2@5. itev. tafoeja sranasi RerieiJ 1» prssnž&iov vsak dan efe 10. k?S ^opoEdrso. Uredništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi sc ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. pesiitma piacans v gotovim. V LiubSiani, « torek it« novembra 1921. ®^T Posamezna štev. 5® par = E« 2. Leto If. mmi S@' !n@ “ d@ni©teraliine strank#. Telsionsha ii. ^12. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K za pni leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K ‘2S. Za inozemstvo mesečno K 45, letno Iv 540, Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna. JSSSaEJSHSHUSCHESJCESESjKS :sarajawTmasassr3B Partizanstvo, ki ut partizanstvo. V belgrajski vladi se je pojavila kriza. Pa nikar ne misli, dobri moj državljan, da za to, ker sc 'hoče vendar enkrat spremeniti dosedanjo katastrofalno politiko in urediti razmere. Rog varuj, gospodje so si prišli nekaj navskriž, ker ne morejo biti vsi likratu ministri, imamo sicer precej re sorto v, pa vendar še premalo za celo »žlalito«. Ob talcih prilikah so pa gospodje drZavotvor-ci hudi drug na drugega in jim uide kaka beseda, iz katere lahko posnamemo, kako si gospoda razdeli plen in na kakšni podlagi temelji njih delo za državo, narod in tako dalje. Predsednik demokratskega kluba g. Lj. Davidovič je ob priliki zadnje krize izjavil: »Demokratska stranka je bila v notranjem ministrstvu vedno skrajno objektivna in ni gojila ni- ! kakega partizanstva. Uradnike je nameščala in premeščala v razmerju 9 : 7 in to celo v prilog radikalcev«. Torej ne po zmožnosti, temveč po radikalni in demokratski izkaznici se namešča državno uradni-štvo, katerega plačuje ljudstvo cele države brez razlike strank in. to se po njih narečju imenuje konsolidacija države. Gospodje, le tako naprej in skoraj boste ubili še ono malo vere v objektivnost uradništva, katerega ima ljudstvo sedaj, ker ne bo videlo več v uradnikih za blagor države in tako vsega ljudstva zavzetih nameščencev, temveč le še vaše strankine zaupnike. Ta nesrečni ključ za nameščanje državnih uslužbencev pa bo uničil še ta ugled, katerega ima danes država na znotraj in na zunaj. M. S. ironija, posmeh javnosti, če pogledamo v zakonodajno delovanja te gospode. Ni velika umetnost, napraviti še precej svobodomiselno ustavo, potem pa z zakoni preklicati vse svoboščine ali pa jili absolutistično kršiti, dokler je kdo na vladi. Prav tako so delali avstrijski birokrati že pred svetovno vojno, ipak so bili uvidevneji. Naša zahteva je torej, da se za Zaradi razpusta načelstva okrajne bolniške blagajne. Narodu! poslanec sodrug dr. Milan Korun, je stavil na g. ministra za socijaino politiko radi razpustitve načelstva okrajne bolniške blagajne v Ljubljani naslednji upit: »Gospod minister! Odločili ste se razpustiti načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, avtonomne inštitucije. Tak akt je samo ob sebi nedovoljeno kršenje pravic okrajne bolniško blagajne, katere načelstvo se v smislu statuta voli. Če je sedanje načelstvo bilo nepopolno in ni več odgovarjalo razmeram. naj bi se bila naročila izvedba novih volitev, ne pa načelstvo razpustilo. V javnosti pa sc poleg tega ta razpust komentira tudi kot akt političnega maščevanja nad ravnateljem imenovane blagajne, g. Ivan Kocmurjem. O. Kocmur se je v teku ljubljanskih občinskih volitev in sedaj kot občinski svetnik politično vodilno udejstvoval, kar stranki, ki ji pripadate tudi Vi, g. minister, ni ljubo. Javnost stoji sedaj zato pod vtisom, da ste hoteli z razpustom načelstva, v katerem so imeli večino politični somišljeniki g. Kocmurja, pritisniti na svobodno izven-uradno politično zadržanje gospoda Kocmurja. Zato si Vas usojam vprašati, g. ministr r: 1. Kaki razlogi so Vas vodil, da ste, kršeč avtonomijo okrajne bolniške blagajne, razpustili njeno načelstvo? 2. Ali ste voljni ta razpust sisti-rati oziroma naročiti nemudoma nove volitve? V Belgradu, 21. nov. 1921.« Poslovni davek. Ob težkih bolečinah uvajajo v Jugoslaviji poslovni davek. Ta davek je delno nadomestilo za obdavčenje dobičkov. Poslovni davek Plačujejo prekupčevalci in trgovci kot obrtniki. Ta davek se pa sedaj nalaga £tidi konsumnim zadrugam, čeprav te zadruge pravno in juri-dično niso dobičkarska poujeija, marveč le posredovalec med trgovcem oziroma producentom, ki direktno nabavlja potrebščine zase potom svoje organizacije. Na tem stališču je stala avstrijska zakonodaja. Pri nas pa, ker smo tako napredni in »državotvorni", da kar cvilimo, se namerava tudi na zadružno gospodarstvo uvesti poslovni davek. Ta namera, ki jo narodni gospodarji, torej večinoma precej pametni ljudje, obsojajo, je sad rarlikalsko-demokratske modrosti, prava reakcija, ne pa napredek. In ljudje, ki stvari zagovarjajo, ki smo jih samo te dni jasno označil večkrat, trdijo, da so »študirali« ustave modernih držav, njih demokratizem in soci-jalno politiko, ter da je v primeri z vsemi še naša uredba najmodernejša. Cela vrsta navedenih dokazov pa potrjuje nasprotno; besede »državotvornega« »Jutra« zvene kot 1STEK. NIKOLAJ GOGOLJ: REVIZOR. Človeku sc zdi skoraj nemogoče, da je avtor znamenitega romana — iz slavne dobe zaporoških kozakov — »Taras Buljba« istočasno tudi avtor svetovnoznanega romana »Mrtve duše« in mojsterske-ga dramatičnega dela »Revizor«. Tam romantiško slavne pretekle dobe njegove ožje domovine, na drugi strani uničujoča tragika satire ruskega življenja. Kar je naš Ivan Cankar s svojim »Pohujšanjem v dolini ...« za nas Slovence, to je Gogolj s svojim »Revizorjem« za Rusijo in ne manj za celo človeštvo — kajti razlike med Rusijo in vsemi ostalimi kulturnimi in nekulturnimi deželami je ta, da je Rusija imela svoje Gogo-lje^ dočfm jih ves enako korumpira-id svet v svoji korupciji ni bil zmoten poroditi. Mestni poglavar — inkarnacija negativnega, skrajno ne- socialnega individualizma z vso bando uradništva dotičnega provincialnega mesteca Rusije, s svojo dično po »obrazovanosti, velikome-stnosti« hrepenečo soprogo, in njegovi podložniki: trgovci in poulične babnice — vsa ta bagaža, cela ljudska družba sploh, inficirana po ba-čilili negativne in bolne kulture nastopa tu, kakor da jo gledamo v ogledalu. Rak-rana ruskega naroda lahko prhneš z roko — in to je hotel Gogolj; hotel je predočiti jo tako vidljivo, da ga ni, ki bi jo ne videl — • da bi morda to pomagalo ljudstvu! A on je ustvaril narodu in človeštvu le sliko za smeh in kratek čas! Ta grenka zavest mu je narekovala na koncu besede, ki jih govori mestni poglavar celemu svetu —) pretresljive, do mozga glodajoče besede o svinjskih rilcih! Te besede naj bi bile tudi našim igralcem resarnemento, da je komedija lahko tudi potencirana tragika. In to je »Revizor«! človeštvo, slabo in korumpirano ne more limeti pisatelja — zato se smeje, ono išče le hrano svoji za- konsumne organizacije ne uvede poslovni davek, ker konsunme organizacije dobavljajo blago zase kot združitev direktnih konsumen-tov. Toliko pravnega čuta bi menda že smeli prisojati tudi tistim juristom in toliko gospodarske uvidevnosti tistim finančnikom, ki raz-pravljao o davčnih predlogah tam v Belgradu, da bi to uvideli. In tudi tukaj lepo molče! Skupne akcije železničarjev. Konferenca vseh železničarskih strokovnih organizacij v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Za- eroIn?