Naročnina
Dnevna »»dajo
za državo SHS
meieCno 20 Din polletno 120 Dtn celoletno 240 Din
za inozemstvo
meieCno 33 Dtn nedeljalta lidala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
CndnMfvo /e v Kopitarjevi ulici it. €1111 Koltoplal se ne vrača/o, n efran Iti ran a pisma »e ne »prejema/o — Uredništva telefon Stev. SO, apravnlStva Stev. 32 S

VENEC
prilogo »Ilustrirani Slovenec«
CeoeogiaaoT
I stolp, petll-vrsta mali oglasi po l 'M tn Z D,ve€JI oglasi nad 4}mn>TUlM po Din *-30. veliki po 3 In 4 Din. T urednUkem delu vrstica po 10 D Is
Izide ob 4 zjutraj
mren pondeUJka m dneva po prazniku
Političen Ust sca slovenski naroči I ^SHSSSSr
__v*« i tt 39.oil, Čraga tn Bana/ Si. 24.7*7
Nesoglasje.
Udanostna izjava za kraljevsko hišo, ki fo je podal g. Pašič v belgrajski »Politiki«, naredi na človeka malce čuden, da skoro nekako mučen vtis. To pa enostavno zato, ker •i je težko razlagati, kaj je moglo starega gospoda napotiti, da je šel naenkrat javno in na nekako slovesen način po časopisju manifestirat čutila, ki jih prvič lojalen podanik (da uporabimo ta udomačeni izraz) navadno zaklepa ▼ svoje srce ali se vsaj kričavo z njimi ne ponaša, drugič pa čutila, o katerih eksistenci vsaj pri g. Pašiču gotovo nihče v naši državi, od kralja pa doli do zadnjega pastirja, ne dvomi.
Ali pa si je morda začel domišljati gosp. Pašič, da bi le utegnil kdo o tem dvomiti? Stari ljudje pridejo včasih na čudne misli... No, kar se tega tiče, lahko g. Pašič prav mirno *pi. Stavimo svojo glavo, ko bi se danes celokupnemu prebivalstvu, Srbom, Hrvatom in Slovencem, postavilo vprašanje: Ali je gospod Pašič svojemu kralju zvest in udan?, da bi bil odgovor odločno enodušen: Da. Kako bi meglo tudi drugače biti! On, stari g. Pašič, pa ne monarhističenl Ze misel sama je smešna. In že samo zgodovinsko dejstvo velikih zaslug, ki si jih je stekel g. Pašič za dinastijo Ka-ragjorgjevičev, zadostuje, da dvigne udanost g. Pašiča kralju nad vsak dvom.
Ali pa se je morda g. Pašiča polotil strah, da bi njegova politika, zlasti v njenih najnovejših pojavih, utegnila vzbuditi sum na kake antidinastične tendence ali kaj podobnega? Tudi v tem pogledu je g. Pašič lahko popolnoma pomirjen. Njegova tako trdovratna borba za oblast (pri 851etnem starčku dvakrat nerazumljiva) je sicer kaj pripravna snov za politične romanopisce, vendar mislimo, da bi tudi z najbujnejšo fantazijo obdarjeni v tej borbi ne mogel zavohati baš kakih prevratnih motivov ali pa morda celo podtakniti g. Pašiču velikopotezno namero, da hoče spraviti na prestol tvojega lastnega nadebudnega sina Kadeta.
Ne. Prav nobenega povoda ni dal g. Pašič doslej, da bi smel kdo dvomiti o njegovi lojalnosti, in zato je ravno tako čudno, kaj spušča zdaj v svet udanostne izjave in dinastične himne ter se pri tem dotika stvari, ki jih danes vsak človek v naši državi smatra tako rekoč kot samoumevne in sploh za nekaj, o čemer ne sme in ne more biti nobenega vprašanja več.
Sicer pa si fe to najnovejšo gesto g. Pašiča iz trenutnega položaja, v katerem se stari gospod nahaja, navsezadnje prav lahko razlagati. Vendar ne maramo spričo delikatnosti predmeta o motivih razpravljati, ampak hočemo samo objektivno k temu, kar je g. Pašič izjavil, Izreči svojo sodbo. Ce je že čutil potrebo, govoriti o stvareh, o katerih bi bil boljše molčal, potem nam mora že dovoliti o tem tudi malo kritike. Hočemo storiti to prav na kratko in z vso mogočo obzirnostjo.
Zato se hočemo dotakniti samo tiste točke njegovih izjav, kjer se, slaveč vladarjeve vrline, obrača k celemu narodu s pozivom: »Cuvajmo vsi do zadnjega našega kralja in njegov prestol kot zenico svojega očesa, ker samo tako bomo ohranili dragoceno zalogo napredka in bodočnosti naše države I« Tako gospod Pašič ▼ »Politiki«. Temu nasproti, namreč kar tu polaga g. Pašič narodu na srce, pa moramo žalibog ugotoviti, da je danes ravno on tisti, ki tega v polni meri ne izvaja.
Dokaz? No, zadostuje, če se sklicujemo na to, kar je povdaril na občnem zboru Kmetske zveze dr. Korošec, namreč da stoji danes naš kralj na čelu boja proti korupciji. Kje pa stoji g. Pašič?
Ne dvomimo, da se g. Pašiču osebno ne more nič očitati v tem pogledu. Toda korupcija v naši državi je brezdvoma plod režima, kateremu je g. Pašič toliko let načeloval. Ta režim je po svojem duhu in metodah s korupcijo v tesni obojestranski korekciji. G. Pašič se mora tedaj aH sam spustiti v najodločnejši boj proti korupciji, ali pa, kar bi bilo še veliko bolje, enostavno umakniti se z javne pozor-nice in to veliko in težko delo očiščevanja in ozdravljenja našega državnega življenja prepustiti drugim, ki na bivšem režimu niso z ničemer prizadeti.
Korupcija, to ni majhna zadeva. To je danes kardinalna državna zadeva. Tu gre za čast in ugled tako države kakor naroda in dinastije. Vsak patriot se mora tega zavedati in prav je povdaril g. Korošce dolžnost nas vseh, da se postavimo na stran svojega kralja in ga krepko podpiramo v veliki borbi proti koruociii in laži. oroti a e zakonitosti in nooo-
Pašičeva zvezda zahaja.
PAŠIČA ZAPUŠČAJO TUDI PRIJATELJI. - KRIZA PRED 14. MAJEM. - PRELOM Z RADIČEVCI. - SPOR MAKSIMOVIČ-DRAGOVIC. - PRIBIČEVIČ IN ŽERJAV BREZPO
GOJNO ZA PAŠIČA.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Del javnosti je imel v zadnjem času vtis, da je Pašič v zadnjem času zopet postal gospodar položaja. K temu je mnogo doprineslo pisanje plačanega časopisja, ki je poskušalo položaj opisati v taki luči, kot da je Pašič gospodar v svojem klubu in je posebno naglašalo njegovo zmago ob priliki izvolitve predsednika radikalnega kluba. Takrat smo mi ugotovili, da je ta volitev predsednika radikalnega kluba bila samo formalna stvar, ki ni niti najmanj spremenila razmerja med posameznimi strujami v radikalnem klubu. Nadaljni dogodki so dali temu mišljenju prav. Vedno bolj se čuti, da Pašič izgublja na ugledu in vplivu ne samo v klubu, ampak tudi v široki javnosti volivcev radikalne stranke. Glasovi, ki v tem ožim prihajajo iz notranjosti Srbije, še bolj pa iz prečanskih krajev, soglašajo v tem, da Pašiča njegovi prijatelji zapuščajo in da njegov ugled čezdalje bolj pada. Njegova slabost v radikalnem klubu se vidi tudi v tem, da Pašič nikakor ne pričenja z odločilno borbo, marveč da pošilja razne svoje trabante, ki izzivajo Pašičeve nasprotnike, da bi storili kakšen nepremišljen korak in s tem sebe onemogočili. Ker so Pašičeva izzivanja ostala brezuspešna, so po Jo-vanovičevi izvolitvi za predsednika medparla-mentar. odbora pričeli javno pretiti. Pretijo s tem, da bodo izzvali krizo še pred 14. majem, to je pred dnem, ko naj pride v skupščini do razprave korupcija Rade Pašiča in njegove kompanije. Ta pretnja seveda ne more imeti prav nobenega dejstva, ker je jasno, da se bo Pašič in njegova okolica zelo trudila, da do te razprave ne pride, ker bodo razkritja Pašiču in njegovi okolici gotovo neljuba. Kar se tiče Uzunovičeve vlade, je jasno, da bo Uzunovič šel pred skupščino tudi v slučaju, če bi radikalni klub izrekel vladi nezaupnico. Uzunovič misli, da klubovo mnenje nikakor ni merodajno za vlado, marveč je treba, da vlada dobi zaupnico ali nezaupnico v parlamentu. Danes je Pašič sklical radikalni odbor za 13. t. m. in pozval vse poslance, da morajo tej seji brezpogojno prisostvovati. Misli se, da bo ta dan padla definitivna odločitev o nadalj-nem obnašanju Pašičevem in njegove okolice.
Gotovo je, da bi se Pašič in njegova okolica rada osvobodila neprijetne razprave o korupciji v skupščini. Sedanji položaj karakterizira »Narodni glas«, list, za katerega trdijo, da stoji blizu Jovanoviča, sledeče:
»Izvolitev Jovanoviča za predsednika in-terparlamentarnega odbora hoče Pašičeva okolica označiti kot izdajstvo radičevcev, ker so glasovali za Jovanoviča. Iz teh krogov se izve, da bo radikalni ' l:tb stal pred vprašanjem, ali naj se prekine z Kadičem, ali n Ce pride do preloma, bi se to izvršilo še pred 14. majem. Ako bi se to dogodilo, potem je skupščinska večina razbita in vlada bi morala de-misijonirati. Pašičeva okolica se nadeja, da se v skupščini ne bo mogla sestaviti nobena večina, ki bi mogla delati, in bi so moralo iti na volitve. V tem slučaju bi se osvobodila udarcev, ki bi jih mogla zadati debata o interpelacijah in izvolitev ankete. Razvoj razmer je odvisen od sklepa .adikalnega kluba. Ako bo šel klub tako daleč, da bo radi vprašanja Jankoviča prekinil koalicijo in razbil večino, potem se bo klub razcepil. Cim se radikalni klub razcepi, se ustvari možnost osnovanja nove parlamentarne večine, ki bo vprašanje korupcije razčistila. Dogodek, ki se je v soboto odigral med Maksimovičem in Dragovičem, je značilen za razpoloženje krogov, katerim pripada Dragovič, ki je znan Pašičev agent. Iz izjav, ki jih je dal Dragovič, se lahko sklepa, da nameravajo Pašičevci izključiti še nekaj poslancev iz stranke. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, «la tisk SDS, posebno ljubljanski, žilavo brani naravnost in posredno g. Pašiča. G. Jovanovič se nadvse trudi, da se ne bi vprašanje korupcije spravilo z dnevnega reda. Stojimo pred velikimi dogodku Vse je v znaku pričakovanja. Prvaki dajejo po shodih izjave, iz katerih se lahko sklepa mnogo. Svojih kart nočejo odkriti in skrivajo svoje namere. Edino Pribičevič daje uteho Pašičevi skupini, da naj ne omaga, in da naj gre z njim skupaj pod eno zastavo Kot predigra za 14. t. m. pa prihaja 12. maj. Na ta dan so pred tu-tukajšnjim sodiščem razpisane tri razprave proti Rade Pašiču.
Smrtna kazen ostane.
RAZPRAVA O NOVEM KAZENSKEM ZAKONU. — PRIBIČEVIČEVCI GLASUJEJO Z VLADO. — DOSMRTNE JEČE NI VEC. — VLADNI VEČINI SE NE MUDI.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Na predzadnji seji je sekcija za kazenski zakonik sprejela uvodne odredbe. Naslov se je spremenil v »Kazenski zakonik«.
Domači brod in zračna ladja se smatrata pod oblast kraljevine SHS, kolikor se ne nahaja na teritoriju druge države. Zračna ladja je vsaka naprava za zračni polet. Premična stvar je tudi električna, parna in vsaka druga slična energija. Kot denar velja vsak kovina-sti in papirnati novec, ki je na podlagi zakona v prometu v naši državi. Kot gostilna se smatra vsak prostor, kjer se točijo alkoholne pijače.
K uvodnim odredbam je
poslanec dr. Hodžar
v smislu želj slovenskih pravnikov stavil več spreminjevalnih predlogov, katere je pa ve-čba gladko odbila. Sprejel se je predlog, da se v naši državi ne preganjajo tujci, ki so v inozemstvu ▼ škodo tuzemca ponaredili testament ali menico.
Hud boj se je vnel radi določbe, da se odredbe novega kazenskega zakona ne nanašajo na tiste, ki jih je treba soditi po posebnem zakonu. Večina je ostala pri tej za naše razmere povsem nesmiselni določbi, vsled katere mora nastati kaos, če nihče nc bo vedel,
Stenju. Kam se misli postaviti g. Pašič? Zaenkrat še ni videti, da bi hotel prelomiti z duhom, ki označuje oni režim, pod katerim je naša država trpela toliko škodo in v kojega okrilju s« je kotila strupena kača korupcija.
G. Pašič navdušuje narod, naj čuva in ohrani dragoceno zalogo napredka in bodočnosti države. Toda mislimo, da se ravno zdaj, ko je tu dragocena zaloga y nevarnosti, nudi g. Pašiču najlepša prilika — nam vsaj prednja-čiti z dobrim zgledom. Kadar bomo g. Pašiča videli na čelu odločne borbe proti korupciji, bomo verjeli, da re« hoče čuvati državo.
po katerem zakonu naj se ravna in po katerem zakonu naj sodi.
Zanimivo je, da so glede starostne meje med deco in mladoletnimi tudi
Radičevci glasovali z opozicijo.
Načrt namreč določa meje 14, 18 in 21 let, radikali pa so zahtevali meje 12, 16 in 21 let. Da so mogli radikali s svojo zahtevo prodreti, so jih podprli samostojni demokrati.
Nato je odsek razpravljal o pogl. II. kazenskega zakona, o kaznivih dejanjih odgovornosti in kaznivosti. Predelal je samo par točk. Kako se postopa s Slovenci, se jasno vidi iz dejstva, da se predlogi
vseučiliškega profesorja Lapajneta
v Ljubljani, ki jih je poslal odseku, sploh niso vzeli v razpravo, s pripombo, da je za to čas še v zakonodajnem odboru, ki navadno ničesar več ne spremeni.
Na popoldanski seji jc odsek sprejel načrt v podrobnostih o mladoletnikih, poskusu kaznivega dejanja, sokrivcih in pomagačih, in končno o vrstah določenih kazni. S tem so kazenski zakonik predelali do pogl. IV. Popravile so se posamezne tiskovne napake. Večji del Hodžarjevih spreminjevalnih predlogov je večina odbila. Burna debata sc je vnela v načelu glede smrtne kazni. Poslanec Hodžar je zastopal stališče proti smrtni kazni. Jovanovič se je tudi slično izrazil, toda pod pogojem spremembe pri raznih vrstah ječe kot kazni. Večina se je odločila za smrtno kazen, ki se ne izvrši z obešanjem, marveč z ustre-ljcnjem.
Poslanec Hodžar je grajal, da pozna ta načrt enkrat trajno ječo, drugič samo dosmrtno, pa zopet začasno ječo, Vrste drugih kazni glede omejitve prostosti pa sploh niso v podrobnostih označene. Prodrl je predlog, da jc ječa začasna in ne more biti krajša od enega leta in ne dališa od 20 let. Ostala ie torei
smrtna kazen po u»treljenju, dosmrtne ječe
ni več.
Odprto je ostalo vprašanje, kako bo postopati v slučaju, če se smrtna kazen apre-i meni v ječo. Napaka je v načrtu, da je ječa najtežja kazen, ne pa smrt. Pozornost je vzbudilo, da se je večina glede kazni vedno tElf-cevala na nek
nov načrt zakona o izvršitvi
kazni, ki pa ni izdelan in za njega sploh nihče ne ve.
Predsednik je na koncu objavil, da bo prihodnja seja v soboto. Izrecno je pristavil, da bo vsak član pismeno povabljen na sejo. Nato je izjavil, da bo podal ostavko kot predsednik sekcije, radi tega, ker bo v bližnji bodočnosti odpotoval v Ženevo za tri tedne. Večini *e z delom ne mudi, ampak ji samo zadostuje videz, da dela. Danes so poslanci nad eno uro čakali na sejo.
Spor ned Trifunovičem in Pasaričem.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Iz Radifievlh krogov, kjer se istotako opaža čudno orientacijo, smo danes 6lišali, da je prišlo med drž. pedtajnikom Pasaričem in ministrom za prosveto Trifunovičem do ostrih konfliktov. Prosvetni minister Trifunovič uničuje večino ukazov, ki jih je podpisal Radič. Vsled tega je drž. podtajnik danes opozoril ministru Trifunoviča, da je to delovanje nasprotno principom koalicije in da mora celo vprašanje predložiti klubu v razpravo in obvestiti strankinega predsednika. Ker Trifunovič ne misli odstopiti od svojega stališča, je v tem oziru pričakovati živahne borbe.
SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Skupščinska seja se je pričela ob pol 11. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje debate o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Poslanec Salih-Baljič je govoril o nedelavnosti vlade. Zelo je zamerjal vladi, ker ni sklenila pogodbe z drugimi sosednimi državami, predvsem s češkoslovaško republiko. Govoril je o krizi v gospodarstvu, industriji in trgovini. Industrija zelo pada. Temu so krive te razmere in ravno tako dejstvo, da gospodarske razmere in zveze s sosednimi državami niso legalizirane. Seljačka vlada ni predložila skupščini popularnih zakonov. Ta pogodba države ne bo zadovoljila. — Nato so govorili Nemec dr. Kraft, demokrat Šumenkovič, samostojni demokrat Pivko, ki je v glavnem ponavljal Zebotove stvari. — Prihodnja seja bo jutri z istim dnevnim redom.
KONFERENCA VODITELJEV OPOZICIJE
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Voditelji opo-zdcionalnega bloka so se danes sestali. Prisostvovali so Davidovič, Sušnik, Spaho in J. Jovanovič. Bili so soglasni i tem, da se interpelacija o aferah s češkoslovaškimi kronami in čekom zunanjega ministra, ki so jo predložile vse opozicionalne stranke, ne sme mešati z drugimi stvarmi. Na dan interpelacije naj se razpravlja samo o tem. Med voditelji o-pozicije vlada mnenje, naj se izvoli samo ena anketna komisija, ki naj dokonča preiskavo o stvareh, ki so navedene v interpelaciji. Poleg tega so voditelji razpravljali o novem zakonu proti korup-ji, ki ga bodo predložili skupščini.
RIBARIJE V RADIČEVEM KLUBU.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Odnošaji v HSS klubu so vsak dan kar najnepovoljnejši. Niki-čevi pristaši so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o Radičevih napadih. Prišli so do prepričanja, da ne smejo še dalje ostati v Radičevem klubu. Mislijo, da bo prišlo prej ali slej do preloma v Radičevem klubu in da se bo klub popolnoma razcepil.
Radičev shod v Tolisi.
Zagreb, 10. maja. (Izv.) V nedeljo jc imel Stjepan Radič shod HSS v Tolisi. Po vseli pripravah je bilo pričakovati, da bo udeležba zelo velika. Vendar je bil shod slabo obiskan in se ga je udeležilo komaj 1000 ljudi. Ta Radičev shod pomeni za njegovo stranko precejšen neuspeh. Radič jc govoril na shodu o vseh mogočih stvareh, in kakor jc njegova navada, brez vsakega reda. Obetal jc volilcem vse mogoče stvari, malo pa jc povedal o tem, kaj je naredila njegova stranka v času, ko je bila na vladi. Na medklice, da jc zatajil republiko, je odgovoril, da on ni republike nikdar i obetal. Radič se tudi ni mogel vzdržati, da 1 ne bi napadal bosanskih frančiškanov.
\ŠE ZASTOPSTVO NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) V petek bo naša delegacija odpotovala v Ženevo na raroro^it-
veno konferenco. V imenu naše države potujejo na konferenco dr. Laza Markovič, general Kalafatovič in dr. Konjevič. Izvedenca sta kapi'an Maraševič in inšpektor Fotič. Po prvotnem načrtu bi imel oditi z delegacijo tudi dr. Ninčič. Vsled notranjepolitičnega položaja pa jc moral odstopiti od tc namere. Morda sc bo udeležil zaključne faze te konference.
PREDSEDNIK INTERPARLAMENTARNE UNIJE V BELGRADU.
Belgrad, 10. maja. (Izv.) Včeraj dopoldne se je sestal v ministrski sobi narodne skupščine interparla-mentarm odbor. Predsednik Jovanovič je članom predstavil g. Boi-siera' tajnika mednarodnega interparlamen-tairnega odbora. Boisier bo jutri predaval ministrom ob 11 v ministrski sobi narodne skupščine o nalogah interpurlamentarne unije. Popoldne je predsednik vlade Uzunovič »prejel Boisiera.
IMENOVANJE ZAGEBŠKEGA ŠKOFA.
