š ♦♦♦♦♦»*♦♦♦♦♦♦♦ Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob ■ 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MARIBORSKI DELAVEC Neodvisen delayski list za mesto in okolico. f f f f • ▼▼▼▼"“▼▼Ir Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5. Telefon 3|VI. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Letnik 1. Maribor, dne 10. decembra 1918. Štev. 15. Slovenski delavci, pomočniki, učenci in vsi, ki ste slovenskega rodu, udeležite se v nedeljo slavnostnega obhoda, kii se začne okoli '/g 11 ure predpoldne pri frančiškanski cerkvi. Strajkujožim v pomislek! O, y il >:■>■< ' (Dopis). Mariborski Nemci, oziroma nemčurji se še vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi mesto spadalo pod Jugoslavijo. Spočetka so bili sploh proti temu, da bi se Maribor priklopil Sloveniji; potem so pravili, proti Sloveniji nimamo nič, pač pa proti Srbiji in posebno proti srbskemu kralju. Ves svoj žolč so sedaj razlili na kralja. Slikajo ga kod krvoločneža, Srbe pa kod razbojnike. Začeli so zahrbtni boj. proti Jugoslaviji. Najprej so iskali pomoči v Nemški Avstriji. Prosili so tam za vojake, kateri bi naj pregnali Slovence. A nemška vlada jim je rekla: »Prijatelji, udajte se v svojo usodo ! Maribor vam ne moremo rešiti, Maribor leži sredi slovenske zemlje, Maribor pride pod Jugoslavijo«. Toda nemško-nacijonalna zagrizenost jim ni dala miru. Ti ponosni Nemci, do sedaj gospodarji mesta, bi se .naj ponižali pred „bindi-šarji", pred temi hlapci, ki so bili do sedaj njih brezpravni sužnji. Nikdar 1 Saj je njih nadhujskač wartburški župnik Kernstock pel: LaBt die \vilden Slawenstiirmer, Nimmermehr durch Marburgs Tor, Lieber rauchgeschwikzte Triimmer Als ein »windisch Maribor«. V svoji strasti so se ti nemško-nacijonalni ošabneži tako daleč ponižali, da so šli iskat pomoči k socialdemokratom, katerih prej niso inogli trpeti in o katerih so pisali po svojih listih naj-grše laži. To kar smo mi mariborski socijaldemokratski stranki'že'očitali leta in leta, da namreč ni bila internacijonalna v svojem delovanju, marveč je mase naših delavcev ponemčevala, to se je tudi sedaj pokazalo. V svojem strastnem sovražtvu do vsega Var je slovensko, so ti nemški socialdemokrati poza bili na vse žalitve, na vsa sramotenja od strani Nemcev, in šli so pomagat purgarjemT Nemškonacijonalci v Mariboru so namrečT>ili generali brez armade. Rabili so vojakov. In šli so si jih iskati k delavcem. Nemških delavcev v Mariboru skoraj nič ni. Treba je bilo pridobiti socialdemokratske voditelje, da ti pošljejo svoje organizirane delavske mase v boj proti Jugoslaviji. Ljudje, ki se prej za delavca niso brigali, ljudje kakor Scherbaum, Franz, Kokoschinegg in drugi, ki prej, posebno pa v vojskinem času, niso poznali delavca drugače kakor samo v tem oziru, da so ga s pomočjo vlade izžemali in si z njegovimi krvavimi žulji delali milijonske dobičke, ki niso imeli za delavca niti krajcarja, ti ljudje so imeli naenkrat dovolj denarja za delavca — za ( nemško-nacijonalnega vojaka, ki naj gre za nje v boj. Sami so prestrahopetni, da bi ši upali nastopiti javno, bojijo se za svoje premoženje. A delavec, ta uboga para naj jim gre v žerjavico po kostanj. Če delavci tega^ ne uvidijo in se . še dajo naprej voditi od svojih voditeljev — zapeljivcev, ki so se zvezali s prejšnimi najhujšimi nasprotniki, potem jim ne moremo pomagati. Posledice bodo trpeli sami, a njih zapeljivci jih bodo pustili na cedilu. Voditelji se bodo spravili na varno; delavci pa bodo plačali račun. Se je čas, da se delavstvo spametuje in gre zopet na delo. Naša vla>la ve, da so delavci zapeljani, zato