* , . , • , V zmislu resolucij, ki so bile sprejete na občnem zboru »Strokovnega društva« v Celju, je sklical »Savez železničarjev Jugoslavije« dne 20. novembra 1921 v Zagreb konferenco delegatov obstoječih strokovnih organizacij z namenom, da se ustanovi koalicija, ki predloži r. u j n e zahteve železničarjev vladi in ministrstvu Saobračaja. Zahteve so izražene v treh točkah, in sicer: 1. rukr at ni pripomoček v višini enega mesečnega zaslužka; 2. 50% zvišanje draginjskih doklad: 3. Takojšnjo podelitev službenih oblek. Končno zahteva konferenca, da vlada skliče anketo obstoječih organizacij. kjer se izdela službena pragmatika, ki bo odgovarjala modernim zahtevam vseh železničarjev. Predloženi projekt ministrstva, ki se nahaja v zakonodajnem odboru, se ima takoj umakniti. Na konferenci so bile zastopane po svojih delegatih naslednje organizacije :: 1. Savez železničarjev Jugoslavije. 2. Zveza jugoslovanskih železničarjev. 3. Prometna Zveza. 4. Udruženje Sarajevo. 5. Udruženje, Belgrad. 6. Udruženje, Zagreb. 7. Udruženje želez, činovnika, Ljubljana. Sodrug Bogdan Krckič je v zelo stvarnem in temeljitem govoru obrazložil pomen te konference. Predsednikom konference je bil soglasno izvoljen sodr. Plesnik. Konferenca je trajala od 9. ure predpoldne do 17. ure. Konfercnca je bila mestoma zelo burna, vendar se je zedinila na popoldanski seji glede na osnovanje kcalicije na podlagi popolne enakopravnosti brez kakršnekoli majori-zacije. Končno se je soglasno sprejel in podpisal ta-le zapisnik: Zapisnik. Delegati strokovnih železničarskih organizacij kraljevine SHS so sprejeli naslednji sporazum: Podpisane organizacije sklenejo koalicijo strokovnih železničarskih organizacij na naslednjih zahtevah: L da se takoj povišajo dohodki železničarjem ter se jim da n u j n a enkratna pomoč; 2. Da se v zakonodajnem odboru Narodne skupščine umakne pred-i loženi predlog ministrstva Saobra* čaja o novem železniškem zakonu ter da se predloži osnutek iz maja 1920 z vsemi protipredlogi in da takoj Narodna skupština skliče anketo koaliranih organizacij; 3. da pri tej anketi sodelujejo od strani koaliranih organizacij samo železničarji. Vrhovno vodstvo koaliranih organizacij predstavlja 8 delegatov:' Vse narodne organizacije imajo 4 delegate. Savez 2, Udruženje žel. činovnika 1 in Prometna Zveza 1! delegata, imenujejo jih organizacije in morajo priti s polnomočjem v ne* deljo 27. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v Belgrad hotel Bailoni. Zagreb, 20. novembra 1922. Sledijo podpisi vseh organizacij.- Upajmo, da bo ta koalicija ne* kaj trajnega ter da bo na ta način mogla pomagati najbolj izkoriščani stroki železničarjev. Za povišanje draginjskih doklad rudarjem. Interpelacija poslanca dr. Milana Koruna hi tovarišev na g. mini stra za šume hi rude radi rudarske plačilne pogodbe, za delavce pri Tr boveliskl premogokopnl družbi. Posebna ministrska komisija, sestavljena na podlagi ministrstva za rude in šume z dne 11. januarja 1921, broj 116 v zvezi z odlokom ministrstva za socijaino politiko z dne 7. januarja 1921, broj 750 je utrdila za delavstvo pri Trboveljski premogokopni družbi sledečo pogodbo: 1. Kategorije delavstva pri Trboveljski premogokopni družbi -ostanejo iste, kot je bilo določeno z odlokom rudarskega glavarstva v Ljubljani z dne 28. marca 1919, št. 424, in sicer: a) Strelni mojstri, mizarji, tesarji ter vsi jamski in nadnevni delavci, ki imajo minimalno plačo 35 kron za storjeni šiht. b) Mlajši kopači, kurjači, lesni nalagalci, spravljalci na dneva, hlapci, kamnolomci, starejši delavci pri separaciji, sploh vsi drugi jamski delavci, nadnevni delavci te kategorije z minimalno plačo 30 kron za storjeni šiht. c) Delavke v starosti nad 18 let in vsi delavci nad 16 let, ki niso navedeni v kategoriji a) in b) z minimalno plačo 24 kron za storjeni šiht. d) Dečki pod 16 let in dekleta pod 18 let starosti z minimalno plačo 1? kron za storjeni šiht. Minimalne plače se izplačajo, če akordant ne doseže višjega zaslužka, doseže pa 75% poprečne storitve njegove kategorije v letu 1917. Če iz lastne krivde ne do* seže omenjene storitve, se mu iz* plača ko akordu zaslužek. V teni slučaju se odtegnejo tudi pod št. 2 in 5 navedene doklade. 2. Vsakemu delavcu in delav-i ki se izplača osebno draginjsko doklado 27 K za storjeni šiht. 3. Dosedaj veljavne akordne postavke se zvišajo na 10%. 4. Nabavni prispevek znaša Četrtletno za delavca in delavko po 500 K, za žene in iste name* stnjoče gospodinje pri vdovcih' 200 K, za otroke in pastorke 150 kron. Za vsak blati, katerega je delavec ali delavka napravila se; mu odtegne od nabavnega pri* spevka, ki mu pripade za njega in njegovo družino sorazmerni dc* lež, isto velja za stavke. Za čas dopusta se določi: a) v slučaju bolezni ali smrti v družini, vabil k uradom, če ni delavec vabljen kot obtoženec in v drugih nujnih slučajih, krajših dopustili, se delavstvu za neob* hodno potrebni čas odsotnosti od dela oziroma dopusta od nabav* nega prispevka nič ne odtegne. Znašajo dopusti v zasebnih zade* vah v trimesečni dobi skupno več kot 8 dni, se odtegne dopustniku za vse dni sorazmerni del nabav* nega prispevka za delavca same* bavi — in ne misli nič. Zato krikne Gogolj na koncu svojega dela pre-tresujoče besede . , . O reviji govoriti in govoriti o igralcih je skoraj nemogoče, ker bi moral začeti z abc . . . In vendar mislim, da ga ni človeka med publiko, ki bi vsaj nekoliko mislil in ne odklonil vprizoritve »Revizorja«, kakršno smo videli