PoStnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
>. I.
1935
Cena posameini Številki Din 1*60.
TRGOVSKI
Časopis za trgovino; industrlto in oDrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za y, leta 45 £>ln. mesečno 15 Din, m inozemstvo. Uredništvo In upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — DOpisi se ne vračajo Račun pri p >St Hranilnic)
—     »j"	min l ..n. imamom
210 Din - Plača id toži se v Ljubljani
v Ljubljani St. 11.953 - Telefon St. 30-69.
teto XVIII.
V Ljubljani, y torek, dne 15. januarja 1935.
ŠteY. fr
Hi Usfywwa!
Ob začetku leta moramo zopet enkrat opozoriti z vsem poudarkom vse trgovce in vše gospodarske ljudi na njih dolžnost do svojega tiska. Kajti od moči in razširjenosti tega tiska je odvisna njih veljava v javnosti in le od njihovega tiska je tudi odvisno, kako bodo v javnem življenju upoštevane njih zahteve. Naj bodo te še tako pravdne in še tako utemeljene, vendar ne bodo našle pravega odmeva v javnosti, če jih ne poudari dober in razvit tisk, Če ne najdejo opore v strnjenih vrstah krepko organiziranih stanovskih organizacij. Napredek gospodarskih stanov in zlasti še napredek trgovskega stanu je v direktni odvisnosti ugleda in veljave tiska, ki je v njih službi. Zato je skrb za dober stanovski tisk prva dolžnost vsakega zavednega gospodarskega delavca in ni izgovora, ki bi mogel opravičiti neizvrševanje te dolžnosti.
Tudi ne izgovora na slabe čase. Nasprot-n° so baš slabi časi vzrok več, da vsak čimbolj stori svojo dolžnost do stanovskega tiska. Kajti čim slabši so časi, tem Večja je potreba glasila, ki brani z vso doslednostjo in neustrašenostjo interese stanu in čim slabši so časi, tem večja je tudi lista zahtev, ki jih ima gospodarstvo. V dobrih časih, ko gre vse kar samo od sebe, tedaj ima' tudi vsak stan manj zahtev in takrat tudi ni treba vedno znova in znova opozarjati na potrebe stanu. Drugače pa je v težkih časih, ko prinaša vsak dan nove težko-če in ko je boj za obstanek vedno težji. V ttkšnih časih je stanovski tisk edini zanesljivi zaveznik in brezpogojno propade v borbi za svoje interese stan, ki je brez tega zaveznika. To tembolj, ker se drugi stanovi važnosti svojih stanovskih glasil zavedajo in zato tudi store vse, kar je v niih moči, da ta glasila napredujejo, da govore vedno večjemu krogu bravcev in s tem bolj uspešno propagirajo zahteve svojega stanu.
Pa tudi nobenega dejanskega razloga ni, “a gospodarski stanovi ne bi storili svoje dolžnosti do svojega tiska. Ni gospodarskega človeka, ki pri količkaj dobri volji ne bi mogel biti naročnik na svoje stanovsko glasilo. More se s slabim gmotnim položajem izgovarjati, da ne zmore naročnine na svoj list, slabo plačan delavec, ne more pa priti s takšnim izgovorom gospodarski človek, ki je kljub svojim neprili-kam vendarle v neprimerno ugodnejšem gmotnem položaju. Zato je dokaz pomanjkanja vsake dobre volje, pa tudi dokaz pppolne stanovske nezavednosti, če gospodarski človek ne stori svoje dolžnosti do svojega stanovskega glasila.
Tem manj pa se more oprostiti gospodarskemu človeku, ki sicer priznava svojemu stanovskemu glasilu, da dobro oprav-jja svoje dolžnosti, da z uspehom zastopa interese stanu in da je vedno na delu za napredek stanu, Ce kljub temu ni naroč-list) potem se uvršča med parazite, ki žive na račun dela drugih. Prelepa pa je tradicija naših gospodarskih ljudi, da bi mogli biti med paraziti.
Neizvrševanje svojih dolžnosti do stanovskega tiska pa kaže tudi na kratkovidnost, ki ne more biti nikomur v čast. Kdo Pa naj priskoči trgovcu v pomoč, kadar ga rušijo privilegiji konzumov, Če ne stori te-Ba stanovski tisk? Kdo naj pomaga trgovcu v boju proti krošnjarjem in tujim potnikom, Če ne pomaga stanovski tisk? In kdo naj bo opora trgovcu proti prodajalnam Gorniških podjetij, in proti nameravanim veleblagovnicam, če ne stanovski list? Kdo r* se.ie tudi v vseh teh stvareh tako od-«fno in s takšno nenavadno zvestobo boril *a interes trgovstva, ko »Trgovski list«, n kdo je bil v boju proti čezmernemu oblačenju gospodarskih slojev tako energi-. n in dosleden, kakor »Trgovski list«. Ali sploh bilo vprašanja, ki ga ne bi »Trgovski list« vedno obravnaval s stališča napredka trgovca in trgovine ter našega gospodarstva?
Brez vsakega pretiravanja moremo reči, da je »Trgovski list« storil svojo dolžnost do trgovskega stanu in do vsega gospodah stva v polni meri. Da pa stori še več, da ima v tem boju za pravične interese trgovskega stanu §e večje uspehe, pa je potrebno, da tudi gospodarski ljudje store svojo dolžnost do »Trgovskega lista«. Vsak zaveden gospodarski človek bi zato moral biti naročnik na »Trgovski list«, vsak bi moral gledati na to, da mu pridobi vsaj enega naročnika, da bd tudi ta pod vplivom »Trgovskega lista« in da prodro zahteve trgovstva in gospodarstva v najširše kroge. S tem je storil pozitivno delo za svoj stan in s tem tudi za sebe.
Če bi vsak gospodarski človek storil le polovico tega, kar stori ža druge liste, za svoje sanovsko glasilo, pa bi bilo to eden najmočnejSih faktorjev v našerri javnem življenju. Vse drugače bi se v tem primeru uvaževale zahteve našega gospodarstva in prihranjeno bi bilo gospodarskim krogom marsikatero razočaranje, pa tudi marsikatero omalovaževanje. Nič ne pretirava-
mo, če rečemo, da je le premala skrb gospodarskih ljudi za svoje glasilo kriva, če še danes ni bil imenovan gospodarski svet, če se še sedaj izdajajo niredbe in zakoni o gospodarskih stvareh brez zaslišanja zastopnikov gospodarskih stanov.
Zato ni izgovora, ki bi mogel le količkaj opravičiti neizpolnjevanje dolžnosti do stanovskega tiska — to je do »Trgovskega lista«. Ob novem letu je treba to še posebej poudariti, kajti napredek trgovskega stanu in vsega našega gospodarstva je odvisen le od naporov, ki jih stori trgovec za napredek svoje organizacije in svojega tiska. Kajti organizacija in tisk sta edino orožje, ki ga ima trgovec v boju za svoje pravice. Ce zanemari to orožje, potem je bitko brezpogojno izgubil, potem se tudi ne sme čuditi, če doživi nove težkoče, ker bodo njegove zahteve in njegovi predlogi še manj upoštevani.
Delo za napredek stanovskega tiska je zato prvi pogoj, da bodo zahteve trgovstva prodrle in da se izkoplje trgovstvo iz sedanjih težkoč, ki ogrožajo njegov obstanek.
100 tniUi&MUb ft&FOfila <z,u {avna dtia
(fcadfchi ministec de. ICoztdi \toudatfa važnost dofot testne £iuUianc s SuidUom in titautoMm
Prod taateiin smo poročali p izjavi no- J kmetsko prebivalstvo »d povodnji Y^®a gra4b^neg^	djg.	Kožutja o I ogrbuirip škQ<Jo.jt Minister dr. Kožulj je tu
potrebi javnih del in njegovem programu I naglasil, da je prepričan, da ee mu bo v
glede teh del. Pri tej priliki sjtk> opozorili	=----1	-	——
na prvenstveno važnost zveze Slovenije l moljem iji zgraditve dobre avtomobilske ceste od avstrijske ip«tie na Sušak. Z zatfb-ščrajjem moremo &ed*j porogati, da »e je minister dr. Kožulj V fsvoji najnovejši yu javi Vpisniku »ppJitike«; fefavil v istem Moretpp tafRfj utpati, da bo ta stara in nad vse ^pravičeoa zahteva Slovenije vpadaj- enkrat tudi izpolnjena.
Ke»r jo izjava ministra dr. Kožulja tiudi v drugem o&iru aelo važna, jo objavljamo v celoti. Minister dr. Kožulj je izjavili:
>Po čL 18. uredbe ministrskega sveta o javnih dedih ima gradber4 minister pravico, da more najemati posojila za izvajanje javnih del. Moji predniki so že sklenili dvojo (takšnih posojil v skupnem znesku 50 milijonov dinarjev. Javnosti je tudi že zfl^no, kako je bil uporabljen denar iz teh posojil. Posojila so bila najeta, pa tudi že plačana pri Poštni hranilnici. Kot podlaga za sklenitev posojil služijo dohodki iz trošarine na cement v višini 27 milijonov dinarjev in trošarine na bencin v višini 16 »milijonov dinarjev, ki se pobirajo <v korist fonda za javna dela.
