PRIMORSKI DNEVNIK )« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O vi C- -r_ C, ■x> 7: 7. M Vi- TL a u- 6 - PP 559 12 (4 linije) igio 1 - 85723 i 20 ■P P Poitnina plefieee v sotovtni Ahk poete!# 1 b™ppo Pomen jusarskih volitev DUŠAN UDOVIČ Cena 650 lir • Leto XUI. ŠL 140 (12.465) Trst, nedelja, 15. junija 1 F ljubljanskem Cankarjevem domu konec Dnevov Slovencev 0> o O o iO o o Beneški Slovenci izpričali, da so »us novim bojem za lastno slovensko zavest Več je razlogov, zaradi katerih so današnje volitve za ustanovitev jusarskih odborov pomembne, čeprav potekajo nekako v zatišju, brez običajnega hrupa, ki je značilen za upravne ali politične volitve. Nekoliko začudenja in zmede vzbuja resnici na ljubo že sam pojem »jusarsko premoženje«, do katerega se je marsikdo dokopal šele v zadnjih tednih, čeprav se njegov izvor izgublja daleč v davnino, ko je bila zemlja kot' primaren bivanjski in gospodarski faktor vse drugače zasidrana v človeški zavesti. Tako kot še marsikaj drugega, je sodobni življenjski ritem skoro izrinil v pozabo izraz, ki je nekoč predstavljal zelo konkretno pravico prebivalstva, da u-porablja teritorij, ki ni v zasebni lasti, v skladu s kolektivnimi potrebami ljudi, ki na njem prebivajo. Mestni človek je danes oddaljen od tega vprašanja, bodisi, ker je v glavnem sam izgubil odnos do zemlje, vsekakor pa tudi zato, ker ga občina, ki upravlja jusarska zemljišča, s tem ni nikoli osvestila. Zato je očitno, v kolikšni meri je občina, zlasti v predmestjih dolga leta razpolagala z jusarskimi zemljišči brez vsakršnega neposrednega preverjanja, ali je uporaba teh zemljišč v interesu skupnosti, katerim so zemljišča pripadala. Skratka, nikogar ni bilo, M bi posegom na ta zemljišča lahko učinkovito oporekal, tudi ko je šlo za očitne špekulacije. Zato je danes toliko bolj pomembno dejstvo, da so volitve v jusarske odbore tudi v nekaterih predelih neposredne mestne okolice, kjer je mogoče še marsikaj rešiti pred propadom, špekulacijami ali neupravičenimi posegi. To velja za Barkovlje, Rocol, Skedenj in skorajda že Lonjer, ki i-ma sicer še videz vaškega jedra, a na katerega že daleč segajo sence cementnih blokov. Emblematičen je položaj vzhodno-kraških vaških skupnosti, od katerih je tudi prišla zahteva po volitvah za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. V teh krajih so že obstajali neformalni odbori jusarskih upravičencev, kar je bilo povsem naravno prenašanje izročila iz roda v rod, hkrati pa znak, da je zavest o vrednosti kolektivnega premoženja pri naših ljudeh še trdno prisotna. Pred zakonom pa ti odbori niso imeli nobene veljave, kajti o jusu je nazadnje vedno odločala občina. Od tod zahteva domačinov, da se po zakonu razpišejo volitve, ki naj dajo jusarskim odborom polnopravno veljavo. Ob tem NADALJEVANJE NA 2. STRANI Dokaz samozavesti in poguma ki odpirata nove perspektive ACE MERMOUA LJUBLJANA — Sinoči so se v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključili Dnevi Slovencev v Italiji. Protagonisti so bili tokrat Slovenci iz videmske pokrajine, ki so v srcu Slovenije pripravili pravi praznik mladosti. Mladosti, ki govori o tem, da Benečija ni več to, kar je bila in hkrati je vse, kar je bila, trpljenje, izseljevanje, raznarodovanje, ki pa se na mladih obrazih spreminja v trdno zavest, da je treba iz korenin črpati moč, da bomo kos izzivom novega časa in novih bojev za lastno slovensko zavesi. V tiho sobotno Ljubljano so včeraj množično prišli Slovenci iz videmske pokrajine. Zjutraj so v Cankarjevem domu zaigrali najmlajši, to je gojenci glasbene šole v Špetm. Zvečer pa so se mladi predstavili v prepolni dvorani Cankarjevega doma s predstavo Naco pa mi. Ljubezenska zgodba je bila nit, ki je povezovala večer petja, plesa in recitacije. Pripravili so ga Beneško gledališče, ansambel S.S.S., pevski zbor Nediški puobi in beneška folklorna skupina Živanit. Sceno je pripravil Renzo Rudi, režiral pa je Aldo Clodig. V sveži izvedbi so na odru zaživele narodne pesmi Nediških puobov, ki so se zlile v simpatične in prisrčne pesmi zbora Trepetičkov, pa do šegave pesmi Mama je šla na morje, ki jo je zapela Minica Marti-nig. In potem sta se predstavila še Guido an Franco in zopet so bili tu prizori iz ljubezni mladega beneškega para. Para, ki je prinesel sporočilo nekdanjih običajev in hkrati novega Upanja za vasi Slovencev pod Matajurjem. Za razgibano koreografsko podobo predstave je poskrbela folklorna skupina Živanit. Vsekakor je bil zaključek trdega dela, ki so ga na svoja ramena prevzeli Slovena iz videmske pokrajine, razveseljiv. V Ljubljani so dokazali vsem Slovencem, da se tam za goro razvijajo nove misli. Na okroglih mizah so Slovena iz Benečije, Rezije in Kanalske doline jasno pokazali, da želijo globoko spremeniti življenje svojih dolin in to konkretno in brez bojazni. Na literarnem večeru, na večeru kantavtorjev in drugih prireditvah so pokazali, da znajo biti izvirni in hkrati avtentični. Sinoči pa so glasno povedali, da želijo ohraniti korenine, ki pa niso več ovira ali neiz- NADALJEVANJE NA 2. STRANI JOLE NAMOR LJUBLJANA — Zaključili so se včeraj v Ljubljani Kulturni dnevi Slovencev iz Italije, ki so se od ponedeljka odvijali v Cankarjevem domu in so bili v celoti posvečeni Slovencem iz videmske pokrajine. To je bila za slovensko narodnostno skupnost videmske pokrajine pomembna izkušnja, bilo je enkratno doživetje. Prvič v naši zgodovini smo namreč tako rekoč »prišli do besede«. Samostojno smo nastopili in se z vrsto prireditev predstavili v osrednjem slovenskem prostoru, v središču slovenskega kulturnega ustvarjanja. S plesom in pesmijo, s poezijo in glasbo, z dokumentarno razstavo in razpravami smo skušali podati čimbolj celovit prikaz naše sedanjosti, pa tudi naše poglede v bodočnost. Kulturni dnevi v Ljubljani torej imajo za Slovence iz videmske pokrajine, skozi stoletja zapostavljene, potisnjene na rob političnih, kulturnih in gospodar- skih tokov, že sami po sebi izreden politični pomen. Dokazali pa so predvsem, da je naša skupnost kljub več kot stoletni centralistični in raznarodovalni politiki Italije, pomanjkanju najosnovnejših pravic kot je na primer šolanje v materinem jeziku, nepriznavanju s strani določenih italijanskih političnih sil ter asimilacijskim procesom sodobne družbe ustvarjalna, v marsičem protislovna toda živa in da gleda s ponosom in z optimizmom v bodočnost, predvsem zaradi tega, ker se globlje zaveda sama v sebi svoje narodne pripadnosti ter svojega potenciala. Ko smo se skupaj s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij dogovorili, da bomo mi protagonisti letošnjih kulturnih dni, smo se dobro zavedali naporov, ki jih taka pobuda terja, odgovornosti, ki smo si jo prevzeli. Temu primemo so se kulturna dru- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Varnostni svet OZN soglasno in ostro obsodil rasistične ukrepe južnoafriškega režima NEW YORK — Medtem ko se napetost v Južni Afriki še zaostruje pred ponedeljkovo deseto obletnico u-pora in pokola v črnskem predmestju Soweto, je varnostni svet OZN soglasno zahteval takojšnji preklic zasilnega stanja v vsej Južni Afriki, da bi se lahko dostojanstveno spomnili žrtev izpred desetih let, brez slehernega izzivalnega vmešavanja policije in vojaških sil. Varnostni svet je tudi opozoril rasistično vlado v Pretorii, da bo pred svetovno javnost odgovorna za vsako nasilje, krvopreli-tje, človeške žrtve in materialno škodo, ki bi utegnili biti posledica represivnih posegov. Sestanek so sklicali na zahtevo Zaira, ki ga je zahteval v imenu vseh afriških držav, na njem pa so tudi brez glasovanja in soglasno odobrih izjavo, v kateri obsojajo politiko apar- theida v Južni Afriki. Sedaj pričakujejo tudi ostrejše u-krepe evropske dvanajsterice proti Južni Afriki. V ponedeljek se sestanejo v Luksemburgu zunanji ministri EGS, ki bodo najbrž proučili možnost uvedbe gospodarskih sankcij proti Pretorii. Za sedaj je bil edini u-krep deseterice simbolično zaprtje veleposlaništev v Južni Afriki na dan obletnice Soweta. Iz Bruslja poročajo, da bo Francija predlagala prekinitev izvoza hrane v Južno Afriko. Danska je že napovedala in že izvaja bojkot južnoafriških proizvodov, skupaj z Nizozemsko pa bo zahtevala nove ukrepe, proti katerim pa sta kar se da odločno tako Vehka Britanija kot Zahodna Nemčija. Na sliki (telefoto AP) : v New Yor-ku je proti južnoafriškemu režimu protestiralo nad 200.000 ljudi. Še eno kršenje dvojezičnosti TRST — Medtem ko bodo jusarske volitve v devinsko-nabrežinski občini potekale povsem dvojezično, se to ne bo dogodilo v tržaški občini kljub protestom predstavnikov enotnih list, slovenskih organizacij in nekaterih političnih strank. Nespoštovanje slovenskega jezika na teh volitvah pa gre v nekaterih primerih celo preko meja, ki jih je postavila, vsaj tako domnevamo, sama tržaška občinska uprava. -Tako so na volišču št. 318 na osnovni šob F. Bevk na Opčinah razobesili samo itabjanske občinske lepake. Ko je slovenski skrutinator vprašal predsednika volišča,zakaj ni slovenskih lepakov, je dobil odgovor, da občanski urad tega ni predvidel. Odgovor je najmanj čuden, saj so na vobšču št. 319 na isti šob tudi slovenski lepaki. Napolitano (KPI) zahteva pojasnila RIM — V zvezi z izjavami, ki jih je dal zunanji minister Andreotti po nedavnem srečanju z ameriškim državnim tajnikom Shultzom, iz katerih bi se dalo sklepati, da je Italija že pristala na sodelovanje pri raziskavah za ameriški program o »vojni zvezd«, je včeraj odgovorni za zunanjo politiko pri KPI Napolitano zahteval pojasnila v parlamentu. Napolitano namreč ugotavlja, da jé Andreotti še 4. t.m. v poslanski zbornici govoril le o »pogajanjih« z ZDA 2a morebiten pristop k programu SDI z določenimi pogoji, o katerih mora raz Pravljati parlament, Odslej brez kalkuliranja CIUDAD MEXICO — Z današnjima tekmama med Mehiko in .Bolgarijo ter Sovjetsko zvezo in Belgijo se bo začela serija srečanj osmine finala, kjer ne bo možno več kalkulirati. Vsaka napaka bo kaznovana in poraz bo pomend dokončno slovo od svetovnega prvenstva. Največ zanimanja seveda vlada za nastop domačinov, ki pa v dosedanjih srečanjih niso upravičili napovedi, da se bodo vmešali v boj za svetovni naslov. Polemik ob nastopih Milutinovičevih izbrancev je bilo precej, ob vsem tem pa imajo Mehikanci tudi srečo, da so v osmini naleteb na enega najlažjih (vsaj na podlagi doslej pokazanega) nasportnikov. V drugi tekmi je nesporen favorit reprezentanca Sovjetske zveze, medtem ko se zelo zanimivi srčanji obetata tudi jutri. V Guadalajari bo Brazilija skušala izločiti Boniekovo Poljsko, v Puebli pa se obeta vroč južnoameriški derbi med Argentino in Urugvajem. Danec Molby z dvignjenimi rokami zapušča stadion Glasuj za enotno listo na jusarskih volitvah! • Pomen jusarskih volitev NADALJEVANJE S 1. STRANI je mogoče pripomniti, da volitev najbrž ne bi zahteval nihče, če bi imela občina korekten odnos do resničnih problemov domačinov in ne bi dolga leta skrajno zanemarjala celotnega kraškega območja, ki spada v njeno pristojnost. Tako je bilo mnogo jusarskih zemljišč razlaščenih ali drugače žrtvovanih v različne namene, ne da bi vaške skupnosti imele od tega kakršnihkoli koristi, čeprav je šlo za njihovo kolektivno premoženje. E-naka usoda že desetletja pesti vse vasi na vzhodnem in zapadnem Krasu, ki spadajo v tržaško občinsko u-pravo. Zgodovine razlastitev najbrž ne gre tu obnavljati, ker je vsem še predobro znana. Njihove globoke posledice so dobro vidne vsakomur izmed nas. Velja pa priklicati v spomin nesporno dejstvo, da so bile v ozadju vseh večjih posegov na teritorij, ki so bili opravljeni v povojnem obdobju najpogosteje parcialne, kratkovidne odločitve in hudi politični pritiski, ne pa premišljene in dolgoročno zastavljene izbire, ki bi lahko ohranile vrednost teritorija in vseh njegovih potencialov skladno s potrebami po realnem gospodarskem in družbenem razvoju. Rezultat takšne politike je danes na dlani z iznakaženo krajinsko sliko, posejano in prevrtano z objekti, ki največkrat odražajo zelo dvomljive javne koristi in gospodarske in- terese. Tudi bodočnost nas v tem pogledu lahko samo zaskrblja. Danes bo velik del naše skupnosti volil svoje predstavnike v jusarske odbore. Volili bodo prebivalci Banov, Barkovelj, Bazovice, Lonjerja, Pa-drič, Proseka, Rocola, Skednja, Opčin in Medje vasi. Krajevne sknpno-nosti so povsod v navedenih krajih predstavile enotne liste, ki so odraz teženj in želja domačinov, da bo mogoče v bodočnosti uravnovešeno u-pravljati jusarska premoženja na resnično demokratičen način, sporazumno z upravičenci. Enotne liste so sad prizadevanja, da se v sožitju med vsem prebivalstvom ustvari drugačen odnos do zemlje, pri katerem naj igrata prvenstveno vlogo aktivno varstvo okolja in razvoj kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnosti. Glas za enotno listo predstavlja realno možnost zato, da se preprečijo vsakovrstne špekulacije in propadanje teritorija. Jusarske pravice nam prihajajo iz davne preteklosti v moderno in problematično dobo, v kateri nam je bolj kot kdajkoli prej potrebna zavest, da zemlje ne prepuščamo kateremukoli neizbežnemu ali izmišljenemu napredku, ampak da jo namenjamo takšnemu, o katerem moramo aktivno soodločati. Pozivamo prebivalstvo, naj strnjeno voli enotne Uste v prepričanju, da bodo teritorij znah najbolje upravljati ljudje, ki na njem in z njim živijo. DUŠAN UDOVIČ • Dokaz samozavesti in poguma NADALJEVANJE S 1. STRANI štva videmske pokrajine angažirala in pripravljala. Za vse nas pa so bili Kulturni dnevi vznemirljiv izziv. V teku zadnjih treh mesecev smo še posebej napeli vse sile, da bi se, čeprav ob delu in prostovoljnem delovanju na kulturnem področju, saj so vsa društva nadaljevala v uresničevanju svojih programov, čimbolje pripravili. In to ne glede na sredstva in organizacijske strukture, s katerimi Slovenci v videmski pokrajini razpolagamo. Ker so nam le-te odpovedale, smo si pomagali z domišljijo in ustvarjalnostjo. Zavedali smo se vsi, da si te. priložnosti ne smemo zapraviti. Naš trud je rodil sadove. V Ljubljani so nas zelo toplo sprejeli m vtis imamo, da smo vzbudili precejšnje zanimanje. Morda smo tudi do polnili tisto sliko, rahlo orumenelo, ki so jo o nas imeli in na kateri so nastopali samo beneški Čedermaci, izseljenci s kovčkom v roki in kmetje. Ne zanikamo tega dela naše zgodovine in naše stvarnosti, nasprotno. Toda želeli smo dokazati obiskovalcem Kulturnih dnevov, da se je današnji položaj med Slovenci videmske pokrajine močno spremenil, da je naša stvarnost vsebinsko veliko bolj raznolika in razvejana, da je kljub hudemu demografskemu razpadu naša skupnost zelo mlada. Kot so potrdile vse prireditve, na katerih je mladina imela glavno besedo. Mislimo, da smo naš cilj dosegli. Ob teh dnevih smo poglobili in vzpostavili vrsto stikov tako z usta- novami in institucijami SR Slovenije kot s posamezniki in lahko rečemo, da še nikoli se nismo čutili tako globoko povezani s slovenskim narodom v celoti, soustvarjalci skupnega kulturnega prostora. Če bodo ti dnevi prispevali k razvijanju in poglabljanju odnosov z matično domovino, bodo zato na najbolj popoln način dosegli svoj namen. Svoj pomen ima tudi prisotnost na teh dnevih nekaterih slovenskih županov iz videmske pokrajine, javnih upraviteljev in v prvi vrsti predsednika videmske pokrajinske uprave Veniera in odbornika za kulturo Puma. Udeležila sta se otvoritve, neposredno seznanila z našim delom, ki sta ga tudi pozitivno ocenila. To pomeni, da je naš nastop vendarle nekaj premaknil in pričakovati je, da bo imel vsaj nekaj teže v nadaljnjem boju za priznavanje Slovencev videmske pokrajine in za globalni zaščitni zakon. Skrb vse naše skupnosti mora sedaj biti večje prizadevanje za o-krepitev tiste vloge mostu, ki smo jo ob tej priložnosti uspešno odigrali med dvema narodoma, med dvema stvarnostma, del katerih smo. Pred predstavnike Slovencev videmske pokrajine stojijo torej sedaj zelo pomembne, a hkrati delikatne naloge in velike odgovornosti. Pri vsem tem pa seveda bodo morali tudi oceniti v pravi luči novo klimo, ki je v delu z ramo ob rami in v duhu sodelovanja nastala ob pripravah teh dnevov in predvsem kako ravnati z velikim kapitalom, ki smo ga vsi skupaj