Poštnina plačana v gotovini Strokovna glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani Clanl Zreže prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36-—. Oglasi se račnnajo r oglasnem delu din 0"7B od mm in stolpa, r tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa. Ček. rač. št. 12.036 Telefon 39—14 Leto XI. Izhaja okoli 20. vsakega meseca LJublfana, 15. marca 1Q41. Štev. 2. Nekaj misli o prehrani v gostinskih obratih Vedno večje so težkoče v prehrani, ki jo vrši gostinstvo, ker so se racijo-nirala nekatera najvažnejša živila v tako majhni izmeri, da ne zadostujejo niti gostilničarski družini, kaj šele za prehrano gostov. Ker viši gcstilnnčar-stvo z izkuhavanjem važno funkcijo javne prehrane, se mora temu vprašanju posvetiti od. strani merodajnih največjo pažnjo, kakor se to že dogaja v vseh ostalih državah našega kontinenta. Če se bo vršilo racijcniranje najvažnejših živil v tej izmeri še nadalje, kakor se vrši danes, potem bo moralo gostilničarstvo obustaviti izku-havanje, kar bo imelo brezdvomno neugodne posledice za vse one sloje, ki se bodisi stalno ali pa mimogrede prehranjujejo v gostinskih obratih. Pomanjkanje živil in diktiranje neopravičeno nizkih cen od strani upravnih oblasti onemogoča vsako rentabiliteto izfcuhe. Dohodki so vsak dan nižji, režijski stroški pa vsak dan večji, da ne upoštevamo še drugih sitnosti, ki se pri takih ckolščinah pojavljajo. Posebno neugodne posledice pa se bodo kaj kmalu pokazale pri tujskem prometu, če se pravočasno potrebno ne ukrene. Naše gostilničarstvo je v prehrani preveč razvadilo svoje goste (tu mislimo one, ki so prihajali na počitnice), ker se je marsikatera družina prehranjevala ceneje v gostilni na letovišču, kakor se je prehranjevala v lastnem gospodinjstvu. V spomin nam prihajajo slučaji, ko so gostilničarji, restavratorji in hotelirji sami sebe izpodbijali v cenah, pri tem pa še zviša-vali razna udobja in ugodnosti, ki so šle vse na račun gostilničarskega žepa. Brezvestna konkurenca je privedla do tega, da tujski promet v Sloveniji gotovo ni prinesel toliko dohodkov, kakor bi lahko, če bi se prepovedala brezvestna konkurenca, ki ni izpodjedala temeljev samo slabotnim, temveč tudi dobro fundiranim podjetjem. Med povečanimi režijskimi stroški in med zaslužkom je nastalo danes tolikšno nerazmerje, da lahko vsled nepazljivosti ali pa vsled nepoznanja kalkulacije v kratkem upropasti podjetje. Ta pojav ni samo zadeva poedinca, temveč poseči mora vmes tudi oblastvo, da obvaruje ono, kar se je tekom let z velikimi materijelnimi žrtvami, z iniciativo in pridnostjo našega podjetnika pridobilo. Dejstvo je, da se z živili po gostilnah vse preveč razmetava in da je za današnje čase preveliko loncev na gostilničarskem štedilniku. Hrano je treba ifcandardfctrati, to se pravi jedilne liste je treba temeljito skrčiti in predpisati za poedine vrste gostinskih obratov določeno število dopustnih jedk. Vse ostalo, kar je izven določenega jedilnika, pa se mora prepustiti go- stilničarju v svobodno kalkulacijo. Oni gost, M je petičen in ki lahko izda za svojo prehrano več, kakor pa oni, ki se mora zadovoljiti z običajno meščansko hrano, naj tudi več plača, da krije s tem izpadek na dohodku gostilničarja v onih jedilih, 'ki jih mora dajati v okviru oblastvenega cenovnika. S tem bi se preprečilo izkoriščanje gostilničarja od strani gostov, ki zahtevajo vsakokrat več, kakor pa je po prospektu pogodeno, na drugi strani pa bi se zaščitilo gostilničarja, da ne bi v preveliki in pogosto neopravičeni skrbi za gosta obratoval z izgubo. Ureditev prehrane v gostinskih podjetjih, kar bi moralo biti predmet posebne konference v ministrstvu za prehrano, bi pa imelo tudi ugoden odmev na ostale konzumente, ker bi se razbremenil trg in popustile cene. Zaščititi je treba tedaj gostilničarja in gosta. Vsak izmed njiju naj ve, kaj sme nuditi, odnosno kaj sme zahtevati. Prehranjevalna kriza zavzema vedno večji obseg in če se ne varamo, nam pretijo še večje opasnosti odnosno skrbi, kako se bomo, prehranjevali. To je tako aktuelno vprašanje, na katero smo opozarjali že lani, da bi moralo zanimati vsako družino, posebno pa gostilničarja, ki ima dolžnost, da skrbi tudi za prehrano svojih gostov. Zato priporočamo temeljito izrabo gostilniških vrtov in neobdelanih parcel, da se pridela kolikor mogoče dosti živil v »lastnem gospodinjstvu. Tu imajo prvo besedo naše gostilničarske gospodinje in gostilničarske hčere, na katerih ramenih leži v prvi vrsti vprašanje izkuhe. Ker pa smo v dravski banovini silno pasivni v pogledu moke, masti itd., ne bi bilo odveč, če se na to dejstvo opozori goste v prospektih ali v korespondenci, v kateri se naj navede, da se lahko jamči za zadostno prehrano le tedaj, če se prinese za vsakega družinskega člana odpadajoča količina moke in masti, ki se bo zaračunala po dnevni tržni ceni. Gostom iz Banata, Bačke, Srema in Srbije gotovo ne bo težko prinesti ono količino moke in masti, ki jo sicer porabi družina v lastnem gospodinjstvu. S temi plačili v naravi bi se lahko prebrodilo v letošnji tujsko-prometni sezoni težkoče, ki se morajo zaradi današnjih prehranjevalnih razmer brezpogojno pokazati in ki pretijo uničiti tujski promet. Tu je nanizanih le nekaj misli k problemu prehrane v gostinstvu, kar je tudi stalen predmet na sestankih gostilničarskih organizacij. V kratkem se bo o tem razpravljalo tudi na pristojnem mestu, da ugotovimo, če se lahko to vprašanje reši za vse področje države enako. Ali se bodo cene ustalile? Zadnje čase se v dnevnem časopisju veliko piše ° ustalitvi cen. Ustalitev cen je postala tako važna potreba, da se je usl zavedamo, tudi oni, ki imajo tre-antno od nestalnosti cen svoje dobičke. Kajti vedno bolj z grozo ugotavljajo, da se njih realni kapital krči, kajti blaga je vedno manj na razpolago in se ne da dobiti v znatnejših količinah nekaterih predmetov. Dokler je vsega ilaga še dovolj na razpolago, se da z vedno rastočimi cenami obnavljati viso- j Im cene, ker blaga enostavno ni dobiti | is se lahko lastnik obrata ali zalog ne- kega dne najde v položaju, da sploh ne more več dobiti blaga in da mu je tudi denar, ki mu je nosil dobiček, v veliki meri brez haska v njegovem poslu in mora iskati drugod naložbe, kjer se pač ta naložba še da dobiti, ne da bi zadel na iste težave. Ker je jasno, da bodo rastoče cene na koncu pokazale tudi našo veliko siro-maščino, katere bodo sokrive v veliki meri, ker bo spremenjena naša gospodarska in socialna struktura, mislimo, da danes ni nikogar, ki bi v interesu naše državne in narodne skupnosti ne želel ustalitve cen, saj je ta ustalitev končno tudi v njegovem direktnem interesu. V prejšnjih člankih smo napisali, po katerih zakonih se cene tvorijo, ne da bi se spuščali v posebnosti. Cene se tvorijo na blagovni strani s povpraševanjem in ponudbo, odnosno njih sorazmerjem, na denarni strani pa so odvisne od količin in hitrosti obtoka denarja vseh vrst. Zaradi tega je potrebno dvoje: 1. na blagovni strani je treba spraviti v sklad ponudbo in povpraševanje, kar se da doseči ali z zmanjšanjem potrošnje ali s povečanjem proizvodnje in s tem ponudbe, v kolikor nimamo zalog, da bi te dale prve količine v ponudbo. 