PRAVICA GLASILO ROMDNISTICNE PARTIJE SLOVENIJE JVi dvoma, da bodo s priključitvijo Trsta k Jugoslaviji zagotovljeni najboljši pogoji za razvoj Trsta kot luke in industrijskega eentra za prostrano ozemlje. Molotov 9^ maja 1946 | Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih | Mesečna naročnina Din 45* Cena Din 2.— POVELJE VRHOVNEGA KOMANDANTA OBOROŽENIH SIL ZA 9. MAJ 1946 Tovariši vojaki, oficirji in podoficirji Jugoslovanske armade in mornarice! 9. maja slavimo obletnico zmage had okupatorji in domačimi izdajalskimi silami, ki so sodelovale z okupatorji. Pred letom dni je bila končno osvobojena naša izmučena in porušena dežela. V tej borbi demokratičnih sil sveta so stali jugoslovanski narodi, navdahnjeni z nadčloveškimi napori Sovjetske zveze, proti fašističnim silam, silam teme in terorja, nad štiri leta v prvih vrstah ter niso števili niti človeških, niti materialnih žrtev za zmago Združenih narodov. Splošne vstaje naših narodov, ki jo Je organizirala in vodila naša slavna Komunistična partija, niso mogli zadušiti niti največji napori vseh okupatorjev, kakor tudi izdajstva domače reakcije na čelu s Paveličem, Nedičem, Rupnikom in Dražo Mihailovičem, temveč se je nasprotno razvila do takega obsega, da je bila ne samo velika nevarnost za okupatorja v naši deželi, temveč je postala svetilnik za osvobodilno borbo zasužnjenih narodov v tako zvani fašistični novi Evropi. Iz te težke in krvave borbe ju- goslovanskih narodov za svojo svobodo in obstoj, za pravico in boljšo bodočnost, se je porodila nezlomljiva enotnost in bratstvo vseh naših narodov. Iz naših slavnih partizanskih odredov se je osnovala ter v borbi prekalila naša nova Jugoslovanska armada. V tej nadčloveški borbi so bili ustvarjeni temelji naše nove Federativne ljudske republike Jugoslavije, nove ljudske oblasti, oblasti delovnega ljudstva — delavcev, kmetov in ljudske inteligence ter vseh ostalih delovnih ljudi, ki ljubijo svojo deželo in svoj narod. V tej težki in krvavi borbi so si pridobili nesmrtno slavo naši partizani, naša nova armada, naši narodi. Iz potokov krvi najboljših sinov naše dežele, iz ruševin in opustošenja so vstopili naši narodi dvignjene glave in ponosnega pogleda v bodočnost, zavedajoč se, da so do konca izpolnili svojo dolžnost do sebe in do zaveznikov, v novo borbo, v borbo za obnovo naše od okupatorja porušene dežele, v borbo za svojo boljšo bodočnost. STALIŠČE SOVJETSKE DELEGACIJE V VPRAŠANJU RAZMEJITVE Z ITALIJO Odtrgati Trst od Julijske Krajine bi pomeni o vzeti Jugoslaviji edino veliko pristanišče Pariz. 8. maja. TASS poroča: Kakor poroča današnji tisk je Svet ministrov za zunanje zadeve pričel razpravljati o razmejitvi Jugoslavije in Italije. Ameriški, angleški, francoski in sovjetski strokovnjaki, ki so po nalogu Sveta ministrov za zunanje zadeve preiskali okoliščine v Julijski Krajini, so Svetu poročali o tem vprašanju. Strokovnjaki niso prišli do soglasnih zaključkov, ampak so stavili štiri različne predloge za italijansko-jugoslovansko mejo. Svet ministrov je nato poslušal mnenja zastopnikov Jugoslavije Kardelja in Italije De Gasperija, ki sta Svetu razčlenila to vprašanje. Molotov je v svojem govoru razložil stališče sovjetske delegacije. Poudaril je, da je Julijska Krajina za Jugoslavijo del njenega ozemlja, ki je naseljeno z istim prebivalstvom kakor Jugoslavija. Razen nekaterih primorskih mest, kjer prevladuje priseljeno prebivalstvo, tvorijo večino v Julijski Krajini Hrvatje in Slovenci. Italijani se v teh krajih še ne nahajajo dolgo časa. Molotov je dejal: »Julijska Krajina do leta 1918. nikoli ni pripadala k Italiji, ampak je za Italijo slučajni uspeh likvidacije habsburškega imperija. Z druge strani je znano, da je Julijska Krajina bila izhodišče fašistične ekspanzije, ki je prav tako kakor nemški »Drang nach Osten« prodirala na račun Slovanov in slovanskih držav proti vzhodu. Toda če je že to ozemlje za fašistično Italijo bilo osnova imperialistične ekspanzije za osvajanje slovanske zemlje, tedaj demokratični Ita-liji še ne bi bilo treba težiti za tem. Nasprotno, nova Italija se mora popolnoma odreči stari politiki; le tako bodo mogli nastati trdni prijateljski odnosi z Jugoslavijo, ki so v interesu prebivalstva obeh držav.« Po mišljenju sovjetske delegacije bi se mogli izogniti sporom, če bi se v skrajnem primeru poslužili avstrijske statistike iz leta 1910. Celo v tej statistiki prebiva v Julijski Krajini 463.000 Slovanov in 332 tisoč Italijanov, tako je število slovanske-ga prebivalstva v Julijski Krajini znatno večje od italijanskega. Brez dvoma je Julijska Krajina po svoji zgodovinski preteklosti prav tako jugoslovanska kakor vsi ostali deli Jugoslavije. Trst je življenjske povezan z Julijsko Krajino Sovjetska delegacija poudarja, da tržaško vprašanje zahteva prav posebne pazljivosti. Znano je, da je prebivalstvo Trsta mešano in da v Trstu prevladuje italijanski element, toda prebivalstvo na obali in v okolici mesta je pa slovensko, prav tako kakor tudi na vsem ostalem ozemlju Julijske Krajine. Sovjetska delegacija misli, da je material, ki je predložen Svetu ministrov za zunanje zadeve o zgodovini in zemljepisnem položaju tega mesta, dokaz za to, da je Trst središče cele pokrajine, središče Julijske Krajine, ter da se o usodi Trsta ne more razpravljati ločeno od razprave o usodi celotnega ozemlja Julijske Krajine. Trst ne sme biti ločen od Julinjske Krajine, saj to bi pomenilo odsekati glavo od trupla. Molotov je nato dejal, da je Trst za Italijo samo eno izmed pristanišč, toda kar je najvažneje, vojaško oporišče za širjenje njenega vpliva na sosednje slovensko in hrvatsko prebivalstvo. Za Jugoslavijo pa je Trst prevažno pristanišče ogromnega pomena. Molotov je izjavil: »Odtrgati Trst od Julijske Krajine bi pomenilh vzeti Jugoslaviji edino veliko pristanišče; to pomeni istočasno tudi, onemogočiti Trstu nadaljnji razvoj. Ni zgolj slučaj, da v 25 letih, ko je Trst pripadal k Italiji, ni dosegel tako velikega prometa, kakor ga je imel že pred letom 1913. To je mogoče razložiti s tem, da si je Italija prizadevala predvsem za izgradnjo ostalih svojih pristanišč — celo Benetk, samo ne Trsta Ni dvoma o tem, da bodo Trstu če pripade k Jugoslaviji, zagotovljeni najboljši pogoji za razvoj pristanišča kakor tudi trgovskega in industrijskega središča za obširno pokrajino. Sovjetska delegacija izjavlja, da je samo ob sebi razumljivo, da bodo imo-vinski interesi meščanov in zavezniških držav, v primeru priključitve Trsta k Jugoslaviji, popolnoma zagotovljeni. Po mišljenju sovjetske delegacije zahteva vprašanje Trsta posebno pazljivost Sveta ministrov za zunanje zadeve. Z druge strani pa, kakor navaja sovjetska delegacija, bo primerno, da se glede drugih vprašanj, o katerih razpravlja Svet ministrov za zunanje zadeve in ki se tičejo italijanskih interesov, ugodi Italiji. Julijska Krajina je geografska celota Glede predlogov, ki so jih dali ameriški, angleški in francoski strokovnjaki za razmejitev Italije in Jugoslavije, naglaša sovjetska delegacija, da ti predlogi, posebno pa predloga ameriških in angleških strokovnjakov, pomenijo cepitev Julijske Krajine na dva dela: vzhodni in zahodni, ki bi med seboj bila ločena po državni meji, katero predlagajo. To je popolnoma napačno in s tem ne moremo soglašati. Prav lahko se prepričamo, da se tudi v predlogih teh strokovnjakov nahaja priznanje, da je Julijska Krajina sama po sebi celota — enotna pokrajina. Kljub temu pa bi po teh predlogih ena tretjina Julijske Krajine pripadla k Italiji. Istočasno bi primorski pas od najsevernejše do najjužnejše točke bil umetno ločen od Julijsl^p Krajine in bil izročen Italiji. Ponekod se meja tega pasu dotika skoraj morske obale in niso redki kraji, kjer bi se približala morju na pet do 8 km. Tako bi se po predlogih teh strokovnjakov celotna zahodna obala'Jadranskega morja ločila od Julijske Krajine, ki bi jo potem izročili Jugoslaviji. S tem bi Julijska Krajina v celotni dolžini od severa do juga izgubila izhod na morje. Krivičnost takega oškodovanja Jugoslavije je očitna in tu stvarno ni nobenih predsodkov. To predlagajo kljub nacionalni enotnosti Julijske Krajine, kljub gospodarskim interesom tako vzhodnih kakor zahodnih predelov in kljub zemljepisnemu položaju, ko bi taka ločitev zahodnega dela Julijske Krajine od morja pomenila ločitev mest, ki leže na zahodu od podeželja, brez katerega ta mesta ne morejo obstojati. Kakor je sovjetska delegacija že izjavila, je gotovo, da bi se ta primorski pas mogel ločiti od ostale Julijske Krajine samo v primeru, če bi se hotelo Jugoslavijo kaznovati. Tak predlog je mogoč samo kot kazen, drugače ga je nemogoče opravičiti. Zato so predlogi vseh strokovnjakov, po katerih bi nova meja ločila celotno prebivalstvo tega dela Jugoslavije od morja, nesprejemljivi ter jih ni mogoče opravičiti. Nato se je Molotov dotaknil izvajanj predsednika italijanske vlade De Gaspe-rija, ki je zahteval večji del Julijske Krajine, pa tudi Reko, Zadar, otok Cres in drugo, ter številk, katere je De Gasperi' navedel o številu Italijanov, ki bi v tem primeru ostali v Jugoslaviji. Molotov je izjavil, da to ne more služiti kot dokaz upravičenosti njegovih zahtev. Pravična rešitev vprašanja Julijske Krajine je tudi v interesu podonavskih držav »Rešitev vprašanja Julijske Krajine,« pravi dalje Molotov, » je v vsakem primeru v interesu držav, ki so najbolj zainteresirane za tržaško vprašanje, posebno pa v interesu Češkoslovaške, Madžarske, Avstrije, Romunije, Poljske in drugih. Znano je, da sta se že vladi Češkoslovaške in Poljske izrazili za to, da bi bil Trst priključen k Jugoslaviji. Sovjetska delegacija je mnenja, da bi taka rešitev ustrezala interesom za zagotovitev miru, ker bi napravila konec osvajalnim načrtom in prodiranju italijanskega fašizma na Balkan. Pri reševanju vprašanja razmejitve Italije in Jugoslavije Svet ministrov za zunanje zadeve po mišljenju sovjetske delegacije tudi ne sme pozabiti, da razpravlja o zahtevi slovanske zaveznice, ki je vodila herojsko borbo za svoje nacionalno življenje in svobodo in ki ni štedila svojih moči v borbi proti skupnemu sovražniku in ki je v tej veliki borbi doprinesla najtežje žrtve. Ko bo Svet sklepal o tem vprašanju, mora dati zasluženo priznanje svojemu zavezniku — jugoslovanskim narodom in ugoditi njihovi pravični želji.« Vojaki, oficirji in podoficirji Jugoslovanske armade in mornarice! S svojim junaštvom in požrtvo- valnostjo v vojni, s svojo krvjo, ki ste 1° prelili, z ljubeznijo, ki ste jo v tej borbi pokazali do svoje domovine, ste si pridobili brezmejno ljubezen in Zaupanje jugoslovanskih narodov. — »am so zaupali naši narodi, da čuvate pridobitve velike osvobodilne borbe. Bodite še nadalje vredni tega Velikega zaupanja in častne naloge, ki vam je poverjena. Prizadevajte si, 4a boste popolnoma obvladali vojaško znanje in tehnična sredstva, ki )*h imate in ki jih boste še imeli. Samo na ta način ste lahko jamstvo mirnega razvoja naše dežele, jamstvo miru sploh. S svojim junaštvom v borbi in z številnimi žrtvami v tej borbi za svobodo in splošno zavezniško stvar, so naši narodi dokazali, da so miroljubni, da žele pravičen mir za svoje neovirano ustvarjalno delo in razvoj, za zdravljenje svojih težkih ran. Naši narodi žele živeti v najboljših odnosih z vsemi narodi, ki žele naši deželi dobro. Naši narodi bodo najtesneje sodelovali z vsemi demokratičnimi deželami, ki se bore za utrditev miru na svetu. Vztrajali bomo trdno pri tem, da je naša dežela v polni meri zaslužila, da se ji ponovno vrnejo vsi njeni kraji, ki so bili s krivičnim mirom po pretekli vojni dani deželam, ki so povzročile to vojno, ter bomo ostali odločno pri svojih upravičenih zahtevah, ki smo jih postavili in ki jih Molotov priredil sprejem v čast ministrom za zunanje zadeve Pariz, 8. maja. (Tanjug.) Agencija France Presse poroča, da je sovjetski minister za zunanje zadeve Vjačeslav Molotov včeraj zvečer v sovjetskem veleposlaništvu priredil sprejem v čast ministrom Za zunanje zadeve. Britanski minister za zunanje zadeve Ernest Bevin je prišel v spremstvu Jebba, ameriški minister za zunanje zadeve James Byrnes pa v spremstvu senatorja Comnallyja in Wanderber-ga. Francoski minister za zunanje zadeve Georgea Bidault pa je prišel v spremstvu predsednika francoske vlade Feliksa Gouina. Prihod opolnomočenega ministra Bolgarije v Pariz Beograd, 8. maja. (Tanjug} Agencija France Presse poroča, da je prispel 7. maja iz Sofije v Pariz Peter Neikov, opolno-inočeni minister Bolgarije, ki bo obveščal bolgai-sko ministrstvo za zunanje zadeve o pogajanjih na konferenci štirih ministrov za zunanje zadeve v zvezi z mirov-no pogodijo z Bolgarijo. Predsednik vlade Boris Kidrič odpotoval v Moskvo Ljubljana, 8. maja. Iz generalnega sekretariata Predsedstva vlade LRS smo prejeli sledeče obvestilo: Predsednik vlade LRS tov. Boris Kidrič je kot član trgovinske delegacije FLRJ odpotoval v Moskvo. V času njegove odsotnosti ga na-domestuje (člen 4. Zakona o NVS z dne 5. maja 1945) podpredsednik vlade LRS tov. dvnem prizorišču pomenita za svobodoljubno človeštvo oporo za ohranitev Ves zadovoljen je stopil v brivnico. Imel je srečo, bil je edini gost. To mu je bilo zelo prav. Brivnica je bila predmestna delavnica z mehko opremo, popleskanimi mizami in okvirji in z že obrabljenimi ogledaLi. V delavnici 6ta delala menda sam mojster in pa že precej odraščen vajenec. Ko se je Koleša usedel na stol, 6i je moral priznati, da ni preneroden, dasiravno ni bil tako udoben Im pa pri njegovem doma-(čeim brivcu. Vajenec ga je najprej odel v prte, potem pa ga je takoj začel militi. Tudi v tem pogledu ta brivnica ni bila preslaba, kajti milo, ki ga je vajenec uporabljal, je bilo mastno in tolsto. Imel pa je fant vseeno eno slabo navado, da ga je strašno dolgo milil. Mislil mu jo že reči, da naj neha, ko ga je zmotilo nekaj nenavadnega. Naenkrat so se vrata v brivnico odprla in le malo je manjkalo, da pri tein niso skočila iz tečajev Potem so planili skozi vhod trije aLi štirje italijanski vojaki 6 čeladami na glavah. V rokah so držali puške, pripravljene na strel, a na puškah so se jim svetili dolgi bajoneti. Ta vdor se je izvršil tako naglo, da ga Koleša ni mogel dobro videti, ker je bil s hrbtom obrnjen proti vratom. Zato ga je le bolj slutil. To, kar pa je videl v zrcalu pred seboj, ni bilo ničemur podobno. Vajenec ga je takoj prenehal mi- liti, kar je bila edina dobra stran vse zadeve. Slovesni praznik, dan zmage, proslavlja sovjetsko ljudstvo ovenčano s slavo junaka in slavo zmagovalca. Srca vseh pravih demokratov, ki si želijo miru in prijateljstva med narodi, so polna velike hvaležnosti do velikega sovjetskega ljudstva, ki je s svojo požrtvovalno borbo prispevalo velikanski delež za zmago. Slava junaške borbe sovjetskega ljudstva je neminljiva. Moč Sovjetske zveze, ki neprestano rase in čedalje večje število njenih prijateljev na svetu, so resen opomin novim podpihovalcem vojne. »Roke kvišku!« je zarjul eden izmed vdiralcev in takoj 6unil s puškimm kopitom v široki hrbet obrtnika Koleše. Pod pritiskom tega trdega kopita je Koleša takoj vstal in dvignil roke v zrak. Bil je zelo smešen, ker je bil popolnoma namiljen. Poleg njega sta molela roke v zrak vajenec, ki je v desnici se držal copic, in pa mojster, oba v belih delavniškib haljah. »Sedaj bo lep teater,« 6i je mislil Koleša, ali pa tudi nič ni mislil, ko je začudeno strmel po brivnici. Vdiralcem se je poznalo, da so zelo zastraženi in zelo besni, eden je imel celo pene na ustnicah. Mojster in vajenec nista izgledala preveč presenečena, ker sla takih stvari bila najbrž vajena. Mislila sta si pač, da bo zdaj sledila kaka hišna preiskava in te 6e nobeden ni bal. Italijanski vojaki so začeli suvati mojstra. vajenca in namiljenega Kolešo iz delavnice na cesto. Koleša je hotel nekaj govoriti, ker je znal nekaj besedi po laško, toda vojaki ga niso hoteli poslušati in so prvega krepko 6unili čez prag. Vojaki so se nekoliko pomirili šele potem, ko,so vse tri zvezali z eno verigo. Najbolj čudno je izgledal Koleša, ker je imel obraz do očes pokrit z milom Preden so ga okleniti, je Koleša potegnil izkaznico iz žepa in se hotel vojakom legitimirati. Tisti, kateremu jo je pomolil, jo je besno zgrabil in jo zagnal po tleh. »Avanti!« so ukazali vojaki, ko so bili vsi trije zvezani. (Dalje na 4. strani^ Stran 4. .... vttmovt«. CtlOVIC fcisratc* ,ROO*TCC 1^10**41 tlOST ZAGREB Dne 1. m^ja 1945 je prišla težko pričakovana in dolgo zaželena vest o osvoboditvi Trsta. To vest so narodi Jugoslavije sprejeli z nepopisnim veseljem. Po vsej že do tedaj osvobojeni Jugoslaviji so se vršile proslave in manifestacije na čast osvoboditve Trsta, na čast slavnih borcev zmagovite IV. armije. Z ogromnim navdušenjem je to vest sprejelo predvsem slovensko primorsko ljudstvo, ki je iskalo načina, kako bi čimbolj slavnostno izrazilo to svoje veselje tudi na zunaj. Tudi ostala Slovenija, kjer se je ta vest raznesla z bliskovito naglico, jo je sprejela z isto radostjo, čeprav vsi kraji niso mogli še proslaviti te zmage z manifestacijami, saj so se^ v velikem delu Slovenije vodile še težke borbe z umikajočimi se Nemci in z domačimi izdajalci. Ljubljana in vsa Slovenija je, bila že nekaj dni za tem resnično in dokončno osvobojena. Borba za osvoboditev Ljubljane, ki se je pričela že na liniji Novo mesto—Kočevje—Sodražica -^Postojna, je bila trda. Po uspešni operaciji 20. udarne divizije preko Mašuna, so enote te divizije osvobodile dolino Pivke in presekale komunikacije Postojna—Trst. Po nadaljevanju ofenzivnih operacij 20. udarne divizije v smeri proti Trstu se je 29. Hercegovska divizija po napornem maršu skoncentrirala v okraju Pivke. Na prostoru Novo mesto—Črnomelj •—Kočevje pa so bile razporejene enote Vil. korpusa. Sovražnik se je znašel v težkem položaju in se začel utrjevati v prostoru Novo mesto—Kočevje. Okrog samega Novega mesta so bile zgrajene utrdbe v obliki podzemeljskih bunkerjev. Utrdbe so tekle po liniji: Straža—Sela—Lokve—Zalog — Žabja vas—Sv. Peter—Kronovo—Bela cerkev. Na sektorju Kočevja je sovražnik utrdil posamezna oporišča. Taka posebno močna oporišča so se nahajala na liniji Kočevje—Žužemberk in 'na liniji Kočevje—Ribnica—Ljubljana. Na prostoru Cerknica—Rakek—Logatec je sovražnik izkoristil stare jugoslovanske mejne utrdbe, prav tako kot na prostoru Rovte—Trata—Ratitovec. Sama Ljubljana je bila že od leta 1942 opasana z bunkerji iz armiranega betona, ki so bili drug od drugega oddaljeni po 500 m. Namen Nemcev je bil, da si zavarujejo predvsem komunikacije, važne za umik. To so bile komunikacije, ki so iz Hrastnika preko Karlovca in Sa-mobora ter preko Slovenije vodile v Avstrijo. Najvažnejša komunikacija je bila Zagreb—Celje—Dravograd in za zavarovanje te komunikacije bi morali Nemci močno držati linijo Novo mesto —Kočevje—Postojna. Zato da bi omogočili svojim hordam kolikor mogoče urejen umik, so se Nemci v teh krajih močno utrdili. Dne 30. aprila — medtem ko so se že vrnile borbe za sam Trst — je nastopil čas, da se začno operacije za Operacije IV. armije za osvoboditev Slovenije osvoboditev celotne, Slovenije. Na to odločitev je vplival dober potek naših operacij na reški fronti, na fronti okrog lrsta in Gorice, kakor tudi fronta, kjer so se vodile borbe naše I., II. in Ul. armija. Z ozirom na to situacijo ter v zvezi s splošnim načrtom Jugoslovanske armade ter z operativnimi načrti' L, II. in 111. armije, je štab IV. armije odločil : 1. 29. Hercegovska udarna divizija operira v smeri: Postojna, Logatec, Vrhnika, Ljubljana, Radovljica, Jesenice, koordinirane operacije s VII. korpusom, operacije v dolini Save. 2. VII. korpus operira v smeri Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Ljubljana, Kamnik v koordiniranih operacijah z 29. Hercegovsko udarno divizijo ter v prostoru severno od Ljubljane do Kamnika in Vranskega. Cilj teh operacij je osvoboditev Ljubljane. Kako so potekle operacije Dne 1. maja ob 12 je začel krepak artilerijski ogenj 29. udarne divizije na sovražnikove položaje v rajonu Postojne. Ob 14 je pešadija prešla v napad. Sovražnik je v Postojni preuredil posamezne hiše v vojaške utrdbe in se je ves dan žilavo branil. Šele okrog polnoči je uspelo hrabri hercegovski pešadiji z jurišem zlomiti odpor sovražnika in osvoboditi Postojno. Po osvoboditvi Postojne je glavnina divizije energično gonila sovražnika v smeri Rakeka. Dne 2. maja so enote te divizije likvidirale sovražnikove položaje pri »Rauberkomandi« med Postojno in Planino, kjer je sovražnik poskušal zadržati hitro in odločno prodiranje hercegovskih borcev. Istega dne je sovražnik zaradi pritiska naših enot zapustil Planino, upirale pa so se še posadke na Rakeku in v Cerknici. Dne 5. maja so na.še enote osvobodile Rakek, Ivanje selo in vas Kalce pri Logatcu. Dobili smo velik vojni plen. Dne 4. maja so iste enote v naskoku osvobodile Gornji in Dolnji Logatec, druge enote iste divizije pa Cerknico. Sovražnik je zbežal preko Sv. Vida nad Begunjami v smeri proti Borovnici. 29. udarna divizija je 5. maja prebila sovražno linijo Borovnica—Vrh-niha—Hprjul in istega dne osvobodila Borovnico, Verd in Vrhniko. S tem so naše enote zavzele prve položaje za zadnji napad za osvoboditev Ljubljane. VII. korpus s 15. in 18. divizijo je 1. maja v ofenzivnih bojih osvobodil prostor od reke Kolpe do Kočevja in pri tem. uničil večino tako imenovanega »srbskega dobrovoljačkog korpusa«. 