PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 194 (12.226)
Trst, torek, 3. septembra 1!
TRST
Ul. Montecchi 6
^ ni
g
o o
o
- 2 c
c
5
2
rt
fP
Ì-:
rn
P
2
2
1
I
r-i
Z
r-5
O
PP ccg
ije)
3
%
VLuandi odprli 8. ministrsko konferenco gibanja neuvrščenih
Za odpravo rasizma v Južni Afriki
•	• v • v e
in za pravičnejši
LUANDA — Angolski zunanji minister Alfonso Van Ekmen M’Binđa je včeraj dopoldne odprl 8. ministrsko konferenco gibanja neuvrščenih, iii bo trajala do sobiote. V priložnostnem govoru je ostro napadel rasistični režim Južne Afrike in kritiziral obstoječi mednarodni finančno1-gospodarski sistem, tako pa tudi nakazal, čemu bodo zunanji ministri neuvrščenih držav • posvetili največjo Pozornost.
Poldrugo leto po vrhu neuvrščenih v New Delhiju se je položaj v svetu znatno poslabšal, je rekel M’Binda in dodal, da imperializem ogroža življenjske interese ninogih držav članic gibanja neuvrščenih, tako še zlasti na afriškem jugu, na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni
Dolar spet v porastu
RIM — V svojem nenehnem nihanju je tečaj ameriškega dolarja zabeležil včeraj nov vzpon, pri čemer je Pridobil več kot 23 lir v menjavi z italijansko valuto: Pretekli petek je namreč veljal 1.867,90 lire, medtem ko je bilo treba včeraj zanj odšteti 1.891,10 lire. Vzpon Se je bil začel sicer že v petek zvečer v New Yorku in se je nadaljeval na azijskih tržiščih, botrovala pa so mu vznemirjenje finančnih krogov spričo napetosti v Južni Afriki in nekoliko povoljnejše vesti o gibanju ameriškega gospodarstva. V tem okviru se je lira okrepila v odnosu do skoraj vseh evropskih valut, z izjemo angleškega funta šterlinga, ki mu je včeraj vrednost Oarastla od 2.615 na 2.619 lir.
gospodarski red
Aziji. Kjer ni gospodarske avtonomije, tam tudi ne more biti politične svobode, je nadaljeval govornik in naglasil nujo po takšni preureditvi ekonomskih odnosov Sever - Jug, ki naj bo osnova za pravičnejšo mednarodno gospodarsko ureditev. Slednja pa je dosegljiva le z ustrojno reformo monetarnega sistema, brez katere bi že sam problem o razvojni kooperaciji postal sredstvo izkoriščanja v rokah zahodnih večnacionalnih korporacij.
Po govoru angolskega zunanjega ministra so konferenco odgodili na jutrišnji dan, da bi lahko komisije ambasadorjev in strokovnjakov osnovale besedilo zaključne pohtičnogospodarske listine, ki jo bodo zunanji ministri odobrili v soboto. Zaenkrat so dopotovale v Luando delegacije iz več kot 100 držav, druge pa prihajajo. Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je imel dveuren razgovor z M’Bindo.
Med delovnimi komisijami so v teku napori za določitev države, ki naj nasledi Indijo v predsedstvu gibanja neuvrščenih. Kaže, da se zanj potegujeta Indonezija, ki jo podpira Indija, in Zimbabve, ki uživa oporo Kube, pa tudi menda Libija, o kateri kaže, da nima večje zaslombe. Na vabilo angolske vlade prisostvuje konferenci kot opazovalka tudi delegacija Fronte za osvoboditev Vzhodnega Timorja (Fretilin): mimo dejstva, da to verjetno ni pogodu Indoneziji, nekateri vidijo v tem znamenje, da Angola nasprotuje podelitvi predsedstva gibanja neuvrščenih kakšni azijski državi.
V Luandi so ob priliki konference sprejeli izjemne varnostne ukrepe: poleg že itak veljavne policijske ure od polnoči do petih zjutraj stražijo mesto in predmestje vojaški in policijski oddelki, v križiščih pa so nameščena vojaška vozila.
Letošnja Kraška ohcet je bila še posebno uspešna, saj še nikoli ni bilo, ob krasnem vremenu, toliko ljudi in veselja, kar je dobri obet za novoporočenca
(Foto Magajna)
EGS najbrž ne bo uvedla gospodarskih sankcij
Južna Afrika: stavka delno uspela, rand močnejši
Odgovor na izjave Gorbačova v in tervjuju za ameriški tednik
Washington upa v zboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo na vseh področjih
. JOHANNESBURG — Stavka, ki jo ie oklical sindikat črnskih rudarjev NUM v 7 od skupnih 29 rudnikov zla-ta in premoga, je delno uspela. Vče-Taj je sicer prekrižalo roke več delavcev kot v nedeljo, ko se je stavka pričela, vendar ne v takšni me-ri, da bi prišlo v vseh sedmih primerih do popolne prekinitve dela. Pač pa so se stavki pridružili iz solidarnosti nekateri delavci rudnikov, katerih lastniki so se s sindikatom sporazumeli glede mezdnih poviškov ln drugih zahtev. NUM je delni ne uspeh pripisal grobemu ustrahovanju Policije, ki je včeraj med drugim Pretirala najmanj 25 stavkajočih rudarjev, v spopadih med stavkajočimi in varnostniki ter stavkokazi pa le bilo tudi več desetin ranjenih. Za dokončen obračun sindikalne akcije “0 treba vsekakor še nekoliko poča-kati Mimo stavke pa so se tudi v zadnjih 24 urah nadaljevali neredi v ftevilnih satelitskih mestih okrog Johannesburga, Durbana, Fort Elizabeta in Capetouma, v katerih so izgubili življenje 3 črnci, med temi en
policijski agent.
Včeraj so južnoafriške borze in menjalnice spet poslovale po treh dneh prekinitve. Vrednost randa se je dvignila s 35,5 na 45 centov ameriškega dolarja, to pa predvsem zato, ker je finančni minister Barend du Plessis v nedeljo zvečer naznanil 4-mesečni odlog pri vračanju 17 milijard ameriških dolarjev južnoafriškega zunanjega dolga ter zaostritev nadzora nad valutnimi operacijami.
Medtem v krogih EGS preučujejo rezultate potovanja v Južno Afriko, ki so ga v nedeljo zaključili zunanji ministri Luksemburga Poos, Italije Andreotti in Nizozemske Van den Broek. Njihov južnoafriški kolega Roelof »Pik« Botha jim je ob za ključku izročil dokument o reformah, ki jih namerava pretorijski režim izvesti za omilitev sistema rasnega razlikovanja. Dokumenta niso objavili, o njem pa bodo predstavniki evropske dvanajsterice razpravljali 10. t. m. v Luksemburgu. Po vsem sodeč, EGS ne bo uvedla gospodarskih sankcij proti pretorijskemu režimu.
WASHINGTON — »Na novembrski vrhunski sestanek v Ženevi se pripravljamo z upanjem v bistveno napredovanje dvostranskih odnosov s Sovjetsko zvezo na vseh področjih. Iz Ženeve bi radi odšli z jamstvom, da ti odnosi slonijo na trajnejših temeljih, seveda pa si ne delamo utvar: vemo, da so problemi številni in resni ter da bo za odpravo težav potrebnega precej časa, prav zato pa bomo na obeh straneh morali biti potrpežljivi in odločni. Če je Moskva glede raznih vprašanj pripravljena prehoditi polovico poti, ni seveda nobenega razloga za to, da ne bi uresničili tistih korakov naprej, o katerih si Gorbačov želi, da bi bili storjeni.« Tako je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Pete Martinez uradno (in oprezno) komentiral izjave, ki jih je Gorbačov dal v intervjuju za ameriški tednik »Time«.
Glavni tajnik Kp SZ je pojasnil, da pričakuje na novembrskem srečanju z Reaganom v Ženevi potrdilo »trde linije« z ameriške strani, ki naj bi na vrh prišla brez vsakega namena prispevati k izboljšanju dvostranskih odnosov. Gorbačov je kritiziral Reaganovo upravo, češ da Sovjetsko zvezo krivi »agresije na Bližnjem vzhodu«, podpiranja mednarodnega terorizma in celo podtalnih manevrov v Južni Afriki. To ni nobena državna politika, je pribil Gorbačov, ampak iskanje zlih sil, in tako odgovoril Reaganu, ki je svoj čas označil Sovjetsko zvezo kot »imperij zla«. Sovjetski državnik je tudi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pobegli Tiedge ne želi srečanja z zastopniki ZRN
BONN — Bivši načelnik oddelka zahodnor.emških ™jnih služb za Vzhodno Nemčijo Hans Joachim Tiedge, je zbežal v Vzhodni Berlin 19. avgusta in s tem spra-''H bonske oblasti v velike težave, zavrača možnost, da se sestal na osebni pogovor z nekdanjimi gospodarji. . 0 jim je sporočil v osebnem pismu, o katerem se je 'zvedelo sinoči, potem ko so bile zahodnonemške oblasti 1Zrazile željo po srečanju. Včeraj je medtem notranji ^inister Zimmermann, od katerega opozicija terja od-V^P, izjavil pred komisijo Bundestaga, da gre v zadevi Tiedge za »hud primer izdajstva«, ki pa ne kom-hromitira notranje ali zunanje varnosti ZRN.
V Žabnicah zaključili »Tabor narodnosti«
NA 3. STRANI
Umrl Stane Semič-Daki narodni heroj SFRJ
LJUBLJANA — V Ljubljani je v 70. letu umrl narodni heroj, španski borec, eden prvih organizatorjev vstaje slovenskega ljudstva Stane Semič -Daki.
Rodil se je 13. novembra 1915 na Bloški planoti. Kot mlad delavec se je pridružil španskim revolucionarjem. Po končani republikanski vojni v Španiji se je vrnil domov. Svojo bojno pot je nadaljeval v NOB — bil je partizan Krimskega odreda. Julija 1942 je bil imenovan za namestnika komandanta 1. slovenske udarne brigade Tone Tomšič in marca 1943 postaj njen komandant. Od leta 1944 je bil komandant 18. divizije, kasneje pa komandant divizije KNOJ.
Stane Semič - Daki je bil živa legenda partizanskega boja. Sodeloval je v neštetih bojih in se vedno odlikoval z izjemnim pogumom in neustrašnostjo ter sposobnostjo pri vodenju partizanskih enot. Kot prvi živi partizan v Sloveniji je bil že leta 1943 o-dlikovan z redom narodnega heroja, (dd)
Novi iraški napadi na Iran Teheran zagotavlja povračilo
BAGDAD, TEHERAN — Ni videti konca že pet M trajajoči vojni med Irakom in Iranom, ki je prav toliko krvava kot nesmiselna. Tudi včeraj je Bagdad naznanil, da je uspešno izvedel nekaj vojaških napadov. Letala so osmič v zadnjih 18 dneh bombardirala iranski petrolejski terminal Kharg. Nanj da so spustila 8 ton razstreliva, predvsem da bi preprečila popravilo že poškodovanih naprav. Poleg tega je iraški vojaški glasnik sporočil, da so iraške čete napadle iranske položaje na goratem področju ob severni meji med državama. Ob tem naj bi padlo mnogo iranskih vojakov, prav tako številni pa naj bi bili ujetniki.
V zvezi z vojno se je včeraj o-glasil tudi Teheran. Direktor iranske tiskovne agencije IRNA Kahal Horra-
zi, ki je tudi odgovoren za vojno propagando, je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da Teheran namerava nadaljevati spopad. Ponovil je, da Iran ni nikoli hotel tega krvopre-litja, da pa ne bo odnehal, dokler ne bo uničil iraškega režima, ki je začel s sovražnostmi. Horrazi je dejal, da so se iranski napadi začeli še pred odprtim izbruhom vojne, in sicer takoj po islamski revoluciji.
Odločenost Teherana, da nadaljuje in še zaostri spopad, je včeraj potrdilo tudi predstavništvo iranskih mudžahedinov v Parizu. Objavilo je daljše tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da se Iran pripravlja na novo ofenzivo. Njen cilj naj bi bila osvojitev Dianske nižine in goratega področja v bližnji okolici na iraškem ozemlju.
• Washington
NADALJEVANJE S 1. STRANI
opozoril, da pomeni ameriški načrt o »vojni zvezd« nepremostljivo zapreko na poti k morebitnemu sporazumu o nadzoru jedrskega oboroževanja.
Govoreč o odnosih SZ-ZDA, je Gorbačov dejal še naslednje: »Bog nam z nebesnih višav prav gotovo ne bo odrekel tiste modrosti, ki je stranema potrebna za zboljšanje njunih odnosov.« Te neobičajne fraze v Vatikanu uradno niso komentirali in vatikanski radio je v poročilu o intervjuju Gorbačova za »Time« sploh ni omenil. Neuradno so njegove besede označili kot »nenavadne« s pripombo, da je »Gorbačov drugačen od svojih predhodnikov«.
Agencija Tass je včeraj izrazila začudenje nad dejstvom, da »nekatere zahodnoevropske države, članice NATO, zlasti pa ZRN, podcenjujejo nove korake Reaganove administracije na poti h kemijski vojni«. Načrt o ponovni kemijski oborožitvi, o katerem se mora kongres izreči ta mesec, naj bi zahodno Evropo spremenil v »talko Pentagona«, ker bi ZDA na njenih tleh odprle velikanska skladišča kemijskega orožja. To še dokazuje, je dodala Tass, da so ameriške uradne izjave o volji po miru zgolj retorične, (dg)
Po vesteh o zatrtju še enega poskusa vojaškega udara
Moamer el Gadafi proslavil 16. obletnico revolucije brez običajnih vojaških parad
TRIPOLIS — V Tripolisu, Bengaziju, Sabhi in drugih libijskih mestih letos ni bilo običajnih vojaških parad ob praznovanju 1. septembra — 16. obletnice revolucije. Namesto tankov in drugih vojaških vozil ter samih vojakov so po mestnih ulicah letos korakali člani revolucionarnih odborov. To dejstvo je obrazložil sam voditelj libijske revolucije polkovnik Moamar . Gadaji v govoru, ki ga je imel predsinočnjim v Sabhi, mestu, ki leži sredi puščave kakih 700 kilometrov južno od Tripolisa. »Tanki in letala so samo en aspekt moči revolucije,« je dejal, »toda ne edini. Orožje nima nobene vrednosti brez moralne in gospodarske moči, ki jo je danes pokazala vsa Libija.«
Ta značilnost letošnjega praznovanja obletnice revolucije pa še ne pomeni, da se je libijski voditelj odpovedal svoji značilni borbenosti. V istem govoru je dejal, da bo Libija usmerila .vsa svoja sredstva v uresničitev političnega zedinjenja vseh Arabcev in se pri tem poslužila tudi »sile in revolucije«. V tem okviru je Gadafi izrazil popolno odobravanje priključitve Libanona
Siriji, poudaril pa je, da se to ne sme izvršiti na račun Palestincev. Ob tem je naglasil, da mora biti palestinsko vprašanje eno ključnih za vse Arabce.
Voditelj libijske revolucije je seveda tudi napadel Izrael in ZDA, pri čemer je poudaril, da je ameriška gospodarska zapora proti Libiji doživela popoln neuspeh. Niti z besedico pa Gadafi ni omenil odnosov med Libijo in Tunizijo, ki so se hudo poslabšali, odkar je na začetku avgusta prišlo do izgona tunizijskih delavcev iz Libije-Po pisanju egiptovskega dnevnika »Al Ahram« je Gadafi nameraval konec preteklega tedna celo vojaško vdreti v Tunizijo. Do tega ni prišlo, pravi kairski časopis, ker so se Gadafijevemu povelja postavile po robu nekatere enote libijske vojske-Po istem viru naj bi prišlo celo do poskusa prevrata. Libijski voditelj naj bi ga zatrl v soboto, pri tem pa naj bi bilo aretiranih 43 visokih častnikov. Če vse to drži, bi utegnilo biti razumi ji' vejše tudi dejstvo, zakaj ob proslavljanju 16-let' niče revolucije ni bilo vojaških parad.
Ob gospodarskem jubileju v Murski Soboti
Milka Planinc o neuvrščenosti odplačevanju dolgov in inflaciji
MURSKA SOBOTA — Minulo soboto so v Murski Soboti praznovali BO-letnico obstoja tovarne konfekcije »Mura«, največjega jugoslovanskega izvoznika konfekcije na konvertibilno področje. Na tuje predajo več kot 60 odstotkov proizvodnih zmogljivosti in zaslužijo 25 milijonov dolarjev. Ob navzočnosti skoraj 6.000 tovarniških delavcev in občanov Pomurja je ta največji pomurski delovni kolektiv odprl nov proizvodni obrat za konfekcijo v velikosti 6000 kvadratnih metrov. Na slovesnosti je spregovorila predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc, ki je delavcem »Mure« in vsem Pomur-cem najprej čestitala ob pomembnem jubileju, nato pa dejala :
»V svetovnih odnosih je še vedno globoko zakoreninjeno nezaupanje, mednarodne razmere so obremenjene z mnogimi vojnimi žarišči, tudi vojnami in nenehnimi nevarnostmi.«
Predsednica ZIS je nato poudarila pomen ministrskega sreča'nja neuvrščenih v Luandi, ki bo okrepil izvirna načela tega gibanja, njegovo akcijsko enotnost in idejo o miru, alternativo, ki je protiutež konfrontacijam, formulo, ki so jo človeštvu kot edino možnost za mimo sožitje ponudili pred 25 leti Tito, Nehru in Naser.
Milka Planinc je nato pohvalila razvojne dosežke tekstilne in konfekcijske industrije v Jugoslaviji in nada-
ljevala :
»Ko smo se odločali za stabilizacijo, smo vedeh, da smo v prejšnjih letih letno trošili od sedem do osem odstotkov več, kot smo ustvarjali. To je bilo mogoče zaradi dodatne tuje akumulacije. Zdaj so razmere obrnjene, dolgove je treba vrniti in zanje vsako leto nameniti enake odstotke ustvarjalnega družbenega proizvoda. Zdaj smo pred tem, da se z našimi upniki v tujini za srednjeročno obdobje dogovorimo za tolikšno letno odplačilo dolgov, ki bo znašalo le 25 odstotkov našega deviznega priliva, kar je sprejemljiva obremenitev, gospodarstvo pa se bo znebilo stalne negotovosti in bo za daljši čas vedelo, kaj lahko pričakuje.«
O inflaciji in njenih žariščih, ki so po njenem mnenju najbolj zapleten problem jugoslovanskega gospodarstva, je predsednica ZIS dejala, da pri oblikovanju inflacije ne sme biti omahovanj. Ni malo pritiskov, je poudarila Milka Planinc, da bi država zopet zaprla vse ventile in zamrznila cene. Toda to bi bila le navidezna rešitev, prikrivanje inflacije in hitro bi prišlo do pomanjkanja blaga: »Pred dvema letoma smo namreč bili pred tem, da uvedemo bone za vrsto izdelkov, ker nam jih je primanjkovalo. Izhod je torej samo spoštovanje ekonomskih zakonitosti, odpravljanje globljih vzrokov inflacije.« (dd)
Scargill na kongresu TU
Angleški sindikati Trade Unions so začeli včeraj v Blackpoolu svoj kongres, na katerem se bodo morali spopadati z velikimi težavami in celo z nevarnostjo razkola. Najbolj borbeni so rudarji, ki zahtevajo odločnejšo politiko sindikatov proti Thacherjevi. Na sliki njihov voditelj Artur Scargill (Ari
Nemška vohunska afera
Zahodnonemški parlament bo danes razpravljal o zadnji špijonski aferi. Kancler Kohl (na desni) se je zato včeraj posvetoval s tajnikom krščansko-demokratske stranke Geisslerjem	(Telefoto AP)
Na sedmem kongresu OZN o kriminalu v Milanu
Soglasje zaenkrat samo glede boja zoper nezakonito industrijo mamil
MILAN — Potem ko je v prvih petih dneh spregovorila glavnina vodij 122 uradno navzočih delegacij, se je včeraj 7. kongres OZN o kriminalu nadaljeval s posveti delovnih skupin tehnikov in diplomatov. Prvi so zadolženi za sestavo končne resolucije na osnovi referatov, ki jo bodo dali na glasovanje v petek, poslednji dan zasedanja. Drugi, politiki in siceršnje oseb nosti, pa so neprestano na delu (privoščili si niso niti dvodnevnega oddiha ob koncu tedna), da vsaj malce zgladijo zaenkrat nezapolnjive vrzeli v stališčih raznih držav glede opredelitve in pregona določenih vrst zločinstva; med drugim gre za terorizem, okrog katerega je težko najti skupen imenovalec vpričo velikanskih družbenopolitičnih razlik, pa tudi, recimo, za smrtno kazen, ki je še vedno v veljavi kar v 130 od 156 držav, katerih zastopniki sodelujejo na kongresu.
Še najširše soglasje vlada na področju boja proti
razpečevanju mamil, ki postaja sicer vse težji zarad\ spremenjenega odnosa med državami dobaviteljicam1 (kjer se je razpaslo tudi uživanje droge) in državami' »porabnicami« (ki skušajo postati samozadostne tudi v pogledu »proizvodnje«). Kako težko je v določenih primerih meddržavno sodelovanje, je jasno obrazlozh načelnik italijanske delegacije Virginio Rognoni, vodJa demokristjanske skupine v poslanski zbornici, ki le govoril o gospodarskem kriminalu: s Švico, kjer izvoz kapitala ni zakonski prekršek, je dejal, se Italija M' kakor ne more sporazumeti za skupen nastop prof1 finančnim prestopkom. In še: medtem ko v Italiji velft načelo o preiskovalni tajnosti, vidijo Angleži v obveščanju javnosti o potekih preiskav glavno jamstvo zn obtoženega. Zaradi tega je Rognoni izrecno zatrdil, oh si od milanskega kongresa ni moč pričakovati kdo ve kako konkretnih rezultatov,	(dg)
Pol Pot zapušča poveljstvo Khmerov
BANGKOK — Pol Pot je zapustil vojaško poveljstvo rdečih Khmerov, najmočnejše skupine oboroženega odpora proti vietnamskim zasedbenim silam v Kampučiji. Tako je včeraj naznanil radio rdečih Khmerov, katerega oddajo so prestregli v Bangkoku.
Vest je vzbudila širok odmev, saj je Pol Potovo ime tesno povezano s polpreteklo tragično zgodovino kampučijskega naroda in še danes predstavlja eno izmed ovir pri iskanju politične rešitve kampučijskega vprašanja. Pol Pot je namreč načeloval režimu, ki je v letih 1976 - 1978 v poskusu temeljite družbene preosno-ve pobil najmanj 2 milijona ljudi. Režim so strmoglavile vietnamske čete, Pol Pot pa je ob uživanju kitajske podpore ohranil vojaško poveljstvo rdečih Khmerov, ki so se umaknih v gozdove, kjer se odtlej v sodelovanju z drugimi silami z orožjem upirajo vietnamski zasedbi.
Še pred nedavnim je vietnamska vlada omenila Pot Pota kot eno glavnih ovir za začetek pogajanj s pohtičnim vrhom kampučijskega odporniškega gibanja, ki ga OZN priznava kot edinega zakonitega predstavnika kampučijskega naroda.
Huda napetost v Boliviji: vlada mobilizirala vojsko
LA PAZ — Po razglasitvi vladnega stabilizacijskega programa se razmere v Boliviji čedalje bolj zaostrujejo in narašča nezadovoljstvo širokih delovnih slojev, ki jim grozi zamrznitev plač ob istočasnem skokovitem naraščanju cen tudi najosnovnejših potrebščin. Predsednik Victor Paz Estenssoro je bil tako prisiljen, ob naraščajoči družbeni napetosti, mobilizirati celo vojsko,, ki naj bi pomagala policiji pri preprečevanju nasilnih dejanj in straženju strateških industrijskih objektov.
Ukrep je pa še prilil olja na ogenj ljudske ogorčenosti, ki je včeraj na pobudo sindikatov dala duška protestu z demonstracijo proti vladnemu stabilizacijskemu programu, pri čemer je bilo središče prestolnice za nekaj ur blokirano. Hkrati sta sindikalna zveza v Cocha-bambi in sindikat rudarjev napovedala dvodnevno stavko, vsedržavna sindikalna centrala pa je sklicala kadre, da prouči oblike pritiska, ki naj prisilijo vlado k popuščanju.