Moj namen j©, da sklenem večje posojilo ra podlagi |eh dohodkov, in siper v višini 100 milijonov dinarjev.’ Š tem de-n|ffjem t»i aa<teii z izvajanjem javnih del in tako polagoma spravila naše gospodarstvo z mikve točke.
Nainen teh javnjlji del bi bil predvsem’, da se pstvari možnost zaslužka za široke vrste naroda in dla se na drugi strani napravijo dela trajne vrednosti. Nočemi pa, da bi ®e denar iz tega posojila razbil na drobce in v nevarne namene. Najmanj pa sem za to, da bi se ta denar izdajal za podpore, ker od tega nima nihče nobene koristi.
Katera dela so najbolj potrebna, to bo treba šele ugotoviti, brez dvoma pa je najvažnejše, da se močvirja osuše in reke regulirajo, ker tako dobimo nova zemljišča za kmetijstvo v pasivnih krajih in odpravimo nevarnost povodnji v onih krajih* kjer
kratkem posrkalo, da izvede svojo name-TO gied$ javnih del. Upamo, da bo pri tej priliki tudi Pfek»j «torjienQ za regulacijo rek v Sloveniji.
Nato je pregel imtinMetr dr. Kožulj na druga dela, ki jih je treba dovršiti v njegovem mioistagtvu ter je pri tej priliki deial?
»Od del, ki jih je treba na vsak način dovršiti in za katera je treba najti druga sredstva, ker redna ne bi zadostovala, je omeniti zgraditev ceste iz Hongoša—Subotica Novi Sad—Beograd—Niš—Caribrod, ki bi se potem nadaljevala proti Sofiji in Carigradu. Ta cesta hi bila del velike mednarodne ceste, ki bi vezala srednjo Evropo s Carigradom. Cesta pa bi bila za nas tudi velike gospodarske važnosti. Naša inaloga je, da se potrudimo, da to cesto čim preje napravimo, ker je drugače nevarnost, da bo šila ta velika medtnarodna oesita iz Evrope v Carigrad miimo našega ozemlja.
Druga velika mednarodna cesta ie Maribor—Ljubljana e fve*d na SuSak in z drugo zvezo iz Ljubljani na Zagreb in potem dalje na Beograd. Tema dvema cestama moramo posvetiti svojo posebno pažnjo in se potruditi, da ti dve pomembni mednarodni zveri čim preje uresničimo.«
Nato je dr. Kožulj navedel še nekatere druge točke svojega delovnega programa. Licitacija za zgraditev nove palače Poštne hranilnice je že razpisana in tudi sredstva za zgiaidStev palače zagotovljena.
Te dni bo tudi razpisana licitacija za dovršitev novega poslopja Narodne skup-sčine. Tudi v ta namen potrebna sredstva so že zagotovljena.
Končno jo 'minister dr. Kožulj napovedal, da se v gradbenem ministrstvu izdeluje zakoncu naičrt o izkoriščanju električne energije. S tem zakonom bo ma/tno olajšana elektrifikacija države.
Priznati treba, da je delovni program ministra dr. Kožulja moderen in gospodarsko pravilen ter da ga pozdravlja vsa gospodarska javnost.
2ašiita nekmetsldU d&t&Hiluu/
Z zakonom o zaščiti kmeta je bilo trgovcu onemogočeno, da bi mogel priti do svojih kmečkih terjatev. Zaščita denarnih zavodov pa je preprečila, da bi mogel dvigniti svoje vloge v hranilnicah. Tako je bil trgovec z enostransko zaščito kmetovalcev in denarnih zavodov udarjen dvakrat, dočim so ostale vse njegovo obvez-
nosti še nadalje v polni meri }?} brez vsakega olajšanja v veljayj. Ta Čisto en?-' stranska zaščita je zato imela v gospodar* skem življenju najtežje posledice, ki jo niso občutili le trgovci in obrtniki, temveč v kratkem tudi kmetovalci sarof. Na eni strani je bil ubit ves kmetski kredit, na drugi strani pa niso mogli priti do svojih
terjatev gospodarsko najbolj delovni kme^ tovalci, ker so jim zamrzle njih terjatve V kmetskih zadrugah in pri kmetskih dežnikih,
Ker je poleg tega silno padla kupna moč prebivalstva, da so vsi posli nazadovali) davčno breme pa se navzlic temu zvišalo: je postal položaj trgovcev in vseh zasebnih podjetnikov tem težji in vprašanje pomoči tudi nekmetskim dolžnikom Vedno bolj nujno. Ustanovila se je zato tudi če Iti vrsta društev v zaščito dolžnikov, ker so brezobzirne eksekucije uničevale premoženje dolžnikov in ker je bila gospodarska nujnost, da se pomaga vsem, ki niso iz lastne krivde, temveč zaradi splošne gospodarske stiske zabredli v težavo.
Ta pomoč je bila teni bolj nujna, ker je zaradi pomanjkanja denarja njegova vrednost narasla v tej meri, da ga večina dolžnikov tudi pri najboljši volji pi' ihogla Ve« zmagovati. Dolg, ki ga je napraVii qolžnik pred leti, je po vrednosti naraste! tudi <io petkratne višine in potreben je bil V tem primeru do petkratno večji obseg poslov, da bi dolžnik mogel kriti svoje obveznosti iz dolga. Ni se pa dejansko niti znižala obrestna mera, pa'čeprav je izšla urgdba
o	njenem znizanju. Ža mnoga podjetja je postalo tako nemogoče v redu plačevati že samo obresti. Na drugi strani pa so še dolžne obresti brezobzirno izterjevale in marsikateri dolžnik je izgubil zaradi so-razmerno le nuijhnih dojgov ysp premo^
' Jaspo je posMo, da ipora zašjSiti kmet-, skega dolžnika siediti tudi primerpa za-? ščita drugih dolžnikov, ker ne gre, da bj imel en stan prjvilegije na škodo drugih. Zahteve po zaščit* tudi nekmetskih dolžnikov so postajale zato vedno bolj glasne, danes postaja to zahteva vsega trgov-'
-te v.®dno pri takšnih stv^ reh, so šli nekateri s svojimi zahtevami tudi predaleč in tako so nekateri kratko-malo zahtevali, da se Črtajo sploh vsi dolgovi ali pa vsaj 75% vseh dolgov. JasnO je, da bi izpolnitev takšne zahteve mogla v gospodarstvu povzročiti težke zmpšnjave,. ker bi nakrat tudi dobro fundirana podi jetja naravnost propadla. Tudi pri zaščiti nekmetskih dolžnikov se ne sme ponoviti n, ki je bila storjena pri zaščiti kme-
ta in zato je čisto pravilno, če zahteva osješko trgovsko združenje, da se izvede razdolžitev individualno. Ne zasluži aa§či-te. kdor je zaradi slabega gospodarjenja prišel v stisko.
/ Žlasti Ra je potrebna zašita tudi ne-'km^tskih dolžnikov, da sp preprečijo vse dražbe, ki pomenijo za ^ojžnika Nevidno 1Z8HR	da	sp	prilagodi	obrest-:
na mera sedanjim razmeram in da so trgovcem in zasebnim podjetnikom, ki. zaradi zaščite kmetov in denarnih zavo-c|pv ne morejo priti do plačila svojih terjatev, npdi odgovarjajoča pomoč. Zlasti pa-je treba poipagati onim podjetjem, ki so. plačevala tudi oderuške obresti, a je ostal njih dolg vedno enak, ali pa se je celo povečal. Dejansko so takšna podjetja, če bi. se upoštevala normalna obrestna mera, svoj dolg že odplačala, danes pa so v nevarnosti, da izgube vse svoje premoženje; ker Je njihov dolg celo narastel.
Na Hrvatskem in v drugih krajih naše države je gibanje, da se zaščitijo tudi he* kmetski dolžniki, le v Sloveniji s^ y tem pogledu skoraj nič ne stori. A treba je, da se nekaj stori, ker je ^di v Sloveniji to vprašanje nad vse p^re^ in bj moglo zaradi nerešenja tega vprašanja priti do novega nazadovanja trgovskih iq obrtniških obratov.
Treba priskočiti v pomoč vsein, ki sp brez svoje krivde prišli v težave io entj prvih pomoči bodi, da se zniža obrestni m^ra tudi za dolgove in ne samo za vloge. Napetost med aktivno in pasivno obredne} mero je danes prevelika m pomeni že gp-spodarsko zlo. Ni pa tudi več mogoče, d$ bj podjetja zaslužila toliko ko npk^aj in tpdi »Jlto se mora debetna obrestna mer^, znižati, tudi od dolžnika se sme vati le toliko, kolikor more plačati!
