Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za l/, leta 00 din, za */. leta 45 din, mesečno 19 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
v
Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo
Številka 37.
Uredništvo ln upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pel v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-53,.
»naia sredo ln petek
Ljubljana, sreda 30. marca 1938
Cena po“meml
Številki din
VSO
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje tvrdke:
Nardin A. in drug — parna pekarna, Celje. Javna trgovska družba. Družbeniki:	Anton	Vrenko,
pekovski mojster v Celju, in Angela Nardin, posestnica v Celju, Družbo zastopata oba družbenika skupno.
»Eska«, tvornica pletenin, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: tovarniško izdelovanje pletenin, trikotaže in konfekcije ter prodaja teh izdelkov. Osnovna glavnica din 200.000 —. Poslovodja Karel Soss in Meta Soss, oba v Ljubljani. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Javno skladišče špedicije Turk, Ljubljana. Obratni predmet: Javno skladišče, ki se bavi z vskladiščari jem vsakovrstne robe in z vsemi posli, ki jih predvideva § 1. zakona o javnih skladiščih. Imetnik: Rajko Turk v Ljubljani.
Rudolf Sever, izdelovanje in prodaja tapetniških izdelkov ter vseh v to stroko spadajočih del ter dekoracija, Ljubljana. Imetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg.
Souvan-Co., Ljubljana. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja modnega in konfekcijskega blaga vseh vrst ter trgovina z manufakturo, konfekcijo in modnim blagom, nadalje izdelovanje in razpečavanje modnih osnutkov-modelov. Javna trgovska družba. Družbeniki: Leo Souvan ml., Ljubljana, Ferdinand Sever, krojaški mojster v Ljubljani-Vič. Tvrdko zastopata oba družbenika skupaj.
Ubald Nassimbcni, stavbeno podjetje, Maribor. Javna trgovska družba. Družbeniki: Ubald Nas-simbeni, mestni stavbenik in Ubald Nassimbeni, stavbenik, oba v Mariboru. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Franjo Rakuš, Maribor. Obratni Predmet: carinsko posredništvo.
Germuth & Snobe, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Podvelka. Osnovna glavnica v višini 100.000 din je vplačana v gotovini in v celoti. Poslovodje: Karl Snobe, Germuth Franc, oba trgovca v Podvelki. Družbo zastopata oba poslovodji kolektivno.
F. Stross, sinova, Ptuj. Obratni predmet: tekstilna barvarna in apretura. Javna trgovska družba. Družbeniki: Ferdinand Stross in Franc Stross, oba trgovca v Ptuju. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
»Pohorje«, lesna industrija E. M. K os tič, Slovenska Bistrica. Imetnik Ernest Kostič, industrialec v Zagrebu. Prokura se je podelila Franju Sautnerju, lesnemu industrialcu v Zagrebu.
Vpisale so sc naslednje spremembe in dodatki:
0.	Josck in drug, Celje. Strojno mizarstvo in prodaja mizarskih izdelkov. Izstopil je javni družbenik Viktor Svetek, vstopil pa kot javni družbenik Alojz Zupanek, mizar v Celju.
»Metka« mehanična tkalnica v k Celju, družba z o. z. Vzame se na znanje prenos poslovnega deleža Grete Schonsky v nominalni vrednosti din 140.000'— na Henrika Weinberger, industrialca v Celju.
Anton Slik, trgovina z vinom, Sadjevcem in žganjem, Gornja Radgona. Obratni predmet se je Razširil na: Trgovina z deželnimi
pridelki in sadjem na debelo. Sedež firme odslej: Maribor.
K. Pučnik, Kranj, podružnica Ljubljana. Obratni predmet: Kro-jaštvo in trgovina z manufaktur-nim blagom, modnim, galanterijskim blagom ter narejeno obleko. Sedež odslej: Ljubljana.
Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Karl Kubasta, vpiše pa član dr. inž. Kohl Julij, član načelstva »Aktiengesellschaft fiir che-mische Produkte vormals H. Sohei-demandel« v Berlinu.
Antikvarijat Tizian, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Davorin Rovšek.
Avtomatični buffet, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Avgust Pavlič, vpiše pa novi poslovodja Joško Šmuc, trgovec in fotograf v Ljubljani.
Centropapir, družba z o. z. v Ljubljani. Ustanovili sta se podružnici v Zagrebu in Beogradu.
Delavska pekarna Brandt & V. Comp., kom. družba, Ljubljana, Rožna dolina. Družbo bo zastopal odslej družbenik Stanislav Pla-chota.
Donava-Sava-Jadransko morje železniška družba (preje Južna železnica) reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Izbriše se član upravnega sveta Jan Paul, vpišeta pa se člana upravnega sveta Di-
mitrije Numovič, gdn. direktor drž. železnic v Beogradu in dr. Farne Mazel, sekcijski šef v Pragi. Kolektivna prokura je bila podeljena tajniu dr. Viktorju Hein-richu na Dunaju.
»Indus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z |0. z. 'tv Ljubljani. Izbriše se poslovodja Anton Rojina, vpiše pa se poslovodja Josip Bahovec, trgovec in posestnik v Ljubljani.
Kranjska industrijska družba v Ljubljani. S sklepom glavne skupščine delničarjev z dne 19. novembra 1037 so se spremenila pravila družbe v več točkah. Banska uprava je spremembo pravil že odobrila.
Srednjemu stanu treba
pomagati!
Nekai odlomkov iz proračunske razprave
Polagoma, toda nevzdržno zmaguje spoznanje, da treba bolj zaščitita srednji stan, kaikor pa je danes zaščiten. Zlasti pa je treba več pažnje posvetiti potrebam trgovskega in obrtniškega etanu. V proračunski razpravi je več poslancev tudi nastopilo v tem smislu in vsaj nekaj odlomkov iz govorov teh poslancev naj 'bo zabeleženih tudi na tem mestu.
Iz govora poslanca Milivoja Isa-koviča navajamo naslednje odstavke:
Pomen trgovine in obrta
Trgovina in obrt sta imela v zgodovini držav od nekdaj velik pomen. Obrt še zlasti zato, ker je zelo pomembna za narodno obrambo. Zato bi morala tudi država posvetiti tema panogama narodnega gospodarstva svojo največjo pažnjo in jima ustvariti pogoje, da bi mogla dobro delovati. To tudi zato, ker črpa država velik del svojih dohodkov iz trgovine in obrta. Današnji davčni sistem pa ni v skladu s to nalogo države. Oficialno velja pri nas načelo progresivnega obdačenja. Ker pa je to izvedeno po skupinah in ker je plačevanje družbenega davka vezano na višino rentabilnosti podjetja, se je progresivni davek dejansko spremenil v degresiven davek, kar ima za posledico, da se majhna podjetja duše pod davčnim bremenom, največja pa plačajo sorazmerno le malo davka. S tem se ustvarjajo neenaki konkurenčni pogoji, ker ni davčna obremenitev vedno enaka.
Nato je govoril poslanec Isakovič o veleblagovnicah ter med drugim dejal: Glavna vaba magacinov so nizke cene, ki dostikrat izvirajo od slabe kvalitete blaga, ki pa se skriva v elegantnem pakiranju. Drugi se poslužujejo tudi tako imenovanega obročnega plačevanja, ki pomeni v resnici za-sužnjevanje celih družabnih razredov. Poleg tega pa izkoriščajoč brezposelnost slabo plačujejo svoje pomožno osebje. Redoma se znajo tudi veleblagovnice izogniti pravilnemu plačevanju davkov ter izvajajo tudi s tem nelojalno konkurenco, s katero uničujejo majhne gospodarske ljudi ter s tem širijo bedo. Ogromno škodo pa imajo od njih tudi potrošniki, ker prodajajo blago slabe kakovosti. Pod vplivom mogočne reklame o nizkih cenah pa potrošniki kljub slabši kakovosti blaga (kupujejo predvsem v veleblagovnicah.
Izkoriščajoč bedo obrtnika ali trgovca, protokolirajo svoje obra-
tovalnice na ime tega ali onega ter se s tem bogate. Samo v Beogradu je 53 takšnih obratovalnic.
Filialni sistem industrij
Se zlasti pa trpe obrtniki in trgovci od tako imenovanega filial-nega sistema. Velike firme kakor Bafa, Tivar, Boston itd. so povsod ustanovile svoje podružnice. Namen teh je, da bi monopolizirale trge. Filialni sistem pa tudi silno izkorišča delovno silo. Spomnimo se samo na stavko pri Tivarju, ki je odkrila zelo težke stvari. Ker plačujejo filialke družbeni davek in ne pridobnine, ki bi se odmerjala po davčnem odboru, so proti trgovcem privilegirane. Filialni sistem bi se zato moral odpraviti.
Vse naše obrtništvo in večina gospodarskih krogov je nastopilo proti d. d. Bafa. Zaradi tega je sklicalo celo trgovinsko ministrstvo posebno anketo, na kateri so navedli zastopniki obrtništva celo vrsto podatkov o škodljivem delovanju te družbe za našo domačo obrtno in usnjarsko stroko. Ne da bi se spuščal v oceno, če so bili vsi ti podatki tudi čisto natančni, moram naglasiti, da je zaradi te družbe prišlo vse polno naših čevljarjev in drugih obrtnikov ob zaslužek.