Ministri medtem naslavljajo sindikatom in delavstvu pozive k razumevanju in zmernosti, v katerih opozarjajo, da so vladni ukrepi neizogibni, če naj premagajo inflacijo, ki je dosegla rekordno mero 40.000 odstotkov.
Papandreu pojasnil Grkom da jih čakajo težki časi
SOLUN — »Če hočemo preprečiti bankrot grškega gospodarstva, bo treba temeljito zmanjšati zadolženost s tujino.« To je izjavil predsednik vlade Andreas Papandreu, ko je včeraj odprl solunski velesejem, najpomembnejšo tovrstno prireditev v državi. Dolgovi s tujino so se v štirih letih podvojili in znašajo 14 milijard dolarjev ali 35 od sto kosmatega narodnega dohodka.
Sicer je Papandreu navedel kot prvi cilj socialistične vlade skrčenje inflacije, ki znaša zdaj 17 od sto, ter nanizal še druge zaskrbljujoče številke. Državni proračun izkazuje^ primanjkljaj okrog 700 milijonov dolarjev, stopnja brezposelnosti se je vzpela do 8,5 od sto, a defidt plačilne bilance za prvih 6 mesecev letos znaša 1,96 milijarde dolarjev ali 25 od sto več kot v prvem lanskem
polletju. Papandreu, ki je bil docent ekonomije na berkeleyski univerzi v ZDA, je opozorO: »Vedeti moramo, da ni mogoče potrošiti več od tega. kar proizvedemo.« Grški izvoz krij6 komaj 45 od sto uvoza.
Vse kaže torej, da bo v Grčiji nastopilo obdobje zategovanja pasu. Av_ gusta so se podražili kruh, sladkor in bencin, zvišale so se tudi šolsko takse in zavarovalne premije, krnaW pa bodo navili ceno elektrike in jay' noprevozniške tarife. Papandreu Je omenil možnost ukinitve ali globoke; ga preustroja draginjske doklade, prl državni banki pa predlagajo odpray0 davčnih olajšav kmetom in obdavčitev obresti na pologe. Premier je m razil naklonjenost tujim naložbam ; Grčiji, vendar pod pogojem, da P11 spevajo k tehnološkemu razvoju pr°' izvodnega aparata.
V organizaciji MO SKGZ, ZKMI in mladinskih sekcij SSk in SSO
Tabor narodnosti: večjo pozornost manjšini ki je v večji meri izpostavljena asimilaciji
Sprejeti resoluciji o hitri odobritvi zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o problemu šolstva na Koroškem
ŽABNICE — V nedeljo se je zaključil III. tabor narodnosti, ki je to-v organizaciji MO SKGZ, ZKMI, [^ladinskih sekcij SSk ter SSO, potekal v Žabnicah v Kanalski dolini. Pobuda, sad vse bolj pogostih srečanj JUed mladinskimi zvezami iz matice ter mladinskimi manjšinskimi organi-zacijami, bodisi slovenskimi iz zamejstva kot tudi italijanskimi oz. madžarskimi v Sloveniji, ima namen, da z medsebojnim spoznavanjem, pri-vedo na dan različna narodnostna in Pa nasploh mladinska stališča ter vPrašanja. Lanskoletni II. tabor, (naj °menimo, da je bil I. tabor pred dvema letoma v Kopru), ki se je odvijal na Peršmanovi domačiji na Koroškem, je v glavnem obravnaval pro-oletnatiko slovenske manjšine v Av-®triji; lani so se obenum domenili, da bi naslednji tabor potekal v Italiji. Izbira lokacije je naknadno padla na Kanalsko dolino, z namenom, da se ovrednoti problematiko značilno za m kraje, kot pa tudi za Benečijo in «ezijo, ki so med slovenskimi podro-cJi v Italiji narodnostno najbolj o-Sroženi.
Niz predavanj in srečanj je v pe-mk popoldne otvoril predsednik slo-yenskega kluba Niko Erlih, ki nam Jo po dobrodošlici na kratko orisal nastanek slovenskega kluba in pa nje-Kovo vlogo v krajevni stvarnosti. Ka-suoje nam je predstavnik SLORI Salvatore Venosi podrobno opisal zgodovinski razvoj Slovencev v dolini
in pa nakazal aktualno stanje s kul-iurno-šolskega vidika. Rudi Bartholot (Slovenski klub) je v nadaljevanju predstavil natančno sliko gospodarsko-političnega položaja Slovencev v dolini, med drugim pa je tudi poudaril na rilevantna problema odkupljene kasarne v Ukvah in na nefunkcionalnost Doma Mangarta.
Naslednji dan so nas v Benečiji in sicer v Čedadu sprejeli Rihard Rihter ter župana dveh občin Maurizio
Namor in Paolo Bonini. V Ruttarje-vem posegu, ki je bil v glavnem zgodovinskega značaja, je izstopala zaskrbljenost zaradi demografskega padca, kot posledica, po njegovem mnenju, predvsem slabe državne gospodarske politike. Nadalje sta Namor ter Bonini še poglobila Ruttarjev poseg, podala sta obenem podrobnejšo sliko občin Dreka in Grmek, ter če nazadnje poudarila pomembnost ustvarjanja podjetij in industrijskih
obratov, bodisi manjšinskih pa tudi tistih z mešanim kapitalom, kot pogoj ^za nadaljnji gospodarski razvoj, ki jè eden izmed glavnih predpostavk za narodno ohranitev. V popoldanskih urah smo se v Reziji srečali še z Renatom Quaglio. Orisal nam je aktualno kulturno-gospodarsko stanje Rezije, ter nasploh karakteriziral zgodovinsko-kulturne značilnosti Rezijanov.
Zadnji dan so si sledila poročila organizatorjev ter krajša debata; Dunja Sosič je za ZKMI v poročilu nakazala problematiko sožitja v povojnem zgodovinskem obdobju, kot tudi vlogo in pomen meje med Italijo in Jugoslavijo s posebnim ozirom na o-simski sporazum. V naslednjem poročilu za mladinsko sekcijo SSk je Andrej Berdon podrobno orisal predvsem pravni razvoj boja za globalni zaščitni zakon, kot tudi vlogo zakona za manjšino, za SSO sta Robi Cotič in Marco De Luisa na kratko opisala, predvsem za Gorico in Trst, šolsko ter kulturno stanje. V zadnjem poročilu je Rado Race za SKGZ poudaril problem razlaščanja, važnost gospodarskega razvoja, predvsem pa pomembnost vloge, ki jo igra enotna delegacija; po zanimivi in obenem živahni debati sta bili odobreni dve resoluciji nanašajoči se prva na čimprejšnjo odobritev ugodnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, druga pa na pereč problem šolstva na Koroškem.	Mirr
Vesti iz Sežane
Pomembna pridobitev za Mitol
SEŽANA — V sežanskem Mitolu so odprli nov in posodobljen obrat za izdelavo disperzijskega lepila, skladiščne prostore za shranjevanje embalaže, končnih izdelkov in nevarnih snovi ter čistilno napravo. Naložba je sežanski Mitol veljala približno 230 milijonov dinarjev, večino sredstev je zbrala delovna organizacija sama. S posodobitvijo obrata za izdelavo disperzijskega lepila bodo podvojili izdelavo, letna zmogljivost pa se bo gibala okoli 18 tisoč ton. Vpeljali so elektronsko krmljenje dozirnih sistemov, kar pomeni, da bodo odpravili najtežja fizična dela. Podvojeno izdelavo pa bodo posegli ob enakem številu delavcev. Skorajda vso opremo je Mitol kupil doma, precejšnja pridobitev je tudi čistilna naprava s pomočjo katere bodo v javno kanalizacijo tekale povsem čiste vode.
I.U.
IVov obrat v Štjaku
SEŽANA — Kamniški Utok in koprski Cimos sta v stari šob v Štjaku na Krasu odprla nov obrat, v kate-tem bo 25 delavk predvsem domačink izdelovalo usnjeno konfekcijo. Naložba je stala okoli 50 milijonov dinarjev, od tega je približno 7 desetin zbral Cimos, 3 pa Utok. Nedeljske otvoritve novega obrata, ki pomeni korak k ohranjanju in oživljanju zapuščenih kraških vasi, so se udeležbi številni družbenopolitični đe'av-ci iz republike in občine, med njimi tudi predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner, ki je imel tudi slavnostni govor.
I.U.
0 slovenski narodnostni skupnosti
»Udeleženci III. Tabora narodnosti v Žabnicah izražamo svojo podporo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji v njenih prizadevanjih za dosego globalnega zaščitnega zakona. Menimo, da je nujna čimprejšnja odobritev ustreznega zakona, ki bi zaščitil celotno manjšino v vseh 35 občinah, kjer Slovenci živijo. Pri tem opozarjamo, da je to moralna dolžnost za državo, ki sloni na načelih demokracije in ki jo obvezujejo ustavna določila ter mednarodne pogodbe.«
0 problemu šolstva na Koroškem
»Udeleženci III. Tabora narodnosti v Žabnicah v Kanalski dolini odklanjamo in obsojamo težnje koroške deželne vlade pri ločevanju šolskih otrok po narodnosti v obstoječem zgodovinskem in političnem ozadju. Vzgajanje mladine v neenakost je izraz ofenzive asimilacije v duhu nekulture in barbarstva, ki se le zunanje ne pa idejno razlikuje od nacističnega jarma in zasledovanja ljudi zaradi njihovega bitja. To ločevanje otrok v šoli, svojevrsten asimilacijski akt, bi pomenilo dejanje obsodbe Slovencev na kulturno smrt »end-losiing« (končna rešitev), za nemško govoreče državljane pa je kultura omejitev sredstev za politično manipulacijo in ne svobodo.«
Živahni »Hlusikantenstadl« v Bernardinu
Slovenski gledalci si bodo lahko ogledali televizijsko oddajo v jeseni
BERNARDIN — V četrtek je bba na ploščadi ob bernardinskem pristanu generalka, v soboto pa glavna uprizoritev »Musikantenstadla« (»glasbeniškega senika«), najpopularnejše glasbene oddaje v nemško govorečih deželah. Oddajo je posnela avstrijska TV v sodelovanju z ljubljansko in bernardinskimi hotelirji.
V	soboto zvečer ob sončnem zahodu — tako se oddaja že po tradiciji začenja — je bilo na bernardinski ploščadi živahno kot še nikoli: mlado in staro, domači in tuji gostje so ob alpskih vižah vzvalovali v veselem razpoloženju; razen narodnozabavnih skupin iz nemško govorečih dežel in popularne pevke Lolite so igrale in prepevale tudi slovenske skupine, na prizorišče so prihajali celo trije jahalci (in pevci) na lipicancih.
V	oddaji je o turistični ponudbi spregovoril Slavko Mastnak, član piranskega izvršnega sveta, zadolžen za turizem, prikazali pa so tudi nekajminutni filmski posnetek Portoroža, njegovega zaledja z Lipico in Slovenije. Oddaja bo kmalu na sporedu avstrijske TV, kasneje še zahodnonemške in švicarske, v jeseni pa si jo bodo lahko ogledali tudi domači gledalci, (vk, slika: Z. Primožič)
lisciava množica na Nanosu
RAZDRTO — Tradicionalni vzpon družin na Nanos je letos doživel še posebej velik odziv med ljubitelji planinskih vzponov in pohodov: v nedeljo se je nanj povzpelo vsaj 6(10 družin, številka pa je gotovo še večja, saj zaradi navala ni bilo moč vseh prešteti. Za tako velik obisk je bilo gotovo zaslužno tudi izjemno lepo vreme, po letošnjem uspešnem vzponu pa prireditelji — postojnski planinci — za prihodnje leto napovedujejo štirimestno število družin, ki se bodo povzpele na Nanos.	(Foto: Z. Primožič)
UMSKO KRAHJIC
Povest o dobrih ljudeh
89.
»A kako si si mogla izmisliti kaj takega?« je ^rasala Marta. Sumila je, da jo je vendarle pos-al Ivan.
j »Zato, ker vem, da hočeš oditi pa bi rada vede-a’ kaj nameravaš z menoj?«
Marta je sklonila glavo. Vprašanje je bilo zadavljeno. Vztrepetala je. Bilo je tako težko, tako mu-?ho odgovoriti nanj, predvsem, ker ni vedela, kakšen
bo uspeh.
agledala se je v Katico.
sdela je pred njo, drobna in majhna; vsa) za ta remajhna, z napol še otroškim obrazom in z ve-»dkritostjo, napol že ženska, ki bi v drugačni cinah bila lepa in bi se življenje zanjo ze razo-3 v vsej goloti, lepo in bridko. Samo oči so de a e ~az tako mrtev, a hkrati nekam presunljiv, da je ežko dolgo zreti vanj; vse to zaradi tiste čudne nosti; zakaj zdelo se je, da so se oči zapičile va e nočejo premakniti, kakor bi hotele natančno ati, ali bodo dobile v odgovor resnico ali laz. blečena je bila skoraj vso zimo v eno in isto barato obleko z obledelimi rožami, zašito tako, ka-°sijo otroci, zaradi česar je bila tudi njena P še kar otroška, čeprav je bilo opaziti mlade P -i ko jo je Marta tako gledala, se ji je v misiin spomin na mnoge stvari, ki so bile v zvezi z nj uinulimi leti.
Katica je bila otrok iz prvega zakona, ki je pomenil zanjo čudovito srečo. Zakaj drugi zakon je bil pravo nasprotje prvemu. Morda zato, ker je prvi trajal samo pol leta, medtem ko ji je drugi prinesel poleg lepote in radosti mnogo več trpljenja, dela in pomanjkanja. Ivana je Marta poznala, še preden se je prvič poročila. Ko pa se je naposled le srečala v zakonu z njim, je bilo že mimo, kar je lepega in prišlo je samo težko. Ni bilo moč reči o Ivanu Korenu, da je bil hudoben človek, nasprotno, Ivan je bil za vse, ki so se srečali z njim, dober človek, ki se je boril z življenjem; ker se je boril pošteno, ni mogel priti daleč. Počasna in težka je bila pot in zanj je minilo vse, kar je bilo ob strani zakona. Samo en načrt je živel v njegovih mislih, kateremu se je hotel počasi približati, postaviti si hišo. Ko se je Marta poročila, se je možila domov; toda tam nista ostala več ko dve leti, dokler ju niso izrinili — in tudi to je bila po njenem njegova krivda — ker se ni hotel gnati za pravice, ki so jima pripadale. Ivan je mogel biti najsrečnejši človek, če se je umaknil iz sveta; zato ni bilo nič čudnega, če se je dogovarjal s Koštrco, da bi mu prodal kos zemlje, na katerem bi si postavil hišo. Ker sta imela dobiti nekaj zemlje, bi počasi postalo življenje znosno. Medtem se je Ivan odločil za svet. Marta je sprva sovražila svet, ko pa ga je videla, ga je vzljubila in od tedaj je bil zanjo samo še svet nekaj, kar je bilo vabljivo, kar je bilo odeto v čar svojevrstne lepote; samo misel na svet je lahko vznemirjala njeno srce. Svet ji je šepetal na ušesa lepe besede, besede o ljubezni, o svojevrstni sreči; sveti ji je šepetal, kako je lepa in svet ji je vselej znova šepetal na uho, da je vredna boljše usode, da jo je škoda, če bo umirala V samoti.
Hotela in morala je v ta svet, ker ga je vzljubila in ker je zasovražila vse, kar je bilo tu. Kaj pa je imela
pri Ivanu? V prvih letih mu je rodila dva otroka, ki sta takoj umrla. Potem ni bilo več otrok. Ivan je vzljubil Katico in jo trgal od nje.
Zdaj se je vse nagomililo in iz tega je bila ena sama pot. Marta mora od tod. Prvi čas bo bolelo, kasneje pa bo vse pozabljeno in ona in Ivan si bosta nekoč priznala, da je bilo to najbolje, da je moralo biti tako.
Katica je še vedno sedela negibno in čakala na odgovor.
Katica bi lahko sedela dolge ure in čakala; nikamor se ji ni mudilo, samo odgovor je hotela slišati. Ko se je Marta spet ozrla po njej, je vedela, da ji bo morala odgovoriti, a že isti trenutek jo je prevzelo, da mora odgovoriti tudi zategadelj, da se bo že enkrat vse razčistilo, da bo enkrat vsemu kraj.
Tedaj je prijela Katico za roko. »Ali ne boš nikomur izdala, kar ti bom zdaj povedala? Boš znala molčati?«
»Komu pa naj izdam kaj?«
»Predvsem Ivanu, ali pa morda mamici ali Jožefu. Skratka, če nikomur na svetu ničesar ne črhneš o tem, ali da bi se s kom posvetovala. Mi lahko obljubiš?«
Zdelo se je, da se Katica težko odloča za tako obljubo, naposled pa je vendarle rekla:
»Nikomur ne bom ničesar povedala.«
Marta ni dvomila, da bo Katica molčala, če je obljubila. In vendar je še bilo težko govoriti o vsem, kar je bilo doslej skrito v mislih in kar so nasnovale sanje.
»Po svetu pojdem, Katica,« je rekla Marta. Njen glas je bil sicer jasen, a je trepetal, ker je bilo treba pojasniti mnogo stvari, kj so bile doslej samo njene, in ker je morala pregovoriti Katico in jo prikleniti nase.
Nadvse uspela Kraška ohcet je letos pritegnila na Repentabor res rekordno število obiskovalcev
»Tokratna ohcet pa je bila rojena pod srečno zvezdo, upajmo, da bosta tako srečna tudi novoporočenca,« nam je dejala stara vaščanka, ko smo se v nedeljo zjutraj ponovno prikazali v Repnu, da spremljamo potek te prireditve od njenega začetka, pa skorajda do konca. Skoraj pa zato, ker smo na koncu že omagali. Vsega je bilo toliko, veselja, plesa, vriskanja, narodnih noš, pitja in jedače, da smo proti koncu res že o-nemogli.
Ne bi pa .mogli reči tega za vse ostale udeležence te velike, za nas Slovence še posebno pomembne manifestacije, ki so vztrajali do konca, ki so se naplesali, nazabavali in ki so napolnili Repen in vse ostale kraje repentabrske občine tako, kot verjetno še nikoh. Toliko je bilo avtomobilov, da je bila prava umetnost priti v bližino vasi, najti parkirani prostor in potem zopet priti z avtom iz tega nepreglednega obroča.
Res je, da je imelo tudi vreme velik delež pri uspehu prireditve. Bilo je sončno, toplo, a ne tako vroče, da ne bi bilo prijetno sedeti ob mizah, ki so jih pripravih posamezni kioski, osmice in gostinski obrati. Ljudje so si, kot kaže zaželeli takšnega praznika, ki jim je nudil vse — zabavo, ogled raznih razstav, glasbeni večer, podoknico, prenos bale, pravo kraško ohcet, pa še krst po starem običaju in ne nazadnje ples ob igranju raznih ansamblov in seveda degustacijo odličnih kuhanih Štraklov in vseh drugih dobrot, ki so jih pridni domačini pri-pravili v res velikih količinah.
Nedeljska ohcet se je začela tako: najprej so se zbrale v Repnu ljudske noše. Menimo, in tudi dragi so nam to potrdili, da jih ni bilo še nikoli toliko. Kar nas je najbolj prijetno presenetilo je bilo, da smo med njimi opazili zakonce iz preteklih oh-ceti, nekatere že s potomstvom, da so nekatere mamice oblekle svoje malčke prav tako v ljudsko nošo — celo dojenček je bil med njimi, ki je, kljub petju in ropotu mirno spal v maminem naročju, pa čisto majhna punčka je bila med njimi, ki je izgubila že šopek, pa je še vztrajala
Zadruga »NAŠ KRAS«
se ob zaključku 12. kraške oh-ceti zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k velikemu uspehu te naše največje etnografske folklorne prireditve.
Še posebej se zahvaljuje repen-tabrski občinski upravi, članom »Kraškega doma«, g. župniku, občanom za nesebične prispevke in seveda vsem narodnim nošam, ki so z rekordno udeležbo dale svečano obeležje prazniku.
Zahvala tudi vsem udeležencem, ki so skozi pet dni polnili Col in Repen ter seveda TV, radiu in tisku, ki so zvesto spremljali dogajanju v repentabrski občini.
v sprevodu.
Vsa ta množica res lepih, živopi-sanih ljudskih noš, je nato v sprevodu spremila ženina od Repna na Col k nevesti
Na Colu sta svate pričakala nevestina velika mati in oče Mara Se-ražin - Guštin in Alojz Milič, ki sta ponudila vsem pecivo in vino, ženinu priporočila hčer in jima dala še blagoslov.
Sledila je poroka v repentabrski cerkvi. Toliko je bilo ljudi, ki so hoteli temu obredu slediti, da bi skorajda še novoporočenca in svatje o-stali zunaj. Morana v lepi noši, darilo repentabrske občine, in ženin Franko, pravtako v noši, darilo SK GZ, sta bila resna, kot se za ženina in nevesto spodobi, odgovarjala sta na vprašanja in si končno rekla še — da. V lepem špalirju so ju svatje in radovedneži pričakali ob prihodu iz cerkve, veseli godci (člani ansambla Taims) pa so odprli sprevod najprej do gostilne Furlan, kjer je bila za svate prva postaja — telečji »žvacet« in vino. Tako okrepčani so vsi še bolj veselo nadaljevali pot do Repna, kjer jih je na trgu ustavila množica radovednežev tako, da so se vsj zavrteli v veselem kolu.
Zadnja postojanka je bila Kraška hiša, kjer sta ženinova starša pričakovala »ta mlado«. Oblečena sta bila v ljudsko nošo, mati z zlato verižico, brošo in ubami, oče z žepno zlato verižico. Pred vrati se je trlo ljudi, da bi videli to predajo neveste. Kar pet, ali šest televizijskih postaj je snemalo obred, da ne omenimo števila fotografov in novinarjev.
Potem je potrkalo na vrata Kraške hiše in oče in mati sta odprla. Svatje so jim pokazali najprej staro ne vesto, pa drugo mlajšo, a nista jima odgovarjab. šele tretja je bila »ta prava«, tista, ki je očetu ponudila kolač in robec, materi pa lep predpasnik. Kaj si še prinesla, jo je vprašala mati »Mir in žjegen božje«, je odgovorila nevesta. Oče je obema ponudil majoliko z vinom, nato so se svatje vsuli na dvorišče, kjer se je začelo prepevanje in veselje. Vsi so bili deležni vina in dobrih domačih slaščic.
V Škabarjev! gostilni je že čakala lepo okrašena dvorana, kjer je na glavnem mestu kraljeval koš cvetja v plavi, beli in rdeči barvi s sloven skim trakom. Tu je bilo kosilo za novoporočence in goste. Okrog 17. sta novoporočenca odprla še ples na trgu s starim svatovskim plesom, kot je bilo nekoč v navadi. Za prijetno presenečenje je pri tem poskrbela folklorna skupina Stu ledi, ki se je pridružila s svojimi plesi.
Medtem so v repentabrski cerkvi krstili, pravtako po starem običaju, malo Katrin, hčerko novoporočencev zadnje Kraške ohceti Sergija Štoke in Romane Maiano. Tudi temu obredu je prisostvovalo veliko sorodnikov in še drugih radovednežev.
Koliko štrukljev ste v teh dneh prodali, smo vprašali pridne kuharice Eldo, Albino, Zlatko, Silvo, Romano, Verico, dve Sonji, Rosano, Marico, Anico, Olgo, Maro, Rožico, Ves no, pa še Valentino in Majdo, ki sta imeli na skrbi blagajno. »Le napišite.
da smo žene balinarjev in da smo seveda članice KD Kraški dom. Vse, kar bomo s štruklji zaslužile, bomo dale za to, da popravimo in povečamo kočo pod Rupo (v bližini telovadnice). »Vsi hvalijo vaše štruklje. So res letos še posebno dobri?« Kar poskusite jih,« so rekle in mi jih tudi ponudile. Prav so imeli ljudje — o-dlični so bili.
