'.....—





f
m
&
& »
0
Edini slovenski dnevnik :: v Zedinjenih državah ::
Velja za vse leto ... $3.00 Ima nad 8000 naročnikov.
t *
* * *
GLAS
1

List slovenskih delavcev r Ameriki.
^	The only Slovenian daily
*	:: in the United States ::
*	Issued every day except $ ® 41 &	: Sundays and Holidays: ♦
*	m
TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, &t the Post Office at New York, i*. ^ - under the Act of Congregi of March 3, 187».	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 147. — ŠTEV. 147.	NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 19, 1912. — SOBOTA, 19. VINOTOKA, 1912.	VOLUME XX.— LETNIK "S"*-,
Zmagoslavno prodiranje bolgarskih čet v Turčiji.
Važna strategična točka v Turčiji že osvojena.
TKI JE VELIKI BOLGARSKI ZBORI SO NA POTI PROTI MUSTAFA PAŠA. — TURKI SO SE | UMAKNILI OD TAM V DRINO POLJE. — ŠE NE POTRJENO POROČILO PRAVI, DA JE ZAVZETO MESTO PRIŠTINA V TURŠKEM VIJALETU KOSOVO.
K ATENTATU NA BIVŠEGA PREDSEDNIKA ROOSEVELTA
SRBSKE ČETE PROTI SKOPLJU.
SRBSKA ARMADA PRODIRA V ŠTIRIH RAZDELJENIH V O JIH PROTI PROVINCI KOSOVO — GRŠKO VOJNO BRODOVJE ODPLULO NA MORJE. — TRIJE RUMUNSKI VOJNI ZBORI MOBILIZOVANI. — VSA TURŠKA POSADKA SE PODALA V BEG.
Sofija,
Bolgarska, 1*. okt. — vali s«' vršijo zahvalne božje slu-j lja grških mornarjev, da bi se i liolu.-i fsk;! armaila je zavzela da- žbe in molitve za srečen vspeh j spoprijeli s turškimi mornarji na ti.-N Ki.urtkalo, važno strategieno grškega orožja.	j morju.
11; < • 1. •» lili/n Mustapha Paša; <>- Bukarešt, Kumuiiska, 18. okt. Navdušenje je bilo velikansko,j svt.jt-ito in« stu s-- nahaja v i-vro- Ruumnska vlada je sklenila mo-; ko je predlagal predsednik zbor-J )m ;-ki TutV-iji. dvajset milj da- bllizovati tri vojne zbore. Po i nice, da se naj pošljejo pozdravi: |< .nj 1 )t inopul ja.	' mnenju tukajšnjih poliuiradnih j zbornicam zaveznikov. "sedaj,:
L>nf.kii, A ■ i _' i.j.i. oktob. — krogih bi mogel postati vspeh < ko gromijo v znamenju eiviliza-j < i I: .-t111 n<-!ve Karolinške vesti se bolgarske armade nevarni za Ku- cije topovi in se nahaja kristjan-1 pripravljajo trije veliki holgar- munsko. Ako izvojuje Bolgarska stvo v boju z barbarstvom." ski vojaški zbori na pohod v Mu- kakšno važno zmago, bodo mobi-J Carigrad, Turčija, 18. okt. —j - i I'.:-' Turki so s.- od tam lizovani 1.. in f>. armadni zbo- Danes so odpotovali od tukaj poti mak ni I i v Drinopolje. Tamos- ri. —	slaniki balkanskih dežel. Turško | nje at rdi..- s.- raztezajo <lo Kirk- London, Anglija, 18. oktob. —j prebivalstvo se je v resnici vzor-: K i •• ;; Kakih triih-set milj se- | y (Vtinja naznanjajo uradno, da no obnašalo. Do demonstracij ni v • ■ i o v/! i > I! i • i o<i Drinopolja. S(. jt. p,-ed zavzetjem Be rane po- prišlo.
V London j. prišla brzojavka, j.^., vsa turška posadka v beg. j Pariz, Francija, 18. okt. — Vsi! !<;!,.<> poi r j u je grskL poslanik (n,stala je iz 4000 mož regularnih ; rezervni častniki prvega razreda
eet in 3000 hašibozukov. Hegun-; avstro-ogrske armade, ki bivajo <-e so Črnogorci zasledovali, jih na Francozskem, so danes dobili) mnogo ujeli in zaplenili tri topo- j pozive, da se morajo vrniti k svo-;
nadaljuje v j jim polkom; za vzrok navajajo1 pozivniee, da se bodo vršile šest tednov trajajoče vojaške vaje.
potrjuje grški ill vsebuje hudo obtožbo, da so v/.eli turški vojaški zdravniki seboj v -Janino, v južnem delu Albanije blizu grške meje, mikrobe povzročitelje bolezni za tifus in kolero!
Belgrad, Srbija. 18. okt. — Veliko veselja je povzročila danes še ne potrjena vest. da so zavzeli Srbi Prištino, mesto v turškem
.e. Zasledovanje ;meri proti Boža ji. Sofija, "Bolgarska. 18. okt.
Photos by American Press Associatioft.
Današnja slika nam kaže M*rcy bolnišnico v Chicagu, 111., v katero so pripeljali v Milwaukee, Wis. napadenega in obstrelj ^nega ccl. Roosevelta. Okna med dvema kiižema so na bolniške Kralj Ferdinand je naslovil bol- Vsi podčasniki in vojaki prve j sobe ranjenca. V desnem kotu zgoraj vidite sliko Rooseveltovega zdravnika, dr. Johna B. Murp-
garskemu narodu navdušeno pro- reZerve avstro-ogrske armade, lcijhyja.	;	V
kiamaeijo.. V njej spominja trp- bivajo na Francoskem, so bili ob-1	-——--—--
.... ir Ijenja macedonskih kristjanov in veščeni, da morajo biti priprav- j-vujah iu Kosovo, k, stejo okoli prbsHdevanje evropejskih vele-; ]jeni, ako jih pokli*e vlada. Na!
......... ^UivhU-^. hd.no avten-	jim zasiguroti boljše raz-1 poslanižtvu so IiaznaniH. da jej
mere. Končno izjavlja kralj, ki j vojni položaj tak, da šteje av-' J	..	............i
je dal poklicati narod pod orožje strijska vlada z vsakim možem Nadaljne aretacl^e v sPoru med Nek najdeni zapisnik priča, da Morilec je skoraj gotovo blazen.
ko je pošlo potrpljenje balkan- jn biva v inozemstvu ali ne. j mestnimi oblastmi v Little Falls,; so darovali kapitalisti $2,000.000 Danes je vprvič vprašal kaj je z
škili narodov.
Proti socialistom, j Denar in politika. , Rooseveltovo stanje.
tično p
»roeilo, ki je prišlo, pa pravi, da so udrli Srbi v Staro Srbijo in da se pomikajo v smeri proti Skoplju. Zato je dvomljivo, da bi prišli že do Pristine.
London, Anglija, 1*. oktob. — l/. I'»e I gratia br/oja vljajo. da prodira srbska armada proti 1 urški provinei Kosovo. Prvi voj koraka v smeri proti Sjenici. drugi proti Prištini, tretji proti Novemu Pa/arju četrti ob železnici iz ltistovaea v Skoplje. Iz Koenste-dila na Bolgarskem se potnice v rh tega skupna srbska armada proti meji. Turška železnica je v smeri od Skoplja in tri postaje i t i Ristovaeom zasedena s srbskimi četami. Srbi so razdejali več turških obmejnih utrdb.
Atene, »irska, 18. okt. — (irsko hrodovje je dobilo povelje, da odpluje danes zvečer s zapečatenim poveljem na nek neoznačen kraj. Kralj huij in ministrski predsednik Venizelos sta obiskala dan« s ladje v Phaleron za-! livu. Moštvo ju je navdušeno po-1
—o—
N. Y. in soc. govorniki.
za Roosevelta.
Rooseveltom.
—o—
Chicago, 111.. 18. okt.
Grajevredno postopanje naselniških uradnikov.
Inozemcem, ki so bili že dolgo vr-; sto let v Ameriki, kmalu ne bi dovolili prihoda nazaj.
—o— SPET EN SLUČAJ.
Onim, ki slučajno nimajo državljanske pravice, dela naselniška oblast velike zapreke. -o-
l as je. da se že enkrat dožene, [če ima naselniška oblast na Ellis | Islandu pravico delati z ljudmi, j kateri so preživeli lepo dobo let [na amerikanskih tleh in so se po-!dali samo na obisk v staro domovino. prav po živinsko in kakor |se njej poljubi. Če zapazijo zdrav Jniki pri kakem človeku le najma-| njšo telesno napako, pa najsi je | bil prej že 30 let v Ameriki, ga vtaknejo takoj v preiskovalni za-j por, tam naj pa čaka in čaka. Ta-jkih slučajev je bilo že na stotine. I Vzemimo en sain primer: V staro j domovino je šel na obisk TSletni : farmer Joseph Wilv iz C'hewelah, : Wash. Mož je bil že čez trideset I let v Ameriki, videti je pa hotel še enkrat kraj svojega rojstva in je v resnici za kratek čas odpotoval. Pri povratku so ga pa ust a villi na Ellis Islandu. ga peljali v [zapor, kjer je ostal dva dni. Pri ! zaslišanju jo izpovedal, da je že i pred več leti dobil prvi papir in Iker je imel volilno pravico je mislil. da je popoln državljan. Če bi vedel, da se bode tako godilo z njim. bi se sploh ne podal na* pot. Starček je imel vožni listek do Che\velah-a in $85 v žepu. Po dolgem premišljevanju mu je slednjič inkvizicija "milostno" dovolila. da je odpotoval na svoje posestvo.
Toulon, Francija, 18. okt. —
P vodoma proklamacije sporni- Pet francoskih vojnih ladij je do-lija kralj Ferdinand na svojo 25- bilo povelje, da se naj pripravijo t
letno vlado miru. katerega bi že- za odhod na sirsko obrežje., za Little Falls, X. V., 18. okt. —j Washington, D. C., 18. okt. —j Chicago, 111.. 18. okt. — Tlieo-
lel še danes, toda usoda je hotela slučaj, da bi bila navzočnost1^ sporu med mestnimi oblastmi Elmer E. Dover, tajnik republi-; dor Roosevelt je danes izven vsa-' Odmevi katastrofe "Titanica".
da francoskih vojnih ladij potrebna iin socialističnimi govorniki
drugače. Sedaj je prišel čas,
reši narod veliko vprašanje. Na za varstvo francoskih podanikov. ra<^ prirejali štrajkarske sho- vzročil danes komisiji za preiska drugi strani Rilo in Rodope po- jjve francoski ladji sta že pred j na ulical1- so sledile danes šti- vo stroškov volilnih gorja jeeijo slovanski narodi pod j sirsk0 obaljo.
jarmom turškega sovraga. Po kr-j Dunajj Avstrija 18- okt- Ve-
ri nadaljne aretacije.
ki kanskega narodnega odbora,
i prei
kampanij j mogel zapustiti za eno uro poste-, no prepoved, da se ne smejo spre-je zapu- ljo. V torek ali sredo bode lahko jemati tožbe zoper Steam Naviga-
je ke nevarnosti zastrupljenja krvi. J Dne 4. oktobra je izdal sodnik Dopoldan in popoldan je že za-j Hand od zveznega sodišča, sploš-
važno listino, katero mu
K obravnavi, ki se začne da- stil umrli Cornelius H. Blitz. Iz odšel na svoj dom v Oyster Bay. nes so pripeljali soc. župana Lun-; nje je razvidno, kako velikanske Danes ga je obiskal guverner Hi-
voprelitju v Košani je Turčija i Hko važnost pripisujejo sestanku . ...... TX , ■ ■	.	■
mobilizovala svojo armado, me- j skUpnega ministra «^rofa Berch | na 1Z državne jetnisnice v Herki- ' svote so dali leta 1904 kapitalisti; ram Johnson s svojimi prijatelji.
kole: - Velika, pravična in sveta j Qiuliano Državilika se sestaneta
je naša stvar. \ zaupanju na za-
so zaprli svoje trgovine, v et
rk-
zope:
t ion Company, v slučaju "Titanica". do 14. januarja leta 1913. Ne glede na to prepoved je tožila 8.
sto da bi zahtevala pravičnost in toi^Vz" italijanskim ministromnier Serit>James Moon, ki je po-j za Rooseveltovo . volilno kampa- j Govorili so večjidel o volitvah, okt. Elizabeta H. Na t.seli družbo zadoščenje. Proglas se konča ta- za zunanjostj markijem de San ! vzročil Lunnovo aretacijo, je iz- > njo. To listino je našel Dover po- Roosevelt je izjavil, da se bode družbo za $75.000, ker je njen mož
I Državilika sp se«tnneta PoveclaI kot Prva zasličana priča, polnoma zapuščeno med starim i zadnji teden pred volitvami po-' s "Titanicom" utonil. S. daj bi
da je prebral predpis o demon- papirjem in na njeni podlagi raz- vrnil nazaj k svoji kampanji. j bila pa kmalo sama in njen zago-ščito in pomoč Vsemogočnega na- {nQ k kj!ajju Viktor Emanuelu. ki! stl'acijah in pozval ljudi v imenu vidimo natančno z imeni navede- j Milwaukee, Wis.. 18. okt. —j vornik obtožena, ker je prekršila znanj am bolgarskemu narodu,! ,)iva za^asno v gradu v San Ros- ^ržave' tla se razid^)°- ko Je za-, ne kapitaliste in truste.	Atentator John Sehrank je da- j sodnijski predpis. To zapoved so
sora.
Berolin, Nemčija. 18.
na turško ozemlje. Naprej. Bog z	poslaniki Bolgdlijt. : je]j je llloral priznati, da ni vi- -jih ne da tajiti. Koliko je pa še tel ie tudi vedeti, kai ie z krog-
ir ....	Srbne in Grške so obvestili dr- 7 , M .. -	, , .	,	, ,	.j
\aini!	i. J	...	. . del nasilnosti, pae pa je izrekel ostalega denarja, kat
Lttnn več groženj, ko ga je pe- bodo nikdar izdali ?
ljaJ v ječo.	;	-
Po odgoditvi razprave je naprosil Lun za dovoljenje, na ne-
da je ta vojna vojna za človeškt pravice. Zapovedujem hrabri bolgarski armadi, «la odkoraka
ami
*o VSf
»žavnega tajnika za zunanjosti,
•n cerkvah krahestva se , ,	, ,	, ........ ... . .... __ __ , , ... t ... Kinderlen-VV aeehterja, da so nji-
, ,	t* ■ ,	v, i i vršijo posebne službe božje. Kra-!,	,	, , rP —
zdra vl.ja.jo. \ si trgovei v Atenah	. . .	.	hove vlasti napovedale lureiji
j čel govoriti župan Lunn. Odgo- Različni milijonarji so dali ka- nes vprvič uprašal. kak vspeh je j izdali zaradi tega, ker upajo do i vorili so mu z roganjem in žalji- kih $500.000. trusti pa okoli imel njegov napad. ''Ali je umrl,; meseca januarja 1913 natančno vimi kliei. Ko so pričo trdo pri- $700.000. Te svote so znane in sejali še živi?" je poizvedoval. Ho- , spoznati, kako daleč je segalo
jamstvo družbe, katere last je bil
erega ne "
Denarje
50 kron 100 kron 200 kron 400 kron 500 kron
i staro flomovii"
pošiljamo:
za $
za za za za
10.30 20.40 40.80 81.60 102.00 203.50 406.00 1015.00
ljiea, ministri in druge visoke o-; sebe so se udeležili zahvalne maše v katedrali.