Fr. Zelenik:
Ali
Dojočevanje vrednosti blagovne zaloge in kosmatega dobička, oziroma izgube pri blagu brez inventure sta zadevi, s katerima so si razbijali in si še razbijajo glave vsi praktični. knjigovodje in številni teoretiki, toda doslej še niso našli rešitve, katera bi zadovoljevala vselej in povsod brez vsakega nedostatka.
Priznati pa moramo, da bi bili odgovarjajoči rešitvi mnogo bliže, če bi nam praktiki povedali, ali in v kakšni meri so rešili zgoraj omenjeni vprašanji, če bi nam pojasnili, kakšnih pripomočkov se poslužujejo in s kakšnim uspehom.
Ali praktiki nam prav ničesar ne povedo, nobeden prav ničesar ne napiše za naše strokovno časopisje, temveč sedijo na svojih tajnostih, kakor pajki na svojih mrežah. Lahko pa rečem, da marsikateri rad zabavlja glede vsebine strokovnega časopisja, čeravno še ni napisal niti črke zanj.
Vsakega knjigovodjo, ki vodi res pravilno knjigovodstvo, tedaj dvostavno, najbolj zanima način, kako bi ugotovil vrednost blagovne zaloge in kosmati dobiček ali. izgubo pri blagu brez inventure.
Kakor znano, dopušča trgovinski zakon v določenih primerih, da se napravlja inventura blagov. zaloge vsako drugo leto in se za letno inventuro le oceni. Ta olajšava je pa v praksi skoraj brez vrednosti, če ni uvedeno tako knjigovodstvo, da vsaj z neko gotovostjo lahko ocenimo vrednost zaloge.
Da bi vsaj s približno točnostjo mogel vsak dan, oziroma poljubno določiti vrednost zaloge in uspeh pri prodaji blaga, si je neki knjigovodja velikega podjetja pomagal na ta način, da je v svojem dvostav-nem knjigovodstvu vpeljal namesto enega pošteva (računa, konta) za blago dva pošteva, in sicer je enega nazval: «Skladišče<, drugega pa: »Prodaja«. Prvi poštev je obremenjeval za vse nabavke blaga po nabavni ceni, razbremenjeval pa je za vse prodaje blaga istotako po nabavni ceni (lastni ceni). Poštev »Skladišče« pa je obremenjeval za vse prodaje blaga po nabavni ceni in razbremenjeval po prodajni ceni. Prodajo je tedaj trikrat knjižil, in sicer po lastni ceni v dobro pošteva »Skladišče« in v breme po-Steva »Prodaja« in potem v dobro po prodajni ceni pošteva »Prodaja«.
S	tem načinom je ta knjigovodja dosegel, da mu je poštev »Skladišče« vedno kazal, kakšna je vrednost blagovne zaloge, poštev »Prodaja« pa mu je kazal, za koliko se je blaga prodalo in koliko se je pri prodaji zaslužilo (kosmati zaslužek). Za tega knjigovodjo ni imela inventura več tistega pomena, kakršnega sicer ima, temveč mu je dlužila le v kontrolo. Seveda natančno se vrednost resnične zaloge ne bo ujemala v vsakem1 primeru z vrednostjo, katero po-
Pomanjkljivosti, ki škodujejo tujskemu prometu
V	»Politiki« se nekdo z vso upravičenostjo pritožuje, da je mogoče na Bledu oddajati brzojavke le od 8—12 in 2—6 popoldne. To ni v skladu niti s slovesom Bleda niti z našimi namerami, da dvignemo tujski promet v svojih prvih letoviščih. Kajti za poslovnega človeka — in ti so danes med najboljšimi turisti — je odločilne važnosti, da je lahko vsak hip v zvezi s svojo pisarno. Zato pa je treba, da je v velikih letoviščih, kakor je Bled, poštni urad vedno odprt. Po leti je sicer uvedena na Bledu redna služba, a treba je, da je tudi po zimi, ker stalno narašča pomen Bleda tudi kot zimsko-sportnega kraja. Treba zato, da ima dobre zveze in zato treba odpraviti nedo-statek, ki ga graja »Politika«. Uvedba nočne službe na Bledu je sicer le malenkost, a baš zato dvakrat manj odpustljivo, če ta malenkost še ni bila Uvedena. Tudi z malenkostmi se more koristiti tujskemu prometu.
Druga takšna nepotrebna pomanjkljivost, ki škoduje tujskemu prometu, je v našem lokalnem železniškem prometu. Kakor hitro je ob nedeljah malo večji naval izletnikov, je v vlakih premalo prostora. Tako so se to nedeljo morali ljudje skoraj boriti, da so dobili mesto v dolenjskem vlaku, ker je izredno veliko turistov odšlo na Polževo. Da ni v vlakih vedno dovolj prostora, pa je krivda v neverjetnem predpisu, da ljubljanska železniška direkcija nima niti ne pravice, da po svoji preudarnosti določa velikost vlakov. Tudi to se določa iz centrale v Beogradu, kar ima za neizogibno posledico, da se železniška uprava ne more pravočasno prilagoditi trenutnim ' prometnim potrebam.
<&&? 7 ’JT
kazuje knjigovodstvo. Špecerist iz prakse lahko pove, da se mu nekaj petroieja, olja ali kisa razlije, špirita popije, riža, kave ali sladkorja razsiplje, manufakturist računa, da se nekaj blaga razmeri itd. Toda take razlike in izgube na blagu so razmeroma majhne. Večje lahko nastanejo le s krajo ali podobnim.
V pojasnilo zgoraj omenjenih vknjižb podajam majhen primer:
Skladišče:
Prejem: 50 vreč blaga 5000 Izdaja: 20 vreč blaga 2000
Prodaja:
Prejem 20 vreč blaga 2000 Izdaja: 20 vreč blaga 2500
Mogoče bi mi kateri praktik rekel, da je to prav lepo ali s tem nastaja mnogo dela in truda in potem nimajo časa, da bi za vsako pošiljko posebej izračunavali lastno ceno.
Res je, da bi bilo v marsikateri trgovini ali podjetju precej zamudno določevati za vsako prodano blago lastno ceno, ali ravno-tako je res, da bi to mnogokje šlo in bi se le izgovarjali, ker bi se hoteli s takim izgovorom le izogniti delu. Marsikaj gre in mnogokje gre, čeravno si mnogi mislijo, da je nemogoče. Mnogokje gre skoraj z lahkoto, n. pr. v veletrgovini z mlevskimi izdelki, manufakturo, avtomobili, kolesi, stroji, motorji itd., kateri predmeti se prodajajo naprej taki, kakršni so.
V industrijskem knjigovodstvu je že od nekdaj v rabi deljen poštev za blago. Navadno imajo tri pošteve za blago, in sicer:
1.	Sirovine, 2. Fabrikacija in 3. Fabrikati.
Prvi poštev obremenjujejo za vse nabavljene sirovine, priznavajo pa za vse v fabri-kacijo izdane sirovine. Poštev fabrikacije se obremenjuje za prejete sirovine, pomožne snovi in mezde v fabrikaciji zaposlenega delavstva, priznava pa za vse izgotovljene in v skladišče dane fabrikate. Poštev fabrikati se obremenjuje za vse iz fabrikacije prejete fabrikate. V dobro se mu vpisujejo prodaje fabrikatov.
So industrije, v katerih dobiva skladišči fabrikate po prodajni ceni, kakor zopet so industrije, katerih fabrikacijski oddelek oddaja fabrikate skladišču po lastni ceni.
Zanimivo in tudi umestno bi bilo, da bi praktiki povedali svoje izkušnje glede zgoraj omenjenih dveh vprašanj. Nekateri si mislijo, da bi jim škodovalo, če bi svoje izkušnje izročili javnosti, drugi si pa mislijo, naj se vsak sam trudi.
Z izmenjavanjem svojih izkušenj pomagamo eden drugemu. Nobeden ne ve, kdaj bi mu izkušnje drugega prav prišle in nobeden ne ve, če bi mu kedaj ne koristilo, da je svoje izkušnje objavil.
Sedaj v zimskem času je n. pr. tako, da gre večina smučarjev na Gorenjsko le, če v ljubljanski okolici ni snega. Ce pa n. pr. zapade sneg v ljubljanski okolici, potem bo vlak od Kranja dalje prazen, vsi vlaki v bližnje kraje Ljubljane pa prenapolnjeni. Železniška direkcija v Ljubljani bi seveda z lahkoto sestavila vlake z ozirom na iz-premenjene prometne potrebe, ker pa te pravice nima, je posledica, da gredo v Kranjsko goro skoraj prazni vlaki, vlaki v Grosuplje, Rakek in druge bližnje kraje pa so skoraj prenatrpani. Neudobna vožnja pa seveda ogorčuje ljudi in zato ni čuda, če izgubljajo železnice potnike na avtobuse.
