PRIMORSKI DNEVNIK OSVOBODILNE Ste v. 264 (1952) Poštnina plačana gotovini TRST, četrtek 8. novembra 1951 Spedizione in abbon. post, 1. gr. SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Cena 20 lir Tristranski predlog za znižanje oborožitve! jf za popis oboroženih sil pod nadzorstvom OZN bodo sv<^_“a?£* predložile v nujno proučitev glavni skupščini OZN vPisan kcTt prva°točka9-voIu Podrobno govoril o tem predlogu in9 izrazil upanje, da bo ARiz, 7. — Danes so obja-Londonu in.Wa. feX“®u besedilo tristranske nih jij*1 vseotuje načrt zahod. na dnevni red nove komisije OZN za nadzorstvo nad oborožitvijo va Pravi-V m razorožitev. *n32D—Cij-a’ U6itev IZJSr ZnA~T"J,?’ Velika Britanija W vt predložile v pro. . v-l- zasedanju glavne fff. Združenih narodov no J.e> omejitev in primer. 41 V» I:!?1 oboroženih sil *° obutev 6’ V®teVŠi at°m' bodo odtajali teti mednarod'ne na/pe- Vo tri vlade neodiložlji- •aialirj^t in trdno odločnost ^j* So z ^i za organi, lastno t1’ 50 potrebne za *Wbodn!rramt>0 in za obrambo ta JtT.,8? sveta. Prepričane bo so-v? vse vlade iskre. 1 S*3r,aie Pri ureditvi in •il j- I omejitvi oboroženih n^^*°TO(žitve, se bo vojna v*rSi znatno zmanjšala, ^Pila dezel Pa Se bo o-3 Vea. Hfcjite ■ nacrt za urejanje, o. CetoS *a primerno znižanje »iitvt oboroženih sil in abo Vtt. ®,®ora vsebovati kot pr-^ieci° dejanje crgaruzi. Wla informacij in lov^7,va- Ta sistem mera de. fa» Omogočiti mora, 'H [u, .Predpisanih omejitev. mogoče določiti bolj htaa!fve?a in bolj uspej-ne-5*4 »La in za mnogo časa ta. ^ bn ne bo mogoče dOilo. moral načrt Združenih za mednarodno nad-?>aD na^ atomsko energijo > k rtov 0ve<^ atomskega orož-k! ?teta? »lužiti kot podlaga Ja*, “»o. raznih delo v progra. Sukanje. omejitev in pri- Nižanje vse oborožitve Č/^Mv^ roženih sil, ki so za. «tVj ane pr; atomski oboro. t8- Tr- t r* raJT ^ so mnenja, da je j»Z?*vo o tem programu ten« • Vendar pa ni mo. Sj se ..^ograma izvesti, do. > ^irv Združenih narodov Wnapadu na Koreji. Ra-vS^tL16 treba hkrati z Iz-Sja Sa., prog ram a rešiti tudi W?vet na vprašanja, ki \ h- Prevzamejo sood. - z vsemi člani Združeni da se v svetu omo. hJ1 n'n^ente pogojev, v ka-• hi' zajamčita medna-lr in varnost. Mnenja V za približevanje anov govor ^,^%lihov pTed-log sv*-'llju Jr“m J . — Pred- radiu i . ie danes govoril k*val „.n ]e v svojem govoru ®e dežele sveta, naj i Wih , na*rt. ki temelji na poplsre točkah: L^OrMi. vseh oboroženih sil * ru,rilVe' ki naj se Izvede w^Ja®OBtvom Združenih paov ^govori za znižanje ve, k rWs:- v casu. ko se iz ^ sil jn oborožitve, ki C?-« dn„„ . Sm?.1**"!« oboroženih sil in naj se orov, ki 'Aspri T. “Oločili. WlV, ki iih bodo nSZl?. ^ločili. 'BVa ,A* Velika Brita-napovedale, da glavni skupMi-<*S2Pn! predlog za zni-fcJjj da ? ltve. «Upamo — je bo glavna skupščina Mila t . • 1«° v»rn;naŽ.rt kot nujno in »§?VU je anje»- T Htfvjetskanal°' da razpolaga-1 Jii , z veiiti2veza in njeni sa-k ^ So Smi vojaškimi sila-’Mj *Pravliene na akci- ^•h LVednJ, 2y.eza razpolaga HvT^b v,Yecjo zalogo atom. Kl^l. da «Dad na Koreji je sovjetski impe-SL' ?at0 n . obot a v! ja 1 pred i^bu'i taiHi, e svoje na-h^ti mr,,1 okoliščinah po-obrambni vo-ni' T'rum|a sradimo,,. je s^itji?: da 3„r®melj ugotovil SsiMa ne tK^-0va napadalna S da Sp u*i ničemer, je V »edai^Hk d? varnosti POt. ki vodi V >^nos? rU' pw' ^ bi *alo Slce*' d» svoje oborožene sile na podlagi, ki pravična in ki bo ravnotežje. Zdele se bo čudno, da govorimo o znižanju oboroženih sil in oborožitve, medtem ko gradimo našo vojaško silo. toda ti dve stvari nista neskladni med seboj. Obedve imata isti namen: varnost in mir. Znižanje oborožitve. ki je metoda, ki ji da-jemo prednost, se ne more izvesti, če se ni prej uvedel mednarodni sistem, ki naj omogoči znižanje oborožitve, ne da bi ogrožal varnost katere koli države. Nobena država si ne more dovoliti znižanja svoje obrambe, če ni gotova, da bodo vse ostale države napravile isto in v istem času. Predlog, ki smo ga danes skupno s Francijo in Veliko Britanijo objavili, nudi praktičen sistem, da pride do tega. Ta predlog predstavlja nov način reševanja tega vprašanja. Pripravljen je bil z največjo skrbnostjo in mnenja smo, da pomeni izboljšanje v primeri s prejšnjimi metodami. Ce bo sprejet, bo odpri pot k znižanju oborožitve in k zmanjšanju vojne nevarnosti*. Nato je Truman dejal, da mo. ra ta sistem vsebovati vse vrste orožja, sprejeti ga morajo vse države, ki imajo znatne oborožene sile, temeljiti mora na jamstvih, ki omogočajo praktič. no izvedbo teh načel po vseh državah. Omenil je nato predlog za združitev komisij Združenih narodov, ki se pečajo z nadzorstvom oborožitve, v eno samo komisijo. Vse vrste orožja in oboroženih sil bi morale biti vsebovane v enem samem skupnem načrtu in bi spadale v pri. stojnost omenjene komisije OZN, Izrazil je upanje, da bo današnji predlog vpisan kot prva točka na dnevni red te nove komisije. Predvsem predlaga Truman, naj se napravi inventar, ki naj bo stalno spopolnjen, o vseh oboroženih silah in o vsej oborožitvi. Ta inventar naj bi se napravil v vseh državah, ki imajo važne vojaške sile, in bi ga morali overoviti ter nadzorovati inšpektorji, ki bi prišli iz drugih držav in bi delovali v imenu Združenih narodov. Ti inšpektorji bi morali imeti vso oblast, da se lahko prepričajo o resničnosti podatkov. Med pripravljanjem tega inventarja pa naj prizadete države pripravijo točne dogovore za dejansko znižanje oboroženih sil. To znižanje naj se izve. de kolikor mogoče hitro, na način, da bo vsem očiten, in v vseh državah z enako odločnostjo. Temelj tega načrta je predlog, da se točno in jasno ugotovi, kakšno orožje in oborože ne sile ima vsaka država. To je prvi pogoj, od katerega je odvisno vse’ ostalo. «Nobena država ne more zni. žati svoje obrambe, če ne ve, ;• kakšnem položaju bi se znašla v primeri z oboroženimi silami drugih držav«, je pripomnil Truman. «Zat0 predlagamo kot prvi ukrep pošten in stalno spopolnjen inventar vseh oboroženih sil in oborožitve vštevši atomsko orožje. Ta inventar naj bi se izvedel po sektorjih začenši od manj važnih informacij do bolj kočljivih vprašanj. Noben sektor ne bi prišel v poštev, dokler se ne bi popolnoma izčrpal prejšnji, dokler ne bi prišlo do popolnega pregleda vseh oboroženih sil vseh vrst«. Ne bo dovolj, da inšpektorji vedo samo za višino oborožitve ob določenem dnevu pač pa tudi njen razvoj. Vedeti bodo morali, ali se oborožene sile določene države večajo ali manjšajo. Na podlagi podatkov bi nato sporazumno določili količino oboroženih sii in oborožitve posamezne države. Glede atomske, ga orožja je načrt, ki ga je že odobrila večina Združenih narodov, primeren za sedanji predlog o nadzorstvu -n znižanju oborožitve. Podatki glede atomskega orožja bi se zbrali v določenem trenutku med izvajanjem progrtma. To orožje bi nato prepovedali in uporabo atomske energije bi urejevali v skladu z določbami načrta Združenih narodov. Truman je dodal, da ZDA vztrajajo na tem načrtu, vendar pa so mi-pravljene proučiti kateri koli boljši načrt. Načrt bi se moral izvajati po etapah. Izvedba vsake pesa-mezrte etape bi ustvarila medsebojno zaupanje za naslednjo etapo. Ce pa bi katera koli država v danem trenutku izdala zaupanje ostalih držav, bi bile vse ostale države takoj o tem obveščene in bi Jahko pravoža. sno nastopile v svojo zaščito.. Nato je Truman izjavil da se odpor proti napadu na Koreji ne sme zmanjšati. Dokler napad in boji trajajo — kakor na Koreji ;n *«. m c.*, -nma Razen predstavnikov petih velikih držav sta za podpredsednika izvoljena še predstavnik FLRJ in Iraka Izvoljeni predsedniki posameznih odborov NOVI DRAKONSKI UKREPI V ANGLIJI ZAKADI POSLABSAHJA 60SP0DMSKE6A POLOŽAJA Primanjkljaj v plačilni bilanci se veča-Trimesečna ukinitev dnvoljenj za gradnje -15. januarja konferenca dežel britanske skupnosti * Ove resoluciji opoxicije proti vladnemu programu LONDON, 7. — Na današnji seji v spodnji zbornici je Chur. chill sporočil, da bodo do božičnih počitnic razpravljali samo o vprašanjih, ki jih bo predložila vlada. Laburistična opozicija se je temu odločno uprla in zahtevala glasovanje. Za vlado je glasovalo 305 poslancev, proti pa 227. Jutri bodo volitve še v zadnjem volilnem okrožju Barms-ley, ker so bile odložene zaradi smrti .laburističnega kandidata. Danes popoldne je v zbornici ■novi finančni minister Butler govoril o resnem gospodarskem in finančnem položaju Velike Britanije ter je v glavnih obri. sih obrazložil ukrepe, ki jih namerava vlada podvzeti, «da reši šterlingi). «Položaj naših plačil v tujini — je izjavil Butler — ki se že več mesecev ni več poslabšal, se je v zadnjih tednih 'znova poslabšal. Področje šterlinga ima primanjkljaj 638 milijonov dolarjev v primeri z državami z dragoceno valuto, v zadnjem trimesečju. V oktobru je ta primanjkljaj dosegel 320 milijonov dolarjev. Zaradi tega so se zaloge zlata in dolarjev na področju šterlinga naglo zmanj' šaie». Navedel je nato, da znaša primanjkljaj britanske plačilne bilance letno 700 milijonov šter. lingov. »zlasti zaradi oboroževanja, izgube Abadana in zvišanja svetovnih cen, ki se bolj nagilo dvigajo kakor angleške eene», ter je poudaril potrebo večje proizvodnje jekla in premoga v Veliki Britaniji, zato da se poveča proizvodnja in iz. voz. S tem v zvezi je navedel ukrepe, ki jih vlada namerava takoj podvzeti. Ti so: 1. Znižanje uvoza, ki bo omo. gočil letne prihranke 350 milijonov Merlingov, od katerih 130 milijonov pri uvozu iz Evrope. To »nižanje, ki bo povzročilo poslabšanje sistema uvoznih dovoljenj, se nanaša predvsem na racionirana živila, kakor svinjino, meso, mleko, čokolado, marmelado, suho gadje itd. To znižanje velja za države področja Šterlinga. 2. Znižanje deviz od 100 na 50 šterlingov letno za angleške turiste, ki potujejo v inozemstvo, izvzemii za turiste, ki po- Pasquinellijeva in Borghese zagovarjata ozopovce Stiki in pogajanja med repoblikini in ozopovci - „Memoran-dum" Marije Pasqumelli o »slovenski nevarnosti" LUCCA 7. — Za današnjo Iško krajino «obranila» za Ita-razpravo na procesu proti ga- lijo, napravila še en poskus: ribaldincem je veljalo nekaj | prepričala je Borgheseja, da bi večje zanimanje kot običajno, ko je dvorana skoraj prazna. Med pričami sta bila najavlje^ na Valerio Borghese, nekdanji poveljnik X MAS, in pa Mari-ja Pasquinelli, morilka angleškega generala De Wintona, ki je bila obsojena na dosmrtno ječo in ki prestaja kazen v neki kaznilnici v svojem rojstnem mestu Firenze. Maria Pasquinelli je najprej jojasnila, da ni rojena v Trstu, cot so se razširili glasovi, (ki so hoteli iz nje narediti nekak simbol «italijanstva Julijske Krajine«), temveč v Toskani, da pa je leta 1943 po italijanski kapitulaciji, »vzljubila Julijsko Krajino in ji sklenila po. svetiti svoje življenje«. Pasqui. nellijeva je bila v tesnih zve. zah z vrhovi fašistične republikanske hierarhije in je sodelovala s poveljstvom X MAS. Ceprav je bil glavni namen njenega zasliševanja ta, da se izve, kakšne zvese so bile med republikinskimi fašisti ij* ozo-;>ovci, se je Pasquinellijeva spu. ičala tudi na druga področja" predvsem pa Sp je vedno znova povračala k svoji priljubljen! temi o »slovanski nevarnosti« za italijanstvo Julijske Krajine«. Povedala je, da so Slovenci hoteli zavojevati Pulj, Trst, Oglej, Istro in> Furlanijo. To svojo temo o »slovenski nevarnosti« je Pasquinellijeva, kot je pripovedovala, razvijala že med vojno, Napisala je memorandumi *Ita-lijani in Slovenci«, ga — republikanka — poslala videmskemu CLN in poveljstvu X MAS »a tudi Badoglijevi vladi v Južni Italiji in celo »zaveznikom«. Kdo so bili v času re-publikinstva njeni »zavezniki«, sicer ni povedala, vendar je očitno mislila na Angloameri-kance, ki na tako «zaveznj|tvo« gotovo nc morejo biti ponosni, Nato ie pripovedovala, da je nenehni skrbi, kako bi JullJ- poskusil doseči sporazum z ozo. povci o nekaki skupni akciji v obrambo «italijanstva«. Do stikov je res prišlo, bila so celo pogajanja med ozopovci in poveljstvo X. MAS. vendar do sporazuma logično ni moglo priti, saj se ozopovci, povezani z Badoglijevo vlado odkrito ni-so mogli pridružiti fašistom, Borghese pa, spet ni hotel pristati na njihov predlog, da bi se X. MAS pridružila Badoglijevi, Italiji. ' . Sporazum v obliki, v kateri sl ga je zamislila Maria Pa-spuinelli, v začetku leta 1945 nikakor ni bil izvedljiv. Vendar je njeno pričevanje potrdilo pogoste stike med ozopovci in fašisti. Podobno je pričal tudi Valerio Borghese, ki je govoril z neko čudno moralno nedoslednostjo: poudarjal je (pa ne morda po namigu?), da so bili garibaldinci in ozopovci eno in isto kadar se je boril proti njim (imel da je nalogo, boriti se proti vsem partizanom), obenem oa govoril o ozopovcih z veUko simpatijo. Navajal je nekaj podrobnosti o sestanku med njegovim zastopnikom in ozopovskim poveljnikom m si seveda ni mogel kaj, da ne bj ob vsaki mogoči priliki govoril o ^slovenskih osvajalcih)). se sestali trije zahodni visoki komisarji. Pozneje )e ameriški visoki komisar sprejel Adenauerja. Ob. veščenl krogi so mnenja, da je namen teh sestankov pripraviti skupno sejo, ki jo bodo imeii jutri trije komisarji z Adenauerjem. za Evropo 2ENEVA. 