Noto. ki vsebuje napoved vojne. ji- dala vročiti bolgarska vla-
vojno. Diplomatski zastopniki so obenem zaprosili Nemčijo za i vzdrževanje nevtralitete.
Prijatelj podgan.
; krm političnem shodu v Fort Plain, ker kandidira v onem vo- Xek "živalski prijatelj
lo, ki ga je zadela. Ko so mu povedali. da jo bode skoraj gotovo Roosevelt obdržal se je začel je-: žiti rekoč: "To se ne sme zgoditi j na noben način, krogla je moja. i V svoji oporoki jo zapuščam New iz New j York ' HisttA.ical Society.
čez ono uro
"Titanic".
1000 kron ......... za
£000 kron ......... za
5000 kron ......... za
Poštarina je vStota pri teh svo tali. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarja , odbitka.
Nase denarne pošiljatve razpo Silja na zadnje pošte c. k. poštn' branilnični urad na Dunaju v naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpii ličneje do $50.00 v gotovini v pri
na na Balkanu, naglasa franco- v;in	t.,,,« nroti nokončevaniu noderau. ki
isko časopisje potrebo edinstva
odločno odklonil. Končno je še-[da je tak način smrti preveč kr- j wdno mesto." pišejo, da je pričakovati najkr- rJf sam prevzel odgovornost za I voločen. Generalni zdravnik dr. j dah -e soditi da ni pri zaravi pa- Bolnike so začasno prenesli v že-vavejše bitke v svetovni zgodo-, aretovanca in ga osebno spremil j mn Je odgovoril, da bi rad u-! meti lezniške vozove, vini, da more priti do splošne ev- na s|10c] v por^ p]ajn	j porabil kako drugo metodo, ki .--j----
Visoki Porti po svojem j>osla-niku v Carigradu.
Atene, Grško. 18. okt. — Pri,med evropejskimi vlastmi. današnji popoldanski seji jjoslan-ske zbornice je naznanil minister za zunanje* zadeve, da je Grška napovedala Turčiji vojno. Prista" j r0pejske vojne vil je temu. da se je Turčija do' zadnjega na vse mogoče načine i
trudila in obljubovala razne jpopoldne ob Stirih Je bila V0^' , prednosti, ako izstopi Grška balkanske zveze.	j čijo in Italijo. Pogoji so za Tur-1
Ministrski predsednik Vinize- čijo ugodni.
los je prebral poslanico kralja--
j Jurija, v kateri izjavlja, da so :
bile balkanske dežele prisiljene Vstaja na Ruskem-Poljskem, prijeti za orožje in prihiteti na! Dimftjf Aystrija lg okf pomoe svojim zatiranim bratom
Washington, D. C., 18. okt. —
______ - _	j York Historical Society. Včeraj
Pariz, Francija, 18. okt. — Se-jiiinem okraju za kongres. Mno- Yorka, je pisal na zdravstveni u- sem gotovo čez eno uro premiš-daj. ko je izbruhnila splošna voj-1 R0 0seb se je ponudilo, da posta- rad pismo, v katerem protestira! lja, ka- (]a mg- storim R kr0g]0>
pa sem sklenil, da jo mora posta-
ie vse te ponudbe hvaležno, toda razširjajo bubonsko kugo. Pravi, |yiti zgrod0vinska družba na jako
Po njegovih beše-
Velikanski vihar. Maaila, Cuba, 19. okt. — Taj-
fun je razdejal na dva dni dolžine brzojavno zvezo. Otok Cebu je čisto opustošen. Sto oseb. med temi trije Amerikanci, je mrtvili. 2000 ljudi je brez strehe. Potopilo se je šest parnikov. En hotel in ena bolnišnica je razrušena.
■IPPMVHPPP
Ouchy, Sviea. 18. okt. — Danes'
Blazna v Beli hiši.
iz sana mirovna pogodba med Tur-i Washington, D. C'.. 17. okt. —
Danes je prišla v Belo hišo neka poljska deklica in popraševala po
Taftu. Rekla je. da naj prepove časopisom, da bi ne pisali več o njej. Izdala se je za Štefanijo Li- ! nijerio stanujoeo štev. 219 zap. Br-! 121. cesta. Poslali so jo v svrho o-
naj bi bila brez bolečin in hi ravno tako dobro delovala. Ge vt
"prijatelj" podgan za kaj takega Daues sl& tr-ila na Lackawana naj mu sporoči.	progi blizu Hallsteada, Pa., to-
^	.	vorna vlaka štev. 745 in 755 sku-
Lti ft VO? n ž* •	paj. Dva uslužbenca, John Smith
iz Hallsteada ia zavirač Fred. ; Farber iz Se ran t ona, sta mrtva. S Promet je bil za štiri ure ustavljen.
od Atutro-AmericH*
zojavka iz Varšave poroča, da so! pazovanja v blaznico.
! pod turškim jarmom. Nadalje je | prebral m inistrski predsednik br- Skem deIu Poljske organizirali
poročenem ali registriranem pis
.	t- . .Izojavko prestolonaslednika Kon-1
mu, večje zneske pa po Postal * .. • . .	. .
„ , istantina, v kateri naznanja le-ta:
vstajo, ki bi takoj izbruhnila, eč
............ . ________ _____________ bi se začela Rusija kaj umeševa
Money Order ali pa po New YorV jda je g^ka armflda udrla na tur.'tl v Balkanski položaj C P.ank Draft.	. SUo ozemlje.	tem rI,,^,-,.
FRANK SAKSER.	,tem slucaju
Ponesrečen zrakoplovec.
Chalons, Francoska, 17. okt. — e bi v j Poročnik Blank je plul s svojim izbruhnila vojska | enokrilnim zrakoplovom čez tu-
aor^T^ Npw York	Je premier koncaK Je vstal med Rusii° in Avstrijo se pripo- j kajšnji prostor. Veter je zlomil j
L/ortianat ot., ^ew ror«, *	vojni minister in naznanil, da je' roča Poljakom, da naj pozdravi- aparatovo krilo in Blank je padel
. 6104 St. Clair Avenue. N. R	^odplulo grško brodovje na mor- jo Avstrijo in ruazderejo brzo- iz višine 1200 čevljev na zemljo
Cle--.!»od. 1	t je. Rekel je, da je najsrčnejša že- javno in železniško zvezo,	.Bil je na mestu mrtev.
P&rmik - proge
ARGENTINA
odpluje dne 23. oktobra 1912. ALICE
odpluje dne 6. novembra 1912
LAURA odpluje dne 13. novembra 1912 Vožnja «t&ae iz New York« do
Trsta in Reke $33.00 Ljubljane	33.60
Zagreba	34.20
Vožnja lietlr* i* dnbiti pri I Frank Sakser,
j pristopilo k vstašem. Nacionalni ,svet pripravlja z mrzlično hitro-b2 Cortlandt St., New York (jity.'stjo topove in čete za obrambo.
Železniška nesreča.	z\ SAMO 1 DOLAR D0BI-
Binghampton, N. Y„ 18. okt. -1VATE "OTjAS NAHODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN.
Edina zaloga
družinskih in Biaznikovih
PRATIK
ZA LETO 1913.
1 iztis stane..... 10c.
50 iztisoY " .....$2.75
100 " " _____ $5.00
V talogi upravništva uGlat Naroda*'
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
all pa:
6014 SI. Clair Ave., N. E., Clereltnd, 0
Twrw^rwww WWW
| Glavno mesto Perzije v nevarnosti.
Teheran, Perzija. 18. okt. — 800 konjenikov, pod poveljstvom Selar-ed-Dovvleha strica, vladajo-i eega šaha je obkolilo mesto. Pre-1 bivalstvo je nezadovoljno s sedanjo vlado in bati se je. da bi ne
(
HrvaŠka zvestoba« Pa ^are, posestnikova hčerka, je
• praznovala svatbo z Dragntinom 0	Zrnjovaeem iz Zagreba. Neki bo-
]!'. maj leta 3849 se je nagibal • ga t Oger, kateremu je Dragutiu svojemu koncu.	rešil življenje, ko je študiral na
V siromašni hrvaški naselbini j Dunaju in se je imenoval njegov jr liila mala, umazana krema, prijatelj, je prišel tudi na svatbo edina hiša. hjer je še vladalo živ- s petimi panduri. Zgoraj v dvo-Ijt aje. Pod napol podrto streho rpni je rajala velika gospoda, v ubii/rto. s slamo krite koče so se- vrtu se je pa razveseljevala vas.
iri postave v precej raztr- Tedaj sta slišala dva vašeana — gani hrvaški noši. Bili so godci, eden od njiju moj ded — Ogra, ki so ifodii ravno eno izmed milo- ki je rekel svojemu pandurju: ot.•.•/!.-h lirvi.Akih narodnih pesmi. t4Ta neumni Hrvat ne sme imeti N;;.i« : jf igral na dudo, dru- Mare, te krasne žene. Vse pecivo g i i i i: \ , sin innli pisca! i. a če- sem zastrupil. Pazite se!'' jVIoj ti' i ji;:.isiar- jši je izvabljal svo-' ded je hitel v kuhinjo in je zaletih;; • i; čarobno-melodiene ' tal vse pecivo psom, ki so pogi-gla;ove. vih obra? raz zatira Prizori
mesteca vi na ru
15 k o'*, le pri bi navzdol nekaj h
si t I trni
Na vst-li štirih črnorja- nili. Razljuteni vaščani so nato je zrcalil čuden iz- zvabili Ogra in njegove pandure \.'nja in zvijače.	v vrt, kjer so jih ubili. Ko sta
ua dogodka je bila Prišla novoporočenca na balkon .1 milji južno vzhodno od želela važeanom lahko noč. k ob spodnji Dona-1 Pisali so ti okrog mrtvih izdajic. *,: j i: 1'ruške gore. Na- da hl ne zagrenili mlademu paru •.1 ~ gajoča komaj kakih prvega dne. Drugi dan sta odpo-; lit tiho in temno in tovala novoporočenca srečna in .n., (ioO korakov od vasi j brez vsake slutnje v Zagreb. V S i j«j dolini se je lesketalo spomin na to strašno noč je usta-■. Tciin se je dvigal ta-. novil moj ded vsakoletno sod vi-■,-.:<] veleposestnika. Ina vaščanom, če plešejo ob oblet-. godli pod gostilniško niči, nemi in resni, kakor takrat ;.- hrvaške melodije s! okrog mrtvih izdajalcev. Kakor . ; t i , i pn-sledki. a slišati,-*1 -i«? zvedelo pozneje, si je oni .. vi i-l .inja in topota plešo- Oger pridobil vse svoje premože-eHl. Kdor ni pogledal v nizko in j nje s plenom. Bil je navaden ro-t.l i:■ i > •:<■ tilnisko sobo, hi opa-j Pai% njegovi paudurji pa njegovi ;,! > • .<.,,.• začudenje, daje skoro pomagači. Smo li Hrvatje?" j.	prazna. Le en sam j Jezdec je prikimal in po krat-
I razburjeno pojktI» pozdravu oddirjal s svojim ,1-i ■ - j iiidul. Sedaj pa sedaj je tovarišem, j j -I na temno, zapuščeno ce- v kleti je pa govoril črnobra-■ liil j. .Ture Dragič, gostilni- dati k zopet zbranim veščauom: , . j i	a dobrosrčne poteze "Možje, odzvali ste se mojemu
i: i* -a obraza so imele skoro klicu; hvala vam! Povračilno za i	a/. Od časa do časa j nasilnosti Hrvatom morajo priti
1111 li semkaj tem- dejanja. Tamkaj v gradiču J:a ,	1 m j. izginila za krč-iprt-ži izdajstvo! Tuj gosi biva
i , i ■1ilnii'-ar j«» j'' videl, a s:el*a,ilT kakor veste vsi. se izdaja lj!:/al z.'njo. temveč j> veleposestnika iz Zemuna, ki I... k,.raka je kakor preje, .i'' na potu v Zagreb. V resnici pa J-mia p. j«' stfk*-! k vra- j«* ogrski ogleduh, adjutant La-. • -i L'l'-'fal proti smeri, |j°s Košuta, ki ima pri sebi ves • - iŠal konjski pe-I izdajalski načrt. Kot potujoči ■ . pa j«- skočil s. godec mu sledim jaz s svojimi to-težko pričakovani.! variši že od Karlovca, kjer je ji . -,!:	prestopil Donavo. Pomagajte mi.
i nj "	možje, dobiti ogleduha s silo iz
.aujkata; petnajst j gradišča, in vsak izmed vas dobi ■p .i: stari Caric pa ne od rafcne nu roko slo goldinar-P	r j«- bolan/' odgovoril jej.iev*
i; f h i 111 -1 j; 11 konja ter pri-1 Nepopisna zmešnjava je nasta-.i 1.1 >nji (rrm.	P° teh besedah in divje so kri-
vit, k. visokorasel mož; čali rajburjeni vaščani. Hipoma \ o.. - hrvaški noši, škilečega j Pa .i«' utihnilo vpitje in vseh oči i /1 "luhokili potez in črnili, so se obrnile proti vratom, poleg .h- siopil tiho mimo katerih je sedel na praznem sodu - ■	'ilii.p a eu sam po-i visokorasel, ubožno oblečen mla-
- l i - <tl» svitu slabe sve-1 denič. Med vpitjem je mirno za-t.	z njimi, je zadosto- <'e] agrati na svojo piščal.
' < -o zažareli njih obrazi v Brezmejno začudeni so poslu-rljivem veselju. Kvji, komaj jsali možje; mladenič je igral ve-brzdai .i <»j^.-nj j.- oživel njih go- ličastno melodijo avstrijske sail. i/ otožnih hrvaških melo-jrodne himne. 1 ■ > -neto kal or neznano. tu- ''('emu igraš take neumnosti?'
' r m i--, hoje prikrevsal zo- je zaklical črnobradec s težko i i.> ' tin-, hit je šepav, izginilo I brzdano jezo. "Ali smo zato tu.
•'••• z obrazov godcev. ] da uganjamo take otročarije?" I • bili . '.jiet popolnoma brez-1 "Ali ti ne ugaja moja pesem ?" "i-	, odvrne mladenič. "Saj vendar
'	stopi k kletnim i doni v srcu vsakega Hrvata. Ta
■ " m /-a kliče v klet: "Slav-1 pesemca, ptiček moj, je močnej-
ša kakor tvoje čivkanje. Vedi,'
ni dalj
meril s
ket.
ilit n; i/, že
mi
i.t-fleten dečko, vsakda-obraza, a zvitih, prebrisa--•i. >e je prikazal in rekel:
in pogledal mu je ostro v oči, "oni gost v gradišču ni nikak Oger, temveč ruski častnik, liu-
ite n
' • i -/." pazil zgoraj. Bo- j sija prihaja na pomoč našemu -'.m mhre vas ne bo motil. I kralju proti ogrskim sovražni-trkanje."	kom domovine.' Vem to od svoje-
klet.
mo
zdt
del
li
rol
nit
vsi
in
zat
nate r*.oje je nato k vratom, a krč-počasi stopal navzdol v
m!
tlj. SOI
ga lekleta, ki je v gradu za deklo in je to slučajno zvedela. Ti si M a žar in ravno tako tvoji dru-f-iropa a iseee svetilke j gi godci. Ples, ki nam ga godejo, »i <<f>.-.irui»kleti je sede- mora biti povračilni ples tvoji iu! raznovrstna družba izdaji. Možje, kvišku, primite ga; ii mladeničev. Omenjeni je-1 on je Mažar!"
