Stev. 21. diM 21. januarja 1915. Letnik XL. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazni*«!, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. ^ Lrcicittro: UMca Sv. Frančiška A*5kegiiltjXj. L nadstr. -V* ćeviii naj sc po&lja>o uredništva lista. Nefratikiriiii pisma sen« sprejemajo te rokoptel se ne vračajo, udajateli ta orfgovcvr: urednik Štefan GodiM. Lastnik kemsordj Iftafta Bdhwab- - Tisk .Edinosti*. vp«ane zadruge« ocefeirm poroitvom v Trstou ulica Sv. Frančiška Asttkega It. 20. Telefon uredniitva in uprave ttev. 11-57. Naradlai xaa*a: Za ceio lato.......K 2J— za pol .................... 1 za tli meseca................ • ;T Za aedeljako tidajo za cei. M......... JJJ u H ^ ........* Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .....* mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglas' denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najman) pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo u prav t lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrtnflŠkl AsUkega št 20. — PoštnohranilniČnl račun it. 841.652. Ha Rusko Poljskem položni ncizpreraenlen. B Galiciji artluerUsKI V Karpatih nepomembne praske. - F osamezni nemiki uspe M na raznih kraiih francoske fronte. Z flvstrijsko-rusbegn bojišča. D L NAJ. 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. januarja: . Splošni položaj je neizprcmenjen. Na ironti na Poljskem so se vršili, izvzemal bojev med patruljami, le artiljerijski boji. Ob Dunajcu je naša artiljerija z uspehom obstreljevala oddelke sovražnih m-farterijskih linij in je izsilila izpraznitev neke zelo močno zasedene pristave. Neki ntaniši oddelek je prodrl do reke, prizadejal nasprotniku već sto mož izgube in razrušil sovražni vojni most preko Dunaica. V Karpatih le nepomembne praske. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml. nadvojvoda Friderik p.i četah prve Grmade. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega st>na se poroča: V za n ih dneh je nadziral nadvojvoda Friderik hrabre čete prve arirade Vtisi, Ki jih je dobil armadni viŠi poveljnik na tem potovanju, so bili v-eskozi zadovoljivi. V vsem e apnem prostoru armade je vladal vzorca red. Sedaj se dela intenzivno na vz-držanju in vzpostavitvi komunikacij, kakor tudi na izt iščenju ozemlja v vsem armad-r.em območju. Zdravttveno stanje jako dobro oskrbovanih čet ie izvrstno, rjihov nastop v v?a em oz ru odličen. Čete so vseskozi bojaždjne in ca ajo nestrpno na pričete* nove ofenzive. Že na potov n u k armadi je šel nadvoi-i skozi trdnjavo Krakov, ki se je v tež-decemberskih bejih tako sijajno oJli- v d kih koval . Nadvojvoda je bil sprejet od vojaških in civi n h funkcij« narjev in pr srčno pozdrav- na sonsu za Nemce nima nobene veljave, a-ko v sosednih delih fronte ne pridobe odgovarjajočega ozemlja. Nemci se najbrže trudijo, da bi zagozdo. ki so jo zagnali v sovražne vrste, razširili, da bi potem poskusili s silo prekoračiti reko brez nevarnosti za krila. Nemška letalo ob omleskem vzhodne« Ofrtjjfl. BERLIN. 20. (Uradno). V noči od 19. na 20. januarja so izvršila mornariška letala napad na nekatere utrjene kraje ob angleškem vzhodnem obrežju. Pri tem so bile ob meglenem vremenu in dežju večkrat vržene bombe z uspehom. Letala so bila obstreljevana, a so se vrnila nepoškodovana Namestnik šeia admiralskega štaba, pl. Behnke. Policijske odredbe v Londonu za slučaj napada letal. LONDON, 20. (Kor.) Policija je dobila sledeče instrukcijo za slučaj napada letal. Vsak redar, ki je priča bombne eksplozije, mora dati znamenje za alarm in če potrebno, poklicati ognjegasce in obvestiti o dogodku kar najhitreje prihodnjo policijsko postajo. Ce bo kdo ranjen, mora redar poklicati zdravniško pomoč in tudi sam pomagati. Poveljnik policijske postaje mora odrediti vse primerne odredbe in poročati vsem bližnjim policijskim postajam, kakor tudi glavni postaji. Poveljnik glavne postaje telefonira centralnemu u-radu. ki obvesti admiraliteto in vojni urad in poskrbi za najširše razširjenje alarma. V slučaju alarma, se bodo razdelile med redarje repertirne pištole. Letno poročilo londonskih zavarovalnic o zaplenjenih ladjah. LONDON, 20. (Kor.) ke+no poročilo londonskih zavarovalnic zaznamuje 44=S zaplenjenih in v pristaniščih zadržanih nemških ladij. Vse ladje skupaj imajo 1,004.826 tonelat. 506 ni zameti. Prebivalstvo je priredilo kralju ovaciig. Ob 3 popoldne se je vladar vrnil v A-vezzano, odkoder je odpotoval z vlakom nazaj v Rim. Na kraljevi ukaz je odpeljal vlak s seboj 40 ranjenih in 40 beguncev, med njimi 12 otrok, v Rim. Demonstracije v Italiji za in proti intervenciji Italije. RIM, 20. (Kor.) Ko je odvetnik Romual-di v Arezzu hotel pričeti neko od privržencev intervencije Italije prirejeno predavanje, mu je zbrano občinstvo zabranilo govoriti, kričaje mu: Doli z vojno! Prišlo je do spopada: privrženci intervencije so se morali umakniti. Privrženci intervencije, ki so hoteli prirediti včeraj manifestacijo pred avstro-o-grskim konzulatom v Ženevi, so bili rav-notako kot pri sličnem poskusu pred nemškim konzulatom, od karabinerjev prepo-deni. Aretiranih je bilo pet oseb. Novo italijansko društvo: Comitato per la tutela degli interessi nazionali. BASEL, 20. (Kor.) Kakor poroča »Na-tionalzeitung« se je v zadnjem času zasnovalo društvo »Comitato per la tutela degli interessi nazionlai« pod častnim pred-sedništvom senatorja