Zagreb, 10. maja. (Izv.) Danes jc prisnela V Zagreb vest, da je imenovan namesto pokojnega" zagrebškega škofa dr. Langa baron dr. Salid-Sawis. Vest o tem imenovanju so spre-Jcli vsi zagrebški krogi zelo simpatično, ker jc novi škof eden najuglednejših mož v zagrebških ccrkvcnih krogih. Tako jc rešeno vprašanje te stolice, o kateri so raznašah ra-dičcvci in nekatere druge skupine v svet na|-različnejše neresnične vesti.
ITALIJANSKI NOGOMETAŠI V ZAGREBU TEPENI.
Zagreb, 10. maja. (Izv.) Včeraj je obiskalo Zagreb^ italijansko nogometno moštvo. Na j igrišču je nastal pretep med italijanskimi j igralci in med publiko in so bili nekateri I igralci precej poškodovani od udarcev s palicami. Vsled tega jc nastalo precej vznemirjenja in se jc danes zagrebški veliki župan In Šest policijskih uradnikov radi dogodka opravičilo italijanskemu konzulu. Tudi zagrebška športna zveza je izrazila italijanskemu konzulatu svoje obžalovanje nad tem mučnim Incidentom.
Mlateči
ska vojna.
London, 10. maja. (Izv.) V nedeljo so se vršili posredni razgovori med vlado in strokovnimi organizacijami. Kakor je izvedeti, bi bili podjetniki rudnikov pripravljeni popustiti »v vprašanju osemtirnega delavnika. Vendar dosedaj še ni opaziti nikakih znakov, da bi se
stavka končala.
London, 10. maja. (Izv.) Vrhovni svet stopnjema izpopolnjuje stavko. Vpoklical je k stavki nekatere strokovne organizacije, ki so doslej delale. Tako so v Ix>ndonu zapustili delo peki in sorodne stroke. Tudi (iona-šale i mleka v grapah stopajo v stavko. Vrhovni svet grozi, da bo ustavil delo tudi v elektrarnah in plinarnah.
London, 10. maja. (Izv.) Kakor znano, je vlada odbila predlog strokovnih organizacij, da same organizirajo in vodijo prehrano. Sedaj objavlja vlada, da so se odločili voditelji prometnega delavstva in železničarjev, da bodo preprečili tudi promet z živili in za vsakdanje življenje najpotrebnejše blago.
London. 10. maja. (Tzv.) Stavkujočim so ie priključile kavarniške natakarice. Dalje so stopili v stavko delavci v severnoan-
gleških mliinih.
London. 10. maja. (Izv.) Predsednik brodarske strokovne zveze Havvvelock VVilson, je razposlal navodilo, v katerem javlja, da se ta organizacija zaenkrat še ne nahaja v stavki. Predsednik svari, naj članstvo ne na*ede vabilom in hujskanjem nepoklicanih ljudi. Listki za redno glasovanje o zadržanju članstva v stavki so pripravljeni in jih bo vodstvo v sredo ali četrtek razdelilo.
London. 10. maja. (Izv.) Razširjajo se vesti da se je Baldvvinovo zdravstveno stanje naenkrat hudo poslabšalo. Vsled izrednih naporov v dneh stavke so predsedniku odpovedali živci. Najbrž bo Ha i d vin moral izročiti svoje funkcije ministrskemu odboru.
London, 10. maja. (Izv.) Po seji izvršilnega odbora strokovne zveze rudarjev je tajnik Cook izjavil: Položaj se ni izpremenil. Z našega stališča se stvar dobro razvija. Izpremem-be v kratkem času ni pričakovati. Mi smo vedno pripravljeni, da se sklene mir.
London, 9. maja. (Izv.) Vodstvo strokovnih organizacij sporoča, da bo odklonilo vse denarne podpore iz inozemstva, ker hoče s tem dokazati, da s stavko ne stremi za nika-kimi revolucionarnimi cilji. Vsled tega je vodstvo odklonilo tudi podporo moskovske InTCr-
nacionnle.	.
London 10. maja. (Izv.) Delavski strokovni kongres je izrazil osrednjemu svetu rus*ih strokovnih organizacij toplo zahvalo za ponu-jmo pomoč '2 milijona rubljev, izjavil pa je, da 1 r moči ne potrebuje in jo odklanja. Zalo vrača predmetni ček.
London, 10. maja. (Izv.) Razne osebnost, old;. 'injo proklamacije, « katerimi skušajo v , i vati na javno mnenje. Dočim se je Lloyd r, m « z'iv '.el za siavkujoče. oziroma skushi biti v svoiih izjavah objektiven, ie driud vo-
ditelj liberalcev, Asqui.t, objavil v vladnem glasilu rnueuje v imeuu stranke popolnoma po vladnem kouceplu. Tudi on zahteva, da morajo delavci predvsem položiti orožje in prenehati s stavko, pptem šele so mogoča pogajanja. Ravno to točko, ki jo smatra vlada za vprašanje prestiža, je Lloyd George odločno obsodil.
Lonilon, 10. maja. (Izv.) Vodstvo Delavske stranke je imelo danes dolgo posvetovanje,
na katerem so razpravljali o tem, kako dobiti formulo, ua podlagi katere bi se mogli zbližati rudarji in vlada. Tudi vlada je danes mnogo razpravljala o tem vprašanju. Tekom dveh dni upajo, da se bo položaj razjasnil.
London, 10. maja. (Izv.) Dane3 se je po londonskih ulicah vršil skoro normalen promet z avtoomnibusi, katere vozijo večinoma dijaki. Železniški cestni promet še ni vpostav-ljen. Oficielni krogi so mnenja, da hi. moglo v kratkem priti do velikih neuspehov v stavki.
V	London so danes zopet pripeljali večje zaloge moke in je London z živili za dalj časa preskrbljen. Tudi dovoz mleka se je že izdatno izboljšal.
London, 10. maja. (Izv.) Vlada je zaplenila ves rotacijski papir. Odredba se tolmači kot odgovor na to, da so delavci v papirnicah sto- j pili v stavko. Vlada hoče zasigurati obstoj lastnemu glasilu in preprečiti daljnje izhajanje glasila stavkovnega odbora.
London, 9. maja. (Izv.) »British Worker« poroča, da je vlada včeraj transport živil, se-stoječ iz 140 voz, zastražila z eskorto 6 oklop-nih avtomobilov. Vlada heče s tem imponirati stavkujočim in jih spraviti v strah.
London, 10. maja. (Izv.) V nedeljo je prišlo na mnogih krajih do spopadov s policijo.
V	Hullu so se dogodili novi izgredi, v katerih je bilo ranjenih 40 oseb, med njimi 4 policisti. V Nevvcastle je morala nastopiti policija z gumijevkami proti 10 000 glavi množici. V delavskih okrajih so se ponovno dogodili atentati na železniške vlake, ki so prevažali živila. Na vlak, ki je vozil iz mesta Crevve proti Londonu, je bilo pri nekem mostu oddano več strelov, ki so bili namenjeni strojevodji in kurjaču. Oba sta ostala nepoškodovana Velike škode niso izgredniki nikjer povzročili.
London, 10. maja. (Izv.) Delavski voditelj Thomas je izjavil, da on ni bil nikdar za generalno stavko. Delavstvo prevzema težko odgovornost za stavko, toda še veliko večja odgovornost zadene one, ki nočejo pokazati nikake pripravljenosti, da bi se zopet pričela pogajanja. Izjavil je, da s stavko nikakor ni kršena ustava..
London, 10. maja. (Izv.) Na vseh zborovanjih v Londonu so voditelji pozivali delavstvo, da se vzdrži disciplinirano in nikjer ne poskuša motiti javnega miru in reda.	.
London, 10. maja. (Izv.) Vlada objavlja v svojem poročilu, da je položaj ostal še vedno nespremenjen. Železniški promet ugodno napreduje. Položaj v preskrbi z živili se je izdatno izboljšal.
London, 10. maja. (Tzv.) Vodstvo »Trade Union« je pozvalo irske strokovne organizacije, da zabranijo vsak dovoz živil iz Irske v Anglijo. Vsled tega je vladala danes v duhlin-skem pristanišču popolna tišina. Preskrba z živili je popolnoma zadovoljiva in nikjer še ne grozi kriza. Veliko delavstva v pristaniščih je zopet pričelo vršiti svojo službo.
London, 10. maja. (Izv.) Položaj je ostal nespremenjen. Razen »Times« ni izšel danes noben londonski časopis. Pač pa je v provin-ciji zopet pričelo izhajati nekaj listov.
London, 10. maja. (Izv.) >Times« poročajo podrobnosti o nemirih v Glasgowu. Na mnogih krajih je prišlo do spopadov s policijo. Množica je napadala stražnike s kladivi in železnimi drogovi. Na mnogih krajih so bila pobita izložbena okna. Število aretacij je naraslo sedaj nad 200.
Bern, 10. maja. (Tzv.) Odbor strokovne zveze je izdal na švicarsko delavstvo oklic, v katerem jih poživlja, da s simpatijo spremljajo gibanje angleškega delavstva in da se bo uvedla akcija za materialno pomoč stavkujočim. Vsak delavec naj prispeva od svoje plače 1 frank. Odbor je poslal tudi angleškim strokovnim organizacijam brzojavko, v kateri izjavlja svojo solidarnost in pravi, da so se že izvršili primerni sklepi, da se izkaže simpatija angleškim tovarišem.
Našzn p&JUiMJ&u
A Maksimovič za odgoditev občinskih volitev v Dalmaciji? Poročali smo že, da so se radikali uračunali, ko so brali poročila iz Dalmacije o izvrstnem stanju radikalne organizacije. Maksimovič je hotel občinske vqlitve od-goditi, nato pa je demantiral te vesti, ki se pa še vedno trdovratno vzdržujejo. Maksitriovič bi rad odgodil volitve do 5. junija, češ, da ni še pripravljenega — materi jala. V političnem oziru pa je vsaj glede Dalmacije nesporno, da ni južna Srbija in Makedonija, kjer . bi imeli radikali pri vsakih volitvah zbran materijal, da bi se volitve — delale.
A Borba proti novemu občinskemu ra-konu. Proti novemu občinsl-f "u zakonu, čigar osnutek je notranje ministrstvo poslalo velikim županom, strokovnjakom in večjim mestom, se- bije zlasti od strani mest hud boj. Posebni odbor zagrebške mestne občine je ugotovil, da bi novi zakon v 40. točkah kršil mestno avtonomijo. Kakor doznavamo, bo tudi mestna občina Sarajevo zavzela ostro odklonilno stališče proti občinskemu zakonu s predloženo vsebino.
A Vprašanje Bosne in Hercegovine. »Hrvat« piše, da sedaj, ko je Pašič pristal na plemenske federacije, bi tudi hrvatski federalisti lahko začeli razgovor o tem predlogu. Ker pa Bosna in Hercegovina ne moreta pripasti Srbiji, Srbija pa bi jih ne pustila Hrvatom, prebivalstvo pa želi ostati skupaj, naj bi bile Bosna in Hercegovina politična edinica zase.
A Domonti demokratskem kluba. Povodom poročila »Vremena«, da co v demokratski stranki tri struje, in sicer D?vidovičeva, Ti-motijevičeva in najjačja dr. Marinkoviča, je poslal demokratski klub demai H belgraiskim listom, v katerem zatrjuje, da so te vesti brez vsake podlage. Enako sta posUa dr. Marin-kovič in Kosta Timotijevič demanti, v katerem odločno zanikata, da bi bilo v klubu kako strniarstvo, da bi se pogajala z radikali, kakor sploh da bi vodila kako separatno akcijo.
poslužujoč se podkupovanja pristašev, pogre-zala vse globlje...« — »Jutro« naj ponatisne volilne letake SDS pri zadnjih volitvah, ponatisne poziv na volitve pri predzadnjih volitvah, »da bo napredna stranka poznala le svoje in si zapomnila, kdo je ni volil,« ponatisne vsa pismu, da dobe posamezni kraji državne podpore za vodovod i. dr., če naroče »Domovino« in prestopijo k demokratom, da bo slika »Reči« popolna.
A »Samouprava« za odpravo korupcije. Dasi je v članku »Pred borbo« »Samouprava« tolkla po opoziciji, da je iz strankarskih razlogov spravila na dnevni red vprašanje o korupciji, se v svojem nedeljskem uvodniku zavzema za to, da se to vprašanje 13. t. m. objektivno, brez ozira na levo in na desno, razčisti. Boji se sicer še po svoji stari navadi, da bo v to javno razpravljanje prišel element neobjek-tivnosti, bolestne prifetranosti. Radikalna stranka mrra gledati pri tem na vzroke in izvore tega zla in potem sklepali o merah za pobijanje tega zla. Kdor se izkaže kot krivec, naj okusi vso ostrino zakona. Radikali ne bodo ščitili nikogar! Naj se ugotovi obseg tega zla, naj se najdejo krivci in naj se to ozračje razčisti. Ce je kdo od radikalne stranke prizadet po korupciji, ga bo radikalna' stranka izključila in isto predlagala pri drugih strankah. Ozdravljenja pričakuje narod, razčiščenje zahtevajo kategorični interesi naše države. »Samouprava: apelira na zavest poslancev, da delujejo v te i .unislu. »Naj državljani še imajo vero v moč zakonov!« — Ali je »Samouprava« ta članek obelodanila v drugem razpoloženju kot že navedenega, bo pokazal 13. maj. Potem bo tudi jas„o, koliko resnosti ima sploh pisanje glavnega organa radikalne stranke.

Nada!ievan|e maroške
Pariz, 10. maja. (Izv.) Maroška mirovna pogajanja so se končno razbila. Vojaška poveljstva španskih in francoskih čet so dobila zopet polnomoč. Vladni krogi razglašajo, da se prične v najkrajšem času nova ofenziva. Španski nadkomisar za Maroko, general Sanjurge, je prispel v Alhucemas, da osebno vodi priprave za boj. Pripravljenih je 50.000 mož, in sicer 20.000 v Alhucemasu, 15.000 v Melilli in 15.000 v Tetuanu. 12 vojnih 111 2 sanitetni ladji čakata v Centi.
BOJI V SIRIJI.
Paril, 10. maja. (Izv.) Kakor poroča »Chi-cago Tribune« iz Damaska, so francoske čete po 15 urnem bombnem napadu razrušili predmestje Midan.
-TTT-7LOT in	................WTOI—r»—1
Newyork, 9. maja. (Izv.) Rotorska ladja Baden-B»<te>'* je prispela v nevvvoržko pristanišča
A Soeialdemokratična doslednost. V številki 101 in 102. je »Delavska politika« objavila članek g. Fr. Aleša: Kakšno taktiko mora zavzeti proletarijat napram Društvu narodov. V tem članku karakterizira pisec s skrajno marksističnega stališča Društvo narodov, ki je po njegovem mnenju institucija internacionalne kapitalistične buržuazije in obenem dokazuje z že omenjenega stališča, da mora i marksistični proletariat Slovenije zavračati in se boriti proti Društvu narodov. Do sedaj bi bilo že vse pravilno in v redu, saj ima pisec članka s svojega stališča prav. Ali ne more nam iti v glavo, kako Tmš naši socialdemokrate kaj tp.kega ponatisnejo in zakaj vara »Delavska Politika« javnost s takimi radikalnimi članki, ko vendar vsi vemo, da socialisti zapadfto evropskih držav sede skupno s takozvano in-teraacionaltto-kapitalistično huržuazijo v I-igi narodov? Gospodje, le malo bolj doslednil
-čš,-
A Liberalno žabo za napovedovanje klerikalnega vremena imajo, kakor znano, pri »Jutru«; prevzeli so jo od »Slov. Naroda«, kjer je skoz trideset let sleherni dan točno proro-kovala konec klerikalne stranke. Interesantna lastnost te žabe je, da posebno glasno regija takrat, kadar je v Jutrovskem taboru prav sla-i bo vreme. Ker pa je tam vreme vedno slabo, I ta uboga žaba lepega vremena sploh ne pozna. ! Zadnja njena vremenska napoved (v nedelj-I skem »Jutru ) glasi: Klerikalna, stranka ra I poti navzdol... Polom klerikalne avtonomi-stične politike... Razkroj klerikalne stranke ... Brezuspešna krparija klerikalne stranke ... ! — Iz te obupne prognoze se vidi, kako strašno trpinči avtrnoniistični revinatizem Jutrove centralistične kosti. Popolnoma jih je že skri-vil. Iu ko bi se to ubogo »Jutro« ne drgnilo neprestano s kakim centralističnim mazilom, zdavno bi že žalosten konec vzelo. Sreča, da je zaenkrat tega centralističnega mazila še nekaj v PP-zalcgi. A ko ga več ne bo, kaj potem? Kje je še kako zdravilo za staromodnega samostojnega demokratarja, ki se mu v modernem demokratičnem podnebju, kjer so avtonomije doma, sploh dihati ne da. O sam ti Sv. Pribičevič pomagaj »Jutru«, da bi centralizem še ne šel od nas! Kajti prorokovanja njegove žabe o porazu avtonomistične misli so vendarle malo presuha tolažba ...
A Nekaj za naše demokrate, »Samouprava piše, razmoirivajoč ideologijo in delo samostojnih demokratov, da »ta stranka se nahaja danes v opasni osnmljnosti... nihče ne jemlje v obzir stranke samostojnih demokratov v katerikoli kombinaciji.« — »Jutro« bo seveda pisalo: »Klerikalci popolnoma osamljeni in izven vsake kombinacije. Samostojni demokrati so osrednja točka razgovorov pri sestavi bodoče vlade.«
A Pribičevifeva »RoC« piše, razmotrivajoč o korupciji: »Mnogi poedini, pripadajoči k strankarskim organizacijam, so imeli samo en cilj: osebno korist! A te organizacije, ko niso imele drugih sredstev za pridobivanje pristašev, so smatrale za koristno, da zadovoljujejo osebnim zahtevam takih pristašev, da zapirajo oči njihovim zlorabam, da .jih rešijo iz rok zakona, da tolerirajo njihovo »pljačkanje in prikrivajo njihove postopke. Razume se, da je takih pristašev v strankah, ki so bilo na vladi, bilo vedno več in da so se te stranke.
V	Dolskem je v nedeljo 9. t. m. po jutranji maši ob veliki udeležbi govoril pesi. Franc Smodej. Popoldne ob treh se je vršil velik shod v Dolu, kjer je poročal isti poslanec o delu Jugoslovanskega kluba in politični situaciji. V obeh krajih je bila soglasno izrečena zaupnica našemu poslanskemu klubu in načelniku dr. Korošcu.
V	Logatcu se je vršil isti dan sestanek zaupnikov iz vsega sodnega okraja. Poročal je dr. Marko Natlačen. Na Jesenicah je bil dopoldne ob 9 sestanek zaupnikov za sodni okraj Kranjska gora. Na obeh sestankih je bila soglasno odobrena taktika Jugoslovanskega kluba in izrečena poslancem zaup niča.
Ljubljanski hišr.i posestniki
so imeli v nedeljo v veliki dvorani hotela Unicln svoj redni letni občni zbor, ki je trajal nad tri ure. Zborovanje je vodil predsednik druStya, g._ I<reldi, ki je po uvodnem pozdravu poročal o drus-tvenem delovanju v preteklem letu. Društvo, ki šteje sedaj že nad 1400 članov, je bilo v tej poslovni dobi jako delavno in se je posebno zanimalo za odpravo stanovanjskega zakona. Doseglo je tudi nekaj uspehov, kliub vsem težkočam, s katerimi se je moralo ln se še mora boriti. Društvo se je udeležilo kongres', hišnih posestnikov v Zagrebu in je doseglo po večkrat mučnih intervencijah v Belgradu zinzanje hišno najemninskega davka od 20 na 12 odstotkov m sicer od 1. januarja 1926 dalje. Kljub temu pa so ugotovili, da plača Ljubljana še vedno najvišji hišni davek in da je najbolj davčno obremenjeno mesto in to ne samo v Jugoslaviji, marveč v celi
EVSUniovanjske razmere ljubljanske je jako drastično opisal nato g. Fran Stare, ki je posebno bičfl pogubonosno in skrajno škodljivo barantanje s stanovanji v Ljubljani. Njegovo poročilo je bilo spre-. ieto s splošnim odobravanjem. Glasom blagajniškega poročila, katero je podal g. Urbani?, so znašali celokupni društveni dohodki okroglo 92.000 dinarjev, izdatki pa 91X00 Din. Blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejelo. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Ivan Frclih, Fran Ks. Stare, dr. Jos. Rccallv, dr. Lovro Požar, .losin Urbanič, Maks Hro-vatin, Joža Pire, Janko Jeglič, Aleksander Gjud. kanonik Sušnik, Simon Kmetcc in Avgust Jenko. Za pregledovavce računov pa so bili izvoljeni: Josip Tribuč, Antonija Kadivfeva in Avgust Bukovic.