Še dva kioska smo obiskali — tistega od ŠD Breg, kjer je pridno delovalo kakih dvajset članov. Tu so prodajali odlično belo vino iz Pre-benega, pekli so čevapčiče, piščance, svinjska rebrca itd. Vse je šlo v promet, da so komaj utegnili vsem postreči.
Drugi kiosk so imeli člani KD »Kraški dom«. Tu so točili odhčen teran in belo vino sedmih domačih vinogradnikov. Gostom pa so ponudili domači sir Tabor, pravtako domače klobase z zeljem, pa cvrt kom-pir in seveda pršut. Nič ne bo ostalo, so nam rekli, vsi so žejni in lačni in mi strežemo, strežemo. Nekoliko čudno je bilo samo to, da je ob tako velikem prazniku ostala zaprta gostilna Križman.
Torej ohcet, kot se spodobi, takšna, da je ne bosta pozabila ne ženin, ne nevesta, da bo ostala v spominu svatom, gostom, godcem, predvsem pa pridnim vaščanom in organizatorjem, ki lahko z zadovoljstvom rečejo »Nismo se zastonj trudili.«
N. L.
Mladoporočenca pred oltarjem v repentabrski cerkvi
Popoldne sta FraJiko in Morana svečano otvorila nedeljski ples
SSG pričelo z vajami Primorskih zdrah čeprav z boleče okrnjenim kolektivom
S sestankom kolektiva, se je včeraj tudi uradno začela nova sezona Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Uradno, saj kot gotovo pomnite, se je letos gledališki kolektiv odločil za nekaj predstav Linhartovega Matička že v predsezoni in sicer na Tržaškem, Goriškem in v Ljubljani, kjer je na 33. mednarodnem po letnem festivalu v Križankah doživel izreden uspeh.
Na vseh teh predstavah je vladalo veselo in sproščeno vzdušje. Na včerajšnjem sestanku pa ni bilo tako. Slovensko stalno gledališče začenja eno izmed svo jih najtežjih sezon, ki zahteva od vseh, kot je dejal v svojem pozdravu predsednik upravnega sveta SSG Bogo Samsa, veliko poguma. V novo sezono stopa namreč gledališče močno okrnjeno. Osem ljudi je zapustilo, oziroma bo v kratkem zapustilo svoja delovna mesta. Njihov odhod je omogočil, da so vsi drugi člani podpisali pogodbe do konca sezone, ki naj bi se tako, vsaj s tega zornega kota, odvijala nemoteno in torej v večji gotovosti kot lani, ko so se pogodbe podpisovale kar štirikrat. Še zdaleč pa ni rešen globalni problem finansiranja Slovenskega stalnega gledališča in treba bo se veliko truda, da bosta tako dežela Furlanija - Julijska krajina kot tudi pristojno ministrstvo v Rimu, končno le začela obravnavati problem SSG pravilno in torej upoštevajoč vse njegove specifičnosti.
Slovensko stalno gledališče, kot je še obrazložil kolektivu predsednik Samsa, pa mora s svoje strani narediti pse, da bo skrčilo stroške in povečalo dohodke. Bo^-dočnost SSG je danes, verjetno kot nikoli doslej, od visna prav od gledališčnikov samih in od gledalcev, kar pomeni od celotne slovenske narodnostne skupnosti. Naloga igralcev, tehnikov, upravnega osebja Slovenskega stalnega gledališča se je tako pričela včeraj z vajami za prvo postavitev in sicer za Goldonijeve Primorske zdrahe, ki bodo 11. oktobra otvorile novo sezono. Nalo-
ga gledališča je, da pripravi čim boljšo, če že ne odlično predstavo. Slovenska publika pa se mora, s svoje strani, tej ponudbi pravilno odzvati.
Tudi ravnatelj SSG Miroslav Košuta se je v svojett1 pozdravu dotaknil bolečih odhodov iz gledališkega kolektiva. Manj nas je skoraj za četrtino, je dejal Košutu, delo pa ostaja isto, kot ostaja isto tudi naše poslanstvo in sicer, da ohranimo naše gledališče.
Ravnatelj Košuta se je nato s toplimi besedam"1’ čeprav proti njeni volji, saj ne ljubi takšnih »ceremonijf' obrnil na igralko Miro Sardoč, ki je s koncem prejšnjo' sezone odšla v pokoj, a seveda ostaja še naprej član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališču.
Kot smo že napisali, so se včeraj v Kulturnem domu začele vaje za otvoritveno predstavo nove sezono 1985/86, ki bo delo Carla Goldonija Primorske zdraho-Režiser predstave je Boris Kobal.
Vrtca v Zgoniku in Gabrovcu spet zaživela
Občinska otroška vrtca v Zgoniku in v Gabrovcu sta včeraj odprla vrata malčkom zgoniške občine. Ipf niški vrtec obiskuje letos 23 otrok, od katerih so štiri® »novinci«, v vrtcu v Gabrovcu pa je vpisanih 13 otrok, sedem od teh je včeraj prvič prestopilo prag vrtca.
V državnih otroških vrtcih, v občinskih vrtcih v Tri stu in v devinsko - nabrežinski občini se bo začel pou^ 12. septembra, to je isti dan, ko bodo tudi šole odpri® svoje duri. Občinski vrtec v Miljah pa bo spet sprejeJ malčke 16. septembra.
V nedeljo se je zaključila jubilejna Draga
Začetek popravnih
Večina predavanj je govorila ožjemu krogu somišljenikov
Nedeljsko »Drago« sta označili predavanji mladega slovenskega duhovnika Ivana Štuhca in Marka Dvoršaka. Prvo predavanje je bilo filozofsko analitično, drugo izliv razbolelega čustva.
Ivan Štuhec je spregovoril na temo »Med Getsemani jem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja«. V prvem delu je predavatelj podal svoje misli o zgodovinskem razkolu med neosholastiko in križarji, oziroma krščanskimi socialisti, ki so se potem s Kocbekom na čelu odločili za NOB. Predavatelj je bil kritičen do neosho-lastičnega dogmatizma in tudi obžaloval dejstvo, da katoličani niso znali najti skupnega stališča do takratnih odločilnih zgodovinskih dogodkov. Kritiziral je tudi komunistično partijo, ker je prevzela »oblast« in se zavzel za pluralizem.
Glede sedanje situacije je Štuhec bil polemičen do stališč škofa Grmiča in tu poudaril tezo, da mora biti cerkev neodvisna od posvetne oblasti, oziroma ne more se udinjati temu ah onemu sistemu, tej ali oni ideologiji. Bil je tudi kritičen do pritiskov na cerkev v Sloveniji.
Vprašanje, ki se nam postavlja je seveda to, kaj pravzaprav pomeni ne biti odvisen od oblasti in kje je me-
ja odnosov. Kajti cerkev se svoji zgodovinski vlogi ne odpoveduje in to tudi v Sloveniji ne. Saj del polemike s škofom Grmičem izhaja tudi iz različnih očeh sedanje jugoslovanske stvarnosti in socializma. Vsekakor so Štuhčevo predavanje označevala številna stališča, ki so vodilo pontifikata sedanjega papeža.
Predavanje Marka Dvoršaka, Id je v nedeljo popoldan zaključilo dvajseto, jubilejno Drago in imelo kot naslov »Duma 1985 — anatomija nekega zdomca«, je bilo za kronista, ki naj povzame bistvo izrečenega, problematično. Eden izmed diskutantov je po predavanju dejal, da gre za čustveno izpoved v pesniški govorici, ki je po naravi taka, da jo sprejmemo ah ne, težje pa je o njej razpravljati. Mi dodamo, da jo je tudi težko obnoviti. Predavatelj je razgrnil svoje občutke o praški pomladi in njenem koncu, o svojem bivanju v Nemčiji in pa lastna razmišljanja o bogu, domovini, o odnosih z dru žino itd. Osnovna nit predavatelja, ki si je kot vodilo izbral zvestobo trojici mati, domovina, bog, je bilo razočaranje, k temu dodamo še občutek, da ga domovina in ne samo domovina, preganja. Izbral si je pii tem razčustvovano govorico in pa-
tos. Izliv zagrenjenega srca torej, ki je prevečkrat zdrsel v sentimentalnost in včasih v pomilovanje samega sebe in svoje usode. V tem smislu so šle predavanju tudi nekateri očitki diskutantov, drugi pa so se zavzeli za takšno »čustveno« izpoved.
Nekaj besed moramo odmeriti tudi diskusijam. Vrhov ni bilo, morda tudi zaradi tega ne, ker predavanja v bistvu niso odprla takšnih dilem, Id bi razvnele poslušalce, tako da so diskutanti večkrat odpirali nove te-
me, ki so se obrobno nanašale na osnovne referate. K temu bi dodah tudi to, da na letošnji Dragi ni bilo takšnih predavanj, Id bi se oddaljila od ustaljenih shem. Morda je k temu težilo predavanje Boštjana Župančiča, vendar način podajanja ni bil vedno najbolj posrečen. Ostala tri predavanja pa so izhajala iz čisto katoliških prvin in iz določenega stališča do problemov domovine in so bila v tem smislu namenjena ožjemu krogu somišljenikov.
izpitov za skoraj
200 naših dijakov
Za skoraj 200 dijakov slovenskih višjih srednjih šol so se včeraj /a’
čeli popravni izpiti. Na znanstvenem in klasičnem liceju, na trgovskem tehničnem zavodu, na oddelku za g®0-metre, na učiteljišču, na šoli za vzg0" jiteljice in na poklicnem zavodu /‘1 industrijo in obrt so bili včeraj m* sporedu pismeni izpiti; po pismen) preizkušnjah pa bodo dijaki opravo pred profesorskimi komisijami * ustni del izpitov. Na vzgojiteljski sir li delajo popravne izpite pol®» dijakinj 1. in 2. razreda, tudi dijak1' nje, ki se jim je konec junija d®1.®' ma ponesrečil usposobljenostni izP1. V septembrskem roku imajo tako P ri ložnost, da končajo študij na tej šol1-
Popravni izpiti se bodo nadaljeva li vse do konca tedna, izidi teh s®P tembrskih dodatnih preizkušenj mia nja pa bodo znani najkasneje do • septembra, to je zadnjega uradneg dne šolskega leta 1984/85. Dan kasiri je, 10. septembra, se bo namreč l' čelo že novo šolsko leto 1985/86-
• V četrtek, 5. septembra, bosta ^ ^ sedala dva rajonska sveta. Ob l"- j se bo sestal svet za Kjadin in R0® ’ ob 20.30 pa rajonski svet za Novo m sto - Novo mitnico.
Se polemike o srečanju s predsednikom Ifeimaldiensla Feldnerjem
Parovel: Lista za Trst vzdržuje stike z organizacijami neonacističnega kova
»Lista za Trst in Odbor za obrambo italijanstva Trsta vzdržujeta stike s tujimi nacionalističnimi organizacijami neonacističnega kova« — to opozorilo je tajnik Tržaškega gibanja Paolo Parovel naslovil na deželna in Pokrajinska tajništva KD, PSI, PSDI, PLI, PRI in Slovenske skupnosti, Pa njihove svetovalske skupine v deželnem svetu, v pokrajinskem svetu in v tržaškem, miljskem in devinsko - nabrežinskem občinskem svetu, ha župane Občin tržaške pokrajine, ha predsednika deželnega odbora in na Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Pa-novel se v svojem pismu sklicuje na članek, ki je bil objavljen v zadnji številki tržaškega tednika »H meridiano«, v katerem sam razkriva tržaški italijanski javnosti nacionalistično in neonacistično lice koroškega Heimatdiensta, s katerim sta žensko gibanje Liste za Trst in Odbor za obrambo italijanstva Trsta konec letošnjega maja priredila javno srečanje v Trstu.
Srečanje, na katerem sta imela glavno besedo predsednik Heimatdiensta Josef Feldner in predstavnik Odbora za obrambo italijanstva Trsta Giorgio Bevilacqua, je izzvalo Y tržaški demokratični javnosti ogorčene proteste, medtem ko je pred-
stavljalo za tukajšnje nacionalistične kroge pravo »pobratenje« koroških in tržaških desničarskih krogov zoper »slovansko nevarnost«. Tudi tržaški italijanski dnevnik je takrat prikazal srečanje v Novinarskem krožku kot stik med organizacijami, ki imajo slične cilje, pri čemer pa je zamolčal, kaj pravzaprav Heimatdienst je.
Parovel je želel že na srečanju poseči in obrazložiti dejanske cilje Heimatdiensta, a mu razjarjena publika ni pustila do besede. V dneh po srečanju se je v tržaškem tisku razvnela polemika, v kateri so ne kateri listarski predstavniki obtožili Parovela, da je v svojih posegih potvarjal dogodke in imena in da ni posredoval nobenih dokazov za svoje trditve.
V zadnji številki tednika »II meridiano« pa Parovel »vrača« tistim, ki so ga obtoževali, milo za drago: razkriva nacionalistično in neonacistično lice koroškega Heimatdiensta, pri čemer se poslužuje izjemnega in neizpodbitnega gradiva:	knjige
»Rechtextremismus in Osterreich nach 1945« (Desničarski ekstremizem v Avstriji po letu 1945), ki je izšla leta 1981 pod pokroviteljstvom samega avstrijskega ministrstva za notranje zadeve. V knjigi je Heimatdienst med drugim prikazan kot
skrajno desničarska organizacija, ki »manipulira nemško govorečo večino proti slovenski manjšini«.
V	pismu, ki ga je naslovil partnerjem in kvazipartnerjem Liste za Trst v tržaških izvoljenih organih, Parovel naglaša, da take politične operacije, kakršno je bilo srečanje s predsednikom Heimatdiensta, kalijo etnično sožitje in mednarodne odnose ob naši meji, in dodaja, da sodelovanje teh političnih sil z Listo za Trst presega meje »krajevnih političnih ravnotežij« in posega že na področje moralnih in družbenih izbir in splošnih krajevnih in vsedržavnih interesov.
Mednarodni okulistični kongres
V	petek, 6. in v soboto, 7. septembra bodo v Trstu zopet mednarodna oftalmološka srečanja Alpe-Adria. 0-kulisti iz Jugoslavije, Avstrije in Italije bodo razpravljali o najpomembnejših aktualnih vprašanjih kirurgije katarakte. Očesna klinika vseučilišča v Trstu je organizirala znanstveni del srečanj, okulistični oddelek iz Tržiča pa je prevzel splošno organizacijo kongresa.
Srečanja KD Tabor s sodelavci
V začetku nove delovne sezone je odbor Slovenskega kulturnega društva Tabor z Opčin sklenil, da skliče vrsto srečanj posvečenih posameznim društvenim dejavnostim z namenom, da v prijateljskem razgovoru poišče nove oblike dela s pomočjo novih sodelavcev. Prvo tako srečanje, posvečeno otroški dejavnosti, bo danes, ob 18.30 v Prosvetnem domu. Vabljeni prijatelji mladine.
Zaključilo se je »Poletje pri Sv. Ivanu«
S koncertom v organizaciji glasbenega krožka »H posto delle fragole« se je konec preteklega tedna po dveh mesecih zaključilo »Poletje pri Sv. Ivanu« s pestrim sporedom praznikov, plesov, filmskih predstav in koncertov v parku bivše psihiatrične bolnišnice. Pred približno 400 udeleženci so z elektronskim in improviziranim glasbenim sporedom nastopile domača skupina Musika, Lokalna televizija in Mario Marzidovšek, obe iz Žalca, koncert pa je spremljala tudi happening-razstava figurativne, plastične in grafične umetnosti v priredbi Slikarske delavnice bivše psihiatrične bolnišnice.
Letošnje »Poletje pri Sv. Ivanu« je utrdilo pred meseci začeto politiko mladih glasbenikov za zbližanje in kulturno sodelovanje z umetniškimi in glasbenimi skupinami sosednje Jugoslavije, ki so vse prevečkrat nepoznane in prezrete v našem mestu.
Enotna ugotovitev na začetku mednarodnega seminarja o pomorskih prevozih v EGS
Področje prevozov med najbolj zapostavljenimi v politiki evropske gospodarske integracije
Tudi zelena lista sodelovala pri pobudi »Rešimo obalo«
Gibanje proti nasilju — alternativca zelena lista je pristopilo in sodelovalo pri manifestaciji »Rešimo obalo«, ki so jo preteklo nedeljo prire-dila združenja Italia Nostra, Liburnia ■c Svetovni sklad za naravo WWF. Njen značaj je bil namreč povsem v skladu z načeli, ki jih gibanje postopa in ki gredo proti lokigi izkoriščanja naravé in človeka v dobičkarske namene. V tem smislu namerava sprožiti nadaljnje akcije za senzdbilizacijo javnega mnenja
V akvariju poginil mlad pingvin
V soboto zjutraj so našli mrtvega f^ega izmed dveh mladih pingvinov, ki ju je južnoafriško mesto East Lon don podarilo tržaškemu akvariju Pred nekaj meseci, da bi nadomestila znamenitega pingvina Marka.
. Pogin je toliko bolj presenetljiv, saj Je kazalo, da sta se oba pingvina odlično prilagodila življenju v akvariju m njuno zdravstveno stanje je bilo ^elo dobro. Zato so se odgovorni pri tržaškem naravoslovnem muzeju o-brnili na ustrezne veterinarske obla-sti, da se ugotovi vzrok smrti mlade-§a pingvina.
Tržaški akvarij je tako spet ostal Je z enim pingvinom, saj je pred krat-kjm poginil tudi stari pingvin, ki je bil v akvariju od leta 1964. Star je bil več kot 21 let
Na tržaški univerzi so se včeraj dopoldne začeli 26. mednarodni študijski dnevi o organizaciji prevozov v okviru evropske gospodarske integracije, ki so tokrat specifično namenjeni pomorski in pristaniški politiki v Evropski gospodarski skupnosti in v Sredozemlju. Seminar že petindvajset let zapovrstjo prireja Inštitut za preučevanje transporta v EGS, IS TIEE, ki deluje pri ekonomski fakulteti tržaške univerze, pokrovitelj pa je komisija EGS ob finančni podpori deželne uprave. V vseh teh letih so bde na dnevnem redu vse glavne tcffne transportnega sektorja v okviru skupnosti, s posebnim ozirom na vlogo Furlanije - Julijske krajine kot dežele na meji med Vzhodom in Zahodom in kot tranzitnega območja med severno Evropo in Sredozemljem.
Po uvodnem pozdravu rektorja tržaške univerze Fusarolija in tržaškega podžupana Traunerja, je v imenu deželnega sveta in odbora seminari-ste pozdravil odbornik Dario Rinaldi. Opozoril je na izredno pomemben trenutek, ki ga tačas živi Italija in tudi Furlanija - Julijska krajina na specifičnem področju transporta: sprejetje vsedržavnega transportnega načrta in izdelava deželnega integracijskega transportnega načrta namreč ne moreta mimo neobhodnih potreb
severnega Jadrana in severnega dela Tirenskega morja, ki morata v evropski funkciji okrepiti svojo vlogo. Glede ladjedelstva in pomorskega ladjevja pa je Rinaldi podčrtal nedavne vladne ukrepe, ki jih je označil kot dobro odskočno desko za okrepitev in posodobitev javnega ladjevja in torej tudi deželnega pomorskega gospodarstva. Pri tem je govornik opozoril na velik pomen sporazuma v okviru delovnih skupnosti Alpe-Jadran in Arge Alp, ki zadeva ureditev cestnih in železniških infrastruktur in ki ga bo Italija posredovala Evropski gospodarski skupnosti.
V	imenu komisije za transport evropskega parlamenta, je navzoče pozdravil evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je dejal, da bodo rezultati in zaključki mednarodnega seminarja našli takojšnji odmev v razpravi komisije, katere član je; in ki posveča veliko pozornost doslej premalo u-poštevanemu področju pomorskega transporta. Iz te ugotovitve je izhajal tudi naslednji govornik, predsednik ženevskega inštituta za mednarodni transport IRU Guido Ziffer, ki je dejal, da je področje prevozov poleg kmetijstva še vedno najbolj zanemarjeno v politiki EGS, že sedaj veliki stroški tega zaostajanja pa skokovito naraščajo.
Po zaključku uvodnega dela je i-mel prvi referat na letošnjem mednarodnem seminarju, ki bo trajal vse do 11. septembra, predsednik inštituta ISTIEE Matteo Maternim, ki je podal kratek zgodovinski pregled gibanja prevozov v sredozemskem bazenu. Danes so se razmere z ozirom na pretekla stoletja korenito spremenile in v svetu so se razvila nova" prometna križišča, zlasti na Pacifiku. Če bodo sredozemske dežele hotele ohraniti svojo današnjo družbeno - gospodarsko raven in iti vštric z novimi industrijskimi centri, bodo morale poskrbeti za večjo učinkovitost sredozemskih pomorskih povezav in suhozemskih zvez s pristanišči Sredozemskega morja, je opozoril govornik in v ta okvir vključil zlasti Trst in našo deželo, ki imata zaradi svoje zemljepisne lege vse možnosti, da postaneta eden najpomembnejših prometnih vozlov Evrope in Sredozemlja.
Oropana ženska na Istrski cesti
V	nedeljo nekaj pred 20. uro so agenti letečega oddelka tržaške policije posredovali na Istrski cesti v bližini hišne številke 130. Poklicala jih je 51-letna Teresa Furlan, vd. Chersicla, ki stanuje v Ulici Costalunga 45.
Policistom je povedala, da sta jo nekaj minut prej oropala dva mladeniča, stara 18 do 20 let, ki sta se mimo pripeljala na motorju. Furlanovi sta iztrgala torbico in se oddaljila proti Ulici Trissino. Pri tem je
ženska padla in ni utegnila videti registrske številke motorja. V torbici je imela 100.000 lir, železničarsko izkaznico in nekaj drugih predmetov.
Policisti so po radiu obvestili vse patrulje, ki so se nahajale v bližini, vendar sta roparja brez sledu izginila.
Čelno trčenje brez hujših posledic
Z lažjimi posledicami se je včeraj popoldne končala neprevidnost dveh mladih dijakov, ki sta se skupaj peljala na motorčku gillera po Ulici Forlanini. Gre za 16-letnega Stefana Apigallija, ki stanuje v Ulici Moreri 11, in njegovega vrstnika Vilija Rasmana iz Ulice Alfieri 11. Mčtorček je po Ulici Forlanini vozil Apigalli in na vogalu z Ulico Gortan čelno trčil v ford taunus, ki ga je vozil 45-letni Tržačan Flaminio Matterà, ki stanuje v Ulici Sbisa 1.
Fanta sta jo v nesreči precej srečno odnesla, saj je Rasman le lažje poškodovan po obrazu in levi rami ter bo ozdravel v 10 dneh. Prav toliko dni bo potreboval za okrevanje Stefano Apigalli, ki si je v nesreči zlomil nos.
Ob prerani smrti
Rina Bartolija
občinskega svetovalca in bivšega odbornika, globoko žalujejo
župan in tržaška občinska uprava
Trst, 3. septembra 1985
3. 9. 1945	3. 9. 1985
40 let je, odkar nas je za vedno zapustil
Polikarp Sedmak
Z bolečino v srcu in ljubeznijo se ga spominjata
žena Mimi in sin Klavdij
Križ, 3. septembra 1985
V Boljuncii zaključek »Našega praznika«
Včeraj se je v Boljuncu zaključil že tradicionalni Naš praznik, ki ga Priredila na prostoru za občinskim gledališčem F. Presenti sekcija SSk ine Dolina. Prireditev je dobro uspela, k temu je botrovalo tudi toplo me. Prostor pa je v večernih urah nudil obiskovalcem prijetno ohladitev. Vse tri večere je prisotne zabaval ansambel TAIMS, ki je popestril praz-s svojo prijetno glasbo. V nedeljskih popoldanskih urah je bil na spo-u tjogat kulturni program. Najprej je nastopil hannorukarski ansambel ithesis 4 pod vodstvom prof. Claudia Furlana. Občinstvo je navdusd z “dbo nekaterih skladb iz svojega repertoarja. Prav teko je zel uspeh mo-pevski zbor iz Divače, ki je nastopil tudi v mešam zasedbi. Sledila sto ora tajnika občinske sekcije SSk Sergija Mahniča in tajnika deželne sek-; SSk Rafka Dolharja. Predstavila sta politične cilje in namene te stranke Podčrtala njeno narodnostno vsebino. Na sliki ansambel Synthesis 4.