2. maja je VII. korpus potiskal sovražnika proti severu in že 3. maja je 15. divizija osvobodila Kočevje, Staro cerkev in bližnje vasi; 18. divizija pa se je srdito borila na sektorju Grčaric. Potem ko so enote VII. korpusa prebile linijo Žužemberk —Ribnica —Sodražica, so 5. maja osvobodile Ribnico, Sodražico, vso Suho krajino in tako prišle pri Borovnici v neposredni stik z enotami 29. udarne hercegovske divizije. Posebno žilave borbe so imeli Hercegovci pri zasledovanju sovražnika med Horjulom in Brezjem. Še 7. in 8. maja so divjali boji in našim se je posrečilo presekati pri Medvodah umik iroti Kranju. Tudi na liniji Log— >evke—Ljubljansko barje se je sovražnik trdovratno upiral, toda v artilerijskem dvoboju je zmagala naša artilerija. V nadaljnjem prodiranju je VII. korpus osvobodil 6. maja Višnjo goro, v -i KARLOVAC J • — — v v* j u * AUUJV w V l j Velike Lašče, Turjak in vse okoliške kraje. Dne 7. in 8. maja so prodrli za bežečim sovražnikom v bližino Ljubljane in zadeli na hud odpor.na Orlah. Dne 8. maja zvečer so pričeli neposredni skupni napadi VIL korpusa in 29. divizije za osvoboditev Ljubljahe. Sovražnikov odpor je bil kmalu zlomljen in 8. maja okrog 11 zvečer je sovražnik pod zaščito topniškega in tankovskega ognja^ zapustil Ljubljano, nmalu po polnoči so enote VII. korpusa in 29, hercegovske udarne divizije vkorukale v Ljubljano. S tem je bil uničen sovražnikov odpor in še istega dne so naše enote brez posebnih težav osvobodile Št. Vid, Medvode, Zalog in druge kraje na desnem bregu Save ter preganjale sovražnika proti meji. Demoralizirane in razbite sovražnikove enote so skušale^ čim hitreje priti do stare meje in že 11. maja zvečer so naše enote zasedle položaje na stari jugoslovan-sko-avstrijski meji. Vzporedno z operacijami IV. armije so se razvijale tudi operacije I., II. in III. armije. I. armija je osvobodila ozemlje južno od Save in na severu približno od črte Rogaška Slatina— Slovenska Bistrica s Celjem in vso Savinjsko dolino. II. armija je osvobodila slovensko ozemlje vse do reke Save od Litije do Brežic. III. armija pa je osvobodila Prekmurje, Ptuj, Maribor in Dravsko dolino z Dravogradom. Pomembne so bile tudi operacije enot' štajerske IV. operativne cone, ki je osvobodila velik del Koroške in tam vzpostavila ljudsko oblast. V vseh teh operacijah je Jugoslovanska armada zajela preko 200.000 sovražnikovih vojakov s komandantom fronte generalnim polkovnikom Ldhrom. Zasegli smo tudi ogromen vojni plen, in sicer razne vrste topov, motornih vozil, inženirskega in drugega materiala. Samo v Ljubljani Je sovražnik zapustil 120 topov različnih kalibrov, okrog 120 težkih minometov, 500 raznih strojnic, preko 5000 pušk in tako dalje. Vojaške operacije za dokončno osvoboditev Slovenije so bile izvršene vzorno, oficirji so ponovno dokazali, da so sposobni voditi svoje enote, borci in podoficirji pa so s svojimi junaštvi dokazali svojo predanost in nepopustljivost za osvoboditev domovine. Slovenijo so osvobodili borci vseh narodov Jugoslavije: Bosanci iz junaške Bosanske Krajine, korenjaški Črnogorci in Hercegovci, junaški Srbi in Hrvati. Prav v teh borbah smo jasno videli, kako nesebično se bore za osvoboditev Slovenije, prav kakor slovenski borci tudi borci vseh ostalih jugoslovanskih narodov. Ljubljana in vsa Slovenija je 9. maja zažarela v svobodi. Nepopisne manifestacije ljudstva so bile dokaz, kako težko so vsi pričakovali dan osvoboditve po težkih letih,suženjstva in trpljenja. Te manifestacije so bile obenem tudi izraz hvaležnosti vsem borcem Jugoslovanske armade, za vse žrtve ter trpijcnje med dolgo štiriletno osvobodilno borbo. Podpolkovnik Milan Lah Vsepovsod je ljudstvo navdušeno pozdravljalo prihajajoče čete Jugoslovanske armade. Z zastavami, cvetjem, slavoloki in s pesmijo pozdravlja primorsko ljudstvo tankiste IV. armije. Ljubljana je radostno sprejela svoje junake. Dekleta v narodnih nošah s cvetjem obsipavajo borce in komandante JA. Po ulicah Reke množice navdušeno pozdravljajo svoje osvoboditelje. Tako so se pomikale naše brigade. V dolgih kolonah so borci prehodili vso našo domovino. Pristopilo je še nekaj novih vojakov, ki so prej stražili zunaj pred hišo, tako da so bili trije zvezanci čisto obkoljeni. Vojaki niso mnogo govorili, a naši aretiranci še teh nekaj besedi niso mogli razumeti. Zato so skušali nekaj dopovedovati po svoje in so gledali naokoli, kje bi bil kdo, ki bi znal tolmačiti, da bi se vsa zadeva nekako pojasnila. Toda ulica je bila popolnoma izumrla, le nek pes je tekal med zapuščenimi hišami sem in tja in nekaj bevskal. Ni preostalo! drugega, kakor iti naprej po ulici v tisto smer, kamor so jih italijanski vojaki venomer suvali. Nekam bodo na ta način že prišli, dokler se stvar ne razčisti. Na koncu ulice so vendar srečali neko drugo vojaško skupino, prav tako s čeladami, pri kateri je stal tudi neki civilist. Podoba je bila, da je bil to domačin. »Pardon!« je zavpil proti njemu Kolesa, »povejte tem gospodom, da sem se jaz bril.« Civilist ga ni poslušal in se je nekaj pogovarjal z Italijani. »Kaj nam pa hočejo?« je vprašal brivski mojster, ki kakor njegova dva tovariša ni razumel, zakaj prav za prav tukaj gre. »Boste žc videli,« je tedaj mrko odgovoril civilist in si vse tri prav pozorno ogledal. »Kaj pa se je zgodilo prav za prav? Mi ničesar ne vemo,« je začel razlagati ker je biil pristaš jasnosti. »Jaz sem pošten obrtnik iz Šempetra in sem Intel tukaj opravka.« Tedaj je civilist le povedal resnico: »Tam za tistimi hišami so pravkar ubili nekega karabinjerja. Atentator je zbežal v vašo hišo.« Glas, ki jim je to povedal, je bil tako mrzel, da so se aretiranci nenadoma spogledali. Doslej so se nekako izogibali z obrazi drug drugemu. Toda tudi sedaj so se zaman pogledali, ker so bili preveč prepadeni, da bi se mogli videti. »No, to se pa lahko pojasni. Ali gremo na prefekturo?« je menil Koleša in zaupljivo pogledal po vojakih, čeravno si je moral priznati, da mu je vroče. Vojaki ga niso poslušali, ampak so se začeli nekaj pomenkovati v kratkih stavkih. Tudi civilist je posegel v ta pogovor. Neki oficir, ki se je bil pojavil pri skupim, je naenkrat ukazal: »Avanti!« »Kam pa gremo?« je vprašal Koleša mirno, ko so napravili kakih dvajset korakov dalje. »Boš že videl,« je odgovoril civilist in eden vojakov ga je nato sunil s puškinim kopitom v zadnjico tako močno, da bi se bil Koleša zagnal najmanj tri korake naprej, ako bi slučajno ne bil privezan na mojstra in vajenca. In tako je vsa trojica šla dalje po predmestni ulici na Viču v smeri proti travnikom za Gradaščico. V sredini je ko- rakal Koleša z namiljenim obrazom. Ker je bil za spoznanje večji od svojih tovarišev, se je njegov beli obraz videl daleč naokoli. Namiljen je bil tako dobro, da se milo ni čisto nič posušilo, čeprav je sem od Rožnika pihljal veter. Njegova dva tovariša sta ga spremljala vsak od ene strani v dolgih, belih haljah, ki so jima segali skoraj do peta. Od daleč je moral ta sprevod izgledati zelo zanimivo, toda nikogar ni bilo, ki bi ga bil opazoval. V tistih ulicah, mimo katerih so aretiranci korakali, so drvele posamezne skupine italijanskih vojakov in divje vreščale. 2e po tem se je poznalo, da se je moralo res nekaj zgoditi. Prebivalstva pa slej ko prej ni bilo opaziti nikjer, celo na oknih ni bilo kakih radovednih obrazov. Koleša vse stvari ni mogel razumeti. Vedel je le toliko, da je prišel morebiti pred pol ure na Vič po opravkih, nato je stopil mimogrede v brivnico in sedaj hodi po viških ulicah v tem čudnem spremstvu. In vse je, ko da bi hodil po kakem pokopališču. Ni poštenega Človeka, da bi se človek mogel z njim pogovoriti. »Kam pa gremo?« se je obrn.il Koleša do svojega tovariša na levi strani, ki je bil brivski mojster. »Kaj hudiča verni« mti je skoraj nejevoljno odgovoril ta. »Na prefekturo tukaj ne gre pot. Ali je kaka policijska postaja kje tukaj?« »Tista Je tam na drugi strani,« mu Je skoraj zbadljivo odgovoril tisti smrkavec, ki ga je prej mazal z milom in je zdaj bil privezan na desni strani. Se vedno je držal v zvezani roki čopič, s katorim ga je prej milil. Hiše so se medtem nehale in zdaj so šli po aekakem travniku. V ozadju so se videla tre vesa, večinoma vrbe in za njimi je najbrž tekla Grudaščica. Ko so prišli blizu drevja, 60 jih ustavili in tesno obstopili. Šele tedaj je Koleša zapazil, da nesejo za njimi tri dolge kole, ki so jih kar pred njegovim nosom začeli zabijati, v mehka tla. Kolesi se je pri tem pogledu zmegLilo, da se je skoraj zgrudil na tla. Rad bi bil nekaj zakričal, da bi ga slišalo vse mesto, ki je ležalo s soncem obsijano pred njegovimi meglenimi očmi. Toda iz njegovega grla ni bilo drugega glasu kakor rahel stok. Ko so bili koli zabiti, so vse tri razvezali in vsakega posameznika privezali h kolu. »Kaj pa delate?« je zakričal Koleša s prosečim glasom. »Jaz nisem nič naredil, jaz sem pošten človek, ki sem prišel na Vič le po opravkih. Jaz nič ne vem.« Ko bi bil Koleša količkaj priseben, bi moral ugotoviti, da ga nihče ne posluša in da njegov glas odmeva kakor glas vpijočega v puščavi. Neki vojak je tedaj glasno dejal: »Ne boš dolgo vpil, le počakaj! Kaj pa naš vojak, ki ste ga ubili. Tiho!« Sedaj so bili privezani na kole, brez kake preiskave in brez zaslišanja. Pred njimi so se postavljali vojaki v vrsto. Tedaj je tisti vajeniški smrkavec spustil čopič iz rok. Koleša 6e je pričel potiti in debele kaplje, ki so mu prihajale s čela, so risale umazane sledove po belem mitu njegovih lic. Mogoče je bilo Kolesi najhuje to, ker vsega skupaj ni razumel, ker ni mogel razumeti. V zadnjem trenutku svojega življenja, ko se mu je vse skupaj bledlo, se je naenkrat živo domislil svoje hčerke in tisto zgodbe s »Poročevalcem«- Spoznal je, kako je bil takrat neumen in kako nespameten je sploh bil, ko je veroval, da je mogoče mirno živeti z okupatorjem pod eno streho. To ga je tako hudo zbodlo v srcu, da je e strašanskim glusom zarjul ime svoje hčerke: »Vida-a-a!« S tem zadnjim klicem je hotel priznati sam sebi da je spoznal svojo zmoto in da je tudi on tak kakor hči. Njegov poslednji krik se je dvignil visoko nad Vič in odplaval tja proti mestu, kjer se je zmešal z drugimi zvoki. Takoj nato je počila salva in vsi trije so se zgrudili ob kolih na zemljo. Kolešov opravek na Viču je bil s tem končan. Kako je bil končan, je zvedela njegova žena šele proti večeru istega dne, ko je nekdo prinesel njegovo verodostojno. pravilno osebno izkaznico v hišo in ji rekel: »Vašega moža so danes ustrelili« Svoboda tiska in demokrttcija »Pravda« je objavila pod naslovom »Vojna in tisk« članek znanega sovjetskega publicista Zaslavskega, v katerem je med drugim rečeno: Brezkončne razprave se vodijo o svobodi tiska, o njegovi vlogi in njegovih nalogah. Ali obstoji sodnik pri teh razpravah, odnosno razsodbah? Obstaja neki sodnik, a ta sodnik je vojna. Obstaja tudi razsodba in ta razsodba je zmaga zaveznikov. Bilo bi absurdno odklanjati tisk z izgovorom, da je »neodvisen«, ali pa mu pripisovati posebno mesto med silami napredka in reakcije. V Nurnbergu vidimo, da sedi direktor fašističnega tiska na isti zatožni klopi kakor nemški fašistični generali in ministri. Fašistični tisk je bil eden izmed glavnih orožij Hitlerjevega režima in je zaradi tega popolnoma odgovoren za krvave zločine tega režima. Danes ne bo mogel nihče odkrito zagovarjati nemškega in italijanskega fašističnega tiska. Ni in ne bo moglo biti prostora na zemlji za fašistične liste in knjige med narodi, ki so ljubitelji svobode. Vendar pa še vedno obstaja fašistični lisk v Francovi Spanijr in še vedno so politiki, ki bi radi dokazali, da se obsodba, ki so jo izrekli narodi v vojni, ne nanaša na španske udeležence fašističnih zločinov. V Španiji še vedno obstaja popolna svoboda fašistične besede in se vodi propaganda za novo vojno, za nove zločine in za nove razbojniške zarote, s katerimi naj bi se izvršil napad na svobodo in neodvisnost narodov. Toda oglejmo si tisk zavezniških dežel, predvsem Anglije in Združenih držav Amerike. Kako je bil izkoriščen tisk teh dežel v korist skupne zmage? Za časa vojne je služilo veliko število novinarjev Velike Britanije in ZDA častno stvari zmage. Obstajajo listi in njihovi sodelavci, ki odgovarjajo na vprašanje, kaj sle storili za zmago, s ponosom sledeče: borili smo se za hitro in popolno zmago! Toda še daleč ne odgovarjajo vsi sodelavci listov Velike Britanije in Združenih držav Amerike na tak način na to vprašanje, ki ga postavlja zgodovina vojne. S tem pa je tudi dokazano, da so mnogi listi ovirali delo demokracije za zmago nad fašizmom. Velik del angleškega in ameriškega liska se je oddaljil od svojega naroda. Vojna in zmaga sla istočasno razprava in stroga razsodba reakcionarnega tiska v svetu. Smešno je, da hoče imeti tisk, ki se je osramotil za časa vojne, priznanje in spoštovanje v času miru. Iz kakšnih razlogov? Gospodar, kateremu je služil, je reakcija, ki pa njen cilj ni demokracija. Demokratični narodi smatrajo za svoboden samo oni lisk, ki služi interesom narodov, ne• pa interesom peščice bančnikov in magnatov. Lahko rečemo, da je sovjetski tisk častno prestal preizkušnje vojne. Ta tisk je popolnoma izkoristil svobodo, ki mu je bita dana za stvar zmage. Sovjetski tisk je govoril samo resnico svojim narodom. Kako to, da ni bilo v sovjetskem tisku tudi drugih glasov, izprašujejo izdajalci, skeptiki in zagovorniki svetovnega reakcionarnega tiska. Ti gospodje poskušajo prepričati naivneže, da obstaja svoboda tiska samo v deželah, v katerih imajo izdajalci in karieristi možnost, da izražajo svoje dvome o zmagi demokracije. Ti pro-tiljudski elementi so izključeni v sovjetskem življenju. V nekaterih drugih deželah pa zavzemajo vodilna mesta v tisku. Poizkušali so tudi sabotirati delo demokracije med vojno, sedaj pa poskušajo sabotirali delo po zmagi. Nadaljujejo svoj gnusni posel in nesramno prikazujejo svobodo laži kot svobodo tiska. Med vojno so se borili proti zmagi nad fašizmom, sedaj bi pa radi rešili ono, kar je še ostalo od fašizma. Armada sovjetskih novinarjev pa je ponosna, ker nima drugega gospodarja kakor svoje ljudstvo. Temu ljudstvu je Vdana z dušo in telesom. Vse svoje sile posveča blagostanju in varnosti svoje domovine. Tako sluzi stvari zmage, svelovni kulturi, solidarnosti in prijateljstvu med narodi, ki so Z£V-e-sti svobodi. V Franciji se vse jasneje kaže potreba po združenju vseh demokratičnih sil Reakcionarne stranke so uspele v malomeščanski in kmečki sredini Pariz 8. maja. (Tass.) Rezultati glasovanja o osnutku nove francoske ustave,, ki ga je izdelala ustavodajna skupščina, so bili za marsikoga nepričakovani, piše Poltoracki, posebni dopisnik »Izvestij«. Volivci so odgovorili sicer z nepomembno, a vendar vidno večino na vprašanje, ali so za novo ustavo. Zakaj potem takšni rezultati? Znano je, da so reakcionarne stranke, republikanska stranka svobode, desno krilo radikalov in socialistov ter ostale tovrstne skupine vodile ostro kampanjo proti novemu ustavnemu osnutku. Pariški Lie-ti, ki večinoma odsevajo stališče desničarjev ter reakcionarnih strank in so podkupljeni od velekapitalistov, so imeli v tej kampanji važno vlogo. V ostalem so 6e plačani pisuni dovolj pogosto sklicevali na inozemstvo. List »Depeche de Pariš« je pisal jasno in brez ovinkov, da bi potrditev osnutka Ameriki ne bila po volji. Voditelji reakcionarnih strank 60 izrabljali v svoje namene tudi ekonomske težkoče, v katerih se nahaja Francija. Pristaši reakcije so dolžili sedanji politični režim, češ da je kriv teh težkoe. &e sedaj trdijo, da je vlada treh strank nezmožna obnoviti državo. Velika večina ekonomskih težkoč je plod podlih spletk borznih finančnikov in sabotaže industrijcev. Ne glede na to je agitacija desničarjev — ki je hotela diskreditirati novo ustavo in ki je zatrjevala, da bi potrditev te ustave notranji položaj Francije le še bolj zaostrila — imela uspeh. Nekaj dni pred referendumom so nekateri francoski listi objavili apel de Gaullea, v katerem je rečeno, da le-ta pripravlja novo ustavo, ki bo odgovarjala interesom vseh slojev prebivalstva. Res je, da je agencija France Presse objavila deklaracijo, češ da ta apel ne prihaja od de Gaullea, ampak da mu je le posvečen. Naj bo tako ali tako, ta apel se je hitro razširil in vplival na nekatere sloje prebivalstva. S pomočjo agitacije, natolcevanja, potvarjanja in obljub je reakcionarnim strankam uspelo vplivati na malomeščanske in kmečke ljudske množice. Levičarske 6tranke in politične organizacije Francije, ki so bile za novo ustavo, so v pripravah za referendum vodile dobro agitacijo. Dan pred glasovanjem so bile pariške ulice dobesedno pokrite z letaki, ki so pozivali volivce, naj glasujejo za novo ustavo. Besedo »da« kakor tudi »ne« je bilo citati povsod: na hišnih zidovih, na avtomobilih, na trotoarjih itd. Reakcionarni pariški tisk, ki mu je ta nepričakovana zmaga dala poguma, triumfira na ve6 glas in širi nesramna natolcevanja o voditeljih levičarskih strank. • Zdi se pa, da rezultati glasovanja o novi U6tavi, ki so dali zmago silam reakcije, niso mogli izzvati zmede v vrstah pristašev resnične demokracije. Rezultati referenduma ponovno poudarjajo potrebo po združenju vseh demokratičnih sil za borbo proti reakcionarnim silam, proti pristašem Petaina, proti vichyjcem in Vsakovrstnim profašietičnim elementom. Pri prvomajskih manifestacijah v Parizu je na tisoče delavcev, intelektualcev in rokodelcev korakalo preko »Plače de Nation« vzklikajoč: »Enotnost!« Pomanjkanje resnične enotnosti in vzajemnosti med političnimi strankami Francije, ki ščitijo mir in demokracijo, je v veliki meri doprineslo k temu nepričakovanemu izidu referenduma. Komunistična partija Francije poziva k enotnosti Pariz, 8. maja. (Tanjug.) AFP poroča: Komunistična partija Francije je pod naslovom »Naprej za Francijo in za republiko« poslala francoskemu narodu poseben manifest. >V težkih časih, ko mora Francija Holandci še nadalje pošiljajo ojačenja v Indonezijo Ilaag 8. inaja. Tass poroča: V holandski skupščini razpravljajo o indonezijskem vprašanju. Člani proučujejo referat parlamentarne delegacije, ki je obiskala Indonezijo. Razprava o načrtu zakona o iizpremembi uredbe, ki prepoveduje pošiljanje vojaških obveznikov v Indonezijo brez njihovega pristanka, je izzvala živahne komentarje. Komunistični poslanci so odločno nastopili proti zakonskemu načrtu. Sklenjeno je bilo, da bodo glasovanje o tem predlogu odložili, dokler ne pojasnijo svojega stališča vse parlamentarne skupine. Toda reakcionarji so predlagali ta predlog v glasovanje v trenutku, ko mnogo poslancev ni bilo navzočih. Voditelj Komunistične partije de Grott je nastopil proti glasovanju in proti zakon. načrtu. Njega je podprl VVagner. Zakonski načrt, ki dovoljuje pošiljanje vojaških obveznikov v holandsko Indonezijo, jo bil sprejet s 53:2 glasovoma. Nekateri poslanci delavske partije so zapustili sejo in niso glasovali. »Novoje Vrem ja« o dogodkih v Indoneziji Moskva. 8._ maja. (Tanjug.) V svoji številki od 15. aprila prinaša moskovska »Novoje Vrem ja« članek o Indoneziji, v katerem je med drugim rečeno: »Prvo obdobje pogajanj je zaključeno. V teku teh pogajanj je bila Holandija prisiljena napraviti nekatere odstope in predvsem je morala priznati dejstvo, da indonezijska vlada obstoja Predstavniki vlade so prišli v Holandijo z namenom, da se še nadalje pogajajo. Kljub temu, da je holandska vlada izjavila, da je pripravljena pristati na široko avtonomijo Indonezije, morajo nujno izzvati sumničenja v iskrenost namer Holandcev in njihovih zaščitnikov kolonialnih interesov, ker se vojaške operacije na otokih in povečanje števila britanskih in holandskih čet v Indoneziji vrši še nadalje. Dogodki v Indoneziji povzročajo še nadalje zaskrbljenost vseh pristašev miru im demokracije.« Pogajanja v Indiji Siinla, 8. maja. (Tanjug.) Associated Press poroča, da so imeli člani odposlanstva britanske vlade in predstavniki dveh glavnih strank v Indiji, kongresne in muslimanske lige, konferenco, ki je trajala polne štiri ure. Komunike, ki je bil kasneje izdan, ne poroča ničesar o kakšnem napredku pri dosegi sporazuma, glede podelitve neodvisnosti Indiji. To se je zgodilo prvikrat po prekinitvi. ki je trajala pet tednov, da so se sestali predstavniki teh dveh največjih strank v Indiji s člani odposlanstva britanske vlade. Seja Varnostnega sveta Now York. 8. maja (Tanjug.) Reuter poroča, da je Trygve Lie. generalni sekretar organizacije Združenih narodov, objavil, da bo seja Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov nocoj ob 10 po greeuvviphškem času. obnoviti svoje gospodarstvo in braniti svoje upravičene zahteve na mednarodnih konferencah izgleda, da je narod razdeljen na dva približno enaka bloka. Komunistična partija si je vedno prizadevala, da bi preprečila delitev Francije. Ne glede na to, ali so politične stranke priznale ustavo, ali ne, bo mogoče doseči boljše uspehe, če zberejo svoje sile ob priliki volitev za bodočo ustavodajno skupščino, ki bodo 2. junija. V želji, da se začasno stanje čim prej konča, smatra Komunistična partija za potrebno, da si nova ustavodajna skupščina postavi nalogo, da v par tednih izdela soglasno z vsemi republikanci novo ustavo, na katero bo narod množično pristal. Tako bo Francija dobila novo ustavo in bo mogla razviti svoje delo za obnovo. Enotnst, ki je dala moč za časa odporniškega gibanja, je neobhodno po. trebna za preporod Francije, kakor tudi za povečanje njenega vpliva v ostalem svetu. Francoski volivci niso bili dovoli informirani o glavnih načetih nove ustave Ustavodajna skupščina, ki bo izvoljena 2. junija, bo izdelala besedilo nove francoske ustave Pariz, 8. maja. TASS poroča: Splošni rezultati referenduma, ki je bil izveden v nedeljo ob 10. uri, so sledeči: Na vprašanje — »Ali soglašate z besedilom ustave, ki ga je sprejela ustavodajna skupščina?