Mazzella. Pristopila jc že cela vrsta senatorjev, med temi profesorja Della Vedova in Alessandro Cliia-pelli. Osrednji svet sestoji nadalje iz več poslancev. Odbor namerava zapričeti z akcijo, v svrho, da se z zbiranjem podpisov dokaže pravo mnenje države nasproti vojnim spletkarijam. Avdijenca pri cesarju. DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne v Schonbrunnu vojvodo Pavla meklenburškega v privatni avdijenci. d prebivalstva, ki je razobts Io za« . Pri povratku nadvojvode skozi Kr >- e bilo mesto slavnostno razsvetljeno Lah je bilo vse polno ljudstva, ki je ho \isjemu poveljniku navdušene ova- . ,, . , Zvečer ie bil nadvojvoda kr gu to- strijskih ladij se je zateklo v nevtralna pri \ .r šev in je večerjal v of;c rskem kazinu. Sr h se porabil nadvojvoda iek m svojega tkanja p i prvi armadi vsako piiliko, da je r-risd v dot ko z oficirji in moštvom in oa d- bi lastne vtise. Po povratku v glavni stan, je poslal nad-vcjvo a krakovskemu mestnemu predsed-$<\u br o a k , kjer se zahva juje za top-ii» prebi astvu za ovacije in niz anja, da b po'oća o tem priznanja \r unem pa-trijotičnem nastopu krakovskega prebivalstva Njeg verna apostolskemu Vtlič nstvu. ObisH pri DanKovi arn nli, BERLIN. 20. (Kor.) Vojni poročevalec »Lokalanzeigerja« opisuje obisk pri armadi generala Dankla in naglasa, da je i-mel priliko pri tem, videti eno najponos-nejših armad, kar se jih je kdaj zbralo pod habsburško vojno zastavo. Polna zmagoslavnih tradicij, navdana s prepričanjem na zmago, zamore gledati Danklova armada na dejanja, kakršnih dosedaj svetovna zgodovina še ni zaznamovala. Vojni poročevalec je našel v frontah armade tako splošno, tako globoko ukoreninjeno zaupanje v zmago, da smatra za izključeno, da se nahaja še kje na zemlji kaka armada, ki bi se zamogla upirati tem četam. Z nemsbo-rusKeSB Doiiiča. BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. januarja. Vzhodno bojišče. Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Z nemšKo-francoskegn tališča. BtRLIN, 20. (Kot.) VVolffov urad porota: Veliki glavni stan, 20. januarja: Zapadno bojišče. V ozemlju med obrežjem in Lyso so se vršili le artiljerijski boji. Pri Notre Dame de Lorette, severoza-padjio od Arrasa, smo iztrgali sovražniku neki 200 metrov dolg strelski jarek. Pri tem smo uplenili dve strojni puški in ujeli nekaj vojakov. V Argonih so navzele naše čete nekaj sovražnikovih strelskih Jarkov. Na nekem mestu smo pridobili zopet 500 metrov na ozemlju. V gozdu, severno od Sennheima, je naš napad ' Hro napredoval. Zavzeli smo Hlrzstcln. Dva oficirja in 40 alpskih lovcev je i*iiu u]eiih. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 20. (Kor.) List »Times« poroča iz Pariza z dne 18. t. m.: Sovražnik ni poskušal, da bi pri Soissonsu predrl preko Atsne. napravil pa je močan napad na zapadno ležeči Autraches in Troyon. Iz tega se sme sklepati, da vspeh pri Sois- stamšča. Ob izbruhu vojne je bilo v nemških pristaniščih zadržanih 79 angleških ladij s 172.988 tonelatarni. Nciriške vojne ladie so zaplenile od takrat 4o angleških ladij dolge vožnje z 200.856 tonelatarni, med katere niso vštete ribiške ladje. Angleška admiraliteta pusti voziti zaplenjene parnike na lastni račun. LONDON, 20. (Kor.) Admiraliteta je sklenila, da pusti voziti več zaplenjenih parnikov, ki vozijo oglje, na lastni račun. Francosko uradno poročilo o potopitvi »Saphirja«. PARIZ. 20. (Uradno.) Francoski podmorski čoln »Saphir«, ki je bil 15. januarja ob izhodu iz Dardanel na opazovanju, se od takrat ni več vrnil k francoskemu brodovju. Inozemsko časopisje poroča, da je bil potopljen in da so turški čolni rešili del posadke. V Parizu. PARIZ, 20. (Kor.) Vsled začasne ustavitve javne razsvetljave tekom večernih ur, se je razširila v torek vest, da so na potu proti Parizu zrakoplovi. Vest je bila neutemeljena. Gre le za poizkus izvedbe predpisanih odredb za slučaj, če bi nastala slična eventualnost. Nemško vojno posojilo. BERLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Vsled posebnih naredb naknadno dovoljeno podpisovanje vojnega posojila od strani vojaštva je doseglo okrogio svoto 20 milijonov mark. Celokupna svota podpisanega posojila znaša malodane 4481 milijonov. __ Turčija proti trosporaznmu. Turško poročilo o uporih v ruski Crnomorski mornarici. CARIGRAD, 20. (Kor.) Otomanski poročevalski urad poroča, da je bilo 57 mornarjev ruskega črnoinorskega brodovja obsojenih v Odesi pred vojnim sodiščem radi upora na tri leta trdnjavske ječe. Za Rdeči polumesec. DUNAJ, 20. (Kor.) Minister za zunanje zadeve baron Burian, trgovinski minister pl. Schuster in predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester so vstopili v predsedstvo avstrijskega komiteja za Rdeči polumesec. Tudi soproga zunanjega ministra se je postavila v službo na korist Rdečemu poluniesecu in je prevzela predsedstvo damskega komiteja, ki ga je treba še ustanovili.