7. — Tretje trimesečno poročilo gospodarske komisije OZN za Evropo javija, da s« bo^ primanjkljaj v dolarjih v državah Zahodne Evrope zelo verjetno še povečal Poročilo pravi med drugim: «Škupni znesek razpoložljivih fondov v colarjih ne more biti daleč od zneska ene milijarde in 800 milijonov dolarjev, ki so bili določeni za leto 1950-51. Toda vi-oeti je treba, ali bodo ti fondi v bodočih mesecih zadostovali ‘a klitje primanjkljaja v dolarjih, ne da bi povzročili preveč nevarno napetost«. Nato trdi poročilo, da je treba primanjkljaj y zlatu in dolarjih (838 milijonov dolarjev) na področju šterlinga za letošnje tretje trimesečje pripisati i deloma sezonskim činiteljem, jn j nadaljuje; «Z druge strani pa bo nadomestitev perzijskega pe. troleja z dolarskim petrolejem, če bo to trajalo, povzročila izjemna plačila v dolarjih v višini 250 milijonov letne..« Nato ugotavlja poročilo največje zvišanje življenjskih stro. škov v Franciji med vsemi zahodnimi državami v letu, ki se je zaključilo preteklega junija (zvišanje življenjskih stroškov 21 odst., zvišanje mezd 30 odst.) Glede zvišanja življenjskih stro. škov sledijo Franciji Norveška* Švedska, Finska, Danska in Holandska. Protest Italijanske unije proti sojenju v Lucci ..Politika" o tržaških italijanskih šovinističnih izbruhih 4. novembra - Nova skupina albanskih državljanov pobegnila v Jugoslavijo - Ugotovljen je vzrok nesreče pri Vinkovcih (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 7. - Italijanska unija za Istro in Reko je objavila v anenu Italijanov v Jugoslaviji pb priliki procesa proti italijanskim partizanom gari-baldincem v Lucci protest, v katerem označuje sojenje v Lucci kot novo protijugoslovansko provokacijo. «S sojenjem italijanskim partizanom garibaldincem — je med drugim rečeno v protestu — italijanske oblasti ne žalijo samo, spomina na partizane, ki so padli v borbi proti nacizmu, ne žali-jo samo njihova junaštva v borbi, da bi vrnili čast Italije, temveč je to sojenje hkrati tudi kršitev mirovne pogodbe. s katero se je Italija obye-zala, da ne bo preganjala svojih državljanov, ki so se v vr- Eisenhower v Parizu PARIZ, 7. —- Vrhovni povelj, nik atlantske vojske, general Eisenhower, se je danes vrnil iz Amerike v Pariz. Ob prihodu je izjavil, da je imel »zadovoljive razgovore« s predsed. nikom Trumanom in z ameri- Ameriška pomoč Jugoslaviji VVASHINGTON. 7. Predsednik Truman je poslal danes pisma senatorju Tomu Connal-lyu, predsedniku senatnega zunanjepolitičnega odbora, senatorju Richardu Russellu, predsedniku senatnega odbora za oborožene sile, poslancu Jamesu Richardsonu, predsedniku zunanjepolitičnega odbora predstavniške zbornice, in Carlu Winsonu, predsedniku oborožitvenega odbora zbornice, glede nadaljnje ameriške pomoči Jugoslaviji. V teh pismih izjavlja Truman, da bodo Združene države nudile »e nadaljnjo vojaško -n gospodarsko pomoč Jugoslaviji. «v skladu s konkretnimi programi, ki naj vsposobijo Jugoslavijo za njeno obrambo«. »Jugoslavija je izpostavljena stalnemu in naraščajočemu juri-tisku Sovjetske zve'e in, njenih satelitov«, izjavlja Truman stah zaveznikov borili v osvobodilni vojni«. «Mi Italijani, ki«sjpo se v Jugoslaviji borili proti fašizmu in danes v svobodi in bratstvu ustvarjamo boljše življenje — zaključuje protest — obsojamo ta pravni manever, ki nasprotuje iskrenim in nenehnim težnjam jugoslovanske vlade, da bi se ustvarili prijateljski odnosi med obema državama«. Nocojšnja »Politika« piše o šovinističnih izbruhih na tržaških proslavah 4. novembra, da italijanski iredentisti v Trstu izkoriščajo vsako priložnost, da bi osvežili spomin, ko so bili Trst, Gorica. Istra in deli Dalmacije priključeni Italiji. «Kot je bilo že objavljeno, so ob tej priliki v Stivanu odkrili spomenik tako imenovanih »toskanskih volkov«, ki je bil postavljen v prvi svetovni vojni v spemin na zmago italijanske brigade istega imena- Ta spomenik je bil med drugo svetovno vojno porušen, predstavlja dva volka, ki sta obrnjena proti Jugoslaviji. »Politika navaja nato izjavo conskega predsednika Paiutana, ki -je istega dne dejal: Med dvema različnima položajema; Med tistim iz leta 1918. ko so bili volkovi prvič postavljeni in današnjim položajem, ni nobene razlike, ker je v obeh primerih vladala samo ena volja...«. Nato list nadaljuje: «To bi moralo najbrž pomeniti jalovo željo italijanskih iredentistov, da si se še enkrat vrnili v Pulj, na Reko, v Zadar itd.. Poleg sedanjega sojenja pripadnikom garibaldinske divizije v Lucci kaže tudi ta iredentistična manifestacija dovolj jasno, kako se je italijanski šovinizem proti Jugoslaviji razplamtel«. Nova skupina štirinajstih albanskih državljanov, med katerimi ie tudi šest otrok, je prebežala te dni v Jugoslavijo. Albanski begunci izgledajo zelo izmučeni in izjavljajo, da jemlje lakota v Albanrji ljudem še zadnje ostanke zdravja. Om z grozo pripovedujejo o taboriščih smrti, v katera pošiljajo vse tiste, ki so policiji sumljivi. Pobegli državljani pripovedujejo tudi, da v Albaniji zbirajo prispevke za Korejo, Ti prispevki se nabirajo na ta način, da se prebivalstvu izročijo seznami, koliko mora kdo dati kot prispevek. Vzrok včerajšnje prometne nesreče pri Vinkovcih je bil danes uradno ugotovljen in krivdo nosi — kot se je takoj mislilo — prometnik postaje Mir-kovci, ki j« dal Orient-Ekspres-s\i svoboden prehod, čeprav 'ni prejel za to potrebnega dovoljenja iz Vinkovcev. Tako je prišlo do trčenja, pri čemer je Orient-Ekspress s polno brzino trčil v kompozicijo drugega vlaka. Pri tem so bili poškodovani štirje vagoni, v katerih so se potniki ponesrečili. V samem Orient-Ekspressu pa ni bilo nobene žrtve. R. R. Sko z i sito in.rešeto Dunajska «Listina miru> Kominformcvski kSVETOV-Ni SVET MIRU,, predvčerajšnjim na. Dunaju razglasil tako imenovano « LISTINO MIHUv, ki sestoji petih točk. V točki 2 je med drugim rečeno: «y Evropi bodo lahke samo pogajanja, meq velikimi silami dovedla, do ustvarjanja vzpostavitve, zedinjene demokratične Im miroljubne Nemčije... Ti sporazumi se bodo morali raztegniti zlasti na A-zijo, kajti oni so navdihnjeni s pravic0 m z realističnim pogledom na mednarodno politiko...» To namreč pomeni, da si bodo velike sile razdflile sifet na interesne sfere, kar je pa vedno dovedlo do novih vojn. V točki 3 i* rečeno, da mora biti zajamčena azijskim narodom pravica za neod vis-nost in teritorialna integriteto brez tv-jega vmešavanja, česar pa Sovjetska zveza niti if Evropi ne spoštuje, »('cer ne bi w-o postopale s svojimi sateliti kakor postopa, saj je v Poljski postavila tvojega maršala celc za ministra vojske, da ne govorimo q Ma- džarski, kjer se sovjetske čete po mili volji sprehajajo prav tako kot na Poljskem- V četrti točki je rečeno, da se mora priznati kolonialnim narodom pravica, da «urejajo svoja vprašanja na gospodarskem in političnem polju brez pritiskat in tujega vmešavanja in da ne smejo biti podvrženi vojaški odkriti ali zakrinkani okupaciji.» Nermi, ki je prečital vse te točke seveda ni povedal, kako se te lepe besede komin-formovske «Listine miru» strinjajo z njegovo in Togliattijem zahtevo po izgubljenih afriških kolonijah in celo po Trstu in vsem Tržaškem o-zemlju Tudi ni povedal, kako se strinja s temi besedami pritisk — vojaški in politični — ki ga izvaja Sovjetska/ zv&za s svojimi sateliti na Jugoslavijo. Se bolj pa je seveda molčal o gospodarskem pritisku Sovjetske zveze m satelitov na to državo, ki izvaja ie četrto leto popo’no gospodarsko blokado proti njej. Vse to so torej lepe besede — toda xnno besede. Kamin formovsk n praksa Pa je tem besedam popolnoma nasprotna. Morda pa kominjormovski ■iladlccbesedni mirotvorci menijo dtt se njihovih pet'h točk oni sami niso dolžni držati in da veljajo le za druge. V Manjvrednostni kompleks Angleški časopis uINTELLI-GENCE DIGESTv je v svoji oktobrski številki napisal med drugim, da je Eisenhower storil vzelo težko psihološko napako, ko je imenoval nekega italijanskega generala za poveljnika tako imenovane »alpske obramben, kajti «kdor pozna do dna narodinostno-politiini položaj alpskega odseka, zelo dobro ve, da Avstrijci. Nemci in Slovani Italijanov nikakor ne morejo vi-deti«. Dalje piše isti časopis: «Zaupanje obrambe avstrijskega ozemlja poveljstvu italijanskega generala se smatrA med prebivalstvom kot žalitev« in dalje: «... vojaška vrednost Italijanov, razen alpinskih čet. je dobro znana kot zelo šibka«. Včerajšnji «Giornale di Trievte» omenja gornjo angleško oceno italijanske vojske in pravi, da so to u.itupide af-fermazioni», za katere «abbia-mo fatto il callo» (trdo kožo). No, kljub temu posveča tej oceni kar uvodni članek dolg cela dva stolpca. Lahko si mislite kakšne izraze uporablja tržaško De Gasperijevo glasilo za takšno angleško o-ceno njihove nepremagljive vojske. Da pri tem zmerja Jugoslovane in njihovo vojsko ni potrebno poudarjati. Končuje pa svoj uvodnik z aluzijo na angleško inteligentnost. Vendar pa je vrhunec v trditvi, da Avstrijci in Slovar-ni ljubijo danes Italijo bolj kot kdaj koli.... Telesno ali duševno nepopolno razviti ljudje imajo po navadi tako imenovani »kompleks manjvrednosti», ki je vzrok njih hudi jezi če jim kdor koli njihovo pomanjkljivost omeni. V primer« omenjanja italijanskih vojaških sposobnosti pa vidimo tudi iz gornjega primera, da imamo opravka s — dejali bi •— kolektivnim kompleksom manjvrednosti. Sicer se ne bi za risdko besedo tako po Petelinje zaganjali. Neki pregovor pravi, da resnica najbolj peče. Ned nun iMnim DUNAJ, 7. — V okvirji proračunske debate v avstrijskem, parlamentu so poslanci postav, ljali tudi nekaj vprašanj v zvezi z avstrijsko-italijanfckirm odnosi in, s položajem nemške manjšine y Italiji. Na vpraša-nja je odgovarjal zunanji minister Gruber. Socialistični poslanec Reis. mann, je y svojem vprašanju navedel vrsto obtožb proti ravnanju italijanskih oblasti. Poudaril je, da Italija ne ispolnju. je pariškega sporazuma z Avstrijo. Razen v Boizanu na Južnem Tirolskem še vedino ni bilo upravnih volitev (kot znano, se upravne volitve na tem o-zemlju zavlačujejo s prerekanjem o tem, kdo je pristojen Izdelati pravilnik za volitve). »Tirolci se poleg leta pritožujejo zaradi navala Italijanov v njihovo pokrajino, tako da se zdi, da je italijanizacija Poadižja danes ostrejša kot kdaj koli«, je dejal Reismann. Nato je Reismann govoril o opcijah in navedel: «Optanti se ne morejo vračati, ker so njiho. ve domove že zasedli Italijani. Samo 10 odst. prošenj za opcije je bilo rešenih. Zdi se torej, da se sporazum med Italijo in Avstrijo ne izvršuje«. Posilanec Oberhammei, član demokristjanske »Volkspartei«, Pa je dejal, da so še številna vprašanja nerešena: šole, jez k, šolski in univerzitetni naslovi, lastnina optantov, podoore upokojencem in vojnim invalidom. Vendar Oberhammer ne doiži zaTadi tega demokristjana De Gasperija, temveč italijansko birokracijo. Dejal je tudi, da je bilo po zaslugi ministra Gruberja nekaj vprašanj že rešenih. Gruberjev odgovor jp bil zelo previden, pa vendar zgovoren. Dejal je med drugim: «Na nekaterih področjih je b-jj goto. vo dosežen napredek, na