na ljubljanskem odru. Režija nam je podala zunanjo karikaturo počenši pri a končavši pri ž. Izvzeti moram pač tip, ki ga je ustvaril g. Daneš-Gradiš. Morda leži že v pisateljevi ustvaritvi tega tipa — namišljenega revizorja, visokega uradnika iz Petrograda možnost lažje ustvaritve oderskega tipa — vsekakor je bila to kreacija, ki je kvarila slabo enotnost karikature »Revizorja«. Kolikor toliko mu je skušal sekundirati g. Kralj v vlogi Osipa, ki pa ni dosegel niti od daleč višine svoje kreacije v Don Pie-tru Caruso. Morda je ravno kopito Don Pietra škodovalo Osipu. G. Putjata je — mogoče v borbi za slovenščino — podal tudi lc kari- katuro, ki je pa vsaj v petem dejanju postala resnica. Kreacijo ostalih uradnikov, kakor tudi soproge^ mestnega poglavarja in njene hčerke — ta poslednja je sicer imela neznatno ulogo — odločno odklanjam, kot popolnoma nezrele in naravnost otroško naivne. Omeniti pa moram, da g. Danila ni ustvaril karikature, pač pa čisto mrtvo figuro, kar pa mi je bilo vsekakor lubše, kot n. pr. tip grajščaka Dobčinskega (g. Lipah), ki je v tej ulogi popolnoma nemogoč. Od Soribe-ovega »Kozarca vode« pomeni ta uprizoritev korak nazaj! Gogolj bi moral še enkrat napisati besede: »Na ta način opremljen (namreč svetovni pisatelj, ki je svetovno naobražen in je spoznal svoj narod do najmanjše malenkosti, ko je postal trden kakor skala v borbi za pravice človeštva, bo mogel ustvariti značaje, ki bodo pravi portreti, ki nas bodo povsod zasledovali in bodo pognali v beg vse karikirane junake modnih pisateljev! Tukaj bi rekel: modnih igralcev!« A. C. A. L. Rodoljub z dežele v LJufeljaoi. Malo dni je v letu, ko so nudi uradniku - deželami prilika, da po-, hiti v Atene, — a jej, — v Ljubljano sem hotel reči. Taki dnevi, kot re-. čeno, so sila redki, zato jih vsakdo šteje med največje praznike v letu. Glavna ovira večkratnega poseta pa ni morda pomanjkanje časa. Temveč je temu kriv dr. Kumanudi v Beo« gradu, ki ureja finance in to o-iivid* no z največjim uspehom, zakaj vse gre »gori«, »notri* pa razmeroma vedno manj. Druga velik i oviia jc neuvidevnost državne železnice, da se noče in noče ravnati po občin* stvu, temveč bi najraje vse vlako, tako razporedila, da bi vozili —> prazni. Tudi ta vrši s pridom in us* pehom svoje narodno gospodarstvo, ko sili človeka, da nehote varčuje. A vse te neprilike niso v star.u pie* prečiti, da se ne bi člu\ ek vsaj en* krat vsako kvatrc odpravil v živah* n c-zaspano Ljubljano. Meni jo prilika ponudila pretcCcno iooous »tev. ga. Izplača pa sc nabavni prispevek za družinske člane v polni meri. Nabavni prispevek se izplača četrtletno na prvi plačilni dan v mesecih januarju, aprilu, juliju, oktobru. Onim delavcem, kateri nastopijo službo med izplačilnimi roki nabavnih prispevkov, se izplača samo sorazmerni del nabav« nega prispevka oziroma njihovim rodilni ant. 5. Za ženo ali isto namestu-jočo gospodinjo pri vdovcih sc izplača rodbinska draginjska do-idada 15 K, za vsakega otroka 13 la-on za storjeni šilit. Med otroke so štejejo one do 16 let starosti, ki niso zaposleni. Nezakonski otroci se upoštevajo samo oni, ki žive z očetom v skupnem gospodarstvu oziroma za koje-izplačuje oče alimente. Pastorki in pastorke ter sodnijsko adoptirani otroci veljajo za zakonske otroke. Drugi sorodniki se ne upoštevajo. 6. Vsem delavcem, ki ne dobe stanovanja v družbenih hišah, so plača stanarina na mesec: samcu 15 K, rodbina 3 oseh. 20 K, 5 oseb 25 K in čez 5 oseb 30 K. 7. Pri ugoditvi minimalnih plač in doklad so se upoštevale ugodnosti velenjskih in zabukov-.ških delavcev državnih rudnikov. Iz tega vzroka odpadejo izven navedenih vse doklade, katere so Me dosedaj v veljavi. 8. Ker vsebuje osebna draginjska doklada pod toč. 2. vsoto 27 K oziroma rodbinsko draginj-sko doklado pod št. 5 15 in 13 K na storjeni šiht, razliko med nabavno iii prodajno ceno živil in predpisano količino pri državnih rudnikih v Velenjah in Zabukovci, bo rudarsko glavarstvo v Ljubljani vsake tri mesece omenjeno dra-ginjsko doklado po potrebi cene živil uradno ugotovilo in draginj-sko doklado reguliralo. 9. Te določbe stopijo z dnem končane stavke, to je 12. januarja 1921 v veljavo. Ljubljana, 19. januarja 1921. komisijo ministrstva za socijalno politiko ter rude in šume Jaklič, predsednik. Na to pogodbo so delavci, kakor toali Trboveljska premogokopna dražba pristali. Trboveljska družba Je posebno s svojim podpisom Pokrajinski upravi še pred sestavo komisije izrazila, da soglaša s sestavo komisije in da bo odločbo komisije vzela v znanje. Preteklo je sedaj Cdih 10 mesecev, živila in potrebščine so se za delavce in delavske družine od istega časa povišale v rudniških revirjih za najmanj 8 K računjeno za osebo dnevno. Rudarsko^ glavarstvo v Ljubljani pa je na točko 8. plačilne pogodbe zgoraj navedene ministerijalne komisije popolnoma pozabilo. Šele na intervencijo Unije slovenskih rudarjev jc sklicalo rudniško glavarstvo sestanek delegatov rudarske zadruge ter zastopnikov Trboveljske pre-inogokopno družbe za določitev draginjskih doklad pod točko 8. določene pogodbe omenjene komisije. Pri obravnavi pa jc rudniško glavarstvo namesto, da določi draginj-sltc doklade, samo vprašalo zastopnike Trboveljske premogokopne družbe, če so pripravljeni povišati draginjske doklade. Zastopniki družbe so seveda to odklonili. Rudniško glavarstvo se je s tem odgovorom zadovoljilo. Talco vedenje rudniškega glavarstva pa ne odgovarja določbi točke 8. pogodbe, ki nalaga rudniškemu glavarstvu dolžnost, da določa draginjske doklade no ceni živil, in sicer to vsake tri mesece samo. Tako postopanje rudniškega glavarstva razburja rudarje v revirjih do skrajnosti in to. 1. delavstvo opaža iz tega, da rudniške oblasti proti svoji dolžnosti podpirajo podjetnike na škodo delavstva; 2. ker žive vsled pomanjkanja potrebnih dohodkov za dobavo živil delavci in delavsko družine v veliki bedi. Vse to postopanje pa tudi škoduje ugledu državnih oblasti samih, ker delavstvo izgublja vsako zaupanje v objektivnosti rudniških oblasti. Vsled tega si dovoljujemo staviti sledeča vprašanja gospodu ministru za rude in šume: 1. Je-li gospodu ministru poznat ta slučaj? 