Po^ameziia Sfeviflca 2 K &PV, 254. Pogina p!a!ana v go!oy!nl, V LinDM, v toreK dne 8. novembra 1921. Leio M. ■ SLOVENEC« velja oo ofiti aa vit; strani Jugoslavije Id t b|nblla»t: za oelo eto naprej . K «a pol leta „ .. „ 120 — «a četri leta „ .. „ 60 — za ta mesec „ ,. „ 20'— 2at«ozamitvooalole'no K480-. = Sobotna izdaja: = ia ce o isto.....K 40 — ta inozsmstfo ... „ 80 — = Cene lnseratom:s Unoatotpna petuna vrsta mali oglail po K 4'— In K 6 —, veliki oglati nad 4S mm vi-itn« po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri več|em naročilu popust Izbaja vsak dan i z vzemi! ponedeljka tn dneva no pra«« nlka ob 5. ari zjntraj. Mesečna priloga; Vastslk SKSZ. iSST Uredal&tvo ;e v Kopitarjevi olloi štev 5/IIL tto opiai se oe vračajo; netranklrana plsm »e ne (prejemalo. Uredn telet. št*. 50, npravn štv. 328. Sklepni računi. Belgrad, 5. novembra 1921. Danes lahko že odkrito govorimo o akcijah, ki so se izvršile povodom po-vratka razkralja Karla na Mažarsko. Kot u s p e h male entente lahko beležimo ocioiranitev in interniran je Karla ter veliko verjetnost, da se bodo važne določbe trianonske pogodbe, kakor razoroženjo mažarske armade, hitreje izvedle nego bi se sicer. Kot b 1 a m a ž o pa moramo beležiti našo prenagljeno mobilizacijo, kojo si bomo morali tudi sami plačati. Kako je prišlo do naše mobilizacije? Naša uipiouiacija ni bila o razpoloženju velesil, da-ii bodo pripustile restavracijo Habsburžanov ali ne, popolnoma nič poučena. la nepoucenoot pa je bila le naravna posledica lega, ker je po prvem povratku Karlovem ria Mažarsko zadevo zanemarila in je ni dovedia do konca. V vladi, v koji je radi Pašičeve odsotnosti imel nervozni Svetozar Pribičevič prvo besedo, so bili prve dni brez orientacij8 ter so kakor vešče skali svetle misli zdaj tu, zdaj tam. To splošno zmedenost v vladi je znal spretno izrabiti naš general-štab. Sicer njemu v čast smemo izdati, da on nikdar ni mislil, da bo Velika ententa dovolila vkorakanje naših čet v Mažarsko, nadalje da je smatral nevarnost oborožene italijanske intervencije v prid Mažarske ob eventualnem našem vkorakanju za pre-resno, vendar je uporabil to situacijo v vladi v svojo korist. Z mobilizacijo je hotel generalštab dobiti vsaj nekaj novih nabavk za vojsko, v drugi vrsti pa mu je došel prvi mobilizačni poskus v Jugoslaviji kot dobrodošel 6lučaj za študij, kako se bo telinično razvijala in kako bo vplivala v notranje - političnem položaju. Kar je za našo nezrelo vlado bila blamaža, to je vojna uprava znala obrniti sebi v dobro. Ni izključeno, da bo čez leto in dan za politiko v resnih in težkih trenutkih nesposobni Pribičevič razglasil ta uspeh vojne uprave kot edini cilj pogrešene mobilizacije. Pribičevičevo nesposobnost bodo plačali seveda potipežljivi davkoplačevalci. Računa se, da bo nas ta brezglava politika stala najmanj 500 milijonov dinarjev. Ko se vrne Kumanudi iz Londona, lahko takoj razpiše drugo vojno posojilo. Povemo pa lahko tudi, da je vojna uprava v istini s svojim študijem popolnoma zadovoljna in da so vojni atašeji tujih držav smatrali za potrebno, da to hitro javijo svojim državam. Da je SLS na svojih shodih tako odločno nastopila proti vsaki vojni intervenciji in označila mobilizacijo kot nepotrebno in prenagljeno, ji je sicer doneslo v domovini ljute napade buržujskega časopisja, a v resnih političnih krogih je zopet zrastel njen ugled. Velika sokrivda pri zadnjih neuspehih naše zunanje politike zadene tudi ministrstvo inostranih poslov, v katerem je manjkal Pašič ter Tihomir Popovič. Posle je vodil dr. Jankovič, brat Velizarja, kateri je bil prej neugleden sodnik, a se je dal golo obriti in s tem postal pri svojem kumu Pašiču sposoben za diplomacijo. Sedaj v odsotnosti Pašičevi in Popovičevi je zavozil našo albansko in mažarsko politiko, a spravil z dvema ukazoma svoje prijatelje v višje čine in na dobra mesta, tako tudi svojega svaka grofa Kulmerja k poslaništvu v Bukarešto. Vsled tega pa so »prijatelji« jako nezadovoljni, da se je vrnil znani Tisa Popovič, ga po listih že pridno napadajo ter zahtevajo njegovo odstranitev. Ljudstvo je potrpežljivo, voli naprej demokrate in radikale in mu je vseeno, da li imamo eno blamažo in eno korupcijo več ali manj. Konferenca pri Pašiču. Belgrad, 7. nov. Danes je bila v stanovanju ministrskega predsednika g. Pašiča konferenca članov kabineta, ki pripadajo radikalni stranki. Razpravljali so o notranjepolitičnem položaju. Političen list za slmmste nml Vprašani dr, Korošca na Pašiča glede Oprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske St. 650 za naročnino ln št 349 za oglase, avstr. tn češko 24.797, ogr. 2d.5l1, bosn.-nsro. 7563. Belgrad, 7. nov. (Izv.) Danes je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec stavil na ministrskega predsednika Pašiča vprašanje, v katerem veli, da je podaljšanje sedanje mobilizacije v političnem ■ MO! oziru nepotrebno, a v gospodarskem oziru in v pogledu državnih financ pa more privesti državo do popolnega poloma. Zato zahteva, da se takoj demobilizira. vlaclo. Belgrad, 7. nov. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Dulibič stavil vprašanje na ministrskega predsednika Pašiča, da li je ministrstvo podalo demi-sijo in da li se ono nahaja v krizi? Če je temu tako, potem postavodajni odbor nc sme zasedati. Trifunovič je odgovoril, da doslej od vlade ni dobil nobene tozadevne vesti. Belgrad, 7. nov. (Izv.) Pašič doslej šc ni podal demisije svojega kabineta. Položaj je tak, da se najprvo reši kriza izven parlamenta, na to šele bo Pnšičev kabinet odstopil. Belgrad, 7. nov. 1921 Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o ostavki vlade in sklenilo, da bo jutri predpoldne ministrski predsednik Pa- šič poda! ostavko vseh ministrstev v roke Nj. Veličanstva kralja po davnem običaju, da vlada poda ostavko, ko priseže novi kralj na ustavo. V kompetentnih krogih se govori, da kralj bržkone ne bo sprejel ostavke kabineta g. Pašiča, ker je zadovoljen z delom te vlade. Nato so razpravljali o razmerah na Mažarskem povodom zakona o detronizaciji Habsburžanov, ki je bil sprejet v mažarskem parlamentu. Ako vlada do jutri dobi poročilo, da je zakon sprejet v tretjem branju, bo naša vlada takoj začela razpravljati o izvršitvi demobiliza-cije poklicanih letnikov. Govorili so tudi o albanskem vprašanju in sklenili, da se ima veleposlaniški konferenci poslati nota, v kateri se bodo navedle zahteve naše vlade v albanskem vprašanju. , Belgrad, 7. nov. (Izv.) Sporazum med finančnim ministrom dr. Kumanudi jem in med angleško bančno skupino v Londonu oblega sledeče točke: 1. Posojilo, ki ga dobavi sindikat bank Bolton-Armstrong, znaša 4 milijone funtov šterlingov. 2. Dva Belgrad, 7. nov. (Izv.) Na današnji popoldanski seji zakonodajnega odbora so razpravljali o občinskem volivnem zakonu za Slovenijo. V irnenu slovenske samostojne stranke je razložil svoja načela poslanec Drofenik. Predlagal je, naj imajo volivno pravico v občini samo tisti, ki bivajo vsaj dve leti v občini, Za župana sme izvoljen biti samo tisli, ki nI tča 30 dinarjev, za občinskega odbornika pa samo tisti, ki plača 15 dinarjev direktnega dav- I , r »ji hI milijona se izplačata takoj, dva milijona pa po dveh mesecih. Obrestna mera je 8%. Prvih pet let ,se posojilo ne odplačuje. Garancija banki jo naša jadranska železnica v izgradnji. Naša država vzame ves material /.h to progo od omenjenega sindikata bank. Drofsnika* ka. Nastopil je proti ženski volivni pravici fn dejal, da bi ženska volivna pravica pomenila vlivanje olja na ogenj. Končno je predlagal, naj se izključijo od volivne pravice vsi bivši in sedanji komunisti. — Republikanec Gjonovič je izjavil, da se more ta predlog smatrati le kot šala in se ne sme glasovati o njem. Predsednik Popovič je osvojil to stališče in Drofemkovega predloga ni dal na glasovanje. «5 U Belgrad, 7. nov. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je v imenu demokratov dr. Žerjav predlagal da naj mesta z lastnim statutom in občine z nad 10.000 prebivalci ne volijo po proporcu, ampak da pripade stranki, ki dobi relativno večino, polovica vseh mandatov, druga polovica pa se razdeli po proporcu med vse stranke. Proti temu predlogu sta govorila dr. Gosar in dr. D u b i 1 i č. Dr. i Gosar je poudaril, da so demokrati proti ' ženski volivni pravici, ker mislijo, da bi bila ta v korist SLS, predlog dr. Žerja- 1 v a pa gre ie za tem, da bi demokrati dobili zopet v svojo oblast Ljubljano, ki so jo izgubili. Ta predlog je proti načelom demokracije in proti vsakemu naprednemu pojmovanju. Žerjavov predlog je bil sprejet z malo glasovi večine. Kralj prisegel na ustavo, Belgrad, 7. nov. Kralj Aleksander je včeraj dopoldne v narodni skupščini na slovesen način prisegel na ustavo. Ob 10.55 se je kralj odpeljal v avtomobilu iz dvora v skupščino. Spremljal ga je ministrski predsednik Nikola Pašič. Za kraljevim avtomobilom je vozil avtomobil, na katerem sta bila general Hadžič in dežurni pobočnik. Običajnega spremstva ni bilo. Kraljev avtomobil še je peljal skozi ulico kralja Milana in Miloševo ulico do skupščine. Čeprav je bilo vreme neugodno, so bile ulice polne naroda, ki je pozdravljal svojega kralja, ki je bil tako dolgo odsoten. Pred narodno skupščino so pozdravili kralja Aleksandra in ministrskega predsednika člani vlade in predsedniško narodne skupščine. Pred skupščino je bila postavljena kraljevska garda in dvorni funkcionarji. Kralj je vstopil v skupščino v spremstvu ministrskega predsednika in predsednika dr. Ribarja. Na vzklik dr. Ribarja JŽivio Nj. Vel. kralji« so odgovorili poslanci, ki so prišli v zelo velikem številu. Galerije so bile polne na- roda. Diplomatska loža je bila vsa zasedena. Prisotni so bili skoro vsi zastopniki tujih držav. Ko je kralj prisegel na ustavo, je stal na njegovi desni strani ministrski predsednik Pašič, na levi predsednik dr. Ivan Ribar. Ko je bila prisega končana, so se ponovili vzkliki >Živio! Predsednik skupščine dr. Ribar je naznanil, da je kralj prisegel na ustavo, nakar je bila podpisana prisega po kralju in ministrih. Kralj se je nato vrnil v dvor po isti poti, po kateri je prišel, in sicer zopet v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča. Pred vhodom v skupščinsko dvorano jo bilo zbranih mnogo častnikov belgrajske posadke, ki so živahno pozdravili svojega vrhovnega poveljnika. Na poti od dvora do skupščine je bil postavljen kordon belgrajske posadke in kraljeve garde. Godba je bila na dvorišču skupščine. Med polaganjem prisege so se slišali streli topov iz gornjega mesta. Po prisegi je kralj sprejel na dvoru predsednika in ostale člane narodne skupščine, za niimi pa ministrski svet, ki je čestital svojemu kralju. Popoldne je krulj sprejel patriarha Dimitrija. Hrvat- ski narode!