ima z njimi potrpljenje. Toda kako dolgo še?! In še nekaj! Če mislijo zapeljani, da bo teh par štraj-kujočih ljudi tukaj v Mariboru zabranilo razvoj cele 14 milijonske Jugoslavije, da se bo ta peščica ljudi protivila celi dižavi, se. zelo motijo. Tok časa bo žel čez nje in jih bo s^l. Političen pregled. Regent Aleksander Slovenski Narodni vladi. Belgrad, 8. decembra. Narodna vlada je prejela nocoj iz Belgrada sledečo brzojavno zahvalo: Globoko ginjen sem prejel povodom proglasitve Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno državo pod žezlom Njegovega kraljevega Veličanstva mojega prevzvišenega očeta Petra 1. Karadžonlževiča Vaš, v imenu ljubljanske vlade mi, poslani pozdrav iz Slovenije, katere težko ožaloščenje tudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb. Narod in vlada bočemo storiti vse, da se naša svobodna demokratična Jugoslavija zedini in razvije v svojih od Boga ji danih mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje našega milega jezika. Naš troimeni narod je izvršil veliko delo zedinjenja. Zmagal je v težkih bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem prepričan, da se tudi ta poslednji boj konča častno tem bolj, ker gre za uresničenje idealov, katere je v tako vzvišeni obliki slovesno proglasil predsednik Wil-son, in katere so priznali naši-plemeniti zavezniki. Prosim Vas, gospod predsednik, da v imenu mojega prevzvišenega očeta kralja Petra 1. in v mojem imenu sporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski bratski pozdrav. Sporočite jim mojo trdno sveto voljo, da se skupaj z njimi borimo za dobrobit in srečo naše mile domovine. Ljubljana, 9 dec. Dr. Korošec je poslal Narodnemu svetu v Ljubljani naslednjo brzojavko : ,,Veličanstvo prestolonaslednik odpotuje v petih dneh v Pariz. Pripravljen je s sebo vzeti informativni materijal in pa dva gospoda kot informatorja, ki ostaneta v Parizu na mirovni konferenci. Imenujem v to svrho dr. Rybara in inž. Mačkovška. Tekom tega tedna odpotujeta imenovana gospoda.11 Dr. Korošec. Dunaj, 9. dec. Živinozdravniška visoka šola na Dunaju je prepovedala obisk predavanj vsem nenemškim slušateljem, tehnika ji bo sledila. Zdravniška zbornica hoče prepovedati zdravnikom nenemške narodnosti izvrševanje prakse. Sarajevo, 9. dec. Nocoj ponoči je umrl tu nadškof dr. Stadler. Dunaj, 9. dec. Upravičeno se je bati na Dunaju nemirov, posebno ker se je državni tajnik Bauer izjavil, da ne more jamčiti za mir, ako ne dobi v kratkem živil in premoga. Pogajanja avstrijskih delegatov z našo vlado. V Ljubljano so prispeli ddposlanci avstrijske nemške vlade ter koroškega in štajers-kega deželnega odbora v svrho pogajanja glede prometa ter izmene in prevoza blaga. ' Dr. Korošec pri regentu Aleksandru. Belgrad, 8. decembra. Regent Aleksander je v posebni avdijenci sprejel predsednika Narodnega Veča dr. Antona Korošca. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Dr. Korošec je regentu obširno re-feriril o svojih konferencah v inozemstvu in mu podal vsa potrebna pojasnila o končnih rezultatih vseh svojih pogajanj. Nato ga je informiral točno in kčrpno o narodnih razmerah na Štajerskem in Koroškem in o položaju prekmurskih Slovencev. Podal je mu sliko narodnega razmerja med Slovenci m Nemci na naših mejah. Regent Aleksander je z živahnim zanimanjem sledil njegovim izvajanjem, zlasti ^car se tiče narodnih razmer na slovenski severni meji, in obljubil vso pomoč celokupne jugoslovanske države, da se vse zahteve Slovencev na teh mejah ugodno rešijo. Nato jc sprejel regent tudi predsednikovega tajnika dr. Gregorja Žerjava. Tudi ž njim se je podrobno