Zato pa se je tem bolj razvilo šušmarstvo. Po statističnih podatkih obrtniške zbornice v Beogradu je bilo brezpravnih mojstrov 12.184, brezpravnih pomočnikov 22.943 in brezpravnih vajencev 17.080. Iz istega poročila pa se vidi, da so mogle upravne oblasti komaj rešiti 3.866 teli zadev.
Govornik zlasti ostro obsoja, da se tolerira šušmarstvo tudi iz strankarsko-političnih razlogov.
Trgovci in obrtniki pa poleg tega silno trpe zaradi krošnjar-stva. Po vsej državi hodijo krošnjarji brez vsakega dovoljenja ter prodajajo iz svojih dobro napolnjenih kovčegov slabo blago, dostikrat tudi sumljivega izvora.
A tudi država sama zelo uspešno konkurira trgovini in obrtu. Tu mislim na delo raznih kaznilnic, na številne državne tiskarne, na državne prodajalnice svile in druga podjetja. Vsa ta podjetja se morajo deetatizirati.
Najbolj brezobzirno pa izkoriščajo trgovino, obrt in vse potrošnike
karteli.
Registriranih kartelov je sicer samo 78, brez dvoma pa jih je še
Obžni zbor
DruStva industrilcev in veletrgovcev v Ljubljani
bo
v sredo, dne 6. aprila 1938
ob 10. uri dop. v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 b/II. nadstropje z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev odbora in društvenega nadzorstva §§ 10. in 15. pravil.
6. Slučajnosti.	'
enkrat toliko. Kako zelo izkoriščajo ti karteli vso državo, par primerov:
Kartel kovinske industrije, v katerem je tudi Zenica in še ena drž. tovarna, kupuje od državnih železarn surovine za vijake po ceni 3 do 3'20 din zai kg. Predelava iz surovine v vijake pa velja od 2'50 do 7 din za kg. Od kartela pa dobivajo železarne vijake po ceni 10 do 20 din za kg. Koliko znaša pri tem zaslužek, ki gre v zasebni žep?
In kakšno škodo imajo drž. železnice, ki kupujejo vse potrebne količine po preje navedenih cenah? Celo prodajalci betonskega železa so napravili nov kartel ter zaslužijo s pomočjo kartela še 2000 din več, kakor pa jim daje dobička že srednje-evropski kartel železa.
Drug primer nam dajejo steklarne. Preje smo uvažali steklo iz tujine, ki smo ga plačevali po 12 do 18 din meter. Carine pa je bilo treba od vagona plačati 12.000 dinarjev. Odkar imamo tovarno za steklo v državi, velja steklo po 48 do 50 din za m. Država je na carini izgubila o>koli 120 milijonov din, narodno gospodarstvo pa več ko 150 milijonov.
Tretji primer: kartel cementa. Po poročilu državne ustanove številka 8672/35 je prodajna cena za naš cement za 100 kg znašala v Španski Maroko 12'74 din, za Kanarske otoke 11‘33 din itd., za Jugoslavijo pa 50'80 din.
S karteli se ni mogoče boriti z uredbami in samo papirnatimi predpisi, temveč je treba odpreti trge za blago, ki ga prodajajo kar teli.
Iz govora poslanca Milenka Glišica
pa posnemamo:
Ne samo za kmete, tudi za trgovce in obrtnike bi se morala brigati vlada. Nekoč je bilo v mojem užiškem okraju 50 do 60 trgovcev z živino, danes so komaj dva, trije. Vzrok pa je v tem, ker' se je napravilo tako, da mora vse, kar prodaja kmetovalec, iti po nekih kanalih skozi roke Prizada Pravi se, da je Prizad lansko leto zaslužil nad 100 milijonov din. To ni prav nikaka umetnost. Naj se meni dajo vsi ti privilegiji, ki jih ima Prizad, pa bi mogel zajamčiti, da ne bi zaslužil samo 100, temveč 300 in še več milijonov in da bi mogel z denarjem, ki bi ga zaslu-
žil, razdolžiti vse kmetovalce. Zato predlagam, da se Prizad ukine. Naj se namesto Prizada ustanovi posvetovalni odbor trideset poslovnih ljudi, pa se naj s tem odborom posvetuje minister in prepričan sem, da bi od tega imela država mnogo večje koristi, kakor pa od Prizada.
Dotok tujcev v našo državo
je tako velik, da bomo morali lepega dne reči, da ta država ni več paša hiša. Brez dvoma pa niso prišli ti tujci k nam, da nam nekaj dajo, temveč da nam nekaj vzamejo. Vsi stanovi se danes pritožujejo, da jim gre slabo. Pa kako naj bi jim ne šlo slabo, ko pa vsako koščico pobere tuj kapital. PoT glejmo samo »Tato« in »Bafo«. Poslanec Glišič omenja najpTej škodljivost kavčukaste obutve in nato nadaljuje. Morda je res zaposlil Bafa v svojih delavnicah 3000 in več ljudi, toda koliko ljudi je postalo zaradi njega brez poslal In kako je z njegovimi, delavci! Niti en delavec v. njegovi tovarni n§ more kupiti oblek drugod, ali da se obrije in ostriže drugod, vsako paro mora pri njem potrošiti. Tudi na ozire na narodno obrambo bi bilo treba nekoliko pomisliti.
In »Ta-Ta«! Ne samo v Beogradu, tudi v Nišu, Skoplju in v vseh naših mestih se bodo morali zaradi Ta-Te nalepiti rdeči pečati na trgovinah. Slišal sem, da »Ta-Ta< ni mogel dobiti koncesije v Zagrebu, v Beogradu pa jo je dobil. Naj se ta stvar že enkrat uredi. Če ne gre drugače, naj se uredi zadeva vsaj tako, da morata imeti Bafa in Ta-Ta dva dni v tednu lokale zaprte. Če so mogli tako nastopiti Francozi proti svojim veleblagovnicam, bi mogli na isti način zaščititi tudi mi svoje obrtnike in trgovce.
Nato je nastopil posl. Glišič proti našim sladkornim tovarnam. Tujci imajo 9 tovarn, mi dve. Tovarno tujcev imajo milijonske zaslužke, naši sta imeli dva milijona din deficita. Njihove tovarne dajejo njih gospodarjem po 500 do
OPOZORILO.
Današnji številki smo priložili položnice ter prosimo vse p. n. naročnike, ki naročnine za leto 1938 še niso nakazali, da to nemudoma poravnajo po priloženi poštni položnici, s čimer bo točno poslovanje in delo uprave znatno
000 tisoč tantiem, naše nič. Že naš ponos zahteva, da naši drš&Vni trornici izstopita iz kartela sladkornih timurn. Poleg tega pa bi se ntogel še poceniti sladkor, če bi bilo kartela konec. Mi moramo dati kmetovalcu in delavcu možnost, da bosta potrošila več sladkorja.
Nato je poslanec Glišič še ostro govoril o delu urada za kontrolo
izvoza živine, o čemer so tudi že drugi poslanci obširno govorili, zlasti poslanec Kostič. Zlasti pa je poudarjal, da so se v urad vtihotapili tujci, ki sploh nimajo pravice na to hišo in na ta posel. Ima o delu urada več podatkov ko kdor koli drugi m ve, da dela urad slabo. Čeprav ni šolan človek in čeprav nima denarja, ven-
dar pa more reči, da bi ta urad [nje pa bo občina posvečala v bo-1
on mnogo bolje organiziral.
Podobne rane iz našega gospodarstva so odkrivali tudi drugi poslanci. A manjka nam moči, da bi se res radikalno lotili zdravlje-
doče raznim prireditvam, da se tudi z njimi poveča dotok tujcev mesto.
Nato je pozdravil zbor v imenu Zbornice tajnik dr. Koce. Ugotovil
nja teh ran. Zato se ponavljajo tož- he> ^ vendarle lani dose-
be leto za letom, naše gospodarstvo pa trpi še naprej.
Kdaj bo že enkrat bolje?
Zahteve ljubljanskih gostilničarjev
Občni zbor	Zdruienia
V ponedeljek popoldne je bil v kletni dvorani hotela >Miklič« občni zbor Združenja gostilniških podjetij. Občni zbor je bil odlično obiskan, da je bila vsa dvorana nabito polna. A ne samo velika udeležba, temveč tudi ves potek zborovanja je dokazal, da so naši gostilničarji zavedni in da znajo braniti interese svojega stanu. Kot rdeča nit pa se je skozi izvajanja vseh govornikov oglašal protest proti davščini na prenočišča in mestni davščini na potrošnjo. Ta protest je bil tem bolj opravičen, ker sta obe davščini enostranski in zadevata le hotelirje in gostilničarje. Še posebno krivična pa je davščina na potrošnjo, saj je menda ne pozna niti eno drugo mesto, ko le Ljubljana. Zato upamo, da bo vsaj prihodnje leto ta davščina odpravljena.