« Ljubljana, 7. nov. 1921. Glasilo Hrvatske težačke stranke \5 Bosni in Hercegovini ^Hrvatska Slogac je prinesla dne 3. novembra članek, v katerem na grd način napada Hrvatsko pučko stranko za Hrvatsko in Slavonijo, za Bosno in Hercegovino, za Dalmacijo in Bunje-. vačko-šokaeko stranko. Članek se zaključuje: »Zakaj ti zastopniki niso v Hrvatskem bloku? Zato ker so ene upregli Slovenci v svoje kolo (Hrvatsko pučko stranico in Bunjevačko-šokačko stranko), a druge Srbi (Hrvatske demokrate in Zemljo-radničko stranko v Dalmaciji), pa zato niso gospodarji svoje volje in bolj ljubijo Slovence in Srbe, nego svoj hrvatski narod! Zapomni si jih dobro, hrvatski narod!: Že naslov ^Hrvatske Sloge« je lažniv, kajti ona ne zbira Hrvatov v eno falango, ampak razdira njihovo slogo, in nadalje ker ni glasilo Težačke stranke, nego glan silo znane sarajevske banke, ki jo plačuje. Kakor je naslov moralen, tako je tudi na« čin njenega pisanja amoralen, včasi celo, kakor navedeni slučaj kaže, naravnost im-pertinenten. Politika Hrvatskega bloka gre za tem, da ustvari malo hrvatsko avtonomno po« krajino, a tla žrtvuje vse Hrvate v Vojvo-i din i, Sremu, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Njegovo izdajstvo nad hrvatskim narodom sega celo tako daleč, da je Radič vi zadnjem času izjavil napram srbskim politikom, da je voljan popustiti tudi od mešanih. krajev južno od Save, ki bi se po njegovem mnenju lahko pridelili ali Bosni, ali Dalmaciji, koji dve zemlji naj bi ostali Vi Veliki Srbiji. Težačka stranka v Bosni in Hercegovini je dol Hrvatskega bloka in torej izdaja svoje lastne pristaše, svoj lasten narod velikosrbskemu programu. Slovenci, niso upregli Hrvatov v svoj voz, ne Hrvati Slovencev, a oboji so se zedinili svobodno in prijateljski na program, ki jemlje v za« ščito vse Hrvate in vse Slovence v tej državi. V Jugoslovanskem klubu združeni Slovenci in Hrvati zahtevajo, da se ohrani avtonomna Hrvatska in Slovenija, dočim Radič, vodja Hrvatskega bloka, izjavlja zadnje mesece srbskim politikom, da zanj ne tvori vprašanja ne število Hrvatov, ki bi prišli v njegovo hrvatsko banovino, ne število z državo skupnih kompetenc. Ra-dičeva hrvatska »samostojna in nevtralna seljačka republika« je za kulsisami že davno šla v franže, dočim Jugoslovanski klub, Hrvati in Slovenci od Pučke stranke, zvesto vztrajajo na svojem programu, ki »pravi pitanje i od broja Ilrva« ta, i od broja zajedničkih kompentencija«-. Radič in Hrvatska zajednica so došli s svojo pasivno politiko v zagato; in da ma-skirajo svoj poraz, napadajo Hrvatsko pučko stranko, češ prodala se je Slovencem. Kako neumno je očitanje zaradi »prodaje- , razvidno je najbolj iz tega, da nam ne znajo odgovoriti, za katero in za kako ceno so se Hrvati od Pučke stranke prodali Slovencem. Hrvati od Pučke stranke nimajo nič prodati, a Slovenci nič kupiti, oboji imamo le dobiti, in to od tretjega, zato smo lahko složni in moramo biti složni. A Hrvatski blok je prodal in izdal Hrvate v Sremu, v zemlji južno od Save, v Vojvodini, v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji; zato dobi Radič Malo Hrvatsko, za katero niti ne zahteva določenega broja skupnih kompetenc z osrednjo vlado. Torej glede na teri\ torij in glede na konipetence mnogo manj nego ustavni načrt Jugoslovanskega kluba! Radič je izdal zadnji čas svojo »republiko , svoje >seljakef, svoje »Hrvate«, svojo »nevtraliteto :, in tej politiki se je pridružil celi Hrvatski blok! Zato je tudi umevno, da je pri posvetovanjih Hrvatskega bloka mimo sedel in se jim smejal v pest dr. Momčilo Ivanič, ki je v ustavotvorni skupščini predlagal za našo državo ime Srbijo- Naša zastava jo čista i glede Slovencev i glede Hrvatov, zato si lahko kategorično enkrat za vselej prepovedujemo vsako im-pertinenoo od strani Hrvatskega bloka. Najmanj pa si bomo to pustili doposti od glasila Težacke stranke v Bosni in Hercegovini, ker njeno mesto ni v Hrvatskem bloku, kjer .se izdajejo interesi Bosne in Hercegovine, ampak tam, kjer se ti interesi branijo. Slovenci bomo vedno ostali zvesto in brezpogojno ob strani vsega Hr-vatstva, ne pa ob strani onih separatistov, ki ne marajo niti za 6voje brate, koji bi bili njihovega varstva in njihove pomoči najbolj potrebni. Slovenec za Hrvata, Hrvat za Slovenca! Upamti izdajice dobro, hrvatski narode! Skrb ministra Puclja m tožilstvo izven Srfišje, Ko je postal Pucelj minister kmetijstva, so samostojneži po shodih in v ••Kmetijskem listu«, obetali kmetom zlate čase, poudarjali, da se bode vse storilo. da se povzdigne kmetijstvo pri nas in doseže napredek na vseh poljih kmetijstva. Besede, obljube so bile lepe, a dejanja — drugače govore. Pred menoj leži predlog budžeta ministrstva poljoprivrede i voda, kateri jasno kaže, kako malo se misli na kmetijstvo — izven Srbije. Naj govore nekoliko številke. Za Srbijo in Črno goro je določeno nad 273 milijonov K, za ostale pokrajine le K 244 — za Srbijo se predlaga 184 milijonov K več ko lani — za druge pokrajine le za 106 milijonov K več. Za povzdigo kmetijstva store največ kmetijske družbe brez razlike. Pri ras je drugače I Za srpsko društvo v Belgradu se določa podpora 8,600.000 kron, za vse druge družbe skupaj le 1,000.000 kron. Društvo v Belgradu dobi osemkrat več ko vsa drnga društva. Slično je s podporo zadrug. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga dobi podporo 200.000 kron, razun tesa še od razredne loterije znesek K 1,180.872, skupaj K 1,380.872. Vse druge zveze 10 po številu, dobijo skupaj le K 1,600.000. V budžetu je predvideno, da dobi pol jedel, ministrstvo na razpolago od razredne loterije znesek K 2,136.784 za podporo narodno-gospodarskih ustanov. Radovedni smo, za kake namene in katerim organizacijam bo naklonil minister Pucelj ta lep znesek. — V južni Srbiji, Črni gori, Medžimurju in Prekmurju je potrebno ustanoviti kreditne zadruge — kot podpora za ustanovitev kreditnih zadrug v južni Srbiji in Macedoniji je določeno K 200.000, za Medžimurje in Prekmurje pa nič, akoravno se je ministrstvo na to opozorilo. V proračunih so izdatki razdeljeni na posamezne pokrajine, le podpore za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in sadjarstvo so izkazane skupaj v znesku K 24,536.000 in niso razdeljene, kar znači, da se bodo porabile za južne dele države, dočim bi se v slučaju razdelitve na pokrajine natanko vedelo, koliko podpor odpade n. pr. na Slovenijo in bi mogli gospodarski krogi s tem računati. Kot nova postavka je izdatek za po-ljoprivredne konsulate v znesku 800.000 kron, kateri bi 6e naj porabil v druge kmetijske svrhe in bi koristil kmetijstvu več ko bodo ti konsulati, ki bodo samo sinekure za one ljudi, kateri ne morejo postati načelniki v ministrstvu. Pri razpravi v finančnem odseku se bo odločno grajalo to zapostavljanje po-krnju izven Srbije in zahtevalo, da se v enaki meri pospešuje kmetijstvo tostran in onstran Save. Detronizacija Habsburžanov. Budimpešta, 7. nov. Posebna izdaja uradnega lista, ki je izšla včeraj popoldne, priobčuje besedilo s promulgacijsko določbo združenega zakona o detronizaciji bivšega kralja Karla in habsburške vladarske hiše. Zakon je stopil v veljavo oni dan, ko je bil priobčen. Potovanje na Madeiro. Bukarešta, 6. nov. Razkralj Kari in kraljica Žita sta dospela s posebnim vlakom ob 9. zjutraj v Galoc, kjer sta ju sprejela general Rujinski in pristaniščni poveljnik. Kraljeva dvojica je odšla na krov parnika »Principessa Marija«, ki je kmalu odplul v Sulina Tamkaj bodo vkrcali dvojico na angleški torpednj Cardifk, ki ju bo peljal v Carigrad. Pariz, 6. nov. Po vesti Iz Funchala (Madeira) so tamkaj že določili stanovanje za razkralja Karla in razkraljico Žito. Razorožitev Mažarske. London, 7. nov. Kakor brzojavlja di- plomat:ki poročevalec lista »Daily Chro-niclec, so se velesile in vlade male entente sporazumele glede postopanja v vprašanju razorožitve Mažarske. Mala ententa imenuje vojaško podkomisijo posvetovalnega značaja, ki bo pooblaščena in pozvana podpirati medzavezniško komisijo v njenih nalogah na ta način, da ji bo izročala informacijsko gradivo. češke-poljski dogovor. Praga, 7. nov. Kakor poroča >Pondel-l nik«, vsebuje včeraj podpirani češkoslova-ško-poljski dogovor določbo, po kateri si obe državi v stvareh, v katerih ena izmed njiju ni neposredno interesirana, jamčita za medsebojno nevtralnost, dočim se bosta v vprašanjih, ki se tičejo obeh republik, medsebojno podpirali. Dogovor ni naperjen zoper Rusio in ne vsebuje nikakih teritorialnih izprememb. Češkoslovaška ne prevzema jamstva za vzhodne meje Poljske. Zavezuie se, da se ne bo vmešavala v vzhodno-polj^ki problem. AMNESTIJE NA RUSKEM. Moskva, 7. nov. Povodom četrte obletnice oktoberske revolucije je bila izdana amnestija, ki zadeva vse one osebe, ki so se borile zoper Rusijo v vojskah Kolčaka, Wrangla, Zavinkova, Balakoviča in Petlju-re. Osebe, ki so pripadale častniškemu stanu v teh armadah, so od amnestije izključene. FRANCIJA IN RUSIJA. Pariz, 7. nov. Kakor doznava Agence Havas, je francoska vlada obenem s tem, da je vzela na znanje priznanje dolgov bivših ruskih vlad s strani sovjetske vlade, izjavila,, da bi vzpostavila normalne odnoša-je z Rusijo le pod pogojem, da ji da ruska vlada resna pravna in gospodarska jamstva, da se bodo ruski državniki držali mednarodnih običajev civiliziranih narodov. PfjMfčifjP! + To ni pošteno! Naše nasprotnike, tako demokrate kakor socialne demokrate, da o samostojnežih ne govorimo, odlikuje njihovi politični morali primerna politična poštenost, da ža vsako stvar na svetu delajo odgovornega dr. Korošca. Če zunaj Ljubljane kdo kihne, bo dr. Korošec gotovo kriv kihavčevega nahoda. Če mariborska »Straža« v svoji taktični gorečnosti kihne zoper ministra za socialno politiko, France Zvenkelj. Pavlš in njegova punčka. Carinarska dogodivščina. (Dalje.) «Vsega Vam ne bom naenkrat povedal. Ampak zdaj Vam razodenem: Tisoč jih je bilo. In vsi so šli čez brez carine.