2. Na denarni strani je treba višino in hitrost obtoka denarja spraviti v sklad s količinami v prometu na blagovni strani, kar pomeni danes zmanjšanje obtoka denarja vseh vrst, ker se je obtok denarja zelo povečal v zadnjih časih. Kateri teh predpogojev so spolnjeni pri nas, tako da bi narodno-gospodar-sko sodeč lahko pričakovali ustalitve cen? Na blagovni strani smo šele v začetnih poskusih, ki se pa vedno bolj razširjajo po obsegu, treba pa je spraviti v sklad med seboj vse te ukrepe in predvsem izvesti enotnost teh ukrepov za vse državno področje, v kolikor se to da storiti. Koliko bo spremenjen način sedanje kontrole cen, ni mogoče vedeti. Preteklo pa je že več kot dva meseca od ustanovitve ministrstva za preskrbo in prehrano. V tej dobi smo dobili samo splošno prepoved dviganja cen, katere pa se drugi resorji niso držali, tako ministrstvo trgovine in industrije pri kartelnih cenah in ravnateljstvo za zunanjo trgovino pri določanju cen živine za izvoz. Treba bo tu napraviti enotnost v smernicah, če že ne sploh vse cene podrediti ministrstvu za preskrbo prebivalstva z živili in kurjavo. Cas pa hiti dalje in indeks cen Narodne banke izkazuje ponovno zvišanje cen za mesec januar in najbrže bodo tudi februarske številke pokazale nekaj takega. Na denarni strani smo čitali zadnje čase o konferencah za ustavitev zadolžitve države pri Narodni banki za izredne potrebe, kar povzroča povišanje obtoka denarja. To zvišanje ima pa zopet za posledico zviševanje cen z motorjem na denarni strani. Nova uprava Narodne banke, v kateri sedijo zopet stari praktiki, se trudi uvesti nov način financiranja izrednih državnih potreb na ta način, da bi za državne potrebe mobilizirala kratkoročni denar, katerega je zelo veliko, in da bi obenem najela tudi večja nova dolgoročna posojila. Toda zadevne podrobnosti iz teh načrtov še niso znane, vendar so dobile zaradi posvetovanj z bankirji že nekoliko bolj konkretno obliko. Ni na tem mestu prostor in čas razpravljati o podrobnostih, pač pa naj bo dovoljeno izraziti mnenje o teh načrtih. Izvedba teh načrtov bi dejansko prenesla financiranje izrednih državnih potreb od Narodne banke kot emisijskega zavoda na zasebno gospodarstvo. To je pravilno, ker je jasno, da moramo vsi državljani prispevati k izrednim državnim potrebam, ne samo v obliki davkov, temveč tudi v obliki posojil. Toda če bo zasebno gospodarstvo posegalo zopet nazaj na Narodno banko z lombardom novih posojil, potem je nevarnost zopet podana, da se bo še nadalje povečeval obtok denarja, saj bo imel namesto direktnih indirektne vzroke. To izkušnjo so imele v prejšnji svetovni vojni tudi druge države z emisijo kratkoročnih blagajniških zapiskov, bonov in pa z emisijo vojnih posojil. V kolikor so z donosi teh posojil izčrpale trg in razbremenile emisijsko banko, je bil uspeh tu, čim pa je po izčrpanju gospodarstvo zopet našlo pot nazaj k izposojilom pri emisijski banki, pa cilj teh bonov in posojil ni bil dosežen. Zaradi teh izkušenj se je treba podati na nova pota, ki so nam jih pokazale izkušnje v prejšnji svetovni vojni in tudi v razmeroma kratki dobi dosedanje vojne v številnih državah. V koliko bodo pričakovani ukrepi imeli uspeh, je odvisno od mnogih faktorjev. Kolikor poznamo razmere, pri nas vsaka stvar nekaj časa traja in le počasi prihaja spoznanje, kaj je treba storiti v prvi vrsti. Zaradi tega moramo biti glede vsega na jasnem, da se take stvari ne dajo izvesti hitro in da so potrebne obsežne predpriprave in študije, nato tehnične priprave, in še traja nekaj časa, predno pride cela stvar v tek. V tej prehodni dobi pa bodo šle stvari v svojem starem toku naprej, ker se gospodarstvo ne da spraviti v ozke okvire juridičnega gledanja na stvar, temveč je gospodarstvo dinamično, pravo pa je že po svoji naravi nekaj statičnega. Pravo prihaja ponavadi šele za življenjem, ki polje včasih tudi čez jezove pravnih ovir, saj so danes razmere take, da so izrednosti bolj na dnevnem redu kot redni pojavi. Vendar pa naj nas vse to ne vznemirja. Življenjska moč našega naroda in gospodarstva je velika, saj že sama primera s človekom, ki prenese ogromno stvari, kaže, da se da še veliko doživeti in tudi prenašati, ne da bi naša življenjska sila klonila. Seveda pa so tudi temu dane meje kot sploh vsemu na svetu, vendar mislimo, da so meje še zelo daleč. V kolikor pa na posameznih področjih vidimo, da so blizu, pa je treba zagrabiti hitro in napraviti red, da odstranimo nered, ki nam bo tudi na drugih poljih človeškega udejstvovanja, kjer še ni videti meja, lahko, škodoval tako, da bomo hitreje prihajali k mejam, ko je treba začeti na novo ali pa spraviti vse stvari v drugi tek. V teh časih se nam ponovno kaže, kako velik gospodar vsega človeškega življenja je postala država. Od začetka vojne pa do danes smo doživeli nebroj posegov države v gospodarsko življenje, še se obetajo novi, še številnejši in bolj občutni posegi in ni jim videti konca. To je v sedanjih časih tudi razumljivo, saj gre za najvišje, kar imamo: za našo državno samostojnost, katero moramo varovati z vsemi njenimi prilastki. Pri nas smo morali žal že večkrat reči, da naš državni aparat še ni dozorel vsem številnim nalogam, ki so bile postavljene pred njega v teh časih. Toda počasi gre na bolje. Eksperimentov je vedno manj, v kolikor pa se še ponavljajo, jih moramo vzeti kot drago šolo življenja, katero moramo plačati, želimo pa si seveda vsi, da te drage šole ne bi bilo treba plačevati in zato je naloga vseh nas, da s pozitivnimi prispevki doprinesemo k temu, da se bomo lahko izognili dragemu ekseprimentira-nju, ki nas stane veliko denarja, truda in žrtev. Mislimo, da mora biti to tudi cilj državne uprave, saj se moramo vsi zavedati, da je potrebno složno delo vseh, zlasti pa najboljših pri reševanju vseh neštevilnih vprašanj, pred katera smo postavljeni in ki trkajo z vsemi salami na naša vrata. Ekonomist. OBDELAJTE SMOTRENO VSAK KOŠČEK ZEMLJE, DA NE NASTANE T VAŠI DRUŽINI V SEDANJI PRB-HRANBENI KRIZI POMANJKANJU! Vladimir Regali} Izgledi za letošnjo tujsko-prometno sezono Že lansko pomlad, ko se je sedanja vojna komaj začela razpletati, so se oglašali nepoučeni s trditvami, da je našemu tujskemu prometu »odzvonilo«. Gostilničarji in hotelirji v nekaterih naših turističnih krajih so tedaj nekako otopeli in. brez posebnih priprav čakali začetek sezone. Več kakor redki so bili oglasi gostinskih podjetij iz naših turističnih krajev v zagrebških in beograjskih listih, čeravno bi prav lani s povečano propagando na Hrvatskem in v Srbiji morali poizkušati izravnati padec gostov, ki se je neizogibno moral pojaviti zaradi izostanka inozemcev. Takšna povečana propaganda za obisk naših turističnih krajev in naših gostišč v beograjskih in zagrebških listih je bila lani potrebna tudi zaradi tega, ker zelo številni naši državljani, ki so jim premoženjske razmere prej dopuščale oddih v tujini, niso mogli v zamejstvo in so se torej morali zadovoljiti z letovanjem v naših krajih. Če pogledamo statistiko naših zdravilišč iz lanskega in predlanskega leta, lahko ugotovimo, da ao vsa ta zdravilišča lani pravilno razumela potrebo povečane propagande v naših domačih listih in spričo tega niti niso utrpela zaradi izostanka inozemskih gostov toliko škode, kolikor se je splošno pričakovalo. Ta statistika izkazuje naslednje številke: zlasti v sedanjih časih. Ljudi je treba opozarjati nase in uspeh takšnega opozarjanja ne bo izostal. Izgledi za letošnjo tujskoprometno sezono torej niso slabi. Vprašanje je le, kako bo kdo te izglede znal izrabiti zase in kam bo usmeril propagando za svoj kraj oziroma za svoje gostinsko podjetje. Kraji, ki si ne morejo privoščit; dražje individualne reklame, naj sodelujejo vsaj pri kolektivni, ki jo urejata naši tujskoprometni zvezi in ki je dokaj cenejša, pa vendar uspešna. Vse navedbe o dobrih izgledih za Letošnjo tujskoprometno sezono pa veljajo seveda samo za primer^ če bodo — obia-stva storila svojo dolžnost in pravočasno poskrbela, da bodo naši turističnt kraji zadostno preskrbljeni z živili, čijih potrošnja je racionalizirana. Če ta preskrba ne bo delovala brezhibno,, naporno delo naših tujskoprometnih ustanov, ki tudi v teh težavnih časih z velikimi žrtvami poizkušajo v našem tujskem prometu vzdržati ravnovesje, ne ho rodilo nobenih uspehov. Zdravilišča 1939 1940 Dobrna .... 