PnAtntna plačan« v gotovtnL
Leto XIX., št. 22
a > u.alvu L.J11U1 |aua tvutUijevb
ulica 0 — 1'eiefoD il22 i 123, SU4 1125. iuti nseratni 3ddeieK: Ljubljana Selen-IDur i{ov8 OJ 6 — Iei 3392, i4U2. IelefoD St 2455. PotlruZnica MariPor: Orajsra trg J. Ponružnira Celje Kocenova tli St. 2
I elefOD H 1H0. Računi pri post ček zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čislo 78 180, Wi*r St 10.1241
Ljubljana, četrtek 27« januarja I938
Cena 2 D!«
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.—% Za Inozemstvo Din tO.—.
Uredmfitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. telefon 3122 3123. 3124. 3125 31/6 Maribor, Grajski trg «t. 7, telefon St 2440, Celje, Stro6smayerjeva ulica Ste*. 1, telefon 9t 65
Rokopisi se ne vračajo.
Prva obletnica pogodbe z Bolgarijo
Minilo je pravkar prvo leto dni, odkar je bil podpisan pakt večnega prijatelj stva med Jugoslavijo in Bolgarijo
Kolika sprememba med Balkanom nekdaj Ln sedaj! Kolika razlika med strastnimi političnimi spori, med neprestanimi nasprotij, ki so se prožila vedno na novo med balkanskimi narodi in vznemirjala Evropo ter jo opozarjala na ta kot kontinenta! Res da se je vedno znova pokazalo, da spori in nasprotja ne izvirajo toliko iz notra njih nesoglasij balkanskih narodov samih. marveč da so v poglavitni meri odsev velikih evropskih nasprotstev izraz rivalstev, ki so vladala med evropskimi velikimi narodi. Res je bilo tako, ali vendarle je ostala nad Balkanom moreča peza medsebojnega nezaupanja in pripravljenosti za medsebojno škodovanje, ako se je od katerekoli strani pojavila pobuda za to.
Nova balkanska politika je ustvarila drugačne razmere. Nastopila je atmosfera medsebojnega zbliževama in zaupanja, stara nasprotstva so se omilila, ponekod popolnoma odstranila in v spremenjenem političnem ozračju je bilo mogoče za obče pomirjenje in složno sožitje storiti dela neprecenljive važnosti. Med nje spada gotovo kot najvažnejše — prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Učinkovitost novega stanja moremo opazovati prav v sedanji dobi. Vsa Evropa, ves svet se čedalje bolj razkraja z novimi medsebojnimi nasprotstvi, formirajo se nasprotujoči si tabori in miroljubni narodi se po pravici borijo zoper razcep sveta v dva ideološka tabora, ki bi se med njima bolj in bolj uveljavljala vojna psihoza. Tako rekoč na vsakem koraku zadevamo na ta fatalna nasprotstva, oboroževanje se do-vršuje v silnih, naravnost neverjetno orjaških razmerjih Ali za čudo: Balkan je ostal domala zavarovan pred temi nasprotji, pred medsebojnim hujskanjem in razdraženjem. Tolikokrat v zgodovini se je pokazalo, da so nasprotja med političnimi tabori v Evropi preskočila na Balkanski polotok in si tu najprej poiskala duška, tu eksplodirala najprej. Kakor da ie bil naš polotok nekako preskusno torišče kjer so najprej švignili plameni, naznanjajoči obči požar, ali vsai opozarjajoči na njegovo nevarnost. Danes, ko ves svet ječi pod moro rastoče nevarnosti splošnega medsebojnega nezaupanja, ostaja Balkan miren, neprizadet tako rekoč in zatišen, vlogo bojišča za medsebojna obračunavanja velikih je prepustil brez zavidanja drugim polotokom Izven dvoma je. da je prav jugosloven-sko-bolgarski pakt večnega prijateljstva v bistveni meri pripomogel k tej osnovno važni spremembi, tako pakt sam. kakor tudi njegova predzgodovi-na. ki se je uvedla še z modrim državniškim posegom rajnkega kralja Aleksandra Seveda je nadalje resnica da je storila osnovo za pomirjenje Balkana že Balkanska zveza, ki je dokumentirala in utrdila skupno voljo, da se balkanske zadeve rešuiejo in urejajo po lastni volji in da se pred vsem čuva doseženo stanje in na niem zasnovani mir. Saj pomeni prijateljski p=>kt med Bolgarijo in našo državo izvršpvsnie zasnove ki spada k temeljem Balkanske zveze.
Bile so opasne prilike za porušenje ravnovesja v po.iticnem razpoloženju na Balkanu. Zakaj kakor nekdaj bi mogle tudi sedaj semkaj preskočiti klice razdora, ki je v sosedstvu povzročil ponovno huda, ali celo prav nevarna nasprotja. Bilo je tako v času ko so se pojavile velike divergence med silami na Sredozemskem morju in ko se je zaelo, da se bodo v ta nasprotja uvrstili tudi narodi, ki na sredozemskih sporih niso neposredno zainteresirani. Druga opasnost, da se znova raz^olje Balkan, se je bližala s tem, da se je jači a ona velika sila, ki je bila v svetovni vojni glavni faktor velike borbe, v kateri so si stale nasproti centralne in antantne sile. Sai ni manjkalo znamenj, da se giblje politični koncept v ideji zbiranja nekdanjih zaveznikov, pa hkrati nekdan;ih nasprotij. B.lo bi zelo napak, ako ne bi vzeli v pretres tudi te raz-voine možnosti, zakaj na tej primerjavi je mogoče tem bo jše oceniti dejanski razvoj ki je bil na srečo brez primere ugodnejši. Obnova Nemčije ni dovedla do obnove n itranjih nasprotij na Balkanu, nasprotno; odkar se je pokazalo da želi nemška politika ostati z našim polotokom le v konstruktivnih stikih, se je notranja trdnost v tem področju še povečala in vrednost sklenjenih paktov še ojaeila To so vrednote. na katere nekateri zunanji opazovalci često pozabijo ali jih vsaj ne cenijo dovolj Za nas pa Domenijo vedno znova potrditev, da se je sedanje stanje v tem delu Evrope prav krepko utrdilo in knnsoMdiralo pa n^Halie d° je spoznanje o tem prodrlo že na splošno In v teh dejstvih ležijo obenem močne opore obstoječim pogodbam pa garancija za bodočnost.
NAŠI DRŽAVNI DOHODKI
Po novem proračunu bodo znašali 1270 milijonov din več — Ekspoze
finančnega ministra v proračunski razpravi
Beograd 26. jan. p Finančni odbor Narodne skupščine je danes zaključil razpravo o proračunskih izdatkih posameznih ministrstev. Finančni minister Dušan Letica je nato podal daljši ekspoze o proračunu dohodkov ki je bi' po krajš debati prav tako sprejet V ekspozeju je med drugim izjavil:
Kakor sem že imel priliko povedati v finančnem odboru, znesek 1270 milijonov, dinarjev, za kolikor je proračunski predlog dohodkov večji od sedaj veljavnega proračuna nikakor ne predstavlja nove fiskalne obremenitve Tu ne gre torej za nove dajatve (z malo izjemo), niti za kak nov pritisk davčnega vijaka. Gre samo za dvig dohodkov v zvezi z zboljšanjem gospodar skega stanja v naši državi Ves ta znesek 1270 milijonov se nahaja sko^o brez izie-me že v presežkih dohodkov po sedanjem proračunu za leto 1957-^8. tako da je predlog le izraz teh presežkov in jih samo pribija, ne pa ustvarja.
Razdelitev poviška
Kako je treba ta presežek dohodkov razčleniti? 665 milijonov ali 5<4.3% so gospodarski dohodki, torej dohodki brez vsakega značaia da'atve To so dohodki ki jih ima država ne kot davčna oblast marveč kot lastnik in mdustrijec Prometne ustanove so udeležene s 364 milijoni, gozdovi in rudniki s 131.1 milijona Ostanek pri-bPžno 14fi miliionov odpade na ostala državna in gosoodarska podjetja in ustanove Tu naj pripomnim, da je primanikliaj, ki ga izkazuje proračun dohodkov Državne hipotekarne banke v znesku 9.8 milijona, v zvezi z odpisom terjatev, ki ga ie ta ustanova izvedla zaradi priprave uredbe o likvidaciji kmetijskih dolgov in zaradi podellevanja olajšav hipotekarnim dolžnikom v smislu sklej>a ministrskega sveta iz oktobra lanskega leta
Od fiskalnih dohodkov v znesku 605 milijonov dinarjev ah 47 7% od celokupnega povečanja, zavzemajo dohodki od posrednih davkov nad tri četrtine (77 5%) ali 469 milijonov Tu je vštet tudi davek na poslovni promet, ki takisto preha.a na ramena potrošnikov Dohodki od posrednih davkov se ne pobirajo na prisilni podlagi javnih oblastev Ti dohodki so sestavni del cene tiste"? potrošnega blaga, pri katerem je potrošnja odvisna od kupne moči in volje do potrošnje pri potrošnikih Če zaseb ni dohodek naraste, naraste tudi potrošnja in vzporedno z njo dohodek posrednih davkov V nasprotnem primeri' odpade potrošnja. in ne more nastati z nobenim pritis kom davčne uprave marveč samo z gospodarskim zboljšanjem.
Ocenitev dohodkov
Kako smo cenili dohodke? Finančnemu ministru je zaupana težka in kočljiva dolžnost. da poišče kritje Preprečiti mora skrajnost proračunske deflacije, kakor tudi skrajnost proračunskega razsipanja. Ta proračunski predlog dohodkov je izraz okrepi lenega gospodarskega delovanja v naši državi, kar povzroča povečan ie izdatkov. večinoma materialnih in rentabilnih, obenem pa omogoča tudi povečanje dohodkov Te večje dohodke borne kakor sem že povedal pri analizi proračuna izdatkov, naložili produktivno, tako da bo mogoče njihov ugodni vpliv čutiti ne le v posameznih gospodarskih enotah, temveč tudi v celokupnem narodnem gospodarstvu. Številke, ki sem vam jih izročil, kažejo: 1 da povečanje proračuna dohodkov za leto 1938-39 odpade za nad 50% na gospodarske dohodke, ki niso v nobeni zvezi z javnimi bremeni in se ne tičejo davčreaa obvczanca. 2 da so med fiskalnimi dohodki do tri četrtine dohodki, ki se stekajo brez pritiska finančnih oblastev, temveč samo na podlagi proste volje potrošnikov m njiho ve kupne moči. ki raste ali pada vzporedno z gibanjem konjunkture, in 4. da je ta presežek dohodkov večnoma določen za krit je izda-kov ki bodo okrep;li nacional no proizvodnjo in izpopolnili gospodarsko opremo naše drž-ave
Nekateri kritiki so dvomili v možnost proračunskih dohodkov v predlaganem znesku brez uvedbe novih ali povečanja obstoječih dajatev Rekli so. če se daiatve ne povečajo formalno, se pač bodo povečale
To se pravi z drugimi besedami, da se je Balkan tak, kakor je sedaj, uvrstil za konstanto v evropski politični sestav in da Evropa računa s takim kot trdnim delom evropske in svetovne konstrukcije.
Jugoslovensko-bolgarski prijateljski pakt je še mlado poglavje v balkanski zgodovini. Toda naslanja se na dobro tradicijo, zakaj vsa tista obdobja v naši zgodovini, ko se je politična rea^ost gradila na osnovo jugoslovensko-bol-garskega, ocLnosno srbsko-bolgarskega sodelovanja, se odlikujejo po lepih uspehih, koristnih za obe strani. A kar je posebno značilno: največje nesreče so prišle nad nas, kadar se je politika obeh narodov zasukala v drugačno smer. Na obeh straneh meje je prodrlo spoznanje, da je in mora biti nauk iz preteklosti odločilen za bodočnost Zato je povsem razurcfjivo da se ob prvi oMe+nici priiateliskeca pakta njegov sklep povsod ozn**uip kot soPd*-temelj ne le bodočnosti, marveč tudi žive realnosti, kot trdna podlaga sedanjosti s širšem obsegu in smislu.
dejansko s poostreno davčno prakso. Na to opazko bom odgovoril z najnovejšimi podatki o donosu proračunskih dohodkov za dobo od aprila do decembra 1957 po tekočem proračunu za 1937-38 Ti podatki so do konca novembra dokončni, za mesec december so pa še začasni.
Dosedanji donos davkov
Dohodki v tem razdobju znašajo osem milijard 884. 312.200 Din ali 108 58% proračunske ocenitve za prvih 9 mesecev Doseženi presežek dohodkov zna«a v primeri s proračunskimi številkami 701.8 milijona. Meseca decembra 1937 je znašal donos 1.021.164811 Din ali 112 3%. December je že peti mesec tekočega proračunskega leta, v katerem presegajo dohodk' po vrsti eno milijardo Takšnega donosa ni bilo v zadnjih sedmih let:h Ker znaša presežek dohodkov za prva tn četrtletja 700 milijonov, lahko pričakujemo, da bo dose gel do konea leta eno milijardo Zaro pa tudi lahko pričakujemo po proračunu za leto 19 58-39 še nadaljnjih 270 milijonov, če upoštevamo sta;no stremljenje navzgor ki ga kažeio proračunski dohodki. Očitek, da bo mogoče povečanje dohodkov doseči le s poostrenim davčnim postopkom, torej ni na mestu.
Na podlagi najnovejših podatkov o proračunskih dohodkih, lahko trdimo da je dvig dohodkov v zvezi s povečanjem davčne materije, ne pa s kakšnim pritiskom davčne uprave. Kraljevska vlada se dobro zaveda, da pretirani davki sami sebe pojedo. ker izčrpajo vir iz katerega se hranijo. Povečanje davčne materije dokazuje tudi okolnost, da ie leta 1937 nastalo mnogo več gospodarskih podjetij vseh vrst kakor leta 1936. Samo na področju beograjske obrtniške zbornice so leta 1937 ustanovili nad 600 obrtn;h obratov več kakor leta 1936 Na področju petrovgrajske trgovske in Industrijske zbornice znaša pri-
rastek trgovskih in drugih obratov 392. število obvezancev pridobnine znaša 408.561 ali 25.000 več kakor leta 1936. in za nad 100.000 ali 32% več kakor leta 1935.
Posredni in neposredni davki
Od 12.180 milijonov, kolikor znaša proračun dohodkov, odpade na fiskalne dohodke (dajatve) 1.657.5S2, 020.850 Din ali 62.25% na gospodarske dohodke pa 1.597, 979.150' Din ali 37.75%.
Medsebojno razmerje med dohodki pri neposrednih in posrednih davkih kaže po proračunskem predlogu, aa znašajo z davkom za poslovni promet vred posredni davki 5.211.1 milijona Din, neposredni davki pa 26995 milijona Din. Dohodek od posrednih davkov znaša torej približno 148% od dohodka neposrednih davkov. V drugih deželah se to razmerje še bolj nagiba v korist posrednih davkov kakor pri nas. Tako kažejo posredni davki proti neposrednim davkom v posameznih deželah tele odstotke: Avstrija 382 1; Bolgarska 431.1; Rumunija 386 8 in Češkoslovaška 298.7 odstotka. Kakor vidimo iz te primerjave je v vseh bližnjih deželah delež posrednih davkov v proračunskih fiskalnih dohodkih večji kakor pri nas. Čedalje večji delež dohodkov od posrednih davkov v državnih fiskalnih dohodkih ki je značilen ne le za naš proračun dohodkov, temveč tudi za proračun drugih držav je v zvezi z naravo dohodkov od posrednih davkov. Med depresijo padeio dohodki od posrednih davkov katastrofalno vzporedno s poslabšanjem kon-sumentske moči ljudskih slojev, vzporedno s padcem cen ln z zmanjša njem obsega zunanie trgovine Dohodki od neposredni davkov pa kažejo v takem času relativno rečio stabilnost, ker so že vnaprej določeni in mnogo počasneje odgovarjajo na gospodarske izpremembe. V dobi gospodarskega
razmaha, večje potrošnje ln prometa dobrin, skoka cen in porasta zunanje trgovine, pa rastejo dohodki od posrednih davkov mnogo hitreje, ker reagirajo avtomatično na takšno gospodarsko zboljšanje. To je razvidno iz povečanja dohodkov za prvih 9 mesecev proračunskega leta 1937/38. Od presežka dohodkov v znesku 702 milijona čez proračunsko ocenitvijo v dobi od aprila do decembra 1937. odpade 572.3 milijona na fiskalne dohodke, od tega pa 340.3 milijona na neposredne davke. Zato razmerje med neposrednimi in posrednimi davki po našem proračunu nI nekaj nezdravega ali nenavadnega.
Ce povzamem ta pojasnila o proračunskem predlogu za leto 1938/39 lahko rečem, da je ocenitev dohodkov realna da smemo ra-čunati s presežkom 1270 milijonov v glavnem brez uvedbe novih in povečanja obstoječih dajatev in da ga bomo dosegli n« s pritiskom finančne uprave, marveč s krepkejšim bitjem gospodarskega življenja.
Sedaj pride na vrsto finančni zakon
Nato so bili sprejeti vsi računski deli proračuna. Na svoji prihodnji seji bo odbor pričel razpravljati o finančnem zakonu. Člani finančnega odbora so že predložili večje število amandmanov, ki se sedaj urejajo in bo o njih sklepala vlada v najkrajšem roku. Tudi vlada pripravlja večje število amandmanov, vendar za enkrat o njih še niso znane nikake podrobnosti. Ker je jutri praznik sv. Save. finančni odbor ne bo zasedal. Sestal se bo spet v petek in verjetno je, da bo do konca meseca dovršil tudi razpravo o finančnem zakonu, nakar bo proračun s finančnim zakonom definitivno sprejet.
Medtem se je v skupščinskih krogih ž* pojavilo živahno zanimanje za bližnje za ■ sedanje Narodne skupščine. Za enkrat ^ gotovo, da se skupščina ne bo sestala pr<^ senatorskimi volitvami. Bržkone bo sklicana za 9. februaria. Narodna skupščina bo spočetka razpravljala o nekaterih konvencijah in o predlogih verif;kacriskega odbora za verifikacijo mandatov namestnikom onih narodnih poslancev, ki so bili pred kratkim imenovani za senatorje.
Otvoritev 100. zasedanja
sveta Društva narodov
Na dnevnem redu je med drugim tudi vojna na Daljnem vzfeodu — Uvodni diplomatski razgovori
ženeva, 26. jan. vv. Stoto zasedanje sveta Društva narodov je opoldne otvoril s kratkim nagovorom iranski delegat tn državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mustafa Agle. Seji so poleg drugih prisostvovali Spaak (Belgija), Costa de Rels (Bolivija), Eden (Velika Britanija), VVel-lington Ko (Kitajska), Quevedo (Equ-ador), Delbos (Francija), Mustafa Agle (Iran), Muntes (Letcnska), Jordan (Nova Zelandija). Garzia IPeru), Beck (Poljska), Micescu (Rumunija). Unden (švedska) in Surič (Rusija). Ruskega komisarja za zunanje zadeve pričakujejo v 2enevi šele za jutri.
Na dnevnem redu so med drugimi naslednja vprašanja: Vojna na Kitajskem, določitev roka za prihodnji sestanek svetovne razoroži'vene konference m sodelovanje Društva narodov na newyorški svetovni razstavi.
Določitev roka za sklicanje diplomatske konference, na kateri bi naj sklenili mednarodno konvencijo za varstvo nacionalnih umetnin, so odložili do maja. Svet .'e razen tega sprejel darilo 350 000 frankov ki ga je poslala Rockefellerjeva ustanova in je namenjeno gospodarskemu in finančnemu delu Društva narodov.
O spomenici eksekutivnega odbora židovskega svetovnega kongresa najbrže ne bo razpravljal plenum sveta, temveč odbor treh, čigar posvetovanja bodo zaupna.
Pravo zasedanje sveta Društva narodov se bo začelo šele jutri popoldne Brez posebnih te^koč so sklenili, naj se najprej vrše uvodni diplomatski razgovori Mislijo, da bo mogoče najlažje pomiriti nasprotna stališča z uradnimi medsebojnimi stiki To delo. ki ie naivažr>«»:če in zelo kočljivo, se je pričelo že dojX)ldne.
Francoski zunanji minister Delbos se je najprej sp^tal z rumun^kim zunanjim ministrom M:cepcr-m. nato pa s =ovietskim poslanikom v Parizu Suričem. Z Litvino-vom se bo sestal jutri po njegovem prihodu
v Ženevo Zvečer je sprejel turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, ki bo prisostvoval razpravi o aleksandretskem vprašanju, čeprav ni član sveta Društva narodov.
Edenovi razgovori v Parizu
Pariz, 26 jan o Zunanji minister Delbos je snoči v spremstvu načelnika svojega kabineta Rochata odpotoval v Ženevo. Z istim vlakom so se odpeljali v Ženevo tudi angleški zunanji minister Eden, belgijski zunanji minister Spaak in drugi člani delegacije.
Angleški zunanji minister Eden se je v Parizu sestal s Chautempsom in zunanjim ministrom Delbosom, o čemer je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Na poti skozi Pariz v 2enevo je Eden obis" ii predsednika vlade Chautempsa in zunanjega ministra Delbosa, s katerima se je razgovarjal celo uro. Razgovori so se nadaljevali tudi po večerji. Mednarodni položaj je bil podrobno proučen in so bili vsi trije ministri popolnoma soglasni o obravnavanju sodobnih problemov, ki bodo na dnevnem redu v 2enevi.
»Daily Telegraph« pravi, da so bili v Parizu na dnevnem redu naslednji problemi:
1.	Protiboljševiški pakt in njegov vpliv na položaj na Sredozemskem morju.
2.	Nemške kolonijske zahteve in Van Zeelandovo poročilo o ureditvi tega problema.
3.	Zahteve raznih manjših držav, da se de iure prizna italijanski kolonijski imperij
4.	Proučevanje predlogov za reformo Društva narodov.
5.	Gonia proti zidom v jugovzhodnih evropski državah in vprašanje, kako v bodoče bolje zaščititi manjšine.
Novi -boji pri Teruelu
Republikanske čete so prešle severno od Teruela znova
v napad
Barcelona, 26. jan. AA Po dvodnevni prilični tišini so republikanske čete včeraj zopet pričele operirati na teruelskem bojišču. Najprej so ustavile prodiranje nacionalnih sil na levem bregu Alfambre nato pa so zarana napadle v odseku Sin-gre, kakih 30 km sevemo od Teruela vzdolž glavne ceste, ki vodi v Calataid S podporo velikega števila letal, napadalnih vozov in po močni topniški pripravi so se republikanske čete pognale v breg, ki leži več km od ceste in izvedle močan napad na vrh 1071, kjer so se čete generala Franca utrdile Po precei močnem odooru so to po^toianko zavzele Med tem so druge kolone prodirale proti vzhodu in zaoadu •ega	ter p^cn^V Ho hiše de la Hoia
in se približale Si«eri Ni izkriučeno. da bodo v smeri proti Sineri s tem novim napadom pretrgale glavno cesto, ki vodi v Terasi-
Skupina nacionalističnih letal tipa Sa-voia-Marchetti je napadla Barcelono. Na posamezne objekte je padlo večje število bomb v skupni teži približno 3 tone. Ena bomba je zadela kaznilnico, v kateri so bili zbrani fašistični ujetniki. 41 ljudi je bilo ubitih. 67 pa ranjenih
Druga skupina nacionalističnih ljudi je napadla mesto Reus Tam je bilo ubitih 38, ranjenih pa 35 ljudi. Tako v Barceloni kakor v Reusu povzročena škoda je ogromna.
Eskadra 15 republikanskih letal je snoči napadla Valladolid. Letala so porušila z bombami veliko skladišče orožja in streliva.
Salamanca. 26 fan. AA Vrhovno poveljstvo je objavilo, da 1e včeral sovražnik napadel nekatere nacionalistične postojanke na teruelski fronti, pa je bil odbit c velikimi izgubami >
Prepoved katoliških društev na Bavarskem
Monakovo, 26. jan. AA. Uradno objavljajo: Na podlagi § 1 nsredbe državnega predsednika za varstvo naroda in države od 28. februarja 1933 so na področju vseh bavarskih škofij, kamor spada tudi škofija v Steyru, prepovedana vsa katoliška mladinska društva, dekliške kongrega<r'je in v zadnjem času ustanovljene nemške zveze, ker so se te organizacije s svojimi krajevnimi društvi čimdalje bolj oddaljevale od svojih verskih nalog ln se bavile s protidržavnim delovanjem. Tako so njihovi voditelji uporabljali člane mladinskih društev za poročevalsko službo in za sestavljanje in razširjanje protidržavne in nezakonite propagande. Razen tega so v organizaciji sami izvajali sistematsko protidr-žavni pouk te pri tem popolnoma zanemarili verske naloge. Ker so se te organizacije pokazale kot skupine političnega katolicizma in same sebe izločile iz okvira nalog, ki jim jih je začrtala cerkev, je bila država prisiljena nastopiti s tem ukrepom.
Usodna eksplozija pri Parizu
Pariz, 26. jan. k. Pred vojaškim pirotehničnim laboratorijem v pariškem predmestju Villejuifu se je pripetila davi ek«»-plozija. ki je zahtevala 16 človeških žrtev in napravila ogromno materialno škodo v vsej bližnji okolici.
Več vojakov in članov mobilne garde je nakladalo na avtomobile granate in bombe, ki so bile zaplenjene po tajnih skladiščih kapucarjev. Ena bomba je padla na tla. nakar je sledila eksplozija Učinek je bil strašen. Eksplozijo so čuli celo v center Pariza. 2 km daleč okrog laboratorija so se zdrobila vsa stekla na oknih hiš in drugih poslopij. Dele trupel ponesrečenih vo;akov in članov mobilne garde je vrglo po 300 m daleč vstran. Tudi laboratorij je bil deloma razdejan. Za obema tovornima avtomobiloma malone ni nobenega s'edu.
Razbijanje izložb na Dunaju
Dunaj, 26. januarja b. V odgovor na incident kneza Ernesta Hohenberga, ki je po nekem plesu razbi' svetlobno reklamo t kljukastim križem v izložbi nekega rajhov-skega tujskoprometnega urada, je spet oživela nasprotna akcija dunajskih nacistov. Njihova žrtev so to pot dunajski židovski trgovci, katerim nacisti razbijajo izložbe. To svoje delo vrše z vso naglico na ta način, da sc vozijo skoraj vsako noč skozi giavne trgovske ulice na motorjih in obsipajo izložbe židovskih trgovcev s kamenjem. Samo v nedeljo so tako razbili okoli 70 izložb.
Aretacije hitlerjevcev na Dunaju
Dunaj. 26. jan. w. Danes so na Dunaja aretirali tajnika voditelia ilegalne narodno-eocialistiČne stranke stotnika Leopolda in iml Ta veka. ki je pred kratkim imel razgovor z zastopnikom slovaškega liste, izhajajočega v Pragi, v katerem se je izjavil o stanju narodno-socialtefičnega pokreta v Avstriji. Pred ajeeovo aretacijo eo v nVg-ovsm uiradu. ki velja ko>t neofieie'ni urad narod no-eocialistiSne stranke, izvršili preiskavo ter naSli mnogo sumljivega gradiva. Stotnika Leopolda eo po zaslišanja na oo';ci»i iz-pustili, proti inl Tavcfcn pa j« bilo arakoo udoB mi&om^lM
Problemi čsL politike
Predsednik agrarne stranke Beran o češkoslovaški notranji in zunanji politiki
Praga, 26. jan. b. V največji praški dvorani »Luceroi« je bilo zborovanje agrarne stranke ki ga je ajen predsednik Beran sklical zaradi zanimanja javnosti za nekatere pereče probleme češkoslovaške notranje in zunanje politike. Zanimanje za zborovanje je bilo tem večje, ker čo tile prav te dmi potrjene govorice o bližnji rekonstrukciji češkoslovaške vlade.
Beran je v svojem govoru najprej poudaril. da so netočne trditve, da teži agrarna stranka po uvedbi nekakšne totalitarnosti v CSR. Kdor to trdi, namenoma zasleplja javnost Ako si postavimo vprašanje, kaj hočemo: borbo ali sodelovanje, je odgovor lahek. Agrarna stranka je za sodelovanje, in sicer za demokratsko sodelovanje v koaliciji proti diktaturi, bodisi z leve ali desne. Agrarna stranka želi, da se tudi v 20. letu republike obdrži sodelovanje, ki se je obneslo polnih 19. let, toda ne sme se stvoriti v koaliciji koalicija proti koaliciji. Ako bi se to zgodilo, bi dovedlo do preloma v koaliciji. Asrarci so vselej držali dano besedo. Zato ne sme biti program nikogar v koaliciji naperjen proti nam. Naši odnošaji z nemškimi aktivisti eo bili vselej dobri. Prijateljsko sodelujemo z nemškimi agrarci in želimo to sodelovanje tudi nadaljevati.