___ Potres v Italiji. AVEZZANO, 20. (Kor.) Kralj si je ogledal danes Luco de Marši, Trasacco, Ortus-sio. San Benedetto de Marši in Peščino, kjer se je živahno zanimal za položaj prebivalstva in o pomožni službi. Bili so snež- Odredbe deželnobrambnega ministra. DUNJ, 20. (Kor.) »Korrespondenz Wil-he!m<' poroča: Deželnobrambno ministr-nem škili' in 50 av- ' stvo ie sporazumno z vojnim ministrstvom " ndredilo, da se črnovojniški obvezanci. ki imajo svoja službena opravila pri voini pošti ali rezervnemu brzojavu, ne vpo-1 ličeio k četnemu službovanju tudi ne tedaj, če so bili pri naboru pripoznani kot snosobni za črnovojniško službo z orožjem. Ta odredba velja sporazumno z vojnim ministrvom tudi za skupno armado. Nadvojvoda prestolonaslednik v obiskih pri nemškem cesarju. DUNAJ, 20. (Kor.) Nadvojvoda Kari Fran Josip odpotuje danes v Berlin, od tam pa odpotuje v nemški glavni stan. da obišče Nj. Veličanstvo nemškega cesarja. Razmere v nemški socijalni demokraciji. BERLIN, 19. (Kor.) V »Vorwaertsu« se pritožuje predsednik socijalistične stranke, ker se v inozemskih strankinih organih neprestano objavljajo dopisi, ki poročajo napačno o pravem notranjem položa- • - .. ___»nniinl«! rlnmrtl'f O Pl ti NIf>l.'1 Odlikovanje moskovskega metropolita. BAZEL, 20. (Kor.) Glasom nekega pe-trograjskega poročila lista > Baseler Nach-richten«, je podelil car moskovskemu metropolitu Makariju zgodovinski križ patrijarha Nikona. — S tem je pričakovati v kratkem zopetno ustanovitev patrijarhata v Moskvi. Knez VValeski v Belfortu. BELFORT, 20. (Kor.) Danes je prispel semkaj inkognito knez VValeski, ki si je o-gledal vojaške naprave, posebno pa utrdbe in se je podal nato k fronti v zgornji Alza-ciji. Informacijski proces za škofa dr. Hefterja. SOLNOGRAD, 19. (Kor.) Danes se je vršil v knezoškofijski palači informacijski proces za knezoškofa dr. Hefterja. Želodčna bolezen v Blonjah pri Varšavi. KOPENHAGEN, 19. (Kor.) »Warszaw-ski Dnevvnik« poroča, da je prebivalstvo zapustilo mesto Blonie. V okolici mesta vlada strašna beda. Mesto samo nudi žalostno sliko. Namestnik varšavskega gu vernerja Gresser in zdravniški nadzornik Brand sta se podala v Blonie, da se informirata o značaju želodčne bolezni, ki se je poiavila med prebivalstvom, vendar pa konstatirata, da ni nobene nevarnosti. Tri letala nad Teršefmgom. AMSTERDAM, 19. (Kor.) »Telegraaf poroča iz TerŠelinga: Tu so šla opoldne mimo tri letala, ki so letela v zapadni smeri. Spopad med stavkujočimi delavci in policijo. THEODORE ROOSEVELT (Nevv Jer sey), 20. (Kor.) Pri spopadu več sto stav-kujočih delavcev kemične tovarne s policijo, kjer se je streljalo z revolverji, je bil en delavec ubit, devetnajst pa ranjenih, med temi trije močno. Nezgoda na morju. AMSTERDAM, 19. (Kor.) Listi poročajo iz Vlissingena: Popoldne je zadela na Skalit v bližini Nieueve Sluis neka motorna šalupa na mino. Vozilo, na katerem je bil en oficir s štirimi možmi, ie bilo vrženo daleč naprej. O žrtvah nesreče so našli le posamezne dele trupla. Položaj v Mehiki. WASHINGTON, 19. (Kor.) Državni de-partma poroča: Mesto Mehiko je dobro zavarovano. Policijska služba je dobra. Nekaj motiteljev miru je bilo usmrćenih. Prebivalstvo je radi splošnega položaja precej vznemirjeno.___ težo žrtev kakor kje drugje. V cerkvah se vrše vsak dan maše za srečen izid vojne. 3očasno napredovanje vojnih dogodkov težko tlači petrograjsko razpoloženje, do-čim se nasprotno v Moskvi drže znanega Kuropatkinovega gesla: »Potrpljenje' Naj se zgodi, kar se hoče, samo potrpljenje!« Se pred par tedni se je rusko časopisje mnogo bavilo z balkanskimi narodi. Pričakovali so, da se bodo Rumuni, Bolgari in Grki genili in stopili z nevtralitete. Toda sedaj so se že popolnoma pomirili in spri-jaznilil z mislijo, da ni pričakovati nobene akcije teh držav in so zato popolnoma opustili običajno balkansko kroniko. Ruski listi so prepričani, da bodo zmagali zavezniki tudi brez Balkana. Domače uesli. JU v nemški socijalni demokraciji. Neki članek v »Humanite« zatrjuje, da napreduje duh opozicije v vrstah organizirane socijalne demokracije. Zato se pojavljajo vedno nova znamenja. Obžalovanja vredno je, da se pusti inozemsko strankino časopisje prevarati od slabo informiranih poročevalcev, ki razpihujejo vsako najmanjšo stvar, v resnici važna dejstva pa za-molče. Nemški profesor Hitzsch o odstopu grofa Berchtolda. BERLIN, 20. (Kor.) V listu »Kreuzzei-tung < se bavi profesor Hitzsch z odstopom ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda, ki je bil vedno zvest zavezniški prijatelj Nemčije ter izvaja: Ozrimo se na pretečene mesece vojne. To storimo jahko samo z zavestjo popolnega zadoščenja. To je prva vojna obče vojne obveznosti, ki jo bije Avstro-Ogrska in sploh prva skupna ljudska vojna. In kako enotno in združeno stoji tu v tem in vojaškem o-ziru. Poizkusi, zapeljati posamezne naro de k izdaji, so se razbili ob odločnosti Av-stro-Ogrske. Članek povdarja potem občudovanja vredno gospodarsko silo Av-stro-Ogrske. Poroka kneza Hohenzollern z bavarsko princezmlo Adelgundo. MONAKOVO. 