTIV RESTAVRACIJE CASTRO ŽELI VSEM COSTOM ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŽETALE. PRIJETNO POČUTJE OB ZABAVU
Zidarstvo Milan KodPič
IMilan Kodričs.p. Koiice 63 Žetale
Gsm 041 290 683
Vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim stranicam čestitamo ob občinskem prazniku občine Žetaie. Še naprej se priporočamo s svojimi storitvami.
Kmetija Kodričvinotoč Darinica Kodrif, Ko£ice 63, Žetale, Gsm 031 510 204
Dragim pacientom, spoštovanim občanom
želimo veselo in zdravo praznovanje 5. občinskega praznika občine Žetale.
Ambulanta splošne medicine Branka Skledar dr. med.
so tudi prizorišče vedno bolj obiskanega slikarskega Ex-tempora. "Letos pa smo še posebej ponosni na izdajo zbornika Žetale in Žetalanci, ki pomeni odlično predstavitev našega kraja skozi zgodovino in različne tematske sklope, čeprav je še vedno ostalo precej neobdelanih tem, kar bomo v prihodnjem času nadoknadili s kakšnim dopolnilom," pravi župan Anton Butolen.
Letos, prav pred nekaj dnevi, so v Žetalah slovesno odprli še eno izmed pohodniških poti: "Gre za novo pot k izviru reke Sotle po slovenskem ozemlju, ki se bo priključila k dosedanji rekreativno-turistično-izobraževalni ponudbi ekološke pohodne poti in poti k debeli bukvi. Sicer pa imajo številne naše prireditve z že ustaljenim urnikom, ki tako spadajo v železni repertoar, dva pomena; prvi je v športnem, kulturnem in družabnem udejstvo-
ruiu. oivi
Župan Anton Butolen: "Vstopamo v obdobje največjih investicij!"
vanju naših občanov, drugi pa v predstavitvi občine navzven."
Največ denarja za vodovod
V občini so že pred leti poskrbeli za novo šolo, konec lanskega leta so z 62 milijoni državnih sredstev preplastili in uredili 2,2 kilometra osrednje (državne) ceste skozi center občine proti sosednjemu Rogatcu, v planu za naslednje leto pa imajo še razširitev in izgradnjo dela nove trase omenjene ceste z rekonstrukcijo mostu v Dobrini. Hkrati nameravajo v prihajajočem letu urediti še odvodnjavanje in zgraditi pločnike s cestno razsvetljavo v centru Žetal, če ne bo prišlo do rebalansa državnega proračuna, v katerem je za vsa omenjena dela,
vključujoč celovito modernizacijo državne ceste, rezerviranih 300 milijonov tolarjev. Po korakih, a zanesljivo, zamenjujejo tudi občinske gramozne ceste z asfaltno prevleko: "Pred kratkim smo odprli nekaj manj kot dvokilo-metrski odsek novoasfaltirane ceste Tkalce—Potni vrh, v teh dneh pa je v izgradnji še odsek ceste Varvasele in Tisovec ter Tisovec—Jamice—Gruškovje, ki se navezuje na izgradnjo mejnega prehoda." Lep kos proračuna so namenili tudi prenovi stare osnovnošolske stavbe, v katero so se letos preselile občinske službe in županov urad, v njej pa je prostor dobila še pošta in policijska pisarna. Tik ob njej so jeseni začeli in končali z adaptacijo dvorane, kjer bo svoje prostore ob
stalni zdravnici zdaj dobil še zobozdravnik, poseben prostor pa bo namenjen še preventivnim pregledom.
"Daleč največjo finančno obremenitev občinskega proračuna pa bo v prihodnjih treh letih predstavljala izgradnja vodovodnega omrežja. Že v kratkem se bo namreč začel graditi del omrežja v sami občini, in sicer Žetale—Čermožiše, ki vključuje ureditev prečrpalnic in adaptacijo vodohrama v Čermožišah. Ta naložba je vredna 250 milijonov tolarjev, iz sredstev Phare pa smo uspeli pridobiti dobrih 105 milijonov tolarjev. Razliko bomo seveda morali zagotoviti iz proračuna. Kot zadnji rok zaključka del je predviden april 2005, z realizacijo tega dela vodovoda pa bo na javni vodovod priključenih okoli 120 gospodinjstev." Ostali Žetalani se bodo na javni vodovod lahko priključili v sklopu medobčinskega projekta vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz, katerega skrbnik je prav župan Butolen, in se bo začel izvajati naslednje leto, država oziroma vodni sklad pa je že zagotovil slabih 70 odstotkov sofinanciranja (677 milijonov tolarjev).
Načrti so torej jasni, čas največjih naložb pa se v občini šele začenja: "Verjamem in prepričan sem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo," je prepričan župan Anton Butolen.
SM
Kmetijstvo • Okrogla miza o zaraščanju vinogradov
Treba bo z glavo, ne z motiko!
Da vinorodne Haloze danes kažejo precej drugačno podobo, kot so jo še ne tako daleč nazaj, smo v našem časopisu že ugotavljali. Da zgolj tarnanje, vitje rok, razprave in dopisi na kmetijsko ministrstvo (pa še kam) ne bodo veliko rešili, pa bo očitno šele treba ugotoviti.
Država je pač, bodimo odkriti, dvignila roke od ene nekoč najbolj cvetočih panog na našem območju in jo skorajda v celoti prepustila neusmiljenemu kolesju tržne konkurence. Na noto usmiljenja nima več smisla igrati, subvencije pač so, kakršne so (in dokler še sploh bodo) in če ne rešujejo zadev, tega država očitno ne jemlje kot svojo težavo.
Katastrofa je že na pragu
Podatki, ki so bili predstavljeni na okrogli mizi o problematiki haloškega vinogradništva, so resnično katastrofalni. Kot je povedal Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe, naj bi v Halozah danes obstajalo še 1378 ha vinogradov, vpisanih v register je dobra polovica (819 ha). Obseg obnove v letih 1996 do 2002 je skoraj zanemarljiv, saj je znašal od tri pa do največ 25 ha v enem letu. Po tem izračunu naj bi v Halozah dokaj kmalu ostalo le še 600 ha vinogradov, kar je pristoj-
nemu ministrstvu, ki ni posebej zainteresirano za sofinanciranje obnov, čisto povšeči. Po opravljeni anketi, ki jo je predstavil Zvonko Pišek, je 15 od 26 anketiranih kmetij pripravljeno vlagati v obnovo. Gre predvsem za velike kmetije, ki same predelujejo grozdje in tržijo vino, ostali pa ne. Bohotenje in razraščanje plevela, grmičevja ter dreves, ki je v velikem porastu, pa ima poleg opuščanja vinogradov še eno veliko negativno posledico: predstavlja namreč idealno leglo škržatov, prenašalcev trsne rumenice, kar postaja v Halozah vse večja težava, saj sredstvo proti zatiranju ne obstaja. Po napadu trsa je slednjega pač treba odvreči in zasaditi novega.
Preživetje s sto tolarji za uro dela?
Hipotetični izračuni, kako naj bi haloška vinogradniška kmetija preživela v sedanjih pogojih nizkih cen vina in grozdja, visokih stroškov dela ter relativno nizke-
Haloze se zaras~ajo ...
Foto: SM
ga donosa na hektar (od 5 do 7 ton), so se izšli v zelo zanimivi in poučni ugotovitvi: treba bi bilo delati za 100 tolarjev na uro! No, za takšno ceno ne delajo niti Romuni v hmeljiščih, morda bi se dalo prepričati kakšnega begunca z Daljnega vzhoda, ki zdaj opravlja tlako v kleti katerega od "črnih" obratov velikih multinaci-onalk. V Halozah bi bil vsaj na svežem zraku ...
Vabljenih predstavnikov kmetijskega ministrstva na okroglo mizo ni bilo, da bi pojasnili, kako se bodo v bodoče obnašali do ha-loškega vinogradništva, v poslanem dopisu pa so v svojem stilu zapisali, da država podpira veliko in ekonomično tržno pridelavo, torej podjetniško obnašanje. Zato pa je predstavnik sklada kmetijskih zemljišč jasno povedal, da znižanje zakupne cene za vinograde zaradi pojava trsne ru-menice lahko uredijo le s posebno odredbo MKGP, pri obnovah trajnih nasadov pa ni možno računati na nikakršno sofinanciranje z njihove strani. Več, vsaj v pisni obliki, so obljubili s ptujske KGZ oz. svetovalne službe, kjer bodo na ministrstvo naslovili dopis, v katerem bodo zahtevali višje subvencije za haloške vinogradnike zaradi težjih pogojev dela in višjih stroškov dela.
Rešitev v kvaliteti, ne kvantiteti
še najbolj realno, četudi grenko in za marsikoga težko sprejemljivo sliko stanja in poti rešitve haloških vinogradnikov je najverjetneje podal Roman štabuc iz KGZ Maribor, ki je skritiziral ne-iznajdljivost in togost velikih vinskih tržnikov, še bolj pa same vinogradnike: "To, kar se dogaja v Halozah, kjer 15 let ni bilo prave obnove, je posledica odvisnosti
in čakanja, da bodo zadeve reševali drugi namesto vinogradniki sami. Soočiti se moramo z dejstvom, da bo treba pridelati kakovostno grozdje, kar pomeni pravilno in ne maksimalno obremenitev na trto. Haloze s svojim hektarskim donosom ne morejo konkurirati niti Slovenskim goricam, kaj šele komu drugemu, torej jih količina ne bo reševala! Reši jih lahko le butičnost in enkratnost vin z nadpovprečno kvaliteto, za katero bodo kupci pripravljeni plačati veliko več kot zdaj! Evropa ponuja odlične dotacije za ekološko pridelavo, ki znašajo 1000 evrov na hektar. S tem se za začetek, ob nizkem donosu, rešuje vsaj sociala in preživetje. Hkrati pa je treba gledati naprej, razvojno in dolgoročno. To pa je že stvar generacij, pravilnih poslovnih načrtov, akcije in iznajdljivosti."
Prihodnosti in razvoja haloš-kega vinogradništva torej ne gre iskati na trsih, ampak v lastnih glavah pridelovalcev. Preživeli bodo tisti, ki znajo razmišljati, ki se znajdejo, ki bodo pogledali čez lokalne in državne meje. Niti Slovenija, še manj pa Evropa, ne potrebuje haloškega vina. Če vinogradniki ne bodo znali sami ustvariti potrebe po njem, svoje lastne ekskluzive, ki bo iskana in želena, jih ne reši nič. 400-milijonski trg Evrope bi moral biti dovolj močan izziv in tisti, ki se bodo spopadli z njim, ki bodo začeli kreirati svoj lastni jutri, ne pa ostajati odvisni od drugih, bodo lahko fantastično živeli. Ali pa vinogradniki niti sami ne verjamejo več, da Haloze lahko dajo fantastična vina? Jim bo moral to dokazati nekdo, ki bo skoraj zastonj lahko kaj kmalu kupil zapuščene nasade?!
Videm • Sprejem za novega poslanca
Marinic: "Prvi so interesi lokalne skupnosti!"
Občina Videm je na letošnjih volitvah prvič dobila svojega poslanca, Branka Mariniča iz SDS. Sicer ga ni dobila le ta občina, saj bo ljudski izvoljenec zastopal interese precej širšega področja, od Kidričevega pa tja čez haloške bregove do hrvaške meje.
Toda Branko Marinic je v prvi vrsti pac videmski obcan, zato je bilo čisto prav in tudi spodobilo se je, da mu je kaj hitro po objavi volilnih rezultatov domače občinsko vodstvo z županom Friderikom Bračičem na čelu priredilo poseben s prejem. Seveda ni slo brez čestitk in zahval, župan pa je poslancu Mariniču v imenu občanov izročil se posebno darilo z željo po čim uspe-snejsem delu.
"Hvala vsem za izkazano zaupanje in podporo. Vesel sem rezultata, zavedam pa se, da se zdaj, po napornem, a vendarle igrivem predvolilnem obdobju, začenja čas resnega dela," je najprej povedal Marinič. Jasno je — in tega bodoči parlamentarec ni skrival — da se bo v prvi vrsti zavzemal za uresničevanje lokalnih ciljev in interesov: "Za to pa
bo potrebno izjemno tesno sodelovanje z okoljem, neprestane izmenjave informacij, predvsem pa je vasa naloga, da me dobro "oborožite" z vsemi projekti iz domačega okolja." V ta namen naj bi Marinič dobil tudi poslansko pisarno v Vidmu, če bo to možno, v nasprotnem primeru pa že ima v žepu ponudbo iz občine Kidričevo. Da bo dobro založen z vsemi projekti in informacijami, pa tudi z velikim kupom želja, zahtev in potreb, se ni bati, saj mu je to takoj obljubila direktorica občinske uprave Darinka Ratajc in, kar je bilo popolnoma pravilno ter pričakovano, se dodala, da se bodo sami potrudili po najboljsih močeh, za kaksna sirse odprta vrata v ministrstva pa bo potrebna Marini-čeva pomoč.
Bodoči novopečeni poslanec
Foto: SM
Župan Friderik Bracic je skupaj s čestitko ob izvolitvi novemu poslancu Branku Marini~u predal se simboli~no darilo.
niti približno ne bo imel lahkega dela; že v lastni občini so mu namreč na ramena naložili
kar zajeten kup neresenih zadev in težav, podobno pa ga čaka v vsem njegovem volilnem okra-
ju: ^"Vem, da bom zastopal dva, po vsebini težav dokaj različna predela. Menim, da je Halozam najprej treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo od cest naprej za razvoj turizma, v nižinskih predelih pa največ pozornosti usmeriti na stimulativen razvoj malega gospodarstva in kmetijstva." Marinič je sicer v zvezi s tem zelo kritično ocenil državno in od nje odvisno lokalno kmetijsko politiko, tarča njegovega nezadovoljstva pa je tudi veljavni Zakon o lokalnih skupnostih: "Gre za neživljenjski zakon, ki je po eni strani dopustil ustanovitev mikro občin, kot je Hodos, po drugi strani pa ne dovoli konstituiranja občin v predelih, ki bi si to veliko bolj zaslužili!"
Vsa pričakovanja prebivalcev celotnih Haloz in dela Dravskega polja se zdaj usmerjajo na nove-
ga človeka, ki se bo za začetek moral kar hitro znajti v vijugavih labirintih slovenskega parlamenta in ministrstev, kjer sta njegova stanovska kolega Puksič in Luci že kar "udomačena". Verjetno bi mu bilo lažje, kot je priznal Ma-rinič tudi sam, če bi prvi mandat nastopil kot poslanec opozicijske stranke, vendar zdaj je, kar je. Koliko mu bosta pri uveljavljanju bolj specifično lokalnih interesov pomagala oba kolega, je težko reči, čeprav gre za isto stranko. Vsak je pač svojim volivcem obljubil svoje, stične točke pa je najti le v regijskih projektih.
Kakorkoli že, poguma, kot je dejal Marinič, mu ne manjka. S kančkom (ali dobro mero) pravega lobiranja pa tudi uspeh ne bi smel izostati. Volivci verjamejo, upajo in čakajo.
SM
Haloze • Info točka v Cirkulanah
Evropski denar bližje Halozam
V okviru poslovne stavbe LPC Halo v centru Cirkulan je v teh dneh odprla vrata posebna pisarna, t. i. Info točka, ki bo domačinom ponujala možnost hitrega dostopa do vseh informacij v zvezi s črpanjem različnih oblik evropskega sofinanciranja.
na vprašanja so v Info točki zastonj, dobiti pa jih bo mogoče vsak dan od ponedeljka do petka med osmo in sestnajsto uro.
Tovrstnih Info točk je v Sloveniji 37, poleg pisarne v LPC Halo je na nasem področju Info toč-
ka se v ZRS Bistra. Projekt vzpostavljanja točk finančno podpira Evropski sklad za regionalni razvoj, vodi ga pa Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj.
SM
Foto: SM
V pisarni PRJ Halo v Cirkulanah že deluje Info točka z vsemi informacijami o možnostih pridobitve evropskega sofinanciranja (na fotografiji: svetovalka Andreja Gojkosek).
Sedem (ne)pomembnih dni
Sestopanje v realnost
"Nase delo bo temeljilo na podajanju vseh vrst odgovorov in informacij, kaj pomenijo strukturni skladi in Enotni programski dokument (EPD), kako do evropskega denarja in kdaj so predvideni razpisi za sofinanciranje ter kaksni so pogoji za prijavo," je delo Info-točke na kratko predstavila svetovalka Andreja Gojkosek.
Info točka bo zanimiva za vse; tako za domače podjetnike kot za kmetovalce in brezposelne: "Poleg konkretnih odgovorov na vsa zastavljena vprasanja v zvezi z evropskimi skladi bo pri nas možno dobiti vse podatke o napovedanih razpisih za obdobje do leta 2006 pa tudi že okvirne
informacije o možnostih nadaljnjih razpisov oziroma ukrepov, ki se pripravljajo za obdobje od leta 2007 do 2013. Za nase ljudi znajo biti zanimivi zlasti razpisi na področju kmetijstva, ki bodo objavljeni januarja. Med njimi je razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva, za dopolnilne dejavnosti na kmetijah oziroma za diverzifikacijo dejavnosti, za gozdove in za zasči-to blagovnih znamk. Pravočasna seznanjenost zainteresiranih o bodočih razpisih in možnostih sofinanciranja je prav gotovo velikega pomena, saj tako posamezniki lahko lažje planirajo načrtovane naložbe."
Vse informacije in odgovori

CMTBi m MIO INPOMemo
Informacijska točka za strukturne sklade
v sklopu Lokalnega pospeševalnega centra Haloze je začela delovati Informacijska točka za strukturne sklade EU, ki zagotavlja informiranje in obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne Javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004 - 2006 na območju Haloz.
Na sedežu informacijske točke lahko dobite podrobnejše informacije o strukturnih skladih EU in kohezijskem skladu, objavljenih razpisih, razpisnih pogojih in drugo. Na voljo Je tudi informacijski material.
INFORMACIJE:
LPC HALOZE, Cirkulane 56, 2282 CIRKULANE T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si
Kontaktna oseba: Andreja GOJKOŠEK Projekt Je sofinaciran s strani Evropske unije.
Prvak Nove Slovenije (NSi) dr. Bajuk svoje politične tekmece vztrajno opozarja, da je volilni čas minil. Kot da bi s tem hotel opozoriti, da je zdaj potrebna streznitev - in realnost, da se je kratkomalo posloviti od različnih iluzij, obljub in obtožb, ki so zaznamovale predvolilno obdobje. Seveda ni zgolj naključje, da se zdaj volilnega ozračja bolj oklepajo poraženci in da bi se le-tega radi čim prej znebili zmagovalci. Premagani Rop (LDS) kar naprej spominja na obljube, ki so jih pred volitvami dajali zmagovalci (SDS, NSi). Cinično omenja pred volitvami obljubljene višje plače, dodatne pokojnine in druge bonitete, za katere kot odhajajoči premier še kako dobro ve, da jih ni mogoče uresničiti brez upoštevanja realnih razmer in možnosti ter brez hkratnih nepopularnih posegov na drugih področjih družbenega življenja. Vsekakor pa to ne bo edino resno (in neprijetno) soočanje zmagovalcev z realnostjo.
Ta čas se pravzaprav kot največja (in tudi najbolj usodna) dilema pojavlja vpra-
šanje, za kakšno vladajočo koalicijo se bo odločil najverjetnejši novi mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša. Za zdaj Janša še ni storil nič takšnega, kar bi ga lahko v očeh privržencev in nasprotnikov posebej izpostavilo - in kompromitiralo. Lahko bi celo rekli, da nastopa v nasprotju s svojim temperamentom in da z veliko spretnostjo potiska v ozadje vse tisto, kar je bilo dolga leta njegovo prepoznavno znamenje. Ali gre zgolj za taktiko ali za zavestno preusmeritev v slogu političnega in voditeljskega delovanja? "Novi" Janša ne hiti, čaka na uradno podelitev mandata, v svojih izjavah se ne zaletava, v glavnem pušča odprta vrata za sodelovanje za vse ... Govori o posebni vlogi opozicije, do nje, kot "konstitutivnega elementa demokracije", naj bi bil bolj naklonjen kot pa dosedanja vladajoča pozicija. Janša, ki je še pred leti z gnusom zavračal možnost sodelovanja z Združeno listo (kot "dokazano naslednico in nosilko "kontinuitete" z bivšim komunističnim režimom), zdaj deli komplimente
njenemu predsedniku Borutu Pahorju in - kljub še vedno nekaterim rezervam do posameznikov v tej stranki - vidi realne možnosti za koalicijsko sodelovanje z njo. Protislovni in marsikdaj nepredvidljivi Pahor tokrat nastopa presenetljivo defenzivno, previdno (in preplašeno?). Ne da bi vnaprej jasno formuliral pogoje za morebitno sodelovanje v Janševi koaliciji, nekako vnaprej zavrača takšno možnost, češ, da bi bila Združena lista takšni koaliciji zgolj nekakšen "rezervni glas", brez ustreznega dejanskega vpliva na vladno politiko ... Vsekakor je presenetljivo, da v politični javnosti ni naletela na večji odmev (in interes) Janševa izjava, da bi koalicija med njegovo politično grupacijo in Združeno listo lahko pozitivno prispevala k preseganju nekaterih starih političnih travm. Nihče se ni posebej potrudil, da bi od Janša zahteval preciziranje tega njegovega stališča, oziroma da bi poskušal oceniti, kaj takšno Janševo razmišljanje dejansko pomeni.
Če se bo Janša odločil za oblikovanje "mešane" koalicije, bo v bistvu potrdil uporabno vrednost vseh dosedanjih Drnovškovih in Ropovih (se pravi eldee-sovskih) koalicij. S tem bo tudi sprejel slovensko realnost, ki se kaže tudi v približno enaki razpršenosti volilnih glasov na različne politične opcije - in interese.
Kljub vsemu se je v vseh letih doslej pokazalo, da ravno takšna formula zagotavlja možnost za največjo politično stabilnost in preprečuje pretirano razraščanje različnih skrajnosti. Čisto konkretno pa bi takšna koalicija Janšu olajšala tudi njegovo soočanje z nekaterimi (neprijetnimi) izzivi, ki ga čakajo po volitvah. Problema "izbrisanih", gradnje mošeje in še nekaterih drugih 'vročih" predvolilnih tem seveda ne bo mogoče reševati v duhu predvolilne retorike, če seveda nova vlada ne bo že na samem začetku tvegala kakšnih hujših nesporazumov znotraj Evropske unije in nasploh svetovne demokratične skupnosti. S tega vidika bi seveda lahko sodelovanje različnih, ne povsem istobarvnih partnerjev v vladi predstavljajo možnost za iskanje novih, ustreznejših rešitev. Po svoje pa bi bilo seveda zelo zanimivo - in najbrž tudi poučno - če bi enkrat dobili "čisto" vlado bolj desne politične orientacije. To bi bilo še posebej pomembno glede na vse dosedanje "frustracije" in očitke te politične opcije, da naj bi bila že kar žrtev nekakšnega političnega zarotništva, katerega cilj naj bi bilo njeno sistematično izključevanje iz vplivnega, aktivnega in predvsem vladajočega političnega življenja.
Jak Koprive
Benedikt • Seja občinskega sveta
Kredit za dvorano
V sredo, 22. septembra, so benediški svetniki zasedali na 14. seji.
Najprej so sprejeli spremembe odloka o povprečni gradbeni ceni komunalnega urejanja stavbnih ze-mljisč, ki po novem znasa 147.785 SIT/m2. Sprejeli so tudi investicijski program za komunalno opremo in pridobitev stavbnih zemljisč za obrtno-industrijsko cono, pri katerem računajo na pomoč države v visini 13,5 milijona tolarjev. Svetniki so sklenili, da občina pristopa h konzorciju za razvojne naloge Zgornje Podravje, s sklepom pa so razdelili sredstva za financiranje političnih strank v visini 416.000 tolarjev. V skladu z odlokom o komunalnih taksah so določili tudi ceno vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti.
Za zbornik Stopinje življenja, ki je izšel v začetku septembra, so določili ceno, ki znasa 4.500 tolarjev brez davka.
V nadaljevanju seje so se odločili, da najamejo kredit za lažje do-
končanje sportne dvorane v visini 150 milijonov tolarjev z dobo vračanja 10 let. Sprejeli pa so tudi sklep o javnem razpisu z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljisča. Sledilo je poročilo o realizaciji proračuna, ki izkazuje, da je v prvi polovici le-tosnjega leta bilo realiziranih 34 odstotkov prihodkov. Odhodki pa so bili realizirani v visini 49 odstotkov planiranih. Svetniki so predloženo poročilo sprejeli, seznanili pa so se tudi z informacijo Policijske postaje Lenart o pregledu varnostne situacije na območju občine v letu 2003 in v prvi polovici letosnjega leta. Sledili sta se poročili o opravljenih dimnikarskih storitvah v letu 2003 in poročilo o delu Komunalne inspekcije Mestnega inspektorata za lansko leto.
Zmago Šalamun
Ptuj • Na drugi seji OI KGZS predvsem o klavnici
Bo Spodnje Podravje izgubilo edino klavnico?
Kaj se dogaja s klavnico Ptuj, predvsem pa, kako rešiti nastalo situacijo po njenem (začasnem?) zaprtju, kar je najbolj prizadelo številne kmete iz vseh občin Spodnjega Podravja in še dalj, je bila osrednja točka dnevnega reda prejšnji teden izvedene seje ptujskega odbora izpostave KGZS.
Toda človek je ob poslušanju razprave o tem, kako bi, če sploh bi, kaj storili za to, da bi bila klavnica spet odprta, dobil občutek, da se zbrani pogovarjajo kot da drug drugega ne razumejo — ali nočejo razumeti.
Medtem ko sta predstavnika nosilca dejavnosti Ema Sirec in prokurist Klavnice Ptuj Marko Žerak jasno povedala, da bo klavnica odprta v trenutku, ko bodo dobili odobreno dodatno prehodno obdobje, za katerega so se na pogovorih s pristojnimi na kmetijskem ministrstvu in VURS-u večkrat dogovarjali, se je ves nadaljnji razgovor zapeljal bolj kot ne v slepo ulico.
Glavni vzrok začasnega zaprtja klavnice je pojasnila Sirčeva takole: ""Z dosedanjimi vlaganji v višini dobrih 250 milijonov tolarjev v zahtevane posodobitve je Klavnica Ptuj sledila izpolnjevanju vseh potrebnih pogojev, zato ocenjujemo, da kapacitetno ne bi smela biti omejena. Sedanja omejitev namreč omogoča le še 7 odstotkov prej realizirane letne proizvodnje. Poleg tega še vedno nimamo odgovora na vprašanje, zakaj — za razliko od nekaterih drugih klavnih obratov po državi — Klavnica Ptuj ob toliko realiziranih naložbah in jasno določenemu roku dokončanja del (do konca leta 2004, op. a.) ni dobila tega prehodnega obdobja?!"
Ob tem je treba povedati, da je država oz. kmetijsko ministrstvo odobrilo dodatno prehodno obdobje do konca letošnjega leta klavnicama v Kamniku in Skoc-janu na Dolenjskem, kar pomeni, da obe klavnici lahko poslujeta v neomejenem obsegu ob hkratnem posodabljanju ob-
ratov, ptujsko klavnico pa je ob enakih ali celo boljših pogojih dela brez pojasnila izključila.
Najbolj oškodovani kmetje
Tudi morebitno nadaljevanje klavne proizvodnje v tako zelo omejenem obsegu, kot so ga odobrili na ministrstvu, za kmete ne bi pomenilo rešitve, saj bi bilo čakanje na zakol absolutno predolgo. Zato so se v klavnici odločili za začasno zaprtje in zahtevajo odobritev dodatnega prehodnega obdobja, ki bi jim omogočalo obseg klanja v prejšnjem obsegu, hkrati pa bi nadaljevali z načrtovano obnovo, ki se je ustavila tik pred koncem. Prokurist Marko Žerak je povedal, da se obnova financira iz dejavnosti klavnice in da se bo nadaljevala le ob izpolnjenem omenjenem pogoju pridobitve prehodnega obdobja ob hkratni ukinitvi omejitve poslovanja: "V nasprotnem primeru v podjetje nismo več pripravljeni vlagati, kar bo posledično pomenilo izgubo 30 delovnih mest in nepopravljive posledice glede staleža živali!" Zahteva lastnikov obrata klavnice je popolnoma logična, predvsem z vidika očitno neenakih kriterijev, ki jih je pri dodelitvi dodatnih prehodnih obdobij upoštevalo kmetijsko ministrstvo.
Prav gotovo bodo bolj kot lastnik klavnice v primeru stalnega zaprtja obrata oškodovani kmetje. Že sedaj je, kot je povedal predsednik OI KGZS Milan Strm-šek, slišati številne pritožbe kmetov, ki vozijo živino v zakol v klavnico Rače ali celo v Mursko Soboto in Maribor, da je zaradi
Foto: SM
Ema Sirec in Marko Zerak sta bila jasna: "Klavnica bo odprta z dnevom dodelitve prehodnega obdobja ob nezmanjšanem obsegu klanja!"
dolgega čakanja in daljših prevozov, kar kmetom povzroča dodatne stroške, meso živali zaradi stresa manj kvalitetno in slabše plačano.
Ko so sporna že lastovičja gnezda
Predstavnika ptujske izpostave VURS-a Mladen Režek in Jože Bojnec, ki sta bila prav tako na seji, sta se v prvi vrsti potrudila povedati, da veterinarski inšpektorji nikakor niso zaprli klavnice, kot je menda slišati med ljudmi. To je sicer popolnoma res, saj VURS ni dobesedno zapečatil klavnice, po drugi strani pa je tudi res, da prav mnenje domačih pristojnih inšpektorjev lahko bistveno vpliva na vsebino odločb. "Mi na Ptuju pač moramo delati na podlagi odločitev iz Ljubljane. Zaenkrat to pomeni, da morate izpeljati sanacijo do konca ter izpolniti zahtevane pogoje za pridobitev neomejenih kapacitet klanja. Smo pa pri-
pravljeni na nadaljnje pogovore z vodstvom podjetja," je pojasnil Režek, s čimer je jasno nakazal kratek stik oziroma (hoteno?) nerazumevanje zahtev lastnika klavnice. Besedam Režka, da morajo inšpektorji delati točno po pravilih in zakonih, ne gre oporekati, da pa so pri stood-
stotnem sledenju zakonom velikokrat bolj "papeški od samega papeža" dokazuje že dejstvo, da bodo kmetje, recimo, iz svojih hlevov morali odstranjevati celo lastovičja gnezda, saj je predpis pač takšen, da jih ne bi smelo biti!
"Kmetje klavnico morajo imeti!"
Na seji prisotni člani OI KGZS pa kot da se v razpravi niso najbolje znašli, kar dokazuje tudi vprašanje Strmška, kaj sploh lahko naredijo, da bi dobili želeno klavnico nazaj. Kot predstavniki kmetov, ki izgubljajo največ, bi bilo pričakovati, da bodo napeli vse moči za ponovno odprtje klavnice, sploh glede na to, da jih obnova ne stane niti tolarja in da je riziko dejavnosti povsem na plečih lastnika. Za primerjavo bi bilo mogoče dobro pogledati na Koroško, kjer so že pred časom ostali brez klavnice, kmetje so v strahotnih stiskah, naložbenika, ki bi imel pogum
investirati v približno 140 milijonov težki projekt izgradnje klavnice, pa ne najdejo. Na Ptuju teh težav ni, zato je nekam medel odziv članov odbora na tako perečo problematiko še toliko bolj nerazumljiv. Sicer jasna ugotovitev vseh, ki jo je povzel direktor ptujskega KGZ Slavko Janžeko-vič: "Nesporno je, da kmetje to klavnico morajo imeti," je tako rezultirala zgolj v sklepu, da na zbornični urad pošljejo dopis s podporo ponovnemu zagonu klavnice
Vse skupaj nekako spominja na zgodbo o ptujskem sejmišču, ki smo ga morali najprej izgubiti, da se zdaj iščejo vse mogoče in nemogoče, v prvi vrsti pa zelo vprašljive variante za njegovo ponovno umestitev. Ptuj kot bodoče regijsko središče in Spodnje Podravje kot bodoča regija si takšnih napak ne bi smelo privoščiti. Vsaj ne dvakrat, saj menda za pametne ljudi velja, da se na napakah nekaj naučijo.
SM
Foto: SM
Mladen Režek (VURS): "Moramo se ravnati po tem, kar zapišejo v Ljubljani!"
Zakol doma prepovedan!
Glede na veljavno zakonodajo zakol govedi na domu (tudi za domačo uporabo) v Sloveniji ni možen. To preprečujeta Zakon o veterinarstvu in poseben veterinarski Pravilnik, ki v šestem členu pravi, da je obvezen veterinarsko-sanitarni pregled za govedo pred zakolom in po njem tudi v primeru, če je meso namenjeno za lastno domačo uporabo. Veterinarsko-sanitarni pregled živali pred zakolom in mesa živali po zakolu izvajajo uradni veterinarji VURS v registriranih obratih za klanje živali. Izjema je t. i. "zakol v sili", kjer je zakol izven registrirane klavnice pogojno možen z dovoljenjem veterinarja. Kljub opisani izjemi pa je meso in organe v sili zaklane živali dovoljeno uporabiti za prehrano ljudi šele na podlagi dokončnega veterinarsko-sanitarnega pregleda, ki se opravi v registriranem obratu za klanje živali. (Pojasnilo VURS)
Ormož • Zadruga večinska lastnica kleti
O grozdju in vinu odloča zadruga
V poletnih mesecih se je v podjetju Jeruzalem Ormož VVS zgodila sprememba lastništva, o kateri smo na kratko že poročali, pred dnevi pa so spremembe tudi podrobneje obrazložili na tiskovni konferenci.
Kmetijska zadruga (KZ) je bila že pred zadnjo spremembo solastnica dobrih 20 % podjetja Jeruzalem Ormož VVS. Po poletnem nakupu pa je postala 51 % lastnik. Gradbeno podjetje IGD Holermuos, d. o. o., Ormož ima 25 % delnic, 11 % pripada Kmečki družbi. Ostanek odpade na fizične osebe, ki pa nimajo pomembnejših deležev. Posledično z nastalo spremembo lastništva so se spremenili sedeži v nadzornem svetu, kjer ima KZ sedaj tri predstavnike (skupaj s predsednikom), Holermous enega ter predstavniki skupno 166 zaposlenih, dva. ^
Anton Salamon, direktor Kmetijske zadruge, je med razlogi za nakup navedel tudi stoletno tradicijo vinogradništva v naših krajih, saj KZ izhaja iz Vinarske zadruge. Vinogradništvo je pri nas pomembna kmetijska panoga, KZ pa se ukvarja z odkupom grozdja. Grozdje predstavlja 35 % vse dejavnosti zadruge. Salamon je prepričan, da se je v podjetju Jeruzalem v minulih letih nakopičilo veliko znanja, organiziranosti, zato mora to ostati domačim ljudem. Za nakup so plačali
okrog 350 milijonov SIT, ki so jih delno pokrili iz lastnih sredstev, delno s krediti. Za delnico so plačali vsem malim lastnikom enako — po 14.000 SIT.
Zadruga se je zaradi svojega lastniškega položaja znašla v precepu in mora ščititi interese pridelovalcev — v zadrugi je od skupno 750 članov okrog 350 vinogradnikov — hkrati pa tudi firme. Za prihodnost so si zadali, da bodo odkupili vso grozdje svojih pogodbenikov iz Ljutomersko-Ormoških goric, ki izhaja iz integrirane pridelave. Tega bo okrog 2600 ton. Letos zadnjič odkupujejo tudi grozdje iz klasične pridelave. Tega bo okrog 7 %, imelo pa bo tudi za 10 % nižjo ceno od integriranega. Poleg tega želijo doseči tudi čim boljšo kvaliteto, zato je omejitev po trsu 2,5 kilograma grozdja. Zadali so si, da mora plačilo za pretekli letnik slediti v 8 do 12 mesecih, glede na tržne zakonitosti, tako kot je to urejeno v tujini. Dolgoročno gledano želijo cene za grozdje zvišati na raven preživetja. Letos bodo odkupne cene ostale na nivoju lanskih, s tem da bo zaradi nižje vsebnosti sladkorja izkupi-
ček skromnejši kot lani. Salamon je poudaril, da je večjo pozornost potrebno nameniti marketingu, prepoznavnosti družbe in blagovnih znamk. Ena izmed smernic prihodnosti pa je tudi usmeritev v vinski turizem, saj so odkrili, da je to tržna niša, ki jo lahko z obnovljenim hramom na Maleku zapolnijo.