« Naprej ', da je dr. Korošec za ukinjenje ministrstva za socialno politiko. >NaprejNapreju« ne gre za stvar, ampak za nepošteno hujskanje. + Novi škandal. Bivši srbski minister za finance, g. Čedomir Mijatovič, ki zdaj biva v Londonu, odkriva v belgrajski »Politiki«, št. 4861, sledeče: Finančni minister dr. Kumanudi, ki se mudi v Londonu v svrho posojila, je stopil v zvezo z banko Bolton, ki pa je samo posredovalka znane firme Armstrong. Ta firma, oziroma finančna družba, ki stoji za njo, bi naši državi preskrbela posojilo, toda pod pogojem, da dobi monopol za zgradbo vseh železnic in pristanišč v Jugoslaviji. Sedaj pa pride najlepše. Ta slavna angleška družba hoče že zdaj pri različnih fabrikah, ki so seveda z njo v zvezi ali pravzaprav popolnoma v njenih rokah, kupiti potrebne lokomotive, vagone in tračnice za bodoče jugoslovanske železnice in to s pomočjo kredita, ki bi ga dobila od angleške vladr za dobo osmih let. Ta kredit pa bi šc! n?» račun Jugoslavije, ki-bi imela to transakcijo z angleško vlado izvršiti. Da bi firma »Armstrong« pri tem na račun naše vlade napravila sijajen profit, se iz tega samo po sebi razvidi. Ali to še ni vse. Pri tej družbi je za mešetarja generalni konzul naše države v Londonu, gospod Jovan Jovanovič, ki ne bi dobil samo znatne provizije od celokupnega posojila, marveč bi pri omenjenem nakupu železniškega materiala zaslužil povrh še 60 milijonov dinarjev! Kar se tiče finančnega ministra Ku-manudija, pn g. Mijatovič pravi, da tega dogovora sicer še ni podpisal, da pa je sprejel stališče g. Jovanoviča. — S to afero se pečajo 7,daj vsi belgrajski listi, v prvi vrsti pa Stoian Protič v »Radikaluc dne 6. novembra tega leta. G. Protič se najbolj čudi temu, da Mijatovič vse zvrača na Jovanoviča, ki da je svoji vladi v kritičnem trenutku nastavil nož na vrat in jo sili, da sklene posojilo pod takimi nečuvenimi pogoji. »Jaz som bil minister financ« — pravi g. Protič — »in sicer cela tri leta, pa sem za državo zaključil marsikatero posojilo, toda moram priznati, da nikakor ne razumem, kako bi mogel z menoj in mojimi kolegi ministri kak generalni konzul tako postopati, da bi nam nastavil nož aa grlo in nrisilil, da kapituliramo in podpišemo neugodno in zraven tega še tako škandalozno posojilo!« Za glavnega krivca je pač smatrati g. Kumanudija in sedanjo vlado, ki so, kakor vse kaže, sprejeli stališče častivrednega gospoda Jovanoviča, da imamo zdaj razen škandala »Omnium Serbe« novi škandal »Armstrong-Jovanavič.« — Dokler bomo imeli sedanjo demokratsko-radikalno vlado, sploh ne bomo prišli ven iz škandalov. -j- Samostojnim kmetom in muslimanom se ne godi dobro. Vlada, t. j. radikalci in demokratje, danes, po sprejetju ustave, ne potrebujejo več ne enih ne drugih, ampak sklepajo sami med seboj o bodočem delovnem programu vlade. To je samostoj-neže in muslimane spravilo v veliko ne-voljo in nekoliko tudi v zadrego. Dokler je šlo za ustavo, so bili samostojneži in muslimani veliki gospodje, ker so bili jeziček na tehtnici in jih je vlada božala z mehkimi rokavicami. Danes je ustava pod streho in Potnik je odprl malo torbico in mu ponudil konjaka. «Kar spravite! Jaz vas odslej nič ne poznam.« Pavle je pil — zopet pil — in izkal korajže. V Mariboru vstopi carinar. «Vsi, ki Imate kaj zacarlniti, ven! Odpeljete se r drugim vlakom!« Carinar jo trdo izkliceval povelje, toda nihče seni ganil. Pavleta le skrbelo, da ni vedel, kaj bi. Carinar se jo vrnil in vnovič veleva! potnikom ven. Pavle ni več vzdržal. Pograbil je cekar — 'n pokazal carinarju punčka «Von!« mu je velel osoruo. Pavle je proseče pogledal sopotnika, ki Je z globoko sklonjeno glavo mirno dremal. «Slišite, za štruco nesem punčko!« «Ven,« tnu je pokazal carinar skozi vrata in ga pravzaprav gnal pred seboj. Pavle je obupan prepričaval oarinarja, da ta punčka ni luksus. Toda mož mu je pokazal s prelom proti carinarnici. Pavle je tekel, kolena so se mu šiblla, ko je pomislil na uzdo in vajate in na nahrbtnik. Planil je ves preplašen v carinarnico: Jugoslaviji« o atentatu na regenta, rekel: »Tega h..... so mogli že davnej ubiti.« Kar©šajt@ ,Slovenca4! Naša diplomacija«, ki je izvzemši nekaj nebistvenih mest dosloven prevod članka, ki je izšel pod istim naslovom v »Beogradskem Dnevniku« od 30. oktobra t 1., kar je v prevodu tudi povedano. Do-tična številka »Beogradskega Dnevnika« je ležala na mizah vseh večjih ljubljanskih kavarn in tudi prevod je bil narejen v kavarni. Uprava lista bo poskrbela, da dobe naročniki nadomestilo v eni prihodnjih številk s prilogo. — Uredništvo in uprava »Avtonomista«. — Mi s svoje strani smo imeli priliko prepričati se, da je zaplenjeni članek res izšel v »Beogradskem Dnevniku«, da je zaplenjeni članek res samo prevod in da dofična številka »Beogradskega Dnevnika« ni bila konfis-cirana niti v Beogradu niti v Ljubljani. Čudimo se obnovitvi stare medvojne prakse, ko so smeli oni, ki so znali nemški, v ljubljanskih kavarnah citati v nemških listih vse mogoče stvari, dočim slovenski listi