T	1. septembra nas je zapusti-
1 la naša draga
Antonija Žerjal vd. Klun
(TONCA)
Žalostno vest sporočajo hčerka Mira, zet Gildo, vnukinja Noriš z Lanfran-com in ljubljeno pravnukinjo Eriko ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala zdravnikom in osebju kardiološkega oddelka.
Pogreb bo danes, 3. septembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Trst, 3. septembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
T"	Dne 1. septembra je premi-
I nila naša draga mama in nona
Marija Guštin vd. Rupel
Pogreb bo jutri, 4. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Rada in Milka z družino, zet Alfredo ter vnuki Dunja, Marino in Walter.
Prosek, 3. septembra 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole »Fran Levstik« - Prosek izražajo iskreno sožalje gospe Radi Albi ob izgubi drage mame.
Zapustila nas je naša draga
Angela Čok vd. Guštin
Pogreb bo jutri, v sredo, 4. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo hči Clara, sestra Mimica, družini Padovan in drugo sorodstvo.
Trst, 3. septembra 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Zapustil nas je naš dragi
Rinaldo Fecarich
(RING)
Pogreb bo jutri ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Mačkolje.
Žalostno vest sporočajo žena Irene, hčerka Gabriella z Erolom ter sestra Livia z družino.
Mačkolje, 3. septembra 1985
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonto 3)
Ob prerani smrti dragega Rina Pečariča izrekata iskreno sožalje ženi Ireni in hčerki Gabrijeli
KD Primorsko in Zveza žena - Mačkolje
Ob smrti tov. Rina Pcearieha izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija PCI - KPI občine Dolina
Zapustil nas je naš dragi
dr. Ivan Baša
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo 4. t.m., ob 10. uri iz cerkve sv. Rite, Ulica Locchi, na pokopališče pri Šv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčerki Silvana in Mariza ter sestra Zofija.
Trst, 3. septembra 1985
darovi in prispevki
'V'
Pogovor s predsednikom Čebelarskega konzorcija Stankom Hrovatinom
Čebelarstvo je dejavnost, ki ima vedno vec privržencev in ljubiteljev tudi v naših krajih
Razvoj tehnologije je v zadnjem stoletju močno spremenil naše življenje. človek se je vdal udobnostim, ki jih prinaša tehnologija, in skoraj pozabil na svoj izvor, na svoje prvotne korenine. Naravne zakone in vrednote, ki bi morali urejevati življenje, je zamenjalo nesmiselno tekanje za čim boljšim izkoriščanjem časa, Člo vek pa ne more dokončno potlačiti svojega bistva in prav zaradi tega se zlasti v’ zadnjih letih vrača k naravi in to v najrazličnejših oblikah: ekološka gibanja, športi, ki se odvijajo na prostem itd. Tudi ponovno zanimanje za čebelarstvo spada v ta povratek k naravi. V luči teh razmišljanj sem se obrnila na Stanka Hrovatina, predsednika Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino, da bi od njega na splošno izvedela o delovanju konzorcija in pomembnosti čebelarstva.
»Čebelarstvo je nekaj kar te močno pritegne in ti da veliko zadoščenj. Z njim sem se začel ukvarjati pred tremi leti. Lani sem obiskoval tečaj o čebelarstvu, ki ga je organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Od marca 1985 pa sem postal predsednik Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino,« se je predstavil Stanko Hrovatin.
»Ali bi mi lahko povedali nekaj o delovanju konzorcija in o številu njegovih članov?«
»Konzorcij obstaja že devet let, na žalost pa je sedaj njegovo delovanje omejeno. Njegova naloga je predvsem v tem, da odobri prošnje za prispevek pri nakupu opreme in krme, ki jih čebelar pošlje na deželo.
V svojem statutu pa si je konzorcij med drugim zastavil sledeče cilje..'.,« predsednik vzame v roke statut in mi prebere nekaj členov: ». . . spodbujati in pospeševati strokovno izo braževanje, izboljšati čebelarske pri delke, seznaniti javnost o koristnosti čebel za poljedelstvo, ščititi ekonomske koristi čebelarstva, pospeše-
Stanko Hrovatin
vati nomadsko čebelarjenje, sprejeti vse potrebne ukrepe za zdravstveno zaščito čebelnjarjev, nuditi čeberaljem delna ali popolna finančna sredstva.«
»V Trstu,« nadaljuje Hrovatin »imamo vpisanih približno 100 članov. Izven konzorcija pa deluje še okoli 50 čebelarjev. Največ članov šteje videmski konzorcij s približno 1.500 člani; sledi Pordenon s 1-000 in Gorica z 200. V Sloveniji je čebelarstvo zelo razširjeno — tam je okoli
10.000	čebelarjev. Z njimi imamo sti-
ke v obliki skupnih srečanj. Obiskujemo tudi njihove tečaje. Poleg tega, da je delovanje našega konzorcija skromno, nimamo niti lastnega sedeža, kjer bi se lahko redno sestajali.«
»Kaj pa bodoči načrti?«
»Sodelovati mislimo pri letošnjih Kmetijskih dnevih v Boljuncu. Zelo važno pa je, da bo zakon za resana-cijo dodelil prispevek za zdravljenje čebelnjakov. Upamo tudi, da bomo lahke pospešili nomadsko čebelarstvo, za katero je iz zdravstvenih razlogov nujno potrebno potrdilo ži-vinozdravnika. Letos mislimo tudi vzpostaviti stike z gozdarsko službo za obnovitev nekaterih kraških področij, ki so za pašo čebel nekoristni. Namesto iglavcev bi lahko nasadili domača drevesa, kot akacijo, lipo in hrast. Kras je za pašo še zelo re ven; največ je akacije, malo kostanja, nekaj pa je travniške paše.«
»Kaj bi svetovali nekomu, ki se hoče posvetiti čebelarstvu?«
»Zadnja leta je precej mladine, ki se je začela ukvarjati s čebelarstvom. Vsem tistim, ki se za to zanimajo, najprej svetujem, da se s čebelami dobro seznanijo. Na razpolago je cela vrsta revij in knjig, v katerih je o tej majhni, a zelo koristni živalici veliko pisano. Nedvomno pa je potreben tečaj, ki te podrobneje usmerja in te sooča z najrazličnejšimi problemi, ki so povezani s čebelarstvom. Primerno je začeti z eno ali dvema družinama. Poleg tega je treba seveda nakupiti potrebno opremo.«
»Po vašem je čebelarstvo konjiček ali pa delo?«
»Oboje: če ti na eni strani čebele dajo veliko zadoščenja, je zaslužek zelo relativen. Že nakup najnujnejšega materiala je precej drag. Točilo stane na primer od 200.000 do
500.000	lir, posoda za shranjevanje medu pa od 60.000 do 200.000 lir.«
V 'dolgem pogovoru mi je predsednik konzorcija posredoval veliko informacij glede čebelarstva in o čebeli sploh. Med drugim mi je povedal, da poznamo več čebel; v Evropi živijo tri vrste, na kraškem področju imamo kranjsko čebelo, ki je sive barve, v Italiji pa živi rumena ligustika. Tej vrsti pripada znamenita čebelica Maja, ki jo gotovo vsi otroci poznajo.
»Za zakljhček bi dodal, da se včasih zaradi nevednosti dela čebelam krivico. Čebela je zelo koristna ne samo zaradi pridelave medu, ampak tudi v kmetijstvu. Zlasti v Reggio Emiliji uporabljajo čebelo za oploditev v sadovnjakih. Nasprotno od os, čebele nikoli ne poškodujejo sadeža. Srkajo njegov sok samo če najdejo odprtino na olupku. Še in še bi lahko pripovedoval o tej majhni in plemeniti živalici . . .«
Pogovor s Stankom Hrovatinom me je precej obogatil glede znanja o čebelarstvu; med drugim pa mi je tudi povedal nekaj zanimivosti. Za žejo je na primer učinkovita sledeča pijača: v liter vode primešamo dve žlici medu. Zahvalila sem se mu, upajoč, da bo meni in ostalim bralcem ta nenavaden recept nekoliko pomagal utešiti žejo v teh vročih poletnih dneh.
FAUSTA SISTI
V	spomin na Vladimira Uršiča daruje družina Kemperle 20.000 lir za TPK Sirena - Barkovlje.
Mesnica Žerjal - Grdina Vanda daruje 15.000 lir za Zvezo borcev Bolju-nec.
Viljam Zobec (Breg) daruje 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na dragega Oliviera Can-dottija, ki bi v teh dneh praznoval 50 let, darujejo Ljuba in Fabio Candotti
20.000	lir, Angelo in Valerija Sulčič
20.000	lir ter družina Savi 20.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Gigio Bogateč in na Marto Košuta daruje Eda Indri 10.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Marte Košuta darujeta Ančko in Luciana 10.000 lir za ŠD Vesna.
Ob 40. obletnici smrti moža in očeta Polikarpa Sedmaka darujeta žena Mi; mi in sin Klavdij 20.000 lir za moški pevski zbor Vesna in 20.000 lir za ŠD Vesna.
Ob obletnici smrti mame Zofke Kalc - šajsnikove daruje sin Miro z družino 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Savo Šramel - Praprotnik darujejo Manšuet, Mira in Erika Fonda 25.000 lir za Dom J. Ukmar in 25.000 lir za Dom I. Grbec.
V	spomin na Bernardo Kralj darujeta Aldo in Elda 10.000 lir za Sklad M-Čuk.
V	spomin na Viktorja Čuka daruje ta Elio in Elda z družinama 20.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Vladimira Uršiča daruje Marjo Čok z družino
20.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Ivana Rioso daruje žena Lojzka 10.000 lir za KD I. Cankar in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	počastitev spomina nonota Marija Dolenca darujeta Marta in Anica Bogateč 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Lučita Sardoča darujeta Marta in Albin Malalan 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Mičeta Kralja darujejo Olga in Nada 20.000 lir, Silvana, Miranda in Boris 50.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj - Trebče.
V	spomin na Marto Košuta darujeta Silva in Karmelo Sedmak (Križ) 10 tisoč lir za Dom Alberta Sirka.
V	spomin na Marto Košuta daruje Zora 15.000 lir za Sklad M. čuk.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Mešani pevski zbor Jadran - Milje,
sporoča vsem pevkam in pevcem, da se danes, 3. septembra, ob 20.30 začnejo redne pevske vaje. Vabljeni tudi novi pevci z miljskega področja.
PD Kolonkovec prireja 7. in 8. sep-. tembra TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. Program: v soboto, ob 16. u-ri na kmetiji g. Alojza Debelisa - Ul. Ventura 29 tekmovanje v hitrosti sajenja solate, ob 17. uri odprtje kioskov na dvoršču društva v Ul. ženjan 46, ob 19. uri ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo, ob 15. uri odprtje kioskov, ob
16.	uri v prostorih društva razstava in izvolitev najlepše solate, ob 19. uri ples z ansamblom Pomlad in nagrajevanje.
Društvo slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine »Doberdob« prireja 7. in 8. septembra v Zgoniku LOVSKI PRAZNIK. V soboto, ob 17. uri otvoritev praznika z nastopom lovskega pevskega zbora, ob 18. uri na šoli 1. .maj 1945 otvoritev lovske razstave in likovne razstave umetnikov Marte Werk in Claudia Klariča - Clarija, ob 20. uri ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo, ob 9. uri pričetek balinarskega turnirja, ob 16. uri odprtje kioskov m razstave, ob 19. uri nagrajevanje zmagovalcev balinarskega turnirja, ob 20. uri ples z ansamblom L. Furlan.
Mešani pevski zbor Primorec - Tabor vabi na prvo vajo v novi sezoni, ki bo jutri, 4. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Moški pevski zbor V. Vodnik bo začel redne vaje danes, 3. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni stari in posebno novi pevci!
Ženski zbor Tabor vabi stare in nove pevke na prvo vajo, ki bo jutri,
4.	septembra, ob 20.30.
razna obvestila
Odbor za proslavo bazoviških žrtev vabi na POLAGANJE VENCEV na pokopališču v petek, 6. septembra, ob
17.	urj in na PROSLAVO pri spomeniku na bazoviški gmajni v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri.
Svet krajevne skupnosti in DPO Lokve, občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica vabijo borce, aktiviste in sorodnike na odkritje spominskega obeležja 19 talcem, slovenske in italijanske narodnosti, ki so bili pripeljani iz goriških zaporov in ustreljeni 4.4.1945. Odkritje spominskega obeležja bo 8. septembra ob 15. uri na Poncali -Lokve.
šolske vesti
Ob 21. seminarju za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim jezikom na Tržaškem didaktič na ravnateljica priporoča vzgojiteljicam, da se udeležijo seminarja na učiteljišču Slomšek v športni opremi.
šola Glasbene matice obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1985-86 do vključno 10. septembra od 8.30 do 12.30 v tajništvu Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605.
kino		čestitke		A Niku in Mileni se je pridružil mali		mali oglasi
Ariston 21.15 »Cera una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro, Elizabeth McGovern, James Woods, Joe Pesci.
Eden 15.30 — 22.00 »Bocche calde«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »II codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »L’ultimo drago«. Glasbeni film.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Calze nere per le vedove supersex« in »Delicatezze bagnate di mia cugina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Un lupo mannaro americano all’ombra«. Dvorana št. 3 16.30—22.00 »La terrificante notte del Demonio«. Film za vsakogar.
Mignon 16.30 — 22.15 »Teachers«. Ralph Macchio, Nick Nolte.
Grattacielo 18.00 »Phenomena«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito) 17.00 »R mistero del cadavere scomparso«. Steve Martin, Rachel Ward.
Vittorio Veneto 16.30 »Wendee, la chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod
18.	letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Una donna allo specchio«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »I predatori dell’arca perduta«.
Radio 15.30 — 21.30 »Pon-pon n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja 15. septembra enodnevni izlet v Bohinj ob 30. jubileju KRAVJEGA BALA. Vpisovanje v Ulici Valdirivo 30,
2.	nadstr., 3., 4., 5: in 6. septembra od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure (tel. 61011).
Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča dijake, da bo 9., 10. in 11. septembra tradicionalni 3-dnevni izlet na Triglav. Vpisovanje na šoli še danes,
3.	septembra.
SPDT prireja v nedeljo, 8. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Koroško z vzponom na Obir (2142 m). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304). Vabljeni!
Deželni prispevki obrtnim podjetjem
Deželna uprava je dodelila dve milijardi in pol lir pokrajinskim konzorcijem za jamstva, ki jih sestavljajo obrtna podjetja v štirih pokrajinah dežele. Pri delitvi sredstev so upoštevali število članov posameznih konzorcijev in določila vsedržavnega zakona 828 o razvoju F—JK. 734 milijonov lir je prejel tržaški konzorcij Congafi, goriškemu so namenili 653 milijonov, videmskemu 669 in porde-nonskemu konzorciju 454 milijonov lir.
Violetti, Ediju in Žarkotu se je pridružila mala VESNA. Srečnima staršema čestitajo, novorojenki pa želijo vse najboljše v življenju prijatelji iz Ogradice.
Ob rojstvu prvorojenčka MATIJA čestita Mileni in Niku ter želi malemu Matiji vso srečo v življenju Koordinacijski odbor vzhodnokraških kulturnih društev.
MILENI, NIKU in MATIJI kličejo vse najboljše »poncdcljkarji«.
Danes praznuje 50. rojstni dan SILVANO KOŠUTA. Ob tem lepem jubileju mu iz srca voščijo obilo zdravja in veselja žena Darinka, sin Diego in hči Maja.
Ob prejemu zlate medalje na sejmu Vino ’85 v Ljubljani iskreno čestita ZORANU PAROVELU KD Primorsko-Mačkovlje.
koncerti
Glasbeni september - Trst 1985 - v četrtek, 5. septembra, ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu - Largo Panfili nastopila pianistka Martha Noguera iz Argentine. Izva jala bo Chopinove skladbe.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 3. septembra DORA
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob
19.40	— Dolžina dneva 13.12 — Luna vzide ob 21.24 in zatone ob 10.27.
Jutri, SREDA, 4. septembra IDA
Vreme včeraj: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, veter jugozahodnik 5 km na uro; vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ambra Valenti, Davide Minuto, Jessica Meriggioli, Sabrina De Silvestro, Massimiliano Sila, Paola Ranieri, Sara Silvestri, Helene Schweizer, Deborath Coslovich.
UMRLI SO: 80-letna Benvenuta Ca-narutto, 61-letni Rinaldo Pecarich, 70-letni Giovanni Degrassi, 82-letna Amelia Čok vd. Guštin, 40-letna Nedda Pa-chor por. Groppazzi, 63-letni Gregorio Cherin, 82-letna Antonia Zarial, 89-letna Maria Kuštrin, 57-letni Guerrino Cesari, 96-letna Italia Bertaglia vd. Montenero. 70-lttna Nevia Ulcigrai, 71-let-na Elda Piussi, 75-letna Armida Sal-violi, 64-letna Maria Praček, 67-letni Felice Balbi, 34-letna Ileana Gentile por. Vidusso.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica; tel 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121. Sealjan: teL 299 197.
MATIJA
Vsi se z njima veselimo
SKD Primorec in pevski zbor Primorec-Tabor
Privekal je mali MATIJA
Mileni in Niku iskreno čestita, malemu Matiji pa želi obilo sreče in zdravja v življenju Zveza
slovenskih kulturnih društev
J
Našemu predsedniku Ediju Bukovcu je soproga Violetta povila hčerko
VESNO
Srečnima staršema čestita, mali Vesni pa želi vso srečo v življenju
kolektiv konzorcija Grmada
A
Kmečka zveza čestita svojemu tajniku Ediju Bukavcu in ženi Violetti ob rojstvu drugorojenke
VESNE
Niku in Mileni se je pridružil prvorojenček
MATIJA
Iskreno jima čestitata, malemu pa želita vso srečo v življenju
Sekcija KPI J. Verginella -Križ in Upravni odbor Ljudskega doma v Križu.
Mileni in Niku 'se je pridružil mali
MATIJA
Srečnima staršema iskreno čestitata, malemu Matiji pa želita obilo sreče in zdravja
KD Vesna in ŠD Mladina
Žarku se je pridružila sestrica VESNA
Srečnima staršema Violetti in Ediju Bukavcu čestitajo
uslužbenci Kmečke zveze in Patronata INAC
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PRODAM harmoniko scandalli, 80 basov, 9 registrov, v dobrem stanju. Tel. 229-246.
PRODAM 2 soda (3 in 2 hi) za 60.000 lir. Tel. 229-246.
PEPE ŠERVOTOV iz Doberdoba je odprl osmico na vogalu poti za Jezero. Toči vino lastne pridelave.
PRODAM avto ford escort po ugodni ceni. Tel. 231-914.
KUHARICO išče gostilna na Krasu. Tel. 040/226-294.
OSMICO ima odprto Romano Purič V Repnu št. 13.
»PRI BATKOVIH« v Velikem Repnu št. 32 nasproti Kraške hiše so odprli osmico. Točijo teran in belo vino.
PRODAJAM cvetličarno v kiosku pred splošno bolnišnico v Ulici Vitt. Veneto v Gorici. Za pojasnila telefonirajte v večernih urah na št. 0481/882-262.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna uL 44 - Opčine, Trst
menjalnica
Z. 9. 1985
Ameriški dolar							1880.—
Kanadski dolar							1360.—
švicarski frank							810.-
Danska krona ,							180.—
Norveška krona							223,—
švedska krona							222.—
Holandski florint							590.—
Francoski frank							216.—
Belgijski frank							31.—
Funt šterbng .							2600.—
Irski šterling .							2060.-
Nemška marka							665.—
Avstrijski šiling							93,50
Portugalski eskudo							10.-
Japonski jen .							7.—
španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1250.-
Grška drahma .							13.50
Debeli dinar .							4.50
Drobni dinar							5.—
Ss®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TROT - ULICA F. FILZI TO - CS 61-4<a6
OBUtEV
IGOR
RAZPRODAJA VSEH ARTIKLOV LETNE SEZONE
Fernetiči 14
Zmagovita pot Janeza Ruglja
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prav v dneh, ko se je konec po-nladi razplamtela in utihnila ajera s slovenskim psihiatrom dr. Jane-z°m Rugljem ter njegovo gladovno stavko, je pri Državni založbi Slovenije izšla tudi njegova knjiga ZMAGOVITA POT. Dr. Rugelj, ki je pri nas pobornik novih metod zdravljenja alkoholikov in ki je zaradi zavrača-vja metod »uradne« slovenske psihiatrije pri zdravljenju alkoholikov, Postal znan po vsej domovini in tudi v sosednjih deželah, je s svojo akcijo vzbudil zanimanje zase in za svoje delo. Ob tej njegovi akciji bo za mnoge še toliko bolj zanimiva njegova knjiga, ki pred slovenskim oralcem načenja probleme zdravljenja alkoholikov in ki širši javnosti odpira nove poglede na ta problem. N} bistveno ali imajo prav Ruglje-vi nasprotniki in on sam, vsaj ne za nas, ki poročamo o njegovi knjigi, ln ne za bralce. Pač pa pomeni knjiga nov prispevek k problematiki zdravljenja alkoholikov in novo o-snetlitev tega problema širši javnosti. Zato bo marsikdo z zanimanjem pregnal to knjigo, ali jo vsaj prebiral, čeprav bo na koncu lahko tudi malce razočaran. Treba je vedeti, da Predstavlja ta knjiga z naslovom Graditelji le prvi del obširnega spi-sa z naslovom Zmagovita pot in katerega je sedaj izšla knjiga le en del. Janez Rugelj je napisal že več del. »Dolga pot« je knjiga o vrnitvi cdkoholika in njegove družine v u-stvarjalno življenje. Priročnik »Alkoholizem in združeno delo« je namenjen vodilnim delavcem v delovnih °rQanizacijah za delo z alkoholiki. Uspešna pot« pa je strokovno-znan-stveno delo za strokovnjake vseh Profilov in za javne delavce, ki se ukvarjajo s problemi alkoholizma, knjiga, ki je zdaj pred nami oz. njen prvi zvezek (dejansko gre za knjigo večjega formata s preko 400 stranmi) pa naj bi v desetih zvezkih Posredovala širši javnosti uspešnost metod Rugljevega načina dela doka-Ze o tem. Vsi zvezki pa naj bi imeli Podoben način obravnavanja problematike, kot knjiga, ki je zdaj izšla lT} sicer literarno - izpovedni del, po-Gndnoznanstvene prispevke ter monografski prikaz primera. Knjiga Graditelji, ki je pred nami, ima v Prvem delu izpovedi ozdravljenih alkoholikov in njihovih družinskih članov. Ta del zajema pretežno del publikacije. Treba je namreč vedeti, bo predstavlja literarno oblikovana
pripoved o lastnem življenju, izpoved o lastnih alholičnih zablodah, samo zdravljenje in samoobtožba eno od poglavitnih metod dela Rugljevega sistema pri zdravljenju alkoholikov. Drugi del knjige, ki nosi naslov So-cialno-andragoški model dela z alkoholiki, je sestavljen iz prispevka, ki obravnavajo način dela pri zdravljenju. Zato ne bo koristen samo za osveščanje javnosti temveč bo prišel v pomoč tudi tistim, ki skušajo pomagati alkoholikom. Na koncu knjige srečamo v tretjem delu študijo Jožeta Ramovša ' o delu ž alkoholikovo družino in njegovih spoznanjih ob tem.