Občni zbor pa (je tudi dokazal, da so ljubljanski gostilničarji odkrito in odločno za solidarnost gospodarskih stanov. Odgovor predsednika
Dolničarja na pozdrav podpredsednika združenja trgovcev Romana Goloba je to živo potrdil.
*
Občni zbor je otvoril predsednik Dolničar, pozdravil vse navzočne ter imenoma: zastopnika ljubljanske občine viš. svetnika dr. Brileja, zastopnika Zbornice in nar. posl. dr. Koceta, predsednika Zveze gostinskih združenj Cirila Majcena, zastopnika ljubljanskega združenja trgovcev Romana Goloba ter zastopnike tiska.
Nato se je spominjal v lepih besedah umrlih članov ter so zborovalci njih spomin pietetno počastili.
Predlagal je nadalje, da se odpošlje vdanostna brsojavka kralju Petru II., pozdravi pa min. preds. dr. Stojadinoviču, ministru Letici, dr. Vrbaniču, dr. Korošcu, in dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in županu dr. Adlešiču. Zbor je predlogu soglasno pritrdil.
Sledilo je
razvoj gostilničarstva,
Za novi obrtni zakon naj bi se tudi našla formula, da se gostinski obrati ne bi preveč kopičili na enem mestu. Danes se dogaja tudi to, da sta v eni hiši kar dre koncesiji. Dobro bi bilo, če bi se vsaj za eno leto vse nove koncesije ustavile.
razširjena tudi na Ljubljano in
..	...	1	.Ida	bi se to gibanje razširilo na
Maribor, a je za manjša in srednja | ^ f0Bpod,MJe stanove in da bi
podjetja nevzdržna.
Maksimiranje cen odklanjamo,.	Po	1em	w	,udi
pač pa naj se uvedejo minimalne * v
poročilo predsed. Dolniiaria
pregledale in predebati-
iz katerega posnemamo:
Lansko leto je bilo prvo poslovno leto po izvršeni sanaciji doma in je zato mogla uprava bolj posvetiti svojo skrb notranjemu delu Združenja. Uspeh tega dela je, da se bo mogla prihodnje leto znižati doklada za združenje od 15 na 10 par od litra.
Uprava je zlasti delovala za odpravo pavšalirane trošarine, ker bi se na ta način tudi odpravilo šuš-marštvo. Dosegla je v tem pogledu znatne uspehe, vendar pa tudi to neprijetnost, da se mora odslej založna klet popolnoma ločiti od točilne. Zato pa je bilo dovoljeno obročno plačevanje trošarine. Gostilničarjem je banovina priznala tudi 3 % kalo, dočim pri občini tega še ni bilo mogoče doseči.
Mnogo boja je bilo zaradi minimalnih mezd, ker so pač v gostinskih obratih razmere čisto posebne ter tvori glavni dohodek nameščencev napitnina, 10% obvezna napitnina pa je za gostilne nemogoča.
Uredba o klasifikaciji se še ne izvaja, a se tudi ne more, ker ni po tej uredbi v vsej Sloveniji niti enega prvovrstnega podjetja. To pač jasno kaže na potrebo reforme uredbe.
Maksimalizacijo cen je moralo združenje odkloniti.
Načrt novele obrtnega zakona je bil izročen tudi upravi združenja v izjavo. Združenje je moralo podati to izjavo v pretirano kratkem času, da so morale biti skoraj permanentne seje, da so se vse točke
novele rale.
Kljub vsem naporom ni bilo mogoče doseči črtanje ali vsaj zniža nje davščin na prenočišča. Ta davščina bo dala občini okoli 550.000 din in plačali jo bodo le hoteli, kakor da bi samo oni imeli dobiček od tujskega prometa.
Prav tako ni bilo mogoče doseči odprave še bolj krivične davščine na potrošnjo.
Koncem svojega poročila se je zahvalil predsednik uprave Dolničar za vso podporo, katero ji je vedno izkazovala Zveza gost. pod-etij, zlasti pa njen predsednik Ciril Majcen. Prav tako se zahvaljuje Zbornici in njenemu gostinskemu odseku. Vedno pa je bilo združenje prijazno sprejeto tudi pri banu dr. Natlačenu in županu dr. Adlešiču.
Posebej se zahvaljuje mestni občini, ki je dala 20.000 din za vzdrževanje strokovne šole in Zbornici, ki je dala v ta namen 6000 din.
Ugodno je bila rešena tudi zadeva kavarne v nameravani palači Bafe ter je tako občina ko banovina odklonila koncesijo za kavarno.
Združenje je tudi začelo akcijo, da se gostinski obrati na velesejmu zapirajo istočasno z razstavnima prostori.
Zbor je sprejel poročilo predsednika Dolničarja z odobravanjem.
O številnih, za gostinske obrate aktualnih vprašanjih je nato poročal predsednik Zveze gostinskih združenj in podpredsednik Zbornice
ženi lepi uspehi. Tako imajo sedaj gostilničarji svoje davčne odbore. Drugi uspeh je reforma točilne takse in bo zato plačala Slovenija na leto za 2'5 milijona din manj te takse. Uspeh je tudi odprava državnih računskih listkov. Odpravljene so bile nadalje vse trdote pri pobiranju banovinske trošarine. Tudi glede avtorskih honorarjev moremo zabeležiti uspehe. Te uspehe moremo kon-statirati, če gledamo nazaj. Če pa gledamo naprej, se nam kažejo naloge, ki jih moramo še dovršiti.
Politične vesli
S posebno pozornostjo je politični svet sprejel govor ministrskega predsednika dr. Hodže po radiu dne 28. marca. Njegov govor je bil tem pomembnejši, ker je sledil tik po izstopu nemških aktivističnih strank iz Ičeškoslovaške vlade. Govor dr. Hodže je hil odločen, hkrati pa tudi pomirljiv. Njegova glavna in osnovna misel je bila, da je češkoslovaška pripravljena storiti vse, kar more služiti miru, toda ne pusti sl okrniti niti svoje suverenosti niti svojih mej. Manjšinsko vprašanje bo zato sama rešila, ne pusti pa si v tem pogledu od zunaj nič predpisovati. In da more to vprašanje rešiti, je dokazala in to so morali priznati tudi sudetski Nemci. Isti dan, ko je glasilo nemških kršč. socialoev javilo o izstopu te stran-
Danes se štejejo pod trgovino.  ^ ^	_____ __________________________ ____________
preje pod obrti, kar je le oviralo 1^7 naloge se tičaio nredvšem no- I ^e iz vlade, je objavilo članek, v
-„—~I	0	,	,	v	I	lr,oThffim TYrixna.vn /la /Walrn«lrwv» -
vega obrtnega zakona, davčne za konodaje in sanacije hotelov. Popolnoma pa se mora odpraviti tudi točilna taksa. (Odobravanje.)
V imenu Zveae trg. združenj in Združenja trgovcev v Ljubljani je pozdravil občni zbor Roman Golob.
Z veseljem ugotavlja, da kaže da- __	^	_____ _________________
i „	. K.1a Inašnji občni zbor živo zanimanjeIvladTin~da~" je bil Chamberlainov
Narcdba glede napitnin je	| okrepitev stanovske misli. Zeli, I govor veliko dejanje za mir. No-
—	1	bene vojne nevarnosti ni in tisti,
ki o njej govore so defetisti, proti „ .	.	katerim Je treba nastopiti. Oprta
v=i solidarno delali za dvig nase-
katerem priznava, da češkoslovaška vlada dogovor z dne 18. februarja 1937. glede pritegnitve manjšin k drž. življenju tudi resnično izvaja.
V svojem govoru je nadalje dr. Hodža poudaril, da je Nemčija po avstrijskih dogodkih z vsem poudarkom izjavila, da nima proti Češkoslovaški agresivnih namenov, da jo to izjavila tudi angleški
cene, da se prepreči nelojalna konkurenca. Klasifikacija hotelov, zaradi katere je bilo polno anket, se ni posrečila.
Dobili smo tudi novo uredbo za pospeševanje turizma. Priznati je treba, da je dosti dobre volje, da se tujski promet dvigne, žal pa je konec vse dobre volje, kadar je treba v ta namen pripraviti sredstva. A brez teh ne gre. Kako zelo malo se v tem oziru stori realnega, kaže najbolj državni proračun, ki predvideva za tujski promet celih 488.000 din. Priznati pa (je treba, da se je letos v banovinskem proračunu postavka za tujski promet znatno zvišala, vendar se mora zvišati še bolj.
Mnogo boja je bilo zaradi nameravane uredbe o odpiranju in
prišli do tega, da bi dobili že enkrat gospodarski svet, ki ga tako nujno potrebujemo in za katerega so Slovenci tudi že popolnoma dorasli. (Živahno odobravanje.)
Predsednik Dolničar se zahvaljuje za pozdrav ter izjavlja, da se v celoti pridružuje izraženi želji.
Sledilo je poročilo tajnika Beže-ka. V sporu zaradi previsokih avtorskih honorarjev je dosegla Zveza, da so se uvrstila gostinska podjetja v pet kategorij in so se s tem avtorske tarife znatno znižale.