20. (Kor.) Minister kraljeve hiše in zunanjih zadev grof Hertling je izročil danes ob enajsti uri dopoldne ob navzočnosti kraljevske dvojice, članov kraljeve hiše in knežje družine Hohenzol-lern ter spremstva poročno funkcijo med knezom Hohenzollern in bavarsko prince-zinjo AdeiguuuO. Cerkveni obred je opravil kardinal nadškof pl. Bettinger. Ob polu-ene je bil galadiner, katerega so se udeležili vsi navzoči knežji člani. Kralj Ludovik je napil novoporočencema. Ob 3. uri 55 minut je knežja dvojica z dednim princem s posebnim vlakom odpotovala z Monakovega. Bolna in rusko sbčlnstuo. . »Te m psov« petrograjski poročevalec, ki je dospel pred kratkim v Rusijo, je poslal svojemu listu zanimiv dopis o svojih vtisih v Rusiji, ki ga je ponatisnil ogrski list »Magyarorszag«. Dopisnik pravi: Prišel sem preko Rnmunske meje v Rusijo. Pričenši od rumunske meje, je videti povsod isto sliko. Na postajali se nahajajo vlaki polni ranjencev in pa vlaki s četami, ki gredo na fronto. Povsod, vsepovsod, je videti vojake. Na progah, ki vodijo v Moskvo in Petrograd, sem srečal vse polno častnikov. Nekateri so bili ra njeni, toda večina ni ranjena, ampak so odšli na dopust, ki jim je bil dovoljen, da se odpočiiejo. Videl sem sama vesela lica. z izrazi miru in uverjenjem v zmago. Fi-zijognomija častnikov, je čisto drugačna. Na licih jim je čitati lahko brezbrižnost mestnega življenja, na drugi strani pa divjo odločnost. . Obleke teh častnikov dokazujejo, da jc zimska vojna tu mnogo hujša, nego pri nas na Francoskem ali v Flandriji. Obleka častnikov je prava izložba krzna: astrahan. lisica, vidra, kuna in vse mogoče druge živali ogrevajo častnike, ki odhajajo na vojno. Vso pot je na mene naravnost izredno vplivala neobičajna mirnost ljudi, oni hladni mir, s katerim čakajo ljudje ranjence in gledajo na drugi strani vozove z municijo. Vsakdo izvršuje svoie delo hladnokrvno, kakor da sploh nikoli ne bi delal kaj drugega. V Petrogradu sem naletel na deževno vreme in slabo razpoloženje. Zdi se mi, da Čutijo tu močnejše posledice vojne kakor v Moskvi. Potrograd napravlja vtis o-gromne bolnišnice. Na vseh palačah knezov in aristokratskih klubov, na šolah, na vseh javnih zgradbah sem videl zastave Rdečega križa. Bolnikom in ranjencem pa strežejo povsod gospe v belih oblekah. Gleumiokc življenje v Petrogradu je dosti veselo. Vsa gledališča so odprta, vendar pa so se morala zavezati, da dajo del dohodkov za reveže na Poljskem, v Srbiji. Crnigori ali Belgiji. V Moskvi je razpoloženje manj navdušeno kakor vPetrogra-du. Sicer so tudi tu popolnoma prepričani o končni zmagi, vendar pa čutijo bolj „Edinost" za družbo sv. Ciiila in Metoda. G. Makso Cotič je prejel od glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda nastopno pis«no ; „Povodom petindvnjsetletnice Vašega vz-tr jne^a in uspešnega, narodni probuji pri iro skih Slovencev posvečenega delovanja Vam je došlo od vseh strani mnogo iskrenih čestitk Tega redkega in pomembnega slavja se hvaležno spominja tudi vodstvo š' ls'ksp- darsko življenje in postb-o za naše zadružništvo. Piihaja pa do na-sVdnj ga tolažljivega z kljueka : Dosedanje razmere so poka/ale, da je gospodarska n družabna podlaga našega zadružništva zdrava. Ako bi tega ne bilo, I i bil vojni vihar zadiužno organizacijo že i n čil. I/, tega dejstva smem > zajemati zaupanje tudi za svoje bodoče delo. Doslej, v mirnih časih, smo pravili, da lioč- mo z zadružnim dt;loni slu/iti gospodarsko šibkim krogom, Če je tako ddo bilo potrebno poprej, tedaj je zdaj še p »trebnejše. Zato delajmo vztrajno nap:ej! Mnogo nas je še določenih, d t stopimo pod orožje, predno bo vojska končana! okler pa sinu še dom >, posvetimo vse sile zadružnemu delu, kajti tudi v tem vidimo preva/.no pripravo za boljšo g'spodarsko bodočnost! Zvišanje pristojbin rodbinam ujetih ali pogrešanih gažisiov, gažijskih aspirantov in podčastnikov po poklicu. Nj. ces. in a-postolsko Veličanstvo je blagovolilo z naj-\ išjo odločbo z dne 30. decembra 1914 naj-milostnejše odrediti, da se od 1. januarja 1915 pričenši za dobo mobilizacije 1. zviša rodbiriam v vojni ujetih gažistov in gaž. aspirantov tekoča sustentacija na dvojno izmero zneska, ki se normalno izplačuje, 2. dovoli rodbinam v vojni ujetih podčastnikov aktivnega stanja doklado k rodbinskim pristojbinam v izmeri ženi pripadajoče sustentacije v znesku 30 kron mesečno, 3. dovoli, da rodbine pogrešanih gažistov in gaž. aspirantov še nadalje dobivajo tekočo sustentacijo v navadni izmeri, in 4. da rodbine pogrešanih podčastnikov aktivnega stanja še nadalje dobivajo tekočo sustentacijo za žene in otroke, potem servis za razsvetljavo, kuhanje in kurjavo za celo rodbino, nadalje je blagovolilo pooblastiti vojno ministrstvo, da ukrene, kar je nadalje potrebno. C. in kr. vojno ministrstvo je zdaj odredilo: a) pravica do zvi-šanih rodbinskih pristojbin se prične za rodbine oseb, ki so bile pred 1. januarjem 1915 prišle v vojno ujetništvo ali ki se pogrešajo, s 1. januarjem, za rodbine oseb. ki so bile po tem terminu v vojni ujete ali se pa pogrešajo, s prvim dnem tistega meseca, ki sledi dnevu, odkar se pogrešil poglavar rodbine, b) Za konec zvišanj pristojbin veljajo splošno enaka določila kakor za normalne rodbinske pristojbine. Le pa se rodbinski poglavar vrne pred konjem niobilitete iz vojnega ujetništva ali se — kot pogrešan — zopet sprejme v lniijo, tedaj preneha zvišanje rodbinskih pristojbin z zadnjim dnem meseca, v katerem se je vrnil, c) Zvišane rodbinske pristojbine mora kakor normalne rodbinske pristojbine uradno nakazovati volna likvidatura Stnn TT. „EDINOST- štev. 21. ter ii m 1915 dalje pri v nast2 recn« izplačevati potom postne hranilni-Za rne^ec ianuvarij 191 5 od padu jo-•ore zvišanih rodbinskih pristojbin vojna likvidatura obenem z rodbin-pristojbinaini za me^ec februarij akazati. — Vojno ministrstvo je na- dredilo, da se mora za to zvišanje ii likvidaturi posebej prositi. Da ne jo nesporazum ljenja, moramo iz-jovdarjati. da se ta odredba nanaša na rr dbine aktivnih častnikov (tudi praporščakov in kadetov) in aktivnih podčastnikov ^torci dalie služečih narednikov in četovodij) in pa na rezervne častnike 6 vinarjev. Za