Nato je govoril predsednik g. Frclih za odpravo sedanjega stanovanjskega zakona, ki nikakor ne odgovarja več današnjim razmeram, ker nikogar več ne ščiti — in pa za svobodo razpolaganja s stanovanji. Razmerje med gospodarji in pa najemniki postaja vedno bolj neznosno in tu je nujno potrebna radikalna remedura in ustalitev razmerja med gospodarjem in najemnikom, tako da se kolikor možno in to mirnim potem dogovorno in sporazumno omeji to umetno prikrojeno nnsprotstvo meri obema, ki ima nedogledna posledice in je turii obema škodljivo. Potrebna je stanovanjska svoboda in potem se bodo tudi uredile najemnine, ki se bodo prilagodile plačilni možnosti najemnika. Končno je bila sprejeta sledeča resolucija:
1. Država naj zida za vse urade lastna stan«, vaujska poslopja. — 2. Zniža naj s<? obrestna mera za hipotekama posojila, pri čemer naj bi prednja-čila pred vsemi »Narodna banka« in pa, da nnj občine pospešijo stavbna dela s tem, da skušajo pritegniti zasebni kapital Kot največjo krivico, ki se godi hišnim posestnikom poudarja resolucija privilegij zaščite državnih uradnikov, katerim mora dati°hišni posestnik ceno stanovanje In plačati od te najemnine še davek kot od vsake druge strank'' H koncu je naznanil predsednik društva g Frelih, da nameravajo prirediti hišni josestnila in sicer v času od 6. do 8. septembra, v Ljubljnri mednarodni kongres hišnih posestnikov, katere" ! so bodo udeležili zastopniki društev hišnih posrsl-nikov iz vseh krajev naše države in pa zastopniki zvez hišnih posestnikov iz Češkoslovaške, Franci je Italije, Nemčije ln Avstrije. — S tem je bilo redne zborovanje zaključeno, nakar se je vršila prost; debata in zabava.	_
KRIZA »OLJSKE VLADE. Varšava, 9. maja. (Izv.) Bivši finančni minister Grabski je prejel od predsednika repu blike mandat za sestavo vlade.
Varšava, 10. maja. (Izv) Predsednik re publike je ponovno poveril sestavo vlade W' tosu.
Kaj se godi doma
Odločen protest.
Zadnja številka »Novin« je pod naslovom »Proč, grabežljive roke!« prinesla na uvodnem mestu »uradno in neuradno< informacijo, da se dela na ustanovitvi nove oblaKti ▼ Varaždinu, pod katero naj bi spadala tudi Slovenska Krajina (Prekmurje). Iz protesta, ki so ga ob tej priliki objsvile »Novinec, se zrcali čustvovanje prekmurskega srca, ki je slovensko in si slovenstva ne da odvzeti. Ne bo odveč, ako podamo glavne misli članka.
1.	Proti vsaki nameri, da bi nas spravili pod hrvatsko komando, odločno in ostro protestiramo! Te bi pomenilo reiati ude i našega narodnega telesa.
2.	Slovenski prebivalci naše Slovenske Krajine smo se prištevali vedno k Slovencem, ne pa Hrvatom. ... Hi si nikakor in nikdar ne damo vzeti slovenskega jezika v upra-ri!
8. Isto velja sa šolstvo. Vsako lapiHtavljnnje slovenskih Sol je iločin proti slovenski kulturi.
4.	Kdo si največ prizadeva, da bi prišlo do ustanovitve nove oblasti? Predvsem pritiskajo na te Radičevi agenti. Upajo, da nas lažje stlačijo v Radlčevo torbo, ako bi nam v novi oblasti Hrvatje komandlrali.
5.	Veliko vlogo igra pri celi akciji vprašanje agrarne reforme. Ljudje, »ki si hočejo iz revščine našega ljudstva zlate cekine kovati«, so sedaj vezani, ker se je g. Klekl z nepristranskim sodelovanjem okrajnega agrarnega urada v Mariboru lahko zelo uspešno boril proti njim. Borbo onemogočiti ln zadobitl proste roke upajo na ta način, ako bi agrarne zadeve prišle pod hrvatsko oblast.
Protestu Prekmurcev se pridružuje cela Slovenija!
Zimsko vreme v maju.
VELIKA NEURJA - SNEG
TOČA.
Iz Hetlike nam pišejo: V soboto 8. maja so »e pričeli proti večeru nad našim mestom zbirati težki oblaki. Ozračje je bilo čisto mirno. Proti sedmi uri je parkrat drug za drugim precej trdo zagrmelo. Nekaj minut pred sedmo se je pa strašno zabliskalo. Začutili smo duh po žveplu in vedeli, ds pač ni treščilo daleč. In res, naenkrat se je pokadilo na strehi farne cerkve sv. Nikolaja. Ljudje ■o hiteli skupaj in nastalo je zlasti pri prebivalcih v bližini cerkve veliko razburjenje. Hvala Bogu, prehudega ni bilo. Strela je udarila v električno napeljavo. Kje, ravno ni gotovo, ker so Čutili velik pritisk v vseh hišah. Prišla je pa po električni žici strela do zakristije cerkve in po žici je švignila v eerkev. Ko ji je pa v zakristiji pri prekidalih zmanjkalo žice, je skočila v kot za veliko omaro. Tam se je užgalo nekaj papirja in lesa. Posrečilo se je pa ogenj takoj pogasiti. Večje škode s tem udarom ni bilo kot ta, da je gotovo uničena vsa električna napeljava v cerkvi. Elektrika sedaj itak že dolgo ne sveti. Za tem se je vlila velika ploha in grmelo je še kar naprej. Komaj so se ljudje razšli, je pa nekaj minut čez sedem udarilo zopet v drugič v zakristijo. Najbrž je odskočila strela od zvonikovega strelovoda, ki se na enem mestu tišči pločevinaste strehe. Vrglo je iz strehe precej opeke in strela je prišla zopet na električno žico. Ko ji je pri prekidalih zmanjkalo poti, je šla po mali vijugi v tla. Odbila je pa precejšen kos zidu. Posamezni kosi so se i veliko močjo razpršili po zakristiji in napravili so tudi nekatere manjSe poškodbe. Klečalnik je strela odrinila od zidu proč. Ognja pri tem udarcu ni bilo. Tukajšnji g. organist in cerkovnik Fabjan Avguštin se ima res Bogu zahvaliti, da se mu ni nič zgodilo. Prvikrat je odšel namreč ravno trenutek prej iz zakristije v cerkev, drugič pa i* zakristije pred *rata ven. Ta večer je bilo vse mesto prestrašeno.
Iz Radovljice se poroča: Nastopilo je izredno mrzlo in deževno vreme. Po gorah je zapadel sneg. Kmetje, sadjerejci in vrtnarji, se hudo boje slane, ki bi mogla uničiti letino.
Iz Maribora poročajo: Sredi maja je sneg v ni-Hnah precejšnja redkost. Maribor jo je imel v noči
od sobote na nedeljo. Nekaj časa je močno deževalo, proti jutru pa se je ozračje ohladilo, da je pričel naletavati sneg tako veselo, kot kje v januarju. Pa kmalu ga je zopet izpodrinil dež ter ga izpral z ulic. Na Pohorju pa imamo še sedaj sneg, ki sega ponekod precej nizko. Tako sta Št. Lovrenc in Ribnica na Pohorju zavita v snežno odejo.
Iz ljutomerskih in ormoških goric nam poroča .jo: Neurje s točo je dva dni zaporedoma, to je 6. maja zvečer in 7. maja opoldne precejšen del letošnjega vinskega pridelka opustošilo. Ponekod, in to v najlepših legah, kjer raste najslajša vinska kapljica, za letos ni pričakovati prav nobenega pridelka. V tem času so bili vsi trtni poganjki v naj-nežnejši rasti in je bila viharju s točo lahkofta, da je odtrgal vse. Vidi se, da se letos obetajo vinogradnikom hudi časi. Srečen tisti, ki je še ohranil kaj lanskega pridelka.
Občini Mihalovri in Brebrovnik pri Ivanjkov-eih je obiskala pretekli petek silna toča, ki je padala samo na prostoru, dolgem 3—4 km in pol kilometra širokem. Okrog tega prostora so imeli le neznaten dež. Toča je padla tako na debelo, da je vse pobelila in na senčnih krajih ležala po več dni. Obe občini sta hudo prizadeti, ker je toča okle-stila bujno mladje vinskih trt, cvetje s sadnih dreves, na poljih pa je zabila setev. Tako hude toče v mpju ne pomnijo na Štajerskem niti najstarejši ljudje.
Prosvetni dan 15. in 16. maja v Št. Vidu
nad Ljubljano.
Otrok se
V	nedeljo dopoldne sta nabirala dva olroka po hribovju pod Bukovo goro ali nad cesto pri Suš-nikovi rudarski koloniji v Trbovljah cvetlice. Sedemletna deklica Kotarjeva se je približala preblizu prepadu, ki je vštric \Veberjeve gostilne. Sjtodrsnilo ji je in jo strmoglavila čez skalovje ua spodaj napeljane telefonske žice in od tu na okrajno cesto, ki vodi na kolodvor, oziroma v Trbovlje. Dete je obležalo mrtvo z razbito lobanjo. Drugega otroka je rešil neki gozdar, da ni še ta padel v prepad. Tragično pri tem je še to, da leži otrokov oče smrfrioboftin v ljubljanski bolnici, mati pa ima še več nepreskrbljenih otrok v oskrbi.
Nezgoda noro neSsšev.
V	nedeljo se je vršila v Mariboru nogometna tekma, na katero je prispel iz čakovca tamošnji klub »Cakovec«. Dasi so bili Cakovčani poraženi, •o vendar hoteli svoj obisk v Mariboru primerno praznovati; pri tem pa »o nekateri od njih delali račun brez močnega štajerskega vina. Neki Bora Ivan je občutil nenadoma tak gnus do življenja, da je nenadoma stekel na državni most ter se hotel vreči v Dravo. Preplezal je že skoro ograjo, ko sta prihitela za njim njegov brat Zivko in še en tovariš ter z združenimi močmi potegnila kandidata smrti za varno ograjo. Končno se je vmešal še policijski stražnik, ki je hotel pomiriti razburjen iga samomorilca; pri tem pa je naletel na slabo razumevanje svojega usmiljenja pri njegovih to/-'.risih. Spravili 90 se z združenimi močmi nad striž-nika, kateri jih je moral potem aretirati ter odgnati na prenočišče h Grafu. Tu so se prespali in naslednje jutro so bili že mirnejši, zlasti ko so -e-deli, da morajo za dobro voljo prejšnjega več ;ra plačati še vsak po 200 Din kazni.
Žrtev alkoholizma.
V	noči od sobote na nedeljo je obležal na Glavnem mostu v Mariboru stari pijanec in znanec policijskih zaporov Ivan Gabrovec. Bil je zelo vinjen, da ni mogel vstati. Stražniki so ga v samo-kolnici odpeljali v policijski zapor, da se prespi. Komaj so ga pa prenesli v poslopje, je izdihnil. Policijski zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap vsled preobilo zavžitega alkohola.
Najboljši in najtrpežnejši češki
čevlji TIP-TOP sn BALY-$VICA
sa dobe le v trgovini ŽIBERT. PreSemova ulica.
Naša prosvetna matica vabi vse Slovence na I. Prosvetni dan, ki bo danes teden v Št. Vidu nad Ljubljano.
Prosvetna društva iz vse Slovenije naj se v največjem številu udeleže. Saj to bo njihov praznik.
Naše zastave vse na plan. To je nova tovrstna prireditev po vojni. Iz ljubljanske okolice in Gorenjske ne sme manjkati nobena zastava.
Pevci polnoštevilno h koncertu Pevske zveze.
Narodne noše morajo tudi to narodno slovesnost povzdigniti, da bo pestra živa slika našega življenja.
Orlom in Orlicam naj še posebej velja naš poziv. Naša akademija bo ena najvažnejših točk prosvetnega dne.
SPORED:
Soboto, dne 15. maja.
Ob K7— zvečer: promenadni koncert pol-
noštevilne godbe K. D. D. z Jesenic; ob ^8 šmarnična pohožnost; oh 8 v Ljudskem domu:
1.	slavnostni govor; govori prof. Koblar;
2.	slavnostni občni zbor;
3.	imenovanje častnih članov in razdelitev diplom;
4.	deklamacija: Blažu Potočniku, slovenskemu pevcu; spesnil dr. Pregelj;
5.	predstava: »Naša kri*.
Nedelja, dne 16. maja.
Dopoldne:
1.	Ob M8 sprejem na kolodvoru;
2.	ob 8 I. govor: Družina, dr. Anton Bre-cel j;
3.	ob 9 slovesna sv. maša. II. govor: Cerkev in prosvetno delo. Dekan Val. Z a b r e t;
4.	ob 10 poklonitev društev na Blaž Potočni« kovem grobu. III. govor: Slava prednikom, dr. T e r d a n. — Zalostinka združenih zborov;
5.	ob 11 blagoslovitev novega doma:
a)	pozdrav društva,
b)	pozdrav župana,
c)	IV. govor: Naš dom, dr. Korošec,
d)	Foerster: »Če gospod ne zida hiše .. .< petje.
Popoldne:
1.	Ob 2 litanije in šmarnice;
2.	ob 3:
a)	koncertna točka godbe,
b)	V. govor: Čuvajmo značaj domačije, dr. Kari Capuder,
c)	Koncert »Pevske zveze«,
d)	razdelitev nagrad;
3.	prosta zabava in godbeni koncert;
4.	ob 8 slavnostna akademija v proslavo 20 letnice šentviškega Orla. Govornik ustanovitelj odseka dekan Val. Zabret.
NAVODILA:
Vstopnice. Za obe predstavi (sobotna >Naša kri« in nedeljska akademija) je pred-prodaja vstopnic pri gdč. Zakotnik v Št. Vidu; naroče se pa vstopnice lahko tudi pri pripr odboru v Št. Vidu.
Polovična vožnja. Izkaznice za polovično vožnjo bodo dobili udeleženci v pisarni pripravljalnega odbora v Št. Vidu. Zato naj no oddajo vozovnic, ker bodo veljavne tudi za povratek. Vožnja je polovična po vseh železnicah.
Tajniki katoliških prosvetnih društev nai radi reda takoj odgovore na prijavnice.
Skušnja Pevske zveze 16. maja ob 8 do-poldne v cerkveni dvorani v Št. Vidu (nasproti cerkve).
Prosvetna zveza.
Težka nesreča pri karambolu.
V nedeljo 9. maja se je dogodila v Litiji težka nesreča, ki je zahtevala več žrtev. S popoldanskega izleta se je s Save z vozom vračala rodbina trgovke g. Ivane Elsnerjeve v Litijo domov. Na vozu bo bili poleg trgovke g. Elsnerjeve njena mati, 70 letna Marija Stabelj, njen svak g. ravnatelj v pokoju Ignac Elsner ter njen sin VValter. ki je pa šele malo pred Litijo, v Zagradcu, prisedel na voz k hlapcu, 49 letnemu Alojziju Prahu, ki je vozi! kočijo. Ze na litijskem mostu, kamor se je kočija pripeljala malo pred 9 zvečer, so se plašili Elsnerjevi konji, ki »o bili pred kratkim kupljeni ter še povsem m .-ii. Pred Trškanovo gostilno pa je čakal voz gostilničarja Franjo Cerarja iz Zagradca, ki je ravno v trenutku odpeljal, ko je Elsnerjev voz prišel na konec litijskega mostu. Cerarjev voz je vozil njegov hlapec Marka Pivc, ki je v momentu, ko je pognal, počil z bičem. Tega poka so se najbrž ustrašili Elsnerjevi mladi konji, ki so bili v tem trenutku že pokonci in splašeni. Nasproti Romihove stojnice, tik pred mostom, sta se voza zadela v zadnji konec ter potem naprej odpeljala. Elsnerjev hlapec pa že ni imel več oblasti nad splašenimi konji, tako la pred Trškanom ni mogel več ovinka, ki je na tem mestu precej ozek, speljali, ter je treščil voz v konec lesene ograje Trškanove hiše, ki je voz prevrnil ter so na vozu sedeči zleteli z njega. Pri Jem se je smrtno nevarno ponesrečila mati g. Elsnerjeve, ga Marija Stabelj, ki je dobila težke poškodbe na obrazu, in sicer ji je bil nos popol nima odbit, poleg tega pa tudi prebita lobanja, iiavno-
tako je zadobil težke notranje poškodbe hlapett Alojsij Prah, ga Ivana Elsner pa je dobila lažjo ■otranjo poškodbo, dočim se je g. ravnatelj Ign. Flsner lahko poškodoval na ramah in rokah. Na kraj nesreSe sta takoj prihitela oba tukajšnja zdravnika gg. dr. K. Wiesinger in dr. I. Premrov, ki sla ponesrečencem nudila prvo pomoč. Smrtno ponesrečeno g. Marijo Stabelj so takoj ob 10 zvečer s tovornim vozom odpravili v ljubljansko bolnico, kamor je prispela ob pol dveh zjutraj in kjer so takoj ob treh izvršili težko operacijo na njej. Zdravniki dvomijo, da bi jo ohranili pri življenju. Zanimi >« je dejstvo, da je ga Stabelj vzlic težkim poškodbam in silni krvavitvi ostala pri polni zavesti. Kdo j« kriv te težke nesreče, je težko izreči sodbo. Kraj nesreče je bil razsvetljen z veliko električno lučjo cestne razsvetljave, Frankotov hlapec je pravilno odpeljal, Elsnerjevi konji, ki so še mladi, so se pa plašili in hlapec je izgubil oblast nad njimi, tako da je šele po karambolu, ki trenutno ni imel nika-kih posledic, treščil, ker ni mogel ovinka <peijati, I z vso silo v Trškanovo ograjo, kjer se še se l.tj poznajo sledovi krvi. Ta nesreča naj bi bila "sem tukajšnjim voznikom v svarilo, da naj skozi ooiju-dene kraje vozijo počasi in zmerno, ne pa da drve. kot bi bili na dirki.
OBLEKE Varn nudi ^stncža najceneje
JOS. mm - LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3
Fran S u k 1 j • 1
Po Sredozemskem morju
1.
26. aprila.
Na krova »Karadiordža«.
Ura je baš odbila Štiri popoldne, sirena je zatulila vtretjlC z naše lepe ladje, znamenje, da odrinemo. »Karadžordže« je razobesil vse svoje zastave, kar imenuje Nemec »Flaggen-gala« in dalmatinski mornar »veliki paviljon.', in odpluli smo ii pristana sušaškega. Nastopili smo potovanje, in sicer ob obali dalmatinski In albanski do grškega otoka Krfa, odtod na otok Malta in na severnoafrikansko obrežje, v Tunis in Alžir, mimo balearskih otokov do živahnega Španskega pristana Barcelone, v starodavno in vendar vedno še tako živo Marseljo, dalje ob prekrasni francoski, ozir. italijanski »rivieri«, v Nizzo in Zenovo, na otok Elbo, znamenito kot vsiljeno bivališče Napoleona, odtam v Napolj in čarobno pokrajino na vznožju »muhastega« vulkana Vezuva, v glavno mesto sicilskega otoka Palermo, v sta-roslavni Dubrovnik in končno na Sušak, kamor se hočemo vrniti 18. maja. Lepa vožnja, ki nas pelje v najvažnejša mesta stare »thala-sične« kulture in v zelo važna središča novodobne kulture.
»Karadžordže« je dobro zidana ladje, »grajena 1. 1913. na Angleškem v Newcastle-u, ali takoj po izbruhu svetovne vojne je morala mirovati do sklepa mirti ter je bila okoli leta
1920. kupljena od »Jadranske plovidbe«. Pač ima le 1200 ton, ali relativna malenkost dimenzij je povsem poravnana po solidni konstrukciji, tako da se s tem brodom mirneje voziš nego z marsikaterim mnogo večjim par-nikom. Opremljena je z velikim komsortom, takoj se čutiš prav domačega na njenem krovu. Vodi jo priznano izkušeni kapetan Prodan, vrl Bakarjan, posadka znaša 51 oseb. Izletnikov nas je 90, načeljuje predsednik zagrebškega »Društva za promet sttanaca«, g. Milan M i 1 i č , katerega smo krstili kot svojega »admirala«. Podnačelnik izleta je naš rojak dr. Rudolf Marn, ki je tudi pri celem aranžmanu posloval kot slovenski poslovodja.
Slovencev nas je med izletniki 20, naposled častno število, zlasti če pomislimo, da slovenski »inteligent« prav pred kratkim še ni imel čisto nobenega smisla _a ono veliko šolo, ki jo zovemo »potovanje širom sveta«. No, začetek je storjen z morsko vožnjo, nadejam se, da bomo našli mnogo posnemovalcev.
Oglejmo si najpreje s kritičnim očesom našo slovensko četo, sestavljeno iz petih dam in 15 gospodov. Na prvi pogled se mora z zadovoljstvom konštatirati, da je mati Slovenija po svojih ženskih zastopnicah naravnost sijajno predstavljena. Moška delegacija sc seveda po svoji vnanjosti ne more meriti z našim lepšim spolom, toda navzlic temu se mora udejstviti, da tudi oni, ki smo manj lepi in impozantni, se vendar držimo skozi in skozi možato, hrabro in modro. Resnici na ljubo, »ča.t komur čast gre«!
' Po starosti smo pač precej različni, najmlajši med »muškarci« ima stoprav 25 let, dočim najstarejši broji svojih 77 let. Po srcu vsaj smo pa mladeniči vsi brez izjeme.