« — je od 9,280.386 volivcev 47% odgovorilo z »da«, 53% pa z »ne«. Dokončni rezultat referenduma bo objavljen pozneje. Tudi rezultati referenduma iz francoskih prekomorskih teritorijev in celo nekaterih predelov Francije še niso znani. Toda podatki, ki že obstojajo, zadostujejo, da lahko sklepamo o splošnem rezultatu. Izid referenduma je odločen, in sicer tako, da je bil referendum odklonjen z neznatno večino glasov. Volivci v številnih velikim industrijskih departementih Pas de Calais, Bou-ches du Rhone, Haute Garonne in drugih, kakor tudi v številnih velikih mestih Marseille, Toulouse, Limoges, Grenoble, Toulon, Nimes, Doue, Roubaix so glasovali za novo ustavo, v kmetijskih departementih pa je nad polovico volivcev odgovorilo z ne. V številnih departementih je nikalni odgovor pomenil samo neznatno večino. Značilen je primer departementa Seine, kjer je za novo ustavo glasovalo 1,201.173, proti pa 1,203.118 volivcev. Vso težo kampanje je nosila Komunistična partija, ker se je izkazalo, da so socialisti slabo izvedli propagando za novo ustavo. Socialisti so se omejili samo na obrambo načela parlamenta v enem domu in so pustili ob strani vse druge važne dele npve ustave. Tisk socialistične stranke prav za prav svojim čitate-teljem ni pojasnil vsebine nove ustave. »Zaradi tega je,« kakor piše desničarski list »France libre«, »mnogo pristašev socialistične stranke glasovalo proti novi ustavi.« Posamezne politične skupine, ki so jih vodili socialisti in ki so povezane kakor velike in da krati osebno svobodo. Ob priliki referenduma je fašistična »Re publikanska stranka svobode« 'zdala vrsto letakov z raznimi klevetniškimi »podatki« o nekaterih komunističnih vodite-teljih. Ta stranka je izdala tudi letak, na katerem piše, da De Gaulle poziva Francoze, naj glasujejo z »ne«. De Gaulleovi krogi so nato to demantirali preko agencije France Presse. Protiustavno kampanjo katoliškega na-rodno-republikainskega gibanja (MRP) so odkrito podpirali visoki katoliški duhovniki. Pariški nadškof Si ar e je prav tako kakor drugi škofje izdal proglas na vernike, s_ katerim poziva, da glasujejo proti novi ustavi. List »Humanite« naglaša, da so rezultati referenduma posledica tega, da je socialistična stranka odklonila predlog Komunistične partije o njihovi skupni akciji. »Večina, ki so jo dobili nasprotniki ustave«, piše .Humanite’, »je tako neznatna, da bi rezultati referenduma bili povsem drugačni, če bi socialisti sprejeli predlog komunistov za skupno izvedbo volivne kampanje. »Hujnanite« prihaja do zak juč-ka, da bi sedaj bolj kot kadar koli po-prei bila potrebna enotnost. Kot posledica rezultata referenduma, za katerega so glasovali 5. maja bo začasna vlada v Franciji nadaljevab z delom še 7 mesecev. Volitve, ki bodo 2. junija, ne bodo za narodno skupščino, ampak ponovno za ustavodajno skupščino, ki bo imela nalogo, da izdela besedilo nove francoske ustave. Gouin sprejel predstavnike francoskih strank Pariz, 8. maja. (Tanjug.) AFP poroča: Predsednik franc, vlade Felix Gouin je sprejel podpredsednika vlade sekretarja s socialistično stranko, n. pr. skupina »Li- 'Komunistične partije Francije Mauricea berahon norde«, so pozvale svoje pnsta- Thoreza, nalo generalnega sekretarja so-se, da^ glasujejo z^ »ne«. fialistične stranke Daniela Maverja, Agitacija desničarskih strank, posebno predsednika skupščine Vincenta Auriola »Republikanske stranke svobode«, je bila in druge zastopnike socialistične stran-usmerjena k temu, da je strašila srednji ke zaradi posvetovanja o položaju, ki je razred, da nova ustava ogroža tako male nastal po odklonitvi ustave. Ustanovitev enotne socialistične partije Nemčije ie garancija za ugoden razvoj povojite Nemčije Moskva, 8. maja. Tass. poroča: Diplomatski sotrudnik »Pravde* piše, da je ustanovitev enotne socialistične partije Nemčije jamstvo za ugoden notranje politični razvoj povojne Nemčije. V svojem članku piše naslednje: Pomanjkanje enotne delavske partije je bila ena izmed glavnih slabosti nemške demokracije že v času tako. žvane vveimerske periode. Ne more biti dvoma o tem. da je program te stranke res na demokratičnih temeljih. »Zelo čudno je, — piše list — »da je nova stranka takoj ob pričetku naletela na odpor tam. kjer to res ne bi bilo potrebno. V zapadnih okupacijskih conah Nemčije še ni legalizirano delo enotne socialistične partije Nemčije. Nasprotno, okupacijske oblasti so uradno zapovedale 14 članom Izvršnega odbora te stranke, ki se nahajajo v britanski zasedbeni coni Nemčije, da odstopijo iz svojih položajev. Radio London je v svojih prenosih v nemščini strupeno napadal novo stranko. Poleg tega okupacijske oblasti V zahodnih predelih nudijo odkrito pomoč Schuhmacherju in njegovim pristašepi, ki želijo razcepiti nemško delavstvo. Novu enotna stranka nemških de- lavcev, končuje »Pravda«, bi morala naleteti ne na nasprotje, ampak na naklonjenost zavezniških oblasti. To zahtevajo osnovni principi, ki jih je razglasila berlinska konferenca treh velesil. Vzpostavitev trdne in enotne socialistične partije ho eno izmed najmočnejših jamstev za onemogočenje ponovnega razširjenja fašizma v Nemčiji. Wilhelm Pick — častni meščan Ziegena Berlin, 8. maja. (Tanjug.) Berlinski radio poroča: Predsednik Enotne socialistične partije Nemčije je |iostal častni meščan svojega rojstnega mesta Ziegen. Nemški letalski konstruktorji v Angliji London, 8. maja, (Tanjug.) Reuter poroča: V Anglijo je prispela skupina 25 nemških konstrukterjev, ki so delali v nemškem institutu za raziskavanje: Ti strokovnjaki bodo delali skupno z britanskimi konstruktorji pri konstrukciji jadralnih letal. Ti Nemci ne bodo v Angliji kot vojni ujetniki. Pariška konferenca TRANSILVANIJA ROMUNIJI, London, 8. maja. Iz Pariza poročajo, da so zunanji ministri na sestanku odločili, da se sporno ozemlje Transilvanije preda Romuniji. Transilvanijo so že določili Romuniji po prvi svetovni vojni, a na podlagi dunajske arbitraže iz leta 1940 so jo razdelili med Madžarsko in Romunijo; pričujoča odločitev potrjuje določbo o premirju z Romunijo iz leta 1944. JUŽNA D0BRUDŽA BOLGARIJI Pariz, 8. maja. Meje med Romunijo in Bolgarijo so po sklepih, ki so jih davi sprejeli štirje ministri, v skladu s pogodbo v Craiovi z dne 8. septembra 1940. Na osnovi te pogodbe je bila južna Do-brudža priključena Bolgariji. Plovba po Donavi Pariz. 8. maja. Glede mednarodne kontrole plovbe na Donavi je predlagal Molotov, naj se sestane posebna donavska konferenca, ki naj zbere vse države podpisnice balkanskih pogodb, kakor tudi vse države, skozi katere teče Donava, pa naj bi bile tudi poražene države. Bolgarski memorandum vsebuje pet točk Pariz, 8. maja. (Tanjug.) AFP poroča: Bolgarski poslanik v Parizu general Marinov je izročil Svetu štirih ministrov memorandum, ki nosi naslov »Bolgarija in vprašanje miru«. V prvem delu memoranduma je vpisana aktivnost bolgarskega odpora za časa vojne. Drugi del govori o udeležbi Bolgarije v vojni proti Nemičji. Tretji del govori o bolgarsko-grški meji. Četrti del razpravlja o izhodu Bolgarije na Egejsko morje. Peti del o vprašanju bolgarskih reparacij. ★ Predlog o varuštvu nad severozahodno Afriko New York, 8. maja. (Tass.) Predsednik sveta za afriške zadeve Paul Roberston je poslal zunanjemu ministrstvu Združenih držav ter angleškemu, francoskemu in sovjetskemu poslaniku v Washingtonu pismo. V njem kritizira predlog Anglije za ustanovitev varuštva nad severovzhodno Afriko in pravi, da je v »odkritem nasprotju s cilji, ki so si jih Združeni narodi postavili vvojni.« Roberston je mnenja, da hoče Anglija razširiti svoje gospostvo nad vso severno Afriko in pritegniti nove milijone ljudi k svojemu ogromnemu kolonialnemu ozemlju. Anketna komisija s francosko-italijanske meje se je vrnila Pariz, 8. maja. (Tanjug.) AFP poroča: Anketna komisija, ki je obiskala Bri-gue (Brigo), Tende (Tendo): na franco-sko-italijanski meji, se je sestala v Parizu, da bi pripravila poročilo, ki ga bo morala podati Svetu ministrov. Britanska vlada za čim hitrejšo izvedbo plebiscita v Grčiji London, 8 maja. TASS poroča: Kakor piše diplomatski urednik lista »Observer«. je britanska vlada poslala Združenim državam Amerike memorandum, v katerem se zavzema za hitro izvedbo plebiscita v Grčiji, ki naj bi odločil vprašanje kraljeve vrnitve. Plebiscit naj bi se izvedel čimprej, ne pa 1. 1948., kakor so to poprej predlagali. Urednik piše, da bodo angleške čete ostale v Grčiji vse do izvedbe plebiscita Vzroki, ki se navajajo v korist tega predloga, temeljijo na političnem položaju v Grčiji, ki je nastal kot posledica volitev. V Ameriki so racionirali potrošnjo premoga Washington, 8 maja Reuter poro-fia, da je minister za notranje zadeve Združenih držav Amerike Crug, izjavil, da bodo v Ameriki verjetno morali uve- sti racionalizacijo uporabe premoga, kakor je to bilo za časa vojne, in to v primeru, če se rudarji, ki stavkajo, ne bi hoteli v najkrajšem času vrniti na delo. Crug je zastopnikom tiska izjavil, da je stavka rudarjev iz premogovnikov, ki se je pričela že 1 aprila, povzročila tako velik primanjkljaj v proizvodnji, da se bodo posledice čutile nekaj mesecev. Da bi se razdelitev premoga za naslednjo zimo čim pravičneje izvedla, bo treba ponovno uvesti racionalizacijo. Sporazum o koncesiji železn. proge Džibuti—Addis Abeba Beograd, 8. maja. (Tanjug.) Ag. Fr. Pr. poroča, da je bil v skladu s protokolom, ki je bil sklenjen 5. septembra 1. 1. med Fraucijo in abesinsko vlado, sklenjen sporazum med abesinsko vlado in predstavniki železnic in katerim je predvideno, da prevzame koncesionirano društvo v roku treh mesecev administracijo in izkoriščanje vseh železniških prog, ki vodijo iz Džibutija v Addis Abebo. Sovjetsko posojilo prekoračilo predvideno višino Moskva 8. maja Tass poroča: Iz vseh krajev Sovjetske zveze še nadalje prihajajo poročila o uspehih novo razpisanega posojila Delavci, kolhozniki, inženirji, tehnično osebje in inteligenca dajejo svoje prihranke državi za obnovo in razvoj gospodarstva Dopisnik iz Rige poroča, da je prekoračilo posojilo za 20 odstotkov predvideno vsoto. Tudi iz drugih krajev Sovjetske zveze poročajo da je posojilo že prekoračilo predvideno vsoto. Volitve 26. maja bodo odločile o splošni politiki Češkoslovaške Na seji Centralnega komiteta Komunistične partije Češkoslovaške je imel tajnik Centralnega komiteta Rudolf Slansky referat, v katerem je med ostalim rekel, da bodo volitve dne 26 maja odločile o splošni politiki republike. Naseljevanje v Šieziji Katovice, 8. maja. (Tanjug.) PAP poroča, da so naselili na kmečkih posestvih šlesko-dombrovskega okrožja do sedaj 152.954 oseb Naseljenci so dobili 238.388 hektarov zemlje. 6509 krav, konj in vprežne živine, 14.741 glav rogate in 2856 glav drobnice Po mestih so naselili 173.618 oseb, ki so dobile 1311 poljedelskih objektov 3316 nepremičnin. 597 industrijskih delavnic in 3253 loka'ov in obrtniških delavnic V šlezko-dombrovskih okrožjih je bilo naseljeno skupno 93.763 družin s 326.572 člani. Mussolinijevo truplo ukradene na povelje generala Galbiatia Rim, 8. maja (Tanjug.) AFP poroča, da je bilo Mussolinijevo truplo ukradeno na povelje generala fašistične milice Gal-biatija, ki se je sedaj postavil na čelo demokratičnega fašističnega gibanja. Slišati je, da je truplo začasno pokopano na nekem vrtu in da je Galbiati pričel pogajanja z milanskimi oblastmi, da jim vrne truplo- Danes se je v Zagrebu začel III. mladinski kongres čem bo razpravljal III. kongres mladine Jugoslavije Volitve delegatov za III. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki je danes začel zasedati v Zagrebu, so. pokazale moč mladinske organizacije in so pomenile nedvomno še korak naprej k njeni organizacijski krepitvi. Po dosedanjih podatkih je večina mladine, 80%, glasovala za delegate ob volitvah funkcionarjev v osnovnih organizacijah. Kako velika je bila udeležba mladine pri teh volitvah, sprevidimo najbolje iz tega, da se je v Ljudski republiki Srbiji udeležilo volitev delegatov okrog 420.000 mjadincev. Volitve so bile v večini organizacij izvedene po pravilniku, ki ga je izdal sekretariat upravnega odbora USAOJ-a. To je treba naglasiti in značilno je, da je bilo načelo demokratičnih volitev delegatov izvedeno v večini organizacij v polni meri. Volitve so bile hkrati tudi pregled dela mladinskih funkcionarjev, njihove povezanosti z mladino in izkazalo se je, da so mladinski funkcionarji najboljši mladinci in mladinke, zakaj v večini primerov so bili izvoljeni za delegate na kongresu. Potemtakem lahko rečemo, če presodimo volitve v celoti, da so potekle pravilno, da so okrepile mladinske osnovne organizacije, obenem pa so bile ob tej priliki rešena številna organizacijska vprašanja. Delegati, ki so bili izvoljeni, da zastopajo mladino posameznih okrajev, so dobili od mladine naloge, ki jih morajo izpolniti na kongresu. Mladina jim je naložila, da prikažejo na kongresu uspehe dela mladine pri obnovi in graditvi države, uspehe in rezultate na kulturnem in drugih področjih, a da hkrati na kongresu postavijo najvažnejša vprašanja, ki jih mora kongres obravnavati in napraviti sklepe. Težko je našteti vsa vprašanja, ki bo o njih kongres razpravljal, toda lahko se reče, da bodo na kongresu obravnavana vsa vprašanja, ki se tičejo življenja naše mladine, vprašanja, ki jih rešuje in s katerimi se dan na dan bavi mladinska organizacija. Razen uspehov na vseh področjih dela mla- r ' ".................. Množični herčizem žena - naša sila v osvobodilni borbi Ko so prispele enote Jugoslovanske armade do Sušaka, je mladina aktivno pomagala borcem. — Mladinke nosijo ranjenca. dinskih organizacij mora kongres prav tako preučiti prakso dela vodstev, da pojasni tista nejasna organizacijska vprašanja, ki jih rešujejo na različne načine v raznih organizacijah. Pravila Ljudske mladine Jugdslavije, ki jih mora kongres sprejeti, bodo pripomogla mnogo, da bo prišlo do sistema v mladinskih organizacijah, določila bodo funkcije in način dela vodstev in odpravila bodo razne samovoljne oblike dela, ki vznikajo v organizacijah. Na kongresu pa ne bodo sprejeta le pravila Ljudske mladine Jugoslavije, temveč tudi številni sklepi, potrebni za utrjevanje osnovnih organizacij in njihovega pravilnega delovanja. Eno takšnih- vprašanj, ki bo o njem razpravljal kongres, je izvedba povsem demokratič- V goratih kraških predelih severne. Dalmacije se je dolgo bil težak boj z močnimi sovražnimi silami. Sleherni borec je moral vsak hip biti v največji budnosti. nega načela volitev vodstev in njihove odgovornosti do mladine v vsej mladinski organizacjii. Še vedno se namreč v mnogih mladinskih organizacijah funkcionarji postavljajo, a ne volijo. Zaradi tega se dogaja, da funkcionarji v mnogih krajih niso najboljši mladinci in mladinke in da s' svojim vedenjem jemljejo ugled mladinski organizaciji. Prav tako še vedno ni uvedena v vseh mladinskih organizacijah odgovornost funkcionarjev pred mladino, tako da bi jih mladina nadzirala in da bi izmenjavala funkcionarje, ki niso primerni za svoja mesta. Eno izmed vprašanj, ki se bo o njem tudi razpravljalo na kongresu, Je vprašanje pravilne organizacije dela v mladinskih vodstvih, kako naj bi se uvedlo nadzorstvo nad izpolnejvanjem posameznih nalog vodstva in posameznikov. Cesto se dogaja, da sekretariati ne znajo pravilno organizirati dela in zato ne morejo izpolniti številnih svojih dolžnosti ter tako ovirajo pravilno delovanje in redno izpolnjevanje vseh nalog, ki se postavljajo pred mladinske funkcionarje. Na kongresu bo treba obravnavati tako delo samih vodstev, kakor tudi delo aparata, ki je potreben pri odborih in ki mora pomagati našim sekretariatom pri reševanju posameznih vprašanj, hkrati pa_ pomagati vodstvom, da morejo pravočasno nadzirati delo nižjih organizcij ter jim nuditi stalno podporo. Na kongresu bodo razpravljali tudii o najvažnejših spiskih, ki jih je treba uvesti v mladinskih organizacijah zaradi evidence članstva in za vodstvo kadrov. Z njihovo uvedbo v mladinskih organizacijah, ureditvijo administracije, finančnega poslovanja itd. ho v marsičem olajšano pravilno poslovanje odborov in omogočeno hitro reševanje vseh nalog, ki jih bodo ti odbori prevzemali. Eno pomembnih vprašanj, ki se bo o njem razpravljalo na kongresu, je vzgoja mladinskih funkcionarjev. Znanje mnogih funkcionarjev je zelo pomanjkljivo, ker se ne utegnejo posvetiti načrtnemu- študiju, čeprav so ukaželjni. To vprašanje je tem pomembnejše, ker se mladinsko gibanje v naši državi čedalje bolj razvija, ker ga od dne do dne čakajo večje naloge; če pa funkcionarji ne bodo nadalje napredovali, če se ne bodo bogatili z novim znanjem, ne bodo mogli uspešno voditi takšnega mladinskega gibanja. Prav tako v mnogih organizacijah zlasti vodstva pogosto ne upoštevajo gmotnega položaja jjosamezniikov; to se tiče zlasti* številnih bolnih tovarišev, ki delajo in ki jim je potrebno zdravljenje. Mladinska vodstva morajo posvetiti mnogo večjo pozornost temu vprašanju, o katerem se bo prav tako razpravljalo na kongresu. Uspeh dela samega kongresa Dosti herojev nam je dala naša borba. Njihova imena 6Q znana; s spoštovanjem se jih spominjajo tovariši, ki so jim v kakem težkem trenutku boja s svojo hra-' brostjo vlile novih sil; poznajo jdh tisti, ki 60 samo slišali o njih in njihovih junaštvih in to je bilo zanje mnogo. Laže so se borili, še z globljim zaupanjem in vero v zmago 60.tisoči in tisoči kljubovali sovražniku. Potem pa je hilo še na stotine drugih, tihih žen-junakinj, katerih junaštvo je bilo v tem, da je borec vsepovsod srečaval njihovo pomoč, njihovo toplo besedo in ljubezen; sovražnika pa je plašila njihova neuklonljiva upornost, ki jo je občutil na vsakem koraku. Skratka, bilo je to tisto množično junaštvo naših ljudi, zaradi katerega smo zdržali in zmagali. Mnogo takih žen 6em srečala, popisala jih bom samo nekaj, toda v njih boste spoznali tisoč drugih. Dobro 6e spominjam, kako se je neka kmečka mati na znamenitem črnomelj-skem zborovanju aktivistk Osvobodilne fronte v januarju leta 1945. dvignila in preprosto začela govoriti: »Naj vam po-veta tudi jaz, kako je bilo z menoj. Že takoj v letu 1941. je moj sin pozno proti večeru nekam izginil. Nisem' ga hotela spraševati, sin, kam hodiš tako pozno, ni dobro hoditi ven zdaj, ko tujci vladajo pri nas. Molčala sem, moje materino srce pa ni moglo mirovati. Šla 6em bosa za njim. Videla sem ga, kako se je že izven vasi sestal z nekim drugim fantom iz vasi in malo pozneje se jima je pridružil še nekdo. Malo 60 se pogovorili, potem sta druga dva odšla, jaz, pa sem jo ubrala za svojim sinom. Kam jo neki maha? Ni lepo, da vohunim za njim, toda mati je mati in njeno srce mora vedeti, ali hodi sin po pravih polih. Zavil je v gozd, se vzpenjal više proti čerem, kjer mi je skoraj izginil izpred oči. Toda pospešila sem korake in sem ga spet ugledala. Ustavil se je ob jami, ki sem jo poznala tudi jaz še iz mladih let, ko smo se otroci tam igrali. Gledam, gledam, fant sede, potem pa mi izgine izpred oči. Najprej sem videla, kako izginilo njegovo spodnje telo, kmalu zatem je izginila tudi njegova glava. Stopim za njim. Zasvetilo se rni je v glavi.. Fant ima tam nekaj skritega. Prav gotovo. Grem prav do čeri, v svetem prepričanju, da ravnam prav. Materino srce mora vedeti, kaj skriva njen sin. Ležem ob. jami na trebuh in kaj vidim! Spodaj, prav malo niže od mene, je bil moj sin in v rokah je imel puško. Puško! In poleg sta ležali še dve puški. Moj bog, kako sem 6e prestrašila. Za koga rabi puško? Fant je bil od nekdaj miren in tih, nobenega prepira ni vodil z nikomer. Le kje je dobil puško? Takrat se mi je zasvetilo. Za koga boš rabil puško kakor za tistega, ki ti je zasedel vaš, ki je začel krasti in divjati po vasi, ki nam je ukradel zemljo, ki se je po sili naselil pri nas? Za koga drugega kakor za preklete pritepence? Takrat, povem po pravici, sem bila ponosna in, verjemite, srečna. Takrat sem vedela, da je moj sin možat, človek, ne pa šlapa. Istočasno pa sem se strašno, bala, kaj bo z njim. Brž sem se umaknila in bosa stekla proti vasi. Ne izdam mu, da vem za njegovo skrivnost, pa tudi nihče drugi na svetu je ne bo izvedel, tudi moj mož, fantov oče, ne bo izvedel zanjo. Saj če sin še meni ni hotel zaupati, je že vedel, zakaj tako dela, saj je bil drugače pošten sin in mi je vse zaupal ter se vedno posvetoval z menoj. To pa so stvari, o katerih je treba molčati. In molčala sem tako dolgo, dokler ni sam prišel k mehi in mi povedal. Vidiš mati, tako in tako je, treba je zanetiti tudi v naši vasi upor, ženske morate delali z nami. Takrat sem mu povedala, da sem ga videla v jami Odhod slovenske delegacije na III. kongres Včeraj