Glede prednosti integrirane pridelave se je strinjal tudi direktor podjetja Jeruzalem Ormož VVS, Silvo Žižek, ki je povedal, da so se lani odločili za prenovo podobe podjetja, izdelkov. Trenutno se izdeluje-
jo marketinški načrti za posamezne izdelke, načrtujejo pa tudi ustanovitev izvoznega oddelka. Do konca leta bodo prenovili še podobo Je-ruzalemčana in celotni litrski program. Za letošnje martinovanje napovedujejo 2- do 3-dnevno praznovanje, dogodke, ki bodo postali del ponudbe kleti.
Kapaciteta kleti znaša 6,2 milijona litrov. Na zalogi je trenutno 2,2 milijona. Okrog novega leta bi bil optimum milijon litrov zalog, ki se mu nameravajo čimbolj približati.
vki
Direktor Jeruzalem Ormož VVS Silvo Žižek v družbi noviih lastnikov — direktorja Kmetijske zadruge Ormož Antona Šala-mona (levo) in direktorja IGD Holermuos Davorina Lesjaka
Foto: vki
Ptuj • Ljubiteljska kultura
Pika na i
Prejšnjo sredo sta Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih dru{tev Ptuj pripravili prireditev pod naslovom Pika na i.
Nastopile so skupine, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij Ptuj in so se v prejšnji sezoni udeležile državnih prvenstev oziroma srečanj ter mednarodnih tekmovanj.
Najprej so nastopile članice Plesnega centra Mambo iz Ptuja, skupina pionirk pod vodstvom Božene Krivec, ki so se udeležile državnega srečanja plesnih skupin.
Tajka Snuderl v razgovoru z Natašo Petrovič
Plesalke plesnega kluba Mambo
Ptuj • Svetovni dan učiteljev
Gledališki klub Osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja je z mentorico Tajko [nuderl prikazal igrico Combo, s katero se je skupina predstavila na državnem srečanju otroških gledaliških skupin.
Nastopil je tudi Komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna, ki se je julija udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov in na tekmovanju dosegel drugo mesto med enozvočnimi zbori. Pevci so zapeli štiri pesmi, ki so jih predstavili tudi na tekmovanju v Pawel Riverju.
Letošnjega državnega srečanja se je udeležila tudi plesna dru-
žina Gea iz Ptuja, skupino vodi Majda Fridl.
Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji so bile plesalke hip-hopa Plesnega centra Mambo pod vodstvom Natali Brunčič; tam so nastopile v treh kategorijah, solo, v duetu in v skupini.
Nastopajoče je pozdravil tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan ter vsem nastopajočim čestital za dosežene uspehe.
Prireditev je vodila Nataša Petrovič, vodja Območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti Ptuj.
Fl
Podelili Zge~eva priznanja
V petek so se v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj zbrali prosvetni delavci ptujskega področja ob svetovnem dnevu učiteljev. Srečanje so pripravili: Društvo ravnateljev ptujskega področja ter Sindikat vzgoje in izobraževanja in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Udeležence srečanja je najprej pozdravila Sonja Purgaj, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja, slavnostni govornik pa je bil Vladimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja.
V svojih razmišljanjih je Vladimir Štrukelj izrekel precej kritičnih misli do odnosa slovenske politike do učiteljev, saj je svetovni dan učiteljev namenjen predvsem temu, da politične strukture ob tem dnevu skupaj s prosvetnimi delavci ocenijo odnos družbe do tistih, ki vzgajajo in izobražujejo mlado generacijo in s tem na svojstven način razvijajo posamezno družbo v smislu izobraženosti prebivalstva. Doslej še noben slovenski predsednik države ob svetovnem dnevu učiteljev ni sprejel predstavnikov iz prosvetnih vrst, kar, po mnenju Vladimirja Štruklja, ne kaže na
Vladimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije
dovolj pozitiven odnos do izobraževalne in vzgojne sfere. Kritičen je bil tudi do razmerja med vodilnimi delavci med ženskami in moškimi, ki jih je v povprečju na vodilnih mestih dosti več kot
Sonja Purgaj, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja
žensk kljub feminizaciji poklica.
Na srečanju vzgojiteljev in učiteljev so podelili tudi letošnja priznanja dr. Franja Žgeča. Iz Vrtca Ptuj so priznanja prejele: Marjana Prša, Tatjana Strafela,
Marija Rogina, Jožica Zagor-šek in Binca Murko, iz Vrtca Kidričevo Stanislava Novak, iz
OŠ Juršinci Lidija Ljubec, iz OŠ Videm Anton Kovačec, Anton Roškar in Jože Šoštar, iz OŠ Ljudski vrt Irena Pukšič in Marta Šmigoc iz OŠ Hajdina Kristina Žuran, OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava Zdenka Kostanjevec in Sonja Cuš, iz OŠ Destrnik Bojana Kolenko, iz OŠ Cirkov-ce Kristina Bauman, iz OŠ Breg Milena Stojadinovic, iz Gimnazije Ptuj Boris Zmazek in Slavica Bratuša ter iz Šolskega centra Ptuj — Poklicne in tehnične strojne šole Mateja Belšak.
Podelili so tudi sedem plaket dr. Franja Žgeča, ki so jih prejeli: Franc Golob in Nada Gojčič iz OŠ Mladika, Ida Markež iz OŠ Breg, Janez Bezjak iz Gimnazije Ptuj, Valter Pliberšek iz OŠ Cir-kulane, Angela Fras iz OŠ Destrnik, podružnice Trnovska vas ter Štefanija Jazbec iz OŠ Žetale.
Na srečanju je govoril tudi ptujski župan dr. Štefan Celan in čestital dobitnikom Žgečevih priznanj in plaket.
V kulturnem delu programa je sodeloval Komorni moški pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. Prireditev je vodila Nevenka Gerl.
Fl
Tednikova knjigarnica
Berite Pijevo življenje!
Pijevo življenje. Kako naslov knjige včasih zavede bralca! Ob imenu Pij sem pač pomislila na enega izmed papežev in sem jo preložila z nujnega bralnega stolpiča (zaradi prostorske stiske, malo pa zaradi šlamparije, odlagam knjige drugo na drugo). Ampak mejepeklilo, kajti to knjižno novost Mladinske knjige iz sveže zbirke Roman bi morala oceniti, ali je knjiga za mlade bralce ali ne.
Saj veste, nekatere knjižne zbirke imajo natančno določeno ciljno publiko. Sinji galeb je namenjen bralcem od desetega do štirinajstega leta, Odisej je zbirka za starejše najstnike z nekoliko zahtevnejšim bralnim okusom, po zbirki Knjigožer segajo osnovnošolci, ki jim gredo v slast aktualne otroške in mladinske dogodivščine ter lažje branje, zbirka Metulj (žal je ugasnila) je prinašala odlične prevodne romane s sodobno mladinsko tematiko, v zbirki Kondor izhajajo klasična domača in prevodna leposlovna dela, zbirka Andersenovi nagrajenci nosi naslov po najvišji literarni nagradi za avtorje otroških knjig... Nova knjižna zbirka Roman pa ni tako starostno omejena, oziroma prepoznavna, na prvi pogled.
Čez tristo strani obsegajoče delo ni ilustrirano, a je razdeljeno na kratka oštevilčena poglavja — sto jih je skupaj, ta pa so razdeljena v tri dele. Uvodno besedo je avtor Yann Martel posvetil svojima staršema in bratu. Martel pravi, da seje ta knjiga (Pijevo življenje, op. p.) rodila, ko je bil lačen. Prvi del je naslovljen Toronto in Pondicherry, kjer izvemo o otroštvu indijskega dečka, ki je dobil ime po bazenu, čigar lepoto je doživel hišni prijatelj v Parizu. Fantičevo celo ime se glasi Piscine Molitor Patel. Sošolci ga prekrstijo v Pisoar, zato se preimenuje v Pija. V rodni Indiji je Pij poznavalec živali, saj ima njegov oče, prej lastnik hotela, živalski vrt. Pij je nenavaden otrok, saj, kljub ateistični vzgoji postane skrben in globok vernik: hindujec, kristjan in musliman. Pij je vegetarijanec. Navdušenje nad tremi verovanji je v knjigi zelo lepo razloženo. Prvi del knjige zaključi odločitev družine Patel o preselitvi v Kanado. V drugem, najobsežnejšem delu knjige z naslovom Tihi ocean spremljamo dečka v rešilnem čolnu čez Tihi ocean, tovorna ladja za Kanado namreč doživi brodolom. Fantič se znajde v čolnu s tigrom, zebro, hijeno, orangutanko. Avtor je skozi dramatično pot odlično, neverjetno zanimivo opisal razdalje in bližine med človekom in živaljo, med vero in nevero. Tretji, najkrajši del knjige se dogaja v bolnišnici Benita Juareza, v kraju Tomatlan v Mehiki, kamor pristane rešilni čoln z dečkom in tigrom po 227 dneh na morju.
Fantastično Pijevo potovanje je po svoje robinzoniada, vendar je avtor izjemno spretno, duhovno široko in globoko, a hkrati dovolj preprosto in dramatično skozi zgodbo povzel bistvo preživetja človeške vrste.
Na platnicah knjige je zapisano, da je ta osupljiva, sveža, izvirna, duhovita, polna preobratov in različnih izmostrij, s čimer se popolnoma strinjam. Toplo jo priporočam mladim od dvanajstega leta dalje ter vsem odraslim, ki iščejo v knjigi kanček več od zabavnega čtiva.
Pijevo življenje je prevedel Luka Senica, v isti zbirki, ki obljublja uspešna in tematsko vznemirljiva prozna dela sodobnih tujih avtorjev, pa so doslej izšli še romani: Ha-ruki Murakami Ljubi moj sputnik, Carmen Posades Majhne podlosti, Pierre Drieu la Rochelle Izplamtevanje.
Liljana Klemencic
Sv. Ana • Otvoritev mansarde v osnovni šoli
Investicija, vredna 100 milijonov
V petek, 24. septembra, je pri Sv. Ani potekala svečana otvoritev mansarde v osnovni šoli, ki so jo urejali od leta 1999. V teh petih letih so v stavbo vložili okrog 100 milijonov tolarjev. Zbrane na slovesnosti je najprej pozdravil ravnatelj OŠ Sv. Ana Boris Mlakar in se najprej sprehodil skozi več kot 200-letno zgodovino šole.
Začetki organiziranega šolstva segajo v leto 1800, ko je pouk potekal v stari leseni hiši — me-žnariji. V zidan objekt pa so se preselili leta 1816. Zdajšnja šolska stavba pa je bila zgrajena leta 1974. Leta 1999 so pričeli urejanje mansarde, v kateri so sedaj na 450 kvadratnih metrih uredili dve šolski učilnici, knjižnico, računalniško učilnico, zbornico,
prostor za pedagoginjo, prostore za vodstvo šole in nove sanitarne prostore. Vrednost investicije je znašala okrog 100 milijonov tolarjev, od tega je za obnovo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport prispevalo 12 milijonov tolarjev. Tako je letos konec prostorske stiske za 243 otrok, ki v 14 rednih oddelkih obiskujejo to šolo.
Župan Bogomir Ruhitelj je bil kritičen do države, ki bo po njegovem mnenju morala nekaj storiti tudi za tiste šole, kjer demografska slika rojstev ne kaže vzpodbudne krivulje. Ob koncu govora se je za pomoč zahvalil vsem, ki so pomagali pri zahtevnem projektu, še posebej pa poslancu mag. Janezu Kramber-gerju za pomoč pri pridobitvi dr-
žavnih sredstev.
Nove prostore v mansardi sta ravnatelj in župan z rezanjem vrvice svečano odprla. Ob tem so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci in otroški pevski zbor OŠ Sv Ana pod vodstvom zborovod-kinje Nataše Komperšak in folklorna skupina KD Sv. Ana.
Foto: ZS
Vrvico sta prerezala ravnatelj OŠ Sv. Ana Boris Mlakar in župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj.
Foto: Fl
Ormož • Iz glasbene šole
Povpraševanje je veliko
Glasbeno šolo Ormož obiskuje 236 učencev. Instrument igra 210 otrok, po 13 učencev pa je šele v glasbeni pripravnici in oddelku predšolske glasbene vzgoje.
Vpisali bi lahko se več otrok, predvsem povpraševanje po pouku diatonične harmonike je veliko, je povedal ravnatelj Slavko Petek. Večino stroškov glasbene šole krije Ministrstvo za šolstvo, saj zagotavlja sredstva za plače učiteljev. Hkrati pa določa tudi omejitve vpisa. Zato so letos na glasbeni šoli morali zavrniti kar 27 učencev, ki so sicer izpolnjevali pogoje za vpis, vendar ni bilo več prostora. Vsem zavrnjenim kandidatom so priporočali, da obiskujejo nauk o glasbi, pouk instrumenta pa bodo začeli, ko se bo sprostilo kakšno mesto. V dobrem mesecu so se stvari že malo uredile, saj so se nekateri kandidati le odločili za kak drug inštrument, kjer je bil še prostor. Nekateri so se premislili, čez 10 otrok pa je še "na čakanju".
Prispevek staršev za šolnino predstavlja dobrih 11 % vseh sredstev, ki jih šola potrebuje za svoje funkcioniranje. Pomemben financer je tudi občina Ormož, ki financira pouk diatonične harmonike (18,7 ure tedensko), vaje pihalnega orkestra in mažoret-ne skupine. Ker nastopa občina kot sofinancer, se v glasbeni šoli igranja učijo le učenci iz domače občine, čeprav je bilo veliko interesa tudi iz občine Gorišnica in ostalih bivših ptujskih občin. Ker pa nove občine niso bile pripravljene sofinancirati pouka, so
David Štampar z Vitana se uči trobento prvo leto. Njegov učitelj je ravnatelj Slavko Petek.
bili njihove učence prisiljeni zavrniti.
Otroci se še vedno najpogosteje odločajo za igranje klavirja (89), po dvajset učencev igra di-atonično in klasično harmoniko, malce manj kitaro, okrog 10 otrok igra klarinet, violino, flavto, devet pa se jih uči petje. V minulem letu je postal pouk citer, tamburice in diatonične harmonike kot ljudskih instrumentov del novih učnih načrtov pouka glasbenih šol po Sloveniji. Učitelji opažajo, da se zanimanje predvsem za diatonično harmoniko drastično povečuje, kar povzroča drugod upad in s tem kadrovske težave. Na šoli poleg
ravnatelja poučuje še 14 učiteljev, od katerih je 8 zaposlenih za nedoločen čas. Zaradi relativne majhnosti šole je težko pridobiti primerno izobražen kader. Tako recimo učitelj za tolkala dela po četrtino delovnega časa na glasbenih šolah Ljutomer, Ormož, Maribor in Šentilj, da nekako uspe doseči predpisano število ur.
V glasbeni šoli delujeta tudi pihalni in harmonikarski orkester. V njih obvezno igrajo učenci višjih razredov pihal, tolkal in trobil ter harmonike. Višjo stopnjo instrumentalnega pouka obiskuje 13 učencev. Har-monikarski orkester vodi Jože
Barin Turica in vsak leto se pripravijo na koncert harmonikarjev glasbenih šol Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož, revijo har-monikarskih orkestrov in za druge javne nastope. Učenci pihal, trobil, kitare in harmonike igrajo tudi v manjših komornih skupinah. Koncert pihalnega orkestra, ki ga vodi Slavko Petek, je vsako leto poseben dogodek in publika napeto pričakuje, kateri temi bo posvečen. Letošnji koncert bo 28. decembra in bo posvečen vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Učenci višjih razredov pihal, trobil in tolkal so dolžni igrati v pihalnem orkestru, saj je ta zanje obvezen predmet.
Glasbena šola deli svojo streho z OŠ Stanka Vraza. Delujejo v osmih učilnicah za individualni in eni za skupinski pouk. S prostori so zadovoljni, saj so primerno urejeni, svetli in topli, akustika je primerna, zvočna izolacija pa, na nekaterih zidovih, preslaba. Za normalno delo bi potrebovali vsaj še dve namenski učilnici in zbornico. Pouk glasbenih instrumentov poteka delno tudi v osnovnih šolah Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Ivanjkovci in Sveti Tomaž. Na tak način delno razbremenijo preobremenjene prostore, vendar je za to potrebno zadostno število učencev istega instrumenta v posameznem kraju.
vki
Ob 135-letnici ptujske gimnazije
Nikoli dokončana zgodba
5. oktobra 1869 je na Ptuju pričela delati deželna nižja realna gimnazija. O zgodovini ustanove je bilo že veliko povedanega. Toda ob nadaljnjem spremljanju njene razvojne poti se nam odkrivajo nova spoznanja.
Nekaj teh bom predstavila v tem zapisu.
I. Odsevi socialnih razmer na življenje dijakov gimnazije do druge svetovne vojne
Ker je gimnazija pričenjala svojo pot na družbenogospodarsko nerazvitem ptujskem območju in v času, ko je sem pljusknil ger-manizatorični val, bo prav, da izpostavimo bistvena dejstva o tukajšnjih razmerah od konca 19. stoletja.
Razglednica Ptuja v omenjenem obdobju govori, da je to na zunaj povsem nemško mesto. Pečat so mu vtisnili nemški priseljenci — uradništvo in vojaštvo, nastajajoči nemški trgovski stan,
nemškutarji. Za slovenščino (kot jezik služinčadi) so skrbeli ptujski čitalničarji v svojem Narodnem domu. Razmerje med slovenskim in nemškim prebivalstvom se je v prvem desetletju 20. stoletja spremenilo iz 1 : 3 v 1 : 6 v nemško korist. Nasprotja med mestom in deželo so bila predvsem socialnega značaja; meščanski oderuhi so lahkomiselnim kmetom, zlasti Haložanom, ponujali posojila in jih strahotno goljufali. Slovenski živelj je bil "popolnoma pod gospodarskim vplivom mesta, Nemcev in bogatejših nemškutarjev z dežele", piše v svojih spominih ptujski narodnjak dr. Fran Jurtela, ustano-
Foto: (ZAPP Zbirka razglednic).
Gimnazija z Dijaškim domom leta 1900, namenjena ponemčevanju
vitelj slovenskega Hranilnega in posojilnega društva leta 1883, ki je svoje imetje namenil gospodarskemu izobraževanju kmečke mladine.
Med "nemškim" Ptujem in slovenskim podeželjem pa je zijala še narodnostna pregrada.
Ptujska gimnazija, ki je od šolskega leta 1998/99 postopoma prehajala v višjo gimnazijo, je na "nemških tleh" imela germa-nizatorično poslanstvo in ni bila namenjena slovenskim dijakom. Šola je bila povsem v domeni mestnih oblasti, zato ne preseneča, da je mestni občinski svet še junija 1918 pri Štajerskem deželnem namestništvu odločno nastopil proti slovenskemu predlogu o podržavljanju gimnazije, kar bi omogočilo nastavitev slovenskih profesorjev na šoli. Podoba take šole pa je marsikaterega "vindišar-skega" dijaka odvračala od ptujske gimnazije.
Res je tudi, da so na prelomu v 20. stoletje lahko v sosednji dijaški dom prihajali dijaki z različnih območij monarhije, le število slovenskih dijakov je intenzivno padalo, tako da je bilo teh leta 1918 le 15,2 % (leta 1900 41,7 %). Spremenilo se je tudi narodnostno razmerje v prid nemških učiteljev.
Vsestranska podpora občinskega sveta ponemčevalnim pri-
zadevanjem je odsevala tudi v materialni podpori nemškim dijakom. Slednje se je pokazalo pri gimnazijskem Podpornem društvu leta 1885, ki ga je vodil ravnatelj Hans Tschanet. Tedaj so se posamezni meščani pri ponujanju kosila revnejšim učencem že začenjali ograjevati od slovenskih.
Za slovenske dijake je bilo potrebno poskrbeti, ker sicer ne bi mogli dokončati šolanja. Zato je bilo ustanovljeno društvo Dijaška kuhinja, da bi "ubogim in pridnim učencem deželne nižje gimnazije v Ptuji priskrbeli kosilo". Društvo je bilo ustanovljeno "ob podpori minoritskega samostana in patriotov iz Ormoža, Ljutomera in Slovencev iz Leobna". Najverjetneje je bilo društvo ustanovljeno že v šolskem letu 1886/87, saj so slovenski dijaki v tem času pri ptujskih "dobrotnikih" že čutili ne le narodnostno, temveč tudi socialno razlikovanje. Oporo so dobili v minoritskem samostanu, ki je bil ob Narodnem domu steber slovenstva na Ptuju. Do leta 1891 je društvo našlo zavetje v samostanu, pozneje pa v Narodnem domu.
Pisatelj Ksaver Meško je zapisal: "V minoritskem samostanu je bila za nas dijaška kuhinja. A ne samo za telo, tudi za duha so skrbeli dobri patri. Zlasti hvaležno
Pa brez zamere
Je to kaj slabega?
Poročilo z izleta
Zadnjič se nas je kakih štirideset v Celje odpravilo gledat fuzbal. Z avtobusom. Pač, rekli smo, da je to kvalifikacijska tekma in da igramo z Italijani, tako da se menda splača odpraviti enkrat pogledat tudi fuzbal. Pač tako, da lahko rečemo tudi, da smo bili na fuzbalu, ne samo na hokeju in košarki. Mogoče je to kakšna moška fora, ampak tako pač je. Pa to smo itak že obdelali v eni od prejšnjih številk. Zato kar k stvari.
Preteklo soboto smo se torej zbasali v avtobus in krenili proti najhitreje razvijajočemu se mestu v Sloveniji. Je to kaj slabega? Ne. Vsi smo bili zelo dobro razpoloženi, zadovoljni bi bili tudi z neodločenim izidom. Skratka, malce smo se šalili, si pripovedovali vice, tu in tam pomodrovali o možnostih, ki jih imajo naši fuzbalerji proti Italijanom in tako dalje. Je to kaj slabega? Ne. Po poti smo se ustavili na drugi tradicionalni postojanki, ki jo uporabljajo vsi popotniki iz vsem nam drage Štajerske proti prestolnici — Tepanjah (saj menda vsi vemo, da status prve postojanke (po pomembnosti, ne po geografski legi)pripada Trojanam in njihovim krofom — ki so, med nami rečeno, zadnje čase bolj mastni in težki za želodec, kot so bili pred nekaj leti). Na tej prvi postojanki smo malo izkoristili WC, nakupili nekaj potrebščin, kadilci so pokadili svoj čik, da ne bi bili potem preveč nervozni, mi ostali pa smo si privoščili pivo. Je to kaj slabega? Ni.
Potem ko smo vsi opravili, kar smo pač imeli opraviti, smo odrinili dalje proti Celju. Vožnja je bila popolnoma mirna, minila je brez kakršnih koli incidentov. Tudi iskanje parkirišča v okolici stadiona je minilo brez omembe vrednih incidentov. Sama tekma se je prav tako odvila povsem neproblematično, če izvzamemo katastrofalnega sodnika (pristransko gledanje, priznam). Res je sicer, da nas je med samo tekmo malce pralo, a ni bilo hudega. Potek tekme vam je verjetno znan, a če kdo vseeno še ne ve, kakšen je bil rezultat, naj mu povemo, da so Italijani odšli domov s povešeni-mi glavami in sami sebi mrmrajoč si, da nas bodo že doma pri njih nažgali. Skratka, naši so zmagali. Je to kaj slabega? Nikakor ne.
Ampak. Po tekmi naj bi se takoj zbasali v avtobus in krenili proti domačemu mestu. Kar se je na žalost zavleklo za dobrih deset minut (morda bo kdo rekel dvajset). Zakaj? Prvič zato, ker po taki zmagi enostavno moraš iti nazdravit, drugič pa zato, ker se je ulilo kot iz škafa in enostavno nisi mogel do avtobusa, brez da bi pri tem bil popolnoma premočen. In pripetilo se je, da sta dva osebka pač zamudila približno omenjenih dvajset minut. In potem je nastal vik in krik. No, pravzaprav ni nastal vik in krik, ampak bolj užaljeno molčanje. Ki se je potem vleklo celo pot do doma (pri nekaterih pa verjetno še danes). Je to kaj slabega?
Tudi ne. Zakaj? Na to fuzbalsko tekmo se nas je podalo precej različnih osebkov — tako karakterno kot tudi starostno. In iluzorično bi bilo pričakovati, da bi se v vsem strinjali ali v vsaki situaciji delali enako. Tako so pač eni hoteli na poti nazaj na avtobusu spati, drugim pa ni šlo v glavo, kako lahko na avtobusu vlada tako mrtvilo, če pa smo pravkar premagali Italijane, trikratne svetovne prvake. In kot je to že v navadi, so se našli tudi kratki stiki med predstavniki omenjenih skupin. Je to kaj slabega? Ne. Zato, ker je to pravzaprav normalno — da se med skupinami ljudi, ki zagovarjajo drugačne cilje, zaneti kakšna iskrica. Kakopak tudi med starostno opredeljenimi skupinami ljudi. Različni pogledi, različna pričakovanja in tako dalje. Pač je včasih treba malce potrpeti in kaj dol požreti — vsekakor je bolje to, kot pa da bi si bili vsi enaki in vsi o vsem enako tudi razmišljali. To bi bil dolgčas za znoreti.
Dolgčas in sivina — je to kaj slabega? Ja, to pa je.
Gregor Alič
se spominjam o. Nikolaja Stazin-skega. Ljubitelj knjig, velik Slovan, nam je tu posojal slovenske knjige in nas navduševal za slovenščino. Bil je ognjevita narava, velik, zagorel mlad mož; oči so mu kar gorele iz črnega obraza, kadar nam je govoril, kako smo Slovenci zatirani, a da tudi mi še moramo kdaj dobiti svoj pravico, ker Bog za vedno takih krivic ne more trpeti." (Meško, Ksaver. 1959. Izbrano delo IV. Celje: Mohorjeva družba, str. 105).
Za dobro slovenskih dijakov so veliko storili ptujski čitalničarji, predvsem večkratni predsednik Narodne čitalnice poslanec v Štajerskem deželnem zboru, načelnik ptujske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, odvetnik dr. Fran Jurtela, ki je po prvi svetovni vojni prevzel gerentstvo Mestne občine in vodil društvo Dijaška kuhinja do svoje smrti leta 1926 (izjemoma je društvu predsedo-
val leta 1906 prof. Josip Zelenik). Za prof. Zelenika povejmo, da je bil kot čitalniški blagajnik pri ugotavljanju škode na Narodnem domu ob septembrskih dogodkih leta 1908 nasilno priveden na ptujski magistrat. Tajniške posle v društvu Dijaška kuhinja je opravljal knjižničar Narodne čitalnice in slovenist na gimnaziji prof. Josip Komljanec, vzpodbujevalec narodne zavesti med učnimi urami. Za društveno blagajno je v prvem obdobju delovanja Dijaške kuhinje skrbel Ferdinand Majcen, prof. verouka na gimnaziji do leta 1905, ko je na zavod prišel čital-ničar prof. Anton Kolarič. S prof. Komljancem sta bila do leta 1918 edina slovenska profesorja na zavodu. V letih 1922—1933 je bil dr. Josip Komljanec ravnatelj gimnazije in je po Jurtelovi smrti tudi vodil društvo Dijaška kuhinja.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj
Ormož • Nova razstava v občinski avli
Ljutomerski kasaški konji
Od minulega četrtka je v avli občinske zgradbe v Ormožu na ogled razstava z naslovom 130 let reje kasačev in kasaških dirk v Ljutomeru.
Razstavo so pripravili ob visokem jubileju, 130. obletnici prvih kasaških dirk na Slovenskem, ki so bile 12. septembra 1874 na
cesti od Križevcev pri Ljutomeru do Ljutomera. To je bil šele začetek uspešnega ukvarjanja in ohranjanja tradicije ljutomerske-
---l-^—___________

- -
Ljutomer z okolico je zibelka reje kasaških konj in prirejanja kasaških dirk.
Kidričevo • Ob tednu otroka
Največja atrakcija so bili gasilci
Ob tednu otroka so se posebej potrudili v kidričevskem vrtcu, kjer so pripravili prireditve in aktivnosti od ponedeljka do sobote, poleg varovancev in njihovih staršev pa so se jih udeležili tudi malčki, ki vrtca ne obiskujejo.
ga kasača, ki je od julija letos zaščiten tudi z zakonom o zaščiti avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali v Sloveniji. Na razstavnih panojih sta avtorici razstave Nada Jurkovič in Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj zbrali arhivski material v pisni obliki in fotografske zapise. Večina materiala za razstavo je v lasti kluba, nekaj pa je tudi iz arhivov. V strnjenih celotah razstava ponudi pregled 130 del kluba. Avtorici sta v zloženki, ki spremlja razstavo, izrazili željo, da bi Ljutomer dobil dokumentacijski center ljutomerskega kasača, ki bi morda lahko prerasel v muzej.
Predsednik KK Ljutomer mag. Janko Slavič pravi, da je bila Pr-lekija vedno povezana s konji, ki so pomenili kmečkemu prebivalstvu vse. "Reja ljutomerskega kasača in kasaške dirke so
bile vtkane v dušo in telo Prle-kov." Navsezadnje konj ali eno-rog spremlja Ljutomer tudi v njegovem grbu.
Razstava je zanimiva in ponuja nekaj presenetljivih podatkov, kot je recimo ta, da je imelo Ko-njerejsko društvo za Dravsko banovino sedež v Ivanjkovcih, kjer je tudi izdajalo strokovno revijo Konjerejec. Ali pa: "8. septembra 1877 je bila že četrta dirka z našimi 'ličnimi kobilicami'. Proga je bila dolga 2080 sežnjev. Tekme se je udeležilo 21 'dirjalceV. Tekmo si je ogledalo ok. 2000 ljudi." Posebnost ljutomerskih dirk so bile tudi vožnje žensk z dvov-pregami.
Pa še to: "Kas je vrsta gibanja konja, pri čemer se gibljeta hkrati nasprotni diagonalni nogi, na primer desna prednja in leva zadnja ..." (iz Leksikona športnih panog.)
vki
Ravnateljica Neža Šešo je žarela od sreče, saj tudi sama ni pričakovala tolikšnega obiska svojih varovancev in njihovih staršev, še posebej pa je bila presenečena, ker so njihove prireditve množično obiskovali tudi drugi otroci iz Kidričevega in okolice. Večina prireditev je potekala na travniku ob vrtcu, malčke pa so vabile vsak dan ob 10. uri.
V ponedeljek so jih razveselili z zanimivo in poučno lutkovno igrico o razbiti buči, številni malčki pa so preizkusili svojo ustvarjalnost tudi v risanju s kredo po asfaltu. V torek so jih ob mesecu požarne varnosti obiskali gasilci - tisti, ki varujejo njihove očke in mamice v kidri-čevskem Talumu. Ker so bili v uniformah in ker so s seboj pripeljali tudi gasilske avtomobile,
so bili zares prava atrakcija in paša za oči. Poleg tega so se lahko malčki dokazovali še v likovni delavnici. Tudi v sredo je bilo lepo in predvsem množično, saj so dopoldne sodelovali v različnih jesenskih ustvarjalnih delavnicah, popoldne so si skupaj z vzgojiteljicami in varuhinjami z zanimanjem ogledali predstavo potujočega Cirkusa pod naslovom Nerodna Avguština, nato pa so se skupaj s starši posladkali na kostanjevem pikniku. Četrtek je bil namenjen športu in rekreaciji, saj so čez dan izvedli tradicionalni jesenski kros, ki se ga je udeležilo rekordnih 160 malih tekačev, aktivnosti ob tednu otroka pa so sklenili s petkovim orientacijskim pohodom oziroma avanturističnim iskanjem skritega zaklada.
-OM
teimjr
Tenzor,
podjetje za varovanje premoženja, storitve
in trgovino, d. o. o.
Mariborska C. 13,2251 Ruj
tei.: 02 / 78 80 110
faks: 02 / 78 80 130
e-pošta: tenzor@tenzor.si
Smo uspešno slovensko podjetje na področju tehničnega varovanja ljudi in premoženja. Podjetje ima svojo GALERIJO TENZOR, ki se nahaja v œntru mesta Ptuja, zato razpisujemo kadrovsko Stipendijo za delovno mesto:
-	KURATORJA ZA ITALIJANSKI LIKOVNI TRG
Kandidat/-inja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	je državljan/-ka Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-	je vpisan/-a na izobraževanje v okviru javno veljavnega študijskega programa, na javno veljavno akademijo v Italiji,
-	je njegova/njena povprečna ocena najmanj 8,0,
-	odlično obvlada italijanski in angleški jezik.
DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV:
-	fotokopija osebnega dokumenta,
-	fotokopija dokazila o vpisu oziroma sprejemu na tujo Izobraževalno institucijo, akademijo, z navedbo študijskega programa,
-	potrdilo fakultete, akademije (ne fotokopija Indeksa) o vseh številčnih ocenah, doseženih do oddaje vloge.
Prejemnik/-ica štipendije se mora po končanem študiju zaposliti pri dajalcu štipendije, vsaj za toliko časa, kolikor časa je prejemal/-a štipendijo.
Kandldatl/-lnje naj pošljejo prijave skupaj z dokazili o Izpolnjevanju pogojev po pošti na naslov: Tenzor, d. o. o.. Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj, s pripisom: KADROVSKA ŠTIPENDIJA. Rok za zbiranje prijav je do 24. 10. 2004.
Gasilci so bili med malčki prava atrakcija.
■oto: Tone Topolovec
Foto: Tone Topolovec
Klovn in kovnesa sta z igrico Nerodna Avguština do solz nasmejala mlado in staro.
Od tod in tam
Sv. Tomaž • Pojmo s srcem
Glasbena skupina Srce iz Sv. Tomaža je bila ustanovljena oktobra lani na pobudo Boštjana Rihtarja, ki je tudi vodja skupine, in šteje 11 članov. Izvajajo duhovno ritmično glasbo, dekleta pojejo, fantje pa igrajo na instrumente. Največ nastopajo pri nedeljskih mašah v domači in okoliških župnijah. Letos poleti so se skupaj odpravili v Piran, kjer so imeli intenzivne vaje. Tam so spoznali sestro Felicitas, ki je prva misijonarka iz Nigerije v Sloveniji. Na koncertu, ki ga pripravljajo ob svoji prvi obletnici, bo Felicitas njihova posebna gostja. Zaigrala bo na afriški boben in tudi zapela nekaj pesmi. Koncert skupine Srce bo v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v cerkvi pri Sv. Tomažu.
vki
Ormož • Dnevi odprtih vrat gimnazije
Kot že nekaj let zapored se oktobra pričenjajo dnevi odprtih vrat v Gimnaziji Ormož. Projekt vodi Blanka Erhartič. Dnevi so namenjeni predstavitvi dijakov gimnazije staršem, učiteljem, bodočim dijakom in vsem občanom, ki jih neka tematika zanima. Vsebine so pestre in segajo od joge, plesa, kulinarike, likovnega izražanja, govorice gluhih, preko ugank dopredprazničnih delavnic izdelovanja voščilnic in dišečih soli in olj za telo. V dveh mesecih se bo zvrstilo osem izobraževalnih delavnic, ki trajajo po štiri šolske ure. Delavnice nosijo naslov Ustvarjajmo skupaj. Minuli ponedeljek je potekala prva, Z jogo proti stresu, ki jo je vodil Sašo Fenos. Prihodnji ponedeljek, 18. oktobra, pa bo v gimnaziji mogoče spoznati delo v plesnem klubu. Vabljeni na delavnico Plešimo s plesnim klubom B. B. T.
vki
Lenart • Mladi Evropi, Evropa mladim
Utrinek s kostanjevega piknika
Tudi v lenarškem vrtcu, ki ga obiskuje 309 otrok, so ob tednu otroka pod geslom "Mladi Evropi, Evropa mladim" pripravili različne aktivnosti. V vseh enotah so pripravili kostanjev piknik s starši in otroki. Udeležilo se ga je okrog 250 otrok skupaj s starši, babicami, dedki, brati in sestrami. Starši so prispevali pecivo in sadje. Vzgojiteljice so pripravile tudi hudomušne igre med starši in otroci. Tri skupine so si v Mariboru ogledale razstavo malih živali. V nekaterih skupinah so pripravili različne delavnice, od lutkovnih predstav, plesa, pripovedovanja pravljic. V vrtcu so izdelali tudi razglednice s podobami vseh enot vrtca in jih poslali vsem vrtcem v Evropi, ki so jih lenarške vzgojiteljice že obiskale (Italija, Francija, Madžarska in Avstrija). Razglednice so popestrili tudi z izdelki otrok.