Da bo Statistika popolna, naj omenjam, da je škodljiva pasma »hofratov« zastopana po dveh znamenitih eksemplarih. Jako veliko je razmeroma med slovenskimi izletniki vinskih trgovccv in hotelirjev, kar utegne biti pač v zvezi z alkoholnim vprašanjem in »sveto vojsko« msgr. Kalana. Bankarstvo in kreditni zavodi so poslali odlične predstavnike, častno zastopan je tudi inženirski, trgovski in industrijski stan. Torej sama moderna kultura, seveda ako abstrahiramo od hofratskih zaostalim
In sedaj pa nekaj nadrobnosti od začetka našega odisejskega potovanja. Ko smo po 13-urni železniški vožnji srečno priromeli v Sušak, je nebo čmerno gledalo na nas in čmerni in otožni so bili tudi naši obrazi. Lilo je curkoma, vmes so švigale strele in prav pošteno je grmelo. Toda prvi neprijetni občutek nam ni omajal naše hrabrosti, zaupali smo svoji sreči in — »Jupiter pluvius« se je usmilil naše romarske čete. AH pa so nam slovenske naše j dame v istini izprosile pri Materi božji na J slavnem Trsatu, kamor so šle molit za srečno pot In srečno vrnitev, da so se nam »Kranjcem vremena zjasni1a»l
Pot naša je držala kolikor mogoče blizu morski obali, tako da so sc oni potovalci, ki hrvatskega primerja in dalmatinske obali do-' sihmal še niso onznali. mogli uveriti o krasoti
| naše rivijere. Videli smo Split, videli Hvar, | vozili se mimo Orebiča, Slanoga in divili sc Gružu in Dubrovniku, ki jc po mojem okusu ena najlepših točk morda na celem svetu.
Lepa vožnja in imenitna družbal Zagreb je, kakor je bilo videti, elito svoje družabnosti odposlal s »Karadžordžem« na morje. Posebno mnogobrojno zastopan ie konzularni zbor: Zedinjene ameriške države in Švica, Romunija, Portugalska in Nizozemska imajo svoje kon-1 zule na našem krovu. Ni treba naglašali, da se predsedniki in glavni ravnatelji zagrebških ; denarnih zavodov nahajajo med izletniki, nič 1 manj tudi politiki, aktivni in oni »na razpoloženju«. Dostavljam, da je mnogo družabnih | Hrvatic na brodu, tako da ima naša popolni-ška družba v istini pestrosveže licc
Kako se pa gledamo Slovenci in Hrcalje na skupni vožnji? Prve ure nekako hladno, skoro bi rekel tuje, Slovenci zase, Hrvali zase, vsak svoj »corpus separatum«. A ta hladnost ni trajala dolgo, že pri prvi skupni večerji nas je spravil in združil predsednik izleta, »admiral«, ki nas je »kopuliral« na ta način, da je predlagal, naj se v znamenje naše državne in narodne skupnosti med seboj pobratijo po en predstavnik Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo ob frcncličncm pritrjevanju cele družbe. Imenom Srbov je govoril veliki župan n. r. iz Šabca, pristen Šu-madinec, v vznešenih besedah, njemu sc je odzval v prelepem govoru znani finančnik Radičeve stranke in kot tretji se jim je pridružil naistarejši izmed Slovencev. Vsi govori, emi-
Hne^ne momce
+ Odlok ministrstva prosvete o proslavi
tv. Save. K temu odloku, ki smo o njem po-ročali v nedeljski številki, s.1110 dobili pojasnilo, da g. prosvetni inšpektor ne zahteva, da bi se prispevki za zidanje cerkve sv. Save morali pobirati tudi <xl učencev katoliške veroizpovedi, temveč da zadostuje, če se pozove j o samo pravoslavni učenci. Ta razlaga da se dn razbrati že iz l>esedila odloka, kjer je rečeno: >o tem naj se učenci primerno ofoveste«.
•k Orlovske odseke in orliške krožke
opov.arjamo, da naj stadionske srečke, kolikor jih še imajo, čimpreje raz.prodado. Kolikor jih predvideno ne l>odo mogli razpečati, naj jih takoj vrnejo in ne čakajo zadnjega roka, ker jih takrat pač ne l>o mogoče več oddati. Nujno prosimo, naj ne odlašajo.
*	Hranilnice in posojilnice, ki so do-friJe srečke loterije za Orlovski stadion, prosimo, da iste čim preje nakažejo odgovarjajoči znesek. Ce pa jih mislijo vrniti naj to storijo takoj, da se lahko z njimi postreže obilnimi naročnikom, ki se danzadnem oglašajo.
•k Trgovcem in občinstvu! Vsi gremiji in trgovske zadruge so prejeli večje število srečk loterije društva 'Trgovska akademija« v Ljuibljand. Dobiček te loterije je namenjen za fond za zgradbo trgovske akademije, našega edinega višjega trgovskega učilišča v Sloveniji. Dolžnost vsakega zavednega trgovca je. da priskoči društvu pri tej akciji na pomoč vsaj s tem, da prevzame pri svojem gremiju večje število srečk, da jih razpeča v svojem 11 kalu ali v družbi ali ob priliki kake prireditve bodisi sam, ali po svojih uslužbencih ali znancih. Naj ne bo zavednega trgovca. ki bi ne razpečal vsaj 100 srečk! Pri 885 dobitkih od 50 do 100.000 Din je srečka za 10 Din kot darilo dobremu odjemalcu najprivlačnejša in najcenejša rekla-m a , za trgovca mala žrtev, za odjemalca lahko velik dobitek. Srečke loterije društva »Trgovska akademija« se morajo dobiti v vsaki večji trgovini.
-k Jugoslovansko kat. akad. društvo »Danica« v Zagrebu priredi 13. maja ob polpetih v Jen minski dvorani, Trg I. št 18 pevsko prireditev. Vsi zagrebški Slovenci vljudno vabljeni. Prireditev bo nudila dovolj glasbenega užitka in zabave.
*	Kmetijska podružnica na Blokah priredi dne 26. maja na sejmišču v Novivasi živinsko razstavo za enobarvno plemensko živino iz Blok. Po prijavah, ki jih je podruž-n.ca do sedaj prejela, kaže biti ta razstava nekaj velikopoteznega in poučnega, ker zanimanje je zelo veliko. Ker bo na razstavi tudi večje število mladih juncev domače reje in lx> tudi nakup ostale plemenske živine omogočen, vabimo k razstavi tudi kupce, ki s ? za lepo in dobro živino zanimajo. Najlepša živina se bo tudi nagradila, ker podružnica ima na razpolago 6200 Din nagrad. Pri-četek prenuo vanja bo ob 8. uri zjutraj. Vabimo terej vse, ki so za pro.speh živinoreje zanimajo, da si razstavo ogledajo. — Podružnica si. km. dr. na Blokah. Načelnik: Lenarčič Stanko.
•k Usposobljenostni Izpiti na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili v času od 30. aprila do 8. maja pod predsedstvom g. ravnatelja A. Doklerja. K izpitu je prišlo 18 kandidatov in 35 kandidatinj. Uspo-s hijeni so bili: A. za osnovne šole: Bitenc Ivan. Clemente Avgust, Erženjak Franjo. H rtman Ivan. Hrast Oskar, Junc Leo-pdd, Kraker Ladislav, Križnič Josip, Lapanje Janko. Medic Avgust, Pavlic Ivo, Tratnjek Martin, Vončina Drago, Zajec Adolf, Želez-nik Franc, Zvan Andrej. -- Bohte Stana, Bratkovič-Smerdelj Marija, Bulovec Marija, Butara-Schiller Melita, Cerni Bogumila, Demšar Mira. Grum Ljudmila, Horvat Lea, H&nigsman-Breznik Zofija, Ivanec Vida, Ke-
nenlno politični, združeni v eni misli, da bo treba, da se bližje spoznamo in — našli se bomo! Slovenski govornik je še posebej priporočal nam vsem skupaj dvoje prepotrebnih lastnosti: potrpežljivost in vztrajnost.
In na te govore, ki so pravzaprav vsebovale politični program, prosta, prisrčna domača zabava. Vrstile so sc mnogobrojne na-piinice in narodne popevke. Zalibog se v zadnjem pogledu, kar se tiče popevanja, Slovenci nismo izkazali. Tenorista nismo imeli, sami nizki glasovi, sami basisti. Pri Hrvatih se je odlikoval znani žurnalist s krepkim prodira-jočim tenorjem; to je izdalo in Sloveči smo v svojo sramoto kot pevci topot odločno zaostajali za hrvatskimi brati.
Ura je polnoči odbila, ko se je razstala naša družba. Začetek je bil storjen, približali črno se eden drugemu, danes znam, da bomo naposled »ena rodbina na krovu«.
Ali kaj pa s tisto zloglasno »morsko takso«, katere se popotnik s kopnega bolj boji kakor slovenski davkoplačevalec celo prijatelja dr. Šavnika in njegove finančne delegacije? Tisto »morsko pristojbino«, znano sicer pod imenom »morska bolezen«, nc smem zanikati, da so jo »odrajtali« večina popotnikov. Komaj smo prišli po zabavnem večeru v posteljo, se je dvignil mal vihar in prccciSnii del izletnikov ie žc takrat moral v oosebni obliki
ber SHva, Kiferle Ana, Kogoj Ana, Kokalj Marijana, Kraševec Dana, Kulovic Viktorija, Mo-.etič Jelica, Novak Cecilija, Pirjevec-Nagode Marija, Pivk Otilija, Rojnik Elizabeta, Rugelj Zora, Slapšak Ana, Stopar-Novak Štefanija, Stroj Marija (z odliko), Ulčar Anton ja, Urb!nc, Ana in Weble Adela. — B. Dopolnilni izpit sta napravili Do-lenec Ivana in Sancin-Bunc Ma.ra. — C. Š p e-cialni izpit iz francoščine je napravila Miklavčič Ema, iz srbohrvaščine pa šiškovič Milena. — 4 kandidati(inje) so med izpitom odstopili, ena kandidatinja je bila reprobirana.
•k Vpisovanje na tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Za šolsko leto 1926-27 naj se za vpis v I. letnik oddelkov: Višje stavbne šole. Višje strojne šole, Strojne delovodske šole, Elektrotehniške delovodske šole in Ženske obrtne šole prijavijo učenci (učenke) pismeno do 15. junija. V ostale oddelke: Stavbno »trsko šolo, Kiparsko in rezbarsko šolo, Ke-rokodelsko šolo, Mizarsko in strugarsko moj-ramiško šolo in Pletarsko šolo (učno delavnico za košarstvo) se bo vršilo vpisovanje koncem junija in začetkom septembra. Učenci (učenke), ki bi med šolskim letom stanovali več ko 10 km izven Ljubljane, se ne sprejemajo. V pismenih prijavah naj se navede vsa šolska pred izobrazba in učni uspeh po zadnem šolskem izpričevali!, odnosno učna doba (praksa). Prijavam naj se prilože znamke za odgovor. Predlansko šol«ko iz-vestje s prdrobnim opisom organizacije zavoda, sprejemnih in učnih načrtov se dobi pri ravnateljstvu proti odškodnini 12 Din in poštnini.
*k Rezervni oficirji, ki so si po službenih letih pridobili pravico za povišanje v sledeči višji čin na podlagi čl. 84 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in ki se vodijo v evidenci komande ljubljanskega vojnega okruga naj takoj tozadevne prošnje, ki so koleka proste, dostavijo navedeni komandi, Vse te prošnje morajo biti od predpostavljene oblasti (ali od pristojne policijske oblasti) potrjene, da prosilec v poslednjih dveh letih ni bil sodnijsko kaznovan, niti ni bil v sodnijski preiskavi. Odslužiti mora v činu podporočnika 4 leta, v činu poročnika 4 leta, v činu kapetana 2. razreda 3 leta, v činu knpetana I. razreda 3 leta ali skupaj šest let v činu krpetana 1. in 2. razreda, v činu majorja 4 leta. — Za majoreki čin je potrebno položiti predpisani izpit.
-k Za rezervne častnike. Prejeli smo od pododbora Zveze Tezervnih častnikov v Ljubljani: Priprave za letošnji zbor in svečano razvitje zastave Zveze rezervnih častnikov, ki se bosta vršila v Zagrebu dne 23. in 24. m"ja 1926, se zaključijo v prihodnjih dneh. Brezplačna vožnja velja samo za člane Zveze in sicer od 20, do 28. maja 1926 za vse potniške in brzovlake v 1. ali 2. razredu (po častniškem činu). Vsakdo se pa mora zato na železnici izkazati s člansko karto in potnim naznačenjem (»objavo«), ki jo prejme od svojega pododbora. Brez teb dveh izkazil se ne more ptovati. Potno naznačenje mora biti peeateno z žigom odhodne postaje. Za povra-tek domov mora imeti pa žig pododbora v Zagrebu. Pododbor Ljubljana je prijavil ogromno udeležbo s polnoštevilno upravo na čelu ter bo na zboru oficijelno objavil vabilo Zvezi, da naj se v letu 1927 vrši zbor v Ljublj mi. 3000 rezervnih častnikov bo ob priliki letošnjega zbora napredovalo. Kdor ima na to pravico, naj nemudoma predloži ! o tem raport Ministru vojske in mornarice i potom svojega vojnega okrožja, obenem pa pcšlje enak in ravnotajko naslovljen raport pododboru v Ljubljani, ki ga bo nemudoma | poslal Osrednji Upravi v Belgrad. Vsi člani naj se udeleže zbora in svečanosti razvitja. Člani ljubljanskega pododbora bodo potovali v velikih skupinah ter naj se podrede vodstvu uprave. O načinu potovanja se bo po

izročiti svoj »tribut« morskim valovom. Še hujše pa je bilo drug dan. Nebo brez oblakov, jasno in vedro, zrak miren in brez vetra, ali takozvano »mrtvo morje«, ladja se jc začela zibati in plesati, in sčasoma je podlegel tudi večji del slovenskih popotnikov. Le malo jih je bilo, ki so kakor niscc teh vrstic dokazali svojo odpornost tudi nasproti muhastemu očetu oceanu.
Vobče pa sc mora vendarle tudi pri tej priliki konštatirati hrabrost slovenske čete. Zvečer smo bili Slovenci vendar skoro polnoštevilno zbrani okolo naših mož, izvzemši ene dame, ki jc na postelji čakala, cla sc pomirijo možgani in čreva. Ali pri sosednih mizah jih je mankjalo toliko, da smo iz teh vrzel mogH sklepati, koliko so trpeli bratje Hrvatje in Srbi pod napadi z'očestcga »morskega bola«.
S Sušaka do Krfa smo vozili neprestano od ponedeljka štirih popoldne do srede sedmih zjutraj, torej celih 39 ur. Ze pred 6. uro smo stali na palubi ter uživali krasoto prirode okolo grškega Krfa. Visoko na skali se je dvigalo »castcllo Vcncziano«, znamenita utrdba, grad krfskega mesta, ki ga je 1. 1716. junaško brani! nemški grof Schulcnbtinf, tedaj v službi beneške rctniblikc, kot povrbnik benrjskc posadke v divjem boju proti Turkom. Precej točno po 7. uri se je 7i*jdral naš ^Karadžor dže« v krfskem zalivu.
dobljenih prijavah sestavil ln objavil železniški razpored. Vsak kdor ima unilormo, naj pride v njej. Kdor pa je še nima, naj si nadene znak Zveze. V Zagrebu se vrše velike priprave za svečan sprejem. Vsakdo dobi dve brezolačni gledališki vstopnici. Vršile se bodo vojaške vaje (metanje bomb, sokol-ske igre), pregled čet, nogometne tekme, konjske dirke, razgled znamenitosti, izleti v okolico, tovariški večeri itd. Pri svečanostih sodelujejo vsa oblastva. Najuglednejši meščani so člani prireditvenega odbora, ki bo uredil vse, da bo bivanje rezervnih častnikov v Zagrebu kar narudobnejše in najprijetnejše. Ves ponos in neomejena udanost in ljubezen re ervnih častnikov se bo pa v teh dneh svečan'sti koncentrirala na Nj. Vel. Kralja, ki bo kot najvišji pokrovitelj Zveze kumoval zastavi. V inozemstvu vlada za ta zbor nenavadno zanimanje. Povsem naravno je. da se bo zbora udeležila tudi medzave miška organi-ari.ja bojevnikov (Fidac) po svojih najedli~r>e'ših predstavnikih.
-k Ustanovitev »Zveze tržk;h in sdr&vi-Iiških občin v Sloveniji se je vršila dne 4. maja t. 1. v Narodnem domu v Mariboru. Novou-tanovljeno društvo ima namen ščititi in pospeševat1 interese teh občin predvspin zagotoviti tudi nadaljnji obstoj teh občin. Društvo je velikanske važnosti, zato je bil ustanovni občni zbor dobro obiskan in že več:na štajerskih trgov prijavila svoj pristop. Želeti bi bilo, da se temu dr uštvu priklopi jo vsi trgi in zdravilišča obeh oblasti, da bi tako društveno vodstvo z večjo močjo lahko poudarjalo važnost in obstojno upravičenost teh občin. Kakor znano, se priprivlja nova občanska zakonodaja in je nujna potreba, da te občine organizirane branijo svoje pravice in stavijo tem primerne predloge. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednikom g. Jos. Drofenik, Št. Jurij ob juž. žel.; podpreds. g. Vinko Vabič, Žalec; tajnikom g. Ivan Vidgaj, Rog. Slatina; blagajnikom g. dr. Ivo Stojan, Ljutomer; odborniki gg. dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart v Slov. goricah; Ivan Gajšek, Šmarje pri Jelšah; I. Neumfnn, Marenberg; dr. Lenart Boecio, Gor. Radgona; Matija Goričar, Mozirje. Namestnikom gg. I. Mikuš, Gornji grad; Jos. BrPsg, Rogatec. Nadalinja pojasnila daje in prrave sprejema tajništvo v Rog. Slatini.
-k Iz poštne službe. Za poštnega in brzojavnega uradnika v Mariboru 2 je imenovan Pavel Ostojič, doslej v Zagrebu 1.
•k I« uradnega lista. Uradni list za ljubli' n-ko in mariborsko oblast z dne 7. maja 1026 ob'avlja: Pravilnik o pogodbenih državnih poštah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; Razpis o monopolni taksi na pištole vobče; Popravek k pravilniku o opravlianju državnega strokovnega izpita za šumarsko tehnično in administrativno službo šumarskih uradnikov, I. kategorije; Naredba, s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za zdravilišče Bled.
*k Likvidacija carinarnice v Dolnji Lendavi. Finančni minister je odredil, da se mora zvršiti likvidacija sporedne carinarnice v Dolnji Lendavi najkasneje do 15. t. m., ko se okori oddelek glavne carinarnice II. vrste v Čakovcu, ki začne poslovati istega dne.
*k Tinenovanie na gospodarski srednji i šoli v Mariboru. Za profesorja na srednji vi-I nn.rski in sadjarski šoli v Mariboru je imenovan J'sin Priol, doslej profesor na nižji kmetijski šoli v Mariboru.
■k T^ veterinarske službe. Za veterinarja pri krškem okrajnem glavarstvu s sede-1 žem v Št. Jerneju je imenovan dT. Josip .Kune, veterinarski pripravnik istotam.
-k It hidrotehniJne sbižbe. Za inž.enerja pri okrajnem hidrotehničnem oddelku v ljubliani je imenovan I^eon Knafeljc, inženerski pripravnik istega oddelka.
-k Zapuščen otrok. V nekem sarajevskem hotelu se ie nastanila mlada Črnogorka z dve1etn,m etr kom. Takoj je otroka pust'la v srbi in odšla. Otroka je oblast izročila stro-ti?n;ci, za mlado Črnogorko pa uvedla stroge poizvedbe.
~k Zanimiv proces v Sarajevem. Preteklo soboto se je pred okrožnim sodiščem v Mo-slaru zagovarjal neki Ivan Miletič radi po-j skusa umora. Imel je ljubavno razmerje z neko M-n^o Petrušič in posledice niso izostale. Prišel je k njej na pnšnjo, ji dal revolver rekoč: »Ubij me, ali bom pa jaz tebe.< Deklica ga ni ubogala in nato sta šla vstran k neki jrmi, kjer je Miletič z zaprtimi očmi j streljal z samokresom proti deklici in jo težko poškodoval. Priznal je vse, oba sta si ' n edsebojno odpustila in obljubila pred sod-| niki, da se poročita in zato je Miletič dobil i samo 6 mesecev. Državni pravdnik pa je dejal, da je premalo in se je pritožil.
*k Kralj Aleksander je prošlo nedeljo položil temeljni kamen dijaškega doma za revne učence bel grajske univerze. Slavnosti I so prisostvovali gg. profesorji in dijaštvo.
* Rel^ajskim invalidom in vojnim sirotam je kralj daroval 12.000 Din.
-k Našla pet navzdol. Neki Omer Hrdži-mustalč v Sarajevu je po vojni imel lepo svoto denarja naloženega v banki. Našli so jo zviti in den r;a žejni kvartopirci ter so Omer-;n dobili v drif bo kot dobrega prijatelja. Ko je Omer zgubil vse, zveze s prijatelji pa ni 1 p k 'ii!i, je vzel svoji materi razne dragocen sli in jih prodni za 12.000 D n ter
jih zapravi
i — preiskovalnem iflooru.
i i akt se odigrava sedaj v
ir Zveza hrvatskih pevskih društev namerava v Zagr&bu radi pomanjkanja društvenih prostorov postaviti lastni dom. Zveza upa potom osnovnih kamnov in blokov v treh mesecih zbrati kapital 5 miljonov dinarjev in začeti z gradbo hiše še to poletje.