Ne želimo izzivati nobenega soseda, nikomur
pa budi ne želimo služiti kot sredstvo proti našim 6osedom. Naš izvoz v Francijo in Rusijo nas ne zadovoljuje. V malo Švico izvažamo na primer več kot v Francijo in naša trgovinska bilanca ž njo je aktivna. Trdno verujem, da se bo to stanje z novimi dogovori spremenilo. Dočim sta naši trgovinski bilanci s Francijo in Rusijo pasivni, pa je naša bilanca z Nemčijo aktivna. Islo velja tudi gbde naših trgovinskih odnošajev z Avstrijo. Iz tega sledi, da je politika dr. Hodže za ureditev podunavskili odnošajev pravilna.
Nikakor ne želim sprožiti vprašanja, komu je razvoj dogodkov dal v poslednjih letih prav, toda narod mora spoznati resnico takšno kakršna je. Pokojna Avstrija ie lacra-la sama sebi. zato ie plačala to e svojim obstojem. Nisem vesel, ker se želi sedaj dati agrarcem v zunanji polititki popolno zadoščenje, ljubše ti mi bilo, da bi tega zadoščenja ne bilo. Prav tako ne želim, da bi se morale upoštevati notranjepolitične zahteve agrarcev- toda eno je važno: združimo se, da bi se v sodelovanju vseh državotvornih elementov našel odgovor na osnovno vprašanje: ali naj problem rešimo z borbo ali sodelovanjem? Zavedajmo se. da naše javno življenje ni nikaka arena za neodgovorne in zagrenjene ljudi!
Filip Uratnik:
O bratovskih skladnlcah
Nova pravila bratovskih skladnic se začenjajo koinentirati po našem časopisju in po naših revirjih po povsem političnih vidikih m na način, ki ni v skladu z ljubo hčerko božjo — resnico. Zato Vam bom hvaležen, če objavite v »Jutru« nekaj popravkov k tem diskusijam in člankom.
Najprej moram popraviti Vašo trditev — to trditev ponavlja tudi »Slovenec« z dne 26. januarja — da so dali vsi deloda-jalski in delavski zastopniki, ki so razpravljali v Beogradu o tekstu novih pravil, med njimi tudi predstavnik naše Delavske zbornice in delojemalski predstavnik Glavne bratovske skladnice, pristanek na novi tekst teh pravil. Konkretno se trdi to o čl. 50 tn 82 novih pravil, ki so vzbudila v naših revirjih največ hude krvi.
Resnica je ta, da se je vršilo o celem tekstu novih pravil, — kar se mora lojalno priznati. — najširje anketiranje interesentov pred predstavnikom ministrstva. Pri tem so se zaslišala vsa mnenja, ki pa so bila, kakor je na anketah pač običaj, zelo deljena. O vsakem važnejšem členu se je razvila obširna diskusija. Predstavnik ministrstva je ta mišljenja vpo-ž te val, v kolikor so bila soglasna. Drugače pa je iskal med nasprotji kompromis, ki ga je osvojil, ne da bi puščal o kaki stvari seveda glasovati.
Slovenska delojemalska zastopnika sta Tiila na anketi mišljenja, da bi bilo najbolje, če bi ostala nova pravila le pri stilističnih spremembah, kar so po prvem osnutku tudi hUa. V pogledu §§ 82 in 50 ■•sta zahtevala oba, da se ta dva člena ne spreminjata. Ker nista zahtevala nikakih sprememb, ki bi povzročale bratovskim skladnicam nove stroške, v tem njihovem stališču tudi ni bilo nobenega strahu pred odgovornostjo in nikake demagogije. Tudi kaka sanacija bratovskih skladnic to pot ni bila na dnevnem redu. ker je bila izvršena ta že z uredbo o centralnem skladu.
O § 82 smo navedli na anketi v pismeni predstavki: Po čl. 82 osnutka novih pravil bi ponesrečeni rudarji, ki dobivajo nezgodno rento, a so ostali še dalje zaposleni, ne smeli prejemati z rento skupaj večjih dohodkov, kakor so jih prejemali, preden jim je bila priznana renta. To je zlasti za nezgodne rente nepravilno. Taki rudarji se zaslužku ne morejo odreči, ker od same rente ne morejo živeti. Tudi delne rešitve so nepravilne. Ce bi se odrekli le delu zaslužka. bi imel korist od tega le delodajalec. Ce bi se odrekli le delu nezgodne rente, bo imel od tega korist posredno zopet le delodajalec, ki nezgodno rento za panogo edini prispeva. Delavec pa je le oškodovan. Ta panoga tudi pasivna ni.
To smo pred g. ministrom povedali in oddali to mišljenje tudi pismeno. Mislim,
to mišljenje ni nikaka nesreča, , ki mu manjka kot odškodnino Veliko pa takih
spremenil čisto smo bili mišlje-starem, in smo
da res ni bilo prav, da se vpoštevalo, saj ne bi bila če bi prejemal kak delavec par prstov, še za naprej par dinarjev več dohodkov, primerov itak najbrž ni.
V pogledu § 50, ki se je slučajno in nepričakovano, nja, naj ostane vse to pri to tudi branili.
Na anketi so nastopili skoro vsi poslo-davci in tudi del bratovskih skladnic zelo ostro proti temu, da bi se upropaščale s predalekosežnim čuvanjem članskih pravic finance bratovskih skladnic. Oni so bili za to, da se čuvanje s priznalnino sploh odpravi. Mi smo poudarjali, da je pri obsežnih redukcijah rudarjev danes mogoče, da se z zopetno zaposlitvijo po § 51 pridobljene pravice ne morejo vedno očuvati, ker zlasti starejši rudarji ne bodo našli vedno zaposlitvene možnosti.
Med obema stališčema se Je iskal kompromis, ki se je našel v tem, da dovoljujejo nova pravila čuvanje članstva le za omejeno dobo, za dobo. ki je polovico krajša kot pridobljeno članstvo.
Mišljenja smo, da bo treba iskati, če se že hočejo finance bratovskih skladnic čuvati, kompromis na drugi podlagi. Revni rudarji ki ne morejo dobiti zaposlitve, naj bi čuvali svoje pravice neomejeno, bivši rudarji, ki so prestopili v dobro situirane samostojne poklice, pa naj bi to pravico izgubili, za tako spremembo pravil je še vedno čas.
Stvarno bi imel popraviti v diskusiji o pravilih še trditev »Delavske politike«, ki trdi. da nova pravila prispevke za bra-tovsko skladnico znižujejo. To ni res. Prispevki ostajajo v odstotkih nespremenjeni, preko povišanja kategorijskih zaslužkov pa se bor1 o še povišali. To povišanje pa ni samo potrebno, temveč bo Se premajhno, ker predvidevajo nova pravila dajanje rent po 5 letih na mesto po 10 letih in ker predvidevajo povišanje rent in zmanjšanje članske dobe.
H koncu naj izrazim mišljenje, da je prav nepotrebno polemizirati o teh za delavstvo resnih problemih na tak način, da se da politično kopito otipati ln da se znaša s tem med delavstvo le zmeda. Vsaj tisti, ki smo bili od delavske strani v Beogradu, za to nismo dali povoda. Mi smo dali o vsem tako v Beogradu kakor doma točne informacije. V teh informacijah so bile navedene sončne in senčne strani. Neresnice nam niso potrebne, tudi če se borbe ne izogibamo. Pri tem je povsem nepotrebno, da se stvari potvorjeno in neresnično slikajo in ustvarjajo umetna nasprotstva.
Mova razkritfa o 9fHrvat§ki zaščiti"
Poročali smo že o homatijah v hrvatskem pogrebnem društvu sv. Antona v Sarajevu. kjer je vstala nekaj sto glav močna opozicija proti vodstvu z očitki, da m pravilno gospodarilo z društvenim premoženjem. Voditelje opozicije je politično vodstvo sarajevskih mačkovcev brez zaslišanja izključilo iz stranke, češ da so kršili strankino disciplino. Med izključenimi je bil tudi ugledni sarajevski obrtnik An-to Peiič. ki je po izključitvi spravil v javnost kaj zanimive informacije o delovanju mačkovske milične organizacije »Hrvatske zaščite«. Nastopil je kot priča v procesu zaradi napada na profesorja Zaplato, katerega so pretolkli člani »Hrvatske zaščite« samo zato, ker je dal na razpolago sobo hrvatskim akademikom, ki se niso brezpogojno pokorili poveljem političnega vodstva mačkovcev v Sarajevu.
Sedaj se je oglasil Pejič še v sarajevskih listih s podpisano izjavo, v kateri objavlja zelo interesantnc informacije o delovanju »Hrvatske zaščite«. Med drugim pravi, da se je prenričal. da ni »Hrvatska zaščita« niti ljudska, niti hrvatska organizacija, nego organizacija, ki ima nalogo s silo prisiliti Hrvate k poslušnosti naoram višjim ne g!ede na pravico resnico in poštenje. Prav tak') pa tudi brez ozira na to, ali je izdano povelje v interesu narod-a. ali pa samo v interesu posameznikov Kot ak'ivni član te oigani/aciie sem se prepričal, da koristi n služi samo nekaterim poedincem. ki si domišljajo, da so hrvatski pokret ali celo hrvatski narod Kar se skuha v njihovih glavah, to mora. če tudi s silo. sprejeti hrvatski narod, čeprav se tako postopanje protivi njegovemu demokratskemu razpoložen iu Gioboko sem prepričan, da je ustanova »Hrvatske zašč^e« siaba stvar Ako dob- kaka oseba aH skupina tek na tvoie premoženje, ki se nahaja n nr. v kakem društvu in hočeš ti te svoje pravice braniti, se pojavi »Hrvatska zaščita«, ki ti v ime-
nu hrvatskega naroda prepreči izvrševanje tvojih pravic.«
Svojo izjavo zaključuje g. Pejič s pozivom, naj se vse, kar ni dobro in pošteno in kar ne služi interesom celokupnega hrvatskega naroda, za vsako ceno odstrani.«
Arhkrejski sabor
Beograd, 26. jan. p. Arhierejski sabor zaseda že nekaj dni. Nocoj je bil objavljen naslednji službeni komunike:
Dopoldne so eparhijski arhiereji poročali o položaju v posameznih eparhijah. Vse delo arhierejskega sinoda se razvija eno-dušno in v popolni harmoniji.
Popoldne se je nadaljevalo delo v sa-borskih odborih, ki so bili ustanovljeni za proučitev raznih zadev.
Jutri zaradi praznika sv. Save ne bo seje. Zasedanje se bo v petek nadaljevalo.
Protijaponske demonstracije v Franciji
Pariz, 26. jan. o Davi se je japonski vojaški ataše v Parizu v družbi letalskega ministra Guy !a Chambrea pripeljal v letalsko tovarno Farman, da bi si ogledal nekaj novih tipov letal. Ko so delavci opazili japonskega diplomata, so pričeli demonstrirati proti njemu in vzklikati: »Doli z Japonsko! Doii s krvniki človešfva.« Letalski minister se je opravičeval atašeju zaradi tega incidenta, nazadnje pa sta morala oba naglo zapustiti tovarno.
Enak incident se je pripetil v tovarni avtomobilov Samson, kamor je prišla skupina japonskih kupcev ogledovat avtomobile, ki so jih nameravali kupiti za Japonsko. Tudi tu je delavstvo pričelo odločno demonstrirati proti Japoncem Razjarjeni delavci so vpili »Dol z rumenimi morilci!« Japonci so morali pobegniti iz tovarne, ker bi jih bili drugače nedvomno napadli.
Beležke
»Domoljubove" pritožbe
»Domoljub« razmišlja o ustanavljanju raznih centralnih fondov, ki se stekajo v Beograd, in prihaja do zaključka, da je »naš centralizem vprav neverjetno iznajdljiv in leto za letom dobivamo bolj ali manj po tihem v Belgradu nove fonde, v katere se stekajo težke vsote iz vseh banovin. Iz njih pa vsaj mi ne dobivamo skoraj ničesar, ali pa kake ponižujoče miloščine. Tako smo n. pr. plačali Slovenci 1. 1936 v belgrajski gozdarski fond, ki ;ie namenjen predvsem za pogozdovanje, celih 238.906 dinarjev, dobili pa smo iz njega za pogozdovanje okoli 50.000 dinarjev. Vse drugo so pa lepo »ujedinili« v Belgradu«.
Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da vsaj to pot »Domoljub« ne dolži JNS in }u-goslovenskih nacionalistov, da so vrnili Sloveniji 1. 1936 iz gozdarskega fonda od vplačanih 238.000 Din samo 50.000 Din. Kliub temu pa ne bo mogel nihče verjeti v iskrenost »Domoljuboveea« zgražanja, saj je vendar samo od njega odvisno, da se ti nedostatki odpravijo.
Sreske skup^ine JNS v Srbiji
V	nedeljo so bile v moravskl banovini tri sreske skupščine JNS. Na skupščini v Sokobanjl sta poročala o političnem ln gospodarskem položaju poslanca Mirko Uroševič in dr. Srnko Vukanovič. V sreski odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh občin sokobanjskega sreza, za predsednika pa bivši narodni poslanec Dragomlr Mi-lovanovič.
Druga skupščina Je bila za moravskl srez. kjer Je bil izvolien za predsednika sreske organizacije bivši poslanec 2ivojin Stevanovič. Na skupščini je bilo sklenjeno. da se morajo do konca februarja oof'-viti občinske organizacije JNS tudi v rnih občinah, kjer se to doslej Se ni zgodilo.
Na skupščini za despotovski srez Je bil izvoljen za predsednika sreske organlza-cije JNS prota Draga Mitrovič Tudi tam je bil Izdelan podroben program, kako naj se oži ve strankine organi zacile v onih občinah tega sreza, v katerih še niso začele n° novo delovati.
Prilike v LJ o tiče vem „Zboru"
LjotiSev >Zbor«, na katerega so polagali tudi v Sloveniji nekateri velike nade. je štel v vzponu svojega razmaha kakih 40.000 članov. S tem je dosegel svoj višek in pričel počasi nazadovati. Prvi so se pričeli puntati razni voditelji v vodstvu organizacije, ker se 6tvari niso tako razvijale, kakor so pričakovali. Ljotič je z njimi precej energično obračunal in jih vrgel iz organizacije. Puntarji pa ee niso dali ugnati in so pričeli rovariti na vseh straneh. Posrečilo se jim je zanesti v >Zbor« zmedo in razkol. Tako je doživela naša javnost zadnje dni izstop >Jugoslovenske akcije« in * Jugoslovanskih delavskih nacionalnih sindikatov« iz >Zbora«. Sedaj pa je segel razdor že celo v samo ognjišče »Zbora« v Smederevo. kjer je pričel Dimitriie Ljotič ž. pred leti s svojo politično akcijo. Na občnem zboru smederev-eke krajevne organizacije >Zbora« je bilo namreč soglasno sklenjeno, da se Smederev-čani solidarizirajo z Jugoslovensko akcijo in izstopal iz >Zbora<. Na občnem zboru je bilo. kakor poroča »Vreme«, 80 odstotkov vseh članov.
Zanimiv spor v Cavtatu
Nedavno so bile občinske volitve v Cavtatu zaradi prekomasacije občine. Ministrstvo notranjih del je namreč odcepilo okolico od mesta Cavtata z motivacijo, da kmetska okolica ne more Imeti pravega razumevanja za tradicije in naloge mesta. Vršile so se volitve, pri katerih so zmagah v Cavtatu jugoslovenski nacionalisti, v okoliški občini Konavlje pa radi-čevci. Sedaj se je vnela med obema občinama huda borba, komu pripada slovita Bogišičeva knjižnica, ki se nahaja v Cavtatu. Konavljčani zahtevajo, naj se Bogišičeva knjižnica razdeli, češ da jo je zapustil cavtatski občini kot taki in ne samo mestu Cavtatu. Občinski odbor v Cavtatu zopet trdi, da je Bogičevič zapustil svojo knjižnico mestu Cavtatu. Konavljčani groze sedaj s tožbo za razdelitev knjižnice.
Kaj bi bilo s Slovenci, če bi izbruhnila vojna
Včasih napiše nedeljski ideolog »Slovenca« Frtauoku Gustl tako tehtno besedo, da bi bila velika škoda, če jo ne bi prevedli v slovenščino, da se seznani z njo tudi široka slovenska javnost. Tako n. pr. razmišlja v nedeljo o vojni nevarnosti in opasmcstih, ki prete Slovencem v tem slučaju. O tem pravi med drugim:
»Slovenci, ki smo tako miroljubni, bomo spet zašli v kak »šmir«. Že zdaj ne verno, kako si bi iz zadrege pomagali. Naj izbruhne ša kaka vojna, pa smo v zosu. Bolnico imamo tako, da strokovnjaki že premišljujejo, kako bi postavili postelje na njenih strehah. Univerza je že tudi pričela pojemati. Kar naenkrat bo prišlo tako daleč, da bo izginila kakor kafra. ženske že sedaj ne marajo več žepov na svojih oblekah. Ako bo vojna, potem tudi mežje ne bodo več potrebovali žepov, ker ne bodo imeli kaj vanje dajati.«
Mladina JNS v slovenjgraškem srezu
V	nedeljo popolne je bila v Podgorju pri Slovenjgradcu krasno uspela ustanovna skupščina mladine JNS. Zbralo se je preko 60 kmetskih in delavskih fantov, ki so napolnili prostore gostilne Rogina. Skupščino je otvoril in vodil g. Anton Rogina, delegat slovenjgraške sreske organizacije O JNS g. Janez Grabeč pa je z navdušujočimi besedami pozdravil zboro-valce. Podpredsednik iste sreske organizacije g. Karlo Kokolj je podrobno govoril o raznih perečih gospodarskih zadevah, zlasti onih, ki tarejo našega kmeta in delavca. Pridružil je še kratek politični pregled. Njegova izvajanja so bila sprejeta z viharnim odobravanjem.
Za predsednika nove krajevne organizacije O.JNS je bil izvoljen Anton Krenker, za podpredsednika Ivan Potočnik, za taj-, nika Ivan Kresnik, za blagajnika Anton I Sečnjak in za odbornike Ignac Anželak, Ivan Anželak. Josip Krenker in Anton Ro-j gina. Lepo zborovanje je bilo zaključeno i m himno »Hej Slovani!«
Severni sij nad vso Evropo
(Glej tudi poročilo na tretji strani)
Beograd, 26. jan. p. Snoči med 22. in 23.
uro se je tudi na beograjskem nebu opazila močna svetloba, ki je imela podobo gorečega polkroga. Okrog polnoči so imeli beograjski astronomi že povsem jasno sliko o tem sdju. Astronom, univ. prof. Vojislav Miškovič pojasnjuje ta pojav kot učinek posebne periode običajne solnčne aktivnosti. Po navadi je mogoče vsakih 11 let in še nekaj več malo pred enakonočjem opaziti na nebu tak sij v obliki elipse, ki je včasih s prostimi očmi neviden, včasih pa zelo močan. Znano je, da se taka svetloba redno pojavlja na obeh polih v času tako zvane polarne noči. Bistveno je za ta pojav, ali je svetloba čista ali korpusku-larna ali elektromagnetska. Svetloba nič ne vpliva na zemljo. Običajni pojav solnč-nih peg vznemiri magnetsko iglo.
Beograjski astronomski observatorij je opoldne izdal komunike, v katerem ugotavlja, da spada ta sij med zelo redke nebesne pojave v naših krajih. Svetloba je belo-zelenkasta, na spodnjem robu včasih oranžasta, posebno če je močno intenzivna. Običajno ima obliko loka. Te pojave geofiziki in astronomi intenzivno proučujejo. Nedvomno pojav ni samo svetlobnega nego tudi elektromagnetskega značaja. Snoči je bil izjemno močan, kar je bržkone v zvezi z letošnjo izredno aktivnostjo solnčnih peg.
Nad Zagrebško goro
Zagreb, 26. jan. o- Polama luč se je snoči med 21. in 22. uro širila nad Zagrebom odnosno nad Medvednico v širokem snopu in je btla spočetka močno rdeča, pozneje pa so se v njej pojavljali žarki svetlejše barve. Fenomen se je polagoma širil in zavzel vse področje nad Zagrebško goro. Zdelo se je, kakor da je za goro nastal ogromen požar. Polagoma se Je luč pričela premikati proti zapadu ln Je nastal vtis, kakor da bi z ogromnim žarometom svetili po nebu...
Tudi v Karlovcu, Varaždinu, Banjalukl, Subotici tn Sarajevu so opažali to luč, ki je ponekod povzročila med ljudmi precej strahu. V nekaterih krajih so se celo gasilci odpravili na pot, dokler se niso prepričali, da svetloba ni odsev ognja, nego redek pojav na nebu.
Poročila iz raznih
evropskih držav
Oslo, 26. jan. a. V vsej južni Norveški so snoči lahko opazovali lep pojav polarne svetlobe. Ponoči je bilo več ur tako svetlo kakor podnevi.
Amsterdam. 26. jan. a. Na Nizozemskem so pričakovali, da bo po nebeškem pojavu nastal velik vihar, zaradi česar ribiči niso
odffii na lov. Po brzojavnih žicah ao opa-»ovali valove teluričnega toka, kl je mata® oviral brzojavni promet
London, 23 jan. o. Zaradi atooOnjegat. nebesnega pojava bo nastale po vwej Ajo-gliji motnje v telefonskem bi kratkovalovnem brezžičnem prometu. MarnetskJ kompasi na vseh ladjah so ves čas kazait
▼	napačne smeri. V Rokavskem prelivu se je morje popolnoma pomirilo, da je btla gladina podobna ledeni ploSčl Tudi b#-bavice nI bdlo.
Pariz, 26 jan. a. Polt m o svetlobo, ki }e v Franciji trajala od 19. do 21., so posebno
▼	alpskih predelih lahko najlepše opazovali. Nad Alpami je bila svetloba rdečkasta, preprežena ponekod * belo barvo. V' Brianconu so delavci ponoči lahko delali brez električne razsvetljave. Nad severnimi kraji Francije se je polarna luč prelivala v ogromnih trakovih, ki so menjaval? svojo barvo. Iz Pariza so pojav le slabo opazovali.
Lizbona 26 lan. a. Brž ko Je »a51o sokv-
ce. se je pojavila polarna svetloba, ki Je niso opazili na Portugalskem že nad 40 let j Po vaseh je nastalo precejšnje razburjenje,, ki se je šele poleglo, ko »e je po lama noč spremenila v pravo temo.
Turin, 26. jan. AA. V Turinu, Aosti, S!-nerolu, Bordiu hi Valetelmu t Italiji ja polarna luč razsvetljevala nebo nad eno uro.
Varfeva. 26 Jan. a. Na Poljskem Je bilo videti polarno noč v obliki dveh ogromnih snopov na nebu. Cer nekaj minut je ugasnila, nato pa se zopet pojavila ▼ rdeči barvi, Odsvite svetlobe so lahko opazovali tudi v Krakovu in Varšavi.
Dunaj, 26. jan. a Redek prizor polarne, svetlobe so snoči opazovali ne samo na Dunaju. temveč v vseh krajih Avstrije.
Dunaj, 26 jan. o. O snočnjem nebesnem pojavu je objavi! dunajski astronom prof. dr. Osvvald Thomas iziavo. v kateri je poudaril, da tako lepega polarnega svita, r srednji Evropi že desetletja ni bilo opaziti. Pojav je vsekakor v zvezi z delovanjem solnca. ki je prav sedaj izredno močno. Solnčni žarki povzročajo v nadzemskih sferah magnetske nevihte, katerih posledice so svetlobni pojavi, ki nastajajo vedno kot električna žarki, ki prodirajo v magnetska polja. Snočnji pojav se je odlikoval posebno po sunkovitih tresljajih svetlobo. Astronomi so že več časa pričakovali ta pojav. 2e ped tedni je znani astronom Ster-ner iz Osla napovedal, da se bo nad Evropo pojavil polarni svit rdeče barve. Fosled-nja taka poiava sta bila opažena r letih 1S70 in 1903.
Iz Rima v Rio de Jaiielro v 24 urah
Rim, 26. jan. k. V poslednjih dveh dneh je stkupina italijanskih letalcev, med njimi znani letalski prvak Biseo in Mussoli-nijev sin Bruno, izvršila uspešen in rekorden polet iz Rima v Rio de Janeiro. Letalci, ki so odšli na pot s tremi letali tipa Savoia Marcotti 79, so po programu pristali v Dakarju na zapadnem robu afriškega kontinenta, odkoder so preleteli južni Atlantski ocean. Snoči ob 22 45 sta dve letali z Biseom in Brunom Mussolini-jem prispeli v Rio de Janeiro. tretje letalo, ki ga je vodil kapetan Moscatelli pa je moralo zaradi napake v motorju pristati v Port Natalu. Letalci so preleteli progo, dolgo okrog 10.000 km, efektivno
v 24 urah. Od Rima do Dakarja so leteK v višini 4 do 5 km, preko oceana pa v višini 3.800 m. Okrog 17 30 sta prvi dve letali prileteli nad južno-ameriško obalo.
Vest, da so italijanski letalci prispeli v Brazilijo, je izzvala v vsej Italiji veliko zadovoljstvo. Poslopja fašističnih organizacij so bila takoj razsvetljena ta v vsefa gledališčih in zabaviščih so godbe zaigrale italijansko im fašistično himno. Po ulicah so koraikali številni sprevodi
Kralj Viktor Emanuel je poslal ministrskemu predsedniku Mussollnlju br•»>-javko, v kateri ga prosi, naj izreče letal-cem za njihov uspeh njegovo zahvalo.
Akcija za izpopolnitev naših zdravstvenih
ustanov
Ljubljana, 26. januarja.
Na dekanatu filozofske fakultete ua univerzi se je nocoj po daljšem presledku vršila seja Akcije za razširjenje ljubljanske bolnice, ki jo je namesto pokojnega predsednika univ. prof. dr. Alfreda šerka vodil podpredsednik univ. prof dr. Alija Košir.
Predsedujoči je poročal o nekaterih važnih momentih, ki so nastopili zadnji čas, zlasti kar se tiče denarnih sredstev, ki bi se dala mobilizirati za izpopolnitev in dograditev naših zdravstvenih ustanov. Tako premoreta Pokojninski zavod in Okrožni urad znatne rezerve, ki bi se dale uporabiti za dograditev osrednje bolnice v Ljubljani in za razširjenje bolnic v provinci V zvezi s to zadevo je pokojni univ. prof. dr. šerko — njegovemu spominu so se udeleženci seje oddolžili na dostojen način — že pred tedni obiskal bana dr. Natlačena in od njega prevzel nalogo, da
v sporazumu z vodstvom ekcije predlaen. odbor, ki naj bi v bodoče pretresel vre konkretne tehnične in finančne profoleme zdravstvene politike v naši banovini. Nenadna smrt je pretrgala nit šerkovegra dela v dnevih najtntenzivnejših odločitev, takoj nato pa so se sestali vodilni funkcionarji akcije tn Sklenili, da banu predloge v odobritev odbor, v katerem naj M bili zastopnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri bonski upravi, zastopnik tehničnega oddelka, predsednik mestne Občine, zastopnik medicinske fakultete, zastopnik obče državne bc-inlo«, zastopnik Akcije za razširjenje ljubljeffi-slcg bolnice .predsednik PZ dr. Milavec to upravni svetnik Suzorja Ivan Avsenek-Včeraj je bila lista sporočena banu. V rokah tega odbora bedo poslej vse odločitve o razvoju zdravstvenih ustanov v dravski banovini
Nemški delavci na odmoru ob Jadranu
Split, 26. jan. o. Znana kulturna organizacija nemškega delavstva »Kraft duroh Freude« je stavila našemu trgovinskemu ministrstvu ponudbo, da pošlje v prihodnji sezoni 50.000 nemških delavcev na naše Pri-monje. da bi tam preživeli svoje letne dopuste. Nemški delavci bi prispeli na Jadran z nemškimi parniki in bi ee od maja pa do konca sezije zvrstili tako, da bi jih bilo v Primorju stalno po 6 000. Razmestili naj bi se po vseh primorskih krajih od Sušaka do Boke Kotorske. Vsak delavec bi preživel na našem Primorju po 14 do 21 dni. Ministrstvo za trgovino je ponudbo sprejelo in je našim primorskim tujsko-prometnim organizacijam poverilo nalogo, da prevzamejo organizacijo za nastanitev in preskrbo teh 50.000 ljudi. Ce bo akcija uspela, bo znašal finančni efekt letovanja 50.000 nemških delavcev v našem Primorjj okrog 40 milijonov dinarjev.
