PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 13 (12.645)
Trst, petek, 16. januarja 19
| TRST
O' ' O -
o ►
VO
1
i
fi
:ž
%
l
u.
r-i
hc.
Z
'H
8
Brez premora od Atlantskega oceana do ruskih step in Ut
Nadaljuje se ofenziva zim«.
P 559 linije)
1
5723
%
't
l
%
O
s
2
O
Pojasnilo naročnikom
Slabe vremenske razmere so jo prejšnjo noč zagodle tudi Primorskemu dnevniku. Poledenelo cestišče je skupno z okvarami na avtomobilih glavni vzrok za zamudo, s katero je bil časopis razdeljen raznašalcem. Pri Boljun-cu je en avto ZTT zaneslo s ceste in le s pomočjo delavcev dolinske občine ga je šofer spravil spet na cestišče. Splet okoliščin je povzročil, da je v nekatere kraje Primorski dnevnik prišel šele v popoldanskih urah. Bralcem in naročnikom se oproščamo in jih prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
Bela smrt v Evropi terjala 300 življenj - Na Primorskem težak položaj - Smrtne prometne nesreče - Šole tudi danes zaprte
Od Atlantskega oceana do Uralov Evropa ječi pod novimi in novimi udarci letošnje zime. V tej prvi polovici januarja je bela smrt terjala že več kot 300 življenj, seznam pa se bo na žalost v prihodnjih dneh še podaljšal, saj je položaj kritičen v Veliki Britaniji, v Franciji, Avstriji in južnih območjih evropskega dela Sovjetske zveze, v vsem gorskem svetu pa je splošna in stalna nevarnost snežnih plazov. Sneg in led še vedno povzročata težave v severni Italiji, težave pa so bile tudi na Jugu.
Primorska je bila včeraj v bistvu odrezana od osrednje Slovenije. Burja je sproti ustvarjala nove in nove snežne zamete in izničevala napore cestarjev. Leden dež je še stopnjeval nevšečnosti, saj je žled na Primorskem trgal električne in telefonske žice, da je marsikatera vas ostala brez električne energije.
To je za nekaj ur prizadelo tudi nekaj vasi devinsko-nabrežinske in dolinske občine. Tudi na Tržaškem je žled povzročil še največ težav šoferjem, tako zasebnim kot javnim. Zaradi poledenelih in zasneženih cest je bilo v vsej Furlaniji-Julijski krajini ogromno manjših prometnih nesreč, a tudi dva mrtva.
Pri Senju pa je včeraj ponoči zaradi burje in poledice strmoglavil v prepad avtobus koprskega Slavnika. Nesreča je terjala pet življenj in devet ranjencev.
Tržaški šolarji in dijaki ter malčki iz otroških vrtcev bodo tudi danes doma. Na Primorskem pa so kar predčasno začeli zimske šolske počitnice.
Na slikah: neskončna kolona vozil na poledeneli avtocesti v britanskem Kentu (levo), za promet zaprta cesta na Tržaškem (desno zgoraj) in pasja vprega pod Eiffelovim stolpom v Parizu (desno spodaj)
Preložitev beneške konference o energiji vzbudila val polemik v političnih krogih
RIM — Preložitev konference o energiji od 21. inuarja na 7. marec je že vzbudila prve polemike, lobni jeziki v večini in v opoziciji že govorijo, da je o odložitve prišlo zaradi »štafete«, minister za in-
Verjetno danes odločitev o osmih referendumih
RIM — Ustavno sodišče se bo verjetno danes izreklo o skladnosti z ustavo predlogov o osmih referendumih o lovu, o sodstvu in o jedrski energiji. Tako je napovedal predsednik La Pergola med kratkim odmorom včerajšnjega zasedanja.
dustrijo Zanone pa vztraja, da so vzroki odložitve zgolj operativnega značaja. Splošen vtis pa je, da imajo prav prvi in ta »štafeta« negativno vpliva na pripravo in na potek konference.
Vprašanje je očitno političnega značaja. Dokaz za to je dejstvo, da je o tem govoril podpredsednik vlade Forlani v srečanjih s tajniki večinske koalicije in da bo skoraj gotovo to problematiko obravnaval tudi Craxi prihodnji teden, ko se bo srečal z voditelji koalicije. In že se začenjajo izjave o zvezi med politiko in energetiko in vsi seveda zatrjujejo, da gre za dve povsem ločeni zadevi. »Vprašanje jedrske energije je preveč resno, da bi ga lahko vključili v seznam političnih vprašanj, ki so vezana na štafeto,« je dejal socialdemokrat Preti. Previdnejši je demokristjan Orsini, za katerega je bistveno samo, »da do konference res pride«. Komunist Margheri pa je drugačnega mnenja: »Vlada potiska konferenco o ener-
giji čedalje bliže politični sezoni, ki bo, kot kaže, zelo negotova. Izbire o energetiki bodo tako podrejene polemikam, ki ločujejo vladne stranke«.
Sicer pa je ta zaskrbljenost prišla jasno do izraza na včerajšnjem srečanju med parlamentarnim odborom, ki je bil sestavljen po černobilski tragediji kot jamstvo, da bo do konference res prišlo ter med ministroma Zanonejem in Mammijem: prišlo bo do vladne krize, do štafete, do pogajanj za novo vlado. Mammi pa je lahko zagotovil samo, da bo o tem obvestil predsednika vlade.
Medtem pa se odnosi v večini zaostrujejo. Socialisti se čedalje bolj oddaljujejo od ostalih in včeraj sta na zasedanju »socialističnega odbora za protijedrske referendume« podtajnik v zunanjem ministrstvu Francesco Forte in odgovorni za energetiko pri PSI Di Donato ostro polemizirala z demokristjani, ki so se v soboto izrekli za jedrsko energijo.
G. R.
Premirje kabulskega režima Mudžahedini ga že zavračajo
Sindikalisti opisali potek pogovora z Jaruzelskim
MOSKVA — Predsednik Afganistana Nadžibulah je v svojem včerajšnjem govoru na drugem kongresu Narodne patriotske fronte izjavil, da sta afganistanska in sovjetska vlada sklenili šestmesečno enostransko premirje. Nadžibulah je tudi dodal, da sta se Afganistan in SZ domenila, da bo sovjetska vojska (po uradnih podatkih 110.000 vojakov) dokončno zapustila afganistansko ozemlje.
Nadžibulah je v svojem včerajšnjem govoru razčlenil točke skorajšnje amnestije za afganske dezerterje, omenil pa je tudi, da so v teku pogajanja o amnestiji za politične ujetnike. Zaenkrat bi morala amnestija veljati za tiste jetnike, ki so bili obsojeni na manj kot pet let zapora, za mladoletnike in starejše osebe. Amnestije pa ne bodo
deležni obtoženi terorizma in vohunstva.
Svoje poročanje na kongresu Na-rodnepatriotske fronte je afganski predsednik zaključil s trditvijo, da je vojna proti Afganistanu nekaj, kar koristi izključno kapitalističnim velesilam, predvsem ZDA in Veliki Britaniji in vsem, ki podpirajo in finansirajo islamske upornike.
Enostransko premirje naj bi stopilo v veljavo včeraj opolnoči (ob 20.30 po italijanskem času), mudžahedini pa so že sinoči izvedli bombni napad na vojaški kombi, v katerem so umrli trije vojaki. Afganski gverilci so namreč odločno zavrnili premirje in so izjavili, da bi ga sprejeli le pod pogojem, da sovjetska vojska »predhodno« zapusti-Afganistan.
RIM Srečanje poljskega predsednika Jaruzelskega z italijanskimi sindikalisti je imel ugodne stranske učinke: odnosi med sindikalno konfederacijo CGIL, CISL, VIL so postali prisrčnejši. Pizzinato, Marini, Benve-nuto in Turco so časnikarjem natresli zvrhan kup novic o poteku pogovora s poljskim državnim poglavarjem.
»Jaruzelski si je moral ustvariti dokaj čudno podobo o nas, je izjavil Benvenuto. Prepričevali smo ga o našem pluralizmu, hkrati pa smo mu vsi govorili iste stvari.« Turco je dodal: »Ustvariti si je moral čudno predstavo našega pluralizma.«
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki sindikatov povedali, da je bila lanska amnestija na Poljskem posledica mednarodnega pritiska. Ko so jih časnikarji vprašali, če je realistično pričakovati uveljavitev sindi-
kalnega pluralizma na Poljskem, je Pizzinato odgovoril z besedami, ki jih je rekel tudi Jaruzelskemu: »Za izgradnjo socializma je potrebno avtonomno sindikalno gibanje v odnosu do stranke, države in podjetij. Poljska je med drugim edina vzhodna država, ki z ustavo priznava pravico do stavke.«
Za sindikalista Marinija je Poljska »posebna država«, ne samo zaradi nemirov 1982. leta, ampak tudi zaradi zakona o sindikatih iz leta 1982, ki bi formalno dovoljeval pluralizem, če bi ga izvajali v omejeni obliki. Marini je izrekel priznanje tajniku KPI Natti, ki je omogočil to srečanje.
Po izjavi Benvenuta je Jaruzelski enkrat samkrat zdrknil na nižjo raven, in sicer takrat, ko je govoril o Walesi: »Njegove izjave so bile bolj propaganda, kot primerjava stališč.«
Danes odgovor župana Staffierija
Tržaški občinski svet bo danes razpravljal o nezaslišanem izpadu tržaškega župana Staffierija, ki je v svojem novoletnem voščilu grobo žalil Slovence in tržaškega škofa. Župan s citiranjem zloglasne žaljivke zahteva, da se v Trstu vedno govori samo italijansko in se je pridružil fašistom, ki so motili škofa, ko je na polnočnici voščil slovenskim vernikom v njih jeziku.
V javnost pronicajo vesti, da gre v resnici za načrten in organiziran napad liberal-nacionalističnih krogov na škofa in za odraz napetosti v Listi za Trst. Dejstvo pa je, da gre za izredno grob in vsega obsojanja vreden napad na Slovence.
NA 4. STRANI
□ □ □
Novosti
v maloobmejnem prometu
GORICA — Na goriški prefekturi so se včeraj sestali člani mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje osimskega sporazuma. Delo komisije vodita Massimo Cassigli D'Aragona in Tone Poljšak. Komisija bo zaključila delo danes. Že včeraj so dosegli pomembne sklepe. Med temi enega, ki zanima jugoslovanske državljane v obmejnem pasu. Čez mejo lahko nesejo vsak mesec blago v višini 12.000 dinarjev namesto dosedanjih 7.500.
NA 8. STRANI
Vdajati v Jugoslaviji
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič in iranski zunanji minister Ali Agbar Ve-lajati sta začetek uradnih pogovorov namenila predvsem sedanjemu stanju in možnostim jugoslovansko-iranskih odnosov ter sodelovanja. Na plenarni seji obeh delegacij so se strinjali, da se odnosi med obema neuvrščenima državama dobro razvijajo, menili pa so, da je še dosti možnosti za njihov nadaljnji razvoj.
Izrazili so pripravljenost, da z rednimi oblikami posvetovanj na ravneh vodij diplomacij in visokih funkcionarjev ministrstev za zunanje zadeve, kot tudi v drugih stikih, deluje stalni politični dialog med državama. Kot je bilo rečeno si želijo napredek gospodarskih odnosov predvsem na dolgoročnih in stabilnejših osnovah. Za uresničitev takšnih ciljev, so poudarili še posebej pomembne višje, modernejše oblike vezi med gospodarstvi držav.
Jugoslovanska stran je v pogovorih tudi omenila negativne posledice pisanja v nekaterih iranskih časopisih o Jugoslaviji, ki na zelo popačen način prikazujejo jugoslovansko resničnost. Nekateri takšni zapisi so celo nastajali na osnovi izhodišč posameznih pripadnikov jugoslovanske emigracije iz vrst fašističnih organizacij, nastalih med drugo svetovno vojno, (dd)
Kancler Vranitzky zaključil šest tednov pogajanj med SPOE in OEVP
Dogovor o novi koaliciji v avstrijski vladi Socialisti sprejeli podporo Ljudske stranke
DUNAJ — Po šestih tednih pogajanj med avstrijsko socialistično stransko SPOE in Ljudsko stranko OEVP, sta se »slona« avstrijske politike dogovorila za sestavo »velike koalicije«. To pomeni, da bodo OEVP po sedemnajstih letih ponovno odprli vrata avstrijske vlade.
Politično moč obeh strank so nekoliko ošibile novembrske volitve, saj so si tako zeleni kot nacionalistično krilo svobodnjaške stranke opomogli na njun račun. Prav zaradi vidnega odtoka glasov sta se stranki, ki jima je opozicija nadela vzdevek »slona«, dogovorili za vladno koalicijo med socialisti in OEVP. V Avstriji so se za slično koalicijo dogovorili tudi pred 21 leti, ko je bil kancler Josef Klaus (OEVP), kanclerjev namestnik socialist Bruno Pittermann, medtem ko je bil Bruno Kreisky zunanji minister.
Bruno Kreisky, ki je vodil avstrijsko socialistično vlado do leta 1983, je v tistih pomladanskih volitvah izgubil absolutno večino in se odrekel aktivni politiki. SPOE pa je ubrala pot vladnih koalicij, najprej z liberalci Norberta Stegerja, tokrat pa z Ljudsko stranko Aloisa Mocka.
Socialistični kancler Franz Vranitzky, ki je vodil pogajanja z OEVP, je novo vladno koalicijo označil kot »konstruktivni kompromis«.
Kanclerstvo in šest ministrstev bo še vedno pripadalo socialistom, medtem ko bo Ljudska stranka vodila ostalih šest ministrstev. 13. ministrstvo, pravosodno, pa si nista »razdelili« SPOE in OEVP, pač pa sta ga prepustili pravniku, ki ne pripada nobeni izmed dveh strank.
Avstrijski kancler bo ostal socialist Franz Vranitzky, njegov namestnik in zunanji minister bo Alois Mock (OEVP). Socialista bosta tudi notranji minister (Karl Blecha)in zakladni minister (Ferdinando Lacina). Za avstrijsko šolstvo in zdravstvo bosta prav tako skrbela člana SPOE, Hilde Hawlick in Franz Loeschnak.
Ljudska stranka si je z novo koalicijo priborila med drugim ministrstvo za gospodarstvo (Robert Graf), kmetijstvo (Josef Riegler) in obrambo (Robert Lichal).
Na sliki (telefoto AP): Vranitzky in Mock po sklenitvi sporazuma.
Ameriški dolar še vedno popušča pod pritiskom zahodnonemške marke
BONN — Pritisk na ameriški dolar ne popušča in na frankfurtski borzi je ameriška valuta padla prvič po letu 1980 pod mejo 1,85 zahodnonemške marke za dolar. Hamburški Die Welt, ki skrbi za to, da je javnost seznanjena s stališči velikega kapitala, je včeraj temu dogajanju posvetil najuglednejši prostor na naslovni strani.
Pod naslovom »Živčnost na deviznih trgih — dolar se približuje meji 1,80« je ta časnik zapisal, da poznavalci deviznega trga še ne vidijo konca tega padanja vrednosti dolarja in da se na borzi spet širijo govorice o tem, da bo marka po volitvah 25. januarja ponovno revalvirana.
Pretapljanje dolarja v druge valute, predvsem pa v ta hip zelo čvrsto zahodnonemško marko, je pospešila izjava ameriškega ministra za zunanjo trgovino, ki je tudi za december napovedal visok ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj, zaradi česar pričakujejo, da bo Washington dopustil nadaljnje zmanjševanje vrednosti dolarja, dokler le-ta ne bo dosegel ravni, na kateri se bo začel krčiti
ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj. Takšen scenarij kajpada ne napoveduje rožnate prihodnosti zahodnonemškim izvoznikom, katerih izvoz v ZDA se bo še bolj podražil.
Kljub temu pa je še vedno veliko bolj sprejemljiv od tistega, o katerem govorijo zahodnonemški gospodarstveniki z velikim strahom: gre za uvajanje protekcionističnih ukrepov, ki se jim je Bela hiša doslej upirala, ki pa imajo vse več zagovornikov v ameriškem Kongresu.
Zahodnonemško osrednja banka v nasprotju z japonsko doslej ni skušala obrzdati padanja ameriške valute z nakupi dolarja. Od začetka leta 1985 je izgubil dolar v primerjavi z marko 35 odstotkov vrednosti. Značilna za stališče zahodnonemškega kapitala je v tej zvezi včerajšnja izjava gospodarskega strokovnjaka liberalne stranke in nekdanjega ministra grofa Lambsdorffa, ki je ugotovil, da bo poslej le še malo zahodnonemških podjetij, ki bodo lahko z dobičkom izvažala v ZDA. Rešitev za za-
hodnonemške izvoznike pa Lambsdorff ni odkril v ukrepih, s katerimi bi zaustavili padec vrednosti dolarja, marveč v hitri uresničitvi druge stopnje davčne reforme (po načrtih naj bi jo uveljavili šele leta 1988), ki naj bi olajšala davčno breme velikemu kapitalu.
Sicer pa s frankfurtske borze poročajo tudi o tem, da so učinki novega ravnovesja evropskih valut v okviru evropskega denarnega sistema (EDS) »nižji od pričakovanih« in da je predah, do katerega je prišlo po bruseljskem sestanku finančnih ministrov, trajal v ponedeljek »le nekaj ur«.
Po zadnjih podatkih so morale banke, ki sodelujejo v EDS, do spremembe, ki je bila uveljavljena minulo soboto, vreči na devizne trge kar 36 milijard mark, od tega pa je prispevala samo zahodnonem-ška osrednja banka 16 milijard mark, ki je tako povečala količino denarja v obtoku daleč čez mejo, ki si jo je zastavila v okviru svoje monetarne politike za leto 1987.
MARJAN SEDMAK
Kitajska proti desničarjem
PEKING - Sedanja čistka v Kitajski komunistični partiji ni posledica nedavnih kitajskih študentovskih demonstracij, kot so pisale zapadne tiskovne agencije, ampak je samo sklepni del pred petimi meseci začete akcije proti desničarjem. Kot piše uradna agencija Nova Kitajska, so bile študentovske demonstracije posledica nekajletnega širjenja ideje o meščanskem liberalizmu in nesposobnosti nekaterih tovarišev, da bi se ji postavili po robu. Potreba po izpodbijanju teh zamisli se je pokazala že lanskega septembra, ko je partija odobrila resolucijo o vodilnih načelih v »gradnji kulturno in idejno naprednejše socialistične družbe«. Potemtakem bitka proti meščanskemu liberalizmu ni stvar teh dni, je zapisala agencija.
Komentator je o teh pojavih zapisal, da ne bo »nikoli svobode« za izražanje mnenj, nasprotnih štirim temeljnim ustavnim načelom, ki so: pripadnost socializmu, ljudska demokratična diktatura, vodilna vloga partije in pripadnost marksistično-leninistični Maotse-tungovi misli.
Objavljeni podatki o italijanskem gospodarstvu v lanskem letu
Spodbudna blagovna izmenjava Število nezaposlenih narašča
RIM Italijanska plačilna bilanca, to se pravi razmerje med uvozom in izvozom, se postopoma izboljšuje, kar priča o zadovoljivem »zdravstvenem stanju« državnega gospodarstva. Po podatkih, ki jih je včeraj posredoval parlamentu minister za zunanjo trgovino Rino Formica, prihaja jasno do izraza, da je italijanski izvoz v stalnem razvoju, čeprav še ne dosega uvoza, v sklopu katerega daleč prednjačijo surovine, pri katerih je Italija od vedno močno deficitarna.
Minister je podčrtal, da je izvoz v letu 1986 presegel vrednost 142 milijard dolarjev, kar je skoraj 40 odstotkov več kot v letu 1985. Za leto, ki se je pravkar začelo, pa so napovedi še bolj rožnate, čeprav ni še pričakovati uravnovešene plačilne bilance, jd je v preteklem letu dosegla nekaj več kot pet tisoč milijard lir primanjkljaja. Razmerja med uvozom in izvozom pa niso povezana samo z notranjo ekonomsko konjunkturo, ampak so v marsičem odvisna od
mendarodnih gospodarskih procesov, na katere, v tem trenutku odločilno vpliva nihanje ameriškega gospodarstva. Dokler se vrednost ameriške devize ne bo dokončno ustalila, je poudaril minister Formica, bomo tudi v Italiji priča neuravnovešenemu gospodarskemu trendu.
Če so podatki glede blagovne izmenjave s tujino precej pozitivni in torej spodbudni, ne moremo istega trditi za podatke, ki se nanašajo na zaposlenost. Državni statistični urad je namreč včeraj sporočil, da je število nezaposlenih v Italiji iz leta v leto višje, posebno na Jugu, kjer se produktivni sektorji soočajo s precej hudo krizo, kar seveda ustvarja nove razlike z razvitimi deželami. Za ta zaskrbljujoči položaj nosi določene politične odgovornosti tudi vlada, ki je na tem področju mnogo obljubljala, naredila pa malo ali nič.
SANDOR TENCE
Husein na obisku v Rimu
Predsednik Cossiga je sprejel jordanskega kralja Huseina in kraljico Noor ob njunem prihodu v Italijo.	(Telefoto AP)
Sinan Hasani sprejel Nakasoneja
BEOGRAD — Predsednik predsedstva Jugoslavije Sinan Hasani je včeraj v Beogradu sprejel predsednika japonske vlade Jasuhira Nakasoneja, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji in se z njim zadržal v prijateljskem pogovoru. Izmenjala sta mnenja o izboljšanju dvostranskega sodelovanja kot tudi aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Predsednik predsedstva SFRJ je obrazložil stališče Jugoslavije o aktualnih mednarodnih dogodkih in o vlogi politike in gibanja neuvrščenih pri reševanju problemov, s katerimi se sooča svet. Gosta je seznanil z dosedanjo dejavnostjo neuvrščenih držav pri uresničevanju sklepov, sprejetih na vrhunskem srečanju v Harareju. Hasani je še posebej poudaril nujnost odpravljanja kriznih žarišč, ki pomenijo vir napetosti in grožnjo svetovnemu miru.
Govorila sta tudi o mednarodnih ekonomskih vprašanjih. Hasani je ocenil, da napete razmere v mednarodnih odnosih povzročajo ne le oboroževalna tekma in ostali politični problemi, temveč tudi težke ekonomske razmere, s katerimi se soočajo številne države v razvoju, kot tudi neenakopravni mednarodni gospodarski odnosi. Menil je, da je mednarodne gospodarske probleme treba reševati globalno, v okviru celotne mednarodne skupnosti.
Japonski premier je opozoril na pomen pogledov, ki ga Japonska namenja Jugoslaviji kot neodvisni in neuvrščeni državi. Poudaril je interes svoje države, da razvije sodelovanje z Jugoslavijo na vseh področjih, še zlasti na gospodarskem in kulturnem. Nakasone se je zavzel za hitrejše razreševanje mednarodnih gospodarskih problemov in problemov dežel v razvoju in ob tem izrazil pripravljenost Japonske, da da svoj prispevek.(dd)
Kadrovska »perestrojka« razburja funkcionarje sovjetske partije
MOSKVA Tuji diplomatje in dopisniki se zadnje tedne v Moskvi sprašujejo poleg obveznega vljudnostnega o zdravju še o tem, ali ti je vžgal avto in ali kaj veš, kdaj bo plenum. Že po 20. decembru so pričakovali sklic plenarnega zasedanja CK KPSZ, ki naj bi sprejel temeljni dokument o načelih kadrovske politike, hkrati pa obnovil politbiro kot najvišji politični organ. Očitno pa so mladinski nacionalistični nemiri v kazahtanski prestolnici Alma-Ati v mnogem zavlekli pripravo kadrovskega dokumenta. Prav tako je očitno, da obstaja v partiji velik odpor proti kakršnim koli obvezujočim normam. Ne nazadnje to potrjuje tudi velik članek v včerajšnji Pravdi z naslovom »Obnova«.