. • si "pil ravno na surovo iz-, Tedaj je potegnil črnobradec " A/>>. 1'ri.'-akuje so gleda- j samokres. Zaslišal se je strel, luč i na nsoža, ki je iztegnil na stropu je zažvenketala in te-fovoriti, kar za bob- ma zavladala po vsem prosto-> dva udarca na vrata kleti in ru. Mladenič ob vratih je odletel •" i ' aš. ni skočili kvišku, v stran in glas črnobradca je za-v "f' so klieali možje sikal na njegovo uho: "Še boš i: li v gostilniško sobo ter mislil name, dečko!"
i i ob zvokih godbe, kakor Takoj nato je zaropotala po ■■J r*-h' nie ne delali nič druge-1stopnicah v kleti težka miza, ki
'ji* s svojimi razvalinami zaprla Mu.ulo pozneje sta t,e ustavila J vaščanom pot navzgor. Ko so pi -d l.r- nko dva jezdeca, od ka-' možje slednjič vendar prišli v t- iiii s- .]• eden oziral temnih po- zgornje prostore, ni bilo ne črno-*_;. i »v na dozdevno veselo druž- bradca, ne onih štirih godcev, bo ter rekel:	V istini so bili vsi O grl, ki so
li. ii .Jelaeie in naši sinovi se zasledovali ruskega častnika, da bi.<-jo z Ogri za našo svobodo in ; bi mu vzeli tajna državna pisma, čas' dr/ave, vi jia pleše te! Ste-li za katera so zvedeli. A to se jim Hrvati?"	ni posrečilo.
Kremar je pristopil k govorni- Leta 1848 je bilo skoro za vso ku in rekel:	Evropo viharno in polno prevra-
Dobro vemo, da krvave naši: tov. V februarju je izbruhnila v sinovi za našo svobodo, a vseeno j Franciji revolucija in takoj nato plešemo. Oglejte si plesalce. Ple- so nastali tudi v Avstriji nemiri, sejo z jezo v nogah, sovraštvom Preteči nemiri so prisilili cesarja v • > maščevanjem v srcu iu Ferdinanda 1., da je majnika od-in lui kakor smrt."	j potoval v Inomost. Vzdignila se
Začuden je pogledal jezdec v je tudi Ogrska in pod vplivom vrvenje, kjer so rajali plesalei j Lajoša Košuta je v vsej Transli-iiemi iu temnih obrazov.	, taniji vrelo. Doseči je hotel loči-
"Vi ste tujec tukaj," je rekel tev Ogrske od Avstrije.
gostilničar. "Ali vidite tamkaj gradič? Sto let je minulo od takrat, ko so tudi tam plesali. Le-
Hrvaški ban Jelačič je začel v septembru vojno proti Ogrom, ki so si hoteli podjarmiti vso Hrva-
ško in Slavonsko. Pri nekem boju nacionalne garde ne Dunaju s priprostim ljudstvom je bil 6. oktobra umorjen vojni minister Lat our in dan pozneje se je ves dvor umaknil z Dunaja, kamor se je v)i«'l cesar že avgusta, v Olomuc. Dne -40. oktobra pa se je revolucionarni Dunaj moral podati Windischgriitzovim četam Vodje revolucije, Messeuhauer, Beeher. Jelinek in Blum so bili list rel jeni. In 2. decembra je odložil cesar Ferdinand krono in njegov 181etni nečak naš presvitli cesar Franc Jožef I. je zasedel prestol Habsburžanov.
4. marca 1849 je podelil cesar ustavo za skupno Avstrijo, ki je združevala tudi Ogrsko. A revolucionarni ogrski državni zbor je odgovoril 34. aprila s tem, da je odstavil habsbufrško-lotarinško dinastijo -in razglasil Ogrsko za samostojno državo z guvernerjem Košut ora.
V Ogrski je vladala vojna. Ban Jelačič, ki je 11. septembra 184S z 40.000 možmi prodrl v Ogrsko in je pomagal zavzeti Dunaj, se je bojeval z Ogri pri Schwecha-tu. Imenovan za feldcajgmajstra je potisnil Ogre čez Francev -kanal v komitatu Bašo-Bodrog, a je bil dne 14. julija 1849 pri Hegye-su premagan od Perezela.
Cesar Franc .Jožef je že v maj-niku 1848 poklical Ruse na pomoč in car Nikolaj je poslal z generalom Paskievičem 90.000 mož, ki so pod Gorge jem štrli ogrsko silo pri Vilagošu 13. avgusta. Revolucija je bila s tem zatrta in Ogrska je bila dodeljena kot kronovina skupni državi.
Bilo je na večer 27. avgusta 1849, ko je stala straža cesarske vojske, ki je oblegala mestece Rab, na zelo samotnem kraju. Bil je oni mladenič, ki je razkrinkal Ogra v kleti Jure Dragica. Vsled iskrene domovinske ljubezni je vstopil prostovoljno med vojake. Mladi bojovnik je stal ob robu grmovja, ki je obrobljajo globok jarek. Naslonjen na puško je stal mladenič in — jokal.
Krčmar Dragič mu je pisal, da je bilo njegovo dekle s silo odpeljano iz gradiča in da je vse poizvedovanje brezuspešno. Ubogi dečko je obupaval vsled izgube drage mu osebe, zlasti še. ker ni vedel ničesar o njeni usodi. Stati je moral tu na straži, izpolnjujoč trdo dolžnost vojaka. Izprosil si je ta oddaljeni prostor, kjer je s solzami lajšal duševno bol, ne da bi se mu bilo tega sramovati.
Nenadoma je zavpil mladi vojak z gTgrajočim glasom in v tistem trenutku je tudi že ležal. Spretna roka mu je vrgla zanjko okrog vratu in ko se je mladenič nekoliko zavedel, opazil je štiri temne postave, ki so se sklanjale nad njim.
''Geslo ali smrt!" zasikalo mu je na uho in štiri roke so mu davile vrat. "Nobenega glasu — če ne..." zarenči nekdo izmed napadalcev in mladi vojak zatrepe-če: "Ti si izdajica!" Trudoma je zašepetal. Spoznal je črnobradca.
"Ti — moj ptiček?" začudi se ta. "Ali te zopet slišim krokati? Geslo je sedaj naše. S tem imam še poravnati star račun. Kako srečen slučaj!" šepeče v divjem veselju.
"Cuj dečko!" zagodrnjal mladeniču. "Tvojo dekle sem jaz u-grabil iz maščevanja in jo dobro varujem. Golobičiea me zametuje — a mora biti moja, ako mi ne poveš gesla. Ti pa moraš umreti.
Imenuj geslo — v pol uri vrnem dekle. Z a njeno opremo hočem
jaz skrbeti. Govori!"
Mladi vojak je strmel izbuljenih oči v temne postave. Videl je prizor minulega popoldneva, ko je mladi cesar jahal med vrstami navdušenih vojakov, katerih srca si je liamah pridobil. In ko so 19-letnega cesarja pozdravljale veselo vojne čete, je zadel njega, u-bogega vojaka, hvaležen pogled cesarjevih oči. In ta pogled je v njem še bolj utrdil ljubezen do domovine in iskreno udanost mlademu vladarju. In sedaj naj bi ga izdal ! Plačilo — sreča na strani njegove izvoljenke.
Pa bo mogel uživati srečo, ki si jo bo pridobil tako sramotno? In more sploh Hrvat izdati svojega vladarja in prelomiti prisego? Njegov narodni ponos se je proti-vil temu, trenutek je še trajal boj med ljubeznijo in dolžnostjo, potem reče hropeče, a odločno: "Hrvat ne izda svojega kralja!. Na poni. . . !"
Mladeničev klic na pomoč je zamrl s tihim grgranjem; meč, dve sablji in bajonet je prebodlo njegove junaške prsi. Mrtvo truplo so zavlekli morilci v globoko lužo in izginili brez sledu v temno noč.
Drugo jutro se je začel boj z Ogri. Po hudem klanju so cesarski zavzeli mesto Rab.
Navdušeno pozdravljen od zmagovalnih čet je jezdil mladi vladar po bojnem polju. Ni slutil. . da ravno tamkaj mimo, kjer je | ponoči žrtvoval mladenič v vroči ljubezni do njega in domovine svoje življenje.
Kon rad.
Napisala. Olga Wurner.
—o-
sti-
Bil je sam. Vsepovsod je kal. ljudje pa so ugibali, zakaj se jih boji, ker niso vedeli, da živi drugo življenje od njih. Ve-I like pekoče bolesti njegove ni po-: znal nihče. Pritajeval jo je in tr-! pel sam. . .
Ljudi je poznal le malo. Izmed teh je bilo nekaj dobrih. Imeli so lepo, čisto dušo. Teli se je tuin-tam oklenil, da izve od njih kaj resnice. Našel jo je malokdaj. Težko je dobiti pri ljudeh resnice.
Tam zunaj v samoti jo je našel več — zato je rad pohajal v samoto. Toda ni je znal ceniti | resnice samotne pri rode. Že več bi jo bil našel rad.
Zahrepenel je po samostanu. Ej, tam vlada mir in tihota! in
O, to ni so melodije mrtvega instrumenta, to je morje čuvstev velike, kipeče duše.
Zatone solnee. Po dolih, odetih v sivi mrak, že vlada tišina. Le tam v sinji daljavi se mudi še svetal pramen trepetajočih žarkov, poslavljajoč se od sivih velikanov, ponosno kipečih v ažurno nebo, da se svetijo liki lestenec od zlata na oltarju božjem. * *
*
Na operele duri Kouradove celice nekdo lahno potrka. Konrad se zgane. V tem hipu se ga polasti neukrotna jeza. "Vrag!" sikne in krčevito stisne pest. Kraljica večno lepili glasov je bila prav sedaj navdihnila njegovi i bolni duši blagodejnega miru — drhteče melodije so ga upokojile. Pozabil je samega sebe. Njegov duh pa je odplnl tja k njej. ki ga ni ljubila, ah. morda ni tako. saj je tako bridko jokala ob slovesu. Ali se ga ni tedaj oklenila in drhteče vzdihovala:
"Ostani, Konrad! Ostani!"
Ne, tako govori, tako joče le bitje, ki ljubi. Ah, saj ga je Iju-j bila! — Konrad se je čutil zdaj srečnega, in da ga drami iz teh misli človek. — Že trdneje stisne pest.
Ako želite poslati denar domov
POSKUSITE IZOZEMSKA POŠTNA IZPLAČILA
jilite k pr*i Wells Fargo »S: Co. podružnici — dobite jo v vasem kraju hi — vročite agentu svot«, ktero žalite poslati. Dobili hnriote potrdilo, k ter o hranite in naJtainico pa pošljite ofiubi, kter* a i ni a za dobiti denar. Svotn bode poslana o-gebi, k t era e naslovljena, t denarju dotične države. S tako pošiljat v i jo ni nobenega reški ran j a.
Z idej na potrdilu jamči Wells Fargo A: Co. Express, vsini svojim velikim kapitalom in tiO letnim ponosom častnega delo van j a.
Weils Fargo & Company-
Express
"GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO DOLARJE. .NAROČITE SE NANJl
TRI
duh božji se razprostira po tem-|Saj Me skoro odfil|e mh zidovih. Duh božji, uteha srci Porosilo ]V ob Jskili,----1 ---J ~ '
Opat vstopi.
"Proč! — Ti si — človek P' "Rotim te, ostavi ta hram, ne iztrgaj sreče moji duši! Edino ta hip mi prizanesi, mož pobožni!
mrak."
■ .»	.. . . . j „ i-	ji; uu teh besedah
človeških, mazilo bolnim dušam. opatn oko in s tresočo roko po-
I)a, v samostanskem stoletnem kaže	ihte5.
zidovju, tam bo našel tudi resni-j «Glej ta mptvi ]esJ Konrad co m sel je.	po(M me odtod, ^ y sebi 1JOsjm
tvojo dušo!" Molk.
"Konrad, bil sem mlad kot i i
—	kot ti sem iskal resnice — je nekaj resnice na zemlji! — toda
—	jaz je nisem našel. . . "

i n ci n i i. i i\ u f 'J L. fV?
javni aotar - Publie,
71S-720 Market St., WALKEQAN, IL?..
PH01->AJA fina vir.a, r?-.jboIje i^.xnje tc-ivrstne smotke— patentov ana *«irs vila.
PRODAJA volne llsiKC tseb uretron or
sUih Črt. PO^Tl J A nr-nnr
iu poltena UPKAVLjA v-e v notarski pose! sp»ida-
sur krx; *«ncsl;iTC
Zastopnik "GLAS NAKODA". hi Cortlsndt St..Ne*/Yurk.
Drli t ec je prestopil posvečeni prag. Njegova duša pa je kopr-|nela jiu resnici. In dč mu opat, j čudeč se:
'"Po čem ti duša hrepeni?" "Daj mi, sivi mož, resnice in ; miru!" j "Pojdi!"
J Vedel ga je po temnem kori-] doru. Prišla sta do operelih vrat. i S težkim ključem jih je odklenil
opat.
"Tu je dom resnice in .poko-j ja..."
j* "Ce bom našel, kar sem zaman | iskal povsod. o mož častitljivi, * potem si rešil mojo dušo brezdanje."
S* 4»\ ^ SIK /ftAAAjfe^iiftifcA^AM^^.a
Senzacija z bivšim portugalskim kraljem Manuelom.
Pravcato senzacijo je vzbudil 24. sept. na Dunaju način, kako je bil sprejet v dunajskem cesarskem dvorcu bivši portugalski kralj Manuel. Straža v cesarskem dvorcu je nastopila in ob teme zvokih generalne koračnice izka-4	zala bivšemu kralju enako čast,, (
„ "Ne b°.i se> siu! Vsak je kakor pravemu vladarju. Značil-se pri nas zajel iz vira brezkonč- no je tudi, da ofieijelno poročilo | ne m d osti utehe bolni duši. — poroča o posetu portugalskega
' .	j kralja Manuel a pri avstrijskem j
Prebil je en dan med temnimi j cesarju, stenami ob kruhu iu vodi. Stra- Drugo veliko senzacijo je na san je bil ta dan in dolg.	Dunaju vzbudilo dejstvo, da je!
Zopet je prišel opat.	26. sept. nenadoma odpotoval ' z i
"Povej mi, Konrad, ali si na- Dunaja portugalski poslanik na
^ 1 ,T J. 1 O 7 3	"	1	a	*
sei utene:	dunajskem dvoru, dom Pedro do -
Konrad pa je molčal...	Tovar. Njegov odhod spravljajo j (
"Ah si našel utehe?"	; v zvezo z dejstvom, da je bil biv- . i
Osorneje je zdaj donel opatov ši portugalski kralj Manuel z ! i glas po temnem hramu.	vsemi kraljevskimi Častmi spre
"Pusti me, ta hram je moj!"|jet pri cesarju Fran Josipu. Molče odide opat, ustni pa se
i (
t i i
i i <!
3
<<
mu nagubijo v zaničljiv posmeh in del si je:
"Imej jo celico, pa voljo tvojo skoro ti odvzamem!"
Spet je bilo tiho po koridoru. Sedeč ob mizi, naslonjen v tresočo se dlan, se je zamislil Konrad v sedanjost. Kdo ve, kaj mu je o tem prešinjalo drhtečo dušo. Sreča? — O, to ni bila sreča! Tu med mrzlimi stenami, v tem po plesnobi smrdečem vzduliu, tu ni j bilo sreče.