Iz državne službe
Beograd, 26. jan. p. Na lastno prošnjo je starešina sreskega sodišča v Litiji, Ivan Tratnik, premeščen k sreskemu sodišču v Ptuj. dr. Robert Kramberger pa lz Ptuja v Lendavo. — Za sreskega sodnika v Lendavi je imenovan Otmar Cvim, pristav pri sreskem sodišču v Murski Soboti, v Ljutomeru pa Stanko Kmelas, pristav v Ložu. — Napredovali so za pisarniške i uradnike v 6. skupini viSji ofidal Franc i OsokOk x Novem mwt% Isaa fiuAai s
Novem mestu. Franc Morel v Novem mestu in Matej Gorjan pri okrožnem sodišča v Mariboru, za višjega pisarniškega oft-ciala v 7. pol. pa Franc Tumpej, oficlal pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Premeščen je davkar Franc Hartman 1» Kočevja v Krško.
Premeščen je za višjega veterinarskega pristava v 7. pol. sk. k sreskemu načeJ-stvu v Slovenjgradcu Franc Herkovič, doslej v Črnomlju.
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
London, 36. jan. AA. Današnji izidi v table - tenisu za evetvno prvenstvo »o naslednj'i:Belgdia:Nfeozemska 5:1. Poljska Walles 5:0, Češkoslovaška : Francija 5:0. Anglija:Avstrija 5:4, USA:Irska 5:<X Nefničija:LetoiRika 5:0. Jugoslavija :Egiprt 5:0, Madžarska:Litva 5:0. Vrstni red v posameznih skupinah je: prvo skupina USA 7 zmag. Anglija in Avstrija po 6, Poljska A, Nemčija 3, Letonska 2, Iiska 1, Wellee 0. druara skupina Mal ižanska 7 zmag. Češkoslovaška 6, Franoip.. Jugoslavija, Litva po Belgiija 2, Nizozemska 1, Egipt 0.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno vreme s postopnim povečanjem oblačnpsti na zapadu in severu.
Zagrebška: Vreme se bo polagoma spremenilo. Nebo se bo pooblačilo. Temperature se bodo nekoliko dvignile.
Dunajska: Po večini oblačno s padavinami, v začetku do 800 m višine dež, ▼
tnptn ali Hvah Hnoh ti»li niitih Ifgah mM
tH?	^^RBI^®	■P^^H^P
(Pojavna ?uc iigct Jugoslavijo
Ljubljana, 26. januarja.
Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz vseh krajev naše države in iz inozemstva, je bil včerajšnji polarni sij, ki je povzročil med ljudstvom po Evropi tolikanj razburjenja in zmede, največji, kar smo jih videli v Evropi zadnjih sto let. Ognjeno rdeči oblok iz katerega so sikali beli, modri, zeleni in rumeni svetlobni prameni, je bil viden od Britanskega otočja preko vse zapadne in srednje Evrope tja do Karpatov. Kako orjaških razmer je bila skrivnostna nebesna luč, se še bolje vidi iz tega, da so jo proti jugu opazovali od Pirenejev, vdolž vse severne obale Sredozemskega morja ter po vsem Jadranskem in Jonskem morju, kar se že dolga desetletja ni primerilo.
Kaj čudno, če je zlasti v teh južnih krajih nenavadna nebesna prikazen vzbudila med preprostim ljudstvom obilo strahu. Oživele so stare bajke o nebesnih znamenjih, ki neki prinašajo velike nesreče na svet.
Manj praznovemo nastrojeni ljudje so bili takoj spočetka prepričani, da je moral nekje visoko na severu izbruhniti silen požar. katerega krvavordeči odsev se vidi na sto in sto kilometrov daleč. Povsod je vznemirjeno ljudstvo klicalo gasilce, ki so urno pripravili vozila in orodje, vendar se niso vedeli kam obrniti, ker je rdeči od-svit domnevnega požara neprestano spreminjal svojo smer. Zdaj se je žaril natančno proti severu, zdaj se je spet pomaknil bolj proti zapadu. žarenje se je neprestano izpreminjalo, oblika se je menjavala od trenutka do trenutka.
Ponekod so videli zagonetni nebeški ogenj kakor ogromen rdeč oblok, iz katerega so švigali žarki mavrične barve, drugod — n. pr. na našem Jadranu — kot velikansko solnce, ki vstaja na obzorju, marsikje pa. samo kot brezobličen ognjen oblak, ki se je neopazno stapljal s temino nebosklona.
Najlepši sij pri nas
Kakor se da posneti iz opisov številnih opazovalcev, je bil pojav polarnega sija najveličastnejši v alpskih deželah: pri nas r,a Gorenjskem, potiej pa na Koroškem in štajerskem, v Avstriji ter na Bavarskem. Pri nas so ga najlepše opazovali na Jese nicah, ko je kakor mogočna krvavordeča s.arja vstal nad vrhovi Karavank. Ljudje so Tsili zaradi rdečega žara sprva vsi prepričani, da je moral nekje v Karavankah izbruhniti silen požar, da morajo goreti velikanski gozdni kompleksi nekje na naši aii pa na avstrijski strani. Šele, ko je začel rdeči odsev spreminjati svojo lego, ko se je začel od črnega vrha pomikati proti Golici in naprej proti Kranjski gori in Tr bižu, ko je hkrati začel tudi spreminjati barvo, so ljudje uganili, da ne gre za požar, marveč da mora biti nenavadna svetloba drugačnega izvora. Strah in nemir, ki se je sprva polastil ljudi, se je počasi sprostil v nemoteno občudovanje mogočnega prirodnega pojava.
Zanimivo je, da severnega sija niso opazili povsod istočasno. Najprvo se je prikazal na vzhodnem robu Alp, kjer so prvo rahlo rdečkasto svetlobo zagledali že okrog tri četrt na osmo zvečer. Ob 8. so videli polarno luč že v vsej srednji Evropi, vendar je največjo jakost dosegla v bolj severno ležečih krajih, zlasti v Nemčiji šele med po! 9. in 9. uro, ko je na jugu svetloba že skoraj ugasnila. Videti pa je, da je to pot severni sij vzplamtel nekako točno nad sredino Evrope in ne kakor običajno nad deželami skrajnega severa, tako da so se pri nas videli le njega najvišji svetlobni prameni.
Pred dc&rimi sto leti
V taKo veliKansla razseznosti kakor se nam je to pot prikazal ta nebesni pojav, ga, Evropa že m viuela od leta 1831., ko je v noci 9. januarja poiarni ogenj razsvetlil nebo od Madrida do sibirskih tunder. Tudi takrat je redka nebesna prikazen naredila med ljudstvom dosti strahu. Nekateri zmedeni prerok je napovedoval konec sveta pa se ni nič pomembnejšega zgo-gilo na svetu. Vsi ti nenavadni svetlobni pojavi v naravi, ki samo v temni noči lahko razodenejo svoje veličastvo, ki jih pa pri belem dnevu niti opaziti ne moremo, so pač samo medel odsvit križanja drugih velikih sil, ki vodijo zemeljsko kroglo po njenem kozmičnem tiru.
Kaj je severni sij, znanost prav do najnovejšega časa ni vedela povedati. Sicer ■se je že ob koncu prejšnjega stoletja posrečilo umetno proizvajati polarno luč v majhnih dimenzijah, ali tisto je bilo prav za prav samo ogenj sv. Elije, kakršnega opažamo na konicah strelovodov pred nevihtami Še-'e precej kasneje se je Birkelandu in Stor-merju posrečilo na majhnem modelu zem-je posneti pravo polarno luč in s tem tudi dokazati, kaj so pravi vzroki njenega nastanka m kako da pride do izredne pestrosti njenih oblik in barv.
Vzrok polarne luči
Pravi vzrok poiarne luči je sonce, Id našo zemljo bombardira s pradelci elektrike s katodnimi žarki ali elektroni. Včasi nas
obsipa z njimi bogateje, včasi nam jih bolj skopo pošilja, kakor je pač njegovo svetlo lice boij ali manj posuto s pegami. Ti katodni žarki pa ne prihajajo v ravni črti na zemljo, ampak se začno kakor sveder suk-Ijati, čim pzidejo v območje magnetnega polja naše zemlje. Na vse mogoče načine zverižena in sesukana postanejo njihova pota v najvišjih plasteh naše atmosfere. In ko tu zadenejo na redke zračne molekule. se zaradi udarca rodi svetloba v vseh mogočih barvah in odtenkih in ta svetloba s:: nam zaradi zveriženosti katodnih žarkov vidi v značilnih oblikah severnega sija.
Najčešče se pokaže polarna luč v obliki medlega mavričnega obloka s posameznimi pasovi v vzdolžni smeri, z ostrim spodnjim robom, pod katerim je videti nebo nenavadno temno, često se iz tega loka spuščajo posamezni svetlobni prameni ki se oo loku naglo selijo iz enega konca na drugega. Dostikrat posebnega loka vobče ni opaziti, ampak je samo nebo preprečeno s pahljačo trepetajočih žarkov različne dolžine in barvitosti. Manj močna polarna svefoba se nam včasi prikazuje samo kot zabr.sana trepetajoča megla. Najlepši pa je ta poiav kadar se ognjeni lok s koncema odtrga od obzona in se potlej svetlobni trak začne zviiati v kolobarje, spirale kpf-e in slične oblike.
V nnšem zemlienisnem pasu se prikaže polarni sij največkrat v obliki omenjene svetle megle in ga Često niti dobro ne opa-
zimo. Po spektralnih analizah so dognali, da je vir svetlobe pri njih največkrat žareči dušik, včasi pa se k temu primešajo še razni žareči žlahtni plini.
In puščavski pesek • • •
Francoski strokovnjaki sodijo, da je bil zadnji severni sij prav posebno izrazit tudi zaradi tega, ker se je v visokih zračnih plasteh srečal z oblaki puščavskega peska, od katerega se .je rdeči žar še bolj intenzivno odbijal na zemljo. S ličen pojav so
opazovali že pred dobrimi 30 leti, po izbruhu ognjenika Krakataua, le da se je takrat na nočnem nebu svetil vulkanski pepel, osvetljen od sobica.
Višina, v kateri nastaja polarni sij, se giblje med 90 in 140 km, zgornji rob obloka pa sega 200 do 500 km visoko. V severnih deželah, kjer imajo šestmesečno noč opažajo do 100 polarnih žarov na leto. dočim opažajo v južni Evropi komaj enega na 10 let. Tako krasnega in razsež-nega polarnega sija kakor to pot, sedanje pokolenje najbrž ne bo več videlo.
Opazovanja in presenečenja v naših krajih
O pojavu polarnega sija smo prejeli iz najrazličnejših krajev Slovenije številna ln tudi precej obsežna poročila. Seveda moremo objaviti le nekatera najzanimivejša, v kolikor izpopolnjujejo naša gornja izvajanja.
Ljubljana. 26 januarja.
Eno izmed redkih mest, ki polarnega sija ni imelo prilike videti, je b'la naša zadnje noči spet nenavadno zameglena Ljubljana Z vseh strani so že prihajale vesti o nenavadnem nebesnem pojavu, samo Ljubljančani zanj še niso vedeli. Šele okrog 22. so nekateri gostje na nebotičniku opazili razsvetljeno nebo na zapadni strani in so se začeli zanimati za izredni svetlobni po-ja\>. Okrog 22.30 so polarw sij opazili tudi z Viča, koder so bili. kakor drugod, prepričani. da je izbruhni' nekje na Gorenjskem ogromen požar. V Ljubljani so bili alarmirani tudi gasilci, ki pa seveda niso vedeli, kam naj krenejo, ke- so si vesti o silnem požaru nasprotovale.
Potniki z Gorenjskega so videli svit na Golici ali okrog Pokljuke. V Logatcu in na Vrhniki so mislili, da gori nekje za Ljubljano ali okrog Kranja, drugi zopet so presodili, da bi utegnil biti strašanski ogenj nekje okoli Trbiža ali morda celo Gorice. Na Sušaku m v Zagrebu so bili prepričani, da je vsa Ljubljana v plamenih.
Ljubljanska telefonska centrala je imela nenavaden promet. Klicali so z vseh strani. iz Maribora, Celja. Kranja. Bleda, Zagreba, Sušaka. Splita in celo iz Dubrovnika, pa tudi Reka in Trst sta se zanimala, meneč, da je pol Jugoslavije v ognju Šele pozno ponoči so se ljudje zavedli, da gre za nenavaden nara\mi poiav Povsod je bila tako do polnoči precejšnja zmeda, samo srečna Ljubljana je lahko v megli spala spanje pravičnega in si prihranila vse razburjenje Mnogim ie pa tega danes precej žal. kajti kaj takega se vendarle ne vidi vsako noč (četudi kiokc.š) in ljubljanski firbec je za eno senzacijo revnejši.
Maribor, 26 januarja
Močni, temno rdeči nebesni sij je razburil tudi Mariborčane in je razgibal pozornost naših mariborskih gasilcev. Opozorjeni na ta pojav m meneč, da gre za velik požar, so bili od 21. ure naprej v pripravljenosti z vsem gasilskim orodjem in vozovi. Ves čas je brnel telefon v Gasilskem domu, kamor so vse okoliške požarne hrambe hitele povpraševat, kje gori. Mariborski gasilci so telefonično poizvedovali pri celovških in graških gasilcih, od koder so prejeli pojasnilo, da ne gre za požar, marveč za nenavaden nebeški sij. Seveda ni manjkalo v Mariboru hudomužnežev. ki so vedeli povedati, da se je najbrž rodil nizozemski princ in da so tamkaj zažgali tako ogromen proslavni kres, da se je njegova svetloba videla celo pn nas.
Celje, 26. januarja
Snoči kmalu po 20 uri je zažarelo nebo ha severni in severozahodni strani Celja nekako v smeri od Vojnilka pa vse do Petrove v rdeči luči, vmes pa se je pojavil bel. trepetajoč odsev. Prebivalstvo je zaskrbljeno opazovalo izredni pojav Večina je bila prepričana, da je nastal nekje ogromen požar. Nekatere gasilske čete so bile
alarmirane in so odbrzele v smeri »požara«, a so se kmalu vračale, ker so spotoma ugotovile, da gre za nebesni pojav. Polagoma so ljudje izvedeli, da je objel nebo močan sevemi sij, in so se pomirili. Čudovito lepi nebesni pojav je trajal skoraj dve uri.
Škofja Loka, 26. januarja.
Veliko vznemirjenja in nič manj vseh mogočih ugibanj je povzročil včeraj ponoči nenavadni svetlobni pojav, ki se je pojavil kot krvavordeči širok pas preko škofjeloškega okraja. Sprva ni bilo človeka, ki bi bil podvomil, da je nekje v Selški dolini, ali v enem gorskih vasi izbruhnil velik ogenj, škofjeloški gasilci so spravili okrog 22. na noge vse mesto — trobil je požarni rog — potem so hiteli z avtom v Selško dolino na pomoč Seveda so se brez uspeha sredi noči vrnili, ogenj so zaman iskali. Pravtako so hiteli na pomaganje starološki gasilci.
Medtem pa ko je vse mesto opazovalo čudno razsvetljeno nebo, se je menjal nebesni pojav od trenutka do trenutka. Nebo je žarelo v smeri od zapada preko Selške doline, severno od Škofje Loke na Sorsko polje, kjer se je rdeče žaren;e izgubljalo. Nebo je bilo sicer jasno in so se zvezde dobro videle Zanimivo pa je da je bila noč v smeri proti vzhodu (Kamniškim planinam) črna kakor oglje, dočim je bil južni rob Jelovice, zlasti okrog Ratitovca, v medli, mračni, dnevi svetlobi Kot posebnost, ki je še nikoli tod nismo opazili, so se vlekli pravokotno na žareči, široki, krvavordeči pas beli prameni, razporejeni skoraj vzporedno m izredno dolgi. Nekaj podobnega, kakor bi se pojavile v vsemir-ju nove mlečne ceste. Nebo je bilo polno zanimivosti, zlasti še, ker so se podohe na nebu menjavale in so gotovi deli neba za-temneli, a so bili čez čas spet rdeče osvit-ljeni. Osvetlienje se je pojavilo že takoj po 20. in je trajalo več ur.
Ljubro, 26. januarja.
Kakor na Jesenicah, smo zlasti tudi v Ljubnem in Podnartu bili snoči od 21 do 22 ure priče čudovite naravne prikazni. Polarni sij smo videli na posebno zanimiv način. Kazal se nam je kakor popolnoma rdeča megla, ki je v sredini biia kakor belkast dim, vse ozadje pa je bilo temno rdeče. Izprva smo menili, da prihaja rdeči žar iznad Tržiča in da gori pri Sv. Ani cela vas. Pojav je obkrožal zvonik v Ljubnem, škrlatni žar se je razlil nad vsemi hišami okrog cerkve, nato se je pomikal proti zahodu in že nt bilo ničesar več opaziti. Okrog 22. ure se je vlekla rdeča megla spet čez cerkev v Ljubnem tja nekam do Tržiča Nad Ljubnim je sijal le še bel žar, v daljavo pa se je izgubljal rdeči sij Ko je pojav izginjal, smo se pomirjeni podali k počitku. Pekovski mojster pa je davi pripovedoval, da je bilo polarni sij mogoče opazovati še ob 2. zjutraj, seveda pa ne več tako močno žarečega kakor zvečer.
Sv. Sava
Bratje pravoslavne vere slavijo danes praznik sv. 5 a ve, ustanovitelja srbske pravoslavne cerkve in velike osebnosti v srbski državni in kulturni zgodovini. Ta vladarski sin, ki se je mlad odrekel oblasti in umaknil v samostansko zatišje, je dal srbski narodni cerkvi vodstvo ter ji zgradil trd-
ne temelje med narodom, iz narodne auše je zajel poezijo, jo dvignil do vzvišenega ideala vzajemnosti, a je bil tudi sam po sveji duši in svojem delu idol narodne prosvete in sloge. Sv. Savo obdaja le malo legend, zato pa nebroj v zgodovini naroda ln njegove kulture važnih dejstev. V zgodovini srbskega rodu je pet velikih poglavij: pokristjanjenje, delovanje sv. Save, kosovska tragedija, vstaja, osvo« bo jen je. Za večno sta se vpisala v srbsko zgodovino knez Lazar in sv. Sava. S prvim je združen spomin na narodno tragedijo, iz katere je vzklilo novo življenje, sv. Sava pa je vpisan v zgodovini kot narodni prosvetitelj. V pravem pomenu besede je on moralni roditelj srbskega naroda. V dobi, ko je Rim v sijaju vladal nad dušami in telesi evropskih narodov, je sv. Sava skromno in tiho ustanovil narodno cerkev v narodni državi. V mnogih drugih državah so se zaradi cerkvenih organizacij vodili krvavi boji Savino cerkev pa je narod v največjem spo-kojstvu z vso svojo dušo prevzel za svojo last in se v njej kulturno udej-stvoval ter razvijal z največjimi uspehi. Delovanje sv, Save je dalo temelje in smernice državi, narodni prosveti, umetnosti, a tudi rodbini in zadrugi ter narodno-obrambnemu delu. Po zaslugi sv. Save je postalo pravoslavje del srbske kulture in pravoslavno duhovščino je sv. Sava tako vzgojil, da je tudi pozneje pod turško oblastjo ostala predstavnik srbske državne ideologije.
Na povratku z romanja je sv. Sava umrl v Bolgariji 27. januarja leta 1235. Njegovi ideali in delo pa so še danes po tolikih vekih žarišča narodne pros svete. Kot narodnemu prosvetitelju in ideologu narodne vzajemnosti dolgujejo sv. Savi čast in zahvalo vsi južni Slovani.
Rallye Monte Carlo danes skoz Ljubljano
Konec januarja meseca se vrfii leto mednarodna avtomobilska tekma imenovana RaHye Monte Carlo. Letošnja prireditev je že 17. po vrsti. Od obstoječih tekmovalnih prog je za nas najzanimivejša proga, ki vodi iz Palerma preko Rima, Ljubljane, Dunaja, Mtinchena, Strasbourga, Dijona L.yona in Greoobla v Morate Carlo kjer je cilj. Ta proga je tudi ena od najdaljših in znaša 4.091 km.
V Ljubljani pred sedežem Avtokhiba, Kongresni trg l /L se bodo ustavila vozila tekmovalcev, ker se tukaj vrši kontrola. Prvi tekmovalci bodo dospeli predvidoma že pred 1L uro dopoldne, nakar bodo sledili še ostali. Pravilniki tekmovanja je zelo strog ter vozijo tekmovalci brez odmora, le na kontrolnih postajah, te imajo srečo in prikladno vreme, ulov« kako uro za odmor.
Ne begaj sem In tja
Samo je
MmM
pravL
Od 32	ki bodo predvidoma posS-
Ljubgaao je: u Francozov, 4 Nizozemci, 2 Angleža, 6 Nemcev, 1 Poljak, 5 Ttaijanov 1 Švicar, 1 Monegask in 1 Ju-goatoven. Važno in zanimivo dejstvo je, da se tega tekmovanja prvič udeleži jo tudi 1 Jugoslovan in to Slovenec g- G. Sto jašek še Maribora.
Odhod te LJubljane je predviden za pr-vo vozijo ob 14.06 uri, nakar bodo sledila T presledkih po l minuto ostala vozita.
Prebivalstvo se naproša, da je aa^mv ti tekmovalcem prijazno ter £m nudi ▼ potrebi penooč, zlasti pavprismeru nezgode.
Francoski poslanik v naši sredi
Ogledal si je Ljubljano, danes potuje na Bled
dr.
Poslanik francoske republike na našem dvoru g. Raymond Brugere vrši svoje poslanstvo v naši državi od 5. novembra lani, ko je v svečani avdienci izročil knezn-namestnikn svoja poverilna pisma. Naša slika ga kaže v trenutku, ko je zapuščal Beli dvor v spremstvu svetnika francoskega poslaništva Coacha in francoskega vojnega atašeja polkovnika Petuarda.
Ljubljana, 26. januarja.
Na svoji potj iz Pariza v Beograd je včeraj s polnočnim ekspresom prispel v Ljubljano francoski poslanik na našem dvoru in minister Raymood Brugere. Na postaji ni bilo oficieinega sprejema in poslanik se je takoj oupeljal v hotel Union, kjer je prenočil. Danes dopoldne je v spremstvu konzula Remeranda opravil po mestu vrsto obiskov, da se seznani s predstavniki našega javnega življenja. Taiko je obiskal bana dr Natlačena, komandanta divizije divizijskega generala Lazarja Toniča. škofa dr. Rožmana in zbornico za TOI, kjer je oddal vizitko za odsotnega predsednika Jelačima. Dopoldne je prispela iz Beograda tudi poslanikova gospa soproga s hčerko.
Pred spomenikom Ilirije na Napoleonovem trgu je bila opoldne intimna svečanost, ki so ji poleg zastopnikov oblastev prisostvovali tudi predstavniki naše nacionalne javnosti in dnevnega tiska. Med drugimi so bili prisotni dr. Orel za bana in bansko upravo, predsednik mestne ob-
Adlešič m šefom tujsko-promet-dr. Brftejjem, načelnikom kul-oddeOca dr. Moletom, tajnikom dr. GnaseOsjem ki komisarjem dr. Freft-bcen, lektor francoskega jezika na univerzi kralja Aleksandra prof. Lacrobc, zastopnika Združenja jugoslovenskih vojnih dobrovoijoev prof. Jeras in Žagar, za Zvezo rezervnih oficirjev Turel, za Združenje vojnih invalidov pisatelj Vuk, direktor TPD Juillard, Ob spomeniku pa se je razpostavila, tudi skupina ficejk z direktorjem dr. Bajcem in profesorjema dr. Pretnarjem ki dr. Kaninom. Ob 12.15 ss je pripeljal poslanik Brugčre v spremstvu konzula Remčranda ki konzularnega tajnika Detele in položil ob vznožje spomenika lep lovorov venec, okrašen s francosko trikotaro in kokardo. Nato se je zastopnik francoske republike pomudil de v kratkem prijateljskem pomenku s predstavniki naših oblastev in organizacij.
Ob 13. je bil francoski kočami povabljen na kosilo pri banu, ki so se ga udeležili tudi nekateri odlični predstavniki našega javnega življenja. Ob 15.30 je bila v samostanu francoskih sester na Mir^u domača slovesnost, v kateri so gojenci samostanskega vrtca s posrečenimi nastopi izpričali visokemu gostu, kako med njimi napreduje vzgoja v znamenju francoske kulture in duha. Odtod se je odpeljal do Narodnega doma, kjer si je ogledal ureditev Francoskega instituta Tu je g. poslanika sprejel m pozdravil direktor g. prof. Lacrobc z nekaterimi drugimi člani uprave. G. minister se je podmbno zanimal za delovanje Instituta in mu obljubil svojo pomoč. Ob 17. je bila prirejena v prostorih Avtomobilskega kluba čajanka v čast odličnima gostoma. Povabljenih je bilo okrog sto oseb, ki sta jih ljubeznivo sprejemala gg- konzul Remč-rand in direktor Lacroix z damami. G. minister si je dal predstaviti posamezne predstavfteije ljubljanske družbe in je zlasti s znanjem delavci za kulturno zbli-žanje a Francijo izmenjal misli o poglobitvi naših stikov, v dvoranah Avtomobilskega kluba se je razvila animirana družabnost, k čemur je v nemah meri pripomogla pri jazna pozornost g. konzula Remčranda in g. direktorja Lacroixa s scprogaana. Zvečer sta bila gospa in g-niinister Brugere gosta g. konzula, a jutri si oglodata Bled, ker se že sedaj bavi-ta z mislijo, da preživita počitnice na Bledu. Z Bleda odpotujeta v Zagreto, kjer jima takisto pripravljajo lep sprejem, nato se vrneta v Beograd.
Dr. Bohuš Vybiral propagira Jugoslavijo
Doslej je priredil že 170 uspelih predavanj
Kakor že nekaj let, smemo tudi letos s priznanjem in hvalo zabeležiti propagandno delavnost našega odličnega prijatelja, prevajalca in znanstvenika dr. Bohu-ša Vybirala v Olomoucu. Prizadevni kulturni delavec, ki ga ni treba naši javnosti posebej predstavljati, saj je znan kot eden izmed prvih m najzaslužnejših češkoslovaških prijateljev našega naroda, je tudi v minulem letu posvetil več ko polovico (22) svojih javnih predavanj širom Morav ske propagandi Jugoslavije, njenih lepot in zanimivosti.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na ureieno stolieo. ki io doseza 3 prirodno »Fran7-Jospfovo« erenčieo. ako 1o dnevno uživa v maniži količini Prava »Franz-losefova voda« debrip milo nritetno hrrn in «rf«nirno Og! reg. S br. n. 481-51
Izmed starejših predavanj je lani največkrat (9krat) nastopil s splošnim uvodnim predavanjem »Jugoslavija — dežela in prebivalstvo«; to predavanje postavlja na program povsod tam, kjer predava prvič. Nadalje je ponavljal predavanji »O jugoslov. Jadranu« in «Od jugoslov. osvv bojenja do zedinjenja«, vsako po enkrat, dvakrat pa je imel predavanje »Umetnost stare Srbije.« Pridružil mu je novo predavanje »O novih smereh v zgradbi jugoslo-venskih mest« in dvakrat uporabil v delno predelani obliki starejše predavanje »O južni Srbiji«, ki je dobro rabilo v zvezi s 25-letnico osvobojenja Južne Srbije. Ta jubilej ga je izpodbudil še k novemu predavanju »Leto 1912 v zgodovini Jugoslo-venov.« Po smrti dr. L j. Pivka se je v posebnem predavanju (v Olomoucu) pomu-dil pri njegovi osebnosti in delu. Novo je tudi predavanje ; Masaryk in Jugoslove-ni«, ki ga je imel v Olomoucu. Na povabilo bratislavske či-lige je v njenem krogu podal oris svoje 25-letne prevajalske, predavateljske in Zurnalistične dejavnosti v zvezi s slovanskim jugom. Novo Je tudi predavanle »O jurosiovenski ženi«, ki ga je imel dvakrat. V Prostčjovu, kjer se na njegovo pobudo priredili jugoslovanski li-
terarni večer, je prvič predaval o novejSI slovenski prozi.