Zmago Šalamun
Ormož • Ob prazniku cirkus
Občinska zveza prijateljev mladine Ormož je za letošnji teden otroka malčkom pripravila predstavo Cirkus Bambi-nus. Čeprav so plakati v vrtcih vabili na predstavo v Mestno grabo, pa kakšne pretirane gneče na petkovi predstavi ni bilo. Tisti, ki so prišli, pa so se prav dobro zabavali. V Cirkusu Bambinus so živali in nastopajoči namreč odšli na trgatev in tako so otroci poskrbeli, da predstava ni odpadla. Igrali so na čudne inštrumente, nastopali kot artisti in živali in na koncu poželi zavidljiv aplavz. V izložbi nekdanje trgovine na Kerenčičevem trgu pa so člani različnih DPM iz več krajevnih središč postavili na ogled pregled svojega dela na poletnih delavnicah. V fotografijah in izdelkih so predstavili svoje poletno delo in zabavo.
Foto: vki
Foto: ZS
Foto: vki
Tednikov pranger • Izveski in napisi
Denar nad odlokom
V nekajmesečnem življenju rubrike Pranger se je za kar nekaj ptujskih lepotnih in tudi okoljskih problemov hitro na{la re{itev: pred Mestnim stolpom več ne raste trava, zid na Muzejskem trgu so čudežno pokrpali, tudi hi{o v Pre-{ernovi 2 so tako obnovili, da več ne predstavlja nevarnosti za mimoidoče. Na koncu Pre{ernove so zarisali prehod za pe{ce, s tem so izbolj{ali varnost za vse tiste, ki sestopajo na tem mestu z grajskega hriba. Tudi videmska podrtija, ki je bila na prangerju, je odstranjena in tam raste nova stavba ...
Nekaj drugih pranger-skih zadev pa je v fazi reševanja. V kratkem bomo verjetno že lahko poro~a-li o tem, da se je pričela obnova luknjaste ceste Štuki-Mestni Vrh in da so na Muzejskem trgu prestavili posode za smeti na manj vidno mesto. Za nekatere črne pike na grajskem hribu pa bo potrebno še počakati, da jih bodo pričeli odpravljati
Danes dajemo na pranger odlok o uresničevanju odloka o izveskih in napisih v starem mestnem jedru iz januarja leta 1999. Mestna občina Ptuj ga je sprejela za območje starega mestnega jedra. Ker je od sprejema že preteklo več kot pet let in pol, bi bilo prav, da tudi uresničevanje tega odloka na katero od svojih sej uvrsti ptujski mestni svet, skladno z ugotovitvami, da bi za urbanistično in arhitekturno dediščino tega območja mesta, ki naj bi bil tudi eden od osrednjih turističnih biserov v turistični ponudbi Ptuja, morali bolje skrbeti. Odlok piše o tem, da morajo biti načini izvedbe za izveske in napise enotni ter predpisani z odlokom. S sprejemom odloka je mestna oblast zasledovala cilj, da se stanje pri izveskih in napisih na območju spomeniško zaščitenega starega mestnega jedra preseže, saj je bilo in je še vedno, kljub nekaterim pozitivnim spremembam, skrb vzbujajoče.
Čeprav od pristojnih v mestni občini Ptuj nismo uspeli dobiti verodostojnih (številčnih) podatkov o tem, kako dosledno se odlok uresničuje, že bežen sprehod po mestu pokaže, da je stanje precej pisano, da imajo investitorji še vedno glavno moč, medsebojno te-
Tudi tabel za prostostoječe oglaševanje bi se morali resneje kot doslej lotiti v mestni ob~ini Ptuj, ki je sicer pred petimi leti sprejela odlok o izveskih in napisih v starem mestnem jedru, a prave prevetritve v tem času ni doživel.
kmujejo, kdo bo postavil večjo, vpadljivejšo in nasploh agresivnejšo reklamo z enim samim ciljem: čim več zaslužiti, urejena podoba mesta pa je pri tem postavljena na stranski tir. Obveznosti so z odlokom dobili vsi, stari in novi investitorji, lastniki lokalov. Tako je odlok naložil lastnikom za izveske in napise, ki so bili že posta-
vljeni, da so morali v enem letu po njegovi uveljaviti zahtevati izdajo dovoljenja za postavitev izveska oziroma napisa. Sestavni del dovoljenja je določilo o velikosti, obliki in vsebini izveska oziroma napisa. V dosedanjem uresničevanju odloka se še ni zgodilo, da bi bilo potrebno nekoga kaznovati oziroma uporabiti "silo", če so
Verige na pločniku v Prešernovi že dolgo burijo duhove, in čeprav so postavljene na črno, v mestni občini pravijo, da je bolje, da so, ker bi bil v nasprotnem primeru prometni kaos v tej ulici še večji. Tudi potopne valje je mesto uvedlo, ker še ni našlo pravega prometnega režima za staro mestno jedro.
le upoštevali opozorilo in ukrepe komunalne inšpekcije.
"Za možne nepravilnosti ima inšpektor pravico in dolžnost, da kršitelje opozarja na lažje formalne kršitve predpisa, v postopku, ki ga vodi, pa ustno ali pisno odredi, da se nepravilnosti odpravi v roku, ki ga določi inšpektor. Za vse tiste, ki so izveske in napise imeli postavljene pred uveljavitvijo navedenega predpisa, pa se po evidenci izvajajo in rešujejo v postopku zahteve izdaje dovoljenja upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora. Mnenje glede ustreznosti posameznega izveska ali napisa lahko poda pristojna strokovna komisija pri občinskem uradu mestne občine Ptuj," je povedala komunalna inšpektorica Majda Murko. Nadzor nad izvajanjem odloka o izveskih in napisih v starem mestnem jedru Ptuja in odlok o plakatiranju v mestu Ptuju ter v naseljih Kidričevo in Majšperk se izvaja tako, da kršitelje predpisov komunalna inšpektorica najprej le ustno opozori ne nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo.
Investitorjem je že od začetka veljavnosti odloka v pomoč pri odločitvi o izveskih in napisih tudi katalog, da se lažje odločajo. Mnenje o posameznih izveskih in napisih daje posebna strokovna komisija, da bi bilo odstopanj od želenega čim manj. Pri oblikovanju mnenja se komisija drži nekaterih prednostnih meril. Predvsem pa naj bi pri odločanju upoštevali značilnosti zgradbe oziroma prostora, kjer bo izvesek stal, značilnosti izveska ali napisa, potrebe po ohranitvi značilnih razgledov, obstoječo degradiranost območja in podobno. Eden od ciljev pri uresničevanju odloka je tudi ta, da bi se v staro mestno jedro vrnila vloga in pomen cehovskih izveskov ter varoval videz starega mestnega jedra.
Glede na to, da bo januarja 2005 odlok o izveskih in napisih v starem mestnem jedru praznoval že šesto leto veljavnosti, bi kazalo, da oblast resno predstavi, kako se je v teh letih prijel, kakšna so odstopanja in ali bo potrebno območje njegovega "delovanja" razširiti glede na znane ugotovitve, da se največ neskladnosti ugotavlja zunaj jedra, čeprav tudi to ni nedolžno. Lokali pogosto menjujejo najemnike in dejavnosti, napisi in izveski pa temu ne sledijo.
MG
Zetaie • Nova pohodna pot
K izviru Sotle
V sklopu števijnih prireditev ob petem občinskem prazniku so v Žetalah minulo soboto odprli še eno pohodno pot; tokrat do izvira Sotle.
Dobri dve uri hoda dolga pot je v celoti speljana po slovenski strani, edina mejna prehodna to~ka pa je tik pred samim izvirom reke. Zanjo pa ne bo potrebno imeti potnega lista, saj pot spada v okvir Turisti~ne cone Haloze—^Zagorje.
Slovesne otvoritve se je v meglenem jutru, skozi katero se je le stežka prebil kakšen medel son~ni žarek, udeležilo precej doma~inov in gostov iz ob~ine Žalec, predvsem ~lanov tamkajšnjega moškega in ženskega pevskega zbora, ki sta s pesmijo popestrila uvodni program. Zbrane sta pred pohodom
pozdravila tudi oba župana, do-ma~i Anton Butolen in žalski Lojze Posedel.
V Žetalah pa bo živahno in slovesno še ta konec tedna, ko se bo zaključil niz kar 27 prireditev ob tokratnem občinskem prazniku. V petek bodo, med ostalim, odprli prenovljeno in razširjeno zobozdravstveno ambulanto in ambulanto za preventivne preglede in podelili občinska priznanja, v soboto popoldne pa bo osrednji proslavi sledil še sloviti kostanjev piknik.
SM
Veliko pohodnikov se je v sobotnem meglenem jutru odpravilo po novi poti do izvira Sotle.
Mercator ponuja
Košarica, polna knjig
Zaradi velikega zanimanja kupcev za knjigo Janje Vidmar Druščina iz šestega B bo Mercator v okviru projekta Slovenska košarica odslej vsak mesec do konca leta ponudil še več knjig iste avtorice. Kupci lahko namreč pri Mercatorju ta mesec ponovno za samo 790 tolarjev kupijo novo delo Janje Vidmar Moj prijatelj Arnold. Trikrat letno Mercator v Slovenski košarici kupcem ponudi več kot 50 slovenskih izdelkov priznanih slovenskih proizvajalcev po izjemno nizkih cenah. Sedaj so se odločili k temu dodati tudi duhovno hrano — knjige.
Prva v seriji knjig je bila Druščina iz šestega B Janje Vidmar, priznane avtorice mladinske literature. Tudi druga knjiga prihaja izpod peresa iste avtorice. Do konca leta pri Mercatorju načrtujejo ponudbo še dveh knjig, katerih naslovi naj zaenkrat ostanejo presenečenje.
Knjige bodo na voljo od prvega dne v tekočem mesecu, in sicer v vseh Mercatorjevih prodajalnah, hipermarketih in trafikah hi-permarketov. (Ur)
Da Vas



to zimo ne bo zeblo
v
Štajerski
TEDNIK
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04t3

bomo poskrbeli:
TEVE

d.o.o. PTUJ
Trgovina na drobno in debelo 2250 Ptuj, Dornavska 7a
Tel. (02) 787 10 10
www.teve.si
- Ležaji SKF
-Vijaki
-Tesnila
-Jermeni
-	Galove verige
-	Goriva in maziva
- SKF izdelki za vzdrževanje in za profesionalno uporabo
Foto: SM
Slovenja vas • Turizem v očeh menedžerjev
Brez repa in glave
člani ptujskega menedžerskega kluba so za jesensko srečanje, ki je imelo predvsem družabni značaj, izbrali lahkotno temo; pogovarjali so se o možnostih razvoja turizma na Ptujskem, kot ga vidijo sami. Že z izborom "težavnosti teme" so dali vedeti, kam ta v svetu najmočnejša industrija sodi po njihovem. Srečali so se v gostilni Slovenski hram v Slovenji vasi.
Razpravo je pričel predsednik ptujskega kluba menedžerjev Miran Senčar, ki je ob tej priložnosti tudi podal kratko inventuro le-tosnjega delovanja; podrobneje bodo o delu govorili na skup-sčini ob koncu leta. Sledil je pogled nekaterih ptujskih me-nedžerjev na ptujski turizem, ki je bil grenko-sladek, na trenutke povrsen, ker so govorili v glavnem kot uporabniki storitev, predvsem pa je pokazal stanje, o katerem že dolgo čivkajo vrabci in drugi ptiči: da so priložnosti, danosti, ki pa jih ne znajo na Ptuju, predvsem pa nočejo povezati, ker večina dela v svojih vrtičkih, bognedaj preko ograje, da bi se drugi okoristil s sadovi njihovega dela. Ko bodo prihodnjič govorili o ptujskem turizmu, jim bodo morali osnovne dileme pojasniti strokovnjaki s tega področja, predvsem pa naj bi o tej razvojni priložnosti govorili tisti, ki se z njo ukvarjajo, od nje živijo. Ptujski turizem potrebuje svojo biblijo, ki ne bo odvisna od trenutnega razpoloženja tistih, ki so na oblasti oziroma si domišljajo, da lahko vodijo in usmerjajo to dejavnost.
O organiziranem turizmu na Ptuju je mogoče govoriti od leta 1886, ko je bilo ustanovljeno društvo ptujskih turističnih delavcev, vinskih trgovcev in gostincev, ki so živeli s tem prostorom in širše s Halozami. Franc Mlakar, novi predsednik sveta zavoda LTO Ptuj, se je vprašal, kje smo, da bi vedeli, kako naprej, v kateri smeri razvijati v bodoče turistično zgodbo Ptuja. Sam je njen akter 12 let. Na Ptuju je bilo med obema vojnama osem hotelov oziroma gostiln s prenočišči. Če razvoj ne bi zastal, bi se Ptuj danes ponašal s 30 do 40 hoteli. Dejstvo pa je, da gospodarstvo tega okolja nikoli ni pre-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik ptujskega kluba menedžerjev Miran Senear, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan in predsednik sveta zavoda LTO Ptuj Franc Mlakar na jesenskem srečanju ptujskega menedžerskega kluba o turizmu
tirano podpiralo turizma, kot je to primer v Zrečah. Po njegovem je vino tista dobrota v mestu stoterih dobrot, ob kateri bi se lahko spletala ptujska zgodba o turizmu. Ptujski turizem vidi Franc Mlakar kot celinski turistični produkt v povezavi z vinom in mestnim jedrom.
Nov razcvet ptujske turistične zgodbe se je pričel letos, ko je Slovenija vstopila na karto turistično zanimivih dežel. Po njegovem zdaj ni čas za počasne korake, zgodba terja hiter razvoj, na Ptuj v zadnjem času prihaja veliko turistov.
Leta 2007 tisoč ležišč v Termah
Ambiciozno so svoj razvoj v Termah Ptuj zastavili še pred vključitvijo v Terme 3000 oziroma v Savo. Prvi razvojni cikel so izpeljali z lastnimi sredstvi in ugodnimi krediti, je povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj. Tudi zgodba prvega topliškega hotela bo verjetno podobna, saj dokapitalizacija še ni bila izvedena. Septembra leta 2005 bodo
pričeli graditi hotel s štirimi zvezdicami in 250 posteljami. Do leta 2007/08 bodo imeli skupaj tisoč ležišč, ta masa bo zagotovo pozitivno vplivala na bodoči razvoj turizma na Ptuju, od katerega bodo imeli veliko tudi ostali turistični ponudniki, kot se je to pokazalo tudi letos, ko so nekatere gostilne v okolici Term zaradi občutno povečanega obiska zunanjih bazenov poleti imele za 30 in več odstotkov večji promet v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Dejstvo pa je, da Terme Ptuj postajajo paradni konj ptujskega turizma.
V duhu razprav na posvetu predsednikov slovenskih turističnih društev, ki je bil 27. septembra, je razpravljal predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek. Iz evropskih strukturnih skladov bo v prihodnjih letih za področje turizma na voljo 8,3 milijarde tolarjev denarja, ki jih bo z ustreznim deležem nadgradil tudi slovenski proračun. Zanimalo ga je, kako bo to priložnost skušal izkoristiti ptujski turizem. Če se turistični delavci Ptuja in okolice ne bodo pove-
zali, se bodo lahko za ta denar oziroma nujno potrebni razvojni denar obrisali pod nosom. Sicer pa so v tej dosedanji zgodbi nekateri iz PS skupine Sava že "slavili", Ptuj je bil s svojimi turističnimi načrti na šestem mestu, zato si ni mogel obetati nič konkretnega. To tudi na svoj način kaže Ptujčanom pot, da se bodo bolj kot doslej zanašali le nase, da jim tudi vključenost v veliki sistem ne bo prinesla zlatih jajc.
Ptuj Pohorje odločno zavrača
Za snovalce nacionalnega turističnega razvoja pa je bilo samo po sebi umevno, da so v program Turistično nasmejanega Pohorja vključili območje tja do Prekmur-ja in tudi Ptuj, kar je to območje preko Bistre odločno zavrnilo. Ptuj se ne bo smejal v okviru turistično nasmejanega Pohorja. Ptuj se lahko smeji drugače in se tudi bo, poudarja ptujski župan dr. Stefan Čelan. Resno tudi misli, da bi bil sedež Panonskih term na Ptuju, v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana, ptujska turistična prihodnost pa se mora po njegovem prepričanju spletati okrog term. Ovreči bo potrebno stereotip, da je nosilec razvoja turizma lahko občina. Kapital je potrebno prepričati, da se odloči za vlaganje v ptujski turizem. Ptujski župan je pozval menedžerje za konkretna vlaganja v ptujski turizem. Toliko, kot bodo dali oni, je pripravljena vložiti tudi občina, na ta račun bodo pripeljali tudi denar iz občine.
Edini, ki je razumel njegovo ponudbo, saj strategija razvoja turizma Slovenije izpred dveh letih in tudi slovenska razvojna strategija, ki je v pripravi, govori o partnerskem povezovanju na tem področju in o tem, da se povezujejo javni in zasebni sektor ter društveni sektor, je bil direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Weingerl, ki je ponudil dve nepremičnini v vrednosti 150 milijonov tolarjev. Zatem je bilo slišati več vsakdanjih in ponavljajočih se zgodb, ki so nekatere že utrdile v prepričanju, da na Ptuju ni dobre gostilne, da šepa turistično informiranje, nekdo bi želel na novo postaviti incoming agencijo, ki naj bi kmalu začela delati, spet drugi je povedal zgodbo o tem, da sta bila na Ptuju dva japonska turista, ki sta bila
zelo zadovoljna, da se v mestu nič ne dogaja, ker sta lahko nemoteno raziskovala. Tavanje dveh tujcev, ki sta iskala prenočišče na Ptuju, pa je vnovičen dokaz več, da turistično informiranje šepa. Ker pa naj bi bili vsi Ptujčani turistični delavci, je pričakovati, da bodo podobni gostje tudi v bodoče lahko računali na naklonjenost in pomoč domačinov, da jim v takih situacijah priskočijo na pomoč.
Tudi v občinskem razvojnem programu ima turizem pomembno mesto. Da bi ga še okrepili,
bodo projektni tim za to področje še razširili, je bil predlog ptujskega župana. Če se bo ptujski turizem razvijal v pravi smeri, bodo vsi v občini lahko živeli od tega, je prepričan Tone Čeh iz Perutnine Ptuj.
Se vedno pa turistična zgodba Ptuja nima ne repa ne glave. Se vedno namreč ni znano, v kakšni smeri se bo v bodoče razvijal ptujski turizem, nekateri že lep čas opozarjajo na to, da to ni okolje za megalomanstvo, niti za masovni turizem.
MG
Komentiramo
Biblije pa ni in ni
Ptujska gospodarska in politična moč, bolj ali manj isti obrazi, je bila pred dnevi ponovno za skupno mizo. Tokrat jih je povezala lahkotna tema ptujskega turizma z veliko danosti, priložnosti, a brez pravih učinkov. Izid je bil ponovno enak kot že ob drugih priložnostih, konsenza ni bilo. Še vedno si niso na jasnem glede osnovnega: ali bo Ptuj razvijal masovni turizem ali bo zadovoljeval zahtevnega gosta. Prav tako se razhajajo v dojemanju principa grozdenja, zato tudi projekt turističnega grozdenja ni uspel. Ali pač - iz katerega zornega kota kdo zadevo razume. Gre za to, da neko okolje ponudi celi paket storitev, komplementarnih proizvodov, ki so sicer konkurenčni, niso pa čisti substituti. Za ilustracijo: tako hotel Mitra kot bungalovi nudijo zmogljivosti, vendar vsak zadovoljuje različne profile gostov. V ptujskem turizmu je sedaj tako, da vsak vidi le do svojega praga, večina se zadovoljuje s statusom quo. V takih razmerah se onemogoča razvoj konkurence, saj nekateri menijo, da če sami ne morejo, se tudi drugi ne smejo razvijati. V grozdu je nekdo nosilec dejavnosti, jo usmerja, sinergija učinkov pa poleg zadovoljevanja turistov prinaša koristi tudi drugim, ki v tem procesu sodelujejo. Sinergija je več kot le vsota posameznih delov.
Ko se bo vedelo, kakšen turizem bo to okolje razvijalo, bo lažje napisati tudi "biblijo" te dejavnosti, da se usmeritve in cilji ne bodo spreminjali glede na barvo oblasti oziroma trenutne potrebe aktualne oblasti. Pa tudi razvoj bo lažje stekel. Nekaj pa je dala že vedeti tudi država: da denarja ne bo, če ne bo partnerstva na javnem, zasebnem in društvenem sektorju. Lokalna partnerstva vse bolj prihajajo v ospredje. LTO in turistična društva naj bi se vedno bolj povezovali, ptujska turistična koordinacija pa je za zdaj takšna, da ji spodbudno okolje reže sama oblast. Zato ni čudno, da se zgodba o ptujskem turizmu pogosto neha že pri informativnih tablah in javnem WC-ju. Za skupno mizo o konsenzu potrebuje tudi stroko in neposredne izvajalce turističnih storitev, v nasprotnem bo tudi nova "biblija" turizma v najstarejšem slovenskem mestu končala na smetišču zgodovine. Pa še nekaj: akterji nove zgodbe bodo v prvi vrsti morali računati na ljudi, ki so sestavni del vsakega turističnega produkta. Turizem smo ljudje ni zgolj fraza, še najmanj pa lahkotna tema. Obiskovalcev je na Ptuju iz dneva v dan več, že zato se mudi z odločitvami in politiko majhnih, a kvalitetnih korakov.
MG
Da Vas
to zimo ne bo zeblo
vr

Izkoristite ugodnosti namenjene našim naročnikom:
-	20% popust pri malih oglasih,
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja.
Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika|r ■
-	poštna dostava na dom,	I ^^o
-	sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike	^
-	AKCIJA v mesecu oktobru - kurilno olje za vse stare in nove naročnike Štajerskega tednika ceneje za 1 SIT/liter.
Stderski
TEDNIK
É
1Q
àaî/yaî ,	I
A rj D/ri	s
riiigrsijujsia ob^iojBÙB in nova riiiroanlks Sajsrsikscja iadnlki! 0'jBin br32pj£ičnih obiskov Csnirsi aarobiks prsjrnsisi:
Vér^nika RakuS, Ptujska Gara 38,2323 Ptujska gora lérezfia Rajh, Ivaajkovci 36,2259 Ivaajlovci
nagrajenci prejmejo nagrade po pošti

i	ŠtajmkiTWHlK
' Ime in priimek:
I Naslov:_
' Pošta:_
TEVE d.o.o. PTUJ
Trgovina na drobno in debelo 2250 Ptuj, Dornavska 7a
Tel. (02) 787 10 10
www.teve.si
v
Štajerski

I Davčna številka:, I Telefon: _
RADIOPTUJ
89,8-98,£-I04t3
I Datum naročila: I Podpis:_
C-
RADIO TEDNIK Ptuj d o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Zetale • Regijsko tekmovanje ekip prve pomoči CZ
Pozor, potres!
Telovadnica osnovne šole v Žetalah se je v soboto, 2. oktobra, spremenila v prizorišče potresa, po katerem je bilo potrebno čimhitreje pravilno oskrbeti in pomagati ranjenim osebam z različnimi poškodbami. Zastavljeno nalogo je osem sodelujočih ekip prve pomoči civilne zaščite (CZ) moralo opraviti v 20 minutah.
šestčlanske ekipe, tri iz Ptuja, po ena pa iz krajevnih organizacij Ormoža, @etal, Jur{incev, Mar-kovcev in Vargasa - Taluma, so se tokrat pomerile na že devetem regijskem preverjanju znanja, in kot je bilo sli{ati, pa tudi videti, so člani ekip pokazali veliko mero znanja. Zmagovalec pa
je vedno lahko samo eden in po strogem ocenjevanju preverjenih ocenjevalcev z licenco se je tokrat najbolje odrezala ekipa Ptuj 3, ki se bo 16. oktobra udeležila državnega prvenstva ekip prve pomoči CZ v Ljubljani, kjer bo tematika re{evanja prav tako potres.
Tematika letošnjega tekmovanja ekip prve pomoči CZ je bila oskrba in reševanje ranjencev po potresu.
"S tovrstnimi tekmovalnimi preverjanji znanja želimo doseči čim vi{ji nivo usposobljenosti
Zmagovalna ekipa Ptujčanov, ki bo našo regijo zastopala na državnem prvenstvu v Ljubljani.
pripadnikov ekip prve pomoči, ki so v okviru CZ naj{tevilč-nej{e, hkrati pa nosijo vlogo najpomembnej{ih členov pri re-{evanju člove{kih življenj v primeru naravnih ali drugih nesreč. Dejansko stanje znanja in usposobljenosti posameznih ekip v regiji je sicer različno, generalno gledano pa smo lahko zelo zadovoljni, saj je prav ekipa z na{e regije (gre za ptujsko ekipo, op. a.) že dvakratni zaporedni državni prvak, odlično pa se je uvrstila tudi na evropskem tekmovanju," je povedal vodja izpostave RS za za{čito in re{evanje Ptuj, Jože Korban.
Tretji zaporedni naslov državnega prvaka si bodo Ptujčani posku{ali priboriti že ta konec tedna.
Soorganizatorji leto{njega regijskega tekmovanja so bili Območno združenje RK Ptuj, OZ RK Ormož in ptujski Oddelek za za{čito in re{evanje.
SM
Debeli rtič
V ospredju potrebe otrok
Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož je tudi letos organiziralo zdravstveno terapevtsko kolonijo. Izvedena je bila na Debelem rtiču, v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije, od 17. do 31. avgusta.
Terapevtska kolonija je namenjena otrokom do petnajstega leta starosti, ki imajo cerebralno paralizo. Otroka spremlja vsaj eden od star{ev, najlep{e pa je, kadar se lahko odloči kar cela družina in preživi teh nekaj dni skupaj. Z otroki je v koloniji tudi terapevtski tim, in sicer nevrofiziotera-pevt, delovni terapevt, defektolog in pediater.
Za Debeli rtič je značilna ugodna klima, čudoviti parki in nasadi, predvsem igličastega grmičevja in dreves ter ločenost od mestnega vrveža. Tudi plaža je sorazmerno v redu, predvsem pa so ob njej bazeni za majhne in velike otroke oz. za plavalce in neplavalce. Tu se zdravijo predvsem otroci z obolenji dihal, zlasti z astmo ter alergolo{kimi kožnimi obolenji. Seveda pa sprejmejo tudi kolonije, kot je bila na{a. Tu je vse urejeno in organizirano tako, da je poskrbljeno za dobro počutje in varnost otrok. Nastanjeni smo bili v hotelu Bor, kjer je bilo bivanje udobno, poskrbljeno tudi za tiste na vozičkih ter odlična hrana.
Kot vedno, smo v koloniji izvajali terapevtske programe, in sicer nevrofizioterapijo, delovno terapijo ter defektolo{ke obravnave, individualno in skupinsko. Ker smo imeli na razpolago v hotelu bazen z ogrevano morsko vodo, so imeli skoraj vsi otroci vsakodnevno tudi terapijo v vodi.
V	koloniji je zaželena tudi šola za starše. Imeli smo predavanje in razgovore o cerebralni paralizi, epilepsiji, razvoju govora. Obiskale so nas tudi strokovne sodelavke Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije ter staršem spregovorile o raznih težavah in dilemah, s katerimi se srečujejo pri otrocih s posebnimi potrebami, o pravicah oseb s cerebralno paralizo s strani zakonodaje in o spodbujanju samostojnosti pri otroku.
Poskrbeli smo seveda tudi za sproščeno druženje: v začetku spoznavni in zaključni večer na koncu kolonije, praznovanje dveh rojstnih dnevov. Skoraj vsak večer je bila na plaži zabava s plesom, enkrat nas je obiskala celo skupina Bepop. Z ladjo smo se popeljali do Izole, ob marini in ladjedelnici ter nazaj. Obiskali smo Center Sonček v Elerjih nad Ankaranom, kjer so imeli naši otroci tudi možnost jahanja na konju.
V	koloniji na Debelem rtiču so se dobro počutili predvsem tisti, ki jih ni motil otroški vrvež, ki uživajo v lepi naravi in ne pogrešajo večjih dopustniških zabav. Ali kot mi je rekla neka mama ob slovesu iz kolonije: "Lepo je bilo, ničesar nismo pogrešali. Najlepše pa je bilo to, da sem se lahko dva tedna ukvarjala samo s svojima otrokoma."
Tončka Neubauer Potočnik
mmïj^im
mm mMMi ^sjms mmi^^^mïïrn
Ponudba velja od 14. oktobra do 21. oktobra 2004
Vse cene so v SIT.
naroinik: era-sv d.a.o., ob diavi 3 a, ptiq
Foto: SM
Star politik, prej član ZK, zdaj član stranke ZLSD, je umiral. Domačim je dovolil, da so poklicali župnika, da se spove svojih grehov. Po spovedi pa je politik zaprosil župnika:
"Ali je v vaši moči, da bi zdajle postal član SDS?' "Zakaj pa taka želja? Saj ste bili vendar ves čas član iste stranke!'
"To je res, toda jaz bi raje videl, da bi umrl nekdo od njihovih.'
***
Takoj ko sta mladoporočenca stopila z matičnega urada, je k ženinu pristopil moški in zavpil: "Sedaj, ko imate svojo ženo, upam, da boste mojo pustili pri miru.'
***
"Očka, v šoli me vsi sošolci zafrkavajo, ker me v šolo pripelje šofer z mercedesom, drugi pa se vozijo v šolo z avtobusom!'
"Ne sekiraj se, sin, ti bom kupil pa avtobus!' je oče potolažil sina.
***
Sprevodnik v vlaku odkrije Gorenjca brez vozovnice. Po nekaj krepkih medsebojnih besedah je sprevodnik izgubil potrpljenje, prijel kovček Gorenjca in zavpil: "Če takoj ne plačate vozovnice, bom vaš kovček vrgel skozi okno!'
Takrat se je Gorenjec prijel za glavo in zavpil: "Najprej ste vpili name, zdaj
mi hočete pa še sina ubiti!'
***
Šef kirurgije se je razburil nad novim mladim kirurgom:
"Zdaj mi je pa tega že dovolj. V dveh mesecih ste uničili dve operacijski mizi, ker
ste rezali pregloboko!'
***
Milka pri odvetniku pripoveduje vse podrobnosti svojega zakonskega življenja. "No, sedaj ste slišali in prosim, iskreno mi povejte, ali imam argumente za ločitev."
'Vi ne, vaš mož jih ima pa precej!'
***
'Po poročni noči je rekla mladoporočenka svojemu možu:
'Dragi, nisem ti še povedala, da imam astmo!' "Ja, super!' je vzkliknil mož. "Zakajpa super?' se je začudila.
'Jaz sem pa ponoči mislil,
da me hočeš izžvižgati!'
***
Pavle se je ponesrečil z avtom. Dolgo je ležal v komi. Ko se je prebudil, je pred seboj zagledal senco. "Kje pa sem?'
"Na številki sedem," mupo-jasni sestra.
"Kje pa? V bolnici ali v zaporu?'
***
Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: 'Ta računalnik ima pa veliko gumbov..' "Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi zgledal precej neumno..'
Mladi dopisniki
EKO frajer(ka)
Ekošola kot način življenja
Ko smo na začetku šolskega leta opravili analizo ekološkega stanja, smo bili prijetno presene~eni nad tem, koliko vsega smo že naredili in kako uspešni smo bili. In kaj smo počeli v preteklem šolskem letu?
SEPTEMBRA smo pregledali ekološko stanje na šoli in ugotovili, da smo se že do sedaj ekološko obnašali. Uredili smo EKO kotiček na hodniku. Pri vhodu v šolo smo obesili Eko drevo s področji dela in zastavljenimi cilji. Sprejeli smo eko pravilnik in se pogovarjali o medsebojnih odnosih in pravilih eko obnašanja na šoli.
OKTOBER smo namenili zdravi prehrani. Uredili smo koše za ločeno zbiranje odpadkov in eko kotičke po razredih ter na hodniku. Nad umivalnike v razredih smo nalepili manjše plakate, ki so v pomoč učencem pri ločenem zbiranju odpadkov.
NOVEMBRA smo se pogovarjali o drugačnosti, navezali smo stike z društvom za cerebralno paralizo Sonček in se vključili v akcijo "Novčič za sončni jutri".
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalo-
DECEMBRA smo se pogovarjali o recikliranju. A da ne bi o tem samo govorili, smo se potrudili in šolo okrasili z izdelki iz odpadne embalaže.
JANUAR smo namenili energiji, s poudarkom na varčevanju z električno energijo in skrbi za živali pozimi. Naredili smo ptičje krmilnice, prinašali hrano za ptice.
FEBRUARJA smo se pogovarjali o onesnaževanju zraka in hrupu. Naši učenci so imeli tudi zelo uspešno raziskovalno nalogo na temo HRUP NA SOLI. Njene izvlečke smo predstavili v eko kotičku šole.
MAREC smo namenili onesnaževanju voda in skrbi za varčevanje z vodo.
Kaj pa APRIL? April je bil za nas najpomembnejši mesec. Izpeljan je bil zelo uspešen DAN SOLE na temo ZDRAVJE, kjer smo se poglobili v skrivnosti zelišč in zdrave prehrane ter ostalih pogojev za dobro zdravje: gibanju, športu, higieni ... Izvedli smo čistilno akcijo v ožji in širši okolici šole. Vključili smo se v humanitarno akcijo "Star papir za novo veselje". Izkupiček te akcije je bil namenjen slovenskim bolnim in revnim otrokom.
go, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ,
Sodelovali smo v likovnem natečaju "Drevo mi je povedalo".
22. aprila smo praznovali prav poseben dan — DAN ZEMLJE, ko smo podpisali EKOLISTINO in s tem uradno potrdili, da postaja ekološko razmišljanje naš vsakdanji način življenja. Na to temo smo pripravili zelo lepo obiskano prireditev, katere se je udeležilo veliko število staršev. Po prireditvi smo skupaj s Planinskim društvom Ptuj pripravili pohod na nam najbližji in najvišji vrh — Hum. Pohoda se je udeležilo presenetljivo veliko staršev in vsi učenci in učitelji šole.
MAJ smo posvetili ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.
JUNIJ je bil namenjen prometni varnosti, oz. pomenu prometa za ekologijo.
Junija smo se udeležili EKO festivala v Mariboru, kjer so nam svečano predali EKO ZASTAVO, ki smo jo pridobili šele po osemmesečnem sodelovanju pri projektu EKO SOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Žalostno je, da se prireditve ni udeležil niti en predstavnik mestne občine Ptuj, že zato, ker so nekatere manjše občine zastopali sami župani. Očitno je, da se pri nas veliko več govori, kot pa dela.
Kaj pa letos?
Tudi v letošnjem šolskem letu ne bomo počivali. Tudi letos imamo za cilj osvojitev EKO ZASTAVE. Da pa bomo to dosegli, se bomo morali kar precej potruditi in biti zelo aktivni. V letošnjem letu bomo nadaljevali projekte iz preteklega leta, kot so: ločeno zbiranje odpadkov, kvalitetni medsebojni odnosi, varčevanje z vodo in energijo, urejanje EKO KOTIČKOV _ Poudarili bomo preučevanje biotske pestrosti v našem okolju in se zavzeli za ureditev in večjo skrb za potok Grajena tudi na našem območju. Prav tako se bomo vključevali v različne razpise in sodelovali na natečajih povezanih z okoljevarstve-no problematiko. Obeležili bomo in s plakati spomnili na različne svetovne dneve, kot so: svetovni dan naravnega okolja — 3. oktober, svetovni dan biotske pestrosti — 29. december, svetovni dan mokrišč — 2. februar, svetovni dan gozdov — 21. marec, svetovni dan voda — 22. marec, dan Zemlje — 22. april, svetovni dan okolja — 5. junij itd.