naše vojake v vojni. Damski odsek voino-o^krbovalnega urada poroča: Z ozi-rom nato, da pride vsak dan veliko število oseb moštva, oziroma pripadnikov njihovih družin prosit v lokal komiteja za sredstva za varstvo proti mrazu, se sporoča, da mora tržaški oskrbovalni komite kot pomožni organ voino-oskrbovalnega urada na Dunaju poslati darove na mesta, določena od vojnega ministrstva. Razdelitev sredstev proti inrazu na posameznike more dovesti do neprijetnosti in škoduje posebno namenu nabiranja, da se pomaga na fronti se borečitn vojakom. Zato se v bodoče posameznikom sredstva proti mrazu ne bodo več razdeljevala. Vojno-oskrbo-valni damski komite je sicer v zadnjem času odposlal vsa sredstva proti mrazu direktno kauerskim poveljstvom domačih četnih oddelkov z namenom, da se jih izroči na vojno odhajajočim četnim oddelkom. Posamezno obdarovanje vojakov v Trstu torej ni potrebno. Prošnje ubožnih rodbin v vojni se nahajajočih vojakov se bo v bodoče upoštevalo le toliko, da bodo ta sredstva za varovanje proti mrazu odposlana poveljstvom v obdarovanje potrebnih. Z ozironi na številne reklamacije, ki prihajajo na komite radi nedostavitve potom Llovdovega oskrbovalnega oddelka odposlanih božičnih darov, se naznanja, da je imel komite le nalogo, sprejemati zaboje in jiii odposlati na mesto, določeno od III. kornega poveljstva. To se je zgodilo. Če veliko število paketov dosedaj še ni bilo izročenih adresantom, je iskati vzroka v tem, da je vojnopoštni promet pri slabem vremenu in radi slabih prometnih poti zelo otežkočen. Radi tega pritoževanja na komite ali na oskrbovalno upravo avstrijskega Llovda. nimajo nobenega pomena. Po semkaj došlih informacijah je večina božičnih darov že bila izročena četam. fz ruskega ujetništva se je oglasil Lovrenc C u k. doma iz Trebič štev. 120 pri Trstu. Od 25. avgusta, ni bilo nobenega glasu o njem. to je 4 mesece in 3 tedne. \si njegovi znanci so bili uverjeni, da ni več med živimi. Njegov lasten brat Jakob. je pisal domov staršem, da Lovrenc ne piše in ne bo pisal več. Oh! koliko žalosti in skrbi je prestala uboga žena Marija s svojo hčerko. Ali žalost se je spremenila v veselje. Prejela je pismo, ki se glasi: Draga Marija«! Predno ti nadalje pišem. Te presrčno pozdravim Tebe in Valerko. Pozdravi vse: očeta in mater, brate in sestre, svake in neveste, vse stričeve in z eno besedo vse skupaj. Pišem Ti. da sem ujet v Rusiji. Voščim Tebi, in vsem skupaj vesele božične praznike, da bi zdravi in veseli ostail. kakor sem jaz. Zame je prav dobro, hvala Bogu in tako želim tudi vam«. Pismo je hodilo 28 dni. v tolažbo vsem tistim, ki jim njihovi dolgo ne pišejo. Zbogom. Iz srbskega ujetništva sta se jav la An-t n Lukša, poštni uradnik, in učitelj Adam S^rdoč, ki sta cba služila pri 5. domobranskem peSpolku. — Pišeta, da se jima £cdi d- bro. PODLISTEK Madame Bovary To je beseda, ki vedno doseže svoj učinek! si je mislil Rudolf. »Da. ko bi bila ena izmed lahkomiselnih žensk, kakor se dobijo tako pogosto-ma, potem bi tvegal ta poskus iz egoizma in brez vsake nevarnosti za Te. Toda Tvoja pristna čustva so Te varala glede položaja, do katerega bi Te privedel ta korak. Tudi jaz izprva nisem mislil na to, tudi jaz sem počival v senci zasanjane sreče in nisem mislil na posledice«. Menila bo, da jo zapuščam iz denarnih ozirov . . . toda tu ni pomoči, moram končati ž njo. »Svet je okruten. Emal Kjer bi se pokarala, tam bi naju preganjali. Izpostavljena bi bila nediskretnim vprašanjem, obrekovanju in morda celo žalitvam, žalili bi Tebe. Tebe . . . katero bi najraje postavil na prestol, Tebe, katere najneznatnejšo besedo nosim v svojem srcu kakor talisman! Za bol, ki sem Ti jo prizadejal, si moram naložiti strašno kazen . . . ločitev od Tebe. Odpotujem. Kam, sam ne vem. Popolnoma brezumen sem. Zbogom! Ostani vedno tako dobra in ohrani v spominu „Slovensko dekle v Trs'ua. Pod tem nas'ovoni smo preirli vo i op štro dopisnic« , vona po*ta 32, 11. j; n. 1915. N. mški d pi< na drugi s'ran; se gasi v slovenskem pr vodu : „V imenu v eh svojih pod-re ' i f*v se p-isr^no zah'aljujt m za po-lane .Zimske p-edrre e. — Tinki, poročnik, divi-7 j ko tren^ko pov Ijništvo štev. 6, oddelek r | iO. Sopo tp' anih je več imen, kakor; S. Btnko, Bradač, Marczuk Štefan, Jan VVacvk, Wasyl Kvarrica, Nykola Holinvj, Jan Lew-cza^, Leiser Salz,*V. Albinovvatz (?). ! Kron 25S.429 je preje'a češka „Maice j £ko ska" lani izvenpodružnižr ih prispevkov t. j. od pes meznikov, društev, občin, okrajnih zastopov in denarnih zavodov. „Svetovne vojske1* je i .šel 6. zvezek. Dolina se v knjigarni Jaka Štoka v Trstu, ulica Molin pLcolo 19, „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev". Odborniki in zadružniki ZJŽ so naprošeni, da se zaneslj vo udelt že važne /a posvetovanja, ki se vi ši jutri, v petek, dne 22. t. m", ob 7 in pol zvečer v prostorih društvene gostilne NDO., ulica Commerciale. Grozna nesreča: ženska v plamenih. 