Kakor po navadi, je imel dr. Vybiral tudi lani največ predavanj v Olomoucu (7), nadaljnja predavanja, ki so jih prirejala razna društva, med njimi čsl.-jugosl. liga, so pa bila v Chodobinu, Prostčjovu, Nameštu, Uh. Brodu, Bratislavi, Slatinicah, Troubelicah, Velikem Tyncu. šternberku, Uničovu in v Nemčicah nad Hano. štirinajst predavanj so spremljale predavateljeve lastne skioptične slike (povprečno 120 na predavsrnje). Najuspelejše je bilo predavanje »Jugoslavija z umetniške strani« v Bratislavi. Takisto zaznamuje lep uspeh jugoslov. literarni večer v Prostčjovu, na katerem so člani Češkega gledališča v Olomoucu čitali v dr. Vybirakrvem prevodu primere novejše slovenske proze (Fr. Bevk, Črna kura; Janko Kač, Histerija; Anton Novačan, Njiva; L. Mrzel, Ljubezen in Jesen), ga Marija Vybiralova pa je čitala Cankarjevo črtico »Skodelica kave« in Pregljevo pridigo iz »Plebanosa Joanesa«. Nadaljnji večji uspeh Je imelo predavanje o dr. Pivku ln »Leto 1912 v jugoslov. zgodovini« v Olomoucu. Povprečna udeležba na teh predavanjih je znašala 218 oseb.
Dr. Bohuš Vybiral je priredil od L 1931 170 javnih predavanj, ki so imela 44.255 poslušalcev. Vneto predavateljsko-propa-gandno delovanje dr. B. Vybirala je vredno vse pozornosti in priznanja najširše jugosiovenske javnosti!
Tragična smrt oglednega posestnika
Celje, 26. januarja.
V soboto se Je 38-letni Ivan žvar, posestnik v Vrenski goroi pri Bučah, odločil, da bo podrl visoko Hpo pri svojem domu. Da hi lipa prt padcu ne poškodovala sadnega drevja, se je žvar povzpel na lipo, hoteč najprej odžagati vrti. Ko se je pre žagani vrh odlomil, je vejevje zadelo žvara in ga treščilo v velikem loku na zemljo, žvar si je prt padcu dvakrat zlomil levico, počila mn je tudi lobanjska baza. Obenem je dobil hud pretres možganov- Globoko nezavestnega žvara so prepeljali v celjska bolnišnico, kjer je snoči Ob 22. podlegel poškodbam.
Pokojni je bil ugleden posestnik m med prebivalstvom spležuo priljubljen. Z veliko vnemo je sodeloval pri gasilski četi r Bučah kot četni blagajnik. Poleg odeta in matere zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Truplo so prepeljali popoldne iz Celja na žvarov dam ▼ VrenSki goret, od koder bo v petek dopoldne pogreb aa pokopaJlšče v Bučah. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, hude prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
•	Učiteljski tabor t Ljubljani. 5. februarja bodo prispele v Ljubljano članice bolgarskega učiteljskega pevskega zbora, priredile bodo koncert Zbor je bil ustanovljen po vzoru slovenskih in čeških tovarišev in tova-rišic. V počastitev redkega obiska se bodo zbrali ta dan v Ljubljani člani JUU, iz vseh ekoloških srezov. Priredili todo tabor v znamenju narodno obrambnega dela in manjšinskega Šolstva. Dnavni red zborovanja, ki se bo začelo ob pol 9. v kinu Matici, bo naslednji: 1. mtuacijsko poročilo predsednika sekcije, 2. predavanje Frana Ostanka: »Ali nam je narodno obrambno delo potrebno?« 3. predavanje dr. Julija Fellahsrja s prikazovanjem skioptičnih slik: »Po Koroški«. Potem bodo društva ločeno reševala zasebna vpra-Banja. Februarski učiteljski tabor naj dvigne sani man je za našo Koroško in za vsa naša obmejna in manjšinska vprašanja sploh. Skupno zborovanje to na pobudo sreekega društva JUU v Kamniku.
•	Avstrijski konzulat ▼ LJubljani se preseli v ponedeljek 31. t. m. v svoje nove uradne prostore na Bleiweisovi cesti 34. Na dan selitve bo konzulat za stranke zaprt. Telefonska številka konzulata (21-85) ostane neizpremenjena.
•	Teden gospodinjstva t Zagrebu. Doma-gjnski leden traja od 30. januarja do 5. februarja. Udeleženci Jo; r. a finskega tedna morajo kupiti na odhodni postaji celo karto in ielezniško legitimacijo K 13. Kupljena vozovnica velja tudi za brezplačno vrnitev s potrdilom udeležitve Prosvetnega in dobro-tvornega odbora Kola domačie na omenjeni legitimaciji. Ugodno«! znižane voznine velja od 28. januarja do vključno 7. februarja 1938. Opozarjamo udeležence, da na izročijo vozovnice pri prihoiu v Zagreb, ker jim vetja tudi za vrnitev.
S	-- '' V-'! ' ..-••. i
vino v steklenicah
-G O Sik, I R A P O A J
#	Naporna zdravniška služba. 2Mravnica zdravstvene zadruge v Stragarih dr. Jcvanka Milenkovič Ima zelo naporno slu-fcbo, zlasti zdaj v zimskem času. Ta energična zdravnica se lahko meri z najpožr-tvovataejštaii zdravniki Mnogokrat prehodi v največjem snegu tn mrazu po 30 km daleč skozi zapuščena naselja, noseč pomoč bolnikom.
♦	Na naslov monopolske uprave. Zadnje tedne se pritožujejo kadilci, ki kupujejo ci-Sfarete »Drina«. »Morava« in »Neretva«, da se jim skoraj redno pripeti, ko odpro zavojček, da je med 20 cigaretami vsaj ena na koncu strgana in razcefrana. Slične pritožbe je čuti tudi po ljubljanskih trafikah, kjer imajo nekateri trafikanti že cele zbirke tako pokvečenih in raztrganih cigaret. Ne vemo kje je krivda za to napako, mislimo pa. da kadilci pošteno odrajtamo dinarje monopol-efci upravi za njene proizvode in da jih že toliko plačamo, da imamo pravico do solidnih cigaret.
*	Graditev Batine paJače v Zagrebu In LJubljani. Zagrebški »Jutarnji list« je ponatisnil »Jutrovo« notico o zaprekah pri graditvi Batine palače v Ljubljani ter pristavil: Teh zaprek v Zagrebu ni in bi bilo saradi tega umestno, da začne Bata graditi svojo palačo v Zagrebu kot važnejšem središču, gradbo v Ljubljani pa odloži, dokler ne bo zgrajena palača v Zagrebu.
Puder, rdečilo za usta in za lice, za vsak odtenek barve kože ustrezajoče baive. Pri izbiri Vam svetuje: Parfumerija »NADA«, Frančiškanska ulica.
*	Zakonca, ki že 20 let ne govorita. V mah slavonski vasi Rokinovcu živi čuden »akonski par, menda edini svoje vrste v Jugoslaviji ali pa tudi na vsem svetu. Tvorita ga upokojeni logar Vinko Stre-pački in njegova žena. Pred kakim četrt stoletjem sta se poročila, po nekaj letih pa sta se skregala in zdaj že 20 let ne govorita. Ce si imata kaj važnega povedati, napišeta na listek. Drugače pa živita prav složno in zaradi 201etnega molka seveda čudovito mirno v svojem skromnem domu. Na vzroke nekdanjega krega sta menda že pozabila, ker pae v molku ni mogoče nanj obujati spominov. Tudi sosedje, ki se zelo zanimajo za čudno zakonsko dvojico, ne vedo več, zakaj ne govorita .
♦	Avt« je izginil. Iz Sloven jgradca: V ponedeljek dojjoldtne se je pripeljal iz Ljubljane trgovski zastopnik g. Porekar. ki je pustil v Slovenjgradcu v mehanični delavnici očistiti svoi avto. Na veliko presenečenje čez čas ni našel v Slovenjgradcu svoega avtomobila. Čeprav je ključe imel sam shranjene. Ker tudi lastnika mehanične delavnice ni bilo v Slovenjgradcu, je prijavil zadevo orožništvu. ki se peča zdaj s to zagonetno tatvino avtomobila. Baje je skoraj še novi avto g. Porekarja v Mariboru v neki mehanični popravljalnici. ker je tat avtomobila imel karambol (3. Porekar trpi preceišnio škodo, ker je v avtrn bila tudi eelotna kolekcija blaga in mu je bilo zaenkrat poslovanje on^m/vAČeno.
*	Plaz je zasul 12 delavcev. Pri graditvi nove železniške proge Ustiprača— Foča se je sprožil plaz in pokopal pod seboj 12 delavcev Trije imajo zlomljene roke in noge in tudi nevarne notranje poškodbe. Močno poškodovane delavce so takoj cdpremili v sarajevsko bolnišnico, štirje, ki so lažje ranjeni, pa so ostalj doma. Ranjenci so sami fantje v starosti od 17 do 20 let in vsi nekvalificirani delavci. Vzroke hude nesreče raziskuje posebna komisija
•	Smrt uglednega reškega zdravnica. Na Reki je umrl 741etni zdravnik dr. Kar-lo Otto, ki je bil specialist za kožne bolezni. Pokojni dr. Otto je bil visoko čislan in spoštovan na Reki kakor tudi na Sušaku, kar je dokazala velika udeležba pri njegovem pogrebu.
*	Epilog katastrofe v veliki zagrebški stanovanjski h'ši. Pomladi leta 1932. se je pripetila strašna nesreča v veliki stanovanjski hišj lekarnarja Bartuliča na Dolcu v Zagrebu. V skladišču filmov, ki je bilo nameščeno v poslopju, je nastala eksplozija ter povzročila v hiši požar. Pri katastrofi je izgubilo življenje 9 stanovalcev, 20 pa jih je bilo ranjenih. Od Rad-ničeve družine je ostal pri življenju samo sin, ki takrat slučajno nI bil doma. Svojci ponesrečencev in oni, ki 90 pri katastrofi pretrpeli rane in gmotno škodo, tožijo zdaj lastnika hiše in lastnika nesrečnega skladišča za filme Vsi skupaj zahtevajo 722.200 din odškodnine. O odškodninski tožbi razpravlja zdaj zagrebško okrožno sodišče.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
RIBJE Ol/IE 3veže v drogeriji IVAN KANC-Nebotičnik.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3.
li LlfiMiane
u — Komemoracija za gospo Terezijo dr. Jenkovo. Glasbena Matica in združene ruske organizacije v Ljubljani prirede jutri, v petek, ob 20. v počastitev spomina blagopokojne g. Terezije dr Jenkove slavnostno komemoracijo v Hubadovi dvorani Glasbene Matice (Vegova ulica 7). Spored obsega: 1. Orgelski uvod, 2 govor g. predsednika Glasbene Matice dr Vladimirja Ravniharja, 3 govor častnega predsednika Ruske Matice g. univ prof dr Aleksandra Bilimoviča. 4. nastop zbora Glasbene Matice. Vstop je svoboden. Vabljeni so vsi spoštovalci, prijatelji in znanci nepozabne pokojnice.
u— Bolezen pesnika Peterliiia-Petruške. Po poročilu iz Skoplja je pesnik Radivoj Pe-terlin-Petruška krizo srečno prestal.
n— Popoldanska predstava zabavne in duhovite Kranjčeve komedije »Skedenj« ho v šentjakobskem gledališča v nedeljo in na evečnico ob 15.15. V soboto ob 20.15 pa se uprizori >Skedenj« v korist zgradbe doma Sokola II Iara je zelo zabavna in se je občinstvo pri vseh predstavah izvrstno zabavalo in od srca nasmejalo. Prihod;njo soboto bo premiera Molnarjeve veseloigre »Njena velika ljubezen«.
u— Jadranska straža obvešča članstvo, da je preda vanje ki bi ga moral imeti g. dr. Branko Verčon dne 27. t. m. v Zvezdi, zaradi svetosavske proslave preloženo na prihodnji mesec.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo predaval na rednem članskem sestanku g. prof. dr. Anton Siodnjak o Župančiču ob njegovi 60-letnici. K predavanju vabimo vse rojake in prijatelje.
u— Javno predavanje »Pravice staršev in otrok« bo drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Predava profesorica Anica CenseJ. Vsakdo dobrodošel!
u— Sestanek staršev ogledne ljudske šole za Bežigradom bo v ponedeljek 81. t. m. ob 8. zvečer v šolski telovadnici. Predaval bo g. upravitelj Anton Lovše o temi: »Delo vzgaja«.
ti—SvetoSaveb* proslava. Kakor *no t«
objavili, bo danea rvetosavaka proslava srbske pravoslavne cerkvene občine po naslednjem redu: eto 10. sv. Llturglja t
pravoslavni cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda, ob 11. svetosavska proslava za šolsko mladino ▼ dvorani ljubljanskega Sokola, Bleivveiaova c. 28, ob 20.30 sveto-savska beseda s plesom v dvorani Kazine, Kongresni trg 1. Na besedi sodelujejo gdč. Lilijana Korunovlč m Vida Rudolf, mešani zbor ter moški zbor »Sloge« pod vodstvom g. Mirka Premelča. Izvajale se bodo skladbe Mokranjca, Alabijeva, Bi-ničkega, Pavčrifia, Deva, Manojkmča ta Milojeviča. Za šolsko proslavo nI vstopnine, za svetosavsko besedo je vstopnina 20 din za osebo, dijaki 10 din. Vstopnice ee dobe v pisarni srbske pravoslavne cerkvene občine v Igriški ul 2 (nasproti dramskega gledališča) med uradnimi urami (tel. št. 43-93), ter na dan prireditve zvečer pri blagajni. Vabila so 2e razposlana. Reklamacije sprejema pisarna- Vstop na večerno proslavo le protj vabilu. Cenjene dame se naprošajo, da bi se proslave po možnosti udeležile v narodnih nošah.
n — Za ljubitelje lepe knjige pomeni po-soberi dogodek bibliofilska izdaja Mrzelovega »Boga v Trbovljah*:, ki izide po 1. februarju (založba »Trbovlje«, Ljubljana. Ga jeva 9-cena 150 din). Knjiga je tiskana in vezana na japonski način, krasi io 20 orisinalnih lesorezov Makoma Sedeja in vaakemu izvodu ie priložen poseben odtis Sedejevega »Razmišltujočega Boaa« na japonskem papirju. Knjiga se polnovredno uvršča med naše najlepše knjižne izdaje ln zasluži, da jo ima v svoji zbirki vsakdo, ki ima smisel in okus za umeno«t leoesa tiska.
iani»iiimir"w'mwniiiimniiniiniiiiii>iii«iiiiii—miimini' -.............................-.m:; jiu; swiiii»
Vsi se pripravljajo
da bodo popolnoma razumeli film »Dobra zemlja«, ki bo v prihodnjih dneh predvajan v Ljubljani, v kinu Matica.
Roman slavne ameriške pisateljice Pearl S. Buckove
»DOBRA ZEMLJA",
v katerem je pisateljica, ki Je živela več let na Kitajskem, podala verno sliko Kitajske in življenje Kitajcev, Je danes najbolj aktualna knjiga v LJubljani. Vsakdo hoče čltatl knjigo, da bo vse lažje ln boljše sledil filmskim posnetkom ln dejanjem, ~aj so po tem romanu ustvarili ta velefilm.
Roman »Dobra zemlja« se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani — Šelenburgova ul. S.
;	i: ie*«: ''t?* 1
u_ V društvu z® pravno filozofijo In
sociologijo bo predaval v petek 27. t. m. ob 18.15 v seminarski dvorani juridične fakultete g- prof. Eugen Spektorski o temi »Tonnies in Michels«. Vabljeni vsi, ki se zanimajo.
u— Akademska Jadranska straža bo Imela v soboto 29. t. m. redno plesno vajo v Trgovskem domu. Vabljeni vsi Vodi g. Jenko. Igra Adamič.
u— Gospodinje, ki imate služkinje aH po-strežnice, nabavite si uajkasneje do 31. t m. davčne karte za služkinje. Zamudnikom se bo predpisala petkratna kazeu. Takoj IX) 1. februarju se uvede stroga kontrola.
n— Službodajalci, ki plačujejo uslužtensM davek z davčnimi znamkami, naj do 31. t. m. predlože tozadevne davčne knjižice davčni upravi v svrho kontrole, da se izognejo zakonitim posledicam.
u— Še nekaj mest ie prainih za kuharski tečaj za boljšo kuho, ki 6e bo pričel 1. februarja, ter to trajal 12 večerov. Vršil se bo pod vodstvom ge. ravnateljice Jerice Zein-Ijanove. Podrobnosti in prijave še do 29. L m. v Gradišču 14./I.
u— Trimesečni večerni kuharski te*sj Zveze gospodinj se bo pričel 31 t. m. Prijavite se v Gradišč« 14./I. Vse podrobnosti ob prijavi do 28. t. m.
u— Odgovornost, jamstva ln garancije so zlasti predpustom naravne zadeve, toda ljubljanski Krajevni odbor Jadranske straže niti najmanj ne dvomi, da bo tudi njegov letošnji večer 5. februarja na Taboru sijajna in tudi zares zabavna prireditev. Izkušnje dolge vrste let, sloves jadranskih večerov in njih zveste prijateljice ter zanesljivi pristaši jadranskih idej v vseh
BMMBKMIli IIHH.1 —BBBi
NA SPOREDU! TO JE TRIUMF, KAKRŠNEGA SE NI DOSEGEL dali	NOBEN FILM V LJUBLJANI!
KirehSeldski župnik
Poje znameniti zbor WIENER SANGERKNABEN
Nepreklicno samo še danes in jutri!
Po Anzengruberjevem oderskem delu. H. Jaray — K. Stork — K. I*aryle
in člani dunajskega Burgthealra Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
KINO UNION — Tel. Z2-21
Belezen v naši hiši
Izpočetka je to bilo samo nezanimivo vnetje mandljev. Hišni zdravnik je pritiskal z žličnim ročajem bolnikov jezik. Z uspehom preiskave je bil zadovoljen: bolečine v vratu so se izkazale kot stvarno utemeljene.
Zvečer je hišni zdravnik spet prišel v hišo. S seboj je imel črno aktovko. V njej je bilo tole: stetoskop, nekaj lasnic, majhna brizgalka, igra »človek, ne jezi se«, košček jabolčnega štruklja od kosila, blok za zapisovanje receptov, starinski ustnik za cigare, natron, izvod časnika z ugankami in termometer.
Termometer je zdravnik pretresal kakor vvorcestrsko, omako, nato ga je potisnil bolniku pod pazduho. Tam je termometer počival deset minut in ugotavljal temperaturo razburjene krvi. Zdravnik je vzel termometer izpod pazduhe, ogledoval ga je desno, levo. postrani, naravnost, pokončno in vodoravno, — ogledoval ga je strogo od vseh strani in je sklonjenega tilnika zasačil živo srebro pri -38".
Bolnik je vznemirjeno vprašal: »Gospod doktor, mar ni kaj hujšega kakor vnetje mandljev.«
»Ne.f je odvrnil zdravnik, »ne more biti nič hujšega, toda pravi vrag se lahko še razvije iz tega.«
»In... menite, da lahko nastane kaj resnega?« — Zdravnik se je dvignil »To lahko vč sam mili Bo?«, je priiazno odvrnil. Kot zdravnik stoji na stališču kjer se sekata znanost in vera. Ni še izgubil otroške vere v Boga.
»Prosim vašo roko, da otipam žilo.«
Celo minuto je bila v bolniški sobi smrtna tišina. Vsi smo pridrževali dih, da ne bi motili pomembnega razgovora med utripom in otipom.
»Pridno grgrajte!« je velel zdravnik in je shranil svoj termometer nekam med jabolčni štrukelj in igro »človek, ne jezi se.«
Mati je spremila zdravnika v sosedno sobo in je izbavila iz njega primerno por-cijo pomirjevalnih besed. V lahkotnem govoru je doktor zagotavljal, da pač ni nobenega vzroka za črnoglednost, prav tako malo kakor za dobro voljo, za jutri pa prosi, naj mu shranimo stekleničko seča.
Iz bolnikove sobe se je čulo zateglo Šumenje. Mati je ganjena pomežiknila s trepalnicami in je rekla, ne brez ponosa: »Kako lepo zna grgrati!« Resnično, Emil je grgral zelo lepo. Glasilo se je kakor otožen samogovor majhnega bobenčka.
Vročina je naraščala. Bolnik je dobil mrzle obkladke. aspirin in polagoma tudi polno brado. Elvira, njegova prijateljica, si je izgovorila, da mu bo pela uspavanke.
»V uh me piši, deklina!« jo je bolnik zavrnil.
»Hvala Bogu«, je rekla tiho, »še je pri polni zavesti.«
»Gospod doktor«, je vprašala mati, »ali niste našli kakšnega izpuščaja?«
»Nič ne bi bilo lažjega, kakor«, je odvrnil zdravnik z ljubeznivim nasmehom.
Slavni korzlAld pevec 11NO ROSSI ln njegovih 40 kitaristov ▼ velikem filmu pesmi ln ljubezni
MARINELLA
Predstave danes ob 16., 19.15 tn	vrl
krogih prebivalstva so jamstvo, da bo Jadranska straža 5. februarja Tabor napolnila do zadnjega kotička z najzadcvoljnej-šim občinstvom iz mesta in okolice. Ali naj morda pričnemo s pom pozno dekoracijo? Čemu? Kaj ee pa more kosati z lepoto in mikavnostjo narodnih noš, ki na Jadranski večer prihite z vseh strani slovenskega sveta! Z eleganco toalet, bleskom uniform — čemu, saj je tudi teh v izobilju na vseh jadranskih večerih! Ples ln animira-nost? Zakaj, saj so jadranski večeri v znamenju južnega sonca — temperamenta! Kar se telesnih dobrot tiče, je pa posebna komisija zapriseženih izvedencev in specialistov po dolenjskih in štajerskih zidanicah ter tam ob sinjem Jadranu iztak-nila pri znani veletvrdki Pia Radoniča tako sladka presenečenja, da je zajamčena tudi žiclana volja. Pester spored, plesne točke, — izvolitev kraljice Jadrana v narodni noši — vse to bo pripomoglo k najboljšemu razpoloženju. Dame, ki žele pri izvolitvi kraljice konkurirati, naj si pravočasno omislijo narodno nošo. ki jim najbolje pristoja, kajti kraljica bo deležna poleg priznanja občinstva tudi nagrade. Opozarjamo, da se vstopnice za člane že dobe po 15 din na legitimacijo v pisarni Jadranske straže, Tyrševa c. la/TV.
u— Pregled avtomobilov in motociklor bo za policijski okoliš ljubljanski dne 31. januarja in 3. in 4. februarja od 8. do 13. ure v Ljubljani na Bregu št. 20. dohod z Novega trga. Uprava policije poziva lastnike e policijskega področja v Ljubljani, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu in da predložijo komisiji prometno knjižico, kolek za 100 din, vozniško izkaznico in 54 din v gotovini kot takso za vsak avtomobil, odnosno 27 din za vsak motocikelj. Vozilo je treba pripeljati čisto ter z vsemi pripravami in orodjem ki se rabi pri vožnji. Komisija bo izdala istodobno dovolilo za uporabo vozila v smislu čl. 98. a. taksnega in prietojbinskega praviinika.
u— Dva tatova po trgovinah. Natakar fenac Rancinger in njegov pajdaš krojač Josip Tavželj sta napravila v včerajšnji seriji manižib tatov ki so stopali pred sodnike v starih capah izjemo, da sta bila dobro negovana in skoro elegantno oblečena. Njun »metier* pa je bil seveda tudi nekaj boljšega. Specializirala sta se na krajo po modnih trgovinah. Obtožena sta bila, da sta skupno obiskala Prelogovo trgovino .na Starem trgu. Tavželj je cmešah prodajalko, mPdtem pa je Rancinger že pobasal v suknjo v kateri je imel posebno velik žep. osem parov ženskih hlačk. Toda pnidajaJka je bila stanovitna in ie pri vsem Tavželjevem mešanju le opazila nakano. Saj ga je pa tudi že spoznala, ker so ga v neki trgovini že zatlačili pri podobni tatvini. Tedaj je takoj poravnal račun za osem molkih srajc. Ko je sedaj opazila, da so ž?nskc hlačke izginile, ga ie pozvala, naj jih kar lepo vrne. Rancinger ie bil poleg tega šo obtožen, da je ukradel v Sos^ovi podružnici pleteno jopico. Bil je v truovini in izbiral, izbral pa ni nič. Ko ie kratko po njegovem odhodu prodajalka iskala iopiro. je ni našla. Telefonirala ie v centralo, tam so ga že poznali in izsledili. Oba pajdaša sta obiskala tmdi trgovino Štefanije Zdravičeve na Starem trgu. Prišla 6ta vsak zase kakor da se ne poznata. Rancinger je izbiral damsko torbico, češ da jo hoče podariti neki profesorici, ki ga je učila francoščine. Tavželj pa je vmes zbiral aktovke in barantal po študentovske. Na sodišču je Tavželj vse to zanikal. Trgovka pa je »ele pri sodišču dognala, da sita bila fanta najbrž v zvezi, ker se je tam sjx>mni-la, da sta bila oba isti čas v trgovini. Številne predkazni obeh (Rancinger je že večkrat sedel dalje časa v preiskovalnih zaporih, Tavželj pa ima za seboj žc kakih 12 kazni za tatvine in 3 letno vzgojo v prisilni delavnici) niso bile žlahtno priporočilo za razsojo sedanjih obtožb. Sodišče je obsodilo Rancingerja na 10 mesecev. Tavžlja pa na 5 mesecev strogega zapora in še vsakega na IrLietno izgubo častnih državljanskih pravic.
Iz Celja
e— Javni mestni »njižniei v Celja je poklonila ga. Ru5a Kune jeva v Celju dragoceno zgodovinsko delo. Iskrena hvala!
e— Smučarske tekme celjske sokolske rope. ki bi morale biti v nedeljo 30 t. m. pri Celjski koči. so zaradi neugodnih snežnih razmer preložene na ;»oznejši čas.__
KINO METROPOL prlnafia:
M R. D E E D S
Genijalni režiser Frank Capra Je s tvoril društveno satiro polno briljantnega humorja in zbadljivega sarkazma. — Snov: tragikomedija človeka, katerega podedovani milijoni niso osrečilL — V glavni vlogi simpatični dečko GARRY COOPER.
»— Izplačevanj« pokojnin. Upr.awaA oetj»
•ke pošte je odredil da bodo od 1. febmtj«. ja dalje izplačevali pok^iae na domu tu H mestmi pisinonoše. S teui bo omogočeno, < t bodo vse pokojnine izplačane isti dan. Ta pri izplačilu ne bo ovir. raj počakajo ko jan c* doma na dostavljavca.
KINO UNION Danes Ob 18.30 in 20.30 film
»PREMIE8A« Plesne ln pevske atrakcije na rszkoS&o
opremljenem odru, a za kulisami napeto kriminalno delo. — V glavni vlogi ŽARAH LEANDER.
e— Vse lastnike kole$ In motornih votli
v Celju ponovno opozarjanxx, da morajo svoja vozila zanesljivo prijaviti do 31. t m. pri predstojništvu mestne policije t Celju in sicer kolesa ob uradnih urah od 7.30 do 13., za motorna vozila pa v^ak delavnik od 17. dalje. Lastniki naj prinesejo » setoj tudi stare evidenčne tablice.
e— Lastniki šoferskih logitimaolj y Co-lju se pozivajo, da overovijo svoie voz^iSke izkaznice in plačajo sadevno bs-noviesko takeo čimprej pri predsto.iništvu mestno policije v Celju, soba stev. 42.