razgovarjal o položaju obmejnih Slovencev in kazal največje zanimanje za to vprašanje. Dr. Žerjav je prestolonasledniku zlasti naslikal obupen položaj slovenskega prebivalstva na ozemlju, ki so ga zasedli Italijani. Že predvčerajšnjem je regent sprejel dr. Ivana Novaka, urednika zagrebškega »Glasa«. Dr. Novak je prestolonasledniku referiral o razmerah v Med-žimurju in mu podal nadrobne informacije o na-silstvih Madžarov v tem delu jugoslovanske države. Prestolonaslednik je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo mogoče tudi ta del jugoslovans* Maribor, dne '10.-> decembra 1918. Mariborski delavec. Štev. 15. kega naroda osvoboditi izpod tisočletnega mad-žarskega j^rma. Iz Ukrajine. Vojal;, ki je prišel pr d 14 dnevi iz Jekaterinožlava, nam poroča, da se v Ukrajini boljševištvo zlasti med kmeti zelo širi, čeprav so avstro-nemške čete pobesile več tisoč teh ruskih mužikov, v domovini katerih vlada še precejšna anarhija. Mnogo ukrajinskih vasi ima okrog in ■okrog strelske jarke, oborožene s strojnimi puškami. Ukrajinci se hočejo tudi braniti proti napadom Poljakov in antantinih čet. Proti Poljakom so jih seveda hujskali avstrijski generali, ki so bili celo v zvezi z nekdanjo avstrijsko dinastijo Pmv verjetno je to. Saj je bil to sistem ranjke Avstrije,'da je ščuvala narod pro.i narodu, da jih ’je potep lažje krotila — v'prid Nemcev in Madžarov. Potovanje preko Galicije je torej nemogoče. Vojak, tehnik na praški univerzi, ki nam je'! o tem pVipove loval, se je zato pripeljal prfeko Varšave in odtod preko Dunaja. r;: ;yvv ;---------------------—rt ; " f— ' Mariborske novice. /■r Delavski štrajk v Mariboru. Včeraj t. j. pondeljek' se je v’ ‘delavnicah južne železnice začelo delati kljub temu, da se niso še . vsi slovenski delajyrci vrnili ua delo. kajti na cestah so jih še vedno zavračali nemški sodelavci, ki so jim še ,yedno’grozili in lagali. Naši delavci, Jugoslovani, imajo torej še vedno premalo poguma in odločnosti. Tudi se dajo še vediio pregovoriii od nemško-nacijonalno zaslepljenih socijalnih demokratov. Mi nismo nasprotniki soc. demokratov v sploh, a tak brezobziren šovinizem nemških soc. demokratov obsojamo in ostro zavračamo, ker smo zdaj v svoji novi državi Jugoslovanski. Ako bi torej hoteli nemški delavci tukaj ostati- potem naj-rešpektirajo našo mlado državo, sicer pa naj takoj rajše odidejo tja, kjer se jim. gotovo ne bo tako godilo kakor bi se jim pri nas. Če ne mislijo tako, potem kar lutro hajd proti Gradcti, odkoder vas tudi 'hujskajo; kajti Maribor bo, o tem šeni brez vsake strasti popolnoma prepričan, on bo jugoslovanski, saj ni mogoče drugače, če kdo količkaj pozna narodne meje in gospodarsko vpraša ije. Svetujemo torej slovenskim in drugim pametnim delavcem š« enkiat: bodite ponosni, pogumni in hajd na delo. Pomislite tudi, da bo tisti fond, ki podpira štrajkujoče, prej ali slej prazen, kaj pa potem? Nikar ne upajte v kaj drugega kot v to, kar se Vam kot trdno še ponuja. Bili ste toliko časa že v železniški službi, in leta, ki ste jih že predelali, naj ne bodo za vašo starost, za upokojenje brez koristi. Kdo Vam namr.eč jamči, da vas končno žele/.nica popolnoma ne od*l<»i ? Drugod vas; ne bi čakalo kuj lepšega; v nemški Avstriji in povsod drugod bo preveč delavstva, pri' nas ga bomo pa vedno več potrebovali in lepa bodočnost vas čaka. In znano nam je od vodstva Jugoslovanske socialno demokratske stranke, da Ono- po/.iva delavce, -naj gredo takoj delat. Poziva Vas toiej inšpektorat južne železnice, jugosl. Soc._ demokratska stranka in poziva vas \,naša lepa južnoslovanska domovina! Strah pred