Z lahkoto bi se mogla ta malenkost odpraviti, a tudi s to malenkostjo bi se služilo tujskemu prometu.
Bogata Anglija
Angleška vlada je prevzela napram vsem zavarovanim in nezavarovanim angleškim državljanom obveznost, da bo vsem brezposelnim delavcem, ali onim, ki ne zaslužijo tedensko več ko 5 funtov izplačevala redne prispevke. Kdor hoče dobiti ta prispevek, ki nima več značaja podpore, mora samo dokazati, da je star najmanj 16 let in ne več ko 65, da je iskal delo in da zasluži tedensko manj ko 5 funtov. Če se v letu 1935. brezposelnost ne bo povečala, potem ta izdatek za brezposelno zavarovanjp ne bo znašal več ko 50 milijonov funtov (približno 12 milijonov Din). Tedensko bo prejemal vsak Anglež torej najmanj 24 šilingov, okoli 300 Din, za otroke in ženo pa še posebne prispevke.
Podpisujemo!
V	»Politiki« čitamo:
»Vsi poslovni ljudje, zlasti vsa poslovna podjetja imajo ob začetku leta zelo veliko dela z urejevanjem svojih knjig, bilanc in računov. Sredi tega dela so dobili sedaj poslovni ljudje od beograjske davčne uprave nujni poziv, da v najkrajšem času pred-lože poročilo, koliko so plačali davčnemu uradu lani davkov v gotovini, kdaj in za kateri davek, kdo je v davčnem uradu prejel ta denar, na kateri strani in pod katero številko je to zapisano v dnevniku itd. Ti podatki, ki morajo obsegati vsa plačila v dobi od 1. decembra 1933 do dne 15. decembra 1934, se zahtevajo radi kontrole, če je bil ves posel izvršen pravilno in če so uradniki davčnega urada pravilno postopali.
Kontrola je brez dvoma potrebna. Če pa pade komu v glavo misel, da to kontrolo izvaja, potem naj to delo tudi sam opravi. Kajti od davčnega zavezanca, ki je pravočasno in pravilno plačal, kar se je od njega zahtevalo, se ne more pričakovati, da bo sedaj najel cel uradniški aparat, in to na svoje stroške in sredi svojega največjega dela, da bi dognal, če so davčne uprave v tej ali drugi dobi postopale pravilno. To je stvar davčnih uprav, da to ugotove, tem bolj, ker so vsi potrebni podatki v njihovih rokah.
Resnica je sicer, da je prav lahko izdati odredbo, da naj preide moja skrb na koga drugega. Toda v tem primeru bi bilo dobro vedeti, kaj o tem misli g. finančni minister, ki mora brez dvoma biti za to, da je stvar davčnih uradnikov, da pobirajo davke, ne pa da tudi nalagajo svoje delo davčnim zavezancem.«
Tudi v Sloveniji se zahteva od davčnih zavezancev mnogo preveč dela, ki bi ga morale opraviti same davkarije in zato upamo, da bo opomin v »Politiki« obrodil dober sad.
Veliki dobički družbe Trepča
Najbolj bogata in plodonosna podjetja v državi so v tujih rokah in to je eden vzrokov, da ne pridemo do blagostanja. Tako je veliki in silno bogati borski rudnik bakra last Francozov, veliki svinčeni v Trepči last Angležev, največje elektrarne last Švicarjev itd. Od vseh teh velikih zakladov svoje zemlje imamo le to, da dobe naši delavci za težko delo prav neznatne mezde. Večinoma pa so ta tuja podjetja še privilegirana v tej meri, da ne plačujejo niti carine za uvožene stroje, niti ne drugih javnih dajatev. Naravnost izpričevalo naše nesposobnosti so ti veliki privilegiji tujih družb. Naravno imajo zato tudi te družbe velikanske dobičke.
Tako je razvidno iz pravkar objavljene bilance družbe Trepča, da je dosegla družba lani 36 milijonov Din, in da bo plačala 12% dividende. 8 milijonov Din pa bo poleg tega prenesla še na nov račun. Skupno je imela družba v štirih letih nad 200 milijonov čistega dobička, skoraj toliko, kolikor so znašale vse njene investicije. Za plače delavcev in nameščencev, za vse davke, za prevoznino in za vse druge proizvajalne izdatke v državi pa ni plačala družba niti 100 milijonov. V Angliji plačuje družba višji davek ko pri nas. Ali je potem čudno, če ne pridemo do blagostanja!
Jz trgovinskega -----------------
—	—	vegisiva
Vpisa lat se je nastopna tvrdka: Jugo-Penna LTD, trgovina z naftinimi
derivati, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: izvoz, uvoz in trgovina mineralnih olj in sploh naftinih derivatov, vege-tabilnih in živalskih olj (oleinov in derivatov) ter razna trgovska zastopstva. Ostnuv-na glavnica v višini 200.000 Din je vplačana v gotovini. Poslovodja Karlo Žnidarčič, trgovski potnik v Mostah pri Ljubljani. Podpisuje za (tvrdko poslovodja samostojno ali pa ev. postavljeni prokurist.
Vpisalo so se izpremembe in dodatki pri nastopnih tvrdkah:
Anton Slatnar, Kamnik. Zaradi smrti se izbriše dosedanji lastnik, vpiše pa Skala Meri, roj. Slatnar, soproga trgovca v Kamniku.
Franc X. Pototschnig, Slovenjgradcc.
Obratni predmet: tvornica usnja. Imeteiiic firmie: Franc X. Pototschnig ml. in Marija Pototschnig. Zaradi vstopa Marije Pototschnig odslej javna trgovska družba. Protkura se je podelila dr. ing. Bernardu Pototsch-nigu. ,	.
^ J
PdFiličnevesti
Nikola Uiunovič je imel na konferenci JNS v Nišu velik govor, v katerem je medi drugim dejal, da demantira vesti, ko da bi se nameravala vlada ločiti od JNS. Govori se, je nadalje dejal g. Uzunovič, da i se namerava ustanovili iz ostankov bivše j radikalne, SLS in muslimanske stranke Jugoslovanska narodna zajednica, ki bi pri j prihodnjih volitvah tudi nastopila na pod- 3 lagi do.očil sedanjega volivnega zakona. ( Njega to le veseli, ker bo tako dobila JNS tekmeca, s katerim se bo pomerila na < volitvah In potem »kdor zna bolje, široko mu polje«.	i
Dr. Beneš je v izjavi dopisniku »Politiki« dejal, da je bilo 1. 1934. zlasti težko i za Malo antanto, da pa so bile vse težave i dobro premagane. V 1. 1935. bo tudi mnogo dela, ki pa bo lažje, ker bo 1. 1935.	1
prineslo prvi korak iz krize.
Turški delegat dr. Ituždi bej in grški de- l-legat Politis sta obiskala v Ženevi dr. Be- s neša ter se pri njem informirala o poteku i konference Male antante v Ljubljani. Nato sta izjavila, da se Grška in Turčija popol- i noma pridružujeta stališču, ki ga je zavzela glede rimskega sporazuma Mala an- 1 tanta.
Ministra Beneš in Titulescu sta izjavila v Ljubljani na vprašanje novinarjev, da se obveza nevmešavanja v notranje razmere	1
druge države ne more nanašati niti na	i
vprašanje narodnih manjšin niti habsbur-	1
ško vprašanje, ker sta ti vprašanji še na-	1
prej mednarodni vprašanji.
V svoji noti o izvršeni preiskavi proti	!
teroristom priznava madjarska vlada kriv- i ! do nekaterih madjarskih uradov ter sporo-	I
ča tudi, kako so bili krivi madjarski urad-	'
niki kaznovani.	i
Razprava o jugoslovansko-madjarskem konfliktu bo najlbrže odgodena na prihod- ' nje zasedanje Sveta Društva narodov, ker je potisnilo pasarsko vprašanje vsa druga daleč v ozadje.
V soboto zvečer je dal Hitler razglasiti	"
svoj proglas na Posarje. V tem proglasu	*
obljublja, da ostane Posarje tudi v Nemčiji	^
svoja upravna enota, da ne bo nihče preganjan za svoje glasovanje, da ne bodo ustanovljeni v Posarju nikaki koncentracijski tabori in da bodo katoličani ohranili iste pravice, ki so jih imeli doslej.
Plcbiscit v Posarju se je izvršil v naravnost vzornem redu. Ni bilo niti najmanjših incidentov, čeprav so si stali pristaši različnih skupin v skupinah nasproti.
Udeležba je bila ogromna in je glasovalo skoraj 95% vseh volilnih upravičencev. Zaradi velikanskega navala tujcev so se dvignile vse cene in je nastala mestoma že draginja. Velik je bil tudi naval na banke in denarne zavode, ki so komaj zadovoljili zahteve vlagateljev.
V	torek ob 8. zjutraj je bil razglašen rezultat posaarskega plebiscita. Z velikansko večino so se Posaarci izjavili za priključitev Posaarja k Nemčiji. Od 550.000 volivcev je glasovalo za Nemčijo približno
476.000 volivcev.