62.564 85.658 Dolenjske Toplice 12.393 12.552 Laško .... 40.511 33.041 Rimske toplice . 4.586 5.937 Rogaška Slatina . 112.117 145.568 Slatina Radenci . 10.059 20.533 Skupaj Prirast 23.094 159 1.351 33.451 10.474 68.529 Padec 7.170 7.470 Ce odštejemo padec od porasta, lahko ugotovimo, da se je v slovenskih zdraviliščih v primeri s predlanskim — po splošnih razmerah v svetu dokaj boljšim — letom število nočnin zvišalo za 61.059. Naše številke ne kažejo namreč števila gostov, ampak nočnine, ki so pri presoji gospodarskega 'uspeha našega tujskega prometa edino merodajne. Padec nočnin je zabeležilo samo Laško, ki pa ga v pravo statistiko našega tujskega prometa prav za prav ne smemo šteti, ker je v glavnem odvisno od go- ’ stov-bolnikov, ki mu jih pošiljajo okrož- ; ni uradi za zavarovanje delavcev oziroma njihova centrala. Čeravno je bilo predlansko leto po splošnih razmerah še kolikor toliko uravnoteženo, lansko pa zaradi nemirov, v Evropi za naš tujski promet zelo nevarno, je zaradi smotrne propagande kljub izostanku inozemskih gostov število nočnin v naših zdraviliščih poraslo kar za 61.059, kar bi lahko matematično predstavili s približno pol milijona dinarjev povečanih dohodkov. Statistika nočnin v drugih naših turističnih krajih daje bolj porazno sliko: Turistični kraji 1939 1940 Prirast Padec Bled 182.785 62.279 120.506 Bohinj .... 32.794 18.847 13.947 Jezersko .... 17.218 4.466 12.752 Kamnik .... 13.371 9.645 3.728 Kranjska gora . 63.825 35.990 27.835 Radovljica . . . . 18.364 15.269 3.095 Rateče - Planica . . 27.293 16.804 10.48» Skupaj 192.350 Navedli smo aamo število nočnin v naših najvažnejših turističnih krajih, ki pa zadošča, da moremo na podlagi danih številk napraviti sklep. Porasta gostov v nobenem izmed omenjenih turističnih krajev v primeri s predlanskim letom Jani ni bilo, pač pa se pokaže padec, in »ker kar za 192.350 nočnin. Levji delež te izgube nosi Bled, kar pa je čisto razumljivo. Največ svoje propagande je doslej naš kraljevski Bled usmerjal v inozemstvo, pri tem pa delno zanemarjal propagando v lastni državi. Lahko trdimo, da je Bled lani v primeri s predlanskim letom izgubil poldrugi milijon dinarjev dohodkov, na druge kraje pa odpade nekaj nad pol milijona dinarjev izgube. Ker so naša zdravilišča imela lani približno za pol milijona dinarjev dohodkov več kakor predlanskega leta, drugi naši turistični kraji pa približno toliko, izgube, je bila lani kljub izredno težavnim časom in če izvzamemo Bled, naša turistična bilanca v primeri s predlanskim letom še precej uravnotežena. In kakšni so izgledi za letošnjo turistično sezono? Nikakor ne smemo biti nezaupni. Gostov iz zamejstva sicer ne bo k nam. Prišli bodo le Madžari, in sicer celo v precejšnjem številu. Turistični odnošaji med Madžarsko in našo državo so čedalje boljši. Madžari, ki so bili prej odlični gostje italijanskih turističnih krajev, morajo zdaj ostati doma ali pa priti v naše kraje, ker je naša skupna meja že edina, ki je odprta. S smotrno izmenjavo izletnikov, ki jo vodi naša država z Madžarsko in ki ji tudi obe slovenski tujskoprometni zvezi posvečata največjo pozornost — proti koncu februarja se je .vršil že prvi recipročni izlet iz Slovenije na Madžarsko z nenavadno velikim številom udeležencev — vršimo pač najboljšo propagando za naše kraje. Iz: letniki ostanejo pri nas sicer le krajši čas, poneso pa s seboj spomine na naše lepote in se zaradi njih spet vračajo k nam na daljše bivanje ali pa pripove-duiejo o niih ki se potem na- potil v «o m. če nočejo ostati doma in ko itak ne morejo. Zdaj je pravi čas da pritegnemo Madžare čim bolj k nam. če bodo z našimi turističnimi kraji zadovoljni, bodo ostali naši prijatelji tudi tedaj, ko bo Evropa spet uravnotežena in ko po njej ne bodo besneli vojni viharji. Druge države si bodo tedaj Madžare morale ponovno pridobiti in bo čisto zanesljivo trajalo več let, preden jih bodo mogli odvrniti od naših krajev, ki so prav tako lepi, kakor tuji, vrhtega pa so jim še bližji jn za bivanje cenejši. Posvetimo torej največjo pozornost propagandi slovenskih turističnih krajev na Madžarskem! Nezaupni ne smemo biti niti glede domačih gostov. Tujski promet se bo pri nas tudi letos lahko ugodno razvijal, čeravno v skromnejšem obsegu. Ljudje si bodo radi privoščili oddih, ki jim bo letos potrebnejši kakor kdajkoli doslej. Visoke cene bodo sicer marsikoga odvrnile od večjih in razkošnejših, pa toliko dražjih letovišč in ga napotile v manjša, ki ne razpolagajo s tolikšno udobnostjo, pa so cenejša. Vprašanje posameznih krajev je, kako bodo letos izrabili svoja propagandna sredstva za čim smotrnejšo propagando. Rok ne smemo držati križem. Zdaj že prihaja ča3, ko moramo Hrvate in Srbe opozoriti na lepoto naših krajev in jim priporočati oddih pri nas. Če bomo to zamudili in nas bodo s smotrno propagando prehiteli drugi turistični kraji naše države, bo letošnja škoda občutna in bo marsikatero naše gostinsko podjetje postavljeno pred vprašanje nadaljnjega obstoja. Denar, naložen v smotrno propagando, ni nikoli izgubljen. Letos je takšna propaganda tem bolj potrebna, ker bodo ljudje iskali nova in cenejša letovišča. Slovenski tujskoprometni zvezi opravljata s svojo kolektivno propagando važno nalogo, toda pri tej propagand: sodeluje žal vse premalo naših krajev. Ko bomo ikonec letošnjega leta spet sestavljali bilanco letošnjega tujskega prometa, se bodo kraji, ki v kolektivni reklami niso sodelovali in ki niso prav nobene pozornosti posvečali niti individualni reklami, oglašali z jadikovanjem in pritožbami, češ da so zaradi padca števila gostov utrpeli veliko škodo. Takšnim krajem je nujno potrebno še enkrat predočiti veliko važnost reklame Spisal ing. Jeglič: vrt, da bo družina imela vse leto dovolj zelenjadl? v Premajhen naj ne bo! Je pa tud! majčken vrt prevelik enemu, ki vrt zanemarja in ga ne zna izkoristiti. Če naj vsak družinski član dobi vsak dan povprečno pol kilograma zelenjave, mora petčlanska družina imeti na vrtu približno 350 m- prostora za zelenjavo za vsakega odraslega po 80 m'J, za otroka izpod 10 let pa kakih 60 m-. Za osem družinskih članov je potrebno okrog 600 m2. Na te površine je računan tudi zgodnji krompir za pet, šest tednov, dokler še ni pridelka na njivah. Toda vrt mora biti dobro pripravljen in skrbno obdelan; od zgodnje pomladi do kasne jeseni ne sme biti na njem brez potrebe praznega prostora in smotrno moraš vse gredice izkoriščati še z vmesnimi setvami in saditvami. Sicer bi bilo treba računati za eno osebo 100 m"' prvovrstne zemlje, na slabih tleh pa dvakrat ali celo trikrat toliko. Kmečke gospodinje goje v vrtičih po večini le sadike in občutljivo zelenjad, ostalo zelenjad pa zunaj na boljših njivskih zemljah. Ti vrtiči pri kmečkih hišah, ki se fletno košatijo med. cvetlicami, so marsikcd pretesni, včasih tudi preveč nacifrani; često so malone vse zelenjadne gredice že v senci, ko je Sonce rastlinam najbolj potrebno. Premajhni so ti vrtiči, komaj za spomladno solato, za kumare in endivijo. Majhni pa 80 zato, ker se ljudem le še zdi škoda prostora in truda za zelenjad, ki pri hiši še ni dobila prave in zaslužene veljave. Seveda pa najdeš tudi domačije, lagodno in, skorajda bahaško postavljene, ki sploh nimajo niti majhnega vrtiča! Kmečke domačije imajo sadovnjake še posebej. Drugi imajo pa spet morda le malo zemlje. Meščanske in delavske družine morajo pridelati tudi nekaj sadja na domačem vrtu, potrebujejo pri hiši dovolj prostrano trato in tudi cvetlic nočejo pozabiti; saj 3o cvetlice kulturnemu človeku v najtrših časih drage in dobre kot lepa pesem, ki vsakogar potolaži. Zato mora vrt meščanskega in delavskega človeka obsegati (skupaj s stanovanjsko