»Od aprila 1985 je bilo v mnogih republiških, pokrajinskih in oblastnih partijskih organizacijah zamenjanih okoli tretjina, ponekod pa (denimo v Uzbekistanu) tudi več prvih sekretarjev mestnih in rajonskih (občinskih) komitejev. Dotok mladih sil, obnova, proces po-življanja, drugače ga skoraj ni mogoče imenovati. Življenje je namreč dokazalo, da vodi kadrovsko mrtvilo k temu, da se zamaši ustvarjanje kadrovske rezerve sposobnih vodi-
teljev, piše »Pravda« in na primeru cele vrste oblastnih ter rajonskih komitejev ponazarja kadrovsko »perestrojko«.
Partijsko glasilo se sklicuje na izsledke svoje ankete, ko pravi, da mnogim na novo izvoljenim partijskim funkcionarjem ni lahko, ko se znajdejo v kleščah starih navad, starih ljudi in starega načina dela. Ker je velika 1 večina novih iz vrst strokovnjakov, agronomov v kmetijstvu ali tehnikov v industriji, se na mnogih partijskih sestankih pojavljajo vprašanja, ali mora biti prvi sekretar zares tudi strokovnjak, iz stroke, ki ji pripada podjetje ali dejavnost članstva osnovne organizacije. Razumen človek je lahko prvi sekretar podeželske občinske partijske organizacije tudi če nima diplome agronoma ali veterinarja, se glasi_ eden od ugovorov, ki jih navaja »Pravda«. Člankar pa vseeno zavzema dosti jasno stališče v prid »kompetentnosti« (to besedo zlasti rad uporablja Mihail Gorbačov, ko gre za kadrovska vprašanja).
Tudi z novimi ni vse brez težav. Eni tekmujejo v tem, kako bodo bolj očrnili svoje predhodnike, in to kar z javnih tribun, drugi
pa govorijo: »Dajte nam naloge in napotila -mi jih bomo v celoti izpolnili.« Stvar pa je zdaj prav v tem, da čas potrebuje samostojnih partijskih voditeljev, ki bodo svoje pristojnosti znali izkoristiti in v tem okviru delati samostojno.
»Pravda« govori o »okostenelosti kadrov«. Ker ni bilo jasnih načel, ni bilo gibanja, mlajši in sposobnejši niso mogli priti do položajev. Zaradi tega se tudi ni mogla oblikovati potrebna rezerva sposobnih mladih kadrov, kadrovska togost velja za vse ravni, poudarja partijsko glasilo.
Na sovjetski televiziji so pred dnevi ponovili politspektakel z naslovom »Dva pogleda iz istega kabineta«. Gre pa za goli dialog med privržencem novega, »perestrojke«, in starega, ki je na položaju prvega sekretarja oblastnega komiteja. Komad je napisal ugledni publicist Fjodor Burlacki (objavlja redno v »Literaturni Gazeli«), Vsa »napetost« se snuje v ostrih besedah med tradicionalnimi in novimi načeli partijskega dela. »Mladi iz Moskve« kar stežka prepriča svojega starega kolega in tovariša o potrebi »perestrojke«.
ANTON RUPNIK
Val slabega vremena noče nikakor pojenjati
Zaradi obilice snega in mraza se težave v F-JK še stopnjujejo
Največ dela imajo v teh dneh vsi tisti, ki skrbijo za varnost na cestah
V ponedeljek 34. evropski dan šole
TRST — V ponedeljek, 19. t. m., bodo v dvanajstih državah Evropske gospodarske skupnosti, v Avstriji, na Švedskem, v Švici, v Turčiji in na Cipru proslavili 34. evropski dan šole.
Pred tem dnevom, ko bodo študenti iz vseh teh držav izročili svoja dela (pismena in figurativna) na teme, ki so bile predlagane na mednarodni ravni, je deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine za komunitarne zadeve Pio Nodari želel podčrtati, kako taka manifestacija predstavlja dragoceno priložnost za začetek razmisleka o »evropski vzgoji« in pri tem poudaril bistveno vlogo, ki jo s tem v zvezi ima učno osebje.
Dodal je še, da je senzibilizacija okrog vprašanj evropske razsežnosti velike važnosti v sedanjem zgodovinsko političnem kontekstu; sicer so se tudi teme, ki so jih študenti obravnavali v svojih prispevkih nanašale na bistvena vprašanja skupnega življenja, kot na primer ustanovitev prave evropske zveze. Podobnih vprašanj pa je mnogo.
Deželni odbornik Nodari je vsekakor še izjavil, da F-JK že dalj časa deluje v tej smeri, seveda po svojih močeh in v okviru pristojnosti, ki jih ima na tem področju in zagotovil, da bo nadaljevala v tej svoji politiki.
VIDEM — Vremenske razmere v Furlaniji-Julijski krajini so se včeraj ponovno poslabšale; ponovno je snežilo, čeprav ne tako močno kot v prejšnjih dneh; tudi temperature so se obdržale krepko pod ničlo; slabo vreme je prineslo s seboj še dodatne težave, tako da je stanje v pretežnem delu deželo že kritično; o težavah v prometu poročajo od vsepovsod; pripetilo se je tudi več prometnih nesreč, ena od katerih je terjala tudi človeško življenje in sicer v pordenonski pokrajini.
Pokrajinska cesta od Vidma do Trbiža je bila sicer prevozna, vendar s težavami in brez obvezne zimske opreme za avtomobile; zimska oprema pa je bila obvezna na avstrijski strani. Tudi avtocesta Videm-Benetke je bila prevozna brez večjih problemov, avtocesta iz Trsta proti Vidmu in Benetkam pa je bila prevozna od Redipuglie dalje; vhod v Lizertu je bil namreč zaradi poledice zaprt.
Zaprte so bile ceste, ki peljejo s Trbiža na Predil, s Kluž na Nevejsko
sedlo in na Predil, cesta ki pelje na Mokrine, na Monte Croce Carnico, do Bele Peči in cesta Val Aupa-Mužac-Tablja. Na vseh ostalih cestah po Karniji in višjih predelih je bila za avtomobile obvezna zimska oprema.
Velike težave so bile tudi na Če-dajskem in v Nadiških dolinah; številne vasi so bile praktično odrezane od sveta. Avtobusne zveze so bile prekinjene, marsikje je zmanjkal tudi električni tok, kar je še povečalo že itak težko splošno stanje.
Tudi v pordenonski pokrajini so se težave v primerjavi s sredo znatno povečale. Snežiti je začelo okrog tretje ure; pristojne oblasti so odredile zaprtje šol vse do sobote (podobno je bilo tudi v videmski pokrajini). Pokrajinska cesta, ki pelje v Valcellino je bila prejšnjo noč zaprta, za več ur je bila zaprta tudi cesta, ki pelje v zimsko-športno središče Piancavallo. Na cestah, ki so bile zaprte, je bila zimska oprema obvezna za vsa vozila.
Stanje je torej zelo kritično tako v videmski, kot pordenonski pokrajini. Osebje podjetja ANAS je stalno na delu, vendar pa je ta val slabega vremena s snegom in hudim mrazom zelo trd oreh tudi za prizadevno osebje, ne samo podjetja ANAS, ampak tudi občinskih in pokrajinskih uprav, ki si prizadevajo, da bi prebivalstvo čim bolje preživelo ta val slabega vremena.
Piran - Sacile -Salzburg: tri mesta trije trgi
PIRAN — Drevi ob 18. uri bi morali v piranski Mestni galeriji odpreti zanimivo razstavo z naslovom Piran :— Sacile — Salzburg: tri mesta trije trgi, ki jo pripravljajo Obalne galerije Piran in piranska občinska skupščina. Pobudo za to razstavo so dali v piranski občini, potem, ko so ugotovili, da tri mesta iz treh Dežel skupnosti Alpe - Jadran povezuje tudi podoben odnos, oziroma pristop pri urejanju in prenovi starega mestnega jedra. Hkrati pa si je ureditev oziroma prenovo vseh treh osrednjih trgov teh mest zargislil mednarodno priznan arhitekt Boris Podreka z Dunaja, po rodu iz Trsta. Ker gre torej za določeno rdečo nit, so v vseh treh mestih pa tudi arhitekt s sodelavci takoj pristali na enotno predstavitev teh načrtov. Danes bo izšel tudi poseben katalog ob tej priložnosti, natisnjen v treh jezikih. Razstava bo v piranski galeriji odprta en mesec, kasneje pa naj bi jo preselili še v Sacile in Salzburg. Za Piran pomeni ureditveni načrt Tartinijevega trga gotovo prelomnico pri obravnavi prenove starega mesta, hkrati pa Piran s tem potrjuje, da želi ob vsakoletnih sestankih profesorjev in študentov arhitekture iz Trsta, Gradca, z Dunaja in iz Ljubljane in ob letnem seminarju — Dnevi arhitekture omogočiti arhitektom kar največ možnosti za njihovo strokovno in študijsko delo in srečanja.
BORIS ŠULIGOJ
V Cankarjevem domu predstavili odpravo Karakorum 86
Topli aplavzi za vrhunske alpiniste
Člani odprave Karakorum 86 na odru Cankarjevega doma: od leve proti desni Žare Guzej, Mojmir Štangelj, Dušan Jelinčič, Rado Fabjan, Bogdan Biščak, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Tomo Česen, Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj, Tomaž Jamnik in Viki Grošelj.
LJUBLJANA — V ponedeljek zvečer je bila v Srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani uradna predstavitev slovenske alpinistične odprave Karakorum 86, ki je lani poleti prijetno iznenadila ves alpinistični svet, saj je bila ena najuspešnejših odprav sploh. Dvanajst članov je namreč osvojilo osemtisočak Broad Peak, štiri osemtisočak Gašerbrum II, Tomo Česen je splezal prvenstveno smer na drugi najvišji gori na svetu K 2 in še bi lahko naštevali. Kot znano, se je odprave udeležil tudi zamejski alpinist Dušan Jelinčič, ki je dne 4. avgusta 1986 kot prvi Tržačan in prebivalec dežele Furlanije-Julijske krajine osvojil osemtisočak.
Odpravo je najprej predstavil predsednik telesnokulturne skupnosti Slovenije Andrej Brvar. Poudaril je, da se slovenska družba končno zaveda pomena, ki ga ima alpinizem pri »as, saj so uspehi že daleč presegli republiške in državne meje. Pozitivnejši odnos družbe do te najbolj plemenite športne zvrsti priča dejstvo, da je letos Prejelo najvišjo telesno kulturno priznanje v Sloveniji - Bloudkovo nagrado in plaketo mnogo alpinistov, pač najbolj zaslužnih in uspešnih. Dodal je, da bo v kratkem alpinizem prejel tisto mesto, priznanje in družbeni prestiž, ki si ga vsekakor zasluži.
Vodja odprave, vrhunski alpinist Viki Grošelj (za sabo ima že štiri osemtisočake), je nato poimensko predstavil vseh štirinajst članov, ki so
se sproti zvrščali na odru Cankarjevega doma in želi zaslužen aplavz. Številni publiki so, se tako predstavili Viki Grošelj, Tomaž Jamnik, Marija Štremfelj, Andrej Štremfelj, Tomo Česen, Pavle Kozjek, Silvo Karo, Bogdan Biščak, Rado Fabran, Dušan Jelinčič, Mojmir Štangelj in zdravnik Žare Guzej. Upravičeno sta bila odsotna prvi pobudnik odprave Ničo Kregar in Matevž Lenarčič iz Trbovelj.
Po predstavitvi članov ekspedicije je še spregovoril načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zveze Slovenije Tone Škarja, ki je poudaril, da je lahko samo ponosen za tak popoln uspeh Karakoruma 86.
Po »uradnem« delu predstavitve je bilo na sporedu skupno predavanje Vikija Grošlja, Marije Štremfelj in Toma Česna (seveda o tej odpravi) z naslovom »2x8000«. Takoj moramo reči, da je bilo zanimanje za to izvajanje ob krasnih diapozitivih v Ljubljani izredno, saj so jo morali še isti večer (seveda isti predavatelji) ponoviti, in še niso prišli na račun vsi tisti, ki so si hoteli predavanje ogledati.
Glavni predavatelj je bil seveda vodja Viki, ki je v svojem tipičnem pestrem, stvarnem in obenem otožno liričnem slogu opisal predvsem svoja vzpona na oba osemtisočaka, pa tudi odpravo na splošno. Marija Štremfelj je opisala svoj »legendarni« vzpon na Broad Peak dne 28. julija lani, ko je ta
vrh osvojila skupno z možem Andrejem, s Tomažem Jamnikom in Radom Fabianom ter tako postala prva Jugoslovanka in ena redkih žensk na svetu, ki je osvojila osemtisočak.
Tomo Česen pa je opisal svoj enostavno fantastičen prvenstveni vzpon po 2700 m dolgi smeri, ki se sedaj imenuje Jugoslovanska, na K 2. Vzpon je opravil sam, v primeru zapletljajev bi
ne bilo več povratka. Dolg spontan aplavz občinstva Cankarjevega doma je le potrdil uspeh odprave same in njenih protagonistov.
Na koncu je Viki Grošelj napovedal knjigo o Karakorumu 86, ki bo izšla v kratkem. Naslov ji bo »V prostranstvih črnega granita«, bo pa le prva o tej nepozabni avanturi na onem koncu sveta.
Letos bodo začeli graditi novo osnovno šolo v Pradah
KOPER — Ena od najpomembnejših nalog, ki naj bi jih v višjih družbenih dejavnosti v koprski Občini uresničili v tem letu, je začetek gradnje nove osnovne šole v Pradah. Razen tega je že pripravljen okvirni načrt za preureditev in koncentracijo služb v zdravstvenem domu, kjer naj bi tudi izboljšali kakovost dela, zlasti skrajšali čakalne dobe v zobozdravstvu.
Šole v koprski občini so večinoma že opremljene z računalniki, dobile pa naj bi še nove, tako da bi se pouk z njimi kar najbolj obogatil. V koprskem gledališču, ki so ga prenovili lani, so po novem dane večje možnosti za razvoj dejavnosti kulturniških skupin, v okviru Zveze kulturnih organizacij pa naj bi v krajevnih skupnostih razvijali še nekatere nove, doslej deficitarne ljubiteljske dejavnosti kot so gledališka, literarna, likovna, folklorna, posebej naj bi skrbeli za oživljanje istrskega ljudskega izročila itn. Bogat program naj bi seveda letos ohranili tudi v galerijah Lozza in Meduza. V okviru Kulturne skupnosti bodo zagotovili tudi del sredstev za uresničevanje programov samostojnih kulturnih delavcev, posebej pa pomagali pri uresničevanju programa novoustanovljene Delovne skupnosti »Lozza«.
Če se povrnemo k najmlajšim, potem je treba zapisati, da se obseg dejavnosti vzgojnovarstvenih organizacij - kar zadeva redne oddelke, v katere je bilo lani vključenih okrog 2.350 otrok - ne bo znatno povečal.
DUŠAN GRČA
vID
'' IflPpi
in arugi
34. tržaški proces 1941
Navajamo pričevanje Ivana Gašperšiča: »Aretirali so me 7. julija 1940 in odpeljali v koprske zapore. Nekaj časa so me puščali samega v celici, skoraj brez hrane. Neko noč so me dvignili in odpeljali v reške zapore, v temačen in smrdljiv prostor. Naslednjega dne sem se znašel v močno razsvetljeni sobi. Pozorno so me opazovale tri meni neznane osebe. Verjetno so hoteli spoznati v meni iskano osebo. Niso pa dosegli nobenega rezultata. Potem so me odpeljali ponovno proti Trstu. Spotoma so mi grozili, da me bodo ustrelili, posebno tedaj, ko smo vozili mimo Bazovice. Privedli so me v isto celico, kjer so me dvignili. Z mučenjem so začeli 21. julija ob 21. uri zvečer.
Policijski agentje so me odvedli v tretje nadstropje tržaške kvesture. Pomočnik komisarja Perle je bil Medvešček, Slovenec, prodan birič, ki je prejel med NOB zasluženo kazen. Pretepali so me po glavi in po telesu. To se je dogajalo trikrat, vsake tri ure dvakrat vso noč. Zbadali so me z iglami in pretepali z bičevko. Proti jutru sem padel v nezavest. Te trditve niso pretiravanja, ampak le bleda slika vsega tistega gorja, ki so ga pretrpeli nekateri nesrečniki, ki so padli v roke fašistične policije.«!83)
Člana organizacije TIGR Bogomila Hvala iz Slapa ob Idrijci so aretirali agentje tržaške kvesture 29. novembra
1940.	Odpeljali so ga v tržaški zapor Coroneo. Že 1. decembra so ga ponoči odpeljali v njemu neznan kraj. Pustili so ga v podzemskem prostoru, ki je bil podoben zaklonišču, podprtemu s tramovjem. Tam je ostal do srede januarja
1941.	Celica je bila brez svetlobe, na lesenem podu kakih 40 cm od tal, ki so bila betonska. Po strmih stopnicah so ga vodili iz celice na zasliševanje in nečloveško mučenje v drugo ali tretje nadstropje. !84)
O tem, kako so ravnali policijski agentje z njim, je Anton Abram med drugim zapisal naslednje: »Na zaslišanje so me odvedli na tržaško kvesturo 20. avgusta. Tam sem ostal do 14. septembra 1940. Prvih štirinajst dni so me neprenehoma zasliševali in pretepali. In prve dni sem bil brez vsake hrane in vode, poln bolečin. Izsušene in razpokane ustnice sem si mazal s samim urinom, ker me je mučila neznosna žeja. Po treh dneh sem opazil skozi okno na dvorišču policijske centrale v Ul. 30 Ottobre zidarskega vajenca, mojega vaščana Karla Fakina. Uspelo mi je, da sem mu sporočil, naj mi prinese nekaj hrane in pijače. To je tudi storil. In pridobil sem na močeh. To je opazil na zasliševanju celo sam komisar Perla in se je čudil, da toliko zmorem. Naprej so me zasliševali in pretepali. V celih štirinajstih dneh sem podpisal le dve strani zapisnika. Spraševali so me predvsem, kako poznam Tomažiča, Budina, Dujmoviča, Uršiča in druge. Tomažičevo izjavo pa so mi dali prebrati, kar me je pretreslo, ko sem videl njegov podpis, ki je bil enak podpisu sedem-, osemletnega otroka. To je pomenilo, da so ga neznansko mučili.« I85)
Po prvem valu junijskih aretacij so imeli za zapahi do septembra 1940 že 139 oseb. Z aretacijami so nadaljevali v septembru. Aretirali so okrog 120 slovenskih narodnjakov; med njimi pretežno tržaških in goriških intelektualcev, štu-
dentov in dijakov, kakor tudi iz drugih družbenih slojev. Do novembra pa so aretirali še 13 pripadnikov TIGR na območju Bovca in Tolminske.
ŠTIRJE DOLGI SEZNAMI
V	decembru leta 1940 je bilo že v glavnem zbrano gradivo šestmesečne policijske preiskave. O njem je pripravil glavni inšpektor javne varnosti Francesco Peruzzi v Milanu obširno poročilo, v katerem je še dopolnil že posredovane podatke na pristojno mesto 11. novembra in 3. decembra. S tem poročilom iz 28. decembra 1940, ki ga je poslal Notranjemu ministrstvu v Rim in kvesturam v Trstu, Gorici, Pulju in na Reki, so razdelili 269 aretiranih oseb nekako po kazenski odgovornosti, v marsičem skonstruiranih obtožbah, storjenih ali domnevnih dejanjih, v štiri skupine. !86)
V	prvi skupini so bili zajeti voditelji komunističnega in iredentističnega gibanja, tako imenovani izvrševalci terorističnih dejanj, odgovorni za prenos in skladiščenje orožja in eksploziva ter vohunske dejavnosti, vsega skupaj 73 oseb, predlaganih za prijavo Posebnemu sodišču.
V	drugi in tretji skupini so bili označeni njihovi sodelavci, sicer ne neposredno soudeleženi v opisanih dejanjih, marveč so bili njihovi somišljeniki, komunistični in iredentistični propagandisti. Skupno jih je bilo 129. Od teh so 81 predlagali za policijsko konfinacijo in 48 za policijski opomin.
(83)	Ivan Gašperšič, izjava pri piscu
(84)	Bogomil Hvala, izjava pri piscu
(85)	Anton Abram, življenjepis, kopija pri piscu
(86)	Arhiv IZDG, ital. arhiv, kvestura Trst, fasc. 1019, N. di prot. 01731, Milano, 28 dicembre 1940, al Ministero deirinterno, Dir. Gen. della P.S., Div. Polizia Politica, guestore di Trieste, Gorizia Fiume e Pola, Oggetto: Movimento co-munista iredentista slavo nella Venezia Giulia, L. Ispett. generale di PS Peruzzi
Presenetljiva ozadja novoletnega napada na Slovence in na tržaškega škofa
Občinski svet drevi o nesramni županovi izjavi
Pravico imamo govoriti svoj jezik
»Lassa pur che i canti e i subi e che i fazzi pur dispetti nella patria de Rossetti non se parla che italiam
Ta zloglasni verz bo v ospredju današnje razprave tržaškega občinskega sveta. To ne slučajno, temveč vedno bolj očitno namerno, načrtno in z mnogimi posledicami.
S tem verzom je namreč župan Staffieri zaključil svoje novoletno voščilo v gledališču Rossetti na običajnem novoletnem koncertu, ki ga prireja združenje trgovcev. Izrekel ga je v očitni in brutalni polemiki s tržaškim škofom, ki je po zgledu papeža voščil tržaškim vernikom pri polnočnici v njih jezikih,, seveda Slovencem v slovenščini.
Glasilo Liste za Trst »La voce libe-ra« pa je napad še zaostrilo s svojim komentarjem.
Geslo, da se v Trstu ne sme govoriti noben drug jezik, kot italijanščina, je geslo skrajnih nacionalistov, je odraz najbolj strupenega šovinizma. To geslo in ta poziv je župan Staffieri izrekel kot župan, ki bi moral vsklajevati interese vseh meščanov. Sam je pogosto ponovil, med drugim tudi v intervjuju z našim dnevnikom, da ločuje med dolžnostmi in pravicami političnega tajnika neke stranke in dolžnostmi župana. Tokrat pa je tako brutalno in na tak nesramen način postavil v prvo vrsto svoje lastne strankarske interese, interese šovinističnega skrajno desničarskega dela mesta. Vsa zadeva pa ima še zlasti mučen in zopern prizvok, ker se nanaša na cerkveni obred ob rojstvu Jezusa, na tradicionalno polnočnico, praznik miru in sožitja vseh ljudi na svetu. Tudi ob tej priliki se torej med cerkvenim obredom v Trstu ne sme govoriti slovensko.
To pa je bistvo vprašanja. Vse politične in druge polemike, ki so običajne, ko gre za oblast in strankarske odnose, namreč ne morejo prikriti dejstva, da gre za javno zahtevo prvega tržaškega občana, izrečeno na najbolj slovesen način, da se v cerkvi ne sme rabiti slovenski jezik. Torej se ga ne sme rabiti niti drugje v javnosti. Najbrže se ga ne sme rabiti niti zasebno.
Zahteva je naravnost strahotna, sramotna in do kraja nezgodovinska, izven sedanjega časa. Je napad na vse osnove normalnega demokratičnega družbenega življenja, saj je tako govorjenje v imenu vsega mesta, v resnici posmeh in sramota za vsakega normalnega italijanskega someščana, ki ga nacionalistična ihta ni do kraja zastrupila.
Sinoči so načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu sklenili, da se bo njegova današnja seja začela z odgovorom župana in z debato o interpelacijah v zvezi z znano sramotno Staf-fierijevo izjavo na novoletnem koncertu. Župan se torej ni poslužil možnosti zavlačevanja in mu očitno odgovarja, da do take razprave pride, kar samo še potrjuje splošno razširjeno prepričanje, da gre za načrtno provokacijo.