Iz Maribora
o— Srebrno poroko obhajata te dmi to-fipektor ln šef brzojavne centrale prt pošti Maribor I- g. Matko Kumar in njegova soproga gospa Avguf^a. Zakoncema — jubilantoma želimo, da bi v rr-e£l žn zadovoljstvu dočakala /ubilej z3ate ki biserne poroke.
a— Otvoritev novega poslopja Mariborsko tiskarne. V torek zvečer je biia o<l-cieLna otvoritev novega krasnega počrtoj> Ja Mariborsko tiskarne v Kopališki ulici Obratovanje se Je sicer pred meseci že pričelo v novih .najmodemeje urejenih prostorih. V prostorih Grajske kleti s« Je zbralo vse osebje Mariborske tiskamo. Navzočne je pozdravil a prisrčnimi besedami ravnatelj Detela, ki je poveličeval ide>jo dela ta poudarjal pobudr.o iniciativ* nost g. Hinka Pogačnika, ki mu pripada zasluga, da se je lahko podjetje tako izpopolnilo, moderniziralo ta povečalo, tako da je med najtmodemeje urejenimi tovrstnimi podjetji v državi V imenu svojega očeta se je iskreno zahvalil vsem sodelavcem in sotrudnikom g- taž. Pogačnik, ns<-kar so še spregovorili glavni urednik sMarib. Zeitung« g. U. Kasper, !d je na~ giašal velike zasluge g. Hinka Pogačnika ln g -ravnatelja S. D-etele, g. PeTše v imenu grafičnega delavstva, zaposlenega v tiskarni, ter g. Duh kot mariborski predstavnik Zveze graiikcr/. Nova krasna trinadstrepna palača v Kopališlci ulici pa Je tudi Mariboru v kras ta ponos.
a— Kulturne novice. Ob neeo^iiji premieri »Gospode Glembajevlh« nastopijo V glavnih vlogah: Grom kot stari Glembav, Starčeva kot baronica Castelli, VL Skr» btašek kot Leone, Kraljeva kot sestra Angeltka, Gorinšek kot Fabriczy, Nakrst kot nje.gov sta, Pavle KaviC kot zdravnik dr. Altmann, Košuta kot dr. Alojzij SI!« berbrandt (spovednik). — V Ljudski univerzi predava v petek 28. t. m. taž. Kuko-vec o potovanju preko Varno, Carigrada, Aten v Palestino ta Egipet- Skioptlčne slike. V ponedeljek 31. t m. predava dir. I. fiorll o teimi: Kako sem doživel za.pad> a— 9908 vollloev Je v Mariboru r smislu popravljenih volilnih Imenikov, to j® za 47 več kakor ob lanski popravi
a— Marenberška specialitcta. V teCoft-b- neke trgovine v Marenbergu ae Je pojavila svojevrstna pratika »OesteieichA-sche Soldatenkalender«, ki Je izšla T Gradcu. Orožniki so vso zalogo zaplenili Po vsebini sodeč so iadala koledar avstrijska legitimistična združenja. Preiska* va je dognala, da ao se ti kbledarji širili v dravsko doitao lz Maribora. Zanimivo je, da ni v tem koledarju nita besedo o Jugoslaviji, četudi gre za »posebno izdajo za Jugogslavijto,«
a— Avtomobilska ne«re5a s smrfcnha Izidom, ki se Je pripetila 17. avgusta 1937. v Onmcžu ta ki Je zahtevala smrt posestnika Alojasija Keberj«. te Sodtac. je bila predmet kazenske oibravnave pred okrožnim sodiščem. Zarad! obtožbe, da je z veliko brzino vozil skozi Ormož s svojim osebnim avtomobilom ta tako zakrivil smrtno nesrečo »e je moral zagovarjati 26-letnl mehanik Ivan B&rat tz Dolnja Lendave, ki je bil obsojen na 2 meseca ta 300 din denarne kaani, pogojno za dobo 3 let
Zavoljo tega je vsa družina sklenila pritegniti k posvetu poleg preprostega državljana splošnega zdravstva še dvornega svetnika, specialista za kožne bolezni.
Profesor in dvorni svetnik je prišel, z enim pogledom Je spoznal ljudi in stvari. Bil je to resen, miren mož, poln ostre skladnosti, kakor čevelj na pravem kopitu. Primanjkovalo mu je časa. Zdelo se nam je. da čujemo šumeti zavoro, s katero je taktno in odločno zadrževal tempo, ki je šumel v njem. Vsekako je podal jedrnato diagnozo. Rekel je: »Dober dan, huda vročina, naraščajoča rdečica, glavobol, jezik kakor maline, škrlatinka, zbogom!«
»čestitam«, je rekel hišni zdravnik, »da je škrlatinka, lahko bi bilo kaj hujšega!« Zdaj je blagodejno razvijal svoje sposobnosti. Zelo spretno je pribil zavese, popravil je pokvarjeni mehanizem majhne briz-galne za perolin s pametnim prihrankom moči je porival pohištvo iz ene sobe v drugo. domiselno je izumil nov način zračenja soban in je uredil mehanični zvonec lz kuhinje v stranišče.
Pribili smo lepo tabelo na steno in smo od ure do ure beležili vročino. Doktor je sodil, da lahko grafično predstavimo črto naraščanja vročine in sicer naj bi to storili z rdečilom v črni mreži črt. Toda v hiši ni bilo rdečila, s črnilom pa doktorju nI bilo toliko všeč.
Zvečer je telefoniral stric Jože in nam je sporočil vse njemu znane posledice škr-lattake. Ponoči je pozvonil Se enkrat, ▼ svoji običajni raztresenostl je bil namrefi pozabil omeniti vnetje srednjega ušesa.
V. vsej hiši smo organizirali obrambno
vojno proti okuženju. Llzoform ln forma-lta sta bila stalno na straži
»Bo to kaj koristilo?« smo vpraSaH zdravnika.
»To Je tako,« nam Je razložil. »Morda dobite škrlatinko, potem je vsa previdnost zaman, če vam pa to ni usojeno, se maga-ri lahko mirno vležete k bolniku.«
O, ti lepi predpomladni dnevi okrevanja v bolniški sobi! Elvira veze z modrimi, rumenimi in rdečimi nitmi čudovite arabeske v črno svilo in si zraven prepeva prekrasno pesemeo iz najnovejše operete »Helteja« ali iz »Prodane neveste« — pri njej to ni tako natančno. Muha brenči, teta smrči, psiček zalaja, z ulice venomer prihaja raznovrsten šum, zrak Je razgiban, venomer je kaj vrvenja. Seznam temperature plahoče pozabljen na žebljičku, zdaj je kakor roman, ki ga živ krst ne povoha več, ki pa je vendar še nedavno mogočno razburjal svoje čitatelje. Rekon-valescent leži mirno, toda njegov duh Je živahen. Cele ure premišlja, kaj bi lahko zahteval od svoje okolice in posebno ponoči se domišlja dobrih reči. V jedilnici čisti služkinja parketna tla Ribanje se čuje kakor sopihanje majhne, daljne gorske lokomotive. V kuhinji pleska hišni zdravnik omaro z rumenim lakom. Sam si je bil napravil čepico iz časopisnega papirja in jo po fantovsko posadil na glavo.
»Gospod doktor,« kliče bolnik, »ali smem danes jesti krompirjevo salato s čebulo?«
»Ce vam ne škoduje lahko, če pa boste potem imeli nevšečnosti, tedaj rajSi ne. Medicina, dragi moj prijatelj, nI mdnal«
Gospodarstva
Dravska banovina razpisuje 63 milijonsko posojilo za sanacijo zadružništva
Banovina zastavlja za to posojilo dohodek od trošarine na vino ln žganje
»Službeni liste kr. banske uprave dravske banovine, ki je izšel včeraj z datumom <od 25. januarja, objavlja razpis bana dr. Marka Natlačena o 5% obligacijskem posojilu za sanacijo zadružništva. Razpis pravi naslednje:
Dravska banovina razpisuje 5% obligacijsko posojilo za sanacijo zadružništva v dravski banovini v nominalnem znesku 63 milijonov Din.
Posojilo bo razdeljeno na ustrezno število obveznic v zneskih po 1000, 10.000, 100.000 in 500.000 Din. Emisijski tečaj obveznic, ki se bodo glasile na prinosnika, 'bo enak nominalu. Obrestna mera je 5%. Obresti bo izplačevala banovinska blagajna proti predložitvi kuponov, ki bodo do-spevaii v plačilo 15 januarja in 15. julija vsakega leta. Posojilo se bo amortiziralo ▼ 20 letih z žrebanjem obveznic v januarju vsakega leta po amortizacijskem načrtu. Prvo žrebanje bo v januarju 1939 Kot jamstvo za redno odplačevanje zastavlja banovina svoj dohodek iz trošarine na vino ln žganje do višine vsakoletne anuitete.
Vpisovanje posojila bo v blagajni banske uprave ln pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani dne 2G. in 27. januarja I I. med uradnimi urami. Najetje tega posojila je odobril ministrski svet na svoji seji dne 31. decembra 1937.
Gornji razpds nosi datum od 24. januarja 1958. Kakor je iz razpisa razvidno, se vpisovanje posojila "e danes zaključi. Iz tega .se da sklepati, da banska uprava pri vpi-sovanlu tega posojila ne reflektira na VHpise naših zavodov in širše javnosti, kajti
v tem primera bi pač nastavila vsaj 14-
dnevni ali enomesečni rok za vpisovanje, kakor je to bilo v oktobru 1936 pri vpisovanju posojila za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske. Obrestna mera obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske je bila tudi višja, kajti te obligacije se obrestujejo s 6%. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo pretežni del banovinskega posojila za sanacijo zadružništva v višini 63 milijonov Din vpisala Poštna hranilnica.
Vprašanje je seveda sedaj, kako bo ban-ska uprava porabila ta znesek 63 milijonov in po kakšnih pogojih bo denar odstopila zadrugam V zvezi z informacijami o najetju tega posojila smo že prejšnji teden na tem mestu objavili krajši članek o vprašanju sanacije našega zadružništva ter smo na koncu pristavili naslednje: Tudi v našem zadružništvu je žal uveden oni dvo-tirnl sistem, ki prepreza vse naše javno življenje Vse kare. da se vpliv tega sistema močno precenjuje. Nikoli se ne sme izpustiti i? : ->a dn je slovensko gospodarstvo samo trn in mora biti tudi z gospodarskega -udišča. ki je edino merodajno, pač vseeno kje je posamezna zadružna edinica organi7irana. saj opravlja v gospodarskem pogledu iste naloge, ne glede na njeno organizacijsko pripadnost. Dosledno temu se pri eventualnih javnih podpornih akcijah ne smejo delati nikake razlike, kar se tudi v preteklosti ni dogajalo: zato upravičeno pričakujemo, da se to tudi v bodoče ne bo zgodilo.
Prostovoljno višje zavarovanje tovarniških delavcev za slučaj starosti
!>anes ni nobenegb dvoma več, da 60 po-»amezna večia iudustrijska podjetja moral-«&o. pravno ia gospodarsko-e-ocialno dolžna, da v kis-tnem okviru in z lastnimi sredstvi ustvarijo in izvajajo tovarniško socialno politiko. Tovarna je delavcu najbližja eiiniea. « tovarno je povezana gospodarska usoda delavca. Podjetnik na delavce ali na celotno posadko ne more srledati brezbrižno in bi'ez ve a k etra interesa za socialne, zdravstvene in gospodanske potrebe delavstva. Ni vse samo plača kot najobičajnejša odškodnina za storjeno delo iu za proizvajanje jrospodarskih dobrin. Moierna podjetja posvečajo tovarniški socialni politiki prav resno pažnjo, ker sc zavedajo, da v tej politiki leži skrita gospodarsko moč podjetja, njegova moralna sila. pa tudi njegov eplo-Seu gospodarski in kulturni ugled. Ta poli-tika seveda ne sme delavetve zasužnjiti, ga obrati v njegovi svobodi, ali enu slabiti jedro njegov«. zo^podarske moči. Socialna politika ne sme imeti za posledico slabše plače delavstva ali ureiitev delovnega razmerja izven kolektivne pogodbe, delavstvo ne 6me biti na dobrine tovarniške socialne politike tako vezano da je razrešitev služ benega razmerja brez zgube na socialnih pravicah nemogoča ali otežkočena
K najvažnejšim soeialno-politionim skrhem vsakega podjetja mora v prvi vrst. spadati potre!*« po kolektivnih pogodbah. po katerih naj se delavstvu zagotovijo modernim nazorom ustreza 'oči delovni poboji. V besedilu kolektivnih pogodb je izpopolniti manj kajoče državno-sofialno politično zakonodajo obnosno jo je tesneje prilacroditi razmeram in okoliščinam v tovarni. Kolektivna pogodba mora v delavcih ustvariti ugodno duševno razpoloženje za gospodarski u*p?h tovarne, dati mora delavstvu notranji duševni mir. vzeti mu mora zasrenje-nost in neko večno sovražno razpoloženje nasproti tovarni in vodstvu tovarne. Z eno besedo: v kolektivni poToabi zajamčena tovarniška socialna politik« mora prinesti v mrzle tovarniške prostore veselo razpoloženje in toplo dušo. Na ta način bo delavstvo čim alje bolj slutilo sooigovorrost na usodi nošeza gospodarstva iz borb delavstva 7a zboljšanje svojega zmotnega položaja in kulturnega življenja bodo {zginil« škodljive os-rinc. naše gospodarsko življenje se bo razvijalo v ozračju kulturnosti, humanosti, v spoznanju, da moraio vsa prizadevanja i kapitala i delavstva služiti večnim potrebam narodnega in državnega življenja.
Za delavstvo v tovarnah je eno najvažnejših in usodnih življenjskih vprašan; problem ureditve starostne preskrbe, olnos.no preskrbe za slučaj onemoglosti Temu problemu dejansko posveča moderno gospodarstvo največ pažnie ureditvi tega probienia žrtvuje največ denarnih sredstev Sodubni čas seveda pozna obvezno zakonito rentno zavarovanje delave-ev in nameščencev, toda oblit?atorno pokojninsko zavarovanje je vedno gospodarsko in socialno nezadostno, ker se s svojimi dajatvam5 giblje vedno pod črto povprečnih življenjskih potreb povprečnega delavca v gospodarsko manj ugodno stoječih podjetjih Zakonito soeielno zavarovan ie niti v bogatih državah ne us*re-za standardu pretežne večine delavstva. Zato je samo naravno ako uvidevna podjetja skušajo to obvezno zavarovanje izpopolniti s posebnimi lastnimi tovarniškimi ustanovami.
Tu pridejo v vpoštev posebni tovarniški pokojninski fondi ali blagajne- katerih organizacija in daiatve so urejene bodisi s kolektivno Pogodbo, posebno tam, kjer delavci v ta fond soprispevaio. lodisi z enostranski-m ukreni podietja. ako podjetje samo dotira take fonde. Ti fondi imajo namen izvesti
višje zavarovanje. Navadno se ta meja giblje do 50%, tu pa tam celo do 100°/© nad obveznim zakonitim zavarovanjem. V Nemčiji posveča novejši zakon o delniških družbah tovarniški socialni politiki veliko pažnjo. Tantieme, dividende. odškodnine članom upravnega in nadzornega odbora morajo biti v zdravem razmerju s socialnimi subvencijami ki jih podjetja priznavajo todisi svoji posadki, bodisi širši javnosti.
Jugoslovansko delavsko pokojninsko zavarovanje je skrajno skromno. Premija znaša samo 3%>. Komaj toliko, kolikor večja podjetja rezervirajo sredstev za borzne zgube in veliko manj. kakor znašajo odpisi ali izdatki za obnovo tovarniških produkcijskih sredstev. Na zaščito delovnega človeka, ki je če vedno najpomembnejši stroj tudii v modernem produkcijskem sistemu, odpade skromen znesek od celotne obratne vsote, zlasti v naših večjih podjetjih. Nujno se vsiljuje potreba, da podjetja obvezno zakonito pokojninsko zavarovanje sama izpopolnijo v kakršnikoli primerni obliki. Take oblike so zlasti lastni pokojninski fondi ali zavarovanje pri privatnih življenjskih zavarovalnicah. Skušnje druzod kažejo, da te oblike zaščite delavcev za slučaj starosti in onemoglosti niso praktične in povzročajo mnogo težav. Predvsem ne nudijo delavstvu pravne sigurnosti, ker zahteve delavcev pogosto ni-60 iztožljive.
Zaradi tega bo podjetjem koristil spravil-aik o prostovoljnem višjem zavarovanju za slučaj onemoglosti in starosti«, ki je bil po ministrstvu izdan na podlagi pooblastila v uredbi delavskega rentnega zavarovanja. Ta pravilnik omogoča solidno zgrajeno višje zavarovanje. ker v prvi vrsti daje delavstvu naipopolnejšo pravno zaščito. Višje zavaro-vanie ie v najvažnejših pravnih normah izenačeno z normalnim zakonitim zavarovanjem Po določbah pravilnika se smejo te dobrote posiužiti podjetja z nad 100 zavarovanci. V Sloveniji je taikih podjetij 121, ki trenutno zaposlujejo 28.806 zavarovancev, tj. oseb. za katere je višje zavarova-ije brez pravnih in tudi finančnih težav izvedljivo. Morda je prav. ako je naše obvezno zakonito zavarovanje z regulacijo problema rentnega zavarovanja pričelo skromno. Naši mali obrtniški obrati in trgovine niso v položaju- da nosijo večja bremena, čeprav zavarovanje obrtniških pomočnikov ni nič manj važno, kakor zavarovanje tovarniških delavcev. Na drugi strani pa je zopet jasno, da je zakonita premija za večja industrijska podjetja zelo nizka in da skoraj ne pomeni večje obremenitve, s,aj odpade na podjetnika le 1 in pol odstotka plače. Zakonodajalec je hotel te naše prilike upoštevati Ln je gotovo pravilno kalkuliral, ako je predpostavljal, da bodo večja podjetja rada pripravljena da sama izpopolnijo delavsko rentno zavarovanje.
V najusodnejšem primeru znaša pokojnina v delavskem zavarovanju mesečno 432 Din. Za pretežno večino industrijskega delavstva, kar velja zlasti za tekstilno delavstvo, pa bo mesečna renta znašala povprečno le 270 Din. Ker polaga pravilnik o višjem zavarovanju važnost na starostno strukturo delavstva in hoče takoj ob pričetku uvedbe obveznega zavarovanja olajšati organizacijo višjega zavarovanja, ni v korist podjetij in delavstva, ako z rešitvijo tega problema odlašajo. Delavska zbornica bo gotovo storila svojo dolžnost. Jasno pa je, da ta problem spada tudi v kompetenco gospodarskih zbornic, ki moraio skrbeti za solidno socialno kulturo v na«em gospodarskem življenju in pa tudi v kompetenco banske uprave tn občin v industrijskih krajih.
Dr. Joža Bohinjec
Povišanje občinskih trošarin v Ljubljani
Skupaj s predlogom novega proračuna za leto 1938-1939 je ljubljanska občinska uprava predložila tudi novo tarifo za občinsko trošarino in uvoznino. ki vsebuje marsikatere važne <--premembe Nekatere manj važne postavke so sicer znižane, mnoge postavke pa so občutno zvišane
Najvažnejša sn-^mprnha se tiče premotra. kjer se občinska trošarina poviša za 100% Doslej je znašala trošarina na premog za spb "no nnrabo 5 Din od tone. v bodoče pa naj znaša 10 Din Ce imnJfevstmo da so premoeovniki 'ani Drot? koncu H? nr višali ceno premogu za 15 n<r, pri toni, bo mo % pnvi5c.iie obči neke trošarine *a kontinenta tem bolj občutno Docela neprimerno pa se nam zdi enako 100% poviSa-
nje trošarine za premog, ki se porabi v industrijskih obratih, kjer naj se trošarina poviša od 2.50 na 5 Din. To povišanje nasprotuje načelu, ki ga je finančno ministrstvo že ponovno postavilo, da občine ne smeio obremenjevati surovin in pomožnih sredstev za industrijo in obrt Obenem pa pomeni nnv;š?nje novo otežkočenje za na-sel;tev industriie v Ljubljani, ki je itak prišla v tem pogledu na zelo slab glas.
Med ostalimi spremembam' trošarin naj omenimo samo naiv=>*rpi?e Trošarina na kis. ki le do^'«-- -"-^'i o ir> n-'n od stopnje. bo znašala v bodoče 0 80 Din od litra Veko!'ko ~e mira trošarina na šamnanjec, ki je doslej znašala 30 odnosno 15 Din od steklenice (7/io litra), v bodoča pa bo zna-
fala 2.90 od Vm litra. Troiartea na rrefe meso, klobase in salame se zniža od 2 na 1.50 Din prt kilogramu, trošarina na mast in slanino pa od 1.50 na 1 Din. Trošarina na klavno živino po ostane nespremenjeno visoka, tako da se z znižanjem trošarine na uvoženo meso, mesne izdelke in mast zmanjša zaščita, ld jo uživajo ljubljanski obrtniki, ker morajo plačevati v mestu visoke davščine, zlasti pa v klavnici visoke dajatve. Poviša se trošarina na marmelade in kompote, pomaranče, rozine in južno sadje od 1.50 na 2 Din pri kg. Na sadno drevje in drevje za nasade je doslej znašala uvoznina 0.20 odnosno 0.50 Din za komad, v bodoče pa bo znašala 0.05 Din od kilograma, tako da bo pri sadnem drevju, ki tehta preko 4 kg. uvoznina višja. Trošarina na melaso ostane nespremenjena 0.05 Din, za melaso za špirit pa se uvaja nova postavka 0.03 Din. Na cvetje v lončkih se zviša trošarina od 0.05 na 0.10 Din.
Uvoznine
Pri uvoznlnah je omeniti naslednje važnejše spremembe. Uvoznina na osebne avtomobile znaša nespremenjeno 1 Din od kg, nova pa je postavka 0.50 Din od kg pri uvozu starih avtomobilov v svrho prodaje. Prav tako je nova postavka za uvoz starih tovornih avtomobilov v svrho proda je, ki znaša 0.25 Din. Uvoznina na kolesa se zniža od 2 na 1 Din pri kg, pri motornih kolesih pa ostane nespremenjena v višini 2 Din. Uvoznina na steklo za okna se zniža od 0.40 na 0.25 Din pri kg, zato pa se zviša uvoznina na ostalo steklo od 0.40 na 0 50 in na steklo za izložbe od 0.60 na 0.75 Din. Uvoznina na filme za javno predvajanje se zviša od 300 na 400 Din od komada. Nadalje se poviša uvoznina na brisače, namizno perilo, robce, rute, nogavice in navadno perilo iz bombaža od 0.75 na 1 Din tn trošarine na prešite odeje iz bombaža od 3 na 4 Din pri komadu. Zniža pa se uvoznina na bombažne obleke La plašče iz gumija od 6 na 4 Din pri kg. Uvoznina na volnene tkanine in pletenine ter volnene in polvolneue navadne izdelke se zviša od 1.25 na 2 Din pri kg, zniža pa se uvoznina na boljše volneno perilo in boljše volnene izdelke od 6 na 5 Din, na volnene in polvolnene obleke ter nepremočljive plašče od 12 na 8 Din pri kg. Poviša se uvoznina na prešite volnene odeje od 5 na 8 Din pri kg.
Pri svili se trošarina na izdelke iz navadne svile in na izdelke iz umetne svile izenači in poviša v nasprotju s splošno tendenco, ki se kaže zlasti pri carinah v drugih državah, da se umetna svila, ki danes že nadomešča bombaž, ne smatra več za luksuz, saj je namenjena najširšim slojem prebivalstva. Uvoznina na tkanine in pletenine iz naravne in umetne svile ter polsvile se zviša od 4 na 6 Din pri kg, na svilene ln pols-ilene izdelke pa od 8 na 10 Din pri kg Kot polsvi-leno blago se smatra vsako blago, ki vsebuje nad 10% svile. Pri strogem tolmačenju te določbe se bo v bodoče tro&a rinilo kot svileno blago marsikatero blago, saj v zadnjem času pri nas in v inozemstvu vedno bolj mešajo umetno svilo k naravnim tekstilnim vlakmom. V Nemčiji n. pr. sploh ne Izdelujejo več čistega bombažnega blaga in morajo primešati najmanj 20% umetne svile ali umetnega bombaža ki se pri nas tudi smatra kot umetna svila. Vzporedno se zviša uvoznina za svilene in polsvileae preproge od 10 na 12 Din pri kg.
Uvoznina za moške ta ženske klobuke, ki je doslej znašala 2 odnosno 4 Din pri komadu, se izenači na 3 Din. Uvoznina «» čevlje iz navadnega usnja se zniža od 3 na 2 Din, za čevlje iz boksa, ševroja in ostalega boljšega usnja pa ostane kakor doslej 4 Din od kg. Docela preurejene so uvoznine za ščetkarsko blago. Doslej je znašala uvoznina enotno 0.50 Din, odslej pa znaša za krtače in čopiče lz dlake 1 Din, iz rastlinske snovi 0.50 Din, na brezove metle pa 0 02 Din od kg. Nadalje se poviša uvoznina na Krznarsko blago od domačih živali od 5 na 10 Din pri kg.
Docela se spremenijo uvoznine za les in znašajo v bodoče: za okrogel ali tesan les iglavcev 0.01 Din za kg, za okrogel tesan les listovcev 0.02 Din, na rezan mehki les in zaboje 0.03 Din, na rezan trdi les 0.04 Din, na oblane deske, doge in sode za zelje 0.10 Din, na tesarske, kolarske in sodarske izdelke 0.20 Din, na mizarske izdelke iz mehkega lesa, nepleskane 0.25 Din, na ostale mizarske izdelke pa 0.50 Din od kg Uvoznina na navadno opeko ostane nespremenjena v višind 1.25 Din za 100 kg. zato pa se poviša uvoznina na votlo in strešno opeko na 1.75 Din. Uvoznina na Samotno opeko se zviša od 0.03 na 0.05 Din pri kg, zniža pa se uvoznina na kamenje, gramoz itd od 0.80 na 0.60 Din za 100 kg. Končno se poviša uvoznina na mehanizme za žepne in stenske ure od 3 odnosno 5 na 15 Din od garniture odnosno od 5 na 10 dinarjev.
Mednarodna obrtniška razstava v Berlinu £938
V letošnjem letu- in sicer od 28. 5. do 28. 6. 1938. bo v Berlinu mednarodna obrtniška razstava, ki bo ena največjih te vrste-kar jih je bilo dosedaj. Prireditelji so povabili k ifdeležbi obrtništvo iz raznih držav, med drugim tudi obrtništvo Jugoslavije. Pred kratkim je bil v Beogradu sestanek delegatov vseh obrtnnh zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se jugoslovansko obrtništvo udeleži mednarodne razstave v Berlinu. Delovni odbor, ki naj ti izvršil vsa pri-plavlialna dela za to razstavo tvorijo delegati beozraiske. zagrebške in ljubljanske zbornice. Otenem je bilo naproišeno ministrstvo trgovine in industrije, da prispeva potreben znesek za kritie stroškov udeležbe. Zbornice so dobile obljubo ministra dr. Vrbaniča. da se bo obrtništvu ustreglo. Poedine zbornice bi tudi imele prisoevati delne zneske za kritje stroškov, zlasti za nagrade in podpore poedinim udeležencem, ki bi se odlikovali s svojimi izdelki.
Program razstave je naslednji: razstavljeni predmpti poedinih držav naj bi se delili v Iri skupine. Prva skupina hi obsegala historično-kulturne predmete (obrtniške di plome in posebno drazoceme umetne izdelke in iznaidle). Drugo skupino bi tvorili novodobni izdplki rokodelstva, tretjo pa obrtniški tisk. Posebnost bo četrti oddelek. k:er se bodo nahajale delavnice v katerih bodo delali obrtniki pped!n'h držav predmete. ki so posebno karakteristični ia dotično deželo 0'-rtn:ški izdelki se bodo lahko tudi prodajali.
ctroški docela odpadejo in gredo na račun prireditelja, tako za razstavni prostor, kakor tudi za njega opremo ter sa prehrano
Ivi stanovanj« onfli oseb, ki bodo kot obrtniki
delali v delavnicah.
V najkrajšem &wo mora note zbornica odnosno njen Zavod za pospeševanje otrti prijaviti, kaj ho razstavil, koliko m* prostornine potrebuje in kakšne vrste prostori jo mu potrebni.
Opozarjamo slovansko obrtništvo na to razstavo in gori navedeno dispozicijo z vabilom- da se za to prireditev živo zanima. Pod rob nejše podatke in navodila bo zbornični ta-vod za pospeševanje obrti dostavil t najkrajšem času neposredno poedinim združenjem, odnosno obrtniškim organizacijam, da sporazumno izvrše vse potrebno, da bo slovensko obrtništvo čim čast ne je zastopano na mednarodni obrtmiški razstavi v Berlinu. Pripominjamo, da sa bo v ta namen aeistavil poseben odbor, ki bo izvršil vse priprave za področje naše zbornice. Poseben cenzurni odbor bo tudi ocenil prijavljene izdelke, pri čemer že vnaprej poudarjamo, da bomo glede števila in obsega izdelkov morali računati s primerno omejitvijo in da moremo razstaviti res samo prvovrstne ročno in umet" niško izdelane predmete. Vse podrobnejše informacije dobe interesenti pri Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
Gospodarske vesti
- Proračun Kmetijske zbornice. Kraljevska banska uprava je odobrila prora-ču Kmetijske zbornice dravske banovine za leto 193S. v višini 1,100.000 Din Zbornica bo na osnovi čl. 29. uredbe o kmetijskih zbornicah pobirala od zborničnih članov 5% doklado na osnovni davek zemljarine. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprave skupaj % državnim davkom.
= Uspeh vinskega sejma v Ivanf<ovcfh.