Nesrečni efovek, kako si zaslužil to, da te tare bodečemu po e-dino pravem potu, po potu k resnici. jadna bol? Ostavi to zidov-je, da ti bolečine ne poči ubogo srce.
Tam na steni je visel zaprašen instrument — gosli. VzradoŠČen jih sname.
"Kraljica glasov, morda si bila nekoč ti edina tolažnica nesrečnemu menihu, ki je živel v tej praznoti — dodeli še meni pokoja!"
! * *
Opat, hodeč pod oknom Kon-radovini, se zgane.
"Kaj je to? Odkod ti čarobni glasovi ?"
Zazdelo se mu je, da pojo daleč — tam onkraj življenja krilatci božji. Obstal je kot izklesan. Velo lice njegovo je po-rosila svetla solza, prevzela ga je milina čarobnih glasov.
V	tem se je potapljalo solnee za nebeški svod. Poslednji žarek je posijal na okno Konradovo. kot da se hoče zediniti z melodijami tam za prozornim steklom ter odpluti z njimi daleč, daleč tja po neskončnem vsemiru.
V	gibkih rokah umetnikovih pa so bolestno vzdihovale gosli. Nesrečni samotar je izlival vanje svojo dušo.
Čuj, kot lahen, eolin dih, tako rahlo zdaj doni mrtva struna, in zdaj joče duša nesrečnikova, zdaj kipi njegovo srce bolesti.
Ruskc-angleški dogovor.
Pariški listi poročajo, da sta se ruski zunanji minister Sasonov in angleški minister Asquith te-| kom svojih konferenc v Balmo-ralu popolnoma zedinila glede enotne politike v zadevi ureditve j razmer v Turčiji ter določila, da 1 obe vladi skupno delujete na to, da se vse evropske velesile zedi-1 nijo za enotno postopanje v bal j kanskem vprašanju.
NAZNANILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priub-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda".
Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00
Tropinjevec ....
Slivovka......
Cognac .......
Kneipovo grenko vino
Cena na galone,
Slivovka	galoni
Tropin j evec	"
Cognac	"
Whiskey	"
Vino domače rdeče "
Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priohčenc, prosimo, da naj se pismeno na nas obriu. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA.
Za obila naročila se priporoča,
12.00 12.00 12.00 G.00
§2.75 2.75 2.75 2.00 .40c.
6102-04 St. Clair Ave., 1 q^m^isn
Cleveland, C>.
W'Mrun ww«*'
k" •
Xi

Prank
Glavni urad : S2 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE
v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: G1G-1 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
SPAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
"m		
	mMm	


ppnp^pppp - sppppps
1
Konec velike armade.
Po
patrijotiene hlavuosti v spomin čel je vojakom pogum upadati, & rožnega Uuieeiija Napoleonove j ker so morali v neizmerno drža-velike armade pred sto leti na vo prodirati le v malih bitkah in
preje pa je poskusil v zrak pognati svetišče Rusov — Kremel. Njegov odhod iz Moskve je bil
nj pa s posameznimi četami, ker to jej ni bilo v slavo; pričela pa je hudo trpeti vsled muke in slavij Rusiji obhajajo sedaj be hrane. Nastal je nered in pri-,podoben pogrebu, ker več nego
40,000 mož je zgubil pri požaru. Toda tudi Ruse je veljala ta nesreča 321 milijonov rabljev, kte-
velikih ruskih snežnih in ledenih praskali. V Witebsk je armada ro svoto so plačali za škodo poža-planjavidi. Meseca septembra t. morala dva tedna mirovati, a že 1. so slovesno odkrili spomenik vije manjkalo veliki armadi blizo liordino, kjer je Napoleon sicer 100.000 mož/ kteri so ali bili v bit zmagovit, toda bitka ni bila bitkah usuirteni, ali ranjeni, ali določihia; pri slavnosti je bil pa podk-gli mukam in vročini, navzoč car sain.	I Na povratek ni hotel več misliti
Preti sto leti je velikega Kor- j Napoleon, ker ta bi utegnil ško-zijaneu dohitela osoda v daljni j dovati Vegovemu ogledu, zato je Rusiji, dasi je smatral svojo ve- *kleml poskusiti svojo srečo, liko armado za nepremagljivo. Sredi meseca avgasta se mu je Vladar sveta. Napoleon 1. je bil! posrečilo pri Smolensku zadeti ob že od leta 1*11 jezen na bivšega | sovražnika, vršila se je bitka z dobrega prijatelja in kasnejega j armado pod poveljstvom Bar-sovražnika cara Aleksandra I. elaya. Zopet je zmagala Napole-Leta 1808 je Napoleon s čaromjonova taktika, toda tudi ta bit-sklenil zvezo za pomoč in obrani- j ka ni bila odločilna in zopet mu bo in s pomočjo te si je podjarmil Jt- ušla ruska armada dalje v no-kralje iu kneze in se na ta način tranjo deželo. Francoska arma-postavil za neomejenega vladarja Evrope. Kasneje je pa Aleksander 1. predrugačil svoje na- bojevati ž njo in imela večje in zore ill se hotel popolnoma osvo-1 manjše zgube. Pri tem pa vedno hoditi <>d Francoske. Caru Ale- bolj vpadalo število "velike ar-ksanuru s<- nikakor ni več dopalo! made". Ruski maršal Kutusoff, omejene Angleške po Franeoskej ! naslednik Barclaya se je pri Bo-in se tej protivil. dobro pa je ve-jrodino ustavil, ker vznemirjeni del. <la se bode s tem hudo zame-jruski narod je zahteval, da Na-
ril Napoleonu I. Na noben način poleon ne sme dospeti v Moskvo j mada še po številu večja nego ru-pa tudi Napoleon ni privoščil ru-
ra. Od 9158 hiš, ktere so stale pred požarom jih je ostalo le še 2656, od 8521 trgovskih hiš pa le 1368.
Napoleon je bil obupal. Zaman je pričakoval, da bi mu Rusi postali prijazni, nič mu ni pomagalo, ko se je obrnil do maršala Ku-tusoffa in mu zagotavljal-prijateljstvo. V njegovej zaslepljenosti ni opazil, da ga sovražni vojskovodja le zavlačuje, da se oglasi huda zima in potem njegovo armado uniči. Tako je Napoleon zgubil pet tednov iu neodločen čakal kaj pride. Konečno je sprevidel, da mora Rusijo ostaviti. Glad. podivjanje armade in ved-da se je tako valila za umikajo-j ne praske z rusko armado so ga čo rusko, a mnogokrat se morala j prisilile na povratek. Ni preosta-
jalo druzega nego brzo oditi od velicega zevaj oče ga groba. Dne 16. oktobra je dal povelje na povratek. Nekaj časa je premišljeval, da bi udaril na Petrograd, a končno določil na povratek čez Kalugo. Dasi je bila njegova ar-
skemu earu velike vspehe v vojskah proti Turčiji. Da bi pa cara Napoleon še bolj užalil iu ponižal si je hkrati prilastil oklenburško državo, ktere knez je bil v sorodu s earom. i 'Mali Korzijanee"
brez odločne bitke. Dne 7. sept.jska, a vojaki so bili demoralizi-se je bila pri Borodino krvava rani in v njih vrstah ni več vla-bitka. Rusi so sc zelo hrabro bo-! dala disciplina in vsa armada je jevali, a konečno so vendar pod- bila bolj podobna potovaleem, legli. Francoska armada je štela' nego redni armadi. Napoleon je 100,000 pešcev in 28.000 konje- poskušal kar je bilo mogoče Runi kov
* Carigrajski psi.
Bolgari pojdejo kar naravnost na Carigrad... Tako sem čital v časopisih in naglo sem poiskal lepo knjigo "Oriente"', ki jo je spisal špansko-italijanski pisatelj Blaž Ibanez. da se hitro in dobro orijentiram v Carigradu.
V tej knjigi sem naletel na posebno poglavje o carigradskili psih. Čital sem bil že prej v nemških knjigah o teh psih, a šele Blaž Ibanez me je o njih podučil.
Danes menda ni več teh psov. Za časa mladoturške revolucije so izginili. Menda so jih Mlado-turki pregnali, a prej so več stoletij gospodovali v Carigradu. Blaž Ibanez pravi, da so do mladoturške revolucije reprezenti-rali mestno policijo caridradsko. Imeli so svoj posebni resort: skrbeli so za javno snažnost. Samo tem psom se je bilo zahvaliti, da niso bile mestne ceste polne gnoja in pocrkanih živali. Leta 1910 so pač ustanovili za Stambul, Pero in Skutari nekak municipij, ki je kupil nekaj voz za škropljenje ulic in najel nekaj čudovito indolentnih cestnih pometačev, ali starega privilegija pasjega rodu ta novotarija ni omejila.
Benetke imajo svoje golobe, ki jih je nekdanja republika mnogo stoletij gojila kakor nekako na-cijonalno institucijo. Carigrad je imel svoje pse. ki so jih Turki gledali s posebnim respektom, kakor da bi bila od teli psov od-eksistenca Turkov na ev-
4'rodbinski dogodki" so časih za celo uro ustavili ves promet v dotični ulici, ne da bi se bil kdo pritožil.
Blaž Ibanez pripoveduje: Prve noči v Carigradu so bile zame strašne. Stanoval sem v hotelu, ležečem ob glavni cesti; bila je jasna noč. mesee je svetil — psi so pa tulili, tulili in tulili, tako grozno, da bi se bil najraje ustrelil. Naslednje jutro mi je star Turek rekel: Kadar v Carigradu psi ne bodo več oblajali meseca, se bo začel podirati polumesee na Aji Sofiji...
Psi več ne lajajo.... Bolgari pa pravijo, da pojdejo kar naravnost na Carigrad. Joško.
Rusi so pa imeli 114,000 som oditi in tim preje priti čez je koli. - no prišel do prepričanja, j pešcev iu konjenikov, ter 14,000j rusko mejo. med tem se je pa Ivu-da ui prostora za dve velevlasti i brambovetev, večinoma kmetov, j tusoff zelo potrudil kolikor mo-jvlsna.
na svetu. Zanašajoč se na njego- kteri so bili oboroženi samo s su- goče škode napraviti francoski; roPsklli tleh- 111 odkar so ti psi bese(ja 0 turških
armadi. Huda zima, pomanjka-j iz^inili' 3e lia tisoče in tisoče pra nje živeža in moralični propadj vovemih Turkov, ki so prepriča
licami. Od
"velike armade" je 30,000 mož.
vo velikansko srečo in njegovo j
nezahajočo zvezdo, je vedno de-' obležalo na bojišču loval na to. da nastane vojska « Rusi Pa zgubili 45 000 mož. Rusijo. Zelo je bil celo prepričan .ie bila najbolj krvava bitka
Turški častniki in avstrijski.
"Slov. Narodu" v Ljubljani piše prijatelj : Pred tedni sem se vozil z dvema tovarišema iz Skoplja v Macedoniji proti Ri-stovcu. V istem kupeju je bilo več turških častnikov, ki jih je turška vlada poslala na čelu njihovih vojev proti upornim- Albancem v Veles. Ko so Albanci zapustili Skoplje in se vrnili k svojim ognjiščem, je vojna uprava poslala te častnike na srbsko in bolgarsko mejo. Nekaj teh častnikov se je vozilo z nami. Prepričani, da nas ni eden od teh častnikov ne razume, srno prav neženirano govorili med seboj slovensko in če se ne motim, je celo padla marsikatera ostra razmerah. A kako smo se začudili, ko so ti turški častniki jeli z nami govo-
To j francoske armade, vse to ni dalo 1 nJa, da se bodo morali kmalu se- i riti v gladkem maeedonsko-slo
da bode njegova velika armada kar so iznašli puške, tudi ruski / lahkoto premagala "orjaka na general Bagration je padel v bit-ločenih nogah"' in Rusijo napra-j ki.
vit za podložnico Francije.	v Moskvo ji bila odprta. Ko
Napoleon l. ni poznal besede i zmagujoča armada Napoleonova
od: nikakor več računati na kako zmago. Vsa poročila iz onega časa se slagajo v tem, da je Napoleonovi armadi manjkalo živeža, in da je lakota hudo gospodarila v njih vrstah. Pomanjkanje in te-
liti na azijsko stran. Kako jim je neki zdaj pri srcu, ko eitajo, da pojdejo Bolgari kar naracnost na Carigrad...
Turška tradicija pravi, da so pradedje teh psov prišli kot
"nemogoče", zato je napravil | tiue septembra 1812 žave so se množile. Neprenehoma	spremljevalci turške armade iz
orjaški in zelo predrzni načrt do »orogomilovi vrat svetega -jih je pa tlldi nadlegoval sovraž-	notranje Azije. Ko je ta armada svojega sovHfznika — Rusijo po- je Napoleon čakat kedajUij^ tako je nekoč zadnji del ar- j zasedla Carigrad, so se psi utabo-iski.ti v BjAgovej deželi in jo po-: J-™^ odposlamstvo m prinese made pod poveljstvom maršala rili v razvalinah razdejaneja me-
polnoma razdrobiti. Od leta 1811 Ključe Moskve. Toda minula je Davout komaj utekel popolnemu	sta. Ti psi so bili bojeviti in po-
so na l'[ aiicoskem nabirali voia-! l"aJ<1 uro- a "dice se ni prikazal. | Ulličenju. Vedno je snežilo, bela	manjkanja vajeni; spremljali so ke, ukazal podložnikom dati mu iNapoleon skoraj m hotel vrjeti. odeja je pokrivala armade, prisilil Avstrijo in Pru- i ko KO mu vrnivši se pobočniki po
ijo da so mu dale pomožne voj
. ročali. da v mestu ni videti pre-
si
ne oddelke. Prusija se je morala
zavezati, da bode dovolila fran-!iina lla ulicah. Se le ko so v me-
ja bivalcev, in da vlada smrtna ti-
vso ravan in1 turške vojake na več stoletij tra-leden sever je bril. Nikjer niso jajočem potovanju i/, osrednje vojaki našli zavetja, stanovanja | Azije do katedrale sv. Sofije in in Živil. Vso pot so zaznamovali I se 2li torej čuditi, da so bili umirajoči, ktere so vsled gladu,
e.eki armadi prehod skozi njenol^tu prijeti tuzemci pnpovedova- mPaza aU luuk podlegli, dalje' državo iu jo s živežem preskrbe- lK "a *e plemstvo m bogatejši j trupla kouj< profi vrženega orož-In ter dala 20.0<X> mož broječo Lescam Moskvo ostaviti, da je zapuštenili voz in topov. V armado. Pot proti Rusiji je bila veema his praznih, le siromašno zelo obupnem stanu so tavali po Napoleonu odprta. Z veliko ar- '.Moštvo je zaostalo, je napravil i snežni puKavi. Potem je imBtai0 m ado 450.000 mož je Napoleon A apoleon zelo eipereu obraz in dne 24. junija 1«12 prekoračil takoj je slutil, da bode vse to o-r.-ko Nieuien. preje pa je imel v sodepolno končalo, zato je dal u-Drazdauali isijajno posvetovanje kaz armadi, da hiti v mesto. Fran-z raznimi knezi, preskim kraljem coski vfjaki so bili mnenja, da in iivstrijskim cesarjem. V kra- bodf; vendar enkrat konec njih ljev. in yrt. dališ.-u so postavili trpljenju in tavanju, zato bili ze-sohi.-ni te tape 1 z napisom: "Ma- veseli, toda to veselje se je ko in svetlo je solnee ka- jk,UalU »PreiUCIlilo V Strah, ker »r On". "Vrlikej armadi" je i	*<N (la ^ Moskva po-
dilo se 110.000 mož broječa po-!dobua vcUk,mu i>ukopali.šču. v
uprav človeške popularnosti.