zjutraj ob 4.30 se je odpeljala z Ljubljane mladinska delegacija iz Slo-/enije, ki se bo udelžeila III. kongresa ljudske mladine Jugoslavije, ki bo danes pričel zasedati v Zagrebu. V delegaciji je približno 150 voljenih delegatov, med ka- ,__ ferimi so tudi člani sekretariata Glavnega pa bo odvisen prav od tega, v kakšni I odbora ZMS ter štirje častni delegati-meri bo poglobil in rešil mnoga vpra- udarniki. Delegacija je ponesla s seboj šanja mladinskih organizacij ter postavil raznovrstna darila, ki jih je za III. kou-osnovo za njihovo nadaljnjo krepitev, ta- gres pripravila mladina po vaseh, mestih Maji spomini na zadnje dni v Begunjah 4. maj 1945 bo vsem, ki so ga dočakali v Begunjah, ostal vse življenje neizbrisno v spominu. Te dni, ko obhajamo prvo obletnico, pa mi s posebno jasnostjo stopajo pred oči vsi dogodki poslednjih dni v Begunjah. V 16. »belegu« sem delila usodo s 120 tovarišicami. Preden sem prišla v Begunje, sem mislila, da vem, kaj so Begunje, saj se je mnogo govorilo o grozotah, ki so jih morali tam prestajati naši ljudje. Neposredno doživljanje Begunj pa je bilo vendarle drugače. Begunje, to je bil kraj trpljenja mnogih zavednih slovenskih ljudi, kraj poniibinja svobodnega človeka na stopnjo zanemarjene živali, kraj lx>r-be z ušmi, umazanostjo in tisoč drugimi majhnimi nadlogami, a obenem je bil to kraj neizčrpne vere slovenskega človeka v dokončno osvoboditev. Kot pod ogromnim kupom pepela gorja, ki je tlačil bedna človeška srca, je tlelo prav toliko neugasljivih fsker žive vere v nepremagljivost na-rodno-osvobodilnega pokreta. Kot v taiko temnih nočeh veš, kdaj se bliža jutro, tako smo tudi v Begunjah že dalj časa slutile, da se bo se Vendar smo prečdstokrat vpra- vsak čas 'zdanilo, tem pričakovanju sevale: bomo li dočakale dan svobode? — Nekako od Velike noči dalje je vsa jetnišnica nestrpno pričakovala velikega dogodka. Bale smo se in ugibale, kakšna bo borba za našo osvoboditev. V jetnišnici so švabski stražarji pripravljali vse za slučaj napada. Na okna so nastavili težke strojnice. Naduto so se ječarji bahali, da se lahko ubranijo polletnemu obleganju. Prvega maja nas je prebudilo razburjeno tekanje po hodnikih. »Partizani so nek je v bližini,« je šla vest od celice do celice. Telefonske drogove okrog jetnišnice so podžagali. šef kuhinje je v popačeni slovenščini zagrozil. da se bodo Nemci za to maščevali nad jetniki. Naša negotovost se je stopnjevala, a tolažile so nas besede Vrhovškove mame iz Moravč, ki je bila prepričana, da najbrže ne bodo imeli več časa. Nekaj radostnega je zavladalo med nami. V bližini so partizani, naši reditelji, in vsak hip smo pričakovale, da se bo od kod oglasil kakšen strel in naznanil pričetek na-naila. ko -da bodo lahko z uspehom izpolnile ogromne naloge, ki čakajo mladino pri zgraditvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. (Po »Omladini«.) Tako je napočil 3. maj. Tudi tega dne smo preko stalne tajne zveze dobile, »Poročevalca«. Bile smo ga silno vesele. V njem je pisalo, da prodira naša junaška JA in zavezniška Rdeča armada, še bolj pa nas je razveselila vest, da partizani stavljajo pogoje za predajo jetnišnice. Do 9. ure zvečer mora viseti na jetnišnici bela zastava, sicer bo napad, so poročali; Fischerja, šefa žendarske kuhinje, in še enega gestapovca, da so ujeli in odpeljali kot talca. — Ko smo šle od dela v celico, že je bil za nami kriminalni sekretar Brandl. Danes je bil njegov, nekdaj tako gospodovalen, glas, preplašeno mehek. Palice, katero je imel stalno v rokah in bičal z njo svoje škornje in včasih tudi jetnike, ta večer ni imel. Trudil se je, da bi dal svojim besedam strog poudarek. »Morda pride to noč do streljanja. Vsaka, ki se prikaže na oknu, bo ustreljena!« Po njegovih besedah smo vedele, da je stanje resno. Oblekle smo se in pričakovale, kaj bo. Noč je bila vznemirljivo mirna in tiha. Ob petih zjutraj^ je odprla vrata surova ječarka Anžičeva in zavpila: »Auf!« Bile smo razočarane. Smo se mar motile? Ko smo 'stopile v kuhinjo, so orožniki begali brezglavo sem in tja. »Vidiš,« je modrovala Vrhov-škova mama, »kako hitijo. Podali se bodo! Saj se morajo 1« in tovarnah, med njimi tudi darilo mladine iz Trsta — krasen album s slikami s proslave 1. maja ter obletnice osvoboditve Trsta. Ko sem stopila ob 13.45 k oknu, sem videla neka dekleta iz vasi, ki so nam veselo mahala in pripovedovala, da so se Švabi podali in da pridejo partizani čez četrt ure v jetnišnico. Skočila sem od okna. »Tovarišice, rešene smo!« sem zavpila. »Čez četrt ure bodo tu!« Ko sem prišla v kuhinjo, sem* videla, kako so orožniki odlagali opasa-če in sploh Vse orožje in se sami postrojih na hodniku. Tedaj so se odprla vrata jetnišnice in vstopili so naši rešitelji — partizani. Skozi okno nisem mogla nikogar spoznati. Strmela sem kot v privid pred seboj. Partizanov je prišlo kakšnih dvajset. Živahni klici so odmevali od mrkih jetniških zidov, ki so v poslednjih štirih letih bili priča neizmernega gorja mnogih slovenskih ljudi. Kar nenadoma se je znašel pred mano polit-koinisar Kokr-škega odreda, Andrej Bohinc. »Andrej!« sem zavpila, močno sem ga objela in poljubila. Koliko življenj je rešil junaški pO-dvig majhne čete Kokrškega odreda v begunjski jetnišnici! Z drznim nastopom, stavLjenkn ultimatom takrat, ko so bili še vsi sosedni kraji J^olni hitlerjevskih hord, so nam junaški partizani dali tako težko pričakovano svobodo. Jožica Ogrizek. s puškami, pa se je silno prestrašil. Kako tudi ne, saj bi za njim šel lahko kdo drugi in ne jaz.« Skoda, da se ne spominjam imena te matere. Treba bi bilo na ves glas povedati njeno ime, tako kakor slavijo svoje • matere sovjetski ljudje. In poznam še drugo mater. Konec leta 1941. je bilo, ko smo v Kostanjevici na Dolenjskem začeli zbirati zavedne ljudi na sestanke. Tam je takrat živela učiteljica Francka Zupančičeva, mati dveh otrok. Njenega moža takrat ni bilo doma, bil je menda v ujetništvu. Razumela nas je, pomagala nam je, zlasti ker je bila že v stari Jugoslaviji napredna. Pa vendar, takrat je bila še bolj plaha. Zgodilo se je na primer, da 60 ponoči fašisti razsvetljevali njeno hišo z reflektorji, morda niso nameravali ravno njene hiše osvetliti, njo pa je to tako prestrašilo, da nam je povedala, da mora nekaj časa prenehati z delom. Pozneje so jo kot učiteljico prestavili na Hinje. Takrat smo zvedeli, da pogumno in vztrajno dela. kjer je imela zelo težavno stališče, saj je bil tamkajšnji kaplan znameniti zločinec Kern, ki ga je «■ pozneje naše sodišče obsodilo na smrt. Zopet so jo prestavili, to pot na Bevke na Barju. To je bilo leta 1942. in od tam je hodila večkrat ’v Ljubljano k nam. Hlastno je stikala za literaturo Osvobodilne fronte in jo vedno odnašala v svoji obleki. Pravila je, da so jo že tudi preiskali, pa nje da to nič ne gane. Takoj smo videli, da nam je v tem času ojeklenela. Na Bevkah je postala prava junakinja. Še svoje otroke je vpregla v delo. Držala je zvezo preko Ljubljanice iz Ljubljane- v Dolomite, kjer se je takrat zadrževal Šercerjev bataljon in kjer so se takrat zadrževali tudi naši voditelji. Ponoči je vodila borce in aktiviste čez Ljubljanico, vodila partijske sestanke, sestanke žena in mladine. Hkrati je prikrojevala iz usnja gojzerje za borce. Pri tem delu so jo tudi dobili. In pomislite, mirno je odšla z njimi in ko so naperili puške vanjo — najprej v kolena, potem vedno više, da so jo mučili prav počasi in okrutno — jim je gledala mirno v obraz in zavpila, že ko je imela zrna v kolenih: »Vi, navadni vojaki, boste nekoč spregledali. Vam, fašisti, pa ni rešitve. Kar streljajte!« In to je bilo že leta 1942., ko je drvela nemška drhal proti vzhodu, ko so pri nas začeli streljati talce, ko so pri nas začeli požigati, ko so začeli seliti na tisoče in tisoče ljudi. Na letošnjo svečano proslavo osmega marca je prišla iz okolice Gornjega grada sivolasa, priletna mati. Pri večerji sem sedela poleg nje. In pravila mi je, kako je bilo v internaciji: »Saj mi ne boste verjeli, da je bilo res tako.« In pogledala me je nejeverno, češ kaj bi ti pravila, saj je tako neverjetno grozno vse skupaj, da človek, ki tega ni doživel, nikakor ne more verjeti. Pa 6em seveda verjela, kako ne bi »Ko so nas gnali na delo — hodili smo tja in nazaj po tri ure — smo šli čez planjavo, ki je bila vsa bela od človeških kosti. Vi mi prav gotovo ne verjamete,« je skoraj brezupno dejala. »In čudim se, da še živim, če se spomnim, kako so nas oblivali gole z mrzlo vodo, potem ko so nas poprej parili v prostoru, kjer je bilo tako strahotno vroče, da je teklo od nas. Potem so nas postavili na cement in nas polivali z mrzlo vodo.« Napeto 6em poslušala dalje. »Od tri sto, ki so nas skupno odgnali iz naših treh vasi, na6 je ostalo samo 56. Ali mi verjamete?« »Kako to, da ste ostali živi vi, mama?« Takrat je kar oživela. »Veste zakaj, jaz nisem hotela tam poginita Enkrat, ko 60 me gnali spet na delo in sem imela noge do krvi ožuljene in opraskane, sem se kar sesedla. Ostala bi tam • sredi belih kosti, lopnili bi še s kolom po moji glavi in ostala bi tam. Jaz pa nisem hotela. Dvignila sem^ se, sam bog ve, kje sem dobila to moč in__ sem šla. Ne, od nemške psice pa ne bom storila smrti, sem rekla pri sebi in sem šla. In ko sem videla, kako umirajo, sem 6i rekla: nekdo mora od nas ostati, nekdo mora povedati, kaj so počeli z nami, tega je toliko, da se bo potopilo v morju gorja. Nekdo mora poskrbeti za maščevanje in kazen. In tako sem ostala. Vidite, zdaj sem se že popravila,« je končala. To je povedala mati iz okolice Gornjega grada, ki je imela svoje sinove v partizanih že leta 1942. in ki so ji že istega leta popadali v bojih z nemškimi osvajalci. In poznam še eno mater, to je moja mati. Leta 1941., ko je tovariš s tehnike nosil k nam Slovenskega poročevalca, da ga razpečamo naprej, mi je rekla: »Bolje bo. da te stvari 6praviš drugače. Jaz pa bi to takole zavila, kadar nosiš po ulicah.« In ko sem se vračala domov s prazno torbo, mi je prinesla kosilo na mizo tako nekako drugače kakor ponavadi. Kakor človeku, ki je prišel od trdega dela ali ■podobno. To me je ganilo in ko sem hotela pomagati pospraviti posodo, me_ je odrinila: »To bom pa že jaz, da boš ti imela več časa za Osvobodilno fronto.« Leta 1942. mi je rekla: »Ti pobiraš prispevke za Osvobodilno fronto. Jaz bom tudi mesečno dajala.« Cez mesec dni je rekla: »Jaz bom tudi kaj delala za Osvobodilno fronto.« In smo jo vpregli v delo. Nosila je ponarejene propustnice tistim, ki 60 odhajali v partizane. Nekega dne se je vrnila nekam vzhičeno domov. »No, kaj si doživela?« sem jo vprašala. »Pretentala sem detektiva,« mi je živo in s ponosom odgovorila. V torbici 6em imela tri propustnice, nisem jih še oddala na javki, pa sem videla, da vse ljudi pred menoj preiskujejo in brskajo po torbicah ženskam. Ustaviia sem se malo pred detektivom, zvedavo gledala, kaj počne, vzela iz torbice robec in prav počasi sem si obrisala potno čelo. Ves čas pa sem gledala na njegove roke in prav neumno sem se obnašala. Takrat se je obrnil k meni, pa je kar zamahnil z roko in šel naprej.« Iz zapora, tik pred smrtjo, mi je pisala: »Ponosna sem na vas tri, upam, da so tudi moji ostali otroci dobro drže.« Zima Vršča!« Boris Ziherl: OB SEDEMDESETLETNICI ROJSTVA IVANA CANKARJA IVAN CANKAR IN NIEGOVA DOBA 'Jutri bo minilo 70 let, kar se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar. Ob tej priložnosti priobčujemo d preoodu doe poglavji iz študije, ki jo je Boris Ziherl napisal kot predgovor k srbski izdaji treh Cankarjevih dram. Knjiga je izšla o Beogradu pri založbi >Kulturat. »Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži: kaže čednosti, nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.« Te besede Shakespearejevega Hamleta je Cankar postavil kot moto svoji drami »Hlapci«, kot svoj estetski princip, ki se je po njem ravnal, ko je ustvarjal svoje realistične drame »Jakob Ruda«, »Za narodov blagor«, »Kralj na Betajnovi« in »Hlapci«. V teh dramah je podal Ivan Cankar podobo in odtis slovenske resničnosti v zadnjih treh desetletjih pred prvo svetovno vojno, resničnosti majhnega, politično, kulturno in ekonomsko zatiranega naroda, na oni etapi mednarodnega družbenega dogajanja, ki ga označujemo z besedo imperializem. V času, ko so socialna in nacionalna nasprotja pretresala temelje mnogona-cionalne fevdalno-kapitalistične Avstro-Ogrske, sta si lastili monopol nad trgovanjem' z narodno usodo dve politični grupaciji: liberalci in klerikalci. Med tem, ko sta dva tabora slovenske reakcije, klerikalci in liberalci, vodila na plečih izkoriščanega ljudstva breznačelno borbo in tekmovala v prodajanju slovenskih nacionalnih interesov, je poganjala iz vrst propadlih kmetov in uničenih meščanskih srednjih slojev nova družbena sila, ki se je koncentrirala v večjih industrijskih središčih, v Trstu, Tržiču, Mariboru, Jesenicah, v premogovniškem trikotu Trbov-lje-Zagorje-HTastnik, se osvobajala ideološke zapuščine preteklosti in se spreminjala v vedno bolj odločilen faktor slovenske nacionalne politike. Porajal se je in rasel slovenski delavski razred, nastajale so prve sindikalne organizacije slovenskega proletariata, pojavile so se njegove prve politične organizacije. Med onimi redkimi slovenskimi ljudmi, ki so že tedaj slutili, da predstavlja delavski razred novo družbeno stvarnost, ki nosi v sebi negacijo sramotne slovenske sodobne stvarnosti in njenih nosilcev, je v prvi vrsti izstopal Ivan Cankar. n. V provincialnih mestih Slovenije bledi, brezvsebinski liberalizem in njegovi korumpirani nosilci; na vasi bojeviti klerikalizem, ki brez rezerve služi vladajoči avstrijski reakciji, sovražnik vsakega napredka in ^gospodar »slovenske kmečke duše«, dočim se v daljavi že slišijo koraki tistih borbenih sil napredka, ki jim je — kakor povsod tako tudi v slovenskem narodu — usojeno, da odigrajo najčastnejšo vlogo v njegovi nacionalni zgodovini — to je osnovno gradivo Cankarjevega umetniškega ustvarjanja, to napolnjuje s svojo problematiko njegova najboljša dela. Mnogo so pisali in diskutirali o tem, kakšni literarni smeri pripada Cankar; tako so se našli tudi ljudje, ki so označevali »cankarjanstvo« kot posebno lite-' rarno smer. Formalne strani Cankarjevega umetniškega ustvarjanja v resnici ne moremo ločiti od njegove vsebinske strani. Skupno z Otonom Zupančičem in z dvojico zgodaj umrlih pesnikov, Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom- Aleksandrovim, Je Ivan Cankar sestavljal skupino literarnih ustvarjalcev, ki se je ostro omejila od plitvega naturalizma predhodne generacije slovenskih liberalnih literatov in ki zanjo slovenski literarni zgodovinarji uporabljajo naziv »slovenska moderna«. Zanikajoč sramotno slovensko resničnost, podajajo Ivan Cankar in trije njegovi tovariši v svojih delih nekatere note novega romantizma. Toda, dočim je na zapadu tako imenovana neoroman-tika, ki je zamenjala naturalizem in pomenila poglabljanje dekadence, beg pred novo, na zapadu tedaj že popolnoma konkretno družbeno realnostjo pred delavskim razredom in njegovim zgodovinskim poslanstvom — so imele note novega romantizma v delih teh slovenskih pisateljev v glavnem drugačen pomen in vsebino. Nova romantika je tu predstavljala »beg« pred sodobno resničnostjo in celo tudi »beg v kraljestvo sanj«. Le da ta »beg« ni pomenil istega kar pri neoromantikih na zapadu: resignacijo, pomirjen je z gnilo družbeno stvarnostjo imperializma, ne toliko beg pred to stvarnostjo kolikor pred revolucionarnimi družbenimi spremembami, to se pravi, v prvi vrsti pred novo družbeno stvarnostjo, porajajočo se v borbi proletariata in ostal ih slojev delovnega ljudstva. »Beg v kraljestvo sanj« je tukaj pomenil slutnje boljše bodočnosti; konkretno ,je slovenska novoromantika vsebovala po eni strani' neizpolnjene nacionalne težnjo — kar jo je približevalo motivom borbenih romantikov iz prve polovice devetnajstega stoletja, a po drugi strani — spoznanje, da je uresničenje teh teženj neločljivo povezano z zmago tistih novih socialnih sil, ki so tedaj v velikem svetu odločno krčile sebi in vsemu Človeštvu pot k višjim, naprednejšim oblikam družbenega življenja — kar ju je približevalo romantičnim notam in delom M. Gorkega. Torej konkretna družbena vloga Cankarjeve ali Zupančičeve poezijo ni nikdar obstajala v uspavanju družbene zavesti množic, v paraliziranju njihove borbene volje, kot je bil to primer z zapadno neoromantiko in njenimi ekspresionističnimi ; nasledniki, ampak nasprotno v prebujanju zavesti ljudskih množic, v slutnji tistega, kar je v konkretni slovenski stvarnosti videti sicer res še neznatno in brezpomembno, toda se mora neizogibno spremeniti v naraslo reko, ki bo odplavila s poti trohnobo in sramoto. To dejstvo nam potrjuje' odnos slovenskih ljudskih množic do ustvarjanja pesnikov tako imenovane slovenske »moderne«, predvsem do Cankarja in Zupančiča. Ta odnos se je zlasti močno manifestiral v letih narodno-, osvobodilne borbe 1941-45, ko so slovenski partizani odhajali v borbo s Cankarjevimi izreki in Župančičevimi stihi na ustnicah. Toda Cankar nima niti v svojih simboličnih slikah niti v tistih, ki so najmočnejše in najznačilnejše, ničesar skup- Ijivo blizu...« A čeprav je Cankar v »Hlapcu Jerneju« simboliziral borbo delovnega ljudstva, ni niti tukaj preprosto skonstruiral motiva v svoji glavi, ampak ga je poiskal v realnem življenju. V dobi okrog 1907. leta, ko so delovne množice Avstrije pod vplivom ruske revolucije iz 1905. leta vzvalovile v borbi za splošno pravico do glasovanja in zakonsko zavarovanje delavstva in delovnega kmetstva, je Cankar poiskal motiv v tragedijah, ki jih je na vasi resnično povzročalo prodiranje kapitalističnega načina življenja in mišljenja v patriarhalne odnose med gospodarji in hlapci. Višek Cankarjevega literarnega ustvarjanja predstavljajo njegova reali« stična dela, predvsem njegove realistične^ drame, v katerih se Cankar, izhajajoč iz ibsenovskega realizma, približuje realizmu Gorkega. Ivan Cankar po lotograiiji z dne 17. novembra 1915. nega s formalistično dekadenco; motive za te slike dobiva v bogati zakladnici (o kateri je govoril tudi Gorki, ko je poudaril njen pomen za socialistični realizem), namreč: v folklori, legendah, narodnih pripovedkah in pesmih. Njegove personifikacije tistih družbenih cmiteljev in tendenc, ki v njih končno zmago veruje, so liki junakov, .ki jih je ustvarila ljudska domišljija v stoletjih tlačanstva in ki še danes žive v ljudstvu: Kurent, staroslovanski bog veselja, Peter Klepec in kralj Matjaž, personifikacija osvobodilnih teženj slovenskega kmeta, Lepa Vida, simbol neutesnega hrepenenja v slovenski narodni pesmi. Povsem razumljivo je, da je uradna literarna zgodovina v stari Jugoslaviji zlasti poudarjala novoromantične elemente v delih Cankarja in dstalih pesnikov »moderne«. To poudarjanje je težilo za mumificiranjem Cankarja, prizadevalo si je spremeniti ga v pravega dekadenta, ki je v resnici daleč od ljudstva in njegovih teženj, ali čisto preprosto — v pisatelja klerikalne reakcije. Toda takrat kot danes so jih pobijala ta dela sama: novoromantični momenti Cankarja, Župančiča in drugih niso imeli ničesar skupnega z brezvse-binskim in reakcionarnim neoromantičnim formalizmom na zapadu. Zavračajoč novoromantični formalizem, so slovenski pesniki, »moderne« sprejeli z obema rokama že takoj v začetku vsebino sodobnega literarnega ustvarjanja Rusije: ruski realizem in nacionalno-oevobodilno romantiko ukrajinske poezije. Po logiki preraščanja prve etape revolucionarne spremembe družbe v njegovo drugo etapo — buržoazno-demo-kratske revolucije v socialistično revolucijo — je prerasel v Rusiji kritični realizem v socialistični realizem; realizem Gogolja, Tolstoja, Čehova v realizem Gorkega in Serafimoviča. Proces tega preraščanja v višji tip realističnega ustvarjanja je nedvomno mnogo bolj vplival na Cankarjevo ustvarjanje kot proces nastajanja vseh in vsakršnih novih »izmov« na zapadu. V članku o realizmu Ivana Cankarja, ki sem ga objavil 1939. leta pod psevdonimom A. Poljanec (»Naša stvarnost«, april 1939; »Sodobnost«, 1939, št. 12), sem pokazal na popolnoma originalno prepletanje realizma s simbolizmom, ki sem ga odkril pri pisateljih in pesnikih slovenske »moderne«, a predvsem pri Cankarju, ki je edini od četvorice predstavnikov tako imenovane »moderne« pisal v prozi. To prepletanje realizma in simbolizma se najlepše odraža v »Hlapcu Jerneju«. Znani slovenski literarni zgodovinar Ivan Prijatelj je o tem delu napisal:- »Ta umotvor nima svojega težišča v realnem romanju hlapca od župana do cesarja, ki tako ugaja našim kratkovidnim kritikom, ampak v alegorični višini, v harmoniji sfer, ki pojo o času, ko bo delavec dobil svoje od svojega dela, o času, ki nam je tako oti»- Junaki Cankarjevih realističnih dram so vsi po vrsti inteligenti naprednega čustvovanja, ki se duše v gnili atmosferi slovenske stvarnosti; zdaj vzplamte-vajo v brezmočnem protestu zdaj padajo v resignacijo in se zapirajo vase ali tragično izginjajo, a zdaj zopet slutijo porajanje nečesa novega,' kar bo slovenskemu narodu utrlo pot v svetlejšo bodočnost. Brez dvoma je Cankar v vseh feh Ščukah, Maksih Krncih im Jermanih podal tudi svoja lastna, osebna omahovanja, minute obupa in resignacije in zopet vere v osvobodilno poslanstvo delovnega ljudstva. Vse te figure se podobno kot Cankar dvigajo iz množice klasično očrtanih tipov povprečne slovenske inteligence tiste dobe: pokvarjenih literatov, žurna-listov in juristov, vsakovrstnih Stebelc, Siratek in Kadivcev iz drame »Za narodov blagor«, liberalnih prozaikov in samozadovoljnih gurmanov, vsakovrstnih Bernotov iz »Kralja na Betajnovi« in lahkomiselnih učiteljic, političnih kameleonov, raznih Kumarjev in šolskih upraviteljev iz »Hlapcev«, dobrodušno poštenih cerkovnikov, kot je Hvastja v »Hlapcih«,, in podobno. Dvigajoč se iz množice povprečnih tipov, se postavljajo po robu vsem mogočim predstavnikom reakci je, ekonomskega, političnega in duhovnega nasilja nietzshejanskemu nadčloveku, kralju na Betajnovi Kantorju in koroščevskemu duhovniku, župniku iz »Hlapcev«. Z vzporejanjem Ireb dnarn »Za narodov blagor«, »Kralja na Betajnovi« in »Hlapcev«, ki v njih Cankar podaja umetniško dovršene tipe tedanje slovenske stvarnosti, lahko ugotovimo ne le kronološko zaporednost, ampak predvsem umetniško stopnjevanje, vse globlje Cankarjevo prodiranje v družbeno stva rnost. y komediji »Za narodov blagor«, ki je izšla 1901. leta, podaja Cankar v prvi vrsti politično satiro proti breznačelni borbi med posameznimi slovenskimi reakcionarnimi klikami in proti pokvarjenosti tiska; zasmehuje larpurlarti-zem uradne poezije. Tu Cankar še spregleduje socialno razredno pogojenost nastajanja in izginjanja političnih grupacij, oblikovanja osnovnih političnih taborov v Sloveniji; kot motiv jemlje sicer resničen, a vendar ne tipičen, ampak popolnoma slučajen in kratkotrajen, prehoden prelom v enem izmed osnovnih slovenskih političnih taborov. Protest Ščuke ostane protest osamljenega inteligenta-demokrata in zato zveni demonstracija množice v zadnjem dejanju bolj kot predvidevanje nečesa, kar bo prišlo, kar je po štiridesetih letih v resnici tudi prišlo in o čemer »prvak» Mr-molja »ni mislil, da je mogoče v našem ponižnem, pobožnem ljudstvu« in proti čemer bi hotel Grozd skoncentrirati vse reakcionarne sile. Ko je pisal svojemu prijatelju, pisatelju Alojziju Kraigherju, o načrtu drame, je Cankar 19. avgusta 1900 tako označil motiv te drame: »Predno se bom lotil te stvari, bom odšel za nekaj časa v domovino na Dolenjsko in Notranjsko. Napisati hočem kmetsko dramo; ta žalostni, vsesplošni bankrot našega ljudstva, zlasti po dolenjskih vaseh, je nekaj tragičnega; vrši se počasi in komaj opazno, pa je zato toliko bolj pretresljiv. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju.« V Kantorju je Cankar genialno podal utelešenje procesa prvobitne akumulacije, ki se je v tej dobi vršila na račun delovnih kmetov, ki so propadali; prikazal je zakasneli proces v solzah, krvi in zločinih nastajajočega novega izkoriščevalskega razreda v slovenski družbi, ki je kasneje, prežet z duhom nietzshejanskega nadčloveka in krepko povezan s političnim klerikalizmom, ustvarjal s svojim bistvom in težnjami pogoje za koroščevski klerofašizem, to politično orodje nasilja nad ljudskimi množicami, tega nosilca brezprimernega izdajstva nad narodom in domovino. »Vi duše, jaz telesa!« — ta kantorska parola zveze med vsemogočo slovensko buržoazno reakcijo in političnim klerikalizmom se je končno uresničila v letih narodno osvobodilne vojne, v Rupnikovem, dražinovsko-klerikalnem »slovenskem domobranstvu«. »Kralj na Betajnovi«, objavljen 1902. leta, je brez dvorna najbolj dovršena Cankarjeva realistična drama. V njej jasno' prodirajo na dan razredna nasprotja na vasi, objektivni cilji klerikalne ekonomske politike na vasi, prehod liberalnih vaških izkoriščevalcev na pozicije klerikalizma, nezadržno — kljub klerikalnemu zadružništvu — propadanje slovenske vasi, ustvarjanje dveh osnovnih razredov kapitalizma, razpadanje drobnega kmečkega proizvajalca v ogromno množico sproletariziranih siromakov in najemniških delavcev — z ene strani — in peščico vaških bogatinov, oderuhov in podjetnikov — z druge strani. Moralni nazori Kantorja vsebujejo osnovne elemente, fašistične morale ... Maks Krneč, deklasirani inteligent z neizoblikovanimi socialno-revolucionamimi nazori, organizator vaških siromakov in delavčev, pogine pod roko nasilneža in izkoriščevalca. Veliki uspehi, ki jih je dosegla klerikalna reakcija v letih 1907-10 v ekonomskem in duhovnem zasužnjevanju slovenskih kmečkih množic, povzročajo nekatere umike in resignacijo v drami »Hlapci«, napisani 1910. leta. »Kar je ostalo, je bila smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov... Nova resnica je obsenčila svet, izkušen človek mi jo je razložil: hlapčuj, da boš napojen in nasičen, ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in kdo ti ukazuje! Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od gospodarja samega. Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!« Jerman, ki izgovarja te globoke pesimistične besede, na koncu skrušen zapušča borbo. Sredstva, ki z njimi župnik izsiljuje njegovo kapitulacijo, so tipično . klerikalna, prikazana z mojstrstvom . velikega realista. Nasproti Jermanu, in teli gen tu in individualistu, ki zapušča bojišče, čeprav sluti nove moči, ki stopajo »a pozornico, pripravljene prevzeti usodo dežele v svoje roke, je Cankar še v svojem prvem predavanju tržaškim delavcem v letu 1907 očrtal resnični. lik borca za ljudske pravite: »Ni še dolgo tega, kar šem spoznal Človeka, ki živi med delavci že petnajst let. Ko je prišel mednje, so ljudje pljuvali nanj. Gospod župnik sam se je toliko 'ponižal, da mu je pljunil v usta — stran, brezverec, antikrist! — Ko je začel delavce poučevati, da jih je najprej šele privedel do spoznanja krivice, katere sužnji so, sam ni dobil prostora v celem kraju, skrivati se je moral s svojimi prijatelji o mraku na kakem travniku ali na polju. Kamor se je prikazal, se je prikazalo brž tudi par žandarjev. In ni se zgodilo redkokdaj, da je premišljeval o svojem kulturnem delu med štirimi stenami ter živel na državpe stroške. Tudi se je pripetilo, da je moral na skrivaj pobegniti iz domovine v svobodno kvico— seveda se je čez par mesecev povrnil ter nadaljeval svoje delo.« Spričo uspehov dela tega borca za družbeni napredek vzklika Cankar: »Spoznal sem. kod vodi in kam drži edina pot do rešitve ljudstva iz tlačanstva, do rešitve kulture iz današnjega bankrota, do rešitve kulturnih delavcev in sramotne brezposelnosti, iz zaničevanja in ponižanja! Kdina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje, zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda.« — Istega leta 1910, ko je izdal svojo dramo »Hlapci«, bpdri Cankar v odgovoru svojim kritikom v »Beli krizantemi« Jermane in Kačurje, slovenske inteligente. ki se utapljajo v resignaciji in dezertirajo z bojišča ali celo iz življenja samega: »Prijatelj, poglej globlje! Ali ne vidiš, odkod so te nove moči? Življenje se prebuja v nižinah, ki so spale.« III. Vera v življenjsko moč ljudstva, v zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda v slovenskem narodu veje skozi vsa Cankarjeva realistična dela. Celo " trenutkih težkih 'duševnih kriz, ko se je znašel umetnikov genij skupaj z njegovim ljudstvom v navidez brezizhodnih situacijah — takih pa je bilo pri SIo-vencih žal razmeroma mnogo — Cankar zmaguje nad religioznim misticizmom in brezupnim pesimizmom ter zopet najde pozitivni, optimistični odnos do vprašanja prihodnosti dežele in ljud- stva. Tako je bilo v letih vsesplošnega obskuratizma, po volivni zmagi klerikalcev v letu 1907 in v letih prve svetovne vojne, ko se je zdelo, da bo slovenski narod izginil v hudourniku imperialističnega konflikta. »Narod si bo pisal sodbo sam! Ne frak mu je ne bo in ne talar!« govori Cankar skozi usta svojega junaka Jermana v »Hlapcih«. Priznavajoč sicer svojo slabost, slabost razočaranega individualista, govori Jerman vendar v petem dejanju kovaču Kalandru: »... daj mi roko! Za dve moji! Ta roka bo kovala svet. — Ne, jaz ne bom nič več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje .. .< Cankar kot umetnik ni razumel pod kulturnim ustvarjanjem samo ozkega . problema znanosti,- literature in umetnosti. Zanj so to le zunanji izrazi notranje kulture, ki oklepa vse manifestacije človeškega življenja, od običajev do oblik organizacije dela. V že citiranem predavanju tržaškim delavcem z naslovom »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura« je Cankar tako formuliral bistvo prave ljudske kulture: »Vse, kar so delali in kar so ustvarili, vse, za kar so tipeli in umrli naši delavci — od Trubarja in Dalmatina, od Matije Gubca in upornih kmetov — do Prešerna in Ketteja in do vseh tistih, ki trpe in delajo v sramote polni sedanjosti — vse tisto bo nekoč svobodna last svobodnega ljudstva!« Verujoč v »udstvo, gleda Cankar v umetnosti eno izmed sredstev borbe za svobodo in prerofenje ljudstva. Ko govori o svojih pesimističnih motivih, govori že v 1902. letu: »... pesimizem se rodi iz. razmer; ko se razmere izpreme-nijo, se spremenim tudi jaz. Morda pa tudi jaz sam prispevam nekoliko s svojim pesimizmom, s svojo satiro k njihovi spremembi.« To misel je Cankar še bolj preciziral 1910. leta v »Beli krizantemi«. »Kažem mu (narodu — B. Z), kako je majhen, kako je malodušen, kako tava brez volje in brez cilja; kažem mu glorijo breznačelnosti, češčenje hinavščine, slavo laži zato, da se predrami, da spozna, kdo je in kje je ter da pogleda v prihodnost.« Svoji umetnosti postavlja Cankar popolnoma konkreten cilj: mobilizirati množice za borbo proti reakciji in izkoriščanju, prav to je tisto temeljno, kaT popolnoma izpolnjuje nalogo literarnega dela z napredno tendenco. Priznavajoč aktivno vlogo umetnosti v procesu sprememb družbenih razmer, je bil Cankar do konca zvest samemu sebi in je odločno stopil v »Areno življenja«: delavskemu pokretu se je' približal že v letih 1896-1900, stopil v socialno demokratsko stranko, delal v delavskih organizacijah, držal predavanja in mitinge pred zbranimi množicami delovnega ljudstva, kritiziral nacionalni nihilizem uradnih social-demokratskih voditeljev, opozarjal na avantgardno vlogo delavskega razreda v osvobodilni borbi, slovenskega naroda. V knjigah o znanstvenem socializmu je našel potrdilo tistega, kar mu je že življenje samo govorilo.« Jalovo in nesmiselno delo bi bilo truditi se okrog »marksistične ortodoksnosti« Ivana Cankarja, eno pa je vendar neoporečno: od vseh aktivnih pristašev jugoslovanske socialne demokracije pred 1918. letom je Cankar najgloblje in najbolj pravilno razumel naloge delavskega gibanja v nacionalno zatirani deželi, ki je njen narod izpostavljen pod pogoji imperializma neprestani nevarnosti denacionalizacije in celo fizičnega iztrebljenja. To dejstvo je najbolj zgovorno potrdila štiriletna narodno osvobodilna borba slovenskega ljudstva. Iz perspektive te borbe vstaja Cankar pred nami v vsej svoji veličini. Niz njegovih izrekov zveni danes kot prerokovanje. V svojem govoru, ki ga je imel 12. aprila 1913 v Ljubljani, s katerim «i je zaslužil obsedeno preganjanje in dolgoletno internacijo, je opozoril Cankar na potrebo ustvaritve neodvisne federativne republike jugoslovanskih narodov kot na edino možno rešitev jugoslovanskega vprašanja. Pred koncem svojega življenja, junija 1918, je Cankar v predavanju »Slovenska kultura, vojna in delavstvo« tako formuliral vodilno vlogo delavskega razreda v slovenskem nacionalnem življenju: »Na plečih delavca-proletarca leži bodočnost slovenskega naroda, na-roda-proletarca.< Ko je socialistični prvak Anton Kristan, poznejši minister v prvi koalicijski vladi kraljevine SHS, napadel Cankarjevo koncepcijo zveze delavcev, kmetov in napredne inteligence, mu je Cankar odgovoril: »Nihče mi ne more in ne sme očitati, da sem žalil slovenski proletariat, ker sem mu pripisal najvišje in najbolj častno mesto v tej odločilni borbi za osvoboditev naroda izpod tujega jarma.« Tvan Cankar je bil velik rodoljub. Svoie pojmovanje rodoljubja je izrazil v »Beli krizantemi« z besedami: »Resnično. domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo: tudi te nisem ljubil kakor solzno-meškobni vzdihovalec, ki *ti kadi v lice sladke dišave, da te skele, uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah: v ponižanju in bridkostih: zato sem z žalostjo in s srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev! Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin!« Ko je napočil čas odločilne osvobodilne borbe, so odšli tisoči in tisoči poštenih sinov slovenske zemlje v borbo za njeno svobodo, za lepoto življenja v njej. Ena najslavnejših slovenskih partizanskih brigad je nosila ime Ivana Cankarja .., . ,,i. J... .1] r ^r.. jijggg D. Šostakovič in njegova leningrajska simfonija (K nocojšnjemu koncertu v unionski dvorani) Dimitrij Šostakovič je ena izmed osrednjih osebnosti sovjetskih glasbenih tvorcev, od svojega 19. leta, ko je za diplomsko nalogo kompozicijskega oddelka na leningrajskem konzervatoriju napisal svojo prvo simfonijo, do danes je ustvaril celo vrsto pomembnih del najrazličnejših oblik in vsebin od filmske glasbe preko sonat in triov, baletov in oper do pomembnih simfonij, v katerih je zajel dogodke pravkar minulega obdobja Domovinske vojne. Njegova skladateljska pot je bila zelo zanimiva. Že prva simfonija, ki je bila z velikim uspehom izvajana v vseh evropskih glasbenih Centrih, izkazuje ogromno skladateljsko silo, svojstven glasbeni jezik in veliko sposobnost doživetja najsubstilnejših, najbolj viharnih, najbolj človečanskih občutij. Zanimanje za njegova dela je neprestano raslo vso do opere »Katarina Izmajlova«, ki je bila izvajana tudi v Ljubljani. Zaradi eksperimentiranja^ in iskanja nekaterih izven-glasbenih učinkov pomeni ta opera korak nazaj, kar se je najbolj jasno manifestiralo v odklonu sovjetskega poslu-*alca in ostri kritiki, ki ga je delo doživelo v Sovjetski zvezi. Po nekaterih manj uspelih simfoničnih delih srečamo njegovo iime zopet na sporedih sovjetskih reprezentativnih, koncertov. Njegova V. simfonija, ki je bila izvajana prvič leta 1937, nima ničesar skupnega z drugo in tretjo simfonijo, ki sta izrazit otrok blodnih iskanj, neorientiranosti in grozeče razdvojenosti v ‘obdobju po pivi svetovni vojni, ko si je evropska glasbena tvornost na splošno dajala poguma z vnašanjem zvočne rafiniranosti. cinizma ali povsem negativne ironije. V V. simfoniji je Šostakovič zopet človek z zrelim in zdravim pogledom na življenje, iskren umetnik, ki se zaveda svojega poslanstva pri izgradnji sovjetskega lika. Pri tem je tudi s formalnega gledišča prečiščen, jasen in gradi. Razigranost, do-vtipnost, brezskrbnost in še marsikateri mladostni pojav, ki veje iz njegovega ' prvenca, iz I. simfonije, se umakne resnemu, a zato nič manj živemu in duhovitemu pripovedovanju. Odslej gre njegova pot strmo navzgor in doseže svoje 'viške v_ VII. in VIII. simfoniji. Razen teh je Šostakovič napisal še celo vrsto manjših del kakor Klavirski koncert, Sonato za violončelo in klavir, preludije, Klavirski kvintet itd. Nocojšnji .koncert bo predstavil eno izmed najpomembnejših del sovjetske in sodobne svetovne simfonične tvornosti sploh, VII. simfonijo, imenovano tudi leningrajsko, ki je nastala v času najhuj-ših naporov nacističnih barbarov na obkoljeni Leningrad. Po Šostakovičevih ko- mentarjih ob krstni izvedbi te simfonije povzemam naslednje: Leningrajska simfonija je programsko delo, torej skladba, ki ji je podlaga jasna literarna vsebina in opisuje dogodke leta 1941, ko je nemški vojni stroj prekoračil sovjetsko mejo in zmotil sovjetske ljudi v njihovem delovnem življenju. Šostakovič ni imel namena prikazovati s primitivnimi zvočnimi efekti brnenja avionov, ne tuljenja siren, sploh ničesar zunanjega, Šostakovič je hotel zajeti vsebino svojih doživetij ob grozotni spremembi leta 1941. Celovečerna simfonija je razdeljena na štiri stavke, od katerih prvi opisuje mirno in zadovoljno življenje sovjetskih ljudi; nežni pri-povedovalni način, mirnost in dostojanstvenost nenadoma prekine ritem koračnice, ki s svojo robatostjo, zadirčnostjo in monotonostjo nakazuje prihod dolgih nacističnih kolon na sovjetsko ozemlje. V drugem stavku se skladatelj toplo spominja preživelih srečnih dni. Tretji stavek posega v življenje narave. Po vsej trdoti koračnice v prvem stavku, po sanjavem razmišljajočem drugem stavku učinkuje tretji stavek izredno osvežujoče. Poln je kipečih glasbenih misli, ki se prepletajo, iskrijo in izginjajo. Zadnji stavek je vsebinsko vezan s prvim, a ne v tem smislu, da bi zopet nakazoval ritem koračnice. Ne gre torej za formalno ponovitev prve misli, zadnji stavek .[e izraz zaupanja, je vera v ugodno rešitev, je izraz toplega občutja žrtvam svete Domovinske vojne, je — kompozicijsko gledano — kombinacija, obdelava ii? premoč junaškega temata nad enoličnim, utrujajočim in neznosnim ritmom, ki ponazarja nemške barbare. Šostakovič je danes sorazmerno še rnlad,^ saj je bil rojen leta 1906, a je v tem času prehodil pomembno pot in se uvrstil med najpomembnejše sovjetske in svetovne glasbene tvorce. Lahkota, s katero ustvarja, bogata duševnost in neizčrpna invencaja^ dajejo slutiti, da smemo od njega pričakovati še mnogo kvalitetnih del. C. C. MOKRODOLCI (Krstna predstava v Okrožnem ljudskem gledališču v Celju) Razstava slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu Naše gledališče je uprizorilo za 5-letnico OF krstno predstavo Roševe komedije v treh dejanjih »Mokro-dolci«. Vrsto veličastnih manifestacij je celjska gledališka družina s to uprizoritvijo dostojno zaključila. Roševa novost pa je bila kar najlepši literarni dar za ta zgodovinski dan. Snov zajemajo »Mokrodolci« iz vo-livnih borb šestojanuarjskega proti-ljudskega režima. Rišejo vrsto neznačajnih oseb v vsej goloti in brutalni resničnosti. Borba za mandat dveh političnih in osebnih nasprotnikov je ostra, izid volitev ob znanem volivnem redu problematičen in nejasen. Sreča se nasmehne zdaj enemu, zdaj drugemu, nesigurnost in zmešnjava ustvarjata komične situacije. Da je mera zvrhana, pripade končno mandat opozicijskemu kandidatu, ki pa^uskoči v vladni tabor. Pisatelj zajema komedijo iz življe-na. Njegov jezik je povzet iz vsakdanjega govora, bombastično se napihne, ko se namišljeni politik, povzdiguje v vlogo državnika in ko pred javnostjo hlini ljubezen do ljudstva, domovine in države. Za to hlinjeno pozo se skrivata želja po oblasti in nenasitnost Božidar Jakac: Prehod čez Kolpo 15. aprila 1945 osebnega egoizma. Kopa nečednosti leži v odnosih med osebami, ujetimi v dušljivo ozračje strasti, spletk in stremuštva. Svetlim značajem v tej družbi ni mnogo mesta. Vendar pa trka na vrata teh .presitih hiš že novi čas, klicar upornega duha je celo Majnikov sin, čeprav je njegov oče, vladni kandidat, trden v veri, da svet še vsaj sto let ni potreben popravila'in bo fašizem brez vojne zavzel svet. Roš, lirik po svojem notranjem klicu, je tvegal težavno pot v odrski svet. Če ni imel vselej in na posameznih mestih srečne roke, je vendar pokazal mnogo daru. Smotrna in pametna predelava »Mokrodoleev« bodi nadaljevanje Cankarjevih političnih odrskih tekstov, prikazanih s sodobnimi očmi. Avtor je s svojo igro trd oreh režiserju kakor- tudi igralcem, ako jo žele ti doflojno uprizoriti. Tu pa igralci niso vselej in dovolj izčrpali svojih likov, le prepogosto se je kdo izmed njih zatekel v pretirano groteskno komedijo, ki se kdaj prevnže tudi v banalnost. Povezava v medsebojni igri je še šibka,' odTska izgovorjava pa povsem neenotna in bo temu treba posvečati vso pažnjo. Podeželskega magnata in vladnega kandidata Majnika je izoblikoval Sedej krepko, stal je »kot hrast v vihar ju» v borbi za izgubljene pozicije zahajajočega sveta. V vrsti prikazanih igralskih likov je tip Frecetove najbolj ustrezal, vlogo je psihološko izdelala in na oder temperamentno postavila mimo orisano figuro. Če prehajamo mimo naštevanja nosilcev posameznih vlog, naj to ne pomeni očitka, saj je treba poudariti vso njihovo ljubezen do stvari in resnost odrskih naporov, ki so rodili ob danih prilikah pošten trenutno dosegljiv rezultat. Saj je celotna gledališka družina z vsestranskim delom obremenjena in se le prevečkrat že utrujena zbira na svoj teatrski študij, še za prostor je pogosto v zadregi, suj je brez stalnega odra in svojega doma. Za zdrav razvoj in dvig gledališkega nivoja so prepotrebna tudi gostovanja poklicnih gledaliških skupin iz Ljubljane in Maribora. T. S. France Mihelič: Zapuščeni dom. ^....... ■ VI. Zornik: Za časa naše ofenzive. (Dorosava, Šumadija, okt. 1944.) Ivo Šubic: Borba. Ko \e bil roien Ivan Canhar 10. maja 1946 bi dosegel pisatelj Ivan Cankar svojo sedemdesetletnico. Toda umrl je leta 1918. v svojem 4"5. letu. Zgodnja smrt je bila samo pri-roden sklep življenja, ki je potekalo od začetka do konca v enem samem pomanjkanju, prisiljenem odpovedovanju in boju na vse strani. Med _ njegovimi dedi, ligojniškiini .kmeti, je bil redek, ki bi dosegel visoko starost. Živeli so na kamenitem svetu, ki je bil ves podoben krnskemu, poleg tega pa imeli kot podložniki fevdalnih gospodov v dednem zakupu le malo zemlje. Sami gostači, bajtarji, četrtinarji, redek polzcmljak. Ro večini pa so bili Cankarji že od-davnaj sploh le dninarji. Vsaka družina je imela kopico otrok. Rod se je tako razrasel, da je živelo v vsaki ge<-neraciji v sami Veliki Ligojni kar sedem do enajst družin Cankarjev, kljub temu, da so odhajali otroci neprestano v emigracijo. Kjer koli si je iskal Notranjec kruha, ki mu ga ni mogla dati domača vas, najdemo tudi Cankarje. Porazgubljali so se kot hlapci in dekle po sosednjih farah,' po ostalih habsburških deželah, v Slavo* niji, Bosni in na Ogrskem, kamor so hodili sekat goz.dove. Če so se vračali, so prihajali šele, ko jim je tujina izžela delavno silo, hlapci Jerneji, ki bi radi doma umrli, še stari oče, ki je po francoski okupaciji zapustil vas, se jiodal v trg in oprijel šivarstva, je imel ena in dvajset otrok. V trgu se je mogel obdržati samo eden, Cankarjev oče. Tudi v materini krvi je bilo mnogo žilave odpornosti. Mlad Zirovčau je prišel v horjulsko dolino za hlapca-mlinarja k dvojnemu giruntarju Rožmanu v Vrzdenec. V samotnem mlinu ob robu vasi se mu je spletla ljubezen s posestniško hčerko, ki jo imela poleg tega še premožno žlalito. Toda družinico je sprem-Ijala nesreča. V času po marčni revoluciji, ko so kmetje prevzeli gozdove, a prišli kmalu v gospodarsko krizo, da so jih morali zopet prodajati novemu kapitalu, ki se je zbiral v žepih raznih kraljev na Betajnovi, je Rožmanov. hlapec Martin Pivk, sedaj žagar, sekal za svojega bogatega gospodarja po okolici gozdove. Nekega dne so pritekli otroci domov: »Mati! Očeta je hrast podrl!