niso smeli prinašati tozadevnih prevodov. Ali pozna ustava kraljevine &HS tudi državljane dvojne vrste, uamreč državljane onstran Save in podanike tostran Save? Ali smejo spoznati vsebino srbskih belgrajskih listov samo oni, ki znajo citati cirilico, Slovenci pa, ki cirilice ne znajo, ne smejo vedeti, kaj stoji v srbskih listih? A tudi če bi bil dotični članek originalen, ga ljubljanska oblast po določilih ustave ne bi smela zakleniti, kakor ga v Belgradu ni zaplenila srbska oblast. Ali je ljubljanska policija bolj po-licajska kakor belgrajska? Ustava je pro-drukt današnje vlade in vse oblasti so dolžne ustavo spoštovati in se ravnati po njej. To velja tudi za ljubljansko cenzuro, ki si bo pridobila le žalostno sluvo, če bo konfiscirala prevode. Kakšna zmešnjava vlada glede cenzure v Belgradu in v provinci, dokazuje tudi okolnosl, da je smel g. Stojan Protič objaviti v svojem ^Radikalu« popolnoma mirno in nemoteno članek, ki je bil v zagrebškem »Obzoru« zaplenjen. Zadnji čas je, da se v tem ožim napravi red. Radovedni smo, kaj bo napravilo in kako bo odločilo sodišče, ki mora po ustavi zaplembo ali potrditi ali pa razv " lnomo ukinjena. Naši gostilničarji so vzeli to molče na znanjo, ravno tako tudi občinstvo, ki mimo plačuje zvišnne cene za sodovieo, dasi ni več trošarine. Nasprotno pa se je zvišala trošarina ua vino od 82 vin. na 1.70 K. Tukaj pa gostilničarji niso molčali, temveč so zvišali cene vinu za 4 odnosno 8 kron, čeprav je bil dejanski povišek na trošarini samo 1.08 K. Pri vsem tem jo ganljiva zlasti solidarnost pri podraženju vina naših mestnih in podeželskih gostilničarjev. — Mleko za Ljubljano. Z mestnega magistrata nam poročajo: Da se olajša tn poceni dovoz mleka iz bližnje okolice v Ljubljano, namerava j mestna mlekarna v najkrajšem času organizirati ; pobiranje mleka po okoliških vaseh. Pobiranje se i bode vršilo stalno pozimi in poleti in je torej kmetovalcem teh vasi stalno vuovčevanjo celega njihovega mlečnega pridelka pod najugodnejšimi pogoji zasigurano. Skupine vasi za posamezne voznike bi bile približno sledeče: 1. llrušica, Dobru-nje, Zadvor, So.itro, Kašelj, Zalog, Zadobrova, Hrastje, Šmartno, Tomačevo; 2. Dolsko, Dol, Beri-čevo, Pšata, Dragomelj, Podgorica, Sv. Jakob, Nad-gorica, čruuče, Jezica, Stožca; S. Garneljue, Šmartno, Vižmarje, St. Vid. Dravlje; 4. Kožarje, Sujca, Dobrova, Podsmreka. Po posameznih večjih vaseh «) organizirajo nabiralniee, ki bodo zbrano in preizkušeno mleko izročale voznikom. Posamezni posestniki, oziroma vozniki, kakor tudi osebo — pred vsem ženske — ki bi prevzele nabiranje po posameznih vaseh, naj se čimpreje zglasijo v Mestui mlekarni, Vojaška ulica št. 10. Delo in zaslužek bo stalen poleti in pozimi, — jsSlohodivi Tribuna«, glasilo dr. Trumbiča in nekaterih demokratskih di&identov, ki je dosedaj izhajala v Zagrebu kot tednik, javlja v zadnji številki, da bo pričela koncem meseca izhajati dnevno. — Hudodelstva mžiga je osumljen Jakob Sta-vanja iz St. Peha na Krasu. — Pobegli kaznjenci. Na IS mesecev težke jeee obsojeni Ivan Wagner je iz bolnišnice ušel. — Iz kaznilnice je pobegnila leta 1807. v Virštanju rojena Frančiška Mraz. —■ Iz zapora okrajnega sodišča v I.sškem je pobeguil Ljubomlr Kanajet. lj Aljažev večer. Koncert, ki ga je priredilo sinoči pevsko društvo »Ljubljana« v veliki dvorani hotela ->Union« na čast svojemu častnemu članu, g. zlatomašinku Jakobu Aljažu, je bil dostojna proslava zaslužnega sina slovenskega naroda. Občinstvo je gospoda Aljaža že pri njegovem vstopu v dvorano pozdravilo s tisto orisrč-nostjo, ki je bila lastna slavljencu v vsem njegovem življenju pri delovanju -Ta svoj narod. Po prvih dveh pevskih točkah, Aljaževih kompozicijah, jc predsednik »Ljubljane«, g. dr. Kimovec, pozdravil g. Aljaža in v lepi besedi slavil njegove zasluge na kulturnem polju, zlasti zasluge za širjenje pevske umetnosti v širokih slojih našega naroda. Častitljivi gospod slavlje-nec se je zahvalil v njemu lastnem šega-vem tonu, poudarjajoč, da jc idealizem lastnost vseh pevcev, kakor ie že Prešern dejal, da »pcv'c živi, vmrje brez d'narja«. Občinstvo mu je priredilo prisrčno cvacijo. Koncert pa ni bil časten samo za slavljen-ca, ampak tudi za pevsko društvo »Ljubljana«, ki kaže od prireditve do prireditve vedno večji napredek, vedno večjo popolnost. Strokovna kritika sledi. lj Seja »Dobrodelnosti — Zveze karl-fativnih društev« sc vrši danes, v torek, ob 6. uri zvečer v Dobrodelni pisarni, Ij V četrtek, 10. t. m. bo ob 9. uri v mestni župni cerkve šv. Jakoba sv. maša za blagopokojno gdč. Josipino Križman, veliko dobrotnico slepih. Sv, maše se ude- leži zavod slepih in bodo peli slepi gojenci zavoda. lj Predavanje Prosvete frančiškanske župnije. Mesto danes v torek se vrši redno predavanje Prosvete frančiškanske župnije jutri v sredo dne 9. t. m., ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu. Predava dr. Anton B r e c e 1 j : »Družina«. — Vabimo vse k zelo zanimivemu predavanju. lj Starešinski sestanek in odborova seja se vsled nastalih zaprek preloži od torka na petek, 11. t. m. zvečer. IJ Unirli so v LJubljani: Ciril Podpao, reje-nec, 10 mesecev. — Alfonz Hren, delavec, 34 let. — Josip Cerne, mostni delavec, 45 let — Andrej Šuštar, zaiebnik, 72 let. — Marija Zalar, dekla, 77 let. — Avgust Pokorn, voj. evid. višji oficial v pok., 88 let. — Jelka Kralj, rejenka, 11 dni. — Marija škofic, zasebnica, 70 let. — Frančiška Kadivc, zasebnica, 77 let. — Ana Cilar, hiralka, 81 let. — Pavla Ogorevc, dijakinja, 12 let. — Marjeta Mazi, vdova užitnin. prejemnika, 77 let —■ Josip Zabret, posestnikov sin, 14 let. — Matija Gerl, berač, 78 let. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo marca 1921 zastavljenih predmetov dne 10. novembra popoldne. lj Neprevidni kolesar Anton Sušnik je na Mestnem trgu s kolesom podrl na tla carinskega uradnika g. Franca Patlorja. lj Pretep v gostilni. V gostilni Frančiške ze na Vidovdanski cesti jc mejar Ivan Lepah s stolom take pretepel trgovca Ivana Premrla, da ja nezavesten obležal. Tudi natakarico Ano Rupnl-kovo, ki je Lepa ha mirila, je udaril po glavi. lj Kolo ukradeno je bilo dimnikarskemu pomočniku Jakobu Sagaju. Kolo je ukradel Istvaii Leužgel, katerega so orožniki aretiralL BORZA. ZagTeb, 7. nov. (Izv.) Devize: Pešta 89, Berlin 158—160, Italija 1650-1(580, London 1500 Pariz 29 do 29.30, Proga 125-450, Dunaj 6—6.10, Curib 70, napoleoni 1500. Valute: marka 160, dola* 380-411. Curih, 7. nov. (Izv.) Devize: Pešta 0-55, Berlin 190, Italija 2240, London 2115, New-York 586, Pariz 3955, Praga 5.60, Dunaj 0.17, Bukarešt 2.50, Zagreb 1.35, Varšava 0.21, Holandsko 18510. Valute: nem.-avstr. K 0.12. Dunaj, 7. nov. (Izv.) Devize: Pešta 610, BerPn Italija 21500, London 22500, New-York 5800, ' »"iz 21500, Praga 5800, Curih 107000, BukareSt 2750, Zagreb 1525, Varšava 185. g Padec dinarske vrednosti in množina papirnega denarja. Deviza Zagreb ja notirala v Curihu: 26. avgusta 3.30 (to jei 100 = 3.30 šv. frankov), 5. septembra 3,20, 16. septembra 2.20, 27. septembra 2.15, 7. oktobra 2.10, 17. oktobra 2.—, 24. oktobra 1.75, 6. novembra 1.35. — Papirnatega denarja pa je izkazala Narodna banka: 22. avgusta 4 milijarde, 31. avgusta 4,193.556 tisoč 490; 8 septembra 4.287, 234.145; 15. septembra 4.294,782.170 ; 22. septembra 4.304,704.064; 8. oktobra 4.325,400.409; 15. oktobra 4.419,568.550 dinarjev. — V dveh mesecih so torej natisnili novega papirne^ ga denarja za 333,584.4-75 dinarjev ali za več kot 1300 milijonov kron. Tej vsoti jo treba prišteti še izdatke za orožne vaje, k? bodo pokriti zopet le s papirjem in potem nam postane padec dinarske vrednosti žo precej razumljiv. g Dobava lesenih zabojev. Uprava državnih monopolov v Belgradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši 2. decembra 1921 oferlalna licitacija glede dobave 76.800 komadov zabojev iz mehkega lesa. Predmetni pogoji no interesentom v pisarni trgovske in obrtniške ztior-nice v Ljubljuni ua vpogled. Katoliški vestnik. c Novi apostolski delegat za Japonsko. Msgr. Fumasoni Biondi, dosedanji apostolski delegat na Japonskem, jo bil imenovan za tajnika kongregacijn > Propaganda ficle*. Za njegovega naslednika jei sv. oče imenoval p. Giardinija iz reda Barnabitov, bivšega docenia v Londi-u iti pozneje župnika pri S. Cario ai Catinari v Rimu. P. Giardini je znan znanstvenik na polju teologije, filozofije in kanom-čnega prava ter govori sedem jezikov. 8. decembra bo p. Giardini posvečen v škofa. Učiteljski vestnik. Zborovanje Slom. podružnice za novomefki in črnomaljski okraj se vrši v soboto 12. t m. ob' 1. uri popoldne v dvorani Rokod. doma v Novem mestu. Na vzporedu je I. Predavanje o računskem: pouku (tov. Fr. Lužnik), 2. Kmetijski pouk ▼ osnovni šoli, 3. Ugotovitev članstva in 4. Slučajnosti. Pridite vsi I Orlovski vestnik. Povzetje. V prihodnjih dneh razpošilja po po-vzet j u orlovska podzveza vsem odsekom in okrožjem poslovne tiskovine, katere so odseki (okrožja) po sklepu odbora dolžni prevzeli radi enotnega poslovanja. Odsekom, ki dosedaj še niso vrnili pre-gledne pole, jo vnovič prilagamo, katero naj pa nemudoma izpolnijo in vrnejo orlovski podzvezi. Orlovski koledarček za leto 1922. je dotiskan. Obliko Ima enako kakor lanski, j>o vsebini je pa šo bogatejši in tako urejen, da bo ustrezal zlasti praktičnim potrebam členov tn članic. Celo ne-člani, gospodarji, obrtniki in trgovci ga bodo naročili, ako ga spoznRjo. Poleg koledarja prinaša na 40 straueh ponajveč praktične sestavke (poštne določbe. o taksah in prireditvah, naslove uradov, kp-znam odsekov, državne praznike, himne, prireditve 1920/21) in sestavke o organizaciji, nastopih, o časopisju ter krotek življenjepis sv. device orleanske, ki bo ugajal najbolj Orlicam. Iz Zlate knjige Orlov so zbrana najbolj važna vprašanja, iz knjige Tomaža Kempčnna pa dvoje, poglavij o samovzgoJL — Naklada ni velika, cena lično vezani knjižici smo 16 K. Lani pnr sto članov ni dobilo več Orlov, skega koledarčka, ker Je pošel že v decembru. Ker ga kupujejo tudi nečlani, naj ga odseki takoj naroče pri Orlovski podzvezi v Ljubljani (Ljudski dom), da ue poide. Pošiljala ga bo po povzetju le naročnikom. M 13 EifrffSuld - te se zna! Lekarnar Feiler -Stubica! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas lsltreno ljubljeni soprog, ofie, brat in stric, gospod Avguštin Zaje računski nadsvotnik, h Sni posestnik itd. dane« ob dveh popoldne Izdihnil nenadoma svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo, dne it. novembra ob 3. uri popoldne iz mrtvaSnice pri Sv. Krištofu na pokopal šče k Sv. Križu. Sv. maše zadu^nice se bndo brale v več cerRvah. Nepozabnega posojnika priporočamo v molitev in blpg spomin. Ljubljana, dne 7. novembra 1921. Milica Zaje, soproga. Dober krojaški pomočnik za večja dela se išče. Hraua in stanovanje po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo :>Slovencac pod: »S. Z. 4075«. Majda, Jož'ca, Marjanček, otroci. Albin Zaje, računski svetnik, brat. Alojzija Zaje, sestra. Andrej in Locl]a Odlasek, tast in tašča. Brez posebnega obvestila. Dva krojaška pomočnika cjobro izurjena, za veliko delo sprejme takoj v stalno službo 1. ZVEZDA, krojaSki moister, .Jesenice, Gorenjsko. 4004 Sprejme se kavarniška kuharica in kavarniška blagajnifarka. — Kavarna »SLON«, Ljubljana. 4060 llpnn rsiccfn v trgovini z mešanim UUIU ISICMU blagom na debelo v Ljubljani iščem za svojega 15 let starega brata, ki je dovršil 2 gimnaziji z dobrim uspehom. Kdor ga želi sprejeti, naj sporoči župniku M i jo pl. Stepanič v Veliki Gorici na Hrvatskem. 4065 1000 kron nagrade dobi, kdor JSIP"- odda mesečno sobo, meblova-no ali nemeblovano, s posebnim vhodom solidnemu, bolje situiranemu gospodu. — Ponudbe je poslati na gosp. Franc Japelj, Ljubljana. Ravnikarjeva ulica 10. 4072 CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU USTANOVLJENA L. 1884. TELEFON ST. 336. PODRUŽNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, STARI TRG 11. ZAVARUJE: Živl enske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti Škodi požara in strele, steklene Sipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. - Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici m parobrodu za celo življensko dobo. TRANSPORTNO IN VALORNO ZAVAROVANJE. ===== Sprejema zanesljive zastopnike v vseh krajih Slovenije. — vedno svežo pšenično, it^U rženo, koruzno in koruzni zdrob, krmilno moko in otrobi priporoča FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Kupuje vrppp od moke po naj-dobre " višji ceni. 4007 Globoko nas je potrla nenadna smrt našega preljubega sina, brata, čast. gospoda JANEZA JERETINA prelekta v zavodu sr. Stanislava. Vdani v voljo božjo molimo tudi v tej url žalosti: »Zgodi se Tvoja volja!« V vnliko tolažbo pa nam je bilo iskreno in globoko sočutje vseh njegovih predstojnikov in znancev. Zato se jim prav tako iskreno zahvaljujemo za njih sočuvstvovanje. Prav posebno hvalo pa smo dolžni prevzv. g. knezoškofu ljubljanskemu, ki je vodil sprevod v zavodu, presv. g. škofu in rektorju dr. Andreju Karlinu za tople besede ob slovesu iz zavoda, dalje g. zdravniku dr. Volavšku za požrtvovalno skrb pri zdravljenju in vlč. g. župniku SL Riharju za globoko premišljene tolažilne in bodrilne besede ob odprtem grobu. Globoko so nas ganili tudi izrazi prijateljstva njegovih tovarišev duhovnikov, hvaležnost njegovih gojencev in zlasti požrtvovalno ljubezen soseščanov. Vsem prisrčna hvala za številne lepe vence in cvetje. Stotero povrni Bog! Pokojnega priporočamo vsem v pobožno molitev; njegov spomin pa počastimo s stremljenjem po njegovem vzoru: poglobitev verskega življenja. Brezje pri Dobu, dne 5. novembra 1921. Družina Jeretinova. 9* ORIENT" družba z o. i. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela »Union". Lastni izdelki olJnatJi barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rndnlšklh barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseb potrebščin za slikarje in pleskarje. Potrti neizmerne žalosti javljamo celemu svetu, da je naSa zlata, nepozabna mama, ozir. soproga, sestra i. t. d., gospa na Peterlin Večja banka išče ni za reislriro. Ponudbe pod številko „1020". na zahvaljno nedeljo zvečer, previdena z zadnjimi tajinstvenlml tolažili mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v sredo ob 10. uri dopoldan iz hiše žalosti na farno pokopališče w Komendi. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi. Preblago pokojnico priporočamo v iskreno molitev in tih spomin. V KOMENDI, dne 7.listopada 1921. Josip Peterlin, soprog. Makso, Ivo, Pepi, Rudolf, Francelj, Stanko, otroci. Trgovsko pomočnico. | veičo v mešani stroki, pošteno in zanes- j Ijivo starejšo moč, ki bi bila zmožna j samostojno voditi trgovino-podružnico na deželi, iščem za takoj ali da vsaj iekom par tednov nastopi. Naslov pri upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 4059. iščem dekle, ne pod 30 let staro, ki je vajena hribov, zna dobro kuhati, prati ter sploh vsa gospodinjska dela in ima veselje do otrok, t liana dobra, plača po dogovoru. Ponudbe pod: »Poštena« 4042 na upravo Slovenca. Več dobrih krojaških pomočnikov sprejme takoj v trajno delo (hrana in 4052 stanovanje v hiši) IVAN VRHOVEC Dravlje - St. Vid pri Ljubljani. Na razpolago je lep, velik in svetel LOKAL primeren za pisarno. — Več se izve v Belževue v Ljubljani. Kupim maloToŠESTVO v vrednosti do 100.000 K, v ljubljanski okolici, na Gorenjskem ali Dolenjskem. l'onu