ustvarili. JOLE NAMOR • Beneški Slovenci izpričali NADALJEVANJE S 1. STRANI prosno breme, ampak obveza in tudi sporočilo optimizma. Prav to, da usodo Slovencev v videmski pokrajini krojijo sveže moči in mlade pameti je najjasnejše zagotovilo za jutri in hkrati tudi dokaz vsem Slovencem, da je potrebno gledati na Slovence iz videmske pokrajine drugače, ne več kot na deželo in ljudi umiranja, ampak kot na stvarnost, ki je prebujena in vedno močnejša. To je v bistvu najgloblje sporočilo teh lepih dni v Ljubljani. ACE MERMOLJA Še vedno huda razhajanja med socialisti in demokristjani Craxi in De Mita se izogibata polemike, njuni stranki pa ne RIM — Craxi in De Mita včeraj nista streljala drug na drugega. Oba sta vprežena v sicilsko volilno kampanjo, a včeraj si nista izmenjala žavljivk. Nasprotno, prezrla sta drug drugega. Craxi je govoril o zunanji politiki in s tem v zvezi le polemično omenil »kako so bile neupravičene kritike na našo pravilno politiko miru v Sredozemlju«, pri čemer je bil jasen namig na Sp»ado-linija, a tudi na reakcije KD pri zadevi okrog ugrabitve ladje Achille Lauro. De Mita je govoril neposrednim obdelovalcem zemlje in je le enkrat polemiziral, češ da »od politike ne zahtevamo čudežev, ampak da stori vse napore za reševanje problemov. In mi delujemo s tem prepričanjem, da pripravimo KD za možno vlado. Od tod naše zavračanje igre, spektakla«, pri čemer je jasno mislil na Craxija, ki je po njegovem k temu nagnjen. Če sta najvišja voditelja oprezna, stranki pa ohranjata vročo polemiko. Včeraj je načelnik demokrščan-skih poslancev Virginio Rognoni, ponavljajoč nekako podobno kritiko komunističnega kolega Zangherija, ostro zavrnil podtajnika PSI Martellija in samega predsednika vlade, ki zatrjujeta, da je počasnost parlamenta kriva, če vlada nekaterih programov ni uresničila. »Ni sprejemljivo, pravi Rognoni v soglasju z Zangherijem, da se obsoja parlament, in se oprašča vlada, medtem ko je resnica mnogo kompleksnejša, kot znajo vsi. Prav zato, ker se programi in politični odnosi prepletajo, poudarja demokrščanski predsednik sklicujoč se na Craxijevo ne- davno izjavo, ne bo napak, če se bolje urejujejo odnosi med izvršno oblastjo, parlamentarno večino in opozicijo«. Socialisti seveda ne zaostajajo v polemiki, čeprav so bili včeraj toni bolj umerjeni v primerjavi s preteklimi dnevi. Enrico Manca, kot odgovorni za gospodarska vprašanja v stranki predsednika vlade, je ostro napadel državni industrijski koncern IRI v zvezi z možnostjo sporazuma med Alfa Romeo in Fordom. Napad pa se zdi usmerjen, bolj kot na državno ustanovo, na njenega predsednika, demokristjana Romana Prodija in torej na KD v celoti. Manca namreč izhaja iz ugotovitve, da KD ni še dala konstruktivnih odgovorov na socialistične skrbi v zvezi z destabilizacijskimi težnjami, ki so izšle iz de-mokrščanskega kongresa. Te težnje omejujejo možnost, da se ohrani potrebna programska kvalifikacija dejavnosti vlade, pravi Manca. »Premik v konservativni smeri ni možen, dodaja zastopnik PSI, razen če se ne prezrejo premiki v družbenem tkivu«. Politika, ki jo zasleduje IRI, nima prave industrijske strategije, je torej znamenje te konservativne usmeritve, kateri se PSI upira. In KPI bi storila veliko napako, zaključuje odgovorni za gospodarstvo PSI. Krščanski demokraciji pa je prišel na pomoč »Osservatore romano«. Vatikansko glasilo odgovarja socialističnemu dnevniku »Avanti«, pri čemer očita PSI »prisiljeno prepirljivo zadržanje z banalnimi padci tona: nekaj več resnosti bi ne škodilo«. G. R. Predložili razsodbo o pokolu na postaji v Bologni BOLOGNA — Včeraj je bolonjsko sodišče predložilo razsodbo o pokolu na bolonjski železniški postaji. Iz razsodbe izhaja, da so za pokol odgovorni skrajni desničarji Paolo Signorelli in Stefano Delle Ghiaie, častnika tajnih služb Musumeci in Belmonte ter veliki mojster framazonske lože P 2 Licio Gelli. Sodelovali sp tudi fašisti Massimiliano Facchini, Roberto Rinani, Valerio Fioravanti, Francesca Mambro in Sergio Picciafuoco. V razsodbi sodniki trdijo, da je šlo za natančen prevratniški načrt, ki so ga uresničevali fašisti, nekateri pripadniki varnostnih služb in Licio Gelli. Proces zaradi pokola se bo najbrž začel prihodnje leto. Italija in Egipt proti terorizmu KAIRO — Italija in Egipt sta včeraj podpisala sporazum o boju proti terorizmu. Podpisala sta ga italijanski zunanji minister Scalfaro, ki se te dni mudi v Kairu ter šef egiptovske diplomacije Zaki Badr. Sporazum predvideva v glavnem tri točke: imenovanje funkcionarjev v obeh glavnih mestih, ki bodo odgovorni za varnost in ki bodo v tesnem stiku med seboj; občasne politične pogovore, do katerih naj bi prišlo vsaj vsakih šest mesecev, ali pa ko bo ena od obeh podpisnic to imela za potrebno; in tretjič, sestanke na tehnični ravni med predstavniki obeh policij. Sporazum, ki je prvi te vrste, ki ga Italija podpiše z neko neevropsko državo, predvideva tudi skupne pobude za boj proti organiziranemu kriminalu in mednarodnemu prekupčevanju z mamili. Umrl pisatelj Jorge L. Borges ŽENEVA — Včeraj je umrl v Švici veliki argentinski pisatelj ih ta čas najbrž najboljši ustvarjalec v španskem jeziku Jorge Luis Borges. Imel je 87 let in je že dalj časa bolehal na pljučih. Rodil se je konec preteklega stoletja v Argentini, vendar se družina kaj kmalu preselila v Evropo, tako da se je Borges vrnil v domovino, ko je bil star 22 let. Takoj se je pridružil a-vantgardneonu gibanju »ultrais-mo«, bi pa ga je zapustil okrog leta 1930. Zaslovel je z vrsto literarnih del, izmed katerih naj omenimo »šest problemov za dona Isidra Parodija«, ki ga je na-sal v sodelovanju z drugim znanim argentinskim pisateljem Ca-saresom, »Un modelo para la muerte«, »El Aleph«, »El informe de Brodie« K letu vrsta referendumov RIM — Vse kaže, da bodo pravočasno zbrali po pol milijona podpisov za vseh osem referendumov, ki jih predlagajo razne skupine za prihodnje loto. Kot je znano, gre za tri ločene skupine referendumov in sicer za dva referenduma proti lovu, ki ju predlagajo ekologistična gibanja, za tri referendume o sodstvu, ki jih predlagajo socialisti, liberalci, socialdemokrati in radikalci, in za tri referendume o jedrskih elektrarnah, ki jih predlagajo nekatera ekologistična gibanja, pa tudi nekatere politične organizacije. Za referenduma proti lovu so že pred časom zbrali zadostno število podpisov, kljub temu pa je moč še vedno podpisati tudi za ta dva referenduma, kajti rok za zbiranje podpisov zapade šele 7. julija. Tudi za o-stale referendume dobro kaže. Tako so za predloge o jedrskih elektrarnah v rekordnem času zbrali več kot 400 tisoč podpisov. Tu seveda prednjačijo predstavniki stranke proletarske demokracije in radikalci, ki so se, kot je v njihovi navadi, zavzeli za vseh osem referendumov. Prav v preteklih dneh je vsedržavni tajnik radikalne stranke Giovanni Negri napovedal »velik uspeh« pri zbiranju podpisov in poudaril, da se bo morala prihodnjo pomlad država soočati z nekaterimi zelo pomembnimi vprašanji. Negri je dejal, da so radikalci sami že zbrali 200 tisoč podpisov za referendume o sodstvu, 180 tisoč za referenduma o lovu in 80 tisoč za referendume o jedrskih elektrarnah. Za zbiranje podpisov je na razpolago še 20 dni in Negri je pripričan, da bodo za vseh osem predlogov zbrali zadostno število podpisov. Medtem pa se, vsaj v nekaterih primerih, utrjuje tudi nasprotna fronta. To velja med drugim tudi za referenduma o lovu, proti katerima se je izreklo združenje ARCI - Caccia, ki je začelo kampanjo za ljudsko peticijo v zvezi z lovom. Cilj, ki so si ga zadali je dva tisoč podpisov k dokumentu, v katerem se izrekajo proti predlogom odprave, ki jih vsebujeta referenduma. Podpise naj bi zbrali do septembra, ko nameravajo v Rimu organizirati veliko vsedržavno manifestacijo. Že med tem časem pa bi moral parlament osvojiti in torej uveljaviti tudi v Italiji navodilo EGS o zaščiti ptic; to zakonsko besedilo so namreč že odobrili na ravni parlamentarne komisije. 9 EDI MOBILI KAKOVOST IN PRESTIŽ TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301 ekskluzivni zastopnik kuhinj m» monzhjzzo Olajšave pri plačilu Pogovor s "černobilskim filmarjem" Američani so naivno nasedli Thomas Garenq je bil pred nekaj tedni v Trstu nedvomno najbolj znana osebnost. On je namreč poskrbel, da je prišlo naše mesto na prve strani italijanskih dnevnikov, ki so radovedne bralce obveščali o goljufiji na račun ameriške televizijske mreže ABC. Avtor »tržaškega Černobila« je včeraj pri organih javne varnosti dvignil ček v višini 2000 dolarjev, ki so ga Američani nakazali za ogled Garengove-ga filma. Ob tej priliki nas je domiselni Francoz tudi obiskal v redakciji in malce smo z njim pokramljali o tej nedvomno originalni zamisli. Bi se lahko predstavil ? » Rodil sem se v Parizu pred 24 leti, kjer sem dokončal višjo trgovsko šolo. Tega poklica nisem sicer doslej še nikoli opravljal, saj sem več let skrbel za odnose z javnostjo v agenciji za reklamo Saatechi. Pred nekaj meseci sem pustil to službo in odšel v Jugoslavijo.« Zakaj si izbral prav Trst ? »Pravzaprav nisem nič izbiral, vse je bilo posledica čudnega naključja. Pred prihodom v Trst sem bil nekaj mesecev v Jugoslaviji, odkoder sem pošiljal prispevke za francoski tednik »L'evenement du jeudi«. Sklenil sem, da si bom kupil motor in to me je prignalo v Trst, tu je namreč večja in cenejša izbira. Slučajno sem spoznal Tržačana, ki me je peljal na ogled Trsta. Šla sva tudi mimo bolnišnice pri Katinari in ob pogledu na to čudno stavbo mi je šinila v glavo zamisel, ki sem jo potem tudi izpeljal.« In Američani so nasedli... »Vsi poznamo naivnost Američanov in njihovo potrebo po vselej novih »scoopih«; takšna so namreč pravila ameriške televizije. Prav zaradi tega sem se odločil, da bom kontaktira! televizijsko družbo ABC, saj bi imel nedvomno večje možnosti za uspeh. Predstavnika te družbe sta planila v Trst in prepričani so bili, da so moji neprofesionalni posnetki res originalni. Sicer so razne podrobnosti že dalj časa znane.« Tako si okusil tudi italijanske zapore. Kakšni se ti zdijo ? »V Rimu sem bil »gost« v zaporu Regina Coeli, kjer sem bil prvo noč nastanjen v samici, v naslednjih dneh pa sta mi delala družbo dva prekupčevalca mamil. Z menoj niso bili prav prijazni, obravnavali so me kot običajnega zlikovca, ki jih je tam veliko. Medtem pa sem postal mednarodno znana osebnost, to so seveda pazniki v Trstu tudi upoštevali, tako da sem se imel tu kar fino.« Nedvomno ti bo po tem »podvigu« lažja uveljavitev v novinarskem poklicu 1 »Ni vse zlato kar se sveti, slava kaj kmalu splahni. Med mojim bivanjem v Beogradu sem napisal roman "Dolgo potovanje Nebojše Marinoviča", ki govori o Jugoslovanu, ki je zapustil svojo domovino. Izšel bo v kratkem v Parizu in ob oceni kritike ter prodaji bom izvedel, če so moje pisateljske ambicije upravičene in jih bom torej lahko tudi vnovčil. Od same slave se ne da živeti. Tile dolarčki pa so kot nalašč za poravnavo zaostalih računov...« (fg) Štirideset let piranske šole z italijanskim učnim jezikom PIRAN — V srednji naravoslovno-matematični šoli z italijanskim učnim jezikom v Piranu so včeraj praznovali. Mineva namreč 40 let od ustanovitve najprej liceja, ki je postopoma prestopal v gimnazijo in s šolsko preobrazbo pred petimi leti v šolo usmerjenega izobraževanja. V dolgih letih si je ta ustanova pridobila izredno pomembno mesto v vzgoji in izobraževanju mladih generacij na obali in v širšem prostoru tako pripadnikov italijanske narodnosti kot ostalih. "Ustanovitvi znanstvenega liceja v šolskem letu 1945-46 je botrovalo navdušenje, s katerim se je po vojni začelo novo življenje," so besede sedanje ravnateljice piranske šole Daniele Paliaga Jankovič. "Licej je začel delovati v skromnih -razmerah, toda z velikimi upanji in željami. Njegova pot ni bila lahka, njegova zgodovina je po malem zgodovina tukajšnjega prostora." Štiri desetletja šole z italijanskim učnim jezikom v Piranu slikovito vrisuje le nekaj datumov iz šolskega dnevnika. Ob začetku so učilnice čistili, opremljali in urejali učenci in učitelji sami. Prvi ravnatelj je postal domačin znani antifašist Paolo Sema. 1946. leta na nedeljo, ki je veljala za edini možni dan sestankov, so izvolili svet staršev, v katerem so bili tudi predstavniki družbene skupnosti lokalnih organizacij na primer ladjedelnice in solin. Leto za tem so ustanovili podružnico sindikata učiteljev. Vso skrb so že takoj namenili šolskim učbenikom, programom, štipendijam, disciplini in tudi socialnemu položaju učencev. 1947. leta je profesor Oskar Kogoj prvi začel poučevati slovenski jezik in književnost. Tri leta kasneje so se v šoli začele večje spremembe, predvsem kadrovske. Licej je postopoma prešel v gimnazijo, v kateri je 1957. leta diplomiralo prvih štirinajst učencev. Sredi '60. let je bilo v piranski šoli tako malo učencev in učiteljev, da so jo nekateri želeli preseliti v Buje. V dobrih petih letih se je število potrojilo, danes pa je v srednji naravoslovno-matematični šoli z italijanskim učnim jezikom že huda prostorska stiska. Letos jih šolo obiskuje 65, večji vpis pa onemogočajo prav premajhne učilnice in kabineti, če tudi so opremljeni za dobro strokovno delo. Težave naj bi rešili z novo gradnjo na tako imenovanem šolskem prostoru v Portorožu, česar se piranski jubilanti izredno veselijo. MIRJAM MUŽENIČ Slovensko elektrogospodarstvo ponovno preseneča in razburja slovensko javnost. Potem ko je aprila že enkrat podražilo električno energijo (sicer tako, da je dražjo zimsko tarifo potegnilo kar čez poletni čas), zdaj spet zahteva dokajšnjo podražitev električne energije. Trdi, da stroški za proizvodnjo električne energije in za prenos te energije močno naraščajo in da zaradi tega prihaja do velike razlike med proizvodnimi stroški in zaslužki pri prodaji elektrike. Za podražitev elektrike ponuja elektrogospodarstvo različne načine, hoče pa doseči, da ob koncu Teta ne bi imelo izgub. V elektrogospodarstvu so namreč naračunali, da bi potrebovali za pokritje vseh letošnjih stroškov 198 milijard dinarjev, toda s prodajo elektrike bodo zaslužili komaj 141 milijard dinarjev. To razliko (56 milijard dinarjev bi bilo treba pokriti, zato predlagajo najrazličnejše inačice za 'zbiranje1' denarja. Slovenska javnost pa se na elektrogospodarstvo huduje zaradi več vzrokov: podražitev elektrike pomeni za vsak družinski proračun velik izdatek, saj elektrika glede na zaslužke ni poceni; številkam, ki jih v podkrepitev zahteve za podražitev elektrike uporablja elektrogospodarstvo, ljudje ne verjamejo; predvsem pa jih razburja ugotovitev, da imajo v slovenskem elektrogospodarstvu dobre plače in da si jih še kar naprej izboljšujejo. Številkam, ki jih izračunava elektrogospodarstvo, ne zaupajo samo posamezniki, ki se morda bolje spoznajo na elektrogospodarstvo, pač pa jim očitno ne zaupa niti slovenski izvršni svet. Ta je zaradi tega ustanovil posebno komisijo, ki je začela preverjati izračune. To komisijo so najbrž ustanovili zato, ker se je tudi minula leta večkrat dogajalo, da so v elektrogospodarstvu številke in izračune prikrojili nekoliko po svoje. Elektrogospodarstvo je imelo namreč izgube že leta 1982, 1983 in lani, vsakič doslej pa so to izgubo pokrili tako, da je izdatke poravnalo slovensko gospodarstvo s posebnimi prispevki. Višina izgube je namreč določila tudi višino prispevkov, zato je bilo (s stališča elektrogospodarstva) izgube bolje napihniti, kakor pa zmanjšati. Tako je očitno tudi letos, saj je prej omenjena komisija izračunala, da na podlagi Gospodarsko pismo iz Slovenije Cene elektrike - osir, v katerem trese vseh podatkov, ki veljajo zdaj, in tudi če bi upoštevali predvideno inflacijo do konca leta, elektrogospodarstvo ne bi smelo imeti toliko stroškov pri proizvodnji in distribuciji elektrike, kot pa je samo izračunalo. Komisija je namreč dobila podatek, da bi za pokritje vseh stroškov moralo imeti gospodarstvo zagotovljenih 160 milijard dinarjev, to pa je kar za 38 milijard dinarjev manj, kot prikazuje elektrogospodarstvo. Ali drugače rečeno: izgub ne bi bilo za 56 milijard dinarjev (toliko je izračunalo elektrogospodarstvo), ampak za približno 19 milijard dinarjev. Zdaj teče torej nekakšen dvoboj med