hišico) približno 600 do 650 m2 za petčlansko družino, za družino z obilnejšim otroškim blagoslovom je pa treba dvakrat toliko prostora. Kdor svoj vrt pametno in lepo uredi in zna v njem prav gospodariti, mu bo ta površina zadostovala, da bo pridelal za lačna usta dovolj zelenjadi in sadja in da bo našel še kak primeren kotiček za rejo malih živali itd. Vendar naj si bo vsakdo na jasnem, raje za začetek le manjši kos zelenjad-nega vrta, pa tega dobro obdelati in skrbno negovati, kot pa vnemar puščati in le površno izkoriščati gredice, ki jih ne znaš ali ne utegneš pravilno oskrbovati! Če imaš prva leta preveč prostora zasadi vrtni krompir, fižol in preprosto zelenjad, ki ne zahteva toliko dela in nege. V zeleajadnem vrtu je največ dela navadno od srede marca do srede novembra. Tedaj moraš, četudi je tvoj ze-lenjadni vrt le manjšega obsega (350 ms), najti toliko časa, da vsak teden delaš na vrtu vsaj kakih 10 ur, po 2 uri na dan. Vrt dobro raste, če ga gospodar pridno obiskuje. Vsem, ki niso drugače dovolj zaposleni, daje domači vrt prilike za produktivno delo; zato je delo na vrtu z narodno gospodarskega stališča zmerom rentabilno, tudi tedaj, če so njegovi proizvodi po privatno - gospodarskem računu morda dražji nego li zelenjava, kupljena na trgu. Je pa važno tudi to: najbolje tekne zelenjad, ki jo sam vzgojiš! Uspeh ni odvisen le od števila zele-njadnih gredic, še bolj se množina in kakovost pridelka ravnata po tem, kako svoj -vrt obdeluješ, oskrbuješ in'-negu-ješ. Najboljša in okusna zelenjad zraste le na prvovrstni vrtni zemlji; mnoge zeleniadnice potrebujejo stalne strežbe in skrbnega negovanja ter se morajo urno razvijati, da dobirno od njih zares okusen pridelek. POGOJI IN SPRAVILA ZA DOBI® USPEH Zelenjad najbolje uspeva na sončnih, zračnih in zavetnih legah. Večina potrebuje mnogo vlage, zato ji V poletni vročini prija viažnejši zrak. Najpriklad-nejša lega za zelenjadne gredice je v ravnmi, s strmih gredic odteka voda ob zalivanju kar na površju. Vrtnar mora zemljo raočno najintenzivneje obdelovati in negovati; to je bistveno . za značaj vrta. Kdor hoče uspešno vrtnariti, se mora najprej naučiti, kako se pripravlja dobra vrtna zemlja. Nežna in okusna zelenjad raste le na prvovrstni, rodovitni zemlji, ki je globoko obdelana, bogata črne prsti (humusa), rahla in topla. Če preobilna voda v tleh zastaja, je takšna zemlja hladna in nedelavna. Dobra vrtna K®ta-lia pridržuje v 3ebi vedno primerno 'rfa-go, vsrkava in pridržuje pa tud* vee važne hranilne snovi. Humus pospešuje razvoj k»rw(a»ak bakterij v zemlji in le na takšni zemlji, ki je živa in delavna, se lahko uspeša« razvijajo vrtne kulture. Najkoristnejše talne bakterije potrebujejo zraka in. razvijajo svojo delavnost le v vrhnji plasti vrtne zemlje; ta mora imeti v sebi dovolj zraka. Kjer ni humusa, je zemlja mrtva. Humus težko zemljo rahlja; sam pa močno vsrkava vodo in hranilne snovi ter s tem zboljšuje tudi lažjo, .propustno zemljo. Ko humus razpada in trohni, nastaja ogljikov dvokis, ki raztopljen v talni vlagi pospešuje prepere-vanje rudninskih sestavin zemlje, a kot plin bogati listno prehrano in tudi s tem veča pridelek vrtnih rastlin. Dober humus je za vrtno zemljo pdsebno važen in nenadomestljiv. Zemljo za vrt. je torej treba temeljito izboljšati in stalno negovati. Ne pozabi, da vsako jesen pred zimo prazne gredice globoko preštihaš! Zlasti težje zemlje naj v grudah predela mraz. Čez leto pa gredice zmerom pravočasno okoplji! Ne okopavamo le zaradi plevela, ampak predvsem tudi zato, da vrhnjo plast zemlje prezračimo in da se štedi talna vlaga. Ne gazi po mokrem, obdeluj zemljo, ko je dovolj osehla! Nepočakanost tudi ni prida.. Preskrbi si prav dobro in praktično vrtnarsko orodje (močne vrtne lopate, grebijice in ročne rahljače)! Z ročnim okopalnikom lahko opraviš petkrat več kot z motiko. S strgačami in rahljačem je delo manj naporno kot z motiko. To priročno orodje (Wolfovo orodje) nasadiš na dolge (do 1.70 m), čvrste in tanke ročaje. Z .rahljačem in strgačo ri;.:, po zemlji, pri delu poteguješ to orodje za seboj, tako da zrahljane zemlje nič več ne pohodiš in ne stlačiš. Od vrtne zemlje mnogo, zahtevamo, zato večkrat in pravilno gnojimo! Hlevskega gnoja ni skoraj nikoli preveč. Uporabljaj le zrel starejši gnoj, ki se da enakomerno raztrositi. Na 100 - m* daj 12 samokolnic (1 voz, 10 mc) gnoja, in sicer v dveh obrokih pred zimo; prvo tretjino podkoplješ prav plitvo z motiko, ostali dve tretjini pa mesec dni kasneje zaštihaš z lopato, tako da bo ves gnoj dobro pomešan z zemljo. Bolj varčno je, če tudi hlevski gnoj predelaš v kompostu in gnojiš le z dobrim, zrelim kompostom. Kompostirani kravski gnoj je izvrstna hrana za zelenjadniee. Če uporabljaš ob dežju razredčeno gnojnico, ji primešaj na 100 1 tekočine do 3 kg superfosfata, ki ga prej raztopiš v vodi; navadna gnojnica ima v sebi premalo fosforjevih sestavin. Stranišč-nico dobro predelaj v kompostu! Marsikod, zlasti kjer imajo težjo zemljo, lahko čudeže dela apno. Vsako tretje ali četrto leto posipaj na 100 m’ približno 10 kg zdrobljenega žganega apna, ki ga plitvo podkoplješ, ali 20 kg apnenega prahu. Apno daj jeseni, hlevskega gnoja pa ne obenem, ampak šele spomladi ali pa vsaj dober mesec dni pred apnen jem. Apno je zdravilo zemlji in rastlinam. Skrbno zatiraj plevel, varuj rastline bolezni in škodljivcev! Mnogim boleznim in škodljivcem se uspešno izogneš, če na vrtu pametno kolobariš in prikladno razporediš po gredicah tudi vmesne kulture. Spomladi in jeseni zalivaj v dopoldanskih urah, poleti proti večeru, nikdar pa s premrzlo vodo. Zalivaj le, kadar je res toeba namočiti; zalivaj s premislekom in temeljito. Zemljo, čim je osehla, po vsakem dežju in obilnejšem zamakanju spet plitva okopaj. Zemlja ne sme biti zaprta, zmerom mora vanjo zrak! S prav plitvim okopavanjem pa tudi štediš vodo, da ne more iz zemlje preveč ichlapevati. Izsušeno zemljo namoči temeljito! Ne drobi zemlje preveč z grabljami, zlasti ne pri mladih setvah, da se prehitro ne Baskorji po dežju in zalivanju. Na sejalnicah, kjer vzgajaš mlade sadike, se ne sme vrhnja plast nikoli pre- Naša zunanja trgovina Naša zunanja trgovina se dobro razvija le z evropskimi državami. Največ prometa je z Nemčijo, manj z Italijo. Mnogo pa trgujemo tudi s svojimi vzhodnimi sosedi. UVOZ Bombaž, ki smo ga preje dobivali iz Amerike, Indije in Egipta, nam sedaj dobavljajo Turčija, Sovjetska Rusija in najbrž ga bomo dobili tudi iz Egipta. Gume že dolgo časa nismo uvažali. Nekaj pnevmatik smo sedaj dobili iz Francije, pričakujemo pa, da bomo uvozih iz Amerike po suhozemski poti. Kave je še nekaj pri nas, toda zaloge gredo h koncu in se dajo dobiti le še manjše količine. So pa naši uvozniki v stikih s Portugalsko, ki1 naj nam bi dobavila brazilsko kavo. Toda pot je dolga in draga in bo zato tudi novo blago dražje. Riža dobivamo dovolj iz Italije. Tudi Slovenija dobiva zadostne količine. Sladkorja dobiva sedaj Slovenija 105 vagonov mesečno, dočim ga je leta 1939 dobivala 97 vagonov mesečno. Računati pa je, da bomo dobili tudi v Slovenijo nekaj inozemskega sladkorja, katerega bomo uvozili iz češkomoravskega protektorata. Pšenic« in moke bi bilo treba mnogo uvoziti. V pogajanjih smo sedaj z Bolgarijo, da nam dobavi 100 vagonov pšenične moke v zameno za modro galico. Tudi od tega bo dobila Slovenija svoj delež. Nadalje smo v pogajanjih s Slovaško za 200 do 300 vagonov pšenične bele moke, od katere bi tudi dobila Slo-venija svoj delež. Olja je malo. Smo pa v pogajanjih z Bolgarijo, da nam dobavi nekaj 100 vagonov sončničnega semena, katerega bi predelale naše tqvame. Posegati bo treba bolj po bučnem olju. Naše tvor-nice konserviranih rib porabljajo sedaj namesto olja paradižnike, kar