40letna Marija Gaberšič, stanujoča v ulici dei Giuliani Štev. 22, je včeraj dopoldne kuhala kosilo za svojo družino. Bilo je okoli enajstih: nesrečnica se je malo preveč približala s hrbtom plamenu, ki je plapolal na ognjišču in pri tem se ji je vnela obleka. Nato je pa nesrečnica, vpijoča na pomoč, zbežala iz stanovanja na ulico, kjer je veter še bolj razpihal ogenj, tako, da je bila v hipu vsa v plamenih. Na njeno grozno vpitje so prihiteli mesarji iz neke bližnje mesnice, ki so jo zavili v nek prt in s tem pogasili ogenj, nakar so jo prenesli v mesnico, kamor je bil telefonič-nim potom pozvan na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatiraj, da je uboga žena težko ožgana in da je njeno stanje skoraj brezupno. Vbrizgnil ji je nekoliko morfina in jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Reva je hudo ožgana po nogah, po hrbtu in po rokah. — Snoči ob 11. uri je bila še pri življenju. Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Venutti Angel, 30 let. Rojan štev. 705; Decarli Ema, 8 mesecev, Vrdela štev. 1209; Sancin Karel, Skedenj štev. 304; Zorn Josip, 71 let, Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 198. — V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Korissoj Josip, 30 let; Stanček Marija, 67 let; Furlan Ana. 72 let; Vignaga Ivan, 33 let; Parovel Olga, 21 mesecev. Deželno sodišče. Zaradi pevanja pesmi »Onam% onamo!« Snoči, pričenši ob petih, se je pred sodniki deželnega sodišča vršila razprava proti 25-letnemu učitelju ljudske šole v Jurdanih v Istri, ki je bil obtožen, da je počenši meseca novembra 1. 1912., kakor učitelj poučeval otroke na ondotni ljudski šoli v pevanju pesmi »Onam', onamo!« in to večkrat, vse do meseca julija 1. 1914. ter daje s tem hujskal na preziranje in mržnjo proti edinstvu državne zveze in proti državni upravi, torej zločina motenja javnega miru. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Clarici, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Tomicich. a branil je obtoženca dr. Josip Mandič. Obtoženec, ki je že skoraj šest mesecev v preiskovalnem zaporu, je na predsednikovo običajno vprašanje, če se priznava krivega, rekel, da ne. Priznal je, da je v šoli pel z otroci in jih učil peti pesem »Onam', onamo. Bilo je meseca novembra 1. 1912. Dne 4. tistega meseca je imela biti vsakomesečna konferenca. Sestavil je torej svoj učni program, v katerega je kakor predmet podučevanja v petju uvrsti! pesem »Onam*, onamo!« To pa zato, ker je hotel svojim učencem nuditi le boljše stvari, ker je pesem res nekaj lepega. Tc je storil le iz estetičnih ozirov. Na učiteljski konferenci v Kastvu — ker je šola v Jurdanih le ekspozitura šole v Kastvu — je predložil in prečital svoj učni program, ki je bil tudi sprejet. Ker mu je predsednik nato predočil, da trdijo učiteljice Sava Zahija, Marija Kin-kela in Darinka Trinajstič, da niso na rečeni konferenci slišale v njegoovem učnem programu omeniti pesmi »Onam', o- nesrečneža, ki Ti je prizadejal tako bolest. Nauči svojega otroka izgovarjati moje ime, da se me bo spominjal v molitvi.« Luč na mizi je brlela. Rudolf je vstal in zaprl okno. Ko je zopet sel, si je mislil: To je ves ... o ne, da ne prileti takoj k meni. *DaIeč bom že, ko boš prebrala te žalostne vrstice, kajti bežati hočem čim hitreje, da se izognem izkušnjavi, ako bi Te hotel zopet videti. Bodi močna! Vrnem se, in morda se bova pozneje v miru razgovarjala o najini ljubezni. Zbogom!« Kako naj se podpišem? se je vprašal. Tvoj udani? Ne. Tvoj prijatelj? Da, to je dobro. In zapisal je: »Tvoj prijatelj.« Prebral je pismo še enkrat in zdelo se mu je, da je dobro napisano. Uboga Ema, si je mislil ganjen. Gotovo me bo smatrala za trdovratnejšega od kamna. Moral bi potočiti par solz na pismo, toda ne da se mi jokati. Nalil si je kozarec vode, pomočil vanj prst in je izpustil debelo kapljo na papir. Ko je hotel zapečatiti pismo, ie prijel za pečat z napisom: Amo-re nel cuore. To ne gre sedaj, si le najprej mislil . . . Ah kaj, saj je vseeno. Nato je pokadil še tri pipe in le legel k počitku. Ko je prihodnjega dne vstal, ob dveh i popoldne — spal Je dolgo — je dal natr- ij orno«, je obtoženec rekel, da je že možno, da niso slišale, če niso pazile. — Poučeval da je otroke v pevanju te pesmi le kak poldrugi mesec. S poučevanjem pevanja te pesmi pa nikakor ni mislil žaliti Avstrije. posebno, ker po njegovem mnenju niina pesem Avstriji sovražne tendence, pač pa je naperjena proti Turkom. Sicer pa niso otroci imeli niti pojma o besedilu pesmi. Učil je pa seveda otroke peti tudi avstrijsko cesarsko himno. — Na predsednikov poziv je obtoženec citiral besedilo pesmi »Onam', onamo«. — Rekel je, da tii res, da je rekel Franu Mohoroviču. da ne more več živeti v naših krajih ter da hoče v Srbijo. Ker mu je predsednik očital, da se je neki dečko, imenom Dubrovič pritožil doma staršem, da če ne peva »Onam', onamo« dobi batine, je obtoženec rekel, da to ni res, pač pa da bi bil učenec zato kaznovan po pedagoških predpisih, ker disciplina je temelj šole. Priča Fran Mohorović je povedal, da mu je obtoženec, ki je večkrat občeval ž njim, rekel nekoč: »Tu so sami ludjaci i divljaci i ja ću poć od ovuda!