Županov nastop na koncertu je zbudil izreden politični odmev, saj gre v resnici za nekaj nezaslišanega. Tednik »II Meri-diano« v včerajšnji številki objavlja daljši argumentiran članek znanega publicista Luciana Santina, ki v tej zvezi razkriva izredno zanimivo ozadnje. Santin pravi, da gre za ponovno vojno med tržaškim škofom in tukajšnjimi liberal-nacionalističnimi krogi. Lista in ostale njej podobne politične sile zahtevajo zamenjavo škofa in v tej zvezi se celo že omenjata njim ustrezna kandidata: goriš-ki škof Bommarco in bivši župnik Sv. Jakoba don Cosulich. Zato so poslali številna pisma v Rim in določen rezultat naj bi se pokazal, ker sta v Trst prišla dva jezuita, ki sta pričela z diskretno raziskavo odnosov in stališč, zlasti v političnih krogih.
V zaključku članka je omenjen primer Fogar, katerega so fašisti odstranili, ker je branil pravice Slovencev. Navaja še bližnji sestanek škofa s papežem, ko se bodo s cerkvenim poglavarjem srečali škofi iz vsega Tri veneta.
Očitno gre za argumentirano pisanje, ki prav gotovo odraža pomemben del tržaške politične stvarnosti in torej stališča nacionalističnih krogov, katerih glasnik je listarski tržaški župan. Prav gotovo pa gre tudi za notranje odnose v Listi za Trst in za odnose med vsemi tržaškimi strankami. Ti prav gotovo niso idilični, sodelovanja dejansko ni in župan skuša vzbuditi nacionalistične napetosti in se tako obrača k svojim volivcem. Stara metoda, ko se skušajo z nacionalističnimi napadi in izpadi reševati notranja nasprotja in zaostreni odnosi. Na tak način pa se seveda nikoli nič ne reši, kar je tudi značilnost sedanje občinske uprave, za katero prav gotovo velja obtožba, da je povsem neučinkovita.
Današnja občinska seja bo torej razburljiva, pa čeprav bo potekala v še vedno atmosfersko hladnem ozračju snega in ledu. Svoje posege so že včeraj na zasedanju načelnikov skupin napovedale vse skupine. Pričakujemo lahko zelo ostro razpravo, malo pa je verjetno, da bo prišlo do krize uprave, ker bi to pomenilo skoro neizbežen konec zavezništva in najbrž tudi predčasne volitve.
Slovenska občinska odbornika prof. Lokar in arh. Jagodic se prav gotovo neugodno počutita v sedanji upravni druščini in še zlasti ob tako nesramni županovi izjavi. Prof. Lokar, ki v občinskem svetu zastopa Slovensko skupnost, nam je poslal kopijo pisma, ki ga je včeraj izročil tržaškemu županu. V njem ga
opozarja, da je že 4. januarja odločno telegrafsko protestiral in da na^ telegram ni prejel nobenega odgovora. Županov govor je anahronističen, žaljiv za Slovence in za škofa, ki je z dejstvi dokazal, da je škof vseh.
Politični incident je zelo resen in zato prof. Lokar od župana zahteva opravičilo in pojasnilo, da bodo jasne pristojnosti. Nato ga opozarja, da je bil izvoljen za župana tudi z glasom Slovenske skupnosti in na osnovi dokumenta, ki nudi jamstva slovenski manjšini. Ni res, da se je v Trstu vedno govorilo samo italijansko, saj je znan prispevek drugih narodnosti in med njimi Slovencev.
Arh. Darij Jagodic pa nam je poslal daljše »pismo uredništvu«, v katerem uvodoma razmišlja o osnovnih političnih odnosih in o poteh, da se doseže sožitje in medsebojno sodelovanje. Odbornik je mnenja, da bi bilo napačno, če bi se Slovenci zapirali sami vase. Jagodic ostro obsoja županov govor vgledališču Rossetti in pravi, da 'je župan obenem tudi politični tajnik heterogene grupacije, desničarski človek, ki ima vsakodnevne težave z nekaj svojimi še bolj desničarskimi somišljeniki, ki so izven vsake stvarnosti, ki pa s svojo demagogijo marsikaj pogojujejo. Socialisti so vse to dobro vedeli, vendar so vstopili v odbor in dobili nekatera ključna odborništva — enega so poverili Slovencu — vse z namenom, da bi ga pogojevali. Zakaj slovenski odbornik ne odstopi? Na to vprašanje odbornik Jagodic odgovarja naslednje:
gon iz države ter prometnih prekrškov. Največ vpletenih kršiteljev je jugoslovanske narodnosti. Govornik je nato omenil, da je vedno več kaznivih dejanj, ki zadevajo razpečevanje mamil. Tudi starost uživalcev mamil je vedno nižja, medtem ko so se zdravstveni posegi izkazali v veliki meri kot neučinkoviti. Potrebno je torej ojačiti centre za zdravljenje in preven-cijo narkomanije. Niso sicer zasledili središč za predelovanje mamil, saj gre v naših krajih predvsem za tihotapljenje preko italijansko-jugoslovanske meje. D'Agostino je nato dejal, da so bili politični zločini zelo redki. Povečini gre za manjše prekrške, kot so anonimni telefonski pozivi, da je v tej ali oni stavbi peklenski stroj, sledijo dejanja, ki pomenijo izbruhe netolerantnosti (popisne akcije, poškodovanje lokalov itd.) Obstajajo tudi vesti o Palestincih, ki naj bi bili v zvezi z libijskimi terorističnimi organizacijami. Palestince so zasačili, ko so hoteli v Italijo s ponarejenimi dokumenti.
Organi javne varnosti in sodne oblasti niso odkrili niti posegov mafije v raznih gospodarskih sektorjih.
Znatno je padlo tudi število načrtnih umorov in sicer od devet na štiri, zabeležili pa so tri nepremišljene umore. Znatno se je povečalo število ropov, v največji meri so roparji vdrli v banke in zlatarne. Od 161 ropov je število naraslo na 202 ropa. Dejstvo je tudi, da je velika večina bančnih roparjev še vedno na svobodi. Zelo težko jih je namreč izslediti, saj prihajajo iz drugih krajev Italije. Število izsiljevanj je narastlo od 45 na 67, zabeležili so tudi pet ugrabitev.
»Zelo enostavno bi bilo odstopiti, se premakniti s stolčka odbornika na stolček navadnega svetovalca, magari v opozicijo, in tam demagoško podajati izjave, ki bi bile morda zelo cenjene v naši javnosti. Samo da to, dragi bralci, ni moja namera. Ob podpori svoje stranke sem izbral vse težjo pot, pot odbornika Slovenca, ki se mora boriti za to, da bo tržaški župan ločil svoje javne nastope med svojo strankarsko tajniško pozicijo v stranki, ki je taka kot je, ali še bolje, da jo bo opustil in postal župan vseh Italijanov in Slovencev in mogoče še Judov, Grkov in Srbov, ki prebivajo v našem mestu, kot je povedal škof v stolnici, samo, da to ne pride samo od sebe. Zato je potreben trud in neznansko trdna volja, zagrizenost in čas. Ne moremo in ne smemo si delati utvar, da se lahko stvari menjajo čez noč, pa tudi ne, da se bodo menjale same od sebe. Vendar sem prepričan, da je doprinos za dosego ciljev, ki so skupni navsezadnje veliki komponenti ljudi v naših krajih, dosegljiv, in to od znotraj prej kot od zunaj, s prepričevanjem in s političnim delom.«
RADIO OPČINE
Nocoj, od 18.30 naprej, bo Radio Opčine v živo prenašal zasedanje tržaškega občinskega sveta.
Zvišalo se je tudi število nenamernih umorov in sicer od 209 na 214. Velika večina tovrstnih umorov se je pripetila v prometnih nesrečah. Povečalo se je tudi število kaznivih stečajev pa tudi število navadnih stečajev, posebno v videmski pokrajini. Število slednjih je naraslo od 210 na 307. Glede valutnih prekrškov je DAgostino dejal, da njihovo številnost pogojuje bližina meje bodisi z Avstrijo kot z Italijo. Poudaril pa je, da se veliki prekrški, kjer pritekajo in odtekajo znatne vsote denarja, dogajajo po drugih poteh, kot je enostavno tihotapljenje preko obmejnih prehodov.
Državni pravdnik je nato omenil še vrsto drugih prekrškov, mi smo se omejili le na tiste, ki javnost najbolj zanimajo in ki so v resnici tudi najpogostejši.
Poročilu državnega pravdnika so sledili razni posegi. Vseh ne bi tu našteli, nekatere pa velja vsekakor omeniti. Tako je predsednik združenja odvetnikov Comelli zelo jasno in tudi ostro razčlenil največje pomanjkljivosti sodstva. Omenil je tako počasnost postopkov, vedno manjšo učinkovitost sodnega aparata in druge pomanjkljivosti. V tem smislu je omenil zasedanje v Bologni, kjer so prišla vsa ta vprašanja ostro na dan. Svoj poseg je Comelli zaključil s trditvijo, da bi bila delitev dežele F-Jk, o kateri se danes veliko govori, prava katastrofa. Svoj pozdrav so prinesli tudi član višjega sodnega sveta in predstavnik ministrstva za sodstvo. Spregovoril je tudi predstavnik sodnikov Morvey in pa predstavnik enotnega sindikata policije, ki je poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju med organi javne varnosti in sodnijskim aparatom.
Včeraj je bila slovesna otvoritev sodnega leta
V ospredju številna nerešena vprašanja sodstva
Uvodno poročilo je podal namestnik državnega pravdnika Filoreto D’Agostino
Včeraj so na Tržaški sodniji slovesno odprli novo sodno leto. Slovesni seji je predsedoval predsednik vrhovnega sodišča dr. Roberto Bianchini, prisotni pa so bili člani sodišča, predstavniki sodnikov, odvetnikov in drugih sodnijskih organov. Poleg njih so prisostvovali slovesni seji tudi politični predstavniki, predstavniki varnostnih sil in drugi dejavniki javnega življenja. Poročilo o preteklem sodnem letu je prebral državni pravdnik pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Filoreto DAgostino.
V začetku svojega poročila je DAgostino poudaril, da je treba utrditi takšno pojmovanje »pravice«, ki govori o demokratičnih družbenih odnosih
ne pa o pojmovanju sodnih oblasti, ki naj bi bile orodje neke represivne države. Govornik se je dotaknil tudi številnih problemov, ki tarejo sodstvo in potek sodnih obravnav, poudaril pa je nekatere reforme, ki želijo rešiti najbolj pereča vprašanja. Daljše poglavje je namenil problemu neizpolnjenih or-ganikov, kar seveda bremeni in ovira hitro postopanje. V naši deželi je prišlo v nekaterih sodiščih do stagnacije pri opravljanju dela. Osrednji del poročila je bil namenjen številu kaznivih dejanj v obdobju od 1. julija 1985 do 30. junija 1986. DAgostino je tako dejal, da je med kaznivimi dejanji največ kraj, prekrškov, ki zadevajo prisilni iz-
Državni pravdnik dr. DAgostino med branjem svojega poročila
Občinska posvetovalna komisija se je včeraj izrekla o ugovorih
Podrobnostni načrti za Zahodni Kras
so končno spet prišli na dnevni red
Podrobnostni urbanistični načrti za Prosek, Kontovel in Križ so končno spet zagledali luč dneva, potem ko so poldrugo leto ležali v temi občinskih predalov. Včeraj se je namreč občinska posvetovalna urbanistična komisija, ki jo sestavljajo občinski izvoljeni predstavniki in zunanji Izvedenci, končno razpravljala o ugovorih, ki so jih že konec predlanskega leta vložili prebivalci zahodnokraških vasi, potem ko se je že v poletnih mesecih istega leta tržaški občinski svet povoljno izrekel o podrobnostnih načrtih.
Komisija je med včerajšnjim obravnavanjem ugovorov skoraj v celoti upoštevala mnenje, ki ga je s tem v zvezi izrekel zahodnokraški rajonski svet, ni pa upoštevala vseh mnenj posameznikov.
Kaj sedaj še manjka, da bodo podrobnostni načrti za Prosek, Kontovel in Križ dokončno pravnomočni in da bodo prebivalci teh vasi lahko končno začeli reševati hude stanovanjske in druge probleme, kar jim je bilo več kot petnajst let onemogočeno? O mnenju, ki ga je včeraj izrekla posvetovalna komisija, se bo moral sedaj izreči še tržaški občinski odbor, nakar bo imel zadnjo besedo občinski svet. Upati je, da sedaj ne bo več novih težav in da bo nadaljnji birokratski postopek stekel hitro, tudi zato, ker sedaj res ni videti več najmanjšega razloga, da bi se iter podrobnostnih urbanističnih načrtov spet ustavil.
Dokončno obnovili del palače Rittmeyer
Znana tržaška palača Rittmeyer, v kateri imata svoje prostore konservatorij in nižja srednja šola Tartini, je končno doživela vsaj prvo fazo obnovitvenih del. V kratkem bodo nared še nekateri notranji prostori, tako da se bodo vsi dijaki lahko vselili v nove učilnice. Gradbena podjetja Savini, Caravaggio in Sirarn so dokončno predala del obnovljenega prvega in del drugega nadstropja in sanitarnih prostorov, tako da je skupno šest novih učilnic, medtem ko so v tretjem nadstropju pripravljene za vselitev štiri učilnice. Dokončani sta tudi glasbena učilnica in atrij. Obnovljene prostore so oddali svojemu namenu po kratki slovesnosti v prisotnosti občinskega odbornika za šolstvo Tomizze in predsednika konservatorija dr. Molinarija.
Ostala obnovitvena dela na celotni strukturi palače Rittmeyer bodo po predvidevanjih končana v teku dveh let.
Kot je že navada, bodo uprizorili izvirno veseloigro
V Borštu in Zabrežcu se pripravljajo na tradicionalni praznik vaškega patrona
Borštani in Zabrežani že od nekdaj zvesto obnavljajo vaški praznik sv. Antona. Poleg tradicionalnega praznovanja vaškega zavetnika bo letos PD Slovenec proslavljalo tudi pomembno deseto obletnico prve prireditve v prenovljenih prostorih bor-štanske Srenjske hiše.
Že leta 1948 je za sv. Antona domača dramska skupina uprizorila igro »Prisega opolnoči«. Odtlej so se skoraj vsa leta zvrstile vrste prireditev in uprizoritev izvirnih dramskih del domačih mladih igralcev, ki so dramske izvedbe bogatili s petjem in glasbo. Vse društvene kulturne prireditve so po vojni do leta 1976 potekale v dvorani na Križišču v Borštu in kasneje v dvorani pri šolskih sestrah. 1. junija, ob priložnosti 6. praznika vina v Hri-benci v Zabrežcu je dolinska občinska uprava dodelila PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca v varstvo obnovljeno Srenjsko hišo v Borštu, ki so jo domačini kmalu ustrezno opremili. Za Silvestrovo so domačini v novi dvorani prvič zaplesali in 17. januarja 1977 je PD Slovenec v njej priredil prvi kulturni večer, na katerem so sodelo-
vali mešani pevski zbor Slovenec, osnovna šola, vrtec in društvena dramska skupina. V soboto bo torej potekalo točno deset let, odkar je dramski društveni odsek prvič nastopil v dvorani prenovljene Srenjske hiše.
Odrska dela domačih ustvarjalcev in igralcev so imela doslej dokajšen uspeh, saj so vedno izredno številni publiki nudili uro smeha in poslušalce navdušili s petjem in glasbenimi vložki. Posebno uspešna se je izkazala tudi lanska izvirna pravljična igra v borštanskem narečju »Ambet je bjeu...«, s katero so mladi igralci, pevci in glasbeniki po premierski izvedbi na dan sv. Antona in ponovitvi v Srenjski hiši v Borštu uspešno gostovali še v Trebčah, Prebenegu, Domju, Sovodnjah in v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Ta teden potekajo v Borštu še zadnje priprave vaškega društva in dramske skupine na jutrijšnjo prireditev. Letošnji dramski kader je prenovljen in pomlajen. Sestavljajo ga nekateri novi člani, večina mladincev pa
je že nastopila na borštanskem odru. Devetčlanska igralska zasedba in vsi, ki jim pomagajo pri postavitvi predstave, se sicer navdušeno pripravljajo že od konca novembra na sobotni premierski nastop, ko se nam bodo predstavili z veseloigro »Življenje, veselje in trpljenje«. Tudi tokrat so vaški mladinci sami sestavili dramsko besedilo, pripravili odrsko sceno in kostume ter delo sami zrežirali. Obeta se nam prav gotovo živahna in pestra izvirna trodejanka, ki ne bo razočarala zveste publike iz Boršta, Zabrežca in iz sosednih vasi.
Sobotni kulturni spored bo popestril nastop domačega mešanega pevskega zbora Slovenec, ki ga vodi Boža Hrvatič. Na kulturno prireditev, ki bo jutri, 3 7. januarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu, je PD Slovenec povabilo v goste še nonet Sovodenjska dekleta. Na praznik vseh Tončk in Tončkov so vabljeni vsi ljubitelji petja in vsi, ki bi se radi brezskrbno razvedrili ob veseloigri »Življenje, veselje in trpljenje«.
BARBARA BONETA
Na krnski planoti ga je zjutraj in popoldne zapadlo od 15 do 20 cm
Ledeno skorjo je včeraj prekril svež sneg Težave v prometu, nekatere vasi nedostopne
V Trebčah se je mladež takole (kar uspešno) šla kiparjenja
Na posnetku z Opčin vidimo, da je bilo treba do avta z lopato
Po ledu sneg, nato spet led. Starka zima nas vsak dan znova preseneča in postavlja pred nove težave. Po sredini poledici je včeraj ponoči obilno snežilo (na Krasu je zapadlo od 15 do 20 centimetrov snega). Sneg je prekril ledeno skorjo, kar je avtomobilistom omogočilo nekoliko "varnejšo" vožnjo. Seveda so se morali avtomobilisti najprej dokopati do svojih vozil, ki so bila zakopana v snegu in "prevlečena" z debelo ledeno plastjo.
Včeraj je bilo mogoče voziti po cestah tržaške pokrajine izključno z verigami in ježevkami. Trbiška cesta je bila ves dan zaprta. Kljub temu so se nekateri vozniki na lastno odgovornost poslužili te prometnice. Tovorni promet je bil preusmerjen na Obalno cesto, ki pa je tudi bila ponekod poledenela. Po strmih rebrih je bila vožnja nemogoča.
V	tržaški občini so cestarji porabili domala vso sol za posipavanje cest. Zvečer so še čakali na novi pošiljki (skupno 1250 stotov) iz ZRN. Občina je najela bager, s katerim so čistili ožje ulice in uličice na Opčinah, pri Ferlu-gih, pri Banih in v Križu. Danes bi morali nadaljevati odstranjevanje na Kontovelu, Proseku in po ostalih kraš-kih vaseh. Hujše je bilo na vzhodnem Krasu: v Gropadi so morali na primer zjutraj kar ročno prenesti mleko iz zbirnega centra v cisterno Kraške zadružne mlekarne.
V	devinsko-nabrežinski občini sta bila zjutraj Medja vas in Ribiško naselje nedostopna. Pozneje so občin-
Še brez pouka
Šolarji in malčki iz otroških vrtcev bodo imeli tudi danes dodatne "počitnice". Šole vseh vrst in stopenj in otroški vrtci bodo namreč zaradi slabega vremena spet zaprti.
Zjutraj hudo okrnjene avtobusne povezave z okolico
Polževe vožnje mestnih avtobusov
"Hude težave v jutranjih urah, nato pa se je položaj, kljub temu da so bile nekatere proge še vedno ukinjene, znatno izboljšal." Tako so nam povedali včeraj na prometnem oddelku Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT. Zjutraj je voznikom avtobusov res trda predla. Vožnja po snegu in ledu je bila nevarna, v primerjavi z dnevom prej, ko je ledeni dež sproti_zmrzaval na vetrobranih, pa je bila vsaj vidljivost boljša. Šoferji so morali voziti vsekakor previdno, zato ni nič čudnega, če so bile včerajšnje avtobusne vožnje dokaj polževe.
Avtobusi so zjutraj zapustili garaže kako poldrugo uro kasneje kot ponavadi. Ob 6.30 so zapeljali po središčnih mestnih ulicah. Že v sredo zvečer je vodstvo ACT opozorilo, da bo le stežka zagotovilo avtobusne povezave z okoli-oo. Tako je tudi bilo.
Avtobusi prog št. 40 in št. 41 so vozili do Boljunca (Ric-tnanje, Prebeneg in Mačkolje so že peti dan zaporedoma ostali brez avtobusnih zvez). Avtobusi proge št. 39 so peljali do Bazovice (Gropada je ostala brez avtobusa). Na zahodni Kras sta vozila zjutraj dva avtobusa proge št. 42 (do Proseka) in dva avtobusa št. 44 (do Nabrežine); na planoto so ti avtobusi pripeljali po Furlanski cesti, ob povratku v mesto pa so jih že spet preusmerili na Opčine. Druge "kraške" in "breške" proge so bile dopoldne ukinje-nev
šele dopoldne je bilo mogoče vzpostaviti prevoze na progah št. 43 (Ribiško naselje), št. 45 (Repen) in št. 46 (Zgo-
nik). Okoliški avtobusi so vozili s precejšnjo zamudo, kar je povzročilo sicer skromnemu številu potnikov (šolarji sp, kot znano, tudi včeraj ostali doma) nemajhne težave. Še najbolj "srečni" so bili tisti, ki so se v pričakovanju avtobusa lahko zasilno ogreli v kakem baru, gostilni ali drugem javnem lokalu. Kdor je moral čakati na odprtem, je pošteno prezebel.
Zaradi neprevoznih ali slabo prevoznih cest so bile tudi včeraj nekatere proge ukinjene ali omejene. Avtobusi prog št. 12 (Sv. Ivan), št. 14 (Ul. Cantu), št. 28 (Ul. Commerciale), št. 50 (Milje) in št. 51 (Pesek) niso vozili. Prav tako niso vozili avtobusi proge št. 35, ker je bila Vrdelska reber hudo poledenela, in proge št. 48 (zaradi zaprtja Trbiške ceste avtobusi te proge niso mogli peljati proti Alturi). Avtobusi proge št. 36 so vozili le do hotela Riviera (ovinkasta reber za Grijan ni bila prevozna). Kasno dopoldne so zapeljali tudi avtobusi prog št. 25 in 26 za Katinaro, medtem ko je proga št. 11 že zjutraj delovala. Popoldne je vsekakor vozilo približno 80 odstotkov vseh avtobusov ACT.
Avtobusi so lahko vozili le z verigami; brez zimske opreme bi bil avtobusni promet tudi v samem središču mesta nemogoč. Prav verige pa so ponekod povzročile šoferjem, tehničnemu osebju ACT in samim potnikom še dodatne nevšečnosti. Nekaterim avtobusom so verige počile; vozila so se morala ustaviti in predno so jim spet nadeli "zimsko obutev", so se zamude le še povečale.
Tržaško nabrežje si je nadelo pravo skandinavsko podobo
ski delavci vzpostavili cestne povezave z obema vasema. Vojaško terensko vozilo je omogočilo prevoz živil v Medjo vas kot tudi v Salež v zgoniški občini. Ceste v devinsko-nabrežinski občini so bile popoldne v glavnem splužene, le na nekaterih ožjih ulicah je bilo nekaj težav.
V	zgoniški občini jo je nova debela snežna odeja spet zagodla cestarjem, ki so bili nepretrgoma na delu.
Cestarji dolinske občine so si na podvečer utrli pot do Gročane in Drage.
Uslužbenci ANAS so ves dan posipavali državne ceste. Toda, tudi njim grozi, da se bodo kmalu znašli brez soli: v skladiščih pri Banih in v Seslja-nu je imajo le še kakih tisoč stotov.
Mednarodna mejna prehoda pri Fernetičih in na Pesku sta bila včeraj zaprta. Prehodi pri Škofijah, pri Lazaretu in pri Lipici ter maloobmejni prehodi so bili sicer odprti, promet pa je bil minimalen.
Pogrebna služba je kljub težavam delovala. Prebivalci so ponekod kar navalili na trgovine in neracionalno pokupili živila in drugo blago.
V	večernih urah je temperatura spet padla. Vremenoslovci predvidevajo, da se bo danes vreme otoplilo. Upajmo!