drugih pa je položaj manj zadovoljiv«. O podatkih poslanca Reismanna glede, opcij je dejal, da niso popolnoma točni in nadaljeval, dH se bo avstrijska vlada tudi v bodoče trudila, da bj dosegla dokončno rešitev jezikovnega vprašanja, opcij in ostalih vprašanj. PRIMORSKI DNEVNIK! == J =a p. novembra 1951 TR2ASKI dnevnik KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, četrtek 8. novembra Bogomir, Neživ Sonce vzide ob 6.52, zatone od 16.45. Dolžina dneva 9.53. Luna vzide ob 14.22, zatone ob 0.54. Jutri, petek 9. novembra Božidar, Sebislav Razgibano delovanje prosvetnih drnštev Prvi nastopi pevsKiH zborov in dramskih družin Po uspelem občnem zboru i Kontoveljcev, tako po visokem SHFZ, ki je zaključil preteklo delovno leto, so se nekatera prosvetna društva v mestu in okolici že lotila konkretnega dela na različnih kulturnih področjih. Za nastope v jesenski sezona, se pripravljajo pevski zbori in dramske družine. Tako bo v soboto nastopil v Kcpru pevski zbor «Ivan Cankar« na zaključni prireditvi Tedna slovenske kulture. Poleg «Ivana Cankarja« bodo na tem večeru nastopili še drugi pevski zbori iz Koprščine. Za 2. decembra pa pripravljajo »Igo Gruden« iz Nabrežine. «Valentin Vodnik« dz Doline ter «Tržaški zvon« skupni nastop v Avditoriju. To bo svojevrsten koncert, saj bodo vsak s svojim programom nastopili kar trije zbori z našega ozemlja. Za koncert se že zdaj temeljito pripravljajo, saj bo prav zaradi skupnega nastopa med njimi nekakšno tekmovanje. ki bo nudilo priliko poslušalcem, da ocenijo napredek naših delovnih pevskih zborov in jih med seboj primerjajo. Ob tej priliki moramo tudi omeniti uspel nastop pevskega zbora «Slavko Škamperle« na radiu XI amgloameriške cone, ki je bil 1. novembra. Koncerjt je vodil pevovodja Franc Venturini. Na dan žrtev pa so zbori peti na pokopališčih in tako počastili spomin padlih junakov. Pri nekaterih prosvetnih društvih pripravljajo kulturne večere. Studijska knjižnica organizira v mestu kulturna in znanstvena predavanja, katerih pa se ne morejo udeležiti zaradi različnih ovir mnogi člani posameznih prosvetnih društev. Prav zato pa bodo take večere pripravila tudi društva sama. tako da bodo imeli vsi člani in prijatelji društev v svojem okolišu priliko udeležiti se zanimivih in poučnih večerov. V programu so najprej literarni večeri s predavanji ter recitacijami. Prosveta si je oskrbela tudi dober filmski a-parat, s katerim bo poživljala prosvetne večere in predvajala na terenih poučne filmske predstave. Mnogo navdušenja pa vlada med dramskimi družinami, ki hite z izbiro iger in igralcev, da bodo lahko še v tem letu nastopile. Prvi. ki se nam bodo v letošnji sezoni predstavili, bodo Prosečani in Kontovelj-čani. Njihova družina pripravlja za prihodnjo nedeljo spevoigro «Lojtemice». za katero je napisal scenarij domačin Alojz Cijak, pevske točke pa je pripravil pevovodja Viktor Čermelj. Pri spevoigri bodo sodelovali tudi člani pevskega zbora. Ta nastop obeta pravo zmagoslavje Prosečanov in številu nastopajočih, kakor tudi po kakovosti, kar nam zagotavljajo že imena sodelujočih. Poleg »Lojtemice« bo ta večer uprizorjena še enodejanka «Cu. dež v pustinji«, ki jo režjra Lojze Starc. V tem mesecu bo nastopila tudi dramska družina iz Križa. Rudi Košuta pripravlja s Križani Molierovo komedijo «Geor. ge Dandin« («Jurij Tepček«). Križani bodo nastopili v Nabrežini. ker doma nimajo dvorane. Gotovo pa ne bodo ostali le v svoji najbldžji okolici, temveč bedo obiskali tudi druga prosvetna društva, ki imajo odre na razpolago. Pri Sv. Vidu pa so letos ustanovili dramsko družino, ki jo bo vodil tov, Stane Raztresen. Tudi druge dramske družine kot v Borštu. Plavjah. Bazovici in drugod ne počivajo in upamo, da bomo tudi o njihovih uspelih nastopih kaj' kmalu "pitali. Qb koncu moramo povedati, da bo v Gregorčičevi sobi v novih prostorih SHPZ v Ul. Roma gostoval za naše najmlajše lutkovni oder. Ne simejo se pa zato ustrašiti naši malčki iz oddaljenejših krajev, da jih zaradi tega lutke ne bodo več o-biskale po vaseh in okolici. Tov. Marsič bo vsem svojim dragim poslušalcem ostal zvest in iih kot lani razveseljeval. Najmlajiši bodo imeli tudi možnost, da se bodo vpisali v tečaj za ritmično gimnastiko, ki ga bo vodila tov. Olga Gorjup. Začetki letošnjega dela prosvetnih društev nam obetajo, da bo ta sezona razgibana in plodna in da bodo prosvetna društva mnogo storila za širjenje prosvete med ljudstvom. Pri akciji «Teden za našega dijaka«, ki ga je organizirala Dijaška Matica, je poleg pover. jenika sodeloval tudi, ((Študentovski klub — Nabrežina«. y nedeljo 4. t. m. so dijakinje priredile zabavni večer s plesom. Sodelovale so skoraj vse in to zelo složno. Potrudile so se, da bi čim bolje ustregle vsem, ki so v ta namen prispevali. Ples je obiskalo precejšnje šte. vilo ljudi. Znesek, ki smo ga nabrale, bo prvi prispevek, ki ga bomo nudi[f. dijakinje iz na. brežinskega okraja Dijaški Ma. tjci. Taki večeri se bodo ponavljali, tako da bo naša pomoč čim uspešnejša. Lepo bj bilo, da bj se temu društvu pridružili tudi dijaki in bi tako skup. nc z dijakinjami sodelovali pri nadaljnjih kulturnio-zabavnih večerih. Pohvaliti moramo delovanje, natorežinsfcih dijakinj, ki se zavedajo, kakšno d;elc in dolžnosti opravlja Dijaška. Matica. Ta. ko so pomagale domačim pover. jenikiom in pokazali^ drugim, kaj pomeni dobra volja in zavednost. IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA Tolpa vlomilcev v avtomobile pod ključem Se pred kratkim sta bila begunca Rcimeo Schauer in Dorr.e. nico Diacci, oba, stanujoča začasno v begunskem- taborišču pri Jezuitih, obsojena na 1 leto an 8 mesecev zapora, ko so jima dok;,zali, da sta vdrla v razna vozila, iz katerih sta odnesla več ali manj vredne stvari, ki sta jih kasneje razprodala.. Ker pa je policija sumila, dla morata zlikovca znati marsikaj o vlomih, ju je še nadalje zasliševala in končno prišla do podatkov, ki so dovedli do aretacije Marija Grandusa in Ansel. ma Bellea. medtem, ko je bil tretji krivec Giordano Marche. si izginil brez sledu. Vsi trije zlikovci so namreč v noči med 7. in 8. oktobrom tega leta vdTli nasproti hotela Milano v avto ((Renault«, last ameriškega državljana, Leona Kuzmanoffa ter odnesli celo vrsto fotografskih aparatov in razne druge predmete, ki jdh je imel mož spravljene v kov-čeku in lepenkasti škatli. S poldrugim milijonom lir vrednim plenom so se zlikovci naglo u-maknili in po stranskih ulicah prišli do Evangelskega trga, kjer so s« ustavili in skrili stvari pod neki avto. Schauer in Diacci pa sta celo zadevo, od tatvine do skrivališča, opazovala. ker sta bila zlikovcem stalno za petami. Cim pa je trojica skrila blago, se je oddaljila. Tedaj se je začelo delo beguncev. Vzela sta lepenkasto škatlo in se z njo naglo oddaljila proti Trgu Pontercsso, kjer sta škatlo odvrgla; blago, nekaj srebrnine, pa sta si pridržala. Kasneje sta lepo srebrno zapestnico prodala neki Enrici Tiani. Begunca, ki imata najbrž že v krvi navado kraje, sta se ponovno napotila proti Evangeljskemu trgu, kjer sta nameravala odnesti še kovček. Toda smola je hotela, da je prišla tedaj tudi druga trojica, ki je kmalu spoznala pri čem- je in zahtevala vrnitev škatle. Nastal je prepir, ki se je končal z zmago močnej. še skupine, ki Se je seveda oddaljila s kovčkom. Oba begunca pa sta ostala z dolgim nosom, vendar sta izvedela od) neprevidnih tatov, ki so se med pr e. pirom Idicali, imena. Pri zasliševanju sta seveda to izd'ala. Policija je na podlagi sicer netočnih podatkov aretirala dva izmed krivcev, tretjega pa ni mogla najti nikjer. Nadaljnje zaslišanje je potrdilo, da sta Grandus in Belle že stara znanca policije in dobra specialista za tatvine. Tako so se vsi znašli pred sodiščem: Schauer in Diacci že drugič v istem m«3ecu zaradi tatvine, Grandus in Belle zaradi tatvine z vlomom in končno še Enrica Tiani, zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Diacci in Schauer sta bila obsojena na 5 mesecev zapora, REVŠČINA NE SME BITI VZROK, DA BI TALENTIRAN OTROK NE ŠTUDIRAL! ZA TO SKRBI ((DIJAŠKA MATICA«. PODPRIMO TO NJENO PLEMENITO DELO OB VSAKI PRILIKI, POSEBNO PA V »Tednu za našega dijaka“ QORISKEQA S spomeniki ne bodo Mazali ilalijanslva naših Zp nekaj dni opažamo, da v Šovinističnih časopisih dan. za dnein objavljajo poročila o pro. slavljanj.u »zmage« italijanskega orožja v prvi svetovni vojni, o postavljanju spomenikov italijanskega iredentizma po čisto slovenskih krajih , ob vzhodni italijanski meji. Na dovolj da smo pred dnevi čitali poročilo o slovesnem, odkritju toskanskih volkov v Sti. vanu, ki je popolnoma slovenska vas na Tržaškem ozemlju, že simo v videmski izdaji «Ga.z-zettlna« lahko zasledili drugo poročilo, v katerem je rečeno, da so ab vzhodni italijanski meji. in sicer v vasi Klodič v Beneški Sloveniji, postavili še en spomenik, to pot spomenik vsem tistim, ki so »darovali svoje življenje na polju dolžnosti in obrambe domovine.« Seveda je tudi ta spomenik postavljen na čisto slovenskih tleh. Čudno se nam zhi, kaj je spodbodlo italijanske oblasti odnosno šovinistične organizacije, da so se prav v zadnjem času s tako vnemo lotile postavljanja spomenikov padlim vojakom 'n to često celo tam, kjer se italijanski vojaki sploh niso borili. Ce bj hoteli ljudje, ki se pečajo s postavljanjem spomenikov, biti zares dosledni in se držati pri tem delu nekih načel, tedaj bi morali vedeti, da je vsako postavljanje spomenikov padlim italijanskim vojakom (beii fašistom) tostran mosta Sv. Kvirina čez Nadižo žalitev slovenskega ljudstva, ki tamkaj prebiva in ki »e je vedno tako odtočno borilo, zlasti se v ^ na-rodnsvobodli 1 n i bor*bi proti ia-^stičnim tolpam'. Ko razni generali m predstavniki šovinističnih strank blagoslavljajo spomenike po slovenskih vaseh, naj 9e P'ITV dobro zavedajo, da s takima dejanji ne bodb izbrisali pečata narodnostne pripadnosti tistih krajev, katerim ga je tisočletno prebivanje Slovencev vtisnilo. V Vidmu bi radi trgovali s Slovenijo Na sedežu Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Vidmu je te dni bilo posvetovanje predstavnikov Trgovinske zbornice, raznih gospodarskih ustanov in županov obmejnih občin z Jugoslavijo, da bi ponovno oživili videmski sporazum z dne 3. februarja 1949 o izmenjavi trgovskih predmetov goriške in videmske pokrajine s Slovenijo. Sklenili so, da bj skupaj s predstavniki goriške Zbornice odšli v Ljubljano in se s tamkajšnjimi trgovinskimi predstavniki pomenili o nadaljnjem trgovanju. Ples in vino V baru pri letne#i plesišču «Gira» si je nekega poletnega večera gasil žejo, ali pa morda zalival tudi ljubezensko razoča. ranje s «pijačo pozabe« 19-let-ni Taglianut Jožef iz Gradišku, te. Ker se je z izbuljenimi očmi težko premikal na natrpanem plesišču in motil plesalce, so ga orožniki pospremili domov. Naslednjega dne pa so ga zaradi pijančevanja prijavili sodniji. Včeraj so Taglianuta obsodili na 1000 lir globe. Medtem ko je vino spravilo Taglianuta pervikrat pred sodnika. ie bil 50-letni Pulita Marko iz Ul. Baiamonti 14 zaradi žlahtne kapljice obsojen že tri. najstkrat. Za zadnji prekršek bo moral plačati 3000 lir gl^be in poravnati sodne stroške. j garja Jožefa iz Srednjega v Slovenski Benečiji. Na isto kazen so zaradi istega prestopka obsodili tudi 24-letnega Tom-masinija Brina iz Padove. Njemu pa sq kazen odpustili na podlagi amnestije z dne 23. decembra 1949. Seznam kmečkih delavcev Goriški župan sporoča, da je od včeraj dalje na razglasni deski županstva objavljen četrti dodatni seznam kmečkih delav. cev. ki bivajo v goriški občini. Seznam bo interesentom na vpogled petnajst zaporednih dni, in sicer do 21, novembra. Delavce na omenjenem seznamu morajo delodajalci upoštevati pri socialnem zavarovanju, pri plačilu družinske doklade in zavarovanju proti boleznim. Seznam je na vpogled v u-radnih urah. Ubežniki v Jugoslavijo m Francijo Edino ujemo med neštetimi ubežniki, ki so bili zadnja tri leta obsojeni v Gorici zaradi skrivnega prestopa jugoslovan-sko-italijanske meje, tvori 29-letni Podvršček Jožef iz Loč-nika. Podvršček ni kot vsi ostali. katerih številna imena tedensko polnijo stolpce naše sodnijske kronike, zbežal v Jugoslavijo, marveč v Francijo. Zbežal je že oktobra 1947 v bližini Cunea in se pred časom vrnil domov. Vsi domačini so vedeli, da je šel v Francijo in z njimi tudi orožniki, ki so ga ob povratku prijavili sodnim oblastem zaradi nezakonitega prestopa meje. Obsodili so ga na 3 mesece zapora in plačilo 16.Q0O lir globe. Kazen so mu odpustili na podlagi amnestije z dne 23.12.1949. Na tri mesece zapora in ojačilo 16.000 lir globe so nato pogojno obsodili zaradi nezakonitega prestopa državne meje z Jugoslavijo 27-letnega Blažiča Vladimira iz Dolenj. 