Včasih se je govorilo, da je bilo teh psov do 80 in celo do 100 tisoč v Carigradu. Tedaj je neki
južno vreme, pota so se~ vdh-ala"!:1>°tl«industrijalec do kolen je bilo blata. Le s 40.000 : ponudl1 turskl vladl °^omno možmi in nekaj topov je Napo- jsvoto deliai'ja- et; m.u dovoli. da leou dospel dne 9. nove mbra v!pusti te pse Pobiti iu "3ih kože Smolensk. V bojih pri prehodu Pobrati. Vlada pa se je ustrašila čez reko Berezina od 2;j. do 28. ^udske ncvolje in je ponudbo od-
vanskem narečju. Ti turški častniki so bili torej vešči jezika ma-cedonskega krščanskega prebivalstva. Ce uvažujemo, da so bili do leta 1909 v Turčiji kristjani izključeni od vojaške službe in da vsled tega častnikom ni bilo treba znati drugega jezika, kakor turškega, je to naravnost presenetljivo dejstvo, zlasti ako primerjamo razmere pri nas (v Avstriji). Kako pa je pri nas, v Avstriji? Pri avstrijskih polkih je večina častnikov, ki nima pojma o jeziku možtva. In vendar je zlasti v vojnih časih naravnost neprecenljive važnosti, da se ofi-1 cirji lahko sporazume z vojaki v j njihovem maternem jeziku. Na Turškem to znajo po zaslugi ceniti, v Avstriji pa se smatra to za bagatelo. Ničesar dobrega se sicer ne moremo naučiti od Turkov, v tem oziru pa bi jih naša (avstrijska) vojna uprava lahko posnemala v svojem lastnem interesu.
Ill Veliko 111 SVl
ko
•oječa po možna vojska. Bila je to vse skupaj zelo dolga vrsta z nad 1000 topovi iu vso vojno potrebščino. Vsakdo je bil prepričan, da bo-
mestu so vgledali le otroke, bolnike, pohabljene in pravo sodrgo. Kedo pa za more popisati Napoleonovo grozo in njegove arma-
de tu velika armada priborila ve- ^ ko Prvi dau njegovega vho-tiko zmago Napoleonu in Rusija da v m«"sto — dne 16. septembra za ved no, ali saj dolg Čas potep- ~ v Moskvi vzbruhnil požar in lala. Napoleon sam je bil trdno to ua ra/nik uiestili. V Moskvi je prepričan, da bode ze s par liu- j manjkalo gasilnih priprav, iu dimi udarci in večjo zmago so-|kmalu Je bil° vse mesto v plame-vražnika kmalu ugonobil iu ga ,1111; v kilvlh dneh je petpetin hiš, prisilil, da bode prosil za mir in j večiuoma lesenih, bilo vpepejje-se udal vsem željam zmagovalcu, jIuh ! ^Panje na čedna zimska pre-Vojni načrt jc bil udariti v!blvallSča 1,1 dobro hrano je hkrati Moskvo, v tedanje stolno mesto »P^valo po vodi!
Rusije. Glavna Napoleonova armada je bila središče, levo krilo bili Prusi s zapovednikom
Požar Moskve ni pripisovati nesrečnemu slučaju, ali da bi ga zanetili kaki fanatiki, pač pa je naj-mai>alom Macdonaldom, desno | brže to prouzročil governer grof krilo pa Avstrijci s cesarskim j Rostopcin in njegovi ljudje, sa-vnjvodom knezom Schwarzenber- j mo da so Prisilili 'veliko armado' goni. Mnogo -dabejši ruski arma- lla Povratek. Napoleon sam se je di sta zapovedovala maršala Barclay in Bagration. Ta dva sta
novembra pa se je velika armada popolnoma razbila; od vse te je dospelo v Vil no le še 15.000 mož.
Požar Moskve, propast "velike armade" in naravne neprilike na
Cesar Fran Josip o položaju.
V politiških krogih je. vzbudi-
bila.
V tej nekdanji pasji republiki carigradski — psi namreč niso
imeli gospodarjev — je vladal jla veliko pozornost beseda, ki jo! precej strog socijalen red. Vsaka) je tc dni izpregovoril cesar Fran j ruskih planjavah so ljudje sma- j PasJil rodovina je namreč imela j Josip napram predsedniku avstr.' trali kot božjo kazen Napoleonu, isvo j ° posebno ulico in nekakega delegacije, Dobernigu^ Obrnil se! Izpolnile so se besede: "Z mošt- j patrijarlia, ki je strogo pazil, da j .ie k njemu in dejal: Želim, da bi
se ni kak tuj pes priklatil v ta j bil skoraj rešen ta težavni polo-
'žtij. Politiški krogi so mnenja, da se te cesarjeve besede nana-
voni. konji in vozovi jih je Gospod kaznoval!" Vsi razumni in hladnokrvno misleči politilcarji so bili mnenja, da je Napoleon doigral svojo vlogo. Velik kamen se je odvalil iz prsi narodom in knezom. Nepremagljivi Napoleon je bil premagan po hudih elementih, in ves svet je upal, da se kmalu reši njegovega nasilstva. Toda Napoleon še ni hotel priznati, da
revir. Ce je lakota prignala kakega psa iz druge ulice, se je lakaj vnel boj. Vsaka pasja fami-lija se je držala svoje ulice iu če ni bila posebno izstradana, je niti s klobaso ni bilo izvabiti v drugo ulico.
Psi so kaj različno izgledali. V Peri in v Galati. kjer so večino-
šajo na težavne komplikacije na Balkanu, obenem pa tudi na razdejane razmere na Ogrskem in neznosni položaj na Hrvatskem.
,	, ma line trgovine, so psi strašno
. JG lljegova ^ra zgubljena. Dne 2.js!ubo iz„ledali: bili so Hestradani
decembra 1812 se je vozil na kmečkih saneh in žalostni ostanek njegove armade ga je spremljal skozi Varšavo, Draždane, Maine v Paris, da je še rešil svoj prestol in tudi takoj pričel zbirati novo
in ušivi, kajti tam je bilo v izlož-
ala branenje po načinu
moral umakniti iz goreče Moskve 1 v°.i*ko- Leta 1813- ko so se razni in se preseliti v Petrovski park. jknezi m kralji bojevali za osvo-Požar Moskve pa je prouzročil bojenje iz Napoleonovega jarma, »»Kakega vojnega ripovodnika Itudi- <*» -H PribelM sodrga pleniti.!« ^e se® »u tja priboril kak* aaa-Wellingtona, ktero je ta z vspe-|V°jakl tudi Pozabili na svoj bom dosegel na Portugalskem; red in Penili v goreče hiše in ob-namree deželo opustošiti in voje-1 J^uem z rusko sodrgo plenili vati nazaj pomikati do utrdb kar Je vpleniti dalo. Grozna so pri Drui na reki Dina. Kmalu se Poročila zgodovinarjev o pozve-j. poka/.do. da teh utrdb ne mo-|rinaI,ju ^»ge i" soldateske. Na-reta tlalje braniti. Tako se je ru- Poleon je poskušal z najstrožjimi ska armada \edno bolj daleč po-1 naredbami zap reči t i opustošenje, mikala v deželo in v tej *ili tudi'a,i Di ^ ^u posrečilo. Ko je Napravo zadela, ker je sovražnika j poleon gledal ogromen požar je z a se boj vabita, a ni se podala v ' prestrašen zaklical: 'Tu so Scitrt' kako odločno bitko. Napoleon jeiTudi ie zapovedal mesto gasiti, bil valed tega preaeneten, kerlda bi mesto ohranil; ravno tako
mu i-e je ruska armada vedno j i« ukazal vsacega požigalea, akoj skrbi države za omejitev pijan-odtegnila večji bitki in se le bra- so tudi bili vojaki, takoj obesiti.
Dne 24. septembra 1812 so postavili pred vojuo sodišče 26 poži-galcev. Deset so jih obesili, 16 pa spustili, ker ni bilo dovolj dokar zov zoper nje.
nila, zato je že pričel premišljevati na jmvratek. Male praske z Rusi so mu armado vednq manjšale, potem je huda vročina nadlegovala ljudi in živali, a pričelo se je tudi oglašati pomanjkanje živil. Francoska armada ni bila .vajena vojne v obrambo, naj mu
go, a konečno vendar podlegel skupnemu sovražniku in bil pro-gnan na otok Sv. Helene.
Na anti alkoholnem kongresu.
V- Solnogradu na antialkohol-nem kongresu je te dni socialno-demokratski poslanec dr. Scha-eherl ostro kritiziral ravnanje avstrijske vlade, ki pošilja na antialkoliolnc shode svoje zastopnike, ki govore zelo lepo o
cevanja, v državnem zboru pa je proti zakonu proti pijančevanju iu proti temu, da bi se omejil konsum žganja. Ostri napad dr. Schaeherla je dal povod deželne-
bah sicer vse polno lepih stvari, a nič takih, ki razvesele in uto-lažijo pasji želodec. Nasprotno pa so psi v turških ulicah, kjer . je polno trgovin z zelenjavo, prav zadovoljno izgledali.
Turški pregovor pravi: Ce bi bilo mogoče se s samim gledanjem kake obrti -naučiti, bi bili carigradski psi sami izučeni mesarji. V Carigradu ni bilo mesnice, kjer bi ne bilo po 20 do 30 psov graviteeuo sedelo. Ti psi so se vedli kakor dobrovzgojeni ljudje: proseče so gledali mesarja. nepremično so ga gledali in čakali, da kaj dobe... večkrat so seveda dobili udarec z jermenom kakor kosti, zakaj tudi turški mesar postane nejevoljen, če mu truma psov zasede prag in odganja odjemalce.
Vobee pa so Turki res nežno skrbeli za te pse. Če se je kateremu psu zljubilo, da st je vlegel sredi ceste in zaspal, je kočijaž
j mu predsedniku grofu Schaff-Dne 19. septembra jc Napoleon gotsehu in ministrskemu pred-ostavil z ostankom armade Mosk- sodniku, da sta demonstrativno vo. todu to je bilo begu podobno,[odšla od zborovanja.
Avstrijska vojaška patrulja aretirana.
Avstrijska vojaška patrulja pod vodstvom poročnika Sekere-ša je 25. sept. zašla na srbska tla. Bila je aretirana in internirana v belgradski prefekturi.
Po posredovanju avstrijskega poslanika v Belgradu, legacij-skega tajnika pl. Pfliigla, so ujeto patruljo, obstoječo iz ogrskih domobrancev, 27. septembra prepeljali v Zemun na hrvatska tla.
3
Ne odlašajte!
Ko imate obistne ali jetrne neprilike, katere lahko spoznate po sledečih znakih:
bolečinah v ledjeh ali	oteklih nogah ali
sklepih,	členkih,
temno barvani vodi,	neprijetnem okusu v oteklosti pod očmi, ustih,
usedlini v vodi,	vodnih neprilikah.
ne odlašajte — ne zanemarjajte jih, pričnite zdravljenje takoj s
SEVEROV1M
ZDRAVILOM ZA OBiSTI IN JETRA
(Severa's Kidney and Liver Remedy)
Najboljši učinki slede njegovi rabi. Primerno je za stare in mlade ljudi obeh spolov. Cena 50 centov, večja steklenica $1.00
Da ozdravite prebavne neprilike, da okrepite želodčne mišice in da si pridobite redno delovanje črev, rabite
Severov Življenski balzam
(Severa Ts P>alsam of Life) Cena 55 centov.
Ker je zdravje celega ustroja odvisno od zdravih črev in jeter, bi morali ljudje, ki imajo zabasana in bolna čreva, uživati
Severove
Kroglice za jetra
(Severa'« Liver PHIs)
Kadar potrebujete zdravila, naj bodo Sev-erova. Prodajajo jih lekarnarji povsod. Zavrnite nadomestitve. Pismeni zdravniški dobite takoj, ako pišite na
mM m		: - CEDAli RAPIDS f?A wO. Iowa
w.	p-' v; ....... .v |	
		
		
Društvene tiskovine!

T
*****
ISOČE * * *
zahval ima naša slovenska, linijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovine od slovenskih urusievpo ccli Ameriki.
MILIJONE * ^
tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir; zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izdelujemo vse mogoče tiskovine po najnižjih cenah. Točna in vestna postrežba. Slovenci, naročajte svoje tiskovine v slovenski unijski tiskarni.
Clevelandska Amerika,
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
Vprašajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili ai bodere nekaj denarja.
Rojaki!
Slovenci!
Vrhničani!
Izmišljena zarota proti srbskemu kralju.
Zunanji korespondenti nekaterih francoskih in nemških listov so poročali te dni, da so odkrili v Belgradu zaroto proti srbskemu kralju Petru, ki jo je insee-niral črnogorski princ — Jurij! Vest je popolnoma iz trte izvita, kar je že takoj razvidno iz dejstva. da Črnogorski princ Jurij sploh ne eksistira, in ji je edino le namen, da bi motila prijateljske odnošaje, ki so Vzadnjem času nastali med belgradskim in cetinjskim dvorom.
skrbno pazil, da se mu je umaknil. Če je psica pod milim nebom { vrgla mladiče, je dobri Turek' ^ SAMO 1 DOLAR DOBI-prinesel škatljo ali košaro slame, I VATE "GLAS NARODA" SKO da so mladiči mehko ležali; takijZI 4 MESECB VSAK DAN.
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja ie
Občinska hranilnica na Vrhniki.
Posluje še le tretje leto in se ji je zaupalo že nad en milijon sedemsto tisoč kron RranilniH vlog.
V to hranilnico nalagajo tudi sodnijeaenar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Vložon denar obrestuj« po 4|0j0 brez vsakega odbitka.
Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in rso davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba v ti hranilnici — tudi v slučaju vojske je popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar Je na Občinsko hra nilntco na Vrhniki iu NE v kako drugo manj varno hranilnico ali posojilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugik hranilnic in posojilnic kot gotov denar, ne da bi se obiestovanje kaj prekinilo.

i! i! i! i!
i!
I! i!
H
S




"3LAS NARODA"
(Slovenlc Dally./
Owned and published by the 4lov«nlo Publishing Co.
(»corporation.) /RANK SAKSER, President. V«%NKQ PLEHKO. 8©cret»r?.
IX>C!S BEKEDIK, Treasurer.
Vojna daje špekulantom vsikdar dobrodošel povod, da poskočijo
ei. Na redni mesečni seji je sklenilo naše društvo, da se udeleži
Pla« e of H	of the corporation and
iddnv-f ■ ' ' t? officers . 82 Cortlandt ttmst, L u Eity. N. y.
s eenami. To se je zgodilo tudi i veselice, katero priredi žensko sedaj. Zato "sveta vojna"... društvo "Zmagonosna Krona"
št. 184 S. N. P. J. dne 19. okt. v .	f	..j., dvorani S. Repovič na 15. ulici.
Slovenske vesti lO dopis?. , Nadalje je sklenilo, da tisti člani, kateri se niso udeležili naše veselice dne 4. julija in tudi še niso plačali en dolar v blagajno.
American Plate Glass Compa-
Hal položi dar, domu na altar".
2• celo leto v: Can a '«».
R->1 k ta.
itO /« IDF
l > ta rr.