Združenje šteje 355 članov, ki imajo 387 gostinskih podjetij. Med njimi je 8 hotelov, 16 kavarn, 30 restoranov, 1 gostišče, 48 bifejev, 243 gostiln, 12 ljudskih kuhinj, 22
zaipiranju obratov in delovnega I krčem in 7 mlekarn. V vseh obra-
Ciril Majcen.
Veseli ga, da je današnji občni zbor tako dobro obiskan, ker to dokazuje, da se gostilničarji zanimajo za svoja stanovska vprašanja. S tem bo tudi obramba stanovskih interesov lažja.
Eden najvažnejših dogodkoov v preteklem letu je bilo novi troša-rinski pravilnik, ki je stopil dne 22. decembra 1937. v veljavo. Ker ee preje zasebna prodaja alkoholnih pijač ni zatrošarinila, se (je ne le silno razširilo šušmarstvo,
temveč so tudi znatno padli dohodki občin in banovine. Županska zveza in banovinski svet sta zato tudi zahtevala novi pravilnik Dejansko se je tudi z novim pravilnikom šušmarstvo zelo zajezilo. Zelo je tudi pomagala pri tem železniška uprava, kateri izreka svojo zahvalo.
Nato je poročal o nameravani noveli obrtnega zakona. Stremljenje gostilničarjev je, da bi bili po
časa. Osemurnih v gostinskih obratih smo morali odkloniti, ker ga naša stroka ne prenese. Prav tako pa tudi določilo, da ne smejo biti v gostilnah natakarice. Ta določba je morda umestna za južne kraje, ne pa za Slovenijo.
Nato je poročal predsednik Majcen o nameravani hotelski šoli, ki bi se pa ustanovila šele prihodnje leto. Ker je v Mariboru vinarska šola in bi se mogli gojenci v Mariboru izučiti tudi v kletarstvu, je morda res bolje, da je hotelirska šola za moške v Mariboru, za ženske pa se naj ustanovi hotelirsko-gospodinjska šola v Ljubljani.
Jezikovni tečaji se zaradi pre malega obiska učencev niso obnesli- Apelira na podjetnike, da pošiljajo svoje vajence in name ščence v te tečaje,
Važno vprašanje je sanacija hotelskih obratov, ki imajo v Sloveniji okoli 65 milijonov din dolga, za katerega plačujejo po 10 do 15 odstotne obresti. Ker je tudi amortizacijska doba kratka, hotelska podjetja tega bremena ne zmagujejo. Najti bi se morala v držav, nem proračunu potrebna vsota za anuitetno službo v korist posojila za nove hotele.
Končno je še omenil davke in takse, ki gostinska podjetja mnogo previsoko obremenjujejo. (Živahno odobravanje.)
V imenu župana je pozdravil nato občni zbor viš. svetnik dr. Brilej ter zagotovil, da bo o vseh predlogih gg. Dolničarja in Majcena poročal županu.
Nato se je dotaknil davščine na prenočišča, ki je res ni bilo mogoče črtati. Vendar pa je dosežen velik napredek s tem, da se bo sedaj skoraj ves dohodek te davščine uporabil za pospeševanje
tih je bilo zaposlenih 980 delovni moči.
Ob koncu zborovanja se je razvila živahna debata zaradi davšči ne na potrošnjo in davščine na prenočišča. Vsi brez izjeme so ostro protestirali proti temu enostranskemu obdačenju gostilničarjev in hotelirjev Občni zbor je potekel v najlep šem redu in popolni slogi ter je dokazal, da je delo Združenja gostinskih podjetij uspešno, gostilničarji pa zavedni in disciplinirani njegovi člani.
na svoje zaveznike bo Češkoslovaška izvršila svojo misijo ter v tem občutljivem delu Evrope organizirala narode k sodelovanju.
Govor dr. Hodže je bil v vsej Evropi zelo dobro sprejet in more se reči, da Evropa soglaša z dr. Hodžo. To se vidi tudi iz brzojavke Sootua Viatorja Hlinki, katerega opozarja, sklicujoč se na 301etno skupno delo, da ostane zvest češkoslovaški državni skupnosti.
Dr. Marnu, bivši romunski ministrski predsednik ter vodja romunske kmetske stranke, je bil Interniran v nekem kraju Transilvanije. V isti kraj je bil interniran tudi drugi voditelj kmetske stranke Mihalake, ki pa je znan nasprotnik Mania. Morda se bosta sedaj v internaciji zbližala in sporazumela, ker je pač znano, da skupna nesreča ljudi približuje.
Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sofiji je dobila, vlada od 30 mandatov 17. V uradnem obvestilu se o parlamentarnih volitvah pravi, da se je od 160 izvoljenih poslancev izjavilo za politiko vlade 103. Opozicija pa trdi, da je števtllo vladnih poslancev mnogo manjše.
Von Papen, bivši nemški poslanik na Dunaju, je imenovan za nemškega poslanika v Ankari, ža nemškega veleposlanika v Rimu pa bo imenovan v. Mackensen, sin nemškega maršala in zet bivšega zun, ministra v. Neuratha.
Vlada kneževine Liechtenstein uradno izjavlja, da ni v kneževini nobenega gibanja, da bi se kneževina priključila Nemčiji.
General Sarkotič, ki Je pri vsaki priliki kazal svoje sovraštvo do Jugoslavijo, je bil aretiran kot vnet pristaš Otona. Z njim je bil obenem aretiran tudi podpolkovnik Perčevič, 'ki Je bil aapleten tudi v afero vatašev iz Janke puste.
Pogajanja, ki jih je začela ljudska fronta s stavkajočimi delavci v pariških avtomobilskih tvomi-
Opozorilo izvoznikom in  ___________________________
uvoznikom blaga, v Avstrijo | oahi _so bila dosedaj ^ *»*»»
Uvozniki in izvozniki, ki imajo terjatve proti avstrijskim tvrdkam oz., ki avstrijskim tvrdkam dolgujejo, morajo celotno terjatev oz. celotno dolžno vsoto takoj prijaviti pooblaščenim denarnim za-vodom, ki morajo spiske teh prijav predložiti Narodni banki nemudoma, a najkasneje do 5. aprila t. L
obrtnem zakonu samostojen stan.tujskega prometa. Mnogo več paž-
Mednarodni semenj
v Milanu
Letošnja pomladanska prireditev mednarodnega velesejma Milanu bo od 12. do 27. aprila. Interesentom je brezplačno na razpolago prostor za razstavo vzorce'1 v jugosl. paviljonu, toda javiti m rajo to takoj Trgovinskemu Muzeju v Beogradu, Miloša Vel. 29, ki poskrbi tudi brezplačen prevoz vzorcev iz Beograda do Milana in nazaj. Za letošnjo prireditev vlada veliko zanimanje. Kdor išče trgovske zveze z italijanskimi tvrdkami, naj ugodne prilike, ki mu jo nudi milanski velesejem, ne zamudi.
uspešna, temveč se le položaj celo poslabšal. Fabrlkantl so izjavili, da se tako dolgo ne pogajajo z delavci, dokler bodo tovarne od delavstva zasedene. Stavko vodijo komunisti. Delavci, ki delajo v vojnih arzenalih, pa so pristali na to, da delajo v bodoče namesto 40 45 ur na teden, da se s tem pospeši oboroževanje Francije.
Republikanske čete doživljaje ha katalonski fronti težke neuspehe. Francove čete so že pred mestom Lerido. Nekatera nacionalistična poročila celo pravijo, da so Francove čete prodrle *e do morja in da bo v kratkem španske državljanske vojne kOI}fc-
Japonci so doživeli na severu celo vrsto težkih neuspehov. V južnem Santungu so Kitajci obkolili 30.000 Japoncev, ki se menda ne bodo mogli več rešiti. Preobrat na japonsko-kitajskem bojišču je nastal predvsem po zaslugi kitajskega letalstva.
Japonski parlament Je sprejel vse vojne zakone, ki jih je zahtevala japonska vlada.
V zadnjih dneh je več ko 3000 Židov zapustilo Gdansk.
Mehiški predsednik Cardenas je izjavil, da mehiška vlada priznava, da mora plačati tujim petrolejskim družbam polno odškodnino. Dostavil pa Je, da se Mehika ne boji nobenega pritiska od zunaj, ker more nuditi odpor v vsaki obliki.
Denarstvo
Občni zbor Zanatske banke
V nedeljo je bil 11. redni občni zbor Obrtne banke kr. Jugoslavije, ki ga je vodil predsednik Milan Stojanovič. Občnega zbora se je udeležilo nad 500 delničarjev, iz Slovenije zbornični svetniki Rebek, Pifcman in Urbas.
Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da se je banka lani uspešno razvijala. Njena naložba kapitala se je povečala od 108 na 118 milijonov. To ni veliko, toda upoštevati je treba, da je kapital hanke skromen. Silno bi bilo po-magano obrtništvu, če bi država že enkrat vplačala ves svoj delež. Država bi morala imeti 40% vplačane glavnice, vplačala pa je le 38*33%.