2. Je-li pripravljen naročiti rudniškemu glavarstvu v Ljubljani, da takoj določi draginjske doklade v smislu točke 8. navedene kolektivne pogodbe ministerijalne komisije, 3. Je-li jc pripravljen poklicati na odgovor in kaznovati radi zanemarjenja službenih dolžnosti odgovorne uradnike Rudniškega glavarstva v Ljubljani in na primeren način preskrbeti, da se v bodoče kolektivne pogodbe izpolnjujejo tudi od strani podjetništva? B e! g r a d. 20. novembra 1921. Slede podpisi. Obupni položaj brezposelnega slovenskega delavstva. Prejeli smo dopis delavca, v katerem popisuje obupni položaj delavca, ki vsled današnjih razmer postane brezposeln. Zastonj išče službe na vseh koncih in krajih, toda vedno dobi odgovor: »Vse zasedeno; ni dela.« Da bi pa brezposelni delavec lin koliko proletari-jata vedno znova prihaja s kmetov v industrijska centra!) mogel odpotovati v kak drug kraj, da si tam morda najde kako delo, mu pa ne dopuščajo sredstva, ker jih enostavno nima! Še manj more seveda misliti na izselitev iz države v inozemstvo, ker mora človek danes biti že bogataš, da zmore vozne in potovalne stroške. Kaj naj počne, se v obupu stanja izprašuje. Pa tudi tisto delavstvo, ki je danes v delu, ne ve, da-li bo jutri zaslužilo še kaj ali nič, ali bo pa vrženo na cesto. Plače so tolikšne, da se delavec komaj prestrada od enega dne do drugega. Kakih boljše kvalificiranih del pa si delavec v Sloveniji in sploh v Ju- goslaviji še celo ne more najti, zanj je le lopata, metla in rudarski kramp. »Narod je obupan, razdejan, preplašen, izmučen, brez sredstev in moči in le še mehanično dela naprej za klaverni obstoj svojih telesnih udov,« tako končuje dopis. »Izmučena ljudska množica ne zasluži več toliko, da bi nasitila nenasltliive kapitalistične vampirje.« Kako resničen je ta dopis! in kapitalistično meščansko časopisje pisari potem še, da delavstvo noče delati, da je treba uvesti 10 in 12-umi delovni čas itd. Kam za božjo voljo pa naj gre ves na novo nastajajoči proletarijat, ko se ne more vsled razmer niti več izseljevati,, in ko se industrijo in obrt pri nas v / Sloveniji na nezaslišane načine ubija M S tem se pobavite enkrat, gospodje kapitalisti, in ne čakajte na elementarne izbruhe mas, ki jih danes s svojo reakcionarnostjo do skrajnosti izzivate! Skrivnostna tišina vlada v ozračju med masami, ki ima tudi svoj pomen .., SrzoJaul, TO JE SRAMOTNA DEDŠČINA! LDU. Bclgrad, 21. nov. Poslanca Drofenik in Kapetanovič sta so vrnila iz Niša, kjer sta pregledala tatnoŠuji tabor internirancev. Včeraj sta poselila ministra Pribičevl-ča, ki sta mu poročala o svojih vtisih. Minister Pribičevič je izjavil, da se bodo interniranci izpustili domov na podlagi že sprejetega sklepa. Glede tega bo predložil ministrskemu svetu poročilo. SPOR O VEČINI. LDU. Belgrad, 21. nov. Načelnik demokratskega kluba Ljuba Davi-dovič je poslal ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču pismo, v katerem odklanja od demokratskega kluba vsako odgovornost za nedelavnost parlamenta ter predlaga, naj se pogajanja končajo, da bo mogel parlament nadaljevati svoje delo. NOVA STANOVANJSKA' NAJREDBA. LDU Beograd, 21. nov. Prej nego ie pričel razpravljati zakonodajni odbor o stanovanjski naredbi, je pripravil minister za socialno politiko dr. Kukovec, pozivajoč se na ustavo, poseben predlog o izpre-rnembah naredbe, ki naj bi postala zakon in ki naj bi kot taka sanirala stanovanjsko vprašanje v vsej državi. Tendenca ministrstva za socialno politiko leži v tem, da se ure-de stare stanovanjske razmere tako, da bi ne bilo treba ministrstvu reševati posameznih' slučajev sporov med najemniki in stanodajalci. Radi tega misli ministrstvo za socialno politiko uveljaviti v novem zakonu princip določitve meje dohodkov in plačevanja davkov, da bi se na ta način mogla točno določiti meja med najemniki, ki potrebujejo varstva, in med onimi, ki bi se imeli prepustiti osebnemu sporazumu z hišnimi lastniki. Z ozirom na letno plačevanje davka in na do-liGdke, bi se izolirali oni, ki nimajo pravice na varstvo zakona in ki jim pjihovo gmotno stanje dovoljuje svobodno gibanje s hišnimi lastniki. DUNAJSKA BORZA ZAPRTA. LDU. Dunaj, 21. nov. Kakor je odredil svet dunajske borze, se sestanki na dunajski borzi ne bodo vršili do nadaljnjega. Bančne zveze so izjavile, da so s tem sklepom borze solidarne. Clearinski promet je danes ukinjen, banke in firme pa so se obvezale, da ne bodo sprejemale telefonskih naročil in deviznih kupčij. Stavkovni odbor zvez bančne stroke je sklenil, da v svrho čuvanja vsakršnega zasebnega prometa nadzoruje tudi kavarne. Borza je do danes napovedana naročila, vključivši — ultitna limite —, razveljavila. POLJSKA REAKCIJA. LDU, Moskva, 21. nov. Poljska vlada je prepovedala ustanovitev delavskega pomožnega odbora za stradajoče v P©llfSfn@ T- Državni proračun za leto 1922. Proračun izkazuje 6 milijard 257 milijonov 577.864 dinarjev izdatkov. Dohodki so se zvišali za 30%. Izdatki so: 1. Vrhovna državna uprava «->93 milijonov dinarjev. 2. Ministrstvo pravde 186 milijonov. 3. Min. prosvete 460 milijonov. 4. Min vere 82 milijonov. 5. Min. notranje 138 milijonov. 6. Min za narodno zdravje 187 mil. 7. Zunanje min. 34 mil. S Finančno min. 829 mil. 9. Min. vojne in mornarice 1489 mil. 10. Min. za javna dela 274 mil. 11. Min. saobra-čaja 831 mil. 12. IVlin. pošte in brzo-java 238 mil. 13. Min. poljedelstva in vode 144 mil. 14. Min. za šume iti rude 206 mil. 15. Min. trgovine in industrije 41 mil. 16. Min. za soc. politiko 414 mil. 17. Min. za agrarno reforma 56 mil. 18. Narodna skupščina 1 Jtohjon in 19. rezervni krediti 81 milijonov. — V kritje proračunskega primanjkljaja 977 milijonov predlaga finančni minister, da se z za-Iconom dovoli najetje notranjega posojila v znesku 1 milijarde dinarjev proti 6% obrestovanju iti amortizaciji do leta 1940. -f Kouee albanske pustolovščine. bvet zveze narodov je dovršil razpravo o albanskem vprašanju in soglasno sprejel sklep, kateremu sta pritrdili tudi obe stranki, in sicer zastopniki Jugoslavije s pridržkom protesta proti postopanju pri določitvi mej. V sklep se je sprejela tudi pritrditev Jugoslavije, da bo takoj izpraznila vse albansko ozemlje, kakor tudi obljuba obeh strank, da bosta živeli v dobrih sosednjih odnošajlh. H- Kako je prišlo ponovno do splošne stavke v Julijski Benečiji. K zadnji vesti, da je izruhnila v Julijski Benečiji splošna stavka, posnemamo iz tržaških listov, da so se sestali v petek zvečer v Delavskem domu številni zastopniki delavstva in da se jc na tem sestanku razvila burna debata med tistimi, ki so bili absolutno prpli vsakim pogajanjem in za