se je dobro obneslo. Uvoz umetnih gnojil je sedaj carine prost. Petrolej, nafto, bencin in parafin nam dobavlja Rumunija, težave so le s prevozi, ker ni bila plovba po Donavi dolgo časa možna. Težave so velike, ker nam je zaprta pomorska pot. NAŠ IZVOZ Mast smo začeli izvažati v Sovjetsko Rusijo v zameno za druge važne proizvode. Za naš les se je začela zanimati Turčija. Naša živina gre sedaj v večjih količinah v Nemčijo in Italijo. Je pa dolgo časa nismo izvažali, da bi držali naše cene na taki višini, ki bi bile znosne za našo potrošnjo. Aluminij kupuje pri nas tudi Sovjetska Rusija. Hmelj. Tu smo izgubili največ ji trg, severno Ameriko. Nekaj hmelja smo zadnje čase izvozili v Francijo, največji kupec pa je postala Sovjetska Rusija. Tobaka bomo lahko dosti izvažali, ker ga imamo še veliko na zalogi. Zato je monopolska uprava za 1941 dovolila zasaditi manj tobaka kot prejšnje leto. Sadje bomo v večjih količinah izvažali v češkomoravski protektorat. Podrobnosti za ta izvoz so že objavljene. Za naše rnde je veliko povpraševanje v Nemčiji in Italiji. Zadnje čase je prešel veliki borski rudnik bakra iz francoskih v nemške roke. Banovina in gostinstvo i Jz poročila načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Trstenjaka, ki ga je podal na zadnjem zasedanju banskega sveta, posnemamo te-le stavke, v katerih govori o gostinstvu: »Z banovo naredbo je bila na novo urejena policijska ura. Odredba je bila potrebna, da se omeji pijančevanje in da se zmanjša režija v gostinskih obratih. Z razpisom z dne 24. maja 1940 je banska uprava v svrho preprečenja naraščanja gostinskih obratov najnižje vrste (krčem, pivnic, bifejev) izdala odredbo, da »e dovolila aa nov« obrat« za te vrste gostinskih obratov ne smejo izdajati do konca leta 1941. Razpis je uvaževal želje, ki jih je več članov banskega sveta izrazilo na lanskoletnem zasedanju, vpošteval pa tudi potrebe časa, ki zahteva treznih in močnih ljudi. Pri tem bodi mimogrede omenjeno, da tudi naši sosedi precej načrtno racioni-rajo gostinsko gospodarstvo.« To so besede g. načelnika o gostinstvu, obširno pa je govoril tudi o tujskem prometu. GOSTILNIČARKE, UREDITE VAŠE VRTOVE TER PRIDELAJTE KOLI* KOR MOGOČE NAJVEČ ZKLENJADI sušiti; samo ura poletne vročine lahko ugonobi vsa semena, ki kalijo. Semena razkuži! Ne sej pregosto! Mlade, utrjene in jedre sadike presajaj pravočasno! Z velimi, izstradanimi sadikami tratiš čas in prostor. Pazi posebej, da v topli gredi vzgojene sadike ne bodo pretegnjene, ampak čvrste in stasite. Pikiranje pomaga, da postanejo mlade rastlinice sposobnejše za presajanje. Dvakrat pikiraj karfijolo, zeleno in paradižnik, ki ga je najbolje pikirati še tretjič. Nekoliko globlje presajaj kapusnice, toda kvečjemu do osrčja listov; bolj globoko pa presadiš paradižnik, papriko, kumare (torej le takšne rastline, ki se na spodnjem delu stebla rade obraščajo z novimi koreninami) pa tudi por, ki ga hočeš ubeliti. Ne smeš pa globlje saditi solate, čebule, zelene in pese! Vse vrste zelenjadi, ki obrode sad ali delajo glave (n. pr. glavnata solata in zelje), ne marajo sence. Pod drevjem sej berivko, pozneje pa zasadi kodrasti in brstnasti kapus, ki ju moramo ceniti tudi zato, ker lahko še dolgo v zimo ostaneta kar na planem. Pravočasno misli na vsako delo,, ki ga moraš vestno opraviti. Preskrbi si o pravem času dobro, zdravo in zanesljivo seme priznanih zelenjadnih sort! Ne kupuj sadik dvomljive vrednosti pri neznanih ljudeh! Moraš pri vsaki sorti, ki jo potrebuješ, poznati njene značilnosti in posebnosti, vedeti za vsako rastlino, koliko potrebuje prostora itd. Krivo je n. pr. solato, ki je za zgodnjo pomlad, saditi poleti, od žitavske čebule, ki je izvrstna za enoletno pridelovanje iz semena, saditi čebulke, prav tako je napak, ako čebulo ali por, če sta sama zase, sadiš široko narazen itd. Knjižica »Gostilničarsko kletarstvo" Zveza združenj gostilničarskih obrti v Ljubljani je te dni izdala lično knjižico »Gostilničarsko kletarstvo«, ki jo je napisal priznani vinarski strokovnjak in kletarski nadzornik ing. Ivo Zupanič. Pisec je že leta 1938. izdal v isti založbi tudi posebno knjižico »Vinske bolezni in napakec, ki tvori pravzaprav sestavni dol kletarstva. »<*<■« 0»'" !?. Kt«* iu v««**« r. KM ArAV:, '«* >».. «/■>*♦ Ha o: S&Sif.S** V«***- Y'» «« *!**. u ■ >: >-<*■•. ’•* ix <*, . •>/." . v •*> I*# m «* <-/■**> >»*.'«• k* k*- rt*;**: «e«;.V vr.Hftoj*, “------- V* v *** :■ '■ :■ .f >:***>rtuk k K«* .;•: *> :♦ ; i» b<*N o««*. 1. Vinorodni okoliši in vinski tipi dravske banovine. 2. Trgatev in predelava grozdja. 3. Vrenje mošta. 4. Klet in vinska posoda. 5. Nakup in vkietenje vina. 6. Ravnanje z vinom v kleti. 7. Uporaba žvepla v kletarstvu. 8. Vinska poskušnja in ocena. (•••*.'v- ••**»’ •(<•»*■**• m »*. *WV/. . N-».: « '\-»v r<"r .. : y 'J* >*■ l'«>. , i>yy .<&»>,• t* :«*>■* Utok <¥** <4«v>;h t-nt '}'K •»> h> ' •<«* t <«!ki >» UH.. ... ..................... Uti » V- '?*<., »>«<• -»»: »t <» • . r’ < v y.l /. : . X.vyv >Sc-*< > ■■ .!W> hlA** /<$«(•>«<< V.*9s/. >* t-c ♦»> v.^š M ' : ; ncf y^t*yt.U, is <><«Y • «<•••< /. 4H-* - ■ p*. >s* V* <>' Z'*fl >x<, \ ... ■ »I>«* V ti l* y U:?** i' -Kii.itv**. im > y < ’< *» 4-V »* .t y . .. ■*.'***# iv •»>'!)*.''«* >> f->> W‘. ><«IK vrt-, ^ «•> >*>.'<<• >♦»♦»<«(U'C< ♦> :■■■■&#*!!& f >(<> >*>«*•!«*:•: in obutev Izdelana moška, ženska in otroška obleka iz tkanin in njenih posameznih delih, suknje vseh vrst in izdelav iz tkanin pod nadzorom cen, suknje vseh vrst in izdelav iz usnja pod nadzorom cen, oglavje iz klobučevine za moške klobuke domače proizvodnje, izdelano žensko, moško in otroško perilo iz tkanin pod nadzorom cen, pleteno moško, žensko in otroško perilo, bombaževe in volnene nogavice, obutev vseh vrst, izdelano iz usnja pod nadzorom cen in to iz mastnega usnja vseh vrst, iz telečjega, govejega boksa, vseh vrst in barv in kombinacij teh vrst usnja, popolnoma ali deloma izdelana obutev iz gume. TekstiJje Volnena preja, domača in inozemska vseh vrst, volna in volnena preja za pletenje in vezenje vseh vrst, sukanec (razen svilenega) za šivanje, ameri-kanski molino vseh vrst, srbsko platno,, bombaževe izdelave, gradi vseh vrst, barv in širin, izvzcmši gradi za žimnice, kreton vseh vrst in širin, flanela in barhant, sukno za meščanske obleke domačega in inozemskega izvora, cajg in loden, zefir, oksford, frenč in kana-fas, popetn vseh vrst, inlet, rute za glavo razen rut iz naravne in umetne svile in nre'e mako f'nojš;h številk, klo* podloga za rokave in ž'pe, surova juta tkanina 'z jute, konopljena preja, vreče, iz vseh vrst materiala, odele 'z flrmla, bombaža ali volne in mešane iz bombaža in - volne Izvzemši luksuzna izdelke. Kurjava, razsvetljava in pogon Drva, vse vrste premoga, koksa, lignita in briketov, sveče vseh vrst, razen voščenih, električni tok za razsvetljavo, gospodinjstvo in pogon. Kože in usnje Surove, suhe in soljene kože (goveje, telečje, junčkove, bivolske in konjske) usnje, podplatno, zgornje za podlogo in notranjke in jermensko. Stavbeni materi jal Zidna in strešna opeka, negašeno apno, cement, lesoni stavbni maiterijal po seznamu Urada za kontrolo cen. Stek o in izdelki stekla zorno steklo za okna, st klo za i vi. .sk« svetilke. • ' železa l:me'ij,ke ....