31-letnega Preta Catalda iz Para-bite pri Lecci in 17-letnega Du- Lažja avtomobilska nesreča Zaradi lažjega sunka nekega avtomobila je včeraj moral v bolnico 60-letni Lego Livij s Trga Cavour 3. Lego se je ponesrečil'v Ul. Duca d’Aosta. Pri padcu se je lažje popraskal po desni nogi. Ozdravel bo v nekaj dneh. Seja občinskega upravnega odbora V beli dvorani goriškega županstva se bo nocoj ob 18. sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Na seji bodo razpravljali predvsem o vprašanjih, navadnega upravnega značaja in sestavili dnevi red za prihodnjo sejo jesenskega zasedanja občinskega sveta. IZ SODNIH DVORAN Nad milijon nekritih bančnih nakazil Kot obtoženec bi moral včeraj pred kazensko sodnijo znani goriški trgovec z železom 37-letni Saponelli Gino s Kor-za Italia 27. Saponelli je bil obtožen, da je pred časom kril svoje dolgove z nekritimi bančnimi nakazili. V nekaj mesecih se je rešil številnih upnikov za 1 milijon 200 tisoč lir nekritih bančnih nakazil. Sodnik dr. Siena je zaradi obtoženčeve bolezni odgodil razpravo. medtem ko bosta Grandus in Belle obsedela kar 3 leta in 6 mesecev. Tianijevo pa so oprostili, ker je žena dokazala, da je srebrno zapestnico, o kateri sto ji begunca >zatrdila, d'a sta jo prinesla iz domovine, pravih no vpisala v poseben seznam kakor določeno po zakonu. Sodnik; Graibb, tožilec: dir. Savona, obramba: F. Presti. Taksi v avto zaradi spolzkih tal Rahej. dež, ki je začel včeraj pršiti, je kaj kmalu spremenil asfaltirane ceste v pravcato drsališče za vozila in predstavlja za šoferje velik strah. Čeprav postajajo previdnejši, se vendar zgodijo nesreče, ki jih v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti. Podoben primer se je zgodil včeraj malo Pred poldnem 48-letnemu Carlu Paolettiju, ko je vozil za volanom svojega taksija po Ul. Navali v smeri Sv. Justo. Cesto je nekoliko položna in je zato šofer vozil še previdneje. Na nesrečo pa je takrat privozil z nasprotne stranj «Fiat 1100», katerega j* .vpziljt letnica 43-letna Nerina Levi iz Ul. Piccardi 34, ki je tedaj prav na križišču z Ul. Seganti-ni zavila na stransko pot- Šofer taksija je sicer takoj zavrl, vendar je zaradi spolzke ceste drsel po cesti navzdol in tako trčil v «Fiat 1100». K sreči sta ostala oba šoferja popolnoma nepoškodovana, medtem ko je taksi le malo potolčen na spradnjem delu. «Fiat» pa je Po trčenju ostal pravcata razvalina. Sunek mu ie namreč dobesedno uničil vrata in tudi ostale dele karoserije. Zopet oplenjen avto Giovan/ni Milo Menin doma iz Benetk in trenutno po trgov, »kih opravkih v našem mestu je včeraj zvečer ustavil svojo »Lamcio Ardeo« v Ul. Valdirivo v bližini križišča z Ul. Carduc-ci, zaprl vrata in se oddaljil. Ko pa se je čez nekaj časa vrnil je opazil, da s0 bila vrata odprta in v notranjosti ni bilo več njegovega kovčka, v katerem je imel razne trgovske dokumente, 3 srajce, 15 parov nogavic, 13 robcev, 1 volneni pulover, 1 pižamo in 2 brivna pribora. Mož ni izgubil časa, temveč se je napotil na policijo in tatvino prijavil ter dodal, da trpi približno 50.000 lir škode. Po njegovem mnenju so nežna, ni tatovi odprli vrata s pomočjo ponarejenih ključev. Kljub spolzhi cesti trije ljudie na motorju Popoldne je v notranjosti pristanišča Duca D’Aosta 39-letnj Carlo Guerrini iz Sv. Sobote naložil na svoj motor kar dva potnika in sicer Vittoria Marussija ter Luciana Naveri-ja. s katerima je zavozil po lepi cesti, ki pelje k Lloydovem stolpu. Ker je bila cesta mokra, je mož vozil skrajno počasi, vendar je v bližini menze zgolj iz previdnosti zavrl, ker se je prav tedaj pojavil na križišču težak traktor s prikolico. Zaradi zaviranja se je vozilo spodrsnilo in vsi trije so zleteli na tla, medtem ko je motor zdrsnil še naprej in se ustavil šele pri zadnjem kolesu prikolice. Sam0 Guerrinj je bil potreben zdravniške pomoči. katero mu je nudil zdravnik Rdečega križa, ki je prišel na mesto z rešilnim vozom in mu priporočil 6 dni počitka ter večjo previdnost v bodočnosti. Kasneje se je tudi Marussi zatekel po pomoč v bolnico kjer pa so ga zaradi ran na kolenih in komolcih pridržali s prognozo 8 dni. Zidar padel z odra Pri gradnji novih hiš v Ul. Flavia pri Sv. Soboti se je vče. raj popoldine zgodila 56-letne-mu Josipu Furlanu, stanujoče, mu v Škofijah št. 407, razmero, ma huda nesreča, ki je moža prisilila v bolnišnico. Furlan je namreč bil kot zidlar zaposlen na 2 m visokem zidarskem odru in je nepričakovano iz neznanih vzrokov izgubil ravnotežje in zletel na tla. Sodelavci so mu prihiteli takoj na pomoč in ga z osebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi' močnega udarca na kolku z verjetnimi kostnimi poškodbami in zaradlj udarca na desnem ramenu pridržali na ortoped- Pri nas cene naraščale v coni B pa občutno padajo V raznih lokalnih šovinističnih časopisih je dnevno na pretek novic o coni B. seveda ena bolj grozna od d-ruge; namen vsega tega- ogabnega pisanja pa je le, prepričati Tržačane nemogočih gospodarskih razrpe-rah v coni B ter o dejstvu, da tam ljudje naravnost ((umirajo« od lakote. Razen tega je pa naloga omenjenih člankov nekako potolažiti nezadovoljstvo tukajšnjega prebivalstva zaradi stalnega dvigan-ja cen življenjskim potrebščinam češ. poglejte, saj se tukaj dobro živi, saj se naravnost cedita med in mleko v primeri s cono B. Čeprav se omenjeni časepisi potrudijo, da objavijo vsako, tudi najnepomembnejšo vest, da le služi njihovemu namenu lažnega prikazovanja razmer v čopi B, se ni nihče »spomnil« omeniti vsaj z besedico vesti, da so se pred dnevi znižale v coni B cene nekaterim življenjskim potrebščinam. Zakaj to molk? Zadeva je povsem preprosta. Kljub temu da stalno govore in pišejo, kako dobro se živi na našem ozemlju, kažejo statistič. ni podatki o dviganju ih padanju višine življenjskih stroškov prav nasprotno in sicer, da so se življenjski stroški v zadnji letih zelo zvišali ter da porabi štiričlanska družina danes za hrano in obleko mnogo več. kot na primer pred dvema, letoma. Tako so na primer gospodinje še v začetku leta 1950 plačevale za liter olivnega olja okrog 400 lir. za liter namiznega pa okrog 320 lir; danes stane liter olivnega olja že čez 500 lir, liter najslaibšega namiznega olja pa preko 40Q lir. Tudi cene masti in slanini so se verjetno dvignile- Leta 1949 so gospodinje plačevale mast in slanino še po 280 in 300 lir kg, letos morajo dati za isto 520 in tudi 540 lir za kg. Cena kruhu je bi. la še lansko leto 88 lir za kg; seveda je bil to kruh napravljen iz enotne moke. Bel kruh je bil nekoliko dražji in sicer 110-125 in najdražji 150 ali 160 lir za kg. Nenadoma so peki prenehali sploh peči kruh iz enotne moke z izgovorom, da ga prebivalci ne kupujejo; isto. časno so pa tudi dvignili cene belemu kruhu. Danes lahko go. spodinja kupi kruh samo še po 125, 130. 140. 160 in celo 200 lir za kig. Zelo se -je podražilo tudi meso, ki je postalo tako skorajda nedostopno mnog1 m tržaškim družinam. Samo v zadnjih tednih je narastla cena mesu približno 60 lir za kg. da ne govorimo o veliki spremembi v cenah iz leta 1949 in letošnjih cenah. Zvišale so se prav tako tudi cene mleku in kar je za zimski čas najvažnejše tudi cene kurivu. Pa tudi če pogledamo izložbe s tekstilom, ali obutvijo bomo opazili podobno. Blago, ki je stalo še pred časom 900 lir meter. se je podražilo kar za 400, ali tudi več lir. Čevlje, ki smo jih pred letom še kupovali za približno 4 do 5 tisoč lir, stanejo danes že okrog 6 in sedem tisoč lir. skeim oddelku. Ce bo šlo vse po sreči, bo Furlan okreval y 15 do 60 dlmeh. Otrok ranjen med igro z mino Kmalu po 15. uri je Liljana Dugolin por. Candotti iz Ul. Orlandini pripeljala v bolnišnico svojega 9-letnega sina Clau-dija, ki je imel manjše rane na rokah, nogah in kolenu. Zdrav, nik je takoj opazil, da jih je otirok dobil najbrž zaradi eksplozije kakega vojnega predmeta. Ko ga je vprašaj, je otrok to potrdil in izjavil, .da je skupno z nekaterimi prijatelji našel na nekem travniku v bližini svojega stanovanja minski dteto. nator, na katerega je začel metati kamenje in tako sprožil eksplozijo. Fantu i® zdravnik samo izpral m obvezal rane, nakar g^ je izročil materi, ki ga je odpeljala domov. Padec delavca s 5 metrov visoke lestve Med. delom v palači urada za javna dela je 56-letni zidar Martino Becovich iz Ul. Cister. none 47 včeraj zjutraj padel s 5 metrov visoke lestve in si zlo. mil peto desne noge. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga pripeljali v bolnišnico, kjer bo verjetno ostal najmanj 25 dni na ortopedskem oddelku. Neroden udarec Petintridesetletni Paolo Me-ntgbino iz Ul. dellTstria 48 je včeraj po nerodnosti zadel z nogo v kolesno os nekega vozička v bližini hangarja št. 9 v starem, pristanišču. Udarec je bil tako hud, da 5® j® m°ž mo. ral zateči v bolnišnico, kjer so ga pridržal; zaradi močnega u. diarca na gležnju leve noge z verjetnimi kostnimi poškodbami na ortopedskem oddelku. Mož bo ostal v bolnišnici v najboljšem primeru samo 7 dnu če se pa bo izkaizalo, da so tudi kostne poškodbe, bo moral podaljšat bivanje y bolnišnici za najmanj mesec dni. Med eksplozijo mine opečen delavec Okolj 10. ure zjutraj so s privatnim avtom pripeljali v bol. nišnico 38-letnega Giuseppeja Saina lz Ul. Cancellieri 25, ki so ga sprejeli zaradi opeklin II. stopnje po obrazu in po rokah, na dermatološkem oddelku s prognozo 20 dlni. Sain je izjavil, da mu je o pekline prizadela mina, ki jo je sprožil v nabrežinskem katnno. lomu ((Cava Romana«, Razen tega se je zvišala najemnina, zvišala se je cena e-iektrični energiji, plinu in vodi, zvišale so se takorekoč vse življenjske potrebščine. Le nekaj je ostalo neizpre-menjeno; neizpremenjene so o-stale plače tržaških delavcev in državnih uslužbencev, neizpremenjene so ostale pokojnine ter podpore brezposelnih delavcev. Ce so delavci, upokojenci in brezposelni s svojini prejemki že pred leti težko izhajali. si lahko predstavljamo, ka. ko «sija.in&» izhajajo sedaj z vsem tem »izboljšanjem« življenjskega položaja na našem o-zemlju. V nasprotju s tem ((blagostanjem« pa cene življenjskim potrebščinam v ceni B padajo, pa če to hočejo, ali pa nočejo' priznati italijanski šovinisti. Ne moremo reči sicer, da so stvari že kar poceni, vendar lahko ugotovimo, da po malem stalno padajo, kar je znak, da se tudi gospodarski položaj izboljšuje. Tako smo pred dnevi omenili v našem članku, da so padle cene tekstilu, da se je prav tako znižala cena pralnemu milu, da se -je pocenil sladkor in da so se zelo občutno .pocenila tudi drva. to se pravi skoraj vse stvari, ki so se pri nas v zadnjem času podražile. Vemo, da ti ((resnicoljubni« gospodje Pri omenjenih šovinističnih časopisih tega znižanja ne bodo omenili; toda naj ne bodo tako naivni in mislijo, da so Tržačani gluhi in slepi ter kljub njihovemu molku ne izve. jo objektivnih novic p položaju v coni B. ! Važno opozorilo i plinskim potrošnikom Ker v mnogih hišah plinska napeljava slabo deluje in je ponekod plamen zelo nizek, ali ga pa sloh ni, je vodstvo ACEGAT sklenilo, da tej pomanjkljivosti odpomore. Vzrok slabe dobave plina so zamašene glavne in stanovanj-ke cevi, po katerih dovajajo plin. ACEGAT sporoča da lahko najemniki, ki so zaman pozivali hišne lastnike, naj očistijo plinske cevi, dajo očistiti cevi na lastne stroške. To bo res predstavljalo strošek, ki pa bo .minimalen in za plačilo katerega bodo uživali olajšave podjetja ACEGAT. ACEGAT poudarja, da razne snovi, ki se nabirajo v ceveh, te zožujejo, kar povzroča zlasti pri starih hišah, katerih cevi so zelo ozke, pomanjkanje pliha. Potrošniki