proglasitev takojšnje splošne stavke (na čelu jim slovenski komunistični poslanec Puntar) ter med onimi, ki so biii še za zadnji posku sporazuma z de- lodajalci. ^ Zmagala je poslednja stmja. _V, soboto so se torej zbrali zastopniki delavcev in podjetnikov, kar pa ni imelo radi trdoglavosti tehle _ nobenega uspeha. Delavci so celo izjavili, da so pripravljeni pristati na znižanje do 3.20 lir na skup-, no plačo, toda delodajalci so zahtevali, da se delavstvo povrne na delo pod pogojem, da se stalne dnine znižajo za 10 odstotkov, cene akordnemu delu pa za 20 odstotkov. S tem jc bilo vseh pogajanj konec, zastopniki delavcev so odločili, da predložijo vso zadevo delavskim delegatom. Ti so se v nedeljo zbrali — in bomba je padla. -f- Mednarodna delovna konferenca v Ženevi je bila zaključena v, soboto. Sprejelo se je priporočilo, da se v trgovskih obratih uvede te-densik počitek. -j- Zopet nove vojne. „Vor-wiirts“ poroča o mednarodni konferenci zastopnikov mednarodnih poklicnih tajništev transportnih, rudarskih in kovinskih delavcev, ki jo je sklicala pisarna mednarodne zveze strokovnih organizacij za 15. in 16. novembra v Amsterdamu. Konferenca jc sprejela tri resolucije, s katerimi se najprej obrača na delavce vseh dežel s pozivom, naj pod vodstvom mednarodne zveze strokovnih organizacij, kadar bi grozila nova vojna, preprečijo izbruh' vojne s takojšnjo proklamacijo mednarodne splošne stavke. V drugi resoluciji se poživljajo delavci vseh dežei, naj se združijo v svrho preprečenja nove svetovne vojne. Tretja resolucija se peča z vprašanjem skupnega delovanja mednarodne zveze strokovnih organizacij z drugimi organizacijami, ki prihajajo v poštev. Obenem so sklenili, da se sprejme skupni mednarodni boj proti poslabšanju delovnih pogojev za delavce vseh dežel, ki jo radi gospodarske depresije čimdalie hujše. -j- Kako se godi na washington-ski »razorožit veni” konferenci kapitalističnih držav. Anglija pravi: Jaz ne zmanjšam svoje oborožene sile, dokler je ti ne zmanjšaš. —< Odgovor se glasi: In jaz je ne zmanjšam, predno je ti ne zmanjšaš. In tako pravijo vse udeleženke kongresa po vrsti. Bmma luroiiitšSi Psihologija narodov vobče in slovenskega posebej. Na to hvaležno polje za strokovnjaka in nehvaležno za diletanta sta se podala dva ,,Narodova" žurnalista. In pretakata bridke solze nad našim nič temperamentnim, kratko: »nesreč- nim" narodom. Zakaj? Ker kriči premalo živia! Glede na naš značaj se je sicer doslej oficielno in ofi-ciozno trdilo, da jc ravno narobe res, da mi Slovenci preveč kričimo, da sc preveč in prenaglo navdušujemo in da moramo zategadelj vzeti nase tudi posledice in učinke takega prenaglo vzkipevajočega temperamenta nase: površnost, pomanjkanje vztrajnosti, zaletavost, nestalnost. Pokojni Cankar je, v nasprotju z »Narodovima" psihologoma, našel za ta naš značaj trpke besede. Zato ni povsem jasno, kaj je dovedlo ta dva gospoda do te herezije v nauku o naši narodni duši. Morda okolnost, da se enega gledališkim proizvodom premalo ploska in drugega gledališkim kritikam premalo aplavdira? Kakor rečeno, ne vemo, a radovedni smo. One Slovence pa, ki jih je vzpričo te hude kritike zaskrbelo za njih premrtvi »temperament” in ki si še trenirajo grlo za prilike in neprilike, za katerega fa dva psihologa predpisujeta, tolažimo in jim v tolažbo povemo, da bi bili svojega prehladnokrvnega temperamenta, po primerih v širokem svetu sodeč, lahko celo veseli —< če bi bilo to le res. Zakaj po pravici bo vsak človek dvomil, da je temperament in značaj kakšnega afriškega ali indijskega plemena, ki ■ mr je navdušenja, kadar pušča rcci-j mo posvečena krava vodo ali blato j — in pri dobri krmi se to čisto do-j gaja — več vreden, kakor recimo ! značaj Škandinarca ali Angleža, ki ! zna celo prevratne demonstracije | in mase gibajoče akcije odeti v j plašč dostojanstvenega molka, ki j pa je vkljub temu, ali prav za prav ravno radi tega tem bolj ponicm-ben in izdaten. Kdor hoče nadaljnD zgledov za to trditev, jih bo našel igraje in povsod. Pameten človek tudi ve, zakaj naj sc odloči in bo svaril ljudstvo: malo manj kričanja in »temperamenta", malo več dela in vztrajnosti. Narodnim psihologom okoli »Siov. Naroda" pa priporočamo, da ne govore o takih in enakih stvareh s prevelikim temperamentom in premajhnim znanjem. Zakaj ostala jim bo samo blamaža. »iiise, ki sem jih pri tem dobil, pa naj moje zlato pero skromno popiše. Ob štirih zjutraj sem metal zapustiti gorko posteljco. iz našega mesta na postajo se vleče kot iz Kurje vasi k sv. Petru v Ljubljani. Službujoči uradnik me je zaspano pogledal, preSlei 12 dinarjev, kolikor stanc vožnja, stehtal še g. kapitana, poveljnika obmejne čete, k! telita 98 kg, ter šel odpravit vlak. Vozovi šzgledajo kot po hudi bitvi. Vojaki rezervisti so pobili matematično natančno v vsakem oddelku po eno šipo. bilo jim je namreč prevroče, zato jim je pamet padla fz glave v nogo, skočila preko ojnice v šipe iti od tod v žep davkoplačevalca. Kaj je tukaj napravila, se še inc ve, bržčas pa vzbudila ploho zabavljanja na državo, ki je končno !t«di kriva, da jc človek na svetu. A šta to. V Kranju čaka vlak toliko časa, Ua pogleda nezakurjen popotnik lahko v gostilno »Pri zadnjem grošu«. Debelušna dekla stoji za kuhinjsko jnizo in toči, male in velike ste- klenice po en in štiri dinarje, potniki pa kurijo, eden več drugi manj, vsi pa srebajo pravzaprav s češ-| njevcem pomešan špirit. Drugih nesreč med potjo nisem doživel, pač pa bi sl dovolil opozoriti upravo državnih železnic, naj svoje uslužbence uajmanje podeseteri. Vse nanovo sprejete naj nastavi na potniških vo-zeh, jih opremi s pljuvalnikom in pepelnikom, da hodijo od potnika k potniku in prosijo za pljunke in či-ke. To jc edini način, da se navadi ljudi na snažnost. Kaj pomagajo pol metra visoke črke, če pa ni za njimi policaja s šibo, kaj pomagajo pepelniki na steni, če je pa tako prijetno pohoditi čik z nogo. Tako dela naše slavno občinstvo doma, tako dela na potu in v gostiln?. Došle potnike so ljubljanski postreščki sprejeli z godrnjanjem, ker so prinesli premalo prtljage, ali pa premalo »backov«, da bi si pustili robo nositi: to jc namreč luksuzup blago. Zgodnji popotnik mora oznaniti svoj prihod najprej kavarni. Da jc ta srečna kavarna »Union«, se razume samo po sebi. Kdo bi pa tudi hodil tja v »Zvezdo«, kjer bodo v par dneh Krapeža slekli, pardon, odkrili. Saj je pa