Knjiga Janeza Ruglja in njegovih sodelavcev (pri pisanju knjige sodeluje še več avtorjev oz. sodelavcev) je nedvomno zanimiva. Predvsem seznanja širši krog javnosti s problematiko alkoholizma in predstavlja močno propagandno sredstvo v boju proti alkoholizmu. Zanimiva je, ker nam nazorno pripoveduje o Hudoli-novi metodi, ki jo pri zdravljenju alkoholikov uporablja Rugelj. Ob tem nam seveda nazorno razlaga ne samo metode tega dela (abstiniranje, pisanje spisov, samokritika, samoobtožba, izpovedi, branje leposlovnih del, izleti v gore) temveč nam prikazuje tudi razlike pri zdravljenju tki. klasične psihiatrije in Hudoli-nove metode. Knjiga je zanimiva zaradi izpovedi samih ozdravljenih alkoholikov, odpira pa nam širši vpogled v to problematiko. Razumljivo je, da bodo še naprej ostala odprta vprašanja utemeljenosti Rugljeve metode, da bodo ostala nerazčiščena osnovna nasprotja med enimi in dru gimi psihiatri. Bralcu se bo prav tako zdelo, da je v knjigi preveč nekritične samohvale (tako s strani terapevtov kot ozdravljenih alkoholikov), da gre res za združevanje ozdravljenih, ki je v marsičem podobno nekaterim ameriškim sektam, o katerih beremo v romanih (in to dr. Ruglju nasprotniki tudi očitajo). Toda ne glede na probleme v zvezi z alkoholizmom, ne glede na nasprotja med strokovnjaki glede metod zdravljenja in ne glede na večje ali manjše u-spehe pri delu enih in drugih pomeni knjiga Zmagovita pot oz. njen prvi zvezek Graditelji, zanimiv in seveda tudi tehten prispevek k razčiščevanju te problematike in seznanjanju širše javnosti z njo.
Prvi kanai
11.15	Televideo
13.00	Poletni maraton:
Piano variations - balet
13.30	Dnevnik
13.45	Tempesta sulla Cina - film
15.25	II mondo di Ohladi Obladà glasbena oddaja
16.15	Al di là delle colline - 2. oddaja
17.00	Professione: pericolo -TV film
17.50	Al Paradise - varieté
19.35	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Quark speciale - poljudnoznanstvena oddaja
Severni medved - 9. oddaja
21.25	Thrilling Shirley - film
Igrajo Brenda Vaccaro, Jack Warden, Roddy McDowall
22.35	Dnevnik
22.45	Prenos iz Gran Teatro La Fenice iz Benetk
Podelitev nagrade »Una vita nella mušica« dirigentoma Francu Ferrariju in Gianandrei Ga-vazzeniju
Ob priložnosti bo simfonični orkester in zbor RAI iz Turina izvajal Schumannove in Brahmsove skladbe
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Ritratto di signora -
1.	del TV priredbe
L|ub!|ana
17.25	Teletekst
17.40	Poročila
17.45	Pesem današnjega trenutka -
2.	oddaja
18.05	Miti in legende:
Srednjeveški miti: Pesem o Ci-du - nanizanka
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Kolašin
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.05	Slamnate vdove - TV drama
21.10	Ekvinokcij - TV opera
22.15	TV dnevnik II
Zagreb
17.20	Videostrani
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Festival otroške delavnice -dokumentarna oddaja
18.15	Knjige in misli
18.45	Noč mediteranskega rocka
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme - notranjepolitična oddaja
20.55	Xania - TV film
22.35	TV dnevnik
22.55	Program plus
CANALE S
8.30	Galactica - TV film
9.30	Mia moglie si sposa - film
11.10	Lou Grant - TV film
12.10	Peyton Place - TV film
13.10	Orazio - TV film
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	Una vita da vivere - nadalj.
15.30	La famiglia Holvak - TV film
16.30	Natura selvaggia - dok.
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	I Jefferson - TV film
20.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Trauma Center - TV film
23.30	La donna scimmia - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film '
8.50	La fontana di pietra - TV novela
9.40	Avenida Paulista - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Cattanooga - risanka
16.10	Lancer - TV film
17.00	La squadrilia delle pecore nere
-	TV film
18.00	Febbre d'amore - TV film
18.50	Avenida Paulista - TV novela
19.45	Piume e pailluttes - TV novela
20.30	Una questione d’onore - film
22.45	C’è un uomo nel letto di mamma
-	film
00.30 L’ora di Hitchcock - TV film
1.30	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
8.45	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Zum, zum, zum, la canzone che mi passa per la testa - film
11.00	Gli eroi di Hogan - TV film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Cannon - TV film
13.00	Wnoder Woman - TV film
14.00	Video estate 85
TELEVIZIJA
14.25	L’estate	è	un avventura
Il gioco	delle favole	-	risanka
11 primo Mickey Rooney -TV film
Simpatiche canaglie - komični film
17.00	La notte dello scapolo - film
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Un cinese a Scotland Yard -
TV film Meteo 2
19.45	Dnevnik	2	- Vesti
20.20	Dnevnik	2	- Šport
20.30’ Salvatore Giuliano - film
Igrajo Salvo Randone, Frank Wolf, Federico Zardi
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Gremo v kino
22.50	Modi di vivere:
Gaetano Salvemini
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.10 Montecatini: Tiro a volo -
prvenstvo
Tretji kanal
11.15	Televideo
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.32 Manjšine - zakladi Evrope -
4. oddaja
20.00	Šola in vzgoja:
O kravah mlekaricah -2. oddaja
20.30	Tuttocinema
21.30	Dnevnik 3
21.55	Maschere di celluloide - film
23.10	Filmska kamera in spomin
23.25	Speciale Orecchiocchio:
Banco e Lanfranco Camacina
23.35	Chianciano ieri e oggi festival
Koper
15.00	Film
17.30	Hiša v gozdu - TV film
18.00	Medved Yoghi - risanka
18.30	Kenguru Skippy - TV film
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: ŽABN1CE — Mladinski seminar />Ta bor narodnosti«
TRST — Začetek popravnih izpitov TRST — Uraden začetek sezone SSG MIRNIK — Intervju s slovenskim vinogradnikom Ferrucciom Sgubinom REPEN — O ocenjevanju osmič ZGONIK — Priprave namiznoteniške ekipe »Kras« na novo sezono PROSEK — Memorial Race
19.30	TVD Stičišče
19.50	Midva: Življenje v dvoje
20.25	Otočje Fiji - dokumentarec
21.30	Mr. Hom - TV film
22.20	TVD Vse danes
22.30	Pod zvezdami
23.30	Smithovi - TV film
24.00	Film
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	Simon & Simon - TV film
21.30	Hardcastle & McCormick - TV film
22.30	Masquarade - TV film
23.30	šport
1.00	Mod Squad i ragazzi di Greer-
TELEPADOVA
13.30	Risanka
14.00	Adolescenza inquieta - TV film
14.30	Capriccio e passione - TV film
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.30	Film
18.00	Risanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Intrigo a Cape Town - film
22.15	West Side Medicai - TV film
23.00	Šport
24.00	Bamaby Jones - TV film
TRIVENETA
9.00	Risanka
9.30	Dokumentarec
10.00	Film
11.30	TV film
12.00	Film
13.20	Horoskop
13.30	Komični filmi
14.30	Film
16.30	Risanka
17.30	Film
19.00	TV film
19.30	Dokumentarec
20.30	Film
TELEFRIULI
15.00	L’uomo e la città - TV film
16.00	Risanka
17.30	Disperatamente tua - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.40	Andrea Celeste - TV film
21.00	Xanadu - film
22.45	Šport
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
-	8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10-
10.00	Poletni mozaik: »šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdečo ko kri. . . .«; Iz arhiva mladinske dramatike: »S splavom po širšem svetu«;
10.10	Koncert v Prosvetnem domu na Opčinah; 10.40 Za ljubitelje operne glasbe; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Iz svetovne zakladnice pripovedništva; vmes: Glasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-
17.00	Popoldanski program: Ribe našega morja; Mladi mladim; Mit in slovenska ljudska pesem; Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Izvirna radijska igra: Marij Maver: »Veter s Pampe«. Radijska fantazija.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croa-tia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Počitniški vrtiljak;
17.40	Iz zakladnice jugoslovanske narodne glasbe: Slovenija; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji glasbeni program; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.03 Nobelovci;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni;
14.35	Popoldanski program; 15.00 Carlo Goldoni; 17.00 Gulp; 17.45 Avtomobilizem; 18.00 Glasbeni program; 18.32 L. van Beethoven: koncert za orkester in klavir št. 5; 20.00 Zaldju-ček programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val - jutranji program; 9.00 Popevke; 10.30 Iz Benetk: filmski festival; 11.00 n diavolo a Pontelungo - 9. nadalj.; 11.30 Trentatre trentine - variete; 12.03 Lagrime - radij, priredba; 13.15 Master; 15.00 On t-he road; 16.00 II Pa-ginone estate; 17.30 Radiouno jazz;
18.00	. . . Anta ma non li dimostra;
18.27	Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus;
20.46	Glasbena pavza; 21.00 Sapore d’estate; 21.30 11 fantasma del loggione - 9. , oddaja; 22.00 Acchiappa-frequenze; 23.05 Telefonski poziv;
23.28	Zaključek programov.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 19.30 Poročila;
6.00	Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 La scalata - 17. nadalj.; 9.10 Tuttitalia . . . parla - razne zanimivosti; 10.30 Motonave Selenia; 12.45 Tuttitalia . . . gioca; 15.00 Accordo prefetto; 15.42 La controra - glasbeni program; 16.35 La strana casa della formica morta
-	radij, priredba; 17.32 Hemingway: Addio alle armi - 8. del; 19.50 Poletne simfonije; 22.40 Piano, pianoforte; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30- 8.00 Jutranji program - glasba; 4.50 Dnevni koledar; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol;
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo;
8.35	Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00; glasba; 18.00 Sotočja; - 18.45 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 21.45 Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 00.05 - 04.30 Nočni program.
Sl.Ru.
Zvezdi »Fantastico 6«
% .
ft	* ■	’ mmmm ■	•
rel'a Cuccarini in 19-letna Galyn Gorg	(AGI>
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
S posredovanjem občinske uprave
Gasilci na Vrhu bodo v kratkem dobili terensko vozilo in opremo
Skupina prostovoljnih gasilcev na Vrhu sodi po prizadevnosti in stopnji organiziranosti med najbolj uspešne na Goriškem. To so upoštevali tudi na deželi, ob porazdelitvi prispevkov za nakup opreme, oziroma terenskega vozila. Preko občine bo deželna služba za gozdarstvo nakazala vrbovski skupini okrog 19 milijonov lir. Znesek bodo uporabili za nakup rabljenega terenskega vozila in deloma za nakup opreme. 0 tem vprašanju, zlastj pa o pravnih vidikih, so razpravljali kar na dveh sestankih med predstavniki občine, deželne službe za gozdarstvo in predstavniki prostovoljnih gasilcev, je na zadnji seji občinskega sveta poročal župan Vid Primožič. Treba je bilo namreč razčistiti vrsto nejasnosti glede nakupa, lastništva in vzdrževanja vozila. Te nejasnosti so bile v dobršni meri odpravljene, je povedal župan Primožič. Vozilo bo kupila občina, kj bo ostala tudi lastnik in bo morala poskrbeti za stroške zavarovanja in vzdrževanja; dala pa ga bo v uporabo gasilcem na Vrhu. Tak način pravzaprav narekuje že obstoječa zakonodaja (na
deželni ravni), saj bo morala občina iz svojega primakniti 10 odstotkov vrednosti za nakup vozila in opreme, s tem pa je nekako vezana, da ohra-nj nadzorstvo nad korektno uporabo.
Zaradi odločno neustreznega števila občinskih uslužbencev se, kljub prizadevnosti, kopiči delo v raznih uradih. Razmere so se zaostrile zlasti v poletnih mesecih. Treba je zato s primernimi ukrepi reorganizacije dela, skušati odpraviti zamude, je pojasnil župan in napovedal, da bo tehnični urad odslej odprt za občinstvo samo dvakrat tedensko in sicer ob torkih med 10. in 12. uro ter ob sobotah, prav tako med 10. in 12. uro. Podoben urnik imajo tudi v drugih, večjih občinah.
Občinski svet. je na tej seji nadalje soglasno odobril najem posojila (60.710.000 lir) pri zavodu Cassa depositi e prestiti za nakup novega tovornjaka, opremljenega s snežnim plugom in tudj odobril nakup omenjenega vozila.
September je mesec prijateljskih obiskov in izmenjav s pobratenimi in
prijateljskimi občinami. Tudi o tem je tekla beseda na zadnjem občin skem svetu, kjer je župan seznanil svetovalce, da bodo upravitelji prisotni na slovesnosti v Novi Gorici, ob občinskem prazniku, da se bodo udeležili prireditev v občini Medicina in da bodo oktobra obiskali Smederevsko Palanko. Vabilo za slovesnost ob pobratenju sežanske občine s slovenskimi občinami na Tržaškem so žal prejeli prepozno, po dogodku samem, sicer bi se slovesnosti zagotovo udeležili.
Naj ob koncu zabeležimo še, da je občinski svet odobril, soglasno, nekaj vprašanj finančnega značaja; tako iz plačilo prispevka za organizacijo ob činskega praznika, izplačilo reprezen tančnih stroškov ter izplačilo izrednega prispevka (2 milijona lir) Gospodarski zadrug; Vrh za izgradnjo kulturnega in športnega središča. Občina bo realizacijo tega objekta podprla tudi posredno, z zgraditvijo nove ceste, ki bo objekt povezovala z vasjo. V kratkem bodo dela oddali na dražbi.
Na mednarodnem natečaju Lipizer
Sredi septembra v Gorici bo tekmovalo 62 violinistov
Poleg folklornega in zborovskega festivala ter mittelevropskih srečanj imamo nekaj let sem v Gorici še eno mednarodno kulturno prireditev, ki iz leta v leto pridobiva na veljavi. V mislih imamo mednarodni violinski natečaj -»Rodolfo Lipizer«, ki ga bodo letos priredili že v četrto. Prireditev se bo odvijala med 10. in 15. septembrom. Letos bo udeležba rekordna. Vpisalo se je kar 62 violinistov.
Ti so iz 24 držav. Prvič bo letos prisoten tudi violinist iz Albanije. Med nastopajočimi bo tudi danes 14-letni Pedro Morales iz Peruja, ki je že kot šestletni otrok sodeloval v simfoničnem orkestru v glavnem mestu te države Limi.
V žiriji so, kot predsednik, Italijan Luciano Chailly, kot člani pa Bolgar Vladimir Avramov, Italijan Riccardo Brengola, Francoz Raymond Gallois Montbrun, Italijan Giovanni Guglielmo, Jugoslovan Rok Klopčič, Švicar André Francoise Marescotti, Avstrijec Ricardo Odnoposoff in Nizozemec Theo Olof.
Koncert bo spremljala tudi italijanska televizija. Celoten zaključni koncert z najboljšimi violinisti, s katerimi bo igral filharmonični orkester iz
Raziskovalni tabor »Sovodnje ’85« se je že začel
Člani mladinskega raziskovalnega tabora »Sovodnje ’85« so, tako kakor so napovedali, točno pričeli z delom na terenu. Medtem ko so se v nedeljo zvečer v občinski telovadnici v Sovodnjah srečali s predstavniki kulturnih in drugih društev ter s predstavniki občinske uprave, so se včeraj že lotili nalog na terenu. Kakor smo že poročali, bodo mladi raziskovalci pod vodstvom mentorjev delali v petih različnih skupinah. Pri organizacijskih zadevah na terenu jim bodo pomagali predstavniki društev, pa tudi člani mladinskega krožka iz Sovodenj so se lepo vključili v tabor. Nekatere skupine bodo delale na celotnem območju občine, druge pa samo v določenih krajih.
Zbrano gradivo bodo ob zaključku tabora predstavili javnosti, kasneje pa objavili v posebni brošuri.
Nov poveljnik
1 1	r É A v • v
luke v Irzicu
Tržiški župan Saccavind je včeraj sprejel na poslovilnem obisku poveljnika tržiške luke kapitana vojne ladje Antonina Frisoneja, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Savono. župan Saccavini je Frisoneju izročil spominsko priznanje. Poveljstvo nad tržiško luko bo v prihodnjih dneh prevzel kapitan Alessandro Verani.
Tiskovna konferenca predsednika Bašina
Ves september v Novi Gorici prireditve v počastitev občinskega in krajevnih praznikov
Praznovanja novogoriškega občinskega praznika v spomin na splošno vstajo primorskega ljudstva v septembru 1943 so se dejansko že pričela v soboto, ko so počastili 301etrtico občinske gasilske zveze v Novi Gorici, nadaljevala pa se bodo ves september v raznih krajih občine. Osrednja manifestacija bo v soboto, 7. septembra, ko bo slavnostna skupščina občine, za tem pa bo sledila otvoritev blagovno-manipulativnega terminala Primorje Export na mejnem' prehodu pri Vrtojbi.
O tem je potekal včeraj popoldne pogovor med predsednikom občinske skupščine Danilom Bašinom ter novinarji. Z Bašinom so bili tudi drugi zastopniki družbenopolitičnih organizacij.
Prireditev je letos cela vrsta, tudi v spomin na 40-letnico osvoboditve. Zaradi tega bodo v teh dneh odkrili štiri partizanske spomenike v Novi Gorici, in sicer na Lokvah - Ponca-lah, v Lipi in v Šempetru. Kasneje bosta odkrita še spomenika v čepo-vanu in v Kromberku. Krajevne praznike bodo v tem mesecu imeli v Solkanu, v Opatjem selu, v Grgarju, v Dornberku, v Biljah, v Šempe-
tru in Bukovici. Novogoriško gledališče otvori 12. septembra sezono s To-mizzo - Cankarjevim »Idealistom«. 30-letnico bo praznovala Ljubljanska banka - temeljna banka v Novi Gorici. Imeli bodo vrsto proslav, pohodov, prireditev.
Odprli bodo prizidek osnovne šole v Desklah, s tem pa se skoro zaključuje akcija gradnje šolskih objektov iz sredstev samoprispevkov. Še nekatere druge šolske zgradbe bodo v prihodnjih letih zgradili z drugimi sredstvi.
Župan Bašin je tudi povedal, da povoljno potekajo stiki med Novo Gorico in zamejskimi kraji, tako go-riško pokrajinsko upravo kot občino in tudi s slovenskimi občinami. Pred kratkim so navezali stik tudi z Ron-kami. Vsi ti stiki potekajo seveda ne le' na uradni ravni, marveč na zelo široki ravni stikov med prebivalstvom,' društvi, organizacijami. Precej poudarka dajejo Novogoričani na teh stikih globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Precej pa je bilo na tej tiskovni konferenci govora o gospodarskem razvoju v novogoriški občini. Na mejnem prehodu bodo v podjetju Pri-
morje Export odprli nov terminal. Treba bi bilo na tem prehodu zgraditi še marsikaj, tudi v svrho industrijske predelave blaga, ki gre ali prehaja čez mejo. Treba bo precej skrbeti za ceste, tudi v krajevnem merilu. V nekaterih tovarnah uvajajo sodobno tehnologijo, drugod pa imajo še vedno precej težav, kar je sicer odraz sedanjih gospodarskih težav v Jugoslaviji. Marsikaj so v zadnjem času rešili, drugod pa težave še vedno obstajajo. Zaradi teh ni več danes novogoriška občina med prvo deseterico v Sloveniji. Ima pa izredno ugodno lego ob meji in to bo morala v bodoče bolje izkoristiti.
Na tiskovni konferenci je Bašin povedal tudi, da so navezali koristne stike z občino Celovec v Avstriji in da bodo tam najbrž že v oktobru priredili Novogoriške dneve. Korošcem bodo prikazali gospodarsko in turistično realnost njihovega območja.
Še pred koncem meseca nameravajo odpreti novo računalniško - šolski center Iskra Delta v prostorih nekdanjega hotela Argonavti, ki ga docela preurejajo. Sočasno z odprtjem bo mednarodni simpozij o računalništvu
Precej neoddanih nagrad
Madžarsko zmagoslavje na tekmovanju Seghizzi
Na marsikaterem festivalu zborov žirija ne podeli prve ali druge nagrade. To se je marsikdaj prej zgodilo tudi na gariškem festivalu zborov Seghizzi. Vendar ni še nikdar bilo toliko praznih mest na lestvici najboljših kot letos. Že v polifonskem petju nista bili podeljeni ne prva ne druga nagrada niti moškim niti ženskim zborom. Odločitev žirije se je ponovila tudi v nedeljo na tekmovanjih z narodno glasbo. Malim zborom nista bili podeljeni niti prva niti druga nagrada. Prav tako ni bila podeljena druga nagrada zborom z enakimi glasovi.
Zakaj take odločitve žirije? Pisali smo že, da prvi zbor mora dobiti več kot devetdeset točk, drugi zbor pa več kot 85 točk. Očitno žirija ni teh točk prisodila. Zaradi tega se odpira vprašanje: je bila žirija prestroga ali so bili letos nastopajoči zbori slabši od tistih v prejšnjih letih? Strokov njokom prepuščamo odgovor.
Tudi letošnji koncerti so privabili precej ljudi. Še zlasti ob priliki zaključnih nastopov v soboto in nedeljo zvečer. Zastopniki ustanov so podelili priznanja. Najboljši zbori so potem nastopili, v soboto s polifonskimi pesmimi, v nedeljo pa z narodnimi.
O rezultatih v polifonskem petju smo že poročali v prejšnjih dneh. V soboto popoldne so tekmovali mali zbori. Prednjačili so slovenski okteti z obeh strani meje. Žirija ni podelila niti prvega niti drugega mesta. Na tretje se je plasiral Ljubljanski oktet s 83,68 točke. Na četrtem mestu je
Ensemble Mignon iz Venloja (83,11 točke, na petem pa Tržaški oktet (81,71 točke). Sledijo zahodnonemški Altensteiger Vokalsextett, Logaški oktet in oktet Vitra.
Madžari iz Kaposvara pa so odnesli dve prvi nagradi v tekmovanju z narodnimi pesmimi, in sicer za mešani in ženski zbor. Madžarske pevke zbora Vikar Bela so dobile 90,68 točke in prvo mesto. Drugega mesta žirija ni podelila, na tretje se je plasiral zbor Lesarji Slovenije iz Logatca z 82,07 točke (zbor je bil tretji — pravzaprav prvi — tudi na polifonskem petju).
Madžarski pevci in pevke istega zbora so bili prvi tudi v tekmovanju mešanih zborov. Dobili so 90,64 točke Drugi je romunski zbor Camerata Felix s 87,25 točke, tretji pa zahodnonemški zbor Fischbach s 87,18 točke.
Tekmovanje se je torej zaključilo. Nekaj dni je bila Gorica prepiavlie na s pevci iz raznih evropskih držat in tudi iz Argentine. Skoro štiristo pevcev in njihovih spremljevalcev je dalo našemu mesta nekoliko drugačen videz. Tekmovanje je tudi 'etos potrdilo veljavo prijateljskega sožitja med narodi Evrope, o čemer smo pisali i> teh dneh. Dalo pa nam je tudi priložnost, da smo se seznanili z realnostjo madžarske manjšine na Češkoslovaškem, saj je v Gorici tekmoval tudi zbor madžarskih učiteljev v ČSSR. O tem pa bomo pisali v pri hodnjih dneh.
V noči med nedeljo in ponedeljkom
MOPEDIST RANJEN V PROMETNI NESREČI
V	noči med nedeljo in ponedeljkom se je kmalu po polnoči zgodila na križišču med Ulico Fatebenefrateili in Ulico Pellis v Gorici prometna nesreča v kateri se je hudo ranil 15-letni Valentino Andaloro iz Štandreža: Andaloro se je s svojim motornim kolesom peljal po Ulici Fatebenef rateili, v smeri proti Ulici Aquileia, ko mu je nasproti pripejal avtomobil opel cadete ki ga je upravljal 50-letni Luciano Pecorari iz Gorice. Iz še nepojasnjenih vzrokov je avtomobilist nenadoma zavil v levo in prekrižal pot mopedistu, trčenje je bdo neizbežno. Pri padcu si je Valentino Andaloro napočil stegnenico in utrpel močan udarec in številne odrgline po celem obrazu. Sprejeli so ga v goriško bolnišnico, kjer se bo zdravil 40 dni.