" po
Manhattan, Ne* York ny v James City, Pa., katere o- Ja istf> poravnajo do prihodnje
glas prinašamo v današnjem Ii-!seje. Obenem hočem tudi vse od-Stu na drugem mestu, je na gla- j boruike, kateri so biU izvoljeni sij. da delavci v njenih glažutah | za bodof.e leto? imvesti, in sicer:
itt. za Ameriko in
<3.00 1.50
York . .
\'ew York.
(t
Težak boj bijemo Slovenci za svoj narodni obstanek, za obrambo svojega jezika in svoje dedne i grude.
Lepa je slovenska zemlja že sama po sebi, še lepša, ker je naša j domovina in dragocena dedščina po naših pradedih. ki so žrtvovali ; za njeno obrambo cesto svojo kri; zavidajo nas za njo drugi narodi
4.00 s nimajo povoda za pritožbe. Slo- r Peternel predsednik- Ivani- * , - -	, i -	i-, - ,
1	' preuseuuiM., iw»U;in tekmujejo med seboj z veliki-,
rcp>
>.a .
rt ?t»
"■G LAH NA'
▼zem.-j r
Nemila naša soseda, na severu Nemee, z juga Italijan, vporab-
»C<3»t
2.00 vence sprejema prav rada na de- pinril-n£„L- nodnr^d^dnik • losin I • - . - , , - -j , - - i 4. no'	.,	. rianinseK, poapieaseaniK, .Josip m, žrtvami, kilo si pridobi preje
o o. m kakor je razvidno iz ogla- rvi^v, r tQin;L-. EVan ir„v|.„i !• - .	' .
... . . J t ... , ? , LtoIod. 1. tajnik; t i ail tfurian, m več- tepa lepega in svetovno-. sa- Jlh sedaJ z°P,Jt	ker ,ma II. tajnik; Josip Usman. blaga j- i važnega sveta
i/haja vsak danT v,'llk° narofl1- Kdor zna delatl iiik; Josip Kampuš, Ivan Furlan lj in prainikov.	v glažutah, ima sedaj priliko, da in Mihael Darovec, nadzorniki;
- > ARODA" S y;asiKura 1>ri tej tvrdki lep za" Urban Istenie, vratar; Fran Bek. ljata vsa mogoča"sredstva, da si-j ." the P« ople")	služek.	| poslanec; Veneeslav Peternel, Jo-! rita svoje ozemlje na škodo naše
ua\, i-pt fcondava and Cleveland, 0. — Naznanjam sjp Burcar in Louis Darovec, za-, domovine in našega naroda.
vsem sorodnikom in znancem, dajstavonoše; Karol Vertovšek, a-i Tam, kjer se ne da pokupiti na-i — je tukaj umrl moj brat Fran Pe- merikanski zastavonoša. — V so-!šega sveta in naših ljudi po nem-rušek, doma iz Sajoviea štev. 15 boto dne 12. okt. je prišel v našo i škein društvu "Sfidmark", sku-j
:"NoWork-NoPay* The Workingman's Problem
Zanemarjen prehlad.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na
ime in sidro na omotu.
Slovensko katoliško
E—	B
Holiday f. Sulwcrip'wn yearly $3.00
(rtlf km.nt " on ngreemant.
| F. AD. RICHTER & Co., 215 Pearl Sfreet. New York, n. T.
I > -Or- IiichterjeVf. Conpo Pilule olajšajo, (-."•c. ali 50c.)
)
pnpi-i lire z po-ipisa ia osebnosti se ne
Itontit\' biseren o.i poeiljati po — Money Order.
Pri epreirvtnbi kraja naroT-nikov
Ero-inin, ri* « nam tndi prej^nje ►lvenllt^Jbo naznani, da ' reje najdemo na- lovi a.
Dopisom >n o^iljatvam l aredite ta na-iSov •
"UI.A i NARODA"
52Cortlandt St.. '
pri Ribnici na Dolenjskem. Tu ka; zapušča žalujočo ženo, sedem* otrok, dva brata in še enega brata v domovini. Bolan je bil dolgih deset mesecev, umrl je dne 15. okt., pogreb je pa bil 17. okt. Bil je pri dveh društvih, pri dr. sv. "'"ida in sv. Jožefa; zadnjemu
naselbino Ethin Kristan in je ho-1 »ata nam potujčiti agresivni šol-j geš, nevarnost je že v tem, ako se tel predavati o socializmu. Pa
iski družbi "Schulverein" in s pomočjo odlaša. Kako težko je kaj se je zgodilo? Kmalu bi mu|"Le^a nazionale" slovenske otro-j v toliki potrebi pomoč odreči, a bil govor zabranjen. Že se je!ke< vdihajoč jim nemškega, oziro-, vendar se je to moralo zgoditi Že zbrala lepa množica Slovencev,'ma italijanskega duha m sovraž- j večkrat, ker ni sredstev: družbe Slovenk. Hrvatov in drugih Slo- nost_do vse"a' kar J_e slovenske-j no vodstvo ie v velikiu skrbeh
vanov iz Springfielda in okolice, kar pridrdra avtomobil s pol du
je napravilo lep pogreb. Bodi mu jcata šerifov in z mestnim župa-
Nev York City, blag spomin! — Jakob Perušek,
ga. Tam, kjer nam določujejo u-
J<
kako vzdržati zavode, ki so že u-
sodo tuje večine, uničujejo namL^j.^ Jn iih izpopolniti
nase manjšine s tem, da nam ne | smislu storjenih vodstvenih skle-dovoljujejo sredstev, s katerimi
Tele:l.n l'i87 Corl'an-lt.
Koncem tedna.
—o—
Napadiilec na col. Roosevelta p.j<- ni mislil, da je napravil s svojim zloi-jnskiin in vse obsoje vrednim < inom reklamo za "Ted-
dy jakatere ni preplačati. * *
*
Napadalec je Nemec, toda radi tfga ii' maramo očitati nemške-ni.i narodu tega zločina. Tako mi. K iko bi pa rohnelo nemško časopisje, če bi bil napadalec kak Slovan!
* * *
Kakor ji- videti. balkanske mah- država preklicano malo zn i r ni jo /a "mirovno posredovanj*'" vfh-vlasti. Balkanske države pae dobro poznajo pohlepne željt \ i. ki se jim usiljujejo
k< »i " pri jat »dji
# * '
Lomhniski li-ii menijo, da bi
brat.
Fort Smith, Ark.
Slovenski
nom. Bilo je namreč županu po-)bi se mogli kulturno" in gospodar-!
roeano, da misli Etbin Kristan bolj o anarhizmu govoriti nego
rojaki smo se zadnji čas začeli o socializmu. Zupan se je hotel o zelo zanimati za lastne farme. V tem osebno prepričati in je tudi našem listu sem čital oglas g. A- dalje časa govoril s Kristanom dolfa Mantela in takoj sem se po-;in slednjič mu je dovolil govor.
dal k njemu. Ko sem dospel do urada, sem bil kaj prijazno sprejet. Z g. Mantelom sva se podala do Ellis Junetiona in odtam z vozom po farmah, katere ima na prodaj. Jaz in še dva druga Slo-
Kdo je bil tega kriv, lahko vsakdo ve. V govoru je Kristan dobro udrihal po amerikanskih izkoriščevalcih delavskega ljudstva, priporočal je tudi toplo, da naj delavci vedno in povsod
mogel
spioŠ 1 i '
dež je ples 7.
Dob t ni kongrf rolinu i• a
namera \ ;i Itero! . i. Johaiin -t zrakoplov
merijo v <
zraka. T«
samo čudež preprečiti klanje na Balkanu, ('u-v resnici ta. da se krvavi
davno ni začel. • *
*
< je. da se je vršil tnirov-m-cs \ Ženi-vi in ne v Be-■:i Nemškem, kamor so ga v:ii; prvotno sklicati. V velikem travniku v ti. j. snidejo te dni <, e • vs. .a sveta, da se ii' metanja bomb iz ospešuje mir!
Ne': 1	padu meni. da bi
1'icipoi.f	ji lažje [»ogrešil
,r]• na'i.	.or marsikateri od
nas '.IT	mi slučaju bi nam
bilo 1"> c* .* jtreveč.
* * »
Spod* - nator Borimer upa al svo;o nedolžnost v de-letin. Deset let je dolgo ča-c.ts je zlato -— koliko de-ga bo tetiaj stal njegov do-
do ka; set i h sa — na rja kaz?
venca smo kupili vsak po štiri- složno skupaj držijo in naj bi se deset akrov. Rečem lahko, da je kar je mogoče tudi v politični malo tako lepih krajev, kakor so'stranki organizirali. Predno pa v Crivitz. To bo enkrat ena naj- je Kristan govoril, mu je tukaj-lepšili slov. naselbin. Na lastne |šnja slovenska godba v pozdrav oči sem videl, kako lepo obrodi I zaigra la in pevsko društvo "Pre-krompir, zelje, korenje, žito, de-1 sem" mu je zapelo. Po konča-telja. sadje: človek bi kar gle- nein govoru je sledila plesna za-dai. Zrak je svež in čist, dobra |bava- — dosip Golob, voda in studenci in v bližini ne- Milwaukee, Wis. —
sko razvijati kot Slovenci na rod-
Proračuu za leto 1913 kaže dohodkov K 140.000. stroškov
X« Xedlnjen© države Severne Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania
ODBORNIKI l
Predsednik: MARTIN GBRCMAN, Bo* SSI, For«! aty, ML
Podpredsednik: JOSEF rETEUNEL, Box »6 "Wlllock,	>
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa.	;
H. tajnik:: STEFAN ZABRIC, Box B08, Conemaue*, P*«
Blarajalk: MARTIN MUHlC, Boi 617. Forest City, Pa
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAROL S ALAR, Boa S47, Forest City, IP®. L. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Plttabur«. F>
H.	nadzornik: FRANK SUNK, 60 Mill St., Luzerne, Pa.
in. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 2»» Cor. N. — trd St.. Ko«k Bprtns*, »Trt
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR.: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box CollinsvilJ«, IU.
I.	»crotnlk: MARTIN OBERŽAN. Box 61, Mineral, Kini.
H. porotnik; ANDREJ SLAK, 771S lssler St., Cleveland,
VRHOVNIZDRAVNIK: Dr. J. M. BELISKAR, «127 St. Clair Ave., Cleveland, OMlC-
Dopisi naj se poilljajo L tajnika IVAN KILBAN, P. O. MOU I IT f. firNl City, Pa.
Druitveno glasilo: "GLAS N AKO DA",
NO VESELICO v "Lidenkranz Hali" v Brooklyhu.
ZAHVALA.
_ v	rein potom se najtopleie za-
Društvo sv. Frančiška priredi hvaljujom j. K JednotL ka.
kakor obica^^udi letos dne 31. kor t di £1	^
decembra SILVESTROV VEČER
loj zija Štev. iS v Rock Springs,
ni zemlji. Tako nimajo Slovenci;	P'1
na Koroškem slovenskih ljudskih j t 3	PrimanJklJaJa v soboto' dne 1- februarja 1913 w J
šol, v Trstu, ki je največje sloven-!K 194'8;j0	" ' • LETNO VESELICO v dvorani "	tdk° tm
sko mesto, nimajo niti enega raz' te7n važne,n	težkem delu ("Delavskega Sokola" v New
za
reda slovenske ljudske šole. a po |išče družba prijateljev med Slo-mnogih obmejnih krajih izgublja- venci in dobrih rodoljubov, s mo šolo za šolo. pokrajino za p0-!katerih Pomočjo bi nadaljevala krajino. Iz teh ogroženih pokra-i svoJe blagoslovljeno delovanje.
Tako so slišali naše vabilo tudi mnogi rojaki v daljni Ameriki, ki so spominjajo v ljubezni svoje
lašemu narodu in slovenski do-j rodne domovine in so s poslanimi |noV6mbra 1912 v pr0storih bra-novini. sklenili so I. 1885. previd-1 prispevki naši družbi zasvedoeili |toy yogrič v Brooklvnu druiin-ii slovenski rodoljubi ustanoviti: svojo slovensko zvestobo. Iskrena jBlr_	„	A in
jin prihajajo obupni klici: Na pomoč !
Uvažuje nevarnosti, ki prete našemu
ni
družbo sv. Cirila in Metoda, ka- j jim hvala! tera gradi in vzdržuje slovenske j Družba sv. Cirila in Metoda se šole v onih krajih med Slovenci, j nadevu da jej dosedanji prijate-kjer se jim iz javnih sredstev ne | lji ohranijo svojo naklonjenost, da šol, v katerih bi se poučevalo : (»rosi pa s tem pismom posebno v na podlagi mat črnega slovenske- Ameriki bivajoče ^Slovence do-
Yorku.
Društvo sv. Jožefa priredi prvo soboto po Martinovem, t. j. 16. novembra, običajno jesensko veselico.
Društvo Sv. Petra priredi na : zahvalni dan. v četrtek, dne 28.
kaj jezer s prav žlahtnimi ribami. Največ je pa vredno to, ker zemljo kupiš direktno od gospodarja samega, ne pa od kakšne
Prosim,
priobčite nekoliko odgovora g. Lavriču na njegov dopis v Glasu Naroda z dne 21. sept. On, kot delegat S. N. P. J. iz Yukon, Pa.,
kompanije. Gospodar Božidar napada tukajšnje socijaliste kot
Kersten je zelo postrežljiv in gre v vseh slučajih farmerjem na roke. V mestu Crivitz imajo kmetijsko šolo, ker je za farmerje velikega pomena, mlekarno in tovarno za papir, katero mislijo še razširiti. Onim Slovencem, kateri si hočejo pripraviti svoj dom, svetujem, da naj se obrnejo do rojaka Mantela in našel bode vse t u ko. kakor oglaša. Zahvalim se mu prav lepo za njegovo postrežbo. C- kdo kupi akrov zemlje. mu povrne popolnoma vso vožnjo do eenta. Vrnili smo se vsi vest li uazaj v nadi, da bode-nio enkrat lahko neodvisni, da nam 11 bode potreba vsak dan
oderuhe in toži, da je njegova v resnici obilna oseba največ trpela. Ker se pa to očitanje ne tiče samo mene, temveč on očita to za greh vseh tukajšnjih socijali-stov, kateri pač po mojih mislih niso krivi današnje neznosne draginje. kar- upam, da mi tudi g. Lavrič potrdi, radi tega sem prisiljen stvar pojasniti. G. Lavrič je bil pri meni na hrani in stanovanju 12 dni. računal sem mu za vse skupaj $7, torej ne prav po 60č na dan. kar je v resnici oko-lu 10č na dan več, kot računam mojim stalnim boardarjem; into je menda vzrok oderuštvu, katerega so pa po njegovih mislih
ga jezika. Nemške in italijanske šole so nam potujčile mnogo, mnogo slovenskih otrok in nam v razmerju s tem skrčile meje naše domovine. Tam pa. kjer je postavila družba sv. Cirila 111 Metoda svoj učni zavod, zgradila je posvetno svetišče in krepko trdnjavo, kjer se vzgajajo odločni značaji, ponosni sinovi in branitelji slovenske domovine.
brotne podpore.
Prav tujina spominja, kako mila je domovina. In ko se, cenjeni rojaki, spominjate svoje rodne zemlje, svojih sorodnikov in vsega. kar vam je dragega na Slo-nevenskem, spominjajte se tudi družbe sv. Cirila in Metoda v ljubljani s svojimi darovi in bodite prepričani, da s tako podpo-
Družba sv. Cirila in Metoda je!ro Pospešujete nnjplemenitcjše
poslušali parne piščalke. — Kar krivi ]e tukajšnji socijalisti. To-v Jennv Lind, Ark., dela liko v Pojasnilo rojakom, kateri
se pa
tiče, ne svetujem nikomur sem hoditi, ker je vse prenapolnjeno z ljudmi. Vreme je tukaj bolj toplo, kot je navada v tem času. Pozdrav vsem farmerjem! — Tomaž Tereek.