Vsota hranilnih vlog se je povečala za 8*4 na 44*7 milijona din. Reeskontni kredit Narodne banke uporablja Zanatska banka le kot rezervo za ev. naval vlagateljev.
Ker nima banka dovolj sredstev, tudi ni mogla zadostiti vsem prošnjam za kredit. Vendar pa je mnogo storila. Skupno je bilo vloženih prošenj za posojila 4596, zahtevana posojila pa so znašala 79*3 milijona dinarjev. Pozitivno pa je bilo rešenih 3698 prošenj in dovoljen kredit v višini 54*4 milijona dinarjev.
Od 118 milijonov naložb banke odpada na centralo v Beogradu 75*2 milijona, raa podružnice y Zagrebu 18*03, v Ljubljani 11*7, v Sarajevn 11*5 milijona dinarjev.
Kljub večjemu obsegu poslov pa se je čisti dobiček banke zmanjšaj od 3*16 na 2*37 milijona din. Iz čistega dobička se bo uporabilo za dotacijo rezervnega fonda din 498,000, za dividende (8 odstotke)
1.800.000 din.
Od vsega čistega dobička je zaslužila centrala v Beogradu din
1.814.000 (lani 2,454.000), na podružnico v Zagrebu din 308.000
(371.000), v Ljubljani din 196.000
(253.000) in na podružnico v Sarajevu din 54.000 (prešnje leto din 82-000).
Po uradnih podatkih smo uvozili ♦ februarju zlata iz Anglije 88*4 kg, iz Nemčije pa 55*2 kg, skupno 123-8 kg v vrednosti 61*8 milijona din.
. Mestna hranilnica se bo ustanovila v Sisku ter je občinska uprava v ta namen določila 150.000 din kredita.
Hranilna ta kreditna zadruga hrvatskih obrtnikov je imela dne 22. marca peto redno skupščino. Iz podanih poročil se vidi, da zadruga lepo napreduje ter je mogla letos že znižati svojo obrestno mero od 10 na največ 9%.
Gradska štedionica v Zagrebu se zelo ugodno razvija, kakor kaže njeno letno poročilo za 1. 1937. Vloge so skujmo narasle od 513-8 na 591*9 milijona din, od tega vloge na knjižice od 378,9 na, 491,9 milijona din. Reasrve so se zvišale od 35,4 na 37,46 milijona din. Likvidnost hranilnice Je izredno velika ter ae je gotovina pomnožila od 173 na 217 milijonov din, do-k* i?° ?e btagajniški zapiski po-5 na 45 milijonov. Na-Prt Postni
hranilnici in Narodni banki ln Sicer Od 27,4 na i4,25miWDna din Z izdajo blagajniških zapUkov ie zagrebška mestna občina odplačala svoj viseči dolg pri hranilnici. Gradska štedionica je tudi lastnica zagrebškega tramvaja in avtobusnega podjetja, f>fti dobiček tramvaja se je znižal od 1,45 m* 1,38 milijona din, izguba avtobusnega podjetja pa od 0*34 na 0 27 "dUjona din eistidobiček hranil-nlCe znaša 4,2 milijona din, od cesar dobi mestna občina 1,5 milijona din.
V Beogradu se je zopet začela akcija za ustanovitev privilegirane industrijske banke, ki naj bi imela dve milijardi din kapitala. Namen bove banke naj bi bil, da bi ona bamesto države ustanavljala nova industrijska podjetja ter kupovala stara od tujcev. 2e sedaj pa so se Pojavile tako velike težkoče, da zaenkrat še ni računati, da bi se toogla v doglednem času ustanoviti nameravana banka.
V Avstriji je bil objavljen nov zakon o deviznih predpisih, s ka-
terim se razširjajo strogi nemški devizni predpisi tudi na Avstrijo. Po teh novih predpisih fhorajp Avstrijci v treh dneh ponuditi Reichs-banki vse devize m valute, ki jih dobe od izvoza.
Po izkazu Francoske banke z
dne 17. marca se je obtok bankovcev povečal za 533 na 94.164 milijonov frankov, obveze na pokaz pa za 383 na 23.610 milijonov frankov, dočim je ostala zlata podlaga v višini 55.807 milijonov frankov nespremenjena. Zlato kritje je zaradi tega padlo za 0*38% na 47*38%.
Kankarzi • poravnave
■IIPPPPPHVRBHBKSSaBR^.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju zasebnice Neže Jakopič, v Smarjeii pri Rimskih Toplicah. Poravnalni sodnik Kraut, poravpalni upravnik odvetnik dr. Riebl y Celju. Narok za sklepanje poravnave dne 27. aprila ob 9., rok za oglasitev do 22. aprila.
Končano je poravnalna postopanje Ljudske tiskarne v ^rjboru.
OUZD v Ljubljani v letu 1937
fiz poročila ravnateljstva)
Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani je na svoji seji dne 26. marca t. I. obravnavalo računski zaključek za leto 1937. Računski zaključek OUZD vsebuje izključno samo bol-niško zavarovanje na območju OUZD v Ljubljani. Za poslovanje zavarovanja za primer nezgode, za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sestavlja računske zaključke Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Okrožni urad opravlja poleg zavarovanja za primer bolezni tudi posle za nezgodno zavarovanje in za starostno zavarovanje. Za te posle prejema po določilih statuta ustrezne dele povračil k upravnim stroškom. Višino teh povračil določi Osrednji urad na podlagi skupnega zaključka vseh krajevnih organov in svojega poslovanja. Zaradi tega v zaključku za leto 1937. povračila nezgodnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost, starost in smrt niso upoštevana.
Poslovno leto 1937 je bilo v znamenju važnih socialno političnih reform, ki so ekonomično in tehnično močno vplivale na ustroj poslovanja.
Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, uredba o minimalnih mezdah, zvišanja doklad za' borzo dela radi povišanja podpor brezposelnim, vse te spremembe pomenijo za OUZD povečanje poslov. Posebno je bila obremenjena administracija* »ved* bo starostnega zavarovanja. V zvezi s temi reformami so se prispevki in doklade, ki jih OUZD predpisuje za vse vrste zavarovanja, precej zvišale.
Povprečno število zavarovancev je znašalo v letu 1937. 94.495 (nasproti 85.917 v letu 1936.). Prirast znaša 8.578 zavarovancev. Zaposlenost je bila povoljna, zlasti v tekstilni industriji, gozdno-žagar-ski industriji in pri gradnjah nad zemljo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v letu 1937. din 23*51 (din 22*57).
Zaradi višjega števila zavarovancev in povprečne zavarovane mezde so bili dohodki za 5*5 milijona višji kakor leta 1936.
Kar se pa tiče zdravstvenih razmer leto 1937. ni bilo ugodnejše kakor leto 1936. Odstotek bolnikov Je bil sicer nekoliko nižji, 2*81% (2*92%) in je temu primerno tudi izplačana hranarina nižja v odstotkih nasproti skupnim dohodkom. Nekoliko nižji so tudi stroški za zdravnike in upravni strošku Nasprotno so precej narasli stroški za zdravila, za oskrbnine v bolnišnicah, za porodniške podpore :in dajatve ter pogrebnine,
Ti višji izdatki so gospodarsko ravnovesje urada v letu 1937. porušili, tar se izraža v primanjkljaju 0*050 milijona din.
OUZD je tudi v letu 1937. izplačeval višje podpore v obliki podaljšane podporne dobe nad 26 tednov. Te podpore je izplačeval iz skromnih rezerv, iz likvidacijske imovine bivših nosilcev obveznega zavarovanja na območju OUZD v Ljubljani. Iz tega naslova je bilo v letu 1937. izplačanih din 0*685 milijona.
Skupni dohodki znašajo v letu 1937. 48-409 milij. (43*070), od česar odpade na bolniško-zavaroval-
ne prispevke predpis 47*454 (41 milij. 884 tisoč); na regrese (t'345 (0*280), na obresti 0*436; na druge dohodke pa 0*172; poslovni primanjkljaj znaš« 0*050.
Skupni izdatki znašajo 48*460 milijona (42772); hranarina znaša 13*674 milij. *H 28*25% (12*583 -29*22%); porodniške podpore in dajatve 2*896 — 599% (2*482 — 5*76%) ; pogrebnine 0375 — 0*78 odstotka (0*271 — 0*63%); zdravniški stroški 5*320 — 10*99% (4*881
— 11*33%); zdravila 5*001 •*-10*40% (3-930 — 9*13%); oskrbnine v bolnišnicah 6*618 — 13*68% (5*499 — 12*77%); zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 3*128 — 6*46% (2*856 — 6*83%); zobno le-čenje in popravila zobovja 0890
— 1*84% (0*815 — 1*89%); vzdrževanje ambulatorijev 1*266 — 2*61 odstotka (1*122 — 2*61%); upravni stroški 7*698 — 15*69% (7 056
— 16*88%); samouprava 0*068 — 0-14% (6*067 — 6*18%); laična kontrola bolnikov 0*707 — 1*46% (0*657 — 1*53%); odpisi in vzdrževanje premičnega inventarja 0^524 — 1*08% (0*291 — 0*68%); obresti 0*307 — 0-03%; vzdrževanje Vozil 0*025 *- 0*05% (0*009 — 0*02%); uradovo glasilo 0*028 —
Od skupnih dohodkov odpade na zavarovanca ha leto din 512*29 (501*306), od izdatkov pa din 512*88 (497*84).	‘
Zavarovanci so prejeli na podporah v denarju 16*946 milijona din ali 35*02 % vseh dohodkov.