V
Živahna dejavnost tržiških upraviteljev
V	tržiškem občinskem svetu bo v kratkem široka razprava o gospodarstvu tega območja s posebnim poudarkom na pristaniški dejavnosti in turizmu. V okviru priprav na omenjeno razpravo potekajo te dni srečanja med predstavniki občinske u-prave in različnih združenj gospodarskih operatorjev, sindikatov itd. Tako so v programu srečanja s pred stavniki zveze industrijcev, združenja malih in srednjih industrijcev, dveh obrtniških sindikalnih zvez, zbornice pomorskih agentov, sindikalne zveze
itd. Posvetovanja naj bi se predvidoma končala v tem tednu.
V	zvezi z napovedano razpravo velja omeniti tudi, da je občinska uprava poverila izdelavo osnutka o tem, kako naj bi v prihodnje omogočih kar se da uspešno upravljanje pristaniških dejavnosti.
Pristaniščniki na obisku Le Havra
Stalno seznanjanje z dosežki in iz kušnjanji drugih pristanišč, uvajanje sodobnejše opreme in novih tehnolo-• ških rešitev. To sodi v program, ki ga že vrsto let uspešno uresničujejo v zadrug; pristaniških delavcev v Tržiču. Tako so bili lani na obisku v pristaniščih v Nemčiji, seznanili so se z izkušnjami, ki jih imajo v angleških pristaniščih. Prve dni prihodnjega meseca, (od 8. do 11. septembra) pa bo predstavništvo zadruge na ogledu francoskega pristanišča Le Havre.
Kongres UIL
V	petek, 6. in v soboto 7. septembra bo v dvorani Espomega v Gorici pokrajinski kongres sindikalne zveze UIL. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi prenovljeni sedež sindikata na Korzu Italia 54. Uvodno poročilo na kongresu bo imel Flavio Sniderò. Na kongresu bo sodeloval osrednji tajnik UIL Silvano Veronese.
romunskega mesta lasi, bo oddajalo tretje TV omrežje RAL Sočasno z violinskim natečajem bo 13. septembra tudi tretji mednarodni posvet o violini.
obvestila
Ravnateljstvo šole Glasbene matice obvešča, da so pričeli z vpisovanjem-Vpisujejo ob delavnikih od 10-do 12. ure in od 15. do 17. Pojasnila tudi po telefonu na številki 84508. To velja za šolo v Gorici, v Ulici Croce 3. Za podružnice v Doberdobu, Sovodnjah in Štandrežu bo vpisovanje kasneje. Obvestilo pride naknadno.
Pri društvu za varstvo živali v Gorici imajo v varstvu nekaj psov različnih pasem, ki bi jih odstopili pri' memim osebam. Urad društva je v Ulici Boccaccio 6.
V pisarni SDGZ v Ulici Morelli D vpisujejo v strokovne tečaje za programiranje elektronskih računalnikov, rekvalifikacijo za strojepisje in čebelarstvo, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje.
Ministrstvo za notranje zadeve " generalno ravnateljstvo za civilne službe, je razpisalo natečaj za origi' nalne monografije socialnega področja. Predvidene so štiri različne teme. Prve tri najboljše uvrščene prispevke od vsake teme bodo odkupil1-Nagrade so predvidene v višini rff oziroma tri milijone lir. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu prefekture vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Zaradi ugodnih vremenskih razmer bo odkriti občinski bazen na Rojcah odprt še do 8. septembra. Urnik za občinstvo je od 10. do 19. ure.
razstave
V gradu Kromberk bodo v četrtek, 5. t.m., ob 18. uri, odprli razstavo likovnih del »Slovenska umetnost na temo NOB«. Na ogled bo okrog 200 slik in skulptur. Razstava bo odprta do 29. septembra.
Do konca septembra pa je v Goriškem muzeju v Kromberku odprta tudi razstava »Iz kulturne zakladnice Primorske«.
Na goriškem gradu je še vedno odprta razstava Tiepolovih jedkanic.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 26. avgusta do 31. avgusta-
RODILI SO SE: Simone Biondin, Nicol Lauto, Elena De Nardi, Andrea Milocco, Michele Pallavicini, Andrea Toppazzini, Monica Miclaucich, Da' miano Orzan, Federica Femia.
UMRLI SO: 95-letna upokojenka A' maha Riedmueller vdova CollenzinJ’ 81-letni upokojenec Alfredo CalIiganS' 77-letna upokojenka Bernarda Vism-tin, 81 letno upokojenec Giuseppe Me' deot, 89-letna upokojenka Cleonice Sacchi vdova Magnani, 91-letna upokojenka Zoe Bresca vdova Obizzi, poletna trgovka Nadia Calligaris, "‘r letni upokojenec Antonio Tozzi, 61-lct; ni upokojenec Remo Bassani, 82-letm upokojenec Antonio Miniussi, 55-letm kmetovalec Marino Brumat, 83-letna upokojenka Carolina Gabrijelčič, 87-letni upokojenec Natale Valeriani, obletna upokojenka Adelma Zubin vdova Martinuzzi, 88-letni upokojenec Gaetano Bignami, 63-letna upokojenka Maria Causerò vdova Moreale.
POROKE: uradnik Gualtiero clausig in uradnica Renata Ballaben, elektrikar Domenico Delli Carri m uradnica Amanda Marconi, bar)S Mauro Vončina in vajenka Vivien Bertolissi.
OKLICI: karabinjer Sergio France-schinis in gospodinja Tiziana Tomb0, šofer Gianni Decolle in vzgojiteljic3 Daniela Licia Milocco, delavec Angelo Galzerano in učiteljica Carmela Rosa Gregorio, učitelj Livio Pietri5' belli in pedagoginja Chiara Mana Tunini, uradnik Giuseppe Bruno P^" [imeni in uslužbenka Daniela Sgarbi-
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Love duro e violento«. Prepovedan mladini P°a 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Salò 120 giornate di Sodoma«. Prepovedano mladim pod 18. letom.
l\ova Gorica
SOČA 18.30 »Belstar«. ob 20.30 »Življenje je lepo«.
SVOBODA 20.30 »Zafrkanti«.
DESKLE 19.30 »Piranha II«.
POGREBI
11.00 France Marvin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na RojcaI in na glavno pokopališče.
Beneški filmski festival
Dokaj uspešna dela zaznamovala nedeljski in včerajšnji spored
BENETKE — Kaj se je zgodilo med Vikendom na Lidu? Marsikaj zanimivega in šokantnega. Kot veste, so na primer nekateri ekologisti izžvižgali gospo Mitterrand, ki je uradno prisostvovala pri slavnostni projekciji francoskega filma »Police«. »Proč roke od Greenpeacea« je bila parola te manifestacije nadebudnih zelenih, ki je nekoliko skalila u-radno vzdušje festivala. Ker pa moramo tu poročati o dveh festivalskih dneh, o tem kar smo videli v nedeljo in ponedeljek, preidimo kar h konkretni obravnavi filmov. Od obeh filmov, ki sta bila v tekmovalnem sporedu v nedeljo; »Petrina Chronia« grškega režiserja Pantelisa Voulga-risa in ameriška produkcija »The ship« Poljaka Jerzyja Skolimowske-ga, nas je bolj prepričal drugi film.
»Lightship« je angleško ime za ladjo - svetilnik, posebno ladjo, ki ostane zasidrana vedno na istem kraju in ima montiran svetilnik. Tej poveljuje zelo avtoritaren kapetan (Karl Maria Brandauer), o katerem se govori, da je bojazljivec in da se je nekoč »zameril« in zato dobil tako nehvaležno nalogo: poveljevati ladji, ki ostane vedno v pristanu. Zaradi okvare se pojavi na ladji nekaj fizičnih in paranoičnih kriminalcev, ki jih vodi nor profesor, Robert Duval, Ujetost vseh, »dobrih in slabih« s hudobno igro psa z mačko, postane povsod za dobro izpeljano psihodramo. Skrajna igra psiholoških situacij se odvija vzporedno: na nekakšni intelektualni ravni, med hladnim kapetanom in zamorjenim šefom tolpe, in pa na zelo telesni in primarni ravni
Prizora iz filmov A. Varde (zgoraj) in J. Houstona (spodaj), ki konkurirata
v Benetkah.
golega nasilja, med gangsterji in člani posadke.
Skolimowski je dokazal, med Hol-lywoodom in evropskih avtorskim filmom, da je enkraten mojster pri izdelovanju tovrstnih črnih in skrajnih zgodb, ki raziskujejo temne predele in negativne silnice v človeški duševnosti.
Drugi nedeljski film v konkurenci, »Kamnita leta« režiserja Voulgarisa, je v bistvu ljubezenska zgodba s političnim ozadjem, ki obravnava 20 let diktature in terorja v povojni Grčiji in sicer v obdobju od 1954 do 1974. leta. Dvajset dolgih poletij, ki preminejo s počasnostjo klepsidrinega peska in energijo velike ljubezni med internacijami in drugimi peripetijami, preden se lahko Babis in Elena končno združita. »Kamnita leta« so naletela, kljub svojim pripovednim okornostim in pretirani dolžini, na ovacije in navdušen sprejem s strani beneške publike. Nekateri govorijo celo o možni nagradi za glavno igralko Ksemis Bazaka. Morda pa je pripisati te pozitivne reakcije tudi izredni prisotnosti v Benetkah grškega ministra za kulturo, zelo znane in u-gledne igralke Meline Mercouri.
Za mednarodni teden kritike so predstavili zadnji film v uradnem sporedu te sekcije in sicer prvenec Američana Kevina Reynoldsa »Fandango«. Reynolds je dobil 7 milijonov dolarjev od družbe Warner Bross za produkcijo tega filma in to v priporočilu Stevena Stielbcrga, kateremu je bil scenarij zelo všeč. To so zadnji nori dnevi družbe mladih sošolcev, pred vstopdm v »odraslo« življenje (poroka, vojska itd.). Neučakani ■ grooverji«, nekakšni ameriški vitelloni se potikajo po teksaških puščavah in v vasi, kjer so snemali zad-".p film Jamesa Deana.
Včeraj
Portugalcu Manoelu De Oliveiri, Id js že dobil priznanje v Benetkah za
'.njo »Francisco«, je zopet uspel nr.dvig, preiti v vrhunsko in svoj-cko filmsko govorico veliko Claudelo-vo pesnitev »Le Soulier de Satin«. I-sti naslov je ohranil tudi za to svo-,io 7-urno adaptacijo, ki je več kot vizualni prevod izvirne pisane pred-loge.
Tu je sintetiziral film in gledališče. Igralci govorijo direktno v kamero; scenografija je očitno umetna in nenaturalistična ; dolgi statični kadri silijo k distanci pa že stalna demistifikacija pesniškega in filmskega teksta znotraj zgodbe same...
Claudel je ambientiral svojo epohalno ljubezensko zgodbo med Donno Prohujese in Don Rodrigom, ki se dogaja med Evropo, obema Amerikama in Afriko v dobo sijaja portugalske in španske civilizacije, to je na r, b med 15. in 16. stoletjem. Ljubezen. strasti, odpovedovanja, upanja in druga človeška stanja prekipevajo s tega vesoljnega teksta.
Bonton in ironija predelanih dialogov, se v filmu razrasteta v pravi • aktat o takratni kulturi in družbi, telegrafsko naj še omenimo odlični nastop protagonistov Patrizie Barzyk, Luisa Miguela Cintra in Anne Kon-signy in seveda zbora ostalih soigralcev.
DAVORIN DEVETAK
Zadnja pot pesnika Valentina Polanska
Skoraj vsa slovenska Koroška se je v nedeljo zgrnila na Obirsko, nad Železno Kaplo, da se pokloni svojemu priljubljenemu sinu, pesniku, pisatelju, zavednemu učitelju, glasbeniku, prosvetnemu in političnemu delavcu, klenemu narodnjaku, Valentinu Polanšku, in ga pospremili k zadnjemu počitku. Zbrala se je o-gromna množica sorodnikov, znancev, sovaščanov, kulturnikov in politikov, da izreče poslednji pozdrav človeku, ki se je vse svoje kratko življenje polno razdajal in vedno nasmejanega obraza ter z njemu značilnim dobrodušnim nastopom spodbujal, bodril, pomagal in skrbel za dvig in rast kulturnega in prosvetnega življenja ne samo na Obirskem; kjer je dolgih 35 let učiteljeval in vzgajal koroško mladino v zavedne slovenske narodnjake, temveč širom po Koroški in celo preko državne meje.
Prenehalo je biti srce plamenitega, komaj 58-letnega koroškega pesnika in nihče ni mogel verjeti kruti resnici, da ne bo več občeprisotnega Valentina Polanska na vseh mogočih kulturnih prireditvah in literarnih večerih na Obirskem, v Železni Kapli, v Celovcu, Ljubljani in celo drugod širom po Evropi.
Polanškov literarni opus so poznali povsod v slovenskem kulturnem prostoru. Napisal je nič koliko pesnitev, izdal pesniške zbirke in romane, v katerih je pretežno obravnaval snov iz polpretekle dobe nacističnega zatiranja slovenskega življa v krajih in grapah, kjer je doživljal svojo nelahko mladost. Nedavno tega je končal nov roman o partizanskih bojih na Svinji planini, a izida tega svojega poslednjega dela ni dočakal, omahnil je v večnost, ko je, kljub resnim srčnim motnjam, še vedno koval velike načrte in ideje o novih stvaritvah in zbirkah, o novih uglasbenih pesmih za svoj ženski oktet.
Prerano umrlega Valentina Polanska, dolgoletnega predsednika Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in člana odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, odbornika slovenskih prosvetnih društev v Železni Kapli in na Obirskem, nagrajenca iz Prešernovega sklada, nositelja plakete ZSO in drugih priznanj, so se v nedeljo dopoldne spomnili na žalni seji v glavni šoli v Železni Kapli, kjer so o njegovem liku spregovorili predsednik SPZ v Celovcu Tomaž
Ogris, predstavnik SPD »Zarja* v Železni Kapli Miha Kuhar, predstavnik koroškega PEN kluba in društva avstrijskih pisateljev Walter Novolny in predstavnik slovenskega PEN kluba Bogdan Pogačnik. Istočasno je bila žalna seja na občini v Železni Kapli, kjer je bil Polanšek svetovalec, izvoljen na listi socialistične stranke Avstrije, in od leta 1964 odbornik na kulturo in šport.
Pred šolo na Obirskem, kjer se je zbrala nepregledna množica, se je od pokojnega poslovil župan Albin Juvan, in v imenu občinskega sveta Mihi Kuhar, v poslednje slovo svojemu učitelju in vzorniku so zapeli fantje z Obirskega, svojemu pevovodji pa ženski oktet Obirsko, ki ga je sam Polanšek ustanovil, zanj napisal in uglasbil nešteto pesmi in ponesel njegov sloves širom po Evropi. Presunljivo petje je še vsakemu seglo v srce in ni bilo pogrebca, ki mu ne bi privrela solza na lice.
Žalosten sprevod se je potem odvijal na Zgornje Obirsko, kjer so, po verskem obredu, ki ga je opravil tamkajšnji župnik Holmar, pred odprtim grobom spregovorili Polanšku v slovo prijatelji in predstavniki raznih organizacij in združenj, v katerih je pokojnik deloval v nadvse plodnih letih svojega kratkega življ^enja. V imenu ZSO je spregovoril inž. Feliks Wieser in nanizal vso težavno življenjsko pot koroškega človeka, ki se je znal dokopati do vrhunskih literarnih dosežkov. Za PSD »Obir«, ki ga je pomagal ustanavljati in v imenu vseh obirskih šolarjev, katerim je Polanšek omogočil študije, je spregovoril dr. Gustav Brumnik. Prof-Peter Haderlap je govoril v imenu socialistične stranke Avstrije, dr. Valentin Inzko pa v imenu vseh koroških šolnikov. Peter Kuhar je spregovoril v imenu upravnega sveta hranilnice v Železni Kapli, dr. Janko Zerzer pa kot predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in Mohorjeve družbe v Celovcu. Sledili so še mag. Jože Blajs v imenu slovenskih pisateljev Avstrije, predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič iz Ljubljane in Miloš Milken kot predstavnik slovenskega PEN kluba in kot soorganizator Polanškomh o-birskih srečanj manjšinskih pisateljev Evrope.
Pevci z Obirskega in Železne Kaple so potem zapeli svojemu ljubemu koroškemu sinu v poslednje slovo, žalostno je odmevala koroška pesem »Pojdem v rute«. Spet so se orosile oči, ko je na pokopališču na Zgornjem obirskem, na južnem pobočju mogočnega Obirja, ki je bil za pesnika in pisatelja Polanska neusahljiv vir pesmi in pripovedk iz domačih logov, zadonela njegova pesem »Roz, Podjuna, Žila, venec treh dolin...«, ki jih je koroški pesnik tako ljubil, da jih je v opomin bodočim rodovom ovekovečil s svojo literarno umetniško silo.
Prerano umrlega koroškega pesnika, pisatelja in zglednega učitelja so se na žalni seji spomnili včeraj njegovi slovenski kolegi na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani.
Globoko užaloščeni družini gre naše občuteno sožalje.
LOJZE ABRAM
Religija - stalna človekova spremljevalka
Utemeljitelj budizma, te zapletene in skrivnostne religije, je bil Buda, za katerega so bili zgodovinarji dolgo v dvomu, ali je dejansko živel ali ne. Danes je končno dokazano, da je bil Buda resnična zgodovinska osebnost, čeprav o njegovem življenju ne vemo veliko, saj so v stoletjih njegovo osebo okrasili z najrazličnejšimi legendami.
Budovi starši so bili kraljevskega rodu. Njegov oče je kraljeval nad majhno kneževino, ki Se je nahajala v današnjem Nepalu. Ob rojstvu je ta prerok dobil ime Siddhartha, kasneje Pa so mu dali še druga imena: Gautama - ali fisti, ki je dosegel svoj cilj, Bhagavat - blaženi, Tathagata - vzvišeni, popolni, Džina - zmagoviti, predvsem pa Buda, kar pomeni razsvetljeni, prebujeni. Zgodovinarji trdijo, da se je rodil okrog leta 560 pr. Kr., umrl pa naj bi lota 480. Kaj več o njegovem življenju dejansko ni znano. Vemo še, da mu je kmalu po rojstvu umrla mati in ga je torej vzgajala hjegova teta. Še mlad se je poročil: ko pa so Jhu sporočili novico, da mu je žena povila srna Rabula, je še isto noč zapustil palačo. Začu-fll je namreč nepremagljivo slo po asketskem življenju in ravno rojstvo sina je pospešilo njegovo odločitev, saj se je zavedel, da se kasneje °d družine verjetno ne bi mogel ločiti.
Najprej se je Siddhartha pridružil skupim oienihov — puščavnikov in se je po njihovem zgledu skušal z askezo dokopati do vesoljne resnice. Kmalu pa je spoznal, da je stroga Oskeza dejansko le trpinčenje samega sebe m Je torej popolnoma nesmiselna. Življenje odpo-
vedi ne velja več kot uživanje. Odkril je torej »pot, ki gre po sredi, kj odpre oči in duha, ki vodi k miru, vdanosti, k razsvetljenju, v nirvano.« Siddhartha je torej zapustil askete in odšel svojo pot. Prišel je do mesta v bližini Gaje, kjer je pod svetim drevesom začel resno meditirati. Sklenil je, da bo premišljeval tako dolgo, dokler ne bo doživel razsvetljenja, ki ga je iskal. Končno je Siddhartha po dolgi noči težkega duševnega boja premagal vse hudobne dejavnike, kj vežejo človeka na nepopolno umrljivo bivanje. S tem dnem je postal »Buda«, »razsvetljeni«. Izročilo dalje zatrjuje, da bi bil Buda lahko ostal v tem blaženem stanju. Toda iz usmiljenja do človeštva se je odrekel temu in je vsa_ svoja preostala leta posvetil oznanjevanju večne resnice, ki jo je on spoznal.
Prvo njegovo pridigo je slišalo le pet menihov. Kmalu pa so se okrog Bude začelj zbirati učenci v velikem številu. Treba je povedati, da Budov nauk ni bil namenjen samo višjim kastam svečenikov, ampak je bil namenjen vsakemu človeku, brez razlikovanja med višjimi in nižjimi plastmi družbe.
Buda je baje umrl v osemdesetem letu starosti. Pred bližnjim koncem je še govoril s svojimi učenci in jim dajal zadnja priporočila. Potem je šel v nirvano. Sedem dni po Budovi smrtj so njegovo telo sežgali in ostanke razdelili osmim rodovnim skupinam. Vsaka od njih je nad svojim delom relikvije zgradila spomenik, ki mu v Indiji pravijo stupa.
Budov nauk ni preprost ideološki sitem, ki ga je mogoče opisati v nekaj straneh ali ga
razumsko ovrednotiti. Zato budisti upravičeno trdijo: »Če želite razumeti Budov nauk, ga morate izvajati.« Pojem nirvane je srž budističnega nauka. O tem pojmu pa naletimo v budističnih tekstih na dokaj različne razlage. Po mnenju nekaterih je nirvana le konec bivanja in prehod v neko novo, neznano bivanje. Drug; pa menijo, da je nirvana popolno uničenje, popolno nebivanje. Prav tako nekateri menijo, da je nirvano mogoče doseči že za življenja, drugi pa so prepričani, da je vanjo mogoče vstopiti šele po telesni smrti.
Naj bo kakorkoli — nirvana pomeni vsem konec mučne verige prerojenj, ki predstavlja po starih indijskih izročilih, usodo vseh živečih bitij.
Nič in nihče ne more rešiti človeka, ga oteti mučne sansare — nenehnega ponavljanja prerojenj, in ga pripeljati do nirvane, če se sam ne dokoplje do tega. Buda ljudi ne rešuje. Ljudem je le oznanil resnico in jim nakazal pravo pot, po njej pa mora vsak hoditi le po lastni izbiri.
Budizem priporoča jogo kot sredstvo za najlažji doseg nirvane. Vse vaje težijo k temu, da si človek pridobi duhovno zbranost. To je mogoče doseči predvsem s strogim nadzorom nad dihanjem.
V . svoj; prvi pridigi Buda ni govoril množici, pač pa le petim menihom. To dejstvo je samo po sebi precej zgovorno. Budizem torej ni nauk, ki bi hotel pritegniti velike množice. S svojimi učenci je prerok potoval iz kraja v kraj. Meniška skupnost — sangha — se je torej izobli-
kovala že za Budovega življenja. V meniško skupnost je Buda sprejemal ljudi vseh kast, kar je bilo za takratno Indijo velika novost.
Zahodni svet si pogostokrat povsem napačno zamišlja budistični meniški red kot umik iz življenja. Budistični menihi pa običajno niso odrezani od družbe. Ljudje jih oskrbujejo s hrano in obleko ter vzdržujejo samostane. Menihi pa se prebivalstvu drugače oddolžijo predvsem z izobraževanjem. Samostan je šola, v kateri se dečki in deklice učijo pisanja in branja in prav zaradi tega pismenost v budističnih deželah precej presega povprečje.
Prvotni budizem se je izogibal vsake predstave Bude. Sam je pred smrtjo rekel svojim učencem: »Nauk in disciplina, ki sem ju učil in vam ju zapustil, naj bosta vaš učitelj, ko mene ne bo več.« Budova podoba torej ni bila pomembna, pomemben je bil le njegov nauk. Kasneje pa so ga začeli upodabljati: najprej samo simbolično, potem pa so začeli upodabljati tudi Budo samega. Ljudje se danes Klanjajo pred temi kipi, ki jih je v budističnih templjih na tisoče. Buda tega prav gotovo ne bi odobraval.
Danes je budizem zelo razširjen. Lahko ga uvrstimo med tri najvažnejša svetovna verstva. To zaslugo ima predvsem cesar Ašoka, ki je vse svoje sile posvetil širjenju Budovega nauka. Pošiljal je tudi misijonarje v sosednje države. Nikoli pa ni preganjal pripadnikov drugih ver, kar je še za današnje čase prav nenavadno.