Stroški plebiscita so posebno zaradi tujega vojaštva ogromni in znašajo že dose-daj okoli 56 milijonov frankov.
Iz varnostnih razlogov je Francija zastra-žila vso mejo proti Posarju. Obenem je izdala obsežne varnostne ukrepe za primer navala beguncev iz Posarja. Računajo, da bo v primeru Hitlerjeve zmage najmanj
50.000 Posarcev pobegnilo v Francijo.
Laval je imel z angleškim zunanjim ministrom Simonom ter delegati Edenom, baronom Alojzijem in Litvinovim daljše konference o ukrepih, ki naj jih sklene Društvo narodov po sarskem plebiscitu. Sklenjeno je bilo, da treba posarsko vprašanje čim preje spraviti z dnevnega reda in da bo zato rešeno še v teku tega zasedanja Sveta Društva narodov.
K razorožitvenim pogajanjem bo povabljena tudi Rusija. To bi bil prvi korak, da se blok štirih velesil razširi v blok petih.
Hitler je izjavil lordu Rothermeru ml., da me bo več preganjal Zidov, ker jim je že odvzel vsak političen vpliv, da pa je tudi spoznal njiih pomembno vlogo v narodnem gospodarstvu.
Abesinsko-italijanski konflikt se je po angleških vesteh tako poostril, da se je bati vojnih komplikacij.
40 urni, delovnik tedenski uvede še letos češkoslovaška vlada, kakor je izjavil ministrski predsednik Malypetir. Na ta način upa vlada, da bo mogoče zaposliti 10 do 15 odstotkov sedaj brezposelnega delavstva.
Belgijski notranji minister Van Cauwe-lar je odstopil, da ima proste roke pri obrambi svojega sina, ki je bil zapleten v afero Depozitne banke.
Čuvajmo Jugoslavijo!
S)enaFslvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. januarja izkazuje te izpremembe (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je skupno povečala za 7,7 na 1.913,2, in sicer: samo zlata za 3,7 na 1.788,3, valutna za 0,33 na
0.36 in devizna za 3,7 na 124,5.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se dvignile za 1,7 na 102,7.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru je narastla za 9,3 na 215,4.
Posojila so zopet padla, in sicer eskontno za 6,9 na 1.521,8, lombardna pa za 0,6 na 234,4.
Druge postavke na aktivni strani so ostale skoraj neizpremenjene.
Obtok bankovcev se je znižal za 57,1 na 4.326,8, obveze na pokaz pa so se dvignile za 102,5 na 968,3, predvsem zaradi povečanja tekočih računov.
Obveze z rokom so se zmanjšale za 4,5 na 948,2, razna pasiva pa za 24,6 na 291,7.
Skupno kritje znaša 36'13%, samo zlato pa 3377%.
Denarni trg Poljske
V letu 1934 niso bile na poljskem denarnem trgu zabeležene posebne izpremembe. Povpraševanje po državnih vrednostnih papirjih je padlo, zato pa so narasle hranilne vloge ter so se zmanjšali novi krediti. Denarna sredstva denarnih zavodov so se povečala. Obtok bankovcev s® je znižal. Solventnost dolžnikov bank je bila v glavnem zadovoljiva, dočim se plačilna sposobnost kmetskega prebivalstva zaradi slabih cen ni mogla zboljšati. Tečaji vrednostnih papirjev so po neznatnem kolebanju v glavnem ohranili svojo višino.
*
Državna hipotekarna banka je sklenila, da bo dajala občinam posojila v s vrbo
samiaciije.
Na zahtevo guvernerja Francoske banke
bo baselska Banka za mednarodna plačila v kratkem sklicala konferenco vseh emisijskih bank, da se uredi valutno vprašanje.
Finančni odbor Društva narodov je odobril poročilo avstrijske vlade o stanju avstrijskih financ in dovolil avstrijski vladi, da more razpisati novo notranje posojilo
v	višini 100 milijonov šilingov.
V Berlinu se začno v kratkem pogajanja
podaljšanje moratorija, ki poteče koncem februarja. Nemci zahtevajo, idla se moratorij podaljša do konca leta. Dvomljivo Pa je, •če bodo hoteli tuji upniki to zaihtelo sprejeti.
Predsednik Roosevelt je napovedal, d'a bodo že v kratkem izdani nekateri mednarodni sporazumni ukrepi glede medse-bojinsga razmerja svetovnih valuit.
Zlata podloga Amerike se je povečala lani za 1076 milijonov dolarjev. Iz evropskih držav je dobila Amerika zlata za 861,9 milijonov dolarjev, in sicer: iz Anglije za 482*5, iz Francije 262,1, iz Nizozemske 98,3, iz Švice in iz Belgije za 8,86 milijonov dolarjev.
Državni dolg U. S. A. je dosegel rekordno višino 28,4 milijard dolarjev. Državni deficit je znašal v prvem polletju tekočega proračunskega leta 1,7 milijard dolarjev.
v 94 lirsh ■'arva- p,e8ira iB ke
“C V Lrl Ul Uiil mifnn snaži obleke.
klobuke itd. ftkrnbi
in gvetlolika srajce, »vratnike in manšete
Pere. suši. mnnga in lika domače perilo
tovarna J OS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Aelenburgnta ni. 3 Telefon St. 82 72.
Bat’a je uvedel 40 urnik
Kakor poročajo listi, je uvedlo ravnateljstvo Bafinih zavodov v Borovem 40 urni tednik. V soboto in nedeljo se v Bafinih tvornicah ne dela. Delovni koledar v Borovem ima 251 delavnikov in 114 praznikov. Listi ne poročajo, če prejemajo delavci tudi vedno plačane nadure.
7xdcse	za	TOl
Banska uprava je z odlokom z dne 8. januarja odobrila Zbornici za TOI v Ljubljani naslednje takse:
I. Za potrdila po § 95., odstavku 5., zakona o obrtih (za potrdilo listin za prijavo izvrševanja obrta)
1. Trgovinski obrti:	Din
a) na debelo....................... 500-—
b) na drobno.......................250’—
c) mali obrti (§ 19., štev. 3., zak.
o	obrtih)............................100'—
2. Rokodelski in ostali obrtniški obrti:
a) v krajih z več ko 50.000 prebivalci ......................  . . 400-—
b) v krajih z več ko 20.000 prebivalci . ............................ 300’—
c) v krajih z več ko 5000 prebivalci ..............................150'—
č) v krajih z več ko 1000 prebivalci ..............................100'—
d) v ostalih krajih................ 75'—
3. Industrijski in gradbeni obrti 1000'—
4. Gradbeni obrti:
a) inženjerski .......	750'—
b) graditeljski....................... 500'—
c) zidarski in tesarski ....	300'—
č) ostali..........................150'—
5. Elektrotehnični obrti:
a) elektrotehnični................. 500-—
b) elektromonterski ....	250'—
6. Obrti, za katere je potrebna dovolitev:
a) hoteli, kavarne, in avtomati 500'—
b) restavracije....................... 300'—
c) ostali gostinski obrati . . .	200'—
č) bančni, menjalski in zavarovalni posli............................. 1000'—
d) tiskarski, litografski in ksilo-grafski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja......................  300'—
e) pogrebni zavodi................. 500'—
f) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih pod štev. 1. do 4., 6.,
8.	do 21., 23., 25., 26., 29., 30., 31. .	250 —
g) ostali, v tem paragrafu navedeni obrti..............................  100"—
Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali komandit-na družba, se taksa za potrdilo podvoji.
Ob otvoritvi podružnic podjetij — razen pogostinskih obratov — in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa.
Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobere polna taksa.
Taksa za potrdilo pri preselitvah obrtnikov v mesta znaša Din 50'— in na deželi Din -25*—.
II.	Legitimacije trgovskih potnikov
Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki ne zaposlujejo nad 5 potnikov,
se pobira za vsako legitimacijo taksa po Din 20'—.
Pri firmah, ki zaposlujejo od 6 do 10 potnikov, se taksa zviša na Din 50'—, pri firmah, ki zaposlujejo nad 10 potnikov pa na Din 100-— za vsako izdano legitimacijo.