čuka. aplr n hsdel_l i papirja, po seznami. U a a ~a Lontrc o c n. Milo in tehmčne maščobe Idilo za umivanje hi za pran c p:rila, zvn_■ naši luksuzno. Tehnične maščobe: loj, ribja mast, svinjaka mast, . je neuporabljiva za jod, ostale ž.val-slce tolšče in odpadki tclšč kot vsa ma-; stna olja rastlinskega izvora, ki rabijo za izdelovanje mila, kolikor niso pod nadzorom kot jedilno olje. Z dnem 20. februarja t. 1., ko je • step la ta odločba v veljavo, so prenehale veljati vse prejšnje odločbe, s katerimi je bila postavljena pod kontrolo cena posameznih predmetov. Odslej obsega kontrola cen samo spredaj navedene predmete. Cene teh proizvodov, ki so veljale na dan uveljavljenja omenjenega seznama, se nikakor ne smejo zviševati. Naročite nemudoma knjižico: »PRIDELUJMO VEČ DOBRE ZELENJA-DI«, kjer so nanizana praktična navodila za gospodarne ljudi. Spisal jo je referent za vrtnarstvo na kr. banski upravi g. inž. Ciril Jeglič. Knjižico se dobi v vsaki knjigarni ter staaelS din. Ustanovitev obrtne zbornice v Ljubljani TER SPREMEMBA IN DOPOLNITEV UREDBE O TRGOVINSKIH, INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIH ZBORNICAH Po dolgotrajni borbi obrtnikov je ministrski svet z uredbo M. S. št. 79 z dne 18. januarja 1941. v svrho zastopanja, zaščite in pospeševanja gospodarskih koristi v zvezi z obrtništvom ustanovil v Ljubljani Obrtno zbornico. Območje Obrtne zbornice obsega področje dravske banovine. Na osnovi te uredbe je imenoval minister za trgovino in industrijo predsednike, podpredsednike in svetnike začasnih svetov pri Trgovinsko - industrijski zbornici, v katero so vključeni tudi gostilničarji ter pri Obrtni zbornici. Za predsednika Trgovinsko - industrijske zbornice je bil ' imenovan g. Karl Čeč, ki je dne 10. marca t. 1. sprejel posle od dosedanjega komisarja g, Avgusta Tostija ter je s tem dnem prenehala poslovati Zbornica TOI, ki posluje od 11. marca 1941. dalje le kot. Trgovinsko - industrijska zbornica, ki pa vrši po nalogu ministrstva do pričetka poslovanja samostoj.ie Obrtniške zbornice tudi delokrog te zbornice. Za predsednika Obrtne zbornice je bil imenovan g. Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani. Za predsednike poedinih odsekov so bili imenovani sledeči gg.: Za predsednika gostinskega odseka: zvezni predsednik g. Ciril Majcen. Za predsednika trgovinskega odseka g. Albin Smerkolj. Za predsednika industrijskega odseka : g. Rihard Skubec. Za svetnike teh začasnih zborničnih odsekov so bili imenovani: V gostinskem odseku: gg. Joško Berlič, Josip Cajhen, Anton Koritnik, Štefan Mekiš, Miro Peterlin, Josip Šerec, Ivan Škrlj, Vojko Šribar in Josip Windischer. Naloga začasnih svetov je, da izdata nova zbornična statuta, pripravita vse^ kar je potrebno za likvidacijo materialnih in osebnih odnosov dosedanje Trgovinsko - industrijske in Obrtne zbornice, da to likvidacijo izvršita in opravljata tudi vse druge posle, ki spadajo v zbornično področje. S tem je končana borba za osamosvojitev obrtniškega stanu, s čimur so prenehali tudi boj. in prepiri, ki so zavzemati večji ded zborničnih pLmar-iuu sej. Gostdničarstvo, ki je priključeno Trgovinski ztom-ci in ki ni bilo uosedaj upo^cevano od gotovih oseb, k. so viauale v tej zbornici, bo pazljivo motrilo njihovo nadaljnje postopanje ter zavzelo nato turi svoje stališče. Pripominjamo, da hočemo v tsj novi Trgovinsko - industrijski zbornici popolno enakopravnost z osealimi dvema odsekoma, kar mora priti cakoj do izraza v novih zborničnih statutih. V kolikor nova Trgovinska zbornica ne bo imela večjega razumevanja, kakor njena predhodnica in v kolikor bomo še nadalje odvisni od nam nerazpoloženih zborničnih uiadnikov, potem se bo moralo tudi slovensko gostilnicarotvo priključiti dolgoletnim težnjam gostil-ničarstva v državi, da se tudi za gostilničarsko stroko, ki je važen člen narodnega gospodarstva in od katerega živijo tudi ostale gospodarske panoge, ustanovi samostojna gostilničarska zbornica. V kolikor pa bomo našli pod novim predsedstvom razumevanje za naše upravičene in stalno povdar-jane zahteve, potem je nova zbornica lahko prepričana, da bo našla v vseh naših članih stalno in največjo oporo, Drobne vesti Gostdničarstvo je dobilo podpredsedniško mesto v Trgovinsko-industrijski zbornici Pri zaključku lista nam je Zbornica za trgovino in industrijo sporočila, da je bil za podpredsednika Zbornice izvoljen predsednik gostinskega odseka in zvezni predsednik g. Ciril Majcen. Dosedaj gostilničarji niso imeli mesta v zborničnem predsedstvu. Potočnja vina, p Sva In žganja v gostki-skih obratih leta 1940 V letu 1940. se je potočilo v gostinskih obratih dravske banovine: vina 215.446.16 hi, piva 82.312.02 hi, žganja 10.030.89 hi. Potočnja vina je napram letu 1939. padla za ca. 16.000 hi, do-čim je potočnja piva poskočila za 28.000 hi. Da je potrošnja vina padla, so brezdvomno krive visoke cene, ki so začele naraščati v drugi polovici lanskega leta. Prvi vrtnarski tečaj Združenje v Slov. Bistrici priredi za svoje članstvo 4. aprila vrtnarski tečaj, na katerem bo predaval o umnem vrtnarstvu vrtnarski referent kr. banske uprave g. svetnik inž. Ciril Jeglič. Naredba o peki kruha Urad za kontrolo cen je izdal to-le pojasnilo: »Po Čl. 1. o spremembah in dopolnitvah uredb o mletju in kruhu, je dovoljeno izdelovanje kruha največ 50% enotne pšenične moke in najmanj 50% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se sme nadomestiti z rženo moko, koruzna moka pa do 2 petini s krompirjem. Potemtakem se sme u-porabljati pri izdelovanju kruha: 50% enotne pšenične moke in 50% koruzne moke ali 50% enotne pšenične moke, 30%, koruzne moke in 20% krompirja, ali 50% ržene moke in 50% koruzne moke, ali 50% Hene, 30% koruzne moke in 20% krompirja. Drugo izdelovanje kruha ni dopustno.« j Važna sprememba pravilnika o številu in vrsti meril in priprav za merjenje, Id jih morajo imeti gostilniški podjetniki Minister trgovine in industrije je ponovno izmenjal Pravilnik o številu in vrsti meril in priprav za merjenje, ki jih morajo imeti gostilničarski obrtniki in to vsled tega, ker je zelo težko ali sploh nemogoče, nabaviti tekočinske mere od 2 1 ter 2 in 1 d. Zaradi tega je čl. 1 toč. a pravilnika izmenjan v toliko, da so gostilniški obrati dolžni posedovati tekočinske mere naslednjih velikosti: 1 1, 5, 2 in 1 dl in 5 clv Tudi stopitev pravilnika v veljavo je odložena z najnovejšo izmenjavo do 1. julija 1941., da si bodo mogli gostilniški obrati nabaviti pravočasno predpisane mere. V gostilničarskih obratih je dovoljeno uporabljati le merice od emajla ali stekla, pocinkana merila so prepovedana. P Pristna in priznano pitna HALOŠKA VINA priporoča penjenim gostilničarjem VINARSKA ZADRUGA V PTUJU Poslovanje reklamacijskih odborov. Reklamacijski- odbori v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu so končali svoja zasedanja, v kolikor so se obravnavale pritožbe gostilničarjev. Kaj se smatra za kppičenje blaga po gostinskih obratih? Nova odredba o peki kruha v dravski banovini. Kr. banska uprava je z odredbo VIII. K. št. 443-41 z dne 4. marca 1941. odredila, da smejo peči pekarne v diravsiki banovini tudi kruh iz koruzne moke. Ta kruh se peče i komadih po 0.84 kg teže in se sme prodajati brez krušnih nakaznic po 4 din za komad. Pri gostilničarjih in kavamarjih m ne popišejo zalogo kave in sladkorja zaradi doplačila trošarine. Vsled napačnega tolmačenja razpisa finančnega ministrstva Pov. br. 1757-HI od 28. 12. 1940. so oddelki finančne kontrole popisovali tudi zaloge sladkorja in kave po gostinskih obratih. Na intervencijo zvezne uprave je ministrstvo financ brzojavnim potom otmstavilo popis, ker se gostilničarji odnosno ka-vamarji ne smatrajo aa prodajalce kave in sladkorja, temveč za potrošnike, vsled česar niso dolžni plačati razlike na povišano trošarinsko stopnjo od popisanih zalog sladkorja in kave. Žganjekuha iz zatrt) Carinjenega, vina. Finančna direkcija je prosila finančno ministrstvo za obvestilo, kako naj postopa v takem slučaju, kjer znaša trošarina od vina določenega za žganjekuho več, kakor trošarina proizvedenega žganja. To pojasnilo je bilo po-trebno z ozirom na čl. 9. trošarinskega zakona, M pravi, da se pobira trošarina na predmete proizvedene v državi iz materiala, za katerega je trošarina plačana po odbitku plačane troiia-rine za sirovino. Finančno ministrstvo, odelenje poreza je izdalo pod br. 406-HI. od 3. I. 1941. sledeče pojasnilo: »V slučaju, kjer znaša na uporabljeno sirovino trošarina več, kakor na proizvedeni novi predmet, se razlika v trošarini stranki ne povrne, ker kaj takega obstoječi trošarinski predpisi, ne predvidevajo.