HJ
Kolesarstvo: cestna vožnja za profesionalce
Na univerziadi v Kobeju
Veteran Zoetemelk pred vsemi
GIAVERA DEL MONTELLO — Cestna vožnja za profesionalce se je proti pričakovanjem sprevrgla v pravcato obračunavanje med dvema mladima levoma, Američanom Lemondom ter Italijanom Argentinom, medtem ko so napovedani favoriti s Hinaultom, Moserjem in Sa-ronnijem na. čelu, povsem odpovedali. Splošno zmedo je s pridom izkoristil »garač«, nizozemski veteran Joop Zoetemelk, ki je kilometer pred ciljem silovito pognal. Med njim in požrtvovalnim Italijanom Cortijem, ki je bil dotlej pobudnik vseh prodornejših posegov italijanskega moštva, je zazijala praznina. Zoetemelk je na ciljno ravnino privozil z nekajsekundno prednostjo pred psujočima se Argentinom in Lemondom.
Glavni favoriti so se takoj spočetka odpovedali sleherni potezi, ki bi
jih utegnila izpostaviti morebitnim nevšečnostim. Kljub temu pa sta bila Nizozemec Kuiper ter Italijan Mantovani prisiljena odstopiti že v devetem odnosno desetem krogu, kmalu sta jima sledila še Hinault in Matthijs. Visokemu številu odstopov je bržkone botroval nevzdržen tempo, ki sta ga vsilila Danec E-riksen ter Zahodni Nemec Schlaphoff. Moser in Saronni mu resda nista podlegla, pa tudi popolnoma opomogla si nista, saj sta na cilj prisopihala s poldrugo minuto zamude.
Prisostvovali smo zelo raznoliki vožnji, za kar sta poskrbeli zlasti italijanska in pa nizozemska ekipa. Omembe vreden je predvsem Argen-tinov pobeg na vzpetini pri Mantello, ki pa je spodletel zaradi premedle opore, ki je je bil poskus deležen v samem okviru italijanske odprave; dejansko gre za edino, dejansko pa za usodno napako italijanskega moštva, ki je svojega najdejavnejšega in obenem najbolj razpoloženega
predstavnika prikrajšala za prestižno in zanesljivo zmago.
Zvezni selektor Martini še dolgo po uradnem izteku preizkušnje ni bil sposoben prikriti izrazitega nezadovoljstva in razočaranja. Na dlani je, da se edinole Italijani, dejanski poraženci, spričo precejšnjega truda, ki ga je sleherni član odprave vložil v priprave za letošnje prvenstvo, u pravičeno pritožujejo: zanesenost ter neizkušenost v sklepnem trenutku sta jim vnovič zagodli.
VRSTNI RED
1.	Joop Zoetemelk (Niz.), ki je 265,500 km dolgo progo prevozil v 6.23’38’’ s poprečno hitrostjo 41,201 km na uro; 2. Lemond (ZDA) po 3”;
3.	Argentin (It.); 4. Madioft (Fr.);
5.	Maier (Av.); 6. Fernandez (šp.); 7. Roche (Ir.); 8. Miiller (Švi.); 9. Van der Velde (Niz.); 10. Millar (VB); 11. Corti (It.); 12. Criqueillon (Bel.); 13. Veldscholten (Niz.); 14. Andersen (Dan.); 15. Golz (ZRN) vsi v Lemondovem času.
Tretje zlato za Italijo
UNIVERSIADE KOBE'85
KOBE — Franco Soffi je na u-niverziadi v Kobeju priboril Italiji svoje tretje zlato odličje. V teku na 3000 m z ovirami je z dobrim časom 8’28”75 za 15 stotink prehitel angleškega atleta Wedderbuma in Nizozemca Koelemana.
Tudi Jugoslavija je osvojila svojo drugo medaljo. To je bron, ki si ga je priborila ženska košarkarska reprezentanca, ki je v finalu za tretje mesto gladko premagala Kanado s 69:59. V finalu za prvo mesto pa so slavile sovjetske košarkarice proti Američankam s 87:81 (40:30).
Jugoslovanska vaterpolska vrsta si je včeraj z zmago v polfinalu proti ZDA z 11:8 priborila vstop v današnji veliki finale, kjer se bo srečala s Sovjetsko zvezo. Italija pa je v tolažilni skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta premagala Madžarsko 14:9.
V skupnem seštevku kolajn še vedno premočno vodi ZSSR pred ZDA, medtem ko so vse ostale reprezentance zelo oddaljene. Italija je trenutno na osmem mestu, Jugoslavija pa na šestindvajsetem. To mesto pa bo danes prav gotovo še izboljšala.
KOLAJNE: SZ 37 zlatih, 13 srebrnih, 19 bronastih; ZDA 18, 19, 18; Kitajska 6, 7, 5; Romunija 5, 9, 5; Kuba 5, 6, 2; Japonska 5, 3, 7; Italija 3, 6, 3; Nizozemska 3, 2, 3; Južna Koreja 3, 0, 5; Zahodna Nemčija 2, 4, 7; Bolgarija 2, 4, 4; Avstralija 2, 4, 4; Severna Koreja 2, 3, 2; Nigerija 2, 1, 2; Poljska 2, 1, 2; Madžarska 1, 3, 4; Velika Britanija L 2, 3; Brazilija 1, 2, 2; Jamajka 1, 0, 1; Češkoslovaška 1, 0, 1; Francija 0, 5, 2; Kanada 0, 3, 5; Nova Zelandija 0, 1, 0; Mehika 0, 1, 0; Portugalska 0, 1, 0; Jugoslavija 0, 0, 2; Slonokoščena obala 0, 0, 1; Maroko 0, 0, 1; Portorico 0, 0, 1.
Na svetovnem prvenstvu v veslanju
ITALIJANI ODLIČNI
Končalo se je SP v motociklizmu
Italijan Gresini prvak (125 m)
HAZEWINKEL — Italijanske posadke so na svetovnem veslaškem prvenstvu požele nepredvideno obilno bero odličij. Omeniti gre nekako pričakovano slavje bratov Abbagnale, s katerima sta se vse do polovice proge enakovredno kosali le romunska in vzhodnonemška posadka. Slednjima so kaj kmalu pošle moči, silaka iz Castellamareja pa sta z enakomernimi zamahi nakopičila nena-doknadljivo prednost in segla po tretji zlati kolajni na svetovnih prvenstvih v svoji panogi: dvojcu s krmarjem.
Poleg uspeha bratov Abbagnale pa moramo zabeležiti nenadejano zmago mladega Verroche v enojcu lahke kategorije, ki je ugnal avstrijskega veslača. Italijanski osmerec pa je naletel zgolj na medel odpor ameriške ter španske posadke in si brez večjih težav priboril zlato. Nikakor pa ne gro spregledati ostalih uvrstitev italijanskih posadk: srebro četverca brez krmarja ter drugo mesto dvoj-
nega dvojca.
Jugoslovanskega nastopa ne gre o-cenjevati strogo negativno; čeprav se nobena posadka ni prebila v finale, gre vendarle zabeležiti uveljavitev blejskega četverca brez krmarja, ki si je z zmago v malem finalu zagotovil solidno osmo mesto na svetu ter spodbudno končno deveto mesto v dvojcu s krmarjem.
LAHKA KATEGORIJA - Enojec: 1. Italija; Četverec brez krmarja: 1. ZRN, 2. Italija; Dvojni dvojec: 1. Francija, 2. Italija; Osmerec: 1. Italija.
ABSOLUTNA KATEGORIJA - Četverec s krmarjem: 1. SZ, 2. Italija. Dvojni dvojec: 1. NDR. Dvojec brez krmarja: 1. SZ, 4. Italija. Enojec: 1. Finska, 2. Italija. Dvojec s krmarjem : 1. Italija, 8. Jugoslavija. Četverec brez krmarja: 1. ZRN, 9. Jugoslavija, 10. Italija. Dvojni četverec:
1.	Kanada, 5. Italija. Osmerec: 1. SZ,
2.	Italija.
MISANO — V nedeljo se je s tekmovanjem za veliko nagrado S. Marino v Misanu končalo svetovno motociklistično prvenstvo v vseh kategorijah. Poleg že prej znanega zmagovalca v kategoriji 250 in 500 ccm Freddie]a Spencerja, ki v nedeljo ni tekmoval, sta nova svetovna prvaka še Dorflinger v kategoriji 80 ccm in Italijan Gresini v kat. 125 ccm. Prav v kategoriji 125 ccm je bilo zelo zanimivo saj je končni zmagovalec Gresini samo v tej zadnji dirki prehitel na lestvici drugega Italijana Bian-chija.
REZULTATI IN KONČNE LESTVICE
125 ccm: 1. Gresini (Garelli) 40’ 48”04; 2. Gianola (Garelli) po 21”40; 3. Vitali (mba) 21”42;
Končna lestvica: 1. Gresini (It.) 109 točk; 2. Bianchi (It.) 99; 3. Auinger (Av.) 85; 4. Gianola (It.) 77; 5. Kneu-buehler (Švi) 58;
250 ccm: 1. Lavado (yamaha) 41’ 57”99; 2. Mang (honda) po 6”48; 3.
Reggiani (aprilia rotax) po 13”36; 4. Herweh (real rotax) po 17”24; 5. Mattioli (yamaha) po 19”86. Končna lestvica: 1. Spencer (ZDA) 141 točk;
2.	Mang (ZRN) 124; 3. Lavado (Ven.) 94; 4. Wimmer (ZRN) 69; 5. Ricci (It.) 50; 6. Reggiani (It.) 44.
500 ccm: 1. Lawson (yamaha) 47’ 34”44; 2. Gardner (honda) po 17”52;
3.	Mamola (honda) po 21”61; 4. Roche (yamaha) po 28”09; 5. Haslam (honda) po 1’03”35. Končna lestvica: 1. Spencer (ZDA) 127 točk; 2. Lawson (ZDA) 133; 3. Sarron (Fr.) 80; 4 Gardner (Av.) 73; 5. Haslam (VB) 73 točk.
Crvenka presenetila
DOB OJ — Na rokometnem TV turnirju prvakov v Doboju je prišlo do velikega presenečenja. Rokometaši Crvenke so si v velikem finalu privoščili celo evropske prvake Me-taloplastike iz Šabca. Izid v korist Crvenke: 26:22.
Vsi favoriti v osmini finala
NEW YORK — Na teniškem »open« turnirju v Flushing Meadowsu so se v osmino finala uvrstili vsi favoriti Lendl je pregazil Argentinca De la Peno z izidom 6:1, 6:1, 6:3; Connors je s 7:5, 6:2, 6:4 premagal Tulasne-ja, ter presenetljiva Američan Berger in Peruanec Yzaga, ki sta odpravila Zahodnega Nemca Schwaierja oziroma Američana Pateja.
PARI OSMINE FINALA
MOŠKI: McEnroe (ZDA) - Šmid (ČSSR); Nystroem (šve.) - Becker (ZRN); Wilander (šve.) - Holmes (ZDA); Mayotte (ZDA) - Jarryd (Šve.); Leconte (Fra) - Gunthard (Švi.); Edberg (šve.) - Connors (Z DA); Noah (Fr.) - Berger (ZDA); Yzaga (Per.) - Lendl (ČSSR).
ŽENSKE: Evert Lloyd (ZDA) -White (ZDA); Tumbull (Avstr.) -Kohde Kilsch (ZRN); Mandlikova (ČSSR) - Jordan (ZDA); Basset (Kan.) - Sukova (ČSSR); Malejeva (Bol.) - Graf (ZRN); Moulton (ZDA) - Shriver (ZDA) ; Garrison ZDA) -Gompert (ZDA); Lindqvist (Šve.) -Navratilova (ZDA).
kratke vesti - kratke vesti
Drevi druga tekma memoriala Race med Primorjem in Krasom
Tesna zmaga Zarje nad Bregom
Zarja — Breg	1:0 (1:0)
STRELEC: v 40. min. E. Fonda.
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franko (v 66. min. Žagar), Barelli, D. Fonda, E. Fonda, Bon, Piščanc (v 77. min. Ražem), Sulčič, Zeugna.
BREG: Hrvatin, Peroša, Krevatin, Lovriha, Olenik, Germani, Tul (v 45. min. Buffa), S. Olenik (v 61. min. Paoli), Jež, Sancin, Strnad.
SODNIK: Saitta iz Trsta; GLEDALCEV: 250.
V otvoritveni tekmi 4. turnirja za
2.	memorial Žarko Race, ki ga organizira na proseškem igrišču prose-ško Primorje, je bazoviška Zarja, zmagovalec lanskega turnirja, po borbenem srečanju premagala breža-ne s pičlim 1:0 in je tako prvi polfinalist turnirja.
Že od samega začetka srečanja je bilo razvidno, da sta obe ekipi le v začetku priprav, saj se je igra odvijala pretežno na sredini. Do edinega gola srečanja je prišel Egon Fonda,
ki je proti koncu prvega polčasa spretno izkoristil podajo z desnega krila.
Po odmoru pa so bili brežani nekoliko bolj prodorni, v protinapadu pa je bila Zarja zelo nevarna, in sredi drugega polčasa tudi prišla do podvojitve po zaslugi Piščanca, katerega gol je sodnik razveljavil zaradi dvomljivega off-sida. V vrstah obeh ekip nismo zasledili velikih novosti z izjemo Krevatina, ki bo letos ponovno nastopil v vrstah Brega, lansko sezono pa je igral pri Domju.
Danes bo na sporedu druga elimi-nacijska tekma turnirja med domačim Primorjem in ekipo Krasa. H. V.
Bellof umrl
SPA (Belgija) — Zahodnonemškl pilot Stefan Bellof se je smrtno ponesrečil na nedeljski avtomobilski dirki za SP endurance v kraju Spa. Nesrečni pilot je skušal s svojim porschejem prehitel pred ovinkom Belgij-
ca Icksa, med manevrom pa je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se s hitrostjo 250 km na uro zaletel v zid pod tribunami. Uro in pol kasneje je Stefan Bellot v belgijski bolnišnici podlegel poškodbamu
totocalcio
Ancona -	Inter	2
Cagliari -	Udinese	2
Campobasso - Roma	X
Catanzaro - Bari	X
Cesena - Brescia	2
Como - Triestina	1
Empoli - Avellino	X
Lazio - Sampdoria	X
Messina -	Ascoli	X
Palermo -	Juventus	2
Parma- Bologna	X
Piacenza - Verona	X
Salernitana - Napoli	2
KVOTE
13 (107 dobitnikov) 24.972.000 Ur 12 (5.788 dobitnikov) 461.000 Ur
Športno srečanje fizično prizadetih
Sinoči je bila na sedežu SOGIT tiskovna konferenca, na kateri so predstavili športno srečanje za handikapi-rane Alpe-Adria, ki bo v Trstu 7. septembra. Na srečanju, ki bo na sporedu že četrtič (prvo je bilo v Izoli, drugo na Koroškem, tretje na Madžarskem, četrto pa bo kot rečeno v Trstu), se bodo atleti pomerili v atletiki, plavanju in v namiznem tenisu.
Srečanje ima namen popestriti stike med fizično prizadetimi in vzbuditi zanimanje publike, ki se ponavadi ne zavzema preveč za tovrstne prireditve Tekmovanja bodo na sporedu v bazenu Da Vinci, v telovadnici na Miramarskem drevoredu in na stadionu na Kolonji.
Kasparov
bo povlekel prvo potezo
MOSKVA — Danes bosta ob 17.00 prvič sedla za šahovnico svetovni
prvak Karpov in njegov izzivalec Kasparov. Včeraj je bila namreč slavnostna otvoritev šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka, pa tudi žreb figur. Danes bo prvo potezo potegnil mladi izzivalec iz Ba-kuja. Meč bo trajal 24 partij, če pa bo na koncu rezultat izenačen, bo naslov ohranil Karpov.
totip		
1. —	1. Betrozir Mo	X
	2. Razzo Bi	1
2. —	1. Bomaccia	X
	2. Cilicium	2
3. —	1. Bergese	1
	2. Corano Om	1
4. —	1. Astro di Valle	1
	2. Garigliano	X
5. —	1. Abslam	2
	2. Corteo	1
6, -	1. Axel	2
	2. Fort Fitzroy	1 X 2
	KVOTE	
12 —	5.743.000 lir	
11 —	350.000 Ur	
10 —	33.000 lir	
Nogomet: memorial S. Devetak v Doberdobu
Mladost in Poggio za 1. mesto
Gaja in Vesna preko prve ovire
Mladost — Juventina 5:3 (0:0)
po enajstmetrovkah
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, Jarc, FrandoUč, Gergolet, Argentin, D. Frandolič, Černič, Lavrenčič, Devetak (De Luti, Gerin).
JUVENTINA: Jug, Devedta, Šturm, Medeot, Kerševani, Tegàs, Grano, Cingerli, Neto, Olivo, Giazzo (Acconcia, Panico).
Doberdobska Mladost si je z zmago po enajstmetrovkah proti Juventini priborila nastop v finalu za 1. mesto na nogometnem turnirju za memorial S. Devetak. Dobcrdobci bodo v veUkem finalu igrali proti moštvu Poggia, ki je v nedeljski prvi tekmi v Doberdobu premagal ekipo Fincantierija z 2:1 (1:0).
Zaradi hude vročine je bila igra v prvem polčasu med Mladostjo in Ju-
ventino v glavnem na sredini terena. Juventinci so v drugem polčasu imeli nekaj več od igre, vratar Mladosti Zanier pa je bil zelo razpoložen.
V nedeljo bosta finalni srečanji. Ob 15.30 bo tekma za 3. mesto med Juventino in Fincantierijem, sledilo bo srečanje za 1. mesto med Mladostjo in Poggiom.
Bancoroma osvojila turnir
v Bormiu
BORMIO — V finalu predprven-stvenega košarkarskega turnirja v Bormiu je ekipa Bancorome premagala Mulat iz Neaplja s 109:97. Tekma je bila v glavnem izenačena, v ključnih trenutkih pa so se igralci iz Rima bolje znašli. V vrstah Bancorome so biU najboljši Flowers, Rautins in Gilardi
Vesna — Grandi Motori 3:1
(0:1, 1:1)
STRELCI za Vesno: v 78. min. Bruno, v 5. min. prvega podaljška R. Candotti, v 12. min. Bichierri.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Pisani (v 10. min. p.p S. Sedmak), Pipan, Benco, F. Candotti, Floridan (Bichierri), Verbič, Bruno, Potasso, R. Candotti.
Kriška enajsterica je svoj letošnji krstni nastop imela pred domačim občinstvom in sicer v okviru deželnega pokala. Križani so nastopili v popolni postavi. Manjkala sta samo dva poškodovana igralca, ki pa je upati, da bosta kaj kmalu spet oblekla dres Vesne. Tekma je bila zanimiva, ker je bil to prvi uradni nastop prenovljene kriške enajsterice, v katerem so lahko kriški navijači preverili trenutno stanje posameznih igralcev,
predvsepn pa novih nakupov. Igra se je po pričakovanju odvijala predvsem v eno smer, ker so bili domačini za razred boljši od gostov. Pozitiven pa je bil obračun za Križane, katerim manjka še nekoliko napadalnosti in učinkovitosti v zaključevanju akcij.
(A. Kostnapfel)
Gaja — CGS	5:1 (1:0)
STRELCI: Lenarduzzi 3, Viviani in Maks Grgič po 1.
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Kalc, Rismondo, Gabrielli, Viviani, Somma, Alfieri, Lenarduzzi, Vrše (v 60. min. Simonut), Della Riva (v 46. min. Pečar).
Z zasluženo zmago je Gaja dobro začela letošnjo sezono, kot kaže rezultat sam. Gajevci so bili v premoči vseh 90 minut. V 30. min. smo zabeležili prvi zadetek in to z Lenar-
duzzijem, ki je z glavo po podaji Della Rive potisnil žogo v mrežo. Gostje se niso predali in takoj v prvi minuti d.p. remizirali z avtogolom Gabriellija. »Zeleno-rumeni « so takrat potisnili goste v kazenski prostor in Lenarduzzi je tako drugič poskrbei za vodstvo. Nekaj minut zatem P po lepi akciji vezni igralec Vivianj z glavo zabil tretji gol. V 6. minuti je sodnik brez vsakršnega pomisleka pokazal rdeči karton veznemu igral" cu CGS po grdem prekršku nad Maksom Grgičem, tako da je Gaja zopet z Lenarduzzijem postavila rezultat na 4:1. V 80. minuti bi »zeleno-rurnc-ni« lahko še povišali rezultat, a P®" čarjev strel je zadel vratnico. Za zadnji gol pa je poskrbel Maks Gr' gič, ki je lepo preigral obrambo gm stov. Gropajsko - padriška enajsterica je pokazala dobro formo in dopadljiv nogomet. (Kalc)
V četrtem kolu italijanskega nogometnega pokala
Spodrsljaj Triestine, zmaga Udineseja
. Četrto kolo italijanskega pokala se teza Triestino končalo dokaj slabo. Tržačani, ki so nastopili v Bustu Ar-siziu proti Comu, so tekmo izgubili 2 dva proti ena in si tako pokopali vsako najmanjše upanje na napredovanje. Glavni junak tekme je bil Prav gotovo novi nakup Coma brazi-lec Dirceu, ki je dosegel oba zadetka 2a svoje moštvo in sicer enega iz Enajstmetrovke v deseti minuti druge-§a polčasa in drugega s krasnim Pfostim strelom, proti kateremu je Wl bratar Bistazzoni povsem nemoten v 36. minuti drugega polčasa. Triestina je svoj častni zadetek do-Segla 4 minute pred koncem tekme 2 Romanom. Tržačani so tudi proti p°mu dokazali, da so solidna ekipa ln bili v prvem polčasu enakovredni Nasprotniku. V začetku drugega pol-casa pa je sodnik dosodil domačinom dvomljivo enajstmetrovko in Comu S(> se vrata k zmagi odprla na ste-
žaj. V vrstah Triestine je zadovoljila predvsem obramba in pa običajni De Falco, medtem ko je po prejšnjih dobrih vtisih nekoliko razočaral Ci-nello.
Če se je Triestini slabo godilo, so Videmčani nasprotno doživeli pravo zmagoslavje. V Cagliariju so dosegli svojo četrto zmago v štirih tekmah in si s tem matematično zagotovili prestop v naslednje kolo. Varovanci trenerja Vinicia se za to zmago niso preveč potrudili in se zadovoljili s skromnim rezultatom 2:1. Najprej so v 31. minuti prešli v vodstvo domačini, nakar je Udinese pritisnil na plin in 13 minut kasneje izenačil s Chiericom. V drugem polčasu je Carnevale v 11. minuti dosegel zmagoviti gol, nakar so Videmčani samo nadzorovali rezultat.
Kar se tiče ostalih ekip naj omenimo gladko zmago Interja proti Anconi, ki je spet dokazal, da je letos e-
na izmed najsolidnejših ekip, ter prvo zmago Napolija, ki je s povratkom Maradone (dva zadetka) prebolel krizo in brez težav premagal Salernitano s 3:1. Spet je razočarala Verona, ki v Vicenzi ni šla preko nedoločenega izida.
IZIDI 4. KOLA IN LESTVICE
1.	skupina:	Palermo	- Juventus
1:3; Casertana - Fiorentina 1:1; Perugia - Monza 0:0. LESTVICA: Fiorentina 7, Juventus 6, Perugia in Monza 4, Palermo 2, Casertana 1.
2.	skupina: Napoli - Salernitana 3:1; Lecce - Pescara 2:1; Vicenza -Padova 2:1. LESTVICA: Lecce in Vicenza 6, Napoli in Padova 4, Pescara in Salernitana 2.
3.	skupina: Lazio - Sampdoria 0:0; Atalanta - Taranto 2:0; Monopoli -Catania 2:1. LESTVICA: Atalanta in Sampdoria 6, Lazio 5, Monopoli 4, Catania 2, Taranto 1.
4.	skupina: Ancona - Inter 1:4;
Empoli - Avellino 1:1; Cesena - Brescia 0:2. LESTVICA: Inter 6, Empoli in Avellino 5, Cesena in Brescia 3, Ancona 0.
5.	skupina: Piacenza - Verona 1:1; Pisa - Cremonese 3:1; Parma - Bologna 0:0. LESTVICA: Pisa 7, Verona 5, Parma 4, Bologna in Cremonese 3, Piacenza 2.
6.	skupina: Milan - Arezzo 3.T; Cagliari - Udinese 1:2; Genoa - Reggiana 1:1. LESTVICA: Udinese 8, Milap 7, Arezzo in Genoa 3, Reggiana 2, Cagliari 1.