Gasilci še brez počitka
Včeraj sicer ni bilo hujših prometnih nesreč, vendar so imeli mestni redarji in gasilci vseeno obilo dela. Z dvigom temperature se je led na strehah začel taliti in padati na ceste; poškodoval je precej avtomobilov v ulicah Bonomo, Tigor in ob Stopnišču Bonghi. V Ul. Moro so morali gasilci odstraniti drevo, ki je pod težo snega klecnilo na avtomobile, na več krajih so odstranili viseče antene. V Drevoredu Sanzio so popravili počene vodovodne cevi, nekaterim starejšim osebam pa so celo prinesli hrano na dom. Z resilci so prepeljali v bolnišnico kronične bolnike, ki so morali na terapijo. Le v dveh primerih je sneg povzročil večje nevšečnosti: v Ulici Ca-boto se je pod težo snega in ledu zrušila streha industrijske hale, na Padri-čah pa se je sesedel balon, ki pokriva teniška igrišča.
Vlaki v težavah
Iz Trsta so včeraj odpeljali le redki vlaki proti Benetkam in Vidmu. Tržaška železniška postaja je bila vklenjena v led in sneg, promet pa je bil znatno omejen, saj je poledica povzročila težave na vseh progah. V jutranjih urah sta odpeljala le dva vlaka proti Benetkam. Tako na progi Trst-Benetke kot Trst-Videm je električna napeljava zamrznila. V Benetke so vlaki vseeno odpeljali, ker so bile leve tračnice uporabne, na progi za Videm pa je električna napeljava popolnoma odpovedala, tako da so popoldne uvedli dizelsko vleko. Kljub izboljšanju prometnih razmer pa so bile tudi popoldne zveze z Vidmom in Benetkami zelo slabe. Vlaki so iz Trsta odpeljali približno vsaki dve uri in tako obrnili na glavo vse urnike, medtem ko je vožnja v obe smeri trajala od pol do ure več kot normalno. Včeraj ni iz Trsta odpeljal noben vlak v tujino; v Jugoslavijo in Avstrijo so peljali samo vlaki na mednarodnih progah, tudi ti z velikimi zamudami. Vlak iz Beograda, ki prispe v Trst običajno ob 9. uri, je včeraj pripeljal šele ob 15. uri.
Medtem ko so potniški vlaki, čeprav v omejenem merilu, vozili, so bili tovorni vlaki popolnoma ustavljeni. Proti večeru so se razmere nekoliko izboljšale, tako da so na tržaški železniški postaji izrazili bolj optimistična predvidevanja za današnji promet.
Slabo vreme je okrnilo tudi kulturno življenje
Slabo vreme je znatno okrnilo tudi kulturno in družbeno življenje. Zaradi nemogočih razmer je te dni odpadla vrsta kulturnih prireditev, odpadle pa bodo tudi skoraj vse prireditve, ki so bile napovedane za danes, jutri in nedeljo. Včeraj je na primer odpadla predstava Millerjeve "Smrti trgovskega potnika« v gledališču Rossetti. Vodstvo gledališča sporoča, da bodo zamujeno nadoknadili z jutrišnjo izredno predstavo ob 16. uri.
Sneg in led sta prekrižala račune tudi našim kulturnim in drugim organizacijam. Športni krožek Kras je moral odložiti današnjo proslavo 25-letni-ce svoje ustanovitve. Prav tako bo danes odpadel kulturni večer z Aljošo Žerjalom v SKD Ivan Grbec v Skednju. SKD Fran Venturini pa je odpovedalo celo nedeljski celovečerni koncert Godbenega društva Nabrežina v Domu Antona Ukmarja pri Domju. Prav tako so odpadle pevske vaje raznih zborov.
Dolinska občina poziva občane, naj omejijo porabo elektrike, prebivalce Mačkolj, Prebe-nega in Križpota pa naproša, naj omejijo tudi porabo vode, ker vodne črpalke zaradi prekinitve električnega toka včeraj niso delovale.
S Pokrajine so nam včeraj sporočili, da so zaradi slabih vremenskih razmer sklenili odložiti srečanje z dijaki tržaških višjih srednjih šol, ki je bilo predvideno za danes ob 17.30 na sedežu pokrajinske uprave. Odbornik Cavic-chioli je namreč povabil dijaške predstavnike zavodskih svetov na razgovor, da bi jim orisal nekatere pobude znanstvenoraziskovalnega značaja. Srečanje so odložili na prihodnji petek.
■ Predsedstvo VZPI-ANPI Trst sporoča, da jutri ob 19.30 zaradi slabega vremena ne bo tradicionalnega novoletnega srečanja v menzi Dispral pri Domju. Srečanje so odložili za nedoločen čas.
Nekdo se je dobro založil z rjuhami
Prav ledeno noč med sredo in četrtkom so si neznani tatovi izbrali za podvig, ki jim je navrgel precej več kot 15 milijonov lir. Vdrli so namreč v trgovino perila in posteljnine Bomba-cigno v Ul. Mazzini in odnesli iz nje posteljnine v vrednosti okrog 15 milijonov, zapestno uro znamke Rollex in znesek 600 tisoč lir, ki so ga našli v blagajni. K vsoti pa je treba prišteti še škodo, ki jo je povzročil vlom. Lastniki trgovine niso zavarovali.
Včeraj številne prekinitve električnega toka
»Black out« v Krogljah (ves dan brez elektrike)
V vaseh dolinskega Brega in tudi v nekaterih drugih krajih na Tržaškem je včeraj mrknila električna energija. Led in burja sta povzročila več okvar na električni napeljavi, strgala kable in celo podrla droge električne napeljave.
Najhuje je bilo v dolinski občini. V Dolini, Boljuncu, Krogljah je električne energije zmanjkalo ponoči, malo po polnoči. Do najhujše okvare je prišlo za županstvom. Uslužbenci ENEL so prihiteli s tremi ekipami in štirimi tovornjaki; okvara je bila tako huda, da so morali poklicati na pomoč celo kolege iz Ronk. V Boljuncu so spet vzpostavili električni tok v popoldanskih urah, v Dolini dokončno malo pred 18. uro, Kroglje pa so bile zvečer (po skoraj 20 urah »black outa«) še vedno brez "luči".
Zjutraj je zmanjkala električna energija tudi v Devinu, Ribiškem naselju, v Medji vasi, v Prečniku, na Fernetičih in na Pesku. Prekinitev je trajala ponekod nekaj minut, drugje pa tudi po nekaj ur.
Na sliki: uslužbenec ENEL je na Pesku popravljal električno napeljavo pri temperaturi -10 stopinj...
_1_ Pogreb našega dragega
T Stanka Prašija
je odložen zaradi slabega vremena in bo jutri, 17. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Svojci
Prosek, 16. januarja 1987
t
Za vedno nas je zapustila naša draga
Zofija Blažič vd. Ferluga
Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12.30 iz cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
Žalujoči: hči Miranda z možem, sin Jožef z ženo ter vnuki Renato, Tanja, Ticijana in Barbara.
Ferlugi, Opčine, 16. januarja 1987
Ob izgubi drage mame Argie izrekajo hčeri Jolandi iskreno sožalje cerkvene pevke iz Boljunca.
Pogovor o pestrem svetu krznarstva
Krznen plašč je najtoplejša obramba pred burjo
Ko je lanskega decembra pritisnil prvi pošten mraz, smo se namenili, da bi napisali nekaj o tem, kako Tržačanke ljubijo topla, dragocena krzna. Zamisel nam je pravzaprav ponudila priletna gospa, ki se že več kot trideset let ukvarja s krznarstvom. Danes je sicer že v pokoju, vendar od časa do časa še sešije kaj lepega, večinoma po naročilu. Ko smo jo obiskali na domu, je ravno krojila nežno belo pelerino za eno izmed sicer redkih decembrskih nevest.
Gospa Ema je stopila v svet krznarstva zelo zgodaj in čisto slučajno. Usoda in pomanjkanje sta jo zanesla v Milan za pestunjo v premožno družino trgovcev z živalskimi kožami. Od tod je bila pot v hišno krznarsko delavnico kaj kratka. Spočetka je le česala kože, ki so prihajale v Milan po dolgi poti, tesno omotane v žakljevino, pozneje pa se ji je le uresničila želja, da bi tudi sama sedla za dobro, staro "Singerco" in šivala. Začela je seveda z majhnimi, nezahtevnimi kroji, v glavnem je sestavljala mufe ali rokovnike za petične gospodične. Vendar so si tudi moški velikokrat privoščili toplo krzno, največkrat je bilo sešito iz volčje kože, pogostoma pa so si gospodje dali s krznom podložiti volnen plašč. Ko se je ljudstvo izmotalo iz revščine prvih povojnih časov, se je gospa Ema vrnila v rodni Trst. »Takrat se je kar čez noč razpasla moda krznenih ovratnikov in šalov, ki so jih ženske nosile preko ramen. Zelo v modi so bili tudi lisičji repi, ki so jih nema-lokdaj nosile tudi spomladi, pa čeprav je bilo že toplo,« nam je povedala gospa Ema. Vendar je bil krzneni plašč tedaj dokaz določenega socialnega položaja tistega, ki si ga je lahko privoščil. Gospodinje, delavke, še manj pa
_________gledališča____________
ROSSETTI
Danes, 16. t. m., ob 20.30 bo skupina Giulia Bosettija predstavila delo Arthurja Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Igrata G. Bosetti in M. Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, 16. t. m., ob 20. uri (red H) osma predstava baleta LA FILLE MAL GAR-DEE gledališča OPERA iz Budimpešte. Jutri, 17. t. m., ob 17. uri izredna predstava rezervirana za publiko dežele. Za skupine in šole predvideni posebni popusti.
koncerti
Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KOMORNI ORKESTER IZ STUTTGAR-DA. Dirigent K. MUNCHINGER.
Tržaška pokrajina v sodelovanju s Cappello civico in deželnim sedežem RAI priredi v sklopu pobud za komorno glasbo tržaških avtorjev v ponedeljek, 19. t. m., ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra KONCERT VIOLINISTA ČRTOMIRA ŠIŠKOVIČA in PIANISTA IGORJA LAZ-KA, ki je odpadel zaradi bolezni 15. decembra. Na sporedu: Kogoj, Rožanc in Švara.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 16. t. m„ ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
razna obvestila
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
— danes, 16. t. m., ob 18. uri bo v knjižnici P. Tomažič in tovariši predhodni sestanek udeležencev tečaja slovenščine za Italijane, ki se bo začel naslednji teden. Vpisovanje se zaključi v petek.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 predstavitev knjige prof. Tomaža Simčiča o dr. JAKOBU UKMARJU, ki je pred kratkim izšla v redni zbirki Mohorjeve družbe. Delo bo predstavil Marko Tavčar.
mlada dekleta krzna niso nosile, nekako ni šlo v korak s časom in mentaliteto.
Toda, ali še velja mnenje, da je nakup krzna še danes dobra investicija denarja? Gospa Ema meni, da še zdaleč ne. Krzno je danes enako vredno, kot dober plašč, seveda stane precej več, saj je treba upoštevati delo, ki ga zahteva pravilno strojenje in število kož, ki so potrebne za en sam plašč. Krzno pa vseeno ostaja prestižen kos garderobe; najbolj priljubljen je seveda nerc, zlasti divji, ki pa postaja vse redkejši. Njegova dlaka je trpežna, običajno se sploh ne goli in ne zahteva posebne pozornosti. Zmotno je tudi mnenje, da se krzno, še posebno dolgodlako, ne sme zmočiti. Živali namreč živijo v naravi, zato je naravno, da se večkrat premočijo, zato tudi končanemu izdelku iz kože, moča ne more škoditi. Pomembno pa je, da mokro krzno dobro osušimo s krpo in ne sušimo ob radiatorju ali drugem toplotnem viru.
Gospo Emo smo še vprašali, kako gleda na današnjo modo krznenih plaščev, ki jo nemalokrat obarvajo v najrazličnejše odtenke in barve. »Zdi se mi, da to nekako pokvari celo sliko. Če že hočemo krzno, naj bo le-to naravno, ne pa modro ali zeleno. Moderni kroji pa so danes nadvse lepi, praktični, pa čeprav nekoliko ekstravagantni. Sicer pa, vsa današnja moda je taka.« Nečesa pa gospa Ema le ne more preboleti: da mlade frkljice nosijo krzno skupaj s jeansi. »To ne gre skupaj!« se jezi. »Če bi vedele, koliko dela je treba za en sam krznen plašč, seveda tak, ki je krojen po vseh pravilih, bi na svoje krznene jope bolj pazile.« No, gospa Ema, ki je del svojega
kino
ARISTON - 15.30-22.00 Regato dl Nata-le, dram., It., 1986, r. Pupi Avati; i. Car-lo delle Piane, Diego Abatantuono. za AIA
EXCELSIOR I - 17.15, 21.45 Oltre ogni limite, dram., ZDA, 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.15 Vamp, srh., ZDA, 1985; r. Richard Wenk; i. Chris Makepeace, Grece Jones.
PENICE - 17.00, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90'; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polan-sky; i. Walter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Superian-tozzi, kom., It. 1986, 95' ; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Amanda per jeans la tua pelle, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Dolce e vogliosa moglie, porn., □ □
MIGNON - 16.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Ghostbusters »Achiappaiantasmi«, ZDA, 1984, r. Ivan Reitman, i. Bill Murray, Dan Ayk-royd, Annie Potts.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Tangos, ZDA, 1985, r. Fernando E. Solanas, i. Marie Laforet, Philippe Leotard Migu-el Angel Solas, Marina Vlady.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Pregled srhljivke: II giorno della luna nera.
življenja posvetila šivanju krzen z dobro, staro Singerco, najbrž ne ve, da obstajajo danes taki stroji, ki ročno delo popolnoma nadomestijo. Nekaj njenih koristnih nasvetov pa moramo le upoštevati: vsak krznen izdelek lahko predelamo in prekrojimo, dovolj, da so kože pravilno sešite in da niso razcefrane. Prav tako je pomembno, kako so strojene in ohranjene.
Resnici na ljubo pa obstajajo danes tudi sintetična krzna, ki so si s pravimi na las podobna. Zanje pravi gospa Ema, da bi jih vzljubila samo zato, ker so v skladu z vsemi pravili o zaščiti živali, sicer pa pravega krznenega plašča ne morejo nadomestiti. »Toda, če že gre le za prestiž, moramo priznati, da je topel krznen plašč najučinkovitejša obramba pred strupeno tržaško burjo,« je hudomušno zaokrožila naš pogovor.
Egon Blazina v pokoju
»Rad bi prehodil še tiste planine, ki jih doslej nisem uspel, drugače pa bom tudi doma«. Tako pravi Egon Blažina, eden od uslužbencev ZTT, ki je v teh dneh odšel v pokoj. Blažina, ki je bil zaposlen vse od 1964. leta v rotaciji, prej pa je zaradi svoje pripravnosti opravljal razne službe, je bil v svojem oddelku eden od protagonistov prehoda na novo tehnologijo. Preden je časopis prešel na mali format je bil na izpopolnjevalnem tečaju in nato je s svojo strokovnostjo sodeloval pri uvedbi offset tiska. Ob službi pa si je vzel čas tudi za sindikalno delo in je bil dalj časa v pokrajinskem in deželnem predstavništvu FILIS kot eden od zastopnikov tiskarjev.
razne prireditve
KD F. Venturini sporoča, da odpade zaradi slabega vremena celovečerni koncert Godbenega društva Nabrežina — kapelnik Stanko Mislej, v nedeljo, 18. t. m., ob 17.30 v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
PD Slovenec prireja ob priliki vaškega patrona jutri, 17. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu KULTURNI VEČER.
SKD I. Grbec - Skedenj sporoča, da odpade zaradi slabega^vremena današnji filmski večer z Aljošo Žerjalom.
Slovenski kulturni klub v Trstu, Do-nizettiva ul. 3, vabi na SREČANJE S PRILJUBLJENIM ALPINISTOM DUŠKOM JELINČIČEM, ki bo ob spremljavi diapozitiv predaval o svojem rekordnem vzponu na osemtisočak v Himalaji. Predavanje bo jutri, 17. t. m., ob 18.30.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča vse učitelje in profesorje, da zapade rok za vlaganje prošenj za premestitev: za osnovno šolo 25. t. m. in za višjo srednjo šolo 5. februarja. Obrazce in priloge dobite na sedežu Sindikata, Ul. F. Filzi 8/1, tel. 61193 v jutranjih urah ter ob torkih in četrtkih med 16. in 17. uro.
ŠK KRAS
obvešča, da je zaradi slabega vremena
proslava 25-letnice ustanovitve društva,
ki bi se morala odvijati danes, 16. t. m., prenešena na prihodnji petek, 23. t. m.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 16. januarja 1987
MARCEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.06 - Luna vzide ob 18.01 in zatone ob 8.54.
Jutri, SOBOTA, 17. januarja
ANTON
PLIMOVANJE DANES: ob 4.00 najnižja -7 cm, ob 9.27 najvišja 41 cm, ob
16.24	najnižja -63 cm, ob 23.13 najvišja 36 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 0,1 stopinje, zračni tlak 1001 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 12 km na uro, burja s posameznimi sunki do 32 km na uro, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTEV NI BILO.
UMRLI SO: 73-letni Bruno Muffatto, 83-letni Stefano Schaffer, 73-letni Balda-sare Simeone, 84-letna Francesca Battag-lia, 83-letna Carmela Cargnel, 59-letna Luciana Fonda, 85-letna Gemma D'Este, 85-letna Rosa Pertot, 75-letni Carlo Malalan, 77-letni Mario Cirello, 98-letna Anna Maria Rovan, 61-letni Onofrio Af-fatati, 55-letni Giuseppe Cerrano, 92-let-ni Giuseppe Birsa, 92-letni Giuseppe Tolloj, 70-letni Pietro Ponis, 55-letni Cla-udio Trevisan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. januarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179..(Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrolo-gio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Galerija Cartesius je pripravila dvojno grafično razstavo, ki bo trajala do 5. februarja. Gre za dela znanih domačih in tujih mojstrov.
V umetnostni galeriji Nadie BASSA-NESE - Trg Giotti 8/1. nadstr. razstavljata svoja dela slikarja ALIK CAVALIERE in VINCENZO FERRARI.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
__________prispevki________________
Namesto cvetja na grob prijateljem in znancem, ki so preminuli v letošnjem letu darujeta Alma in Luigi Medino
200.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Marijo Ravbar -Brizzi daruje Antonija Mesar-Bresciani 15.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Marije Čufar darujeta družini Sosič-Nussdorfer 50.000 lir za cerkev v Bazovici.
V	spomin na svoje drage starše in na moža Franca daruje Zofka Križmančič (Gropada 93) 20.000 lir za KD Skala -Gropada.
V	spomin na Jakomino Pahor ob 6. obletnici smrti_ dne 14. 1. daruje hči Ida
25.000	lir za ŠD Polet in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Stanota Sossija darujeta Pepka in Carla Malalan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
mali oglasi
HIŠO potrebno popravil z odobrenim gradbenim načrtom prodam v Križu. Tel. 754388 od 14. do 15. ure.
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
ZAPOSLIMO uradnico z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica Imp/Exp«.
FRANCOZINJA, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan iz Mavhinj.
ZAKONCA, brez stalnega bivališča v Trstu, iščeta stanovanje v centru ali okolici. Tel. 228390.
AKACIJEVE KOLE za trte ali kurjavo . prodam. Tel. 0481/30179.
PRI SV. IVANU prodam sončno stanovanje: 2 sobi, kuhinja, kopalnica, klet, skupni vrt in centralna kurjava. Informacije po tel. 55293 od 13. ure dalje.
PRODAM lancia beta 1600, letnik 1980, po ugodni ceni. Tel. 229453.
RESNA avtomobilska tvrdka iz Trsta nujno išče resno in sposobno diplomirano uradnico s prakso uradniških poslov. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Avtomobilska uradnica«.
KNJIGOVODJA z dolgoletno delovno prakso v Nemčiji v elektrotehnični in gradbeni industriji ter veleblagovnicah v prodajnem in nabavnem sektorju ter knjigovodstvu išče primerno zaposlitev. Znanje jezikov - zelo dobro: slovenščina, srbohrvaščina, italijanšči-
- na in nemščina; dobro - angleščina in španščina. Pisati na Oglasni odelek -Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro KNJIGOVODJA.
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na.
PRODAM zazidljivo zemljišče, 1.500 kv. m v Šempolaju. Tel. 200970.
PRODAM bon Anabella v vrednosti
1.000.000 lir za 500.000 lir. Tel. 232197.
SEMENARNA pri Mili v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir, umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine. Tel. 0481/78072.
DELAVEC tvrdke fiat proda fiat uno, staro štiri mesece po ugodni ceni. Tel. 229224.
KD Lipa obvešča, da danes, 16. t. m., odpade pevska vaja.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da bo seja v ponedeljek, 19. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani .
RADIO - 15.30, 21.30 Strani desideri,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
IŠČEŠ STANOVANJE?	PRODAJAŠ STANOVANJE?
Trg sv. Jakoba 3 Trst — Tel.: 773765
SPOROČA
DA JE OTVORITEV PRESTAVLJENA NA PRIHODNJI TEDEN
VABLJENI!
	
menjalnica	15. 1. 1987
Ameriški dolar			 1295,—	Japonski jen	 Švicarski frank 			 8.10
Nemška marka 			 708.				 844.—
Francoski frank			 211.—	Avstrijski šiling			 100,50,—
Holandski florint 			 628.	Norveška krona 			 182,—
Belgijski frank			 33,—	Švedska krona			 198,—
Funt šterling				1950.--	Portugalski eskudo			 8.50
Irski šterling			 1880.	Španska peseta			 9.40
Danska krona			 183,—	Avstralski dolar 			 800,—
Grška drahma 			 9.20	Debeli dinar			 2,—
Kanadski dolar 				930.—	Drobni dinar			 2,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
V.
J
filmi na tv zaslonu
kinoatcljc
VACANZE AFRIČANE — L’Africain — Afričan, 1982. Režija: Philippe De Broca. Igrajo: Philippe Noiret, Cha-terine Denueve, Jean - Francois Balmer.
RAI 2, v petek ob 20.30.
Z duhovito parodijo Bondovih dogodivščin »L homme de Rio« je De Broca dosegel mednarodni uspeh leta 1963. k podobni komediji se vrača z Afričanom. V glavni vlogi Chaterine Denueve igra podjetno žensko, ki namerava zgraditi turistično naselje v srcu Afrike. Tam pa sreča bivšega moža, ki je zagrizen ljubitelj narave in se bori proti neusmiljenemu prekupčevalcu slonovih kosti.
IO E ANNIE — Annie Hall, 1977.
Režija: Woody Allen. Igrajo: Woody Allen, Diane Kea-ton, Tony Roberts, Carol Kane.
Rai 1, v soboto ob 22.25
Avtobiografski film Woodyja Allena postavi v ospredje ljubezenski odnos med lepo a nevrotično žensko Annie Hall in mladim radijskim komikom Alwyjem Singerjem. Prostorski in kulturni okvir je Manhattan ali bolje Amerika z vsemi njenimi miti, nasprotji in parafrazami intelektual-
Woody Allen in Diane Keaton
nega eklekticizma. Alwy oziroma Allen namenoma ostane v ozadju, da bi pustil prostor ženski Annie Hall, ki uteleša-Hk ljubice kot objekta zadovoljitve in obenem matere tako značilen za Ameriko. V filmu se pojavlja Allenovo razmerje do enega največkrat citiranih »aristokratov trpljenja« Sigmunda Freuda.
IL FANTASMA DEL PALCOSCENICO — Phantom of the Paradise — Prikazen iz Paradiseja, 1974.
Režija: Brian De Palma. Igrajo: P. Williams, VVilliam Fin-ley, George Memmoli.
Italia 1, v nedeljo ob 22.05.
De Palmov remake Phantom of the Paradise posega v tradicijo rock filma, ljubezenskega filma in grozljivke. S prepletanjem različnih žanrov in filmskih tokov doseže De Palma višek kiča. Osnovno tematiko delno črpa iz povesti Edgarda Allana Poeja The Mask of the Red Death in iz prvotnega filma iz leta 1925 The Phantom of Opera Ruperta Juliana. Glavni junak glasbenik Winslow piše rock opero o Faustovem mitu, njegov sovražnik Swam, ki je prodal dušo hudiču, ga po nepoštenem da zapreti in si prisvoji njegovo delo. Najbolj napet trenutek filma je končni obračun med Swanom in Winslowom na gledališkem odru.