Najvažnejši izdatki bolniškega zavarovanja se razdelijo na zavarovanca in leto tako-le: Hranarina din 144*71 (146*46); stroški za zdravila din 53'25 (45*75); zdravniški stroški din 56*31 (56*82); oskrbni stroški -v bolnišnicah din 70*04“ (64-—); zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih din 33*40 (33*25); zdravljenje zobovja din 9*42 (9*49); stroški ambulatorijev din 13*40 (13*07); upravni stroški din 80*86 (82*13).
Od skupnih izdatkov za zdravljenje v sanatorijih odpade na stroške za zdravljenje jetičnih bolnikov 1*261 milijona, 2*60%. Za zdravljenje v zdravilišču Radio Therma Laško je urad izdal 0*529 milijona, v okrevališču »Jadran« pa 0*308 milij. Stroški za zdravljenje v lastnih fizikalnih in kopaliških napravah so znašali 1*150 milij. Stroški za prevoze v zdravilišča in za povratek so znašali 0*065 milij.
Premoženje urada, znaša koncem leta 1937. 40*598 milij. din.
Med premoženjem so izkazana obratna sredstva, gotovina in naložbe 1*760, med temi je za 0*823 pod zaporo. Vrednostni papirji so izkazani po tečajni vrednosti 0*167; premični inventar po odpisu z 2*497; dolžniki za neplačane premije z 26998; za regrese in drugo dolgujejo delodajalci 1*107; razni dolžniki, med katerimi je okrevališče »Jadran« z 0-322 in zdravilišče Radio Therma Laško z 1'259 za izposojena obratna sredstva, dolgujejo 1*737 itd. S primanjkljajem 0*050 je račun bilance izravnan.
Obveznosti urada
so znašale koncem leta 1937 (vse številke v milijonih din) 40*649 dih. Upniki izkazujejo 4*896 za-
htevkov za neporavnane račune lekarn, bolnišnic, zdravnikov itd. Osrednji urad izkazuje zahtevke iz naslova predpisanih in pobranih prispevkov nezgodnega zavarovanja, zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ter za zaostanke iz obračunov prejšnjih let, skupaj 17*497, Delavska zbornica izkazuje 0658, Borza dela pa 3*202. Depoti so izkazani z 1*620. Sklad lastna prihrana znaša 1*406, sklad za dajanje večjih podpor 5*069, likvidirana imovina pa 1*672. Protituber-kulozni fond je vpostavljen z 0*100, sklad za višje dajatve jetičnim bolnikom pa z 0*300. Dubioze so vpostavljene s 4*226, kakor med imovino.
Nepovoljni rezultat poslovanja v letu 1937. je znak, da se pri nas dobrine zakona iz leta v leto bolj črpajo. V tem je izražen višji standard našega delavca in nameščenca, ki imata z ozirom na življenjske razmere in spričo SOletnega obstoja socialnega zavarovanja višje potrebe in zahteve.
S spremembami v statutu se bo gospodarski položaj urada znatno poslabšal. Urad bo moral vsako leto prispevati po 2*5% od rednih sredstev v sklad za odpis neizterljivih prispevkov in v sklad za pokritje primanjkljaja. S tem bodo uradu redna sredstva znižana za 5?-», s Čimer bo na eni strani ogrožena likvidnost, na drugi pa aktivnost.
Posebno pozornost vzbuja med aktivi nenormalno visoka postavka neplačanih premij. Ta je že zdavnaj prekoračila najvišjo dopustno točko. Visok zaostanek pomeni prav sedaj, ko je uvedeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, veliko nevarnost *a pravice onemoglih in invalidnih zavarovancev. Pravice iz starostnega zavarovanja veže zakon na dejansko vplačane prispevke. — Podjetja, ki ne bodo redno plačevala prispevkov, bodo svoje onemogle nameščence težko oškodovala. Da se delavcem zavarujejo pravice do starostne preskrbe in da se podjetja obvarujejo pred škodo in neprijetnostmi, ki bodo nastale z uveljavljenjem izgubljenih pravic s pomočjo tožbe, je urad prisiljen, da uvaja proti nerednim plačnikom najstrožjo izterjavo.
Ljubljanski
proračun
Redni izdatki 117.821*63 din
Ljubljanski mestni proračun je finančno ministrstvo z neznatnimi spremembami v predloženi obliki potrdilo.
Redni izdatki so po novem proračunu predvideni« 117,821,468 din (po starem so bili proračunani na 99,029.377 din). Novi proračun je torej prav znatno višji.
Proračun mestnih fondov in ustanov pa je proračunan na 8,481.807 (lani n« 7,393.368 din) in je torej tudi ta znatno zvišan.
Tudi sestavljen je letošnji proračun skoraj enako tako ko lani, le da je letos bolj pregleden.
Predloge in proračun je spremenilo finančno ministrstvo v naslednjih točkah:
V čl. 18. pravilnika o izvajanju ljubljanskega proračuna je črtalo ministrstvo zadnji del 1. in ves
2.	odstavek. Črtalo je določbo, da se zvišajo mestnim nameščencem, ki imajo manjše plače ko drž. nameščenci ustrezne stroke, prejemki tako, da bodo v isti višini kakor prejemki drž. nameščencev iste stroke, ter se ta določba glasi, da se morajo prejemki teh nameščencev urediti s posebnim statutom. Prav tako se regulirajo prejemki mestnim uslužbencem III. kategorije I. stopnje s posebnim statutom. (Predlagano je bilo, da se zvišajo poročenim na 1050, samskim pa na 900 din.)
Občinska trošarina glede penečih vin ostane ista, ko lani.
Za navadni in vinski kis se bo plačevala trošarina le v višini 0*10 din od stopnje, dočim je bilo predlagano, da se plačuje 80 par od litra.
Fin. ministrstvo je odklonilo tudi predlagano zvišanje občinske trošarine na premog od 5 na 10 in od premoga v industrijske svrhe od 2*50 na 5'— din. To zvišanje je fin. ministrstvo odklonilo in ostane vse pri starem, t. j. na 5 din in 2'50 din.
Pri-obč. uvoznini so znižane od fin. ministrstva postavke:
Za izdelke iz tkanin, pletenin iz bombaža, jute, lana in konoplje z odrejeno dolžino od 1 na 075 din, za prešite odeje iz prej navedenih snovi od 4 na 3 din, od volnenih odej, finih kocev ter boljših posteljnih pregrinjal pa namesto predlaganih 8 samo 5 din.
Pri tar. post. 58 c) in č), ko se govori o svilenih in polsvilenih tkaninah in pleteninah, za katere bi se plačevalo 6 din uvoznine, se dostavita besedi:	razen oblek.
Prav tako k točki č), po kateri se plačuje 10 din uvoznine.
Predlagana uvoznina za pivo, ki se uvaža v mesto, se zniža od 0*25 na 0*05 za liter, za tranzitno blago pa od 1 din na 0*50 din za 100 kg.
Uvoznina za šamotno opeko se zniža od 0*05 na 0*03 za kg.
Na blago, ki se začasno izvozi iz mestne območja, da bi se predelalo ali zboljšalo in se vrne v treh mesecih v mestno območje, se pobira ob ponovnem uvozu le 15% redne trošarine in ne 25%, kakor je določal predloženi proračun.
To so vse spremembe, ki jih je izvršilo finančno ministrstv.
Obč. svet pa je sam spremenil takso na pse. Preje so bile 4 kategorije, sedaj sta samo dve. Preje se je plačevala taksa po 10 din za psa čuvaja, 100 din za lovskega, za druge pse 200, za pse plemenitih pasem pa po 400 din. Sedaj se delijo psi samo v dve kategoriji, in sicer na pse-čuvaje, za katere se plača 10 din taksa, za vse druge pse pa taksa 150 din.
Ze v 24 urah
barva, pleaira 1» kemitno tnali oblek«, klobuke itd. Skrobl ln ivetlolika »raje«, ovratnike In manlete. Pere mil, tnonga in lika doma?« perilo
tovarna JO S. REICH
eoljanaki naalp 4-41 Selen hercem «11 Telefon It 88-72
Štev. 37-
■■Uini'11«
Nova železniška tarifa šele 1. junija
»Jug. Kurir« poroča, da ne bo stopila nova železniška blagovna tarifa v veljavo pred 1. junijem.
| uri občni zbor ne bi bil sklepčen, je eno uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
Vzajemna zavarovalnica v Ljub-I ljani ima redni občni zbor dne
V aprilu se tarifni odbor ponovno 26. aprila ob 16. uri v svojih po-sestane. Z novo tarifo se bodo že- slovnih prostorih v Ljubljani. Na
lezniški dohodki zvišali za približ no 300 milijonov dinarjev.