slovenskim elektrogospodarstvom in republiškim izvršnim svetom. Orožje v tem boju so številke, ki naj bi določile, kolikšna naj bi bila podražitev elektrike. Ko se bodo dogovorili za prave številke, bosta morala postati elektrogospodarstvo in republiška vlada zaveznika, ki se bosta morala spoprijeti z zvezno vlado, kajti zvezna vlada je tista, ki po zdajšnjih predpisih edina lahko podraži elektriko. Zaveznike pa bosta dobila najbrž tudi pri vseh ostalih republiških elektrogospodarstvih, kajti tudi ostala elektrogospodarstva imajo izgubo. Še najmanjšo izgubo ima srbsko (ki je po proizvodnih kapacitetah tudi najmočnejše), ker je pri njih tudi proizvodnja elektrike najcenejša. Pri tem pa se bo odprl zanimiv splet vprašanj, ki ostajajo v jugoslovanski energetiki že dalj časa nerešena. Že vlada, ki ji je predsedovala Milka Planinc, je zagovarjala stališče, da je treba energijo hitreje dražiti, kot pa se ponešuje inflacija. Primerjave s svetovnimi cenami so namreč pokazale, da je energija v Jugoslaviji cenejša kot drugje po svetu. Gospodarstvo zaradi tega ni imelo nikakršnih ugodnosti, saj je vso prednost, ki so jo prinesle nižje cene za energijo, zapravilo z razsipnostjo. Zato je poraba energije v jugoslovanskem gospodarstvu pri izdelavi enakega izdelka bis- tveno večja kot v zahodnih državah. Takšna censka politika je na drugi strani povzročila gradnjo dokaj močnih obratov primarne industrije, ki pa jim je podlaga zastarela tehnologija (pogosto kupljena na vzhodu), torej velik požeruh energije. Gensko politiko bi zaradi tega morali nujno spremeniti (to je na primer zahteval celo mednarodni monetarni sklad), vendar je do tega prišlo samo pri cenah naftnih derivatov in zemeljskega plina (cene teh goriv so popolnoma odvisne od cen na svetovnih trgih), ne pa tudi pri cenah elektrike in premoga. Zaradi visoke inflacije se je vlada v zadnjih štirih letih namreč vedno bala močneje podražiti elektriko in premog. Tudi pri zadnji podražitvi elektrike (prejšnja vlada jo je podražila tik pred koncem mandata) niso uspeli ujeti inflacijske spirale. Elektrogospodarstvo zaradi tega hudo negoduje in pri tem ima povsem prav. Električna energija in premog sta namreč podcenjena. Cena ne omogočanih normalnega delovanja, kaj šele, da bi se na ta način lahko zbralo kaj denarja za gradnjo elektrarn. Posledice slabe censke politike bo čutiti šele čez čas, ko bo začelo elektrike močneje primanjkovati, kajti v Jugoslaviji gradimo premalo novih elektrarn. Kako odločen bo pri novih cenah novi zvezni izvršni svet, je težko predvidevati, kajti Branko Mikulič, novi predsednik zvezne vlade, doslej še ni odločno povedal, kaj vlada namerava. Ker sama cena ne zadošča za pokrivanje stroškov, je treba vedno iskati dodatne vire. V Sloveniji to storijo tako, da ostalo gospodarstvo prispeva denar za normalno poslovanje elektrogospodarstva, v drugih republikah pa na podobne načine. Sama oblika zbiranja pomoči se zdi na prvi pogled še kar posrečena, je pa vendarle škodljiva. Zaradi nje je v elektrogospodarstvu povsem zamrla podjetnost, gospodarjenje pa nima več pravega motiva, kajti tudi če slabo gospodarijo, račune poravna družba. Elektrogospodarstvo zato ni več pravo pod- jetje, ampak nekakšna popačena proračunska ustanova, ki ima povrh vsega še povsem monopolni položaj. Zato se znova in znova največ ukvarja s tarifami in podražitvami, (pre)malo pa z ekonomskimi vprašanji. Seveda ob vsem tem ne sme presenečati, da je prav tista komisija, ki je preverjala stroške poslovanja, ugotovila, da imajo v slovenskem elektrogospodarstvu res velike plače in da si jih tudi letos kar obilno popravljajo. Kljub negodovanju bo torej treba elektriko kaj kmalu podražiti. To je navsezadnje najlažje storiti, veliko težje pa je odmotati klopčič, v katerem se je zavozlala censka politika z naložbeno, proračunski način gospodarjenja s solidarnostnim, samostojnost s prijetno odvisnostjo, monopolom in visokimi plačami. Prejšnja vlada v ta osir ni hotela kaj prida drezati. JOŽE PETROVČIČ ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča: POSOJILA 1982- 1989 ovrednoteno I. emisija (Siemens) 1983- 1990 ovrednoteno III. emisija (Joule) Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. Kuponi Poviški kapitala izplačljivi 1.1.1987 Polletje 1.7.1986 .Skupna vrednost 31.12.1986 1.1.1987 8, = % —2,297% —0,426% 7, = % —1,297% + 1,547% Philipp Vandenherg Hetera Stopal je čez mrtve barbare, ki so se umirajoč oprijemali svojega orožja, in marsikateri med njimi ga je pogledal in se mu nasmehnil — strašen prizor. Niti pet stadijev od tabora se je Kalias spotaknil ob sPretno ukrivljen perzijski lok, obložen z bleščečo bisero-vino. Ko se je sklonil, da bi ga pobral, je opazil, da se ga °klepa okrvavljena roka. Kalias je zastal, potem pa stopil 2 eno nogo na vojščakov laket, da bi ranjenemu odvzel dragoceno orožje, toda je zatulil kot na lovu ranjen lev, se Prevrnil na drugo stran, s težavo vstal in padel na kolena Pred baklonoscem. Kolikor je bilo mogoče videti iz njegovih kretenj, je prosil za milost. Kalias je prijel za meč. Tedaj si je barvar v smrtnem strahu strgal neko stvar z vratu in jo izročil elevzinskemu svečeniku, medtem ko je 2 glavo spoštljivo primikal. Kalias si je ogledal darilo ob Svetlobi plamenice: verižica, sestavljena iz brezštevilnih zlatih ploščic. Zadovoljen je vtaknil nakit v svojo naguba-«o obleko. Perzijec, še vedno na kolenih, se je krčevito poskušal Posmehniti, nerazumljivo je krilil z rokami in kazal v sme-n Proti močvirju, kakor da bi lahko Grku tam pokazal še Veliko takšnih dragocenosti. Kalias je zastal. Zlato in bogastvo Ahemenidov je bilo znano, vojskovodje barbarov Po so na svojih dolgoletnih bojnih pohodih zanesljivo ime-1 s seboj veliko bogastvo. Toda, mar ni neverjetno, da bi ga bili skrili ravno tu v maratonskem zalivu? Kaliasova radovednost je bila večja kot njegovi pomisleki pred zasedo, v katero bi ga lahko zvabil barbar. Nedaleč stran so bili grški vojščaki. Tako je svečenik izvlekel meč in odšel za Perzijcem, pri tem pa s plamenico osvetljeval vsak grm, sleherno kotanjo. Pred dvema osamljenima cipresama se je barbar nenadoma ustavil, razkopal rahlo zemljo in pokazal, da je to isti kraj. Baklonosec je zabodel meč v prekopano zemljo in začutil nekaj trdega. »Izkoplji!« je ukazal sovražnikovemu vojščaku. Z golimi rokami je kopal Perzijec suho zemljo. Kalias je prinesel baklo bliže in barbar je kmalu potegnil iz skrivališča bleščečo posodo z ročaji. Ves sijoč jo je pokazal Grku, kakor da bi mu hotel reči: No, ali sem ti preveč obljubil? Kalias je pohlepno segel po dragocenem predmetu, ga previdno potehtal z levico in namignil barbaru, naj koplje naprej. Perzijec je spet pokleknil in začel kopati: izkopal je vazo s pokrovom, dve zapestnici in več plitvih posod. Grk je nezaupljivo pogledal okoli sebe, dvignil baklo visoko nad glavo in posvetil v bližnjo okolico, da bi se prepričal, ali ga v resnici nihče ne opazuje. Skozi oglušujoče zvenenje škržatov so se slišali posamezni klici grških vojakov, ki so na bojišču odkrili ranjenca in so zahtevali pomoč. Kalias je vtaknil baklo v tla. Od zadaj je stopil k Perzijcu, prijel meč z obema rokama in ga zabodel sovražniku v hrbet. Ta je hrešče, grgrajoče zastokal in se počasi prevrnil naprej v jamo. Kri je brizgnila, ko je Grk potegnil orožje iz rane, in se razlila po zlati posodi, ki jo je barbar pokopal pod seboj. Da bi obriskal kri, je svečenik zabodel meč v tla. Ko je spet dvignil pogled, je stala pred njim lepa dekle. Njen kratki, brezrokavni peplos je visel moker in raztrgan ob vosku podobnem telesu. Koničaste, otroške prsi so strle naprej. Svetli lasje so padali v pramenih čez ozki obraz. Noge so se svetlikale gole do stegen. Lepi otrok je držal v roki z biserovino okrašeni lok mrtvega Perzijca in ga gledal z velikimi očmi. Kalias si je z laktom obrisal čelo. Ali se mu je prikaz-la Artemida, z lokom oborožena boginja, smrt prinašajoča sestra Apolona? Pri Zeusu, to niso bile sanje, pred njim je zrasla iz tal živa dekle, lepa kot mlada boginja. Svečenika je streslo ob misli, da ga je morda opazovala pri zahrbtnem uboju. Vstal je. »Od kod prihajaš?« je vprašal Grk v svojem jeziku, zakaj zdelo se mu je jasno, da gre za Grkinjo. Dekle je pokazala z lokom proti obali Molčala je. »Ali si kaj videla?« je vprašal Kalias nestrpno. Lepi otrok je skomignil z rameni. »Vedeti hočem, ali si kaj videla!« je preteče zavpil Kalias in stopil čisto blizo pred tujko. Hitro je odkimala. »Ime mi je Dalne,« je rekla preprosto, »prihajam pa z Lesbosa.« »Z Lesbosa?« »Moj oče je Artemid iz Mitilene.« Kalias je potegnil baklo iz zemlje in osvetil dekle kakor da ne bi prav verjel njeni zgodbi. »In kako si prišla čez morje?« je nazadnje vprašal in spet zapičil bako v zemljo. Dalne je pogledala v smer, od koder se je slišalo šumenje morja, in rekla: »Barbari so kot divje zveri planili nad otoke Jonije. Ropali so in plenili in nalagali na svoje ladje, kar jim je prišlo v roke, pregrešili so se nad premoženjem, nad moškimi in ženskami...« »Tudi nad teboj?« Dalne je zaprla oči in molčala. Ko se je Kalias z okornimi prsti dotaknil njenih prsi, se je dekle boječe umaknila. »Koliko si stara?« je vprašal baklonosec in prijel Dalne za brado. »Na svet sem prišla v 69. olimpiadi,« je odgovorila Jonka in si poravnala lase z obraza. »Zeus mi je podaril štirinajst let življenja.« Na volitvah jusarskih odborov, ki bodo danes in jutri VOLI TAKO-Mor-iiTALI TAKO X & % (uj J! [J4 IME in PRIIMEK IME i« PRIIMEK □ Z IME in PRIIMEK js(z □ 3 IH E m miHEK Q4 IHE in PRIIMEK ]{/i Pkl'MEK V vseh desetih katastrskih občinah na Tržaškem, v katerih bodo danes in jutri, 15. in 16. junija, volitve jusarskih odborov, so se predstavile tudi nestrankarske enotne kandidatne liste, ki so jih sestavili domačini. Te liste uživajo podporo političnih strank, v katerih se Slovenci prepoznavamo, in vseh slovenskih organizacij. Zato pozivamo volivce, naj te liste podprejo. Na volišča naj gredo vsi tudi v tistih primerih, v katerih so se predstavile samo enotne liste, saj bi zaradi premajhne udeležbe volilcev volitve lahko razveljavili. Jusarske volitve bodo potekale po večinskem volilnem sistemu, kakršnega uporabljajo za izvolitev občinskih svetov v občinah z manj kot 5 tisoč prebivalci. Vsak volivec ima pravico, da glasuje za največ 4 kandidate, ne glade na listo, na kateri se predstavljajo. To lahko stori tako, da prečrta znak liste ali okence, ki je ob njem. V tem primeru glasuje za vse kandidate, ki so na listi. Volivec ima tudi možnost, da prečrta okenca ob imenih posameznih kandidatov, za katere želi glasovati. Glasovi so individualni (osebni). To pomeni, da: 1. kdor glasuje za nekega kandidata, še ne glasuje za celotno listo, na kateri se kandidat predstavlja; 2. kdor prečrta znak liste ali okence ob njem, naj ne glasuje še za posamezne kandidate, ki so na listi. Na teh volitvah namreč ni mogoče oddajati preferenčih glasov kakor na drugih volitvah. Volišča bodo odprta danes od 7. do 22. ure in jutri od 7. do 14. ure. Voliici se morajo na svojih voliščih predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Volilni upravičenci, ki niso še prejeli teh potrdil na domove, jih lahko zahtevajo v občinskih volilnih uradih. Prihodnjo soboto in nedeljo V bazovski osnovni šoli proslava 400-letnice smrti Primoža Trubarja Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Bazovici pomembna slovesnost. Osnovna šola, ki so jo leta 1974 poimenovali po Primožu Trubarju, bo pripravila proslavo, s katero se bo spomnila 400. obletnice smrti očeta slovenske besede. Obiskali smo šolo in našli pri delu za to proslavo učiteljice Mirjam Mi-kolj, Andreina Grgič, Marino Goruppi, Ksenijo Kante, Majdo Lipajne-Ciacchi, predstavnico staršev Pierino Furlan in domačega župnika Marjana Živca. Stekla je beseda o sobotni prireditvi, ki bo v primeru lepega vremena na šolskem dvorišču, sicer pa v prostorih vrtca. Tu bosta govornika proi. Janko Moder, ki bo govoril v imenu Društva prevajalcev Slovenije, in prof. Boris Pangerc v imenu Slavističnega društva iz Trsta. Temu slavnostnemu delu prireditve bodo sledili nastopi otroškega zbora Slomšek iz Bazovice, ženske skupine Stu ledi, Tržaškega okteta, prizorčki in recitali učencev, proslavo pa bo začel šolski zbor, ki bo zapel najprej pesem o Primožu Trubarju, katere besedilo je napisal pokojni učitelj — domačin Miro Prešel, uglasbil pa jo je Ubald Vrabec. Recital učencev višjih razredov je pomagala pripraviti Mira Sardoč, učiteljice pa so nam tudi povedale, koliko dela so pri pripravah na sobotno prireditev opravili starši otrok, domačini z urejanjem dvorišča, razna slovenska podjetja in bančne ustanove z denarnimi prispevki, dolinska občinska uprava, ki je dala na razpolago svoj oder, KD Primorsko iz Mač-kolj, ZSKD s tiskanjem vabil in še arh. Boris Grgič, ki je pripravil vse za lepo in funkcionalno sceno sobotne prireditve. Učenci hitijo s pripravami treh razstav, ki jih bodo ob tej priložnosti odprli: razstave ročnih del in likovnih izdelkov, razstave o Primožu Trubarju in razstave o delovanju Sklada "Mitja Čuk". "V teh dneh dokončujemo s pripravo filma," so nam učiteljice še povedale. Film bo nekak dokumentarec o Bazovici, njenih znamenitostih, spomenikih itd., posneli so ga učenci, skupno z učiteljicami. Sedaj ga samo še opremljajo s primerno glasbo in besedilom. "Dobili smo že vabilo iz Ljubljane," so nam učiteljice še povedale, "da se s tem filmom udeležimo tekmovanja amaterskih filmov za mlade do starosti 13 let." "Na prireditev smo povabili vsa ravnateljstva naših šol, šolske oblasti, bivše učitelje in ravnatelje te šole, predstavnike strank in organizacij, parlamentarce in seveda vse domačine. Poslali smo vabilo tudi v Tubin-gen, od koder smo prejeli čestitke in odgovor, da zaradi svojih prireditev, ne morejo na proslavo v Bazovici. Poslali pa so naši šoli v dar knjigo »Leben und VJerk«, ki je posvečena prav Trubarju." Vse torej poteka v najlepšem redu. "Želeli bi," so nam ob odhodu dejale, "da bi proslava v spomin na Primoža Trubarja pomenila lepo vzpodbudo za vse, posebno pa seveda za našo šolo." N.L Oblikujmo danost Tabor mladih se ponuja tistim, katerim leta niso nepremostljiva zapreka. Sam praznik je v bistvu že stara zadeva, vendar staro je samo poimenovanje. Iskanje novega je istočasno vrednotenje starega. Video je samo sredstvo za prikazovanje že prej obstoječih problemov. "A program to use it" je Tabor mladih za vašo uporabo. Ta program ni idejno omejen, ker skuša izraziti silnice sodobnega človeka, h kateremu vsi težimo. Tabor mladih je ekran, na katerega se projecirajo želje in pričakovanja. Vstopi... in izrazi se. Pričakujemo, da ga tudi ti napolniš z vsebino. Tabor mladih T-fc • *1 V* V • v • Pozivi k cim sirsi udeležbi na volitvah Na prvi dan volitev jusarskih odborov so se nekatere stranke in opensko kulturno društvo odločili, da še enkrat spomnijo vse volivce na politični in socialni pomen volitev odborov, ki bodo upravljali jusarska zemljišča. Tako je tudi pokrajinska sekcija KPI, v uvodu svojega poziva volilcem, še enkrat potrdila misel, da odpira izvolitev jusarskih odborov pomembne možnosti samouprave. Od teh volitev bo namreč v veliki meri odvisna nadaljna upravna politika na ozemlju tržaške občine. Čeprav je bilo to že večkrat poudarjeno, je po mnenju KPI le pomembno, da je do teh volitev prišlo in to kljub 30-letni zamudi (zakon, ki jih predvideva je namreč iz leta 1957). Ob tem pa ne smemo pozabiti — poudarja KPI - da gre tu v bistvu za nekaj, kar presega primarno korist proste uporabe pašnikov ali lesnega bogastva vaških gozdov. KPI, ki ni predstavila partijske liste, poziva vse volivce, naj glasujejo za nestrankarske enotne kandidatne liste. Prav te enotne liste, z italijanskimi in slovenskimi kandidati, so po mnenju pokrajinske sekcije KPI, izraz napredne politične izbire in predstavljajo konkretno možnost boljšega sožitja med Tržačani italijanskega in slovenskega porekla. V zvezi z volitvami 15. in 16. junija v jusarske odbore v tržaški in devinsko-nabrežinski občini je tudi SSk objavila svoj poziv prizadetemu prebivalstvu oziroma volivcem. Teh volitev naj se volivci polnoštevilno udeležijo, da tako omogočijo izvolitev odborov, ki bodo