III.	Ostala potrdila
1. Izpričevala o izvoru blaga:
a) pri vagonskih pošiljkah, iz- Din vzemši pošiljke lesa in drv . . .	10'—
b) pri pošiljkah lesa in drv in
pri komadnih pošiljkah do 5 ton	5'—
2. Potrdila po členu 14., štev. 4., uredbe o skupnem davku:
a) z veljavnostjo za dobo
6	mesecev:
pri pošiljkah do 15 ton . . .	75'—
za vsakih nadaljnjih 15 ton po	10'—
b) v posameznih primerih:
za pošiljke od 10 do 15 ton . .	40'—
za vsakih nadaljnjih 15 ton po	10'—
za komadne pošiljke pod 10 ton 10’—
3. Potrdila za dosego carine prostega uvoza:
a) za instalacijske naprave v teži
nad 15 ton............................ 800'—
b) za sestavne in nadomestne dele, orodje in utenzilije v teži
nad 15 ton .	 ................... 250’—
c)	pošiljke do pol vag. do 15 ton	50’—
č)	za pošiljke pod pol vagona .	20*—
4. Zmožnostna izpričevala za dobavo potrošnega materiala:
a)	v vrednosti nad 1,000.000 Din	100'—
b)	v vrednosti pod 1,000.000 Din	25'—
5. Legitimacije imetnikov obratov .................................. 10'—
6. Registracija pomožnih lokalov, na katere se	ne	nanaša	postopek
po § 95. zakona	o	obrtih	....	50'—
To takso pobere zbornica na podstavi obvestil občnega uprav, ob-lastva o prijavi pomožnih lokalov.
7. Za izjavo o zaposlitvi inozem-cev:
a) za ravnatelja in ostale vodilne uradnike (obratOVodje, prokuriste itd.)..............................  1000'—
b) za ostale nameščence . . .	500'—
8. Za ostala potrdila različnih
vrst .  .................................. 25'—
8 b. Za potrdilo faktur in za potrdilo cen pri opravičbi potrdil .	10-—
9. Za potrdila deviznih kontrolnikov:
za denarne zavode in delniške
družbe...................................  50'—
za ostale............................... 25'—
Za dvojnike, izdane hkratu z originalom, se zbornična taksa ne pobira, za dvojnike, izdane naknadno, znaša zbornična taksa Din 5'—.
Takse se pobirajo od dneva odobritve (8. I.) in preneha veljati pristojbenik iz leta 1934.
pa tudi naše občne gospodarske aajednice. Ne gre za to, da skupščina interesentov izglasuje resolucijo, ki bi ostala mrtva
črka na papirju. Z aktivnim sodelovanjem državnih m samoupravnih oblasti ter gospodarskih krogov naj najde Pankongres pota in načine, da se omogoči ublažitev sedanje gospodarske stiske. Ce se to kongresu posreči — in mi verujemo, da se mu to posreči — potem bo to občutila vsa naša gospodarska javnost in vsak posameznik, ki hoče delo in zaslužek.
Zato pa je tudi potrebno, da vsa gospodarska javnost dela za uspeh kongresa in zato ponovno opozarjamo slovensko gospodarsko ja vnosi, da sodeluje pri tem kongresu.
ia	ddavnotti
Narod, ki gradi — živi, narod, ki živi — gradil Narava zahteva od človeka, da skrbi za svoj obstoj. Ohranitev lastnega življenja je majvišja zapoved, ki jo je dobil človek od Usode. V tein visokem: čiliju se izživlja vse življenje človeka. Vse njegove misli, vse njegovo delo ima na vse zadnje samo ta cilj, ‘da se pokorava naravnemu zakonu Loja za obstanek. V tem zakonu je okvir vsega, kar je ustvarilo človeštvo v sto-ileitjih, od najstarejših časov do današnjega vrvenja v velikemi ljudskem panju. Vsak zastoj v tem vrvenju, pa naj bi bil povzročen od česarkoli, rodi težke materialne posledice, od katerih trpe vsi ljudje. Mnogo premalo prostora imamo, da bi na tem mestu našteli vse one vzroke, ki so s svojim logičnim razvojem dogodkov privedli do 1 današnje občne gospodarske krize. V tej krizi so nastali polki sedanjih nezaposlenih fizičnih in duševnih delavcev, ustavljenih tvornie, obrtov in trgovin. »Dajte nam kruha!« ni samo klic, ki se je porodil
v	revni hiši, temveč tufdii v palači bogataša. Povsod pa na isvoj način in v obliki, ki odgovarja potrebi.
Vidimo, da se v vseh državah trudijo poklicani činitelji, da ublaže to stanje. In tu vidimo tudi ta značilen pojav, da se povsodi skušajo odpraviti ovire za gradbeno delavnost. Ta misel se ni porodila v glavi tega ali onega poedinca, temveč je nastala iz splošnega spoznanja nujne po-' trebe v vseh državah. Ona je rezultat zrelega preudarka. Kajti z gradbeno delavnostjo se omogoča idlelo in zaslužek celi verigi narodnih slojev.
Po Ameriki in velikih evropskih državah je končno tudi pri nas prodrlo stremljenje, da se poživi gradbena delavnost
V	zvezi s tem je nikla dobra misd, ki more prinesti tudi irešitev. Sklican je Pankongres za odpravo vsph ovir gradbeni delavnosti. Ta kongres se v kratkem se-1 stane v Zagrebu. Težko je že kar naprej napovedali rezultate, ki jih bo rodil kongres, vendar pa je mogoče reči že danes, da ima že danes pomem velikega dogodka za gospodarsko življenje naše kraljevine. Vprašanja, ki jih bo obravnaval Pankon-gres v zvezi z gradbeno delavnostjo, zadevajo bistvene interese posameznikov in slcupin vseh gospodarskih panog, s tem
Kongres hotelirjev v Zagrebu
V	dneh od 25. do 27. januarja bo v Zagrebu kongres hotelirjev iz vse države. Na kongresu se bo zlasti razpravljalo o vprašanju sanacije hotelskih obratov. Kakor se poroča, bo kongres predlagal, da se ustano-
vi	v ta namen posebna hipotekarna banka za turizem in hotelirstvo. Jugoslov. hotelirska zveza v Zagrebu trdi, da bi mogla dobiti nova banka na podlagi v hotele investiranega denarja do 200 milijonov dinarjev kredita. V hotele investirani denar dosega vsoto 800 milijonov Din. Nova banka bi dajala hotelom posojila v višini do 60% njih vrednosti proti nizki obrestni meri.,
| Pcbgvc>rli*cifocfi*c
Uprava dri. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje II. javno pismeno licitacijo za dobavo mesa, ki bo dne 21. januarja v upravni pisarni. Pogoji Rri upravi.
Dravska radionica v Ljubljani sprejema do 25. januarja pismene ponudbe za dobavo vijakov, matic, podložnic, železa, kisika, krede, ležiščnega olja, steklenega platna in usnja. (Pogoji so na vpogled pri delavnici, Kobaridska ulica 35.)
Izdelava 796 letnih oblek. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za izdelavo 796 letnih oblek na dan 25. januarja 1935 ob 11. uri v pisarni rač. ekonomnega odseka. Pogoji v pisarni direkcije.
Dne 25. januarja bo pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah licitacija za dobavo duraluminija. — (Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Dne 21. januarja bo pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 1970 m jermenov za vagonsko električno razsvetljavo in 460 m spojk za omenjena jermena. (Pogoji pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani.) ‘
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 23. januarja ponudbe o doba-
vi	razinega orodja; do 24. januarja o dobavi škripcev in orodja; do 25. januarja o dobavi 1750 kg klorkalcija, 30 kg kalijevega lužila, 21 etra, 2 kg »Tinok paste za spajanje, 30 kg čebelnega voska, 400 kg oglja, 810 m lanene jadrenine; do 27. januarja o dobavi 85 kg usnja, 2836 ms lesa in 470 m nekatraniranega motvoza; do 28. januarja pa o dobavi raznega orodja in gumijastega materiala.
Dne 22. januarja bo pri. Vojno-tehnič-nem oddelku v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 31.000 m kopnene gurte.
Dne 25. januarja bo pri Komandi pomorskega zrakoplovstva v Divuljah pismena licitacija za dobavo naprave za vlačenje ' hidroplanov.
(Pogoji pri omenjenih komandah.)
Pri Generalni direkciji drž. železnic v Beogradu bodo nasledtoje oferfcne licitacije: dne 21. januarja za dobavo 68.000 kg okroglega in 111.700 kg ploščatega železp; dne 23. • januarja za dobavo in montažo kompletne naprave za odstranjevanje lesnih odpadkov, 2 kompletnih ventilatorjev, mostnih dvigalk ter instalacije za odstranjevanje dima.
(Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani, LjubljaaiSiki dvor, eoba št. 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.) .
Dr
sladna kava
je prvovrsten demač izdelek, « katerim pripravite^ zdravo, izdatno, redilno in ceneno piiačo za Vas in Vale otroke. Ur. Pirfeva sladna kava ie prav pri etneq* okusa in io pijo odrasli kot otroci z užitkom.
coenm(j£Kmjrtu r
Pr. Gorazd Kušej: Sodobna demokracija — Njene feoretične osnove in praktične oblike — Ljubljana 1933. Založba Sfinks. Tisk Slovenije, strani 76. Vezana 38 Din.
V	pregledni razpravi podaja ta knjižica g$?orno in uporabno pliko teoretične demokracije kot osnove državne demokracije od francoske revolucije ter s posebnim ROtidarkom na njeno današnje stanje in fnieri. Nasproti uvodni puslj, da razprava
l	objektivnim stališčem ne more pričakovati v n$ši dobi priznanja o svoji upravičenosti, moramo reči, da že sama dokaj uspešno pripravlja pot taki objektivnosti in je po teip splošpo uporabna.