Zveza trgovskih združenj dravske banovine
objavlja:
Zveza trgovskih združenj dravske banovine bo izdala poseben kongresni almanah ob priliki III. vsedržavnega kongresa, ki se bo vršil letos v Ljubljani v dneh 11. in 12. junija. S pozivom na naše opozorilo gospodarskim krogom, ki je bilo objavljeno v dnevnikih »Jutro« in »Slovenec« dne 5. III. t. 1., v »Trgovskem listu« dne 7. in 11. III. t. 1. ter po ljubljanskem radiu, obveščamo vse za interesirane gospodarske kroge, da smo poverili organizacijo za
dnevnem redu je tudi sprememba pravil. Če ne bi bilo 200 članov, je pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov.
Posojilnica v Trbovljah ima svoj
43. občni zbor 10. aprila v prostorih posojilnice. Na dnevnem redu je tudi odobritev pravil po novem zakonu o gospodarskih zadrugah.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. marca objavlja: Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1938/39. s pravilnikom o izvrševanju proračuna itd. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
od 2‘75 na 2'46, motorno olje od 2 na 1'81, kurilno olje pa od 140 na 1'24 leja.
Zunanja trgovina Združenih držav Sev. Amerike je bila v prvih dveh letošnjih mesecih aktivna za 218 milijonov dolarjev.
loma ifl pi svetis
Preureditev avstrijskega go$podar$tva
Govor feldmaršala G&ringa
Generalfeldmaršal Goring ije prišel v soboto na Dunaj ter imel zvečer velik govor o vključitvi avstrijskega gospodarstva v nemško štiriletko. Med drugim je izvajal: Narodni socializem se ni polastil oblasti v Avstriji zato, da bi Avstrijcem delo odjemal. Hoče jim
sprejemanje naročil, oglasov m . samo navodila, sredstva in iz-
reportažnih člankov aa tongresm	^
almanah kot glavnemu poverjeni-	\	J	J
,	u u - tj.In. opraviti sami ter dokazati, da so
ku g. Franu Hrovatinu iz Ljubija- ^	.	,	.	„	.	’.
.	ravno tako dobri Nemci	kakor so
ne, ki bo sam	odredu	svoje	so-	XT .	,	... _ , ,
™	Nemci v drugih deželah.
delavce, legitimacije pa bodo imeli
Da pa bodo mogli Avstrijci de-
potrjeneod Zveze trgovskih zdru-	napovedal	Goring	nasled-
zenj dravske> banovine. Na to po-	ki	se	bodo	v najkraj-
sebno opozarjamo vse gospodarske ^ &(m kvedU.
r0®e'	Obračunski tečaj med šilingom
. in marko je Avstrijcem omogočil, Spremenjen investicijski ^ m0rejo delati z nemško marko.
program SUZORa Takoj bo izplačan nemški klirinški Po novem finančnem zakonu bi v višini 60 milijonov, ki se morali zavarovalni zavodi naložiti I bodo izplačali avstrijskim tovar-vse svoje rezerve v državnih vred- narjem, da bodo mogli ta kapital nostnih papirjih. Delavsko zavaro-1 spremeniti v delo. Odprava carin, vanje bi zaradi tega zašlo v velike I ustanovitev velikih tovarn za obo-neprijetnosti, ker potrebuje svoje roževanje ter velika razširitev lc-rezerve za nujno potrebne investb talske tovarne v Wicner Neustadtu cije. Zato je bilo na zadnji seji 8° nujnosti, ki se bodo v najkraj-ravnateljstva SUZORa sklenjeno, 15em času izvršile. 2e v prvih ted-da odpotuje posebna delegacija I n ih bo nastavljenih v ta namen zavoda v Beograd, da doseže spre- več tisoč delavcev, membo tega določila za delavsko Okoriščati se bodo začele vse zavarovanje. Po referatu dr. Mr- produkcijske rezerve v svrlio oho voša je bilo nadalje sklenjeno, da rozitve V ta namen se bo sezidala se zdravilišče v Laškem spremeni K Visokih Turah velika hidrocen-v zavod za zdravljenje revmatiz- f rala, ter številne manjše, ma zdravilišče v Kašindolu pa v Proizvodnja v Alpine-Montanskih sanatorij za tuberkulozne bolnike. ™vodih se mora podvojiti ter bo
Zaradi velikUi industrijskih pod- zato takoj nastavljenih 1500 novih jetij, ki so bila ustanovljena v Sr- delavcev, nato pa še tisoč. Izkori-biji, je takšno zdravilišče nujno pati se morajo začeti še novi ze-potrebno. (Mnenja smo, da bi Lilo! lozni rudniki, m sicer po državnih še bolj potrebno, če bi bili delavci zavodih Hermann Gonng, ki se bolje plačani in če bi se bolj skr- ne bodo ustanovili v Nemčiji, tem-belo za higienična stanovanja de- več v Linzu. Povečati se mora tudi lavcev. Op. ured.)	pridobivanje bakreno rude ter si-
Prostori okrožnega urada za za- stematično preiskati Avstrija po varovanje delavcev v Beogradu so njenih naravnih bogastvih. Pndo-postali pretesni in zato se bodo bivanje zemeljskega olja se mora uporabili za urad vsi rezervni pro- povečati, avstrijska kemična indu-stori, ki so se dosedaj oddajali I strija se mora izpopolniti, strankam. Vsem strankam se zato Takoj se mora napraviti 1190 km stanovanja odpovedo.	avtomobilske ceste, dva nova mo-
Ves gradbeni program SUZORa | f^vajez Donavo, kpopolnihje bo sedaj pregledalo ministrstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje
Nadalje je bilo sklenjeno, da se vsa zdravstvena služba reorganizira.
Končno je bilo sklenjeno, da se odobri za postavitev stavbe okrožnega urada v Sarajevu 8 milijonov din, za dovršitev poslopja okrož nega urada v Tuzli pa 800.000 din
lezniško omrežje ter pospešeno delati kanal Ren—-Mena—Dona-
va. V načrtu je ustanovitev velikega donavskega pristanišča na Dunaju.
Tudi kmetijstvo Avstrije se mora zboljšati. Uvažati se bodo začela umetna gnojila po znižani ceni. Kmetovalec mora dobiti iste pravice, kakor jih ima v Nemčiji. Reich bo storil vse, kar je v njegovi moči! Na vae Avstrijcih pa je, da pljunete v roko in da storite, kar je potrebno, da se veliko delo posreči.
Nato je navedel socialni program, ki ga bo začel novi režim takoj izvajati. Delavcem bo dana odpovedna zaščita, če so delali več ko eno leto v podjetju, ki zaposluje več ko 10 delavcev. Posebno zaščito bodo uvedli za delavce pri večjem odpustu delavcev. Mezde se bodo izplačevale tudi za prazni ke. Ustanovila se bo velika .delavska kolonija, uvede se nemška or ganizacija »Moč z veseljem«.
Glede tobačnega monopola je izjavil Goring, da to vprašanje še ni rešeno, na vsak način pa se bo rešilo tako, da ne bodo imeli škodo ne kadilci in ne trafikanti.
Končno je govoril Goring še o Židih.
Dejal je, da je slika avstrijskega gosjjodarstva naravnost žalostna, tako so vse gospodarstvo prepletli Židje. Dunaj, ki iina 300.000 Židov, se ne more imenovati nemško mesto. Vsako nemško mesto ima svoje dolžnosti na gospodarskem in na kulturnem polju. Na nobenem teh polj pa ne potrebujemo Židov. Zid mora vedeti, da mora iti ven, ne iz sovraštva, temveč zato, ker ne maramo sedeti z njim skup za mizo. Zid mora razumeti, da nam ni prijeten in da nismo mi njemu prijetni. Sicer pa bo rad odšel ker je naša neomajna volja,.da v štirih letih mora biti Dunaj nem ško mesto, da tu ne sme več biti Židov. To se mora zgoditi brez vseh neumnih samolastnosti ali napačnih odredb, temveč sistematično in s preudarkom ter brez vsakega sovraštva.
Zunanja trgovina
Občni zbori
Hranilnica in posojilnica v Sre- j dišču ob Dravi ima redni občni | zbor 10. aprila ob pol 14. uri v uradnih prostorih. Če ob določeni
Iščem zastopstvo
večje tovarne nogavic ali tekstilne tovarne za dravsko in savsko banovino
Razpolagam z lastnim avtomobilom / V peljan, ambicijozen in mlad
Prosim za cen), ponudbe izključno od solidnih večjih podjetij na upravo ..Trgovskega Usta" pod
Vsestransko sposoben* 28
A. Šarabon
UUBLIANA
 s----------
Utoi kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepraiarna za kavo
Mlini ta dišave
Glavna zaloga rudnin-sklh voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Nemčija bo odpovedala pred kratkim sklenjeni turistični sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo. Novi sporazum naj bi se skle nil že v aprilu in na novi podlagi V ministrstvu za trgovino in industrijo se izdeluje načrt uredbe o uvedbi državne kontrole nad trgovino s konopljo. Ta kontrola se bo izvajala nekabo tako kakor po sluje Prizad, to je, da bi se usta novila nova družba z veliko glav nico, večino delnic pa bi imela država. Ali res še ne bo konec nesrečnega etatiziranja?