Trudili se bomo pri pouku uporabljati čim več odpadnega materiala. Dokaz, da smo s tem že začeli, je naš EKO FRAJER (izdelan iz slame in buč), ki se je nekega dne udobno zleknil na našem hodniku in se lotil
RAICEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 19. oktobra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 32. številke Štajerskega tednika je:
Domen Perger, Videm 12, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARAMTAMIeJA
veuKO
LUBLJAWAi ETC. HALA A rrOVD MESTO: BTC ITOVD MESTO KOVA GOBICA: DEI.PIKOVA IZ
branja časopisa. V šolo ga je pripeljala učiteljica likovnega pouka ga. Darja Simonič. Ker mu je bilo pri nas tako všeč, se je odločil, da bo kar ostal. Ko so ga videli učenci oddelka podaljšanega bivanja, so brž naredili plakat z lastnostmi, ki ga krasijo. Verjamemo, da bodo njegove lastnosti prevzeli in vzeli za svoje tudi vsi učenci naše šole in da bomo ob koncu šolskega leta vsi dobili naziv EKO FRAJER-KA.
Nada Sevšek, Vanja Zajc, OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena
SAM
Osamljen bil sem, zelo sam, malce mogoče tudi zaspan, vsi okrog mene so hodili in bili zelo veseli. Spraševali razne so stvari... Bratec: "Kaj želodec te boli?' Očka: 'Zakaj kolo sem ti popravil? Če zdajle tu sediš.' Mama: "Daj, pridi med nas, ti pripravim mlečni riž?'
Babica dejala je: "Vsaj TV ugasni.' Dedek mrmljal je: "To so otroci nadležni!'
Prišla je soseda k nam. Sosed vpraša: "Kaj si sam?' Nato vstanem in zakričim: "Hočemprijatelja, da ne zbolim!" "Ah, prijatelja želi!' so vzkliknili vsi, bratec pa dodal: 'Te res želodec ne boli?'
Ivo Veber, 7. al9, OŠ Ivanjkovci (pesem je dobila 2. mesto na natečaju za Župančičevo frulico)
Izgubljena muca
Nekega jesenskega dne smo se Adriana, Sara in Eva odpravljale iz šole. Ob poti smo zaslišale mijavka-
Najdi pravo pot skozi labirint!
nje muce iz vrečke. Vrečko z muco smo pobrale. Muca je bila slepa. Imela je gnojne oči, ki smo jih očistile z robčki. Odnesle smo jo domov v naselje, pri Sv. Roku v naselju smo srečale gospoda, ki nas je odpeljal h gospe, ki je "prijavljena" za pomoč izgubljenim živalim. Gospa jo je odpeljala k veterinarju gospodu Senčarju. Tam so muco morali žal uspavati, ker je bila hudo bolna. Ugotovili so, da je bila muca pretepena in je imela notranje krvavitve.
Sara Muškon, Adriana Petrovič in Eva Korunič
Ljubezen
(Haiku)
Vsi smo veseli, učitli so zboleli, šole je konec.
Narava lepa, narava je vesela, polna ljubezni.
Miha Kosi Fuks, 9. Al9 OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo
Sonet o ljubezni
Ljubezen je kot roža, ki včasih oveni, a ko zaliješ jo, se spet zbudi.
Ljubezen te nikoli ne zapusti, še takrat, ko spat se ti mudi, se s tabo v odejo zavije in za nekaj časa zaspi.
Včasih te prijatelj vpraša: "Kako z ljubeznijo je?" In ti odgovoriš: "Ljubezen nikoli ne umre."
Zato vsi srečni smo, ko se z ljubeznijo srečamo.
Lucija Kunej 9. Al9 OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo
Gere~ja vas • 2. Bucijada
Buče in bučke 50 sort
Na ogled so bile velike in male, okrogle in pisane, okrasne, jedilne - skratka bu~e, ki so jih doma pridelale članice društva žena in deklet Gerečja vas. Razstavile so jih na drugi Bučijadi konec minulega tedna in na razstavo privabile številne obiskovalce od blizu in daleč.
Anica Drevenšek, predsednica društva žena in deklet Gerečja vas, je povedala, da so se tudi na letošnjo Bučijado zavzeto pripravljale, čeprav jim je že spomladi zagodlo vreme in buče letos niso tako dobro uspevale kot lani. Kljub vsemu so Gerečanke pridelale lepo število buč in bučk, okrog 50 sort. Letošnji razstavi buč so dodale še razstavo izbranih zelišč, ob teh so obiskovalcem ponudile tudi kratke predstavitve zelišč in njihovo
uporabnost, Bučijado pa popestrile še z ročnimi deli in razstavo fotografij o delu društva od nastanka do danes. Sicer pa v Gerečji vasi že razmišljajo o prihodnji razstavi buč, ki jo želijo še obogatiti, je povedala Drevenškova, ki pravi, da jim v društvu žena in deklet zlepa ne bo zmanjkalo idej o pripravi posebnih dogodkov in obujanja običajev, mednje pa sodi tudi razstava buč.
TM
Letonja razstava bu~ v Gere~ji vasi je bila znova bogata in pestra.
Foto: TM
Barcelonski pločniki (6)
Ko v umetnika trči tramvaj
"Kaj pa?" sem vprašal, se malo nagnil proti šipi avtobusa in šele počasen pogled navzgor mi je razjasnil - Sagrada famiglia. Ogromna cerkev. Široko pročelje se bohoti v širino in vzpenja s štirimi stolpi v nebo. Celotna fasada cerkve je posuta z okrasjem, kipi in drugimi podobami.
Upravičeno nosi ime, ki ga Spanci radi in s ponosom širijo povsod, kamor prideš. In tako sem mora! s Picassa preklopiti na še enega umetniškega velikana — Gaudija. To ti je ta Spanija! Bogata z vsem! Umetnostjo, športom, kulinari-ko, modo ...
Seveda je s take bližine nisem moge! kar tako fotografirati. Kar pošteno sem se namuči!, da sem uje! nekaj detajlov, kiparske vsebine in seveda v nebo rastoče stolpe. Pa še gneča je izredna. Okrog cerkve se kar gnete turistov, ki si ogledujejo, snemajo in vzhičeno stojijo pod to velikanko.
Prvi arhitekt katedrale je bil Francesco Villar, ki jo je zasnoval kot neogotsko stavbo. Z gradnjo so pričeli leta 1882. Francesco je delno zaključil z deli kripte, v kateri je danes urejen muzej. Je pa za vstop vanjo potrebno plačati vstopnino. Seveda. Združimo kulturo s poslom, kot povsod, na vsakem koraku. In Spancem to gre zelo dobro od rok.
Sele ko je Gaudi prevzel dela, je katedrala pričela dobivati podobo, kot jo
ima še danes, vendar pa velja omeniti, da katedralo še danes dograjujejo in delajo na njej. Gaudi je umrl leta 1926 in za časa življenja so dokončali le Facano del Naix ement (Kristusovo rojstvo), ostala dela so in jih {e nadaljujejo po smrti. Med osrednjimi nadaljevalci dela sta Jordi Bonet Armengol, arhitekt in sin enega od Gaudijevih sodelavcev, ter japonski kipar Etsuro Sotoo. Koliko pomeni ta znamenita stavba, priča tudi podatek, da se ljudje med seboj zelo prepirajo, ali je sploh dobro, da delo nadaljujejo, potem ko je Gaudi že mrtev Maketo arhitekta in načrte so namreč leta 1935 anarhisti skoraj uničili, tako da so sodobna dela v veliki meri tudi postinterpretacija in gradnja na načelih predvidevanja. Mnogi v tem histeričnem dograjevanju vidijo le kupe denarja, masovni turizem in radovedne obiskovalce. Daleč od prvotnega koncepta najbrž. Zato njihovi nasprotniki {e vedno težijo k ustanovitvi gradnje in si prizadevajo, da bi se tu ustanovi! spominski park, posvečen Antoniju Gaudiju.
"Gaudi je umr! ...!" je pojasni! vodič, "na zelo nenavaden način. Čeprav je bi! takrat že ze!o znan in s!aven arhitekt, je hodi! po mestu oblečen kot kak{en k!o-{ar. In nekoč ga je tak{nega zade! mestni tramvaj. Ker pa je bi! tako neurejen, so vsi mis!i!i, da gre za kakega !oka!nega postopača in ne genia!nega Gaudija, ki je zaradi tovrstnega zanemarjanja umr!.
Rad je tudi popiva!. Kot m!ad č!ovek je bi! ze!o komunikativen, prireja! je de!avnice, tabore in druga razna srečanja. Rad je ime! !judi. Kasneje pa se je povsem spremeni!. Posta! je samotar, !judem se je izogiba!, tudi govori! je ma!o."
Medtem smo se sprehodi!i oko!i cerkve. Na prvi pog!ed nič, vendar kipi, ki so de! fasade, pripovedujejo, so p!astič-ni in živi. Gre za znači!ne svetopisemske zgodbe.
^"Vsak e!ement je pravzaprav narejen z namenom, da pripoveduje zgodbo. Gaudi je ce!o izjavi!, da bo katedra!a simbo! in zgodba obenem. Sicer pa je Gaudi dip!omira! !eta 1878 in v prvot-
nih de!ih se kaže močan vp!iv kata!on-ske gotike, kasneje pa se je razvija! v dve smeri — po enem konceptu se je zg!edova! po s!ogu mudéjarja, ki so ga razvi!i srednjeve{ki mavrski obrtniki, po drugem mu je osrednjo točko predsta-v!ja!a narava, iz katere je tudi najraje jema! materia!e. Kasneje so ga priv!a-či!e mozaične ob!ike, rad je ob!ikova! iz keramike in kamnov, vendar se tudi {tevi!nih drugih materia!ov ni brani!. Pomembno je {e, da je Gaudi sode!ova! z družino s!avnega Gue!!a. Bogata družina industria!cev je bi!a njegov mecen; prav oni so mu pomaga!i povezati se s {tevi!nimi domačimi obrtniki, od kate-
rih je dobi! z!asti že!ezo, steklo in keramiko ..."
Pravo predavanje nam je pripravi! ta vodič. Sam pa sem razmi{!ja! o tem, kako se vrti vse okrog re!igije, muzejev, kako se izmenjujeta v g!avnem dve imeni - Picasso in Gaudi. Ko smo se vrni!i na avtobus, sem nada!jeva! z branjem o Picassu, ki ga je prej prekini!a Sagrada famig!ia.
V Barce!ono so se Picassovi prese!i!i, ker je dobi! oče mesto učite!ja na L!otji. V !etih 1899 in 1904 je bi! v Parizu, kjer se je zbira! z drugimi ug!ednimi umetniki v kavarni E!s Quatre Gats.
Zdaj pa spet Gaudi!
David Bedrač
Ptuj • Priznanja za urejeno okolje
Priznanja za zgled
Na Mestnem trgu na Ptuju je bila v soboto, 25. septembra, prva od treh odmevnih prireditev, ki so jih v najstarejšem slovenskem mestu pripravili ob svetovnem dnevu turizma. Turistično društvo Ptuj je med najprizadevnejše pri ocvetličenju hiš in urejanju okolja razdelilo 35 priznanj z zlato vrtnico.
Ob tej priložnosti je govoril predsednik Albin Pisek. "Ob svetovnem dnevu turizma - 27. septembru - ki ga praznujemo že od leta 1979, pozdrav-
ljam vse ljubitelje turizma, posebej še cvetja. Hvala vam za vaš prispevek pri ocvetličenju mesta in okolice, za vaš prispevek pri razvoju turizma. Tudi
Na stojnici Društva prijateljev mladine Ptuj so izdelovali rože iz papirja.
z vašo pomočjo se bo ptujski oziroma slovenski turizem uspešno razvija! kot de! mednarodnih turističnih tokov."
V imenu Mariborske turistične zveze
Nagradno turistično vprašanje
Opravičilo
V prejšnji številki smo pri Nagradnem turističnem vprašanju pomotoma objavili stari kuponček z vprašanjem. Danes objavljamo pravilnega - odgovore pa pričakujemo v našem uredništvu do ponedeljka, 18. oktobra. Za napako se opravičujemo!
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Od kdaj so v dominikanskem samostanu na Ptuju na ogled muzejske zbirke?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili Stari prijatelji iz Kicarja.
ta/^iHicm
SAJ/CO
Trg svobode 22,2310 Slov. Bistrica, tel: 02/80 51 800 PE TPC Cíty-Maribor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/23 80 830
www.prt.si
UGODNO NA POČITNICE: Htl Sol Koralj****-Umag 01 .-05.11. -2 x pol. H- TT= 10.900 SIT Htl Koralj***-Krk do 05.11. -2 x pol. +TT =7.400 SIT! Posezonska letovanja na celotnem Mediteranu!
JESENSKA POTOVANJA: RIM 28.-31.10., PRAGA 29.-31.10, JUŽNA DALMACIJA IN ČRNA GORA 27.-31.10., BENETKE 30.10., GARDALAND - NOČ ČAROVNIC 30. in 31.10., AVSTRALIJA (NOVA ZELANDIJA) 13.-30.11., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA, BRAZILIJA in IGUAZU), 11.-28.11.
SILVESTROVANJA 2005 - že na našili pollcati (NEŽIDERSKO JEZERO IN DUNAJ, BLATNO JEZERO IN BUDIMPEŠTA, LIGNANO ...) Popusti za hitre prijave!!
je! tudi priznanje TD Ptuj, za idejo za ureditev in rea!izacijo ptujskega Evro-parka. TD Ptuj je s posebnim priznanjem nagradi!o tudi mestno občino Ptuj. V odsotnosti župana dr. Stefana Če!ana je priznanje prevze! Peter Pribožič, ki se je tudi zahva!i! vsem, ki ustvarjajo !e-pši Ptuj.
V ku!turnem programu so nastopi!i p!esa!ci oS O!ge Meg!ič in Stari prijate!ji iz Kicarja. S stojnicama pa sta sode!ova-!a OS O!ge Meg!ič in Društvo prijate!-jev m!adine Ptuj. Na prvi so obiskova!ci !ahko občudova!i !ične izde!ke učencev, ki so !ahko tudi turistični spominek, na drugi so izde!ova!i rože iz papirja.
MG
Franc Muzek, predstavnik Mariborske turistične zveze (prvi z leve) je priznanje zveze z zlatim znakom izročil Valentinu Zamudi (drugi z desne). Ob njem Peter Pribožič, ki je prevzel priznanje TD Ptuj mestni občini Ptuj.
tita! je vsem prejemnikom priznanj, priznanje Mariborske turistične zveze z z!atim znakom pa je izroči! podpredsedniku TD Ptuj Valentinu Zamudi, ki se že do!ga !eta trudi za !ep{o turistično
je zbrane nagovori! Franc Muzek. Čes- podobo Ptuja. Va!entin Zamuda je pre-
Son£kov klub v UMAGU
jesensice počitnice; 4* Koralj, mini Idub, tenis, animadja... 29.10.-5.1iy2D/POL 9.980 Sonîkov klub v PIRANU
4* Tartini, izleti; otrod do 5 let brezplačno, dodatni dan 4.990 SIT
22.1072D/NZ 10.980 Senikov klub v Prekmuiju
3* Vivat izlet, kopanje v Termah 3000; do 7 let brezplačno
22.1072D/POL 12.980
Sončkov klub v BOHINJU
jesenske počitnice, 3* Zlatorog, izleti, do 12 let brezplačno 29.10.-7.1iy2D/POL 14.980 FIRENCE
avtobus, odlično slovensko vodenje, doživetje italijanskega šarma
23.1072D/POL 24.900 OTVORITVENA SMUKA
Tre\^lli(l).Kreischberg(A)-4 dni v app + smuč. vozovnica 9.-12.12y4D/N <.d31.900 Radoživa turška riviera
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
6.iiy8D/P0L 45.900
DOMINIKANSKA REP.
3* Barcelo Talanquera, ali indu-sive, polet iz avstrijskih letališč
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.5onchek.coiii
Enkraten problem
VPRAŠANJE: Nisem si mislila, da bom tudi jaz kdaj tik pred bankrotom. Pa se je očitno zgodilo. Naj vam opi{em situacijo: S partnerjem živiva v svojem stanovanju v hiši, ki je milo rečeno potrebna temeljite obnove od vrha do tal. In sva se je lotila, prenove namreč. Pa sva si zgleda zadala prevelik zalogaj. Kredit, ki ni bil velik (700.000 SIT), sva že zdavnaj porabila,zdaj pa sva oba zelo v limitu. In ker smo sredi del, seveda ne moreva delavcev postaviti pred vrata. Da bi si dobila novi kredit, ni mogoče, ker ga jaz že imam za avto, partner pa je tega komaj dobil. Bo-jiva se finančnega poloma! Po vrhu pa pričakujeva še otroka, ki bo najin prvi in bo potrebno seveda vse nakupiti. Pa da ne boste mislili, da sva se popolnoma brezglavo spustila v delo: ne, vse sva prej prekalku-lirala, a kaj ko pri gradnji nastajajo ogromni dodatni stroški, o katerih se ti prej niti sanja ne. Pa tudi partner ima tako delo, da lahko nekaj časa vlada popolna finančna suša. Jaz pa sem na bolniški zaradi rizične nosečnosti. Kaj menite, kako do denarja? Razmišljala sva tudi že o kreditu, pri katerem zastaviš nepremičnino (stanovanje), a sva glede tega popolnoma neizkušena in se bojiva tveganja. Kaj mislite o tem? In kje bi se bilo najbolje pozanimati o tem? Res sva že zaskrbljena. Hvala. ODGOVOR: Spoštovana gospa! Predvsem brez panike. Rešitev za vaš finančni izziv obstaja — seveda, če si to resnično želita.
Ne jemljite še več kreditov, ker nima smisla. Osredotočite se raje na odgovor na vprašanje, kako bi lahko kratkoročno čim bolj povečali svoje prihodke. Odgovor se glasi: z dodatnim delom poleg redne službe. Imate dve možnosti: dodatno delo, ki je plačano na uro (ne priporočam) ali prodaja izdelkov, ki si jih ljudje želijo imeti (priporočam, ker se da v kratkem času z manjšim časovnim vložkom zaslužiti več denarja). Kakšne izdelke pa si ljudje npr. danes želijo kupovati? Ce se ozrete okoli sebe, boste kmalu ugotovili, kaj si vsi ljudje želijo ... več energije, da bi bili lepši, mlajši, skratka vse, kar je povezano z dobrim počutjem. To je t. i. wellness industrija, ki je poleg interneta največji mega trend za nadaljnjih 15 do 20 let. Tudi pri nas obstajajo podjetja, ki vedno iščejo sodelavce za prodajo izdelkov s področja wellnessa končnim kupcem in tu lahko kratkoročno zaslužite dovolj denarja za poplačilo kredita. Ce pa vas zanima, katero podjetje ima po mojem najbolj atraktivne produkte in sistem provizij, mi lahko pišete na moj email naslov ali me pokličete.
Kratkoročno je to edina rešitev za vaš enkratni problem. Pri najemanju kreditov še prehitro boli glava.
Lep jesenski pozdrav!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@prontklub.net, www.prontklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: Orel
Rojeni ste 14. v mesecu z naslednjo karmič-no potjo: 11 + 34 = 45. Vzdevek je 7.
Va{ rojstni dan predstavlja energijo, ki prina{a predvsem smisel za komunikacijo, zabavo, potovanja, druženje, moč pisane in izgovorjene besede, akcijo in — spremembe. To je nemirna in nestabilna energija, ki ne vzdrži dolgo na enem mestu in prav kliče po spremembah. Čeprav ga nekateri označujejo za srečno {tevi-lo, tega numerolo{ka praksa ne potrjuje preveč. Res je, da je to predvsem energija komunikacije in sprememb, pa tudi vibracija težav, tako na področju dela kot partnerstva. Pomembno je, v kak-{nem razmerju je z ostalimi {te-vili v analizi. Najbolje je, da se človek s to energijo zanese predvsem nase in na svojo intuicijo.
Va{e ime (11) je energija, ki kaže na težave praktično na vseh področjih življenja. Prina{a težave, nezadovoljstva, skrbi, predvsem pa konflikt z nasprotnim spolom, ki se najbolj izraža v družinskih nesoglasjih, prepirih in ločitvah. To je energija, ki prina-{a težave tako v zasebnem kot na službenem področju. V bistvu je to energija nestanovitnosti, občutljivosti in navezanosti po eni strani ter domi{ljije, romantike, intuicije ter prijateljstva, pa tudi dobrega stika z denarjem po drugi strani. Je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zau-
Kot smo že objavili v prejšnji številki Štajerskega tednika, se bo danes od 18. do 20. u^e v Do^^ sindikatov v Cuc-ko^i ul. 1. (zraven starega zdravstvenega doma) odvijala brezplačna predstavitev numerologije (poudarek bo na pogovoru), kjer bomo lahko marsikaj izvedeli o tem, kaj nam prinašata naše ime in priimek, hkrati pa bomo po svojih močeh pomagali tudi Povšetovi materi iz Prekmurja na hribovitem Goričkem, ki se z osmimi otroki težko prebija skozi življenje. Marsikaj koristnega bo vsak izvedel o samem sebi, morda pa bo to tudi komu temeljito spremenilo življenje. Nikoli se ne ve. Prijazno vabljeni!
panja vase ter kliče po duhovni rasti in po delu na samem sebi.
Ostane še skupno število imena in priimka (34) - je ena izmed tistih vibracij, ki prina{ajo iskrenost, ob~utljivost, duhovnost, ~lo-vekoljubje, interes za okultno, zdraviteljske sposobnosti, hkrati pa tudi povzro~a v ~loveku iluzije, tako glede njega samega kot tudi v odnosu do drugih ljudi. To pomeni, da se mora ~lovek kar precej truditi, narediti tudi kar nekaj napak — vse pa z namenom, da se na teh napakah tudi kaj nau~i. Zato se rado zgodi, da si ~lovek, rojen na ta datum, uredi življenje šele v zrelem obdobju življenja.
Iz vaše numerološke analize je mo~ videti, da posedujete v sebi predvsem energije, ki prinašajo, tako toplino in komunikacijo kakor tudi konflikt z nasprotnim spolom, nestabilnost in spremembe. Precej boljša vibracija je vaš vzdevek (7), ki bi ga bilo smiselno postaviti tudi uradno namesto imena, ob tem da priimek ostane isti.
Če pa bi se kdaj pozneje v življenju pojavile velike in ponavlja-
jo~e se težave, pa predlagam, da vstavite v ime mo~no in ustvarjalno energijo števila 10 (Lana, Cana, Sana) v priimek pa energijo števila 27.
Šifra:
Iščete svoj stil
z Vašim imenom. To je vibracija politike, poslovnosti in financ, ne pa ljubezni, topline in notranjega miru. To pa prinaša težave, trenja, napa~ne presoje in odlo~itve. Tudi skupno število imena in priimka (39) ni ni~ boljše, saj kaže na izkoriš~anje in pomanjkanje samozavesti.
Iz vaše analize je lepo videti, da sta vaš osebnostni del (datum rojstva) in duševni del (ime in priimek) v velikem neskladju. To pa prinaša zmedenost, neodlo-~nost in brezciljnost. Glede na vaš datum rojstva potrebujete popolnoma druga~no energijo tako
imena kot priimka. Neprimerno druga~no življenje vam prinaša kombinacija 19 + 23 = 42 ali 10 + 23 = 33.
Predlagam Vam, da spremenite tako ime kot priimek, kajti v takšnem razmerju energij, kot jih imate sedaj, se z razumom (razmišljanjem) ne da mnogo narediti. In ne pozabite — sre~a in ljubezen vedno spremljata pogumne.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Razočaranje
Rojeni ste 7. v mesecu z naslednjo življenjsko potjo: 22 + 17 = 39.
Vaš datum rojstva je energija, ki prinaša iskrenost, ob~utljivost, interes za okultne stvari in ~love-koljubje po eni strani ter iluzije, prevare in slepila tako dela kot partnerstva po drugi strani. To je izrazito duhovna energija, ki kar kli~e po delu na samem sebi.
V imenu (22) nosite predvsem vibracijo delavnosti, vztrajnosti, ekscentri~nosti in nenadnih sprememb. To je izrazito nestabilna vibracija, ki ne prinaša umirjenosti in zadovoljstva.
Še precej bolj neugodna vibracija pa se skriva v vašem priimku (17), ki je izrazita materialna energije in je v velikem nasprotju tako z vašim datumom rojstva kot
Duševno zdravje
Težave z odraslim sinom
Francko zanima, ali je mogoče, da svojemu sinu, ki je že doštudiral, ima službo, odpove stanovanje v svoji hiši. Zapadel je v slabo družbo, pogosto pije in razgraja po hi{i.
Vprašanje je ~isto pravne narave, zato naj se Francka obrne na odvetnika, čeprav mislim, da ni nobenega razloga, da mu stanovanja ne bi odpovedala.
Iz psihološkega vidika, pa verjetno tudi moralno-etičnega, pa zadeva ni popolnoma enostavna. Gre za problem odnosa mati-sin in sin-mati, saj očitno očeta ni. V čem so ti odnosi skrhani, ne vem, toda očitno so, saj mati sama ne zna razrešiti problema.
Morda bi bilo iz moralno-etičnih razlogov najboljše vseeno poskušati materi Frančki doseči možnost pogovora s sinom, če ne drugače, skupaj z mentalno-higienskim strokovnjakom.
Seveda pa razgrajanje v hiši omogoča materi, da pokliče policijo, ki lahko po novih predpisih izda začasno odločbo o nemožnosti kontakta z materjo in odstranitev iz bližine matere. Glede na to, da je fant doštudiral, je mogoče to priložnost, da začne razmišljati drugače.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Nataša v rjavih in roza tonih
Nataša Gabrovec je 21-letna študentka Fakultete za upravo v Ljubljani. Doma je v Dolanah. Želi si končati fakulteto in se zaposliti bodisi na sodišču, izziv ji predstavlja tudi politika. Ima malo prostega časa, če le more, kolesari. Sodelovanje v akciji "Iščete svoj stil" sprejema kot neke vrste novi izziv.
la obrvi. Poudarila je tudi li~nici, na ustnice je nanesla bleš~ila.
Nataša je oblekla obla~ila iz nove jesenske kolekcije prodajal-
ne Naf Naf, v kateri se prepletata letos zelo modni barvi, rjava in roza. Hla~e, plaš~ek in puli so kot vliti na njej, hla~e pa so tudi sicer njeno obla~ilo, saj kril ne nosi. Ker nima težav s kilogrami, ji je takoreko~ dovoljeno vse. Pa tudi pri barvah nima omejitev.
V Športnem studiu Olimpic bo brezpla~no vadila mesec dni v že tradicionalnem hišnem programu Olimpic, v katerem je poudarek na oblikovanju postave, je povedal strokovni vodja studia univ. prof. Vlado Čuš.
MG
Nataša prej ...
in pozneje
V kozmeti~nem salonu "Neda" so pri Nataši ugotovili mešani tip kože, ki je povrhu še bolj ob~u-tljiva. Po površinskem ~iš~enju, pilingu in nanosu ustrezne kreme, so ji uredili še obrvi. Negi kože bo morala primerno pozornost posvetiti tudi doma, pred vetrom, soncem in mrazom pa jo še ustrezno zaš~ititi.
Popust Frizerstva Stanka v oktobru
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Natašino pri~esko poskrbela Minka Fegus. Najprej je po-svetlila tri pramene, nato pa jih je pobarvala v intenzivnem oranžnem tonu. Ker je že doslej imela lase postrižene krajše, jih je na nekaterih delih, kot po vrhu in ob strani, le še stanjšala, da je pri-~eska dobila bolj mehak videz in razgibanost. Tudi barvo je ohranila prvotno, poudarila je le detajle. Na koncu jih je razkuštrala in nanesla gel.
Make up je vizažistka Nina Skerlak pri~ela z nanosom pudra v stiku, s katerim je prekrila rahlo rde~ico. Veki je o~rtala v temnejšem tonu, osen~ila pa v nežno roza tonih. S ~rno maskaro je poudarila trepalnice in za~esa-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša v novih jesenskih obla~ilih iz prodajalne Naf Naf
Krvodajalci
16. september - Bojan Bertala-nič, K brodu 27, Maribor; Davorin Fridauer, Sp. Leskovec 13/b; Drago Maglica, Prepolje 87; Milan Želez-nik, Kočiče 67; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Kristina Reich, Apače 60; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Danica Šimenko, Krčevina pri Vruber-gu; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Vida Maroh, Pobrežje 34; Dragica Gaj-šek, Vintarovci 73/a; Janez Malinger, Skorba 27/c; Boris Spindler, Prerad 40/a; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Marija Toplak, Gorišnica 8/a; Natalija Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12; Tatjana Skok, CMD 11, Ptuj; Ivan Kaučevič, Zg. Pristava 50; Anica Jus, Žetale 56; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Katica Petrovič, Moš-kanjci 22; Venčeslav Trafela, Videm pri Ptuju 5/a; Irena Munda, Volkmer-jeva 22, Ptuj; Stanko Polič, Vintarov-ci 76; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Maksimilja Godec, Draženci 21/d.
20. september - Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Andrejka Kokot, Mezgovci ob Pesnici 6; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Valerija Babo-sek, Kettejeva 20, Ptuj; Bojan Kram-berger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Majda Zemljič, Podgorci 44; Bogdan Gaj-ser, Mezgovci 40; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Milan Golob, Bresnica 63/a; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Marjana Pet-eršič, Dornava 76/a; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Marija Prelog, Marko-vci 52; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a.
23. september - Zlatko Majcen, Senešci 55; Zoran Horvat, Sp. Pol-skava 141; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Terezija Šegula, Dornava 133/a; Franc Bezjak, Majšperk 85; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Marjan Klinc, Kratka ul. 5, Skoke; Franc Trafela, Tržec 45; Miran Zagoršek, Mezgovci 28.
Info
Glasbene novice!
Vrhunski zvočniki dajejo glasbi poseben car, saj nam le-ti dodobra približajo vsak instrument in nam pričaraj^) tudi dejansko vokalno moč nekega izvajalca.
Kanadska prva glasbena dama je nedvomno CELINE DION, ki že več kot leto dni nastopa skoraj vsak večer v različnih hotelih v Las Vegasu. To se ji prav gotovo izplača v denarnici, vendar bo to nastopanje sedaj za nekaj časa prekinila, saj je v drugo noseča. Po nekaj mlačnih poizkusih približati se mlajši publiki se pevka vrača v svoji najboljši glasbeni podobi z zasanjano zgoščenko Miracle. Zgodil se je čudež, saj je nosilna pesem tega projekta izredna pop balada BEAUTIFUL BOY (*****), katere originalni avtor in izvajalec je John Lennon.
Harry Roger Webb oziroma CLIFF RICHARD je po 46 letih glasbene zvestobe založbi EMI letos prestopil k največji založbi na svetu Universal Music. Osvajalec ženskih src do popolnosti obvlada svoj posel, saj je njegova nova srednje hitra skladba SOMETHING'S GOIN ON (****) izredno spevna in takoj zleze v uho.
Nemški popstars zvezdnik ALEXANDER je pravi cukerček, za katerega glasbeno najbolj skrbi Dieter Bohlan (bivši član skupin Modern Talking in Blue System). Po mojem mnenju so njegovi zlati časi že mimo in jih je dosegel s pesmijo Take Me Tonight. Objokanim najstnicam bo mladenič s sila skromnimi vokalnimi zmožnostmi ponovno
pihal na dušo v romantični ter kar preveč osladni popevki HERE I AM (***).
Babica rock muzike TINA TURNER bo v sredini meseca novembra nagradila svoje zveste poslušalce z dvojim kompilacijskim projektom All The Best. Stara mačka še zmeraj obvlada svoj posel, saj v novi pop plesni podobi v komadu OPEN ARMS (****) zveni zelo prepričljivo in tudi moderno. Za zvok sta poskrbela Ben Barsen in Martin Brammer.
IN GRID je francoska plesna zasedba, ki je v svojem hitu Te Es Foutu uporabila tudi zvoke harmonike. V teh dneh so člani tega studijskega tria izdali posvetilni album La Vie En Rose v čast pevki Edith Piaf. Kot najavni single pa prihaja ritmično zelo pestra in zanimiva priredba klasike MILORD (****), ki jo je slavna pevka prvič zapela daljnega leta 1959.
Britanski pevec z grškimi koreninami GEORGE MICHAEL je svojo glasbeno pot začel v duetu Wham. Po izidu zadnje velike plošče Patience je pevec presenetil z izjavo, da v prihodnosti več ne bo izdajal plošč, ampak bo njegova glasba dostopna vsem zastonj na svetovnem spletu. Daleč najboljša pesem z zgoraj omenjenega projekta nosi naslov ROUND HERE (*****) in je zelo osebna v besedilu ter ima fino r&b razpoloženjsko melodijo.
Ameriška pevka ALICIA KEYS je bila pred časom počaščena, saj je lahko koncertirala na kitajskem zidu. V ZDA ima ta izšolana glasbenica novi Top 10 hit z naslovom Diary in v njem sodeluje tudi legendarna skupina Tony! Toni! Tone!. Še bolj pa je zanimiv in presenetljiv podatek, da Alicia sodeluje tudi v duetu z asom USHERJEM v novi sodobni soul odi MY BOO (***).
KELIS je ena najbolj hudih r&b izvajalk v letu 2004, saj je s plate Tasty ponudila dve zares vroči uspešnici Milkshake in Trick Me. Pred slabim mesecem se je glasbenica poročila z znanim raperjem Na-som. Novi groovy r&b komad MILIONAIRE (***) nima tako udarne energije, ima pa rap pasaže znanega mojstra Andrea 3000 iz dueta Outkast.
Glasbene revije največ prostora trenutno namenjajo EMINEMU, ki naj bi se na naslovnici novega albuma Encore pojavil v Adamovem kostimu, oziroma nag! To je novi dober marketinški trik založbe Interscope/Universal, ki s tem dviguje napetost pred izidom novega projekta najpopularnejšega rap izvajalca na svetu. Beli mojster v novem nakladanju JUST LOSE IT (***) ne ponuja ničesar novega in kar malo kopira samega sebe iz hita Without Me.
David Breznik
Lvfefltuia 3rdr
'rSICK&TIHED-Anâïïfkcii
3. ANGEL - The Car 4. HADID - HabbiE Wi!

\ N

'5. râEBE WDRDB - Natasha BadingíÍEld^ -B. MY PLACE / FLAG YDUH WING^
/ Nelly & JahEim \ YsHmrajBE LOVED - Maroon 5" :DU MD me - Joss Stone 9.-7É£AVIÍJG-NEW YORK - HEM D. BUěÍíHISE - Duran Duran
v/sak^ sr<ed^ m<e<d K		AO \n 2.O. ur^
	1	
Kdo je režiser filma Princesl(in dnevnilc 2.? Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■Ho
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Sabina Fras, Dornava 94a, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do ponedeljka, 1B. okSobm, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, fíaičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
REM - Around the Sun
Turneja je potrjena, začela se bo januarja 2005, pri nas pa bomo famozne REM v ljubljanski Hali Tivoli videli 17. januarja 2005. Vsekakor spektakel, ki si ga splača ogledati. Ne zato, ker bi, kot nekateri, nastopali s 60 plesalci, atraktivnimi spremljevalnimi vokalistkami, bru-halci ognja in imeli bogato scenografijo (~eprav tudi s tem verjetno ne bi bilo nič narobe). Daleč od tega. REM se splača videti predvsem zaradi njihove glasbe. Zaradi njiho-
vih pogledov na svet, politiko, ljudi. Zaradi tega, ker njihov prihod na sceno leta 19981 označuje točko, ko se je post-punk prelevil in razvil v alternative rock. Ker so v letih odtlej na sceno prinesli veliko svežine in hitov. Preprostih, učinkovitih, kakovostnih melodij. Ker so pač žive legende svetovne glasbe. In tu je tudi novi album. Z naslovom Around The Sun je izšel 4. oktobra in (spet) prinaša svežino na svetovno glasbeno sceno. Gre
za 13. studijski album, ki so ga fantje "pacali" skupaj že od aprila 2002! Around The Sun pa ni poseben le zaradi glasbe same, ampak so se tokrat še posebej potrudili za najbolj goreče oboževalce: album je moč kupiti v treh različicah; klasični, potem takšni z drugim dizajnom oziroma škatlico ter najzanimivejši različici, ki v škatli skriva poleg nosilca zvoka še 13 posterjev v velikosti 35 x 50 centimetrov.