« Vdovi so ostali v breme trije mali otroci. Lotila se je ba-bištva in se preselila v trg. Vrhnika je bila takrat že sredi gospodarskega propadanja. Od nastanka novodobne meddeželne in meddržavne trgovine je bil trg važna postojanka na veliki prometni žili med Trstom in notranjostjo. Iz treh smeri so se zlivale v Ljubljano trgovske ceste in se tu združile v eno samo, glavno trgovsko-poštno cesto države. Vrhnika je bila prva poštna postaja med Ljubljano in Trstom. Zato je trg živel v pretežni meri od prometa, le na Vasi je bila močna usnjarska manufaktura. Na Bregu so prekladali z ladij na Ljubljanici žito, rudo in ostali izvoz preko Trsta na težke furmanske vozove, a otovarjali kolonialno blago. Ves Klanec je živel od prometa — sami brodniki, vozniki, kovači, kolarji, jer-menarji in nekaj drugih obrtnikov, ki so delali zanje. Ko so zgradili železnico. je gospodursku funkcija trga pričela umirati. Obrtniški stan je začel propadati. Koče na klancu za Sv.J^e-nairtom so šle zapored na dražbo. Družine brez zaslužka so se zatekale v izpraznjene hleve. V takem hlevu je našel pomočnik Jožef Cankar svoje dekle. Rodil se jima je otrok. Ko je bil na poti drugi, je peljal mladi krojač nevesto pred oltar. Doma si nista mogla urediti, pa se je ženin priselil k tašči v Tišlarjov hlev. Tudi drugi otrok je tako prišel na svet v hlevu, ki je postajal nekaka stanovanjska kasarna. V prihodnjih letih so se nekaj kratov selili, družina pa se je množila. Ko je dosegel stairi oče sedemdeset let, je prodal svojo bajto na klancu sinu. Izgovoril si je kot. Poslej sta živeli obe družini skupaj. Kot osmi otrok je bil rojen 10. aprila 1876 sin, ki so ga krstili za Janeza, poznejši pisatelj Ivan Cankar. Za njim je prišel še en sin, Karel, toda dva otroka sta um rla. Cankarji niso mogli biti izvzeti iz gospodarskega zakona, ki je z razvojem tehnike prinašal nove oblike življenja, množil na eni strani veliki kapital in ustvarjal na drugi proletariat, izločal stare oblike dela in produkcije, jih nadomeščal z novimi in v tem procesu izpodrezal Vrhniki njene stare pridobitne vire. Toda Cankarjevi niso bili neposredno odvisni od trnste, zanje bi šel razvoj počasneje. Da jih je usoda strmoglavila, je bil drug vzrok. Ne Ivan Cankar, njegov oče Jožef je bil prvi Cankar, ki se je vpletel v slovensko kulturno stavbo. Ustanovil je mi Vrhniki bralno društvo, in sicer v času, ko trg še ni imel nobene slovenske organizacije. Bilo je to v mesecih tik po rojstvu Ivana Cankarja. Vrhnika je dotlej slovela za nemškutarsko gnezdo. Vse tri naselbine, ki so sestavljale trg, to je Hrib, Vas in Breg, so imele sevedu slovensko prebivalstvo. Politično barvo trgu pa je dajalo nekaj nemških priseljencev in birokracijo in pa tista tanka plast malomeščanskega kapitala, ki se je vrgla za vzorom tujih potil iko v, ki so se v obilici prelivali skozi trg. Meščanska Ljubljana je doživljala v tej dobi naglo prOorientacijo v slovensko smer. Dobivala je narodne organizacije in pospravila že tudi prve politične zmage. Val se«je moral širiti tudi na podeželje — toda ali je bil na Vrhniki mladi krojač s klanca poklican za to delo? Cankarjevo društvo je povezovalo male ljudi, bilo je sko-.raj proletarsko. Imelo je narodno borben značaj, še bolj pa je# izstopala težnja po prosvetnem dvigu razreda, ki ga je sestavljal. Predstavljali so si, da ‘ bodo v skupnosti laže prišli do tiska in izobrazbe. Društvo tega družbenega sloja in takih teženj je zadelo na nedostopen zid trškega malomeščanstva, ki so ga sestavljali trgovci, bogati žagarji, novi industrijci in posestniki. Imeli so zaprta gostilniška omizja in od tam vladali trg. Na poskus »trške beračije« so odgovorili z zasmehovanjem. Nemci in nemškutur-ji so bili daljnovidnejši. Spoznali so nevarnost in jo odstranili z goljufajo. Njih vodja je bil priseljeni Bavarec Carl Mayer, ki se je priženil na šta-cuno. Ponudil je trškemu krojaču po-.družnico svoje trgovine na Vasi. Jožef Cankar ni meril in tehtal blaga. Trgovec mu je pognal bajto na klancu na boben. Ivan Cankar je bil star tri leta. ko so jih zarubili, in so morali iz hiše. Vmes je posegel še slučaj, da je na klancu gorelo. Nemškemu sleparju je ostalo samo pogorišče. Očeta, ki je bil zelo občutljiv človek, je polom tako prizadejal, da je obupal, pustil družino in odšel nekam v Slavonijo. Kot nekoč njeni materi, je ostalo Neži Pivkovi breme kopice otrok. Scdein lačnih ust. Pomagala si je z dnino. Zopet so se selili in selili. Življenje je potekalo v nepopisni revščini. Otroci so z devetim ali desetim letom odhajali od doma za hlapce ali dekle. Ivan Cankar je kot otrok gledal, kako je trška buržoazija prevzela čitalnico, prirejala liejslovanske veselice, zmagovala pri volitvah, se opajala .v cesarskem, avstrijskem in rodoljuba rskem »patriotizmu«, s politično močjo varovala svojo gospodarsko moč in v nji še rasla. Trg se je v socialnem oziru vedno 1 h>1 j diferenciral. Stik med plastjo obubožanega malega človeka in trškimi mogotci je bil presekan. Socialno zlo in izkoriščanje delovne sile, ki ni imelo ne zakonov ne meja, je trška" buržoazija na javnih prireditvah prekrivala z obližem dobrodelnosti in skrbela, da so o tem pisali časopisi. Narodni program sta-roslovencev je povezal trški kapital z župniščem. Na isti črti so se znašle vse oblasti, denarna, politična, državna in cerkveno. Budne otrokove oči so dojemale trško stvarnost v slikah, Cankar nam jo je ohranil v galeriji drastičnih tipov svoje proze in dramatike. še. otrok je bil nenavadno tenko-čuten zlasti za psihološke-strani, zna-ca.T izprevržene malomeščanske mentalitete, za njeno licemerstvo, svetohlinstvo, samopašnost in lažno moralo. Gledal pa je po drugi struni svoj brezupi dom, potrpežljivo, predano mater, ki se je s heroično kljubovalnostjo prebijala skozi razmere, vrhniške male ljudi, ki so stuiiiovali v istih opuščenih stavbah in prav tako iz dneva v dan moledovali pri štacunar-ju in peku na posodo, vrhniške otroke. Če listaš po Cankarjevih knjigah, spoznaš, kako se je venomer vračal k spominom iz svoje mladosti. Navadno jih je opisoval konkretno, z vsemi drobnimi, naturalističnimi opazovanji, a neredko dvignil posameznosti, na primer klanec siromakov, mater, hlapca Jerneju, naravnost v simbol. F. E- Motnje v preskrbovalni službi zavirajo hitro obnovo našega gospodarstva Velike so težave, ki jih premagujemo pri preskrbovanju delovnega ljudstva z življenjskimi potrebščinami in pri nabavljanju raznega materiala za obnavljanje porušenih zgradb, ki bodo dale zadosti prostorno streho vsemu ljudstvu naše domovine. Potrebe so gromne, posebno če jih primerjamo z izčrpanimi in opustoše-nimi viri, ki so nam trenutno na razpolag?. 0 tem si moramo biti na jasnem, to bi nas moralo voditi pri izkoriščanju in razdeljevanju materiala iz teh virov. Naši ljudje so dali že nešteto dokazov, da se v polni meri zavedajo težkih pogojev, s katerimi moramo računati pri preskrbovanju z življenjskimi potrebščinami in drugim materialom. Kmetje so to pokazali pri prostovoljnem odpovedovanju živilskim nakaznicam, pri oddaji semenskega krompirja, pri obnavljanju svojih domov in javnih zgradb s prostovoljnim delom in z materialom, ki so ga poiskali med ruševinami, s staro opeko porušenih hiš. Velikemu pomanjkanju strešne opeke so se iznajdljivo izognili z izdelovanjem te opeke doma. Pokrili so svoje domove s cementno, strešno opeko ki so jo izdelali sami. Mnogo je primerov, ko so delavci preprečili prekinitev produkcije v tovarni, ali z obnovitvijo strojev, ki jih pred vojno pri nas niso mogli popraviti z boljšimi tehničnimi pripomočki, ali z iznajdbo novih postopkov, po katerih je bilo mogoče predelavati surovine, ki jih niso še nikoli do sedaj v naših tovarnam To se jim je posrečilo, ker so vedeli, kakšno je pomanjkanje materiala, kmetje so žrtvovali od svojih pridelkov, ker so razumeli, da je stiska v prehrani velika. Te težave so znane nam vsem Vendar pa vsi iz tega ne izvajamo takih zaključkov, kot so jih v veliki večini kmetje in delavci. Preskrba z življenjskimi potreb ščinami in drugim materialom ni odvisna izključno od proizvodnje naših polj, tovarn in rudnikov. Produkte je treba pravočasno dostaviti širokim množicam potrošnikov. Tu pa bi moral napeti vse svoje sile naš preskrbovalni aparat. Od ekspeditivnosti naše preskrbovalne službe je odvisno, ali bodo potrebne proizvode dobili ob pravem času tudi najoddaljenejši potrošniki. Preskrbovalni aparat bi moral zagotoviti, da napori in žrtve delovnega ljudstva pri proizvodnji ne bodo zaman. Kaj pomaga, če je blago z velikim trudom izdelano, ko pa se lahko zgodi, da potem poležava dolge mesece po skladiščih, medtem ko ljudstvo nujno potrebuje te proizvode. Vloga preskrbovalnega aparata ni v državnem gospodarstvu nič manj važna kot produkcija sama. Naš preskrbovalni aparat je napravil velike korake naprej. Poenostavil je svoje poslovanje, njegova ekspeditivnost se je znatno povečala. Vendar se kljub tem uspehom, kljub napredku, še vedno pojavljajo napake, ki bi jih bilo treba odpraviti v najkrajšem času. Ekspeditivnost še ni na stopnji, ki bi zadoščala današnjim potrebam, čeprav je že močno napredovala. Tako je na primer ministrstvo za trgovino in preskrbo v LRS dobilo za potrebe Slovenije v drugem tromesečju 400 ton mavca in večje količine dvojno zarezane opeke iz Vojvodine. Da bi bil poenostavljen postopek razdeljevanja in da prevozni stroški ne bi bil' preveliki, je ministrstvo pozvalo okrožja in okraje, naj sporočijo skupne potrebe potrošnikov ^ njihovem območju in naslove državnih ili zadružnih trgovinskih podjetij, ki bodo prevzela in dostavila opeke ali mavec potrošnikom. Na ta poziv se do odrejenega datuma ni odzvalo ni!i eno okrožje ali okraj. Medtem pa so na ministrstvo od vseh strani deževale prošnje posameznikov, iz katerih je razvidno, kako velike so pri nas potrebe pc opeki in mavcu. Razumljivo je, da so si ljudje poiskali svoja pota, ker niso mogli čakati okrožnih in okrajnih odborov, ki niso ničesar ukrenili, da bi zbrali podatke c potrebnih količinah. Slednji se niso pobi Iga n, da bi ljudje čimprej dobili potreben gradoen: material, s katerim bi nadaljevali z obnavljanjem svojih porušenih domov, niso pomislili, da s tem zavirajo delovni polet ljudstva, ki je vedelo, da material je, vendar ga ni mogoče dobiti zaradi počasnosti in premajhne ekspeditivnosti nekaterih ljudi. Do nedavnega so okrožja prejemala po gotovem ključu kontingente raznega industrijskega blaga, kot železnine, stekla, konfekcijo, netipiziranih tkanin itd., katere so razdeljevala po svoji uvidevnosti. Večkrat se je zgodilo, da gotova, okrožja določene vrste blaga niso porabila in ga zadržala v svojih skladiščih, drugim pa je istega blaga zmanjkalo in so morala čakati na prihodnji kontingent, s katerim pa seveda spet niso mogla zadostiti vsem potrebam. Tako je prišlo do nepotrebnih motenj v preskrbovanju z nekaterimi proizvodi. Ministrstvo za trg. in preskrbo je začelo odpravljati te motnje z nakazova njem blaga iz okrožij, kjer je ostajalo, v okrožja, kjer so ga imeli premalo. Nekatera okrožja so takoj pokazala veliko razumevanje za ta ukrep, druga pa nikakor niso mogla preko ozkega okvira svojih lokalnih potreb. Izgovarjala so se, da bi jim blago, ki ga sicer trenutno ne potrebujejo, lahko prav prišlo v bližnji bodočnosti To blago so ljubosumno čuvala in se sklicevala na dodeljeni kontingent. S tako ozkim in kratkovidnim odnosom do nalog, ki se postavljajo pred nas, ni mogoče pričakovati uspehov in napredka v naši preskrbi. Oni, ki so se pustili zavesti do pretiranega lokalpatrio-tizma, pri tem gotove niso pomislili, da jim bo drugič mogoče presneto potrebna pomoč v tem ali onem česar ne bodo mogli nabaviti doma. Čim hitreje in temeljiteje bomo odpravili napake v našem preskrbovalnem aparatu, tem večja bo produkcija v tovarnah in rudnikih, tem hitreje bodo izginili zadnji sledovi okupatorjevega pustošenja po naši domovini. Uspehi železničarjev v prvomaiskem tekmovanju Vzlic temu, da je še nešteto ovir za nemoten razvoj železniške službe, slabe naprave, izrabljeni stroji itd., so naši železničarji pokazali že lepe uspehe, ki so jih dosegli v okviru prvomajskega tekmovanja. Podajamo izvleček poročila o rezultatih tekmovanja do 1 oziroma do 15. aprila. Čas zadrževanja lokomotiv izven ku-rilniškega območja se je znižal v času od 24. februarja do 1. aprila od 24 minut na 15 minut. Premog je največja režija pri vzdrževanju železniškega prometa Zato je šted-nja s premogom važnega pomena za naše celotno gospodarstvo. Potrošnja premoga naših železnic je bila v januarju še 2Q3 kilograme na 1000 brutto km, v februarju pa je padla na 160 kg (21%), v marcu pa na 143 kg, to je za celih 29.5% napram januarju. V februarju se je na ta način prištedilo 4,471.000 din, v marcu pa 7 ir.i lijonov 320.000 dinarjev, v obeh mesecih skupno 11,791.000 din. Poleg tega izdatnega prihranka, ki so ga naše železnice prištedile z zmanjšano potrošnjo premo- predstavlja znižanje za 14.3%, v denarju pa prihranek 155.000 din za mesec marec. Storilnost lokomotiv se je v prvem trimesečju leta 1946. dvignila na 399 milijonov kilometrov, medtem ko je bila v prvem mesecu ,osvoboditve 286 milij. km. Torej se je zvišala za 39.2% v primeri s Kanskim letom. Število pokvarjenih vozov v Sloveniji .e padlo v zadnjih štirih mesecih za 23.3 odstotka. K‘temu je mnogo pripbmogla povečana storilnost kurilniških delavnic. Tako je kurilniška delavnica Ljubljana-Siška povečala svojo delavnost za 30%. Potrošnja delovnega časa pri vzdržavnju vozov na območju kurilnice Ljubljana je padla za 68%. Lepi uspehi so bili doseženi v tovor-lem prometu, zlasti kosovnega blaga. V eh * .rju je bilo na področju železniške lprave Ljubljana naloženih 430 vagonov 2.726 000 kg, v marcu pa 718 vagonov s 3,856.605 kg blaga Povprečna izraba voza je bila 5371 kg na voz to je nad norrno, ki znaša 4000 kg. »J o so uspehi naših železničarjev, ki ga, je tako preostalo za druge potrebe ikliub temu, da jih pri njihovem naporu našega gospodarstva nad 17.000 ton pre-• ovirajo še razne stare naprave železniške-moga. Že samo iz tega se vidi, kako velik j ga omrežja, ki zlasti ovirajc tempo pro- ................... ' ' meta, vendar z vsemi silam' prispevajo k ireditvi čimprejšnje popolne normalizaci-e prometa in se hočejo le-temu približati lasti sedaj v času prvomajskega tekmovanja. pomen ima štednja tudi pri uporabi proizvodov. Vzdrževalni stroški lokomotiv so znašali v januarju na 1 lokomotivski kilometer 2.78 din, v marcu pa 2.52 din, kar Šola za turizem in gostinstvo Bivši Gostilničarski dom. odmaknjen mestnemu hrupu, je oživel nekaj dni pred božičem. Ministrstvo za trgovino in preskrbo je tu ustanovilo šolo za turizem, gostinstvo in gospodinjstvo. Ta šola je pri nas popolnoma nova ustanova. Doslej smo bili glede tovrstne izobrazbe odvisni od inozemstva, kar je bilo zvezano z velikimi stroški in zato dostopno le redkim izbrancem. Že v predaprilski Jugoslaviji so si nekateri prizadevali za to prepotrebno šola a'pri odločilnih krogih niso naleteli na razumevanje. Navadno je bila najveeja ovira denarni kredit. V naši državi pa je drugače. Nova ljudska oblast se zaveda, da je Slovenija turistična dežela in da bi z načrtno izgraditvijo turizma lahko krila pasivno bilanco. Saj je že pred vojno znašal letni dobiček turizma 100 nalij. din. Ta vsota bi se s smotrnim delom se znatno povečala. v • Koliko naravnih lepot ima n as a država! Veličastne gore, tiha jezera, idilične doline, širni gozdovi, zdravilni vrelci in naš sinji Jadran s svojo ro mantično obalo so privlačni za inozem ce. A turizem naj ne bo samo predpravica nekaterih bogatejših. Služiti mora predvsem oddihu našega delovnega človeka, ki naj se v naravi od-počije od ubijajočega brnenja strojev in si nabere svežih sil za delo. Da pa bo vsak prebil svoj oddih čim udobneje, bodo skrbele naše množične organizacije, sindikati in naše socialne ustanove. Za vodstvo počitniških domov, domov oddiha, hotelov itd. pa je potreben dober domač kader. Kajti v Pred-aiprilski Jugoslaviji so bili na vodilnih mestih večinoma inozemci. Zato se je ustanovila naša šola- Sola za turizem in gostinstvo ima torej n umen strokovno izobraziti ljudi za vodstvo gostinskih in hotelskih obratov sirom naš® domovine. V dosego tega cilja obsega naš £avod: a) srednjo šolo za turizem m S°' , stinstvo, b) gospodinjsko šolo, ■ c) šolo za vajence gostinskih obratov. A) Srednju strokovna šola za turizem in gostinstvo traja tri leta; sPlošni strokovni pouk dve leti; |>°-sol»no usposabljanje pa eno leto- lo-1*8 predmetov za splošno izobrazbo, vsebuje še sledeče teoretične predmete: turizem, gostinstvo, knjigovodstvo, računstvo in kalkulacijo, nauk o trgovini in obrti, nauk o gradnji in opremi, gospodarstvo, blagoznanstvo, hrano? slovje, nauk o pijačah in kletarstvo, nauk o serviranju, nauk o kuhanju itd. Od tujih jezikov se učijo: ruščino, srbohrvaščino in ungleščino. Praktično pa imajo: kuhanje, serviranje, delo v ekonomatu in ^pisarni, delo v sobah, sirojepis. Po končanem študiju bodo gojenci prevzeli mesta ravnateljev hotelov, zdravilišč ter vodij raznih turističnih pisarn, kot na primer pri iPutniku« itd. B) Gospodinjska šola truju eno leto in pol; splošni strokovni pouk eno leto, posebno usposabljanje pa |>ol leta. Splošni strokovni pouk obsega sledeče teoretične in praktične pred mete: turizem, gospodinjstvo, blagoznanstvo in hranoslovje, nauk o ku lian ju, nauk o serviranju, računstvo, knjigovodstvo itd- Vodstvo šole si s |K>zrtvovalnim trudom in veliko ljubeznijo prizadeva vzgojiti dekleta za praktične in vzorne” voditeljice gostinskih podjetij našega podeželja, kakor tudi vsestransko Mobraziti domače j^osjtodšm^i C) V vajeniško šolo hodijo vajenci, ki imajo ves čas svoje učne dobe možnost, da se teoretično izobražujejo dva dneva v tednu. Gojenci in gojenke srednje in gospodinjske šole bodo lahko svojo stroko dovršeno obvladali, saj traja pouk vsak dan od 8 do 18. Od tega je pol dneva posvečenega teoretskemu pouku, pol pa praktičnemu delu. Številne ekskurzije v tu- in inozemstvo omogočajo učencem, da dobe široko obzorje, ki jim je posebno v tej stroki potrebno. Kljub veliki zaposlenosti se vsi požrtvovalno udejstvujejo pri svoji šolski organizaciji ZMS. Med drugim de- lom so v prvomajskem tekmovanju gojenci tudi markirali pot iz Št. Vida na Sv. Katarino in pripravili pet predavanj o turizniu, katere bodo predavali v kratkem na množičnih sestankih. Zaradi izvenšolskega dela pa učni uspehi nič ne trpijo, saj so učni uspehi v prvem polletju na srednji šoli zelo lepi: 25% odličnih, 25% prav dobrih, 42% dobrih, 8% slabih. Da so gojenci dosegli tako lepe uspehe je tudi zasluga izbranemu profesorskemu zboru, ki je sestavljen iz samih strokovnjakov praktikov. Tako bo vsestranska vzajemnost profesorjev z gojenci in obojestransko prizadevanje za čim boljši napredek v prospeh in dobrobit posameznika in naše skupnosti v novi, napredni, demokratični Titovi Jugoslaviji. Obnova vinogra g lavna skrb Uprave državne ekonomije Btzei$sbo Delež hrvatskih sindikatov pri obnovi gospodarstva Marko Bulinčič, predsednik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Hrvatske. je dal predstavnikom tiska izjavo o delu Enotnih sindikatov v Hrvatski v enem letu. Med drugim je dejal: Industrijski proletariat, posebno kovinarski in transportni delavci so s svojo požrtvovalnostjo in organiziranostjo pri delu močno vplivali na ostali del delovnih množic na Hrvatskem. Kovinarski delavci so v ogromni večini spoznali, da pomeni kovinarska industrija obnovo našega gospodarstva. Z vsemi svojimi umskimi in.fizičnimi silami so se lotili dela, da bi izpopolnili te panoge gospodarstva Delavci, tehniki in inženirji so iznašli že mnogo izboljšav za povečanje produktivnosti dela in ustvaritev pogojev za razširjenje naše industrije. Tovarna orodja in strojev v Zagrebu je izpopolnila način izdelovanja strojev. Posebna zasluga za izpopolnitev tega podjetja pripada njenemu upravitelju, ki