Albanska vlada je začela omeje vati uvoz stavbenega lesa.
Italijanska družba Monte Amia ta za izkoriščanje rudnikov živega srebra je imela lani zaradi izpad ka španskega živega srebra 13 milijonov lir čistega dobička, za 3 milijone lir več ko 1. 1936. Druž-ba bo mogla zato izplačati 15 /o dividendo ter bo podvojila svojo delniško glavnico v višini 16,2 ml lijona lir.	•
Cena nafte je v Romuniji zelo padla. Tako je veljal vagon nafte v začetku januarja 13.300 lejev, pred nekaj tedni 10.200, sedaj pa samo še 8.800 lejev. Lahki bencin notira fob Oostanca 2'50 leja, še pred dvema tednoma pa je notiral 2'88 leja, težki bencin se je pocenil
mlja filma, ki naj med drugim dela tudi na to da bo filmska industrija delovala v smislu narodno socialističnih idealov.
Belgija je naročila v Angliji večje število bombnih letal, ki morejo polno natovorjena preleteti na uro 500 km.
Cela vrsta komunističnih agentov iz Jugoslavije, Bolgarske, Anglije, Francije in Amerike je bila »oklicana v Moskvo, ker hoče Sta-’in tudi njih vrste prečistiti.
Danes v sredo je bila slovesno spuščena v morje nova naša bojna ladja »Zagreb«, ki je bila zgrajena v splitski ladjedelnici. Prihodnji mesec bo spuščen v morje še tretji naš torpedni rušilec »Ljubljana«. Naša vojna mornarica lepo napreduje!
Senat je končal proračunsko razpravo ter v soboto sprejel tudi finančni zakon. Za zakon je glasovalo 53 senatorjev, proti pa 16.
Mačkov »Hrvatski dnevnik« piše, da je prejel v zadnjem času več pisem od ljudi, ki so bili obsojeni zaradi tatvine in drugih nečastnih dejanj in ki se v pismih silno pritožujejo, kako more »Hrvatski dnevnik« neugodno poročati o njih, ko pa so vendar bili vedno dobri Hrvati in tudi vedno na volišču zvesto izpolnili svojo hrvat-sko nacionalno dolžnost. Ti ljudje se ne zavedajo, piše »Hrvatski dnevnik«, da bi avtomatično prenehali biti člani HSS, če »bi seveda sploh kdaj bili, kakor hitro bi bili obsojeni zaradi nečastnega dejanja.
»Hrvatske novine«, glasilo gradiščanskih Hrvatov so objavile na vse Gradiščanske Hrvate poziv, da brez izjeme glasujejo za priključitev Avstrije k Nemčiji.
Dr. Kraft in tovariši so začeli izdajati nov list »Deutscher Volks-bote«, ki izhaja dvakrat tedensko.
Popravi! Pri občinskih volitvah v želimljah je zmagala opozicija in ne JRZ, kakor je bilo pomoto ma poročano v zadnji številki.
Umrl je upokojeni reis-ul-ulema Džemaldin Čauševič v starosti 68 let. že 1. 1913. je bil izvoljen za reis-ul-ulemo toda avstrijske oblasti njegove izvolitve niso hotele potrditi, ker je bdi preyeč znan po svojem jugoslovanskem prepričanju. Ko je bil kasneje zopet izvoljen, so avstrijske oblasti končno vendarle potrdile njegovo izvoli tev. Upokojen je 'bil na lastno prošnjo 1. 1930.
Združenje trgovcev v Zemunu e na svoji letni skupščini sklenilo, da izstopi iz zveze, ker da zveza ni dosedaj nič storila za interese trgovcev. Kaj pa je združenje storilo za zvezo? Res, žalostno je, kadar je med trgovci tako velika nezavednost! V tem je tudi glavni vzrok, če ne dosegajo organizacije trgovstva tako zadovoljivih rezultatov, kakor bi bilo želeti.
Miha Maleš iz Ljubljane, Miku-laš Galanda iz Bratislave ter Zoran Mušič iz Maribora so otvorili na Marijin praznik v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo svojih slikarskih del. Obisk razstave toplo priporočamo.
»Dom kulture« nameravajo sezidati v Zagrebu na Varaždinski cesti. V domu bodo nameščeni razni muzeji in kulturne ustanove. Dom bo veljal 16 milijonov dinarjev, 1380 brezposelnih delavcev je bilo v februarju v Varaždinu, ker je začela tovarna Tivar opuščati nekatere svoje oddelke.
Jugoslov. Standard Vacuum Oil Comp. je dosegla lani pri glavnici 175 milijonov din 67 milijonov din kosmatega oz. 14'1 milijona din čistega dobička. V primeri z l. 1936 se je čisti dobiček družbe pove čal za 0'4 milijona din.
Prva donavska predilnica bom baznega prediva in sukanca je bila ustanovljena v Smederevu ustanovnim kapitalom 10 milijo nov dinarjev, še letos »bo nova družba začela graditi potrebna to vamiška poslopja. . . .
V Varešu se povečujejo spanje visoke peči za topljenje železne rude ter se bo zato kapaciteta peči povečala od 25.000 na 75.000 ton
V Atenah je bila slovesno izro čena prometu nova radijska po stoja. Prvi govor je imel kralj Ju rij, ki je pozdravil vse grške dr žavljane ter jim sporočil, da je reorganizacija grške vojske do vršena.
Poljski sejem je z vsemi glasovi proti zidovskim in ukrajinskim sprejel zakonski načrt, s katerim se prepoveduje klanje živine na židovski obredni način. Židje, katerih je na Poljskem več ko tri milijone, so nato odgovorili, da bodo postali vegetarianci,. če bi tudi senat sprejel ta zakonski na črt
Ža obletnico 15letnice ustano vitve italijanskega zrakoplovstva
bo v Italiji slovesno otvorjenih 29 novih letališč; 26 letalskih skladišč in 5 novih letalskih zavodov,
Po naredbi kancelarja Hitler, se je ustanovila v Nemčiji akade-
Dobave - licitacije
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 5. aprila ponudbe za dobavo lanenega fimeža, laka, terpentinskega olja in raznih barv; do 7. aprila za dobavo razne kože, linoleja, lanenega platna in raznih vrvi; do 8. aprila za dobavo platnenih trakov, 25.000 kg svinjske masti; do 20. aprila za dobavo čolnov iz kav1* čuka s priborom.
Pomorska obalska komanda v Splitu sprejema do 4. aprila ponudbe za dobavo 4.000 m drv.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 6. aprila ponudbe za dobavo krogličnih ležajev.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 6. aprila ponudbe za dobavo bakrene žice, železnih vi-_akov, svinjske dlake, kože, platna, žice, jelovega jamskega lesa, risalnih potrebščin.
Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 8. aprila ponudbe za dobavo električnega materiala.
Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 13. aprila ponudbe za dobavo mlina za fino drobljenje; do 20. aprila za dobavo raznega orodja in materiala za kopalnico.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 13. aprila ponudbe za dobavo kabla, žice, berg-manovih cevi idr. Pri isti komandi bo dne 9. aprila licitacija za dobavo 4.500 m drv.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 14. aprila ponudbe za dobavo 50 plošč črne železne pločevine in krovne lepenke.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 6. aprila ponudbe za dobavo krav-ega mleka; do 11. aprila za dobavo acetona; do 12. aprila za dobavo raznih vijakov; do 14. aprila za dobavo jekla in do 16. aprila za dobavo razne pločevine.
LICITACIJE Dne 6. aprila bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo raznih živil.
Dne 7. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo petroleja; dne 14. aprila za dobavo večje količine raznih živil.
Dne 8. aprila bo pri Upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac, licitacija za dobavo aluminija in aluminijastih cevi; dne 11. aprila za dobavo raznih ventilov, kolen, termometrov i dr.
Dne 19. aprila bo pri ekonom, oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo medenine v palicah, žice in paste za varjenje bakra; dne 20. aprila za dobavo mazila, bakelj in sveč, železne žice in palic za varjenje; dne 21. aprila za dobavo oglja, železne pocinkane in bele pločevine ter železne strešne lepenke; dne 27. aprila za dobavo svinčenih cevi, pločevine, zalivk, pakfong in aluminijeve pločevine, kolesnih obročev in Specialnega železa.
Radio Ljubljana
Četrtek dne 31. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: 10 minut zabave (Fr. Lipah, »član Nar. gled.) — 20.00:	Koncert:	Pevsko	društvo
»Lira« iz Kamnika, Radijski orkester in plošče — 22.00: Napovedi, poročila —22.15: Radijski orkester.
Petek dne 1. aprila. 11.00: šolska ura: šaljiv spored (Silvo Me-hora) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Gospodinja in služkinja (Ivanka Velikonja) — 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina (doktor Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut za planince (Pavel Kunaver) — 20.00: Zvočne slike in godba iz današnjih in davnih dni. Vmes reportaže in druge blamaže — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
11	1111	1	■	——i	1	#
Udajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, ti»v» tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek val v Ljubljani-