Eden najbolj politično angažiranih bendov na sceni je pravzaprav prvič po dogodku 9/11 izdal material s težo oziroma odgovor na dogajanje v vedno bolj prestrašenem svetu (sploh po sanjavi plošči Reveal — 2001). Around The Sun se tako pompozno začne s pesmijo Leaving New York, čudovito skladbo, ki jo bomo brez dvoma
uvrstili med eno najboljših v zadnji dekadi delovanja REM. V besedilu pa kot da bi delali anketo o škodi in posledicah dogodka 9/11 v najljubšem mestu pevca Michaela Stipea. Vse skupaj zaokroži izjemno nalezljiv refren, ki ga bo množica gotovo že znala na pamet do koncerta v Ljubljani. Omenimo lahko tudi skladbo Electron Blue z mehkim zvokom tokal ter The Outsiders, pri kateri sodeluje raper Q-Tip. Prav slednja je potencialni novi single. S španskimi kitarami nabita High Speed Train je še ena variacija standardnega REM zvoka. Make It All OK je ena izmed klavirskih balad, ki jih REM tako prekleto perfektno obvladajo. Final Straw pa išče sledi starih folk korenin skupine, prav tako 1 Wanted To Be Wrong. Po slednjih dveh je Boy 1n The Well prava svetla točka albuma.
Vsekakor je album dobra popotnica za vrnitev na sceno (če lahko rečemo vrnitev, glede na to, da niso nikamor šli). Kajti REM imajo, očitno, še veliko povedati. Z veseljem čakamo na koncert 17. januarja.
Grega Kavčič
Filmski kotiček
Princeskin dnevnik 2
Takole je: najstniška romantična komedija. Zato vam že na začetku povemo, da če niste romantični najstnik oziroma še posebej najstnica, tega filma raje ne glejte. Ker se vam lahko celo kino priskuti ob taki oslad-nosti in takih klišejih. Žal. Radi bi našli kaj dobrega v tem filmu, toda potemtakem bi verjetno morala tole recenzijo pisati kakšna zasanjana 12-letnica, ki je malce pozno nehala gledati in oblačiti barbike. No ja, da ne bomo preveč kritični. Nekaterim je pa to všeč. Malce lahkotnega, malce sproščujočega, malce neumnega. Malce za lase privlečenega. Zgodba? Nič posebnega. Mia Thermopolis (Anne Hathaway) je v prvem delu istoimenskega filma pred petimi leti izvedela, da je princeska evropske mini kraljevine Genovie
PRINCESKIN DNEVNIK 2
The Princess Diaries 2: Royal Engagement najstniška romanti~na komedija
Dolžina: 115 min
Režija: Garry Marshall Scenarij: Meg Cabot, Gina Wendkos
Igrajo: Anne Hathaway, Julie Andrews, Hector Eli-zondo, John Rhys-Davies, Heather Matarazzo
(kdo najde kakšno podobnost z Monacom in princeso Stephanie?), sedaj pa se mora soočiti s še z večjo preizkušnjo — ko naj bi nepričakovano hitro postala kraljica. Ali niso to sanje vsake (mlajše) najstnice? No ja ... Toda pred kronanjem se mora poročiti (opa, to je že za starejše najstnice), seveda pa veliko snubcev bolj kot kaj drugega zanima kraljevska krona. 1n to je to. Pred nami je nadaljevanje zgodbe o Mii, ki je odrasla v mlado samozavestno žensko, pripravljeno, da sede na prestol male Genovie in ji vlada odgovorno in trezno. Seveda pod skrbnim očesom in vodstvom sedanje, kmalu nekdanje kraljice, babice Clarisse (Julie Andrews). Z dopolnjenimi 21 leti se mora Mia otresti tiare in sprejeti krono kraljice. Dokler njeno vešče oko ne opazi kre-
postnega Andrewa, njeno srce pa privlačnega Nicholasa, ji noben snubec ne ustreza. Če je bil prvi Princeskin dnevnik svetovni prvak v klišejih, kjer je mlada Anne Hathaway poskušala igrati princeso Stephanie, si drugi del, kjer tri leta starejša Anne Hathaway poskuša igrati Grace Kelly, zasluži drugo mesto. Pač
CID
nadaljevanje zgodbe o ameriški najstnici, ki bo zasedla prestol kraljevine Genovie, prestol, ki se ga je naveličala njena babica Julie Andrews. Pozabljena zvezda, ki sedaj poskuša ponovno v ospredje na hip hop inačico svoje največje uspešnice The Sound of Music. Dolgočasno, preveč navadno in osladno nadaljevanje še bolj dolgočasnega, še bolj navadnega in še bolj osladnega originala. Samo za punce, ki še niso dobile menstruacije, je napisal eden izmed kritikov, in pridružujemo se temu mnenju. Škoda.
Grega Kavčič
Obveščamo vas, da smo zaradi zamakanja v kletne prostore CID dobili odločbo o zaprtju naših kletnih prostorov, dokler se stanje ne popravi. Dela bodo končana predvidoma do konca novembra.
To pomeni naslednje:
-	spletna kavarna in info točka bosta delovali kot doslej, razen računalnikov v kleti,
-	informacije lahko tako kot doslej dobite vsak dan od 9. do 15. ure,
-	svoje programe bomo v tem času skušali izvesti na drugih lokacijah, seveda če nam bodo druge ustanove odprle vrata za koncerte, potopisna predavanja, filmske večere, gledališko predstavo, posvet Mladinskega informativno-svetovalnega središča Slovenije, akcije preventive na področju drog v novembru, otroški parlament, predstavitev knjige o srečevanju mladih z različnimi vrstami drog na Ptuju, ustvarjalne delavnice itd.,
-	vsi programi neformalnega izobraževanja (tečaj kitare, aerobika, plesna šola, znakovni jezik, italijanščina) bodo potekali na nadomestnih lokacijah. Za točno informacijo o svojih terminih oz. novi lokaciji lahko udeleženci teh tečajev pokličete v CID od torka, 12. oktobra, dalje.
-	praznovanje 10-letnice CID je prestavljeno na čas, ko bodo naši prostori spet uporabni.
O novostih in spremembah vas bomo obveščali sproti.
Prosimo za razumevanje.
Kuharski nasveti
Kostanji
Kostanje so kot živilo cenili že Rimljani. Zreli kostanji so prijetnega sladkastega okusa z veliko škroba. Te dni jih lahko nabiramo po bližnjih okoliških gozdovih.
Kot živilo uporabljamo marone in prave kostanje, ki jih ne moremo zamenjati z divjimi. Surovi kostanji niso užitni. Posebej dober sladek okus dobijo maroni in kostanji, če sveže nabrane nekaj dni sušimo, da se del škroba spremeni v sladkor. Tako postanejo slajši. Čas sušenja je odvisen od velikosti kostanjev.
Kostanje v Franciji in Italiji uporabljajo pretežno kot zelenjavo. Kuhane in glazirane kostanje postrežejo zraven rdečega zelja. Po okusu se ujemajo tudi z brstičnim ohrovtom in tako pripravljene ponudijo kot prilogo mesnim jedem ali jih uporabijo kot nadev pri perutnini. Kot zelenjavo jih lahko kombiniramo tudi s čebulo in gomoljasto zeleno. Preden jih uporabimo, jih najprej skuhamo, nato olupimo zunanjo rjavo lupino in še notranjo svetlo rjavo kožico. Ravno zaradi dolgega postopka predhodne priprave se nekateri nikoli ne lotijo priprave jedi iz kostanjev.
Jedi iz kostanjev imajo tako specifičen okus, da se tudi dolga mehanska obdelava obrestuje. Tako pri nas kostanje še vedno pogosteje uporabljamo za pripravo sladkih, manj pa slanih jedi. Pri pripravi slanih jedi jih uporabljamo pri pripravi slanega kostanjevega pire-ja, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi iz svinjine, perutnine in govedine. Posebej okusne so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olupljenimi kostanji. Prav tako kostanji dopolnjujejo mesne jedi iz govedine. Rostbif v omaki lahko zgostimo s kostanjevim slanim pirejem. Grobo sesekljani kostanji so lahko
tudi sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine.
Pri nas kostanje se vedno bolj uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Iz kuhanega kostanjevega pireja pogosto naredimo kostanjevo torto, različne kostanjeve rezine, kostanjev puding in nara-stek. Znani so tudi kandirani kostanji. Iz kostanjeve moke pripravimo tudi kašnate jedi, kruh ter drugo pecivo. Kostanjev pire pa je lahko tudi odlična osnova za kostanjeve slane in sladke namaze, ti so hkrati lah-
Kostanjeva torta
Potrebujemo: 40 do 50 dag pretlačenih kostanjev, 10 rumenjakov, 12 žlic sladkorja, 1,5 vrečke pecilnega praska, 3 žlice ruma ali mleka, sneg 10 beljakov, 5 žlic moke.
Rumenjake in sladkor zmešamo v penasto maso, nato dodamo kostanje, postopoma trdi sneg beljakov in na koncu moko s pecilnim praškom. Pečemo 3/4 ure pri 180 °C.
Krema: 2 dl sladke smetane, 15 dag pretlačenih kostanjev, 10 dag sladkorja v prahu, 1 žlica ruma (priporočamo, da za eno torto pripravite dvojno količino kreme). Ohlajen biskvit prerežemo dvakrat in torto oblijemo s čokoladno glazuro.
Glazura: 15 dag čokolade, 5 dag margarine, 1 žlica smetane.
Margarino stalimo, dodamo na koščke nalomljeno čokolado, odstavimo z ognja in mešamo, da se stali, na koncu dodamo smetano.
Avtorica: Valerija Meglic
pljenje. Lupimo jih na tri načine. Surovim kostanjem odstranimo rjavo lupino in s strganjem še rumeno kožico. Ta način luplje-na uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak jih bomo drugače toplotno obdelali. Drugi način je, da kostanje križno za-
ko osnova za kostanjeve hrusta-vce, ki pa so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, lahko pa so kostanjevi hrustav-ci sladki, takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, lahko tudi čokoladnim, in jih ponudimo kot samostojno sladico.
Najbolj vztrajni sladoledarji znajo pozno v jeseni narediti okusen kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vročo čokolado. Včasih so pripravljali tudi kostanjeve štruklje, ki jih vedno pogosteje pripravljamo tudi danes.
Največ časa nam pri pripravi jedi iz kostanjev vzame samo lu-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Suzane iz Ptuja: Na televiziji sem zasledila oddajo o hormonsko pogojenih kožnih boleznih pri mačkih, ki so kastrirani. Zanima me, ali je nevarno, da maček zboli za tako boleznijo, če bi ga dali kastrirati. Hvala za odgovor.
Odgovor: Verjetno ste spremljali oddajo, v kateri je bil govor o mačji hormonalni alopeciji. Gre za najpogostejšo obliko en-
dokrine alopecije, povezane s kastracijami mačk. Pravega vzroka za njen nastanek zaenkrat sodobna veterinarska medicina
režemo na izbokli strani in jih pražimo tako dolgo, da lupina poči. Ohlajene olupimo. Na ta način se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osušijo. Tretji in tudi najpogostejši način je, da damo kostanje v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih kostanje odcedimo in še vroče olupimo. Če se ohladijo in se koža trga, jih še enkrat prevremo. Najbolje je tudi, da kostanje olupimo en dan prej, kot jih uporabimo za pripravo jedi.
Ker kostanji vsebujejo največ škroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko, tako da je okus še polnejši in zaokrožen.
ne pozna, sklepa pa se, da je povezana s hormonalnimi spremembami, ki se dogajajo v organizmu po kastracijah oz. sterilizacijah. V 90 % se z mačjo hormonsko alopecijo srečujemo pri kastriranih samcih vseh starosti in ras. Bolezen se kaže v obliki simetričnega izpadanja dlake v perianalni in genitalni regiji ter na trebuhu. Dlaka je tanka, se ne sveti. Za vse oblike mačje hormonske alopecije je značilno, da kožne spremembe niso srbeče. Diferencialno diagnostično pridejo v poštev še: alergijske dermatoze povezane s piki bolh, neprimerno hrano, demodikozo ter različne miko-ze.
V veliko veselje mačjih lastnikov lahko povemo, da se bolezen uspešno zdravi s primerno hormonalno terapijo. Prav tako je na mestu, da lastnike mačkov in muc pomirimo s podatkom, da so hormonsko pogojene kožne spremembe pri mačkah razmeroma redke glede na ostale
Čim več kostanjev je v kostanjevi rezini ali torti že v testu in čim manj je moke, tem boljšo kostanjevo rezino ali torto boste dobili.
Kostanjeve štruklje naredimo tako, da najprej pripravimo kompaktnejšo vlečeno testo iz gladke moke, jajca, malo soli, olja in mlačne vode. Testo gne-temo tako dolgo, da je voljno in elastično. Nato ga premažemo z oljem, pokrijemo s posodo in pustimo, da počiva vsaj pol ure. Posebej pripravimo nadev, tako da skuhamo pol kilograma kostanjev, jih olupimo in enakomerno sesekljamo. Posebej penasto umešamo 15 dekagra-mov masla ali margarine, dodamo 10 dekagramov sladkorja v prahu, vaniljev sladkor, 4 rumenjake in 2 dcl sladke smetane ter s kuhalnico primešamo trd sneg beljakov. Testo razvleče-mo kar se da na tanko, ga premažemo s pripravljenim nadevom in nanj potresemo sesekljane kostanje. Po kostanjih lahko potresemo še pest sesekljanih mandljev. Dobro zavijemo, razrežemo 10 do 15 centimetrov dolge kose. Vsak kos posebej zavijemo v dobro pomokano kuhinjsko krpo, na koncu zavežemo in v vodi kuhamo 15 do 20 minut, odvisno od debeline štrukljev. Se vroče damo na krožnik, prelijemo s toplo čokoladno omako in ponudimo. Kostanjeve štruklje lahko potresemo tudi s prepraženimi mandlji ali lešniki. Tako pripravljene ponudimo za samostojno večerjo ali v manjši količini kot sladico.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
dermatoze, ki pestijo naše hišne ljubljenčke.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
V poslednjem zelenem mesecu
Podoba vrtnega okolja v teh prijetnih sončnih in toplih jesenskih dneh, ko z vrta pobiramo še poslednje plodove in še cveti pozno jesensko cvetje, je iz dneva v dan barvitejša in prijetnejša, dokler se njegova narava v bližnjem obdobju ne bo odpravita k zimskemu počitku po nove moči.
Ko v SADNEM VRTU oberemo in pospravimo še poslednje plodove letošnje letine, počistimo in odstranimo ostanke neuporabnega in nagnitega sadja, opravimo po potrebi še škropljenje proti škodljivcem. Vegetacija mladih poganjkov, zlasti na mlajšem sadnem drevju, traja do močnejših jesenskih slan, ko se ob ugodnem toplem jesenskem vremenu na mladih sončnih poganjkih jablan lahko pojavijo v večjem obsegu zelene uši, na hruškah pa hruševa bolšica. Poganjke bodo tako izčrpale, da prihodnje leto ne bodo več ozeleneli. Ko pojav opazimo, drevesa poškropimo z učinkovitejšimi pripravki, ker v tem času ni potrebna več posebna pozornost na stopnjo strupenosti in karenco, da uničimo zimsko zalego omenjenih škodljivcev.
Letna zelena rez sadnega drevja v tem času, ko se vegetacija zaključuje, nima za rastlino več posebnega pomena in koristi. Opravljali smo jo v poletnih mesecih z namenom, da drevesno krošnjo razbremenimo poganjkov, ki jo preveč zgoščujejo in zasenčujejo, ter da rastlinska hranila preusmerimo v rast vej, ki so potrebne za nadaljnjo vzgojo drevesa in tvorbo rodnih brstov. Seveda drevesu ne škodimo, če mu odrežemo kako vejo, sicer pa z zimsko rezjo pričnemo, ko listje dozori in odpade, ko drevesa preidejo v obdobje zimskega mirovanja.
Čeprav še ni čas za sajenje in presajanje sadnega drevja, dokler les ne dozori in ne odpade listje, pa za nameravano sajenje pričnemo priprave. Zemeljska dela, ko je potrebno opraviti večje premike, so lažja in strukture zemlje ne poškodujemo, če to opravimo v suhem jesenskem vremenu.
V OKRASNEM VRTU pričnemo s pripravami rastlinja na prezimitev. Okrasne rastline, posajene na prostem pa tudi posodovke, ki jih bomo premestili v zimsko zavetišče, pored-keje zalivamo in prenehamo z gnojenjem, da se bodo lažje prilagodile na notranje utesnjene in temačne prostore. Ople-jemo jih in odstranimo odcvetelo cvetje in poškodovane vejice in poganjke, kot smo to počeli skozi vso leto. Posodovke, kot so oleandri, trdoleske, lovor in podobne, poškropimo vsaj dvakrat v presledku 10 dni z basudinom proti kaparju, pre-
den jih prenesemo v prezimovališče. Okenske in balkonske rastline, ki še cvetijo, zalijemo z antracolom proti koreninski gnilobi, ki se rada razvije po cvetenju v prezimovališču. Fuksije, vanilje, velikocvetne pelargonije, roženkraut in podobne okenske cvetnice, ki jih rada napada rastlinjakova ščitasta uš, dokler še rastejo na prostem poškropimo s kenya-toxom ali actellicom. Škropimo predvsem na spodnji strani listov, kamor se škodljivec rad prikrije.
V ZELENJAVNEM VRTU je jesensko suho in toplo sončno vreme ugodno za spravilo vrtnin, med njimi še zlasti tistih, ki jih namenimo spraviti v hrambo v svežem stanju za ozimnico. Z zelenjadnicami, kot so kitajsko zelje, endivija, radič in listnati ohrovt, ne hitimo, ker prenesejo nekaj stopinj mraza, pa tudi zgoden južni sneg jih ne uniči. Špinačo, por, brstični ohrovt in motovilec pobiramo do nastopa snežne zime sproti, kot ga potrebujemo. Gredice, s katerih so pospravljeni pridelki, očistimo plevelov in ostankov posevka ter zastremo s kompostovko, listjem ali suho travo, vendar le, če ni nevarnosti privabljanja voluharja. Gredice, ki bodo po kolobarju gnojenja z organskimi gnojili pognojene, čimprej globoko prelopatamo.
Miran Glu{ič, ing. agr.
Udëteii-mok^âM
14-četrtek	15-Petek	16-Sobota	17-Nedelja
18-Ponedeljek	19-Torek #	20-Sreda *	
turistično naseue v boki kotorski
torino
ženski osebni zaimek
oglašanje sove
japonski kemik, nobelovec (koiohi)
naSe
glasilo
aoneo
glasbena skupina iz žalca
vauevo
preter spopad
sekanje
angleška pisa-teuica (george)
naš narodni heroj
neslož-nost
iz
besede andras


nenagla-šena beseda
srbski pesnik
(IVAN)
kraj pri preddvoru
radij
reka v vzhodni franciji
irena zorko
eva novak
ameriška manekenka diaz
prebivalec laznice
direktor rtv slo štakul
rimska 2
ruski šahist karpov
i
ameriška filmska igralka long
travnata površina
ameriški tenorist
komad zorana predina iz 1981
ivo erceg
nikeu
jezero na luzonu
figura pri četvorki
jezero v kazahstanu
sibirski veletok
branko cvikl
tenisačica winkler
ameriška filmska igralka
pisarna, urad
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Obran, pravo, eolit, Perzija, Ona, JA, k, Kronstat, Antonitsch, reneta, Enn, akumeter, Aida, pira, knorr, Eng, JNA, Ulm, rovaš, Ekata, AH, Erjavec, Bata, Naab, arestant, Olovo, krvavcek, amaterizem, atentat, rit, Dinara. Ugankarski slovacrek: DONE = angleški nogometaš (Cyril, 1920-), ISALO = narodni park na Madagaskarju, IVANJI = srbski pesnik, prozaik in prevajalec (Ivan, 1919-), NIEMI = finski nogometni vratar (Antti, 1972-), RANK = britanski filmski producent (Arthur, 1888-1972), TATINEC = kraj pri Preddvodu, TRATNIK = slovenski narodni heroj (Tone, 1908-1942, ustreljen kot talec), TRZECIAK = poljska pianistka (Joanna).
Govori se ..
da so ptujske plesalke vse navdušene, ker so prebirale v nekem gradivu, da jih bo direktor gledališča pripustil. Sedaj jih samo zanima, ali bodo na pripustu vse naenkrat ali bo to počelposto-poma.
... da so v Ptuju po nedavnih državnih volitvah nekateri menili, da se je zgodila revolucija, drugi pa pravijo: evo-Lucija!
... da so ptujski ljubitelji psov zelo zaskrbljeni, odkar
se je na vratih vrtca pojavil napis, da je zadrževanje na območju vrtca prepovedano. i^Ali naj njihovi kužki svojo potrebo opravijo v peskovni-ku kar med hojo?
... da je letošnja letina bučnega olja očitno zelo dobra, saj so nogometaši Središča premagali prvouvrščeno ekipo. Doslej uporabljeno lansko olje jim je prinašalo same poraze.
... da imajo navijačiptuj-skih rokometašinj dvakratni užitek: lep pogled na igralke in lep pogled na lestvico, kjer so rokometašinje na vrhu.
Vidi se ...
Tona: "Čuj, Franca, če boš potreboval kak nasvet, kako se moraš obnašati sedaj, ko si vladna stranka, pa me le pokliči!"
Lujzek • Dober den vsoki den
Ha, zaj pa hitro, nega cajta. Jesen je pač toki letni cajt, ko nam za froštikel megla v rit skoče, za obed nam sunček posije, za večerjo pa noč gleda, vmes pa delo, delo in za lehko noč luna bleda. Toto pismo sem vam pisa že prejšnji četrtek, saj sma z Mico ob kunci tjedna tak delovno zasedena, ke ne bi bilo cajta za toto lujzekovščino. V goricah so se začele brotve rodnih sort grozdja in jaz sen že od mlodih let putonosač, to se provi specialist za prenos grozdja od beročov do kadi na vozi ali pa direktno v mlin na prešo. Putar je poleg gospodije in gospodora glovna osebnost brotvene bratovščine, ki kontrolira delo, jelo in pijačo, družbo veselo gor drži, tak ke se nibe-den kislo ne drži, ampak veselo smeji...
Tak kak se veselo smejijo zma-goslavci nedovnih parlamentarnih valitev in kislo držijho poraženci. Enkrat eni, enkrat drugi. Tak je pač to in tak bo.
Bomo vidli, bomo šli naprej ali pa nazaj. Normalno paje, da bo pozicija jebala opozicijo, opozicija pa pozicijo oziroma jene poslance in poslanke. Dobro bi bilo, če bi oboji delali in sklepali v dobro vseh Slovencov in Slavenk. Kaj se mene tiče, mi je skoro čista vseeno, ali so na oblosti črni, rdeči, žuti ali šekasti, samo pošteno naj delajo in ne samo za svoje riti in tiste, ki so že itak siti...
Z meglenega jutra se je lepi sunčen den nareda. Prav prijetno je toplo, tak ke se še gro-zdeki v gorici smejijo in cuker nabirajo. Mica me zove, naj se že sprovim na njivo, saj je rosa že doj s koruze odišla, glih zaj pa je soseda prišla z veselo novico, da kuha žganico.
Kaj naj vam še za kunec napišem in narišem? Aha, že vem! Ste že čuli tisto, kak so reveži ob dnar prišli, plešati lase zgubli in kurve nedužnost zapravle? Ne vete?? Jaz tudi ne!
Sodnik vpraša obtoženca, kdaj ma rojstni datum. Odgovor - petnajstega marca. Kerega leta? Vsako leto, pove obtoženi.
Vas lepo podavlja obtoženec Lujzek.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 14. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PETEK, 15. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
SOBOTA, 16. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). NEDELJA, 17. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). PONEDELJEK, 18. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
TOREK, 19. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČ-KOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje
(SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav).
SREDA, 20. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Teden, ki je pred vami, je vaš teden, saj boste vse zadeve zelo uspešno in liitro uredili. Ne smete imeti preveč ambicioznih načrtov, ki vas lahko pripeljo do prevelike predrznosti.
BIK
Zvezde, l<i vam bodo sijale ta teden, kažejo na to, da boste doživeli veliko prije-tnili srečanj, lepe novice, na katere že dolgo čakate in veliko simpatičnih namigov od drugih.
DVOJČEK
Pred vami je prijeten teden, saj vam bo sijala zvezda jp j Venera, ki vam bo prinesla y lepoto, ljubezen in veselje. Srečali boste zanimivo osebo nasprotnega spola, lahko pa se tudi zaljubite.
RAK
Tudi v tem tednu boste uspešni zlasti pri poslu, saj boste prejeli pomoč ali pa se bodo izboljšale delovne razmere. Uspešen bo petek, tudi torek, ampak ne na finančnem polju.
LEV
Pred vami je silno dinamičen teden, v katerem vas bo kar razganjalo od energije. Imeli je boste preveč in vse skupaj se lahko sprevrže v vročino in bolezen.
DEVICA
Teden, ki je pred vami, bo ugoden predvsem za skupinsko delo, drugače pa se bo največ zanimivega dogajalo predvsem doma. Nekdo vas bo obiskal in vam posredoval koristne informacije.
TEHTNICA
Pred vami je teden novih poslovnih začetkov. Uspešne poslovne cilje boste dosegli, samo verjeti morate vanje. Najuspešnejša dneva na osebnem področju bosta četrtek in ponedeljek.
[KORPIJON
Vaša vitalna energija bo v porastu, zato izkoristite ta teden za energična in poslovna dela. Pri tem vam bosta najbolj naklonjena petek in torek. V ljubezni ne bo presenečenj.
STRELEC
V teh dneh boste pogumni in dejavni, zato lahko veliko dosežete. Vročično delavni in dejavni boste. Vaše posvečanje sodobnim poslovnim smernicam bo kmalu obrodilo sadove.
KOZOROG
Če boste tudi v teh dneh še negotovi in zbegani, ni dobro, da izsilite poslovne rešitve, kajti v zelo pomembni poslovni zadevi boste tudi ta teden še nemočni. Posvetite se družini.
VODNAR
Na splošno je pred vami zelo umirjen teden. Dom in družina bosta v središču vaše pozornosti. Lotite se popravil in izboljšav. V nedeljo bo zelo prijetno in romantično.
RIBI
Vaše zanimanje bodo prebudile novice, ki bodo priçle iz kroga prijateljev. Vključili se boste v neko skupinsko dejavnost Na poslovnem področju boste želi uspeh. Najboljçe bo v ponedeljek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Nogometaši zasenčili rokometaše
Naša dva udeleženca rokometne lige prvakov sta s porazoma začela tekmovanje. Kljub visokim pričakovanjem pred prvim krogom so predvsem Celjani, evropski klubski prvaki, s slabo igro premagali tako rekoč sami sebe, saj so igrali slabo v obrambi in v napadu naredili bistveno preveč napak. Tudi igralci Gorenja so igrali pod svojimi zmožnostmi in so podlegli pritisku prvega nastopa v elitni druščini.
Športni navdušenci v Sloveniji pa kljub temu niso pretirano žalovali, saj jih je z zmago proti Italiji razveselila nogometna reprezentanca in tako spet »napisala« klasično nogometno pravljico (sestavek je bil napisan pred tekmo Norveška - Slovenija, op. ur.). Novi celjski stadion Arena Petrol je tako že po dveh srečanjih postal »zmagovalen«, kar je bila predvsem velika želja selektorja Braneta Oblaka. Slednji je s svojim izborom igralcev na začetku dvignil kar nekaj prahu, a je vsem kritikom s sijajnim štartom zaprl usta. Za začetek je pomembno predvsem to, da je v ekipi spet ustvaril vzdušje, kjer vsak posameznik čuti posebno čast in odgovornost igrati v majici z državnim grbom. Takšna igra ne more nobenega pravega ljubitelja nogometa pustiti ravnodušnega. Tudi če bi tekmo z Italijani izgubili, bi bil občutek podoben, ostal bi morda le grenak priokus. Vendar se je na koncu izkazalo, da stari rek »sreča spremlja hrabre« še vedno velja, v športu pa še posebej. Z drugimi besedami ne moremo opisati drzne poteze našega selektorja, ko je v trenutkih premoči azurrov iz igre potegnil obrambnega igralca (Kariča) in v igro poslal napadalca (Dediča). Iz te poteze se vidi, da Oblak popolnoma zaupa v svoje izbrance. Naslednja menjava (Mitrako-viča je zamenjal Cesar) je bila bolj »logična«, izkazala pa se je celo za zmagovalno, saj je po odličnem predložku Ceha prav Cesar premagal Buffona. Oblak je po koncu tekme skromno priznal, da je bil v njo prisiljen zaradi poškodbe Mitrakoviča. Le-ta se je selektorju z dobro igro v polni meri oddolžil za poziv v reprezentanco in dostojno zamenjal kapetana Knavsa. V prvih treh krogih slovenska reprezentanca še ni prejela zadetka!
Srečko Katanec je v času največjih uspehov dejal, da bodo prišli tudi porazi, vendar je pomemben predvsem pristop k tekmi. Ce je ta pravi, tudi poraz ni tragedija. Podobne izjave smo slišali tudi tokrat iz ust Braneta Oblaka. Samo upamo lahko, da bodo tudi uspehi novega selektorja primerljivi s Katančevimi.
Pa še nekaj: zakaj trenerji slovenskih ligašev vsakršno misel na tveganje pustijo pred vrati stadiona, ko pa je vendar očitno, da je to eden od največjih magnetov za gledalce?
Nogomet • 1. SNL
Brez bele zastave v Ljudski vrt
Po enotedenskem premoru zaradi tekem slovenske reprezentance v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nem~iji, se bo ta konec tedna nadaljevalo prvenstvo v 1. SNL.
Poleg derbija v Gorici, kjer se bodo Gori~ani pomerili s Publi-kumum, bo zelo zanimivo tudi v Mariboru, kjer bodo gostovali nogometaši Kumha Drave. Na lansko gostovanje v hramu slovenskega nogometa imajo ptujski nogome-
taši slabe spomine, saj so izgubili z rezultatom 1:3 (za Dravo je zadel Adnan Smajlovi~), vendar so letošnja razmerja v 1. SNL kar precej spremenjena, tako da Ptuj~ani optimisti~no pri~akujejo sobotno sre~anje, ki se bo pri~elo ob 18. uri. Kot zanimivost omenimo, da je Maribor v letošnji sezoni v Ljudskem vrtu osvojil v štirih tekmah le 3 to~ke (v gosteh 8).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Čeh (Kumho Drava) bo v soboto še posebej motiviran, saj v lanski sezoni v Mariboru ni dobil prave priložnosti.
Namizni tenis • 1. SNTL - ženske, moški
OdliCen start fantov, dekleta poloviCno
1. SNTL - ŽENSKE
PARI 2. KROGA: Kajuh Slovan - Ptuj 4:6, Vesna - Arrigoni 2:6, Iskra Avtoelektrika - Istrabenz 6:2, Merkur - Ilirija 6:3, Fužinar - Prevent 2:6.
1.	ERKUR	2 2 0 0
2.	ISKRA AVTOELEK. 2 2 0 0
3.	EVENT
4.	STRABENZ
5.	U@INAR
6.	RRIGONI
7.	UT
8.	LIRIJA
9.	KAJUH SLOVAN
10.	VNA
2 2 0 0 2 10 1 2 10 1 2 10 1 2 10 1 2 0 0 2 2 0 0 2 2 0 0 2
dar 2:3, Polon~i~ - Mojsilovi~ 3:0, Perdih - Terbuc 0:3.
1. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 2. KROGA: Vesna -Ptuj 0:6, Moravske Toplice - Maxi Olimpija 5:0, Maribor Finea - Ve-grad 6:0, Lisk Križe - LM KO 1:6, Krka - Kema Puconci 6:3.
1.	BT
2.	RKA
3.	MARIBOR FINEA
4.	M-KO
5.	MORAV. TOPLICE
2 2 2 2 2 1 2 1 2 1
0
6.	KEMA PUCONCI	2	.1 0	1 2
7.	VEGRAD	2	10	12
8.	MAXI OLIMPIJA	2	0 0	2 0
9.	LISK KRI@E	2	0 0	2 0
10.	VESNA	2	0 0	2 0
VESNA - PTUJ 0:6
Igralci Ptuja so odli~no startali v novem prvenstvu 1. SNTL. Tudi z drugega ljubljanskega gostovanja so se vrnili s celotnim izkupi~-kom, saj so po zmagi nad nekdaj mo~no Olimpijo premagali še ekipo Vesne iz Zaloga. Iz vseh šestih dvobojev so gostje iz Ptuja izšli
kot zmagovalci, v petih dvobojih ni bilo težav, le izkušeni Pavi~ je v dvoboju z doma~im igralcem Čadom slavil šele v petem nizu. Z dvema novima to~kama so Ptuj-~ani trenutno vode~e moštvo na prvenstveni razpredelnici moške namiznoteniške lige.
Rezultati posameznih dvobojev: Kandare - Grbi~ 1:3, Krenker - Piljak 1:3, Čad - Pavi~ 2:3, Krenker - Grbi~ 0:3, Kandare - Pavi~ 1:3, Čad - Piljak 1:3.
Kl
KAJUH SLOVAN - PTUJ 4:6
V svojem drugem nastopu v letošnjem tekmovanju v 1. slovenski namiznoteniški ligi so bile igralke Ptuja uspešne in so si priigrali prvo zmago. Prvi dve to~ki pa bosta vsekakor dodatna vzpodbuda mladi ptujski ekipi v nadaljevanju prvenstva. Sicer pa je bilo samo sre~anje zelo zanimivo in predvsem razburljivo. Ekipi sta se izmenjevali v vodstvu do konca tega dvoboja. Velikokrat so se zatresle roke, predvsem proti koncu dvobojev. Odlo~ilno zmago za ptujsko ekipo pa je dosegla Vesna Terbuc, ki je z gladko zmago prinesla prvi dve to~ki.
Rezultati posameznih dvobojev: Perdih - Mojsilovi~ 0:3, Lesar - Terbuc 3:1, Polon~i~ - Šku-dar 3:1, Lesar - Mojsilovi~ 1:3, Perdih - Škudar 0:3, Polon~i~ -Terbuc 3:0, Kova~evi~/ Polon~i~ -Mojsilovi~/Škudar 0:3, Lesar - Šku-
Igralke NTK Ptuj so v prvih dveh krogih dosegle polovi~en uspeh.
Foto: Langerholc
Nogomet • 2. SNL
Gorenjci z vztrajnostjo do točke
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Supernova Triglav 3:3 (3:1), Šmartno - Rudar Velenje 1:3 (1:1), Dravinja - Nafta 0:2 (0:0), Dravograd - Krško 3:1 (1:1), Factor -Svoboda 0:4 (0:2), Livar - Izola Ar-geta 1:1 (1:1).
1.	j»FTA	11 8 2 1 21:10 26
2.	SVOBDA 11 7 2 2 23:13 23
3.	SUPER. TRIGLAV 11 5 4 2 23:13 19
4.	DVINJA 11 6 1 4 15:14 19
5.	RUDAR VELENJE 11 6 1 4 17:18 19
6.	LUMINIJ
7.	RDAVOGRAD
8.	AFCTOR
9.	VLAI R
10.	R[KO
11	5	2	4 21:15	17
11	5	2	4 20:15	17
11	4	1	6	18:17	13
11	4	1	6	15:15	13
11	4	1	5	13:19	13
11.	IZOLA ARGETA 11 2 2 7 11:21 8
12.	ŠMARTNO 11 0 1 10 8:36 1
ALUMINIJ - SUPERNOVA TRIGLAV 3:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Kelenc (10), 2:0 Fridauer (20), 2:1 Mikli~ (36), 3:1 Fridauer (40), 3:2 Stanko (74), 3:3 Boži~i~ (86).
ALUMINIJ: Strelec, Murko, Golob (Mlinari~), Sambolec, Pekez, Ozim, Koren (Emerši~), Čeh, Fridauer (Repina), Panikvar, Kelenc. Trener: Miran Emerši~.
Mo~an in hladen dež na za~etku tekme ni motil doma~ih napadalcev, ki so razigrano vrstili napadalne akcije ter pri~eli polniti mrežo gostov. Prva dva zadetka sta bila dosežena na dokaj enak na~in -diagonalno z leve strani v desni
spodnji kot. Gostje so le redko prihajali pred doma~a vrata, toda zadetek so dosegli ob nerodnem posredovanju vratarja Strelca. V prvem pol~asu se je igra odvijala predvsem na polovici gostov, plod takšne igre je bil še tretji zadetek v mreži Gorenjcev; dosegel ga je razigrani Fridauer.