je vzpostavil sodelovanje s strokovnimi delavci. Delavci imajo možnost realizirati koristno iniciativo in bogate dolgoletne izkušnje v izdelavi strojev. Izdelovanje »titovke« v prvomajski tovarni jjredstavlja ogromen uspeh na polju tehnike ter se lahko primerja z izdelanimi stroji tudi v najbolj naprednih deželah izven naših meja. V tej tvornici je doseženo vsestransko sodelovanje delavcev, tehnikov in inženirjev. Delavci, tehniki in inženirji Jadranske ladjedelnice v Splitu so dosegli največji uspeh pri obnovi naprav in Bizeljska vina so že od nekdaj slovela po vsej Sloveniji in prav tako tudi po sosedni Hrvatski. Ta vinorodni kraj, ki ni niti 20 km oddaljen od Brežic in ki se razteza ob Sotli, je posebno trpel za časa nemške okupacije. Tudi to področje je namreč spadalo v nesrečni preselitveni pas tja do Sv. Petra pod Sv Gorami, iz katerega je bilo preseljeno prav vse prebivalstvo, ki se je čutilo slovensko. V te vinorodne kraja je okupator naselil svoje Kočevarje in Besarabce, ki se v vinogradništvo niso nič razumeli. Zanemarjali so vinograde v vsakem pogledu ali so jih deloma celo izsekali. Tako je nekoč cvetoče bizeljsko vinogradništvo za časa okupacije skoraj popolnoma propadlo. Ko so se naši izseljenci po polomu Nemčije vrnili domov, so našli vinograde v tako zanemarjenem stanju, da lanske letine ni bik) več mogoče popraviti, temveč so se morali zadovoljiti z malenkostnim pridelkom, ki ga je nudilo silno pomanjkljivo obdelovanje začasnih vsiljencev. Razen tega naši izseljenci niso našli tudi največji del kmetijskega inventarja in živinoreja je bila skoraj popolnoma uničena. Vsak si je pomagal, kakor si je mogel. Takoj, ko je bilo mogoče, pa so našemu delovnemu ljudstvu učinkovito priskočili na pomoč tudi naši ljudski odbori in državne ustanove. Tako so vendar naši pre-seljenci v teku zadnjega časa ustvarili na svojih posestvih takšno gospodarsko podlago, da bodo s prihodnjo trgatvijo in žetvijo že lahko stopili v razdobje bolj urejenih gospodarskih razmer. Pri vseh teh stremljenjih za obnovo bizeljskega vinorodnega okoliša je pomagala tudi uprava državne ekonomije Bizeljsko, ki je bila ustanovljena kmalu po osvoboditvi iz bivšega veleposestva Janežič in graščine Bizeljsko. Dočim je vse veleposestvo Janežič ohranjeno pod državno upravo, so mu od graščine Bizeljsko bili priključeni samo vinogradi, dočim so njive in travniki razdeljeni med agrarne interesente. Tako razpolaga sedaj uprava državne ekonomije Bizeljsko z nekaj nad 20 ha izbornih vinogradov, ki naj bi postali vzor vsemu našemu vinorodnemu okolišu. Čeprav so bizeljska vina ohtanila svoj stari sfoves, vendar ne smemo pozabiti, da je večina vinogradov že preveč starih in da je v prihodnjih letih potrebno misliti na njihovo obnovo. gradnji velikega doka, brez katerega si ni mogoče misliti popravila velikih prekooceanskih ladij« Poleg delavcev in tehnikov ima ogromne zasluge za to tudi upravitelj podjetja inž. Marin Roje. Delavci kažejo mnogo iniciative pri delu in vsak dan najdejo nove metode dela. Iz vrst delavcev v vseh podjetjih se ustvarja nova tehnična inteligenca po obliki in po vsebini. Inž. Rosa v Dugem ratu je v sodelovanju z delavci iz svoje tovarne in z inženirji iz drugih tovarn storil s svojo iznajdbo zelo mnogo za našo industrijo. Inž. Mihel v Šibeniku govori popolnoma skromno o uspehih v proizvodnji nove vrste jekla in cementa. Delavec Vaso v Lozovcu govori o svojih uspehih kot o svoji nujni nalogi. Delavci cementne industrije v Dalmaciji, kakor tudi tehniki in inženirji so storili mnogo, da popravijo stroje v porušenih objektih. Mnogi od njih niso štedili niti življenja ter so delali dan in noč za čiinvečji uspeh v proizvodnji. Te lahko imenujemo brez olepšavanja junake dela. Za težko industrijo ne zaostajajo delavci in tehniki v tekstilni in oblačilni industriji. Oto Sparino pri Ti-varju v Varaždinu je z uvedbo novega stroja dosegel pomembne uspehe pri zvišanju proizvodnje, izboljšanju kvalitete in znižanju proizvajalnih stroškov pri izdelanem blagu. Delavci in inženirji tovarne v Osijeku so pokazali prav tako ogromne napore in visoko zavest v prvomajskem tekmovanju. To je še posebno potrebno, ker so bili vinogradi med okupacijo uničeni, deloma pa zanemarjeni. Pri obnovi bizeljskega vinogradništva bo seveda upravi državne ekonomije pripadala zelo važna naloga, da v bodoče nasadi samo nekaj vrst trte, ki najbolje ustrezajo zemlji, legi in podnebju našega kraja. Tukaj se bo videlo, kakšno vlogo igra načrtno kmetijsko gospodarstvo, upravljano po enotnih premišljenih smernicah. Dosegla se bo tudi tako nujna tipizacija bizeljskih vin, ki bo odločno vplivala na kakoyost in ceno pridelka. Pričakuje se, da bo v doglednem času na državni ekonomiji ustanovljena primerna trsnica, ki bi oskrbovala ves okoliš z novim trsjem. Važno vlogo za ves naš vinorodni okoliš in sploh za vinogradništvo v novomeškem okrožju bo imela vinogradniška šola, ki bo, upajmo, ustanovljena na državni ekonomiji, kjer so za to podani vsi potrebni pogoji. Obnovo bizeljskega vinogradništva si sploh ne moremo predstavljati brez takšne ustanove, ki bo edina te vrste y našem okrož ju poleg že obstoječih splošno kmetijskih šol. Na vinarski razstavi novomeškega okrožja so kljub vsem omenjenim nezgodam bizeljska vina dosegla najvišje priznanje, dasi se naši vinogradi nahajajo v nazadovanju in je nujno potrebna njihova obnova. Kakor v vinogradništvu, tako služi državna ekonomija tudi v vseh ostalih panogah kot žarišče in vzgled naprednega kmetijstva. Državna ekonomija ima do sedaj izborno urejeno živinorejo, ki s svojo selekcijo blagodejno vpliva na ves okraj, ki je, kakor skoraj povsod, zlasti za časa okupacije hudo trpel v tej panogi kmetijstva, ki je docela uničena in za katere obnovo bo potrebno še več let. Mila klima je zelo prikladna tudi za sadjarstvo, ki pri nas lepo uspeva. Tudi na tem področju nudi državna ekonomija vzgled' s svojo vzorno kulturo sadnega drevja. Uspehi uprave državne ekonomije Bi zeljsko so že danes vidni in jih priznajo vsi okoliški kmetje, ki črpajo odtod vedno nove pobude za uspešno delt) na svoji lastni zemlji. Tako bo seasoma državna ekonomija Bizeljsk' postala vodnik bizeljskega vinogradništva M R. ML0 v Zagrebu bo dobil 300 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš Na zadnjem zasedanju Mestne ljudske skupščine v Zagrebu je bila razprava o gradnji stanovanjskih hiš, ki bodo obsegale 2000 stanovanj. Predsednik Mestnega ljudskega odbora Dragutin Sajli je v zvezi s tem vprašanjem med drugim rekel: »Mestni ljudski odbor je spoznal, da je stanovanjski problem v Zagrebu eden najtežjih problemov Za časa vojne se ni nič gradilo, ampak samo rušilo V mesto je prišlo preko 100 tisoč novih prebivalcev. Danes je stanovanjsko vprašanje začasno olajšano, ker so se po pravici morali izseliti oni, ki so prišli v Zagreb pe prihodu okupatorja. V Zagreb so prišle sedaj tudi uprave številnih gospodarskih ustanov V Zagrebu je danes 35.000 stanovanjskih prošenj. Med Varaždinsko ulico in žensko gimnazijo bodo kmalu pričeli z gradnjo, v kolikor bo Mestna skupščina sprejela posojilu 300 milijonov dinar zgradb, da bo zgrajenih s čim manjšimi stroški čim več stanovanj in da se pri tem upošteva vse higienske, socialne in ekonomske momente bodočih stanovalcev. Naši strokovnjaki so stopili v zvezo preko ministrstva za finance s Hipotekarno banko v Beogradu, ki nam je po odobrenju zveznega ministfstva za finance Sretena Žujoviča omogočila, da dobimo omenjeno posojilo To posojilo je predvideno na 30 let s 5%obrestmi, kar pomeni 19,200.000 letno. Z gradnjo teh stanovanjskih poslopij je načet stanovanjski problem ter problem brezposelnosti Mislim, da ne bom pretiraval, če povem, da ni dobil Zagreb v zgodovini še nikoli takšnega posojila, ker nikoli ni imel prave ljudske vlade, kakršno ima danes, in katero si je sam prostovoljno izbral. Verujem, da bo Mestna skupščina uvidela potrebo tega posojila in ga sprejela.« Mestna skupščina je ta predlog so- predlog o jev. Naši inženirji in graditelji bodo imeli nalogo izdelati tak načrt stanovanjskih glasno sprejela. — (Tanjug.) * * * Obnovitev električne centrale »Zgradimo gospodarsko močno Jugoslavijo, ker je to edini pogoj boljši in srečnejši bodočnosti našega ljudstva« — Tito Nov železniški most čez Neretvo Slovesna izročitev železniškega mostu čez Neretvo pri Gabeljih je bila skupna manifestacija delavcev, ki so delali pri gradnji mostu in prebivalcev iz Gabelja in okolice Odstranitev zadnje ovire na železniški poti, ki nas veže z našimi južnimi pristanišči, se je spremenila v splošno ljudsko slavje Slavnost se je pričela z zborom delavcev pri mostu Nato je zastopnik vlade LR Bosne in Hercegovine, minister za gradnje Bogomir Brajkovič čestital k uspehu delavcem in voditeljem in poudaril v svojem govoru največjo pridobitev narodno osvobodilne vojne, enotnost narodov Bosne in Hercegovine, ki so se pridružili v pravi narodni skupnosti in dosegajo v borbi za ekonomsko obnovo domovine uspešne uspehe Ob priliki le slovesnosti so bili proglašeni trije delavci za udarnike. Nov pripomoček kmetijske tehnike Po enomesečnem delu je Djordju Penjoviču, ravnatelju kmetijske šole v Nikšiču, uspelo konstruirati stroj, ki omogoča, da navadni sejalni stroj Mjjoraihljamo tudi za sejanje koruze. v Zadru Med pomembne uspehe tekmovanja delavcev električne centrale v Zadru spada vzpostavitev splošne razsvetljave v mestu. Z materialom, ki je izgle-dal na prvi pogled neuporaben, so delavci popravili mestno elekt. omrežje, tako da je 15. aprila dobila razsvetljavo polovica mesta, s 1. majem pa je bilo razsvetljeno že vse mesto. Delavsko-uslužbenska zadruga v Doboju Delavsko-uslužbenska zadruga v Odboju ima 2000 članov s preko 49.000 potrošniki Zadruga posveča veliko paž-njo ustanavljanju zadružnih obrtnih delavnic. Nedavno je bila otvorjena čevljarska delavnica in zadružna pekarna, a v načrtu je otvoritev tudi drugih obrtnih delavnic. Prej osnovana krojaška zadružna delavnica je izrazila željo, da se vključi v delavsko-uslužbensko zadrugo. Odbor1 zadruge se vedno tesneje povezuje s kmečkimi zadrugami zaradi nabavljanja kmetijskih proizvodov Zadrugi je odobren kredit pri Zadružni in Kmečki banki v Sarajevu v znesku 1 milijona din za nabavo blaga in fimaa-ciranjo obrtnih delavnic. (Tanjug) „<£judskC pKavici* OBVESTILA LJUTOMER Uspehi tekmovanja v ljutomerskem okraju Tudi v ljutomerskem okrožju smo se z vnemo vključili v prvomajsko tekmovanje. Ko danes pregledujemo uspehe, smo ponosni, da smo tudi mi s prostovoljnim delom prispevali svoj delež v obnovi 0 uspehih našega tekmovanja najbolj nazorno govore naslednje številke: napravili smo 136.963 prostovoljnih ur, zbrali 86 ton železa, 130 kg stekla, nad 10 ton tekstilnih odpadkov in 7 centov papirja. Naše nabiralne akcije so bile prav tako zelo uspešne. Za vojaške bolnišnice in sirote smo zbrali za 21.905 din različnih živil in čez 20.000 din v denarju. Tudi ljudsko izobraževalno delo se je precej razmahnilo. 16 prosvetnih odsekov in posebni izobraževalni krožki so velika pridobitev tekmovanja. Za»17 knjižnic smo nabrali 2770 knjig in 85.4£Ži din. Glasbena šola v Ljutomeru je obnovila svoje delo, prosvetni odseki krajevnih OF, ki so prevzeli v začasno upravo prosvetne domove, 60 popravili pet prosvetnih domov in štiri barake, da 60 na razpolago tudi potrebni prostori. Gledališke družine so bile zelo aktivne. Priredile so 47 gledaliških predstav. Tekmovanje med članstvom je pokazalo poseben uspeh v plačevanju članarine. Točnost in procentualen dvig članstva OF je druga postavka naših tekmovalnih uspehov. Najbolj pomemben pa je načrt kmetijskega resora. Pomladanska setvena kampanja je uspešno izvedena. Posebno 60 se pri tem odlikovale vasi Križevci, Veržej, Sv. Tomaž in Mala Nedelja. Kraji Savci, Sejanci, Zirovinci, Cven, Godermar-ci in Križevci so preko načrta posejali oljne rastline. Očistili smo 90% vsega sadnega drevja, škropljenje pa organizirali tako, da je škropljenega 70%, ponekod tudi 80% sadnega drevja. Vinogradniške zadruge tekmujejo pri »pomladnih vinogradniških delih. Okrog 60 sestankov in predavanj je nudilo bogato snov in pouk za povečanje celotne poljedelske produkcije. Da bi povečali dejavnost nabavno-prodajnih zadrug, so tudi te z 2220 prostovoljnimi delovnimi urami precej posegle v razvoj zadružniškega življenja pri nas. Tovariš Domanjko, ki je opravil največ prostovoljnih delovnih ur, je bil predlagan za udarnika. Gozdarski odsek je s pomočjo šolske mladine zasadil 12.422 sadik. Z različnimi ukrepi je rešil mnogo dragocenega gozda y predelih, kjer se je pojavil lubadar. Pri prvomajskem tekmovanju jo sodelovalo vse ljudstvo okraja. Pri tem so se pokazale tudi različne napake, katere pa bomo v bodoče odpravili. S pospešenim elanom bomo še naprej tekmovali! Branko Rozina. LJUBLJANA Počastili smo spomin talcev Prebivalci terena Prule smo počastili spomin naših padlih talcev, pokopanih v Begunjah in bližnji Dragi na Gorenjskem. Ze dopoldne smo zbrali šopke cvetja, popoldne pa smo se odpeljali s kamionom v te kraje, katerih se vsak Slovenec s spoštovanjem in grozo spominja. Tik za begunjsko kaznilnico, v cvetočem sadovnjaku, ki ga je zločinski okupator porabil za masovno grobišče najboljših Slovencev, smo se precej časa zadržali, položili cvetje na grobove znanih in neznanih žrtev, sekretar Kranjc pa, čigar brat tudi leži tu med žrtvami, nas je z nekaj besedami spomnil na pokojne tovariše, na njih delo, ki so ga oni začeli in ki ga moramo mi nadaljevati. Obiskali smo nato še bližnjo Drago, kjer je pokopanih še več žrtev fašističnega nasilja. Presunil nas je pogled na dolg seznam ustreljenih talcev in tiho smo si obljubili: »Ne bomo vas pozabili, tovariši, niste padli zaman!« S. A. LAPORJE Uspehi mladine in AFŽ v tekmovanju V prvomajskem tekmovanju je mladina Laporja dosegla lepe uspehe. V načrtu fei je postavila za prvo nalogo ustanovitev ljudske knjižnice, ki naj bi mladini in ostalim prebivalcem nudila pouk in razvedrilo. Mladina je nabrala 96 knjig in 4500 dinarjev. V 126 urah je mladina postavila oder, zbrala opremo in uredila dvorano, v kateri so manjkale šipe. S tem, da je okna obila z lepenko, je omogočila prirejanje proslav in prireditev. Za Dom ljudske prosvete je bilo ob priliki izvedbe agrarne reforme dodeljeno etavbišče. Mladina je za graditev doma ugasila 5000 kg apna; skupno z množičnimi organizacijami je izvedla akcijo za gradbeni les in tako dobila 30 smrek in 6 hrastov. V vasi je ustanovljena »Zadruga za elektrifikacijo«, ki je takoj po ustanovitvi pristopila k delu. V prostovoljnem delu so prebivalci podrli in pripravili 120 drogov za glavni vod. Za izvršitev tega dela je mladina prispevala 154 delovnih ur. Pri popravilu cest pa je mladina naredila 224 ur. Mladina in pionirji so skupno z AFZ izvedli nabiralne akcije in so zbrali doslej 150 kg železa, 320 kg tekstilnih odpadkov, 300 kg stekla in 80 kg papirja. V 920 urah so uredili šolsko dvorišče, vrt, sadonosnik in cvetlične gredice. Predvsem pa vsi pionirji in mladina tekmujejo v tem, da bodo zaključni šolski uspehi kar najlepši. Za Bosančke, ki so v Laporjah, pa so žene našega kraja zbrale čevlje, perilo im obleko v skupni vrednosti 2218 dinar- Ž* velikonočne praznike je AFZ ob- darovala 16 družin partizanskih vdov, otrok in ostale siromašne Laporčane z 2489 din. Za marčni dinar je bilo nabranih 2376 din. V pripravah za proslave 6o žene prispevale 1052 delovnih ur. V treh mesecih so oddale 5455 litrov mleka in 4500 jajc. Tako prispeva mladina in AFZ Laporja svoj velik delež v obnovi našega kraja in celi rane, ki nam jih je prizadejal okupator. F. A. KAMNIK Vzgledna požrtvovalnost Pozivu za udarniško delo delavcev tvrdke »Gradis« v Kamniku se je odzvalo samo 9 zidarjev. Ti zidarji so odšli v- nedeljo 5. t. m. v porušeno vas Pirševo v Tuhinjski dolini. To naselje je v narodno-osvobodilni borbi precej trpelo. Nekaj stavb je bilo požganih, nekaj tudi tako porušenih, da jih je bilo treba podreti do temeljev. Tovariši so se z vzgledno marljivostjo lotili težkega dela. V celodnevnem delu so betonirali temelje za dvoje gospodarskih poslopij, kljub pomanjkanju primernega materiala. Tovariši so s svojim delom dokazali, da znajo ceniti žrtve prebivalcev Pirševe vasi, ki pa prav tako razumejo požrtvovalno delo teh tovarišev zidarjev. IDRIJA Rudarji so dobili zastavo Rudarji jaška »Borba« se dobro zavedajo, da ima največje zasluge za uničenje fašizma in izgon okupatorja iz naše zemlje Komunistična partija. Zato hočejo s svojim delom pokazati hvaležnost njej, ki je omogočila, da je danes delovno ljudstvo prišlo do svojih najosnovnejših pravic. Pred kratkim so rudarji živosrebrnega rudnika pokrenili akcijo za nabavo delavske zastave. Zbrali so 5.665 lir. — Učenke obrtne šole so se ponudile, da napravijo zastavo. Danes imajo rudarji lepo vezen prapor, na katerega se s ponosom ozirajo kot na simbol bratstva, enakosti in svobode, s katerim bodo šli še naprej v boj za obnovo domovine. SLOVENSKE KONJICE Bili smo v Kotu V nedeljo 5. maja so udeleženci pedagoškega tečaja v Slov. Konjicah ter nekaj aktivistov šli v Pohorsko vas Kot. Borci Šercerjeve, Tomšičeve, Bračičeve brigade in drugih partizanskih enot se dobro spominjajo prijaznega naselja. V njej so našli vedno zavetje. Tu je bila tudi kurirska stanica TV 10. Vaščani so nas radostno pozdravili: »Sedaj pa le vidimo, da niso pozabili na nas.« Skupno s prebivalci smo na vaški ledini zaplesali kolo. Tov. Lojze je v imenu okrajnega odbora OF pozdravil prebivalce kot njih stari znanec iz partizanskih časov. Poudaril je zaslugo prebivalstva in izročil predstavniku krajevnih oblasti okusno diplomo. Krajevni sekretar OF se je zahvalil in pristavil, da je trdna vez, ki nas je združila v najtežjih dneh tudi danes tembolj močna, ko uspešno rešujemo vprašanja obnove. S štirikratnim »slava«, smo počastili spomin vseh žrtev. Ko smo odhajali, so klicali za nami, naj ne pozabimo nanje, naj še večkrat pridemo. Z veseljem se bomo vračali med preproste kmetske ljudi v vasico Kot, kjer bomo našli vedno najboljše tovariše. J. Bezovnik. MARIBOR Okrožno sodišče tekmuje Sindikalna podružnica pri okrožnem sodišču v Mariboru si je v prvomajskem tekmovanju stavila dvoje osnovnih nalog: 1. dvigniti ekspeditivnost dela v sami ustanovi ter odpraviti zaostanke; 2. povezati sodišče z upravnimi oblastmi ter organizacijo OF v Mariboru. Delo okrožnega sodišča je v poslednjem času precej naraslo. Da bi to delo zmogli, so udeleženci sodišča napravili od 1. febr. do 30. aprila 1970 nadur. S tem nadurnim delom so dvignili ekspe- ditivnost dela in odpravili zaostanke, ki so bili precejšnja ovira ekspeditivnemu poslovanju. Pa tudi v prostovoljnem delu izven sodišča so bili nameščenci zelo aktivni. Opravili so 702 prostovoljni uri poleg predavanj, katera so imeli po različnih množičnih sestankih. Zavedajoč se važnosti izgradnje železniškega prometa, so zbrali 4.586 din za fond za nabavo orodja, ki je potreben pri graditvi proge Brčko—Banoviči. Razen omenjenih osnovnih nalog, ki si jih je sindikalna podružnica okrožnega sodišča postavila za program svojega, prvomajskega tekmovanja, pa so njeni člani aktivno sodelovali tudi pri notranjem delu sodišča, zlasti pri ureditvi odnosov do strank in do dela samega. — Uspehov tega dela ni mogoče izraziti v številkah. To pa bo v mnogočem doprineslo, da naše sodišče ne ho več ustanova, ki bi stala nad ljudstvom, temveč ustanova, ki brani interese ljudstva, zakona in države. Tudi uslužbenci okrožnega sodišča v Mariboru se pridružujejo klicu delovnih množic: »Mi tekmujemo naprej!« S svojim delom hočejo doprinesti čim več k razvoju in nadaljnji obnovi naše domovine. -ar PIREŠICA PRI CELJU Pionirji na delu Med okupacijo je bilo porušenih nešteto stavb, med njimi mnogo šol. Tudi pri nas je bilo šolsko poslopje požgano. Takoj po osvoboditvi smo se lotili obnovitvenega dela. Z marljivostjo vsega prebivalstva je uspelo šolsko poslopje usposobiti za pouk. Pionirji pa so v tekmovanju preuredili notranje prostore. Nekoliko dni se je slišalo iz šolskega poslopja razbijanje in struganje. Pionirji režejo, čistijo, nosijo vodo, nekateri celo stružijo les in pripravljajo novč, okvirje za Titovo in Stalinovo sliko. Tudi šipe v nepoškodovane okenske okvirje so vstavili sami. Vsi hočejo biti pri tem delu med prvimi. Po nekolikih dneh trdega dela je dobila notranjost poslopja novo lice. Stene kra-se parole, Titove, in Stalinove slike, tla so sveže poribana, okna so popravljena z novimi šipami. Pa ne samo pri praktičnem delu, tudi pri učenju so, ti pionirji marljivi. Tekmujejo, kdo bo imel čim boljše ocene, zlasti pa še, kdo bo govoril lepšo slovenščino. B. A. Tudi iz bukovega žira moremo dobiti olje V bukovih gozdovih se vidi že sedaj, da bo letos zelo veliko žira. Sodim, da bo tega sadu samo v Sloveniji na tisoče vagonov. Iz žira dobivamo olje, ki se po okusu skoraj nič ne razlikuje od olja naših industrijskih rastlin kot je sončnica, oljnata repica itd. Vem, da mnogi kmetje, zlasti po notranjskih gozdovih, stalno nabirajo žir in iz njega iztiskajo olje, ki ga uporabljajo kot jedilno olje. — Tako sem pred leti bil pri kmetu nekje na Notranjskem. Ponudil mi je krof in dejal, da naj ugotovim, na kakšni maščobi je cvrt. Prepričan sem bil, da je cvrt na svinjski masti, a nisem verjel, da je cvrt na olju, ki je narejeno iz bukovega žira. — Ko je leta 1917 primanjkovalo živeža, sem nabiral žir, ga doma sušil v peči in smo ga potem luščili kot bučne peške in si z njim tešili glad. Kadar pa smo imeli moko, je mati iz zmletega žiru naredila nadev za potico, ki se ni prav nič razlikovala od orehove. K zbiranju žiru bo treba jeseni pristopiti v večjem obsegu, saj vemo, da je potreba po maščobi za ljudsko prehrano in za industrijske svrhe izredno velika. Za zbiranje žira je treba zainteresirati široke ljudske množice, zlasti pa mladino, ki nam je že v tolikih primerih dokazala, da zna prijeti za delo v korist skupnosti. S tem, da se bomo na množičnih vaš-; kih in drugih sestankih o tem pogovorili in da bo akcija za zbiranje žira zajela res vse, predvsem pa podeželsko prebivalstvo, bomo lahko veliko pripomogli k rešitvi problema maščobe. ( Šinkovec Viktor. CEPLJENJE ZOPER KOZE za okrožno mesto Ljubljana v letn 194C je po 81. 