L'ASSASSINIO Dl TROTZKV — The Assassination of Trotzky — Umor Trotzkega, 1972.
Režija: Joseph Losey. Igrajo: Alain Delon, Richard Burton, Romy Schneider.
RAI 2, v sredo ob 0.05.
Trotzkyjev umor je zgodovinski film s politično vsebino, čeprav Losey obdrži distanco do vsega, kar je v filmu političnega in raje povdarja dramatičnost umora. Čeprav je oseba Trotskega naključna (Losey je najprej želel posneti Lincolnov umor), nam jo podaja z zgodovinsko natančnostjo. Trotzky je svoja zadnja leta preživel v Mehiki in Losey je z lahkoto dobil gradivo, predvsem v delu Juliana Gorki-na v knjigi Donlevineja »The mind of an assassin« in pa trilogijo Isaca Deutscherja »Le prophete«. Za glavnega junaka pa si je zbral zvezdnika Alaina Delona, ki prepričljivo zaigra morilca Jacguesa Mornarda alias Romana Mercader-ja.
L'AGE D OR — Zlati vek, 1930.
Režija: Luis Bunuel. Igrajo: Lya Lys, Gaston Modot, Max Ernst.
SIMON DEL DESERTO — Simon puščavnik, 1965.
Režija: Luis Bunuel. Igrajo: Claudio Brook, Silvia Pinal, Hortensia Santovena.
RAI 3, v četrtek ob 22.05
Zlati vek spada v prvo obdobje Bunuelovega ustvarjanja, v tako imenovano nadrealistično obdobje. Film je posnel s Salvadorjem Dalijem, ki je Bunuelovi filmski občutljivosti dodal šokantni simbolizem. Film je neverjeten protest proti vsemu, kar ovira človekovo svobodo in njegov razvoj. Ljubezen pa je edina rešitev človeka, simbol nedosežene svobode. Bunuel se neposredno navezuje na teoretike nadrealizma, ki so zagovarjali spontano in ne ovirano ljubezen (Andre Breton, »L'Amour fou«.
Simon puščavnik je Bunuel posnel v Mehiki. V filmu obravnava življenski človeški problem boja med Dobrim in Zlom. Zlo oziroma hudiča uteleša lepa in hudomušna deklica, ki zapeljuje svetnika Simona. Dokler je ta v puščavi se ne preda skušnjavi, komaj pa je v newjorškem disku se puščavnik zgubi v kaosu in zapleše s hudičem »hullygully«.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
BILLV SQUIER ■ ENOUGH IS ENOUGH LP
V Ameriki zelo poznan kan-tavtor in kitarist Billy Squier je tokrat izdal svojo samostojno ploščo, ki spominja na ansambel Van Halen, in v dobri meri tudi na skupino Styx. Heavy rock, ki nam ga predstavlja Bil-ly Sguier, ni nekaj povsem originalnega, pa čeprav je kvalitetno na zavidljivem glasbenem nivoju. Pri snemanju te nove LP plošče so sodelovali najrazličnejši znani in manj znani Sguierovi prijatelji. Kot stalne sodelavce bi omenili Bobbyja Chouinarda na bobnih, slide je upravljal Jeff Golub, medtem ko je klaviature igral Alan St. Jon in kitaro bas pa TM Ste-vens.
Kot častna gosta sta sodelovala Freddy Mercury (Queen)
drugi glas v pesmi Love Is The Hero, skupaj z Billyjem pa je tudi avtor prekrasnega songa Lady With A Tenor Sax, naslednji gost pa je bobnar Ste ve Ferrone (nov član veleznane skupine Duran Duran), ki je igral svoj inštrument v pesmi Lo-nely One.
Že prej sem omenil, da je to neke vrste heavy rock, ne pa heavy metal. Plošča vsebuje več zanimivih in dobrih balad, ki se vijejo nekje med akustičnim in električnim rockom.
Ostale pesmi albuma so: Shot O
Love, Ali We Have To Give, Come Home, Break The Silen-ce, Powerhouse, Till It’s Over in še zadnja Wink Of An Eye.

Elektrotehno DO Meiodl|o
Mengei
i
k ^ fr,
ego - Tret
| DO Steki
/O
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:...............:....................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...........:...................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
Ul«
današnji televizijski in radijski sporedi
i
n rai i______________________________
7.20	Inf. oddaja: Uno Mattina (vodita P. Badaloni in E. Gardini)
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nan.: II dottor Simon Locke
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualna oddaja: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Izredna oddaja: Cinecitta-Hollywood, Fratello Mondo-Sorella Pace (neposredni satelitski prenos, nastopili bodo Bagli-oni, Aznavour, Elton John)
23.00	Dnevnik
23.10	Šport: boks Galici-Giappone 0.15 Dnevnik
0.35 Rubrika: Umetniki pred ogledalom - Enzo Cucchi
^ RAI 2	|
11.45	Aktualna oddaja: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'e da salvare
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes risanka Braccio di Ferro
16.55	Dokumentarec o gledališču
17.30	Dnevnik
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Vacanze africane (pust., Fr. 1982, r. P. De Broca, i. Philippe Noiret, Catherine Deneuve)
22.15	Dnevnik
22.25	Nadaljevanka: La clinica della foresta nera
23.20	Dnevnik
23.30	Film: Commando d'assaIto (vojni, Fr. 1979, r. Raoul Coutard, i. Bruno Cremer, Giuliano Gem-ma)
r>r rai 3____________~_______ii]
12.50	Nad.: Lungo il fiume e sulLac-qua (5. in zadnji del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Informativna oddaja: Tečaj Basic
15.00	Koncert Brahmsove glasbe (Sek-stet, op. 36 v G-duru)
15.45	Dokumentarna oddaja: Vzdrževanje muzejev
16.30	Folklorna oddaja: Otroštvo iri-Ijudski praznik
16.45	Variete: Dadaumpa - Senza rete
17.45	Šport: Sabljanje, italijansko prvenstvo (prenos iz Genove)
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Na preturi (ured. Nini Perno, sodel. Roberta Petrelluzzi)
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanske dežele - Lazio
20.30	Gledališka predstava: Cafe Fey-deau (r. Marco Parodi, i. Andrea Giordana, Giancarlo Zanetti, Be-nedetta Buccellato, prenos iz gledališča Gerini v Rimu)
22.10	Dnevnik
22.45	Nadaljevanka: La corsa al Polo (6. del)
j Ir RTV Ljubljana________________
9.30	Tednik
10.30	Otroška oddaja: Po belih in črnih tipkah (9. odd.)
11.00	Dokumentarec: Okno v svet -Razvoj evropske TV
11.55	Smučanje: Šmuk ženske (prenos iz Pfrontna)
15.05	TV mozaik (ponov.)
17.25	Dnevnik
17.30	Nad.: Zlatarjevo zlato (1. del)
17.50	Nad.: Z vrha - Veliki pretep
18.15	Dokumentarna oddaja.: Izkušnje in preizkušnje - Pred durmi je pomlad (2. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Vdove (L. La Plante, r. Paul Annett, 4. del)
20.55	Dokumentarec: O slovenskem zgodovinskem muzeju
21.30	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Visoka napetost (kom., ZDA 1977, r. Mel Brooks, i. Mel Brooks, Medaline Kahn)
|	TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
15.00	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST—Otvoritev sodnega leta TRST—Razprodaje TRST—Kaj in koliko berejo Italijani GORICA—Knjižnica v Doberdobu
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice
20.30	Sing Fest: skladbe Leonarda Bernsteina, orkester Santa Ceci-lia dirigira L. Bernstein
22.10	TVD vse danes
22.10	Ko kronika postane zgodovina: Kambodža
23.15	Šport
jjll CANALES
8.40	Nadaljevanke:	La
grande vallata, 9.30 Una vita da vivere,
10.20	General Hospital
11.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis
12.40	Variete: Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La donna del de-stino (kom., ZDA 1957, r. Vincent Minelli, i. Gregory Pečk, Lauren Bacall)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadalj.: Dynasty
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo Vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Hello Špank, Il grande sogno di Maya, Mas-ters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.20	Nanizanka: To je Hol-lywood
16.50 Dokumentarec: Svet okrog nas
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15 Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.10 Film: il mio amico il diavolo (kom., VB 1967, r. Stanley Donen; i. Raguel Welch, Peter Coook, Dudley Moore)
1.10 Nanizanka: Vegas
^|> ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Chiamami Einstein (kom., ZDA 1982, r. Roger Young, i. George Burns)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy
12.30	Nanizanki: T. J. Hoo-ker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanki: Arnold,
18.30	La časa nella prateria
19.30	Nanizanka: Happy Days
20.00	Risanka: Mila e Shiro
20.30	Film: Il furore della Cina colpisce ancora (pust., Kit. 1971, r. Lo Wei, i. Bruce Lee, Ma-ria Yi)
22.30	Športna oddaja: A tut-to campo
23.25 Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.05	Nanizanka: Riptide
UPlJi TELEPADOVA
11.55	Filmska rubrika: Tut-tocinema
13.00	Risanka: Ransie, 13.30 Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Charlotte, Car-letto principe dei mos-
tri, Le avventure di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: Scontri stellari oltre la terza dimensi-one (fant., ZDA 1978, i. Marjoe Gortner)
20.30	Film: Il testimone (dram., Fr. 1978, i. Alberto Sordi, Philippe Noiret)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.25 Filmske novosti: Tut-tocinema 0.30 Week-end
1^ TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba preprog
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nadalj.: Giacinta
19.00	Dnevnik
20.00	Športna oddaja
20.30	Variete: Buinesere Fri-ul
22.30	Dnevnik
23.30	Dokumentarec: Bella Italia
24.00	Glasbena oddaja: Musič Box
□§£ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, zabavna glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Spoznavajmo svoj mali nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Naš jezik, 14.25 Ne prezrimo!;
15.00	V svetu filma; 16.00 Osebno;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Sekstet vaških muzikantov izvaja Mozartovo Glasbeno šalo; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov;
18.15	Gremo v kino; 19.00 Dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Glasba; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasba;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.00 Country mušic; 16.30 Blitz;
17.00	Bubbling; 17.33 Folk glasba;
18.30	Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 Glasbena oddaja: Brez naslova; 18.30 Prenos seje občinskega sveta v Trstu; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Že dolgo let pri nas ne pomnimo tako hude zime
Številne ceste na Goriškem prekrite z ledom
»
Dež, ki je v sredo napovedoval občutno izboljšanje vremenskih razmer na Goriškem, zlasti kar zadeva prevoznost cest, je v nočnih urah dejansko še zaostril že kritično stanje. Burja je prinesla spet občutno ohladitev in že okrog 20. ure je bila večina cest prekrita z ledom, na katerem se je proti jutru ponekod nabrala še tanjša plast novega snega. Ceste so bile tako včeraj zjutraj težko prevozne tudi za vozila, opremljena z verigami oziroma snežnimi gumami. Posebno težaven je bil položaj na tržiškem območju in na Krasu ter v Brdih. Jutranji avtobusi, ki v glavnem prevažajo dijake, so imeli veliko zamudo, večurne zamude pa beležijo v železniškem prometu. Tanka plast ledu je ovirala reden promet na deželnem letališču v Ronkah, kjer
so odpovedali včeraj oba poleta proti Rimu in Milanu, pristalo pa je eno samo letalo. Tako stanje je bilo še včeraj v poznih popoldanskih urah, ko so se uslužbenci trudili očistiti pristajalno stezo.
Promet se je s težavo odvijal še sinoči na številnih odsekih. Tako je bil do poznega popoldneva zaprt avtocestni odsek med Gorico in Vilešem, zaradi snega in poledice. Državni cesti proti Trstu in Vidmu sta sicer prevozni tudi brez zimske opreme, vendar je potrebna skrajno previdna vožnja.
S težavo se še vedno odvija promet po goriških ulicah, kjer se je ustvarila plast ledu. Izredne razmere pač in temu ustrezno je goriški župan izdal odlok, po katerem so ogrevalne napra-
ve do 21. t. m. lahko vključene neprekinjeno.
Ponekod na Krasu ter na Tržiškem je v sredo ponoči zmanjkalo elektrike, okvar pa še niso v celoti odpravili. Med Krminom in Gorico je na železnici v sredo ponoči obstal vlak, ker se je pretrgal električni vod.
Goriški gasilci so imeli v sredo ponoči in včeraj zjutraj dovolj dela z reševanjem težkih tovornih vozil, tako na avtocesti pri Sovodnjah, pri Ango-risu in v Škocjanu ter z odstranjevanjem polomljenih vej in dreves zaradi žleda.
Težke vremenske razmere so povzročile tudi posredno škodo. Velika je bila namreč odsotnost delavcev v raznih tovarnah, v tržiškem pristanišču pa včeraj sploh niso delali.
Če je na Goriškem položaj težaven, pa so razmere na sosednjem novogoriškem območju , v zgornji Vipavski dolini, v Soški dolini in na Idrijskem izjemne. V Novi Gbrici in Ajdovščini stalno zasedata štaba za civilno zaščito. Prometne zveze med Ajdovščino in Razdrtim so bile še včeraj povsem prekinjene, morda bodo cesto deloma odprli ponoči. Na cesti so do dva in pol metra visoki zameti. Na odseku med Ajdovščino in Podnanosom je v zametih obstalo več osebnih avtomobilov in tovornjakov.
Številne vasi na Trnovski in Banjški planoti so odrezane zaradi visokih zametov, prvič po dograditvi pa je bila zaprta tudi Sabotinska cesta.
Led in sneg je ponekod na Krasu, v Vipavski dolini in Brdih poškodoval
električno omrežje, otežena je preskrba, delavci so se z velikimi težavami prebili na delovna mesta. V nekaterih tovarnah, med drugimi v Salonitu Anhovo, bodo danes ustavili proizvodnjo.
Zaradi izrednih razmer so se tudi na novogoriškem območju že pričele zimske počitnice v šolah, čeprav so bile predvidene šele od 19. t. m. dalje.
V Novi Gorici in drugih krajih preko meje so bili včeraj brez časopisov, danes pa ne bodo izšle Primorske novice.
Napovedi? Tvegano jih je dajati, saj je ta zima zares nepredvidljiva. Raje zaključimo z upanjem, da bi se vreme vendarle ob koncu tedna izboljšalo.
Včeraj in danes na prefekturi v Gorici
V prijateljskem vzdušju zasedanje mešane komisije za videmski sporazum
Večja vsota dinarjev čez mejo za Jugoslovane
Danes in jutri zaprte šole na območju goriške pokrajine
Na goriški prefekturi se je včeraj zjutraj sestala italijansko-jugoslovanska mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Gre za trideseto zasedanje te komisije. Kot je znano, je bilo to zasedanje na programu konec lanskega novembra pa so ga odložili zaradi zapletov, ki so nastali po tragičnem dogodku v Tržaškem zalivu.
Člani komisije so delali včeraj ves dan, zjutraj in popoldne. Z delom bodo nadaljevali danes zjutraj. Danes bodo tudi podpisali dokument z rezultati tega zasedanja. Vodila sta ga za italijansko stran veleposlanik Massi-mo Cassigli D'Aragona, za jugoslovansko pa Tone Poljšak, koordinator za izvajanje osimskega sporazuma pri Izvršnem svetu SRS. Kot smo izvedeli, so pogovori potekali v prijateljskem vzdušju.
Kot nam je sporočil naš dopisnik Marjan Drobež iz Nove Gorice, je Peter Kastelic, sekretar jugoslovanskega dela te delegacije, včeraj popoldne seznanil novinarje v Novi Gorici o dotlej že doseženih rezultatih in sprejetih sklepih. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da so se pozitivno izvajali sklepi, sprejeti na prejšnjih zaseda-
Neugodne vremenske razmere povzročajo precejšnje težave v prometu in tudi na drugih področjih. Šneg, ki je te dni zapadel precej obilno in ki je tudi včeraj gosto naletaval, pa je omogočil, da so postali bolj vidni kakor sicer, določeni pojavi onesnaženosti zraka.
Sovodenjski župan Vid Primožič je v sredo povabil predstavnike raznih ustanov in združenj, da se neposredno prepričajo o vrsti in stopnji onesnaženosti ozračja na območju Sovodenj.
Kljub izredno nenaklonjenim vremenskim razmeram so se ogleda udeležili goriški podžupan Mario Del Ben, funkcionar goriške KZE inž. Franco Sturzi, tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini in predstavnik sovodenjske občine Vlado Klemše. Na območju Ulice Zanetti in Ulice Petra Butkoviča so ugotovili, da je sneg na gosto posejan s črnimi madeži različnih velikosti in celo z ne povsem izgorelimi delci. Območje, ki so si ga ogledali je kakih 700 metrov daleč od industrijske cone in od prvih industrijskih objektov, med katerimi je tudi upepeljevalnik. Podoben pojav je bil opazen tudi drugod in je bila prisotnost črnih madežev in saj večja, odvisno pač od razdalje območja od industrijske cone.
Umazanija se je nabrala v nekaj urah, saj je snežni metež v torek pre-
njih. Zadovoljni so bili tudi zato, ker se je v lanskem letu spet povečalo število prehodov meje italijanskih in jugoslovanskih državljanov, ki uporabljajo prepustnice. Obe strani sta bili soglasni v tem, da se ohrani število mejnih prehodov. Kot se bodo naši bralci spominjali, so bile pred kakim letom dni na dnevnem redu težnje, da bi ta ali drugi prehod zaprli. Mejni organi so menili, da bi tako zmanjšali stroške za osebje.
Delegate je predsednica Izvršnega sveta Občine Nova Gorica Jolanda Slokar obvestila, da bodo v letošnjem aprilu pričeli urejevati nov mejni prehod Britof nad Kanalom. Dela bodo dokončali do oktobra.
Zmenjeno je bilo tudi, da se delno spremeni vprašanje prenosa denarja za jugoslovanske prebivalce v obmejnem pasu. Doslej so ti lahko prinesli čez mejo blaga v vrednosti 750.000 starih dinarjev. Sedaj je bila, predvsem zaradi inflacije, ta vsota dvignjena na
1.200.000	starih dinarjev. Italijanski državljani pa lahko nesejo čez mejo
70.000	lir, enako kot prej. Te nove vrednosti prenosa denarja za jugoslovanske državljane veljajo že od včeraj, 15. januarja.
nehal v prvih popoldanskih urah, zatem pa ni bilo več padavin. Ogled pa je bil v sredo med 12. uro in 12.30.
Kakor izhaja iz tiskovnega poročila sovodenjske občine, so se predstavniki raznih ustanov in organizacij lahko neposredno prepričali, da je onesnaženost okolja in posebej ozračja stvarno in zelo pereče vprašanje in da si ga niso izmislili sovodenjski upravitelji, kakor skušajo določene sile, bolj ali manj prikrito namigovati. Vendar, tako izhaja iz poročila za tisk, se ne smemo zaustaviti ob ugotovitvah, da onesnaženost obstaja. Treba je sprejeti konkretne ukrepe za ugotovitev povzročitelja ali povzročiteljev in za sanacijo okolja.
Dežurna
zdravniška služba
Dežurna zdravniška služba v bolnišnicah goriške pokrajine deluje z naslednjim urnikom: ob delavnikih med 20. in 8. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 14. (s pričetkom na predpraznični dan) in 8. uro naslednjega delavnika. Dežurna zdravniška služba je na razpolago v Gorici, Ul. Vittorio Venelo, tel. 30011, v Krminu, Drevored Ve-nezia Giulia, tel. 62111, v Tržiču, Ul. Rossini, tel. 75181 in v Gradežu, Ul. Marchesi, tel. 0431/80251.
Delegate je pozdravil gostitelj, goriški prefekt dr. Vincenzo Garsia.
Kot smo že omenili, se bo zasedanje nadaljevalo in zaključilo danes. Ob zaključku bodo izdali skupno poročilo.
Glasbena matineja
V okviru glasbenih matinej, ki jih prireja društvo Rodolfo Lipizer, bo v nedeljo ob 11. uri v avditoriju koncert operne glasbe, na katerem bodo nastopili sopranistka Silvana Modestc Franco, tenorist Tino Cecchele in baritonist Antonio Juvarra ob klavirski spremljavi Enze Ferrari. Izvajali bode odlomke iz Puccinijeve Tosce.
Vstopnice so na razpolago pri turistični agenciji IOT.
Štipendije
Zavod ENPAS je razpisal natečaj za dodelitev 9.920 štipendij za sinove državnih uslužbencev, ki so še v delovnem razmerju ter 1.260 štipendij za sirote. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu prefekture in sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure.
Agrituristični operaterji bodo odslej vpisani v poseben deželni register, kar bo domena trgovinskih zbornic. To so sklenili na sestanku deželnega odbora združenja Agriturist, ki je bila pred dnevi v Števerjanu. Predseduje mu odv. Michele Formentini.
Kmečki turizem bodo v bodoče še bolj ovrednotili in tudi reklamizirali. S tem v zvezi že pripravljajo nov deželni zakon o kmečkem turizmu. V naši deželi imamo že kako leto ustrezni zakon. Vendar, tako pravijo prizadeti, v rimskem parlamentu so pred kratkim izglasovali zakon, ki je za kmečke turistične operaterje bolj ugoden. Zaradi tega naj bi tudi pri nas uvedli norme vsebovane v državnem zakonu.
V	Števerjanu bodo odprli Muzej vina. Pridružena mu bo tudi specializirana biblioteka. Muzej bo našel prostor v Formentinijevem gradu. Vodil ga bo poseben strokovni odbor. V muzeju bodo izmenično razstavljali predmete, ki jih bodo posojali zasebniki.
V	Goriških brdih na italijanski strani meje je sedaj 32 javnih lokalov, ki lahko zadostijo potrebam nekaj tisoč gostov. Gostišča in tudi zasebniki, ki nudijo usluge turistom, imajo tri plavalne bazene na prostem, pet teniških igrišč, dva počitniška centra, konjušnici. Tu sta tudi dva deželna parka, ter 150 ležišč. Tem turističnim napravam se je sedaj pridružilo še igrišče za golf
Vremenske razmere so se v sredo ponoči Izredno poslabšale. Težave so bile včeraj zjutraj skoraj na vseh cestah v pokrajini. Veliko avtobusov sploh ni prispelo na cilj, mnogi pa so prispeli na cilj z velikimi zamudami. V šolah je bil odstotek odsotnih dijakov še večji, kakor v sredo in prejšnje dni. Goriško šolsko skrbništvo je zato včeraj zjutraj sprejelo odločitev o prekinitvi pouka na vseh šolah v pokrajini. Šole bodo zaprte danes in jutri.
Doslej je tak ukrep zadeval nekaj šol na Tržiškem, v Gradežu, Krminu in tudi na območju Gradišča. Včerajšnji ukrep pa se nanaša na šole vseh stopenj v vsej pokrajini.
Iz goriškega županstva pa so nam sporočili, da bodo otroške jasli in vrtci, ki sodijo v občinsko režijo, danes in jutri odprti.
Vpis v občinske otroške vrtce
Goriška občina obvešča, da bodo od danes do 25. t. m. vpisovali v občinske otroške vrtce za prihodnje šolsko leto. Vpisujejo v ravnateljstvu občinskih otroških vrtcev (na županstvu) tel. 383222. Pri vpisu bodo imeli prednost otroci rojeni leta 1982, oziroma otroci, ki že obiskujejo vzgojno-varstvene ustanove v šolskem leti 1986/87. Ob vpisu je treba predložiti rojstni list ter potrdilo o cepljenju.
v Števerjanu, ki je tik poleg znanega Formeninijevega gostišča.
V Brdih se tako polagoma razvija poleg rekreacijskega in vikendovske-ga tudi kvalitetni turizem, ki bo brez dvoma privabil še druge letoviščarje v to prelepo deželo, kjer domači kmetje pridelujejo zelo kvalitetno in cenjeno vino.
