Pogovor z Nado Kraigher
Nada Kraigberje sJovenska pi-sateljica, ki piše predvsem za odrasle. A izdala je tudi nekaj knjig za otroke.
Kdaj ste začeli pisati in zakaj?
Pravzaprav pozno, šele leta 1963 in takrat sem objavila tudi prvo knjigo. Pisati sem začela zato, ker sem želela opisati svoje partizanske dogodivščine in vtise s potovanj.
Veliko ste potovali po svetu. Kje vam je bilo najbolj všeč?
Veliko sem potovala po SZ. Všeč sta mi bila Gruzija in Ka-zahstau. Bita sem tudi v ZDA in na Cejlonu, kjer sem se začela ukvarjati z jogo.
Kcliko časa se že ukvarjate z jogo?
Odkar sem bila na Cejlonu. Tega je že 28 let in to je edini datum, ki se ga spominjam — 24. junij 1954.
Zakaj se ukvarjate z jogo? Zato, ker mi poinaga v vsak-danjem  življenju.   Pomaga   mi
ohraniti zdravje, obenem pa se z njo zelo skoncentriram, to pa mi poinaga pri pisanju knjig.
Ali kaj prevajate?
Prevajam le, če me knjiga, ki jo prevajam, zanima. Ker sem doma iz Trsta, sem že v mladosti znala italijansko in francosko. Potem pa sem se učila še angle-ško in rusko.
Sodelovali ste v NOB. Kje ste bili med vojno?
Najprej sem bila v Ljubljani ilegalka. Ker sem znala italijan-sko, sem šla v italijansko slu/.bo in od tam posredovala ilegalcem podatke. Leta 1944 pa sem odšla v partizane. Tam sem bila v glav-neiji štabu in sem delala skupaj s tovarišem Rozmanom, Avbijem in Kraigherjem. Večkrat smo se tudi selili in nekaj časa srao biii v Beli krajini, nato v Kogu in tudi drugod. Spominjam se, da je v naš štab nekoč prišel vodja an-gleške misije pri nas, general Ro-gers. Na vsak način je zahteval, da mu zapojemo neko pesem, Id du jo je nekje slišal. Mi pa nismo vedeli, katero pesem hoče in mu
želje nismo mogli izpolniti. Slu-čajno pa je zadnji dan njegovega bivanja pri nas, ko smo mu pri-pravljali nekakšen poslovilni večer, neki borec, Id je igral na kitaro, zaigral to pesem. Rogers je bil dsto iz sebe, kar naprej se nam je zahvaljeval in nas hvalil, kako smo prijazni, da smo mu pripravili pravo presenef enje Mi pa še po|ma nismo imeli o tem in smo bili hvaležni borcu, ki je to pesem zaigral.
Za konec še, katere knjige ste izdali do sedaj?
Moja prva knjiga je bila »Pet temnih svetlih let«, sledile pa so še »Moj Lonja« in za otroke »Nina s Cejlona«, »Maja« in »Aleš se potepa«. V kratkem pa bom izdala novo knjigo.
Lepa hvala, tovarišica Krai-gherjeva, za pogovor.
BOŠTJAN ŠPORAR8.b
LIT. — NOV. KROŽEK OŠ
LEOPOLDA   MAČKA   -BO-
RUTA