V četrtek, 20. t. m. je bil v Ivanjkovcih 13. vinski sejem in razstava. Razstavljeno je bilo 80 vrst vin. izključno iz Ijutomeneko-ormoikega vinarskega okoliša, ki po bi'a izvzemši 4 vrste, vsa iz letnika 1937 Prireditev je bila od interesentov zelo dobro obiskana ter je bilo za me^na, kakor za sortirana vina veliko zanimanje. Ze na sejmu je bilo od 8000 hI. ki so bi H na ponudbo prodanih 550 bi. Cene f»o se prlfčtio učvrstile. Dosežene so bile oem^ od 4.50 do 8 din za liter. Nekoteri produ-centi in kupci so ostali v razgovora, tako da ho tem kupčijam gotovo še marsikatera sledila. Z ozirom na letn:k 1937. so bili vsi s kvaliteto prav zadovoljni, prireditev je bil« dobro organizirana in so prireditelji z doseženim uspehom prav zadovoljni.
= Konkurz je razglašen o imovin! Antona Putricha. pos in trgovca s kurivom v Ljubljani, Dolenjska cesta 6 fupravn% mase dr. Ivo Lulik, odv. v Ljubljani, prvi zbor upnikov 29. jan. ob 10., prijavni rok do 14. februarja, ugotovitveni narok 19. februarja.
MILIJONI U2IVAJO
Borze
26. januarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi za malenkost podražili ln so se trgovali po 8 66, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6650 (v Beogradu po 8.65), v grških bonih po 29.24 in v angleških funtih po 238 Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.50 za konec februarja pa v Zagrebu 14 52, za konec marca 14 57.
Na zagrebškem efektnem tržišču je po okrepitvi v zadnjih dr.eh prišlo danes do oslabitve tendence. Vojna škoda je notirala nekoliko nižje, namreč 434 — 435.50 (v Beogradu je bil promet po 436 — 436.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
KVALITETNO GUMO ZA 2 VEČEN JE
Zdravniki priporočajo, da se jemlje po vsaki
jedL Neprecenljive vrednosti za kadilce in športnike. Dobi se ▼ vseh prodajalnicah. Oen. zastop. ln tov&r. skladišče: Agentura OZMO, Zagreb, Vlaška 72a. TeL 52-80
DEVIZE
LjohJjam. Amsterdam 2404-41—»419.01
Berlin 1736.03 — 1749.91, Bn«selj 723.45
—	733.51, Ourtti 596 45 — 1003.52, London 215.34 — 217.39, New York 4283.50
—	4319.82, Pariz 14127 — 142.71, Praga 151.33 — 152.43, Trst 226.19 — 229.28-
Curih. Beograd 10, Pariz 141250, London 21.6375, New York 433, Bruselj 73.10, Milan 22.7750, Amsterdam 241.13, Berlin 174-30, Dunaj 8120, Stockholm 111.54, Oslo 108.75, Kobciihavn 96.57, Praga 15.19 Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434 — 435.50, 4% agrarne 54 — 58, 6®/o begluške 81.50 — 82.25, 7«/» invest. 99 bi., 7°'o BlalT 87.50 — 88.25, 8«/« Blair 96.50 bi.,; delnice: PAB 218 — 222, Trboveljska 225 — 230, Gutmann 51 — 55, Sečerana Osijek 165 bi. Dubrovačka 400
—	420, Jadranska 405 den.
Beograd. Vojna škoda 436 — 436 50 (436 — 436 50), za februar 433.50 bL (433.50), za marc 436 — 43650, 4«/» agrarne 58 — 58.75, 6«/. begluške 84 — 84.50 ( 84.25J, 6% dalm. agrarne 82-50 — 83 (82.25 — 92.75), 7% invest. 98 — 100 (99), 7°/» Drž. hip. banka 100 den., 7»'» Blair 88 — SS.50, 8% Biair 95 50 — 93.50 Narodna banka 7735—7775 (7750), PAB 223.50 — 225.
Blagovna tržišča
trio
+ Chlcago, 26. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95, za julij 80, za sept. 89.25; koruza: za maj 60.625, za julij 61, za sept. 61.50.
+ VVinnipcg, 26. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 125.50, za julij 119, za okt 100.75.
+ Novo-ad-ka blagovna borja (26. t nO. Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78/79 kg): baška in sremska 178 — 180, baJka potiska 179 — 181; slavonska 178 — 1S0. Koruza: baška nova 93 — 95: bar.atska 94: baika nova sušena 106 _ 10S. Oves: baški 130 — 132: srem-ki 131 — 133, slavonski 135 — 137. Ječmen: baški in sremč ski, 63/64 kz 130 — 132 50. Moka: baška in eremska «0g» in «Ogg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 — 262 50: «5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 — 222.50: «7» 182.50 - 192.50; «8» 125 — 130. Otrobi: baški in sremski v vrečah 98 — ICO. Fižol: baški in sremski 203 - 205.
BOMBA2
+ Llverpool, 25. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan 4.77 (prejšnji dan 4.74), za maj 4.87 (4.84), za sept. 4.95 (4.92).
+ Newyork, 25. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 8.48 (8.48), za maj 8.56 (8.55).
Francosko odlikovanje srednješolcev
Uspehi nagrajenih so bili tokrat izredno lepi
Ljubljana, 26. januarja V soboto je po ljubki navadi, ki se je zadnja leta ori nas utrdila, v ljubljanskem francoskem institutu g. konzul Remerand v imenu svoje vlade odlikoval 18 srednješolcev (med njimi 10 mladenk) za njih odlični napredek i francoščini. Vpričo teh vzornikov in njih profesorjev — naraščaj je s posebnim zamiman.iem gledal našega slovničarja. ravnatelja dr. Antona Breznika, ki je zastopal gimnazijo v Št. Vidu — je imenovani predstavnik zavezniškega naroda obudi! spomin na dobo- ko je pred več ko 30 leti prisostvoval razdelitvii daril v svojem starem koležu: Jules Verne. Robinson Crusoe. Colomba, Trije mušketirji. Stotnik Fracasse-Vsezbil — so bile običajne nazrade za prvovrstne latin-ce. zgodovince in celo matematike. Ta dela se Še nfso postarala, saj še v 1. 1938. nadomeščajo olikovo vejico, kakršno so svoj čas poklanjali Grki svojim najljubšim pesnikom.
Med tem ko so se leta 1906. zmagovalci zadovoljili s pozlačeno lepenko, dobč danes odličniaki srebrno ali bronasto svetinjo, kamor je vrezano njih ime. Vsi pripravniki in priprava:ce so na konzulatu delali izpit 18. decembra. Usineh je bil tolik, da «o mnogi morali dvakrat pred komisijo, ki je želela z vso pravičnostjo izročiti palme v najzaslužnejše roke. Lanski; tekst — iz Cha-teaubrianda — te bil težji ko leto5nji P. L. Courrier. a tudi njegova proza ni brez zank in pasti. Ocene so bile prav zadovoljive. V sličnem položaju — je rekel z. konzul v svojem nagovora — se vselej vprašujem- ali najdemo po kloneh naših licejev in koležev na Francoskem mnogo dijakov, ki se znaio tako dobro kakor vi izražati v kakem tujem jeziku. Moji dijaški spomini mi ne dovoljujejo to potrditi. Sricer sezajo v kaj stare čase nazaj in posihdob je učen-> živih tujih jezikov pri nas znatno napredovalo. ..
Zahvalivšj se tudi zz. profesorjem za njih trud pri pouku francoščine in utrfevaiju prosvetnih vezi med obema priiateljskima narodoma, je eovornik začel deliti odlifia. Srebrno svetinjo so prejeli: Brahec Mila (8. r. klasične zimn.>. Turk Srdan (8 r. I. realne). Dre iik Franc <R r. St. Vid V Rron?enko «o dohili: Gogala Mirko (8. r. St. Vid). Oo-rec Dimitrij (8. r. klas.). Jack Artur (II. r. trz. akad. — ta «e je zahvalil prjre-Jilfeliu ori«rčneaa večerni in Konsi? Mar;am (7. r. Tli.). Razne knjige so obnesli: Klan;šček Oojmir (8. r I.). 0-'t»rc Rožena in Vidrih R-vromir?* (7. r. II.). Majcen Fedor (6. r. IIT.) in Toma?'č Anda '6. r. mestna i r.). AbuVier Nada (4. r. mestne f..). Jesieh Vida (4. r. trz ak.). Tavfar Marija (4. r. urSul.), Boh Ada (8. r. urŠul). GodniČ Irana ln Mulec StanMava (S. r. ion. pmU, .
Z zailousko je vsa prireditev trajala poldru-' go uro. Potem so gostje odšli' kakor pravi starofrancoska popevka • Les uns avcc leurs femmes, les autres vont tout seuls, ali po naše:
Ei! s svojimi ženimi, a večina či6to sami.
Dosstavedc. Nepravilno se nni zdi, da imajo enako število zastopnikov ne[>opolne, nižja šole, in čez mero močni popolni zavodi A. D,
Roparski napad
Ponikve, 26 januarja.
Okoli Trebnjega ln Ponikve se precej pogosto ponavljajo tatvine. Zdaj zmanjkujejo posestnikom rjuhe in odeje, čeprav se nam 2e obeta pomlad. Pa to bi potrpežljivi Dolenjci še prenesli, ali dogodek pred nekaj dnevi je povzročil spet precej razburjenja.
Tomaž Gabrijel se je vračal okoli polnoči iz Trebnjega domov proti Grmu prt Ponikvah. V Trebnje je bil zapeljal prašiče trgovcu Alojziju Kolencu iz Podbor-šta. Ker jih je bil doma preveč nakrmi!, mu jih Kolenc ni hotel takoj stehtati. Tako se je Tomaž Gabrijel zakasnil v noč. Pri sebi je imel ves prašičji kup in še precejšnjo mošnjo drugega denarja. Pri kozolcu trgovca Emanuela Grmovšika na Ponikvah ga je pa pričakal neznarec. Udaril ga je zadaj po glavi, da ga je zbil z voza. Gabrijel se je takoj zavedel nevarnosti in je zbežal, kličoč na pomoč, k posestniku Lav-rihi, ki je na vpitje pritekel iz hiše. Videč, da Gabrijel ni več sam, je napadalec še enkrat udari! Gabrijela s polenom, nato pa je zbežal. Gabrijel in Lavriha sta se nato vrnila h kozolcu po vole in po voz. Orožništvo stori kar more in je upati, da bo izsledilo tudi tega zločinca.
Iz Ptufa
j— Frančck se ženi. Na ptujskem odru &o letos odzraii že tretfjo krstno predstava Tokrat so nas obiskali kmetski diletantje iz Cirkovc z narodno komedijo »Čigav .je grunt« ali »Franček se ženic, ki jo je spisal Vinko Korže, znan po precej popularni veseloigri »Micki je treba moža«. Tudi >Franček« je zajet iz kmečkega življenja na Ptujskem polju. komedi ja se gladko razvija in nudi obilo zabave. Uprizoritev je tila še posebno mikavna. ker so kmečki diletantje govorili narečje. Igra je bila dobro pripravljena. Režija je bila v rokah učitelja Andreja Debenaka. Ptujčftnj so bili z igro zelo zadovoljini in želijo mlademu pisatelja tudi g to igro mno-m HfiMtaOfc ,
Bombardirana Salamanca
Letala španske vlade so te dni vzela na muho Salamanco in so vrgla nanjo večje število bomb, ki so ubile mnogo ljudi ter poškodovale razne objekte — Slika prikazuje trg
Major v Salamanci
Zimske bolezni
Nedostajanje vitaminov v hrani — življenje v zaprtih
prostorih
Celsus pravi nekje: Najbolj zdrava je pomlad, za njo zima. nevarnejše je poletje, a najbolj nevarna je jesen. To v splošnem velja, vendar pa je dejstvo, da ima cela vrsta bolezni svoj višek baš v zimskem času. Vzroki za to so delno indirektnega značaja, človek pozimi spremeni način svojega življenja, mudi se bolj v zaprtih prostorih in s tem se lažje okuži itd. Direktni vzroki pa so pred vsem v spremembi vremenskih in podnebnih prilik, zima je letni čas mraza, spreminjajo pa se tudi razmere v zračni vlagi, v smeri vetrov, glede ozrač-ne elektrike in žarkov, ki obsevajo ta čas naše kraje.
Medicina s koledarsko zimo ne soglaša popolnoma. Biologična zima traja po današnjih naziranjih nekako od srede novembra do srede februarja. Hrano v pozni zimi označuje pred vsem to, da ji nedostaje vitaminov v primeri s preobilico vitaminov v poletni dobi. Kakšne učinke ima to, je najbolje razvidno iz novejših poskusov, ki so pokazali, da preprečuje vitamin D i zimsko spanje živali. Zimsko spanje je te- '
daj vsaj delna posledica tega, da ima zima manj ultravioletnih žarkov nego poletje.
Med tipične zimske bolezni štejemo poleg ozeblin, snežne slepote in podobnih obolenj pred vsem bolezni, ki imajo pozimi svoj višek. To so v prvi vrsti prehladne bolezni, nahod, vnetje v vratu in sapniku, razne revmične bolezni, išias itd. Mnogoletna opazovanja uče, da se pričnejo z novembrom množiti tudi napadi naduhe in izginejo potem proti koncu februarja, Davica in škrlatinka imata svoj višek večinoma od decembra do marca. Tudi norice dajejo prednost hladni letni dobi, ošpice pa pred vsem pozni zimi. Rahitis razsaja najhuje od začetka februarja do konca aprila, ekcem napada ljudi večinoma od začetka februarja do konca maja. angine, ki se začenjajo množiti že ob koncu novembra, se držijo na nerazveseljivi višini skoraj do konca aprila.
Dognanja v tem pogledu so zelo zanimiva, imajo pa tudi praktičen pomen, ker bodo prispevala k temu da se bodo ljudje lažje obranili ^sezonskih bolezni«.
Vojaki v človeški pasti
Vstaja proti Japoncem na Formozi — četniška vojna lovcev na človeške glave proti rumenim gospodarjem
Zlitina za zaščito proti radijskim žarkom
Angleški kemik LiddLard j« na nekem predavanju v Londonu poročal o novi zlitini, ki se ponaša s svojevrstnimi lastnostmi Iz volframa, ki so mu dodali malenkost bakra in nikla. so dobili snov, ki ima specifično težo 16.5 in kje torej znatno težja od svinca. Svinec ima specifično težo 1134. Pomen nove zlitine trči predvsem t tem, da se da uporabiti kot zaščitno sredstvo proti radijevim žarkom. Nje absorbcijski koeficient za žarke X je namreč primerno višji nego za svinec in zato zadržuje te žarke učinkoviteje nego svinec.
Mož, ki živi od samih oranž
Pred letom dni se je duhovnik Israel Noe iz Memphisa v Zedinjenih državah proslavil s svojo izjavo, da polagajo ljudje v hrano preveč važnosti. Posebno meso dopri-naša čedalje bolj svoj del, da človeška morala propada. Da bi pokazal svojim vernikom svetel vzgled, je sklenil, da se bo preživljal izključno s sokom oranž.
Čeprav so mu zdravniki odsvetovali, je svoj sklep izvrši! in je ostal res krepak in zdrav. Pred nekoliko dnevi pa je mož postal še radikalnejši. Izjavil je, da se bo popolnoma postil in samo tu pa tam popil malo tekočine. Doslej se čuti še vedno krepkega. Seveda je vsa Amerika radovedna, kako se bo njegov eksperiment končaL
Prebivalstvo Berlina
Po zadnjem žtetju ima Berlin 4,299.318 prebivalcev.
Medeni tedni v Egiptu
Ogenj in meč
Kitajska poročila opisujejo s črnimi bar- | pristanišču Taihokuiju. Pri tem napadu s vami dogodke, ki se odigravajo ta čas na številni bencinski tanki zleteli v zrak i
otoku Formozi, ki je od 1. 1895. v japonskih rokah in ki ga Japonci imenujejo Taj-Van.
Že več Dego mesec dni traja na tem oto-
ku namreč vstaja domačinov proti japonskim gospodarjem. Razvila se je v gveriljo. ki jo vodijo z nepopisno divjostjo posebno v notranjosti otoka, v ogromnih džunglah in pragozdovih, k ;er domujejo zloglasni lovci na glave. Japonci skušajo ta upor zatreti z nezaslišano strogimi kazenskimi ukrepL Ker so pa uporniki dobro oborožena in opremljeni s strelivom in celo z ročnimi granatami, po drugi strani pa je dežela kakor ustvarjena za gveriljsko vojno, Japoncem doslej še ai uspelo, da bi obranili upora več nego ozek pas ob najvažnejših obalnih krajih. Japonske zasedtene čete, ki so jih v ostalem skrčili s tem. da so jih del odposlali na Južno Kitajsko- so doslej utrpele že velike izgube. Še pred kratkim so šest japonskih vojakov, ki so jih poslali patnuJjirab našli mrtve v sčloveški pasti«, ki so jo bili pripravili divji domačini. Mrtvecem so manjkale, kakor se dogaja v takšnih primerih redno, glave, bi so jih uporniki odnesli bog ve kam. Japonci so nato priredili kazensko ekspedicijo. ki je z bombami in ognjem uničila tri vasi domačinov.
Razen takšnih majhnih napadov pa so domačini izvršili doslej že vrsto velikopoteznih napadov, ki so se obračali v glavnem proti vojaško važnim zgradbam. Ena zadnjih vesti poroča o napadu z razstrelivom na velikanske petrolejske in bencinske tanke v
Radio dnevnik
V Franciji začne prihodnji mesec izhajati list, ki bo prinašal samo ladijske vesti To bo pivi list svoje vrste na svetu.
90
in
zgorela je tolikšna množina kuriva, da bi zadostovala za šest let potrebam japonske zasedbene vojske. Eksplozije in požar so uničili tudi mnoge laboratorije, ki so jih bili Japonci zgradili v bližini. Dvanajst oseb je našlo smrt, 32 smrtno nevarno ranjenih oset pa leži v bolnišnici. Strokovnjaki, ki poznajo Formozo tn tamkajšnje razmere, pravijo, da bodo mogli Japonci ta upor premagati samo s pomočjo silne premoči.
Mlada vladarja Egipta, kralj Faruk tn kraljica Farida, preživljata medene tedne svojega zakona v Inkasu ob Nilu. Farida je po poročnih svečanostih izjavila neki svoji sorodnici: »Zelo sem srečna, toda tudi zelo utrujena«
Tudi Amerika se pripravlja
Dogodki
na Daljnem vzhodu opozarjajo Ameriko, da tudi ona ne sme držati rok križem. Zato ameriška vlada pospešuje oboroževanje. Tukaj vidimo mornarje, Id se
vkrcavajo na vojno ladjo »Arkansas«
Magično sonce nad Srednjo Evropo
Srednja Evropa ima svojo senzacijo, nad katero se duhovi nekoliko dni gotovo ne bodo pomirili. Od vseh strani osiednjega dela naše celine poročajo o mogočnem nebesnem pojavu, o severnem siju, ki se je prikazal nenadno v torek zvečer in zbujal med nepoučenim ljudstvom mrzlo grozo, med treznimi opazovalci, ki so si kmalu razložili njegovo pravo bistvo- pa silno občudovanje. Kakor je razvidno iz dosedanjih poročil, so opazovali ta pojav najbolje y naših krajih, po Hrvatskem, v Dalmaciji do Dubrovnika in na vssem ozemlju naše sosede Avstrije. Da so tu spočetka vsepovsod mislili, da gre za ogromen požar, ki besni neznano kje, je zelo umliivo. saj je severni sij v srednjem predelu Evrope nad vse redka prikazen, ki jo opazujeio kvečjemu vsakih 50 ali 100 let. Zadnji severni sij. ki so ga opazovali skoraj To vsem ozemlji! bivše avstro-og-rske monarhije. se je pojavil v polnem poletju 1. 1894.: posebno lepo ga je bilo tedaj videti po ri-žavah zgornje Ogrske. 0:1 tedaj smo vedeli za ta noja v samo i/. op;sov polarnih pokrajin-kier skoraj ne mine dan. da bi ga ne bilo mogoče občudovati.
Vsi opisi tokratnega pojava se strinjajo v tem. da se ie začel s temno rd ečo svetlobno ploskvijo, ki se je v obliki loka J'rila nad severno in zapadno obzorje in se začela kmalu nemirno gibati kakor da je v resnici ud-s-*v velikanskega požara. Ko .so pa začeli iz te ploskve šv'gati radialno snopi belih, ru-me.rh modrih in zelenih žarkov, so vsaj !<udje. ki so kdaj prečita!) kakšen onig ro-lanrh noči. ,-r-omaIi. da gre za neverni sij. Pojav je noloval po nebu od zapada proti feveru. ka:ii edino tnko »1 ie moaroče '"a •Tožiti. da so ga v zapadnih avstrikkudšeiab opazovali že ob 19.50, v srednjih in seve-
rovzhodnih predelih pa se je prikazal nekaj
pozneje in je tudi pozneje, okrog 22. ugasnil, med tem ko je izginil v zapadnih krajih že prej. Sicer se pa prikazen v času svojega trajanja ni predstavljala dosledno v isti intenziteti. V srednijih predelih je okrog 20.30 malo pohledela. kmalu nato je zasijala ponovno v polni moči in je nato polagoma izginila. Iz nekaterih krajev poročajo, da so sij opazili zopet proti jutranjim uram, vendar so ta poročila malo negotova in gre morda za pomoto.
Prekrasen prizor se je nudil očem v goratih krajih- kjer so zažarele planine od silne svetlobe. Ponekod., kakor v meteorološki postaji Stubenberghaus na gori SchoL-<kel in v Dubrovniku so imeli ljudje vtis, da se hoče sredi noči dvigniti nad obzorje velikansko magično sonce. Ta vtis je bil tem bolj čuden, ker je bilo nebo popolnoma jasno in so zvezde ves čas razločno sijale.
Znano je. da se ob severnih sijih v polarnih krajih pojavljajo motnje v telefonskih in brzojavnih vodih. V Gradcu so nalašč opazovali prikazen tudi s te strani, vendar pa niso modi ugotoviti nobene motnje niti v glavnem brzojavnem uradu, niti k;e drugje. Tudi radijski prenosi so bili popolnoma č;sti. . Kakor pri nas, so si nepoučeni ljudje tudi drugod razlagali pojav kot odsev požara ia to je imelo vsepovsod za posledico- da so ljudje klicali gasilske postaje. V Gradcu ««o bdi telefoni gasilskih in oožniških positaj neprestano v delu. po eni strani zato. ker so prihajala od vsepovsod sporočila o ognju, po drugi strani, ker so tud' postaje same klicale sosedne občine, da bi zvedele kaj določne iSAO'3 o tem, kje požar prav za prav , oiiiL. t a v$ak primer so pri vseh gasilskih i postajali na. avstrijskem štajerskem spravili
alarmne sirene v obrab oglašala so 6e svarilna znamenja e trobili in postaje so oddelke svojih moštev pošiljala v smer nebesne rdečine. Šele po poti so gasilska moštva ugotavljala, da gre za tako rekoč brezsnovno svetlobno prikazen, ki je po vsej deželi povzročala razburjenje. Podobno je bilo tudi na Dunaju in v njegovi okolici. Od tamkaj poročajo, da so sij opazovali kot temno rdečo ploskev g poediuitiii žarki, ki so uastajali sporedno. Svetloba je med zapadom in vzhodom precej hitro spreminjala svoj položaj, tako da bi lahko govorili o pravem nihanju. Tudi barva se je spreminjala pogostonia iz temno rdeče v svetlejše barve.
In kaj je bilo bistvo tega za nas nenavadnega nebesnega pojava?
Šele naš čas je to bistvo uganil. Med tem ko so nekoč polarne sije smatrali za svetlobo. ki jo izžareva zemlja sama in so pozneje pravilno, toda nejasno domnevali, da gre za električen pojav, so najnovejši raziskovalci ugotovili, da so polarni siji v tesni zvezi z delovanjem sončnih peg. To delovanje povzroča izžarevanje sonca, ki ga ma-gnetsko polje zemlje odklanja proti tečajem in ki se v velikih višinah zadeva ob molekuie našega ozračja. Ti molekuli zažari jo in nam ustvarjajo tako vidni polarni sij.
Iz tega sledi, da morajo biti takšni siji v tečajnih predelih zemlje vsakdanja prikazen in res tam skoraj ne mine dan, da bi se ne pojavili. Ti siji so večinoma beli, samo če so zelo raz=ežni. imajo krvavo rdečo barvo.
V sredijih širinah so nolarai siji zelo redki. i>'jžno od 40 sporednika jih sploh ni opazovati Eden natvečjih «e je pojavil v nižjih širinah v noči 9 ian. 1831. in 6o ga opazovali od Madrida do Sibirije. Nenavadna perioda pola-nih sijev ie bila za Srednjo Evropo od 1. 1715. do 1745. Samo l. 1734. so v Berlinu opazovali 35 severnih sijev,
Na severnem Kitajskem so Japonci z bombami razbili hiše na bregu reke, da »o
mogli s čolni neovirano prispeti v Vusih
Prepir zavoljo
skokov s padati
Šport s političnim ozadjem — Slabi živci velemeššanov
V Parizu je nastal nenavaden prepir, ki je delno v zvezi z minulo svetovno razstavo. Na razstavišču so, kakor znano, po ruskem vzgledu postavili 6tolp, s katerega naj bi skakali ljudje s padali. Višina teh skokov je bila skromna, znašala je kvečjemu 40 m. Skakanje 6 padali je šport, ki je napravil zmagovit pohod od vzhoda proti zapadu. Pred vsem so ga propagirali iz vojaških razlogov. Sovjetska skakalna pehota je postala slavna po vsem sveto, in povsod so jo začeli posnemati. V Rusiji je skakanje s padali pravi narodni spori s političnimi ozadji. Tej modi so hoteli tudi na Francoskem pripraviti tla. Uspeh pa je bil manjši, nego so pričakovali. Izkazalo se je namreč, da se zelo številni ljudje 6kakanja boje, čeprav se jim ni moglo nič zgoditi- kajti padala so bila dovolj zavarovana z žičnimi vrvmi in drugimi pripomočki. Med bo.iazljivci nikakor niso bile samo ženske, zgodilo se je. da se je celo neki letalski častnik, ki je med vojno poče-
njal prave čudeže pogumnostl. ustraši! skoka s padalom in se je vrnil rajši po stopniU
cah s stolpa. Kje so vzroki takšnega vedenja?
0 tem vprašanju se sedaj v Parizu prepirajo. Nekateri menijo, da gre za enostavno figarstvo. drugi govore o slabih živcih velo-mestnega prebivalstva. Pozornost vzbuja se* daj članek večkratnega rekorderja, skakalra s padalom Malasseta. Skakanje s padalom, pravi Malasset, je čudovit spori, toda samo za prav mlade ljudi. Kdor je blizu šliride-setih ali pa celo preko njih, ne more misliti na ta šport Takšen človek nima veo istih refleksov kakor mlad človek, njegov organizem se enostavno upira, da bi itavršil skok. Če natančno vzamemo, ugotavlja tudi Malasset bojazljivost kot vzrok za neuspešne poskuse skakanja s padalb širša javnost pa se bo z njegovo izjavo gotovo zadovoliD*-ker je tu očitek bojazljivosti vsaj zakrit
Milijonarjev slu
Konkurzni predlog proti samemu sebi ,»,
Newyorško trgovsko sodišče obravnava pravkar konkurzni predlog, ki ga je Fran-cis O. French predlagal proti samemu sebi.
Ob prelomu stoletja je bil Amos Tuck French eden najuglednejših newyorških bankirjev. Ko je umrl, je svoje imetje več nego deset milijonov dolarjev zapustil svojemu sinu Francisu, tihemu, zamišljenemu mlademu možu. Ko je pa ta nastopil dediščino svojega očeta, se je v njem nekaj spremenilo.
To je pokazalo takoj v tem, da je konservativnemu bančnemu podjetju svojega očeta priključil poseben »oddelek za špekulacije«. Uspeh je bil ta, da je 1921. izgubil vse svoje imetje. Čeprav je bil v sorodstvenih zvezah s polovico ne\vyorških milijonarskih družin in je bila njegova žena dedična Livingstoneovih milijonov, je sprejel mesto kot vozač taksija. To mesto je Izgubil tri leta pozneje, ko se je izjavil solidnega s stavkajočimi šoferji. Leto dni prej pa se je dala žena od njega ločitL
Odtlej se Je preživljal izmenoma s šofi-ranjem, prodajanjem oblek in pisateljevanjem. špekuliranje je že davno ostavil, osebno ne potrebuje mnogo. Uganja pa mnogim ljudem zelo neprijeten šport: Igra črno ovco v družbi newyorških gornjih deset tisočev. Njegovi bogati sorodniki bi radi poravnali njegove dolgove, pa tega jim ne dovoli. Navzlic temu je bilo njegovo ime L 1930. še vedno tako ugledno, da je postala ga.Galvinova, članica odlične bostonske družbe, njegova druga žena. Ostala mu je žena do danes.