pa morajo tudi paziti na plinske pečice, da se jim rte zamašijo luknje na gorilniku. To pa je tudi nevarno za zdravje potrošnikov, ker iz zamašenih lukenj rad uhaja plin. ACEGAT je izdal v ta namen posebne formularje, s katerimi se lahko potrošniki obvežejo, da na lastne stroške dado očistiti napeljave. Ti stroški znašajo 1932 lir za vsako stanovanje, če vsi stanovalci zahtevajo čiščenje plinskih cevi. Na teh prošnjah se morajo tudi obvezati da jim bo ACEGAT pri-štel za kritje omenjene vsote v mesečnih obrokih po 160 lir k vsakemu mesečnemu računu. Ce pa bo treba cevi tudi popraviti, se bodo morali prizadeti pogoditi s podjetjem, ki jih bo popravljalo, in nato plačati stroške v obrokih ACEGAT. Pesek Od urada za obveščevanje javnosti (PIO) pri ZVU smo pred dnevi dobili za objavo gornjo sliko s sledečim besedilom: ((Razdeljevanje popisnih pol je že pri koncu. Slika prikazuje uradnika. določenega za ljudsko štetje, ko izroča ((družinsko polo« skupno z navodili v slovenščini neki družini na Proseku«. Pod nalepljenim listkom z gornjim besedilom; je s svinčnikom napisano «Signora Pun-ter Vittoria ved. Bogatte - Pro-seccp 186». Zanimalo nas je, kdo" je ta «ved. Bogatte«, še bolj pa kdo in kaj je uradnik v belem plašču. Vsak lahko takoj opazi, da je «Bogatte» v resnici Bogateč. Na Proseku pravijo tej hiši «pri Bogatčevih« in je blizu prosvetnega doma. Na Proseku s0 nam tudi povedali, da naslikani uradnik ne zna slovenski in da vse kaže, da je po rodu nekje iz Italije. Zakaj je tržaška občina poslala v popolnoma slovenske vas uradnika, ki sploh ne zna slovenščine? Ali ji ni bilo mogoče dobiti slovenskega uradnika, k0 jih je toliko brez dela? Glede «navodil v slovenščini« pa se naši ljudje zelo jezijo, ker navodila so res v slovenščini, a besedilo na popisnih polah je le v italijanščini. I OBVESTILO bivšim partizanom Vsi spodaj navedeni so napro-šeni, da se čimprej javijo pri tajništvu Zveze partizanov za STO v Ul. R. Manna 29 vsak dan od 8.30 do 12.30, kjer bodo dobili nekatera pojasnila v zvezi z njihovim udejstvovanjem' v narodnoosvobodilni vojni: Stopar I. Danilo, Trst; Juša I. Andrej, Cedad-Italija: Kočič A. Ivan, Kopriva-Videm; Por-telj E. Ervino, Gradež-Italija; Volk A. Jožef, Trst; Manja F. Marko, Trst; Gigante Romano, Sv. Sobota-Trst; Pezzigiazzo A. Danilo, Trži č-Ital i ja; Leban I. Mario, Trst; Furlan I. Rado, Trst; Kocjančič F. Alojz, Trst; Zipparo A. Ivan, S. Pietro dTsonzo, Ul. Maz-zagna 27; Hrvatin V. Oktavij, Milje; Vidau R. Boris, Trst; Hrvatin M. Martin, Milje; Ipavec S. Jožef, Trst; Kokalj J. Ivan, Trst: Makuc Ciril, Trst: Soba B. Leber, Trst; Sain J- Albano, Trst: Grilanc J. Jožef, Salež: Kranj A. Bernard, Lože-Trst; Kraus F. Stanko, Trst: Kodelja A. Andrej, Trst: Kandu-sio M. Bruno, Trst; Vever A. Ignac, Gorica: Volk A. Janez, Trst; Gorjup F. Franc, Trst; Go-aeša M. Stanislav, Trst; Gregorič J. Ivan, Trst; Verša J. Alojz, Pro-sek-Trst; Vižintin J. Jernej, Sv. Ivan-Trst: Feluga S. Marčel, Trst; Tedeschi P. Nikola. Tržič-Italija; Tarlao M. Dino. TržiiFltalija; Taš-ner F. Karel, Staranzano; Tram-buš A. Milko, Zgonik: Keber A-leksander, Gradiška, Ul. Gorica 12; Milkovič Marjan Trst; Lazau J. Rafael, Podpeč-Trst; Rogela R. Valentin. Trst: Rozin J. Bruno, Tržič-Italija; Žerjal Silvo A., Trst, Ul. Roma; Novelli J. Jože, Staran, zano; Mardij G.. Anton, Tržič-Italija: Žerjal J. Jožef. Trst; Bodigaj S. Florjan, Prefotot-Videm; Nikola A. Valnero, Tržič, Ul. Venezia 25; Korošec S. Anton. Boljunec-Trst; Dintignana Alojz, Trst; Škabar I. Stanko, Vozlje 21, Opčine; Nober-gaj L. Emil, Trst; Lekarnar H. Henrik, Sv. Križ, Trst; Hvala J. Stanko,. Trst; Hvala Berto, Trst; Harej A. Ivan, Trst; Juriševič I. Cveto, Trst; Zupan P. Dino. Trst; Kložič J. Jožef, Tržič-Italija; Kon-telj I. Ivan, Koč-Smihel-Trst; Sla. vec R. Franc, Trst: Žnidaršič F. Milan, Stole 8 - Šmihel; Roncelj I. Jože, Trst; Rossi E. Ervin, Ronki-Tržič; Tanjon A. Guido, Staran-zan; Trampuž F. Franjo, Trst; Furlanič S. Ferdinand,' Trst; Kr-mac V. Marko. Trst; Velia J. Mi-tevž, Trst; Fajt M. Vojko, Trst; Senica A. Anton, Poljane-Trst; Devetta P, Cveto, Trst; Peternelli N. Marčel, Trst; Daneu J. Jožko, Trst; Contaiari B. Avgust, Trst, Scala Santa 102; Liguaracci A. Krištof. Pesaro-Trst; Ginocei A. Franc, Tržič-Italija; Buacchio P. Rudi, Trst; Benetič J. Andrej, Trst; Cianci A. Franc, Trst, Ul. E. Toti 20; Ferro J. Rihard, Trst; Kralj A. Josip, Trst; Querio F. Franc, Tržič-Italija; Upancar I. Jože, Trst; Pirjevec I. Gino, Trst; Rizzignacco E. Alojz Tržič, Ul. Trst 124. Navodila za izlet v Herpelje- Kozino Vse, ki so se vpisali za izlet v Herpefje - Kozino, opozarjamo, naj dvignejo listke za izlet. Zaradi teiga zglasite se danes in jutri v popoldanskih urah ravno taro, kjer ste se vpisali za izlet. Odbor OF za V. okraj Dolina Čestitke Tov. Furlan Branko je na tržaški univerzi promoviral za doktorja prava. Ob tej priliki mu iskreno čestitamo. Glasbeni vestnik Te dni je izšla prva številka ((Glasbenega vestnika«, ki ga izdaja Glasbena Matica. Revija izhaja enkrat mesečno in obrav. nava vse glasbene probleme tržaških Slovencev. Glasbenikom, in pevcem toplo priporočamo, da si revijo nabavijo. Dobe jo v knjigarni Stoka ali na sedežu Glasbene Matice v Ul. sv. Frančiška 22. — Cena 50 lir. in citajle Pumohbki dnevnik! IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Iz življenja na Bujskem Hrvati na Bujskem bodo v Počastitev dneva Republike imeli V. festival hrvatskih prosvetnih društev, ki bo začel dne 22. novembra in se zaključil dne 29. novembra. Tako je na zadnji seji sklenil odbor Podzveze hrvatskih prosvetnih društev. Zaključne svečanosti bodo prav na dan Republike dne 29. novembra, da bodo tako dali še večji poudarek temu dnevu. Prosvetna društva se z vso vnemo pripravljajo za to največjo kulturno manifestacijo, na kateri bodo nastopala z izbranim sporedom. Glavne prireditve bodo v Bujah, Matera-di, Umagu in Marušičih. V začetku tedna bodo krajevne otvoritvene prireditve v Bujah, Materadi, Babičih, Kaštelu, Marušičih. Mariji na Krasu, Savudriji, Krašici in Martinčičih. V Bujah bo HPD «Ante Babič« uprizorila komedijo ((Ljubimci«, dramska skupina gimnazije ((Vladimir Gortan« pa otroško igro: »Ivica in Marica«. Igra bo spremljana z orkestrom. Poleg tega bo tudi ((Pionirska matineja«, nastopi pevskih zborov, folklornih skupin, ljudskih pevcev, recitatorjev in godb. V Umagu bodo v teku tedna gostovanja dram:kih skupin iz Buj in v Marušičih ter Materadi nastop dramskih skupin iz raznih vasi. Za te nastope se pripravljajo dramske skupine iz Materade, Savudrije, Martinčičev, Bele zemlje Sv Marije na Krasu, Kaštela' Babičev in Marušičev. Med tednom bodo tudi kino-predstave potujočega kina in predavanja o kulturi po vaseh. Veliko število kulturnih predstav, ki bodo med tednom, bo prav gotovo prikazalo nar predek od lanskega festivala. * * * Za res dostojno proslavo dneva Republike so frontne organizacije imele že povsod sestanke, na katerih so bili izdelani sporedi za pro-lave. V Bujah je bil postavljen okrajni koordinacijski odbor iz predstavnikov vseh množičnih organizacij. Na zadnjem sestanku je to odbor določil, da bodo v Bujah, Umagu in Novem gradu na predvečer praznika svečar ne akademije, po vaseh pa kulturne predstave z referatom o pomenu praznika. Zjutraj na dan 29. novembra bo v Bujah okrajni miting z udeležbo ljudstva iz vsega okraja. Zveza borcev pripravlja za ta dan posebno parado. Organizacija Ljudske fronte pripravlja za ta dan tovariški večer pod geslom: ((Bratstvo in edinstvo«. Člani Ljudske fronte sprejemajo obveze za tekmovanje na prostovoljnem delu v počastitev praznika. V Momjanu bodo popravili cesto in mladinsko igrišče. Zveza borcev pa bo na poslopju, kjer je bil ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor, odkrila spominsko ploščo. Vsi cestarji bujskega okraja so na sestanku sprejeli obveze, da bodo čim bolje vzdrževali ceste in da bodo tekmovali pri delu z geslom: «V pričakovanju dneva Republike ojačimo delo na cestah«. Naiboljši cestarji bodo prejeli tudj denarne nagra.de. b * j Pred kratkim je bil v Bujah v okviru Ljudske tehnike šoferski izpit, kjer je polagalo izpite 58 kandidatov. Od vseh samo dva nista izdelala. Vsi kandidati so pokazali strokovno in teoretsko znanje. Od teh je 35 prvič polagalo izpit, ostali pa so polagali za težje kategorije vozil. Kandidati, ki so prvič polagali izpite, bodo lahko vozili osebne avtomobile, motorje in tovorne avtomobile z manjšp nosilnostjo, Scferski tečaj, ki ga je organizirala Ljudska tehnika je bil v Bujah in Novem gradu. Vsi tečajniki so pokazali ves cas učenja veliko zanimanja, kar je bil0 vidno tudi pri izpi. tih. Zanimanje za Ljudsko tehniko je po teh dobro opravljenih izpitih še naraslo. To dokazujejo novi tečaji, v katere se je vpisalo v Bujah 57. v Novem gradu 40 in v Momjanu 5fi tečajnikov. SL01/ENSK0 NARODNO GLEDALIŠČ za Tržaško uztimllj? Danes 8. t. m. ob 20. uri gostovanje v IZOLI s Krleževo dramo Koper V okviru proslav 400-letnice slovenske knjige bodo dijaki slovenske gimnazije iz Kopra gostovali danes v Dekanih s Fedorjevo igro »Matura«. Gotovi smo, da bodo naši dijaki dosegli istj uspeh s to prireditvijo, kot so ga v Kopru ob zaključku šolskega leta. * * * Jutri v petek 9. novembra ob 20. uri bo na čast 400-letnice slovenske knjige vokalni koncert slovenskih narodnih, pan tizanskih in umetnih pesmi. Koncert bo izvajal Komorni zbor Radiofonije pod vodstvom Vladimirja Lovca, ob sodelova. nju solistke Slavice Batistuta. * * * Prihodnji teden bosta odprti v Kopru in v Bujah stalni prodajalni, v katerih bo na osnovi licitacije v prodaji razno blago in ostanki po znižanih cenah. Trgovini bosta pod upravo trgovskega podjetja «Egida» v Kopru in podjetja »Umag« v Bujah, Seja izvršnega odbora OF Seja izvršilnega odbora ^ bo v Ul. Ruggero Manna petek 9. t. m. ob 16- UPi in n«, kakor je bilo napisano na vr bilih, danes ob 16. uri. OF Izlet s kolesi na obisk ske jame 17. in 18. nove^voisoTS' ganizira OF IV. okraja. P ^ nje na sedežu OF do «• 17. do 21. ure. , V petek 9. t. m. ob JO- na bo na okrajnem sedežu aa. Korzu Garibaldi 4, IIL g, zJ nek glavnega odbora II. okraj. DAROVI IN PRlSggB-1 Ob 50-letnici svoje P01 - jjCa se Tončka in Benedikt s Kolonkovca spornh‘ri 0val* revnih dijakov in °in 2.000 lir za Dijaško Ma«e°. PROSVETNA PRljšff ..cjnion Prosvetna društva oreič»i Jenko«, «Simon . -En« bo-«Rojan» im «Tržaški zy° ob do imela v petek 9. u ■ v 20.30 skupino odborovo Ul. Ruggero Manna. N-rain.-Xc nem redu je oživitev sekcije. SINDIKALNE vT 19 ^ V petek 9. t. m. Gl0 tj s®-bo v Ul. Machiavelli ij- r3min ja vodilnega cdlbora E-jt jjjj! strok. Vabljeni vsi °u IZLETI PDT ------------------, Bat°vic V nedeljo U t.m. bo 'L^li martinovanje PDT. Vpis° večerjo kakor zgoraj. Sestanki za novoletno i^ Pod okriljem ^ društva imajo za £-■ nbvoletni jelki- sestan« • Danes, četrtek 8- B°Vt>ia?)e ob 20. uri Nabrežina, 20. ter Dolina. Jutri 9. novembra ob Magdalena. Mladi harmonik0^ .f. US13 , Obveščamo, da s® vilg mlada skupina h® jlev. ki je že pričela in vajami. Vabimo m1 ueSeljeJ'j mladinke, ki imajo • ^ n®*®, ta instrument to ?L,,žij° • Obvladajo, da se pri«1! . ‘Taje so vsak četrtek o-b 19. uri • gero Manna. .. MALI O ZAKONSKI PARlSCEcf,ntrll- možnosti prazno >n —■ribf- možnosti prazno to_____ OPREMLJENO SOBO nik po možnosti v ce ilM PO*0** ROJSTVA, SMRTI ^ !tor korporal am y J, . uCja jr Kokut in uraJ^“k ain. gliarella, narednik a ,c8 mes. V. Vasser m ur airi. ica dia Mayer, k°rPora!; urf ari-Luke D. Anthonv 1 poral pe- A1.™* ??,,V5Enklin».S§- dinja Luciana * jn to ar> Giuliario Cuccagna stI,ik to ca Maria Zavadla n v voj. Joseph WJ T ggotb- ^0 dajalka Teresina 1« G,ac®B Umrli so: Gjul>8. Delfabbro. 6-letna cllie» 88-letna Paolro? Vannucci adexJ?!Ž£ ——T/lET1 Postnjuo Ilirsko Bis,rl ’ ŠD»t»eWr»«^ Skopo gll Koprivo na Karnjko Podgrad Gracišče Ohroi/ Črnico na Vpisovanj® novembra. od 6- d o PISMO Z OPČIN •Niitfei tramvaju in šehai Oti*0 Celjskega pisma z i"? me te prehitel. 