7.	skupina: Torino - Varese 2:2; Como - Triestina 2:1; Sambenedettese -Rimini 2:1. LESTVICA: Como 7, Torino 6, Varese 4, Triestina in Sambenedettese 2, Rimini 1.
8.	skupina: Campobasso - Roma 0:0; Catanzaro - Bari 1:1; Messina -Ascoli 1:1. LESTVICA: Messina 6, Roma 5, Bari, Campobasso in Ascoli 4, Catanzaro 1.
Italijanski nogometni pokal
Zdesetkana Gorizia premagala desolo
Gorizia — desolo 1:0 (0:0)
STRELEC: Del Degan.
GORIZIA: Ermacora, Patatti, Rugo, Giacometti (Maciuglia), Grazzolo, Fedele, Bertolutti, Giacomin, Del Degan, Dreolini, Grimaz.
Kljub odsotnosti petih standardnih igralcev (Voljč, Brugnolo, Lazzara, Beltrame in Grillo) je Gorizia, v prvem srečanju za italijanski pokal, odpravila postavo iz Jesola.
A. Serani teniški turnir v Gorici
Alessandro Serana, član kluba iz Brescie, je osvojil 10. teniški memorial Giovanni Baum,' ki ga je v Gorici pripravilo< društvo Aldo Zaccarelli. Serana je namreč v zanimivem finalnem srečanju odpravil z rezultatom 6:3, 4:6, 6:1 predstavnika teniškega kluba iz Perugie Massimiliana Sirchia. Med ženskami pa je Anna Benzon iz Trevisa premagala Cecilio Bargagno.
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Radodarni sodniki
Visok poraz Kopra
FRANCI BOŽIČ * l
Peto frolo v jugoslovanski 1. zvezni nogomeini ligi je prineslo spet spre-^mbo na vrhu prvenstvene lestvice. Vodilno mesto je prevzel beograjski ^irtizan, ki pa ima le za gol boljšo Razliko kot drugouvrščeni Dinamo lz Vinkovcev. To moštvo, ki se je komajda rešilo izpada, letos z enako enajsterico brez zvenečih imen [uši oviro za oviro. Vodilna kluba ljnata po 7 točk, le eno več kot državni prvak Sarajevo, mostarski Ve-.ž in Crvena zvezda, ki pa imajo se po eno tekmo v dobrem.
Največ zanimanja je tokrat veljalo za sarajevski derbi med državnim prvakom Sarajevom in splitskim Hajdukom. Sarajevčani so tokrat blesteli. Vseh 90 minut so narekovali ?ster tempo, ki mu močno okrnjeni Hajduk brez štirih reprezentantov ni Kapetan Sarajeva Predrag Hasič je bil osrednja osebnost der-. la, ki se je končal z zmago Sara-teoa z 2:0. Na levem krilu je kot [a šalo preigraval splitske obrambne l9ralce in je bil pri obeh golih podajalec. Zanimivo je, da so v tem sodniki v prvi ligi dosodili skup-PQj kar 9 11-metrovk in prav vse sa strelci izkoristili. Najbolj radodaren je bil glavni sodnik Madjevski
lz .Prilepa, ki je na zagrebškem der-Vu med Dinamom in Železničarjem dosodil kar tri 11-metrovke v korist Zagrebčanov. Vse tri je reprezentant ."linarič izkoristil in zagotovil svo-moštvu dragoceno zmago s 3:2. Madjevski je izključil tudi dva ključ-[d nogometaša Sarajeva Mihajloviča Sabanadžoviča. Več kot 45.000 gledalcev je maksimirski stadion v Za-tHdbu zapuščalo z mešanimi občut-C saj je večina menila, da je Di-fc zmdgi krepko prispeval sod-Trener železničarja Ivica Osim le ie po tekmi hudoval nad sodni-om. »Takšnega sojenja še nisem vi-.• to je sramota,« je bil komentar tj^znanegci sarajevskega strokovnja-
Um,eviti velja, da je le Crvena zve-da v gosteh iztržila točko v dvo-dju z novincem Čelikom, na vseh .ru9ih tekmah pa so zmagali doma-
IZIDI 5. KOLA 1. ZNL
Dinamo (Z) - Željezničar 3:2; Sarajevo - Hajduk 2:0; Rijeka - Sloboda 3:0; Osijek - Sutjeska 2:1 Dinamo (V) - Beograd 2:1; Partizan -Budućnost 2:1; Velež - Priština 3:0; Vojvodina - Vardar 2:1; Čelik - C. zvezda 0:0.
LESTVICA
Partizan in Dinamo (V) 7; Sarajevo, Velež, Crvena zvezda 6 (vsi po eno tekmo manj), Željezničar in Osijek 6; Sutjeska, Beograd, Dinamo (Z) in Hajduk 5; Priština 4 (tekmo manj). Budućnost, Čelik in Sloboda 4; Rijeka 3; Vojvodina 2; Vardar 1.
6.	kolo bo že v sredo, derbi pa v Splitu med Hajdukom in Železničarjem.
V	2. ZNL Zahod je edini slovenski zastopnik Koper gostoval pri Famosu v Hrastnici in izgubil kar z 1:5. Koper ni igral slabo. Prvi gol je dobil že v prvi minuli, zato se je moral odreči obrambni taktiki, skušal je izenačiti, igral je tvegano, kar so izkoristili izkušeni domači nogometaši in mu nasuli pet golov. Strelec za Koper je bil Studen.
Sodniki so tudi tokrat krojili usodo in dovolili hrastniškim nogometašem, da so delali na igrišču praktično vse, kar so želeli.
IZIDI 4. KOLA 2. ZNL - ZAHOD
Famos - Koper 5:1; Vrbas - Leo tar 3:0; GOŠK Jug Rudar 1:0; Zadar - Borac 3:0; AIK - Spartak 0:0; Jedinstvo (Bi) - Split 1:1); Jedinstvo (Br) - Kikinda 1:0; Proleter Šibenik 3:1.
Vodita Proleter in Šibenik s 6 točkami, Koper pa je na 11. mestu s
4.	točkami.
V	2. NZL Vzhod sta na čelu bivši prvoligaš Radnički iz Niša in beograjski Rad, ki sta zbrala po 7 točk. Živahno pa je bilo tudi v letos zelo močni republiški slovenski ligi.
Olimpija je dobila derbi 2. kola s Slovanom z 2:1, največjo zmago pa je dosegel Maribor, ki je v Kranju premagal Triglav kar s 6:0. Na lestvici vodita prva favorita prvenstva, bivša prvoligaša in kasneje drugoligaša Maribor in Olimpija s 4 točkami. Ti dve moštvi se bosta v sredo v Ljubljani v finalni tekmi za jugoslovanski pokal na območju Slovenije pomerili za pokal.
Po turnirju »miljske
riviere« v Izlake
Jadranovi košarkarji so na turnirju »miljske riviere«, ki je bil v petek in soboto v Trstu po pričakovanju osvojili četrto, oz. zadnje mesto. Za naše košarkarje pa je bil nastop na tej prireditvi, kljub visokoma porazoma, koristen. Igrah so proti košarkarjem prvoligaških klubov in v obeh tekmah (proti Stefanelu in For-liju) so zadovoljili v prvem polčasu, ko so še imeli dovolj moči.. To pa velja seveda podčrtati, kajti sedaj je pričakovati, da bodo naši fantje s še temeljitejšimi pripravami v Izlakah izpilih svojo formo in si predvsem »nabrali« kondicije, tako da bodo lahko s polno močjo odigrali vso tekmo.
Jadranovci so v Izlake odpotovali včeraj. Tam bodo trenirali dvakrat dnevno, poleg tega pa tudi igrah prijateljske tekme. »Priložnost bo, da si naberejo dovolj fizične moči in da se tudi temeljito posvetimo taktiki. Do začetka prvenstva nas loči še slab mesec. Po vrnitvi iz Izlakov bo potrebno odigrati tudi več prijateljskih srečanj,« je dejal Jadra-nov trener Andrej Žagar.
Posnetek s petkovega srečanja »miljske riviere« Stefanel - Jadran
Zaključile so se priprave mladih Borovih odbojkarjev
Povratek iz Škofje Loke
Večja skupina mladih Borovih odbojkarjev in odbojkaric se je v sobolo zvečer vrnila s poletnih priprav v Škofji Loki pri Ljubljani. Na železniški postaji v Sežani je kar mrgolelo nasmejanih, čeprav od treningov nekohko utrujenih obrazov mladincev, ki so se veselih snidenja s starši po desetdnevnih naporih na Gorenjskem. Letos je bilo prvič, da so PD odbojkarskem klubu Bor podaljšali trajanje priprav za svoje skupine na deset dni. Izbira se je izkazala za pravilno, saj so se mladi v tem obdobju naučih veliko novih odbojkarskih prvin in utrdih stare, čeprav treba priznati, da mlajšim, med katerimi je bilo več takih, ki so se prvič seznanih z zahtevnejšim ritmom dela, zlasti na začetku ni bilo lahko. Značilnost letošnjih škofjeloških priprav pa je bila prav ta, da se jih je udeležilo po starosti doslej naj-mlajša garnitura Borovih odbojkarjev, saj večina ni presegala štirinajstega leta starosti, peščica jih je imela več kot petnajst let, okrog petnajst, od skupnih 42 tečajnikov, pa
le dvanajst let. Tečajnike so prireditelji razdelih na štiri skupine: starejše fante, ki bodo nastopih v prvenstvih 1. divizije in under 18, mlajše fante under 16 in ženski skupini letnikov 1971 in 1973/1974.
Tudi letos so požrtvovalni Borovi delavci (nosilca celotne organizacije sta bila Pino Rojc in Angel Starc) poskrbeli za dejavnost ob treningih. Poleg pohodov na bhžnje vrhove so priredili tudi celodnevni izlet v Begunje (ogledali so si muzej talcev), na Vogel (z žičnico) in v Bohinj. Tečajnike je v Škofji Loki obiskal časnikar ljubljanskega radia Fortin, ki je z udeleženci pokramljal o mladinski športni dejavnosti, z nekaterimi pa je tudi improviziral »intervju«, da bi jim pokazal, kako se bodo morali ravnati s časnikarji, ko bodo postali »slavni« športniki. Borovi odbojkarji so se tudi sestah s predstavniki krajevnih telesmokulturnih organizacij in škofjeloškega odbojkarskega kluba, s katerimi imajo že večletne stike. Skratka, ozračje je bilo veselo, delo pa uspešno', (ak)
obvestila
FC PRIMORJE
vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1.7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajšis od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV
F-JK »DOBERDOB« prireja v nedeljo, 8. septembra, ob 9. uri, v okviru lovskega praznika v Zgoniku, BALINARSKI TURNIR.
ŠD BREG
vabi vse mladince, ki bi se radi uk-varjall z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pride-jo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajših od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 in naraščajnikov od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971. Informacije po telefonu št. 281-069 vsak torek, sredo ln četrtek od 18. do 20. ure.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi športna in kulturna društva na 5. tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki 85«, ki bo v nedeljo, 8. septembra, v Bazovici. Vpisovanje do 10.45 na vrtu Bazoviške zadruge, odhod ob 11. uri.
r

NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič 25.
J
ZARES NAJLEPŠE DOMA • Američani so me skoraj zbegano gledali, ko sem ^ skušal prepričevati s svojimi argumenti. Pa tudi sirialo težav sem imel z jezikom, da bi jim lahko po--a. svoje misli. Taki pogovori pa so se običajno kon-ad takole. Vprašanje: »Pa vendarle povej mi, ko bi °ral izbirati med ZDA in SZ?«
"Izbral bi svoje kraje. To pa ni diplomatski izgo-p?r- Zares mislim, da tako lepo kot pri nas, ni nikjer. ve v Leningradu in ne v New Yorku iz različnih Urokov si navaden človek ne more privoščiti na pri-er, da bi tudi pozno ponoči posedel v gostilni in v eseli družbi popil kozarček pristnega vina. Pa še za-
pel zraven. Tudi zvečer me ni strah domov. Poleti pa si privoščim dopust in grem na morje v Jugoslavijo.«
»Kam? V Jugoslavijo? Saj ni mogoče,« so me navadno prekinjali. »To je komunistična država!«
»Vi kot Sovjeti živite v popolni ignoranci. Eden drugega ne poznate, pa ste si o rivalu ustvarili povsem napačno sliko. Vi mislite, da je sovjetski narod zatiralec, da ljudje skoraj umirajo od lakote in da tanki krožijo po moskovskih ulicah. Sovjeti pa, da ste vi poguba sveta. Ko bi se oba naroda zares pobliže spoznala in ne bi nasedala propagandi; ko bi lahko sovjetski državljan svobodno potoval v ZDA in ko bi vi brez predsodkov potovali v SZ, potem bi gotovo spoznali, da so stvari povsem drugačne.«
»T0 so le lepe besede. To je utopija! Stvarnost je povsem drugačna. Živimo v sistemih, ki sta si diametralno nasprotna. Zgodovina pa je pokazala, da je komunizem poguba človeštva. Poglejte države vzhodnega bloka. Tam so ljudje pravi reveži!«
»Tudi to ne drži v celoti,« sem odgovoril. »Takšne revščine na primer kot v New Yorku gotovo nisem videl ne v Leningradu, ne v Varšavi in ne v Pragi. Seveda tudi takega razkošja tam ni kot v NY. Hotel sem le povedati, da bi bilo za oba naroda, za oba bloka in seveda za vse človeštvo bolje, ko bi se
oba velikana dejansko spoznala, kajti za marsikatero gorje v svetu ste krivi prav vi in Sovjeti, v enaki meri.«
Pred slavnim Winter Gardenom niso parkirane le Umuzine...
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st j	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zaseb-	viš 23 mm)-43 000 lir Finančni m legalni oglasi	Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi-	2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi	■■	GORICA Drevored 24 maggio 1
zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00,	550 lir bešeda Ob praznikih povišek 20% IVA	Tel. (0481)83382-85723
letno nedeljski 800.00 din.	zahvale m	formatu j	V	ČEDAD Stretto Da Rubeis 20
	iz	I H	Tel. (0432) 731190
Poštni tekoči račun za Italijo	pn	oddelku	Ul |	Hjj	flH	IfirwHk	ili	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Znložmštvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelfeva 8/11. nad. - telefon 223023	Montecchi 6 -	tlx	iz	H|	^B	L	J v	pri podružnicah-SPI j	dIH» JHLhJHL JiHto dflHbJBBe ^ 1JL	dnevnik	Izdaja	Jfelfjl Clan talijanske m tiska	Trst	IN 33 "w0 'asopisnrfi «	*	založnikov FIEG
3. septembra 1985
Politične volitve na Norveškem 9. septembra
Soočanje okoli strateških vprašanj
OSLO — Parlamentarne volitve 9. septembra na Norveške rn potiskajo v ospredje strateška vprašanja: odnos med velesilama, odnos te severne države do Evropske gospodarske skupnosti in mesto norveškega plina v evropskem gospodarstvu.
V volilni bitki udeležene stranke so do nedavna spoštovale dogovor, da se vprašanja Atlantskega zavezništva ne dotikajo. Kakor hitro pa je pred-
sednik konservativne vlade Willoch izjavil, da bi zmaga laburistov ošibila NATO, so se oglasili tudi laburisti. Njihov voditelj Brundtland je odločno branil NATO (v katerega je Norveška vključena. Toda istočasno je izjavil, da zavrača Reaganovo vojno zvezd in natovsko teorijo, da bi z jedrsko vojno odgovorili na konvencionalni napad z Vzhoda. Laburisti zavračajo konservativna stališča, da bi
SOS za gozdove
ATENE — Evropski gozdovi so v hudi nevarnosti. Na jugu jih ogrožajo predvsem požari, ki so letos kot malokdaj prej pustošili po gozdnih površinah. Tudi na severu, kjer je sicer požarov manj, stanje ni rožnato. Največjo nevarnost predstavlja tako imenovani kisli dež, ki povzroča odpadanje listov in počasno izumiranje dreves.
Dramatično sliko o stanju gozdov v našem kontinentu so dali strokovnjaki Evropske zveze za gozdarstvo (UEF), ki so se te dni zbrali na kongresu v Atenah. Izglasovali so resolucijo, v kateri pozivajo vlade vseh evropskih držav, naj takoj posežejo za zaščito tega naravnega bogastva.
Glede varstva pred požari svetujejo gozdarski strokovnjaki ustanovitev posebnih specializiranih protipožarnih služb, še bolj pa niz preventivnih posegov, da se prepreči nastajanje požarov. Glede kislega dežja so po njihovem mnenju potrebni takojšnji zakonski predpisi proti zračnemu okuževanju, ki povzroča kislost deževnih padavin. Istočasno je treba tudi vložiti napore v skupne znanstvene raziskave in koordinirati zaščitne pobude ne glede na državne meje.
Besedilo resolucije so strokovnjaki poslali evropskim vladam in raznim mednarodnim organizacijam.
njihova zmaga oslabila NATO, priznavajo pa, da nočejo jedrskih konic na svojem ozemlju.
Kar zadeva EGS se je z referendumom Norveška 1972. kita izrekla proti vstopu, vendar obe vodilni stranki podpirata tesne stike s tem organizmom.
Odnosi z EGS se utegnejo okrepiti prav s prodajo norveškega plina, ki ga črpajo na območju 'frolla. Norvežani opozarjajo Evropo, da je njihov plin politično manj »obremenjen« kot sovjetski, njegovo nahajališče pa je tako bogato, da ga bo dovolj še v prihodnjem stoletju.
Sklepni del volilne kampanje bo pokazal, kam se bodo usmerili volivci, ali h konservativcem, ki vladajo ob pomoči koalicije, ali pa k laburistom, ki so stranka relativne večine, nimajo pa dovolj močnih zaveznikov.
Z avtom čez prekop
KOELN — Nemec Franz Burbach si je dolgo časa belil glavo, kako h' se z avtom peljal čez prekop, ki ga loči od podeželja. Podvig mu je uspeh ko je svoj serijski avto opremil s takšnimi kolesi s premerom 2,2 metra-
Za vremenoslovce vemo, kaj pravijo: podaljšanje poletja
Kaj priporočajo zdravniki za september?
RIM — čeprav nam vremenoslovci napovedujejo za september še podaljšek poletja, sovpada ta mesec za večino ljudi povratek k vsakodnevni rutini po avgustovskem dopustniškem
Jtiguel De Cervantes
DON KIHOT

premoru. Naravno je, da prinaša povratek v službo, v mestni vrvež, k vsakodnevnim opravilom in skrbem nejevoljo. Kot opozarjajo zdravniki pa ne gre samo za nejevoljo, ampak za prave sezonske bolezni, ne take, da bi potrebovale kako posebno zdravljenje, toda kak zdravniški nasvet pride vseeno prav.
Tako ugotavljajo psihologi, da je september skupaj z aprilom mesec, ko se najraje pojavlja v človeku depresija. Pojav naj bi bil najbolj raz širjen med moškimi srednjih let, ki se po poletnih sanjah (največkrat neuresničenih) izven delovnega okolja ponovno vračajo k vsakodnevnim jru-stracijam. Iz drugih razlogov naj bi september prinašal potrtost tudi ostarelim osebam zaradi bližanja jeseni in zime, torej mraza in bolezni ter slabega telesnega počutja, ki jih la prinaša. Kaj torej ukreniti? Za psihologa ni dvoma: izbirati je treba oblačila svetlih, a ne preveč agresivnih barv, navezovati čimveč stikov s starimi in novimi prijatelji, če pa kdo ne ljubi preveč družabnega živ-
ljenja, lahko depresijo premaga s športno dejavnostjo.
Nasveti ginekologa namigujejo^ se na neko obl ko razvedrila, ki bi j° verjetno tudi psiholog odobril kot «' spešno v boju proti jesenski potrtosti. Ginekolog namreč ugotavlja, da je v tem mesecu ženska v idealnom psihičnem in telesnem stanju za začetek nosečnosti. Nasploh je po mnenju ginekologov september ugoden mesec za ženske, ki se med počitnicami rešijo stresa in s tem tudi mnogih telesnih težav.
Nasprotno je za otroke. Pediater opozarja, da se s povratkom s počitnic pojavljajo težave, ki jih ne pripisati samo bližnjemu pričetku šolskega pouka. Jesen je najtežji čas za otrokovo rast, zato ne bodo odveč vitamini.
Za vse pa svetujejo zdravniki, naj se septembra hranijo predvsem s sadjem in zelenjavo, naj dolgo spijo, obenem pa naj ne opustijo telesnega razgibavanja in, če je le mogoče, naj si čez kak mesec zopet privoščijo nekaj dni počitnic.
Pokol zaradi 6 kg zlata
LIMA — Šest kilogramov zlata je bila cena štirih življenj. Za to zlate je namreč eden izmed iskalcev zlata v perujski divjini ubil svoje štiri prijatelje, ki so se ukvarjali z istim poslom.	«
Policija je izjavila, da gre za najbolj gnusen zločin, ki se je kdajkou zgodil na tem območju. Štirikratni umor so zabeležili v kraju El Lavadero o oro na reki Los Amigos, v naravnem parku Mann v deželi Madre di Dio«-Kot je policija kasneje izvedela, se je skupina petih iskalcev zlata opil» s eanazo, likerjem iz sladkornega trsa, da bi slavila bogato najdbo. Ko so bili dodobra nasekani, jih je 38-letni Paulino Ramirez Condori zaradi grabeža pobil s sekiro. Naslednji dan, ko se je streznil, je spoznal svoj zločin in J® toliko časa klical pobite tovariše, dokler ni prišel k njemu priletni možakar, ki je Ramireza našel z okrvavljeno sekiro v roki in dogodek prijavil.
Oženjenim zapornikom dopust da (po koranu) rešijo zakon
ISLAMABAD — Storilci kaznivih dejanj, ki prestajajo svoje kazni v zaporih v pakistanski provinci Pendžab, bodo lahko »na eksperimentalni ravu ^ izkoristili »letni počitek«. V teku dveh let, kolikor bo poskus trajal, boao obsojenci na dolgoletne kazni, v kolikor si bodo s svojim obnašanjem 1 zaslužili, lahko prebili nekaj prostih dni na svojem domu. Če sé bo poskus obnesel, bodo novost uvedli tudi v drugih pakistanskih pokrajinah.
Zanimivo je, da je dal pobudo za to poskus Svet za islamsko ideologijo Pakistana, telo, ki je sestavljeno iz najuglednejših teologov, ki na sodobo' način tolmačijo sveto knjigo koran. Predloga tega »sveta« takoj podprej državne oblasti, saj je cilj predsednika republike Zija Ul Kaka pop01” islamizacija Pakistana. »Letni počitek« pa bodo po tolmačenjih teologo lahko izkoristili le oženjeni moški. Teologi so namreč v koranu prebrau. da je Alah izrecno zapovedal, da se zakonska zveza neoporečno razbije, kolikor mož ne opravi svoje zakonske dolžnosti po štirih menstrualnih ci klusih soproge, če bi se držali tega pravila, bi bil Pakistan poln razporu-čencev, glede na prenatrpanost njegovih zaporov.
V tolmačenju Sveta za islamsko ideologijo se posebno poudarja, da ^ Alah in kalifa Hazrad Umer Bin Katah in Karat Ali Bin Ahi Talib P°sV,^ čali posebno pozornost temu problemu pri vojakih in zapornikih. Legenu pravi, da so oni svojim vojakom in zapornikom redno pripeljali soproge, da bi jim tako zavarovali zakon.
Glede na neprimernost in prenatrpanost pakistanskih zaporov pa ta r šitev ne pride več v poštev. Zato so se teologi odločili za kompromisni »letm podtek*
Ni treba posebej poudariti, da bodo zaporniki zelo zadovoljni tega ukrepa, gotovo pa je, da bo poskus povzročil tudi veliko nezadovoljstva. Naj prej bodo nezadovoljni neoženjeni kaznjenci, zaradi velikega privilegija s jih oženjenih kolegov. Dejstvo, da bodo poskus opravili samo v PendzaD -bo povzročilo veliko nezadovoljstvo pri zapornikih v drugih pokrajinah . še enkrat se bo utrdilo prepričanje, da so prebivalci Pendžaba privihgira državljani Pakistana.