Odbor ANPI pri županu
Člani novega odbora mestne sekcije VZPI-ANPI so s predsednikom Silvinem Polettom na čelu obiskali goriškega župana Scarana. Obrazložili so mu delovni program združenja. Bivši partizanski borci želijo osvetliti goriš-ko zgodovino in tako nuditi predvsem mladim pravi oris tukajšnje preteklosti. Sodelovali bodo tudi na raznih letošnjih obletnicah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča, da je slovesnost ob Erjavčevem grobu na goriškem pokopališču, ki je bila napovedana za nedeljo, 18. t. m., odložena zaradi vremenskih razmer.
Težave z dostavo Primorskega dnevnika
Zaradi nepredvidenih težav v avtomobilskem prometu med Trstom in Gorico in tudi med Gorico ter njenim podeželjem, včeraj marsikje na Goriškem naši naročniki niso dobili našega dnevnika. Ponekod so ga dobili šele v popoldanskem času. Drugod pa bodo včerajšnjo številko dobili danes zjutraj z današnjo številko. Za nevšečnost se našim zvestim bralcem seveda oproščamo in jih prosimo za razumevanje.
razna obvestila
SPD Gorica obvešča udeležence smučarskih tečajev in izletnike, da bosta avtobusa v nedeljo, 18. t. m., odpeljala po sledečem razporedu: prvi avtobus ob 7.15 s Korna, drugi avtobus pa ob 6.45 iz Štandreža, ob 6.50 iz Sovodenj, ob 7. uri iz Gabrij in ob 7.15 iz Doberdoba.
Mladinski krožek Gorica priredi v soboto, 17. t. m., plesni večer v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Zagotovi si vstop pri članih krožka ter pri Marku Zavadlavu v Štandrežu, Nadji Fajt v Sovodnjah, Luizi Gergolet v Doberdobu, Walterju Ferfolja v Rupi, Lauri Furlan na Oslavju ali pa v Kulturnem domu v Gorici v soboto ob 15. do 18. ure.
kulturni dom
Danes zvečer v Kulturnem domu napovedane predstavitve pesniške zbirke Soba 150 ne bo zaradi izredno slabega vremena. SMReKK napoveduje, da bo prireditev v četrtek, 29. januarja, vedno v Kulturnem domu.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Superfantozzi«. Paolo Villaggio.
CORSO 18.00—22.00 »7 chili in 7 giorni«. VITTORIA 17.30—22.00 »I racconti ses-suali di Cicciolina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.30—21.00 »Rosa Luxem-burg«.
EXCELSIOR 18.00—22.00 »II burbero«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Upornik iz moje šole«.
KULTURNI DOM — filmsko gledališče
18.15	in 20.15 »Izza—rešetk«
DESKLE 19.30 »Vojakova zgodba«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. 1. Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri Vittoria Fe-letto vdova Malfatti iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 11.30 Žita Cecuta Miseri, krsto s posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Vidma v kapucinsko cerkev, od tam bo pogrebni sprevod na glavno pokopališče.
Občina pripravila uradni ogled
V Sovodnjah imajo črn sneg Saje in prah iz upepeljevalnika
V Števerjanu vinski muzej v priredbi Agriturista
Retrospektiva Makavejeva v Cankarjevem domu
Končno tudi »Misterij organizma«
r
JELKA STERGEL
S torkovim predvajanjem filma »Misterij organizma« je zanimanje za.retrospektivo Dušana Makavejeva doseglo vrhunec. Srednja dvorana Cankarjevega doma je bila vsakič dosti prej razprodana, zato se je organizator moral zateči v ponovitve. Interes za prireditev 13. januarja je povečalo še dejstvo, da gre za jugoslovansko premiero pred 15 leti prepovedanega filma, kot tudi napoved obiska Dušana Makavejeva ter pogovora z njim.
Že pred kratkim predfilmom »Nasmeh 61« je avtor nagovoril občinstvo, da »Misterij organizma« ni bil delan zanj, ampak za neke druge ljudi, ki so se med tem že postarali, toda da mu je zelo ljubo, ker pretežno mlado občinstvo zaseda dvorano.
Predvajanju »Misterija organizma« ni sledil samo bučen aplavz, ampak tudi zanimiv razgovor, ki ga je otvoril Miha Brun, vodil pa kar sam Makavejev. Sodelovala je tudi igralka Jagoda Kaloper. Seveda je razgovor potekal v smeri razčiščevanja misterijev okoli prepovedi predvajanja, ki ga je novosadska komisija izdala 71. leta, potem ko je film že dobil cenzurno kartico od srbske komisije. Avtor je pojasnil, da je imel CD priložnost po nekaj zapletih kopijo odvrteti zato, ker je novembra letos dobil odobritev za retrospektivne projekcije in da lahko sedaj vsi skupaj upamo, da bo tudi redno predvajan. V resnici bi bilo delo Dušana Makavejeva nesmiselno predstavljati brez tega filma in zanimanje zanj priča, da teme, ki jih obravnava, niso še preživele ali, kot je pisalo v enem izmed mnogih člankov v slovenskih časopisih in revijah, ki so napovedovali retrospektivo, da bi bilo predstavljati Makavejeva brez »Misterija organizma« tako kot predstavljati Eisensteina brez »Podmornice Potjomkin«.
Iz duhovitih odgovorov Dušana Makavejeva, po katerih tudi slovi, je bilo moč zaključiti predvsem to, da je vesel, ker je lahko ustvarjal v letih, ki so bila v svetu in pri nas
zelo ugodna za svobodomiselne ideje, za raziskovanja novih oblik izražanja in iskanja nasploh. Zato in ker je mnenja, da vsak čas terja svoj odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja družba umetnikom, ne bi mogel še enkrat ustvariti filma, kot ga je 71. leta.
Mnenja je, da nima smisla, da bi ga režiserji posnemali, saj mora vsaka generacija po svoje vzpostaviti svoj dialog s sodobnostjo. Zanimiv je tudi njegov odgovor na vprašanje o razvoju njegovih režiserskih prijemov od jugoslovanskih filmov, ki so nestereotipno narejeni in inventivni do filmov, ki jih je posnel v tujini. Ti so mnogo bolj konvencionalni. Govorilo se je o klasičnosti švedskega »Montenegra« in avstralskega »Coca Cola Kid«. Makavejev je povedal, da je moral biti ravno zaradi skromnih tehničnih pogojev veliko bolj iznajdljiv, inventiven in duhovit, medtem ko se je moral na Švedskem in v Avstraliji strogo držati snemalne knjige projekta, za katerega se je seveda vložilo dosti več denarja. Tako je odnos med ustvarjalno svobodo in plačilom, po njegovem, ambivalenten.
Pogovor je zaključila želja poslušalcev, da bi čimprej naredil nov film, ki so ga napovedali pod naslovom »Noč ljubezni« in ga bo morda snemal z družbo Cannon.
Jugoslovanski leksikon
V tisku je tretja knjiga leksikona o jugoslovanskih pisateljih, ki ga v Novem Sadu izdaja Srpska akademija, izšel pa bo aprila letos. Tako je izjavil glavni urednik te izjemne publikacije Živojin Boškov.
Pripravljajo pa že tudi četrti del leksikona. Boškov je tudi poudaril, da leksikon ne bo imel le predvidenih pet, marveč šest knjig. Vseboval bo podatke o približno 10 tisoč pisateljih vseh literarnih zvrsti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Saša Rudolf
MUNDIAL
Svetovna prvenstva v nogometu med bliščem in stvarnostjo
str. 251, lir 20.000
Saša Rudolf, posebni dopisnik RAI-TVj je v knjigi Mundial popisal žive, neposredne vtise s svetovnih prvenstev v nogometu — v ZR Nemčiji leta 1974, v Argentini 1978, Španiji 1982 in Mehiki 1986. Vendar pa se avtor ne omejuje le na dogodke na nogometnih igriščih, pač pa skuša analizirati tudi sociološke in zgodovinske posebnosti v državah, ki jih je obiskal. Knjiga prinaša tudi pregled rezultatov z vseh svetovnih nogometnih prvenstev.
NAPRODAJ V
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON (Nabrežina)
KATOLIŠKI KNJIGARNI (Gorica)
Nova predstava v Rossettiju
Smrt trgovskega potnika
MARIJ ČUK
Willy Loman je atipičen produkt ameriške povojne družbe. Sam misli, da so za uspeh dovolj uglajen nastop, lepo telo, spretnost in učinkovitost v odnosu do ostalih ljudi. Ameriška družba pa je seveda nekaj drugega: agresivna, surova in pravzaprav žalostna. Ljudje morajo na vsak način veliko tvegati in se nekompromisno postavljati, da uspejo. Strašansko se morajo boriti in zato obstajata le dve kategoriji: uspešneži in propalice.
Willy Loman spada brez dvoma v drugi krog: s svojo zasanjenostjo, utopijo, strahopetnostjo in vsemi človeškimi slabostmi trgovskega potnika. S temi lastnostmi težko vpliva in utesnjuje svojo ljubečo ženo in sinova, predvsem Biffa, ki je v življenju ničla, saj je nanj padla moreča senca vedenja očetovega razmerja z neko bostonsko tajnico.
Smrt trgovskega potnika, ki je ta čas na odru gledališča Rossetti, nam v režiji Sciaccaluge in lepi interpretaciji Giulia Bosettija ponuja nekoliko spremenjeno podobo tega učinkovitega dela Arthurja Millerja. Režiser in prvi igralec gostujoče skupine sta skušala posredovati predvsem introspektivno sliko posameznih oseb, ne da bi se veliko ozirala na univerzam človeških usod in sploh človekovega življenja, kar bi bilo spričo Millerjeve literarne predloge skoraj nemogoče. Zato je nastal moreči spekter družinske četvorice, zabetoniran v svoji hiši med visokimi stolpnicami (gola in smrt naznanjajoča scenografija Heydna Griffina). Tu kraljuje utopična norost Willyja Lomana, tu je doma propad, medtem ko je vse ostalo okolje uspešno.
Skratka, predstava je skušala nakazati in potem prikazati smrt duše in smrt telesa, kar je močno učinkovalo na maloštevilne ozeble gledalce v dvorani. Pa tudi če je šlo za nekoliko retorično in efekte iskajočo uprizoritev, moramo reči, da je predstavi uspelo zgraditi močno emocionalno strukturo, mogoče po čustveni plati še preveč napeto, vendar vsekakor pretresljivo, tragično. Pri tem ne moremo spregledati deleža gledališkega mojstra Giulia Bosettija pa tudi, po našem mnenju, še bolj učinkovite Marine Bonfigli, ki je bila v svoji tišini in skrbi ljubeče matere fizično neopazna, a duhovno nadvse močna, vseskozi pri-, šotna. Z manjšimi vzponi in neenakomerno igro so prispevali še ostali nastopajoči, da je bila Smrt trgovskega potnika Arthurja Millerja konec koncev vredna ogleda.
Kaj hoče Marko Kravos?
V	odgovoru Jolki Milič, ki smo ga objavili na kulturni strani 11. t. m., nas je pesnik, kulturni delavec in urednik knjižnjih izdaj pri ZTT Marko Kravos ozmerjal z mrhovinarji. Čemu ta psovka na nas in na naše delo? Enostavno zato, ker smo objavili dve pismi uredništvu, v katerih Jolka Milič kritizira določena stališča in poze Marka Kravosa.
Kravosu smo povsem korektno dali možnost, da Miličevi odgovori, njemu pa to očitno ni bilo dovolj in se je v drugem odgovoru Miličevi z vso ihto zagnal proti nam, ki smo si drznili objaviti članek, ki njega (Kravosa) kritizira. Kravosu ne bi bilo morda niti treba odgovarjati, saj njegovo pisanje jasno priča o svojevrstnem kulturnem prosvetljenstvu in nivoju. Vendar tudi molčati in požreti ne moremo.
V	zadnjem odstavku nam Kravos daje celo lekcijo o tem, kako naj se poklicno vedemo. Da nam jasno razumeti, da ne bi smeli objavljati kritik na račun oddelka in imenitnika, ki delujeta v založniški hiši, ki izdaja tudi PD. S tem se Kravos uvršča med takoimenovane in nedotakljive svete krave, čeprav svojemu peresu dopušča, da ošfrkne, zafrkne in celo ozmerja druge. Kravos se pač postavlja kot mali zamejski Zevs v tiste višine, od koder lahko meče strele na navadne smrtnike, njega revne frače ljudi pa ne morejo in smejo doseči; sploh so te frače prepovedane, če smo razumeli bistvo Kravosovega pisanja.
Uredniki in novinarji Primorskega dnevnika bomo kljub Kravosu še objavljali polemične članke. Naš poklic je pač tak, da moramo kdaj pa kdaj vtakniti svoj nos tudi tja, kjer smrdi. Tega seveda ne delamo samo zaradi višje naklade časopisa, ampak zato, ker smo prepričani, da takšno početje bolj koristi čistoči narave in ljudi, kot pa jezno napihovanje pavje perjanice v imenu lastne nedotakljivosti.
Ko smo se odločili, da objavljamo kritike in polemične prispevke, smo to naredili v prepričanju, da so polemična razčiščevanja koristna za ta naš prostor, ki se vedno ne more pohvaliti s širino in pripravljenostjo na dialog (dialog pomeni, da se misli krešejo in tudi to, da se kdaj pa kdaj zaiskri). Seveda smo se tudi odločili, da ne bomo objavljali osebnega obračunavanja in psovk. S tem, da smo objavili pismi Jolke Milič, še ne pomeni, da smo se z njo strinjali, to velja tudi za marsikateri drugi članek ali pismo. Kravos pa nas je postavil na zatožno klop s terminologijo, ki je za vse nas nesprejemljiva in žaljiva. Kravosovo pismo bi na primer lahko vrgli v koš in bi se ne čutili čisto nič krive. Pa smo ga vseeno objavili. Vsak naj pač nosi svojo odgovornost: mi, ki polemike objavljamo in Kravos, ki meče vse naše delo v nič in nas zmerja, ker je namesto hvalnic prebral nekaj pikrih na lasten račun.
Časnikarji Primorskega dnevnika
Iz ciklusa »Formul preveč življenja premalo«
Formul preveč življenja premalo.
Zato se mladi življenja bojimo.
Zjutraj je svečo prižgal-»Da bo gorela, da bom tudi ja^ ž^ve^-r<<
Zvečer je sveča dogorela.
Fanta so našli, tako sam je visel.
Ljudje so šli mimo, se čudili:
»Le kako je mogel, le kako, ko pa je šele zjutraj svečo prižgal !
Včasih je tako, da bi človek najraje pustil. Niti ne veš kaj.
Pa bi pustil!
Odšel nekam.
Zaprt počakal.
Se potem odprl.
In umrl.
Danes bodo v goriškem Kulturnem domu predstavili knjigo Jurija Paljka in Davorina Devetaka. Jurij Paljk je prispeval poezije, Davorin Devetak pa risbe. Iz knjige objavljamo nekaj utrinkov.
Jurij Paljk Davorin Devetak
SOBA 150
pismo uredništvu
Za naše igralce gre
Dne 9. t. m. sem v Primorskem dnevniku prebral razmišljanje prijatelja prof. Ivana Verča o našem gledališču, pa sem začutil potrebo, da tudi sam izrazim nekaj svojih občutkov, kot najmlajši član te generacije režiserjev ali pa ne, to je popolnoma vseeno. Moje razmišljanje seveda ne bo v nasprotju s tistim, ki ga je imel prof. Verč, samo bolj nostalgično-pastoralno bo, morda.
Minilo je približno petnajst let, ko sem se prvič zagledal v poslopje na Ul. Petronio, v naš KULTURNI DOM, kakor so mu že takrat dejali na vasi, od koder sem doma... Vsi so bili takrat ponosni na KULTURNI DOM, z veseljem so romali vanj! Tudi sam sem hodil tja, v naše gledališče in naenkrat sem razumel, kaj hočem biti v življenju. Igralec. Edina moja misel je bila, da bi postal igralec v našem gledališču in najbolj, kar sem si želel, je bilo, da bi spoznal vsaj enega, vsaj enega izmed (takrat še) mnogih igralcev. Hotel sem jih videti od blizu, dotakniti sem se jih hotel... Tako so se mi zdeli nedosegljivi... In prvič, ko so me povabili, da bi pristopil kot statist, mi je srce začelo utripati od veselja... Na odru sem jih našel in takrat sem prvič prisluhnil njihovim tisočerim zgodbam... Poslušal sem njihove čudežne pripovedi. Kako radi so pripovedovali o življenju in kako radi so jih ljudje poslušali. Delavci, kmetje, pošteni intelektualci! Takrat so igralci prihajali pogosteje na vas k svojim ljudem, k svojim prijateljem...
Ko sem postopoma doraščal, sem zaznal, da je igralcev vedno manj, da so njihove zgodbe vedno manj šarmantne, vedno bolj sive in plitve, danes pa se mi zdi, kakor da so popolnoma pozabili na vse tiste čudežne pripovedi, ki sem jih nekoč poslušal. Zdi se, kakor da nimajo več zgodb, kakor da sta tiha jeza in žalost legli na njihova srca.
O igralcih govorim, ker jih imam najrajši. Ob tehničnih delavcih, mojstrih luči, šiviljah itd. so igralci vse za gledališče. Kaj se je zgodilo z vsemi njimi v našem gledališču, da so tako mrki? Morda se da slutiti?! Vse se dogaja, vse se odloča mimo njih, mimo vseh tistih, ki jih imajo radi, mimo vseh, ki poznajo in ljubijo gledališče, naše ali nasploh... Čudno. Premiere v našem gledališču niso več praznik, kakor piše rutinska kronika... (samo redkokdaj se jih lahko veselimo). Zdi se mi, da so premiere postale izključno pretveza za občasna snidenja tistih, ki se ponašajo, da ne spadajo v sfero »kulturnikov«, temveč v tisto, ki je za zamejstvo mnogo bolj pomembna. V sfero podjetnikov in trgovcev z jasno politično vizijo in jasno začrtanim ekonomskim programom. Med temi so seveda tudi tisti, ki vsestransko skrbijo, da naša osrednja kulturna ustanova ne bi propadla... Ce bi skrbeli samo za njeno zunanjo fasado, bi jim nihče ne očital, toda kaj, ko njihova neizobraz-ba o gledališču in o njegovih najintimnejših potrebah ga razjedajo iznot-raj.
Kako bi se veselil, če bi zdaj, ko stopam v gledališče prvič kot režiser, spet lahko prisluhnil igralcem in njihovim šarmantnim zgodbam o življenju! Kako rad bi z njimi odpotoval nekam dol po Italiji, kjer jih še ne poznajo! Pomislite, kako lepo bi bilo za igralce in kako koristno za vse Slovence v Italiji!
Marko Sosič
Košarka: v sinočnjem 4. kolu pokala prvakov
Uspeh Zadra in Tracerja
Konec meseca začetek SP v alpskem smučanju
Za kolajne po porazu »zelenih«
Zadar - Orthez	70:64 (34:30)
ZADAR: Pahlič, Šarlija 8, Popovič 16 (2:4), Matulovič 10, Blaževič, Vranko-vič 7 (1:2), Petranovič 12 (4:6), Komazec 6, Obad 11 (1:1), Skroče
ORTHEZ: Ortega 5 (2:3), Carter 16, Hufnagel 23, Gradou, Kaba 8, Sere-mes, Hakveuet 4, Scheffler 8
PM: Zadar 8:13, Orthez 2:3; 3 TOČKE: Zadar 4:19 (Matulovič 2, Popovič 2), Orthez 8:27 (Carter 2, Ortega 1, Hufnagel 5)
ZADAR — Zadrčani so francoskemu Orthezu zadali prvi letošnji poraz. Doslej so namreč Francozi na domačem igrišču premagali tako milanski Tracer kot telavivski Makabi, v gosteh pa so si privoščili Real Madrid. Zadar, ki bi mu glede na dosedanje izide v domačem prvenstvu (v 12 kolih je zbral le štiri zmage) ne pripisovali veliko možnosti v pokalnih tekmah, se torej še kar dobro drži: zgubil je v prvem kolu v Tel Avivu in v 3. v Madridu, kjer pa bi lahko tudi pripravil presenečenje, saj je Real igral dobesedno katastrofalno, zmagal pa je proti Žalj-girisu in sedaj Orthezu.
Sinočnja tekma je bila izenačena, napak na eni in drugi strani pa ni manjkalo. V obrambi se je izkazal zlasti Vrankovič z 28 odbitimi žogami. Domači pa so le bili nekoliko natančnejši od gostov (Zadar 29:70, Orthez 27:80). Še sedem minut pred koncem je Zadar vodil z enajstimi točkami razlike, ki pa so jo Francozi zmanjšali na dve (64:62), ko je do končnega sodnikovega žvižga manjkala minuta in pol. Matulovič je zatem z metom za tri točke (30" pred koncem) le postavil izid na varno.
LESTVICA PO 4. KOLU
Tracer
Orthez
Žaljgiris
Zadar
Real Madrid Makabi
320:297
314:307
322:314
314:333
335:340
329:339
PRIHODNJE KOLO (21. 1.) Orthez - Žaljgiris, Zadar - Tracer, Makabi Tel Aviv - Real Madrid.
Tracer - Real Madrid 75:73 (43:36)
TRACER: Bargna, Boselli 8, D'Antoni 8, Premier 16, Meneghin 10, Galli-nari, Barlow 14, McAdoo 19
REAL MADRID: Del Corral 16, Ro-may 4, Branson 14, Corbalan 10, Rul-lan 11, Iturriaga, Spriggs 18
PM: Tracer 13:16, Real Madrid 18:22; PON: Romay (25); 3 TOČKE: Tracer 4:11 (D'Antoni 2, Premier 2); Real Madrid 3:7 (Del Corral 1, Corbalan 1, Rul-lan 1)
MILAN — Tracer se je pošjeno namučil, predno je strl odpor Špancev. Znova je tekmo odločil Mike ITAnto-ni, ki je v zadnjih treh minutah zaigral kot zna. Dotlej se namreč ni znašel proti Corbalanu, saj ni dosegel enega samega koša. Ko je torej zglodalo, da je Real pred novo zmago, je D'Antoni hladnokrvno zadel dva meta za tri točke in si izboril še dva prosta meta in povedel ekipo v vodstvo (75:72), ko je do kraja manjkalo 62 sekund. Španci so znižali le za dve točki, kaj vec pa jim ni uspelo.
V sinočnji povratni tekmi 4. ko(a je Makabi z 81:74 (33:42) premagal Zalj-giris. Tekma je bila na nevtralnem igrišču (v Bruslju).
Vatanen (Fin.) izgubil uro prednosti
TOMBOUCTOU - Le malo je manjkalo, da bi na rallyju od Pariza do Dakarja prišlo do velikega presenečenja. Vodilni Finec Ari Vatanen se je namreč s svojim peugeotom 205 prevrnil na streho in le čudežni spretnosti sopilota klubskega tovariša Za-nussija (zamenjal je obeso, prenosni mehanizem in zavore) se ima Vatanen zahvaliti, če je dokončal dirko in ohranil vodstvo na skupni lestvici avtomobilov, zdaj sicer kar z uro manj prednosti pred Francozom Zaniroli-jem. Kakorkoli že, se je tudi 13. etapa končala z zmago Peugeota, tokrat po zaslugi Kenijca Mehte. Zaniroli je bil drugi. Nekdanji pilot formule ena Ickx (lada) je medtem odstopil.
Med motoristi ni prišlo do novosti, saj so bili zaostanki na cilju spet minimalni. Zmagal je Belgijec Rahier (BMW) z T08'’ oziroma T42" prednosti pred Francozoma Auriolom (cagiva) in Neveuom (honda).
Skupni vrstni red avtov: 1. Vatanen (Fin - peugeot 205); 2. Zaniroli (Fr. -range) po 1,42'48"; 3. Mehta (Ken. - peugeot) po 2.42'20"; 4. Shinozuka (Jam. -
mitsubishi) 2.45T6"; 5. Nellas (Šp. -range) 5.25'26".
Skupni vrstni red motorjev: 1. Ne-
veu (Fr. - honda); 2. Auriol (Fr. - cagiva) po 28'04"; 3. Rahier (Bel. - BMW) po 50'07"; 4. Orioli (It. - honda) po
2.48'42"; 5. Terruzzi (It. - honda) po 3.06'05".