upravljali srenjska zemljišča. To je potrebno tudi zaradi tega, ker je te volitve zahtevalo prizadeto prebivalstvo samo, ki je s tem želelo prenesti upravljanje zemljišč neposredno v svoje roke, to je na krajevne odbore. Opensko kulturno društvo prav tako ni moglo prezreti tako važnega dogodka, saj gre tudi za kulturno dediščino, ki zajame interese celotne vaške skupnosti in se je prav zato aktivno vključilo v volilne priprave . Domača enotna lista, ki se predstavlja z openskim simbolom — konjem in obeliskom — je edino jamstvo, da bodo tudi openski skupni interesi pravilno branjeni. Vsi člani in prijatelji društva so zato vabljeni, da se udeležijo volitev, da oddajo svoj glas za domačo enotno listo s tem, da prekrižajo njen glas. Neoddani glas je podpiranje sil, ki z openskimi jusarskimi zemljišči imajo posredne, bolj ali manj prikrite namene. Svoj poziv volivcem je izrazil tudi Movimento Trieste, ki odsvetuje glasovanje strankarskih list in podpira kandidate enotnih krajevnih list. Odločen poseg VZPI-ANPI pri sodstvu proti netilcem narodnostne mržnje V začetku tega meseca je Arturo Calabria v svojem svojstvu predsednika pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI vložil pri tržaškem javnem tožilstvu tožbo proti neznancem, ki so v razdobju od 15. marca do nekaj dni pred 25. aprilom letos zagrešili številna kazniva dejanja, kot so mazanje in skrunjenje spomenikov padlim v osvobodilnem boju, stavb in sedežev kulturnih ustanov, pisanje protižidovskih gesel itd. Vsa ta zločinska dejavnost fašističnih in nacističnih organiziranih krogov se je v zadnjih časih zelo okrepila, zal pa policijske oblasti še niso sprejele korenitih ukrepov, da bi zatrle to zlo v kali. Skrunjenje in razbijanje partizanskih spomenikov in obeležij iz osvobodilnega boja ter stavb in sedežev slovenske narodne skupnosti in na splošno demokratičnih organizacij niso v Trstu, Gorici in sploh v vseh obmejnih krajih nobena redkost. Fašistični in nacistični revašizem je vedno prisoten, toda v današnjih dneh se je razbohotil, ker je verjetno dobil organizirano pomoč in pobude na mednarodni ravni v okviru desničarskega konzervativnega vala. Zato oživljena dejavnost teh žalostnih ostankov že daljnje preteklosti predstavlja resno nevarnost, proti kateri se je treba boriti odločno in dosledno. Pri tem boju morajo oblasti sprejeti vse ukrepe za dosledno pobijanje protislovenske in protidemokratične dejavnosti fašistov in nacistov. V tem duhu je predsednik VZPI -ANPI v imenu pokrajinskega odbora vložil tožbo proti krivcem teh kriminalnih dejanj. V tožbi so konkretno navedena naslednja dejanja: oskrunitev spominskega obeležja Mariu Matjašiču v Bo-vedu (Barkovlje); oskrunitev spomenika padlim borcem pri Domju (Dolina) ob cesti za Glinščico; nočniJpozig vencev pred spominskim obeležjem v Istrski ulici pred starim vhodom na občinsko pokopališče (obeležje v spomin padlim od Sv.Ane, iz Skednja in s Ko-lonkovca); protižidovski napisi na šoli judovske skupnosti v Ul. del Monte; rasistični in fašistični napisi v bližini vhoda v slovenski Dijaški dom; nočni strel na vhodna vrata Nove delavske zbornice - CGIL v Ul. Pondares; nočno mazanje s fašističnimi gesli na zidovih Ljudskega doma v Poncani; nočno ma- zanje s fašističnimi gesli slovenskega Kulturnega doma v Ul. Petronio. Tem dejanjem, ki so predmet konkretne ovadbe in pritožbe, je treba prišteti že omenjena, ki so se zgodila v naj bližji preteklosti in druga iz prej-šnjih mesecev (Križ, Prosek, Opčine 'ižPI-ANPI zahteva v imenu vseh svojih članov in poštene demokratične javnosti, da se napravi konec temu vandalskemu početju, ker ogroža mir in mirno sožitje obeh narodnosti na našem ozemlju ter dobre sosedske odnose med mejnima državama. Ker pa so odgovorni krogi za ta dejanja dobro znani, je čas, da se jim stopi na prste ter onemogoči njihova nadaljnja dejavnost. To zahtevajo bivši borci, ki so svoj čas prispevali k vojaškemu uničenju fašizma in nacizma, a so danes še vedno v prvih vrstah boja za utrditev demokracije, enakopravnosti med narodi in mirnega sožitja. V. Kenda TIC TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487 obvešča da sprejema naročila za vse učbenike nižjih in višjih srednjih slovenskih šol v Italiji za šolsko leto 1986/87 G. Živic že 44 let dušni pastir Dne 30. maja leta 1942 je naš dolgoletni bazovski dušni pastir g. Marjan Živic prejel mašniško posvečenje, 14. junija istega leta pa je v svojem rodnem Sv. Ivanu v domači cerkvi pel novo mašo. Vsi tisti, ki so mu blizu ter ga dobro poznajo, se zavedajo in vedo - saj imajo vedno priliko to preveriti in se o tem tudi prepričati — koliko nenehnega dela in vsakdanjega truda je potrebno za vodenje tako velike in zahtevne župnije, kot je naša (župnijo sv. Marije Magdalene sestavljajo tri vasi: Bazovica, Padriče in Gropada poleg te pa upravlja g. Živic še gročan-sko župnijo sv. Tomaža pod katero spadajo vasi Pesek, Draga in Gročana. Zato se mu ob priliki te lepe, visoke in pomembne obletnice iskreno zahvaljujejo za vse, kar je dobrega in koristnega storil za župnijsko skupnost v vseh teh letih od kar je med nami (prišel je v Bazovico že julija leta 1948) in mu želijo da bi ga dobri Bog ohranil čimbolj zdravega še dolga leta in tako mladostnega kot doslej. Domači verniki »Zaplešimo, zapojmo« v Domu Alberta Sirka v Križu Pestrost, razposajenost in raznolikost Pestrost, razposajenost ter raznolikost: te značilnosti že vrsto let spremljajo "Zaplešimo, zapojmo", srečanje otroških in mladinskih folklornih ter plesnih skupin. Tudi letošnje osmo srečanje, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev, tokrat v sodelovanju s športnim društvom Mladina iz Križa, dokaj verno označujejo. Zaradi neprimernih vremenskih razmer je bila prireditev v dvorani kultur- nega doma Albert Sirk v Križu, ki se je napolnil z zelo živahnim živ-žavom. Sinočnjo prireditev so začeli najmlajši nastopajoči, in sicer člani otroške folklorne skupine KD Ivan Cankar od Sv. Jakoba, ki so zelo prisrčno prikazali štajerske plese. Za njimi je bila na vrsti najmlajša skupina ŠD Mladina, ki je nastopila z dolenjskimi plesi, proti koncu sporeda pa še s spletom štajerskih. O številčnosti in kakovosti plesne sekcije ŠD Mladina so pričale nadalje točke, ki sta jih izvedli višji starostni skupini, saj sta se med drugim predstavili v različnih plesnih zvrsteh. Srednja skupina je nastopila z "valčkom", medtem ko so najbolj izkušene plesalke prikazale "moderni ples", "ples s palicami" ter "jugoslovansko kolo". Vse doslej imenovane skupine vodi Anka Kocjančič, ki zasluži še posebno priznanje za veliko prizadevnost. V nekaj mesecih je pripravila tudi splet belokranjskih plesov, ki ga izvajajo dijaki nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine in ki so v Križu tudi zapeli pod vodstvom Edith Kocjan. Povsem drugačno plesno smer pa gojijo v KD France Prešeren iz Boljunca, ki so se odločili za plesno šolo družabnih plesov. Mladi plesalci so v Križu izvedli nekaj najbolj posrečenih točk iz njihovega dokaj bogatega repertoarja, ki so ga pripravili pod vodstvom Antonelle Berini in Renza Cimarostija. fbip) VISUAL optika vaša optika za vaše oči NAJBOLJŠA IZBIRA PO NAJUGODNEJŠI CENI ITALIA 1___________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, risanke 10.30 Košarka: Prvenstvo NBA 12.00 Nanizanka: Manimal 12.45 Šport: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Nanizanke: Legmen, 17.00 La banda dei sette 18.00 I ragazzi del computer 19.00 Risanka: Muppet Ba-bies 20.30 Zabavna oddaja: Il meglio di Drive In 22.20 Film: Il dito più veloce del West (vestern, 1969, i. J. Garner, W. Brennan) 24.00 Nanizanke: Strike Force, 0.50 Cannon, 1.40 Gli invincibili !| BM3ÌÌÌ TELEPADOVA 13.00 Film: Non disturbate (kom., ZDA, r. R. Levy, i. D. Day, R. Taylor) 15.00 Film: Nadaljevanka: Il minestrone 19.00 Risanka 20.30 Film: La donna giusta (kom., ZDA 1982, r. P. Williams, i. W. Tepper, K. Black) 22.20 Nanizanka: Brett Ma-verick 23.35 Inormativna oddaja: Tuttocinema i TELEFRIULI 13.00 Kmetijski tednik: Regione verde 14.30 Film: Sangue sul fiume (vestern, r. L. King, i. B. Calhoun, C. Cal-vet) 16.00 Glasbena oddaja 18.30 Rubrika: Il sindaco e la sua gente 19.30 Športne vesti 20.30 Film: Moresque, obiettivo allucinante (krim., r. R. Freda, i. S. Sun-Lang, J. Silvia) 22.30 Film: Classe mista (kom.) 0.30 Dnevnik TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti in nočni športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: Soncu naproti; 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Znanstvenofantastična nadaljevanka: Magellanov oblak (5. del); 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 16.00 Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora iz Maribora; 17.30 Športne vesti; 20.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00—8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke in Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori - Tekmovanje Naša pesem '86; 16.05 Humoreska: Janko Mlakar - Trebušnik na Triglavu; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.30 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razgledni- ce; 20.00—22.00 V nedeljo zvečer; 22.20—24.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30—17.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00- 14.00 Glasba po željah; 14.00 Ma-rika in Drejče; 15.00 Na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Saint Vincent; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski spored; 15.00 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00— 6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji "; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič; vodijo odborniki,- 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina. __„ ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi rc ram_____________________________ 10.30 Nanizanka: Il ritorno del Santo -Il professore imprudente 11.20 Glasb, odd.: Da un'estate all'altra 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nadaljevanka: Jack London -L'avventura del grande Nord 13.00 Glasb, odd.: Voglia di musica 13.30 Dnevnik 13.50 Športna oddaja: Mundial 14.00 Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, i. A. Hepburn, H. Bogart) 15.50 Posebna oddaja iz parlamenta 16.30 Športne vesti 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno - Il sosia 17.35 Risanka: L'ispettore Gadget 18.00 Inf. odd.: L'ottavo giorno 18.30 Aktualnosti: Italia sera 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Una giornata particolare (dram., It.-Kan. 1977, r. E. Scola, i. S. Loren, M. Mastroianni) 22.15 Dnevnik 22.25 Dnevnik. Posebna oddaja 23.45 Mundial: Osmina finala 0.45 Dnevnik (v odmoru nogometne tekme) RAI 2 _____________________ 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik. C'è da vedere 13.30 Nanizanka: Saranno famosi -Metamorfosi 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Zabavni program: L'avventura in risanka Esteban 16.10 TV film: Diritto d'offesa (i. Dan-ny Kaye) 17.30 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Šport: kolesarstvo 18.20 Športna oddaja: Super mundial 18.40 Nanizanka: Occhio al superoc-chio 19.40 Vreme 19.45 Mundial: Osmina finala 20.45 Dnevnik (v odmoru nogometne tekme) 21.50 Dnevnik 22.00 Nadaljevanka: Capitol 23.00 Informativna oddaja: Protestantizem 23.30 Dnevnik 24.00 Film: Saturn 3 (dram., VB 1980, r. S. Donen, i. K. Douglas, F. Faw-cett) RAI 3 ______________________ 11.00 Šport: atletika 11.30 Informativna oddaja: la cinepresa e la memoria 11.45 Informativna oddaja: Delta 12.45 Film: Canto, ma sottovoce (1945, i. Francesco Albanese) 14.15 Informativna oddaja: le grandi mostre - Biennale '76 15.15 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 16.45 Mundial 86: ponovitev nogometne tekme 18.30 Variete: Dadaumpa 19.00 Dnevnik - vsedržavne in deželne vesti 19.30 Deželne športne vesti 20.00 Informativna oddaja: L'elettronica e Marconi 20.30 Informativna oddaja: TV story -Raffaella Carrà 21.30 Dnevnik 21.40 Informativna oddaja: La macchina del tempo 22.20 II processo al Mundial 23.50 Dnevnik RTV Ljubljana_____________ 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Dokumentarna oddaja: Integrali 10.30 Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu 15.35 TV mozaik (ponovitev) 17.10 Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev) 17.25 Poročila 17.30 Otroška oddaja: Žiga Žaga 17.50 Nanizanka: Na črko, na črko (8. del) 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije: Zurla, to je leseno glasbilo, ki ga izdelujejo iz trdega češnjevega lesa 18.45 Risanka 19.00 Danes. Podravski obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Nadaljevanka: Vse reke tečejo (1. del) 21.05 Aktualno: Jugoslavija pred kongresom 22.35 Dnevnik 22.50 Zabavnoglasbena odd.: Očaranje 23.55 Mundial 86 j ^ TV Koper_________________ 7.10 II Mundial in dieci minuti 12.30 Mundial: Ponovitev 14.15 TV novice 14.25 Nanizanka: Kiss Kišs 15.00 Oddaja o medicini 15.45 Nadaljevanka 17.00 Otroški program 18.00 Oddaja o medicini 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: LJUBLJANA — Pregled kulturnih dnevov Slovencev iz Benečije GORICA — Šolska prireditev ob zaključku šolskega leta TRST — Napoved pobud ob Trubarjevem jubileju KRIŽ — Prireditev »Zaplešimo, zapojmo« 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mundial: Kombiniran prenos tekme - osmina finala 21.55 TVD Vsedanes 22.15 Dentro al Mundial 24.00 Mundial: prenos nočne tekme L® CANALE 5 8.30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia Americana 10.15 Nadaljevanka: General Hospital 11.00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo 16.15 Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard 17.30 Mladinski kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanka: Il mio amico Arnold 18.30 Kviz: Cest la vie 19.00 Nanizanka: I Jefferson ‘9.30 Kviz: ZigZag ^0.30 Nanizanka: 1 Robinson ^1.00 Film: Il prof. dott. Guido Tersilli primario della clinica Villa Celeste convenzionata con le mutue (kom., IL, ? r, L. Salce, i. A. Sordi) ^8.00 Šport: avtomobilizem 24.00 Filmske novosti 0.30 Nanizanka: Gli inafferrabili C@; RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: Strega pei amore 9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka: Lucy Show 10.00 Film: Salverò il mio amore (dram., ZDA 1961, r. C. Walters, i. S. Mac Laine, L. Harvey) 11.45 Nanizanka: Switch 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-Ra 14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva 15.50 Film: I filibustieri della finanza (kom., ZDA 1956, r. H. Koster, i. R. Taylor, C. Coburn) 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’amore 20.30 Nadaljevanka : Il ricco e il povero (3. del) 22.30 A cuore aperto 23.20 Nanizanke: Mai dire si, 0.10 Mash, 0.40 Ironside, 1.30 Mod Squad ITALIA 1 08.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Galactica, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn vmes risanke Fio, Mila e Shiro, Lo specchio magico 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka: Memole, dolce Memole 20.30 Nanizanki: Magnum PI, 21.25 Simon and Simon 22.20 Film: Easy Rider (dram., ZDA 1969, r. D. Hopper, i. P. Fonda, D. Hopper) 0.50 Nanizanki: Cannon, 01.40 Strike Force gfU]Jf) TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono 17.00 Risanke: La gang degli orsi, Candy Candy, Mask, Voltron, Angie Girl 19.15 Nanizanka: Quattro in amore 20.00 Risanka: Mademoiselle Anne 20.30 Film: L'incendio di Chicago (dram., ZDA 1938, r. H. King, i. T. Power, A. Faye) 22.20 Nanizanka: Nero Wol-fe Lt TELEFRIULI 13.00 Risanke 13.30 Nogomet: Pescara -Triestina 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Informativna oddaja: Realtà industriale 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Senorita Andrea 20.30 Film: Primavera di sole (dram., r. R. Thor-pe, i. J. Me Donald, L. Nolan) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Arrivano le spose [ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Nedeljska nog. tekma 19.00 II caffè dello sport 19.30 Fatti e commenti 19.45 II caffè dello sport 23.15 II caffè dello sport 23.45 Fatti e commenti 23.55 II caffè dello sport RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Almanah: Biser v školjki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30- 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Primorska poje: Nediški puobi; Nato Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; 15.00 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. Nato Glasbene skice; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.10 Mi in glasba: kitaristka Carla Minen; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30— 8.00 Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije ; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Lojzeta Slaka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična nlasha- 99 00 Klečim rtn cotn. nolo ov. domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zimzelene melodije; 0.05—4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorske glasbene šole; 14.05 Novosti diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Glasbene aktualnosti. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Music shop; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Klasična glasba; 20.00—6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Ro- ~ 1 o n n č* 1-i-----* - Izredni občni zbor je bil v petek zvečer Povečano delo Kmečke banke Izidi na gimnaziji-liceju in trgovski šoli L Cankar terjalo zvišanje njene glavnice Večkrat smo v našem listu poudarili, da se Kmečka banka iz leta v leto razvija in da ima vedno večji ugled v tukajšnji gospodarski realnosti. To je bilo tudi dokazano z zvišanjem glavnice, ki so ga člani odobrili na izrednem občnem zboru, ki je bil v petek zvečer v poslovnih prostorih na Verdijevem korzu. O razlogih za povečanje glavnice je bilo že povedano pred dobrim mesecem in pol dni. Stvar je bilo treba seveda potrditi na izrednem zboru, ob prisotnosti notarja. To nalogo je v petek opravil notar dr. Orzan. Predsednik upravnega odbora Ksa-verij Leban je povedal za kaj pravzaprav gre. Dosedanja glavnica 82 milijonov 737.000 lir je bila pretirano nizka v primerjavi s sedanjim premoženjem banke, ki znaša nad 7 milijard lir. Upoštevajoč razvojne programe, ki jih v banki imajo, je neobhodno potreben doprinos novih sredstev. Računajo, da bo ta znašal 661.896.000 lir. Po izrednem zvišanju, bi deleži bili drugače ovrednoteni ter postali prikupnejši za morebitne nove člane. Cena deleža naj bi veljala približno 4.000 lir. Postopek za zvišanje, za kar ima jo že dovoljenje emisijskega zavoda Banca d’Italia, bi bil sledeči: sedanjim članom bi dodelili brezplačno 8 deležev za vsak delež, ki ga imajo, in ponudili v nakup 5 novih de- ležev po ceni 1.6C0 lir za vsakega. Ako se bodo člani odzvali ponudbi, bodo lastniki enega sedanjega deleža, ki ima sicer večjo vrednost od novega, postali lastniki 14 deležev. Znesek 1.600 za vsak delež bo tako razdeljen: 1.000 lir na račun glavnice in 600 lir v -sklad za dodatno varnost deležev. Po zaključeni operaciji, seveda če se bodo vsi člani odzvali vabilu za vse deleže, ki jih posedujejo, bi se sedanje število deležev zvišalo od sedanjih 82.737 na 1.158.318, kar bo odgovarjalo novi glavnici 1.158.318 lir. Morebitni neoptirani deleži za nakup bodo porazdeljeni na ostale člane, ki jih bodo želeli prevzeti, upoštevajoč primemo razmerje in znesek petnajst milijonov lir. Kdor bo presegel ta znesek bo lahko s posredovanjem banke in pristankom Upravnega sveta, odstopil deleže, ki presegajo gornjo mejo, tretji osebi. Operacijo naj bi izvedli v teku enega leta. Lebanov predlog so člani, ki so polnoštevilno prišli na občni zbor, soglasno odobrili. Popravila na mostu pri Zagraju Z jutrišnjim dnem bo prepovedan tovorni in avtobusni promet po mostu čez Sočo pri Zagraju. Po dolgem o- klevanju se je družba ANAS odločila temeljito popraviti most. Za sedaj bodo dovolili vožnjo osebnim avtom. Kot smo že poročali, so tako APT kot druga podjetja preusmerila avtobusne vožnje. Avtobusi bodo peljali skozi So-vodnje. Istotam tudi tovornjaki. Zaradi tega bodo morali Sovodenjci v prihodnjih mesecih biti zelo previdni pri prečkanju ceste, saj se bo skozi vas odvijal velik promet. Neučakana je bila zahteva prizadetih občin, da bi za čas popravil na tem mostu odprli navadnemu prometu avtocestni odsek Redipubjia - Vileš. Včeraj je protestno noto v zvezi s tem izdala tudi enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Stališče KPI o krizi Pokrajinsko tajništvo KPI negativno ocenjuje poiskuse, da bi v raznih krajevnih upravah na Goriškem obnovili petstrankarsko koalicijo. Stranke te koalicije so pri nas na Goriškem dokazale, da niso zmožne sestaviti trdnih koalicij, ki bi bile osnovane na rasnih programih, menijo v tajništvu KPI. Zaradi tega je treba kritizirati pozive na obnovo koalicije, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki bi temeljila samo na ohranitvi oblasti. Komunisti menijo, da mora priti do preokreta, do soočenja programov. Včeraj so na slovenskih višjih in nižji srednji šoli v Gorici objavili končne ocene dijakov v letošnjem šolskem letu. Objavljamo izide z dveh šol, o-stale pa bomo objavili v prihodnjih dneh. DRŽAVNI STROKOVNI ZAVOD ZA TRGOVINO IVAN CANKAR 1. razred — izdelali so: Damijana Bensa, Gianluca Berlot, Irena Cecut-ta in Ingrid Devetak; 10 dijakov bo polagalo popravne izpite, 4 so bili zavrnjeni, 3 so odstopili. 2. razred (sekcija A) — izdelali so: Sara Braini, Martina Brisco, Igor Cro-selli, Majda Gergolet, Lucija Marco-cic, Martina Nardin, Flavij Primožič; 5 dijakov bo polagalo popravne izpite, 3 so bili zavrnjeni. 2. razred (sekcija B) — izdelali so: Bogdan Ciglic, Marko Ferfolia, Da-njela Markovič, Nataša Lavrenčič, Albert Sosol, Vesna Tomšič, Pavel Zavadlav, Robert Zotti; 6 dijakov bo polagalo popravne izpite, 2 sta bila zavrnjena. 4. razred — izdelalo je vseh 13 dijakov: Michela Baldan, Katja Brajnik, Elena Codancig, Janez Contin, Marina Ferfoglia, Carmen Frandolič, Marina Leghissa, Darja Makuc, Bogdana Maraž, Diana Mulic, Guido Pahor, Rudi Pintar, Marija Vicchi. GIMNAZIJA - LICEJ PRIMOŽ TRUBAR 4. gimnazija — izdelali so Aleksander Coceani, David Coceani, Aleš Feri, Daša Hoban, Anuška Komel, Katja Lutman, Rebecca Rinelli, Peter Stefanovič; 4 dijaki bodo polagali popravne izpite, eden je bil zavrnjen. 5. gimnazija — izdelali so Kristina Praznovanja v Sovodnjah Od sobote 21. junija do nedelje 6. julija bo v Sovodnjah tradicionalni poletni praznik, ki sovpada s praznovanjem občinske avtonomije in ki je letos prirejen na čast 30-letnici delovanja športnega društva Sovodnje. Pri organizaciji sodelujejo športno in kulturno društvo Sovodnje, krajevna sekcija VZPI in občinska uprava. Pričetek bo v soboto, 21. junija. Odprli bodo dokumentarno razstavo o tridesetletnem delovanju ŠD Sovodnje. Istočasno bodo odprli razstavo vin iz sovodenjske občine. Za ples bo skrbel ansambel Furlan. V nedeljo, 22. junija dopoldne, bo pra slava 10. obletnice Društva slovenskih lovcev »Doberdob«. Popoldne se bodo zbrali nekdanji in sedanji športniki, predvsem nogometaši in odbojkarice. Na sporedu bodo priložnostni govori, podeljevanje priznanj, itd. Sledila bo nogometna tekma med nekdanjimi in sedanjimi nogometaši sovodenjskega društva. Sledil bo seveda ples. V torek, 24. junija, bo občinski praznik s slavnostno sejo občinskega sveta. Na njej bo župan podal obračun o enoletnem delovanju občinske uprave. Prišli bodo tudi zastopniki pobratenih in prijateljskih občin. Slavnostna seja bo v občinski telovadnici, kjer bo kasneje nastop športnikov iz Nove Gorice. Praznovanje se bo nadaljevalo v dneh od 2. do 6. julija s številnimi športnimi tekmami. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio. Via Romana, tel. 40497 LA MAGLIA TR2IČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 kopalke in oblačila za na plažo Prireditev naših osnovnih šol Živahnost v Kulturnem domu Vsaka šolska prireditev ima že vnaprej zagotovljeno prisotnost publike, saj nanjo pridejo starši nastopajočih otrok, ter še tete in none, ki se drugače šolskemu življenju ne približajo. Tako je bilo tudi v petek zvečer v Kulturnem domu v Gorici, kjer so otroci in njih sorodniki, učitelji ter ljubitelji naše mladine, do kraja napolnili prostorno dvorano, ki pa ni mogla vase sprejeti vseh. Ni bila polna samo dvorana, otrok se je gnetlo tudi na lepo okrašenem odru, saj so nasto-pali otroci vseh šol goriškega didaktičnega okrožja. Nastopil je mogočni pevski zbor ki ga vodi učiteljica Katarina Ta-baj. V en sam zbor je združila o- 35 let plodnega in uspešnega dela Splošnega gradbenega podjetja »Gorica« so včeraj počastili v Novi Gorici. Na slavnost so prišli tako sedanji delavci podjetja kot upokojenci. Nagrado sta dobila Sergaj Go-mdšček in Andrej Bollar, ki sta bila med ustanovitelji podjetja v letu 1951. Uvodne misli o 35-letnem delu podjetja je povedal ravnatelj Miha Hladnik. Zatem je predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavine govoril o sedanji problematiki gradbeništva v Jugoslaviji. So težave za- troke iz raznih naših šol. Veliko število članov zbora pa seveda drugače učinkuje kot če bi pevci vsake šole nastopali posebej. Seveda so bile v programu tudi številne recitacije, ki so jih mladi izvajalci dovršeno izvedli. Vsebina letošnje prireditve je bila posvečena narodni pesmi. Kot je poudaril mlad napovedovalec, ki mu je bil mikrofon previsok, je narodna pesem kulturna dediščina, ki so nam jo o-hranili naši pradedje v teku stoletij in to tudi v trenutkih, ko to nikakor ni bilo lahko. Zato je dolžnost nas vseh, da to izročilo ohranjamo iz roda v rod. Uvodoma je učitelj Silvan Bev-čar povedal kakšni so nagibi, ki radi zmanjšanih investicij. Zaradi tega je treba biti bolj konkurenčni. SGP »Gorica« je prvo uvedlo nove tehnologije v jugoslov t.nsko gradbeništvo. Zgradilo je nad 2.500 objektov širom po Jugoslaviji in v tujini. Na svečanosti so bili prisotni tudi Dušan Šinigoj, Miha Ravnik in Tomaž Vuga. Pozdrave so poslali poslovni partnerji ter sindikati. Na pročelju poslovne stavbe so odkrili spominsko ploščo padlim borcem Novgrada, ki so v partizanskih časih skrbeli za gradnjo vojaških in drugih objektov. vodijo naše učiteljstvo v svojem vsakdanjem poslanstvu vzgajanja naših šolarčkov. -Prizadevanje našega učiteljstva ni lahka stvar, saj je od njega odvisno kakšno pot bodo izbrali učenci. Ne gre za navadne učence, gre za pripadnike naše narodnostne skupnosti. Bevčar se je zahvalil tudi prizadevanjem Sindikata slovenske šole ter Zavodu za šolstvo v Novi Gorici, saj se naše u-čiteljstvo lahko strokovno izpopolnjuje v višji šoli. V foyerju Kulturnega doma je bila prirejena razstava likovnih izdelkov učencev naših šol, v glavnem risb pa tudi druga dela. Na prireditev je prišel tudi goriški šolski skrbnik dr. Sante Leot-ta. Prisotni so bili številni izvoljeni predstavniki in vzgojitelji na drugih šolah. Na prireditvi so sodelovali u-čenci šol iž Gorice, Štandreža, Pod gore, Pevme, Števerjana in s Pleši vega. GLASBENA MATICA vabi na zaključne prireditve gojencev. Jutri, v ponedeljek, ob 20.30 v Domu Andreja Budala v ŠTANDREŽU V sredo in četrtek, obakrat ob 20.30 v šolskih prostorih v Gorici, v Ulici della Croce V Štandrežu se nadaljuje PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes, 15. 6., ob 20. uri plesna zabava in nastop štandreške ritmične in baletne skupine. -------------------------------------------S.R.L. GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala) TELEX: 460107 LAGORI I PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Proslava 35 let SGP »Gorica« Eednarich, Srečko Breganti, Ivan Bresciani, Marko Degrassd, Danijel Devetak, Damjan Hlede, Valentina Pavio, Marjetica Vrtovec; dva dijaka bosta polagala popravne izpite. 1. licej — izdelali so Vanek - Franz Battello, Dušan Cossutta, Marko Ču-brilo, Igor Devetak, Walter Ferfolia, Alenka Florenin, Nadja Graunar, Mirta Pahor, Diego Paoletti, Mitja Rupel; ena dijakinja je neocenjena, trije bodo polagali popravne izpite. 2. licej — izdelali so Vojko Bratina, Fanika Klanjšček. Igor Pahor, Ferruccio Porta, Aleksander Rinelli, I-vana Roner in Silvan Zavadlav; en dijak bo polagal popravni izpit. 3. licej —vseh deset dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu. Danes prireditev šolarjev v Ronkah V parku Excelsior v Ronkah bo danes ob 10.30 srečanje učencev slovenske osnovne šole ter vrtca v Ronkah. Otroci bodo nastopili z recitacijami in petjem. To bo že šesto srečanje naših otrok v tem kraju v Laškem. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V teku od 8. do 14. junija so v občini Gorica zabeležili gibanje prebivalstva kot sledi: RODILI SO SE: Serena Donda, Giovanni Vanzo, Silvia Brandolin, Mattia Salateo, Andrea Bomben, Sebastian Berdon, Michelino Lo Presti. UMRLI SO: 56-letni upokojenec Fiorino Moratto, 65-letni podjetnik Teodoro Ptteani, 67-letni upokojenec Francesco Ricupero, 81-letna upokojenka Cesarina Gasparolo, 75-letni upokojenec Virginio Bon, 78-letna Michela Severin vd. Stecchina, 68-letna gospodinja Maria Calligaris, 76-letna Erminia Vida vd. Piemonti, 65-letna gospodinja Iolanda Bazzeo, 78Jetna gospodinja Ada Spanghero, 77-letna upokojenka Eugenia Comelli por. Mosetti, 48-letni delavec Sergio Cecconi, 72-letna gospodinja Zora Marvin por. Bensa, 74-letni upokojenec Valerio Bagat, 78-letni upokojenec Romildo Famea, 63-letna gospodinja Matilda Oblak. OKLICI: orožnik Michele Raffole in delavka Anna Campanale; orožnik Francesco Longo in gospodinja Maria Teresa Reitano; orožnik Sergio Fileti in knjigovodkinja Alessandra Bongio-vanni. POROČILI SO SE: študent Livio Va-lentinsig in študentka Marina Radovan, inženir Roberto Vidoni in profesorica Marialuisa Riavis, uradnik Giorgio Torroni in učiteljica Miriam Paulin, obrtnik Walter Massari in gospodinja Orietta Cocianni. izleti Sekcija VZPI - ANPI Jamlje - Dol priredi enodnevni avtobusni izlet v Belo krajino v sovoto, 5. junija. Vpisujejo Ettore Moro in Mario Semolič. Vpisovanje se zaključi z zasedbo prostorov v avtobusu. Odhod bo iz Dola ob 5.10, iz Jamelj pa ob 5.20. _____________kino________________ Gorica VERDI 16.00—22.00 »Chorus line«. CORSO 16.00—22.00 »Antartica«. VITTORIA 16.00 — 22.00 »Coppia morbosamente erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 »Le Vene-xiana«. COMUNALE 20.30 Koncert: nastopa pianist George Pludermacher. Nova Gorica in okolica SOČA 16.30—20.30 »Avanture Gvven-doline«. DESKLE 17.00 »Prebrisanci na dopustu«. 