2e ne-7 «sa m« je srbelo, da bi tu-kra^, natl Sal neka) pripomb &*"1 na Ožinah. Pismo hijeno v «Primorskem dhey fcmki6 naP'is®no tudi meni - 0 vsem zavednim Open. toda... in zaradii H «todia» se oglašam. Nedelj. le le enostransko, J" ffcino V v . glavnem opisuje le na-®wnn.ratiene uprave, da iz. u A. 0v®i8ko lice naše va-* h?®! Pa razlogov za sta-. sno je ,pri nas, med :j0fc mam. Prav, g0tov0 bi !jb, . c ponos® naša vas na ledala le drugače. Le js napisov. Bil So* \ smo imeli na Op-W jezične naipise (in še kli Jb tam kak oblete), tiste nedavne Ic'b ne nosijo no.be. Al- ■ ■ru ’ da tv. s P!Tlmemimi navali razpršijo opraviti fšvweil®!rav’čene domneve, w tako le zato, «da se ,Jiislimae zamerijo«. i v$i „ a bi bilo vredrto, da %*ciSOstilničarji, obrtniki in k?9 A^^-slijo v resničnost »^sa ^or ponižuje se sam, 3 tujčevi peti. > ■ % ° openskem tram- ^ iapremembi voznega i ^iteW^riirnorski dnevnik« r, nasvet, da ostame h Rri ti-ojezičnih «voz- ^t ((P!'. T°da direkcija je 1 1Irir>rskega» le delno Se„,a: tiskala je namreč P*telN, m sicer samo 5>1 tjT t« trojezične. V več. j.^ila mva,jskega voza je na. i b77° italijanske, v manj-Uh tr°Jez!čne, seveda tu. VSe OtvVJe Trst le Trieste in le Villa Opicina. taliti ♦ s tami direkcija lil^a ^vajsk^ vozove na tej je > da bo en del nametala na rasi> ali pa je »Nled °ne šovini!ite, ki bi u na trojezične «voz-■ ha>t ^obil'i živčni nalogi take rešitve so nam uganka. Mordia pai mislijo, da ibodi to prvi korak in bodo ob prihodnji izmenjavi voznega. reda napravili še drugega? Sevedia s samp -talijansko obli. ko. Bomo vidteli! Ko smo že n® tramvaju, še besedo o tramvajskih uslužbencih. Njim na čast, vsa, j nekaterim moramo priznati, d® se v polni meri zavedajo, da je dobršen del potnikov slovenskega rodu in. je zato njihovo poslovanje v skladu s tem dejstvom; vendlar je še nekaj takih, ki so po rodu sicer Slovenci, a jih na tramvaju le težko ali pa nikoli ne slišiš spregovoriti slovensko besedo. Ali ni tud j to pojav nepotrebne hlapčevske ponižnosti. Naj mi ne zameri neznani pisec nedeljskega pisma, da, sem napisal še jaz te vrstice; prepričan sem, dia je 2 menoj istega mnenja: malo več ponosa, več odločnosti Openci, pa bo koj drugače: spoštujmo sami sebe, če hočemo, da nas bodo drug| spoštovali. D. P. Z ZBOROVANJA SLOVENSKIH KMETOV PRED VOLITVAMI V KMETIJSKO ZBORNICO NA KOROŠKEM ENOTEN 1M^STOIP SLOVENSKIH KMETOV NA KOROŠKEM MOTIV IZ BORŠTA. Prejšnji mesec so se zbrali v Celovcu zastopniki slovenskih kmetov iz vseh občin slovenskega dela dežele, prišli so tudi kandidati, ki jih je volilni odbor Kmečke zveze predlagal za volitve v kmetijsko zbornico in v okrajne kmečke odbore, da se pogovorijo o vprašanjih v zvezi s kmetijsko-zbomiškimi volitvami Navzoči so bili stari izkušeni gospodarji, osiveli v skrbi za svoje posestvo, za domačo zemljo in svoj narod. Med njimi pa so sedeli tudi mladi posestniki, ki so iz rok svojih očetov prevzeli zemljo in dom, da naprej čuvajo in branijo slovensko zemljo pred tujim navalom, da v bodoče skrbijo za procvit in napredek 6vojega kmečkega posestva in s tem za dobrobit vsega ljudstva. Vsi navzoči pa so se dobro zavedali, kolikšnega pomena je to zborovanje, na katerem naj napravijo dalekosežne sklepe, od katerih bo v veliki meri odvisna nadaljnja usoda slovenskega kmečkega življa na Koroškem. Od prihodnjih volitev bo v marsičem odvisna usoda slovenskega kmečkega življa na Koroškem - Govora dr. Petka in dr. Tischlerja OD VSEH SLIKARSKIH TEHNIK SE MOZAIK POLEG FRESKE NAJBOLJ ODLIKUJE PO SVOJI TRDNOSTI Kaj Je in kako “r nastane mozaik? žgana glina in marmor, material za sestavljanje mozaikov - Kako se sestavlja mozaik - Pri nas ohranjeni mozaiki Mozaik iz 6. stoletja: goloba si gasita žejo Kadar slišimo besedo mozaik* prav gotovo pomislimo na majhne raznobarvne kamenčke, ki jih je potrpežljiva človeška roka zložila in smotrno uredila v pisano barvno ploskev. Po načinu izdelave sicer mozaika skoraj ne moremo šteti med slikarske tehnike, vendar ima ■plod tega neslikarskega posiop. k® — iz posameznih barvastih delcev sestavljena in v ploskvi se izživljajoča likovna stvaritev — vse značilnosti slikarstva, po katerih se ta stroka upodabljajoče umetnosti razlikuje od1 ostalih dveh, od kiparstva in arhitekture, S pomočjo barv, svetlobe in sence, smiseL no razdeljenih v ploskvi in urejenih v organsko zaključeno ce_ loto, kii izhaja iz sveta naših predstav i« spoznanj 0 njem, ustvarja namreč slikarstvo v različnih tehnikah in z različnimi sredstvi likovne umetnine, slike. Popolnoma po zunanjih značilnostih, ki ne zadevajo bistva umetnine, razlikujemo dve vrsti slikarstva: v prvo šte. jemo vse podobe, ki jih lahko prenašamo in jim s tem ustvarjamo primemo okolje, v katerem zažive, pa naj gre za veliko oltarno podobo, impresiotvi. stično krajino v pomladnem soncu ali pa za intimno tihožitje z rožami. Na drugi strani pa imamo zidno slikarstvo, ki je po svoji naraVj nujno vezano na steno, katero prekriva in čigar nalog® je skladbo sožitje z dano arhitekturo, ki naj jo v izrazu podpira. T0 velja zlasti za starokrščansko dobo in za pozni srednji vek v dobi gotike, ko je n® primer s freskami do skrajnosti pokrita notranjščin® naših podružnic do. živela največjo skladnost arhitekture in slikarstva, kakršno je pozneje morda ustvaril edino še barok v dobi svojega naj večjega razcveta, Najpopularnejša je v tej vrsti slikarstva prav gotovo fresko-tehnika. do-čim so na pr. sgraffito, razni načini tempere in olja z uporabo kazeina in voska manj pogoste, pa tudi manj trajne. Poleg freske je namreč prav mozaik tisti, kj se od vseh slikarskih tehnik odlikuje po svoji trajnosti in odlpomosti. Pastel lahko obrišeš z roko, akvarelu že kapljica vode škoduje, tempera je močno občutljiva za vlago in oljno sliko na platnu moraš kar previdno prenašati, da je ne predreš. Mozaik pa propadle šele takrat, kadar se je zaradi vlage razkrojil omet, v katerega so vtisnjeni barvasti kamenčki ali pa je zaradi močne mehanične sile utrpel poškodbe. Kako torej nastane mozaik? Kakor vsaka umetnina je tu. di mozaik sad ustvarjalne sile umetnikove. Misel, ki se mu porodi, izrazj umetnik najprej v drobni zasnovi, skici, katero potem lahko poljubno poveča. Predlogo, ki je tako velik®., kakor bo izvršen, mozaik na sbeni, imenujemo karton. Slikar izriše namreč vsp zunan jo risbo ter nakaže v njej. tudi modelacijo in barve, S tem pa je pravzaprav njegovo delo opravljeno, ker večinoma ne opravi sam vsega postopka, se pravi: sestavljanje nakazane slike iz po-edinih barvastih delcev prepu. sti drugi roki. Način, dla je umetnik sam vlagal kamenčke naravnost v sveži omet v steni, danes ni več v navadi. Ko je torej izrisan karton v naravni velikosti, ga prerišejo tako, da dobijo njegovo zrcalno obrnjeno sliko. Nanjo potem zlagajo točno po označeni risbi h barvah mozaične dleice, fej se vsak posebej drug ob drugem lepijo na papir. Material je lahko barvasti kamen primerne veli. kosti, tako da meri ona ploskev posameznega kamečka, ki bo vidna na sliki, od enega do. štiri kvadratne cm. Najboljši je v ta namen, marmor, ki obsega bogato lestvico umerjenih barv. Starejši mozaiki, na pr. rimski, so skoraj vsi kameniti. Kot material manj uporabna je razno, barvna žgana glina, ki jb danes izdelujejo tovarne kar v ploščah, te pa sekajo v majhne kvadratke. Nasprotno je steklo; ki so ga uporabljali tu. di že starj mojstri, kaj: prikladL na snov. Velike plošče se dajo poljubno drobiti do zaželene velikosti in se posamezni drobci potem postavijo tako, da je v končani sliki vidna njihova nepravilna lomljena ploskev, ki še Glava sv. Petra — odlomek iz mozaičnega okrasa iz ravennske stolnice bolj poživlj® slikov-tost mozai. ka. Zlat mozaik, ki je važen Ibarvni sestavni del zlasti starejših mozaičnih kompozicij, (saj so imele te slike navadilo zlato ozadje), je v naravi manj pogost in so ga zato umetno iz. delovali tako, da so tenak listič pravega zlata vložili med dve stekleni plošči. Naj že to materi®! kakršen koli, bistvo je v tem; da se raznobarvni dielci sestavljajo v celoto »n sicer po navadi tako, edku ?*** si°-’’ ki Je dozore- lo po prvih treh stoletjih1 novoveškega razvoja v najplodovi-tejši in najbogatejši vrhunec slovenskega slikarstva. Saj je 19. stol. znamenito samo po Šubicih, najnovejša doba pa že usmerja umetnostne težnje docela v drugo smer in ob poslednjem odločilnem prelomu z ostanki renesančno-baročne mi selnosti. Bergantova razstava je ustre. zala iskanju najbolj otipljivih zarodkov domačijskih razpoloženjskih vrednot, iskanju pristno svojstvenih kvalitet v preteklosti, zahtevam po jasnejši piedočitvi razvojnih poti in medsebojnih zgodovinskih odnosov. V vrsti baročnih mojstrov je torej Bergant naše najmlajše odkritje, čeprav smo v njem že od početka slutili posebne in edinstvene umetniške vrednote in čeprav nam je bil pomen Bergantove osebnosti v glavnih obrisih vsaj toliko znan kakor pomen njegovih starejših ali mlajših sodobnikov Metzingerja, Jelovška, Cebeja. Dela popularnejših mojstrov Metzingerja in Jelovška sicer doslej še res niso bila tako kolektivno prikazana in razstavljena, pač pa so bila že prej pregledana in v posebnih monograf- Dr. Franc Sijanec skih študijah obdelana (Stanko Vurnik, Stane Mikuž). Bergantova razstava je torej po pravici zaslužila čimprejšnje uresničenje in vso potrebno pozornost iniciatorjev in prireditelja, ki je bil postavljen Pred eno najbolj mikavnih, a nič manj tudi kočljivih in težavnih nalog: treba je bilo določiti ob seg in značaj razstave, izbrati dela, ugotoviti in razčistiti dvomljive primere glede avtorstva, časovno razvrstiti kot pristna pripoznana dela, ugotoviti še stanje podob glede ohranjenosti, pravilno izvršiti strokovna dela konservacije in restavriranja, vzporedno proučevati gradivo z vidika umetnost-no-zgodovinske stilno razvojne analize, pripraviti znanstveno uporaben katalog in monografsko študijo in nazadnje — prirediti ustrezno obliko harmonično delujoče in pravilno ak-centulrane razstave same. Niti eno niti drugo od vsega tega ni bolj ali manj važno, tu je treba vsako vprašanje enako temeljito in enako vredno reše- vati. Narodna galerija je tokrat I diočen in poglobljen, da bo ži- dbbila vso potrebno strokovno pomoč v restavratorskem oddeL ku Zavoda za spomeniško varstvo, kjer je bila poverjena težavna in odgovorna nalaga kon-serviranja prof. Mirku Šubicu. Delo, ki je bilo tu opravljeno s tolikšno požrtvovalnostjo in nedvomno z zadovoljivimi uspehi, je delo dragocene izkušnje in pobude za reševanje vrste novih problemov. Nujno obravnavamo pri tem bodisi splošna in temeljna načela konservacije kakor tudi posebna konkretna vprašanja, ki se nanašajo že na specifični značaj ožje Berganto. ve problematike, na stvari, ki zanimajo predvsem tudi zgodovinarja in načelno prav njega: pristnost originala, sodelovanje tuje roke, slikarska tehnika, možnosti preslikovanja, lokalizacija in dotacija ikonografske in stilne značilnosti itd. Kakšni b; torej bili končni rezultati ob današnjem pregledu Bergantovega gradiva? PozC tivni glede na organizacijo in dosežene cilje, razveseljivi pa še zlasti glede na umetniške u-žitke in odkritja znanstvenega pomena. Bergantov umetniški lik ie bil v tolikšni celoti pce- vel neizbrisno v spominu vseh, ki so Bergantovo delo videli in doživeli. Visoke umetniške vrline tega najbolj svojskega mojstra ob zatonu baroka so zablestele v vsem svojem sijaju. Spričo redke popolnosti, ki jo je dosegal strog in neprizanesljiv kriterij izbire del, bi bi. li prikrajšani v glavnem: samo zaradi začasne izgube dveh izredno pomembnih mojstrovin: žal smo pogrešali, a nie po krivdi prireditelja, sliki aPričarja« in «Prestarja», obeh najlepših in časovno prvih kompozicij slovenskega figuralnega žanra. Mislim, da je bil0 prav in po temeljitem premisleku umestno, da dosegljivo gradivo ni bilo samo zbrano, marveč tudi javnost* prikazano skoraj v celot nem obsegu, torej ne glede na umetniške kakovostne razlike. Z monjšimj brezpomemb. nimi izjemami ee celotna Bergantova slika pri izločevanju gotovo ne bi bistveno spremenila, večjih redukcij p® taka znanstveno in študijako zasnovana razstava kot početji a osno. va za nadaljnja proučevanja nedvomno ne bi prenesla. (Nadaljevanje sledi) Zato je tudi