Zasnovana na misli, da je človek individualno in socialno bitje, se knjižica dfeli v štiri paragrafe ali poglavja, kratek zaključek in francoski posnetek. Najprej obdeluje demokracijo kot načelo ureditve države, ki naj uresniči ideal popolnega individualnega in hkrati socialnega človeka, opisuje važnost pravnih pravil in primerja na nekaterih ustavnih deklara-eijah individualistično naziranje. Izrazito osvetljuje tu razliko med liberalizmom kot nepolitično doktrino in demokracijo. Sklene pa z Rousseaujem. S tem nadaljuje nato drugem poglavju pot k rešitvi problema z družbeno pogodbo. Podrobno označuje državno skupnost in pojem svobode, individ]4aUstično?t moderne demokracije in vrednost večinskega načela kot posledice relatfvistične filozofije. Skoda, da se opis tako zgolj formalno idealistično gledanega predmeta ni mogel analitično spo-polniti na točki vrednot, kjer se dejansko daoee odloča vprašanje demokracije in kjer tudi avtor zasaja pomen opozicije.
' Nacionalni in razredni demokraciji sta nariienjena zadnja odstavka. Po krizi liberalne demokracije upa. da se bo našel družeči element. Globlje bpisujS pomen občne volje iri njen prebod od mehaništičnega ravnotežja k nacionalnemu (n. pr. v fašizmu) ter k razrednemu ravnotežju (internacionalni komunizem). Najnovejša de-riiokracija kaže poudarek na skupnostnem riaSelu, kolektivu. Avtor je torej dovolj Širokoviden, -v citatih iz klasične literature te vrste — ki je mnogo navaja — je opo-zčril tudi na imperialistično stran nacionalizma. — Rešitev večnega socialnega stiora vidi v pojačanju skupnostnega čuta. Popolna mu je demokracija vsaj kot ideja in teorija, in kot njena zagovornica bo ta knjižica ohranila še dolgo svojo aktualnost ža politično izobrazbo.
r\'	£.,«r •» U n - r> .	.	-	:	l
»Industrijski pregled«
mesečnik m vprašanja nacionalne industrijo, objavlja v svoji decembrski številki med drugim: Resolucijo, sprejeto na zibom Centrale industrijskih korporacij — Inž. Čubelič: Bavksit v Jugoslaviji — Monopol tor. Jugoslavijo — Viktor Gerič; Naša. gospodarska dejavnost in naša pristanišča — Ekonomska racionalizacija je pot do uspeha — Pomen naše kemične industrije v domačem gospodarstvu — Inž. Jovanovič: Naše gospodarske nuzimere zahtevajo znižanje železniških tarif — Industrija Južne Srbije — Inž. Biiičič: Napredek proizvodnje naše domače industrije stekla v grad!-bene svrhe — Univerzalna kovina za te-ži&ža — Paul Voss: Jugoslavija in velesejem v Leipzigu — Celo vrsto krajših notic o naši industriji — Poročila iz v«eh industrijskih zbornic — Nove Industrije — Mi in tujina — Poročila in informacije — Lesna industrija — Rudarstvo — Promet in tarife — Bibliografija.
Številko kcase tudi številno ilustracije, med drugim tudi slike bivših gospodarskih mjni#rqY ir novih. Torej vseskozi bogato vsdbina, ki zasluži vso pozornost nažih gospodarskih krogov. Zato »Industrijski pregled« toplo priporočamo.
Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna
Glede porasta, paroma nazadovanja cen pri lesu se v preteklem letu v primeri z
1.	1933 niso riiogie zaznamovati posebne diference. Cene mehkega lesa šo bile skoro vedno iste, male diference so se v sezoni opazile le prj tesanem lesu, ker je bilo kolikor toliko pomanjkanje, zlasti y Ira-mičih, katerih cene so se malenkostno popravile. Nasprotno pa so bile cene za hrast, oreh in javor iste kot preje, medtem ko so zelo popustile cene pri bufeo-vihi, osobito pri; testonih, da sp zaenkrat produkcija bukovine ža izvoz (predvsein v Italijo) sploh ne izplača.
V gorivu je lansko leto produkcija zelo padla, vendar pa se p$ne — kljub’ vsem docela upravičenim pričakovanjem — niso izboljšale. Nekoliko boljše je bilo v tem pogledu na tržišču z ogljem.
V splošnem pa je bila produkcija drv lani vsled mokrega vremena slabša ko v letu 1983.'	"
Povpraševanja:
Večje množine tramov U. T., 3/3—7/9, 4 do 10 metrov.
Večje množine tramov U. T., jelovih, 3/3 do 8/10, 4 do 12 metrov.
Paralelno rezana hrastovina, 27 in 56 mm (tudi 35 mm)-
Več vagonov parjene, obrobljene bukovine, 2 m naprej z 10“/* 1—1‘9 m.
Hrastove frize, I./II., 4—7 cm, 25 cm paprej.
Mecesnove deske in plohi I., II., od 17 cm naprej, 24, 28. 48, 58 mm, ter morali.
1	vagon (ca 10 ton) mecesnovih hlodov, 4 m, ravni, gladki', premer 30 cm naprej.
1QQ do '120 Trn*' Iv* ravnih jesenovi!) hlodov, brez grč,	od	35	cm	naprej.
25 do	30	m*	neobrobljenih	lipovih	plohov,
I., II., 78, 88, 98, 138 mm, 2 m naprej, 18 cm naprej, suho blago.
Ca 300 m* lir. (IV. smrekovih) jelovih desk, suhih,	12,	18,	24, 38 mm,	od	17—40	cm,
4 m.	'	*'1	>	r	■ ’ •
Lipovi plohi in deske, 27—120 mm, 2 m naprej, 70°/o I., 30% II.
18 m*' I. hrastovih 7/7,18/S, 70, 75, 80 cm. •
150—200 m* snirekovih desk, I., II., 4 m, suho blago, 18—48 mm, tipa QkoJica Bleda.
Razne količine tramov, 11/13, 13/16, 16119, 24/?9, dolžine 4-12 m.
I. parjena neobrobljena bukovina: 8 m* debeline 27 mm, 2 m* debeline 40 mm, 5 m* deb^lipe 50 mm, dplžine od 2 m naprej, i^ine od 18 cm naprej.
Nujno se iščejo trami, dimenzij od 3/3 eol naprej.
Lipovi plohi, I./II. ali sama I., suhi, 80 do 140 mm.
Tr*nu U. T., 11/11 in 11/13, V dolžinah 4,
5 iij g m.
Mecesnovi plohi, 53 mm in 43 mm, 3‘85 m, od 18—28 cm širine.
stebričev (chevrons),
KllfARNACTDEU
IJUltJAliADAlMATIHOVAtS
češkoslovaška agrarna proizvodnja nezadostna
Ce&kosdovaf^i agrarni posdanec je sprožil v češkoslovaškem parlamentu vprašanje, če bi moglo prehraniti češkoslovaško kmetijstvo y^e prebjivalstvo v priijneru vojne. Njegov pd^ovor je negativ#^ ^eid drugim je OPOBOril, kako »edaftja W nanje trgovinska politika Cp&kcMlpva^ce slabo vpliva na njeno gospodarstvo. V pfi-meru vojne bi innela Češkoslovaška premalo koruze, pšenic# in oljnatih rastlin. Mnogo preveč se uvaža umetne mpti. Y zadnjih letih se je uvoz umetne masti povečal vsako leto približno 30C0 vagonov. Postediica tega je, da nazaduje prašičereja iu da uvaža Češkoslovaška premalo koruze iz Jugoslavije in Rumunije, Zato se tudi ne morejq izboljšati gospodarski odnošaji med državami Male antante. Zaradi uvoza umetne masti je nadalje i)aaadovaila domača produkcija sirovega imasla. Zaraidli tega je bilo Močenih 450.000 kravnmlekaric ali skoraj ena petina i« proizvodnje sirovega masla. Uvoz umetne ma§ti je zato treba do skrajnosti omejiti.