že tudi čas, njena sezona je že itak pri kraju. Jutranji listi so povsem nezanimivi, poročajo o samih krizah, stavkah na Italijanskem, atentatu na grško kraljico, o naši državi pa molče, završijo le tedaj, kadar Curih pade. Drugače pa dobi človek iz naših časopisov vtis, da smo država samih lumpov, falotov, tatov, potepuhov, nepridipravov od ministrskega predsednika doli do navijalca ure sv. Andreja v Tržiču. Zato proč s časopisi, s temi zastrupljevalci javnega mnenja, kar so tudi v resnici. Samo pogledati moram še, kaj je v gledališču. Juhe! Opera Boiieme, drama v nedeljo popoldne »Požar strasti« in še kaj? Da, mladinski žalni koncert Glasbene Matice. Dobro sem naletel, tri krasne, debele muhe ubijem na en mah, posebno še ker nočim pri bratu in to — zastonj. Dnevni red uradnih opravkov je kmalu izčrpan, Med potjo settl kupil vstopnice, ki so stale trinajst dinarjev. Sumil sem, da bo nesreča in res jc bila, toda o tem pozneje. Najdalje nas je mudil opravek pri gospodu pokrajinskemu namestniku, kjer smo na mehkih stolih sedeli in čakali nad tričetrt ure. Gospod namestnik je tačas bil odsoten radi pregleda invalidov in je, kakor sem danes bral, iznašel novo vrsto invalidov, namreč invalide od Fajmoštra, jaz bi pa dodal k temu še invalide od Volka in Unionske kleti, bil bi jih lep regiment, potreben največjega obzira in krepke denarne podpore, da uničijo kar največ alkohola. Ko smo gospodu ministru potožili svoje skrbi in težave ta zapustiti vladno palačo, so šle ravno eigararcc lahkih nog in krulečega želodca v obsežnih grupah proti domu. Dva člana ^ našega poslanstva, namreč debelušni župan gorenjske-gat rga čevljarjev in sloki zastopnik SLS, sta jo urezala, podprta od golaža iz unijonske kuhinje, gori proti Šiški, hoteča doseči še vlak, ki ju 6 polževa hitrostjo ponese. x varno domače pristanišče, v okrilje drage ženice. Midva, z drugorn od Dotikanje, pa sva jo zavila doli po Nunski ulici. Na koncu le-te bi se bila kma« lu zmotila in zavila na »nunsko por-to«, toda spomnila sva se, da nimava komisne šalice, vilic in žlice, brez tega se na porti ne dobi ničesar. Zato sva jo ubr~’a dalje po Še-Iciburgovi ulici. Meu potio sva dobila same umetnike, opernega tenorista Bratuša, ki doslej še samo Studii a, nastopil še ni nobeni:rat, dramskega ljubimca Pavla Ločnika, ki, ljubi vneto in goreče umetnost, a nič manj steklenico dobrega cvička, dalje tenorista kr. opere Leopolda Ko-: vača, ki se razume poleg tega še na klofutanje na ulici, člane Zihovega kvarteta in nebroj drugih večjih iti manjših veličin, ki kosijo poleti v zeleni Zvezdi, pozimi pa na promenadi v Selenburgovi ulici. To je naš up in naša nada! (Dalie prilu) ,.Slev. 265. — £a to pa temperamenta niti tre^ 5a ni. _ „Rdeči teden*'' je zaključen. Pri-Idobili smo 47 naročnikov in nabrali fca tiskovni sklad „Napreja‘“ 1554 K jrazen tega še 3 naročnike za „Volks-Stimme“. Železničarji so pri tej ak-iciji zavzeli pasivno resistenco, mor-ida zato. ker še nimajo svojo strokovno organizacijo v popolnem redu. Apeliramo pa na nje tem potom, | da tudi oni store svojo dolžnost, ter ; naknadno določijo gotov termin za ! nabiranje naročnikov „Napreju“ in za zbiranje tiskovnega sklada, ter gredo v tistem času vsi na delo! Nov delavski Mesija. Kje? To sicer še ne vem, toda tajništvo je že tudi in tudi krščen je že in sicer »Samostojna delavska strokovna unija«. Naročen je že tudi znak, okusen yi ličen: iz višav padajoči beli žrjav na zlatem polju; v ozadju pa klasje In bog Merkur. Sprejemajo se tajniki po 6000 K mesečno, če mogoče s Sifonskimi zmožnostmi in s prakso iz več strank. L.c vkup, socijalen pfogram prehaja v prakso! Beda jugoslovanskega dijaštva «a Češkoslovaškem. Slovenski dijaški zadrugi sta poslali ministru za prosveto v Belgrad resolucijo, sprejeto na zborih obeh zadrug, kjer se kruto pritožujejo nad nerednim podeljevanjem dijaških štipendij, vsled Sesar je dijaštvo zagazilo v nemilo bedo in pomanjkanje. Dne 20. 6. t. 1. namreč je izšla naredba ministrstva za prosveto, ki razglaša, da se za prihodnje šolsko leto centralizirajo in izenačijo štipendije vse države, na pravilno in do predpisanega roka (28. 8. t. 1.) vložene dijaške prošnje, pa dijaštvo še do danes ni prejelo nobenih rešitev. — Res lepo funkcijonirajo uradi v Belgradu!... Ministrstvo pošte in brzojava v Beogradu je odredilo, da morajo biti brzojavke v nemškem jeziku pisane z latinico. Gotica ni dovoljena, ker je naraščaj v brzojavni službi ne pozna in mu delajo brzojavke pisane v gotici težkoče. Kolkovanje garancijskih pisem. Občinstvo sc opozarja, da se mora za garancijska pisma donesti predpisano takso v kolkih že, ko sc predlože generalni direkciji državnega računovodstva v registriranje, sicer zapadejo tako izdajatelji kakor tudi prejemniki takih garancijskih pisem, kazni. V informacijo javnost! glede uvozne carine na znanstvene knjige. V zimsiu izprememb in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi z dne 30. junija 1921 C. br. 44.008 Ijradni list 89'239 ex 1921 so knjige, ki so pisane ali tiskane v tujem jeziku i:i ki so mehko vezane, proste uvozne carine, dočim so knjige, pisane ali tiskane v našem jeziku podvržene uvozni carini in sicer mehko vezane 150 oziroma 80 dinarjev, trdo vezane pa 190 oziroma 120 dinarjev za vsakih 100 kg, višje postavke, veljajo v razmerju z inozemstvom, napram, kateremu se uporablja maksimalni tarif, nižje pa v razmerju z državami, napram katerim postopamo po minimalnem tarifu. Trdo vezane knjige tujih jezikov plačujejo uvozno carino 20 dinarjev za vsakih 100 kg. Taksa od pobotnic, izstavljenih denarnim zavodom. Občinstvo in zlasti denarni zavodi se glede kol-kovanja priznanic (pobotnic) v smislu tar. postavke 33 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Uradni list št. 100-1921) opozarjala nasledeče: 1. Ako kdo položi pri denarnem zavodu denar, da mu ga ta zopet izplača, čeprav potom drugega zavoda, je o izplačilu izstavljena pobotnica takse oproščena. 2. •Taksi podvržene so samo pobotnice o gotovi vsoti, katero je smatrati za odškodnino (protivrednost) za delo, uslugo, prodane predmete ali vobče za poravnanje izvestne obveznosti. Takso je v teh primerih plačati v kolkih na pobotnici, ki se izroči onemu denarnemu zavodu v tazemstvu, kjer se izplačilo dejansko izvrši. Ako se pa plačilo nakaže v inozemstvu, se plača taksa pri nakazujočem tuzemskem denarnem zavodu. Vsled tega ne podlegajo taksi potrdila denarnih zavodov, ki jih izdajajo za položeno vsoto, da se izplačajo po drugem zavodu. (Glej razglas del. min. financ z dne 17. 