3. »Pravilnika o zaščitnem cepljenju zoper koze« obvezno za vse v letu 1945 rojene in za vse, rojene v januarju in februarju 1946, kakor tudi za vse one, ki doslej sploh še niso bili cepljeni. Javno brezplačno cepljenje zoper koze bo po naslednjem reda: 1. četrt Center: Cepljenje 15. maja, pregled 22. maja, ob 16. Cepljenje 16. maja, pregled 23. maja, ob 16. Mestni dom, Krekov trg 2. četrt Tabor: Cepljenje 15. maja, pregled 22. maja, ob 16. Cepljenje 16. maja, pregled 23. maja, ob 16. Osnovna šola Ledina, Komenskega ul. 3. četrt Rakovnik: Cepljenje 17. maja, pregled 24. maja, ob 15. Osnovna šola Rudnik Cepljenje 17 maja, pregled 24. maja, ob 16. Osnovna šola Barje Cepljenje 20. maja, pregled 27. maja, ob 16. Osnovna šola Prule 4. Četrt Moste: Cepljenje 20. maja, pregled 27. maja, ob 17. Meš. gimnazija Moste Cepljenje 20. maja, pregled 27. maja, ob 17. Sokolski dom. Stepanja vas 5. Četrt V18: Cepljenje 21. maja, pregled 28. maja, ob 16. Osnovna šola Vič t. Četrt Bežigrad: Cepljenje 21. maja, pregled 28. maja, ob lf>. Osnovna šola Bežigrad 7. Četrt Šiška: Cepljenje 22. maja, pregled 29. maja, ob 15. Osnovna šola Zg. Šiška Cepljenje 22. maja, pregled 29. maja, ob 17. Osnovna šola Sp. Šiška 8. četrt Dev. Mar. v Polju: Cepljenje 24. maja, pregled 31. maja, ob 14. Osnovna šola v Dev. Mar. v Polju Cepljenje 24. maja, pregled 31. maja, ob 16. Osnovna šola Zalog Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še sploh niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih ceplenje doslej ni bilo uspešno, ne oziraje se na to, ali starši prejmejo tozadevno vabilo ali ne. K cepljenju jo prinesti otroka čistega v čisti obleki. Otrok bo cepljen na postaji, ki je določena za dotično četrt. Na isto postajo se ga mora prinesti tudi k obveznemu pregledu. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, katero naj dobro spravijo. Starši onih otrok, katere bo cepil zasebni zdravnik, morajo predložiti takoj dokazilo o uspešnem cepljenju zdravstvenemu oddelku MLO, Mestni dom. Otroke, ki bi se jih iz kakšnega tehtnega razloga — na primer zaradi bolezni — ne moglo cepiti, je opravičiti ob priliki javnega cepljenja. Kdor se pregreši zoper določila navedenega pravilnika, posebno če. otroka ne prinese k cepljenju in pregledu, ali se pravočasno ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. MLO za okrož. mesto Ljubljana Soclalno-zdravstvenl odsek RAZPIS javnega natečaja za dimnikarski okoliš v Sv. Lovrenou na Pohorju, okraj Maribor okolica. Okra jni LO Maribor okolica razpisuje na osnovi čl. 93. zak. o obrtih in čl. 7 pravilnika za izvrševanj« dimnikarskega obrta javni natečaj (konkurz) za izdajo dovolila za ometalni okoliš v Sv. Lovrencu na Pohorju, ki je prost po Poglič Uršuli. Izpraznjen okoliš obsega vsa poslopja v Sv. Lovrencu na Pohorju, Klopni vrh in Recenjak. Prošnje, ki morajo biti pravilno kole-kovane in opremljene s prilogami čl. 95. odst. 3. zakona o obrtih, se vlagajo pri okrajnem LO, gospodarskem odseku, oddelek za obrt in industrijo Maribor okolica, v roku enega meseca po objavi v Uradnem Ii6«u. Pozneje vloženih prošenj okrajni LO pri oddaji dovolila ne bo upošteval. Okrajni LO Maribor okolica, gospodarski odsek POSEBNI VLAK V KAMNIK bo vozil v nedeljo dne 12. t. m. k odkritju spominskega stebra padlim borcem-planin-cem v Kamniški Bistrici. Odhod iz Ljubljane ob 5.30, odhod iz Kamnika ob 20.20 uri. Prijave sprejemata pisarni PDS, Masary-kova 14-11 in Putnika. Cena za vožnjo iu kosilo din 40, brez kosila din 15. Jedilni pribor in posodo je vzeti s seboj. Po možnosti bodo v Bistrico vozili k otvoritvi kamioni. . KRVODAJALCI! Zavod za transfuzijo krvi sporoča krvodajalcem, da zaenkrat no jemlje krvi, pač pa jih bodo posamezne bolnišnice v slučaju potrebe klicale za direktno transfuzijo. Ponovno prosimo vse bolnišnice, da potrebe konzervirane krvi omojijo le na najnujnejše slučaje. OPOZORILO Opozarjam, da nisem plačnik dolgov mojo žene Silve roj. Pečnik. — Miklavžina Ivan, Poljanski nasip 40. Razprave o vojnem dobičku Komisija za ugotavljanje vojnega dobička ljubljanske mestne četrti Bežigrad, javlja, da bo v telovndnici Bežigrajsko moške gimnazije dne 11. 5. ob 16. uri javna razprava, kjer eo bo razpravljajo *o višini vojnega dobička, doseženega v času vojne, proti sledečim osebam: 1. Hrnolak Ana, trg. zastopstvo, Tyrševa 35a, predlog din 112.820. 2. Jeras Egidij, trg. in industrijah«, Tyršova 152, predlog din 552.398. 3. Zakotnik Ivan, tes. raojstor, pos. in parna žaga. Vodnikova 129, predlog din 430.802. PLAČILO MESTNIH HIŠNIH DAVŠČIN L. O. Ljubljana-mesto, odsek za finance opozarja vse hišne posestnike, hišne upra-, vitelje in lastnike nezazidani! parcel, da zapade s 15. majem 1946 drugi obrok plačila mestnih hišnih davščin za leto 1946. AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V LJUBLJANI JE ZASEDENA Direkcija pošte razglaša, da je avtomatska telefonska centrala v Ljubljani polno zasedena in da torej ni več prostih številk na razpolago. Zato naj interesenti s® vlagajo prošenj za nove telefone. Dnevne vesti Občni zbor Društva upokojenega uči* teijstva bo v sredo, dne 15. maja 1946 ob pol štirih popoldne v sobi strokovne nadaljevalne šole v Šelenburgovi uteci štev. 6-1 z dnevnim redom, katerega ste prejeli vsi člani po pošti. Ker je na dnevnem redu tudi razgovor in sklepanje zaTadi ustanovitve podružnice ESZPDNJ za upokojeno učiteljstvo ali pa ustanovitve Društva vseh upokojencev, delavcev in nameščencev FLRS, se vabijo k udeležbi občnega zbora tudi nečlani. Vsem, ki se zanimajo za streljanje T četrti Moste! Opozarjamo vse, ki se zanimajo za streljanje — zlasti "mladina, da bo strogo obvezen sestanek v petek dne 10. maja 1946 ob 19.30 v domu F. D. Borca* Zaloška cesta 101. Zaradi pričetka strelskih vaj na strelišču vabimo k čim večji udeležbi. Vse mlekarne — Člane naše zadruge vabimo na sestanek e strokovnim predavanjem, ki bo v petek 10. maja ob 8. uri zvečer v palači Združenja trgovcev v Gregorčičevi ulici. — Mlekotrg. Obiskovalcem Doma v Kamniški Bistrici. Opozarjamo, da so od 11. na 12. maj t. 1. v Domu na razpolago planincem 1® skupna ležišča, to je ca 15 ležišč, dočim so vsi ostali prostori tega dne zasedeni. PDS. Zdravniško dežurno službo opravlja od srede 8. t. m. opoldne do petka 10. t. m. do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Fran-ta Mis, Poljanska cesta 15, tel. št. 32-84. Dežurno veterinarsko službo v četrtek dne 9. V. vrši tov. dr. Koren Janko, centralna veterinarska ambulanta, Cesta na Loko š-tov. 4. Prizadeti naj ee v bodoče za veterinarsko pomoč ob nedeljah in praznikih prvenstveno obračajo na spredaj omenjeni zavod. Telef. štev. 28-88. Šolstvo Vpisovanje v L razred deške osnovne šole Graben bo dnevno od pol enajste do dvanajste nre dopoldne v pisarni šol. upravitelja. V poštev pridejo dečki, ki dovrše do 1. oktobra 1946 sedmo leto starosti. PRESKRBA ZA SEDEMDNEVNE ŽIVILSKE NAKAZNICE se določajo odrezki za sladkor »201 maj«, sol >202 maj«, milo >203 maj«. RADIO 5(9 m - 243 m - M m DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 9. V. 8—8.30 Budnice — 8.30—8.45 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 8.45—9 Slavnostne koračnice — 9—9.10 Stalinova in Titova povelja za praznik zmago — 9.10—-10 Cajkovskij, klavirski koncert v B-molu — 10—12.30 Prenos zborovanja iz Kongresnega trga — 12.30—12.45 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 12.45—13.10 Revijski orkester pod vodstvom Bojana Adamiča igra sovjetsko koračnice — 13.10—13 30 Partizanske in koroške narodne pesmi pojo Fantje na vasi — 13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda — 13.45—14.30 Pester opoldanski spored — 14.30—14.45 Napoved časa in poročila — 14.45—16 Popoldanski koncert — 16—18 Iz naše borbe do zmage — 18— 18.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.30—19 Mladinska ura. Zvone Sintič: »Naš pohod«, reportaža štiriletne borbe. Izvaja recitacijski zbor študentov filozofske fakultete- — 19—19.45 Bolgarske in ruske pesmi poje zbor bolg. armade, dir.: Prokopjev ri 19.45—20 Prof. Pavel Sivio govori o Dimitriju Šostakoviču — 20—22 Prenos Sostakovl-čeve VII. simfonije (Leningftijeke) is Uniona, izvaja Trž. filharmonija — dir.: Cipcci — 22—23 Slovanski narodni motivi. ' « DNEVNI SPORED ZA PETEK 1». V. 6.30—7 Veselo na delo — pester spored na ploščah — 7—7.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 7.15—8 Nadaljevanje jutranjega sporeda — 12.30—12.40 Rusko narodne poje Lemešev ob spremljavi seksteta Nekrasova — 12.40—12.55 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 12 55—13.30 Lahko glasbo izvajata violinist Nikola PetTOvič in Bojan Adamič — 13.80— in pregled sporeda — 13.45—14 Opoldanski spored na wurliških orglah — 14—14.30 Koncert Radij, orkestra, vodi Rudolf Starič — 14.30—14.45 Napoved časa in poročala — 14.45—15 Blechove pesmi poje sopran. Nuša Kristanova, pri klavirju Deklevova — 15 Poizvedbe — 19—19 Literarna ura v spomin Ivana Cankarja. Izvaja Narodno gledališče — 19—19.30 Plesni orkester RL pod vodstvom Bojaia Adamiča izvaja lahko glasbo — 19.30—19.45 Ljudska Univerza RL: Organizacijska navodila za prostovoljno delo na cestah v udarniškem tednu ceet. Govori ing. Janežič Ferdo, direkcija cest — 19.45—20 Srbske in hrvaške samospeve Izvaja Stanoje Stankovič na ploščah — 20—20-40 Mozart v D-molu in Nocturno iz 2. kvarteta Borodin. Izvajajo Člani Trž. godal, kvarteta (Simeone Baldassare, Samuel Harry. Luzznto Sergio in Gašperini Nereo) — 20.40 —21 Umetne pesmi poje Komorni zbor RL, dir.: C. Cvetko — 21—21.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 21.15— 22 Nastop gojencev glasbene šole iz Maribora — 22—22.10 Iz naših jutrišnjih časopisov — 22.10—22.30 Pesmi in podoknice — 22.30—23 Fantje na vasi pojo narodne. V torek, dne 7, maja, ob 9. uri dopoldne je odpotovala* nogometna reprezentanca Jugoslavije z zemunskega letališča v Prago. Reprezentanco sestavljajo zaenkrat igralci: M o n s i d e r (»Dinamo«, Zagreb); Stankovič (»Crvena zvezda«, Beograd); Brozovič (»Partizan«, Tim JA); Pleše, Horvat (oba »Dinamo«); Simonovski (»Partizan«); Kacijan (»Dinamo«); Mitič (»Crvena zvezda«); Golob (»Dinamo«); Bobek, Mihaj-lovič (oba »Partizan«). Kot rezerva so določeni; Šoštarič, Kokeza.Djur-djevič, Franjo Matošič in T o -maševič. Z nogometnim moštvom potujeta člana Centralnega odbora FISAJ-a Radko Veličič in Radivoje Markovič, kot tehnični referent pa Aleksander Tirnanič. Reprezentanco bo spremljal kot predstav- Sovjetsko moštvo »Spartak« premagalo albansko državno reprezentanco z 2 :1 Prvega maja je bila v Tirani pred 50 tisoč gledalci odigrana nogometna tekma med moštvom »Špartak« iz Moskve in albansko državno reprezentanco. FIZKULTURA Nogometna reprezentanca Jugoslavije odpotovala v Prago nik naših nogometnih sodnikov inž. Mika Popovič in trener Bukovi. Po vesteh praškega tiska za tekmo Ju-goslavija-Češkoslovaška vlada ogromno zanimanje. Do sedaj je bilo, v predprodaji prodanih že 50.000 vstopnic. Pričakuje se, da bo tekmi Jugoslavija-Ceškoslovaška prisostvovalo 100.000 gledalcev, kar predstavlja največje število ljudi, ki jih more sprejeti prostrani Masarykov stadion. V zgodovini češkoslovaškega nogometa še ni bilo nikoli zabeleženo za nobeno nogometno tekmo tolikega zanimanja, kakor ga je za naš nastop v Pragi. Tekmo bo sodil francoski sodnik. Naši fizkulturni funkcionarji se bodo v Pragi dogovorili za revanžno tekmo s češkoslovaško nogometno reprezentanco, ki se bo odigrala še letošnje leto v Beogradu. Pred pričetkom tekme so se na igrišču pojavili štafetni tekači delavskih športnih klubov iz industrijskega središča Kucove. ki so nrišli. da bi do- Na večer je albanska športna zveza organizirala prireditev na čast sovjetskim športnikom. zdravili v imenu delavcev predsednika albanske vlade in da bi izročili model petrolejskega vrelca. Nato se je pričela tekma, ki se je končala z rezultatom 2 :1 za sovjetsko moštvo. i Tekmi so prisostvovali predsednik vlado generalni polkovnik Enver Hodža, podpredsednik vlade generallajtnant Dzodže, poslanik ZSSR v Albaniji in mnoge druge civilne in vojaške osebnosti. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Četrtek, 9. maja ob 20. uri: Torkar: >Velika preizkušnja«. Krstna pred-stava. Red Premierski Petek, 10. maja ob 20. uri: »Nušič: »Pokojnik«. Sindikalni abonma- Red SC. Sobota, 11. maja ob 20. uri: Shakespeare - Zupančič: »Zimska pravljica«. Sindikalna gled. sobota. Red ŠA. Opera Četrtek, 9. maja: Zaprto (zaradi koncerta.) Petek, 10. maja ob 20. uri: Mlakar-Lhotka: »Vrag na vasi«. Red A. ^Sobota, 11. maja ob 20. uri: M. Kozina: »Ekvinokcij«. Red C. 'Nedelja, 12. maja ob 20. uri: J. Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Izven. Šentjakobsko gledališče Nedelja, 12. maja ob 15.15 uri: »Gospa ministrica«. V MARIBORU Četrtek, 9. maja ob 20. uri: A. Foer-ster: »Gorenjski slavček«. Red C. Petek, 10. maja ob 15. uri: Šestakov- ^ Smasek: »veliko potovanje«. Za- ključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 11. maja ob 20. uri: A. Foerster: »Gorenjski slavček*. Predstava za sindikate. Nedelja, 12. maja ob 20. uri: Gogolj: »Ženitev«. Izven. V KRANJU Četrtek, 9. maja ob 20. uri:_ »Veronika Deseniška«. Gostovanje v Tržiču, Sobota, 11. maja ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Gostovanje v Kri: žah. Nedelja, 12. maja ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Gostovanje ljudskega gledališča iz Jesenic. NA JESENICAH Četrtek, 9. maja ob 19.30 uri: Ztveig: »Siromakovo jagnje«. Sobota, 11. maja ob 20. uri: Gorki: »Na dnu«. Gostovanje dram. družine ESZDNJ iz Ljubljane Nedelja, 12. maja ob 15. uri: Gorki: »Na dnu«. Gostovanje dram. družine ESDNJ iz Ljubljane. Ob 20. uri: Zweig: »Siromakovo jagnje«. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. Živeli organizatorji borbe — živeli organizatorji obnove! Tvrdka SLAMIC, LJUBLJANA Živeli borci obnove '• j FOTO-DELAVNICA. Cankarjeva 6 Živel 9. maj dan zmage! Kavarna „ Prešeren" Ljubljana Marijin trg Po zmagi k obnovi! Milaim Mehmed Ljubljana Selenburgova ul, 1 Živel mir — živela obnoval ŠAVS STANE kamlina ilstilnica, pralnica In ivetlolikalnica LJUBLJANA, Cerkvena ulica 1 KINEMATOGRAFI Sporedi državnih kinematografov: LJUBLJANA, KODELJEVO: Angleški film »Človek v siv-am«, tednik. Ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. MATICA: Sovjetska filma »Čajkovski« in »Mladi glasbeniki«. Ob 15., 17., 19. in 21. uri SLOGA: Sovjetski film »Neke noči«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. UNION: Sovjetski film »Pastir Kostja«, tednik. Ob 15. in 17. uri, zadnji dve predstavi odpadeta. LETNI KINO TIVOLI: Sovjetski film »Pastir Kostja«, tednik. Ob 20. uri. Sporedi od 9. do 13. 5. BLED: Sovjetski film »Suvorov«, tednik. BRASLOVČE: Češki film »Turbina«, tednik. CELJE, DOM: Češki film »Pomlad ljubezni«, tednik. — METROPOL: Sovjetski film »Capajev«, tednik. ČRNOMELJ: Ameriški film »Strel v noči«, tednik. DOL. LENDAVA: Sovjetski film »Lenin 1918«, tednik. DRAVOGRAD: Češki film »Pomlad ljubezni«, tednik. GROSUPLJE: Angleški film »Človek v sivem«, tednik. GUŠTANJ: Francoski film »Melodija krvi«, tednik. HRASTNIK: Ameriški film »Dajte nam živeti«, tednik. IG: Sovjetski film »Mladost Maksima Gorkega«, tednik. JESENICE: Sovjetska filma »Koncert na fronti« in »Moč življenja«. KAMNIK: Francoski film »Usodna ljubezen«, tednik. KOČEVJE: Sovjetska filma »Konigeberg« in »Zakon velike ljubezni«, tednik. KRANJ: Francoski film »Rudnik gori«, tednik. KRŠKO: Francoski film »Temna mladost«, tednik. LAŠKO: Francoski film »Gibraltar«, tednik. LITIJA:; Ameriški film »Mlada leta«, tednik. LJUTOMER: Sovjetska dok. filma »Dunaj« in »Pogodba s Poljsko«. LOGATEC: Sovjetski film -»Vdor«, tednik. MARIBOR, ESPLANADE: Ameriški film »Dekle iz Meksike«, tednik. — GRAJSKI: Češki film »Po krivem obsojena«, tednik. MENGEŠ: Španski film »Španska kri«, tednik. ME2ICA: Sovjetski film »Napaka ing. Ko-čina«. tednik. MURSKA SOBOTA: Ameriški film »Skrivnost Dr. Kildarea«, tednik. NOVO MESTO: Sovjetski film »Kočijaž v zraku«, tednik. ORM02: Finski film »Jolanda«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Zaljubljena prodajalka«, tednik. RADOVLJICA: Sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik. RAJHENBURG: Sovjetski dok. film »Berlin«, tednik. ROGAŠKA SLATINA: Ameriški film »Zakaj smo se srečali«, tednik. RUŠE: 8ovjetski film »Volga-Volga«, tednik, SLATINA RADENCI: Španski film »Šavlija«, tednik. SLOV. BISTRICA: Ameriški film »Soba 309«, tednik. SLOVENJGRADEO: Ameriški film »Strti okovi«, tednik. SV. LENART: Sovjetski film »Visoka nagrada«, tednik. Sl JERNEJ: Ameriški film »Posrečen za kon«, tednik. ŠOŠTANJ: Jugoslov. dok. film »Koraki ' svobodi« in sovjetski kulturni film »Življenje čebel«, tednik. ŠKOFJA LOKA: Sovjetski film »Peter in Katarina«, tednik. TRBOVLJE: Sovjetski film »Aleksander Parhomenko«, tednik. TRZIC: Sovjetski film »Čeveljci«, tednik. VEVČE: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik. VRHNIKA: Francoski film »Študentovsko mesto«, tednik. STRAŽIŠČE PRI KRANJU: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik. TREBNJE: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik. ZAGORJE: Češki film »Gabrijela«, tednik. ŽALEC: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik. ZUZENBERK: Angleški film »Signal iz Alžira«, tednik. POTUJOČI KINO LJUBLJANSKO OKROŽJE: Sovjetski film »Napaka ing. Ko-čina«. POTUJOČI KINO MARIBORSKO OKROŽJE: Sovjetski film »Sekretar rajonskega komiteja«. POTUJOČI KINO ZA GROSUPELJSKI OKRAJ: Sovjetska dok. filma »Dunaj« in »V Pomeraniji«. KONCERTI Šostakovičeva Sedma simfonija, muzikalno veledelo najslavnejšega sodobnega ruskega skladatelja bo izvajana drevi ob 20. uri v unionski dvorani. Dirigent Jakov Cipci je združil za to izvedbo tri orkestre: Tržaškega, radijskega in opernega, skupno 116 članov. Simfonija ima štiri stavke in traja poldrugo uro. Vse posetnike opozarjamo na točni začetek ob 20. Vstopnice od 7. ure zvečer dalje pred unionsko dvorano. Najpomembnejši slovenski tenorist, operni peveo Jože Gostič, bo priredil v ponedeljek 13. maja ob 20. v Filharmoniji koncert pesmi in arij. Na klavirju ga bo spremljal pianist Janko Ravnik. Oba umetnika jamčita za prvovrstni umetniški užitek. Predprodaja v knjigarni Glasbene matice. Koncert Karlo Rupel, sredo 15. maja v veliki Filharmonični dvorani. JAVNA BORZA DELA ima na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi naše živinoreje nujno potrebujemo 11 hlapcev, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali. Naši obrtniki rabijo 2 kovača in 10 avtomehanikov. Za napravo opreme in lesnih izdelkov rabimo 7 mizarjev in 2 lcsostrugarja. Opozorilo Urade in ustanove opozarjamo, da vsa obvestila in objave za »Ljudsko pravico« sprejemamo najkasneje do 12. ure. — Uredništvo. Živel mir — Kavarna živela obnova! VOSPERNIK LJUBLJANA, Stari trg 34 PO ZMAGI-K OBNOVI! Mestni bife mo LJUBLJANA Selenburgova ul. 4 Po zmagi — z udarniškim delom k obnovi! Gostilna Wa-9la pod upravo Združenja vojnih invalidov LJUBLJANA Tyrševa cesta št. 12 Zmaga z orožjem nad fašizmom ie zmaga hudske knjige nad mračnjaštvom:' CANKARJEVA ZALOZBA LJUBLJANA Po zmagi — ■j enotni gradimo • Alpeko gradbeno-industrijska družba zo.z. LJUBLJANA, Tyrševa cesia 48 Telefon št. 29-30 Po zmagi — z udarniškim delom k obnovil Ključavničarstvo NAHTIGAL in sin, LJUBLJANA Tyrševa cesta 41 — Telefon 38-86 Pridružujemo se za 9. maj manifestaciji ljudskih množic! JOS. REICH tovarna za barvanje in kemično čiščenje LJUBLJANA, Poljanski nasip 4—6 9. maj— zmaga naprednega človeštva! \ 2UNSK 0‘STRdjNO«POO)ET* LOG C(TFN»,weisove 4" Jernejeva 16 V Živeli heroji zmage-živeli udarniki obnove 1 DRŽAVNO FILMSKO PODJETJE, DIREKCIJA ZA SLOVENIJO — LJUBLJANA Državno gostinsko podjetje Slovenije ,,‘Gurisi-Ooler’ proslavlja dan zmage sredi dela za obnovo našega turizma in gostinstva Dan zmage — zmaga ljudske kulture in ljudske knjige! * Slovenski knjižni zavod v Ljubljani in njegove podružnice Kakor smo vztrajali v borbi — MPROTEZA** tako hočemo vztrajati v obnovi! Verovšek & ko. Ljubljana, Krekov trg lO Za 9. maj čestitamo vsem, ki so se borili — na kakršenkoli način sodelovali — zmagali in danes nadaljujejo delol Se*nena>LH& •za SžovetUjcr očju&žjana Po zmagi k obnovi Železnina r » poljedelski stroji jj firraf LEON STUPICI) pot k blagostanju! LJUBLJANA GradISče 2 po