•k Ravnatelj zagrebške opere g. Rukavi-na je na podlagi pooblastila ministrstva prosvete od g. intend nta Benešiča razrešen svojih dol-nosti in to, kot trdi g. intenda.nt, iz umetniških in repertoarnih razlogov. Vodstvo poslov ravnatelja opere je poverjeno prvemu dirigentu g. Milanu Saksu.
•k Novinarski don: v Zagrebu. Zagrebški novinarji so se odločili, da ei postavijo v Zagrebu svoj lastni dom.
■k Nova papeževa enciklika. O priliki 7001etn:ce smrti sv. Frančiška Asiškega je izdal papež Pij XI. obširno en"ikIiko, ki jo oljrvlja : Ocservatore Romano« dne 7. t. m. Zaenkrat l^ekžimo važno mesto, v katerem sveti oče, priznavajoč velike zasluge svetnika za Italijo, stvari pred proslavljanjem svetnika iz nrcicnalističnega italijanskega vidika, ker se s tem »po neuir.erjeni nacionalni vnemi« zmanjšuje njegov pomen za ves katoliški svet. »Kdor slavi sv. Frančiška« — pravi papež — »da opraviči lastne zmote in predraz-sodke, ta izkvarja njegovo resnično podobo.« Zato se čudimo, kako je mogla »Edinost« ob tej priliki čitati iz enciklike ravno nasprotno. Gospodje tržaški napredni narodnjaki se bržkone hudo bore s klasično latinščino, v kateri je okrožnica spisana. »Edinost« pravi namreč, da »vzbuja pozornost« mesto, kjer sv. oče pravi, da naj se sv. Frančišek proslavlja tudi kot velik Italijan, kot luč domovine.« Tukaj pa je »Edinost« čisto po svobodomiselno smisel dotičnega mesta potvorila. Sv. oče ne pravi, da naj se sv. Frančišek proslavlja tudi kot velik Italijan in luč domovine, marveč le, grajajoč one. ki sv. Frančiška proslavljajo zgolj iz svojih vidikov (nacionalnega, socialističnega, naturalističnega) omenja, da se sv, Frančišek sicer lahko časti tudi kot Italijan, ker se celo v cerkveni litur-giji imenuje »luč domovine« — da pa je glavno njegov katolicizem, po katerem v prvi vrsti pripada celemu krščanskemu člo-veštvul Tako sv. oče pove ravno nasprotno tega, kakor to, kar je zbudilo pozornost častite tetke »Edinosti«, ki sploh vidi in sliši vse drugo nego to, kar je res. Ker je »nepristranska« in skrajno »objektivna« namreč.
•k Radiocmanaeijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni konifort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
Prosiapa Palacltep 18. lf.
Ljubljana
0 Ali si si že ogledal izložbo mizarske tvrdke Dovgan na Dunajski ccsti (poleg kavarne Evrope), kjer je izložen prvi glavni dobitek loterije za Orlovski stadion? Popolno opremljena elegantna spalnica v temni barvi v vrednosti 25.000 Din.
O Pevski zbor Glasbene Matice ima nocoj, v torek ob 20. za mešan zbor zadnjo pevsko vajo brez. orkestra. Točno! —Odbor.
O Občni zbor Slovenskega planinskega društva se vrši danes zvečer ob osmih v salonu restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Dnevni red je običajen.
O Rokodelski dom. Pevski zbor ima danes ob 8. uri redno vajo. Ker je do prireditve le še malo časa, jc nujno potrebno, da se današnje in naslednjih skušenj udeleže vsi gospodje pevci.
© Poroka. Včeraj se je poročil v Ljubljani g. Dušan Vodenlid, poročnik 26. art. polka v j Nišu, z gdčno. Milico Do!n:čarjevo, hčerko g. ! Matije Dolničarja, posestnika in industrialca v Šmartnem ob Savi, bivšega restavraterja na Glavnem kolodvoru v Ljubljani. Priči sta bila komandant 16. art. polka v Ljubljani, g. polkovnik Milisao Antonijevič, in odvetnik dr Oton Fettich. Bilo srečno!
O Krekova mladina Ljubljana uprizori na praznik 13. maja, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu, Streliška ulica 12, igro »Dcborah« v štirih dejanjih in sedmih slikah. Igra je polna lepih in pretresljivih scen in jc gotovo Se i p. n. občinstvu v spominu, ko je gostovala pri
I igri gledališka umetnica ga. Zofija Borštnikova v naslovni vlogi. Igra se vrši v letu 1870. Opo-: zarjamo p. n. občinstvo, da se igra uprizori samo enkrat, ker s tem zaključimo sezono. ; Predirodaja vstopnic je v torek in sredo od 6. uri dalje v Jugoslov. strok, zvezi, Stari trg 2/1., in na praznik ves dan istotam in eno uro pred oredstavo v Ljudskem domu. — Odbor.
© Krščansko žensko društvo ima svojo redno sejo danes popoldne ob petih v Jugoslovanski tiskarni.
0 Recitacijski večer na šentjakobskem gledalskem odru. Danes ob osmih zvečer priredi na šentjakobskem gledališkem odru mia-• da slovenska generacija, ki je že pred leti na-
»topila, svoj recitacijski večer. Recitira režiser dramskega gledališča g. Milan Skrbinšek. Na programu so odlomki večjih del: Fr. Oniča »Ljubljanskih marginalij«, J. St. Stanteta »Noči« in VI. Premruja »Nevernika Tomaža«. Vstopnice pri blagajni. Vabimo javnost, da se odzove klicu naših mladih.
O Bonačeva hiša v Šelenbtirgovi ulici se preziduje. Zaio je vhod v odvetniško pisarno dr. Fran Zupanca in dr. Janko Zirovnika iz Knafljeve ulice 2.
O Samo dccet urednikov. Toliko jih je namreč priznal »Jutrov« poročevalec na sobotnem shodu SLS v Ljudskem domu. Res malokdaj ima »Jutro« tako objektivnega poročevalca, kakor ga je imelo na sobotnem »hodu. Priznati mu moramo, da se je držal strogo načel SDS, ki zahtevajo, da se vse utaji, kar je demokratom neverno. Zato jc »Jutrov« poročevalec naštel samo 300 udclc-žencev, ostalih iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, ki so naoolnili dvorano do zadnjega kotička in še galerijo, pa revež ni videl, kakor tudi ni slišal burnega pritrjevanja in ovacij poslancu Ljubljene in načelniku SLS. So pač taka načela SDS, da od njih človek postane Slep in gluh.
O Vrnitev ljubljanske opere. Člani ljubljanske opere so so poslovili od Splita v soboto. Split jim je za odhod priredil svečan komers. Zadnje dni gostovanja se je mudil v Splitu tudi g. ravnatelj Matej Hubad.
O Odobren proračun. Minister za trgovino in industrijo je odobril proračun ljubljanske zbornice za obrt, trgovino in industrijo ter dovolil zbornici 22% pobiranje davka od dohodkov podjetij, ki so obvezna javno polagati račune.
© Razne tatvine. Pred par dnevi so mazili, da je bilo vlomljeno v pravoslavno kapelo v vojašnici vojvode Mišiča. Tat je odnesel nabiralnik, v katerem je bilo okrog 30 Din gotovine. — Dan na to pa se je priklatil neznan tat v društveno dvorano fran-čiškanov in je ukradel iz miznega predala nekaj čez 1000 Din. •— Na Vodovodni cesti je vlomil neznan uzmovič v mizni predal v gostilni Ivane Tomčeve. K sreči pa je bilo v predalu samo okrog 40 Din. Poleg teh pa je odnesel še en moški dežnik in par držal za nogavice. — Na stadionu na Dunajski cesti je vlomil bržkotne kak delavec v delavsko barako in je pokradel delavcem eno uro, par čevljev, nekaj ob'eke in pa manjšo vsoto denarja. — Na pošti pri sv. Jakobu je pozaHIa Frančiška Zagarjeva iz Velikega Stradona kuverto z vsebino 400 Din. Dasi se je takoj vrnila, kuverte ni več našla. — V kavarni Emona je bil ukraden nekemu gosoodu od m:ze črn svilen dežnik, vreden 600 Din. — V Škrcb-čevi ulici je bilo ukradeno iz podstreha nove etavbe več orodja v vrednosti okrog 900 Din.
Maribor
□	Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru. Snoči se je vršil v Mariboru ob precej slabi udeležbi občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice. Predsednik D e t e 1 a je v svojem poročilu orisal živahno delovanje mariborske podružnice, ki je največja in je najboljše delovala v vsej državi. Podružnica je posvečala posebno pozornost severni meji. P' njenem naročilu je nadučitelj Hren prepotoval obmejne kraje in je izdelal obširno študijo, ki jo je oddal Osrednjemu odboru. Podružnica šteje 1178 članov iz najrazličnejših stanov. Imela je prometa 363.506 Din; prejšnje leto samo 116.000 Din. Za predsednika je zopet izvoljen St. Detela; odborniki go: Brand-ner, Baumannova, Dolžan, Dimnik, Faganelli, Hrastelj, Krašovec, Kralj, Kejžar, Pariš, Li-poldova, Levstikova, Mohorko, Marot, Prijatelj, ! Kramar, Sušnik, Stabej, HochmUUer, Reja, Lan de. Volčič. Rezman.
□	Izlet sl.išateljic in slušateljev nižje ! perburške šel« v Zagrebu. V soboto zvečer i je prišlo 16 u ileljic in 9 učiteljev z onim I svojim pro"esorjem la Zagreba na izlet v Maribor. V soboto zvečer so imeli skupno večerjo v Narcdncm domu. V nedeljo so si ogledali lepo mesto Maribor, posebno šole,
v pcn©:'eljik pa še bližnjo okolico. Za stro-Hke He'a je tudi mestna oWna pr epevala lOCO Din.
□	Duhovniška vest. Novomrisndk g. Sta-ni lav Cajnikcr je nastavljen za k&plana v Vivrenico, G. Leopold Amon, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je nastavljen za pr vi orja v Stopercali.
□	V novi hiSI Mestne hranilnice se dela b lidno nadaljujejo in kažejo, kako ljubka bo ta hiša. Zelo ekonomično in prikladno je izrab1 jen sicer mali prostor za 7 prostornih str.no anj, ki ima vsako svoje posebno razgledno ol-n.o in balkon. Stanovanja bodo iz-rc n-> udobna in je čast'ta t i tvrdki Accetto, da Fe ji je delo t h ko izredno posrečilo. Slikanje sob prav strokovnjaško izvršuje tvrdka Co»'fou.
□	Tombola poštnih nastavljencev je bila v ne:'e'jo popoldne izredno dobro obiskana. Tisti, ki so 7(Kleli, so odšli zadovoljni, ostali:, p selno triad na, so pa metali nr.d množloo svoj« »n:srcone« tablice, da je že bilo malo preveč.
□	Polic'jsk! drobiž. Dne 9. in 10. t. m.
je mariborska policija i7.vršila 7 aretacij, pri-nv la pa 45 ra n;h deliktov. Aret rane so bile razne o ete radi pijanosti, javnega na-p ls'.va„ ra grajsna, tatvine ln radi pcelzusov •ajnomora. — Mnogo prijav je povzročila ne-
deljska tombola. Otroci, pa tudi že starejši imajo venomer navado metati v zrak po tomboli tablice iz lepenke, ki padejo potem na&aj med množico s precejšnjo silo. Od ta-j kih tablic je bilo v nedeljo popoldan na Gluvn m trgu lahko ranjenih več oseb, med I nj mi neki policijski stražnik. Policija je energično nastopila proti takim lahkomiselne-žem ter jih strogo kasnovala.
Litija
Osobne vesti. S 1. majem je šel v pokoj sluga litijskega ckr. glavarstva g. Simon Herlič, ki je nad 40 let vestno in zvesto opravljal sv. jo, ne ravno lahko službo na enem in istem službenem mestu v Li iji. Med vojno je i>o cele noči delal in Karal, ko je bilo toliko mobilizacijskega dela, za druge. Pred mesecem je nevarno obolel, pa je n ehava trdna narava zmagala, da je sedaj okreval. Za" pokojnim okrajnim tajnikom Jeretinom izgubi sedaj litijsko okr. glavarstvo zadnjega tis'.e dobre stae garde. Bil je vedno naš dober, tih, a odkrit somišljenik. Pra" ir. srca želimo našemu Simonu, da preživi zasluženi pokoj in jesen svojega živlienja v miru in zadovoljstvu. Na njegovo mesto je imenovan vojni invalid g. Andrej Viršček iz Črnomlja. — Sodni kanclist Alojzij Kralj je premeščen od tukajšnjega okr sodišča k sodišču v Kamnik
Smrtaa kosa. V fimartnem pri Litiji je po daljši bolezni umrl trgovec z usnjeni in vinom g. Ignacij G r u m. Njegov sin je pred kratkim pro-nioviral za doktorja vsega zdraviLtve N. v. m. p.l
Pokvarjen vodovod. Tukajrnja rudarsl a družba, ki koplje svinčeno rudo, je pred pol letom pričela kopa d nad Rebečevo hišo v Sitarjevcu nov rov kakih 50 m globoko. Pri tem kopanju pa so z raz-streljevnn-em v notranjosti hriba spremenili tok vode, ki je speljana iz rezervarja na tem hribu na zgornji konec Litije. Ta vodovod so napravili posestniki (18) za svojo vporabo. Sedaj se ta voda steka v rudarsko jamo, mesto v ta vodovod, vsled česar je 18 posestnikov sedaj brez vode. Sedaj je odprt spor. ali je rudarska družba dolžna vodo speljati v star tok ali ne. Na vsak način je želeti, da se ta spor mirnim potom poravna, ker je krivda rudarske družbe jasna in so, vsaj po našem laii-šltem pravnem pojmovanju, dolžni vsako škodo popraviti, katero so povzročili.
Olepšava litijskega kolodvora. Naš novi postajenačelnik g Turk je pričel s hvalevrednim o'ep-šavanjem kolodvora s tem, da je pustil med drugim napraviti na peronu 4 c ve; lične nasade, kar bo naši postaji v lep okras, ter pogled na kolodvor pestro oživelo.
Pre'o:itcv geima na Krki. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil, da se k'amarski in živinski sejem na Krki ki bi se imel letos vrši i dne 17. m«jn. izjemoma vrši v soboto dre 15. maia. ker se dne 17. maja vrši sejem v 9osednji občini Stična.
t^Z Sokol odpovedal društvene prestare Or-juni. Na s evilne napade lista Orjune na razne rudniške iunkcijonarje, ki so tudi člani Sokola, kakor tudi na druge narodr.o zaslužne može je S. k nI odpovedal društvene lokale Orjuni, če ne prekliče teh napadov v svojem listu. K temu koraku je dovedlo Sokola tudi to, ker se delavstvo z nobeno reklamo ne more privabiti v prostore Sckolskega doma, to pa mislijo ti radi hudega sovraštva delavcev do Orjune. Sokol je prepričr.n, da Sokolski dom ne bo plačan, dokler sa obiskuje Orjuna. Za slučaj, da Orjuna ne prekliče napadov, bo Sokol pozval svoje člane, da izstopijo iz Orjune. Orjuna je ime'n radi tega v soboto svojo sejo, na kateri so sklenili, da ne prekl:čejo ničesar, pač pa prepustijo celo zadevo in odločitev oblastnemu odboru Orjune v Ljubljani.
& Kje je s&kon o zavarovanju? Z začudenjem so delavci, zaposleni pri podjetju Dukič in drug gledal v svoje plačilne kuverte, na katerih ni bilo od.egnjero od plače starostno zavarovanje. Šele na pritožbo nekaterih je podjetje povedalo, da se bo v provizijsko blagajno odtegovalo samo onim, kateri se za ta odbitek prijavijo. Ker mora po zakonu o zavarovanju de'nvcev biti sploh vsak delavec zavarovan, je tu zopet kakšen trik od strani podjetja, da bi mu ne bilo treba prispevati enakega prispevka v bratovsko provizijsko blagajno kot delavcu G rudarskega glavarja prosimo, naj energično poseže vmes.
Spora med invalidi in zvezo vojtkov ni. Na nedeljskem sestanku Zveze vojakov in Zveze invalidov, se je ugotovilo, da med tema bratskima društvoma ni spoia, liaspro.no, obe društvi harmonično delujeta eno z drugim. Nesoglasje obstoji samo med Udruženjem vojnih invalidov in nekakim Konzorcijem za zgradbo invalidskega doma, to je 5 ljudi, ki so že lansko leto organizirali akcijo za zgradlx> doma, ki pa, je propadla. Ti ljudje so tudi letos brez vednosti Udrnženja invalidov in Izvršnega odbora v Liubfani organizirali nekak Konzorcij ter naročil 20.000 srečk za lolerjo in razprodajo. Vse druge govorice so neutemeljene in škodujejo samo društvoma.
P>re$£mvxrfe
Bcllir.ci. 4. t. m. je na pa*i umrl Kavašev Vanek. Že dalje, časa ga je metala božjast. Tudi zadnji toTek ga je med poljo na pašo dvakrat vrglo; Iretjikrat pa ga je vrglo še na paši. Ko ga je tretjič vrglo je padel na usta in se zadušil, ker ni bilo nobenega človeka blizu, da bi mu pomaga). Ko so ga opazili drugi pastirji, so najprej mislili, da spi in so v šali nasadili okreg njega zelenih vej v zemljo. Ker se pa Vanek le ni zbudil, so si ga malo bolj oglodali in so videli, da je njihov pastirski tovariš mrlev.
»Novine« so preteklo nedeljo imele prvič ilu-s'riraro prilogo Ker so slike lepe. so ljudem zelo všeč. Se bolj pa bi bili veseli, če bi bilo tudi ka| prekmurskeg-i vmes.
Čisto pravilno. Da zve tudi širša slovenska javnost, sporočamo, da se predzadnja številka »No-vln« hudo zgraža nad gnusnnimj napadi demokratskih listov, ki besne nad ljubljanskim knezo-škofom radi njegove okrožnice, v kateri obsoja proliversko pisavo njihovih listov. »Novir.e« čisto pravilno zaključujejo, ako pišejo, da bodo ti napadi, čim bolj so krivični, tem bolj okrepili krščansko ljudstvo za borbo proti nctpornlnemu brezver-stvu. Clankar poziva vse krščansko čuteče prekmursko ljudstvo, katoličane in evangeljčane, da vrnejo »Domovino«, »Ju ro« in druge lisle. ki nasprotujejo kr.toliški veri in prepričanju slovenskega ljudstva.
Črcntovcl. Iz Chiraga smo prejeli žalostno vest, da je timkaj po kratki bolezni umrl r a 5 rojak g. Ivan Tompa. Pokojni je že dal e ča.'*a živel v Ameriki z vso svojo družino. Bil je dober katoličan, ki je verno izpolnjeval svoje verske dolžnosti tudi v tujini. Bil Je goreč širitelj nnših prekmurskih listov. Se par dni preti smrtjo nam je pisal o zadevi naročnikov in nam tudi pcslal naročnino. Žnloglni g. soprogi in o rokom na"« iskreno so-ialje. Počivaj v miru v daljni tujini, vrli mož! I
Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane
Schicht-ovo milo znamke „3e!en."
Kajfi ni{ na »vetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mila.
Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo ndobro milo", temveč nam je na iem, da proizvajamo
najboljše milo!
Primorsko
ANGLEŠKA STAVKA IN TRŽAŠKI CENZORJI.
Zadnja številka »Malega lista« je bila zopet zaplenjena; a ne morda radi tega, ker je glasilo slovenskih kmetov napisalo, da je Trst po krvi večje slovensko mesto, ampak ker je slovenskim kmetom povedalo, da stavkajo na — Angleškem. Ubogi Mihec je v »Malem listu« takole modroval: Delo in kapital se v Angliji lasata, vsak svoje prijatelje v svetu imata. Jakec je žalostno ugotovil: Midva sva zmerom prijatelja dela. kapitala nikoli ne bovn imela. Nižje je pisal »Mali lisU: »Krivda za izbruh stavke zadeva v večji meri gospodarje rudnikov, kajti po nekaterih poročilih so bili delavci pripravljeni sprejeti osemurni delavnik; tudi potem ko so bila pogajanja prekinjena, so bili delavci pripravljeni provizorično nadaljevati delo zn dn. vne plače namesto tedenske ter se med tem pogajati naprej; toda gospodarji so kar zaprli jame, upajoč, da je prišel čas, ko bodo s pomočjo vlade in drugih činiteljev zlomili delavsko moč. Po zad-njin poročilih je že tekla kri v Londonu. Policija je streljala na množico Rilo je mrtvih in ranjenih. V torek ponoči so baje izbruhnili veliki nemiri v delavskih mestnih okrajih. Obširnejših poročil še ni.< Morda se kdo v Trstu zelo boji, da bi se slovenski kmetje v znak solidarnosti pridružili angleškim delavcem. Ce obstoji taka nevanrost za javni red, znači, da je vendar še precej slovenske krvi v Trstu in na Primorskem.