Prav nasprotno pa se je pri~el drugi del. Gostje so odprli igro, pri-~eli ogrožati z nevarnimi streli do-ma~a vrata in obramba Kidri~anov je imela polne roke dela. Vratar Strelec je nekajkrat uspešno posredoval, toda proti koncu je moral
kar dvakrat pobrati žogo iz mreže. Najprej je mladi Mlinari~ z roko dokaj nerodno posredoval v kazenskem prostoru in gostje so znižali iz 11-metrovke. Nekaj za tem je po
nepotrebnem Mikli~ udaril Kelen-ca, ko je bil na tleh in sodnik mu je pokazal pot v sla~ilnico. Nekaj minut pred koncem pa so gostje po-pla~ali svoj trud z zadetkom ter si priborili to~ko. Žal se je s tem do-ma~inom izmuznila ~etrta zaporedna zmaga, ki bi jih uvrstila višje na razpredelnici II. lige.
anc
Foto: Črtomir Goznil<
Jan Emeršič (Aluminij)
Nogomet • Pokal NZS
Zdržali samo en polčas
HIT GORICA - ZAVRC 6:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Rani~ (41), 2:0 Burgi~ (54), 3:0 Burgi~ (60), 4:0 Rodi~ (62), 5:0 Rani~ (69), 6:0 Kršič (87).
ZAVRC: Dukarič, Frangež (Matej Kokot), Gabrovec, Meznarič, Lenart, Črnko, Krepek, Milan Kokot, Fridl (Obran), Golob, Ljuba-nič (Kuserbanj). Trener: Milivoj Jamnik.
V Novi Gorici, mestu vrtnic in ekipi državnih prvakov, se je za Zavrč končalo letošnje tekmovanje za pokal NZ Slovenije. Že z uvrstitvijo v osmino finala so nogometaši iz tega kraja dosegli izjemni uspeh.
Pričakovalo se je, da bodo Go-ričani kaj hitro opravili z gosti, a so imeli v prvem polčasu tudi nogometaši Zavrča svoje priložnosti,
vendar sta bila Fridl enkrat in Lju-banič dvakrat nenatančna. Da se prvi polčas ni končal brez zadetkov je poskrbel domači napadalec Ranič in v 41. minuti povedel Go-ričane v vodstvo.
V drugem polčasu pa so do izraza prišle izkušnje in kvalitetnejša igralska zasedba. Domačini so v 17. minutah drugega polčasa dosegli štiri zadetke in vprašanje glede zmagovalca je bilo odločeno. Do konca srečanja so Go-ričani dosegli še en zadetek in slavili pričakovano zmago in napredovanje v nadaljnji krog pokalnega tekmovanja. Zavrčani so skozi celo tekmo igrali odprto in so tudi zaradi tega izgubili z visoko razliko, vendar so kljub temu v letošnjem letu naredili ogromno delo in se na koncu tudi dostojno poslovili.
0
0
0
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormož ze v sredo napovedal poraz Gorenja v ligi prvakov, »trgovke« na vrhu
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 25:26 (14:14), Terme - Trimo Trebnje 25:29 (14:13), Rudar Trbovlje -Prevent 30:27 (19:14), Svi{ - Ad-ria Krka 29:32 (14:13), Celje Pivovarna La{ko - Gold club 34:26 (17:13), Cimos Koper - Prule 67 38:25 (21:11)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6
2.	TRIMO TREBNJE 3 3 0 0 6
3.	GORENJE	3 2 10 5
4.	JERUZALEM ORMO@ 3 2 10 5
5.	GOLD CLUB	3 2 0 1 4
6.	CIMOS KOPER 3 10 2 2
7.	ADRIA KRKA	3 10 2 2
8.	RUDAR TRBOVLJE 3 10 2 2
9.	PREVENT	3 10 2 2
10.	TERMO	3 10 2 2
11.	SVI[	3 0 0 3 0
12.	PRULE 67	3 0 0 3 0
JERUZALEM ORMOŽ -GORENJE VELENJE 26:26 (14:14)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Cudic (10 obramb), M. Horvat 2, Mesa-rec 2 (1), Koražija 2, Bezjak 4, Iva-nu{a 7, B. Cudic 6 (5), Kosaber, Dog{a, D. Horvat, Grizolt 1, Han-želic, Štefanič 2, Potocnjak. Trener: Prapotnik.
V Ormožu smo bili priča {e enemu velikemu rokometnemu spektaklu. V {portni dvorani na Hardeku so gostovali udeleženci Lige prvakov in poleg Celjanov največji favoriti za naslov državnih prvakov v tem letu - Gorenje Velenje. Slednji so se v tej sezoni izredno okrepili. Pri{li so slovenski reprezentant vratar Podpečan, ki v Ormožu zaradi po{kodbe ni nastopil, iz Srbije in Crne gore je pri{el prvi strelec 1. lige SiCG Ilič, hrva{ki reprezentant Zrnič, iz Celja se je vrnil M. O{tir, iz Trbovelj je pri{el vratar Pro{t, iz Ribnice Lesar, ki je bil blizu prestopa v Ormož, od prej so {e tu Bedekovič, leteči Kavtičnik, slovenski reprezentant Sovič, odlič-
na mlada brata Dobel{ek, skratka res odlična ekipa.
Velenjčani so tekmo dobro pričeli proti "malim" Ormožanom in v 16. minuti je na semaforju pisalo 5:9 za Gorenje. Trener domačih Prapotnik (ni več najmlaj{i trener 1. A-lige; mlaj{i je Kranjec iz Prul 67) je vzel minuto odmora, po kateri so se prebudili domačini (zaigrali so brez obolelega Bel{aka) in hitro že v 21. minuti rezultat izenačili na 10:10. Polčas se je končal z izidom 14:14.
Na začetku drugega polčasa so jeruzalemčki trikrat povedli za 2 točki, a gostje so s serijo 4:0 uspeli v 48. minuti povesti z 21:24. Sledila je tretja izključitev nervoznega Bedekoviča, ki se je vrnil po po-{kodbi. V dramatični končnici so se strasti razvnele na eni in drugi strani, prav tako je bilo na tribunah domače dvorane. Pri vodstvu Gorenja 24:25 v 55. minuti so najprej domačini zapravili dve se-demmetrovki (B. Cudič in Mesa-rec), B. Cudič pa je v napadu zadel prečko. Tudi prepotentni gostje, ki so pričakovali v Ormožu lahko pot do zmage, so gre{ili v napadu, svoje pa je {e pravočasno z obrambami v vratih dodal vratar Ormoža G. Cudič. Najbolj{i posameznik tekme Ivanu{a je zadel za 25:25, Zrnič je zgre{il po poskusu iz desnega krila, B. Cudič pa je s krila po-vedel Ormožane v vodstvo 26:25. Nato sta si v lase skočila Koražija in Sovič, za kar sta bila "nagrajena" z rdečim kartonom. V nadaljevanju je 30 sekund pred koncem tekme Kavtičnik s strelom iz devetih metrov rezultat izenačil na 26:26, domačini pa so v zadnjem napadu 3 sekunde pred koncem tekme zadeli za zmago, a slab sodni{ki par je Bezjaku sodil korake, ki jih ni bilo. Po koncu tekme je sledilo nepopisno veselje in velik aplavz domače publike ormo{kim roko-meta{em.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj so v uvodnih treh krogih dosegle prav toliko zmag.
1. SRL - @ENSKE
REZULTATI 3. KROGA: Mer-cator Tenzor Ptuj - Polje 48:31 (23:14), Krim Mercator - Olimpija PLK 39:17 (20:8), Loka kava KSI - Celjske mesnine 24:25 (14:11). Sreda, 13. oktobra: Celeia Žalec -Burja, Izola - Gramiz Kočevje.
1.	MERC. TENZOR PTUJ 3 3 0 0 6
2.	KRIM ETA MALIZIA 2 2 0 0 4
3.	LOKA KAVA KSI 2 2 0 0 4
4.	CELEIA ŽALEC 2 110 3
5.	CELJE C. MESNINE 1 1 0 0 2
6.	BURJA	2 10 12
7.	PLK OLIMPIJA 3 0 12 1
8.	IZOLA	2 0 0 2 0
9.	POLJE	3 0 0 3 0
10.	GRAMIZ KOČEVJE 2 0 0 2 0
MERCATOR TENZOR -POLJE LJUBLJANA 48:31 (23:14)
MERCATOR TENZOR: Kelenc, Potočnjak 3, Prapotnik 3 (1), Šija-nec 2, Pučko 3, Derčar 13, Radek 5, Ram{ak 2, Lazarev 1, Brumen 4, Murko 8, Savič 2 (1), Raukovič 2 in Lakič. Trener Hebar.
V domačih vratih je tokrat po{kodovano Lakičevo zamenjala
mlada perspektivna vratarka K. Kelenc, ki je zbrala 23 obramb, od tega 2 sedemmetrovki, ter tako upravičila zaupanje trenerja V. He-barja. Prve minute so potekale v enakovredni igri, nato pa so domačinke preko hitrih kril Brum-nove in Murkove ter nezadržne Derčarjeve razliko v zadetkih povečale.
V drugem delu se je uspe{na igra domačink nadaljevala, z us-pe{nimi akcijami so tresle mrežo mladih Ljubljančank, saj je bila v 43. minuti razlika najvi{ja (38:18). V obrambi so domačinke uspe{no zapirale prostor, toda kljub temu prislužile 11 sedemmetrovk, ki jih je realizirala Krhlikarjeva (9). Z zmago so si Ptujčanke utrdile položaj na vrhu razpredelnice.
Žal pa se ugotavlja, da Ptujča-nov ne pritegne uspe{no nastopanje ekipe, saj je obisk na tekmah zelo skromen, kljub temu da vstopnine ni, kot se je odločila uprava kluba, da bi ljubiteljem rokometa omogočila čim večji obisk.
anc
Rokomet • Zamenjava v vrhu RK Gorišnica
Stanko Riznar zamenjal Zlatka Soka
Rokometa{i Gori{nice so v novo prvenstvo startali zelo dobro, saj so v prvih treh krogih osvojili pet to~k. Nekako zelo tiho se je zgodila sprememba na samem vrhu njihovega kluba. Uspe{nega predsednika Zlatka Soka je zamenjal Stanko Rižnar.
Vse to se vsekakor ni odrazilo v igri rokometa{ev, ki jih tudi v novi sezoni vodi uspe{en trener Ivan Hrupič. Zlatko Sok, sicer biv{i predsednik, ki je deset let uspe{-no krmaril ta klub in je bil zraven največjih uspehov, je dejal: "Začeli smo takorekoč iz nič. Bili smo kot ptički brez gnezda, brez svoje dvorane, ampak nam je na koncu uspelo. Ni bilo prostorov, malo opreme, ampak bila je velika volja vseh, lahko rečem tudi fanatična pripadnost temu kolektivu, sicer sedaj RK Gori{nici, prej Pyramidiji. Pri teh na{ih začetkih moram omeniti gospoda Vilija Trofenika, ki nam je v najtežjih trenutkih pomagal, da smo lahko igrali, oziroma preživeli. Kasneje, z nastankom občine, je ta {port dobil nove razsežnosti. Z izgradnjo {portne dvorane pa smo dobili osnovo za stabilnost rokometnega kluba. Same stabilnosti kluba brez trdega dela z mladimi, brez dela trenerjev, brez članov upravnega odbora, občine, župana in entuziastov
enostavno ne bi bilo. Vsi smo krepko pljunili v roke, da smo pri{li do svojega nivoja, kjer smo danes. Kar se tiče članske ekipe, smo bili dvakrat blizu prve A slovenske rokometne lige. Prvič je bil bolj{i Ci-mos Koper, drugič pa Svi{."
Stanko Rižnar je prevzel mesto predsednika RK Gori{nica. To je vsekakor velika odgovornost. Kaj pa je bilo tisto, kar je odločilo, da sprejme mesto predsednika? "To je težko pojasniti, predvsem zaradi tega, ker je bilo obdobje Zlatka
Foto: Danilo iMajnsoK
Stari in novi predsednik RK Gorišnica: Zlatko Sok in Stanko Rižnar.
Soka zelo uspe{no. Sprejeti tak-{no odgovornost v rokometnem klubu Gori{nica ni enostavno. Vsi si želimo, da bi luč sveta v Gori-{nici zagledalo tudi tekmovanje v 1. A SRL. Ko sem na skup{čini kluba prevzel to funkcijo, ni bilo nič rečenega glede tega. Poudarek je bil, da v člansko ekipo vključimo domače mlade rokometa{e, ki jih imamo kar nekaj. Da bodo nosilci igre v prihodnosti. Cez vse to bi si sku{ali pridobiti status prvoliga{a. Nekaj takega se v prihodnosti tudi pričakuje. Prestopni rok je minil in obna{ali smo se na{im finančnim zmožnostim primerno. Veseli pa dejstvo, da nadaljujemo uspe-{ne igre in nabiranje točk. To pa dodatno dviguje temperaturo."
Očitno je, da so v RK Gori{nica dobro nastavili delo. Tudi izvolitev novega predsednika Stanka Ri-žnarja nosi nove ideje, ob katerih jim bodo stali ob strani tisti, ki so sedaj uspe{no vlekli rokometni voz Gori{nice.
Rokomet • 1. B SRL
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA: Gorišnica - Sevnica 30:28 (13:14), MIP Gorica Leasing - Velika Nedelja 27:23 (13:14), Ribnica - Dol TKI Hrastnik 32:24 (16:10), Mitol Sežana - Chio Kranj 34:27 (15:15), Dobova - Cerklje 46:30 (24:14), Pekarna Grosuplje - Slovan 28:30 (11:15)
1.	RIBNICA	3 3 0 0 6
2.	GORIŠNICA	3 2 1 0 5
3.	SLOVAN	3 2 1 0 5
4.	DOBOVA	3 2 1 0 5
5.	VELIKA NEDELJA 3 2 0 1 4
6.	MIP GORICA LEASING 3 1 1 1 3
7.	DOL TKI HRASTNIK 3 1113
8.	CERKLJE	3 1 0 2 2
9.	SEVNICA	3 1 0 2 2
10.	MITOL SE@ANA 3 10 2 2
11.	PEKAR. GROSUPLJE 3 0 0 3 0
12.	CHIO KRANJ	3 0 0 3 0
GORIŠNICA - SEVNICA 30:28 (15:12)
GORIŠNICA: Buzeti 3, Žuran, Lozin{ek, Šisar 4, Miličič, Sapač, Valenko, I. Ivančič 2, Hrnjadovič 4 (1), D. Ivančič 11 (6), Štrbal, Fir-bas 2, Sok 1, Golob. Trener: Ivan Hrupič.
Tudi tretji krog v 1. B SRL je bil uspe{en za rokometa{e Gori{-nice, ki so v srečanju proti tradicionalno neugodnemu nasprotniku iz Sevnice pri{li do svoje druge domače zmage. Domačini so pričeli zelo dobro, saj so z dobro igro v obrambi in hitrimi nasprotnimi napadi v 21. minuti pri{li do visoke prednosti osmih zadetkov (12:4). To pa je tudi v rokometu velika prednost, ki že daje slutiti, kdo naj bi bil končni zmagovalec v srečanju. Žal pa domači rokome-ta{i potem do odmora niso igrali v tako visokem ritmu, naredili so nekaj napak in Sevničani so zma-nj{ali visoko vodstvo Gori{nice na samo tri zadetke zaostanka.
Tako se je vse pričelo znova, saj si ob treh zadetkih prednosti ne sme{ dopustiti lagodnosti, predvsem pa ne delati napak, seveda če želi{ osvojiti obe točki. V začetku 50. minute je prednost domačih ponovno poskočila na pet točk, zato so sam zaključek srečanja lahko odigrali nekoliko mirneje in se niso bali, da bi mogoče zaradi ene ali dveh napak ostali brez točk. Po zmagi proti Sevnici je dejstvo, da Gori{ničani nekako nadaljujejo niz uspe{nih iger {e iz minulega prvenstva, in to kljub spremenjeni igralski zasedbi. Fantje so dobro pripravljeni in si želijo čim več
dobrih iger in nabiranja točk, kar jim sedaj zelo dobro uspeva.
GORICA LEASING - VELIKA NEDELJA 27:23 (13:14)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Mesarec 2, Kukec 6, Šterman, Šo-štarič, Ma. Špindler, Mi. Špindler, Planinc 6, Kokol 3, Klemenčič, Go-tal 3, Munda, Kumer 3. Trener: Zdenko Sekelj
Danilo Klajnsek
2. SRL - VZHOD
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Pomurje 31:28, Črnomelj -Radeče 35:25, Atom Kr{ko - Šmartno 99 34:19, Maribor Klima Petek - Arcont Radgona 36:28.
1.	ATOM KRŠKO	2	2	0	0	4
2.	POMURJE	2	1	0	1	2
3.	MB KLIMA PETEK	2	1	0	1	2
4.	ARCONT RADGONA	2	1	0	1	2
5.	ŠMARTNO 99	2	1	0	1	2
6.	DRAVA PTUJ	2	1	0	1	2
7.	ČRNOMELJ	2	1	0	1	2
8.	RADEČE	2	0	0	2	0
DRAVA - POMURJE 31:28 (16:13)
DRAVA: Klinc, Kelenc 3, Predi-kaka, M. Bračič 12 (2), Štager 1, Skaza 2, Planinc 2, G. Bračič, Kotar 6, Mlakar 3, Mikolič 2 in Gonc, trener M. Me{l.
Tudi to se zgodi, da na tekmo zamudita sodnika, ki sta na tekmo prispela s 55-minutno zamudo. Ekipi sta 45 minut čakali, nato pa po predlogu delegata Vere{a iz Bakovcev podpisali zapisnik. Igralci so že bili pod tu{em v kopalnici, ko sta se pojavila sodnika in vodstvo obeh ekip je {portno pristalo, da se tekma odigra. Žal so tudi gledalci odhajali in le pe{čica je ob koncu videla lepo zmago gostiteljev.
Vse do 25 minut prvega polčasa je bil izid tesen, gostje so 6-krat izenačili, a so gostitelji z zagrizeno igro do odmora pridobili rahlo prednost. Tudi v nadaljevanju je gostom uspelo znižati na zadetek prednosti. Ob odličnem posredovanju vratarja Klinca pa so Ptujčani z nekaj uspe{nimi napadi pridobili ponovno prednost 4 zadetkov, kar je bilo dovolj, da so priborjeno prednost obdržali do konca in zasluženo zmagali. Ob tem velja omeniti koristno in pametno igro Mateja Bračiča, ki je dosegel 12 zadetkov.
anc
Rokomet • Pokal Slovenije
A-ligaš zanesljivo
VELIKA NEDELJA -JERUZALEM ORMOŽ 24:34 (11:17)
Jeruzalem: G. Cudič (20 obramb), Cvetko (3 obrambe), Bel-šak 2, M.Horvat 5, Hanželic 3, Koražija 4 (1), Bezjak 4, Ivanuša 8, B. Čudic 3, Kosaber 3, D. Horvat, Štefanic 1, Grizolt 1, Potocnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Velika Nedelja: Klemencic (2 obrambi), Munda (2 obrambi), Kovacec (6 obramb), Šterman 2, Mesarec, Šoštaric, Kukec 3 (1), Pla-ninc 6 (4), Kokol 2, Gotal 7, Vajda 3, Kumer, M. Špindler 1, T. Špindler. Trener: Zdenko Sekelj.
V povratni tekmi šestnajstine finala Pokala Slovenije so Ormoža-ni branili prednost treh zadetkov s prve tekme (31:28).
Že v 5. minuti so Nedeljani ostali brez Kumra, ki ga je pri strelu na ormoška vrata v glavo zadel projektil soigralca Planinca. 1. A-ligaš iz Ormoža je takoj na začetku poka-
zal, da želi zmago tudi v Veliki Nedelji. V 20. minuti je na semaforju že pisalo 7 golov prednosti za je-ruzalemcke, ki so po mocnem strelu razpoloženega Ivanuše povedli z rezultatom 5:12. V prvem pol-casu je odlicno delovala obramba Ormožanov, Grizolt je povsem zaustavil Kukca, v golu Ormoža pa je blestel Čudič (20 obramb). V prvem polcasu so Nedeljani že dvakrat zaostajali tudi z osmimi goli.
Začetek drugega polčasa je pripadel domačinom, ki so izkoristili številne izključitve Ormožanov in se v 41. minuti približali le na gol zaostanka (20:21). Nato je Bojan Čudič dosegel zadetek za Ormož, čeprav sta bila izključena dva njihova igralca, domačini pa so naredili nekaj napak v napadu in gostje so spet ušli v prednost štirih golov (20:24). Do konca srečanja so ormoški rokometaši napolnili mrežo sosedov in se zasluženo uvrstil v nadaljevanje pokala Slovenije, kjer jih sedaj čakajo Prule 67.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
Sedmica Zavrča, prva zmaga Središča
3. SNL - vzhod
REZULTATI 9 KROGA: Šoštanj - Zavrč 0:7, Pohorje - Kovinar Štore 1:1, Paloma - Veržej 2:0, Sto-jnci - Bistrica 2:2, Tišina - Črenšo-vci 0:1, Železničar - Križevci 2:2. Srečanje Šmarje pri Jelšah - Holer-muos Ormož ni bilo odigrano zaradi poplave igrišča v Šmarjah.
1.	ZAVRC 9 6 2 1 30:8 20
2.	POHORJE 9 5 3 1 13:7 18
3.	KRIŽEVOI 9 5 2 2 20:9 17
4.	PALOMA 9 5 2 2 18:13 17
5.	ČRENŠOVOI 9 5 2 2 16:15 17
6.	STOJNOI 9 5 1 3 22:14 16
7.	VERŽEJ 9 4 2 3 18:8 14
8.	KOV. ŠTORE 9 4 2 3 12:15 13
9.	TIŠINA 9 3 1 5 15:15 10
10.	ŽELEZNIČAR 9	2	2 5	10:23	8
11.	ŠOŠTANJ 9	2	1	6 10:28	7
12.	HOL. ORMOŽ 8	1	3 4	13:19	6
13.	ŠMARJE 8	1	2 5	8:15	5
14.	BISTRICA 9	0	3 6 7:23	3
DVE TOČKI PREDNOSTI ZAVRČANOM
Deveti krog v 3. SNL je bil zelo zanimiv. .Ali so bili strelci slabše razpoloženi ali pa so bile obrambe bolj{e. Krepko so povprečje tega kroga v danih zadetkih popravili nogometa{i Zavrča, ki so enostavno poteptali domači Šo{tanj ter si z novimi tremi točkami in remijem Pohorja na svojem igri{ču priigrali dve točki prednosti na prvenstveni razpredelnici. V bistvu pa je bilo to le ogrevanje Zavrčanov za pokalno srečanje v Novi Gorici. Nekoliko nepričakovano so nogo-meta{i Stojncev na svojem igri{ču osvojili samo točko proti zadnjeu-vr{čeni ekipi Bistrice, ki ima velike težave v vseh pogledih. V Stojnce so pripotovali samo z dvanajstimi nogometa{i. Domačini so dvakrat lovili zaostanek in osvojili točko, kar pa je manj od pričakovanega, saj so verjetno pred srečanjem že vknjižili tri točke. Škoda, saj so s tem zamudili preboj na drugo mesto, takoj za Zavrčem. Srečanje v Šmarju med domačo ekipo in Ho-lermuosom Ormožem ni bilo odigrano zaradi naplavitve igri{ča v tem kraju. Sicer pa bi bil to derbi ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice. Naslednja dva kroga v 3. SNL - vzhod pa bosta naredila svoje, saj se pričakuje delitev ekip na zgornji in spodnji del prvenstvene razpredelnice, razlike v točkah pa naj bi se povečale. Če bo tempo rezultatov v ligi podoben, potem borbe za sam vrh ne bo, saj je Zavrč ekipa, ki trenutno izstopa in ne vidi se nasprotnik v tekmi za najvi{je mesto. Veliko bolj pestra in zanimiva pa bo borba za mesta iznad tistih, ki vodijo v nižji rang tekmovanja, razlike pa vsaj trenutno {e niso velike. Za nekatere se bodo pričele kvalifikacije že z naslednjim krogom, saj nihče ne bi rad selitve v nižji rang tekmovanja.
ŠOŠTANJ - ZAVRČ 0:7 (0:2)
STRELCI: 0:1 Golob (4), 0:2 Golob (45), 0:3 Golob (67), 0:4 Ljubanič (70), 0:5 Krepek (73),
Menjava na klopi Ormoža
Po slabem štartu v 3. SNL -vzhod (le šest took po osmih krogih), so se v ormoškem klubu odločili za menjavo trenerja. Dosedanjega trenerja Franca Gorzo je zamenjal Drago Posavec, hrvaški trener, ki je pred leti že deloval v Ormožu, sedaj pa je vodil člana 1. lige MNZ Ptuj Rogo-znico. Novi trener se bo po odpovedi tekme v Šmarjah ormoški publiki prvič predstavil v nedeljo na sre~anju Holer-muos Ormož - Šoštanj. (uk)
Nogometaši Gorišnice držijo priključek z najboljšimi moštvi 1. lige MNZ Ptuj.
0:5. Vidovič (82), 0:7 Ljubanič (89)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec (od 60. Matej Kokot), Frangež (od 73. Vidovič), Črnko, Meznarič, Lenart, Krepek (od 79. Kuserbanj), Milan Kokot, Golob, Zdelar, Ljubanič. Trener: Milivoj Jamnik.
STOJNCI - BISTRICA 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Primožič (12), 1:1 Letonja (43), 1:2 Stražišar (67), 2:2 Petek (70)
STOJNCI: Toplak, Novak, Rumež, Petek, D. Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak (od 60. Vtič), Ha-bjanič (od 71. Petrovič), Žnidarič (od 79. A. Vilčnik), Milošič. Trener: Miran Klajderič.
BISTRICA: Kastelic, Stražišar, Frelih, Stegne, Rampre, Primožič, Jelenko, Poljanec, Modrič, Obrov-nik (od 46. Danilovič), Tkavc. Trener: Dušan Dimič.
[TAJERSKA LIGA
REZULTATI 9. KROGA: Rogaška Crystal - Zreče 1:2, Kovinar Ferina - Brunšvik 2:1, Središče -Malečnik 1:0, Oplotnica - Pesnica 0:1, Mons Claudius - Šentilj Jare-nina 1:2, Boč - MU Šentjur 2:2, Gerečja vas Unukšped - AJM Kun-gota 2:3.
1.	ZREČE 9 7 0 2 26:11 21
2.	MALEČNIK 9 6 2 1 39:17 20
3.	OPLOTNIOA 9 6 1 2 22:7 19
4.	ŠENTILJ JAR. 9 6 0 3 30:25 18
5.	MU ŠENTJUR 9 4 4 1 24:14 16
6.	MONS OLAUD. 9 4 2 3 16:14 14
7.	KOV. FERINA 9 4 1 4 20:18 13
8.	PESNIOA 9 3 2 4 15:20 11
9.	AJM KUNGOTA 9 3 1 5 22:23 10
10.	GEREČJA VAS 9 3 1 5 21:20 10
11.	BRUNŠVIK 9 2 2 5 20:28 8
12.	ROGAŠKA O. 9 2 0 7 12:27 6
13.	BOČ	9 0 5 4 12:28 5
14.	SREDIŠČE 9 1 2 6 7:36 5
BOČ - ŠENTJUR 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ulaga (44), 1:1 Obrovnik (67), 2:1 Marguč (75), 2:2 Ulaga j;79)
BOC: Črešnar, Korošec, Sama-stur, Berglez, Marguč, Vehovar, Obrovnik, Sinrajh, Trunkl, Medik, Skale. Trener: Bojan Brodnjak.
SREDIŠČE - MALEČNIK 1:0
(0:0)
STRELEC. 1:0 Rajh ( 58. z 11
m)
SREDIŠČE: Polak, Balažič (od 46. Jelovica), Masten, Žerjav, Ivan-čič, Krajnčec, Klajnčar (od 70. Stajnko), Rajh, Aleksič (od 75. Mar-čec), Kaloh, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
GEREČJA VAS UNUKŠPED - AJM
KUNGOTA 2:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Simonič (14), 1:1 Verlak (40), 1:2 Rozman (66. Avto-gol), 2:2 Rozman (80), 2:3 Simo-nič (83)
GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Klinger, Verlak, Kuserbanj (od 76. Mertelj), Sagadin, Krajnc, Petek, Debevec, Vrbanec (od 80. Ciglar),
Rozman, Hertiš, Jurišič. Trener: Ivan Klinger.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 7. KROGA: Podle-hnik - Videm 1:3, Hajdina - Go-rišnica 1:2, Markovci - Cirkulane 1:1, Dornava - Mark 69 Rogoznica 1:1, Skorba - Podvinci 2:3, Bukovci - Slovenja vas 2:0
1.	DORNAVA 7 4 2 1 15:5 14
2.	VIDEM 7 4 1 2 19:12 13
3.	PODVINOI 7 4 1 2 20:15 13
4.	SLOV. VAS 7 3 3 1 13:8 12
5.	OIRKULANE 7 3 2 2 16:13 11
6.	GORIŠNIOA 7 3 2 3 11:13 11
7.	BUKOVOI 7 2 3 2 15:17 9
8.	ROGOZNIOA 7 2 3 2 14:13 9
9.	HAJDINA 7 2 1 4 9:14 7
10.	PODLEHNIK 7 1 2 4 13:20 5
11.	SKORBA 7 1 2 4 8:16 5
12.	MARKOVOI 7 1 2 4 8:16 5
MARKOVCI - CIRKULANE 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Milošič (63)
PODLEHNIK - VIDEM 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ciglar (13), 1:1 Koren (65), 1:2 Pečnik (66), 1:3 Bedrač (85)
DORNAVA - MARK 69 ROGOZ-
NICA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Plohl (45), 1:1 Horvat (86)
HAJDINA - GORIŠNICA 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Donaj (5), 0:2 Po-platnik (60), 1:2 Krajnc (80)
BUKOVCI - SLOVENJA VAS 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Vinkovič (22), 2:0 Zemljarič (45)
SKORBA - PODVINCI 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Brus (4), 0:2 J. Šmigoc (26), 1:2 Novak (45), 1:3 Hren (57), 2:3 Topolovec (74. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 6. KROGA: Zgornja Polskava - Apače 0:2, Prager-sko - Spodnja Polskava 1:3, Tržec - Leskovec 6:1, Grajena - Lovrenc 2:1. V tem krogu so bile proste Hajdoše.
1.	HAJDOŠE 5 4 0 1 14:7 12
2.	APAČE 5 3 2 0 14:5 11
3.	PRAGERSKO 5 3 1 1 14:6 10
4.	GRAJENA 5 2 2 1 7:10 8
5.	SP POLSKAVA 5 2 1 2 7:7 7
6.	ZG. POLSKAVA 6 2 1 3 8:9 7
7.	LOVRENO 6 2 1 3 10:15 7
8.	TRŽEO 5 1 1 3 12:12 4
9.	LESKOVEO 6 0 1 5 6:21 1
GRAJENA - LOVRENC 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mlakar (15), 1:1 Godec (67), 2:1 Kurbus (69)
PRAGERSKO - SPODNJA POLSKAVA 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ramadani (15. z 11 m), 0:2 Jevšenak (46), 0:3 Pučnik (53), 1:3 Kmetec (54)
TRZEC - LESKOVEC 6:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Krajnc (29), 1:1 Bratušek (39), 2:1 Krajnc (43), 3:1 Krajnc (46), 4:1 Sitar (69), 5:1 Fras (80), 6:1 Emeršič (86)
ZGORNJA POLSKAVA - APAČE
0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 D. Kmetec (56), 0:2 B. Kmetec (64)
VETERANSKI LIGI
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 6. KROGA: Goriš-nica - Grajena 7:1, Savaria Rogo-znica - Leskovec 2:1, Dornava -Tržec 0:0. V tem krogu so bili prosti Markovci.
1.	ROGOZNIOA 5 3 2 0 13:7 11
2.	TRŽEO 6 3 2 1 11:7 11
3.	GORIŠNIOA 5 2 1 2 11:11 7
4.	DORNAVA 5 13 1 11:8 6
5.	GRAJENA 5 1 3 1 8:13 7
6.	MARKOVOI 5 1 1 3 10:19 4
7.	LESKOVEO 5 1 0 4 10:9 3
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 6. KROGA: Polska-va - Apače 0:0, Pragersko - Prepo-lje 2:2, Hajdina - Loka Rošnja 4:1. V tem krogu je bil prost Lovrenc.
1.	HAJDINA	5	4	1	0	22:7	13
2.	LOVRENO	5	3	0	2	12:10	9
3.	LOKA ROŠNJA	6	3	1	2	11:12	9
4.	APAČE	5	2	2	1	6:7	8
5.	POLSKAVA	5	1	2	2	8:9	5
6.	PREPOLJE	5	0	2	3	6:10	2
7.	PRAGERSKO	5	0	2	3	5:15	2
1. SLOV. MLAD. LIGA
REZULTATI 10. KROGA: Mura
-	Aluminij 1:2 (0:1), HIT Gorica
-	Slovan 2:2, Koper - Dravograd 2:2, CMC Publikum - Factor 0:1, Domžale - Olimpija 1:0, Rudar Velenje - Maribor 1:1.
VRSTNI RED: HIT Gorica in Aluminij 22, Bilje Primorje, Domžale in Olimpija 16, Maribor 15, Mura in Factor 12, Koper 11, CMC Publikum in Slovan 10, Rudar Velenje 9, Triglav 6, Dravograd 1 točka.
Mladinci Aluminija pod vodstvom trenerja Bojana Špehonje nadaljujejo z uspešnimi igrami. Tokrat so gostovali na stadionu Fa-zanerija v Murski Soboti, kjer so z dvema zadetkoma Erilija Goranija v 43. in 49. minuti premagali sovrstnike Mure iz Murske Sobote. Te tri nove točke so jih zavihtele na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Verjetno bo o jesenskem prvaku med mladinci odločal sobotni derbi, s pričetkom ob 15.30, ko bodo mladinci .Aluminija v derbiju tega kroga in jesenskega dela prvenstva gostili sovrstnike iz Nove Gorice.