kraljevino. Nemški delavci 'strašijo svoje slovenske sodrugd-delavce tudi s kraljevino, češ, kaj boste delali za kralja Jugoslavije. Kdor je bral članke našega lista, ta ve, da smo kot somišljeniki in prijatelji- delavcev in sicer brez hinavščine skušali delavcem pokazati, da je danes prvo in glavno to, da se združimo s Srbi brezpogojno, ker bi bili sicer izgubljeni in ker bi b ez dvombe padli pod protektoratsko komando imperialistične Italije. Mi smo tudi po srcu pristaši republikanskih idej, a prvo je in ostane: treba nam je močni, sl žne Jugoslavije, vse drugo pride še pravočasno. Če ne veruiete nam, ki izdajamo strankarsko neodvisen list, pa verujte jugosl. soc. demokratskim voditeljem, ki tudi priznajo, da je to naziranje pravo, da se je torej treba v tem skrajno resnem času podvreči višji zahtevi po edinosti Jugoslavije. Zato pmč z hujskači in pridno na delo ! Pomanjkanje tobaka. V Ljubljani je tobaka, kolikor ga žeiiš. Tu pa smo dobili po dolgih štirih tednih samo 1 paket — za bogve kako dolgo. Ali nismo v Jugoslaviji? Ali nas ni tu dosti Slovencev? Narodni svet naj tnalo p< dreza v ljubljanski dim, 'ker tam tako kadijo, da ne vidijo več do Maribora. Šolski nadzornik Dreflak je od naše vlade odstavljen. Na njegovo mesto pride učitelj Jurko. Nemški šola v Krčevini je razpuščena. V njene prostore pride slovenska šola. Poziv. K razglasu generala Maistra je pripomniti še sledeče: Starejši ljudje se poživljajo, da uplivajo na mlajše vojake, posebno na iste od rojstnih letnikov 1896—1900, da se ti j ivijo do zadnjega moža. Vojaško poveljstvo hoče namreč, v slučaju, da bodo dali rojstni letniki 1895—1900 zadostno število nam potrebnega vojaštva, starejše letnike odpustiti. Zato je sveta dolžnost vsakega mladeniča Slovenca, da se javi, ker le tako pripomore našim rodbinskim očetom, da se jih lahko potem, ko se bodo zglasili, odpusti nazaj domov rodbinam in da prevzamejo potem mlade moči stražo na naših m jah. Žalostno bi bilo, če bi morali sedaj v tem času naše zjedinjene, slobodne domovine opominjati orožniki na sveto dolžnost slehernega vojaka-Slovenca — služiti domovini. Zato Slovenec — vojak na dan! Pokaži se vrednega svobodne domovine. Ali m sram tistih lenuh v, ki pohajkujejo in pijančujejo doma, ko berejo, kako naši korajžni fantje stražijo mejo v Korotanu, dalje do Špilfelda in dol do Radgone! Še vedno lažejo. Včeraj je bila po mestu razstrošena vest, da so vsi železničarji iz Ljubljane zopet zahtevali, da se hočejo vrniti nazaj Ni nam treba povdarjati, da je to zopet laž, s katero hočejo begati naše ljudi in . omahljivce v svoji vrstah pregovoiiti. Že uvidijo! Tudi v vrstah nemške soci-jaldemobatske stranke že uvidijo nekateri, ki jim pamet še ni popolnoma zamrznila, da je ta štrajk le političen in v prvi vrsti naperjen proti državi, v kateri živimo in v kateri bomo odslej živeli in si služili kruh. Zato tu pa tam kateri po'tihem zabavlja čez svoje voditelje. Delavci, več možatosti! Nastopite javno, ne dajte se več terorizirati! Mariborska policija. Pisali smo, da nekateri mariborski policisti surovo zabavljajo čez Jugoslavijo. Od jstiani mirnih in treznih policistov smo naprašeni objaviti, da oni niso krivi, če;se nekateri nj h kolegov tako obnašajo, da to postopanje obsojajo, in da hočejo mirno brez hujskanja inf nepristransko opravljati svojo službo. Narodni praznik v Mariboru. Pozivamo mariborskt Slovence, da že sedaj začnejo s predpripravami za nedeljsko manifestacijo. Ker primanjkuje platna za slovenske zastave, preskrbimo si majhne papirnate trobojnice, katere bomo razobesili na oknih. Cel Maribor mora biti v nedeljo