(Na sliki AP: roverji so poleg peugeotov med protagonisti letošnjega rallyja)
V Cransu in Montani so posekali 2.500 dreves
Beli cirkus svetovnega smučarskega pokala bo ob koncu tega meseca prekinjen zaradi svetovnega prvenstva v švicarskih krajih Crans in Montana.
Prvenstvo se bo začelo 25. januarja, končalo pa 8. februarja. Kraja Crans in Montana sta na tržišču zimskošportnih središč- relativno mlada in sta v zadnjih letih ogromno investirala v zim-
Smuka za SP
Danes ženske jutri moški
_ PFRONTEN (ZRN), WENGEN (Švi.) - V zahodnonemškem kraju Pfronten bo danes ženski smuk za svetovni pokal. Na včerajšnjih četrtih poskusnih vožnjah je najboljši čas dosegla Švicarka Maria VValliser, sledita pa ji rojakinji Fi-ginijeva in Oertlijeva. Danes torej pričakujejo popolno slavje Švicarjev.
Jutri pa bo v švicarskem Wen-gnu tudi moški smuk. Poskusne vožnje so potekale na skrajšanem odseku proge, saj na vrhu Lauber-horna piha močan veter. Proga je merila zato 3.210 m (920 m manj) in verjetno bo tako tudi jutri, ko bo šlo zares.
V prvem poskusnem spustu je najboljši čas dosegel domačin Pir-min Zurbriggen pred rojakom Miillerjem in Avstrijcem Pfaffen-blicherjem. Italijan Sbardellotto je dosegel odlični četrti čas. V drugem poskusnem spustu je bil naj hitrejši Avstrijec Resch, drugi je bil spet Miiller, tretji pa Švicar Cathomen.
Danes bosta na vrsti še dve poskusni vožnji.
ski turizem. Svetovno prvenstvo v alpskih panogah bi ju moralo dokončno posvetiti. Crans in Montana se nahajata na južni strani Bernskih Alp.
Priprava svetovnega prvenstva se je morala resno spoprijeti z ekologijo oziroma z »zelenimi«, ki so na vsak način hoteli preprečiti načrtovano podiranje dreves. Ker so se priprave
začele zgodaj, so bile praske na dnevnem redu že v samem uvodu. Poseči so morale oblasti in vse stopnje švicarskih sodišč, dokler ni zvezno vrhovno sodišče dalo ustreznih dovoljenj. »Zeleni« so se tedaj z verigami privezali na obsojena drevesa in ob njih vztrajali celih pet dni, dokler niso posegli domačini. Bili so »opremljeni« z manjšim spoštovanjem do narave in z večjim do predvidenih zaslužkov. »Zelenim« so zagrozili z manj birokratskimi, vendar stvarnejšimi ukrepi. Organizatorji so tako lahko posekali okoli 2500 dreves z obvezo (baje že izvajano), da enako število smrek posadijo drugje. Na nevarnih mestih so lahko razširili že obstoječe proge in pripravili nekaj novih odsekov.
V Cransu bodo na sporedu oba superveleslaloma, veleslaloma in slaloma za kombinacijo, v bližnji Montani pa smuka za posamično konkurenco in za kombinacijo ter oba slaloma. Slednja bosta na končnem zidu smukaških prog. Najvišja startna točka bo za moški smuk, ki se bo začel na 2.543 m nadmorske višine grebena Bella-Lui.
Prvenstvo bo veljalo približno 12 milijard lir, od katerih bodo televizijski prenosi in razni sponzorji prispevali 8. Razliko bodo krili s prispevki iz državne, kantonske in krajevnih blagajn.
Organizatorji računajo seveda tudi na gledalce. Teh naj bi bilo vsak dan okoli 60 tisoč, izredni uspehi švicarskih ekip pa bodo morda to število še povečali. Pirmin Zurbriggen, ki je iz tistih krajev doma, bi utegnil biti pro-pagator bistvene važnosti.
Ne nazadnje računajo tudi na množične enodnevne obiske iz bližnje Lombardije. Dostop k organizaciji raznih prog bo veljal približno 35 tisoč lir.
Spored SP
25. 1. otvoritev; 27. 1. slalom moški (komb.); 28. 1. smuk ženske (komb.); 29. 1. slalom ženske (komb.); 30. 1. smuk moški (komb.); 31. 1. smuk moški; 1. 2. smuk ženske; 2. 2. superveleslalom moški; 3. 2. superveleslalom ženske; 4. 2. veleslalom moški; 5. 2. veleslalom ženske; 7. 2. slalom ženske; 8. 2. slalom moški in zaključek, (kb)
Tenis: mednarodno prvenstvo Avstralije
Becker - Živojinovic
Dvoranski atletski miting v O saki
Trije absolutni rekordi
Slobodan Živojinovic
MELBOURNE - Mednarodno teniško prvenstvo Avstralije je vse bolj zanimivo. Najboljši jugoslovanski teniški igralec Slobodan Živojinovic je po gladki zmagi z domačinom Warderjem v drugem kolu premagal štev. 281 na svetovnih lestvicah Limbergerja v petih setih s 6:7, 3:6, 6:3, 6:4 in 6:1. V tretjem kolu se bo srečal z drugim najmočnejšim igralcem na svetu, Borisom Beckerjem, ki je včeraj osvojil še peti in odločilni set z
kratke vesti
Pri Eindhovnu razdraženi
MILAN Pri nizozemski nogometni enajsterici PSV Eindhoven niso skrivali svoje razdraženosti, ko so izvedeli, da je njihov as Ruud Gullit opravil nekaj zdravniških pregledov pri Milanu. Gullit je z Eindhovnom podpisal pogodbo, ki ga veže do leta 1990, Berlusconija pa to očitno ne moti, čeprav so pri Milanu razumljivo skušali narediti vse, da vest ne bi prišla v javnost, saj ni prav prijetno, če te obtožijo nelojalne konkurence.
Osem »realčanov« lažje zastrupljenih
MALAGA — Sedem igralcev Real Madrida (Agustin, Mino, Martos, Martin Vasguez, Pardeza, Juanito in Gal-lego) ter njihov trener Leo Benhacker so se lažje zastrupili s hrano. Po prvih pregledih pa kaže, da bodo težave kmalu mimo.
Allodiju gre na bolje
NEAPELJ — V bolnici, kjer se zdravi tehnični direktor Napolija Italo Al-lodi, ki ga je pred dnevi zadel možganski iktus, so sporočili, da znanemu menežerju gre na bolje. Že v soboto naj bi pričeli s terapijo za rehabilitacijo roke, ki jo je zadela paraliza.
Dykejem s 6:1. To srečanje so prekinili zaradi teme pri izidu 2:2. Italijan Claudio Pistolesi pa je v drugem kolu izgubil z nosilcem skupine štev. 11, domačinom Patom Cashem s 3:1 (7:5, 2:6, 7:6, 6:2).
Nhkaj izidov 2. kola:
MOŠKI: Van Resburg (J. Af.) - Hlasek (Švi.) 4:6, 6:3, 6:3, 6:7, 6:4; Becker (ZRN) -Dyke (Avs.) 6:7, 6:1, 6:4, 6:7, 6:2; Leconte (Fr.) - Nelson (ZDA) 4:6, 7:6, 6:2, 6:3; Gol-die (ZDA) - Simpson (N. Zel.) 6:3, 7:6, 7:6; Kratzmann (Avs.) - Davis (ZDA) 6:4, 6:2, 6:4; Testerman (ZDA) - Schapers (Niz.) 7:6, 6:1, 6:4; Rostagno (ZDA) - Matuszwski (ZDA) 7:5, 6:1, 6:1; Seguso (ZDA) - Green (ZDA) 6:3, 3:6, 7:6, 6:4; Pearce (ZDA) - Vis-ser (J. Af.) 3:6, 7:6, 6:3, 4:6, 12:10; Muller (J. Af.) - VVoodforde (Avs.) 7:5, 5:7, 4:6, 7:6, 6:4; Annacone (ZDA) - Wood (Avs.) 6:7, 4:6, 6:3, 6:2, 6:4; Gilbert (ZDA) - Drewett (Avs.) 7:5, 6:3, 6:2.
ŽENSKE: Sukova (ČSSR) - Hu Na (ZDA) 6:4, 7:6; Benjamin (ZDA) - Kelesi (Kan.) 4:6, 6:4, 6:4; Hanika (ZRN) - Inue (Jap.) 6:4, 6:4; Turnbull (Avs.) - Byrne (Avs.) 2:6, 6:4, 6:3; Maleeva (Bol.) - Kuzimi (Jap.) 6:1, 6:1.
FREMANTLE Ko so vmes milijarde in prestiž, ljudje ne izbirajo sredstev in to se dogaja tudi na regatah za America's Cup. Po prvi finalni regati med branitelji (zmagala je Koo-kaburra III pred Australio IV) sta obe posadki vložili priziv, ker sta se pri startu zaleteli in valili krivdo drug na drugega. Žirija pa je sprejela salomonsko rešitev in je kar obe diskvalificirala. Včeraj so izpeljali drugo regato in ponovno je bila hitrejša Kookaburra. Tudi ta rezultat pa še ni uraden, saj so oboji spet vložili priziv.
V finalu med izzivalci so včeraj počivali. Za prost dan so zaprosili Novozelandci, ki so v prvih dveh regatah nepričakovano zgubili. V vseh dotedanjih 37 kvalifikacijskih regatah je New Zealahd ostal praznih rok samo enkrat, zato je nenadni zastoj res čuden, še zlasti, ker je Starš & Stripes zapustil vtis, da bi se lahko uveljavil še z večjim naskokom.
Seveda ne manjka ugibanj, od kod ima Starš & Stripes tako hitrost, ki pride posebno do izraza pri vetru z jakostjo več kot 15 vozlov. Pravijo, da ji je priskočila na pomoč celo ameriška vesoljska agencija NASA, ki naj bi bila-izdelala posebno plastično folijo. Ta
OSAKA (Japonska) — Na dvoranskem atletskem mitingu v Osaki so dosegli tri najboljše svetovne znamke, dve po zaslugi Sovjetov, eno pa po zaslugi Kanadčana.
Šprinter Ben Johnson (Kanada) je na razdalji 60 metrov dosegel čas 6"44, .kar je šest stotink sekunde manj od rekorda, ki ga je lani dosegel isti atlet.
V troskoku je Sovjet Oleg Protsen-ko v zadnjem od šestih poskusov dosegel mero 17,67 m. Prejšnji rekord je 23. februarja lani v Madridu dosegel njegov rojak Bruzis. Takrat je skočil 13 cm manj.
Znani sovjetski skakalec s palico Sergej Bubka, ki je na odprtem doslej edini preskočil magično mejo šestih metrov, je izboljšal tudi svoj dvoranski rekord, ki zdaj znaša 5,96 m. Centimeter krajši je bil 28. februarja lani v New Yorku.
Dobri so bili tudi ostali dosežki. Naj navedemo glavne:
Moški: 60 M OVIRE: 1. McKoy (Kan.) 7"69; 2. Kakimori (Jam.) 7"87. VIŠINA: 1. Paklinen (SZ) 2,30 m; 2. Ottey (Kan.) 2,25 m. DALJINA: 1. Emmijan (SZ) 8,24 m; 2. Sasano (Jam.) 7,59 m.
Ženske: 60 M: 1. Ottey (Jam.) 6"84: 2. De Vega (Fil.) 7 '54. 60 M OVIRE: 1. Sasaki (Jam.) 8"60; 2. Xemei (Kit.) 8"63. 200 M: Ottey (Jam.) 24"80. VIŠINA: 1. Turčak (SZ) 1,94 m; 2. Hee - Sun (Kor.) 1,88 m.
Zdaj tudi v Genovi
V sredo bo mednarodni dvoranski miting v Genovi, na katerem bodo nastopili tudi vsi najboljši italijanski atleti. De Benedectis in Mattioli bosta skušala na razdalji 2 milj hoje izbo-Ijašti rekord Američana Heiringa, ki znaša 12’05"94.
Nogomet: »Mundialito senior«
Danes znani polfinalisti
SAO PAULO — Danes se bo odločalo, kdo bo igral v polfinalu prvega »Mundialita senior« ali Pokala Pele. Lahko rečemo, da so igralci, kljub letom, pokazali del svoje nekdanje klase, tekme so bile tudi dopadljive, odprte, agonizma ni manjkalo. Kar je manjkalo, je bila razumljivo kondicija. Italiji je spodletelo v uvodni tekmi proti Braziliji, a zatem ni slabo igrala. V dveh srečanjih je imela tudi smolo, proti Argentini pa se ji je sreča le nasmehnila. Kljub vsemu je na zadnjem mestu lestvice in ne pride v poštev za polfinale, za katerega se bodo jsotego-vale Urugvaj, Argentina, Brazilija in Zahodna Nemčija. Lestvica je namreč naslednja: Urugvaj 5 točk (3 tekme), Argentina 3 (3), Brazilija 3 (3), ZRN 3 (3), Italija 2 (4).
V prvi današnji tekmi se bosta srečali Brazilija in Zahodna Nemčija (slednja je predsinočnjim z 2:0 zgubila proti Urugvaju). Za oboje pride v poštev le zmaga. V drugi tekmi se bosta pomerila Urugvaj in Argentina. Urugvaju zadošča tudi neodločen izid. Ce bosta na koncu dve ali več ekip z istim številom točk, bodo vzeli v poštev razliko v golih.
Tudi letos trofeja »golgeter nekadilec«
MILAN — Cigaretni dim škodi? Vsi se strinjajo, veliko pa jih tega ne upošteva. Lanskega najboljšega strelca Rome in italijanskega prvenstva, Roberta Pruzza, ki je zabil 19 golov, je to veselje stalo okroglih 50 milijonov. Toliko verjetno ni pokadil, toliko pa je zgubil, ker je skupina »Latina Assi-cura« s 50 milijoni lir nagradila najboljšega strelca, a pod pogojem, da ne kadi. In ker Pruzzo je pri tej razvadi vztrajal, je denar šel v dim. Dobil ga je Rummenigge (13 golov), ki pa ga je namenil neki dobrodelni ustanovi. Ta Rummeniggejeva gesta je spodbudila »Latino Assicura«, da tudi letos obnovi nagradni fond, ki bo isti kot lani: 50 milijonov lir za najboljšega v A ligi in 25 v B ligi (lani je v B ligi zmagal napadalec Brescie Tullio Gritti).
Kolesarstvo: dirka po Franciji
PARIZ — Kolesarska dirka po Franciji, ki bo od 2. do 26. julija, bo sicer startala v Zahodnem Berlinu, vendar ne bo mogla po zahodnonemškem ozemlju. Tak je bil sklep zahodno-nemških oblasti. Kolesarji bodo tako morali na letalo, ki jih bo popeljalo v Frankfurt, še prej se bodo ustavili v Stuttgartu.
Protesti, izključitve, presenečenja na America s Cup
novi material naj bi nudil izredno malo odpora in razumljivo omogočal večjo hitrost. Zanimivo pri tem je, da ta plastika ni gladka in prozorna, temveč da je fino obdelana. Zamisel izhaja iz neke študije NASA, ki je prišla do zaključka, da površina, ki je mikro-
vtis# .8
nagubana, nudi manjši odpor od povsem gladke.
Na sliki (AP) vidimo avstralski jadrnici Kookaburra III (desno) in Australia IV takoj po startu v prvi regati, v kateri sta se precej močno zaleteli
Odbojka
Preložena
deželna
prvenstva
Športna tekmovanja na odprtem niso edina »žrtev« neizprosnosti slabega vremena. Včeraj smo prejeli vest, da bosta jutri prekinjeni tudi obe deželni odbojkarski ligi, v katerih so zaposlene številne naše šesterke. Ukrep je sprejela deželna tekmovalna komisija.
Sicer neobičajen sklep, da se prekine dvoransko tekmovanje, se zdi povsem utemeljen. Tudi v primeru, da bi se vremenske razmere v prihodnjih urah bistveno izboljšale, bi bila regularnost prvenstev dvomljiva.
Kolo, ki bi moralo biti na sporedu jutri, bodo nadoknadili ob koncu prvenstva.
Še nobene novosti pa ni v zvezi s pokrajinskimi prvenstvi.
V težavah tudi odbojkarice Mebla
Slabe vremenske razmere so prizadele tudi združeno odbojkarsko ekipo Meblo, ki je imela v tem tednu izredno okrnjen spored treningov. Jutri bi morala slovenska šesterka na Proseku (telovadnica Ervatti) gostiti zadnjeu-vrščeno ekipo Soteco Torriana iz Gradišča. K sreči gostje ne prihajajo od daleč, vseeno pa bo vodstvo Mebla danes zjutraj zaprosilo državno tekmovalno komisijo za odložitev srečanja. Možnosti, da bi v Rimu upoštevali Meblovo prošnjo resnici na ljubo ni veliko. Na sliki: s prvenstvenega srečanja med Meblom in Vladano iz Verone na Proseku
Po sklepu pokrajinske košarkarske zveze v Trstu
Konec tedna brez mladinske košarke
Tržaška pokrajinska košarkarska zveza je spričo slabega vremena (napovedi pa niso nič kaj spodbudne) sklenila prekiniti vsa tekmovanja, ki so bila na sporedu ta konec tedna. Odpadla so tako vsa srečanja na mladinski ravni od prvenstva mladincev do prvenstva dečkov. V vseh teh ligah so zaposlene številne naše peterke.
____________KADETI_____________
CGI Ancifap - Kontovel Electronic Shop 64:98 (30:49)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 8, Kocman 22 (3:5), Rupel 10, A. Sterni 4 (2:6), Stanisa 10 (0:3), Gruden 8, P. Sterni 22 (0:1), Dolhar 14 (0:4). TRI TOČKE: Kocman 3.
Mraz in sneg nista ustavila osem hrabrih Kontovelovih kadetov in trenerja Okretiča. V sredo popoldne, ko so bile vremenske razmere za promet skoraj nemogoče, so Kontovelci v an-ticipirani tekmi 9. kola gostovali v telovadnici ANCIFAP na Trgu Valmau-ra. Že samo dejstvo, da jim je uspelo priti do telovadnice onkraj mesta, predstavlja za »plave« lep podvig. Njihovo pustolovsko potovanje pa ni bilo zaman. Poleg tega, da so dobesedno
nadigrali sicer skromnega nasprotnika, so tudi povsem zasluženo zmagali.
Kronika tekme je sicer precej skopa, saj so Kontovelci bili stalno v vodstvu in končni izid jasno dokazuje, kako so potekale stvari na parketu.
S to zmago so sedaj »plavi« s 16. točkami sami na vrhu lestvice. Z dvema točkama manj jima sledita Don Bosco, ki ima sicer dve tekmi manj, in Bor Adriaimpex. (M. R.)
Domove! niso igrali
Sinoči bi bila morala biti v telovadnici goriškega Kulturnega doma anticipirana tekma osmega kola košarkarskega promocijskega prvenstva med Domom in Corridonijem iz Poljana. Zaradi slabega vremena je srečanje odpadlo.
Čupa preložila občni zbor
DEVIN, NABREŽINA - Zaradi slabih vremenskih razmer današnjega občnega zbora jadralnega kluba Čupa, ki bi moral biti v Devinu, ne bo. Odbor ga je preložil na petek, 6. februarja. Kraj in uro občnega zbora bomo objavili naknadno.
Odbor JK ČUPA
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje tečaj telovadbe na osnovni šoli v Devinu vsak ponedeljek in petek, od 20. do 21. ure.
ŠK KRAS
obvešča, da je zaradi slabega vremena proslava 25-letnice ustanovitve društva, ki bi se morala odvijati danes, 16. t. m., premeščena na prihodnji petek, 23. t. m.
SPDT
obvešča, da drevi odpade predsmučar-ska in rekreacijska telovadba SPDT. Na sporedu bo spet prihodnji petek ob 20.30 na liceju »Prešeren«.
ŠZ BOR
obvešča, da zaradi slabega vremena danes odpade telovadba za starejše rekreativce ob 17.00.
■lil	m		■	črke v	mladinskih	linah	lil	lil
Na Tržaškem povsod pri vrhu
UNDER 18 MOŠKI
S povratno tekmo med Slogo in In-terjem 1904 se je na Tržaškem praktično končalo to prvenstvo, v katerem so slogaši po nekaj letih prekinili hegemonijo mestnega Interja 1904. Do konca manjka sicer le še eno kolo, natančneje srečanji med Pallavolo Trieste in Interjem ter med Borom in CUS. Slogaši bodo zdaj nastopili na deželnem finalu, Inter je matematično drugi, daleč za tema dvema ekipama pa se bosta Bor in Pallavolo Trieste potegovale še za platonično tretje mesto. Verjetno ga bodo osvojili »plavi«, ki bi morali zlahka premagati zadnjeuvr-ščeni CUS. Zanje je tretje mesto realna uvrstitev (predvsem po odstopu Prevenireja).
IZIDA 13. KOLA: Inter - Sloga 2:3, Rozzol - Pallavolo Trieste 1:3.
LESTVICA: Sloga 22, Inter 16, Bor in Pallavolo Trieste 8, Rozzol 4, CUS 2.
UNDER 16 MOŠKI
S februarjem se bo pričelo tudi to prvenstvo, v katerem so vpisane le štiri ekipe in sicer Breg, Sloga, CUS in Volley club. Za usodo tržaške odbojke nič kaj spodbudna udeležba, saj ni v tem prvenstvu niti ene ekipe vodilnih moških tržaških društev v državnem merilu in iz elitne deželne lige (v strogem prvenstvenem vrstnem redu: Fer-roalluminio, CUS, Inter 1904, Rozzol, Bor in DLFAC). Slovenski ljubitelji odbojke pa smo lahko s prisotnostjo Sloge in Brega kar zadovoljni.
UNDER16 ŽENSKE Skupina A
Borovke so še edina nepremagana ekipa, v zadnjem kolu prvega dela pa se bodo pomerile z nevarno OMA Armes, ki deli drugo mesto s slogašica-mi. V polfinalni del napredujeta prvi dve ekipi iz vsake skupine, prav možno pa je, da bo to uspelo obema slovenskima ekipama. Za borovke kaže, da so precej boljše od ostalih ekip, saj so ob nekaterih mladih perspektivnih igralkah under 14 v postavi tudi bolj izkušena dekleta letnika 1971. Sloga B, ki nastopa v postavi letnik 1973, je pravo presenečenje skupine, ne toliko zato, ker pač zmaguje, temveč predvsem, ker so te zmage resda nepričakovano suverene. Med drugimi so mlade slogašice že premagale tudi OMA Armes.
IZIDI 6. KOLA: Ricreatori - DLFAC 2:3, Volley club - OMA Armes 1:3, Bor Friulexport - Virtus 3:0.
LESTVICA: Bor Friulexport 10, Sloga B in OMA Armes 8, Volley club in DLFAC 4, Ricreatori 2, Virtus 0.
Skupina B
Vse tekme prejšnjega kola so bile v tej skupini odložene, lestvica ostaja torej nespremenjena. V zaostali tekmi je Sloga Koimpex premagala dotlej nepremagani Inter. Prav tile ekipi zdaj delita prvo mesto (dejansko pa vodijo
slogašice) in sta tudi glavni favoriti za uvrstitev v polfinale. Dobro se drži tudi Breg Agrara, ki nastopa z za kategorijo razmeroma mlado ekipo, slabše pa se piše Kontovelu Electronic Shop. Derbi prihodnjega kola med Brežan-kami in slogašicami bo bržkone razjasnil položaj na vrhu lestvice.
LESTVICA: Sloga Koimpex in Inter 1904 8, Breg Agrar 6, CUS Trst in Montasio 4, Kontovel Electronic Shop in Julia 0. (ak)
NA GORIŠKEM UNDER 18 MOŠKI
V	tem prvenstvu so odigrali predzadnje kolo. Zmagovalec je že SKoraj gotovo ACLI iz Ronk. Na drugem mestu pa bo gotovo ostal Naš prapor Val, ki je v vseh tekmah zabeležil edina poraza prav proti Rončanom.