1. SLOV. KADETSKA LIGA
REZULTATI 10. KROGA: Mura
-	.Aluminij 3:1 (0:0), Bilje Primorje
-	Triglav 1:0, HIT Gorica - Slovan 0:0, Koper - Dravograd 1:0, CMC Publikum - Factor 0:0, Domžale -
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - PETEK ob 15.00: KD Olimpija - Ljubljana; SOBOTA ob 18.00 Maribor Pivovarna Laško - Kumho Drava; NEDELJA ob 15.00: Mura -Primorje, Bela krajina - Domžale, Zagorje - Koper, HIT Gorica - CMC Publikum
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Rudar Velenje - Supernova Triglav, Dravograd - Nafta; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Izola Argeta, Livar - Svoboda, Factor - Krško, Dravinja - Šmartno.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Kovinar Štore - Križevci, Črenšovci -Železničar, Zavre - Tišina, Bistrica - Šmarje pri Jelšah, Veržej - Stojnci, Pohorje Paloma; NEDELJA ob 15.30: Holermuos Ormož - Šoštanj [TAJERSKA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zreče - Šentilj Jarenina, Pesnica -Mons Claudius, Malečnik - Oplotnica, AJM Kungota - Središče, Brunšvik - Boč, Rogaška Crystal - Kovinar Ferina; NEDELJA ob 15.00: MU Šentjur - Gerečja vas Unukšped
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podvinci - Bukovci, Hajdina - Skorba, Gorišnica - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Videm - Markovci; NEDELJA ob 15.00: Cirkulane - Dornava, Slovenja vas - Podlehnik 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdoše - Zgornja Polskava, Spodnja Polskava - Grajena; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Tržec; NEDELJA ob 15.00: Apače - Pragersko VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA - PARI 7. KROGA v PETEK ob 16.00: Prepolje - Hajdina, Apače - Pragersko, Lovrenc - Polskava
VZHODNA SKUPINA - PARI 7. KROGA v PETEK ob 16.00: Leskovec - Dornava, Grajena - Savaria Rogoznica, Markovci - Gorišnica
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOÎKI PARI 4. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Gold club - Prule 67, Adria Krka - Rudar Trbovlje; odigrano včeraj: Gorenje - Cimos Koper, Prevent - Termo, Celje Pivovarna Laško - Sviš 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE PARI 4. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj (igra se v sredo, 20. 10.), Burja Škofije - Celjske mesnine, Gramiz Kočevje - Loka kava KSI, Olimpija PLK
-	Izola, Polje - Krim Eta Malizia
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOÎKI
PARI 4. KROGA: Velika Nedelja - Slovan (sobota ob 19.00), Chio Kranj - Gorišnica (sobota ob 18.00), Sevnica - Pekarna Grosuplje, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana, Cerklje - Ribnica, MIP Gorica Leasing - Dobova
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - MOÎKI
PARI 3. KROGA: Šmartno 99 - Drava Ptuj (sobota ob ^8.00), Arcont Radgona
-	Atom Krško, Radeče - Maribor Klima Petek, Pomurje - Črnomelj
ODBOJKA
1. A DRŽAVNA MOÎKA ODBOJKARSKA LIGA PARI 2. KROGA: Svit - Salonit Anhovo (sobota ob 19.00), Autocommerce -Krka, Marcial Prvačina - Calcit Kamnik, Olimpija - Prevent gradnje IGM, Šoštanj Topolščica - Termo Lubnik
1.	A DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 2. KROGA: Benedikt - Luka Koper (sobota ob 19.00 ŠD Lenart), Preva-lje - HIT Nova Gorica, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Formis Bell, Nova KBM Branik - TPV Novo mesto, Sloving Venus Vital - Sladki greh Ljubljana
2.	SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 2. KROGA: Ptuj - Mislinja (sobota ob 17.00 v gimnazijski športni dvorani na Ptuju), Ecom Tabor - Hitachi, Šentvid - Kočevje, Dravograd - Mislinja, Solkan
-	Savinjska Šempeter, Comet Zreče - Ljubljana II
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIÎKA LIGA - MOÎKI PARI 2. KROGA: Ptuj - Moravske Toplice (sobota ob 17.00, ŠD Mladika), Kema Puconci - Vesna, LM KO - Krka, Vegrad - Lisk Križe, Maxi Olimpija - Maribor Finea
1. SLOVENSKA NAMIZNOTENIÎKA LIGA - ŽENSKE PARI 2. KROGA: Ptuj - Fužinar (sobota ob 17.00 ŠD Mladika), Prevent - Vesna, Ilirija - Iskra Avtoelektrika, Istrabenz - Merkur, Arrigoni - Kajuh Slovan
KEGLJANJE
3.	SLOVENSKA KEGLJAÎKA LIGA VZHOD - MOÎKI
PARI 5. KROGA: Agroruše - Drava, Impol - Lokomotiva - obe tekmi v soboto ob 17.00, Interokno - Fužinar, Marles hiše - Konjice, Piramida - Krško 1. SLOVENSKA KEGLJAÎKA LIGA VZHOD - ŽENSKE PARI 2. KROGA: Komcel - Drava (ob 10.00), Impol - Šoštanj (ob 13.30), Nafta
-	Miroteks III., Fužinar - Radenska
TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj organizira tečaj za nove sodnike, ki se bo pričel v ponedeljek, 25. 10., ob 17.30 v sejni sobi športne dvorane Mladika.
Olimpija 3:0, Rudar Velenje - Maribor 0:3.
VRSTNI RED: Maribor 24, HIT Gorica 23, Domžale 16, Olimpija 15, Triglav, Factor in Koper 12, CMC Publikum, Rudar Velenje in Mura 11, Bilje Primorje in Dravograd 9, Slovan 8, Aluminij 6 točk.
Kadeti Aluminija so v Murski Soboti doživeli še en poraz. Edini zadetek za kadete Aluminija je dosegel Žiga Tement v 58. minuti.
POKAL MNZ PTUJ
Minulo sredo so bila odigrana srečanja četrtfinala za pokal MNZ Ptuj.
REZULTATI (člani): Stojnci -Bukovci 3:1, .Aluminij - Zavrč 2:1, Bistrica - Skorba 5:7 (po streljanju
11-metrovk), Apače - Holermuos Ormož 3:7.
POLFINALNA PARA: Aluminij -Stojnci, Holermuos Ormož - Skor-ba.
REZULTATI (mladinci): Aluminij - Podlehnik 5:0, Bistrica - Leskovec 13:0, Pragersko - Boč 2:3, Podvinci - Ptuj 2:4. POLFINALNA PARA: Aluminij
-	Bistrica, Ptuj - Ormož
1. NOGOMETNA LIGA ZA DEKLETA DO 16 LET
5. KROG: ŽNK Ljudski vrt Ptuj
-	ŽNK Livar 2:3 (2:1).
STRELKE: 1:0 Arnuš (31), 2:0 Trafela (35), 2:1 Medved (38), 2:2 Retar (44), 2:3 Gridovec (55).
Foto: SJ
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Benedlčanke brez licenc in točk
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 1. KROGA: Prevent gradnje IGM - Svit 3:0, Olimpija -Šoštanj Topolš~ica 3:2, Salonit Anhovo - Marchial Prva~ina 1:3, Cal-cit Kamnik - Termo Lubnik 3:1.
Prevent Gradnje IGM -Svit 3:0 (21, 21, 21)
SVIT: Zemlji~, Bra~ko, Šket, Jakopin, Gomivnik, Brezovšek, Ju-rak, Lampret, Jesenko, Pipenbaher, Korošec, Berdon.
Vnaprej odigrana tekma 1. kroga DP se je kon~ala s pri~akovano zmago mariborskih odbojkarjev. Kljub temu je bila igra v vseh treh nizih izena~ena, a le do kon~nic, kajti v odlo~ilnih trenutkih so Ma-ribor~ani pokazali bolj zbrano in zrelo igro. Ekipi sta nastopili v dokaj spremenjeni igralski zasedbi; Prevent je zapustil reprezentant Sebastijan Škorc, Svit pa v tej sezoni igra brez najboljših igralcev, reprezentanta Davida Slatinška in Hrvata Maura Mileti~a.
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA: Benedikt
-	Sloving Venus Vital 1:3, Luka Koper - Prevalje 3:1, HIT Gorica
-	Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0, Formis Bell - Nova KBM Branik 0:3, TPV Novo mesto - Sladki greh Ljubljana 1:3.
Benedikt - Sloving Venus Vital 1:3 (24, -10, -16, -22)
Benedikt: Rajšp, Štumper, J.
Foto: Z. Šalamun
Benedlčanke so morale zaradi težav s pridobitvijo licenc tekmo s Sloving Venus Vitalom odigrati brez vseh okrepitev.
Borko, Bernjak, T. Borko, Fekon-ja, Lorbek, Krajnc, Jontes.
V	soboto, 9. oktobra, so se v športni dvorani v Lenartu v prvem krogu 1. državne odbojkarske lige pred 200 gledalci pomerile odboj-karice Benedikta in ekipe Sloving Venus Vital. V odbojkarskem klubu Benedikt niso uspeli pravo~asno registrirati svojih tujk, zato je moral doma~i trener Zoran Kolednik le dan pred prvim prvenstvenim obra~unom z Ljubljan~ankami povsem spremeniti postavo, zaigrale so igralke iz rezervne klopi in tako je z lahkoto slavila gostujo~a ekipa z rezultatom 1:3.
V	letošnji sezoni igra v ekipi Benedikta samo pet igralk, ki so tukaj igrale tudi lani (Jitka Štumper, Martina Rajšp, Jasmina Borko, Tamara Borko in Simona Krajnc), ob
teh pa je v ekipi zaigrala še mladinska reprezentantka Katja Jontes iz Prevalj. Ekipa pa bo letos okrepljena še s Marijo Milanovi~, ki je lani igrala v Novi Gorici, Marino Novosel iz Hrvaške, igralko Mladosti in Romunko Liljano Valentino Bogendorfer. Za te tri igralke pa morajo dobiti še ustrezne licence. Trener odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik je bil po tekmi razo~aran in je dejal: "Napako smo naredili tudi v klubu, ker smo pri~eli prepozno urejati papirje. Če bi se tega lotili prej, se odbojkarska zveza ne bi mogla izgovarjati, ~eprav mislim, da bi se zadeve lahko uredile, ~e bi bil v odbojkarski zvezi interes. Lani smo to storili malo kasneje, pa se je dalo urediti."
Zmago Šalamun
HIT Nova Gorica - ZM Ljutomer 3:0 (15, 16, 22)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tretinjak, Kucaj, Kodila, Vrban~i~, Jozelj, Oleti~, Pirher, Dr-vari~, Morec, Kadiš. Trener: Janko Hochstatter.
V uvodnem krogu novega prvenstva v prvoligaški ženski odbojkarski konkurenci so Ljutomer~anke gostovale v Novi Gorici ter pred okrog 100 gledalci po manj kot 80 minutah klonile proti favorizirani ekipi HIT-a. Pod vodstvom novega trenerja Janka Hochstatterja so ljutomerske odbojkarice odli~-no pri~ele tekmo ter v uvodnem nizu povedle s 6:4 ter z 9:8, nato pa so doma~inke povsem zagospodarile na igriš~u ter gostjam prepustile le še šest to~k. Tudi v drugem nizu so bile prleške igralke dorasel tekmec le na za~etku ter se doma-~im upirale le do rezultata 13:11. Najbolj izena~en je bil tretji niz, ko je doma~i trener Boris Kloko-~ovnik dal priložnost tudi rezervi-stkam. Gostje so povedle s 17:14, v nadaljevanju, ko so na igriš~e spet stopile najboljše igralke HIT-a, pa se je tehtnica spet nagnila na primorsko stran.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 1. KROGA: Mladi Jesenice - Ptuj 3:0, Comet Zre~e - Ecom Tabor 2:3, Ljubljana II. -Solkan 1:3, Savinjska Šempeter -Dravograd 3:2, Mislinja - Šentvid 0:3, Ko~evje - Hitachi 3:2.
Atletika • Pogovor z Andrejem Voglarjem
«
»Treniral sem z Jolando Ceplak
Ptujski maratonec Andrej Voglar se po petih letih vra~a iz Velenja na Ptuj, kjer bo nadaljeval v Berlinu na novo za~eto kariero maratonskega teka~a.
Svoje prve resne tekaške korake je naredil pred desetimi leti v Atletskem klubu Ptuj, kjer je kot mladinec treniral pod vodstvom @areta Markovi~a, tekmoval pa je v tekih na srednje proge - 1500 metrov, 3000 metrov in 3000 metrov z zaprekami. Po uvodni fazi formacije teka~a se je po treh letih za-~el postopoma preusmerjati v tek na dolge proge, 5000 in 10000 metrov, s tem pa je za~el sodelovati z legendo slovenskega maratona Mirkom Vindišem, najboljšim ptujskim športnikom. Po kon~ani srednji šoli se je odpravil v Velenje na študij, hkrati pa je prestopil v Velenjski atletski klub, kjer je treniral pod vodstvom Tomislava Popetruja, s tem pa se je pridružil skupini atletov z Jolando Čeplak in Boštjanom Bu~em. Trening z našo najboljšo atletinjo Jolando Čeplak mu je pomenil motivacijo, poleg tega pa ustvaril pogoje, v okviru katerih je dosegel svoje najboljše rezultate in najve~je tekmovalne uspehe. Za ponazoritev navajamo njegove najboljše osebne znamke: 5000 metrov 14:53, 10000 metrov 31:35, mali maraton 1:09,13. V omenjenih disciplinah in krosih je Andrej osvajal številna odli~ja na slovenskih državnih prvenstvih in visoke uvrstitve v mednarodni konkurenci. Povod za pogovor z Andrejem je njegovo 74. mesto na nedavnem maratonu v Berlinu, ki ga je dosegel v konkurenci 36000 te-ka~ev, za prvi nastop v tej kraljev-
ski atletski disciplini pa je dosegel zelo soliden rezultat 2:31,46.
Kako ocenjuješ svoj nastop v Berlinu?
Andrej Voglar: »Z nastopom sem zadovoljen, kljub temu da sem pri~akoval rezultat minuto ali dve
pod dvema urama in pol. Vzrok za nekoliko slabši nastop gre iskati v mokrem in hladnem vremenu, saj se temperatura ni dvignila nas 10 stopinj Celzija. Vzdolž cele proge se nisem uspel dovolj ogreti, poleg tega pa sem pri 35 kilometru
Andrej Voglar v zadnjih metrih berlinskega maratona.
dobil "trde noge" in tempo je za~el padati bolj, kot sem upal.«
Se boš sedaj popolnoma preusmeril v maratonski tek in cilji za naslednjo sezono?
Andrej Voglar: »Tako je, vse napore bom vložil v pripravo za maraton. Najprej želim pove~ati izhodiš~no hitrost v teku na deset kilometrov, za drugo leto pa ra~u-nam, da se bom približal znamki 2 uri in 25 minut na maratonski razdalji, kjer planiram en nastop. Tekmoval bom tudi na razdalji malega maratona.«
Kaj pa dolgoro~ni cilji in kaj te motivira za trening te naporne discipline?
Andrej Voglar: »Napovedi so vedno nehvaležne, raje ostajam previden. Moj veliki vzor ostaja Mirko Vindiš, zelo pa bi bil vesel, ~e bi se mi uspelo približati njegovim rezultatom. Velik vtis je name pustila Jolanda Čeplak, s katero sem dolga leta treniral in bil njen partner na treningu.«
Opi{i nam tvoje sodelovanje z Jolando Ceplak?
Andrej Voglar: »Vsak teden sem bil njen "zajec" na treningu, ko je morala prete~i petkrat 1000 metrov v tempu za tri minute. Pomagal sem ji predvsem v tekih, s katerimi je trenirala vzdržljivostno komponento. Z njo imam dobre prijateljske odnose, gre pa za veliko šampionko, ki je dostopna, hkrati pa zelo profesionalna tekmovalka, ki natan~no ve, kaj ho~e.«
Uroš Esih
Sportne novi~ke
[portno plezanje • Mina Markovic upravičila vlogo favoritinje
V	soboto in nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje za državni pokal v športnem plezanju. V soboto so se pomerili člani in članice. Zlasti v ženski konkurenci so bili izidi presenetljivi. Postavlja-vec smeri in vodja državne reprezentance Tomo Česen seje odločil za izredno težko postavitev, enakovredno moški smeri. Zmagala je še mladinka Maja Vidmar, osmoljenka svetovnega mladinskega prvenstva, druga je bila Lučka Franko, tretja Natalija Gros, letos že zmagovalka tekem svetovnega pokala in skupno trenutno 5., četrta pa Martina Čufar. V tej konkurenci se je v finale uvrstila tudi Ptujčanka Mina Markovič in zasedla 6. mesto, kar je zanesljivo uspeh v tej konkurenci, saj je bila kot mlajša mladinka ob Maji Vidmar druga finalistka iz mlajših kategorij. V moški konkurenci so ponovno prevladovali tržiški plezalci, ki so zasedli prva tri mesta.
V	nedeljo je potekalo tekmovanje v mlajših kategorijah. Tekmovali so tudi trije Ptujčani. Antonio Koderman je v kategoriji starejših dečkov zasedel 13. mesto, Vili Koderman pa v kategoriji mlajših dečkov 15. Med kadetinjami je nastopila tudi Mina Markovič ter prepričljivo zmagala, saj je z lahkoto opravila s tekmovalno smerjo in edina dosegla vrh smeri.
Kikboks • Ptujčani najuspešnejši
Klub borilnih veščin Ptuj je pod pokroviteljstvom Kickboxing zveze Slovenije v športni dvorani Srednješolskega športnega centra na Ptuju minulo nedeljo pripravil finalni turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt. V finalnem delu je v vseh starostnih kategorijah mo~i merilo 124 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov, v letošnjem letu pa je na državnem prvenstvu sodelovalo ve~ kot 200 tekmovalcev iz 20 klubov, ~lanov Kickboxing zveze Slovenije. Najve~ uspeha so imeli ponovno do-ma~ini, KBV Ptuj, ki je osvojil devet prvih mest, tri druga mesta ter sedem tretjih mest. Drugi najuspešnejši klub je bil klub iz Izlak. Izkazali so se tudi tekmovalci KBV Ormož s tremi prvimi mesti in enim tretjim mestom. Poudariti velja, da sta Sandi in Sabina Kolednik tekmovala v dveh kategorijah in oba osvojila po eno prvo mesto in eno tretje mesto.
Presenečenje na tekmovanju so postali do-ma~ini, ki so kljub zelo pomlajeni ekipi osvojili skupno prvo mesto, kar ni pri~akoval skoraj nih~e. Trdo delo trenerjev Dušana Pavlice, Kristjana Slodnjaka in Vladimirja Sitarja seje obrestovalo in na površje prihaja nova generacija in novi uspehi ptujskih kikboksarjev.
Po kon~anem prvenstvu je selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar objavil razširjeni spisek kandidatov za reprezentanco Slovenije v disciplini semi kontakt, ki bo nastopala na Evropskem prvenstvu od 24.-28. novembra v Mariboru. Na spisku so trije ~lani kluba iz Ptuja, in sicer: Sabina in Sandi Kolednik ter Nadja Sibila.
"Dvoboji so bili na dokaj visoki kakovostni ravni, kar daje pogum pred EP, na katerem naj bi nastopilo okrog 23 naših tekmovalcev in tekmovalk. Zadnji teden v oktobru bo v Ormožu še finale v light kontaktu, po katerem se bo ekipa še v tej disciplini do nastopa v Mariboru pripravljala na Rogli. Za ptujske tekmovalce pa lahko govorim samo najboljše, saj smo ponovno dokazali, da smo najboljši v Sloveniji kljub veliki menjavi generacije, saj vemo, da je kar nekaj vrhunskih tekmovalcev nehalo z aktivno športno kariero, "je po tekmovanju povedal selektor reprezentance in glavni trener doma~ega kluba Sitar.
Na tekmovanju so sodili tudi doma~i sodniki Franc Slodnjak, Franc Vrban~i~, Edvard Stegar ter Marjan Sibila.
Rezultati (samo Ptuj in Ormož):
Dečki: -135 cm: 1. Andraž Silak; -145 cm: 1. Patrik Matiqi, 2. Filip Janžekovič; +165 cm: 1. Alen Golob (vsiPtuj).
Deklice: - 135 cm: 1. Nuša [tefančič (Ormož), 3. Nina Kokol (Ptuj).
Mladinci: - 48 kg: 1. Matjaž Kaluža (Ormož), 3. Matic Bede-nik Raušl (Ptuj); - 56 kg: 1. Denis Šamprl (Ptuj), 2. Jaka [tefančič (Ormož), 3. Izidor Janžekovič (Ptuj).
Mladinke: - 50 kg: 1. Desa Repič, 3. Adriana Korez (obe Ptuj); -55 kg: 1. Sonja Vuletič (Ormož); - 60 kg: 1. Tina Janžel (Ptuj).
Člani: - 63 kg: 1. Sandi Kolednik, 2. Matej Šamprl, 3. Jurček Horvat (vsi Ptuj); - 74 kg: 3. Sandi Kolednik (Ptuj); - 84 kg: 2. Se-bastjan Zinrajh (Ptuj).
Članice: - 50 kg: 1. Sabina Kolednik (Ptuj); - 55 kg: 3. Sabina Kolednik (Ptuj); + 70 kg: 1. Nadja Šibila (Ptuj).
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Zadovoljna ptujska trenerja: Dušan Pavlica In Kristjan Slodnjak
mojstri, obrtniki, podjetniki
Zaščita Ptuj
jesensko - zimska oprema
-	bunde - kombinezoni - rokavice
-	obleke - teklovniki - obutev
PTUJ, Rogozniška c. 14, Tel.: 02 779 71 11
Videm • Medobčinsko prvenstvo v krosu
Vidma se bodo mladi radi spominjali
Med najbolje organiziranimi in tudi zelo kvalitetnimi medobčinskimi prvenstvi osnovnih {ol v krosu je bilo prav gotovo videmsko, ki sta ga [portni zavod Ptuj (vse organizacijske niti so bile v rokah strokovnega delavca Marjana Le-nartica) in Osnovna {ola Videm (na čelu z "očetom" jesenskih krosov Jožetom Šoštarjem) izvrstno izpeljala - z vso otvoritveno simboliko - in ob množični udeležbi {ol.
V čudovitem sončnem vremenu so prijazni gostitelji storili vse, da bi nastopajočim - v cilj je priteklo blizu 700 tekačic in tekačev v 19 kategorijah in iz 12 osnovnih in 4 srednjih {ol - omogočili čim bolj-{e možnosti za tekmovanje.
Po otvoritveni slovesnosti in pozdravu ravnateljice OŠ Videm Marije Šmigoc, župana Občine Videm Friderika Bracica in direktorja Športnega zavoda Ptuj Simona Starčka so tekli najprej dečki, nato pa {e deklice. Vsi ugledni gostje, tudi sicer veliki prijatelji {porta mladih, so v družbi znanega ptujskega trenerja borilnih ve{čin in {portnega delavca Vladimirja Sitarja sodelovali pri podelitvi kolajn.
Za jesenski kros je značilna množičnost.
Foto: Langerholc
Osnovne {ole so predstavile nekaj odličnih tekačic in tekačev. Obrestuje se jim kakovostno strokovno delo {portnih pedagogov v ŠŠD in trenerjev Atletskega kluba Ptuj. Na tukajšnjo atletsko sceno prihajajo nova imena, nadarjene mlade tekmovalke in tekmovalci pa so dobro zagotovilo za prihodnost ptujske in slovenske atletike.
"Vsi udeleženci krosa zaslužijo pohvalo za bojevitost, saj so vsak po svojih močeh prispevali k promociji šolske atletike. Nihče ni
razočaral. Nekateri so tekmovali izvrstno, drugi v okviru svojih moči, tretji pa povprečno, kar je za tovrstna tekmovanja tudi razumljivo. Hvala Športnemu zavodu Ptuj za pomoč pri izvedbi tekmovanja," je nasmejan in ponosen hkrati po tekmovanju povedal športni pedagog na OŠ Videm Jože Šoštar.
REZULTATI TEKMOVANJA OSNOVNIH ŠOL - ZMAGOVALCI:
Letnik 1997/98: deklice: Maja Muhič (OŠ Breg); dečki: Erik Zo-rec (OŠ Breg).
Kegljanje - 2. SKL (ž) in 3. SKL (m)
S četrto zmago na vrh
2.	SKL - VZHOD (@ENSKE)
REZULTATI 1. KROGA: Drava
-	Šoštanj 1:7, Miroteks III.- Kom-cel 8:0, Radenska - Nafta 3:5, Fu-žinar - Impol 1,5 - 6,5.
DRAVA - ŠOŠTANJ 1:7 (2819-2951)
DRAVA PTUJ: Bombek 469, Kolar 445, Fridl 504, Kozoderc 440, Zorman 569, Kramberger 492.
FUŽINAR - IMPOL 1,5:6,5 (2807-2900)
IMPOL: Koren 458, Adamič 514, Lampreht 455, Veler 472, Kunčič 479, Pečovnik 522.
3.	SKL - VZHOD (MOÎKI)
REZULTATI 4. KROGA: Drava
-	Marles hiše 7:1, Fužinar - Piramida 5:3, Krško - Agroruše 3:5, Konjice - Impol 3:5, Lokomotiva -Interokno 3:5.
Kegljači KK Drava Ptuj.
1.	DRAVA
2.	AGRORUŠE
3.	FUŽINAR
4.	LOKOMOTIVA
5.	INTEROKNO
6.	IMPOL
7.	KONJICE
8.	KR[KO
9.	PIRAMIDA
0 0
0 3 0 3
Letošnja tekmovalna sezona se je za kegljače ptujske Drave pričela sanjsko. Odigrali so štiri dvoboje in prav tolikokrat zmagali. Nekdo bi rekel, da se jim je odpr-
lo, vendar bi mi dodali, da se trdo in marljivo delo obrestuje. V soboto so bili na t. i. "svojem kegljišču" Elite v odlični formi in jim nasprotniki niso mogli resneje konkurirati oziroma ogroziti njihove nove zmage, ki ima tudi svoj rekordni prizvok. Kegljači ptujske Drave so podrli 3303 keglje in s tem postavili rekord ligaškega tekmovanja v 3. SKL - vzhod. Ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi Milana Podgorška s 581 in Janeza Podgorška s 571 podrtimi keglji.
Mali nogomet
DMN LENART
A-liga
Rezultati 7. kola (organizator: ZGD SLIK. B. Gori~an, Voli~ina): KMN Legija : Otiej 6:0 (0:0), KMN Sv. Trojica : KMN Cer-kvenjak Gosti{~e pri Antonu ml. I 2:3 (1:2), [d Vitomarci : KMN Remos 3:4 (2:1), [D Benedikt : NK @erjavci 10:5 (6:2), KMN Fa-maik : DMNR Sandberg 9:6 (4:2), ZGD Slik. B. Gori~an : [D Trnovska vas 6:4 (2:2).
Vrstni red: 1. Sv. Trojica (18 točk), 2. ZGD. SLIK. B. Goričan (18), 3. Sandberg (15), 4. Vitomarci (12), 5. Cerkv. G. pri Ant. ml. I (12), 6. Benedikt (12), 7. Legija (12), 8. ŠD Trnovska vas (6), 9. Orfej (6), 10. Žerjavci (6), 11. Remos (4), 12. Famaik (1).
Naslednje, 8. kolo, se igra 17. oktobra 2004v Benediktu, organizator je ekipa ŠD
Benedikt.
B-liga
Rezultati 7. kola (organizator M-Trgovina Lormanje): AGJ Lenari : ŠD Lotus ml. 5:6 (2:2), Napoli Intelsat-Pernica II : Pernica-veterani 0:3 b.b., ŠD Zavrh : KMN Bar Čuk 4:4 (1:4), ŠD Zavrh ml. : KMN Cerkv. G. pri Antonu ml. II 2:5 (2:3), KMN Sv. Trojica ml. : KMN Tornado 3:4 (1:0), Benehit : KMN Sv. Ana ml. 3:5 (1:2), KMN Zavrh Picerija Vinska trta : KMN Red Bat 17:3 (6:1), M-trgovina Lormanje : ŠD Selce 1:5 (1:1).
Vrstni red: 1. KMN Zavrh Pic. Vin. trla (21), 2. KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II (16), 3. ŠD Lotus ml. (15), ...
Naslednje, 8. kolo, se igra 17. oktobra 2004 v Lenartu, organizator je ekipa AGJ Lenart.
ZŠ
POIMJDIIA
RABUEIMII
VOZIL
Letnik 1995/96: deklice: Tanja Nahberger (OŠ Breg); dečki: .Aljaž Brlek (OŠ Videm).
Letnik 1994: deklice: Tadeja Turk (OŠ Videm-Leskovec); dečki: Rok Kajzer (Jviz Desternik).
Letnik 1993: deklice: Sabina Mlakar (OŠ Videm); dečki: Blaž Oroz (OŠ Ljudski vrt Ptuj).
Letnik 1992: deklice: Maruša Malovič (OŠ Ljudski vrt Ptuj); Matej Hauptman (Jviz Desternik).
Letnik 1991: deklice: Katja Ko-drič (OŠ Markovci); dečki: Matej Svržnjak (OŠ Dornava).
Letnik 1990: deklice: Petra Me-tlarič (OŠ Markovci) ; dečki: Rene Ferk (OŠ Ljudski vrt Ptuj).
REZULTATI SREDNJIH ŠOL -ZMAGOVALCI:
Letnik 1989: dijakinje: Desa Repič (Ekonomska šola); dijaki: Samuel Rajtar Čuš (Gimnazija Ptuj).
Letnik 1988/87: dijakinje: Katja Šincek (Gimnazija Ptuj); dijaki: .Aljaž Vobič (Gimnazija Ptuj).
Letnik 1986/85: Maks Laura (Gimnazija Ptuj).
IVO KORNIK
Šahovski kotiček
Ptujski {ah septembra 2004
V septembru so se nadaljevala tekmovanja v hitropoteznem in pospe-{enem {ahu za dru{tveno prvenstvo za leto 2004.
Na hitropoteznem turnirju je sodelovalo 14 igralcev, ki so igrali po krožnem sistemu. Na tekmovanju je z lahkoto zmagal mojster Gregor Podkrižnik, ki ni imel enakovrednega nasprotnika in je drugouvrščenega Zlatka Roškarja prehitel za celi dve točki.
Rezultati: Gregor Podkrižnik 12,5, Zlatko ^ Roškar 10,5, Janko Bohak in Jože Čič 7, Aleksander Podkrižnik in Branko Orešek 6,5 in Marin Majcenovič 6 točk.
Na osmem turnirju v pospe{enem {ahu so udeleženci odigrali standardnih sedem kol po švicarskem sistemu. Zasluženo je zmagal Anton Zagoršek, ki je presenetljivo ponovil rezultat, ki ga je dosegel na sedmem tovrstnem turnirju in se tako v skupni uvrstitvi prebil
na četrto mesto.
Doseženi so bili naslednji končni rezultati: Anton Zagoršek 5,5, Gregor Podkrižnik 5, Janko Bohak, Jože Čič in Milan Fijan 4,5, Karel Žajdela in Aleksander Podkrižnik 4 točke.
Mo{tvo Šahovskega dru{tva Ptuj je v nedeljo nastopilo na tekmovanju v celoletni ligi, v kateri ločeno v vzhodni in zahodni skupini igrajo kombinirana slovenska moštva vseh lig ter premagalo svojega nasprotnika.
Šahovsko društvo Ptuj : Šahovski klub »Slovenec« Poljčane 3,5 : 2,5
Na posameznih deskah so bili doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer : Kristjan Breznik - 1 : 0, Gregor Podkrižnik : Simon Jug - remi, Anita Ličina : Ladislav Dravinec - remi, Janko Bohak : Matjaž Pirš - remi, Boris Žlender : Franc Jug - remi, Robert Mihalič : Maja Doga-njič - remi.
Ptujsko moštvo kljub minimalni zmagi vodi na tekmovanju z 20,5 točke.
Janko Bohak
DRAVA - MARLES HIŠE 7:1 (3308-3112)
DRAVA PTUJ: Dremelj 546, J. Podgoršek 571, Čeh 532, Ivančič 385 - Čuš 142, Kirbiš 50, M. Podgoršek 581.
KONJICE - IMPOL 3:5 (30743081)
IMPOL: Pečovnik 489, I. Kunčič 513, Kusič 522, M. Dobnikar 512, S. Dobnikar 535, S. Kunčič 510.
Danilo Klajnsek
Znomhci
FIAT PUNTO 1.2 SX RENAULT CLIO 1.2 16v CITROEN XSARA 2.0 HDIKAR ŠKODA FABIA COMBI 1.9 TDI FIAT STILO 1.9 JTD OPEL ASTRA 1.7 DTI VOLVO V 1.9 TDI CITROEN XSARA PICASSO HDI RENAULT LAGUNA KAR. 1.6 OPEL CORSA 1.7 DTI OPEL VECTRA 2.0 DTI KAR FIAT BRAVA 1.9 TD FIAT MULTIPLA 1.6 RENAULT SCENIC 1.4 RENAULT LAGUNA 1.9 DCI
BBSB
nuL
Avlo Prsfec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
5V KLIMA KLIMA KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA NAVIGACIJA
2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000 2002 2001 2001
1.290.000 1.890.000 2.390.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 1.590.000 2.290.000 2.390.000 3.290.000
Nfl ZniOGI VSI MODCLI FIRT! Store zo nove - store ze store!
Razpis za 5. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FRAJTONARICA Hajdoše 2004
Revija bo razdeljena na dve skupini starosti: prva skupina: od 5 let starosti do 15 let; druga skupina: od 15 let naprej
Na 5. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FRAJTONARICA se lahko prijavijo samo tisti, ki se neprofesionalno ukvarjajo z igranjem na dia-tonično harmoniko oz.tisti, ki jim je na diatonično harmoniko hobi. Na 5. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FRAJTONARICA se ne more prijaviti zmagovalec leta 2000 in 2001, 2002 in 2003.
Nagrade za prvo in drugo skupino so:
1.nagrada	je 30.000 SIT
2.	nagrada: 20.000 SIT
3.nagrada:	10.000 SIT
nagrada občinstva je ena in znaša 10.000 SIT.
Na 5. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FRAJTONARICA se morate prijaviti po telefonu s posebno prijavnico, ki jo bo izpolnil g. Alfonz Strnad. Telefonska št. je: 02/783-90-00 ali 041/979-500. Prireditev bo dne 11. 11. 2004 ob 17. uri v šotoru na Hajdini. Po prireditvi bo družabno srečanje frajtonarjev.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
32 LET SOBOSLIKARSTVA — PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
NOVO NA PTUJU v trgovini ODEJA, Osojnikova 9. Ugodno šivanje in prodaja zaves, posteljnine, namiznih prtov. Trgovina Odeja, Olga Lončarič, s. p., Betnavska c. 110, Maribor.
VODENJE POSLOVNiH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ODKUP iN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d. o. o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
□
SERVIS, PRODAJA, NADGRADNJA novih in rabljenih računalnikov. KREiT d. o. o., Trstenjakova ul. 9 (nad lekarno), Ptuj. Tel. 02/748-15-93.
ELEKTRO IVANČIČ, s. p., GSM 041739197, fax: 02 7750530. Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Elektroinštalacije, servis in menjava varovalk, avtomatov, meritve strelovodov, elektroinstalacij, ozemljitev ... montaža zaščite pred strelo in prenapetostmi, montaža domo-fonov ^ kartica Obrtnik do 15 % popust.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, les@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj — UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
UDELEŽENCE VLAKA zvestobe obveščamo, da lahko kaseto ali DVD s tega enkratnega dogodka naročite na telefonski številki 040 729 409. Naročite lahko tudi kaseto z letošnjega, drugega Poli maratona.
KMETIJSTVO
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
JABOLKA ZA OZIMNICO prodam: ajdared, jonagold in zlati delišes, možna dostava po dogovoru. Tel. 769-26-91, Sadjarstvo Ber, Kočice 38.
TRGATEV laški rizling, šipon, odpro-dam (Veliki Vrh — Cirkulane). Tel. 02 740 18 13, 041 984 103._
VINOGRAD in sadovnjak, starejši, možnost gradnje in ureditve ribnika, prodam. Tel. 787 75 07._
HRIBOVSKI TROSILEC hlevskega gnoja znamke Tajfun 2300 in traktor Ford 65 KM prodam. Tel. 041 565 005._
PRODAM telico, težko 300 kg. Elizabeta Ilešič, Hvaletinci 2, Vitomarci. Tel. 773-17-81.
NEPREMIČNINE
BUKOVA drva prodam. Tel. 769-16-11 ali 031 885-154.
PURANE DO 7 kg po 1.990 SIT/kos (na 10 en zastonj in nagrada) prodajajo. Tel. 584-80-73 ali 031 219-379.
KORUZO, silažo in zrnje prodam. Tel. 761-00-64._
KOSILNICO GORENJE Muta v dobrem stanju prodam. Tel. 031 407-116._
KUPIM BUCNICE golice po 400 SIT, tel. 782-13-51, zvečer._
PRODAM DOBRO ohranjen 205 l leseni sod in grozdje na brajdah (jurka — belo). Tel. 745-63-01.
UGODNA ponudba semenskega ječmena PLAJSANT po 86 SIT/kg, semenske pšenice Isengrei po 85 SIT/kg in semenska pšenica SUPER žitarka po 88 SIT/kg. Na zalogi tudi ostale sorte semenskih žit, pšenic in tritikala. Trgovina Polje — dom, d. o. o, Podlehnik, Kidričevo, Turnišče. Tel. 799-00-80._
IZDELAVA 150-, 230- in 350-litrskih hidravličnih stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92 a, 2284 Videm pri Ptuju, tel. 041 504-204._
PRODAM ovce in male psičke, nemške ovčarje. Tel. 761-07-97.
PRODAM krožne brane Olt, nakla-dalko SIP 17 in bikca črno-belega, starega 14 dni. Tel. 051 345-549.
KORENJE RDECO za ozimnico, predelavo, za konje prodam. Tel. 031 615-852.
ODKUPUJEMO hlodovino bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale.
PRODAMO zelje za kisanje. Tel. 768-52-31._
RABLJENE HRASTOVE SODE od 100 do 500 l prodam. Tel. 041 374-309 ali 719-50-25.
GROZDJE, belo mešano, in hrastov sod, 220 l, prodamo. Tel. 041 936-157.
SEJALNICO za pšenico in travo, Amazone in Panonija 3 m in viličar za težji traktor prodam. Tel. 041 678-603.
PRODAM 150 kg prašiča, tel. 753-52-61.
PRODAM RDECO grozdje merlot in laški rizling. Tel. 763-33-41._
PRODAM rdečo peso za ozimnico, naravno vzgojena. Tel. 031 438 732.
GROZDJE jurka na brajdah prodam. Tel. 751 42 21, zvečer.
NESNICE, rjave, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošinci 39, tel. 792 35 71.