« Ni mu pa rekel, kam da misli iti. In tudi on, priča, ni rekel orožniku Grilu, da mu je obtoženec sam rekel, da misli iti v Srbijo, pač pa je rekel orožniku, da je to čul od drugih ljudi. Ce priča Gril to drugače trdi, ga najbrže ni prav razumel. Priča orožnik Anto Gril je potrdil, da mu je Mohorović povedal, da mu je Ujčič sam rekel, da bo šel v Srbijo. Ko predsednik nato pozove Mohorovića in ga vpraša, kaj pravi on nato, ostaneta priči Gril in Mohorović vsak pri svoji trditvi. Zaslišani so bili nato štirje otroci, 11 in polletni Albert Dubrovič, 11 letna Milka Jurdan, 11 letni Andrija Kuzmas in kletna Amalija Jurdan. Na predsednikovo vprašanje potrdijo —seveda so bili zaslišani vsak posebej —, da poznajo pesem »Onam', onamo«, katero jih je učil peti u-čitelj Fran Ujčič. Ne vedo povedati natančno koliko časa so peli to pesem in kdaj so jo peli zadnjič. Na vsak način izhaja jasno, da so jo peli precej časa pred izbruhom sedanje vojne in potem nič več. Obenem povedo otroci, da jim obtoženec ni tolmačil besedila pesmi. Učil jih je peti tudi cesarsko himno. Milki Jurdan je predsednik velel, naj zapoje pesem »Onam', onamo«. Deklica je le s težavo spravila iz sebe prva dva stiha, a še to le s pomočjo državnega prevdnika. Nato ji je pa predsednik velel, naj zapoje cesarsko himno, a ta ji je tekla popolnoma gladko. Isti poskus se je vršil in z enakim vspehom zli letnim An-drijem Kuzmašem, ki je tako majhen, da so ga morali postaviti na stolico, da je videl preko ograje, in ravno tako tudi z A-rnalijo Jurdan, ki je sicer znala nekoliko bolje tudi »Onam', onamo«. Nato je predsednik prečital razne spise, nakar je branitelj dr. Mandić predlagal, da se prečita pismo, ki mu je je glede te pesmi pisal znani slavist prof. Jagić. Sodišče je sprejelo ta predlog in predsednik ie prečital pismo, v katerem prof. Jagić pravi, da je pesem »Onam*, onamo« običajna med Hrvati in sploh med Jugoslovani, ki jo pevajo javno na koncertih, ne da bi imel kdo kaj proti temu. Branitelj je še predložil sodišču »Antologijo srbske lirike«, izdano po »Hrvatski Matici« I. 1911., v kateri je natisnjeno doslovno vse besedilo te pesmi. Branitelj je stavil še druge predloge v dokaz, da se je ta pesem 1. 1912. pela celo v Trstu v »Narodnem domu« o priliki koncerta v prid srbskemu Rdečemu križu za časa balkanske vojne. Te predloge je pa sodišče odbilo. Državni pravdnik je v svojem govoru zahteval, da se obtoženca obsodi v smislu zakona, ker je dokazano, da je otroke učil v pevanju te pesmi. Branitelj dr. Mandič je pa dokazoval, da s tem ni obtoženec zagrešil nikakega zločina, ker ta pesem ni nikakor naperjena proti Avstriji, pač pa proti Turkom. Če bi bila naperjena proti naši državi, bi bila že prej prepovedana: konfiscirana bi bila v »Antologiji srbske lirike« in tudi komisar, ki je prisostvoval omenjenemu koncertu v »Narodnem domu« v Trstu 1. 1912. bi je ne bil pustil peti. In sodišče je res oprostilo obtoženca z motivaciijo, da ni ne tendenca, ne vsebina pesmi »Onam\ onamo« sovražna Avstriji. Na predlog državnega pravdnika, ki je prijavil nočnostno pritožbo, je pa sodišče sklenilo, da ostane Fran Ujčič, vzlic oprostitvi še dalje v zaporu. gati košek marelic. Pismo je položil na dno koška med trtno perje in je kočijažu Girardu naročil, naj nese ta košek brez odloga gospe Bovary. Večkrat je bil že uporabil tako sredstvo, če jo je hotel o čem obvestiti, in ji je pošiljal razno sadje. »Ce bo vprašala po meni,« mu je naročil, »boš dejal, da sem odpotoval. Košek ji moraš osebno izročiti, razumeš? Njej osebno.« Girard si je nadel nov jopič, pokril košek s platnom in se je s svojimi težkimi čevlji odpravil na pot proti YonviIlu. Gospa Bovary je ravno urejala s Felici-to zavoj perila, ko je vstopil. »To vam pošilja moj gospodar,« Je dejal fant Emo je obšla slutnja, tako da se le zdrznila. Medtem ko je iskala po žepu denar, je vsa zbegana zrla v Oirarda. Ves začuden Je to opazil in ni mogel razumeti, kako more tak dar razburiti človeka. Slednjič je odfel. Ema je planila z marelicami v jedilnico, stresla is kolka marelice in trtno perje, na&la pismo, ga odprla in je bežala ž nJim gor po stopnjicah proti svoji sobi, kakor da bi gorelo za njenim hrbtom. Ugledala le Karla. Nagovoril Jo je, toda ni ga poslušala in le dalje dirjala po stop-xnjicah, hropeča in vsa iz sebe, kakor brez-iumna, držeč v rokah straino pismo. V , Uesti iz Gorlšlie. Sožalna izjava goriškega deželnega odbora glede potresa v Italiji. Goriški deželni odbnr je glede na polr s v Itn liji poslal sožalno izjtvo papežu in italijanskemu ministrskemu predsedniku Salandri. Izjjivji povdarja odkritosrčno sočutje italijanskemu narodu radi velike škode, povzročene po potresu. V Slobodskem v Rusiji je v ruskem ujetništvu, kakor poročajo razna p ročila, jako mnogo naših rojakov. Sedaj se je izvedel-j za imena sedemnajst Furlanov, kateri so v ujetništvu v Slobod-kem. Urad za ujetnike, ki se nahaja na Dunaju I., Jaromirgottgasse 6, bo naznanjal odslej deželnemu društvu Rdečega križa v Gorici imena vseh na ih sodeželanov, ki se nahajajo v ruskem u et-ništvu. To se bo godilo sproti, kakor ho dobival omenjeni urad na Dunaju seznam ujetnikov od strani ruskega Rdečega kiiža. Tako se bo izv«. delo za marsikoga, o katerem se sedaj misli, da je mrtev. Za nadporočnika je imenovan črnovojni-ški poročnik dr. Karol Podgornik, odvetnik v Gorici. Legar v Tržiču. V času od 10. do 16. t. m. je bilo v Tržiču devet novih slučajev legarja. En slučaj se je pripetil v Ronkih. V Červinjanu pa je bil en slučćj škrlatine. V Podsabotinu v družini Gravnarjevi so mislili vsak dan na Antona in Otona, ki sta bila odšla v Galicijo na b< jno polje, pa ni bilo o njih nobenega glasu že od srede avgusta ne. Mis iii so že, da sta gotovo mrtva, ker le ni hotelo biti nobenega poročila. Žalost v hiši Gravnarjevi pa se je spremenila v veliko veselje, ko so te dni dobili pismo iz Sibirije, v katerem naznanjata, da se nahajata v ruskem ujetništvu. Cigan pred vojno sodnijo v Gorici. — Šestdesetletni cigan Engelbert Majer