IZIDI 13. KOLA: San Luigi - Intre-pida neodigrana, Fincantien - Futura Torriana 3:1, Pallavolo Grado - AČLI iz Ronk neodigrana, počival je Naš prapor Val.
LESTVICA: ACLI Ronchi 20, Naš prapor Val 18, San Luigi 10, Futura 8, Fincantieri 6, Grado 3 in Intrepida 2 točki.
UNDER 16 MOŠKI
V	8. kolu ni bilo presenečenj. Naš
rapor Val je neposredno obračunal s
očo Sobema. Z gladkim 3:0 je namreč
osvojil srečanje in utrdil vodilno mesto na lestvici. Drugi slovenski predstavnik v tej kategoriji 01ympia pa je na domačem igrišču klonila pred Tor-riano. Neposredni tekmec za prvo mesto, San Luigi, je tokrat počival.
IZIDI 8. KOLA: 01ympia - Futura Torriana 1:3, Libertas Cormons - Li-bertas Turriaco 3:1, Soča Sobema -Naš prapor Val 0:3, Pallavolo Ronchi -Fincantieri 3:0, počival je San Luigi.
LESTVICA: Naš prapor Val 14, San Luigi 12, Futura Torriana in ACLI Ronchi 8, Soča Sobema 7, 01ympia 6, Libertas Cormons 4, Fincantieri 2 in Libertas Turriaco 0 točk.
UNDER 16 ŽENSKE
Po novoletnem počitku se je začel v tej konkurenci povratni del prvenstva. Prvo mesto še vedno solidno ostaja v rokah Krminčank. Naši predstavnici pa sta zabeležili dva poraza. Sovodnje Agorest so se na domačih tleh krčevito upirale in so tekmo izgubile šele po petem setu. Nasprotno pa je San Luigi prepričljivo odpravil domovke, ki sedaj samevajo na zadnji stopnički razpredelnice.
IZIDI 8. KOLA: Pallavolo Farra - Libertas Cormons 0:3, Sovodnje Agorest - Pallavolo Mossa 2:3, San Luigi - Dom Agorest 3:0, počivala je ekipa Morare-seja.
LESTVICA: Libertas Cormons 14, San Luigi 12, Pallavolo Mossa 8, Sovodnje Agorest 6, Pallavolo Farra 4, Morarese 2 in Dom Agorest 0 točk.
MARKO JARC
Lado Marchi
V	prvi dirki v Rimu nam v prvi skupini ugaja Claremos (1), vendar pa je tu naš favorit Eika (2) in kvečjemu Eva (X). Sicer pa je Claremos res dober dirkalni konj.
V	drugi dirki v Rimu menimo, da je najboljši Elvezio (1), dober pa je tudi Eloise B., ki je v drugi skupini (2). V skupini X nam ugaja le Burbel.
V	Firencah (tretja dirka) je naš favorit Corsiano Rossi (1), naša rezerva Golello (X), dober pa je tudi Bo-xil (2). Tu je tekma zelo negotova, saj nas lahko marsikateri konj še razočara.
V	Milanu nam ugaja predvsem dinamični Fleur Pau (X), ne smemo pa prezreti Francisa Cafa (2). V skupini 1 je dober vse bolj presenetljiv Fale-rauna, tako da kar zaupamo v tega konja.
Turin (peta dirka Totipa); naš favorit je Etrusca (2), verjamemo pa v El Corall L. P. (1) in v Domingal (X).
Ascoli-Milan	X	2
Atalanta-Sampdoria	1X2
Como-Roma	1	X
Fiorentina-Avellino	X
Inter-Empoli	1
Juventus-Udinese	1
Napoli-Brescia	1
Verona-Torino	X	2
Bari-Genoa	1X2
Cesena-Bologna	X
Messina-Lecce	X	2
Reggina-Teramo	1
Galatina-Giulianova	2
Na tej dirki lahko pride še do presenečenj.
Edini galop Totipa je v šesti tekmi. Tu je dober Seču (X), ogrožata pa ga lahko Carstensz (2) in Thatch At Dush (1). Sicer pa je v tej hitri tekmi Seču absolutni favorit.
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	2
drugi	1	X
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	X
drugi	2	1
5.	—	prvi	2
drugi	1	X
6.	—	prvi	X	2
drugi	1	X
Kmalu izide knjiga Vikija Grošlja o Karakorumu 86 »V prostranstvih črnega granita«
Prihodnji mesec bo alpinist Viki Grošelj izdal bogato ilustrirano knjigo o slovenski odpravi v Karakorum leta 1986, ki jo je vodil in na kateri je priplezal kar na dva osemtisočaka, Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum (8035 m).
Avtor pravi, da je to knjiga, ki govori o preveč zvezdah na nebu in preveč sanjah v srcu; o Broad Peaku, ki ga zagledaš, in vodi, ki jo zajemaš v čevlje,- o nebu nad vrhovi, kjer je mir; o K 2, ki se zazdi ogromen nagrobnik tistim, ki so poskusili in ostali; o noči, polni pričakovanja; o tem, da se potem ne odneha, ker se hodi skozi sanje; o tem, kako se počiva do devetih zvečer, potem pa pleza skozi noč; o stopinji za stopinjo; o otroškem začudenju,- in o neizmernih prostranstvih Tibeta; o begu z gore, ker je potem vihar; o utrujenih, shujšanih, malo po-zeblih, a vendar živih,- o temni senci, ki pade čez gore Karakoruma; o hrepenenju, ki bo spet premagalo teplino doma; in še o tem, da bi plezal naprej, četudi bi vedel, da bo tega sveta že jutri konec.
Knjigo »V prostranstvih črnega granita« je mogoče že zdaj naročiti pri Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, v prednaročilu pa stane 4500 dinarjev. To bo torej že prva publikacija o nadvse uspešni slovenski odpravi, na kateri je 12 članov osvojilo osemtisočak Broad Peak, štiri še Gašerbrum 11, Tomo Česen pa je preplezal prvenstveno, sedaj Jugoslovansko smer, na drugi naivišji gori na svetu, K 2.
Smučarsko delovanje SPDT
To nedeljo se je v Ravasclettu, oz. na Zoncolanu, začel smučarski tečaj SPDT. Ob relativno slabem vremenu se je z dvema avtobusoma (enega sta vodila Boris Paoli in Pavel Fachin, drugega pa Devan Cesar in Luka Vuga) na sneg podalo kakih 90 smučarjev, od katerih je bilo skoraj 50 tečajnikov. Slednje so razdelili v pet skupin, največ pa jih je bilo v prvi, začetniški. Patrizia Magnani pa je vodila .priprave skupinice, ki bi prišla v poštev za morebitno bodoče tekmova-
Janez Jeglič, Franček Knez in Silvo Karo (od leve proti desni) tu slikani med predavanjem SPDT februarja 1984 na tržaški pomorski postaji, so zadnje dni prejšnjega ieta opravili fantastičen podvig, saj so začrtali prvenstveno smer na Torre Eggerju v Patagoniji
nje. Tečaj se bo nadaljeval to nedeljo. Točne informacije bomo še javili.
Napovedano včerajšnje predavanje Stanka Flega »Arheološki sprehod po Krasu« je odpadlo zaradi slabega vremena. Novi točen datum bomo še javili.
Uspelo predavanje Petra Podgornika v Trstu
Petkovo predavanje Petra Podgornika v Trstu v dvorani - gledališču Ananian je izredno uspelo. Predvajanju filmov o Cerru Torre, El Capitanu in o vzponu na Aconcaguo je sledilo kakih 300 alpinistov, v veliki večini italijanske narodnosti. Podgornik je predaval v italijanščini, prisotnost navdušenih tržaških alpinistov je še en dokaz (če je sploh bilo treba to dodatno dokazovati), da ne obstajajo niti najmanjše narodnostne iskrice med člani tržaških planinskih društev, obratno, da vlada med slovenskimi in italijanskimi planinci in alpinisti sloga, prijateljstvo in obojestransko spoštovanje. O filmih (predvsem tisti o Aconcagui) lahko povemo, da so res dobri in da se kar približujejo profesionalnemu produktu z namečkom, da še tako dober profesionalec nima »alpinistične duše«, alpinist pa lahko ima snemalno žilico.
Januarska številka Planinskega vestnika
Pravijo, da se z novim letom začenja tudi novo življenje (kar seveda ni res). No, januarska številka edine slovenske planinske revije, ki izhaja že od leta 1895, daje vtis svežine in zagona. Uvodni članek »Aktivno slovenstvo in planinska organizacija« je napisal dr. Tone Strojin, je pa nekakšen tematski uvodnik, ki se zaključuje z besedami »aktiven med ljudmi v gorah pomeni biti aktiven v narodu« (se strinjamo, saj je praksa jasno pritrdila temu aksiomu).
Alpinist Silvo Karo, Bloudkov nagrajenec za leto 1986, je opisal lansko odpravo na Cerro Torre v članku »Mesec garanja za trenutek veličastja«. Vsekakor lep članek z literarno vrednostjo. Zamejski alpinist Igor Škamperle piše o prostem plezanju, Sonja Dolinšek pa o tretjem pregledu slovenskega gorniškega filma. Vtis imamo, da se tudi tu skuša rešiti (seveda pozitivno) večno ravnovesje (vsaj v tej naši reviji) med alpinizmom in planinstvom, da bo volk sit in koza cela. Dobra volja vsekakor obstaja in to je bistveno.
Novo leto revije Alp
Kaže, da je Reinhold Messner, v dobrem ali slabem, vselej protagonist Alpinizma (z veliko začetnico), ko se ga pač obravnava v sredstvih množičnega obveščanja. To velja tudi za tako strokovno alpinistično revijo, kot je Alp, ki »živi« tudi na Messnerju, saj je to med drugim jamstvo večje naklade in prodaje. In vendar se Messner skoraj ni pustil intervjuvati za to revijo, kot je jasno razvidno iz uvodnega članka. Messner je besen (tako pravi) na časnikarje, ki da vsako njegovo besedo spreminjajo, manipulirajo ipd., niti ne pomisli (ali noče pomisliti), da je prav po zaslugi taistih časnikarjev to, kar je. Kakorkoli, tudi alpinizem je to, kar je (in danes navsezadnje še precej), po njegovi zaslugi.
Članek o smeteh na Marmoladi prikazuje neko ekološko stanje pod vsako kritiko, kot vedno pa je mnogo govora o prostem plezanju. Glede na to, da je prostih plezalcev že zelo dosti, je to tudi povsem pravilno. V rubriki o planinskih knjigah ima glavno mesto Bonattijeva »La mia Patagonia« (Moja Patagonija).
Lado Marchi je lani poleti postal novi predsednik štandreške Juventine, društva, ki se v glavnem ukvarja z nogometom. In prav s to športno panogo je Lado Marchi začel v mladinskih vrstah štandreškega društva, kjer je nastopal nekaj let. Kasneje pa se je z nogometnega igrišča preselil na odbojkarsko polje in sicer v vrste 01ympie oziroma Doma. Sedaj, ko je opustil aktivni šport, se je posvetil organizaciji. Prejšnji teden je Franco Rudi pravilno napovedal 8 izidov (za zmago je veljalo le 11 parov)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecčhr 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
16. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
T "V
Izdaja ^	ZTT
in liska ■
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob nenadnem poslabšanju v noči med sredo in četrtkom
Primorska v ledenem objemu
Burja in visoki zameti prekinili cestne povezave z osrednjo Slovenijo - Izpadi električnega toka zaradi poškodovanih daljnovodov - Predčasni začetek šolskih zimskih počitnic
ROBERT ŠKRLJ
Burja, led in sneg so v noči od srede do četrtka skoraj ovsem odrezali od sveta Primorsko od ostale Slovenije, aprte so bile skoraj vse ceste, oteženo delo delovnih organizacij, šolski pouk prekinjen zaradi močnega poslabšanja vremenskih razmer. Med sredo in četrtkom je bilo življenje na vsem Primorskem spravljeno z ustaljenega tira. Močna burja s snegom in močna poledica sta na veliki večini cest povsem onemogočili promet. Mnogo tovornjakov, avtobusov in avtomobilov je na najbolj kritičnih območjih (pri Razdrtem, v Senožečah, v Vipavski dolini) ostalo ponoči vkleščenih v snežnih zametih in v ledu. Močno je bil moten avtobusni promet, mnogi kraji so bili povsem odrezani od sveta, zato je bilo oteženo prihajanje na delo in v šole. V
Slavnikov avtobus v prepad pet mrtvih nedaleč od Senja
REKA— Slavnikov avtobus, ki je v sredo zvečer odpeljal iz Šibenika proti Kopru na redni avtobusni progi Dubrovnik-Trst, se je v noči iz srede na četrtek ob 2,55 pri Žernovici blizu Senja na blagem ovinku zaradi sunka burje in poledenelega cestiščaprevrnil v prepad in obtičal 60 metrov pod cesto. V nesreči je izgubilo življenje pet oseb, pet je težje ranjenih, štirje pa lažje. Med mrtvimi sta tudi oba šoierja 37-letni Sergej Blaže-vič iz Kopra in 35-letni Mioljub Milosinovič iz Pirana, ki nista upoštevala prepovedi vožnje na tem nevarnem odseku Jadranske magistrale. Zaradi skrajno obteženih vremenskih razmer je bilo reševanje do skrajnosti otež-kočeno, saj so morali ranjence spraviti iz 60-metrskega prepada in jih nato z vozili prve pomoči odpeljati v reško bolnišnico. To je najhujša Slavnikova nesreča. Poleg obeh šoferjev so življenje izgubili še 37-letni Jošo Kalais iz Šibenika, 22-letni Igor Terzič iz Splita in 15-letni Zvonko Tomas iz Splita.
večini občin so zato v četrtek končali s poukom in predčasno začeli zimske počitnice.
Cestarji so poskušali s pluženjem in posipavanjem glavnih cest vzpostaviti kolikor toliko normalne pogoje za vožnjo na območjih, kjer je stalno pihala burja (Postojnska, Vipavska, sežanski Kras), pa je sneg znova in znova nanašalo na ceste. Najbolj kritično je bilo na območju Razdrtega in Senožeč. Avtocesta Ljubljana-Razdrto je bila v noči od srede na četrtek zaprta za ves promet, za promet so jo usposobili v četrtek zjutraj, vendar le za izstope pri Uncu, Postojni, proti Ilirski Bistrici. Zaradi velikih zametov na območju Razdrtega in Senožeč je ostalo blokiranih veliko tovornjakov, nekaj avtobusov in avtomobilov. Tem so nudili prvo pomoč (tople napitke), mnoge pa so sprejeli v hotel Kras v Postojni. Kritično stanje je bilo tudi na Sežanskem. Na nekaterih območjih na Komenskem je prišlo tudi do izpadov električne energije, Brkini so bili odrezani od sveta. Na Obali je težave povzročala huda poledica (glavne ceste so posipali, neprevozne in neprehodne pa so bile stranske ceste in pločniki), tako da so na pomoč poklicali tudi nekatera gradbena podjetja.
V	vseh občinah so zasedali štabi za civilno zaščito, ki so krajevne štabe za civilno zaščito pozivali k aktivnosti in ukrepanju. Kritično je bilo tudi na Severnem Primorskem. Na Idrijskem, kjer je do 200 centimetrov snega, so bile ceste zaprte in zato ni šlo na delo okrog 800 delavcev, zaprte so šole. Na Tolminskem so se zaradi močnega vetra ustvarjali veliki zameti, zaradi plazov pa je bila zaprta cesta med Kobaridom in Bovcem. Podobno je bilo na Ajdovskem, kjer so bile zaprte ceste proti Ljubljani in Novi Gorici.
V	Novi Gorici je bilo snega manj, vendar so nastopile težave zaradi ledenega dežja, ki je trgal električne in telefonske žice ter lomil drevje. Cestarji so včeraj zjutraj usposobili le nekaj cest. Zaradi potrganih žic je novogoriška občina odvisna samo od enega daljnovoda, (Nova Gorica -Ajdovščina), zato je območje Brd in nekaterih krajev v Spodnji Vipavski dolini bilo že od srede na četrtek brez električne energije. Preskrba v vseh severnoprimorskih občinah zaenkrat poteka normalno, vsaj z osnovnimi živili, moten pa je odvzem in odvoz mleka.
Žled vkoval v led Kras in Primorsko
Dež se je zaradi nizkih temperatur spremenil v žled, da je vse vkoval v led in pod svojo težo rušil drevesa.
V Evropi že 300 mrtvih
LONDON V Evropi je v tej prvi polovici meseca zima terjala že več kot 300 življenj. Od Atlantskega oceana do Urala je ves naš Stari kontinent z izjemo najjužnejših krajev ukovan v led in sneg. Temperatura se je že res nekoliko zvišala, a so zato snežne padavine še izdatnejše.
To velja predvsem za Francijo, kjer je v boj s snežno ujmo in zameti posegla tudi vojska. Francozi so besni na Chiracovo vlado, ki jo krivijo za počasnost in nesposobnost pri odpravljanju posledic zimskega neurja. V SZ so pet nesposobnih funkcionarjev, ki so povzročili izpad neke termoelektrarne, enostavno odstavili. Ruska zima je v SZ razgalila marsikatero pomanklji-vost, da bo padala še marsikatera glava.
Zima se je v bistvu šele začela in to ne samo za SZ temveč za vso Evropo. Že kratkoročne napovedi nam ne obetajo nič dobrega. Slabo vreme z občasnimi padavinami se bo nadaljevalo vse do ponedeljka. Meteorologi predvidevajo nov vdor hladnega zraka, situacija na Atlantiku pa je do skrajnosti nepredvidljiva. Vsekakor ni izključena možnost, da bi prihodnji teden nove frontalne motnje dosegle Evropo.
V britanskem Kentu so v snegu zatrpane avtomobile reševali s traktorji	(Telefoto AP)
Štabi za civilno zaščito poslali v boj vse razpoložljive sile
Sneg zatrpal Slovenijo težave z oskrbovanjem
LJUBLJANA — V času, ko to poročamo, je Primorska praktično še vedno odrezana od notranjosti Slovenije. Razen snega dodatne težave predstavljata še močan veter in ledeni dež.
V ostalih predelih Slovenije je nekoliko bolje, saj ni vetra, ki bi sproti izničeval delo cestarjev. Povsod je seveda obvezna zimska oprema tudi za osebne avtomobile. Večjih zastojev v prometu ni bilo, seveda so avtobusi prihajali v Ljubljano s precejšnjimi zamudami.
Aktivnost štaba za civilno zaščito je včeraj podprl republiški izvršni svet, ki je še posebej opozoril, da je treba storiti vse za nemoteno odvijanje proizvodnje.
Ob zimskih službah, ki so maksimalno angažirane z dodatno mehanizacijo in ljudmi, pomagajo pri odstranjevanju snega tudi številna gradbena podjetja in pripadniki JLA. Poziv pa je sicer naslovljen na vse občane, hišne svete in delovne organizacije.
Življenja prebivalcem niso nikjer ogrožena. Ponekod se slabša stanje v oskrbi s prehrambeni-
mi artikli, zato na najbolj ogroženih področjih oskrbujejo prebivalce z najnujnejšim tudi s pomočjo helikopterjev.
V univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani občasno zmanjkuje zdravil, vendar ta problem za zdaj še uspešno rešujejo s pomočjo pristojnih služb mesta Ljubljane.
Po sporočilu Avto moto zveze Jugoslavije sta za ves promet zaprta mejna prehoda Ljubelj in Jezersko, medtem ko so za prehod Korenskega sedla obvezne verige.
Zaradi vremenskih težav bodo danes v Sloveniji zaprte vse srednje šole, medtem ko bo pouk v osemletkah, kjer je to mogoče, potekal »normalno« - predvsem zaradi varstva otrok.
Težave so imeli včeraj tudi drugod po Jugoslaviji. Za ves promet je bila zaprta cesta Delnice—Reka. Z veliko truda so za ves promet odprli Jadransko magistralo. Največ težav pa povzroča ledeni dež v Hrvaškem primorju, v Bosni in v raznih krajih Srbije, predvsem na zeniškem območju. (dd)
Sneg povzroča hude težave v severni Italiji - mraz na Jugu
Do neke mere so v Italiji nemoteno delovali le prevozi po tračnicah z obilo truda uslužbencev, kot na železniški postaji v Milanu in s tramvaji v Turinu	(Telefoto AP)
RIM — Po vsej Italiji še vedno sneži, posebno na Severu in v goratih predelih južnega dela Škornja, kjer se je ohladilo. Veneto je objel leden oklep. Bilo je več nesreč, od teh dve s smrtnim izidom.
Na poledeneli avtocesti Benetke-Trst, pri kraju Quarto D'Altino (Benetke) je prejšnjo noč Riccardo Riedel, star 31 let, doma iz okolice Arezza ustavil avto in prestopil varnostno ograjo, namenjen na drugo stran. Vtem se je od beneške strani pripeljal s tovornjakom 50-letni Vittorio Dalla Schiava iz Pušje vasi (Venzone) in ga povozil. Riedel je umrl med prevozom v bolnišnico v Mestre.
Na odseku avtoceste Portogruaro-Pordenon pa je zaradi leda zapeljal s ceste 44-letni Paolo Masi iz Alessan-drie. Umrl je med potjo v bolnišnico: prebil si je lobanjo in stisnil prsni koš.
Sicer pa je na vseh cestah, kjer se vozila premikajo v kolonah, promet zelo počasen, posebno na državnih, pokrajinskih in občinskih; zaradi tega pa so nesreče, ki jih je precej, vse lažjega značaja. Avtocesto Benetke-Trst pa so celo zaprli za nekaj ur, ker se je prevrnil vlačilec, njegov tovor pa se je stresel po cestišču. Prometna policija vsekakor odsvetuje uporabo avtoceste,
ker je na njej preveč snega in leda, vozniki pa tega ne upoštevajo v zadostni meri in pogumno dodajajo plin.
Poleg snega je Benetke presenetila visoka plima, ki se bo ponovila, vendar v ne tako izdatni meri.
Prejšnjo noč je snežilo po vseh hribih, od Dolomitov do visoke planote
Asiago. Potovanje po gorskih poteh je možno samo z verigami.
V pokrajini Trento sneži nad 600 m; snežna odeja meri 40 cm. Avtocesta na Brenner je odprta, ker jo stalno posipajo s soljo. V bližini Rovereta sta zaradi prekratke razvojne razdalje trčila dva tovornjaka in zavozila s ceste; šo-
ferjema se ni zgodilo nič hudega.
Vse ceste na Južnem Tirolskem so zasnežene. Na dolomitskih prelazih je od 30 do 50 cm novega snega, po dolinah pa od 10 do 20. Zaprti so prelazi Gardena, Pordoi in Campolongo. Po vseh gorskih cestah je za vsa vozila obvezna uporaba verig.
Otežkočen je promet v Lombardiji.
Izjema so avtoceste, ki so jih med snežnim metežem vso noč do včeraj zjutraj sproti plužili in posipali s soljo, tako da so bile vseskozi prevozne; prav tako pa so očiščene in prevozne tudi ceste v Milanu, kjer se je izkazala komunalna služba: redno so vozili vsi tramvaji in mestni avtobusi. V težavah je primestni promet. Železniški promet je padel na izpitu.
Pol metra snega je spravilo v tilt mestni promet v Turinu, ki si v tem pogledu lahko poda roko s tržaškim, čeprav velja za naše več opravičil. Tu-rinski občinski odbornik za komunalno službo, republikanec, je zaradi kritik na njegov račun podal ostavko. Njegov naslednik, podžupan, ni mogel izpolniti občinske obljube izpred nekaj mesecev, da bodo ceste očiščene.
V bližini Sardinije sta zaradi zelo razburkanega morja v težavah holandska in ciprska ladja. Hudo se piše holandski ladji Luther, ker se je nagnila zaradi premika tovora.
Komunistični parlamentarci so na včerajšnji tiskovni konferenci pozvali vlado, naj v parlamentu poroča, kako namerava odpraviti ogromno škodo, ki jo je povzročilo slabo vreme in ki po njenih podatkih znaša vsaj 2 tisoč milijard lir.