začasni predsednik volilnega odbora Kmečke gospodarske zveze Lapuš. ki je začel zborovanje in pozdravil vse navzoče, med njimi tudi predsednika Demokratične fronte delovnega ljudstva dr. Petka in predsednika Narodnega sveta dr. Tischlerja, posebno poudaril veliki pomen enotnega nastopa slovenskih kmetov pri volitvah dne 25. novembra. Izjavil je, da je (Prišla težnja po skupnosti do izraza v vseh vaseh, ker se slovensko ljudstvo zaveda, da bo le v skupnosti doseglo uspehe v tako važni ustanovi kot je kmetijska zbornica. Vse nas je prevevala le težnja po skupnosti, ko ismo se sestali na prvem sestanku, da postavimo skupen volilni odbor, je poudaril tov. Lapuš. Na kratko je obrazložil dosedanje delo volilnega odbora, nato pa dal besedo članu odbora Singerju, ki je spregovoril o programu Kmečke gospodarske zveze. Večkrat vsled odobravanja prekinjeni govor so vsi zbor;>-valci sprejeli z velikim navdušenjem in s tem izrazili, da se popolnoma strinjajo z izvajanji govornika. Po soglasnem skle- pravnost slovenskega kmečkega življa. Zborovanje je nato pozdravil predsednik Demokratične fronte dr. Petek in naglasil, da so Slovenci pričakovali, da bo po zlomu nacizma mogoče uveljaviti demokratične težnje, dejansko pa se ni izboljšalo veliko, marveč imajo velike (ežkoče tudi še danes, in to predvsem na gospodarskem področju. Spomnil se je časa, ko je v deželi prevzel vodstvo zloglasni Heimatdienst, ki je diktiral tudi gospodarski razvoj dežele in posegal vmes povsod tam, kjer je šlo za vprašanje slovenske narodne skupine. Namenoma in načrtno je odtujeval naše ljudstvo zemlji in naseljeval v. južnem delu Koroške tujce — Nemce, nadzoroval je razdeljevanje podpor in pripravljal nasilno izselitev slovenskih kmečkih družin. Ko je prišel na današnje razmere, je dr. Petek poudaril, da nikdar ne smemo opustiti borbe za enakopravnost in prav pri volitvah v kmetijsko zbornico se nam nudi prilika, da se z združenimi -močmi zaistavimo za svoje pravice. Samo v skupno- pu bo volilni odbor na podlagi; sti vseh demokratov našega tega govora izdelal poseben ozemlja ne glede na narodno kako ibo dobro prodal svoje pridelke, in politika je, ka delavec iskrbi, da bo poceni kupil svoje potrebščine. Mi vsi živimo v sredini političnega dogajanja in če me bomo sami zgrabili za politične vajeti, bodo zgrabili drugi. Ob koncu je še dejal: 25. novembra boste odločali o svoji usodi in naloga naše gospodarske politike bo, da pomagamo južnemu delu dežele, zato delajmo vsi, da bo izvoljeno primerno število slovenskih kmetov. Nato pa je spregovoril bivši deželni poslanec in nosilec kandidatne liste za volitve v deželno kmetijsko zbornico Janko Ogris iz Bilčovsa. Najprej je izjavil, da se le težko odloči za sprejem kandidature, ukloni pa se volji naroda, volji našega ljudstva, ki da mu bo služil po vseh svojih močeh. Govoril je o krizi, ki jo preživlja naš kmet, ko nima ved veselja do kmetovanja, ker ne ve, če bo dobil plačano svoje delo, «toda živimo v težkih časih in potrebno je, da se združimo, gre za naš obstoj in imeli bomo le tisto, kar si bomo priborili in pridelali sami.« Spregovoril je tudi o strokovnem izobraževanju in poudaril, da nam morata pri tem pomagati dežela in volilni proglas in program ‘ in svetovno nazorno pripadnost! država. Se vedno nam odre- Kmečke gospodarske zveze, ki j vidim možnost učinkovite ga bo objavil tudi slovenski i obrambe interesov našega koroški tisk. 1 ozemlja; Predsednik Lapuš ie zatem I Za dr. Petkom je spregovo-spregovoril o kandidatih, ki j ril predsednik Narodnega sveta bodo kot odborniki v kmetijski | koroških Slovencev dr. Tisch- zbornici odločno zastopali interese slovenskega kmečkega ljudstva, in predlagal kandidatne liste za volitve v deželno kmetijsko zbornico in v okrajne kmečke odbore. Vse kandidate, ki jih je volilni odb >r predlagal po trezni vsestranski presoji, so zborovalci potrdili soglasni, ker vedo, da so to najboljši v njihovih vrstah, da so to ljudje, ki se bodo nesebično, odločno in vztra jno zastavili za pravice in enako- ler , ki je poudaril dejistvo, da 50.000 volivcev iz južnega dela Koroške nima svojega zastopnika v deželnem zboru in da je to ključ krivic, ki se godijo slovenskim krajem. Govoril je tudi o tem, da vlada med ljudstvom mnenje, da se ni treba zanimati za politiko. Toda to je napačno mnenje — je poudaril — ker vprašanje žitnih cen je politika, vprašanje cene mleku je politika, politika je tudi, ko kmet skrbi, jta obisku t Študentskem mselju V Ljubljani sestavljajo četrtino prebivalstva dijaki Študentske delovne brigade so mnogo pripomogle pri graditvi naselja - Stanovanja za 1100 dijakov - Bodoča kiparska šola Vsa Ljubljana je v širšem pomenu besede študentsko mesto; po ocenitvi sestavljajo dijaki četrtino ljubljanskega prebivalstva. Najbrž ni nobena druga skupina prebivalcev bolje zastopana v strukturi mestnega prebivalstva. Tako n. pr. mnogi delavci, ki so zaposleni v Ljubljani, stanujejo v okoliških vaseh Sicer potuje v Ljubljano tudi mnogo dijakov. Toda stiska za dijaška stanovanja v mestu je menda najbolj huda. Ko je Po osvoboditvi pri nas nenadoma naraslo mnogo šol in dijaštva. bi stanovanjska stiska ne bila več znosna, če bi hkrati ne ustanavljali tudi internatov. Študentsko naselje pa je tud; neke vrste internat ali «kombinat internatov«, tod® ločen od šolskih stavb. Ko so pred tremi leti na trav. niku ob Cesti na Rožnik začeli kopati temelj^ za prvo zgradbo študentskega naselja, so mnogi meščani sodili, d® na močvirnem zemljišču, ki je ostalo tako dolgo nezazidano, ne bo moglo nastati kaj posebnega. Tako i-menovani Perlesov travnik pa je pred vojno ostal nezazidan predvsem zaradi tega, ker je lastnik čakal na podražitev stavbnih parcel. Zdaj je zemljišče nastajajočega študentskega naselja po končanih drenažnih in kanalizacijskih delih prav tako suho kakor druga v soseščini. ki so le nekaj desetletij zazidana. Tu p® tudi že stojijo največje stavbe v Rožni dolini, ne da bi jiih bilo treba postaviti na pilote (lesene ali betonske stebre, zabite več ali manj gosto v mehka tla). 2e dlje časa so pod streho trs po okrog 90 m dolge dvonadstropne stavbe Ena takšnih zgradb ima 1350 kv. metrov zazidane površine. Prva izmed njih, »zgradba I.», je že naseljena. Prejšnja leta Je hilo zelo živahno na stavbišču. Gradbenim dela znašala 98.000 din. lani pa študentske delovne brigade. Le. ta 1949 je vrednost njihovega dela znaša 98.000 din. lani Pa celo 1.844.000 din. Študentske brigade imajo predvsem zaslugo. da je bilo doslej končanega toliko dela; Splošno stavbno podjetje je začelo graditi na selje, ko je zelo primanjkovalo delovnih moči. Mladina je tako pripomogla. da je delo napredo. valo v letih, ko je najbolj primanjkovalo gradbenih delavcev. Da govorimo upravičeno o pravem naselju, sprevidimo že iz tega: tu bo moglo stanovati okrog 1100 dijakov. V treh velikih stavbah, k; so pod streho, bo prostora najmanj za 720 stanovalcev, torej v vsaki zg 240. Ti bloki so namenjeni z® dijake, medtem ko bodo dve manjši stavbi (vsaka b0 po obsegu in številu stanovanj za tretjino manjša od velikih) še dogradili za dijakinje. V prvo, znotraj po. polnoma dograjeno veliko stavbo pa so se začasno nastanile di. jakinje, ki so čutile še bolj potrebo po primernih stanovanjih kakor dijaki. Na zunaj p® tudi ta stavba še ni ometana. Zdaj so zaposleni le redni gradbeni delavci ki bodo dela. li tudi pozimi. Večjih kreditov za nadaljevanje del začasno ni, zato tudi ne nadaljujejo zidarskih del pri pritličnem zidovju »zgradbe 5». Prav tako niso za. čeli betonirati temeljev za «zgradbo 3», z® kar so študenti že izkopali gradbeno jamo. De. lavci so zaposleni v dveh velikih blokih (št. 2 in 4) pri notranjih delih. Najbolj je delo napredovalo pri bloku št. 2. Ra. čunajo, da bodo vsa del® končana v nekaj mesecih, tako da se bodo dijakj mogli vseliti že februarja. Zgradba št. 4 p® bo pripravljena za vselitev prihod, njo jesen. Na oglu Ceste na Rožnik in Svetčeve ulice stoji surova, malo nenavadna enonadstropna stavba. Tudi pri nji je sodelova. la mladina. Zdaj delo počiva. To bo bodoča kiparska šola. Imela bo lepe prostore za sodobne kiparske ateljeje. Stavba torej ne spada v ožji okvir študentskega naselja. Naselje se bo razširilo le še na dve manjši (dvetretjinski) stanovanjski zgradbi za dijakinje, na stavbo za menzo in kotlarno (za centralno kurjavo vseh stanovanj, skih zgradb) in na manjšo ambulanto. Med gradbena ctela pa je treba prišteti še ureditev stadiona. Dela je torej še precej, toda Po zazidani površini stanovanjskih zgradb so glavnih del končali nad polovico. Sn kajo slovensko kmetijsko šolo — je dejal — in dobro poznamo njihove namene, ko nas zapostavljajo. Za nas ni potreb, nega denarja, vsi milijoni gredo drugam, zato moramo odločno staviti naše zahteve, ker nam nihče ne bo podaril kaj. Navedel je primer, ko je slovenski kmet zaman zahteval podporo, medtem ko so nemškemu kmetu iz iste vasi nudili vse ugodnosti iz sredstev, ki so namenjena za ponemčevanje naše zemlje. Povedal je, da je imel pri tem: isvoje prste vmes inž. Schumy. Proti takemu pristranskemu ravnanju se moramo odločno boriti, zato podprite našo stvar. Ko gre za narod, je zaključil, za naše koristi, vsi na delo in uspeh ne bo izostal! Zborovalcem so se predstavili tudi nosilci okrajnih kandidatnih list in je kot prvi spregovoril Mirko Kumer, ki se je spomnil plodonosnega delovanja po letu 1932, ko so imeli Slovenci v pliberškem sodnem okraju pet izmed šestih odbornikov. In tudi danes smo tam kot leta 1932, je izjavil, če bomo izvolili prave ijudi, se bo naše ljudstvo z zaupanjem obračalo do njih. V občinskih in okrajnih odborih morajo biti naši ljudje in tudi v deželni zbornici hočemo Imeti svoje zastopstvo, ki bo nasprotnikom obujalo vest, da so nam dolžini še mnogo. Prav tako pa zahtevamo, da bodo v uradih itn pisarnah zbornic ljudje, ki razumejo oba jezika, da se ne bo več dogajalo, da bi nam razni nameščenci dajali na naša vprašanja za odgovor: »leh verstehe nicht windisch.» Kot zadnji kandidat se je oglasil še Lovro Kramer iz okraja Celovec, ki je poudaril, da morajo biti kamditati oziroma izvoljeni odborniki vedno na razpolago svojemu ljudstvu. Cas je kratek in dela je mnogo, če hočemo, da bo uspeh res zadovoljiv, je poudaril ob koncu Blaž Singer, nato pa je predsednik volilnega odbora Lapuš zaključil zborovanje s pozivom: »Napnimo vse sile, da bo 25. november dan, ko bo prišla do izraza moč slovenskega kmečkega Ljudstva!« TAC, „DELO“ IN „UNITA“ Kot smo že poročali, je nedeljska «Unita» objavila na drugi strani svojega lista daljši članek o delovanju družbe TAC in zgraditvi letališča na Proseku, ki naj bi služilo v voj. ne namene. Povedali smo že, da lahko tako fantastične vesti izrodijo samo tržaški kominfor-mistični novinarji in za nas bi bila zadeva zaključena, če ne bi v včerajšnji številki komin-fonmističnega glasila zapazili nadaljevanja bedaste kampanje. V včerajšnjem članku se je teoriji o spuščanju avionov na reakcijski pogon v podzemeljsko jamo na Proseku in graditvi letališča v vojne namene pri. družila nova teorija. Tokrat so uporabili izraze «baratto» in «linea etmea« ter skušajo dokazati, da so »titovci« naklonjeni novi družbi in graditvi letališča na Proseku samo zato, ker hi, po njihovem, to letališče prišlo nekoč na jugoslovansko ozemlje. Mislimo, da ni potreben komentar k najnovejšemu izlivu bolnih možganov, kajti vsakdo ve, da se je norcu, ki trdi, da je črno belo, najbolje umakniti. Zanima pa nas »dosledna« linija kominformističnih listov, i— Slovensko kominformistično glasilo «Delq» je ¥ zadnji številki z dne 3. novembra prav tako objavilo članek o družbi TAC in o gradnji letališča na Proseku, ki ga dobesedno navajamo: «Kot je znano, se je v Trstu ustanovila nova zrakoplovna družba imenovana «Trieste Air. ways Company». VU ni omenjeni družbi še izdala potrebnega dovoljenja zato, ker je bil njen predsednik T. Hold Lloyd tuji državljan. Na njegovo mesto pa bo prišel italijanski državljan, Zalo je upati, da bo VU končno dala dovoljenje in da bo družba pričela delovati. Omenjena družba ima v načrtu gradnjo novega letališča na Proseku.