« Izvoz vzorcev vina. Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru je sporočil, da je glasom odloka kmetijskega ministrstva z dne 20. oktobra 1939. br. 106.295-11. odločeno pod toč, 8., da se uverenja o analM vina, ki gredo v inozemstvo kot vzorec, a ne kot dobava, izdajajo izvoznikom brez naplačila takse za analizo. Te pošiljke kot vzorec lahko znašajo: a) za Nemčijo in češkomoravski protektorat do, 700 kg netto težine; b) za države Anglijo, Belgijo in kolonije, Nizozemsko, in kolonije, Švedsko, Norveško, Švico, Dansko, Baltske republike do netto, 1000 kg. Iz tega slodi, da se vzorci za izvoz morajo vzeti v vsakem slučaju, bito pošiljka kot vzorec ali kot pošiljka dobave. Uredba o državnem računovodstvu. Pravkar je bila objavljena uredba o državnem računovodstvu, s katero j« bilo vse državno računovodstvo postavljeno na popolnoma novo podlago. Po tej uredbi se proračunsko leto začne s 1. januarjem in konča z 3L decembrom. Važna je tudi odredba nove uredbe, da se morajo vsa nabavna dela in nakupi na državne stroške izvršiti na javnih licitacijah, če je dalo ocenjeno na več kot 300.000 in n® manj kot 1,000.000 din, aakar je p®- _ ! rrefbca predhodna soglasnost finančnega ministrstva, za- izvršitev tega dela. Dohodnina na. vidiku. Po poročilih ^.Jugoslovanskega kurirja« se proučuje ravnokar sprememba davčnega sistema v državi. Predvideva se uvedba dohodnine, namesto drugih davčnih oblik, s Čimur bi se nagnalo na plačevanje davkov tudi one, ki ga sploh ne plačajo in one, ki plačajo dalee manj, kot. pa bi morali. — Beograjska, agencija »Jugosloven-'kurir« se zavzema za poseben davek wa kmetujstvo v obliki doklade k zem-Ijarini. Pravi, da ie imelo vojvodinsko kmetijstvo velike dobičke, od katerih država nima nič. Slovenija pa je imela premalo, koristi od dviganja cen kmetijskih proizvodov, ker cene živine in lesa niso tako narasle kot cene pšenice, koruze in raznih vrst žita. — V kliringu dolgujemo Nemčiji po scan3u dne 28. februarja 1941 60,541.929 mark, t. j. nad 1 milijardo dinarjev. Nadalje dolgujemo češlcomoiavskemu protektoratu 80 milijonov čeških kron, Italiji 14.7 milijona dinarjev. Madžarski skoro 100 milijonov din itd. Aktivni smo v prometu z Bolgarijo, Francijo, Fran- ^eoskimi kolonijami, Holandijo, Norveš ko in Finsko. Obtok bankovcev naše Narodne banke je znašal dne 28. februarja 1941 13.972.9 milijona dinarjev. Istočasno pa smo imeli zlata doma in v inozemstvu za 4.464.3 milijona dinarjev. Poleg tega smo imeli še za 908.6 milij. dinarjev deviz; katerih ne štejemo v podlago. Država js bila dolžna banki 10.188.7 milij. ctin, sasebno gospodarstvo pa 1.685.9 mili j. dm. — Ljudsko milo za najširše sloje prebivalstva bo začela izdelovati naša industrija mila. Upajmo, da bo to milo dobro in poceni. — Popisane bodo vse zalog« pšenice in «**,’?'čn.e moke v državi. —1 Gena modre galice bo enotno maksimirana za vso državo. — S 1. aprilom bodo razne poštae Mtae zrisane za 33.5%. — Fo^aianja z Nemčijo so bila v drugi polovici februarja. Po uradnih vesteto jk> feila ugodno zaključena. — Podajanja /. Italijo bodo v najkrajšem dasu. — Žeksanišk«- tarife za blagovni promet bodo zvišane za 5%. — Kmetje - doVžniki le v Sloveniji plačujejo svoje dolgove v redu, drugod pa ne, kar dokazujejo uradni podatki Privilegirane agrarne banke. — Italija nam bo dobavila znatne količine bombažne preje, s katero je v zaostanku. -— Ali je Bermet fino vino? Ker tro-šarinijo nekateri oddelki finančne kontrole Bermet vino od tvrdke Marinkov Branko iz Srem.. Karlovcev kot fino vino, pojasnjujemo, da se smatra Bermet tvrdke Marinkov za navadno vino, ker nima 16% alkohola ali 5 in več odstotkov sladkorne vsebine. Glasom analize glavnega kemičnega laboratorija, oddelka carine v Beogradu št. 1873 od 20. VII. 1940, vsebuje ta Bermet 14.58% alkohola in 4.75% sladkorja. — »Emona« cvetlični čaj. Namesto z dragim inskim čajem, postrežite Vašim gostom z »Emona« cvetličnim čajem. Pripravljen z limono, rumom, žganjem, vinom ali mlekom, v vsakem slučaju Vam nudi izredno okusno in aromatično pijačo. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj lekarne Mi'. Bahovec v Ljubljani. Pišite po vzorec in navodilo za kuhanje v gostinskih obratih ter priložite 6 din za vzorec in poštnino. Hotelirji in g$$tilniiarji pozor/ Nabavite si za Vaše goste f . planinsko le v MED ARNI med katera Vas najbolje postreže . ; > 4®» 'i: HH 11 --v? t? i im >> cvetlični LJUBLJANA Židovska ul. 6 s>:<’ •&. ;iIIP | SPREMEMBA O SLUŽBENEM RAZ-| MERJU MED VINOGRADNIKOM IN j VINIČARJEM Poleg ostalih prejemkov dobiva vini- j čar za3e in za svoje delovne moči po- j gojeno dnevno mezdo za vsako delovno j moč in za vsak dejanski delovni dan, j ko delajo bodisi sam, bodisi njegove ; delovne moči v vinogradu ali na os ta- ; lem vinogradnikovem posestvu, ta me- i sda mora znašati najmanj: za navad- j na dela v poletnih mesecih po 15 din, I v zimskih pa po 12 din za kvalificirana \ in težja dela, v poletnih mesecih po j 18.75 din, v zimskih po 15 din. ■■■■- - ■ ■ ■ T | Adamii iyan t Dne 6. marca t. 1. je umrl gostilničar-ski tovariš Ivan Adamič iz Ponikev pri j DobrempoljU. Pogreba se je udeležilo ] veliko število ljudi, kar priča o njegovi ■ veliki priljubljenosti med prebivalstvom, j Pokojnega tovariša bomo ohranili v j trajnem spominu, preostalim naše globoko sožalje! — Združenje gostilniških 1 podjetij Vel. Lašče. Za točno strežbo gostov j»e pcsluži knjige »Osnovni pojmi strežbe«, ki .jo dobič A’ zvezni pisarni ali pa pri svojem združenju 34. ropar, 35. baron, 37. tr., 39. lan, 40. viničar, 42. rov, 44. ker, 45. pi, 46. Anior, 47. sani, 48. Ob, 49. nad, 51. pač, 52. la, 53. en, 54. jed, 56. vinotoč, 62. teran, 63. Kotor, 64. tesen, 66. som, 68. kalen, 69. las, 71. um, 72. Aron, 73. pelin, 75. ono, 76. Lah, 77. pivovarnar Rešitev križanke iz božične številke Navpično: 1. para, 2. Ivo, 3. ve, 4. tri, j 5. Ra, 6. šš, 7. ate, 8. reva, 9. Ita, 10. na, j 12. Ana, 15. ost, 16. golaž, 18. točaj. 19. vrč, 20. gobar, 21. lek, 22. kor, 23. pok,' 24. bolan, 26. bratranec, 27. topaz, 28. bar, 31. gol, 32. lan, 33. noč, 35. birič, 36. napol, 38. roman, 40. vena, 41. riba, 43. vod, 44. kap, 50. teran, 54. jesen, 55. dan, 57. I. K. (Ivan Kalvin), 58. nos, 59. Oton, 60. Tom, 61. or, 62. Teloh, 64. tara, 65. salo, 67. umor, 68. kal, 69. lev, 70. siv, 71. Una, 73. pi, 74. na, 75. on. Vodoravno: 1. pivo, 4. trošarina, 11. ave, 12. ara, 13. šteta, 14. ro, 15. oni, 17. Eva, 19. vsa, 20. go!, 22. ko, 23. prt, 24. boleč, 25. moč, 26. Boč, 27. tobak, 29. Ra, 30. r. k., 31. golaž, 32. lan, Razglas Sresko načelstvo Maribor desni breg razglaša, da je s sodbo okrajnega sodišča v Slov. Bistrici z dne 14. 11. 