19.30 »Vzpon in padec Idi A-mina«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Corso Verdi 57, tel. 84879 ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli počastili našo drago Tilko Oblak vd. Devetak se iskreno zahvaljujemo. Sin Jurij ter hčerki Hilda in Jožica z družinami. Sovodnje, 15. junija 1986 Prepričljiv in zrel nastop mlade pianistke Katje Milič Na četrti zaključni akademiji Glasbene matice v luteranski cerkvi na Trgu Panfili v počastitev spomina tragično preminuluh pedagogov Ermini-ja Ambrozeta in Jožice Lasič, se je s celovečernim klavirskim recitalom predstavila mlada pianistka Katja Milič, absolventka šole GM v razredu prof. Neve Merlakove, neposredno pred diplomskim izpitom na konservatoriju »G. Tartini« v Trstu. Pianistka se je predstavila z repertoarjem, ki ga bo izvajala tudi pred izpitno komisijo. Izbor avtorjev in del zato usklajen z zahtevami diplomskega izpita in kot tak je tudi omogočil izvajalki, da je demonstrirala na vsem slogovnem razponu izvajalnih del svoje interpretativne in tehnične sposobnosti. Takoj je treba povedati, da smo prisostvovali koncertu, ki je v polni meri izpričal pianistkino poudarjeno muzikalnost, močno karakterno osebnost in presenetljivo veliko mero teh-ničega obvladanja klavirske igre, kar je očiten rezultat ne le kvalitetno zastavljene šole pač pa tudi trdega dela, braz katerega ni uspehov in brez katerega bi ne mogla doseči ravni, ki ji že zdaj omogoča suveren interpretativni pristop. Katja Milič nas je že z uvodno Bachovo Toccato v c-molu popeljala v svet pristne muzike z lepo izpeljanimi kadencami in orgelsko zvočnostjo inštrumenta. V Beethovnovi Sonati v F-duru bi si po prvih dveh lepo zaigranih stavkih želeli v tretjem izrazitejšo spevnost, v Lisztovi Koncertni etudi in v dveh transcedentalnih etudah pa je ob z občutenjem izpeljanih variacijah med pianissimi in pravo moško vehementnostjo zlasti v etudi št. 10 v f-molu, pokazala odlično obvladanje klaviature z dognano prstno tehniko obeh rok, ki je prišla posebno lepo do veljave v etudi št. 5 »Fuochi fatui«. Iste vrline so prišle do izraza tudi v Martuccijevi skladbi »tema z variacijami po 58« in v Saint-Saénsovi Etudi op. 111 »Traits cromatigue«, v katerih je s svojo izrazito muzikalično osebnostjo poustvarila pestro paleto tematskih in zvočnih značilnosti skladb. Za sklep svojega nastopa je Katja Milič s prepričljivo izvedbo tehnično zahtevnih Skrjabinovih etud in z zanosno učinkovitim crescendom v finalu Sonate št. 4 op. 30 samo potrdila, da prihaja iz klavirske šole Glasbene matice oz. iz razreda prof. Merlakove še ena mlada pianistka, od katere si smemo po vsem kar je pokazala in ob nadaljnji študijski zavzetosti, še mnogo obetati. (jk) Seminarji ZKO v Radencih Za gledališko in literarno znanje Na pobudo Zveze kulturnih organizacij Slovenije bosta konec meseca dva zanimiva seminarja v Radencih. O obeh smo sicer že pisali, vendar kaže, da je tudi pri nas precejšnje zanimanje za pobudi in zato ne bo odveč, če zapišemo še enkrat par informacij. Začetni gledališki (lutkovni) seminarji bodo od 28. t. m. do 4. julija. Ti seminarji so namenjeni predvsem mladim z manj izkušnjami. Animativno izobraževalni seminar želi oborožiti gledališčnike z osnovnim znanjem, ki ga iz tega ali onega razloga niso mogli pridobiti. Gre za odprt pristop do tematike in udeležencev, delo bo potekalo v skupinah, ki bodo štele od osem do deset seminaristov. Ob intenzivnem praktičnem delu bodo organizirana teoretična predavanja, ogled gledaliških predstav in video posnetkov ter analiza le-teh. Na seminarju je osemdeset prostih mest, prijavnice pa je treba poslati nemudoma. Drugi gledališki seminar je namenjen temi: Gledališče med Stanislav-skim in Brechtom. Seminar je name- njen izpopolnjevanju najbolj osveščenih in perspektivnih kadrov. Gre za približevanje bistva teatra z dveh navidezno popolnoma nasprotnih smeri. Na seminarju je 40 prostih mest, prijave pa morajo prispeti do 25. junija, seminar pa bo tekel od 25. do 30. avgusta letos. Prijave za oba seminarja pošljite na ZKOS, Kidričeva 5, Ljubljana (za gledališke seminarje). Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije letos že devetič organizira LETNO LITERARNO ŠOLO, ki bo od 30. junija do 5. julija v Radencih. Literarna šola je namenjena mentorjem oziroma vodjem literarnih skupin v šolah, klubih, članom literarnih skupin, urednikom literarnih revij, časopisov in prilog, knjižničarjem in vsem drugim, ki s svojim delom kakorkoli prispevajo k širjenju in dvigovanju bralne kulture, pomagajo in usmerjajo pišoče h kvalitetnejšemu ustvarjanju ali posredova Ob ohranjanju ljudskih šeg in navad Pomladni obred v Beli krajini: jurjevanje Pomlad: čas, ko vse ozeleni in oživi, trenutek, ko se narava iz dolgega zimskega spanja prebudi v novo življenje. Torej simbol življenja. Ko je bil človek v preteklosti trdneje povezan z naravo in je pravzaprav živel v sozvočju z njo, je verjel v magično moč rodovitnosti in si je skušal pridobiti naklonjenost narave z raznimi obredi. Prav zaradi prebujanja v novo življenje je bil pomladni čas najbogatejši z obredi. Štajerski koranti, beneški blumarji, reški zvončarji in nekateri drugi sorodni pustni liki napovedujejo pomlad. Med prave pomladne (in nepus-tne) like pa prištevamo belokranjskega Zelenega Jurija, ki spada med naj-starejše slovenske ljudske običaje, saj izvira še iz poganske dobe. Prazno je ugibanje, če je to Vesnik ali Jarilo ali Jarnik, ki so ga poznali Slovani. Nu-men pomladi se je pod pritiskom krščanstva skril za Dioklecijanovim mučencem Jurijem. Okrog 11. stoletja je nastala njegova zgodba o boju z zmajem. Bajka je prevzela krščanske poteze in tako tudi preživela. Obred Zelenega Jurija predstavlja češčenje božanstva rasti in rodovitnosti, kasneje je postal pomemben pastirski praznik, saj so verovali, da je Jurij "volčji pastir", ki lahko ukaže volkovom, kje naj lovijo. Da bi obvarovali svojo čredo, so si pastirji s pesmijo in obredom skušali prikupiti Jurija. Tok-raj Karavank je pomladansko obredje prevzelo od sv. Jurija ime, celo brez svetniškega pridevka. Dan obhajanja šege se je ustalil na dan njegovega godu po rimskem martirologiju, 23. ali 24. aprila. Po ljudskem koledarju je to začetek pomladi. Belokranjci skušajo še dandanes ohraniti obred tako, da ga iz leta v leto obnavljajo in ponavljajo tisti del, ki ga še poznajo in ki ga je ljudsko izročilo še ohranilo. Med vasjo in vasjo so sicer malenkostne razlike, v be- sedilu pesmi ali v samem poteku praznovanja, osnova pa je seveda povsod ista. V ljudsko nošo oblečeni mladinci sestavljajo sprevod, na čelu katerega hodijo piskači - navadno otroci, ki piskajo na rogove iz lubja in predstavljajo obrambo pred sovražnimi silami. Okrašeno drevo je simbol drevesnega božanstva, za njim pa je Zeleni Jurij -fant odet v brezovo zelenje - njegova učlovečena podoba. Dekleta pojejo pobožno priprošnjo : Ovo se klanja, Zeleni Jure, kirales, Zeleni Jure, zeleno drevce, kira les. Zeleno drevce, v zelenoj hali, kirales, zelenoj hali, jukuni kapi, kirales. Kukuvačica zakukuvala, kirales, u jutro rano, v zelenom lugu, kirales. Dekleta nato osmukajo drevo, kar prikazuje obredno smrt božanstva. Sprevod pospremi Jurija do vode, navadno ga z mostu vržejo v reko, torej prošnja za rodovitnim dežjem, ali istočasno smrt starega in rojstvo novega božanstva. V Beli krajini so bili še pred nekaj desetletji taki obredi živi, čeprav so današnje navade precej skromnejše od starih ritualov, ki so vsebovali vrsto obrednih prvin kot npr. obrambni trušč zoper zle sile (s piščalmi, rogovi, zvonci). Jurjaši so na svojem obhodu po hišah prosili za rodovitnost, predvsem za živino. Med petjem je gospodinja stopila na prag, nato utrgala zeleno vejico in jo zataknila za streho. Verovali so, da bodo kokoši zaradi tega pridno nesle. Če so jih kje odslovili brez daru, so koledniki zagrozili: Najbolj prodano v Tržaški knjigarni 1. Razni avtorji: ZBIRKA STO ROMANOV (Cankarjeva založba) 2. Ivan Cankar: PESMI (Mladinska knjiga - Kondor) 3. Massimo Olmi: ITALIANI DIMEZZATI (Edizioni Dehonia-ne) 4. Piero Agostini: ALTO ADIGE: LA CONVIVENZA RINVIATA (Praxis 3) 5. Paolo Parovel: L'IDENTITÀ' CANCELLATA (Eugenio Parovel Editore) nju literature. Na literarni šoli bodo udeleženci dopolnjevali svoje znanje o novejši svetovni in slovenski literaturi, raziskavah in kritičnem vrednotenju jezika in književnosti... Vsako dopoldne bodo tri predavanja, popoldne pa bo potekalo praktično delo v dveh skupinah: prva bo pripravila recital in ga tudi uprizorila, druga pa bo oblikovala glasilo. Rok prijave je do 20. junija na naslov ZKOS, (za letno literarno šolo), Kidričeva 5, Ljubljana. Vse informacije pa nudijo po telefonu 003861- 217860 ali 211828. Naj pokrepa vam živina: vaše krave, vaši voli, vaši konji, vaše svinje, vaše kure, vaše teleta! Miši in grili naj vse snedo! Ogenj naj vam vse požge, voda zalije, grom in toča pobije! Po obhodu so si na križpotu zakurili in scvrli nabrana jajca. Potem so skakali čez ogenj, "da jih ne bo zima". V Ščavnici v Slovenskih goricah se je Zeleni Jurij moral boriti z Raboljem, v slamo ali kožuh odetim. Primer je sicer že davno pozabljen, navaja pa k domnevi, da je bilo jurjevanje sprva zmeraj združeno s prikazom boja med pomladjo in zimo. Običaje skušajo sedaj ohraniti folklorni navdušenci, ki iz leta v leto obnavljajo sprevode in sam obred v raznih krajih. Dosledno po zgornjem opisu (največ podatkov o jurjevanju je zbral že France Marolt, ki nam je po-. sredo val dragoceno zbirko Tri obredja iz Bele krajine iz I. 1936) poteka obred v Črnomlju na prvo nedeljo v juniju. Če je voda dovolj topla fanta pokritega z brezovimi vejami vržejo v Kolpo, drugače vržejo v reko samo zelenje. Ko pa popoldne ponovijo obred na prireditvenem prostoru, ga samo polijejo z vodo. Zeleni Jurij je zelo pri srcu tudi otrokom, ki posnemajo obred s svojim malim Jurijem, kot vidimo na sliki. Ohranili pa so se tudi drobci otroških pesmi o Juriju, točneje so to otroške jurjevske pastirske igre, s katerimi pastirji prosijo za darove. V okvir opisanega praznovanja spada tudi postavljanje mlajev, ki poteka, v začetku maja in se ne razlikuje od običaja drugod po Sloveniji . Pa še mimogrede. Črnomaljci so tudi letos priredili jurjevanje, ki je predvidevalo vrsto pobud od četrtka do nedelje. Po uvodnih večerih v Kulturnem domu in nekaterih nekoliko bolj turističnih prireditvah je bila preteklo soboto zvečer v Jurjevski dragi revija tamburaških skupin Bele krajine. Sledili so kresovanje s kresnimi pesmimi in običaji, pomladna obredja, kola in svatbeni običaji. V nedeljo zjutraj so piskači poskrbeli za budnico, kasneje je bil na vrsti pravi prikaz črnomaljskega jurjevskega obreda po stari šegi pred Gradom. V prijetni dolinici, v kateri so si Črnomaljci uredili čudovit prireditveni prostor, so popoldne ponovili prikaz obreda, nakar so nastopile folklorne skupine iz Metlike, Adlešičev, Bojancev, Starega trga in seveda Črnomlja, kot gostje pa skupina iz Mengša z gorenjskimi plesi in TFS Stu ledi s prikazom primorske šagre. (nak) MODRI TEDEN pri < :[ vergoni pelletterie POPUSTI OD 10% DO 40% NA VSE USNJENE ARTIKLE MODRE BARVE do 21. junija 1986 TORBICE — DENARNICE — POTOVALKE — KOVČKI PASOVI — MOŠKI-ŽENSKI DEŽNIKI ^ TRST — Trg sv. Jakoba 6 tnifiotlo TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669 ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI PO IZREDNIH CENAH S.A.C. A.T. IMPORT - EXPORT rpj nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002 SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN Danes v prvih tekmah v osmini finala Meh kanci in Sovjeti favoriti Pomoč navijačev »Zbornaja« spočita Mehikanci radi kradejo avtobuse CIUDAD MEXICO — Domačin bo odprl serijo srečanj osmine finala, na drugi strani pa bo stala Bolgarija, ki je skupaj z Italijo otvorila letošnji mundial. Obe ekipi sta tudi med tistimi, ki sta doslej najbolj razočarab. Mehika je po dveletnih pripravah napovedovala pohod k vrhu svetovnega nogometa, vendar, razen na prvi tekmi proti Belgiji, ni pokazala nič takega, kar bi upravičevalo optimistične napovedi. Podobno je z Bolgarijo, ki se je dokaj srečno uvrstila v osmino finala. V uvrstitev niso verjeli niti Bolgari sami, ki so imeli že rezervirane vozovnice za povratek v Evropo. Sedaj se Bolgarom ponuja enkratna priložnost, da popravijo dosedanji slab vtis in dosežejo z morebitno zmago največji bolgarski uspeh na svetovnih prvenstvih. Toda drevi je favorit kljub vsemu Mehika, ki bo imela za seboj tudi stotisočglavo množico vročekrvnih navijačev. VERJETNI POSTAVI MEHIKA: Laiios, Trejo, Quirarte, F. Cruz, Servin, Mimoz, Tomas Boy, Negrete, Sanchez, Aguirre, Flores. BOLGARIJA: Mihajlov, Petrov, Arabov, Dimitrov, Željaskov, Jordanov, Sirakov, Iskrenov, Mladenov, P. Markov, Getov. SODNIK: Arpi Filho (Brazilija). — Začetek tekme ob 20. uri. CIUDAD MEXICO — Nocoj se bosta v Leonu pomerili reprezentanci Belgije in SZ. Sovjetsko moštvo je morda največje presenečanje letošnjega mundiala, vsaj po tem, kar je doslej prikazalo. V tekmi proti Kanadi je nastopilo kar osem rezervnih igralcev, tako da so standardni člani »zhornaje« dovolj spočiti pred nocojšnjo tekmo. Okreval je trener Lo-banovski, zadnja dosedanja žrtev »Montezumovega prekletstva«, v postavi pa zagotovo ne bo Larionova, ki se je resneje poškodoval v sredo. Opazovalci so vlogo favorita določili Sovjetski zvezi, tudi ker so njeni nogometaši mnogo bolj spočiti in verjetno tudi bolj uigrani. Belgijci so v sredo odigrali težavno srečanje s Paragvajem, toda tudi na splošno so varovanci selektorja Thysa doslej igra- li pod pričakovanjem, saj veljajo Belgijci še vedno za eno izmed boljših evropskih selekcij. Belgija se je dokončno odpovedala nastopu Vanden-berga, ki ga je izdal meniskus. Thys je nekoliko zaskrbljen glede izbire ustrezne obrambne taktike saj so sovjetski napadalci zelo mobilni in nevarni tudi izven kazenskega prostora. Verjetni postavi BELGIJA: Pfaff, Gerets, Van der Elst, De Wolf, Renquin, Vercauteren, Veyet, Scifo, Claesen, Desmet, Ceu-lemans. SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Či-vadze, Demjanenko, Alejnikov, Ku-znecov, Besonov, Jaremčuk, Jakovjen-ko, Belanov, Rac, Zavarov. SODNIK: Fredriksson (Švedska). Začetek tekme ob 24. uri. Stefan Pertot: Italijani spretnejši prijeli evropska južnoameriška z Nimam sicer Trenerja začetnikov Primorja Štefana Pertota smo zaprosili za težko nalogo določevanja favoritov tekem osmine finala: »V celoti bi omenil, da se bosta, po mojem mnenju, v finalu spo-šola z Dansko in Brazilijo. pred očmi tablice razvoja turnirja, po igri pa bi si ti dve ekipi zaslužili sklepni dvoboj. Za osmino finala je Mehika le malo boljša od Bolgarije in računam na njeno zmago. Sovjetska zveza je jasen favorit proti Belgiji. Skrajno težko najdem favorita za tekmo Argentina - Urugvaj, kjer bo veliko odločala popustljivost sodnika, izenačenost pa velja tudi za par Italija -Francija. Francozi so boljši tehniki, Italijani pa so spretnejši. Brazilija naj bi zanesljivo izločila Poljsko, Danska pa Španijo, ki je poleg vsega tudi dokaj zdesetkana zaradi poškodb. Maroko je veliko presenečenje, proti ZRN pa se bo njegov nalet zaključil. Negotov je izid tudi med Anglijo in Paragvajem, ker so Angleži doslej igrali slabo.« Veliko pričakovanje v italijanskem taboru za srečanje proti Francozom Bearzot bo le spremenil postavo? PUEBLA — Italijanski nogometaši nestrpno pričakujejo dan dvoboja s Francijo. Nestrpnejši od njih so italijanski novinarji, ki oblegajo Bearzota in »azzurre«. Italijanski selektor je ponovno izjavil, da imajo vsi i-gralci, ki so bili doslej na igrišču, njegovo popolno zaupanje. Pristavil je še, da ne bo spreminjal ničesar, ker bi to pomenilo da v sebi priznava, da je z moštvom nekaj narobe. Obnovil je svoje zaupanje vratarju Galli-ju, ki je še vedno v žarišču ostrih kritik. Potrdil je tudi, da bo proti Francozom spet na igrišču Di Gennaro, čeprav se tudi režiser Verone ni kaj prida izkazal v dosedanjih srečanjih. Vsekakor je Bearzot spet povedal, da bo o postavi in o taktiki igre odločil pozneje, zato niti ni izključeno, da ne bo prišlo do kake spremembe. O tej pomembni tekmi sta se izrekla tudi nekdanja protagonista v reprezentančnem dresu — Rossi in Tar-delli. Italijanski poročevalci so kar navalili na Pablita in ga vsevprek spraševali, če je užaljen, če bo igral itd. Rossi je povsem umirjeno odgovarjal na številna vprašanja. Rekel je, da bi bil rad na igrišču in da se dobro ppčuti. Skratka, da je vedno pripravljen na vstop na igrišče. Rossi sploh ni bil polemičen in ni kritiziral dosedanjih Bearzotovih izbir. Bearzot je jasno povedal: igrali bodo tisti, ki so v najbolj ustreznem zdravstvenem stanju in ki odgovarjajo tehnično taktičnim zahtevam srečanja. Tudi Marco Tardelli je bržčas sprejel svojo novo vlogo rezervnega, igralca. V italijanski skupini je najbolj priljubljen in pozitivno vpliva na psihično počut- je ostalih, saj je vedno nasmejan in vedrega razpoloženja, poleg tega pa gleda optimistično na nadaljnjo pot Italije. V svojih izjavah so vsi igralci enotni v postavki, da bo Platini najnevarnejši mož v vrstah Francozov. Platini pred veliko »odgovornostjo« GUANAJUATO — Francoski nogometaši nadaljujejo vadbeni proces in se tudi miselno pripravljajo na srečanje z Italijo. Italijanski novinarji poročajo o težavah v komuniciranju z Michelom Platinijem, ki naj bi deloval zelo živčno in se vedel dokaj osorno. »Le roy« se je izognil intervjujem in vprašanjem časnikarjev in izjavil samo, da bo s predstavniki medijev spet spregovoril v ponedeljek, na predvečer tekme. V bran Platinija so se postavili trener in soigralci. Slednji pravijo, da je francoski as za to tekmo posebno motiviran, poleg tega pa da čuti na sebi veliko odgovornost, ker najbolje pozna italijanske nogometaše in mora tudi z nasveti ter podrobnimi opisi igralnih značilnosti nasprotnikov, pomagati svojim soigralcem. Francoski selektor Michel je glede tekme zaskrbljen, čeprav ni tvegal nobenih predvidevanj. Rekel je, da so italijanski nogometaši vedno dobro igrali na pomembnih srečanjih Kot je na tiskovni