bel-modro-rudeč! Naši železničarji. V nedeljo je imela Zveza jugoslovanskih železničarjev shod, ki je bi! izvanrednO dobro obiskan. Poleg članov Zveze je bilo na shodu tudi precej stavkajočih železničarjev, tako da je bila mala dvorana Na- rodnega doma nabito polna. Predsedoval je predsednik Zveze g. Jarh. Glavna govornika sta bila gg. Škerjanec in Kejžar. ‘G. Škerjanec je posebno povdarjal, da takrat, ko so nas preganjali, zapirali, streljali in obešaji, n! bilo nikjer teh socialdemokratičnih svobodoljubov, sedaj pa kriče, da se jim godi krivica, dasi jih nihče ne ovira v njih .svoboščinah. Poživlja slovenske železničarje, naj vstrajajo, da si zgradimo svoj svobodni doni. GM Kejžar je povdarjal, da je načelo narodne vlade, da se morajo vsi železničarji, ki nočeje delati, izseliti. Omenil je tudi, da je narodna vlada dovolila pol milijona kron, ki se porabi za nakup masti in moke, ki se razdeli za Božič kot priboljšek. Sprejeta je bila konečno reselucija, v kateri se zahteva odstranitev vseh nemških in socialno demokratičnih hujskačev iz železniške službe; napraviti se mora na obeh mariborskih kolodvorih samo slovenske napise; dvojezične napise napravimo, ko Jih napravijo v Gradcu; narodna vlada naj kontrolira, kje dobiva štrajkovski fond svoja denarna sredstva in kdo podpira stavkujoč denarno in glede živil; generalno ravnateljstvo naj pozove stavkujoče, da se vrnejo v gotovem roku na delo, sicer se bo proti njim postopalo v smislu službenih predpisov; v skladišče južne železnice se morajo poklicati slovenski trgovci, ki bodo kontrolirali poslovanje. Konečno so izvolili železničarji iz 10 članov sestoječ odbor, ki bo razdeljeval živila med posamezne oddeleke. Do-sedaj jo bil ta odbor vedno v nemških rokah in Nemcj niso hoteli sprejeti v odbor-tudi zastopnikov Slovencev. Spilfeld—Ernovž. Na tem koščku proge še vedno ne vozijo vlaki, ker bojda gjtaški železničarji še vedno nečejo. Nas Jugoslovane to niti ne ženira preveč, pač pa bolj neštevilne Nemce in druge, ki se še vedno z juga vračajo proti Dunaju Pa smešno je za Nemce to prav zelo. Končno ljudje vendar pridejo, ali peš ali z vozom — seveda zu, oderuške cene voznine — preko tega plota. Je pač samo plot, treba malo skočiti črez, seveda, kakor rečeno v prvi vrsti Nemcem samim. Razne novice. Italija seje seme za nove vojne. Corriera della sera pravi v polemiki z listi, ki gonijo italijansko vlado k nasiljem na zasedenem jugoslovanskem ozemlju, med drugim: Po umerjeni sodbi ne more biti čudno, ako se jugoslovansko prebivalstvo, katero moramo anektirati, poskuša odtegniti našemu ^gospodstvu, misliti pa, da bi se naše pravo priznalo brez vsakega odpora, to pa ni vredno naroda, ki hoče tudi v zadnjih trenotkih imeti svoje živce na mestu. In zato nismo prilivali olja v ogenj in se nismo pridružili in se ne bomo delovanju, ki skoplje prepad med nami in državo, na katero bomo mejili, in ki goni Italijo v politiko, katera seje seme nove vojne. — Brez glave je italijanska politika na-pram Jugoslovanom, zato pa se bo kruto maščevala nad Italijo, kakor se je še vedno maščevalo vsako takoTrstno nasilje. Jože Ulaga, Tegetthoffova ulica, priporoča blago na obleke za moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago ter kravate, kolirje in srajce. Odvetnik Dr. Karl Koderman naznanja, da zopet uraduje v svoji pisarni v Mariboru, Tegetthoffova cesta 30. Absolvirani konzervatorist Kapelnik J. O. Pešta podučuje na gošlih in glasovirju VVieland- ulica št. 14. — Prijave od 2. do 4. popoldne. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. —^ Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.