1940 Kps 318-40-7 v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb prepovedano Tomazini ju Alojzu, roj. 1. I. 1891 v Sp. Novi vasi, občina Slov. Bistrica, stanujočemu v Sp. Novi vasi, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 14. XI. 1940 do 14. XI. 1942. Iz organizacij Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora. organizacij, da se izdejstvuje vsaj delne olajšave. Posebno važnost je združenje polagalo vprašanju prehrane in cen ter davčnim zadevam. Obračun za leto 1940. izkazuje 7.922.30 din dohodkov, izdatkov pa 5.130 din. Na predlog g. Petre-tiča je bila izglasovana soglasno razreš-nica celokupni upravi. Iz predloženega in tudi soglasno odobrenega proračuna za leto 1941. pa je razvidno, da šo dohodki, kakor tudi izdatki predvideni o 6.550 din. Končno se je sprejel predlog upiave, da se namesto umrlega člana g. Vranetiča sprejme iz Planine v upravo enega člana ter je bil na to mesto izvoljen g. Ravter. Zvezni ravnatelj je obširno poročal o delovanju zvezne uprave ter se dotaknil v svojem predavanju vseh perečih zadev, kar je vzelo članstvo z interesom na znanje. Združenje gostilničarjev v Sevnici je zborovalo dne 9. januarja v prostorih g. Cimperšek Rudolfa pod predsedstvom g. Kruleja Ernesta. Udeležba je bila jako velika, saj je izostalo samo 6 članov in članic. Zborovanja se je udeležil v zastopstvu zveze zvezni ravnatelj, za kolektivno obrtno zadrugo njen predsednik g. Pustinek. Po počastitvi spomina umrlih članov gg. Vranetiča Franca in Češek Martina, je podal g. predsednik obsežno poročilo, v katerem je očrtal težavno stanje gostilničarjev v preteklem letu ter borbo gostilničarskih Združenje Vojnik. V gostilni g. Špeaa Franja se je pod predsedstvom g. Šnaljla Filipa vršil dne 14. januarja 55. red*l občni zbor, katerega se je udeležil teci v zastopstvu zveze zvezni ravnatelj. Gosp. predsednik je podal predsedstveno poročilo, nakar je orisal težkoče gostilničarjev tajnik g. Špes Franjo. Posebna zanimiva je bila njegova skrbno sestavljena statistika, katera se je tikala predvsem prometa v gostilnah in tujskega premeta. Iz poročila izhaja tudi velika delavnost zadružne pisarne. Obe poročili sta bili pohvalno in enoglasno sprejeti. Obračun za leto 1940. izkazuje 15.542.47 din dohodkov odnosno izdatkov, ilv.ruž-no premoženje znaša 6.413.88 din. Na predlog g. Sotošeka kot člana nadzornega odbora je bila izglasovana šokirano zaupnica upravi. Proračun izkazuje pri dohodkih in izdatkih 14.140 din. Tudi proračun je bil soglasno sprejet. \ okviru združenja se je ustanovil odsek, ki naj razmotriva cene m stav- Kontrola in žigosanje sodov v proračunskem letu 1941-1942 o Mesec Pri f O sta j i z a k o n t r o 1 o S o d o v v Novem mestu t Črnom- lju Kočevju Litiji Jeseni- cah Kranju Škofji Loki Rakeku Brežicah Krškem Selnici Kozjem Slov. Konjicah Šoštanju Slov. Gradcu - N a d a n April 15., 16. 17. 18., 19. 21. 22. 23, 24, 25. 26. 28. 7., 24. 8, 25. 26. 21. 23. 28. 29. Maj 5., 6. 7. 8„ 9. 10. 12. 13, 14, 15. 16. 17. 5, 27. 6, 28. 29 23. 26. 30. 31. Junij 9, 10. 11. 12, 13., 14. 16. 17. 118, 19. 20. 21. 9., 23. 10. 24. 25. 21. 30. 26. 27. »N Julij 14, 15. 16. 17., 18. 19. 21. 22., 23. 24. 25. 7, 21. 8, 22 23 28. 14 , 30. 24. 25. sr t Q\ Avgust 18., 19. 20. 21., 22. 23. 25. 26, 27. 28. 29. 4, 25 5., 26 27. 23. 14, 30. " 28. 29. September 15., 16 17. 18., 19. 20. 22. 23, 24, 25. 26. 27. 9., 22. 10, 23. 24. 29. 15, 27. 25. 26. Oktober 13., 14. 15. 16, 17, 18. 20. 21. 22, 23, 24. 25. 27. 6, 20. 7, 21. 22. 27. 25. 23. 24. November 10., 11, 12. 13.. 14. 15. 17. 18, 19, 20. 21. 22. 3, 24. 4., 25 26. 22. 29. 27. 28. December 9, 10. 11. 12, 13. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 9. 29 10., 30. 31. 22. — 27. — lH Januar 12, 13, 14. 15. 16, 17. 20. 21. 22, 23., 24. 26. 27. 12, 29. 13, 30. 31. 26 _ 28. — Kf (ji Februar 9., 10. 11. 12., 13, 14. 16. 17. 18, 19, 20. 21. 23. 13., 26. 14, 27. 28. 23. 25. — Marec 9.. 10, 11. 12. 13, 14.. 16. 17. 18. 20. 21 . 23. 25. 26. 9. 26 10, 27. 28. 20. 16 17. 18. Opomba kontrole mer * Celju: Pri vseh postajah se bo uradovalo ob navedenih dneh od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. — Rasporcd uradnih dnerov pri postajah za kontrolo sodov na področju kontrole mer v Mariboru objavimo v prihodnji številki, ker istega še nismo do zaključka lista prejeli. Otcira sfavcmska sfivovtia iz f. 1951 Gostilničarji! Vaše stanovsko podjetje Gostilničarska pivovarna d. d Laško Vam nudi svoje priznano najboljše LtfKO i;= PIVO katerim boste vedno najbolj ustregli svojim gostom Ne pozabimo! Gostilničarska privovarna je naše lastno stanovsko podjetje. Gostilničar, ki toči LAŠKO PIVO, brani in čuva svojo neodvisnost in s tem koristi samemu sebi! Pio Radonic Veletrgovina vina m M9 ima vedno na zalogi izbrana ljutomerska in halo- imlUBSBoisaS ska vina ter dolenjski cviček. — Posebna izbira Malenškova ulica 5 dalmatinskih vin, dingač, vugava, viški opolo itd. Telefon 5t. 30-65 po zmernih cenah.— -- Postrežba točne. J ja predloge, katere naj uprava poskuša realizirati pri pristojnih oblasteh. Na občnem zboru se je sklenilo tudi prirediti razne tečaje. Združenje v Litiji. Dne 17. januarja se je v restavraciji »Pri pošti« vršila pod predsedstvom g. Vojka Šribarja redna letna skupščina tam. združenja. Iz predsedniškega in tajniškega poročila posnemamo, da, je združe >.je poskušalo odstraniti ovire, ki se v vedno večji meri pojavljajo v gostilničarskem stanu in je v marsikaterem slu raju v pravem času z intervencijo in predstav-kami zaščitilo interese svojega članstva. Posebno važnost je polagalo davčnim zadevam ter je pravočasno obvešialo in dajalo zadevna navodila svojemu članstvu. Združenje šteje 92 članov in članic ter ima vpisanih 30 pomočnikov in pomočnic ter 7 vajenk. Tem izvajanjem je sledila tudi zanimiva statistika o gibanju prometa v gostilnah in zaposlitvi članstva, iz česar sleda, da se pretežna večina članov peča s kmetijstvom. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo združenje dohodkov 17.804.50 din, izdatkov pa 10.902.55 din, dočim znaša celokupno premoženje 40.395.95 din. Obračun je bil na predlog nadzornega odbora zaradi vzornega poslovanja soglasno odobren. Proračun za 1. 1941. izkazuje 6.520 din pri dohodkih in isto-toliko pri izdatkih. Po sprejetju proračuna se je razvila zanimiva debata, posebno glede določitve cen, glede skupne nabave živil in ureditve prehrane po gostilnah. Navzoči zvezni ravnatelj je poročal o delovanju zvezne uprave, kar je vzelo članstvo z odobravanjem na znanje. Vinski sejem v Ljutomeru. Dne 4. marca t. 1. je Vinarska podružnica v Ljutomeru priredila svoj trinajsti vinski sejem v lepo ozaljšani dvorani g. Zavratnika. K otvoritvi se je zbralo mnogo vinogradnikov, gostov in raznih odličnikov. Predsednik organizacije g. Zemljič je pozdravil vse navzoče, posebej še vse odlične goste. Potem je orisal težki položaj vinarstva. Načelnik kmet. oddelka kr. banske uprave g. ing. Podgornik je pohvalno orisal ljubezen tukajšnjih vinogradnikov do goric. Pozival je navzoče, da vztrajajo in se ne ustrašijo trenutnih težav. Po lepih vzpodbudnih besedah je pozdravil v imenu g. bana in otvoril vinski sejem in razstavo z željo, da bo mnogo uspeha. Razstava ie bila nepričakovano dobro založena. Na izbiro je bilo 150 PIVOVARNA JOS. TSCHELIGI 1 do 2%! Vsi drugi pa se mučijo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC Koliko gostilničarjev gre na letni dopust ali odmor ? tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodrto mineralno vodo, ki je obenem zdravilna za mnoge bolezni srca, želodca, jeter, žolča ledvic, katarje in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živce*/ vzorcev vseskozi izbornih vin. Kupcev je bilo tudi iz vseh krajev Slovenije. Vino so pokušali, si zaznamovali, vprašali po ceni, a kupili .so tokrat malo. Upanje pa je, da bodo kupci še rabili in iskali naše vino, da se bo cena vinu ustalila in bodo še kupci in razstavljale! prišli na svoj račun. GOSTILNIČARJI POZORI Pristno Virštanjsko vino letnikov 1931 in 1940 se proda. Naslov: Rlice pl. Sušic, VirStanj p. Podčetrtek. Saravno pridelan destilat slavonskih gospodarstev v steklenici i lu 'l2 litra Naročila izvršuje Šandor Radanovič — Okuč a ni Dobi se v boljših delika- Slavonija tesnih trgovinah in buffetih v L**,*-., p™ K-1- - o*, v c* • v, w v*7 ■rr S » Mariboru najboljše kvalitete Koroška 2 - Tel. 2335