L. 1934. se je njegova hči poročila z milijarderjem Johnom Astorjem m. V kon-
kurznem postopku, k? ga je French predlagal proti sebi, je svoje aktive označil z ničlo, pasive pa z nekaj manj nego 5000 dolarjev. Med njegovimi upniki je neki Kitajec, kateremu je za pranje perila dolžan poldrug dolar. Neka trgovina živil pa mu je kreditirala osem dolarjev.
Ne Farr, temveč Braddock
NEŠTETO PBIZNAN J
ki so jih izrekle gospodinje o
„P E R I O N U"
potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva!
Nemčija dobi kolonijo v Afriki?
Agencija Havas poroča iz Rima. da namerava Mussolini prepustiti Nemčiji brez vsake odškodnine tista ozemlja južne Abe-sinije, ki jih je 1.1924. Anglija priznala Italiji. Agencija dostavlja k tej vesti, ki je doslej niso potrdili, da takratna angle-ško-italijanska pogodba izključuje prepustitev teh ozemelj tretji sili. če bi Italija izvršila svojo namero, bi to pogodbo prekršila.
Italija zgradi 170 novih podmornic
Iz Rima poročajo, da namerava Italija še pred 1. 1941. zgraditi 170 podmornic. Ta čas jih Ima 115. Deset izmed novih podmornic bodo dogradili še letos. Nekatere med njimi bodo imele tako obsežen akcijski radij, da bodo lahko plule okrog Afrike, ne da bi se ustavile zavoljo obnove goriva.
Šestnajst rudarjev utonilo
Huda rudniška nesreča se je primerila v nekem svinčenem rudniku blizu Kuru-negale na Cejlonu. Voda Je začela nenadoma vdirati v rove, kjer Je bilo na delu večje Število rudarjev. Šestnajst mož je utonilo ,devet se jih je rešilo z begom y zadnjem trenutku*
V New Yorku sta se te dni srečala ans1» ški boksar Tommy Farr in 33 letni Jimmj Braddock. V desetih rundah je slednji ratal' premagal Tommvja Farra
ANEKDOTA
V neki družbi so vprašali profesorja
Einsteina, naj bi povedal razliko med časom in večnostjo. »Na to vprašanje ni lahko odgovoriti«, je dejal Einstein, skajti čeprav bi si vzel čas, da bi vam to razložil, bi potrebovali vendarle celo večnost, da bi to razumeli.«
VSAK DAN ENA
»Gospodična Dora, ali vas je moja ponudba presenetila?«
»Nikakor ne! Vedno sem bila prepričana. Jll io&ta dob« okusi«	~
K nI tur nI pregled
Češki prevod „Dtime"
...dokler ni vzel na rame Jernej čka katerega mali pere z Radionoml
Tudi če ste le enkrat videli, kako lepo beio Radion pere, ne boste nikoli več zadovoljni z navadnim pralnim sredstvom. V primeri z »Radionovo belino« izgleda vsaka druga belina sivkasta. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Radion posebno dobro, s kisikom prepojeno Schichtovo milo. Kisikovi mehurčki pronicajo pri kuhanju skozi celotno tkanino ln se ne izognejo nobenemu vlaknu. Radion 5chjchf< odstrani temeljito tudi nesnago, ki se 2 navadnim pranjem ne da odpraviti. Kupite Se danes Radion za prihodnje pranje. p6T6 SC ITI
rov
Nase «?l£daiišče
R A
V nedeljski frterilki »Lidovih Novim je izšei prvi češki prevod Zupančičeve peenit-ve »Duma« (v slovaški pismeni jezik jo je že L 1923 prelil S. Kr6mery). Tako je ugledni. bnifki dnevnik počastil 601etnioo največjega sodobnega slovenskega pesnika s šopkom nevenljive vrednosti. Pesnik Josef Ho-ira je že na ljubljanskem literarnem večeru 11. t m. prečital odlomek iz svojega prevoda »Dume«. Sedaj imamo njegovo novo prevodno mojstrovino v celoti pred seboj in ne bi bilo prav, če bi jo odpravili samo e kro-ni stično za bel ež bo.
Na nekem drugem mestu pripoveduje pesnik Hora, kako se je v zadnjem času bavil e slovensko slovnico, da bi prodrl v strukturo našega jezika. Zanimanje za slovensko poezijo je srečna posledica stikov, ki jih ima pesnik »Tihega poslanstva< z nekaterimi slo venskimi literati, predvsem pa z dr. Otoaom Berkopcem. Kakor je prizadevni lektor slovenščina na Karlovi univerzi zasnoval in pripravil »z&j*zdt J. Hore in K. Novega v Ljubljano in Maritor, tako gre njemu — vne temu častilcu svojega viniškega rojaka — -vsa hvala za to- da je opozoril g. Horo na Zupančičevo poezijo in zlasti še na >Dumo«. Odlični prevajalec Puškinovih in Paste makovih verzov je s filološkim sodelovanjem 0. Berkopca prevel >Dumot in »Slapt ter se v kratkem času tolikanj uvedel v jezikovne in formalne značilnosti slovenskega verza, fia ee bo poslej pogosteje sprehajal po slovenskem Parnasu. Po odlično uspelem prevodu »Dume« smemo upati, da češki izbor I iz Zupančiča v prepesnitvah enega največjih umetnikov Češkega verza J. Hore ni več daljna godba bodočnosti.
Pred nekaj leti j® prišla v Ljubljano •plesalka Katja Delakova. Z vztrajnim delom, ki ga je odlikovala velika energija, doslednost in usmerjenost, sd je pridobila velik ugled Ustanovila je svojo plesno šolo, ustvarila si je krog plesalk, ki se ■danes lahko imenuje njena samostojna skupina, in si s stalnim javnim nastopanjem ohranila naklonjenost občinstva. Za svoje letošnji nastop si je izbrala temo
—	prav za prav tri teme —: Človek — Beseda — Bana Nehote išče gledalec sveže med temi tremi svetovi in misli, da bo razbral iz njih nekakšno trilogijo, povezano med seboj Ln podano v logično ce-oto. Toda tega ni opaziti. Te tri točke so ie take miselne ali predstavne skupine, ki nimajo vsebinsko ničesar skupnega in od katerih samo vsaka zase zanima ustvarjalno silo Delakove, da naveže nanje ■svoje plesno ustvarjanje. Prav nič ne dvomimo, da se je Delakovi najbolj posrečil prvi svet »Človeka« in njegovo prikazovanje v koreografiji. Ta del ji je očitno najbolj pri srcu. Jasno je, da ni mogoče vsega ogromnega kompleksa pojmov in pojmovanj o človeku prikazati v enem samem oddelku plesnega večera. Delakova si je izbrala pač tisto, kar je po njenem mnenju najvažnejše — in to važnost moramo v polni meri priznati. — Poudarila je namreč, da človek ne pomeni niti sam niti v ožji družbi mnogo, temveč da je le skupnost ljudi pomembna za dosego zadnjega, visokega cilja, za pot navzgor k luči (kar je bilo scenično prikazano). še dvoje trpkih momentov si je izbraia. Najprej vprašanje, ki tlači vse dobro hoteče ljudi; zakaj morajo toliki izmed nas po krivici trpeti in umirati ?
—	Končno je prikazala željo poza.be nad gorjem, ki leži na velikem delu človeštva. Ta prvi del je bil koreografsko in vsebinsko najboijši. Delakova je v jasnem in lapidarnem prikazanju najspretnejša in najbolj vešča.
Gotovo je bila »Beseda« najslabši del večera. Z besedami literarnih umetnin ples nikakor ni bil v skladu. Najboljši izmed tega je bil pač ples Delakove na Župančičevo r,Iz samote«, a najmanj primerno nemirno gibaaje na prelepo Župančičevo :Tino prihaja mrak«. Prj Rilkeje-
Prevod »Dume« ni bil lahko delo, zlasti ne za prevajalca, ki šele začenja prodirati v 6lovensko besedo. Horov prevod je po sva.
ji jezikovni točnosti, ritmični vernosti originalu. po lepoti in izbrušenosti verzov, po zvestobi pristnemu Župančičevemu duhu. ki preveva vso pesnitev, tako popoln, da ne vemo, ali je v čeških prevodih iz slovenske poezije sploh še kaj dosti tako dobrega.
Spomnimo se samo. kako je prevajal !a-roslav Vrchlicky Aškerca, njegovih težkih jezikovnih nesporazumljenj in hibi) Primerjal sem verz za verzom izvirnik in prevod in ne morem reči, da bi opazil zmatnej-šo neskladnost med izvirno pesniško mislijo metaforo ali ritmiko in Horoviim češkim prevodom. Medtem ko so tudi zelo dobri pre" vodi večkrat le prepesnitve, ki bolj ali manj srečno podajajo vsebino in ritmični tok originalnih verzov, je Horov prevod »Dume« pravi preliv slovenske besede v češko, preliv. pri katerem se je izgubilo kar moči malo dragocenih kapljic. Menda gre samo na račun tiskarskpga škrata, če čitamo za pesniški stavek ^se z burjo borijo« »s horo se biji« ali če enkrat manjka verz »Tu? Preko morja? In nI ti meja?«
Če bi zapisal, da je Horov prevod »Dif-
me« lep obet bodočih prevodov iz naše poezije. bi to preveč povsakdanjilo čustvo, s katerim fe slehrn slovenski poznavalec češkega verza sprejel to prevajalsko dejanje našega odličnega prijatelja. Kajti Hora tu ni samo dosegel slovenske gore, marveč se je takoj povzpel na vrh: že s prvim poskusom je dal najboljše.	—o.
vem »Ljubavnem spevu« smo morali nehote misliti na veliko silo, ki je prihajala iz Mlakarjevih v ljubavnem duetu iz »Vraga na vasi«.
Tretji del je bil prikaz, kako gledamo (in občutimo — te besede se je spored skrbno izognil...) barve. Zgrajen je na šturmovo glasbo. Tej ne moremo oporekati slogovne enotnosti, la.pidarnosti akordov v močnejših skicah, dosti nežnega prikazovanja v mirnejših slikah ta mestoma prav dobro posnemanega nastrojenja raznovrstnih scen, toda v splošnem je glasba premalo kontrastna. Mislim, da je bil šturm tu preveč objektiven in premalo sproščen. Zakaj bi se neki bali tega ali se tega celo načelno izogibali? Tu neka dogmatična načela pač ne pomagajo. Ce n. pr. vidim belo barvo kot valovanje, sem upravičen napisati k tej svoji predstavi objektivizirano glasbo. Toda če vidim — in občutim barvo kot nežno, mehko valovanje, ali če je n. pr. modra barva kot delo aktivna, torej polna ela-na, ali če pomeni rdeča barva mir, plamen in veselje, če so torej vtisi teh barv ♦ako zasidrani v čustvenem svetu, potem naj prav ta svet igra pri sestavljanju glasbe najmočnejšo vlogo. Razgiblje in okrepi naj plesno umetnost, ki naj jI glasba nudi oporo ta možnost močnejšega izraza, pa ni treba za to Se nobene romantike. Cuvstvenega sveta prav gotovo ne manjka Delakovi. Sijajno se ji prilegajo močni ritmi, čim udarnejši, tem bolje. Izvrstno podaja tragiko in še precej dobro nežno sproščenost. Toda odločno ji manjkajo vsi detajli, še vedno manjka močnejši izraz rok, čeprav sicer radi priznamo neprimerno večjo odtehtanost in zrelost kakor kdaj prej. Z gradnjo plesov nismo bili vselej zadovoljni. Opazimo le drzno, ne vselej dosledno mozaično sestavo koreografičnih gibov. O kakem resnično poglobljenem, natančnem študiju in spoju občutij, izraza ta izrazil ne moremo še govoriti. Vse pa je ustvarjeno in prikazano z velikanskim elanom, s tisto veliko silo, ki jo pri Delakovi vedno občudujemo in za katero jo lahko marsikateri slovenski koreografski umetnik zavida!
Marijan Lipovšek.
fco da smemo irvnstftl te nprleorttev mod na]
boljše v zadnjih sezonah.
Neka blaga, plemenita dobroti JI vost navdaja skoro vse osebe izvzemSi morda le trgovca Tackletooa. Pavle Kovič je obsipal svojega Caleba e tako živimi, plastičnimi barvami, da spada ta ujegov lik, ki prenese še tako ostro kritiko, med njegove najbolje kreacije. Ta P. Kovičeva podoba Je dominantno prepajala vse dogajanje in vse os^be na odru. Značilna dobrotljivo6t tožične komedije se izgrajuje do angelske plemenitosti v osebi Dotke. ki jo ja poduhovljeno imv dajala E. Kraljeva. J. Kovič je primerno izostril živahno dobrodušnost kočijaža Johna, R. Nakrst je kot Edvard vseskozi prepričeval prav tako Grinšek kot Tackleton, E. Starčeva kot računarska mati, B. Rasbergerjeva pa kot osrečena hčerka. Trpka usoda slepe Ber-te zahteva izredno močne oblikovalke, ven-dar je bila tudi v podajanju D. Savinove vzburkana po nekaterih močnih pretreslja-jih.
Češka opereta uspešno spodriva dunajsko in madžarsko. Tudi na mariborskem odru čutimo ta zmagoviti prodor čeških operetnih del. »Antoničku« J. Beneša je sledila v letošnji sezoni njegova znana opereta »Pod to goro zeleno«. Melodije so polne in sočne, popevke živahne (Pod to goro zeleno. Rad bi imel tvoj foto). mnogokje se čutijo glasbeno folklorni odtenki iz čeških in slovaških dobrav, vmes se prepleta hu nor. ki ni začinjen s sočnimi polivkami francoskega espri-ta, ki pa je sprejemljivejši od onega, kakor smo ga bili vajeni v dunajskih lin madžarskih operetah Uprizoritpv te operete je bila po kapelniku L. Herzogu in režiserju A. Harastoviču spretno pripravljena ter uspešno izvedena Običajne pomanjkljivosti so skoro nujno združene z bistvom operete. Sodelujoči igralci in igralke so svojemu deležu dobro ustrezali (Sancin, Igličeva. Rasbergerjeva. Verdonik, Grom itd.), nekaterniki so si znova privoščili nekatera tradicionalna iztirjenja. ki jih galerija z navdušenjem kvitira. Občinstvo je sprejelo tudi to J. Be-neševo opereto s toplim navdušenjem. —ec
Iz Julijske krajine
Italijanski almanah in njegovi podatki o manjšinah
»Almanacco italiano«, ki ga izdaja že 43 let milanska založba Bemporad, je objavil letos tudi nekaj podatkov o manjšinah v Italiji. Almanah pravi, da je 97% prebivalstva v Italiji italijanske narodnosti in da živi v novih pokrajinah, in sicer ob Spodnji Adiži 230.000 Nemcev, v Julijski Krajini pa 600.000 Slovanov. V daljšem polemičnem članku beleži te podatke tudi fašistično glasilo za Julijsko Krajino sPopolo di Trieste«, ki pravi o njih že v naslovu, da so to netočne številke.
V	svojem članku pravi list: Kar se tiče Nemcev, so nas zmerom učili, da jih je okrog 200.000 ob Gornji Adiži, okrog Trbiža in v nekaterih beneških občinah. Da je njihovo število naraslo za 30.000, nam je nekaj povsem novega. Toda recimo, da je bila številka 230.000 zapisana tja v en dan, zato pa moramo ugotoviti glede 600 tisoč Slovanov v Julijski Krajini, da je sestavljalec almanahove statistike očitno zapisal skoraj še enkrat toliko, kakor je res.
Julijska Krajina, pravi list dalje, je dežela, ki leži med Liveii&o, Alpami in Kvar-nerom ta obsega videmsko, goriško, tržaško, reško ta istrsko pokrajino. V vseh teh pet pokrajinah živijo narodnostne manjšine: Slovenci in Nemci v videmski, Slovenci v goriški ta tržaški, Hrvatje v reški ter Slovenci in Hrvatje v pulski pokrajini. Prezrimo neznatne drobce Nemcev okrog Trbiža! Slovenska manjšina šteje v štirih pokrajinah, v katerih živi 230 tisoč ljudi vštevši tudi one v Reziji ta ob Nadiži. Hrvatov pa bo, širokogrudno vzeto, v pulski ta reški pokrajini 150.000.
Torej, pravi list nadalje, slovanskih tuje-rodcev v Julijski Krajini ni 600.000, kakor trdi »Almanacco Italiano«, nego okrog 380.000, če sprejmemo za obeležbo narodnosti izjavo o občevalnem jeziku, kajti če bi hoteli dognati narodnost po rodu, ki mu pripada vsak posameznik v tej manjšini, bi bili nedvomno prijetno iznenadeni. Ne sme se n. pr. pozabiti, da je republika sv. Marka v 17. stoletju naselila po beneškem delu istrske dežele, hudo prizadetem po kugi, ljudi od vse povsod, nekaj Slovanov iz Dalmacije nekaj Albancev a svojih posestev v Albaniji, pa Grkov iz dežel ob Jonskem in Egejskem morju. Tako je še danes v Istri dosti grških, albanskih, rumunskih in dalmatinskih priimkov. Že ta križanja izključujejo, da bi bilo slovansko vse, kar se za tako izdaja. Podatki objavljeni v almanahu, zaključuje »Popolo di Trieste«, ne bi bili tolikega pomena, če almanah ne bi užival največjega ugleda in ne bi bil tako zelo razširjen.
Drobne novice
V	pulsko bolnico so pripeljali iz Vižina-de 23 let starega kmečkega fanta Alberta Legoviča. Imel je nevarno rano na trebuhu. Nekdo mu je zasadil nož tik pod želodec v telo in mu ranil tudi drobovje. Naknadno so dognali, da je bil Legovič ranjen pri pretepu, nastalem v neki vi-žinadski gostilni. Njegovo stanje je zelo resno.
V	Trstu je v soboto umrl 71-letni odvetnik Pompej Robba. Zadela ga je kap. Rob-ba je bil že pred vojno v vrstah italijanskih iredentistov. Takoj po vojni se je pridružil fašističnemu pokretu. V nedeljo so ga pokopali.
Kaznovani trgovci. V Labinščinl je nekaj trgovcev zadnje čase prodajalo slabše vrste olja za fino olivno olje. Na prijavo nadzorstvenih organov jih je labinsko sodišče preteklo soboto obsodilo na več tisoč lir globe. Obsojeni so bili Josip Lizul od sv. Martina na 1.000, Franja Klapis od Sv. Nedelje, na 300, Anton Morel ta Marija Morel iz Labrna pa na globo po 500 lir.
Zblazneli starec umoril svakinjo. Pretekli četrtek se je pripetil pri Sv. Jakobu v Trstu tragičen incident. 70 let stari Maksimilijan šegec je z nožem na ulici do smrti zabodel svojo 64 let staro Viktorijo Marešičevo. žena je v nekaj trenutkih izdihnila. Starca so prijeli sosedje in ga izročili policiji. Oblasti so dognale, da je bil šegec že pred leti v tržaški norišnici. Ker je jugoslovenski državljan so ga od tam poslali na Studenec pri Ljubljani. Pred kratkim pa mu je uspelo zbe-žati iz ljubljanske norišnice in se neopaženo vrniti domov v Trst. Doma so se ga silno prestrašili. Žena in svakinja sta se pred njim zaprli v sobo. hči pa je skočila iz stanovanja skozi okno za dve nadstropji j globoko na dvorišče. Le k sreči se ji ni nič j hudega zgodilo. Naslednje jutro je blazni J starec izvršil svoje delanje. S policije so ga i odvedli nazaj v norišnico pri Sv. Ivanu.
Četrtek. 27.: Veronika Dese.iiSka. Red B. Petek, 28.: Zaprto.
Sobota. 29.: ob 15. Simkovi. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Nedelja. 30.: ob 15. Sneguljčiea. Mladinska predstava Izven Ob 20. Bela bolezen. Izven. Cene od 20 din navzdol. Zupančičeva petdejanska tragedija »Veronika Desenička«. To delo moramo šteti zaradi plemenitega in visokega igralskega sloga strnjeno podane vsebine in prekrasnih stihov, med največje umetnine slovenskega gledališkega repertoarja. Zasedba vlog je premierska. Izredio dognane igralske kreacije dajejo delu odgovarjajočo zunanjo podobo.
OPERA
Četrtek- 27.: Seviljski brivec. Red četrtek. Petek, 28.: Zaprto.'
Sobota. 29.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Nedelja, 30.: ob 15. Pod to goro zeleno. Izven. Gostovanje gdčne. Zvon i mire Zu-pevčeve. Znižane cene. Ob 20. Traviata. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev.
RossiniieT »Seviljski brivec«. Roslno poje
gdčna. Žu pevčeva, ki je imela v tej vlogi na našem odru lepe uspehe. Naslovno vlogo brivca poje g. Janko, vojvodo g. Banovec, obe basovski veliki partiji pa ©ta v rokah ss. Betetta in Zupana. Dirigira kapelnik Neffat.
Prvo gostovanje italijanskih liričnih pevcev v Puccinijevi operi »Madame Butterfly«. Naslovno vlogo poje odlična taterpretka ga. Rosetta Pampanini. V rokah gostov sta vlogi poročnika in konzula, ostala zasedba je naša domača. Opero dirigira maestro eav. uff. Graziano Mucci. Drugo gostovanje bo v nedeljo v Verdijevi operi »Traviata«.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota- 29.: »Skedenj, v korist zgradbe Sokola II. začetek ob 20.15. Nedelja. 30.: »Skedenj«, popoldanska predstava ob 15.15. Sreda. 2. februarja: »Skedenj«. popoldanska predstaiva ob 15.15 zadnjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 27.: Gospoda Glemtajevi. Red C. Gostovanje Vladimira Skrbimška.
SOKOL
Glavna skupščina Sokola Ljubljana IV.
bo 5. februarja ob 9. uri dopoldne v salonu pri br. Marenčetu na Dolensjki cesti. Zdravo!
Društvom in četam Sokolske župe Ljubljana. Zupne smučarske tekme, določene na 15. in 16. januarja ter preložene na 30. januarja. se zaradi slabih snežnih prilik vobče ne bolo vršile. Prijave članstva in naraščaja za zlet v Prago so končane ter se je do 15. t. m. prijavilo 1020 oseb. — Zdravo! Sokol-ska župa Ljubljana.
Lep dar: Zgodbe brez groze
četrtek. 27. Januarja
LJubljana 12: Zvezde ta zvezdniki (plošče) .— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 18-" Griegova euita Peer Gynt (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo ta telesno vzgojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Iz severa in juga (koncert Radijskega orkestra). — 20.50: Zbor praških učiteljev (plošče) .— 21: Prva ura češke moderne klavirske glasbe (g. Pavel Sivic).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (sodelujejo g. Mirko Premelč in Radij ski orkester).
Petek 28. januarja •Ljubljana 11: šolska ura: Kraški pojavi (g. Ivan Michlerj. — 12: Po domačih stezicah (plošče). — 12.45: Poročila. —• 13: Napovedi. — 13.20: Godbe na pihala (plošče). — 18: Ženska ura-. Ali sme tudi mati govoriti o vzgoji (ga. Ivanka Veli-konja). — 18.20: Pesmice za kratek čaa (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Pesnik (Safet Beg Bar šagič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Violinski koncert Viktorja VVinterfelda (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 20.35: Koncert Radijskega, orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ljudski pleal (plošče). — 22.30: Angleške plošče. 23: Francoski večer.
Beograd 16.45: Pesmi !n klavirske Skladbe. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21: Pesmi ta plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20.20: Violinski dueti, pesmi ta harfe. — 22 20: Lahka ta plesna muzika. — Praga 19.15: Vojaška godba. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Orkestralni koncert — 22.20: Revija plošč. — Varšava 19.30: Lahka glasba. — 20: Simfonični koncert. — Dunaj 12: Lahka godba orkestra. — 15.30: Koncertna ura. — 16-05: Plošče. — 17.20: Koncert komornega orkestra. — 19.25: Koncert po željah. — 20: Dramski večer. — 22.30: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa- — Berlin 19.10: Melodija in ritem. —• 20: Lahka glasba s plošč. — 21: Zvočna, igra. — 22.30: Koncert godalnega kvinteta. — Miinchen 19.10: Veseli napevl. —. 19 30: Koncert Beethovnove glasbe.—21J Skladbe po željah. — 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 19.15: Vedra glasba za delopust. — 21.15: Komorni koncert. — 22.30: Lahka godba s plošč. —> 24: Nočni koncert.
Parni kotel
eventuelno lokomobilni
50—60 m2 ogrevne površine, rabljen v dobrem stanju, 8 ali več at, kupimo. Obširne ponudbe prosimo na oglasni odd. »Jutra« pod »KOTEL«.
Mariborsko gledališko pismo
Kulturni Maribor je praznoval 601etnico barda in kneza naše besede 0. Zupančiča z uprizoritvijo njegove v baladno lirični lepoti blesteče tragedije »Veronike Deseniške«» kjer se v nasprotju z epskimi in nacionalnimi poudarki pri Novačanovem »Hermanu Celiskem« in socialno kritično barvitostjo Kreftovih »Celjskih grofov« breztendenčno, neproblematično razgrinja veličastno bogastvo isknh domislic, žarkih navdihov, mojstrskega iezika. dinamično kreokega zamaha. Spominska predstava je po več kot desetletnem presledku znova navdušila mariborsko .vJtur.no občinstvo, ki se je opajalo ob očarljivi moiodi.ii .jezika in pretresljivi tragično-sti odrskega dogajanja.
Rož -er Jože Kovič je pripravil predstavo z njemu lastno doslednostjo in temeljitostjo ter io izgradil v novem scenienem ambientu. Dogodki se »ikozi prva štiri dejanja razpleta-.o v okviru istega sceničnega ogrodja s pmi-^pln Hi1	mi sprememba-
mi v poedinih slikah. Celjske zvezde nad šepetalnico in drugod pa so vsemu vtiskale simbolno znamenje celjske slave in moči. Med najtežavnejšimi problemi uprizoritve je b-i v ir:■-- borskih razmerah zasedba, ki si io jp Kovič precej posrečeno zamislil.
Naiznatnejši delež naporov in uspeha je tudi lo pot pripadel naši prvi igralki E. Kraljevi. ki je v globokem umetniškem doživetju izluščevala pred nami jedro in naturo Veronike Deseniške v vseh odtenkih njene nežne Čustvenosti, lirično ljubezenskega vzgo na in tragične strtosti v najodločilnejših fazah. tako ob srečanju z Jelisavo. Hermano-vem zavrženju in poslednjih trenutkih ob koncu petpga dejanja. E. Kraljeva je zajela v tej stvaritvi vso glolx>čino in ves široki razmah svoje oblikovalne sile ler zrele umet nosti. Hermana II. je prikazoval Edo Grom. Glasovno in pojavno je povsem ustrezal in jp krepko začrtal nekatere poteze na tem v evoi veliki celjski sen potopljenem najpomembnejšem predstavniku celisk^ga rodu in ponosa Ob najglobljih zarezah te podobe pa se žal ni razmahnil do one stopnje oblikovanosti. v kakršni se nam je pred leti predstavil M Furian kot Herman 11. E. Grom se ie n. pr. učinkovito uveljavil v dramatično patetičnem sporu s Friderikom, ni pa te 'oreče poglobljenosti razvijal do viška ob
sporočilu smrti 6ina drugorojemca. Rado Nakrst je vzdržal ravnovesje v vseh položajih, preko katerih je razpeta podoba Friderika II., ki krije v sebi celo za zrelega odrskega tvorca precej preizkušnje in sicer od ognjevitega spora 6 Hermanom pa do zaključnega pretresljivega sunka v dušo in srce. Dostojanstveno mirnost- fatalislifino predanost usodi je razodevala Jelisava E. Starčeve, P. Rasbergerjev Jošt je bil navzlic splošni pre-pričevalnosti premalo začrtan, opremno pa nedostaten in neustrezen. V Deseničanu je P. Kovič poudaril svojske in v krogu malega fevdalstva rastoče obrise skromnosti ter umerjene preprostosti, dočim kaže Sida M. Zakrajškove materinsko nežno zavzetost za svetlejše dni, v katerih naj vzide zarja De-seniških do višav in bleska celjskih zvezd. Prav močno zarisan sta bila lika, ki sta ju, četudi v obsegu pičlejše odmerjenosti zasnovala -hist Košuta v oskrbniku Neradu in M. Košič v Friderikovem pisarju. Gorinskov Bonaventura ni iztiril v vabljivo karikira-nosit in pretiranost. V sklepni sliki je njegov prikaz židovskega kramarja proniknil v globino doživljenega sočutja.