konferenci povedal francoski selektor Michel, v vratih Francije v torek proti Italiji ne bo Batsa, ki še vedno čuti posledice zvina kolena na tekmi Francija - Madžarska. CIUDAD MEXICO — Pred današnjo tekmo Mehike z Bolgarijo se mehiška policija boji predvsem incidentov, ki so jih doslej že večkrat povzročili domači navijači. Zato je ponovna v pripravljenosti 20.000 policajev, ki bodo skušali preprečiti večje nerede. Doslej so aretirali preko 2000 oseb. Najpogostejši prekršek je kraja avtobusa, s katerim se navijači potem odpeljejo na proslavljanje u-spehov domače ekipe. Določeni sodniki za osmino finala CIUDAD MEXICO — FIFA je upoštevala proteste ekip in pri določanju sodnikov za osmino finala upoštevala pokazano sojenje na dosedanjih tekmah. Tako so najboljše ocene po prvem delu dobili Jugoslovan Petrovič, Italijan Agnolin, Šved Fredriksson, Argentinec Esposito in Brazilec Arpi Filho. Med tistimi, ki jih preseratlji-vo ni na tem seznamu, velja omeniti Vzhodnega Nemca Kirschna in Švicarja Daino. Pladnji namesto dežnikov PUEBLA — Guverner Guillermo Morales je priredil sprejem za tuje novinarje. Črno nebo je poslušalo govore, ko pa so se gosti približali mizam in začeli pridno zajemati se je usulo. Dež je pogasil žerjavico, na kateri se je peklo meso in deževnica je iz vina naredila »špric«. Guverner in drugi so se pred vodo branili s pladnji. Sprejem se je končal neslavno in gosti so z nezadoščenim tekom odšli. Maroko »Brazil« revnih MONTERREY — Maročani bodo v Monterreyu igrali kot doma. Dejstvo, da so končali skupino pred Anglijo, ki zaradi Malvinskih otokov in spora z Argentino v Latinski Ameriki ne uživa posebnih simpatij, je povečalo njihovo kotacijo. Zaradi privlačne i-gre je Maroko dobil naziv Brazilije revnih. Formula: potrebne novosti CIUDAD MEXICO — S precejšnjo intenzivnostjo kroži zavest, da je bila prva faza svetovnega prvenstva skoraj odveč, ker je bilo izločenih samo osem ekip. Blaga intenzivnost predtekmovanja je v kričečem nasprotju z brutalnostjo neposrednega izločanja končnice. Jutri v osmini finala v Guadalajari in Puebli Brazilija - Poljska GUADALAJARA — Brazilija in Poljska bosta jutri odločili, katera izmed dveh reprezentanc bo podaljšala bivanje v Mehiki in katera bo po jutrišnji tekmi prisiljena odpotovati domov. Pred tekmo so vesti iz obeh taborov precej »vroče«. Tako pri Brazilcih kot pri Poljakih so igralci, ki niso zadovoljni s svojim položajem v ekipi in so vedno pripravljeni dati kakšno izjavo proti lastnemu tehničnemu vodstvu. V taboru Brazilcev je naj več ji nezadovoljnež Falcao, ki je bil na prvih dveh tekmah rezerva, v zadnji tekmi pa je sedel na tribuni. Pri Poljski je nejasen položaj Zmude, ki v začetku ni igral zaradi poškodbe, po okrevanju pa je še vedno med tistimi, ki niso niti na rezervni klopi. Polemičen je tudi Boniek, ki smatra, da je današnja Poljska po vrednosti daleč za tisto, ki je v Španiji pred 4 leti osvojila bron. Argentina-Urugvaj Urugvajci so se po tekmi s Škoti upravičeno veselili. Kljub neodločenemu izidu so se namreč uvrstili v nadaljnji del SP. PUEBLA — Naključje je naneslo, da bo v osmini finala tudi južnoameriški derbi med Argentino in Urugvajem. Svetovni prvaki iz leta 1978 Argentinci so igrali v skupini A in sa uvrstih v nadaljnje kolo brez večjih težav. Vse drugače pa je bilo z Urugvajci, ki so se v Mehiki bržkone odlikovali več z grobo igro kot s privlačnim in uspešnim nogometom. Če je bil začetek dokaj spodbuden za ZRN z osvojitvijo predragocene točke, se po katastrofi in toči golov z Dansko ni mogla opomoči. Še dobro, da je v zadnji odločilni tekmi imela za nasprotnika Škote, da se je z remijem le uvrstila naprej kljub izredno slabi gol razliki. V tem srečanju so Maradona in tovariši nesporni favoriti. Glavni sodnik na tej tekmi bo Italijan Luigi Agnolin, ki bo imel bržkone precej dela. Po prvem delu svetovnega prvenstva NAJ, NAJ... • Največ golov na tekmi Tekma Danska - Urugvaj (6:1) je bila s sedmimi zadetki najbolj privlačna prvega dela SP. • Največja razlika v golih Na eni tekmi so naj večjo razliko zabeležili Sovjeti, ki so s teniškim 6:0 premagali Madžarsko. • Najboljša strelca Altobelli (It.) in Elkjaer (Dan.) si delita prvo mesto s po štirimi goli. • Najuspešnejša strelca v eni tekmi Po 3 gole v eni tekmi sta dosegla Elkjaer (Dan.) proti Urugvaju in Lineker, ki je proti Poljski dal vse tri angleške gole. • Najhitrejši zadetek V celoti ni bil izboljšan rekord SP (ta znaša 27 sekund). Španec Emilio Butragueno je proti Irski dosegel prvi gol po .j3 sekundah. • Najkasnejši gol Posebno dramatičnih zaključkov ni bilo. Korejec Huh Jung je proti Italiji dal gol v 89. min., zadetek pa ni bistveno vplival na končni rezultat. • Največ 11-metrovk na razpolago Dvakrat sta sodnika pokazala na belo piko v korist Sovjetske zveze in Italije. Za Sovjete celo obakrat na eni tekmi. Tako Italija kot SZ sta izkoristili samo en strel. • Najbolj groba ekipa Lestvica je res samo »upravna«, ker so o sliki določene postave odločali kriteriji sojenja. Vsekakor so se najmanj disciplinirani izkazali Urugvajci, ki so zabeležili 2 izključitvi in več rumenih kartonov. • Najbolj disciphnirana ekipa Madžari v svojem, sicer nesrečnem mundialu niso zabeležili niti enega sodniškega ukrepa. Altobelli, daleč najboljši v italijanski vrsti • Največ gledalcev Za igro med Mehiko in Paragvajem se je zbralo 114.500 gledalcev. • Najmanj gledalcev V vročem Monterreyu se je za tekmo med Španijo in Alžirijo zbralo samo 10 tisoč gledalcev. • Najnesrečnejši igralec Alžirski vratar Drid si je na tekmi proti Španiji zlomil tri rebra in si nakopal še možganski pretres. SELEKCIJA »PRIMORSKEGA« S tremi Danci Tako v 6 skupinah Po prvem delu svetovnega prvenstva je naša redakcija sestavila idealno ekipo, Id je naslednja: VRATAR: Drid (Alžirija) OBRAMBA: Camacho (Španija), Juho Cesar (Brazilija), M. Olsen (Danska), Briegei (ZRN). SREDINA IGRIŠČA: Lerby (Danska), Bouderbala (Maroko), Platini (Francija), Jako-venko (SZ). NAPAD: Elkjaer (Danska), Altobelli (Italija). TOTOMON DIALE KVOTE Služba Totocalcia je sporočila kvote, ki pripadajo dobitnikom športne stave št. 50, z dne 28. maja 1986, ko je bilo treba napovedati ekipe, ki se bodo uvrstile v osmino finala in. št. 54, z dne 11. junija 1986. NATEČAJ ŠT. 50 13 ( 201 dobitnik) 12 (2483 dobitnikov) NATEČAJ ŠT. 54 13 ( 2 dobitnika) 12 (45 dobitnikov) 2.291.000 lir 184.000 Ur 182.511.000 lir 8.111.000 lir «f’ v tretjem polčasu Alžirija: kriv je trener ALŽIR — Alžirski trener Saadane je moral ob povratku domov naravnost pred TV kamere. Med priložnostno oddajo je moral poslušati hude obtožbe na svoj račun. Idealno so na zatožni klopi sedeh tudi voditelji alžirske nogometne zveze. O nizki motivaciji je spregovoril kapetan ekipe Guendouz. Cigarete na zatožni klopi Zveza zopet brez moči PARIZ — Zveza sovražnikov kajenja je na sodišču zatožila francosko televizijo, ker se med prenosi pojavljajo tudi reklamni panoji nekaterih znamk cigaret, ki so razstavljeni ob igriščih. Zveza verjetno nima posebnih možnosti za uspeh. Naši bralci ob koncu prvega dela šaša rudolf iz mehike za naše bralce Redke dobre predstave Ne smemo pozabiti ostalih Z zadnjima tekmama v skupini E se je zaključil prvi del mundiala in bo odslej boj brezkompromisen, saj bo poraženec pripravil kovčke in se vrnil domov. Zbrali smo nekaj vtisov naših bralcev o dosedanjih bojih. WILLI MIKAC (profesor iz Trsta): »Največje presenečenje prvenstva je nedvomno uveljavitev nogometa dežel v razvoju. Za najbolj eklatanten primer je poskrbel Maroko, vendar sta tudi Irak in Alžirija pokazala zrelo igro, kar vse priča o kakovostni rasti in o tem, da te reprezentance grejo v korak z najboljšimi. Za oči je prava poslastica igra Danske in Sovjetske zveze. Moram pa še dodati, da tihi dogovori med reprezentancami, katerih posledica so udomačeni izidi, nikakor niso v čast nogometu.« KLAVDIJ TROBEC (trgovec iz Gabrovca); »Ob ogledu nekaterih srečanj me je najbolj presenetilo dejstvo, da višinska razlika ne vpliva na učinkovitost nogometašev, kar se je še kako poznalo leta 1970. Na žalost ni na tem prvenstvu pravih nogometnih zvezd, naslednikov Rivere, Pelèja ali Cruyjffa, oziroma niso tisti, ki naj bi nosili to nasledstvo, upravičili pričakovanj. Zato igra sloni veliko bolj na kolektivu in agonizmu. Sedaj je na vrsti osmina finala, končni zmagovalec pa bo ena od teh reprezentanc: Brazilija, Argentina, Nemčija in Danska.« BENO VIŽINTIN (univerzitetni študent iz Revme): »Zelo so me presenetile afriške ekipe, še posebno Maroko, ki je povsem zasluženo osvojil prvo mesto v svoji skupini. Dobro so se odrezali tudi Danci, ki se vselej potrudijo, tudi ko izid srečanja ni pomemben. Razočarali pa sta me reprezentanci Zahodne Nemčije in Poljske, ki sta le bleda senca nekdanjih ekip. Med posamezniki bi pohvalil Elkjaerja, ki je pravi vihar v nasprotni obrambi. Zanimivo pa bo šele sedaj, ko bo moral vsakdo pokazati svojo pravo moč.« MAURO CESAR (trgovski potnik iz Trsta): »Pravo prvenstvo se šele pričenja, saj odslej zaradi neposrednega izločanja ne bo več taktiziranja. Tudi mene sta pozitivno presenetili reprezentanci Sovjetske zveze in Danske; izmed vseh igralcev mi je bil najbolj všeč Blohin, čeprav ni igral veliko. Sprašujem pa se, ko sem že pri veteranih, zakaj ni italijanski selektor poslal na igrišče Rossija, da bi lahko pokazal, kaj zmore in če je sploh bilo upravičeno zaupanje, ki so mu ga izkazali.« RADOVAN OTA (dijak poklicne šole iz Doline): »Zelo rad sledim vsem nogometnim tekmam, saj je prvenstvo tokrat izredno izenačeno in zato presenečenj nikakor ne manjka; tudi zaradi tega zanimanje za nogomet raste in se je »nogometna mrzlica« prijela še tistih, ki je doslej niso poznali. Prepričala me je tudi igra »azzurrov«, ki so prikazali lep nogomet, čeprav bi potrebovali le nekaj več športne sreče.« MIRAN VIŽINTIN (uslužbenec iz Podgore): »Z razliko od prejšnjih svetovnih prvenstev ni letos izrazitega favorita, tako da se lahko marsikatera ekipa prebije do finala. Vsekakor bi želel, da bi postala svetovni prvak kaka evropska enajsterica, ker Evropejci predvajajo bolj čisto in pošteno igro, medtem ko so se nekatera južnoameriška moštva proslavila predvsem z grobo in skrajno nešportno igro. Mislim, da se bo za »azzurre« letošnje SP kaj kmalu zaključilo, saj so Francozi brez dvoma premočan nasprotnik. Najboljši igralec prvenstva je po mojem Laudrup.« BORIS LUTMAN (nižješolec iz Štandreža): »Ne sledim ravno vsem tekmam, a sodeč po tem, kar sem doslej videl, je kvaliteta prikazane igre dobra. Navdušile so me predvsem reprezentance Francije, Italije in Sovjetske zveze. Slednja je po mojem mnenju tudi glavni favorit za osvojitev najvišje lovorike.« BORIS ŠTREKELJ (živinozdravnik z Opčin): »Največje negativno presenečenje predstavlja slaba in neučinkovita igra skoraj vseh južnoameriških reprezentanc, od katerih smo vsi več pričakovali. Težko je predvidevati, vendar mislim, da bo ostal naslov svetovnega prvaka v Evropi, čeprav v tako izenačenem boju ne gre niti izključiti kakšnega večjega presenečenja.« TINE REPINC (prodajalec z Opčin): »Prvenstvo se pričenja šele sedaj, ko bo boj postal neizprosen (poraženec bo namreč moral domov). Favoritov za končno zmago tokrat ni, saj nobena enajsterica posebno ne izstopa. Kar se tiče možnosti Italijanov, povem naslednje: Španija nas lahko uči, nihče ne bi nanje stavil počenega groša, a na koncu so zmagali. Sedaj pa bodo morali končno pokazati, kaj znajo; morda bi v postavo kazalo vključiti Tardellija, saj bi s svojimi izkušnjami prišel še kako prav. Najboljši posameznik? Francescoli, igralec Urugvaja, bi bil kot naročen za Triestino, ko bo napredovala v A ligo.« (FG in MAL) Ko beremo, govorimo in pišemo o predkolumbijski Mehiki, se največkrat omejujemo na azteško civilizacijo in pri tem pozabljamo na ostale dinastije, ki so jih podjarmili še pred prihodom Hernan-da Cortesa. In vendar so bile tudi ostale civilizacije prav tako, a v nekaterih primerih še bolj razvite. Na samem jugu države so živeli Maji, ki so še pred Azteki gradili piramide. Njihova ožja domovina je bil polotok Ju-katan ob Karibskem morju, sedanji mehiški zvezni državi Chiapas in Ta-basco, Elice v Gvatemali in zahodni predel današnjega Hondurasa. Čeprav je njihova civilizacija dosegla višek na ozemljih, ki gredo od Jukata-na do Gvatemale, pa so arheologi prepričani, da izvira kultura Majev s področja okrog Vera Cruza. O tem pričajo izkopanine pa tudi ustno izro- čilo, ki so ga fonetično z evropskimi črkami prepisali španski menihi konec preteklega stoletja. Maji so bili izredni gradbeniki, o čemer pričajo ostanki tempeljskih mest kot so Dikal, Copàn, Quiriqua, Bonampac itd. Višek civilizacije sovpada z razvojem v Teotihuacanu, klasičnem mestu osrednje mehiške planote, kjer je nastala azteška kultura nàhuatl in se pričela širiti na bližnja ozemlja, torej tudi na področja, kjer so živeli Maji. Kultura nàhuatl je v desetletjih vedno odločneje izpodrivala tradicijo Majev, kar je razvidno iz izkopanin pri Chichèn Itzi, saj so Azteki prisilili Maje, da so sprejeli žrtvovanje človeške krvi in v marsičem spremenili svojo vero. V tem času so razvili svojo pisavo, ki spominja na staroegiptovske he-roglife. Na podlagi teh zapisov je bilo moč vsaj do neke mere spoznati njihovo zgodovino, književnost, navade in tudi gledališče. Do naših dni se je ohranila le igra Rabinal Achi, ki je neke vrste baletna drama mesteca Rabinal. Po izročilu jo je leta 1855 zapisal in prevedel v francoščino Charles Etienne Brascour de Bobour, ki si je obenem zabeležil tudi plesne korake baleta in točno opisal kakšni morajo biti kostumi. Tekst je za naše pojmovanje dokaj nerazumljiv in tuj, vendar zelo bogat v izražanju psiholoških trenutkov. V marsičem spominja na starogrške drame, zdaj pa zdaj je zgoščen kot svetopisemsko pripovedovanje. Drama je paralelna pripoved tragedije glavnega junaka in družbe, ki ga obkroža. Dogajanje spremlja zbor, ki monotono ponavlja in obnavlja pripoved. Velik pomen imajo maske, saj igralci nastopajo v treh in več vlogah. Morda so bili že Maji v stiskah z igralskim ansamblom kot zdaj po dobrih 500 letih tržaško Slovensko stalno gledališče. Tudi Maji so poznali deus ex machina, višjo oblast, kateri se mora ob koncu žrtvovati glavni junak Faròn -vojščak Oueche. Kaj menijo Rdeči križ, redarji in drugi o posledicah mundiala Zvečer so ceste skoraj prazne a življenje le teče po starem Kako je svetovno nogometno prvenstvo spremenilo potek mestnega življenja? Pozanimali smo se pri policiji, gasilcih, orožnikih in še pri marsikom, ali je v tem obdobju "nogometnega fanatizma" kaj posebno novega ali vrednega, da bi zabeležili. Najprej smo se obrnili do tiskovnega urada tržaške kvesture ter se pozanimali, če je bilo v večernem obdobju od 20. do 22. ure več ali manj prometnih in drugih nesreč, kot v normalnem obdobju. "Takoj ti lahko povem, da ni posebne razlike med nogometnim in normalnim obdobjem," nam je povedal uslužbenec tiskovnega urada tržaške kvesture. "No, že res, da je zvečer manj ljudi po mestnih ulicah kot sicer, vendar do manjših nesreč vseeno prihaja, ne da bi posebno upoštevali nogometnih tekem. Le ko je igrala Italija, telefon več časa sploh ni brnel." Pri "113" so nam povedali sledeče: "Če se človek počuti slabo, se pač po- čuti slabo, tudi če gleda nogometno tekmo. Ni pač tako, da nas nato ob koncu tekme vsi pokličejo, ker s svojo slabostjo potrpijo, temveč vse teče po ustaljenih tirnicah." Pri Rdečem križu so bili zgovornejši: "Zvečer rešilci pač vozijo po mestu hitreje, saj so ceste povsem prazne. Po drugi strani pa lahko povem, da je bilo med dosedanjimi tremi tekmami Italije vse povsem mirno. Tisti pa, ki kličejo pomoč, so ponavadi nebogljeni starčki, ki jih je v našem mestu ničkoliko in ki v glavnem sploh nimajo televizije in ne vedo, da se v Mehiki odvija svetovno nogometno prvenstvo. Kar se pa uslužbencev Rdečega križa tiče, lahko priznam, da imamo v centrali majhno prenosno televizijo, ki je pač "naš dober večerni prijatelj." Niti karabihjerji niso opazili kakšne posebne razlike: "No, sedaj se več ljudi pritožuje, da sosedi glasno navijajo televizijo pozno v noč. Jasno je, da so tisti, ki se tako pritožujejo, "sovražniki nogometa" ali