Springfield, 111. — Po vsem svetu se budi delavstvo iz duševnega spanja in tirja pravic, ki mu gredo po naravnem pravu. Tudi tukaj v Springfieldu se je pričelo delavstvo zanimati za
svoje interese. Iz dogodkov, ki "Siv r. nt K-g Club" v Cleve- se vršijo, je spoznati, da bodo b. idil, ki i^-iva amerikanski na-j Slovenci v kratkem času tvorili jkot jajc. ; bi začel močno četo v delavski stranki.
ro
na pri viru bilo. <V bi koši do t h
••. a zla. Kako lepo bi mogel pripraviti ko-. da bi zaštrajkale!
Mrs. Woodrow Wilson je že naročila v Philadelphiji obleko za inavguracijo (ustoličen je) svojec;; soproga kf>t predsednika. Ali se ni nekoliko prenaglila ' V.,\ to bi bilo tudi še po 6. novi rnbru dovolj časa. In ako zniža njen soprog tarif, bi mogla naročiti obleko še cenejše v P.i-rizu.
• -»
Neko mlado d«*kle v Reading. Pa., je naprosilo policijsko pomoč proti svoji materi, ki sili mladenko, da naj poroči nekega premožnega vdovca.	človeka
kar Rine. kakšno zaupanje imajo ljudje v vse ga mogočnost oblasti!	•
Posledica
d
vin
balkanske vojne je, u^ediščutrgo-MfBWile cenr... /
Le tako naprej! Edino v tem je naša rešitev. Velikega pomena za nas delavce so pa tudi podporna društva. To smo lahko zopet raz-videli. ko je smrt dne 9. oktobra iz naše sredine pobrala brata Fr. Kramerja še v mladeniški dobi, štel je komaj 18 let. Zavarovan je bil pri društvu sv. Barbare št.
spadajoče v Forest City, Pa., katerega člani smo ga dne 11. t. m. spremili k zadnjemu počitku. Bodi mu lahka zemlja! Žalujočim starišeni in sestram pa izrekamo naše sožalje. Slovenci in Slovenke, ki še niste pri nobenem društvu, zavedajte se in pristopajte k društvom, dokler je še čas. V bolezni potrebuje človek podpore, katero dobi od društev, pa tudi po smrti se olajša beda ostalih. Najsibodi sin ali hčer, ki zapušča stariše, ali o-bratno, stariši. ki zapuščajo o-troke. vsem pride prav. Pri našem društvu se lahko zavarujejo
wmmmmmmmmnrnimmm
si žele obiskati Milwaukee, a si vsled dopisa g. Lavriča ne bodo upali, misleč, da jih bodemo tukajšnji socijalisti takoj na meh odrli. — Josip Žura.
Chisholm, Minn. — Tu v naši naselbini se je pripetila grozna nesreča. Preko jezera Long Fear so se podali na svoj dom v nede ljo zvečer trije Slovenci z malim čolničkom. Ker jih dolgo časa ni bilo od nobenega kraja, smo se podali na breg in tam smo našli njihove klobuke in eno suknjo Mestni župan Jos. Austin se je zelo trudil s pomočjo policije, da bi dobil ponesrečence na površje, toda do danes se jim še ni posrečilo. Čolniček smo našli na za-padni strani jezera. Ponesrečenci so: Anton Gorše, doma iz Do lenje vasi pri Ribnici, samski, za pušča tukaj sestro Josipino, bra ta Frana in v domovini staro ma ter; Tine Dolinar, doma iz Šiške pri Ljubljani, zapušča tukaj brata, v stari domovini pa tri nedorasle otroke in ženo ;. Fran No-san. doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, zapušča tukaj žalujočo ženo in 2 otroka, v domovini pa stariše. Samo Anton Gorše je bil Član društva sv. Jožefa K. S. K. J., ostala dva pa žalibog nista spadala k nobenemu društvu. — Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, naj vam bode ta slučaj v opomin! Ne čakajte prihodnjih sej, ampak precej pristopite ! — Žalujoč rojak.
Društvene vesti za Greater New York in okolici.
ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKO-
ustanovila in vzdržuje: na Štajerskem dvorazredno ljudsko šolo na Muti, 2. razred slovenske ljudske šole v Mariboru in otroške vrtce v Celju, v Gaberju, v Hrastniku (2), v Mariboru in v Ormožu. N'a Koroškem ima štirrazred-110 ljudsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Na Goriškem je družbena dvorazrednica z otroškim vrtcem v Krminu in v Gorici in otroški vrtec v Rocolu, v Rojauu, pri Sv. Ivanu, v Skednju, na Vr-deli in pri Sv. Mar. Magdaleni, pa šestrazredna dekliška šola na Acquedottu in druga enaka pri Sv. Jakobu s petimi sporednica-mi. tu je tudi deška ljudska šola petrazrednica s petimi sporedni-eami. Poleg tega se je v raznih krajih pospeševal pouk in tudi revnim učencem se je oskrbelo šolskih potrebščin.
Na slovenskem obrambnem in prosvetnem polju deluje družba izza leta 1885. in širi svoj delokrog v tisti meri, kakor jej dopuščajo sredstva.
Kolike važnosti je njeno delovanje. pričajo tisoči in tisoči slovenskih otrok, ki so se z družbe-,	21 Web<Jter st. Ncwarki N. 110 pomočjo ohranili našemu na- i peter petek, rodu. Saj se je poučevalo 11. pr. v -- 308 B- 6th st- New Tork' N šolskem letu 1011-1912 na družbenih šolah 1897 učencev v otroških vrtcih pa je bilo
lelo v slovenski domovini
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Andr. Senekovič, 1. r. prvomestnik. Anton Berce, 1. r. tajnik.
sko zabavo; v soboto, dne 4. januarja 1913 pa v Licderkranz Hali v Brooklynu 91etno veselico.
Društvo sv. Ane priredi v soboto, dne 26. oktobra 1912 letno veselico v "Schutzen Hall" v New Yorku.
Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" priredi v nedeljo, dne 24. novembra 1912
popoldne v cerkveni dvorani 135 druga ulica v New Yorku igro "Bratranec" in igro s petjem "Kovačev študent". Obširnejši vspored bode pravočasno objavljen in ined rojake razdeljen.
Osrednja podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda priredi v soboto, dne 25. januarja 1913 letno veselico v "Beethoven Hali" v New Yorku.
Društvo "Bratska Zveza" priredi v soboto, dne 30. novembra 1912 DRUŽINSKI VEČER v pro-
čali svoto $500. ki sem jo imel dobiti od Jednotc za smrtnino za mojo pokojno soprogo .Marijo Je-rala.
Nadalje toplo priporočam J. S. K. Jed not o in nje društva vsem rojakom sirom Amerike, pri kateri se vsak lahko zavaruje zraven smrt nine tudi za vse druge slučaje bolezni in poškodb in katera tako točno in hitro plačuje vse svoje obveznine. S spoštovanjem udani
Ivan Jerala.
Rad lii zvedel, kje se sedaj nahaja moje sestrc«siu ANTON ŠKAFAR. Doma je i/. Črne vasi pri Ljubljani. Pred dobrim letom je odpotoval iz Braddock, Pa., nekam na za-pad in od takrat mi še ni nič pisal. Zato prosim cenjene rojake. kateremu je kaj znano o njem. da bi mi sporočil njegov naslov. Ako pa sam to bere, naj se mi pa sam javi. ker mu imam nekaj važnega sporočiti. John Virant. Box .'»12. Imperial. Pa.	(17-21—10.
ISCE SE PREMOGARJE.
20 mož za nakladanje premoga 7. strojem, meliak premog, šest čevljev visoka žila, suh rov. dober strop, brez plina deveturno
štorih g. Henry Rupp v Brooklvnu in svojo LETNO VESELICO tup"/'"'^'"t"'" r o* , „
, , ' * £ ,	; The Columbus Iron & Steel Co.,
v soboto, dne 1. februarja 1913 vUT 4- ^	. ^
, ,	TT	T,J , , M art ing, layette Count v, AV. \u.
Lieder-kranz-Hall v Brooklynu u- Ar ,	u-
t>»	• .	olizo Monttromerv, \\ . v a.
Društvo Orel priredi svojo , 1-. .,1 1() .
PREDPUSTNO VESELICO dne '	' '__
15 februarja 1913 v Seliiitzen-Hall, New York, N. Y.
Hamburg-American Line.
POZDRAV.
Predno se podam na širno morje proti stari domovini, še enkrat' pozdravljam vse prijatelje 111 znance, posebno pa sobrate društva "Zvesti Bratje" v Lou-
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO : : PODPORNO DRUŠTVO : :
za Greater New York In okolico v obaegu dvajsetih milj. s sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1911. ODBOR:
Predsednik: LUDOVIK BE.VEDIK, R. 1. Bx 178,
Ridgowood, X. Y. Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, 66 Ten Eyck St.
Brooklyn, N. T.	. .
Prvi tajnik: vtNKo ZEVNiK.	ber< ] a > ter se Jim zahvaljujem
cor. Irving Ave. & Haisey si za jepo darilo, katero mi bode!
j ostalo V ved nem spominu. Nada- dobro poznathni parniki t.b dva vijaka:
i je pozdravljam vse Člane slov. i^SiseT1ln*u£UBt* Vl«°.rl"< America, Cinclnnat J	Cleveland. Prcsic?ent_Lincoln. President Orant.
godbe v Collinsburgu, Pa., in vse iste. kateri so me spremili na kolodvor. Lepa Ti val a vsem skupaj j za dano mi odhodnico. Zdrav-
Brooklyn, Orurl tajnik: ALOJZIJ SKRABAB, 424 Kant 9th St.
New York, N. Y. Blagajnik: FRANK g lO VA NELLI, 923 Garden Avenue.
Hoboken. N. J.
Nadzorniki: IVAN INTIHAR,
Redni Drckooceannkl promet Iz
NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG
gojencev
J.
Y.
1408. Koliko važnosti je družbe-1 Marks PIace (ulica) New York" N-no drlovanje, pričajo tisoči zavednih Slovencev, ki stoje na braniku našega naroda in v njegov blagor žrtvujejo lepe darove po naši družbi. Med tem ostanejo
nesmrtni veliki dobrotniki: Po-1 naJ se bratje in sestre blagovoli-lak, Kotnik, Fabjančič in gospa .1° polnoštevilno in pravočasno
Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. Veliki modemi parniki nudijo najbolje udobno« za primerne cene: ncprckosljiva kuhinja in postrežba.
Opremljani so z vaemi moJarnimi aparati.
Odhod it. INe>w Yorkai
! CLEVELAND - odpl. 19. okt 2 popol. | PATVICIA - odpl. 13 oktobra 2.*popol.
PRESIDENT GRANT—odpl. 2K. not.
10. do pol.
I Vozijo tudi v Sredozemsko morje
Hamburg-American Line,
4145 Broadway, New York City.
OKTOBRA 1912 Pričetek toč American Plate Glass Company.! Pisarne: Philadelphia, Boston, Pilfsba if no ob 8. uri zvečer. Pri tej seji (lfl-10-l-lP James City, Pa. j ™cago, St. Loui., San Francisco, imamo rešiti več važnih točk, zato
stvujte do svidenja!
New York, 17. vinotoka,
Ivan Ferjan.
P 0 TREBU JESEDEL AVC E.
Stalno delo skozi celo leto, Prihodnja seja, ktera je ob|Dobra plača. Pridite pripravlje-enem četrtletna, bode dne 26. m za del°-
ALOJZIJ AICDOLSEK,
R. 1, Bx 178.	i
Ridgowood, X. Y-' Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Schuetzen - Hali, 12 Salnt
Vil bar jeva, ki so v svojih oporokah več stotisoč zapustili družbi sv. Cirila in Metoda. Kolike važnosti je družba sv. Cirila in Metoda, priča tudi naš narodni na-
vdeležiti. Po seji se proži vsakemu prilika vdeležiti se veselice, ktero priredi žensko podporno društvo sv. Ane v istem poslopju.
Rojaki in rojakinje,, pristopite
POQREBNIK
v naš krog, ker edini namen našega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zavest; in bratoljubje.
Naše geslo je: "V slogi je:
sprotnik, ki ne črti nobenega slovenskega društva huje kot našo družbo, poznavajoč njeno slovenstvo osrečujoče delovanje.
In še so »mnogi slovenski kraji, kjer čutijo naši rojaki nujno po-!mo^'
trebo, da bi raztegnila družba sv. j Veselice 1912/1913: Cirila in Metoda svoje delo tudi
med nje, in iz teh ogroženih po-j Slovensko samostojno bolniško krajin prihajajo glasnejši in glas-j podporno društvo priredi v sobo-nejši klici na družbo za pomoč, J to, dne 11. jantarja 1913 L LET-
SLOVENSKI
Kadar potrebujete pogrebnika obrnite se na me. Pri meni dobite vse potrebno, krste, vozove, vence, sveče i. t. d. po najnižji ceni. Pokličite me po Citv telefon Štev. 2201 B.
Kadarkoli me potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, takoj bom došel na lice mesta. Pri meni dobite najlepše vozove za svatbe in po najnižjih cena.
Cenjenim slovenskim društvam in posameznikom se toplo priporočam.	, ()f
MARTIN BARENTINČIČ
324 Broad Street, cor. 4th Ave.. Johnstown, Pa.. Camtria City.
_
QLAg NARODA, 19. VINOTOKA, 1912.
— t-r -j ---ITS*
lil:
Jugislovanska
B
S
Katol. Jednota
B
ItWrrporii ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
_ URADNI Kil it	* ^ •
w
mdMdnlk: IVAN GERM. M7 Cfc«ry W«y or Box 51 Brmddoek. W.
Podpredsednik: IVAN PRIM02IC, Eveleth, Mlnu. Bo* ML
OUvnl tajnik: OKO. L. BROZICH, Ely. Minn., Bos 414.
Pomot nI tajnik: MIHAEL. M RAVI NEC, Omaha, Nsb, UM N. II Hk It
■U«-»Jnik: IVAN GOU2K. Ely, Minn.. Box 1*
■aupttlk: FRANK M EDO 8 H. So. Chicago, 111. 9483 Ewln* Ara.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. MLAJMF1N J. IV«C, Jollet .IU., »10 No .Chicago II
NADZORNIKti
ALOM KOBTELIC, Ballda, COIO, Box »I
MIHAEL KUJBt'CHAR, Camulet. Mlcb.. 11« — 7Ui S«.
FVTER SPE 11 AR, Kanta« City, Kana.. 422 N& 4th Bt
POROTNIKU
IVAN KERETflNIK. flurdin«. Pa., Bo* 11«. FKANK GOITZE, Chlsholm. Minn.. Box 71i. MARTIN KOCHEVAR Pueblo, Colo., 1211 llllar iT«.
Val dopisi naj m poSUJajo na rlavnoca tajnika, m denarna poOtljatrs m
>• glavnega blagajnika Jednota.
Sv.
W S« M >
di umia
čirll In Metod it.v. 1. Ely, Minn.
I >11«* 1 oktobra 1912.
Pristopili.
1889-15597-$l">00-2 iHtj*" 13h flanov.
fadnotlaa glasilo: "GLAg NARODA".