Za Srebrničem. Slovenski komunistični poslanec Srebrnič je postal Italijanom pravi »enfant terrible«. Odkar so ga obdolžili, da podpira naseljevanje primorskih Slovencev v Rusiji in da ima pri tem direktne zveze z Moskvo, od takrat nima Srebrnič več miru. Če dobi kak policijski komisar nalog, da je treba aretirati gotovo število prevratnih elementov, tedaj je poslanec Srebrnič gotovo na vrsti. »Eh lo teniamo duro, questo Srebrnič« (Držimo ga na vajetih) pravi policija v Gorici. No, ako £re Srebrnič na Sv. Goro, bi se še ne čudili, da ima detektiva za sabo. Sai prihaja na Sv. Goro vedno veliko romarjev, ki bi jim Srebrnič lahko improviziral kako državi nevarno »govoranco«. A ko pleza nevarni Sol-kanec tako brhko po stezah na hrib Sv Katarine, se debeli detektiv, ki mu tečejo debeli curki po licih, skoro smili mehkosrčiiim Solkancem. In ko gre v vinograd z motiko na ramenih (poslanec Srebrnič obdeluje sim svojo zemljo)? Tedaj čepita v njegovi bližini kar oo dva detektiva. Pa da bi bila vsij toliko komunistična, da bi mu pomagala! Mrrda, ko dobimo za »Mno M'ko« kako »Vinsko«. A vina je v Italiji že itak preveč. — Tc dni pa je hudomušni Srebrnič alarmiral vso policijsko cblast v Solkanu. Neko noč se je menda nalašč nekaj skril. To vam ie bil alarm! Uborti detktivi, kmalu bi bili prišli ob službo. — Pravijo, da je pričelo to za'ezovenje presedati tudi potrpežljivemu Srebrniču, menda tudi detektivom samim.
J} opisi
Vače. Prvi roj čebel je imel pos. Ivnn Prr-stor v Cerkušab pri Vačah, okraj Litija, dne 1. maja. Žal, da so mu potem ušle.
Šmartia pri Slovenigradcn. Dne 7. maja je umrla mati na:ega župana I. Soče p. d. Spobijnnka. ft.iri leta je bila v mučni boleznj priklenjena na bolniško postelj. Bila je prava krščanska mati, znana po svoji miroljubnosU in dobrohi tnosti v celem okraju. Naj ji Bog povrne tuzemeljsko življenje r nebeškim in radostjo.
Radovljica. Umrla je 8. L m. p«; dolgotrajni bolezni M ' a Oblak, vdovela Dolžan, rojena Pri-stov, v ct;t'<]jti 75 let Bila j* dobrotna n« sirom
Gorenjske kot bivša gostilničarka pri »Lectarju«
ter mati sedanjega gostilničarja g. Franceta Dol-žana. Bila je dobra, verna žena. Pokoj njeni dušil Bilo bi zelo umestno ako bi napravil cestni odbor kako orijentacijsko tablo na križišču cest pred gasilskim domom. Tujci-avtomobilisti vedno vprašujejo za pravo smer proti Ljubljani.
Železniki. Umrla je 6. t. m. Marjeta Jerala. stara 91 let, najstarejša oseba v župniji. Pred dobrim mesecem sta umrla v teku enega ledna zakonca Janez in Neža Mohorič, ki sta lani obhajala s\ojo zlato poroko. Letos je umrlo v župniji 5 oseb že čez 80 in 5 oseb čez 70 let starih — znamenje zdravega in trdnoživega vznožja Ratitovca.
Vodiee. »Zveza slov vojakov«-, podružnica Vodice, je sklenila postaviti v Vodicah spomenik vsem vojakoci-faranom, padlim na bojnih j>oIjanah hinie Evrope. V ta namen je odbor že zbral med farani Din 4804.25, za kar se na tem mestu vsem darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Na pokopališču je v ta namen že izbran prostor. Spomenik bo poslavljen približno koncem avgusti tega leta. Isti je proračuium na približno 8000 Din. Dobra polovica je torej že zbrana, potrkati pa bomo morali še na dobra srca, d:i z združenimi močmi postavimo spomenik tistim, katerih kosti trohne po bojnih poljanah. — Odbor.
Orlavas. V nedeljo dne 16 muja ob 3. uri popoldne se bo vršil ustanovni shod Katoliškega prosvetnega društva v Orlivasi pod Slakanovini kozolcem. Na sporedu je deklamacija, govor in igra »Izgubljeni raj< v treh dejanjih (4 slikati). Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Med odmori svira braslovški tamburaški zbor. Vsi prijatelji našib društev vljudno vabljeni
fljOSPOPOFl PllffOfNfliOM
se nudi ugodna prilika pri nakupu dežnih plaSCev vseh vrst iz gumija od Din 2iK) naprej kakor tudi pelerine iz velblodove dlake od Din 400 naprej pri tvrdki
| Fran Lukič, Ljubljana, Pred Škofijo 19
s Cerkveni ve&čnik Romanje na Trsat.
Katoliško prosvetno društvo v škofji Loki priredi o Velikem Šmarnu, 15. avgusta t. I. romanje k stnioslavni Materi ISoiji na Trsat nad Sušakom (pri Reki).
Iz Škofje Loke se odpeljemo 13. avgusta pozno zvečer do Ljubljane in dalje jx> dolenjski progi preko Novega mesta, čez Gorjance po Beli Kr?-, jini do Karlovca in dalje do Snfinka, kamor dospo-mo v soboto dopoldne, kjer si ogledamo obmorsko življenje in imamo na večer na Trsatu večernico. Na večer uživamo krasen nizgled iz Trsata nt Istro, oloke. na obal in morje, molimo in prepevamo. /godej zjutraj na Veliki Šmaren prejmemo sv. zakramente, smo pri sv. mašah in pridigi. Med mašama, kateri opravita podpredsednik društva r kaplan Kek in g. p. Mavricij, prepeva naš dru-; štveni pevski zbor. Vabimo tudi vse druge pevce. ; Na'.o pa vsi napravimo izlet s posebnim parnikom na otok Krk. Na večer pridemo s parnikom nazaj in se odjieljemo iz Sušaka proti Škofji Loki, kamor pridemo v pondeljek zjutraj Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki preskrbi poseben vlak in stane vožnja za osebo 150 Din. Za parnik pa bo treba posebej plačati okrog 10 Din, kar se bo pa ,Se točno javilo.
P. n. župne urade, oziroma društva vljudno prosimo, da v svojem okolišu agitlrajo za to naše romanje. Ca« priglaševanja je do 1. julija t. I. Prijave in vplačila sprejema društven« blagajničarka gdč. Minka I>cbeljak, Skofja Loka.
Vsa podrobna jiojasnila slede po potrebi t »Slovencu? in v »Domoljubu'.
Vabimo Vas ker najvljudneje na to r.aše ro-i tnsnje k Trsatski Materi, katero naj ho živa manifestacija katoliške zavesti naše lepe dekaoije
Ka.oliško prosvetno druitv« v Škofji Loki
Kulturni pregled
Dr. Alojzij Ros:
Pregled XV. umetnostne razstave v Benetkah.
Benetke, začetkom maja.
Dne 26. aprila je kralj v spremstvu treh ministrov, senatnega in zborničnega predsednika ter drugih odličnjakov slovesno otvoril XV. mednarodno umetnostno razstavo v Benetkah.
Po prvem, bežnem pregledu 43 dvoran osrednje razstave palače in paviljanov Francije, Belgije, Holandije, Anglije, Nemčije, Rusije, Češkoslovaške, Španije in Madžarske, ima človek vtis, da je to najbolje uspela povojna beneška razstava. Žirija je bila letos tako stroga (pripuščenih umetnikov je bilo 217 od 758, sprejetih del 285 od 1665 vposla-nih). da je vzbudila pritožbe pred vsem domačih umetnikov. Mislim pa, da je bilo to edino sredstvo, dvigniti umetniški nivo tako važnega mednarodnega razgledišča kot je ta vsako drugo leto vršeča se razstava.
Slovanska dela.
Pred vsem je treba toplo pozdraviti novo tjveljavljenje češke kulturne zavesti: Češkoslovaška si je postavila v razstavnem parku svoj lastni, okusno sezidani paviljon po načrtu inž. Gruberja. V prirediteljskem odboru so bili med drugimi František Bilek, V. V. Steck, Alois Kolvoda in Nemec Franc Thie-le. Razstavilo je 40 slikarjev in 14 kiparjev. Med prvimi sem našel Švabinskega, Hovička, Kal v odo, B r 6 m s e j a, Ne-j e d 1 e g a, a od kiparjev Jana Sturso t (kip Masaryka in >2eno, ki si umiva lase«) ter Bilekovo >Duhovno srečanje«.
V mednarodni palači ima Poljska dve dvorani, kjer so razstavili >Sztukovci< svoja solnčna dela, polna mladosti in prešernega smeha, v pestro živih barvah. Tik zraven ima Henryk G 1 i c e n s t e i n svojo kolektivno razstavo kiparskih in risarskih del, kjer se izraža vsa monumentalnost tega Poljaka, ki si je pridobil svetoven slovesi.
Od Jugoslovanov so zastopani le trije: Ivan M e š t r o v i č (Sv. Frančišek, Ma-dona z otrokom, Magdalena in Arhangel Gabrijel), Milenko Gjurič (dva lesoreza) in naš Tone Kralj s>Pasijononu, toda brez ozadja kot smo ga videli v Akademskem domu.
Italijani.
Izredno dobro so se letos pokazali Italijani. Naj omenim pred vsem kolektivne razstave Giovannija Legantinija (1858 do 1899), F. Ca r e n e (glej lanski Dom in svet), R a n z o n i j a , kiparja D a z z i j a , Marija de Maria, Gigante j a, Ardenga S o -f f i c i j a in mojstrov preteklega stoletja: Gole, Landija in Selvatica: izredno poučen in zanimiv pregled razvoja italijanskega slikarstva od romantike pa do zadnjih futurističnih in ekspresijonističnih del.
Francoski paviljon.
Zdi se mi, da ni na višini kot bi lahko bil. Zanimiva so tri mladostna dela E d garda Degasa, ki so bila doslej nedostopna v lasti neke uapeljske družine. Paul S i g -n a c je razstavil vrsto lepih akvarilov, a pozornost vzbujata pred vsem U t r i 11 o Henri M a t i s s e ter Albert M a r q u e t, kiparski del odlično predstavlja Joseph Bernard.
Holandska.
Kakor vedno izvrstno zastopana. Vsa elementarna sila te umetnostno vedno žive in močne dežele te pozdravi takoj pri vhodu: S1 o y t e r s, Colnot, I s r a g 1 s ln E e k -manove risbe, a sredi teh mojstrov petero del Vincenta van Gogha (Lastni portret, Sous-bois, Žito, Pariška ulica, Čoln na bregu).
Belgija.
Dva umetnika prevladujeta v belgijskem paviljonu: Felicien Rops (1833—1898) s spominsko razstavo svojih najboljših del in kolektivna razstava Georgea Minneja, tega čudovitega kiparja in kolorista, ki so mu peli zasluženo hvalo Manclair in Chabot, Van Puyvelde in Maeterlinck. Poleg teh dveh še umetniki izredne moči in drznega izražanja: Constant Permeke, Rassentosse, Servaes in Van den Berghe. Vsi ti podajajo vrhunec modernega belgijskega slikarstva, ki zavzema v Benetkah morda najod-ličnejše mesto.
Nemčija.
Svoj paviljon je Nemčija letos odmerila severnim delom svoje dežele, ki so zastopani po svojih najizrazitejših umetnikih: od starega Wilhelma Leibla preko Lovisa Co-rinta in Liebermanna do Slevogta in Kokoschke. Tudi troje Stuekovih del je razstavila, ki bi bila prav lahko ostala doma. Močna risarska dela imajo S c h i e s 11, Schinnerer in Nttckel, kiparska Kolbe,
Avstrija.
Med tem, ko si je Madžarska postavila tudi s slovanskim denarjem že pred vojno svoj paviljon, ga Avstrija iz smešnih političnih vzrokov ni sezidala. Tako je našla zavelje v oaredoii palači in m v odmerjeni ji sobani do-
bro prezentira. Naj omenim le Egon a Schieleja, Grafa in Sterrerja.
Šviea.
V švicarski sobani zavzema večino prostora Arnold B6cklin (1827—1901). Nikjer kot tu ne občuti človek, kako zelo je ta slikar literaren in kako diše njegova hladna dela po muzeju. Niti sloviti >Otok mrtvih« nam ni danes več kot dobro pobarvana ilustracija.
Švedska.
Po dolgih letih nam je zopet mogoče opazovati razvoj samosvoje švedske umetnosti. Lepe portrete ima Osterman, pokrajine BergstrOm, Hullgren Vallin, Schutzberg in krasne slike živali poznati Bruno L i 1 j e s o r s.
Španija in Madžarska. Oba ta paviljona sta bolj šibka. Omembe vredna sta madžarski slikar K a t o n a in Španec S o r o 11 a.
Jngoslavijo
zaman iščeš Pri Meštroviču in Gjuriču sploh ni označena narodnost, kar sicer pri prvem tudi Di potrebno. A ubogega Kralja so vtek-nili popolnoma med Slovake, kar se bo pri drugi izdaji kataloga popravilo. Med tem ko Čehi in Poljaki dokumentirajo svojo politično samostojnost s kulturno zrelostjo na vsakem mednarodnem torišču. Jugoslovanov nikjer ni ali jo pa polomijo.
Pa se še jezimo, da nas nihče ne pozna in ne upošteva!
Cfublfanslko gledišče
Drama.
Začetek ob S rvečer Torek, dne 11 maja: JOHN GABRIEL BORK-
MAN Red D. Sreda, dne !2 maja: JAKOB RUDA, premijera; slavnostna predstava v počaščenie spomina Ivana Cankarja ob 50 letnici njegovega rojstva. Izven.
četrtek, dne 13. maja: KAR HOČETE. Izven. Petek, dne 14. maja: JAKOB RUDA. Red F. Sobota, dne 15. maja: LADJA TENAC1TY. Premijera. Izven.
* »BORBA.«
Drama v treh dejanjih. Spisal John Galsworthy. — Prevel O. Zupančič. — Režiser O. Sest.
Borba pomeni v našem gledališkem sporedu izredno lep spomin iz leta 1920—21. Bilo je popolnoma umestno, da so jo po daljšem času osvežili in jo pokazali za delavski praznik, v soboto L maja in nato še enkrat, sredi tedna. Naše občinstvo je vendar šlo preko nje in druga predstava je imela zanikrno malo gledavcev. — Ta drama, ki jo odlikuje prav posebno preprostost gradbe, je od prve do zadnje besede polna in resnična. V boju med upravnim svetom tovarne in v delavskih zastopnikih ni pravzaprav nobenega drugega dogodka kot smrt Robert-sove žene, sklepanje delavcev in upravnega sveta, in vendar je pisatelj s tem, da je pokazal pri vseh ljudeh njihovo dvojno stran, najbolj živo vnel interes gledavca in ga prepričal s Rvojimi resnicami. Prav zato sta oba zastopnika borbe — predsednik upravnega sveta Anthonv in Roberte kot žrtvi načelnosti globoko dramatični postavi. — Obnovljena uprizoritev sloni na nekaterih boljših, pa tudi nekaterih slabejših igravcih kot prejšnji čas, vendar je dovolj uspela. Vsekakor je Anthony v rokah g. Skrbinška dobil močan dramatični poudarek, prav tako je bila dovršena postava g. Šesta kot Under-wooda, in pridobila je po svoji rezki intimnosti Ana ge Saričeve. Simpatična Enid je bila ga Wintrova, malo preskromen tajnik g. Železnika. Nekdanje vloge so se mi v obnovitvi zdele sveže in resnične, zlasti ga Juvanova, gg. Gregorin in Peček, tudi g. Kralj. O. Rogoz je udaril svojo partijo bolj retorično in mi je spomin na njegovega nekdanjega Robertsa ljubši. Delavski tipi so bili nekateri dobri (gg. Osi-povič in Lipah), drugi manj srečni, vsekakor je bila škoda, da ni nastopil g. Danilo kot Thomas — ker
za g. Kosiča je bila ta vloga le pretežka. Fr. K. *
»Jakob Ruda«. Narodno gledališče v Ljubljani proslavi petdesetletnico Cankarjevega rojstva v sredo dne 12. t. m. z vprizoritvijo njegove drame >.lakob Ruda«. Drama je popolnoma na novo študirana in opremljena. Režijo vodi g. Skrbinšek, ki igra tudi naslovne vlogo.
»Jakob Ruda«. V sredo dne 12. t. m Cankarjeva proslava. Ta večer se zbere v drami vsa duševna elita Ljubljane. Rezerviiajte vstopnice in kupujte jih v predprodaji!
Alariboislso gledišče
Repertoar:
Torek, dne 11. maja ob CO. uri: VESELI KMET.
Ab. B. Premijera. Sreda, dne 12. »maja ob 20. uri: MOŽIČEK in V
VODNJAKU. Ab. A. Zadnjikrat v sezoni. Četrtek, dne 13. maja ob 20. uri" OGNJENIK Ab. B. (Kuponi.) Zadnjikrat v sezoni.
* Angelo Cerkvenik: »Oreh«. Za slovenski oder hodi Maribor po kostanj v žerjavico. To svojstvo uravnava pomen Maribora r, aristokratizmom Ljubljane.
Za »Vrtincem« j© prinesel Cerkvenik svoj »Greh«. Cerkvenik bi rad bil globok, rad bi zajel spoznanje na njegovih mejah in pokazal preko njih.
Dramatsko zajemanje alogičnih vizij je nemški problem. To je problem bankroterskih modrecev, ki so vbriznili svojo poraženiško miselnost tudi slovenski besedi. Bankrot stvarnosti, bankrot dušnega in telesnega realizma ie nemški evangelij, ki naj izpodje zdravje človeškega duha in človeške volje, lo da bi zopet triumfiral nemški duh.
Cerkvenik je dal temu neslovenskemu duhu besedo. Ni osamel v naši književnosti. Naša povojna književnost je v preveliki meri bila glasnik nemške propasti in anarhije poražencev.
Vprašajte ljubljansko literarno mladino, odkod je zajemal« anarhični ekspresionizem in bolni novoromantični tranecendentalizem: naj Vam pokažejo nemške vire!
Pa gobezdamo o vstajenju In oevobojeniu našega naroda in nismo našii besede zanjo! Mlada književnost nam je priča dovolj, da ta naša mladina ni došivela v sebi n« vstajenja, n« osvobojenja;
ker iz njenih ust ni prišla nobena močna, solnčna beseda odrešenega duha.
Ko smo se politično osvobodili, nočemo, da bomo ostali sužnji tujega duha in postali še hujši sužnji tujega duha, ki j« danes bankroterski in irrealen, ter nam svoje bankroterstvo in svoj irrea-lizem oznanjuje kot evangeslij.
Zato odklanjamo »Greh« kot besedo nam tujega duha.
Drobno okostje »Greha« je usod nos tno močvirje ki vlači tem globlje, čim bolj se koplješ iz njega. Ni pa v tem Cerkvenikova drama. Niti v tistem čudno osamelem žarku, ko zaluča žena iz sebe svojemu drugemu možu: »Mar morem zato, da nisii bil ti moj prvi mož?!« Morda je v vprašanju za mejo med grehom in kaznijo? Odgovora ni dal; so ga pa drugi že dali. Problem volje?
Vsekakor hoče biti »Greh« filozofski. V tem slučaju pa je potrebna, ali popolna inspiracija, ali pa natančna logika Niti enega niti drugega ni po-' kazal pisatelj v dovoljni meri. Tako je »Greh« niz ; duhovitih domislic, ki so včasih nelogične (zdravnik je zdaj fatalist, potem spet govori kot osebnost, ki vlada s svojo voljo tudi nad srcem), največkrat pa razvlečene do neznosnosti, vedno zopet se ponavljajoče. (Ko je žena z ljubimcem v baru, razklada pri slovesu tolike duhovitosti, da ie »Greh« prijadral prav do meje burleske. V-nda pa vendar ni hotel razmotrlvati tudi meje med tragedijo in burlesko?)
Tak-le je »Greh«:
I. Mož je bolan. Zdravnik javlja ženi, da ni nevarnosti; lahko da še živi leta, le čuvati ga je treba razburjenj. Žena se ga hoče iznebiti; rcrhije cvetličnjak: prvo razburjenje. Natveze mu resri'r"e. in neresnične dogodivščine iz svojega prešuštu -š!va. Mož umira od razburjenj, za slovo vdahne zdravniku svojo dušo, naj bi se zdravnik spet poročil z ženo.
II Žena pri ljubimcu. Duhovite besede: pri fitariju bi zdehal, na odru moraš gledati, ker je : »med izvajanjem vstop — najbrž tudi »izstop« — prepovedan.«
III. Žena in zdravn-"' sta na grobu prvega moža. Zdravnik gleda ženo kakor pokvarjenko in zločinko. Žena ga premoti, da jo zasnubi. Morda radi moževega testamenta, morda od srca; pisatelj ve.