pa taki, ki sploh nimajo televizije in so krhkega spanja. Sicer pa je telefonskih pozivov, s katerimi se ljudje pritožujejo nad sosedovo televizijo, res dosti." Gasilci so bili kratki in jedrnati: "Razlike ni. Dimniki se rušijo z ali brez svetovnega prvenstva." V centrali mestnih redarjev so potrdili podobno verzijo. Na vprašanje če med službo gledajo tekme, so odgovorili: "Gledamo, gledamo monitorje, toda tiste, s katerimi nadzorujemo mestni promet, kakih deset jih imamo, in na nobenem od teh ne oddajajo nogometnih tekem." (dj) M RGB Slovenijašport .pikantni piqué Potem ko je bila vsa Italija včeraj v depresiji in mnogi sploh niso imeli kaj početi, saj ni bilo prenosov iz Mehike (finale italijanskega pokala med Romo in Sampdorio je bil le bolj grenak cukerček) pa bo danes spet zasijalo sonce na obrazih foteljskih športnikov. Večina meni, da bo od danes končno šlo zares, saj so bile kvalifikacijske skupine le pokušnja. Kaj pa to pomeni, da bo šlo od danes zares? Ali niso Urugvajci igrali "zares" tudi proti ZRN, Danski in škotski, ko so vsevprek kosili po i-griščih evropske nogometaše, a tudi sloviti Španec Goicoechea je hotel potrditi svoj renome, saj je po suve-nirjih, ki jih je pustil na polomljenih kolenih Maradone in Schusterja, poslal spominček v daljno Afriko v podobi alžirskega vratarja, kateremu je polomil tri rebra in mu povzročil Pretres možganov. Naj bo tako ali drugače, privrženci nalih ekranov so imeli torej včeraj Prost dan, lahko so malce razmislili, kako organizirati nadaljnje tekmovalno udejstvovanje, marsikdo si je šel nabavit še ustrezne rekvizite (očala), Poročeni so se spomnili, da so štiriindvajset ur prosti karantene in se posvetili opravkom, ki sicer izmučijo, sPet drugi so si nabavili poživila (pivo itd.) ali šli na izlet v naravo, da se nadihajo svežega zraku in obenem onesnažijo naravo s svojimi od ciga-tet ožganimi pljuči. Od danes bo TV gledalec maksimalno angažiran, do nevarne zgornje meje zmogljivosti tnožganov koncentriran, vsak najmanjši spodrsljaj (beri: tarnanje žene, i°k otrok, izplačilo elektrike in telefona) ga lahko spravi s tira in postane silno nevaren. Zato upamo, da se svetovno prven-stvo v nogometu ne bo nikoli več končalo, saj z njim raste inteligenca slehernika in siva snov v lobanji dolnje s polno paro, vsaj po gostilniških Pogovorih sodeč... naši najmlajši%h..in naši najmlajšiiN-..in naši najmlajši Tokrat so nas iz zagate rešili otroci sami. Že včeraj smo zapisali, da je naša rubrika "Pique...in najmlajši" naletela na precejšen odmev, saj vsak dan prejemamo nove risbe, ki so ena zanimivejša od druge in bi si vse zaslužile objavo. Žal to ni mogoče in smo tako v zadregi, ko moramo nekatere pustiti v mapi. Kot smo dejali, pa so nam tokrat otroci iz osnovne šole Igo Gruden iz Jamelj šli sami na roko. Poslali so nam tri izdelke, tako da smo se izognili neprijetnim izbiram, saj lahko vse tri objavimo. Na levi je risba Sonje Leghisse iz 3. r., na sredi Manuela Sobana iz 4. r. in desno Jane Soban iz 4. r. DANES JUTRI, 16. 6. 20.00 Mehika - Bolgarija KP, LJ in Rai 2 24.00 Sovjetska zveza - Belgija KP, LJ, Rai 1 gorenje z vami pri sprejemanju MUNDIALA 86 12.30 Sovjetska zveza (p) KP 20.00 Brazilija - Poljska KP, Rai 2, LJ 2 24.00 Argentina - Urugvaj KP, LJ in Rai 1 TOREK, 17. 6. 12.30 Argentina - Urugvaj (p) KP 20.00 Italija - Francija LJ, KP, Rai 1 24.00 Maroko - Zahodna Nemčija LJ, Rai 2, KP SREDA, 18. 6. 12.30 Maroko - Zahodna Nemčija (p) KP 20.00 Anglija - Paragvaj Rai 1, KP, LJ 24.00 Španija - Danska Rai 2, KP in LJ S.R.L. ECHNA import • EXPORT TRST — Ul. Ghega 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I FARGO s.r.i. FINE CHEMICALS 34132 - TRST KEMIJA Ul. del Lavatolo 4 FARMACEVTIKA Tel.: (040) 65134/5 --------------- Tx.: 461012 FILIALA GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel.(0481) 20769 Servizio Tecnico Industriale IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176 FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213 OMNIACOMMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500 -, letno nedeljski 1.200 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ -»žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 15. junija 1986 1. jugoslovanska nogometna liga Partizan državni prvak Včeraj v prvih nastopih poletnih iger Alpe-Jadran v Pulju Naši predstavniki so se izkazali V zadnjem 34. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. ZNL sta zmagala tako Partizan, kot tudi Crvena zvezda in za nameček še z istim izidom. Zaradi boljše razlike v golih pa je novi prvak Partizan. Iz prve lige izpadeta Beograd in Vojvodina. V zadnjem, 34. kolu, so dosegli naslednje izide: Sutjeska - Budućnost 5:5; Priština - Vardar 0:0; Sarajevo - Crvena zvezda 0:4; Velež-Beograd 2:3; Osijek - Sloboda 2:1; Partizan - Željezničar 4:0; Vojvodina-Dinamo (Z) 1:7; Čelik - Rijeka 1:1; Hajudk - Dinamo (V) 5:3. KONČNA LESTVICA: Partizan in Crvena zvezda 49, Velež, Rijeka in Hajduk 37; Dinamo (Z) 38; Željezničar 35; Vardar 34; Osijek 33; Sutjeska in Priština 32; Sloboda 31; Di- namo (V), Sarajevo, Budućnost, Čelik in Beograd 30; Vojvodina 20. Romi italijanski pokal ROMA — SAMPDORIA 2:0 (1:0) STRELCA: v 42. min. Desideri (11-metrovka), v 91. min. Cerezo. IZ-V povratni finalni tekmi za italijanski pokal je Roma gladko premagala Sampdorio z 2:0 ter tako osvojila prestižni pokal. V pirvi tekmi je namreč slavila Sampdoria z 2:1. Košarka: Italija - Grčija 93:78 Italijanska košarkarska reprezentanca je v Pesaru v okviru priprav na svetovno prvenstvo brez težav premagala Grčijo. PULJ — Po impozantni petkovi c-tvoritvi, ki je naredila močan vtis na vse udeležence, _____________ je bil včerajšnji dan druge izvedbe poletnih iger Alpe -Jadran, na katerem sodelujejo mladi do 17. leta starosti iz 11 dežel Jugoslavije, Italije, Avstrije in ZRN, namenjen nastopom, lii se bodo končali danes. Odprtje iger v puljski Areni je b.i-lo res pravo doživetje, toda otvoritev je pravzaprav le delni pokazatelj veličine puljskih iger. Celoten organizacijski ustroj je resnično brezhiben, vse je do potankosti preraču- nano, prijazni, a odločni člani tehničnega osebja in prireditvenega odbora skrbijo za točnost in red. V takem okolju se zelo dobro počutijo tudi slovenski člani zastopstva Furlanije - Julij ste krajine. Tudi u-spehi niso izostali. Za uvrstitev ženske odbojkarske reprezentance F-JK v finalu od 4. do 6. mesta in dobro igro proti zmagovalcu prve izvedbe Sloveniji, imata velike zasluge tudi članici Mebla Aleksandra Foraus in Lajris Žerjal, slednja pa je bila daleč najboljša na igrišču v vseh tekmah, ki jih je odigrala. V popldan-skem nastopu s Salzburgom, je priložnost, da se izkaže, dobila tudi do-movka Ivana Roner. Tudi košarkarji so imeli z žreb.om smolo. Jadranovec Marko Lokar in član Segafreda Jož- ko Devetak pa sta bila od svojih najuspešnejša strelca. Ekipa se bo enako kot dekleta odbojke danes potegovala za 4. mesto. Visoko je izgubila s Hrvatsko, gladko pa premagala Salzburg in Trentino. Namiznoteniške igralke Krasa Tanja Ukmar, Damjana Guštin in Alenka Obad so po pričakovanju naletele na ostro konkurenco, a gotovo niso razočarale, saj so po porazu s Hrvatsko in Lombardijo premagale Trentino in Veneto ter se uvrstile na končno 7. mesto na ekipni lestvici. Tanja Ukmar je osvojila kar štiri posamične zmage. Kar se tiče atletike je Mitja Možina pripomogel k uvrstitvi v finale štafete 4x100 m, v metu kopja pa bo danes nastopila tudi Martina Gherlani. (A.K.) Velika nagrada Jugoslavije na Grobniku Mamola in Lavado najhitrejša Prije (no presenečenje naših mladih odbojkaric Sloga za meddeželni naslov DANES ZADNJE KOLO B LIGE Triestina za 4. mesto Danes se zaključi »maratonsko« prvenstvo italijanske nogometne B lige. Čeprav so ekipe, ki bodo napredovale v višjo ligo že znane (Ascoli, Brescia in Vicenza), se lahko zadeva zaplete, saj je baje Vicenza zelo zapletena v prepovedane nogometne stave »totonero«. Kakorkoli že. Triestina bo danes igrala na tujem proti Pescari, ki se krčevito bori proti izpadu in se torej obeta zelo »vroče« srečanje. 'Cilj Triestine je namreč četrto mesto, za katero se poteguje tudi Empoli, ki ima isto število točk kot Triestina in ki bo danes igral v Ceseni. SPORED ZADNJEGA KOLA B LIGE: Ascoli - Catanzaro; Cagliari -Vicenza; Campobasso - Cremonese; Catania - Bologno; Cesena - Empoli; Genoa - Sambenedettese; Lazio - Brescia; Palermo - Monza; Perugia -Arezzo; Pescara - Triestina. REKA — Včeraj so se na Grobniku kljub močnim sunkom burje odvijale uradne poskusne vožnje velike nagrade Jugoslavije v motociklizmu, ki velja za peto poskusno vožnjo svetovnega prvenstva. V pollitrski kategoriji je presenetljiv najboljši čas dosegel Mamola IZIDI: 500 ccm: 1. Mamola (ZDA, yamaha) r31”55; 2. Lawson (ZDA, yamaha) 1’31”85; 3. Gardner (Avs., honda) 1’32”09 . 250 čem: 1. Lavado (Venez., yamaha) 1’33’'84; 2. Taira (Jap., yamaha) 1’34”81; 3. Pons (Špa., honda) 1’35”27. 80 ccm: 1. Martines (Špa., derbi) 1’41”23; 2. Dorflinger (Švi., krauser) 1’42”32; 3. McConnchie (VB, krauser) r43”05. Danes v Montrealu VN Kanade Mansell in Senna v prvi vrsti MONTREAL — Britanec Nigel Mansell je na avtomobilu williams-hondi dosegel najboljši čas na uradni preizkušnji za veliko nagrado Kanade, ki bo danes v Montrealu. Drugi najhitrejši je b;l Senna, nato sledijo Pi-quet, Prost, Arnoux, Rosberg, Berger in Laffite. Italijan Albereto bo startal v 6. vrsti z Boutsenom. Šved Stefan Johansson, ki tudi tekmuje m ferrariju kot Albotero pa bo pričel tekmovanje v 9. vrsti. Ženski odbojkarski meddeželni finale v kategoriji under 16 v Bergamu se je odvijal v znamenju izredne izenačenosti ekip, saj so se vsa včerajšnja srečanja končala po treh setih enakovrednih bojev. Izredno prijetno presenečenje je pripravila Sloga Sklad Mitja Čuk, ki na tem finalu ’astopa našo deželo. Slogašice so' -itunreč premagale oba svoja nasprotnika in se bodo tako danes zju-raj borile za meddeželni naslov pro-i prav tako še nepremaganemu pr-/aku Piemonta Accomeru. V prvi /čerajšnji tekmi je Sloga Sklad Mitja čuk premagala Novento. Naše igral-.e so po osvojenem prvem nižu v Irugem odpovedale, potem pa z zre-o in taktično igro tesno, a zasluženo premagale favorizirane nasprotnice. Popoldne so proti ekipi Pallavolo Bergamo najprej izgubile prvi niz, v nadaljevanju pa so se razigrale in vsak odpor domačink je bil brezploden. VČERAJŠNJI IZIDI: Accomero -Pallavolo Bergamo 2:1, Sloga Sklad Mitja Čuk - Noventa 2:1 (15:13, 3:15, 16:14) .Accomero - Noventa 2:1, Sloga Sklad Mitja Čuk - Pr»'avolo Bergamo 2:1 (7:15, 15:8, 15:12). LESTVICA: Sloga Sklad Mitja Čuk in Accomero 4, Noventa in Pallavolo Bergamo 0. SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Ciacchi, Fabrizi, Demovšček, Križmančič, Lupine, Maver. Milkovič, Miot, Sosič, Susič, Škerk, Viđali. (Inka) V' KOŠARKA: zmagi ekipama »Ali Starš« Kvalitetna športna predstava kratke domače vesti KADETI ALL STARS — STEFANEL 98:75 (48:28) ALL STARS: Lippolis, Lokar 4, Bussani 4, Fomasaro 12, Poropat 17, Attruia 14, Quadrelli 2, Cavazzon 17, Battini 12, Fortunati 12, Bertoli 4. STEFANEL: Altin 1, Gobbi 8, Barbo, Delfar 4, Pozzecco 4, Krokos, Mauro 5, Angeli 8, Viola 20, Zacchi-gna 13, Monticolo 8, Dissabo 4. Pred številno' publiko sta ekipi Ali Starš in deželni prvak Stefanel navdušili publiko s hitro in atraktivno igro. PROPAGANDA ALL STARS — BOR 100:80 (56:31) ALL STARS: Bertoli 2, Hrubi 8, Tiziani 2, Magnelli 14, Bonetti 10, Muner 17, Maiola 2, Rebula 2, Ban- di 2, Demarin 6, Bacar 11, Ber-gamin 24. BOR: Filipčič 2, Debeljuh 28. Sta ree. Barini, Pavlica 31, Martini 2, Umer 2, Rudež 3, Gregori 4, Pos-sega 2, Schiuiaz 2, Bajc, Uršič 4. V zadnjem večem srečanj med pokrajinskimi prvaki in selekcijami najboljših igralcev je ekipa AH Starš gladko premagala Borovo moštvo. Nasprotniki so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in visoko povedli. Plavi so se jim enakovredno upirah le v drugem polčasu. Naj dodamo še, da sta za selekcijo igrala tudi bre-žan Bandi in Kontovelov košarkar Rebula, ki sta se izkazala. Obračun ekshibicijskih večerov je prav gotovo pozitiven, saj je bilo kljub mundialu precej publike, tekme pa so bile vse zanimive. (L.F.) SKIROLKE Na tekmovanju pri Trentu tudi Sardočeva (Mladina) Danes bo v kraju Lago di Caldo-nazzo pri Trentu že četrtič na sporedu 12-umi tek štafet na ski rolkah. Tekmovanja se bo udeležila tudi članica ŠD Mladine Roberta Sardoč, ki bo tekla v mešani štafeti skupno z dvema tekmovalcema iz Slovenije. ŠD Mladina sodeluje na tem tekmo-vanju že tretjič in lani je Sardočeva prav tako v štafeti a slovenskima tekmovalcema pretekla 275 km. NOGOMET Prijateljska tekma v Kopru ZSŠDl — KOPER 8:0 (4:0) ZSŠDT: Kočevar, Grgič, Umek, Ferluga, Paoli, Gojča, Antonič, Kalc, Zeugna, Demitrij Žagar, Legiša, Mit ja Žagar, šuc. KOŠARKA Poletu tretja zmaga POLET — PERLA 64:63 (24:33) POLET: Sosič 12, Ferluga 4 (2:4), Malalan, Kerpan 12 (4:5), Škerla va j, Ptlrsi 12, Gantar, Kraus 12 (1:2), Hrovatin, Grgič 12 (2:5). SODNIKA: Tamaro in Tromboni, 3 TOČKE: Kraus. Košarkarji openskega Poleta so izbojevali tretjo zaporedno zmago v končnici 1. divizije za napredovanje v promocijsko prvenstvo. Že znani i-zid prvega polčasa pove, da Openci niso igrali najboljše. V drugem delu srečanja pa se je obrnilo v korist domačinov, ki so bili boljši nasprotnik in na koncu povsem zasluženo tudi zmagali. (A. Vremec) ZSŠDl — Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 20. junija, v dvorani KD I. Gruden v Nabrežini ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 16. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva; 3. poročila; 4. pozdravi in diskusije na poročila; 5. prošnje za včlanjenje novih društev; 6. zaključek. obvestila ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča, da bo redni občni zbor združenja v ponedeljek, 23. junija t.l., ob 20, uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev volilne komisije; predsedniško poročilo o delovanju društva; razprava o poročilu; razrešnica staremu odboru; vobtev novega odbora; razno. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR organizira od 1. do 31. julija namiznoteniške poletne igre na stadionu 1. maj, v jutranjih urah, za otroke od 7. do 13. leta. Vpisnina 15.000 lir. Vpis in informacije na številko 745092 (Gabrijel Raseni), od 14. do 17. ure. Odbojka: Teodora državni prvak Teodora je slavila tudi v tretji tekmi finala italijanskega ženskega odbojkarskega prvenstva proti Civ Civ iz Modene. V Ceseni je zmagala s 3:2 in tako po zmagah s 3:1 in 3:2 v predhodnih srečanjih osvojila italijanski državni naslov. Pestra balinarska dejavnost v zamejstvu Turnir za pokal Kraškega doma Danes bo balinarska sekcija Kraškega doma priredila 8. tradicionalni mednarodni balinarski turnir za pokal Kraškega doma. Povabljenih je bilo skupno 12 ekip in sicer dve postavi domačinov — Zarja - Gaja, Kras - Sokol iz zamejstva ter lanski zmagovalec Zeleno jezero iz Dobrave, 8. september iz Štanjela, Hrast iz Kobjeglave, Brin iz Povirja, Orlek in Repentabor iz matične domovine. Igralo se bo na čas in sicer uro in četrt na dveh stezah v Repnu in dveh v Zgoniku. Zbor igralcev je predviden pri koči »Pod Rupo« ob 8. uri, od koder se bodo igralci po pozdravnem nagovoru podali na igrišča. (Z.S.) Na vrhu vse bolj zapleteno Šesto zamejsko balinarsko prven stvo prehaja v najzanimivejši del. Potem ko je v petek vodeči Sokol v zaostalem srečanju na Opčinah odnesel zlata vredno točko in prevzel vodstvo na začasni lestvici, je s tem položaj na vrhu še bolj zapleten. Do konca manjkajo še tri kola. Najprej bo jutri počival Kras, v zadnjem kolu (prihodnji ponedeljek) pa Sokol. REZULTAT ZAOSTALEGA SREČANJA: Polet - Sokol 2:1 (enojke 11:4; dvojice 8:11; četverke 11:1). NEPOPOLNA LESTVICA: Sokol 18 točk. Kras 17, Zarja in Danica 14, Gaja 12, Polet 11, Kraški dom 10. Polet in Gaja tekmo manj. RAZPORED JUTRIŠNJEGA PETEGA POVRATNEGA KOLA: Sokol - Gaja, Zarja -Danica, Kraški dom - Polet. Poči-val bo Kras. (Z.S.) Danes konjske dirke na hipodromu Montebeilo preživite razburljivo popoldne od 16. ure dalje OLINVIC TRST - Ul. del Bosco 10/A - Tel: 040/773902 TRENIRKE PO NORIH CENAH S POPUSTI OD 20 DO 60% končne serije prom. prodaja od 10/6 do 10/7 obv. občini