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hiše v Ptuju: ID126, 260 m2, (L 1988), cena 40 mio; ID202, 73 m2 (L 2002), cena 25 mio; ID162, 128 m2 (L 1970), cena 35 mio; ID230, 101 m2 (L 1977), cena 13,2 mio; ID243, 165 m2 (L 1994), cena 28 mio; poslovna prostora v Ptuju: ID168,143 m2+50 m2 (starejši), 20,5 mio; ID233, 132,8 m2 (starejši), 84 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PTUJ — ulica Jožefe Lackove, prodam gradbeno parcelo z urejeno cesto, elektriko in vodo. Tel 746-74-21 ali GSM 031 676-339, po 20. uri.
V LOVRENCU na Dr. polju prodam gradbeno parcelo. Tel 02/688-25-71, po 16. uri.
KUPIM stanovanje na Ptuju 3- do 4-sobno. Tel. 031 333-475._
PRODAMO: Turnišče — stan. Stavbo, zgrajeno 1965, obnovljeno 2001. leta, 180 m2 stan. površine, za 35.970.000 SIT ali po dogovoru. Spuh-lja — stan. Stavbo, zgrajeno 1980, obnovljena leta 2000, 150 m2 stan. površine, za 17.500.000 SIT. Borl — stan. Stavbo, zgrajeno 1981, obnovljeno leta 1996, 100 m2 stan. površine, razgled na Dr. polje, za 15.587.000 SIT. Gradbene parcele: Zg. Hajdina 1907 m2, z vso dokumentacijo, za 18.272.000 SIT ali po dogovoru; Gerečja vas 994 m2 in 1249 m2, 6.000 SIT/m2 oz. 25 EUR/m2. Nova stanovanja v Rabelčji vas in v Kidričevem. Preostala ponudba je na spletni strani www.vikend-sp.si, AGENCIJA VIKEND, Biš 8 B, 02/ 757-11-01, Ptuj — Domino center, I. nadst. 02/ 748-10-13, 041 955-402.
MENJAM komfortno trisobno stanovanje za manjše — dvosobno — na Ptuju. Tel. GSM 041 575 900, tel. 772 91 41._
KUPIM gradbeno parceloali hišo v okolici Ptuja (Nova vas, Rabelčja vas, Vičava. Tel: 041 200-335
INSAl!^
V NAJEM ODDAM komfortno delno opremljeno enosobno stanovanje. Informacije po 16. uri na telefon 02 751-01-11 ali 031 320-616._
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 393-517.
ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje v Ptuju (kuhinja, jedilnica, WC, kopalnica, balkon, klet), najemnina 43.000 SIT/mesec, varščina 100.000,00 SIT. Tel. 031 697-675.
VZAMEM dva podnajemnika v hišo v Orešju v Ptuju. Tel. 031 219 184.
MOTORNA VOZILA
PRODAM KAWASAKI ER 5 Twister, prva registracija 2000, 8.500 km, servisiran, nosilec za kovček, cena 690.000 SIT. Tel. 031 676-339 in 746-74-21, po 20. uri._
KUPIM ZASTAVA Jugo. Tel. 041 233-623.
RENO 5 Campus, registriran, prodam po ugodni ceni. Rudi Brencl, Rimska ploščad 2, Ptuj._
UGODNO PRODAM PEUGEOT 206, letnik 1999, črne barve, z vso dodatno opremo. Tel. 031 633 052.
BELA TEHNIKA
*AKCiJA*AKCiJA*AKCiJA*AK-CIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARCIC s.p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »RIBIC« proti KINU PTUJ), Ptuj, telefon: 02/77940-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY ELEKTROLUX, ZANUSSi, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, IN-DESIT BLANCO, FOSTER, KO-
NCAR, NARDi, LiEBHERR.........)
in akustike (MATRIX, SONY, PRE-STiGiO) NA 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA d.d., Ljubljana. AKCIJA OD 06.06. DO 05.07.2004 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. VSE FORMALNOSTI UREDITE NA ENEM MESTU SAMO NA CANKARJEVI ULICI 5. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SSiT OBIŠČITE NAS!
RAZNO
nepiemičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAM01,5 SOBNO STANOVANJE V SLOV BISTIUCI, 38,57 m2,1. gr. 1968, 3. nad., lega Z, vsi priključki, parkirišče, shramba, opremljeno, takoj vseljivo, CENA: 7,500 mlo sit (šifra 583)
tel.: 33 15 800 041/617 169 ■\f\f- ■ n s ^ - s ■
INSA d.o.o.. Mariborska casta 40. Šantilj v SI. Goricah
DELO
ZAPOSLIMO komunikativno in prijazno dekle za strežbo. Tel. 02 792 02 81, 041 556 198, Gostilna Kureš, Sikole 26.
DEKLE zaposlijo za strežbo v baru Luna, redno ali preko študenta. Irena Herga, s. p., Ormoška 81/a, Ptuj, tel. 041 456 846._
ISČEM gradbena dela, zidarska in keramičarska. Stanko Vidovič, Spuh-lja 69 A, Ptuj, tel. 766 74 41 ali GSM 031 231-609.
DOM STANOVANJE
V PTUJU PRODAM 3-sobno stanovanje (81,8 m2). Tel. 773-08-81 ali 041 674-469.
ZARADI SELITVE prodam skoraj novo spalnico in kompletno kuhinjo z aparati. Tel. 031 662 128 ali 051 242 243._
OSEBNI računalnik Intel 2,4 GHz, montor 17" in pripadajočo opremo ugodno prodam za 59.000 SIT. Tel. 041 667-325.
UGODNO PRODAM večjo spalnico (po ceni 30.000 SIT). Inf. na tel. 778-36-91.
PRODAM SKORAJ novo harmoniko, 48-basno, Melodijo. Tel. 031 623-079.
PRODAM LESENI hrastov koruzjak, malo rabljeno sedežno in železna vrata 200 x 80 in rabljeno ostrešje. Tel. 04l 804-132.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
PRODAM novo kotno kopalno kad z oblogo 140 x 140, dvojna aluminijasta vrata (enokrilna in dvokrilna) ter različna notranja vrata. Tel. 031 438 732.
PRODAM sobno trajnožarno peč, skoraj novo, štedilnik na plin (2 plin), kuhinjsko peč na trdo gorivo, sobno peč na olje, hrastove sode, 150-litrs-ki, ter vretensko stiskalnico za grozdje 120-litrsko. Tel. 031 219 184._
DRVA kostanjeva prodam. Tel. 288 063._
PRODAM MIZARSKO debelinko, 50 cm širine. Tel. 041 340-015.
Četrtek, 14. oktober
14.00
17.00
19.30 19.30
Ul. Viktorina Ptujskega 3, Ptuj, Literarno-glasbena prireditev in otvoritev razstave Ale{a Verli~a ob 5. obletnici delovanja Ozare na Ptuju
Narodni dom Ptuj, te~aj orientalnega in afri{kega plesa, Plesna družina Gea
SNG MB, Smrt trgovskega potnika, Sta.Dvo., za izven SNG MB, Koncert orkestra Mariborske filharmonije, Vel.Dvo. Te~aji, ki jih organizira CID, bodo potekali po ute~enem urniku na lokaciji mladinskega hotela oz. CSOD Kurent, nadaljevalni te~aj znakovnega jezika gluhih bo potekal v prostorih Mladinskega sveta MO Ptuj v Ču~kovi ulici
Petek, 15. oktober
18.00 SNG MB, Slavnostna otvoritev 38. Borštnikovega srečanja 19.00 SNG MB, Čakajoč Godota, Vel.Dvo. 19.30 Mestno gledališče Ptuj, Pavlek, abonma odrasli in izven 21.00 Kolnkišta Ptuj, Izidor Leitinger kvintet, projekt Mladost v prastarem mestu 2004
-	Animacija na Ptuju, Trening komunikacijskih sposobnosti iz posveta
v angleščini z Jano Cedilnik, informacije na telefon 749 34 60
Sobota, 16. oktober
18.00
19.00 20.00
21.00 22.00
Kicar, gasilska dvorana, prireditev Kicar poje in igra s Starimi prijatelji in gosti
SNG MB, Smrt trgovskega potnika, Sta.Dvo.
cerkev Sv. Tomaža pri Ormožu, koncert glasbene skupine "Srce",
vabljeni vsi, ki imate radi duhovno glasbo
Kolnkišta Ptuj, Plan 9, projekt Mladost v prastarem mestu 2004
SNG MB Get famous or die Trying. Elizabeth 2, Mal.Od.
Animacija na Ptuju, Trening komunikacijskih sposobnosti iz posveta
v angleščini z Jano Cedilnik, informacije na telefon 749 34 60
Nedelja, 17. oktober
7.00 pred OŠ Hajdina, pohod na Menino planino, prijave pri g. Ivanu na
telefon 031 528 104 10.00 Juršinci, 12. prireditev Zahvala jeseni 19.00 SNG MB, Burka o jezičnem dohtarju, Sta.Dvo. 21.00 Kolnkišta Ptuj, projekcija filma Divje jagode 22.00 SNG MB, Tihožitje, Mal.Od.
Ponedeljek, 18. oktober
9.30 Mestno gledališče Ptuj, Princeska in čarodej, za šole in izven 19.00 SNG MB, Plešasta pevka, Sta.Dvo. 22.00 SNG MB, Koža, Mal.Od.
Torek, 19. oktober
19.00 SNG MB, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Sta.Dvo.
Sreda, 20. oktober
11.00 SNG MB, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Mal.Od. 19.00 SNG MB, Gorje pametnemu, Sta.Dvo. 22.00 SNG MB, Madeja material, Mal.Od.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja, Vransko poletni
večeri - 15 let Ansambla Robija Zupana. Poljudna oddaja - Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POiKOČMIHr
7
\/6UČjiTmsi&
7. ZAPEUlVKE - Odklenkaio ti Je
6. Ans. POGUM - Solza v tvojih očeh
5. Ans. ZREŠKA POMLAD - Če je prazen dom
4. Ans. BRATOV SLATINEK - Zvonovi pojo
3. Ans. UNIKAT - Smo gluhi za sočloveka
2. Ans. M. KOČEVARJA - Slakom za 40 let glasbe
1. Ans. SPEV - Klic ruševca
1.	RUDI ŠANTL - Pesem za mamo
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Kavboj Joe
3.	KORADO - Lepi in debeli
4.	SLAPOVI - Polkn Roll
5.	WERNER - Ženska si
6.	HELENA BLAGNE - Jočem jaz jočeš ti
7.	VIKTORIJA - Hej vsaj poljub ml daj
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za: _
Ime In priimek:
Nagrado prejme: DOMEN PERGER, Videm 12,
2284 Videm pri Ptuju
B nulov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj

Orfejčkove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
iZDePLSi
izberi.si - Vseslovenski portai malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Avtocenter Šerbinek
Zagrebška c. 85, Maribor, tel.:02/45-035-56, www.avtoœnter-serbinek.si
«g® © A
OVIIIH« l^™
Največja ponudba rabljenih vozil na Štajersl(em, na zalogi več kot 150 vozillll
-	velika izbira vozil z dizelskim motorjem iz EU
-	vozila iz naše zaloge so tehnično pregledana
-	svetovanje in strokovna pomoč
-	ugodno financiranje, kredit ali leasing
Model	Oprema	Letnik	Cena
AUDi100 2,3E	CZ,SV,RA,ESS,EO,ABS	1991	480.000
DAEWOO NUBIRA 1,6	CZ,4XES,SVRA,KB,TS	1997	699.000
FIAT UNO 70 1,4 AVTOM.	RA,KB	1992	190.000
FIAT UNO 1,0	LAST, KB, RA	1999	760.000
FIATPUNT055S	/	1997	790.000
FORD FIESTA 1,3 i	1XAB,RA	96/97	790.000
FORD FIESTA 1,3	AB, 1. LAST, RA	2001	1.049.000
FORD ESCORT 1,6	RA, TS, KB	1994	529.000
FORD FOCUS 1,4	VSA OPREMA	2002	2.350.000
FORD M0NDE01,8 1CLX	ABS,RA,ES,CZ,AB	1994	749.000
FORD MONDEO 1,8	CZ, ES, SV, KB, RA	1997	990.000
FORD MONDEO 2,0 WAGON	VSA OPREMA	2001	2.650.000
HYUNDAI ACCENT 1,3 LS	RA	1996	599.000
KIA PRIDE WAGON 1,31	RA, ES, EL ANT	1999	899.000
MAZDAXEDOS61,6l	4XES, EO, AC, SV ES, CZ	1999	1.790.000
MERCEDES CLK 230 COUPE	VSAORPEMA	1999	3.990.000
OPEL ASTRA 2,0 DIESEL	VSA OPREMA	2000	1.990.000
PEUGEOT 3061,61	DCZ, ES, SV AC, RA	1999	1.450.000
PROTON PERSONA 313	SV KB, DCZ, ES	1998	699.000
RENAULT CLI01,2 BE-BOP	LAST, DCZ, KB	1996	779.000
RENAULT CLi01,6 16V/3V	ABS,AB, ES,EO,ALU	2002	1.890.000
RENAULT CLi01,4 RT	DCZ, ES, EO, SV RA, KB	1997	899.000
RENAULT R19 LIMITED	DCZ, ES, SV KB	1996	620.000
SEAT CORDOBA 1,4	2XAB, CZ, ES, EO, SV RA	2000	1.300.000
VW POLO CLASSIC 1,6	SV EPS, CZ, RA	1996	860.000
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
ŠKODA EABIA 1,4 CLASSIC	2001	1.290.000	RUMENA
CrrR0ENXSAKAl,4l	1999	1.460.000	KOV./F,I,ENA
BMW 5231 TOURING	1999	2.820.000	MODRA
DAEWOO MATE S	1998	580.000	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.460.000	KOV. SREBRNA
RENALIITWINGOWIND	1997	770.000	KOV. MODRA
CITROEN SAXOni.liX	2001	1.090.000	VÉN[A
ŠK0DAFEUCIAl,3LXi	1995	380.000	RDEČA
PEUGEOT 4061,8 16V	1998	1.480.000	KOV. MENA
PROTON 415 GISI	1996	470.000	KOV. MODRA
ŠK0DAFEUCIA1,6LXI	2000	750.000	BELA
KIASEPIIIA1,5	2000	1.170.000	KOV. PEŠČENA
CITROEN SAXO 1,01	2000	1.040.000	KOV. ZLATA
FIArPUNT0 55S	1998	730.000	KOV. ZELENA
0PELASTRA1,4EC0	1997	780.000	RDEČA
RENAUET TWINGO PACK OPEN AIR	2000	1.190.000	RUMENA
RENAUET MEGANE 1,6 16VAIIZE	2000	1.660.000	BELA
FIAT BRAVA 1,2 16V SX Sim	2001	1.620.000	KOV. MODRA
FORD FIESTA 1,3	1997	690.000	BELA
FORD FIESTA 1,3	2001	1.135.000	TEMNO MODRA
FIAT STUO 2,4 ABARTH	2002	3.380.000	RDEČA
V0U!SWAGENG01Fl,6ai6V	1995	750.000	BELA
DAEWOO lANOS 1,5	2000	860.000	KOV. SREBRNA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	960.000	RDEČA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2002	1.270.000	KOV. SREBRNA
SEAT TOLEDO 1,9 TDI MAGNUS	1998	1.490.000	KOV.VIŠNIA
ROVER 416 SI	1996	990.000	KOV.VIŠNIA
FIATPUNT0 55	1995	540.000	KOV. MODRA
DAEWOO RACER 1500 GSI	1995	270.000	KOV. PEČENA
OPEL VECTRA 1,7 TD	1995	1.280.000	KOV.VUOLA
KAASS Avto
Ponudba rabljenih vozil
Model	Letnik	Vrsto	Ceno
Nova Octavia Elegance 1.9 TDI/77 kw	2004	Testno	4.600.000 SIT
Octavia Elegance 1.9 TDI/66kw	2004	Testno	3.650.000 SIT
Fabia Classic Clever 1.2/47 kw	2004	Testno	2.320.000 SIT
Superb Comfort 2.5 TDI V6/114 kw	2002	Službeno	4.300.000 SIT
Octavia Elegance 1.9 TDI/Slliw	2001	Rabljeno	2.550.000 SIT
Octavia Six 1.9 TDi/66 kw	1998	Rabljeno	1.780.000 SIT
Felicia Combi k 1.3/50 kw	1998	Rabljeno	680.000 SIT
Felicia 1x1.9 diesel/47 kw	1998	Rabljeno	770.000 SIT
Fabia Classic 1.9 SDi/47 kw	2003	Rabljeno	2.060.000 SIT
Fabia Classic 1.9 SDi/47 kw	2003	Rabljeno	2.060.000 SIT
Renault 5 Campus 1.1/34 kw	1992	Rabljeno	190.000 SIT
Peugeot 406 2.0 HDi karavan	2000	Rabljeno	/
No zalogi nova Fabîa in Octavia
KAASS Avto, Puhova ul. 12, tel.: 02 749 22 50
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMf) d.o.o. 02/681 80 02
2000 MARIBOR, Ptujski celtu 132 Itlefon: 02/ 46 00 122,46 00123 'Klefai:02/460013»

Rabljena vozila
TIP
CITROEN C3 1,4 5V CLIO 1,2/16V5V CLIO BILA BONG 1,2/16V CLIO BILA BONG 1,5/65 CLIO BILLABONG 1,2/16V CLIO EXPRESSION 1,2/16V DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6 R LAGUNA GT1,9 DCI
LETNIK CENA
2003 2.290.000
2002	1.920.000
2003	1.980.000 2003 2.180.000 2003 1.950.000 2001 1.850.000 1998 990.000 2003 4.280.000
R LAGUNA GT EXPR. 1,9 DCI 2003 3.980.000
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI R MEGANE AUT. CON. 1,6 R MEGANE EXPR. 1,6/16V
2001 4.230.000 2003 3.090.000 2003 2.950.000
Testna vozila
LAGUNA 2,0T PRIVILEGE 2003 4.600.000 R ESPACE INIT. AVT. 3,0 DCI 2004 9.280.000 CLIO DINAMIOUE CONF. 1,2 2004 2.220.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
IZDELAVAšTROPUTl l M l(lll()\
KJKMDestrU^
IZBERITE KAKOVOST! 031/349-343 Miran KOLáaiCs.p. ~ Ga)eYcl6/a,2272
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET
Q
vwvw.alinea-clz.si 021 743 02 10; 041 553 307
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojenca_
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
cena minute: 336,00 SIT
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bloteraplja, odprava blokad 041404 935
KURILNO OUE
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po i 0038549 372-605
NAVEC OBROKOV
Dovolite, do Vo? prijetno ogrejemo
041 643 890
uiiL^'Jiiii^i'rinili;
22 80110
'ibor. Razlagova 24
Razpored dežurstva zobozdravnikov
16. 10. 2004 Franc Cizerl, dr. dent. med.
ZA Pot v toplice
02/:_____
Maribor. Razlagova !
. .»novfc»"
ízhePLSí
KURILNEGA OUA		
Telefon:	02 7S4 00 66 1	
GSM:		041 551 553 1
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 4. 10. 2004, opr. št. St 14/2004, v stečajnem postopku nad dolžnikom
ZLATAR - FILIGRAN, JASMIN HASANAGIČ, s. p. - v stečaju, Murko-va 6, 2250 Ptuj
objavlja
JAVNO DRAŽBO
Predmet prodaje je:
a)	4-sobno stanovanje št. 1 v izmeri 103,67 m2, v 2. nadstropju stanovanjskega bloka v Kajuhovi 3, Ptuj, s pripadajočimi kletnimi prostori, po izklicni ceni 16.000.000,00 SIT.
b)	Garaža v izmeri 15,00 m2 v Kajuhovi 3, po izklicni ceni 293.000,00 SIT.
c)	Počitniška hiša v izmeri 66 m2 na parc. št. 481/2, pašnik v izmeri 4.413 m2 na parc. št. 478/2 in 481/1, vse vpisano pri vl. št. 560 k. o. Gradišča, ter pašnik v izmeri 6.255 m2 na parc. št. 477/9 in 480/1, vse vpisano pri vl.št. 578 k. o. Gradišča, po skupni izklicni ceni 14.000.000,00 SIT.
Javna dražba bo 28. 10. 2004 ob 12.30 na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilo o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazila o plačani varščini v višini 10 % izklicne cene na račun stečajnega dolžnika, odpretem pri Novi KBM, d. d., Ptuj, št. 04223-0112688464, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po javni dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbeno skleniti v 8 dneh po javni dražbi, kupnino za predmete pod a) in c) pa plačati v 3 mesecih in jo zavarovati z bančno garancijo v mesecu dni od dneva javne dražbe, za predmet pod B) pa v enem mesecu od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno - kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Kupec kupuje nepremičnine v zatečenem stanju ter si mora sam zagotoviti vstop v prostore in njihov prevzem v posest. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. 041 603-946.
ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ FRANC ROJKO, ing. Na Tratah 4, 2250 Ptuj
razpisuje štipendijo
za poklic dr. dent. med.
Pogoj za dodelitev štipendije je vpisan 1. letnik ter redno opravljanje studijskih obveznosti.
Pisne prijave sprejemamo do 20. oktobra 2004.
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -polcličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaia, kartice...
Mensa d.o.o., Cankarleva 21, Maribor
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Hvala vam, mati,
za rojstva, življenja,
hvala za čast,
za ljubezen, skrbi.
Hvala za bisere, vase trpljenje,
mati, naj večna
vam lučka gori.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 16. oktober 1994, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama in stara mama
v
Klara Čuš
IZ HLAPONCEV 23 A
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem preranem grobu.
Vsi tvoji
»Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili." A. Pavlenko
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Ivana Lorbeka
(po domače Vorihovega Hanzeka)
IZ PESTIK 1, OBČINA ZAVRČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Zahvala tudi pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Petru Vesenjaku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in mašo ter podjetju Mir.
@alujoči: vsi njegovi
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot vodi nas tja, kjer mirno spis, a v srcih naših Ti živis.
SPOMIN
Bogdan Satler
DOBRINA 25 A, ŽETALE
V soboto, 16. oktobra, mineva 5 let od tvojega odhoda. Ohranjamo te v lepem spominu.
Tvoji najdražji
»Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč proč je...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
Jožefa Zorca
IZ GRAJENSČAKA 87
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutku bolečine pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo Dermatološkemu oddelku v Mariboru in Internemu oddelku na Ptuju, pogrebnemu zavodu Jančič, pevcem, govorniku in gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste prinesli cvetje in sveče in izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Marica, hčerke Darinka, Nada in Jožica z možmi, enajst vnukov in trije pravnuki
Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le ena drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Štefanije Urbanija
IZ VINTAROVCEV 60
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, njenim in našim sosedom ter znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena zahvala sodelavcem OS Destrnik - Trnovska vas, Perutnine Ptuj ter vsem socialnim oskrbovalkam. Hvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem, pogrebnemu podjetju Jančič, gospe Julčki za besede slovesa.
Žalujoči: otroci Milka, Vinko in Franci z družinami
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate matere
Marije Kosec
roj. Rajh
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu
spremljali na njeni zadnji poti. Navesti bi morali dosti imen,
da ne bi katerega pozabili.
Se enkrat vsem iskrena hvala.
Hvala tudi za cvetje, sveče in darovane svete maše.
Ob 10. obletnici se spominjamo tudi na našega očeta Jožefa.
Žalujoči otroci: Marija, Jožef, Danica, Peter in Nada z družinami kakor tudi vnuki in pravnuki
Vse mine, vsi gremo po isti poti in čeprav vemo, kaj nas čaka, smo ob takih trenutkih nesrečni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete, botre in svakinje
Barbare Beranic
IZ LANCOVE VASI 89/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino slovesa ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna hvala pevcem Feguš in godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Videm, stranki DESUS, pogrebnemu zavodu Mir za organizacijo pogreba, duhovnikom za opravljen cerkveni obred in govorniku za izrečene poslovilne besede.
Lepa hvala zaposlenim Doma upokojencev Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat HVALA.
Žalujoči: Vsi njeni.
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustil si nam spomine, čeprav si moral veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Ivana Rukava
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU ŠT. 110
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove v cerkvi, za izrečena sožalja.
Velika hvala občini Kidričevo, Janijevim prijateljem iz Pre-kmurja, Borisovim sodelavcem, splošni bolnišnici Ptuj -dializni oddelek, podjetju KA & UP, d. o. o., podjetju za prevoze.
Iskrena hvala č. g. župniku župnije Lovrenc za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, gospe Hed-viki za ganljive besede slovesa, gospodu Hinku za odigrano melodijo slovesa in pogrebnemu podjetju MIR za storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Katica, sinova Boris in Jani z družinama ter sestra Angela z družino
Pravijo,
je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V najtežjih trenutkih našega življenja, ko smo se morali tako nenadoma za vselej posloviti od naše drage
Marije Šegula
IZ SAKUŠAKA
je našo bolečino blažilo spoznanje, da v teh težkih trenutkih nismo bili sami. Z nami ste bili sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci, ki ste nam z izrazi sožalja, z darovanimi svečami, svetimi mašami in s spremstvom na pogrebu pokazali, da ste našo mamo cenili in spoštovali. Vsem iz srca iskrena zahvala.
Posebej se za nesebično pomoč zahvaljujemo sosedom Osebek in Majerič. Hvala g. župniku za opravljeno daritev, govorniku g. Zorcu za občutene besede slovesa, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, godbeniku za odigrano pesem ter podjetju Mir za vzorno opravljene pogrebne storitve.
Vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo boste ohranjali v svojih mislih, še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Ptuj • Septembra začetek del na polovici krožišča
Na Dornavski vse do leta 2006
Septembra so izvajalci del - Cestno podjetje Maribor - pričeli dela na krožnem križišču Dornavska-Rogozniška-Špindlerjeva na mestu sedanjega štirikratnega nivojskega križišča regionalne ceste z Rogozniško in Špindlerjevo cesto. Dela so začeli na polovici krožišča, kjer so pridobljena vsa potrebna zemljišča, je v imenu investitorja Direkcije Republike Slovenije za promet pojasnila Tina Bučic, univ. dipl. kom., iz službe za stike z javnostmi.
Pogodba o gradbenih delih je bila podpisana že v lanskem letu, takrat je bil izbran tudi izvajalec za realizacijo I. faze ureditve za izgradnjo krožnega križišča Dornavska-Rogozniška-Spindlerjeva ulica.
Čeprav so bila sredstva za gradnjo zagotovljena, se dela v letu 2003 niso pričela. Glavni razlog so bila nepridobljena zemljišča, ki pa so bila za izvedbo dela nujna. Zataknilo se je pri odkupih, in sicer v tem, da so skoraj vsi lastniki zemljišč le-ta predhodno kupovali po bistveno višjih cenah, kot jih je lahko ponudila Direkcija Republike Slovenije za ceste na podlagi uradnih cenitev sodno zapriseženih cenilcev. V letošnjem letu jim je uspelo pridobiti vsa zemljišča razen enega, pa tudi zanj so pogajanja že v zaključni fazi. Aktivno je v pogajanja vključena tudi mestna občina Ptuj, ki v tej investiciji sodeluje z nekaj več kot 10 milijoni tolarjev. Kot pravijo na Direkciji Republike Slovenije za ceste, naj bi bila letos začeta dela zaključena spomladi leta 2005, ko naj bi se urejanje Dornavske nadaljevalo. Predvidoma naj bi bila
Začetek del pri celovitem urejanju Dornavske.
dela v celoti končana v letu 2006, če bodo zagotovljena vsa potrebna finančna sredstva. Po ureditvi krožnega križišča Dornavska-Rogozniška-Spindlerjeva se načrtuje ureditev krožnega križišča Dornavska-Puhova ulica, na mestu, kjer je po načrtih cestne mreže mestne občine Ptuj predviden priključek Puhove ceste na Dor-navsko cesto. Puhova ulica je predvidena kot prečna povezava med glavno cesto Ptuj-Ormož in regi-
onalno cesto Ptuj-Ljutomer. Kot zadnje pa bo urejeno križišče z levozavijalnim pasom v obrtno cono. Iz nastajajoče obrtne cone severno od Dornavske ceste se bo na Dornavsko cesto priključila trenutno še slepa cesta.
V okviru celotne investicije na Dornavski bodo ob treh križiščih obnovili vozišča in izgradili pločnike, uredili avtobusna postajališča, ki bodo locirana glede na prostorske možnosti in tako, da bodo
služila najširšemu krogu uporabnikov. Predvideni sta avtobusni postajališči z urejenima nišama zunaj vozišča. Uredili bodo tudi odvodnjavanje in komunalne vode ter na novo postavili razsvetljavo.
"Del odseka regionalne ceste Ljutomer-Savci-Ptuj poteka v samem mestu Ptuj, kot Dornavska cesta, skozi območje, ki je po načrtih mestne občine Ptuj predvideno kot obrtno-trgovska cona. Ob Dornavski se razvijajo nakupovalni centri in industrijski obrati, kar ima za posledico visoko frekvenco motornega prometa, pešcev in kolesarjev, visok pa je tudi delež tovornega prometa. Vse to povzroča preobremenjenost križišča Dornavske, Rogozniške in Špin-dlerjeve, zaradi pomanjkanja površin za kolesarje in pešce ter neustreznih tehničnih elementov ceste pa je na tem območju ogrožena tudi prometna varnost," je investicijo na Dornavski dodatno pojasnila Tina Bučic iz službe za stike z javnostmi Direkcije Republike Slovenije za ceste.
MG
Ptuj • 2. obletnica Korantovega duha
Koranti zaključili letošnjo sezono
Na občnem zboru etnografskega društva Korantov duh so člani nedavno tega zaključili letošnjo sezono in hkrati proslavili drugo obletnico obstoja.
Relativno mlado društvo se v dveh letih lahko pohvali z velikim številom dosežkov. Ob gostovanjih v Sloveniji se je na njihovem seznamu zvrstilo tudi lepo število obiskov v tujini, kjer so se, kot pravijo, predstavili kot etnografsko druš-
tvo, hkrati pa so svetu predstavili lik in pomen koranta ter kulturo našega področja. Kot je poudaril predsednik društva Vlado Hvalec, se bo njihovo doslej 17-člansko društvo prihodnje leto nekoliko razširilo. "Naši dosedanji člani so
odlični koranti, v prihodnje pa si želim še več članov, ki bodo pripravljeni za naše društvo kaj narediti," je še dodal predsednik društva. Zraven zahval za podporo in pomoč društvu, ki sta ju prejela Milan Osterc in Branka Krajnc, so plaketo za uspešno delo podelili Ivanu Fajtu, Vladu Hvalcu in Darku Gaiserju, ki je prejel tudi pokal za zmagovalca turneje 2004.
Člani, ki se že nestrpno pripravljajo na novo sezono, bodo med drugim obiskali tudi Švico, kamor bodo prav tako ponesli del-
ček naše pustne navade. Etnografsko društvo Korantov duh se ob vseh dosežkih, ki so jih dosegli v času njihovega obstoja, lahko pohvali tudi z nečim dokaj nenavadnim. Imajo namreč kar dva člana, ki prihajata iz Kopra, kar se ne zgodi pogosto. Ob dobri volji Štajercev, odličnem glasu pevke Andreje Pinotič, ki je poskrbela za razvedrilo, in kakovostnem refoš-ku Primorcev se je zabava po uradnem delu občnega zbora zavlekla do zgodnjih jutranjih ur.
Dženana Beéirovié
OKNA. VRATA, GARAŽNA MJm^ VRATAJ2Q
Foto: Dženana Becirovic
Za korantije je bilo nekoliko prevroče.
svetovanje, strokovne izmere, montaža
Iť^lac PM _PODVINC115, PTUJ
iviad b m	TEL 02 746 03 si
GSM 031 341 532

Osebna kronika
Rodile so: Bernarda Horvat, Krčevina pri Vurbergu 133la, Ptuj - Nika; Helena Erhatič, Mihovci 45, Velika Nedelja - Vaneso; Duška Junger, Zlatoličje 33, Starše - Jana; Ksenja Majerhofer, Hajdoše 40, Hajdina - Zalo; Blanka Budja, Kokolajnščak 4, Sveti Jurij ob Ščavnici - Katjo; Metoda Meško Žitnik, Kraigherjeva ul. 4, Ptuj - Natašo; Rebeka Ravš, Kolmanova cesta 1, Orehova vas - Aneja; Brigita Šmigoc, Moravci 44/a, Mala Nedelja - Saro; Jasmina Skledar, Starše 66la - Nino; Gabrijela Cafuta, Ormoška cesta 134, Ptuj -Reneja; Natalija Zorin, Kidričeva 95, Rogaška Slatina - Izo; Alenka Rižnar, Sobetinci 32 - Leo; Mojca Žuran, Cehova 3, Ptuj - Žana; Jadranka Pejic, Hajdoše 85 - Etiana-Danea; Metka Lajh, Dornava 42 - Ano; Mihaela Laubič, Seliškarjeva 20, Ptuj - Lucijo Jano; Irena Eder, Partizanska 3, Lenart - Timoteja; Ida Šincek, Paradiž 10la, Cirkulane - Nušo.
Poroka - Ptuj: Roman Šešerko, Moškanjci 49la in Brigita Golc, Mezgovci ob Pesnici 54la.
Umrli so: Jurij Dorič, Stražgonjca 32, umrl 24. septembra 2004; Jožef Vrb-njak, Potrčeva c. 69, Ptuj, umrl 30. septembra 2004; Štefanija Urbanija, Vintarovci 60, umrla 30. septembra 2004; Ivan Lorbek, Pestike 1, umrl 1. oktobra 2004; Ivan Rukav, Lovrenc na Dravskem polju 110, umrl 3. oktobra 2004; Alojzija Munda, Bratislavci 40, umrla 4. oktobra 2004, Marija Tetičko-vič, Paradiž 13la, umrla 1. oktobra 2004; Hilda Mulej, Gorišnica 123, umrla 2. oktobra 2004; Valent Pavlinek, Drstelja 43, urml 3. oktobra 2004; Mihael Šamprl, Zg. Hajdina 104lb, umrl 6. oktobra 2004; Barbara Beranič, Lanco-va vas 89la, umrla 4. oktobra 2004; Veronika Kovačec, Bratislavci 30, umrla 7. oktobra 2004; Jožef Zorec, Grajenščak 87, umrl 2. oktobra 2004.
Črna kronika
čelno v tovornjak
9. oktobra ob 9.30 je 41-letni voznik osebnega avtomobila vozil po lokalni cesti Ormož - Koračice. Izven naselja Lešnica je v ovinku zapeljal preko sredine na nasprotni vozni pas in trčil v tovorni avtomobil, ki mu je pripeljal naproti. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik osebnega avtomobila umrl na kraju nesreče.
Z mazdo v fiata
8. oktobra ob 23. uri se je na Zagrebški cesti v Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Mazda 323 v blagem desnem preglednem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko mu je pravilno nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Fiat Uno 22-letni voznik. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je voznik Fiata Uno huje telesno poškodoval.
Z avtomobilom v motor
5. oktobra ob 23.05 se je na regionalni cesti izven naselja Žerovinci zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila znamke Opel Vectra, 43-letni državljan Ukrajine, med vožnjo iz smeri Ormoža proti Ljutomeru v blagem levem ovinku v času megle z vozilom zapeljal preko prekinjene ločilne črte v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 36-letni voznik motornega kolesa znamke Suzuki. Prišlo je do čelnega trčenja, voznika motornega kolesa pa je odbilo v desno, po travnatem nasipu, kjer je skupaj z motornim kolesom obležal. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan najprej v ZD Ormož, od tam pa v Splošno bolnišnico Rakičan. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 1.000.000,00 SIT.
Prikolica se je prevrnila
8. oktobra ob 18.45 se je na strmi poljski cesti v Sovičah do prevrnila doma narejena enoosna traktorska prikolica, pri čemer se je poškodovalo 17-letno dekle.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI
l^Mif^ uÈÏGODii
PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. j
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno, kot si ga izberete, takšno, kot si ga želite.
d.d.l zavarovalnica MARIBOR
lcwiku]ma 3,2507 Htaribor
Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod večinoma oblačno. Možne bodo rahle padavine. Meja sneženja bo na nadmorski višini okrog 600 m. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 15 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo oblačno in deževno ter nekoliko topleje. Padavine bo pogostejše na zahodu Slovenije. Zapihal bo jugozahodni veter.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA. STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in elelđrično orodje
•	vodovod in toplovod
•	ol<ovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» iVIiinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02! 787 96 25_