IV.	2«na, ki je hotela tudi drugega moia le iz peklenskega pohlepa po denarju, po užitku in še bolj: Iz perverzne volje, da meri svojo spolno moč nad moštvom — žena je vzljubila drugega moža, zdravnika. Otresa se ljubimca. Otresa se greha. Toda z lažjo si je pridobila drugega moia. ljubimec je nad njo strašni Damoklejev meč: ta je klica tragedije.
V.	Žena hoče prelomiti z grehom. Pa ji j« kakor zanka, ki se drga okoli nje. Ljubimec ji grozi z odkritji, če ne bo njegova sužnja, da bo lahko parasit njen in njegove blagajne.
VI.	Žena ubija moža iz ljubezni, da ne bi zvedel njene blatne preteklosti. Da nato ubije še sebe. Pa ne meri dobro. Tako je moralo priti do njene velike, strašne spovedi. In mož, ki je verjel njeni laži, ne verjame njeni izpovedi. Zopet globoka klica tragedije! — Žena skoči skozi okno, aa dokaže odkritosrčnost in ljubezen svojo. Pohab-ljenko jo boža prepričani mož: Ti svetnica!
Epilog: Mistična večerja žene in moža in ljubimca. Domislice, stare že, ki so se vlekle po vsem filmu, desetkrat, vedno znova, ker »vse se vrti... vrti... vrti...«
Cerkvenik ima morda talent. Toda ni vse drama, kar je dvogovor. Umetnost pa je, s kako osladno duhovitostjo je znal brisati dramatske tr-zavice. Ko je n. pr. prvič bruhnilo iz žene obupno kop;nenje za materinstvom, je bil to akcent take dramatsko sile. Tudi tega je aabarantaL
Cerkvoniku »Greh« ni od srca, skonstruira) ga je. Zato je šel mimo brez vtisa. Edino, kar j« ostalo gledalcem, so vtisi scenerije. Brez t« mojstrske scenerije bi bilo greha ž« prvič preveč.
Zato tudi igralcem ni bilo mogoče ustvarjati So pa storili vse, kar je bilo mogoče.
Venec pa, ki ga je dobil pisatelj, bi bU sodfl mnogo bolj režiserju g. Bratini.
Kako. da je bil baš »Greh« mladinhl »shranjen, je težko umeti. Ce n. pr. »Grofica Marica« * svojimi pikantnimi hlačkami ni prepovedana, Je to nekako tako, kot da bi prepovedali mladini, da posluša predavanje o spolnih boleznih, dovolili ti pa, da zahaja v bare. Sicer pa je bilo baš radi prepovedi prav mnogo mladine, ki je — i* hvaležnosti, da je prepoved le na papirju — zelo navdušeno ploskala — grehu.	Dr. F. 8.
Byrd na severnem tečaju.
Pisali smo že, da smatra Amundsen Byr-da za bolj nevarnega tekmeca kot Wilkinsa. Brez vsega hrupa je Byrd s 40 spremljevalci in dvema aeroplanoma tipa Fokker prišel v Kraljevi zaliv in je čakal tam ugodnega trenutka za polet čez tečaj. Ko je prišla >Norge< gor, je moral hitro kaj ukreniti, da ga Amundsen ne bi prehitel. Govorili so celo, da hoče odleteti v istem trenutku kot Amundsen, ter mu uiti s hitrostjo aeroplana pred nosom naprej. Njegovo podjetje je bilo izborno financirano, denar so dali ameriški milijarderji Rok-kefeller, Astor, Ford in Ryan. Byrdov pilot je Bennett, ki se je z njim vred udeležil lanske Mac Millanove ekspedicije. Tudi ta ekspedicija je operirala z aeroplanom. Byrd je še mlad, zelo drzen in pogumen; saj je že kot dvanajstleten deček na svojo pest potoval okoli sveta. Ker je računil s tem, da bo moral kje z aeroplanom pristati, je opremil oba aeroplana s smučmi, sanmi in lahkimi zložljivimi čolni.
Poročilo pravi, da je prišel na severni tečaj ter se vrnil nazaj v Kraljevi zaliv v 15 urah in pol. Od Spitsbergov do severnega tečaja je 1150 kilometrov, tja in nazaj torej 3300 km; če bi se na tečaju ne bil nič zamudil in bi se bil takoj obrnil, bi dalo to 148 km na uro. Njegov uspeh Amundsenu in drugim gotovo ni všeč, čeprav so mu iskreno čestitali, kakor beremo. Sam na sebi ima Byrdov polet samo športni pomen, znanstvenega nam ni pokazal prav nič. Byrd pravi, da na tečaju ni suhe zemlje. To vemo že 20 let Nansenu je manjkalo do tečaja nekaj čez 400 km, leta 1895. Rekel je, da od evropske strani ni tam gori nobenega suhega sveta. Peary je bdi leta 1909 na tečaju ali pa vsaj blizu njega. Tudi on je rekel, da okoli tečaja ni suhe zemlje, temveč samo potujoč led. Lani se je Amundsen približal tečaju na 250 km, bil je ob 87° 44', z aeroplana so videli pa še dalje naprej; in tudi on je ugotovil, da je evropska okolica tečaja samo morje, in še prav globoko, čez 3700 m. To je dokazal tudi že Nansen. Torej ni Byrdo-
va ugotovitev prinesla nič novega.
Vprašanje tiči drugje. Gre za to, aH je kaj suhega sveta med tečajem in Alasko. V ta sektor pa Byrd ni prišel. Tam domnevajo tako zvano Harrisovo celino, raztezajočo se po teoretičnih raziskovanjih ameriškega geogra-fika Harrisa med Alasko in tečajem. In tu ima Wilkins največ upanja, da kaj dožene. Saj operira on od Alaske gor, in če se more le 10 do 15 ur vzdržati v zraku, nam lahko, veliko novega pove. A ravno zadnja poročila nam pravijo, da se mu je mali ae rop lan pokvaril, za velikega pa ne more pripeljati dosti bencina skupaj-
Športno je uspeh Byrda lep, znanstveno
ne pomeni nič.
Newyork, 9. maja. (Izv.) Dopisnik >New-york Times« javlja iz Spitsbergov, da je ame. riškd poročnik Byrd dosegel severni tečaj in ga preletel. V zraku je ostal nepretrgoma 15 ur in pol in se je ob 16.30 vrnil na Spitsber-ge. V Kingsbayu ga je množica živahno pozdravljala. Na uspehu sta mu čestitala tudt Amundsen in poveljnik >Norge«, kapitan No-bile.
Berlin, 10. maja. (Izv.) časopisje poroča, da je ameriški letalec Byrd včeraj dosegel severni tečaj ob najlepšem vremenu. Na tečaju ni našel nikakega živega bitja. Byrd je na severnem tečaju spustil ameriško zastavo.
\Vashington, 10. maja. (Izv.) Državni tajnik Willbourg se je izjavil o poletu na severni tečaj :»Byrdu in njegovim spremljevalcem moramo iskreno čestitati. Vsi moramo biti ve seli, da se je to podjetje posrečilo.«
Državni tajnik za vojno Dawis je rekel: >Vsi Američani moramo biti veseli tega slav-lja. To ne pomeni samo velikega tehničnega napredka, ampak je obenem tudi znak velikega poguma. Država, ki ima tako pogumne sinove, je lahko sigurna, da bodo tudi v »rt ko bo držifva v stiskah, znali storiti sv«jo dolžnost.«
Spori
PETNAJSTLETNICA »ILIRIJE«.
Kot nekakšen uvod v jubilejne slavnosti je priredila Ilirija tekme juniorjev Ilirije, Hermesa, Gradjanskega in Haška. Zmagala je Ilirija, z nepričakovano lepim rezultatom. Tekme so se vršile s temle uspehom:
Ilirija—Hermes 5 : 1 (1 : 1).
Gradjanski—HaŠk 8 : 1 (0 : 1).
Hašk-Hermes 5 : 2 (3 : 1).
Ilirija—Gradjanski 6 : 1 (1 : 1).
Rezultati nam vse povedo. Zmaga Ilirije bi bila lahko še večja, če bi bila malo bolj pozorno igrala. Žalostno pa je, da so že juniorji surovi in da jih je moral sodnik Vodišek par izključiti, pred končano igro.
0 jubilejnem občnem zboru Ilirije prinesemo poročilo jutri.
SK Ilirija ponovno vljudno opozarja cenj. občinstvo in športnike, da so vsa jubilejna darila tekom celega tedna razstavljena v prodajalnem salonu tvrdke Korsika na Aleksandrovi cesti. Izložba bo vsak dan spremenjena kakor tudi darila, ki Jih poklanjamo, odnosno prejmemo. — SK Ilirija.
DRUGE NOGOMETNE TEKME.
Celovec—Ljubljana 8 : 3 (3 : 1). — Medmestna tekma Ljubljana—Celovec, ki se je vršila v nedeljo v Celovcu, je končala z neodločenim izidom. V prvem polčasu je bila Ljubljana v znatni premoči, vodila je že s 3 : 0, toda Celovec je do odmora zmanjšal rezultat na 3 : 1. V drugem polčasu so posamezni igrači jako popustili, vsled česar so Celovčanl polagoma potisnili Ljubljano celo v de-fenzivo ter dosegli izravnavo. Sestava ljubljanskega teama ni bila najmočnejša; Herman, Zemljak in Doberlet niso mogli dobiti dopusta. Razen tega sta od postavljenih jako razečarala dr. Tavčar in Bu-Ijevič, ki sta igrala oba na nevajenih mestih, prvi I kot centerhalf, drugi kot desni half.
Amaterii (dunajski)—Rapid 5 : 0.
Italija—ftvica (Milan) 8 : 2 (8 : 0). Hakoah— Sparta (Chicago) 6 : 1 (8
8P0RT V MARIBORU.
n-
Nedelja, 9. maja 1926.
Nogomet.
Prvenstvena tekma SD RAPID — Svobod«
2 : 4. Nepričakovana, a zaslužena zmaga požrtvovalne Svobode. Rapid je pokazal svojo najslabšo form« in se vidi, da od tekme do tekme nazaduje.
I. SSK Maribor re*.—Maribor I. ml. B : 4
I. SSK Maribor—SK CakoTec 2 : 2. Mariborčani ves čas v premoči, bi bili zaslužili tudi zmago, Odločnost pred golom je manjkala. Sodnik g. Nemec zelo slab. Pri tej tekmi je slavil agilni vratar Maribora g. Gejer jubilej svoje stote tekme in mu je ob tej priliki fuokcijouar kluba izročil v znak priznanja lavorjev venec in majhno darilce.
Hasena.
I. SSK Maribor - SK Mora 10 : 8 (6 : 8).
V Ptuju je bila odigrana finalna tekma za prvenstvo mariborskega okrožja, v kateri je sigurno zmagal« družina Maribora. Predvedla je krasno kombinacij-sko igro in bila v stalni premoči. Enodušno se je moralo priznati mariborski družini, da je v teku enega leta, odkar obstoja, nadkrilila daleko vse sovrstnlce v okrožju ter se je pokazal uspeh s tem. da so si priborile prvenstvo mariborskega okrožja Posebno bi bilo treba omeniti elegantni start, ki ga ima družina Maribora. Le vratarica ni bila posebno dobro razpoložena. Pri Muri, kt j® v polju zaostala za nasprotnikom za skoro en cel razred, je zadovoljila v veliki meri vratarica, ki je ubianila, kar se je dalo. Sodil je g. Sepec, dobro.
V četrtek 13. maja se vrši v Mariboru na igrišču I. SSK Maribora medmestna tekma Maribor —Ljubljana, za katero vlad« povsod veliko zanimanje.
Mislinjska podružnica SPD ▼ Slovcnjgradcu.
»Turistovski di.ni ■' na Urški gori ae bo pri ugodnem vremenu otvoril s 16. matom L i
Gospodarstvo
Hmelj.
Žalec v Savinjski dolini, dne 9. t. m.
(II. poročilo o stanju hmeljekrh nasadov v Sloveniji.)
Od našega zadn;ega, pred 14. dnevi ob-favl>iiga poročila je bilo sedem deževnih dni. Nerg.dno vreme sicer ni škodovalo hinel,'ski rrstlini, vendar je pa zadrževalo izvršitev potrebnega dela. V skrbno obdelo-vanih nasadih je trta že 1 do 1 in pol metra visoka.
Lastniki le redkih nasadov pocnega hmelja so takoj po nastopu percnospare pričeli s škropljenjem in zdi se, kakor da bi bil nastal v razvoju bolezni mal presledek.
Vseuilščni profesor dr. Škorid h Zagreba opazuje tudi letos razvoj bolezni :ii učinek obrambnega dela.
O hmeljski kupčiji ni ničesar poročati.
Vodstvo Hmelj, društva za Slovenijo.
Izkaz o stanju Narodne banke i dne 80. aprila 1926. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepajih razlika napram stanju z dne 22. aprila 1926.) Aktiva: kovinska podloga 431-8 (— 1-4), posojila: na menice 1179-8, na vrednostne papirje 195-9 (-f 41-8), račun za odkup kronskih bankovcev 1.151-9, račun začasne zamenjave 350-2, državni dolg 2966-3, vrednost založenih državnih posestev 2138-3, saldo raznih računov 525-1 (— 9-0), skupaj 8.939-7; pasiva: kapital 29-5, rezervni fond 7-7, bankovci v obtoku 5.767-2 (+ 160-4), račun začasne zamenjave 350-2, državne terjatve 516 (— 181-5), obveznosti: po žiru 273-4, po raznih računih 240-3, skupaj 513-8 (+ 481), vrednost založenih dTŽavnih posestev 2138-3, ažija 81-1, skupaj 8939-7; obrestna mera je ostala ne-izpremenjena.
Smeri našega izvoza. Iz car nske statistike izvoza v 1. tromesečju letos posnemamo: Celokupen izvoz 1.768 milijonov dinarjev, v Italijo 593 milijonov ali 33-6%, v Avstrijo 306 oz. 17-3%, v Nemčijo 178 oz. 5-7%, v Švioo 90 oz. 5*1%, v Češkoslovaško 86 oz. 4-9%, na Ogrsko 68 oz. 3-9%, v Francijo 67 oz. 3-8%, v Anglijo 21-5 oz. 1-2%.
Odku? tvornie vžigalic. Iz Belgrad a po-roSajo, da namerava monopolska uprava ku-p ti vse tvornice vžigalic in cigaretnega papirja.
Akcija ca znižanje obrestne mere. Pred
^tkaj dnevi se je vršila v Belgradu pri Na-' rodni banki konferenca, pri kateni je bilo tudi . nekaj belgrajskih bančnih ravnateljev. Ugotovljeno je bilo, da znaša obrestna mera pri belgrajskih velebankah za sigurne večje tvrdke 13 do 16%. v Zagrebu je denar cenejši, v Ljubljani pa še cenejši kakor v Zagrebu. Glavno pa so pri celi akciji visoke državne dajatve, katerih ne bodo tako kmalu znižali.
Delniške družbe v novih pokrajinah Italije. Dne 31. dec. leta 1924. je bilo v novih pokrajinah Italije 227 delniških družb s ka-padalom 1.400 milijonov lir. Od tega odpade na Trst 1.185 milijonov, Reko 131 milijonov, Pulj 72 milijonov. Prometna stroka ima 431 milijonov, kovinska 230, zavarovalna 151 in kreditna 130 milijonov lir kapitala.
Promet v tržaškem pristanišču. Iz Trsta poročajo, da je znašal promet pristanišča v
Januarju 1926 289.000 ton, v februarju 320 tt-80Č ton in v marcu 336.000 ton. V primeri $ 1. četrtletjem lani je pomorski promet padel za 14», kopni pa za 20 odstotkov.
Carina na nvoz opeke v Grčiji. Kakor javljajo iz Aten, bo sredi maja stopil v ve-Ijavo nov carinski tarif. Po novem tarifu bodo vse postavke na uvoz industrijskih izdelkov povišane. Dosedaj so -znašale vse carinske pristojbine pri komadu opeke 72 lept, nova carna pa bo 90 lept pri kilogramu, torej za vsak komad računajoč ga na 2.5 kg) 2.25 drahme. S tem bo zadan težak udarec naši industriji opeke, V. je bila zadnje čase vodilna na gTškem trgu posebno v Macedoniji. Letošnjo potrebo opeke v Makedonija In Trak i ji cen'jo na 30 milijonov komadov, domača produkcija jih more dati le 6 milijonov.
Borza
Dne 10. maja 192fi.
Dor:ar.
Zagreb. Berlin 13.49(5—13.536 (13.53), Italija 226.19—227.89 (227.25), London 275—278.20 (275.50) Newyork 66.57 - 56.87 (56.78), Pariz 180.54—182 54 (180), Praga 167.87—168.87 (168.35), Dunaj 8.005 ---8 045 (8.025), Curih 10.96—11 (10.9775), Bruselj 176—178.
Curih. Belprad 9.11 (9.11), Bvdimpešta 72.30 (72.2875), Italija 20 67 (20.70), London 25.085 (28.10), Newyork 516175 (517), Pariz 16.30 (16.25), Praga 15 80 (15.31), Dunaj 72.975 (72.95). Bnkarešt 1.S0, Sofija 3.72 (3.72), Amsterdam 207.60 (207.70), Bruselj 16 (15.90). Stockholm 138.15 (138.25). Ko-perJiagen 134 75 (134.95), Oslo 111.20 (111.3'V Atene 6.84 (6.35), Carigrad 2.715 (2.68), Madi i 74.30 (74.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.475, Korlanj 1.°4.90, London 34 385, Milan 28. 335, Newyork 707.25, Pariz 22.29, Varšava 65.85. Valute: dolarji 707.40, francoski frank 22.24, lira 28.185, dinar 12.455. češkoslovaška krona 20.90.
Praga. Devize: Lira 184 80, ZaTreh 59.40, Pariz 106.05, London 163.70, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. po.ioj. 77.50 bi., vojna odškodnina 318 bi., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celiska 193—193, zaklj. 193. Ljubljanska kreditna 175 den., Merkpnlihia 102 -104, Prašediona 865 - 870, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 90 bi., Trbovlje 338—318, Vevče 100 den.. Stavbna 55—65, šešir 103—104, zaklj. 104
Zagreb. 7% invest. posoj. 77.75—78, agrari •13—45, vojna odškodnina 317.50—318. uit. maj 818 -319, junj 320-322, Hrv. esk. 104 50-105, Kred. 107—108, Hipobanka 59—59.^0, Jugobanka 96—97, Praštediona 867.50—872.50, Ljublj. kreditna 175 d., Slavenska 50 bi., Srpska 133 den., Etno 150 zaklj., Zem. Bos. 145 zaklj., Eksploataciia 22 bi., Nihag 30 bi., Gutmann 250—255, Slavex 130—137.50, Slavonija 39—40, Trbovlje 345—350, Vevče 100 den-, Drava 19o zaklj.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 765 000, Živno 736.500, Alpine 225.000, Greinitz 119 000, Trbovlje 424.000, Hrv. esk. 123.000, Hipobanka 75.000, Avstrijske tvornice za dušik 239.000, Slavex 174.000, Slavonija 45.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Hlodi — smreka, jelka, od 25 cm prem naprej, od 4 m dolž., fco vag. naklad, post 3 vag. 180—180, zoklj. 180, lirastovina, mer-kantilno rezana, I., II., ostroroba. o.t 14 cm naprej, 52 in 60 mm, od 2, 2.30, 2.50 in 3 m 80 mm, od 8, 3.30, 3.60 in 4 m. fco vng. Su'ak 3 vag. 1200—1200, zaklj. 1200, hrastovi plohi, obrobljeni, ostrorobi (podnice) 53 mm od 2.80 in 2.85 m, 48 mm ol 2.65 m, fco vag meja 4 vag. 1350—1350, zaključek 1350, hraslovi pragovi, 12X18, 1.50 m. fco vagon meja 16.50 bi., hraslovi bordonali, 21X38 rm„ od 4 m naprej, na živ rob tesano ali rezano, fco vag. meja 1470 den., remeljni — smreka, jelka, 35-35 mm, 4 m, mon«e, fco vag. meja 550 den. — Ž i t o in poljski pridelki: Pšenica 76-77 kg, 2%, fco vag. naklad, post. 300 bi., koruza, par. Postojna
tranz. 175 bi, koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 182 bi., koruza, fco vag. sremska post. 1 vag. 142.60
—142.50, zaklj. 142.50, oves rešetani, fro Novi Sad par- 176 bL ajda, fco vag. »lov. post. 200 bi., proso rumeno, fco vng. slov. post. 210 bl„ ri, too vag. si. post. 210 bl„ otrobi drobni, fco vag. slov post. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov post 270 den., fiJol mešanec, fco wlov. post., 150 bi., krompir beli, fco slov .post. 60 bi. — Souo, slama: Seno v bnlah, polsladko, fco v«g. glov. post. 60 bi.
Naše Mfašivo
Širša se.t« A. Z. bo danps ob dveh popoldne v Akad. domu. Vabimo vsa društva iu in.ert^eute.
Naznanila
Lorce iz Ljubljane in ii nknlire vabimo nn jako važen sestanek ki bo v petek dne 14 majn .t 1. ob 20. uri v steklenem salonu restavracije na Glavnem kolodvoru v Ljubljani! Predmet: »Obvezno članstvoc.