V ostalih epizodnejžih vlogah so se še primerno uveljavili E. Verdonik kot vitez Ivan Sevniean. B. Rasbergerjeva in D. Savinova kot Jelisavinii dvornici, L. Crnobori v vlogi H erma novega kancelarja in F. Blaž kot Pravdač.
Po vojaškem kapelniku Jiranku oskrbljena in prirejena sc«nska glasba je poglabljala vtis učinkovito uspele največje, najveličastnejše slovenske tragedije.
Tudi Dic.kensova prisrčno romantična božična pravljica t>Cvrček za pečjo; v Franc— ma^ilovi odrski priredbi je toplo razvnela obiskovalce mariborskega gledališča. V njej se preliva pristno diokensovska toplota, preprostost. socialnost. Vse to čudovito ubrano božično dogajanje zori iz čisto preprostih prvin ter osnov, ki se razraščajo v močne učinke. Prav ta preprosta naravnost posameznih likov zahteva globokega umetniškega zamaha, ki so ga naši najboljši tudi obilno izkazali.
Rež:6er Jože Kovič si je vidno prizadeval, da bi pribil vsjmu temu svojevrstnemu božično pravi ličnemu dogajanju čim yeč iskrene domačnosti- sentimentalne ubranosti, ta-
Nastop Katje Delakove in njene skupine
3ackson Gregory:	4
Juana Castanares
Roman
Soa ni bila velika. Samo trije naslanjači so stali v nji, mizica, zofa v kotu pri oknu, in polica, na kateri je bilo videti nekaj knjig. Na steni je visela ena sama oljnata slika. Bila je v naravni velikosti, živa in sveža, predstavljajoča krasno mlado ženo, patricijko s ponosnim, otožnim izrazom obličja, sklonjeno nad šopkom rdečih rož. ki ga je držala med zalimi belimi prsti. Pod sliko je stal marmornat steber in na njem vaza, napolnjena s svsžimi, dišečimi rožami; bilo je, kakor da bi se bila lepa gospa pravkar sklonila iz slike in vzela vrtnice, kijih je držala v roki, iz te vaze.
Sele naslednji pogled je bil namenjen senorju Inocentu Castanaresu. Kakor njegov glas, ki je bil povabil tujca, naj vstopi, je bil tudi on sam tih, krotak Človek z vljudnim nasmehom, polnim ljubeznive prijaznosti. Težko da mu je bilo več kakor petdeset let; oblečen je bil skrbno, ves v črno. m gladko obrit; glavo so mu pokrivali bujni negovani črni lasje. Velike temne oči so zrle resnobno ln se menda še niso bile povsem zdramile iz svoje globoke sanjarije. Medli smehljaj. ki je plava1 na fino začrtanih ustnicah, se je le komaj odražal v njihovem pogledu.
Bil je očividno lep mož — toda ko je obrnil glavo in jo vrgel nekoliko nazaj, mu je padla luč samotne sveče na obraz, ki je bil skažen od brazgotin. Preko čela, desnega očesa in lica se je vlekla dolga, temnordeča proga, ki jo je sekal drug širok obronek; tretja proga, ki se je izgubljala med gostimi črnimi lasmi, je šla preko levega senca do čeljusti. Človek se je nehote vpraševal, odkod ima vse te brazgotine in kako je mogel po takšnih ranah vobče ostati živ.
Castanares je ponudil tujcu roko, ki jo je takisto prerezala globoka brazgotina od mezinčevega korena pa do palca, in tiho dejal:
»Bodite mi dobrodošli, senor! Vaš obisk je moji skromni hiši v veliko čast. Star prijatelj? Ne zamerite, da se vas takoj ne spomnim. V moje največje obžalovanje, senor, mi je spomin zelo opešal. Najvažnejše reči pozabljam.«
Skomig z rameni je bil odgovor. Nato pa trezna ugotovitev:
»Prav dobro veste, da se nisva še nikoli videla. A vendar, da dopolnim Topovo bedasto naznanilo: moje ime je Hawk. Julian Hawk.«
Castanares je bil videti nekoliko v zadregi. Zamišljeno je ponovil ime.
»Senor Hawk Julian Hawk. A. torej ste Američan. senor? Po vašem izgovoru tega ne bi spoznal. In ne izmed mojih starih prijateljev? WeH. vvell, to morem samo obžalovati..« Vzdihnil je: roka. ki jo je iztezal gostu in ki jo je bil ta prezrl, mu je medlo omahnila. »Ali bi smel brez
nevljudnosti vprašati, kateremu vzroku naj se zahvalim za čast vašega obiska, senor?«
» Pred vsem sem prinesel sporočijo. —«
Castanaresu so se zasvetile oči. Ves nestrpen je
vzkliknil:
»Sporočilo zame! 2e ves dan ga čakam, senor Hawk. Poslala vas je — ona! Prinesli ste mi novice od moje senore! Ali se vrne? Kmalu?«
»Moje sporočilo je bilo namenjeno Topu in Viktorju Blondinu, ne vam,« je kratko odvrnil Hawk.
»Da, kakopak!« je pritrdil ta, ki mu je v očeh še vedno sijalo upanje. »A zadevalo je njo, kaj ne?«
Tujcu so se ozke obrvi začudeno dvignile. Njegov pogled je bil napol radoveden, na pol zanič-Ijiv, ko je vprašal:
»Niti malo ne slutim, o kom govorite?«
»Nu. o n j i!« S teatralno kretnjo je iztegnil roko in pokazal na sliko gospe z rdečimi rožami. »O svoji se nori. Pričakujem namreč njenega prihoda. senor; vsako uro, vsak trenutek se nadejam njene vrnitve. Ali je mar res, da ne prinašate novic o nji?«
Julian Hawk ga je hladno in osuplo premeril z očmi, nato pa je kratko zamrmral: »Ne!« Mahoma je spoznal: Castanares s svoiim lenim, žalostnim. od brazgotin skaženim obličjem je bil zmetan človek.
Veseli žarek upanja je bil izginil siromaku iz oči. tako trd in rezek je bil grvrtov od^nj »N°!« Castanares je vzdihnil; zamišljeno je pogledal
predse, si potegnil z roko po čelu, se nato z onemoglo kretnjo obrnil h gostu, se nasmehnil in dejal:
»Ne zamerite, senor; v zmedenosti sem govoril
o rečeh, ki jih seveda ne morete razumeti A to je minilo. Verjemite, da se zavedam časti, ki mi jo izkazujete s svojim obiskom. Pozno je že, zato vas prosim, da prenočite tukaj. In večerjali morda tudi še niste? Oh!« Skočil je k vratom in burno potegnil za zvonilo. »Najprej boste seveda čutili potrebo, da se umaknete v svojo sobo; saj vidim, da imate doTgo pot za seboj. Potem lahko še kako urico pokramljava, kaj ne da? Muchacho!« se je obrnil k indijanskemu dečku, ki ga je bil priklical z zvonjenjem. »Ta gospod je moj gost. Odvadi ga v njegovo sobo. Potem pa obvesti kuharja in naroči mojega najboljšega vina!«
Smehljaje se rn kakor v zadregi se je umaknil. Julian Hawk je začudeno gledal za njim, nato je skomignil z rameni in odšel z Indijancem. Pot ju je vodila po tlakovanem dvorišču, nato sta prekoračila neki hodnik in prišla v majhno spalnico, kjer so že gorele sveče. Na stojalu je našel vrč z vodo, umivalnik in brisače. Skozi okno. ki je bilo zamreženo kakor vsa ortala okna v tej hiši. je padala bleda mesečina. Julian Hawk je vstopil in vreel fantu novec, ki ga je ta s priklonim ujel. Takoj nato je spet zagledal pred seboj Topa. ki je bil očividno sam orižgal sveče, hoteč se prepričati. ali je vse v redu.
Topova navzočnost je imela pa še drug vzrok.
MALI OGLASI
Baseda 1 Din davelt 3 Din za Slfro ali daian)e jTiSlova 5 Oln Najmanjši meseh 17 nm
Mesto hišnika
T Sokolskem domu v Šiški razpisuie Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Pojasnila d3ie društveni tajnik vsak petek od 18 do 20. ure v pisarni Sokol-tkega doma.
1642-1
Pekovski pomočnik
dobi delo. .Vaslov se izve T vseh poslovalnicah Jutra.
1645-1
Mesarski pomočnik
t mojstrskim izpitom, dobi takoi službo. Višnja gora štev. 80.	1624-1
Služkinjo
M vsi hišna dela in kuho, »dravo, pošteno, iščem. — Groharjeva 2-II., levo, ob 14. uri.
1652-1
Šoferja
lalajSega, treznega, sposobnega vseh popravil, sprejmem takoj. Ponudbe s točnimi podatki in sliko na ogi. odd. lutra pod značko »Vesten šofer«.
1633-1
Izdelovateljico
kravat
Učemo. Naslov v vseh po-»lovalnicah Jutra.
1628-1
Služb* išče
Vsa is Desecia 50 par la ves 3 Din aa Miro an dajanje naslova 5 lUd n«'man't' '.neRffr >? Oir
Brivski pomočnik
tr.lad, bubi-štucer, želi 15. februarja premeniti mesto. Cen;, ponudbe n3 ogi odd. Jutra pod »Solden, abstinent in nekadilec«.
1639-2
Gospodična
boljše hiše, z znanjem nemščine in glasbe, išče mesto vzgojiteljice. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vzgojiteliica«.
1646-2
frfirrmi
Beseda 1 Dm davek i' Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesefe 17 Oln
Knjižna omara
naprodaj po jgodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1620-6 Lepa preproga
poceni naprodai. Ogleda se Gajeva 8, parter, desno, od 5.-7.
1630-6
Dve omari
staronemški slog, poceni prodam. Bteiweisova cesta 9-1., levo od 9. do 11. ure.
1629 6
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje
naslova 5 Din Najmanjši 17 D1n
Odpadke od jute
goveio dlako in volno kupuje po dnevnih cenah Ju-gofilc, Mengeš.
1614-7
Razno pohištvo
tudi starodavno, omare, postelje. madrace, oljnate slike. ure. porcelan (angleški, starodunajski). lepe kozarce, skrinje, mize, fotelje fba-ročne. Bidermaier) in vse drugo kupuie: pišite na GOLOB MARIJA, Ljubljana, Gallusovo nabrežie 29.
1640-7
Vsakovrstno zlato
tnipujf najvišjih cenab
CERNfc |uvelif
Ljubila na VVnlfnva al
JJ_L
a r.-*-au i Uln Javeg j Uln & šiiro ali dajanj* naslova 5 Din Najmanjft zr.esefe 17 ntn.
Pohištvo
novo ln že rabljeno, kl ga želite prodati, ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v po.-.ebni oddelek, v komisijsko prodajo po zelo ugod nib pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranje no pohištvo. Vso rekla mo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do plsnici al! ustno. Prevoz pohištva v naš komisij skl oddelek preskrbimr sami. — Ivan Mathlan Llubliana. Tyrševa oe sta 12.	79 12
Besfda 1 Din dav*k 3 Din. za šifro ali dajanje
is.slova i Din Najmanjši zrezek 17 Din
Hranilne k-ijižice
vrednostne papirle dei ilce teup-ine 3ndstotne ibligaclje kupuiemopn r.) takoisnjl gotovini
Rudolf Zore.
Ljubljana GlPdaMška ulica 1 telefon 38 10 992 16
Beseda I Din davek i i Ha 2a šuro au aajanjt-naslova 5 Din Najmanjši
zupsfS n nm Dvoriščni lokal
fikoi oddam na Bleiwei-sovi cesti 48. Poizve se pri hišniku. Uporabi se lahko tudi kot stanovanjska soba.
1643-19
V „JUTRU"!
Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov
16
Ivo in Pavle sta pravkar premišljevala, ali ne bi kazalo pomagati Kitajcem iz goreč ""a prostora, ko je razbojniška trojica vlomila vrata in planila iz kajute, vlekoč težki zabo' za seboj. Kakor burja so udrli po stopnicah na palubo, fcier so naši znanci še slišali njihove nagle korake.
3«»w»da I Din JaveR <Mn za šifro ali da lan j* -»»širiva * um NH'manJfc snpspfc 17 Din
Večje število parce'
<<implPkso» po«es«ev go 'd o v trgovskih >0 stano 'antskib lil tei vil ima naprodai gradben stroko« to izobražen posredovale,
KUNAVfcR LUDVIK < esta i9 iktobra 6. lelt 'on 17 31 PoohlaSčen Kt» iiteh in <odm ceniteli i» nasvete brezplačno na raz nolago	69 f
Dražbe
^eseaa i Uln davek 'Mu za šifro ai) daianji ias!ova 5 Din NaJman.tS ^npspk 17 r>m
Sodna dražba
Hiša št. 9 z industrijsko stavbo in vrtom v izmeri 1688 kv. m v Liubliani, Ve liki Stradon, bo prodana na sodni dražbi dne 3. februarja 1938, ob 8. uri pri okrajnem sodišču soba št. 16. Cenilna vrednost Din 285.654.50, naimaniši ponu-dek znaša Din 142.827 25.
1619-20
Beseda 1 Din davps i i>in za ilfro an dalanj* aasiova 5 Din Najmantš znesek 17 Dtn
Dvosob. stanovanje
oddam takoi ali kasneje za 500 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1641-21
6-sobno stanovanje
komfortno Din 1 600 me sečno, oddam Dvorakova 6-1 Telefon 33-14
1607-21
Stanovanja
Seseda 1 Din davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znutsk 17 Dtn
Lepo 3—4 sobno
stanovanje
s kopalnico ali brez, zračno, svetlo in suho, iščem v širšem centru mesta. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka, 1. marec«.
16 2-21a
Enosob. stanovanje
išče v okolici Bežigrada zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »1. marc«.
1650-23a
Beseda 1 l>ln davek d Uln, za šifro ali dajanj* aasiova 5 Din Najmanjši «r>»M»|i n ntn
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1653-23
Mesečno sobo
s separiranim vhodom, oddam takoj. Vprašati Knaf-ljeva 13 II.
1638-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1618-23
Cauche
— fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma. Tavčarjeva 3.
1636-23
Sobo
oddam 1. februarja. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
1622-23
Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali daj9nje aasiova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Dtn.
Sobo
brez ali s hrano, išče za takoj za sina visokošolca zdravnik. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Priključek na družino«
1626-23a
_-
ua i Din davek 3 Din, za šifro ali dalan.ie naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
MM
Pridem drugi četrtek .
1631-24
Beseda 1 Uln davek 3 »ln za šifro ali daianje laslnva 5 Oln Najmanlši ctipepv nm
Nemška doga
čistokrvna ps ca z rodovnikom, 4 leta stara, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1644-27
Izgubljeno
Rujava psica
mala, (Zwergdakel), sl'ši na ime Piksi, se ie izgubila iz vile Zaplotnik, Radovljica. Pošten naid teli se naproša, nai jo vrne na naslov : polkovnik Diyons, pri gosp. Zaplotnik, Radovljica št. 93.
1617-27
BH&DtM
seseda i Uln davek 3 Din za šifre, an Jajaujt-tasiova o Uln Najmanjši sne.« k 17 Uln
Šivalni stroji
rablieni od 400 Din dalit. novi stron od I60< D>n dalie Rabljene stroie vza memo v račun - Ugodni plačiln< poeoti
Nova trgovina
LiuHiana, Tyrševa (Dunai skal cesta 36.
S >9
Razno
Brezplačno zavojček
:>istaiovega toaietnegh ->ts»rja na poskušnjo 'Ispeb po prvi uporabi \inznl ji ogrel nečistosti ■>braza laplnejo Pošli tU {a stroške din 3 v znam <ab Kemtkailla Nov Sad 144 V apoteka« dro ierliab ortsrtnainl kar ton 30 din

-aiboliSi trhovpliski
PREMOG
bre2 nrahu. koks. suha drva
I. Pogačnik,
BOHORir-KVA 5. Telet 2(1-59
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
tz lekarne dr G PUXXMJJA v Ljubljani se priponka bledim in slabotnim osebam
ntn*------m-mT
S P o
T
šramel in tovariši v Ga-Pa
Prva smola, v smuku bosta morala Heim in Voller sta rta ti brez treninga na tekmovalni progi
	
	nI
HRHrf	[«i»i<i.'f.i ž i
	
\arocniki »41'TKA« ho zavarovani za HI 000 I »in
KLAVIRSKE HARMONIKE
i;oD Dm480
ZAHTEVAJTE 8RtZPUCtN KATALOG 1
MEiNELsHEROLD — „,
JAl IVOSNICI GIASB'1. M /VRI BOR 51. 101
'.'• * ■-.''?•:•'.: '"•.■'. ■*- ' f T:-:	••t'--" • . •--■ *-
IMU!lllin!!llll!IIM
Vzdolž morske obale prodam:
rentabilne stanovanjske in trgovske hiše, vile s parki, stavblšša z lastno plažo, hotels, pensione i. t, d. —
Informacije brezplačne.
AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10.
nmiBnmimHiinpwnmtnHrawHiHnnnnniiii tiiMMtiuiHinHmmiHHiHiiiBBPgHiMiMiii^^HHPiiMBiMfl^Piff*
Oglasi v f,Jutru" imajo vedno največji uspeli!
ZAHVALA
Vsem, ki so ob prebridki izgubi naše nepozabne hčerke, sestre, svakinje, tete in vnukinje, gospodične
FRANJE CALEARI
z nami sočustvovali, počastili njen spomin, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo.
Posebna zahvala prečastitemu duhovniku in gosp. J. GJobočniku za njegovo požrtvovalnost.
LJUBLJANA, dne 26. januarja 1938.
ŽALUJOČE RODBINE
Ga-Pa, 34 januarja
Po neprespani noči je na^o reprezentanca lospela davi preko Solno^rada in Monako-vesra v Garniiech-Partenkirclien Najkrasnei-Se vreine nae je sprejelo in upamo, d;< ms bo tudi spremljalo ve? ta (■eden Kakot je STotovo že zrnano. ie odpotoval namesto za-pc«'ene2a Pračka naš nadevu lnj in divji Voller, ki pa je tu pr&tal nekam pohleven... Jutri pa pričakujemo Novšaka. ki bo prišel namesto utrujenega Prihodka Ta se menda pripravlja za državno prverstvo, ker bo baje, kar se tiče kombinacije, zelo ostra konkurenca ..
Torej tako se je naša reprezentanca nekoliko spremenila v zai njem trenutku V Garmischu stanujemo v prijetnem pensiemu Schftnneek. kjer je hrana dokaj dobra
Takoj ob prihoiu smo obstali presenečeni ko ko n«m povedali, da je vstni rel tekmovanj spremenjen tako. da je danes zadnji dan za treninsr za tekmovalce v smuku in bo .rutri prosa že zaprta ker je v sredo že start zo smuk. Tako smo Ju^op'0-veni precei na (slabšem od ostalih, ki trenirajo že več tednov oin. že ve* mppeo. Zato ie bilo treba pohiteti in že istesra d"e no celonočni vožnji — nekajkrat prepcnu-ftati nroro.
Ob 12. smo »'rinili, toda rnmdi velrkefra navala smo šele ob 14. prišli na vrsto, da na* po^eare žična želeTniea na p-tart na Kreuzek. Tu smo videli najznamenitejše tekmovalce v tumiku. Pn startni liK(ii sem sklenal, da 6o tu zVani najVijši vseh ro-^ij. ki Vai nomemvi v smuku. Rorhn hn os+ra in nevarna. Zbrani so v«i na|N>^"i ^vitrijci. Švicar}5, Itali^ni Francozi t°r bo fekma v	nav>=.tre>-a in konkurenca
najmočnejša od vseh do danes.
Sne<r. ki je tu zapadel že predi decembra, je zguljen do zernJje. Sta;ndardna proca za smuk je v zjronijem deiu še doka.) dobra, v spoi mjem pa se ie enes pretvoril v led. V nekaterih strmejših i^lih ga sploh ni. ker so sra tekmovalci odneslL Heim že pozna to progo in mu ne bo delala težkoč. čeprav bi potreboval najmanj 2 do 8 dni vežbanja. Voller. kot mednarodni novinec, pa .ie dokaj korajžen, in če mu bo sreča mila, bo svoj kist prestal srečno. V prvo gre vsakomur zelo težko! Posebno v tem prrneru. ko ne to imel dovolj prilike za vežban.je, ampak se bo moral za lov oljki kakor Heim le z •dvema vožnjama e Kren-zeka.
Kakor Bem že rekel. Je tukaj maoi to fl'abši; sne? kot era imamo doma. Par km pred Ga-Pa snetra še s^loh ni videti in emo se kar bali. da je že spotnlatf ...
JutiTi je prost >ian, ki g-a bomo uporabili za odmor in vežbanje v sla'omu. Pa na skakalnico bomo poerledalL ki jo Se pripravljajo, ker ie popolnoma zmrznjena. B. S.
Na prvih mestih v sm?tku — so Nemci in Avstrijci
Garmisch-Partenkirchen, 26. jan Današnje tekme v smuku v okviru TT. me^ina-ro-dneca z i m sko-eoo rt neca tedna so dale na-slednie rezultate:
t. Roman Wfirnc!1e fNem-Ha) 4 22 4 2. Erhaf? Knei=el fA ^8111:3) 4:">7 3. Jos'n Gan* tner fN«»mč'ja) 4 30 S, 4. Tadej Schwabl (Av. stniu) 4:31.4. 5. Hans Chemser (Nemčija) 4:34 6.
Svetovni prvak Fraw>oz Em'l A'la4= je kmalu no startni odstonil, enaka usoda js zaradi rvoškM^p zadela tudn itafijanske^a prvaka Seitorellija,
JAVNA DRAŽBA
Dne 4. februarja 1938 ob 10. se vrši v sobi štev. 16 Okrajnega sodišča v Ljubljani prodaja zemljišča vi. štev. 113 k. o. Sp. šiška, obstoječega lz tovarniškega objekta in dvorišča ob Bel,jaški ulici, dalje zemljišča vL štev. 471 k. o. Sp. Šiška, obstoječega iz stanovanjske hiše s pritiklinaml ob Jernejev! cesti In dveh velikih dvorišč ob Gubčevi ulici.
VI. štev. 113 je cenjen na Din 235.887.—, najmanjši ponudek znaša Din 117.943.50, vadij pa Din 23.589.—.
VI. štev. 471 je cenjen na Din 862.016.—, najmanjši ponudek znaša Din 431.008.—, vadij pa Din 86.202.—.
Vabimo interesente k udeležbi.
Drž. prvenstvo v umetnem drsanju
V soboto in nedeljo na drsališču SK liiri.je
Tekmovalce oz. tekmovalke so prijavili doslej klubi HAšK (Zagreb), SK Celje in predvsem ter najbolj ševilno seveda SK Ilirije. Po teh prijavah bo startalo 10 do 12 drsalcev in drsalk. Save&ni tehnični oibor je imenoval za vodstvo tekmovanja inž. St. Bloudka kot vrhovnega razsodnika ter gg. Betftta. Kavška in Wisiaka kot sodnike ocenjevalce
Uvod v prireditve prvenstva bo javna produkcija vseh prijavljenih tekmovalcev v prostem lireanpu v soboto ob 18.30. Obvezne vaje bodo izvajane v nedeljo ob 8.30. in bodo trajale nekako do 10. ure. Ob 10.30. se bo vršil najlepši del tekmovanja t. j. tekmovanje v preste m drsanju. Prvenstveno tekmovanje se deli v tri skupine: v prvenstvo seniorjev, v prvenstvo juniorjev in v damsko prvenstvo. 0 podrobnostih bomo občinstvo še informi'ali.
Nova skakalnica
Tujsko prometno društvo v Radovljici bo v nedeljo 30-1, m. otvorilo novo skakalnico na Lancovem.
Novo skakalno napravo bo dalo društvo blagosloviti, po otvoritvenem govoru pa bodo takoj propagandni skoki. Na tekmi bodo nastopili razni znan-j skakalci, vabljeni pa so tudi še vsi drugi, ki dozdaj niso vedeli, da bo to nedeljo skakanje blizu Radovljice.
Otvoritvena svečanost se bo začela ob 3. popoldne in se zanjo ne bo pobirala nobena vstopnina.
Vabljeni!
V nekaj vrstah
Včerajšnja »Politika« objavlja dolg intervju** z našim olam.pijsk.rn maratoncem v smučanju Francem Smolejem, ki biva treautno v smučarskem tečaju v Crepolj-6kem blizu Sarajeva. Smolej je med drugam izjavil, da <ra ie oiločitev JZSS, da ne pojile na svetovne smučarske tekme v lahti, zadela kakor strela iz jasnega.. Mnogo se je pripravljal za ta svoj start v tujini kajti obljubljeno mu je bilo oi raznih strani, da bo gotovo šel na tekme. Cud se, kako je mogel eavez, pa čeprav s pomočjo trenerja izračunati, da bi mogel v tekmi na 50 km zasesti komaj 35. ali 40 .mesto če je pa lani v Garmischu vsaj štiri nrobo'}še severnjake pustil za seboj. In iiudi 6+roške je savez preračunal previsoko, kajti Fimci so Smoleju ponudili vožnjo in bivanje med njimi brezp'ačno, tako da bj bilo za mero v o pot tjakaj žrtvovati morda komaj 7000 dinarjev. Ta denar bi ne bil potrošen zaman, nikakor oa ni prav. da bodo ž njim potovali na FTS tekme v Emi?e'berg š+irj° t kmo-vaici. ki niso do*eHi nibe^ih Do^brvb re. zu I ta tov niti čoma. kaj šele v tujini Sicer
pa je Smolej poudaril da se bo pokoril ea-veznim odločitvam, hotei pa je [x.vedad javno, da je padel v nemilost pii onih- za katere je zastavil tciiku svojih si; in jih častno zasto,.aL, kadar so ga poklicali. Mi poznamo Smoleja kot mirnega in discipliniranega mednarodnega tekmovalca in m čudimo, <i& je ubral to pot za protest proti sklepu JZSS glede njegovejra starta na tek-hah v Lahtiju.
Med predvojno kolesarsko •družino je bB tuii pri nas dobro zi.on odlični zagrebški vozač Franjo GregL Žalostna usoda mu je pretrgala življenjsko pot sredi vojn« vibre na Krasu, kjer ga .ie 16. avgusta 1916 nastrgala italijanska granata. Pred kiatkim jo neki zagrebški trirovec slučajno našel grob tega hrvatskega športnika blizu Komna pri Kostanjevici ia sedaj se je kolesarski klub Sokol v Zagrebu, ki je štel Gregla med svoje člane, odločil, da bo dal njegove smrtne ostanke še leto«, bržkone na dan obletnice smrti, prenesti v domovino.
V nadaljnetii poteku t;tble"ten!ških tekem za svetovno prvenstvo v Londonu je naša državna reprezentanca spravila še dve pomembni zmagi, in sicer nad Hob nd-'. o • 5:1 in nad Litvo s 5:2. medtem ko je proti Češkoslovaški izgubila s 3:5.
SK LJubljana. Danes ob 14.30. obvezen trening nogometašev na igrišču. Za igralce, ki so zadržani, trening oi 18. dalje v telovadnici na učiteljišču.
Turni in začetniški smuškj tečaj Zveze za tujski promet bo v nedeljo na Kofcah. Za prevoz je rezerviran noseben ovt'b: s po din i?9 za vožnjo iz LjuHjaoe do Anke'eta in nazaj. Odhod iz Ljubljane bo zjutraj ob 6.15. povratek v Ljubljano okrog 20. Ker je na razpolago šc nekaj sedežev, opozarjamo nanje tudi ostale smučarje, ki se pa morajo prijaviti do petka opoldne v bilje-tarni »Putnik«.
Seja smučarke sekcije SK Ilirije bo dre-vi ob 19. v kavarnij Evropi.
OBIŠČITE TRST!
Velika lirična, simfonična sezona mestnega gledališča Giuseppe Verdi.
9. JANUARJA — 24. MARCA. SPORED: Otello — Don Pasquale — II Champiello — Tosca — Manon — H Dibuk — Boris Godunov — Mojstri pevci niirn-berški — I Misteri Dolorosi — Beethovnova Missa Solemnis in dva simfonična koncerta.
DIRIGENTI: Umberto Berretoni — Piero Fabbroni — Franz von Hoesslin — Gino
Marinuzzi.
& V GRADU S.AN GIUSTO: V karakteristična klet s pristnimi „/p» TTT^i	italijanskimi vini.
h M JE Informacije: ENIT, Petra Ko-A ciča br. 6, Beograd, in ENTE PROVINCI A LE per II turizmo, Trieste, AZIENDA AUTONO-MA di Soggiorno e Turismo,
Urepjle Davorin Ravljen. - Izdaja za konrorcit »Jutra« Adolt Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. ftot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratnJ del ie odgovoren Aloj« Novak, — Val f Ljubljani
t