Nova francosko-italijanska trgovinska pogajanja
Agencija Stefani javlja, da bo v neikaj idnelh podpisana nova francosko italijanska trgovinska pogodba. Po tej pogodbi se bodo za prvo tromesečje podaljšale določbe o diogpv^iipnib kontingentih ipied Francijo in Italjijo. Poleg tega se bodo z nftVp pogodbo uredila tudi razna druga vprašanja, ki se tičejo označevanja porekla za nekatere predmete^
Mednarodni borzni indeks
V	novem letu vlada na vseh velikih svetovnih borzah optimistično razpoloženje, da so se tečaji na vseh borzah dvignili. Deloma je to posledica zboljšanega zuna-nje-političnega položaja in zbližanja med Italijo in Francijo, deloma pa tudi zboljšanih razmer na denarnem trgu. Zaradi dviga tečajev se je dvignil mednarodni berzni indeks od 44,7 na 46,4 odstotkov. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih števi|k:
L. 1927 =	8.12.	15.12.	22.12.	29.12.	5.1.
100»/.	1	9	3	4	1935
London	77,8	77,3	77,8	77,9	78,5
Pariz	45,0	44,6	45,5	45,4	48,6
Berlin	30,8	30,2	30,7	31,1	31,6
Dunaj	33.3	33,3	83,2	35,0	35,5
Praga	60,4	60,0	60,6	01,1	61,1
Milan	85,2	84,7	86,1	86,7	87,9
Bruselj	21,§	21,5	22,0	21,4	22,1
Amsterdam	30,2	30,4	30,3	30,6	31,1
Curih	38 3	38,5	38,1	38,5	39,1
Stockholm	13,3	13,8	13,7	14,2	14,7
NewyoTk	58,6	56,4	56,3	59,3	59,9
Iz zadružnega registra
Izbrisala se je Produktivna zajednica v Guštanju, r. z. z o. z. zbog končane likvidacije.
Dczncz 2——_____ in jpc svetu
Predsednik francoske republike Lebruu
je dftl^val 2000 frankpv odboru za postavitev spomenik^ blagopokojnemu kralju Aleksandri*.
. Zagrebški nadškof - koadjutor dr. Stepi-
nac je bil sprejet od predsednika vlade Jevtiča v daljši avdienci.
Za prvega adjutanta Nj. Vel. kralja je bil imenovan divizijski general Vojin Čolak-Antič. Dosedanji adjutant Ječmenič je bil razrešen svoje dolžnosti in imenovan 2a Častnega adjutanta.
Na banovinski' konferenci. JNS za določitev kandidatne liste za senatske volitve ni prišlo do soglasja in sta bili predloženi dvd ljsti. Prva listi (dr. Marušič, dr. Kramer in Ivan Pucelj) je dobila 37 glasov, druga lista (dr. Marušič, Janžekovič, dr. Puc, namestniki Pucelj, dr. Režek, notar Jereb) pa 43 glasov. Minister dr. Marušič je pred glasovanjem izjavil, da izvolitve na prvi listi ne bi sprejel.
Sarajevski župan Asimbeg Mutevelič, podžupan dr. Kotanovič in vsi občinski svetniki so bili razrešeni svoje dolžnosti. Za župana je bil imenovan vrhovni šeriat-ski sodnik Ibrahim Sarif, kot prvj občinski svetnik pa tajnik obrtniške zbornice dr. Besaroyič.
Rektor ljubljanske univerze dr. Ramovš je fes zldlravstvenih razlogov odstopil.
Dr, Janko Ponebšek, višji fin. svetnik v p. in znamenit: slovenski ornitolog, je umrl v Ljubljani v starosti 74 let. Sodeloval je pri mnogih znanstvenih revijah in spisal •veliko delo: Nailie ujede. Bodli mu ohranjen svetal spomin!
Umrla sta T Ljubljani inžp. finančne kontrole Jakob Skubic, zaslužen delavec v naših narodnih društvih, in graščak Adolf Gal'}e v Zg. Šiški, ki je bil odličen kmetijski strokovnjak. N. p. v m.!
Bivši radikalni poslanec dr. Jovan La-loševič je umrl v Somborju. Posebno se je proslavil kot zagovornik v veleizdajni-škem procesu proti Ukrajincem v Mar-maroš Sigetu.
Za pomočnika prometnega ministra je
imenovan Zdravko V a s k o v i č, dcsedaj načelnik gradbenega oddelka pri prometnem ministrstvu.
Izšla je uredba e vojnem svetu, ki posluje kot posvetovalni organ vojnega ministrstva samp v miru- Naloga vojnega sveta je, da proučuje Vsa vprašanja, ki se tičejo priprave vojske- Vojni svet sestavljajo trije generali, ki imajo čin armijskih generalov.
Kasacijsko sodišče 'je v tožbi dr. Dun-djerskega prodi sz^kupnipi hoiteja »Kraljica Marija« zaradi planila princa za najemnino, ki je bila dogovorjena v dolarjih, dokončno razsodilo, da mora najemnica prim plačati, ker pomeni ta jamstvo za primer devalvacije dinarja.
Seja tarifnega odbora, ki bi se morata sestati dne 16. jaguarja, ie Odgodkapa, k« se i^preinenila njegova sestava.
Splitska odvetniška zbornica je črtala fc seznama odvetnikov ministra dr. Kožulja ker minister ne sme opravljati odvetniških poslov.	a
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani sO odpustile 60 delavcev; govori pa se, da bi) odpuščenih še 40 delavcev. Nevarnost je, da' nameravajo lastniki tvornič polagoma sploh ustaviti vse delo v tvornicah.
.1	>	f u, o >	..	.	.
Proračun mesta Sarajeva predvideva jz-: datke v višini 33,2 milijona Din, od ^terijli so določeni redni izdatki na 30,p milijonov. V tem proračuni^ ni vštet proračun! N^estpe hranilnice^ kj je lastnik mnogibj ipeštnih podjetij. NoVi prorajup jip za gk^j ra^ 2 milijona Din manjši od lanskega.
N» pobočju trgovinsko indui^trijske žarnice v Sarajevu je bilo kppcem leta 1934* 12.443 trgpv^jb in 3?? ip^trijflkih pod-; j?tij.
V zagrebški tekstilni gornici Poldek, ki;
ima svoj setdlež v tujini, je zaoelo stavkati 1200 delavcev, ker hoče tvornica uvesti; nov način dela, po katerem bi mnogo de4 lavcev izgubilo delo.
Vse Posarje meri samo 1912 kvadratnih kilometrov, šteje pa skoraj 800.000 prebivalcev. Vseh volilcev je mnogo nad pol milijona. Večina prebivalstva je zapOelena v5 industriji, le neznaten del v kmetijstvu. | Tudi trgovina je v Posarju zelo dobro raž-'; vita. Gospodarsko stanje Posarja je bilo ves čis po vojni zelo ugodno in so bili tu davki ! mnogo nižji ko v Franciji ali Nemčiji. P6- j vratek k Nemčiji bo zato prebivalstvu v j gospodarsko škodo. Velika vtečina prebival-; stva je katoliška, ena četrtina je protestantska. Zidov je samo pol odstotka.'
Na Društvo narodov so prišle zadnie dni pred Barskim plebiscitom številne pritožbe \ o silnih ndsfljih narodnih socialistov. Pri-j tožbe so bile tako resne, da je francoski delegat Massigli na seji sveta trojice izjavil, da je francoska vlfidit y rpanih skrbeh j in da je že razpravljala o tem, če ne bi bilo. j najbolje ves plebjscit pdlo^tl-
Bolgarska vbufr i?	VSfi organi-
zacije, ki BO imele fašistični
Madjarska vlada izda neve potne liste, ki jih bo le težko ponarediti. Obenem naznanja, da bodo mdgli dobiti potne lifete samo oni, ki dokažejo, da so niadjarskl državljani.
Avstrijska vlada be v najkrajšem časa formirala posebni gardni bataljon, kateremu bo poverjena straža pri vseh uradnih poslopjih na Dunaju.
Vsak bolgarski delavec mora biti v bodoče član delavskega društva, ki so združena v državnih delavskih sindikpiil^. Članarina za ta društva se bo pobirata pri izplačevanju mezd. Vsa bivša "delavski društva bodo likvidirana, njih premoženje pa pripade novim delavskim sindikatom.
Ameriški senatni odbor za zunanje zadeve je z večino glasov sklenil, da pristopijo Združene države Sev. At^erike k haaškemu razsodišču.
V Angliji sinejo po noyi ministrski uredbi voziti avtomobili samo s hitrostjo 48 km na uro.
Gledališče Teairo nuovo v Nagoliju je
do tal pogorelo. Škoda znafia več milijonov lir.
V japonski luki Sakaj je izbruhnil silen požar, ki je upepelil 500 hiš. Tudi več ljur di je zgorelo.
Štev. 169.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje Razpisuje pismeno pogodbo ha dan 30. jahu&rja 1935 za dobavo 1 merilnega transformatorja 60 KV/l 10 Voltov z učinkom 1200 V A. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija državnegat rudnika Velenje, dne 12. januarja 1935.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 15. januarja: Zaprto.
Sreda, dne 16. januarja: Waterloo. Red Sreda.
Četrtek, dne 17. januarja: Žalujoči ostali.
Bed Četrtek.
Petek, dme 18. januarja: Zapato.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 15. januarja: Mignon. Red A. Sreda, dne 16. januarja: Zaprto.
Četrtek dne 17. januarja: Štirje grobjani.
Red Sreda Petek, dne 18. januarja: Zaprto.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Za Trgovsko-industrtjsko d. d. »MERKUR« kot Izdajanje in tiskarja: 0. MIHALFK. Ljubljana.