Klub trgovrtkib akademikov v Ljubljani ima •tvoj V. redni oboa zbor v »iedu dne 12. maju t. 1
ob 20. uri v društvenem lokalu: Ounajsku cesUi St 40-1. — Odbor.
Darovi
Podpornemu društvu slepih so darovnli: S». vin.iska posojilnica Žalec 11H) Din, Aleksander kež, občinski tajnik v Brežicah, nabral no družabnem večeru 83 Din 25 p, Posojilnica v Črnomlju 80 Din, 11 ran v no in posojilno društvo delavcev » Mariboru 800 Din, Tiški občinski urad Rogatec 50 Din, Bitenc Petor meclo venca na grob umrle gospo Hribarjeve 50 Din, gospa liiiza Mikuš v poči* ščenje spomina g. Dr Foersterja 100 Din. Tajništvo SDS za najbolj potrebnega slepca 40 Din, uradništvo hi IrotehniČnega in go/.dnrske(.'n o<ldell<a pri vel. žup. lj. oblasti neporabljeni znesek za venec pok (Komi Fasnnu 160 Din. Vsem darovalcem so najiskreneje zahvaljuje odbor.
Naročajte .Slovenca'I
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 10. maja 1926.
Višina barometra 308'8 m
V LJubljani je
Opozovan|a		Baro meiei	toplote	Rel. »lega	Vatel in Drzlne	Obla«. nosi	Vrsta padiivin	
kr.1	ftt			» '/»		0-11)	- oh opazovanju	» mm <0 7i<
	7	76P3	6-2	86	NE 1	10		
Uublfann (dvorec)	8	761-4	6-5	83	NE 1	10		
	14	759-0	10-6 65		NE 3	10		
	21	/57-7	9-4	73	NNE 3	IU		
Zagreb	8	760-9	9-0	75	ESE 1	9		
Belgrad		761-3	12-0	65	mirno	3		
Sarajevo		761-3	7-0	55	miroo	0		
Skoplje		764-1	160	55	S 1	0		0-7
Dubrovnik								
Praga	7	750-5	4-0	—	W 3	0		0
&išy a
P
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 758 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
oT
a-£ S
£
i
STANOVANJE
2 eob in kuhinje v Sv. Petra okraju, se iiče za tako|. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo pod šifro: Sv. Peter 3209
~ UČENCA ~
za krojaško obrt, poštenih staršev, sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka Fr. Jeriha, krojaški mojster, Šmartno pri Litiji 5.
Lesni strokovnjak
zmožen sloven., nem. in italijanskega jezika ter vseh pisarn, del, kakor tudi na žagah in skladiščih, želi p r e m e n i t i službo. - Ponudbe pod »Lesni« it. 3113 upravi.
Iščemo 300 sposobnih
KROJAČEV
za bnljlo konfekcijo. Ob
osebni predstavi morejo takoj stopiti v delo. Pismene ponudbe se ne uvaSu-jejo. MKIIAMCNA TVOK-NIC,A OOIJFT.A D. D. -ZAOHF.lt, Savska M.
Služba
organlsta
se razpisuje v Tržiču na
Gor. Mesečni prejemki 1500 Din s prostim stanovanjem in razsvetljavo. Reflektira se na prvovrst. mlajšo moč. Potrebno je znanje nekoliko knjigovodstva in zmožnost, voditi orkester ali godbo na pihala. Nastop takoj.
jlez
posebno pri nakupu blaga za moške in ženske obleke, pri različnih Sifonih in cefirjih, plavini in hlačevini
Vsa t"> dobite po liredno nizki tenl!
Oglejte si blago in cene pri
IVAN KOS
Podružnica:	Podružnica;
Linbljana Celovška c. 63 Gorenjsko Sv. Petra c. 23	Srednja vas 2
iiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiHiiiiiiiiniimiinmniimn—
ZEL in PLEVEli
Slovar naravnega zdravilstva.
Broširan 60 Din, vezan 75 Din.
JUGOSL. KNJIGARNA - LJUBLJANA«
iiiiMitri.iii! ! '' 'hiii JMUiiriMiiiir i-miii-iiiiiiiiiuimiT-imiiiMim
IIIEIIIEmEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
LaSho slovstvo.
Najboljši izbrani spisi laških pripovednih pisateljev so na razpolago v veliki izbiri
v JUGOSLOV. KNJIGARNI v Ljubljani
po izredno nizkih cenah, n. pr.:
Biblioteca nniversale.....Din 6.—
Biblioteca classica economica . . Din 18.— itd.
jrlllEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
Fini ševro
vseh va!:kosti
Samo pri „V0IKA", Ljubljana |
Razpošilja se tudi po povzetju
Originalne (prave) potrebščine fixat in preserveta za Opaiograph dobite edino !e pri L. Barag?, šelenburgova ni. m.'K!
Tel c Ion 980
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeauuc. Prevedla K. H.
40
»Počemu vlak za Modano? Ko pa greva v Rim. Gremo li tja po železnici?«
»Prav gotovo, prav gotovo, toda hočem vaju vrniti domovini in poslati v Modano.«
»Ne marava iti tja.«
»V treh urah bosta tam in Avrieux ni več daleč. Sam si mi to povedal.«
»Ne bova šla v Avrieux.«
Med tem razgovorom je zapeljal neki vlak na postajo. Oglušujoč hrup voz, ki drdrajo po tračnicah, kričeči in ostri žvižgi se slišijo. In ko se poleže ta trušč, se zaslišijo sveži glasovi. Ona znana himna: »Kjer je Petra cerkev prava!« Na oknih vagonov se vidijo samo otroški obrazi z bleščečimi očmi in odprtimi usti. Cel venec mladine. To so vam potniki! Pridejo s Francoskega, toda kam gredo? Kam gredo ti mladi Francozi, ki pojejo v zboru hiiuno? Lipe in njegova se-tra Ančka odpirata na stežaj oči, da bi bolje videla, in se naslanjata naprej. Pač je tu spredaj ograja, toda ograjo oblega množica, ki hoče videti.
»I pelligrini! I pelligrinil« kliče množica okoli njiju.
»Kaj pravijo? Kaj pravijo?«
In gospod, ki ju je prijel za roko, da ju ne bi fvgubll, jima raztolmadi krik množice.
»Aiali romarji so.«
»Kam gredo? Kaj?«
»Ne vem. Toda počakajta. Zraven nas govorijo o njih. Pravijo, da gredo v Rim, papežu se zahvalit.
rvoob' ajanci so, ki jim je papež dal prednost in jim dal brez odlašanja ljubega Boga.«
»V Rim eredo, oni tudi!« nravi Lipe zamaknjeno.
»Gospod, gospod, prosim vas, oddajte nas v tale vlak. Potovali bomo z njimi.«
Glas se mu trese, njegov glas prosi.
Kakor mlekarici v Pierreiongue, kakor staremu duhovniku v Lanslebourgu, kakor cestarjevi ženi v zavetišču na Mont Cenisu vtisne tudi gospodu iz avtomobila svojo voljo s svojim glasom in ognjem svojega pogleda.
»Morda bom neumno naredil. Toda Bog je z otroci. Ne ganita se iz tega kotička! Grom iskat vozna listka za vaju.«
Ne ganeta se z mesta, kjer ju je pustil gospod in kjer ju nekoliko pozneje najde.
»Tu sta vajina listka za Rim. Pazita skrbno nanju: sta za tja in nazaj. In tu imata še nekoliko zlata.«
»Oj ne,'?, ugovarja Lipe. »Vzela bova samo vozna listka.«
»Izročil vaju bom temu duhovniku, ki je videti tako resen in častitljiv. Gospod abbe, izročim vam ta dva nova romarja. Skrbite zanja, prosim vas. Na povratku morata izstopiti v Modanj. za predorom. Kako se pišejo vaiini starši, da jim brzojavim? Andrej DnchSne, Avrieux. In zdaj: Bog vaju čuvaj! Tn časih se spomnita tudi mene, mene, ki nimam otrokk
Objame ju in Lipe takoj plača svoj dolg:
»Prosil bom papeža, da bi dobil mali pes garje in da bj vi dobili otroka!
Petem se njegov in AnSkin glas pomešata med zbor romarjev: : Kjor je 1'etra cerkev prava!* Ne znala be^ed in tucli napeva ne, toda pridružita se ostalim. Vlak žvižga, vlak odhaja. In zdaj sla na poti v Rim v sinji italijanski noči. Ančka se nič ne čudi: Lipe je za vso poskrbel, in Lipe dela Fud?že. V zavetišču na Mont Cenisu najdeta avtomobil; v restavraciji na postaji ju čaka kosilo i" na postaji dobita vlak. Slvar gre sama od sebe. Ko bodo lepo zapeli, morajo samo še zaspali, nič drw<*CT.
Lipe pa misli na Rim in na papeža, ki ga bo jutri videl. Kljub temu pa je žalosten: zakaj? On tega ne ve, toda jaz vem. Ni več poveljnik, samo pri-prost vojak je še v četi romarjev. In žal mu je za goro, kjer je povel jeval celi armadi ...
XI. poglavje.
In zasledovanje se nadaljuje ...
Zvonar Fontanette, ki je šepal klipete, klapete na koncu vrste, ravno pred lovci, ni niti za hip izpustil svojega očetovskega zasledovanja iz vidika. Ko Fe je množit« gnetla okoli zrakoplova, se je počasi približal -in je štel otroke: ker Jančka ni bilo med njimi, je nadaljeval svojo pot s kravjim zvoncem v roki. Ž njegovega zvonika se vsako jutro oglasijo glasovi in odletavajo kot lahki in veseli ptiči. Vidi jih, kako se dvigajo v zrak, in ta nevidni polet zadošča njegovemu vest lem u srcu: ne mara poznati drugih. In medtem, ko je popravljal Andrej Ihichene letečega zmaja in ko je bil njegov bral Tomaž pripravljen stopiti vanj, je nadaljeval sam svojo pot proti zavetišču Mont Cenisa, vlačeč ono nogo za drugo. Ni danes prvič, da pridejo vztrajne želve prve na cilj. In že je naš Fontanette mod obema nasipoma in gre vzdolž ob zidu poslopja, ne mene sc za karabinjerje. Že je pred cerkvijo, že je pred hotelom. In koga vidi na klopci? Svojega Jančka. ki spi, in Katinko, ki bdi nad njim. Takoj potrese v veselju svoj zvonec: ding, ding, dan, ding, ding, dnn. In potniki mislijo, da zvoni k večerji. Prezgodaj ie še za to, toda morda jo na gori takšna navada. Katinka, mlinarjeva hčerka, je spoznala zvonarja. Joj, moj K< g' Avrirux je tu: odkrili so njihovo sled in zaprli jih bodo! Strese Jančka, ki se naglo zbudi:
»Tvoj oče je tu: zbeftva!-Toda, ko jo zvonar cdwoi)iJ, vtakne zvonec v žep in z obema rokama ugrabi istočasno Katinkino in ./ančkovo ramo. šooh. ni i>a broz roke. in ninnie oha.
■5»
» o .i
O f"
Hi*
~ c' O Z 5 'c CQ * »Q
S, E °
C7) ^
<D
5 'i
cu ^
cn O
3 "	S
.J	c
g	<0
«	L-
.5
O fl	o
a; S	"o
> Z	o
>55
x 5
v- .2,
> C 3	O
o to -c	-"J-
.E, u o
« t? >	Si
r- 3 0)
*—> l-	> <0 * tt _
C .	C
4< <2- .2	Q
•p g ~V>	p
® t	i* >u c £
č O) S	t
>N		• a o	c
'c			C
			%
0	lov	<0	O
e	(A	"O	K
e	O	t_	
M	D)	(O	W C
5J	3	ra	Jt
V		ra a	<L> lm ■C
fl N		X	C
		m	a
0	B		d
a		"(O	o
0	p»	cn 'o.	^ B M,
Dušan Vodenlič
artilerijski poročnik
Milica Dolničarjeva
poročena
10. maja 1926 Niš	Šmartno pri Ljubljani
Skladišče
prikladno tudi za shrambo gorljivih snovi, večje, se išče v najem. — Ponudbe pod šifro: »Koloniale« št. 3221 na upravništvo.
g"""" platnene Ceneje
po Din 95'—
sledečih barv: bele, sive, rujave, drap in črne z leseno ali usnjeno peto dobite pri tvrdki
M. THEBflF. LJubljana, 5«. Petra cesta 6
Pošilja se tudi po poštnem povzetju
OTROKA oddam
v rejo, 2 meseca starega, proti plačilu. Naslov se izve v upravi pod šifro: »OTROK« it. 3226.
MESEČNI POSTRANSKI ZASLUŽEK 2.220 Din! Za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo se iščejo zastopniki za zelo koristen predmet, pripraven za vsakega. Potreben kapital samo Din 66. Cenj. ponudbi na VEFRAN, Moravče, Slovenija.
Advokata in kazenska zagovornika
Dr. FRANC ZUPANC in Dr. DANKO ZIROVNIK
▼ Ljubljani naznanjata, da je vhod v njuno odvetniško pisarno v Iv. Bonačevi hisi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5, II. nadstropje, nasproti »Narodne tiskarne«, iz Knailjeve ulice št. 2.
Primerjajte delo in ccnc
In prepričan se boste, da so izdclhl poslovnih Knttg Knjigoveznice K. I. D. v L|ut>l|ani. Kopliarleva ulica 6/11
tn «ros Urez Konkurence. cn delan.
flLFLGiiCINER
čevljarske stroke, vešč v ekspediciji, popolnoma samostojen,
se išče.
Samo plamene ponudbe s prepisi spričeval je nasloviti na:
AND. JAKU
tov. usnja in čevljev d. d., Karlovac.
T. RABIČ *J
o. Ljubljana
KOKS - i,EBIN
Wollova ulic« 1/11. - Telelon 56
KOZOLEC dopler
velik, kupim. - I. ČERNE, Dalmatinova ulica it. 15.
OPOZORILO.
Nisem plačnik za svojega sina Ivo Černeta ter »varim pred nakupom ali ptjdaritvijo kakega predmeta od strani taistega.
Ljubljana, 5. maja 1926. IVAN ČERNE, Ljubljana, Dunajska cesta štev 28
Proda se HIŠA v Kamniku na Šutni 18.
Hiša je enonadstr., blizu kolodvora, v njej je staro vpeljana trgovina. -Ponudbe z navedbo cone do 20. maja na naslov: JOŽE UDOVČ, Lož. 3183
Dober travnik
10 oralov velik, na lepi cesti. Pesnički dvor pri Mariboru, se proda po ugodni ceni. - Poizvedbe Frančiškanska ulica 13, oziroma uprava lista v Mariboru.	3139
Platon s »prtmak-lj virri lestvami. Cena Din 43.600.— franko Rakek
Enonadstr. hiša
zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. - Ponudbe na: Ivan HOIS, Maribor, Koroška cesta 24.
Naznanilo preselitve!
»STAVBNA DRUŽBA« d. d., preje v Levstikovi ulici 19, posluje od 1. maja t. 1. v svojih lastnih prostorih,
Mrtaca štev. 5.
Družba prevzema vsa v njeno stroko spadajoča dela, kakor stavbena, mizarska, tesarska, ključavničarska in kolarska. — Nadalje prodaja razni stavbni material, kakor zidno in strešno opeko, škrilj, kamen lomljenec, mavec, vsakovrsten stavbni les itd. — Točno in solidno delo pri izredno ugodnih cenah!
DRVA bukova » h™-
un f H stova, 1 m dol- : ga, se kupijo za takojšnjo dobavo. Ponudbe postavno vagon nakladalna postaja na: Poštni predal št 152 — Ljubljana.
Ford kot tovarni aufo
Ugotovili se, da tehta v trgovskem življenju 80% vseh transportov mamj kot 100! kg. Radi tega je vstvaril Ford eno-tonski tovarni automobil, čegar prednost obstoja v tem, da je izpremenjen v univerzalno prevodno sredstvo.
Cena Fordovega tovornega automobila je zelo nizka. Ti vozovi so močni in trpežni. Dejstvo, da je mogoče z matematično sigurnostjo izmenjati vse njegove sestavne dele, isključuje vsako možnost njegove neuporabnosti. Radi tega zavzemajo Fordovi avtomobili polovico mest med to-varnimi avtomobilL
Industrijalci in trgovci, ki nameravajo svoj obrat razširiti, stroške pa zmanjšati, marajo biti v posesti tega modernega transportnega sredstva, ker je z njim popolnoma rešen problem malega prevoza.
Pet različnih original Fordovih karoserij za najrazličnejšo uporabo ee more takoj dostaviti.
Kl c ]
Ledinlčka opekarna d. d.
v likvidaciji ima naprodaj
naslednje stroj« m opremne predmete v najboljšem stanju, popolnoma ali deloma, po najnižjih cenah: 85 K. S. polstabilni PARNI STROJ; 155 K. S. trojni ELEKTROMOTOR; 3 K. S. MOTOR NA BENCIN, montiran na železnem vozu; kompl. KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO, opremljeno z žclezo-rtružnlco itd.; kompl. opremljeno TOVARNO ZA ZIDNO in STRESNO OPEKO, obstoječo z dvigal, napravo z brezkončno verigo, »troji za rezanje, valjanje, izdelovanje robov, dalje stiskalnico za zid. in strešno opeko z mizami za odrezovanje, transmisijami in predležjem, kolutami za jermena, vodnim re-»•rvarjem » cevmi in črpalkami, okolu 4000 tek. metrov poljske železnice, 5 kg šine, okolu 40 raznih žlebastih in plato-vozičkov, 500 mm tirne širine, prcmtkalnice, obračalnicc, razni drobni material. — Odvoz vseh predmetov lphak in poceni, ker leži opekarna tik ob železn. postaji in Donavi.
Event. se proda cela opekarna z zemljiščem vred.
Podrobna pojasnila daje tvrdka:
Br AČA SCHWARZ. drvara, Novi Sad, Ribni trg11.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni in dobri oče, stari oče, svak In »trie, gospod
BENO pl. PUTEANT
polkovnik v pokoja
v ponedeljek, dne 10. maja po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v sredo dne 12. maja 1926 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Grad Tivoli, na pokopališče k Sv. Kriiu. Ljubliana, da« 10. maja 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mettai pogrebni zavod.
Ukradeno kolo f
črno pleskano, bilanca je obrnjena navzgor, vredno je 2000 Din. 100 Din nagrade onemu, kdor ga dobi. JEMC PAVEL, gostilničar, Breg št. 18.
H A R M O NTJ ~
5 registrov, 5 oktav — in
DALJNOGLED
95 cm dolg, ceno prodam. Več v upravi pod: 3206.

Ford Motor Companjr

Enotonakl chaj«to Cena Din 32.900.— Iranko Ra^ek
Obiščite še danes enega naših mnogoštevilnih zastopnikov r deželi.
2 avbi, 2 peči
naprodaj. Na ogled pri: Marifi Kurnik, Pražnkova ulica 3, Ljubljana.
PRODAM HIŠO
s štalo, vrtom, njivami, gozdom in travnikom, na zelo mirnem gorenj, leto-vičarskem kraju, pol ure od kolodvora, za 70.000 Din, event. v najem. Ciril Gašperin, trg., Mojstrana.
Traverze Cement Apno
in vse vrste ŽELEZNINO po najnižji ceni pri
Ivan Koražija1
železnina I* MARIBOR
pri kolodvoru,
Marija ROGELJ
manuiakturna trgov.
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 26
priporoča svojo krasno zalogo blaga, štofa, caj-ha, klota, kamhrika, delen«. etamina, šiiona, bele, pia ve in rujave konte- ! nine, nar. oblek, perila za dame in gospode, domačega izdelka, vse potrebščine za krojače in šivilje. — Blago dobro, cene nizke.	2831
bmmm Motors lto.
ZHSTOPSTUO ZH SLOUENIJr :
Dunajska cesta 9. — Telefon 477 Telegr. ..HMOT"
imamMuutamummam
Krast, letvice
za ograje in vinograde, 27X27 in 27X54 mm debele ter od 1—t.60 m dolge, nudimo po Din 0.50—1.— za komad. — Parna žaga »ZORA«, d. z o. z., Črnomelj. 1536
Klobuke, perilo, sandale, majice,
dežne plašče, dežnike, čevlje itd.
nudi po konkurenčni ceni
JAKOB LAH, MARIBOR, samo GLAVNI TRG 2
Prisilna dražba
nekdanjega Jarnovičevega posestva t Dramijah pri Sv. Juriju ob jnžni žel. se vrši dne 28. maja 1926. pri Okrajnem sodišča ▼ Celjn ob 9 ari dopoldne. Dražba posestva se vrši v treh skupinah in znaša najnižji ponadek ia prvo skupino Din 42.011.15, za drago skapino Din 16.629.70 in za tretjo skupino Din 19.108.85. Posestvo ima jako lepo in ugodno lego. Poleg gospodarskega poslopja in lepe hiše, r kateri je trgovina in gostilna, se nahajajo obrežni travniki, njive, gozdovi in lep vinograd.
Za JutfonlovaiMko tlakarae v LJubllaai: Karol Č«&
Izdaiateli: dr. Fr. Kulovee.
Urednik: Franc TersetfLav.