« Tako je pisalo »Delo« dan pred objavo prvega članka v «Unita». Lz gornjega članka lahko sklepamo, da -slovenski kominformistični novinarji v fantaziji ne dosegajo svojih italijanskih tovarišev ali pa — da «Delo» upa, da bo ZVU dala dovoljenje za zgraditev letališča, ki ga bo nekdaj lahko uporabila Sovjetska zveza. Ce mislijo uredniki «Dela» tako, tedaj so daleč prekosili fantastičnost italijanskih «compagnonov», če ne, naj si pa to misel izposodijo v opravičilo, ko se bedo «prali» zaradi nedoslednosti svojega pisanja izven linije. NOV HITREJŠI IN CENEJŠI NAČIN PRIDOBIVANJA SIN. TETICNEGA BENCINA IZ PREMOGA V ZDA so uspešno zaključili šestmesečne poskuse za pridobivanje sintetičnega petroleja iz premoga po novem hidroge-netičnem postopku. Iz 2600 ton premoga je ufp« lo dohiti okol 8000 sodov sintetičnega petroleja, tQ je tri in tri četrtine soda na tono. Novi postopek se je izkazal za zelo naglega in ga imajo za zelo važnega pri ohranjevanju strateških materialov, ker se tu uporablja kot katalizator jeklo, ki je cenejše in ga je na raz-polago neprimerno več kot kositra, ki ga primanjkuje. Ce m uporablja kot katalizator jieklo, tudi ni treba pri hidrogenelič-nem postopku uporabljati drugih prvin, ki so strateško važne. kot na primer kobalt, ni. kelj, krom in molibden. l/nrii r MoSn.e .atlantske vremenske U K j- |W| p motnje, ki se razširjajo v se- T I \ LIT i L. vernovzhodni smeri, se vedno bolj približujejo našemu ozemlju. Vreme bo zelo oblačno z zmernimi padavina, mi. Temperatura se iafono dviga. Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 15.5 (včeraj 13), najnižja pa 11 stopinj (včeraj 10). STRAN 4 ZADNJA POROČILA 8. NOVEMBRA 1951 m.« iik „ . §Jt; ■ |jji.. IPIII 1111 ■ p iiillP" »l!l!!;iiif!Mi«ii!!t«iffllli n i lit »^aaiiBsiBiiinMiiiiniMiiuiut RADIO Opozai-jamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35: Sopranistka Rožica Kozem. 19.00: Vedre melodije. — Sloni ja: 16,00: Peter Bezruč: Pesmi: 21,00: Skijabino-ve klavirske sonate. — Trsi II.: 13.30: Promenada1 koncert; 22.30: Večerne melodije. — Trst I.: 17-43-Glas F. Tagliavinija; 21.30: Chopinova glas0#’ 23.20: Plesna glasba. Mandžurska mrzlica napada vojake OZN na Koreji TOKIO, 7. — Poveljnik voja- se vedno brez uspeha j stva OZN _ nankorejif*brigadni ___________________________________ . * general William S ambo a je naznanil, da je zavezniške če- Delegacija OZN je odbila kitajsko severnokorejske pred ljivf boieTn^Menij^^rg« loge, ki so strHmRli za vzpostavitvijo premirja «de za tako imenovano «manan' ,intL Ideale. 16.00, 18.00, 22.0°: ska dekleta«. m) Impero. 15.45: »Proces M?17 gan», R. Young in h- u :t' -« Italia. 15.30: »Ljubimec £i», M. Morgan in J- ™ Mladoletnim prepovedan"; Kino ob morju. 16.00: »S1 (Stavka). . f' Moderno. 16.00: «Crna roz.^, Power, O. Welles m c-Savona. 15.00: «Brez ljuB«n*»> Tracy in K. Hepburn. ^ Viale. 16.00: «KomanOant G. Cooper in J. Greer. Vittorio Veneto. 16.00: vovi doživljaji«, S. sml A72 -ro. 16.00: ((Zorojeva N Boery, in H. Christian^ Beivedere. 15.00: «KrJSge. lumb», F. March, F. or(j. Marconi. 15.30: «PonoS ln v sodek«. Berif Massimo. 16.00: ((Dvobo) ' ^, nu», D. Kerr in A. VVal^, Novo Cine. 16.00: «Tot° V' jjv Oaeon. 15.30: «V tenv n as eni ljenju», O. D. Havillano-1» vis, G. Brent in Der.nis M Mladoletnim orepoved* ,jV. Radio. 16,00: «Sv. Janez ljeni», Totd. m Vittorja. 16.00: «Knamor»°»” Felix in P. Armendan2- RADIO J U4>0»1iOVA**// COSf K ČETRTEK, 8. novembra J Poročila ob 7.00,- 13^ i3j’ 1.05. 7.15 Jutranja eWfajt$Z Ritmi z juga. 14.0« meloaije. 14.30 Od v’čreanlWK nes. 14.35 Koncert soPr,anuoJa K žlce Kozem. 18,00 Ravel- m j} w ti Oya — Baletna suita. vatski kulturni Pri.log’,Q00 aZačudjeni svatovi«. ViahKo" melodije. 3.10 Glasba za w N L U v H A * J A d« 12.00 Opoldanski |‘10v« Zabavna glasba. 15.1° jtret pPS, v Makedonije, pester sp oSijvI^ in plesov narodov"tV, JK 14,10 Melodije Zabavna glasba.Pe£jjji — poslušajte! 16.00 Pet jimov' Pesmi. 17,10 Melodije >* ionirJ glasbenih revij. 17-40 m 18.00 Naši zbori POJ°p„ie rodne pesmi. 18.30 Wj(e jera^, Pertile. 19.15 Silan gia% harmoniko. 19.40 Zaba ^ 21 20.00 Domače aktua^^m^ Ciklus Skrjabinovlh Ki |lla »Lj nat. 21.25 Skiaabe Cam^ular Saensa. 22.14 in 22» , n3j ‘ plesni orkestri Efi » I*4 * aavajo na valovih TU*»' lI* ? 7.30 Jutranja S'a^?a'Mov: y.“.k„e8aTnekaj. »■»». jggJ - 12.10 D’lndy Vincent-, fonične variacije. >2- o^Zfir ve Kreuderjeve In K, m dlje. 13.00 Pevski ^7itn>i'«,esa> nika. 13.20 Zmerm Promenadni koncert. rlKe. jt glasba. 18.00 Glas A^^p, Zabavna glasba. I9'2«, baletov in reyij.2U'iast)a. Tr;jf glasba. 20.45 Lahka Puli: Radijski oder - /‘to l&gM. gospdje Chantrell, n kestri: 22.30 Večerne 23.00 Večerni ples-glasba. TB8'f *• 0]Z 7.45 Jutranja Amerike. 12-20 GR' avric3' p in« 13.25 Melodična poj« ,7,4* Jazz na klavir. 00C- Salviati. 17.30 SPf,rae i8.0fn5r® Glas F. Tagllavinija. * At?A£t nična glasba 19-°0o(}ru 19.15 Sestanek na ° ter ^ Rossetti. 20.25 OrKes .vu 20.58 »Lepa deklica J dija». 2130 Ch°P'n°c. CtiH’ 22.10 Orkester P'J^ay» i"p 22.40 Odmevi Broad .]asM. vvooda. 23.20 Nočna t.......... Zgvraj in srjvdaj je bila všita nylon elastika, tesar bi gospo> dif.ni Rozaliji še ne bilo tr«ba, toda njena postava je z njo dobila poudarjene in še bolj prelestne oblike. In brez zamudnih opisov naj na kratko povem:, kar so cenjeni bralci g o* tovo ie uganili: gospodična Ho. zalija se je v zadnjem tednu počitnic razvila v pravo pravcato nylon zaročenko. Nastalo pa je vse bolj resno vprašanje, čigava zaročenka je pravzaprav. kajti vsak večer je plesala sambo. To vprašanje Pa je do neke mere vznemirjalo samo še njenega zaročenca, s katerim se je pripeljala na počintnice. Toda na svoji zaročenki je odkril ob morju toliko malomeščanskih razvad, da je začel gledati nanjo vse bolj neprizadeto in kritično. Gospa Amalija duitvnih bojev svoje najmlajše ni niti opa-zila, onazila ie samo «tistega slmpbtičm:ga Amerlkanca z otn. H». V njeni sobi pa se je kopičil nylon na ni/Ion. Ker je postalo jasno, da vsega nvlona ne bo mi goče spraviti v kovčke in tudi ne nase, je gospa Amalija spet pričela pokljati pakete. Zdelo se ii ie, da se utegne gospa Matilda zavoljo tolikih paketov jezit' Zato ji je nap sala novo nl^mo v kateu-m je ta razumevanje naie povsuti poglaviten narltdnjl ort «1 a vek: «Zdaj Vam po*iHam zase ne- i Ion robe, ker te bo Ro- možil a najbrž čez mejo MAT IJ A S K A N D E R le v zakonu vsaka brlela- --------------——---------- kaj nylon robe, ker Se bo Ro-zalka m in pride rij a prav. Dobivamo iz Trsta, kjer pravijo, da prodajajo tudi limone, ki pa jih jaz še nisem mogla najti in tudi v hotelu če. prav je kategorija A, velikokrat zajtrkujemo čaj brez krhla limone. Bom se pa potrudila in jih Vam prinesla, kakor st,- me prosili, ie jih le bom najdi a v Trstu...» In tako bi se bila v zadnjem tednu počitnic skoraj končala tiha bitka med materjo t« hčerjo v korist matere. Emilija je samo ie tlvčno be. gala po kraju in iskala stika s Trstom na dinarski podlagi. Opustila je celo kopanje, čeprav je imela permanentno v»topn’-co za dve sto dinarjev. Iz obup a je nekega dne kupila sto kilogramov čokolade v Piranu. nakar je oblast v teh krajih prepovedala do nadaljnjega prodajati čokolado, kar Se je zdelo vsem letoviščarjem zelo krivično. Alfonz p0 je postni do take mere zagrenjen, da je nekoč natančno izračunal: stanujemo t; četrtem nadstropju, vsako je visoko — ker je hiša stara, kar se vidi po tem, da še nima modernih rolojev — po pet metrov. Torej grem vs aklkrat dvajset mptrcv visoko, kar vne se, če grem samo petkrat na dan, vsaj sto metrov napzjor i« sfo metrov navzdol; v enatn- ■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHiiiiiiiiiHiiiii(iiiiiHii,iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinHiiiiniiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiHiiii,„iiiiiiii|||||||||||1||||||||l||||||||||||||||„||||||||||i,i,iiiiMiWai,ll<,< LJUBLJANSKI AMERIKANCI dvajsetih dneh 2100 metrov, kolikor je pravzaprav visok Triglav. če upoštevamo, da leže Dovjg na 700 metri/i nadmorske višine; prihodnje leto poj-demo rta počitnice v hribe. Emilija in njen moi sta bila Po vsem, kar sta doživljala zadnje dni, prepričana, da ima «mamica» dolarje. Tovarišica tašča pa se je tako hladno obnašala. da je nista upala nil vprašati in da je Emilija nekoč spet po hčerinje ponižno spre* jela od nje celo nylon žogico, češ, če bo kdaj kak otrok, «saj bil bi že čas ob tej bogatiji«, in ni nič ugovarjala, misleč, da bo tako mamico pridobila. Tako bi se bilo skoraj zgod ir lo. da bi se gospe Amalije docela posrečil spretno zamišljen, pravzaprav gigantski načrt: a-meriške pakete «pretopiti« v ameriške pakete in si pri tem privoščiti počitnice, vse skupaj na račun usodnega naključja s poimrbnimi ostanki pokojne tete Lize. S tem pa bi bila naša zgodba okrnjena ie za neko jako zanimivo podrobnost, brez katsre bi težko prav razumeli svoje znance in, skoraj lahko že rečem — prijatelje, česar mi dobrohotni bralci nedvomno ne bodo šteli v zlo. Popolna in enostranka zmaga gospe Amalije se k namreč nagnila in, kakor bomo videli kasneje, izšla remi. tako rekoč na 38. vzporedniku. Kako se je to zgodilo? Cenjene bralce opozarjam, da je dogodek, ki bo sledil, «zad-nja točka napetosti» ali ^zaviralni moment» naše celotne po. vesti o družini gospe Amalije. Brez tega «zaviralnega momenta», ki sem ga dolžan upoštevati zaradi vedno strožjih literarnih predpisov, bi se bila na. la zcrodba že končala: junaki bi se vrnili domov, in sicer Alfonz z ženo v svojem avtomobilu, gospa Amalija in njeni pa * Pučnikovim avtobusom Rozalija bi se poročila v inozemstvo, njen »zaročenec* bi na Primer iz užaljenosti preplaval Kvarnerski zaliv, pristal kje v Barkovljah tn začel v tujini no. vo življenje; in nt navsezadnje, spe Matildi nekaj limon ter ji podarila novo nylon skodelico za prerokovanje. Tako bi življenje na Starem trgu. steklo ob keksih, čokoladi in niakoro-nih iz paketov po svojih noiHh poteh; skratka, življenjski stan. dard bi se v družini gospe A-malije zvišal. Toda nova književnost je zoper take, skorajda realistično romantične opise in bolj nagiba v smer, ki ji pravimo eksistencializem in ki zanjo ne vem, kaj pomeni. Kljub temu bom skušal svojo zgodbo tako zaključiti, kakor se je v resnici zgodila, ali kakor je ((eksistirala«, torej upam, da se ne bom zameril in da jo bom vsaj do neke mere veksistencialističnon končal V to tem bolj verjamem, ker v svojem opisu precej pripovedujem — kar so spoštovani bralci gotovo opazili —■ tudi o nekem docela mističnem dogodku, namreč o usodi posmrtnih ostankov pokojne tete Lize. Kaj in kako se je tedaj zgodilo, da je prišlo do tako ne- gospa Amalija bi odrinila go-1 navadnega konca? Omenil sem vse večjo zagrenjenost mojstra Alfonza in nakazal duhovni razvod, tako rekoč vstajenje od mrtvih gospoda finančnega inšpektorja. Nič čudnega, ie sta se tedaj v splošni ttpaketnl histeriji» in vodilnih naših ca> ^ J Urntkim n re pred kratkim. gre^ < ko \ 4 tv«ort«ol pod njo Pa V oren, te Kto boju na noz s Zakai. \* irl S« tam dru0e? a]o% rezali z njtrni (e kruh, sir.^Jie^idilA ko navado, ,n0ltt ^radi ^re% nihtejhV.^J imajo Pre ,f \rro ukradel. in bre-vojsko. UHEDN1SIVO: ULICA MONTECCH1 «1 b, IH »»d Ttielon stev 93-80« In 94-638 Poltnl predli 902. - UPHAVA: ULICA 6V. FRANČIŠKA Jt. 20. — Tel«fonsk» št. 73-38 OGLASI: od 8.30 • 12 in od IS • 18 Tel. 73-38 Ceri* oglasov: Za vsak mm vISIne v Širini 1 stolpca: trgovski 60 finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: z* vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po to din. Odg. urednik STANISLAV RENKO - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S Pelllco »-II., Tel. 11-32. Koper, Ul, Battisti 301a-I Tel. 70 ,30 tu>‘ ' sečno 13 ti NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Cona B: Izvod 8, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6. mejnsVel» Postni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.937«. — Za Jugoilavljo: Agencija demokratičnega mMpZo.Z. ' ^ Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-l-#033a-7. — izdaja Založništvo tržaSkega tisk*