je bil aretiran ob času mobilizacije, ker se je potegoval za Srbijo v svojih pogovorih in trosil okoli vznemirljive vesti. Odpeljali so ga v Ljubljano, odkoder so ga privedli te dni v Gorko ter posiavili pred vojno sodnijo, ki ga je oprostila obtožbe. Proti oprostitvi je podana ničnostna pritožba. Da se je izražal vznemirljivo glede na vojno, tega je bil obtožen Ivan Butignon in postavljen pred vojno sodnijo, ki pa se je izrekla za nekompetentno ter je akte izročila civilni sodniji. Na osem mesecev ječe s posti je bil obsojen pred vojno sodnijo v Gorici Anton Pušpan iz Kojščanske županije, ker se je zavzemal za republiko proti sedanji ustavni obliki. Krive obdolžitve je bil obtožen krčmar Alojzij Podberšič. Tožil ga je Josip Vic a. Pred sodnijo v Gorici je bil Podbršič obso-en na tri mesece zapora. Za hrano hčeram brezposelnih v Gorici skrbi poseben odbor, namreč za hčere brtzposelnih Italijanov. Za darove skrb jo zlasti italijanske dame. V času od 15. oktobra do konca decembra je odbor razdelil 5460 porcij miništre in kosov kruha. Precejšnjo množino, mleka baje škodljivega zdravju, je zaplenil te dni tržni komisar v Gorici. Kdor kvari mleko, zasluži v resirci eksemplarkno kazen. XXIV. Izkaz darov deželnemu vojnopomožnemu odboru c. kr. namestništva došli darovi v podporo družin vpoklicanih vojakov : G. Fritz Egel, Trst K 500, g.a Alojzija Geleick-Anicini K 15, c. kr. okrajno glavarstvo v Voloskem K 17, Trg. in navtiška akademija, navt. odd. Trst 36*14, Zbirka „Piccola" (8. 1.) K 20, g.a Kiistina Werner Trst K 10, Pušica v „Schillervereinu" K 2. Skupaj K 600-14 Prenos iz seznama XXIII K 132430 41 Skupna sveta K 133U30.55 in frankov v zlatu 100. Za Rdeti križ. Tržaški zoologični park v Barkovljah po gosp. C. Tercnovigu K 3'—, Josip Pavllzza K 14 —, gospa Amalija ud. Deperitzova 1 naslonjač. drugem nadstropju je dospela k vratom, vodečim v podstrešje, ki je bilo zaprto. Nato se je hotela pomiriti in je hotela prebrati pismo tukaj, toda ni si upala. Lahko bi jo kdo videl. Toda kam naj bi se skrila? Samo tu lahko berem, si je mislila. S silo je odpahnila vrata in je vstopila. Iz strešnih opek je puhtela vročina, tako da je Ema komaj dihala. Privlekla se je do strešnega okenca, skozi katero je prodirala bleščeča svetloba. Pred njo, onkraj yonvillskih streh se je razprostirala nepregledna pokrajina. Ob njenem vznožju je ležal trg, popolnoma prazen. Vetrnice na strehah se niso geni-le. S cestnega ogla je prihajal iz neke hiše šum, prekinjen od ostrega žvižganja. Bil je Binet, ki je stružil na svoji stružnici. Naslonila se je na okenski okvir in je čitala pismo z zaničljivim nasmehom. Toda čim večjo pažnjo mu je skušala posvečati, tembolj raztresene so bile njene misli. Videla je pred seboj Rudolfa, Čula je njegov glas, objemala ga je z obema rokama; srce v prsih ji je bilo močno in neenakomerno. Zrla je okoli sebe in je želela, da bi se odprla zemlja prednjo. Zakaj ne končati vsega? Kdo jo je zadrževal? Bila je svobodna. Stopila je korak naprej in je zrla na tlak. (Dalje.) Listnica uredništva. „Izgubljeni vojaki". — Ulica dei Toro štev. 1. Pisati je t. cba ali v dotičnem jeziku, ali pa italijanski. Poslano*) Izjava. Podpisani se srčno zahvaljujem g- spodu Rndolču Puntarju, mesarju na Prošeku, ker mi je* otipu ti. in ne bo proti meni s>od-jiijsko postop l radi neprem šljenega taljenja njegove ostrbe dne 4. janinarja t. 1. v gostilni „Gospodarskega diušiva" na Prošeku. PROŠEK, dne 20. januvarja 1915. SEM IC FRAN. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzoma češka g stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. se računajo po 4 sk. 4 15 DllTlirnO m^bl'rane ali praznu sobe, za eno ali IvU&rllUm dve osebi, akor tudi ineblirano a i prazno stanovanje se odd ijo takoj v na cm v sredin; mesta. Ugodne cene. Ulica Comm«rciale 9 prtliČje. 100 Potrt m srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš oče, brat itd gospo 1 Andrej Kante dne 19. t. m. preminul. Pogreb se vrši danes 21. t. m. iz hiše žalosti v Repn ču, REPNlC, dne 21. januarja 1915. Žalujoči ostatf. Na predlog Mestne hranilnice v Radov-1 ici se bo vršila v sredo dne 27. januarja t. 1. na c. kr. okrajni sodniji v Gorici soba štev. 7 prostovoljno teži posestva vi. št. 165 d. o. Gorenja Tri-buša (prejšnji lastnik Franc Ša uli i/. Goren e Tribuše.) Sodnijska cenilna vrednost je K 6810.—, najm.mjš' ponudek pa K 3405. Vsak ponudnik ima položiti 10°/o varščin , kupec pa plačati skupilo v 2 mesecih po dražbi, ako bi se s hranilnico drugače n • dogovoril. Pojasnila daje c. kr. okrajna sočnija v Gorici ali pa dr. Treo, odvetnik v Gorici. Peci in petrolejski plin (brez stenja) Popolnoma brez saj in duha Največja kurilna moč Največja štedljivost En liter petrol-ja gori 10 20 ur.) — Poljske kuhinje na trdi Špirit (v kockah) posebno za vojak« neobhodno potrebne. — Električne žepne svetiljke in baterije. Peči na Spiritni plin, sve-tiljke, kopalne peči, likalDilri itd. — 95#'e kristalno-čisii Špirit, kakor tndi vse potrebščine za gvetijke WI8T0RIN in^ tfflflfa fl^ "'««» enake zisteme. Caserma 17 mmoDHBHm _ 5 v UJI K S VOJIU / = i Ferdinand Gombač i I M ulica Molio a vento (Bocel) 26 g priporoča cenj. občinstvu svojo SSS I trsoolno lestoln:: in I I kolonijalnoga: Masa 3 S kMkor tndi ŽGANJARNO. Blago vedno sveže. - Postrežba na dem.---Cene zmerne in solidne mm oiago i H dem. - «11111 m iii