11. 1921 št. B II 50/99 v Ur. listu). Cenzura filmov. V Belgradu, izdelujejo naredbo, s katero se uvedejo natančna določila glede jilmske cenzure. Državna posredovalnica za de- lo. Pri vseh podružnicah „Držav. posredovalnice za delo“ v Ljubljani, fyiarlbon!, Ptuju in Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 6. do 12. novembra 1921 dela 181 mo- ških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 131 moških in 32 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo S8. Promet od 1. januarja do 12. novembra 1921 izkazuje 29.566 strank in sicer 14.599 delodajalcev in 14,967 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8S69. Dela iščejo: pisarniške moči, rudarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, trgov, so-trudniki, prodajalke, sluge, viničarji, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, postrežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: usnjarji, gozd. delavci, ključavničarji, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, kovači, kolarji, kleparji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. I/pred ljubljanske porote. Včeraj se je otvorilo porotno sodišče. Kot prvi slučaj je bil na vrsti bratomor. Dne 10. julija je Miha Friškovec iz Mengša ustrelil brata Franca. Med bratoma je vladalo sovraštvo radi tega, ker je mati hotela dati posestvo Mihaelu. Porotniki so po razpravi zanikali vprašanje umora, pri-trdifi pa na vprašanje o prekoračenju silobrana. Miha je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Haribor. Naročnikom „Kresa“. Vse na- ! ročnike „Kresa“ v Mariboru opozarjamo, da je prevzel poverjeništvo za Maribor in bližnja predmestja s. prof. Ivan Favai, in se naj v vseh zadevali glede uprave „Kre-sa“ obračajo na njega. Iz seje mestnega sveta z dne 18. novembra. Stavbne prizidke se dovoli tovarni Halborth, tovarni mila, g Lininger, tovarni Berg, zvonarni Buhi, Ivan Lahči; Franju Lippert pa se dovoli le začasno obrat z vezno žago; prošnje Andrej Macarol, gasilnega društva, llije Drljač in Ernst Ryšavi se odkloni. Najstarejši meščan gosp. Josip Leeb je v starosti 91 let umrl. Pokojnik je bil 21 let občinski svetovalec mesta in umrl v skromnih razmerah. Mestna občina je priredila pokojniku lep pogreb. Iz stanovanjsko komisije. Na mesto občinskega svetnika Novaka, ki je izstopit iz stanovanjske komisije predlaga NSS obč. svetnika železničarja Selinšcka. Odborova seja »Zdravniškega društva v Mariboru4* se vrši v četrtek dne 24. t. m. ob 18. v Mariboru v hotelu „Pri Zamorcu". Mestni zdravnik dr. Trenz ostane do nastopa državne službe kot šolski zdravnik pri občini. Razpiše pa se mesio mestnega zdravnika. Uradno poslopje za oblast Maribor. Te dni išče v Mariboru posebna komisija zastopnikov politične oblasti ter mestnega magistrata primerno poslopje za uradne prostore za oblast Maribor. Baje se potrebuje za vse uradne prostore te oblasti okolo sto sob. Mestna hranilnica. Z ozirom na sklepe občinskega sveta sta zastopnika naše stranke, sodrnga P os [rali in Hojnik, izstopila iz upravnega sveta hranilnice, ki je sestavljen iz samih demokratov, kljub temu, da nosi mestna občina davčno jamstvo in jamstvo penzije nastavljencev. Zahtevala sta, da se pravila tega zavoda tako preurede, da bodo odgovarjala tudi zahtevam mestne občine, kar pa so demokratje odklonili. Naravno sta morala izvajati posledice, ker nikakor ne gre in ne bo šlo, da se gotova politična stranka intabulira v zavodih, jih nekontrolirano upravlja, občina pa naj samo kima, vkljub temu, da nosi vse jamstvo. Značilno je Uidi dejstvo, da nočejo demokratje sodelovati v nobenem odseku občine, kjer je delo brezplačno, medtem ko se krčevito drže denarnih zavodov. In če bi imeli demokratje le trohico sramu, bi morali sami izvajati konsekvence — ali tega nimajo, zato bo moral občinski svet spregovoriti o tem vprašanju. In dokler živimo v pravni državi, tudi vlada ne bo mogla tega čina demokratov odobravati. V zavodu se vrši strokovna revizija po zadružnem revizorju g. Škrlepu, po reviziji pa je dolžnost občinskega sveta, da se sedanje stanje preuredi zavodu in občini v korist. Vokalni koncert »Adamičev ve« čer“ s sodelovanjem g. opernega basista E. Rumplja priredi podružnica „Svobode“ dne 4. februarja v Mariboru. Vse pevce, ki imajo veselje do lepega petja vabi podružni-1 ca, da se priglasijo v Delavskem domu, Ruška cesta 7. Vaje, katere vodi profesor g. Hladky, se vrše vsak torek in četrtek istotam. Gledališko vprašanje, doslej mučna točka spletkarjenja, v katerem je trpelo samo gledišče, bo y krat- ____________NAPREJ,^ kem rešeno. Kot upravnik ostane dosedanji g. Bratina. Ml se v ta spor nismo vtikali, želimo pa, naj upravlja že potem gledišče ta ali oni, da služi le umetnosti. Ob obletnici Cankarjeve smrti bo mariborsko gledališče uprizorilo po g. Skrbinšku dramatizirano znamenito Cankarjevo povest „Iilapec Jernej14. Ob zaključku športne sezone priredi športni klub „Svoboda“ v mestni kazini dne 26. novembra ob 8. uri zvečer Športno zabavo s plesom. Vstopnina 4 dinarje. Vabimo vse prijatelje „Svobode“ k tej zabavi. Žlvlnozdravniškl ambulatorij in podkovsko šolo ustanovita žlvino-zdravnik Ivan Šoštarič ter podkov-ski mojster Josip Pečar. Električni izprašiloi aparat „Va-kum“ je naročila mestna občina za izpraševanje gledališča in ga bo po-sojevala tudi privatnikom proti malenkostni odškodnini. Vojaške barake v Samostanski ulici poleg dveh ljudskih Sol, kjer Je nastanjena karantenska štacija, tvorijo stalno infekcijsko nevarnost, zato bi bil skrejni čas, da vojaška uprava prestavi to stacijo kam drugam. Barake so v slabem stanju in razpadajo, če bodo še dolgo v vojaških rokah jih zadene usoda, kot druge barake. Mestna občina, na katerem zemljišču stoje barake, bj jih lahko seveda z velikimi žrtvami pripravila za stanovanja in uredila okrog 60 stanovanj in bo v tem pogledu tudi storila občina vse korake, da reši to vprašanje. Zaradi razžatjenja Njega Veličanstva ----------, je bil pred mari- borskim okrožnim sodiščem v soboto obsojen na tri leta težke ječe po § 91b srbskega kazenskega zakona, ker je meseca marca med potom iz Zagreba v Maribor v vlaku zabavljal in rekel „Peter i Aleksander, j - - - I jim Boga“. — To je baje „najnižja“ kazen po tem zakonu, ki prepoveduje zmanjšanje kazni pod 3 leta. Ali bo to kasacijsko sodišče zdržalo, jc zelo dvomljivo, ker je.po avstrijskem zakonu taka kletvica samo prestopek; seveda so naši sodniki postali večji Srbi, kot Srbi sami! Ca!l@* Celjski sodrugi pozor! Krajevni odbor Celje, naznanja, da se bodo vršile’ zopet poučne diskusije in sicer redno vsak četrtek ob 18. uri v gostilni gospoda Svctelja v Gaber-jih. — Ker bedo na dnevnem redu trajna predavanja o najvažnejših vprašanjih, ki jih mora dobro poznati vsak zaupnik in občinski odbornik, če hoče delati tako, kakor zahtevajo organi zatorična načela, je dolžnost teh, da se diskusij točno udeležijo. — Odbor. Plul. Čas kislih kumare. Drugod nastopa ta čas julija in avgusta, pri nas pa — ki pustimo — pardon ker pusti beograjska vlada občinski odbor že celih 7 mesecev na dopustu, za katerega nikdar nihče prosil ni — je čas kislih kumar novembra In decembra. Nu-ja Ižanci so za Ptuj nekaj posebnega. Vreme imamo zelo vlažno, zaradi tega se drži vsa javnost v toplo zakurjenih sobah, da ne dobi nahod in z veliko napetostjo pričakuje, kdaj bo Beograd napravil konec dopusta tukajšnjega župana s. Lozinška in z njim celega občinskega odbora, ter ga poklical k rednemu delu, dal demokratom priložnost da pokažejo koliko dolgov so že naredili od tistega časa, ko so gospodarili v tukajšnji občini in tako uvede namesto kislih kumar — delo. No, gg. Pribičevič in dr. Žerjav! Apel na obrtnega nadzornika. V tovarni „Petovia“ na Bregu pri Ptuju so nezgode na dnevnem redu. Pretekli teden je zopet stroj zlomil roko s. Fideršeku. Sedaj je tekom kratkega časa zadobilo 5 delavcev težke telesne poškodbe pri strojih; ker to izvira iz tega, da se polaga premalo pažnje na varnostne naprave; pozivamo nezgodno zavarovalnico in g. obrtnega nadzornika, da si komlsionelno ogleda tovarno in konštatira, ako odgovarjajo varnostne naprave zakonitim predpisom. Odkrilo se bo pri tem marsikaj protizakonitega. Na to opozarjamo že v naprej. — Prizadeti delavci. „Ptujskl list“ od onega časa, ko je Tone podpisal reverz, redno Izhaja. Če bo katera številka izostala, bodemo že poročali. Ko prečrtata „Naprej“, ga od-> dajte Vašim prijateljem \ Kulturni vestnik. Opozarjamo na današnji operni koncert v ljubljanski operi znanega baritonista, prlmijerja moskovskega, oziroma belgrajskega gledališča, g. Holodkova, s sodelovanjem primadone zagrebške opere ge. ,Wesel Polla in s spremljevanjem klavirja po znanem prof. Ruč-u. — Koncert bo nudil pravi umetniški užitek. Di. Fr. Ilešič, Vežbenica hrvaisko-»rbskega Jezika za srednje in njim slične šole. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. — Strani 287. Cena mehko vezani knjier! Din. 18.50, po pošti 1 Din. več. Ilešičev a knjiga ni samo slovnica, marveč tudi vežbenica obenem. Ne navaja samo pravil, ampak za vsako pravilo tudi veliko Število vaj in nalog. Poleg tiskanih cirilskih tekstov, ji je pridelatio tudi celo vrsto pisanih in sicer v različni pisavi. Na ta način se najlažje vadimo v pismeni cirilici. Knjiga bo izvrstno služila tudi samoukom. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova utica 54. Zorko Prelovcc: Dve pesmi za moški osinerospev (moški zbor) in bariton solo: 1. »Zapoj ml pesem dekle« (Ksenij Verin), 2. »škrjančku«, (Ivo Peruzzi). Založila ia tiskala »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Vsa-, ko pomuoževanje prepovedano. Cena skupni partituri 4 din. »Zvezna tiskarna« le hotela s predleSečo izdajo ustreči našim pevcem, ki ljubilo preproste in mdidijozne pesmice. PoMvaJo se v »Zvezni knjigarn!« v Ljubljani, Marijin trg 6. Grganizasliski vestnik. Vestnik Svofceda. Vič-Gliuce. V nedeljo, dne 27. t. m. igra dramatični odsek »Svobode" na odru Sokolskega doma „Lo-vvordsko siroto“, igrokaz v 4 dejanjih. — Sodrugi, posetite to našo prvo predstavo na Glincah! Vstopnice pri sodrugu Mraku v predprodaji! Gospodarstvo. — Obratno ravnateljstvo južne železnice Ljubljana razpisuje dobavo 200 vagonov hrastovih drv. Re-flektantje naj vpošljejo tozadevno oferte na obratno ravnateljstvo juž. žel. odd. 111-4 Ljubljana. = Kranjska hranilnica v Ljubljani je prejela obveznice 7 odstotnega iuvest. posojila. Oni, ki so podpisali pri tem zavodu posojilo, naj prinesejo ali pošljejo po pošti začasno potrdilo, da prejmejo originalne obveznice. Obveznice se bodo razpošiljale poštnine prosto po naredbl min. za pošto in brzojav. = Na Savi bi Donavi potopljene brode bo neka privatna družba z dovoljenjem prometnega ministrstva izvlekla na dan. Potopljene ladie predstavljajo veliko vrednost. Saj drugače bi jih ministrstvo tte oddalo privatni družbi v roke! = Belgijski industrialci se zahvaljujejo. Namreč g. ministru dr. Križmanu za koncesije, ki jim je dal in za druge pomoči. — E, zaradili so, zaradili eni in drugi! S O&isi. Vrhniški dezeuterjl. Pretečeni teden, v četrtek, se ]e vršila seja vrhniških občinskih očakov. Gospod župan je svoje somišljenike na pamet naučil, kdaj morajo proti, ali pa za glasovati. Vsi njegovi jogrl so prišli na sejo s sigurnostjo, da bodo pravilno glasovali za vsako stvar. Socijalnl demokrati so pa to pot prinesli s seboj precej materijala, na katerega župan in jegoiv jogri niso bili pripravljeni, vsled te^a so prišli v zadrego in niso vedel!,kako bi glasovali. Ko so po dolgem času spoznali, da jim je štrena zmešana, so je enostavno odkurill. Ko so vsi klerikalci desentirali, je gospod župan konstatiral nesklepčnost in sejo zaključil. No za dezenterje pride vedno kazen; mi bi vrhniške sodrjge prosili, da naj ž njimi milostno postopajo. Račje. V „Taboru“ se je oglasil znani dopisnik z dopisom, ki kaže zagrizeno kapitalistično strankarstvo In jezo nad kapitalističnim porazom pri občinskih volitvah. Ne more se prilagoditi dejstvu, da je ljudstvo tukajšnje občine poverilo vodstvo možu socialnemu demokratu, o kateremu se ljudstvo izraža v splošnem pohvalno, in zadovoljivo. da deluje res v blagor občanov. Na dopis v „Taboru“ bi ne odgovarjali, da pa javnost izve, kakšne dolžnosti nalagajo dopisniki „Tabora“ županom, ki niso njihovi podrepniki, ki znajo misliti samostojno in niso. odvisni o.um m —»namjicK-t. Tiru »n i» , ^ Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, t-vn..v-.,«. ______________ n ■■ ir— sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. -------- Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu ju inozemstvu.