Marija
Dne
1912.
Danica
Dne 1
Wyo.
•v. grča Jezusa it. 2 Ely. Minn.
one 1 oktobru 1912.
Črtani::
Jolui M.hI.	1*74-11113-$1"00-
Druatvo S te Je 128 Članov.
ftv. Barbara it. t La Salle, lit.
L>nf 1 oktobra Jy1 —.
Suspendirani:
Anton KlAk*	1 *x3-l 1 L'01-J 5<>o-
Anlon Turk	1 »71-175C-»lo00-
t ii.-! vo *t»-Je Manov
Sv. Barbara 4tev. 5. Soudan, Minn.
Dne 1 oktobra 1»12
Zopet sprejeti:	„
Ana Stephen	1879-8229-$ .>00-3
Geo St.-phfti	l875-70!»-$lOO®-2
ruStvo Šteje 39 flanov In 17 članic.
Sv. Marija Pomagaj it. 6
Dne 1. oktobra.
So. Lorain, 0.
i ;* i ^
John Ougan I»ruStvo i
11.J
Pristopiti.
1RX5-15601-1 500-3
33 flanov.
Fr
Ciril In Metod it. 9 Calumet. Mich.
I Hit 1 oktobra 1912. Odstopili!:
Svetlih	18t0-14099-11900-2
DruAtvo At»-J<- 225 članov.
št. 28 Sublet,
[»ktobra 1912.
y , „ . Pristopili:
John kiH-evar	1 R96-I562l>-$1000-1
Drufitvo aleje 31 članov.
Sv. Jožef it. 29 Imperial. Pa.
I>ne 1 oktobra 1912.
Pristopili:
John I'utoverh	1872-15«21-$1000-6
John Medved	1891-15622-$1000-1
Frane Vldrich	1S91-15«23-$1000-1
Max Pustoverh	1896-15623-f 1000-1
, .	Zopet sprejeti.
John Maček	1870-2582-$1000-4
Mik. Jerečnlk	1*65-12257-$ 10OO-6
Frančiška Maček	1874-9006-$ 500-4
Društvo Šteje 54 flanov in 27 C-lanlc.
Sv. Jožef it. 30 Chlsholm. MInn.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili.
John Maric	1872-15625-$1000-1
Manreraeta Janezu'	1894-15626- $500-1
Društvo Šteje 211 članov in 44 članic. Dne 1. oktobra 1912.
Prestopili:
Elija Lanieh	18«9-11674-*1000-5
k dr. štev. 1.
Prvo društvo šteje 211 članov, drugo
137.
Pa.
Sv. Štefan it. 11. Omaha. Nebr,
One l oktobra 1912 Zopet
Mati Oregura*
DruStvo šteje 52 flanuv.
sprejeti:
1km»1-13789-11000-4
gv. Alojzi)
One
it. 13. Baggaley,
1 oktobra 1912.
t=»a.
Zopet sprejeti:
John K«'is.iri' i.'	1887-1140B-I1000-11
Dru&tvo »t»-je 44 članov.
Sv. Ciril In Metod it. 16 Johnstown, Ps. :
One ! oktobra 1912. Suspendirani.
Frank *vt«elj	1H78-125C $1000-2
Kiank Oblak	1879-13328-$1000-4
Marija Svigelj	1886-17309-$ 5>i0-3
Društvo šteje 1»K članov in 53 članic.
Sv.
Aloizii it.
I >ne 1
18 Rock Springs.Wyo.
oktobra 1912.
John Ant
Pristopili:
Ko\a< • vie	1KR7-15606-f 10"0-2
$1000-3
n Kova«
John «"h«Ml«-ž
DruStvo fcteje
1884-15SM Suspendirani:
M8
18M-126 40-$1'">0-3 lanov.
Ohio.
Frank Kerb Marija L'le
Sv. AlolziJ it. 19 Loral n.
One 1 oktobra 1912
Prestopili:
itun	i«K2-ir.60R-$ :.00-3
1887-15609-$ 5O0-2
Odstopili!:	„ „
Frunk Zgon.	18Sl-47«»9-$10O0-2
Drufitvo šteje N.i c'-Ianov in 42 «"lanic.
Sv. Jožef it. 20 Gilbert. Minn.
One 1 oktobra 1912
Suspendirani: •
Andrei <iraž"i>	1887-5962-$1000-l
Drufitvo šteje 68 članov.
Sv. Mihael it. 27 Diamondvllle. Wyo.
I»np 1 oktobra 1912.
Preatoplll.	______
Anton Koren	1889-12431-$1000-1
k društvu Štev. 37.
Prvo drufitvo šteje 36 članov, drugo druStvo 198 članov.
Sv. Jurij st. 22 Chicago. |H. One 1 oktobra 1912. Pristopili.
Krnil Rrdar	l890-l56in-$1rtn0-2
Marija Možar	18S2-15598-J100O-3
Suspendirani:
Marko Katič	lS7T.-10505-$1000-4
Društvo šteje 121 članov in 48 Manlc.
Sv. Alojzij it. 31 Sraddock,
Dne 1. oktobra 1912. Umrli: •
Franc Filiplč	1874-2586-$1000-2
umrl dne 27 avgusta 1912. Vzrok smrti je bil povožen od kare. K Jednoti je pri stopil 27 mar. 1904.
Društvo šteje 26 članov.
Dne 1. oktobra 1912. ., . . Zopet sprejeti:
Alojz knaus	1K70-6S38-$1000-5
Marija. Knauz	3879-9127-$ 500-3
Črtani::
Barbara Oošič	1866-9132-5 500-5
Oruštvo šteje 127 članov in 85 čianic.
Marija Zvezda it 32 Black Diamond W'sh
One 1. oktobra 1912.
Suspendirani:
John Primožih	1878-6879-$1000-3
Oruštvo šteje 59 članov.
Sv. Barbara št. 33 Trestle, Pa.
One 1. oktobra 1912. Pristopili:
Anton Oblak	1894-15627-$ 500-1
Zopet sprejeti.
Jurij Kapol	i865-2765-$1000-5
Frančiška Kafoi	1876-9244-$ 500-3
Društvo šteje 135 članov ln 67 članic.
1. oktobra Pristopili:
Emil Ceperlf	1893-15631-$1000-1
Zopet 'aprejetl:
Fr. Radež	18791-2093-$1000-3
Društvo šteje 72 članov.
Sv. Peter št. 50 Brooklyn, N. Y.
Dne 1. oktobra 1912.
Suspendirani:
Katarina-Kure	1868-1168;-$ 500-6
Marko Kure	1864-10981-$1000-6
Umrli:
Anton Berlin	1874-4945-$1000-l
Johana KoCevar	1881-9666-$ 500-3
Društvo šteje 82 članov In 38 članic.
Sv. Peter št. 50 Brooklyn, N. Y.
Dne 1. oktobra 1912.
- Pristopili:
Peter Lacijan	1892-15632-$ 500-2
Društvo šteje 25 članov.
Sv. Peter in Pavel št. 51 Muray, Utah.
Dne 1. oktobra 1912. Umrli:
Jurij Pavelič	1877-ltlS45-$1000-4
umrl dne 4. aept. 1912. Vzrok je bila e-pllepsija. K Jednoti je pristopil 12. nov. 1908.
Društvo šteje 34 članov-
Sv. Peter In Pavel št. S1 Muray. Utah.
Dne l. oktobra 1912.
Suspendirani:
M. Demonič	l879-11398-$1000-3
M. Lemonič	1877-11395-$ 500-5
Odstopili)
Terezija PaveII«	1882-10843-$ 500-3
Društvo šteje 33 članov in 9 članic.
Dne 1. oktobra 1912. Prestopili:
Frank Perčič	1887-6347-$1000-
k društvu štev. 43.
Prvo članov.
društvo šteje 34 in drugo 29
Sv. Alojzij št. 57. Export. Pa.
Dne 1. oktobra 1912.
Pristopili:
Martin A vein	1885-1563-7-$1000-3
Društvo šteje 43 članov.
Sv.
52. Mineral. Kani.
oktobra 1912.
Jožef št.
Dne 1.
Pristopili:
Gašper Leskovac	1885-15633-1000-3
Suspendirani:
AIoJr Oopor	1872-6199-$1000-4
Jacob Vidricr	1877-5530-$l000-3
Društvo šteje 64 članov.
Sv. Joief it. 53 Little Falls. N. Y.
Dne 3. oktobra 3 912. Pristopili:
John Kolšek	1881-15634-$ 500-4
Društvo šteje 97 članov.
Sv. Josef št. 85, Gurara. Minn.
Dne 1. oktobra 1912.
'	Zopet sprejeti:
Petere Knofelc	1878-14575-$1000-4
Pristopili.
Fr. TJdovič	1885-1565?-$1000-3
Jacob Bručič	1882-l5653-$1000-3
Jos. Mučeljo	1887-15654-$1000-2
Suspendirani: John Sieve	1886-1276fl-$1000-2
Valentin Hrvatic	1886-13764-$1000-2
Anton Skulj	lS82-13746-$I00rt-3
John Trebeč	1872-13340-$1000-5
Društvo šteje 106 članov.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili.
Jakob Vesel	1869-15655-$1000-6
Društvo šteje £0 članov.
Sv. Jožef. št. 86. Midvale, Utah.
Dne 1. oktobra 1K12.
Pristopili:
Frank Blatnik	1869-15657-$1000
Frančiška Blatnik	1869-15656-$1000-6
Društvo šteje 22 članov in 15 članic.
Sv. Alojzij it. 87 St. Loul«, M*.
Dne 1. oktobra 1912.
Prememba zavarovalnine.
Anton Zorka	1868-11631-$ 500-6
z 1000 dol.
ruštvo šteje 30 članov.
Sv. Jožef št. 89 Gowanda. N. V.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili:
Matt. Lovekar	1868-15658-$1000-6
Ignazi Sovekar	1894-15659-$ 500-1
Društvo Šteje 24 članov.
Orel št. 90 New York. N. Y.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili:
Martin Hološek	1885-15660-$1000-^
Mihael Birk	1893-15661-$ 500-1
Johana Intihar	1873-15662-$ 500-5
Društvo šteje 22 Članov in 8 članic.
Sv. Mihael št. 92 Rockdale, lil.
Dne 1. oktobra 1912. Suspendirani:
Jacob Kokolj	1888-13686-$ 500-2
Društvo šteje 33 članov.
Sv. Rok £t. 94 Waukegan, III.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili.
1891-15663-$1000-2
Stavke v Avstriji v letu 1911.
Preteklo leto je bilo stavkovno gibanje med avstrijskim delavstvom mnogo živahnejše od leta 1910.
Po posameznih deželah se razvrsti število stavk in stavkujočih tako-le:
_	Stavku-
Stavke joei
Leta 1909 je bilo priznanih 14.-825 trajnih rent, in sicer ne le; vsled nezgod v tem letu, temveč | tudi vsled nezgod iz prejšnjih let,
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA 1 Vsak potnik, kteri potuje »kozi
katerim so šele naknadno prizna-}New York bodisi/ Btari.kfaj fcli
li rente.
pa iz starega kraja naj obišče
Vsega skupaj je uživalo leta PRVI 8LOVENSKO-HB.VATIKI 1909. 112.012 oseb trajno rento, 1. i
1908 pa 104.974. Te osebe so do-! bivale na leto 22,053.913 K. za j dva milijona kron več kakor leta 1908. Od onih, ki so dobivali t raj-L ne rente, je bilo 88.265 oseb po-, polnoma ali pa deloma nesposob-
Češko	251	52.435
Nižje Avstrijsko	189	32,558
Galicija	50	8.381
Moravsko	58	6,683
Slezija	35	7.466
Primorsko	21	5.424
Tirolsko. Predarlško	17	2,918
Štajersko	32	1.796
Bukovimi	13	1,255
Zgornje Avstrijsko	11	1,099
Dalmacija	8	880
Kranjsko	10	607
Solnograško	5	293
Koroško	6	233
H OT E L
AUGUST BACH, .45 Washington 8t., .. Ne York, Corner Cedar It.
Na razpolago bo vedno čist«
liih za delo. druge so zaostali po »obe in dobra domač« hrana po smrtno pouešreeenili. in sicer je nizkih cenah.
čilo pripominja, da je ženski spol
Napoleonova sodobnica.
Na magistratu v Moskvi se je oglasila lOfiletna starka. Golub-
Dne 1. oktobra 1912. Prememba
Logar z $500. Društvo šteje 96. članov
zavarovalnine:
1887-10149-$1000-2
Sv. Frančišek št. 54 Hlbbing. MInn.
Dne 1. oktobra 1912.
pristopili:
Nick Tomiž	lF.80-l5635-$1000-4
John Tomšič	1879-15636-$1000-4
Zopet sprejeti: Jos. Iti bar	1877-11697-$l000-3
John Cmeljak	1878-12358-$1000-3
Suspendirani:	„ „
Marko liobolič	lS85-14780-$1000-2
Kari Matešič	1881-11331-$1000-3
Društvo šteje 56 članov.
Sv. Štefan št. 58 Bear Creek. Mont.
Dno 1. oktobra 1912. Pristopili:
John Kastelec	1876-15638-$1000-5
John Andrijusi	1885-15639-$ 500-3
Društvo šteje 46 članov.
Sv. Barbara s*. 60 Chlsholm, Mfnn.
Dne 1. oktobra 1912. Suspendirani:
John Stefanič	1872-13332-$l00<J-o
Črtani::
£v. Peter
Pa.
In Pave! št. 35, Lloydell,
One 1. oktobra 1912. Suspendirani:
Anton Kozino	1885-14802-$1000-3
Društvo šteje 66 članov.
One 1 oktobra 1912. Prememba zavarovalnine *
Irena Arhar	3S84-9276-$1000-3
iz $500.
Oruštvo šteje 25 članic.
Luka Radetič Peter I^avelin Andro Abojn Milena Toncabel Društvo šteje
42
1886-13864-$1000-* 18894-13159-$1000-S 1883-13160-$1000-3 1893-15079-$ 500-1 članov in 5 čianic.
Sv. Jurij št. 61 Readinq. Pa.
Dne 1. oktobra 1912.
Suspendirani:
Josef Kroševec	1872-14265-$1000-1
Društvo šteje 39 članov.
Sv.
Flori lan
Dne
št. 64 So. Range, Mich.
1. oktobra 1912.
Zopet
John Verderbar
spreleti:
1887-31171-$1000-2
Dne
L ok tobra Prestopili:
1912.
Frank SSaverl Frančiška Zaverl k društvu štev. 3.
Prvo društvo šteje 12 članov in <-lanic, drugo društvo šteje 85 članov članic.
1877-2833-$1000-3 1882-9295-$ 500-2
26
Sv. Alojzij št.
Dne 1.
36 Conemaugh, Pa.
oktobra 1912. Suspendirani: f
Anton Modič	l»76-6536-$100o-4
Društvo šteje 85 članov.
Sv. Janeza Krstnlka it. 37 Cleveland, O.
Dne 1. oktobra 1912.
John Strmolc
Pristopili:
1895-15628-$ 500-1
Sv. Jožef št. 23*San Fresco, Cal.
Dne 1 oktobra 1912
John Ivojf
Pristopili:
1870- 155'J
Zopet sprejeti.
Anton Lundet	1879-13421-$1000-4
Suspendirani:
•los. Kalinger	1884-3820-$H>00-3
Martin FabjančiC-	lS78-6033-$100o-3
, Mi arija Fabjančič	1889-8372-$ 500-2
Društvo šteje 199 članov in 90 članic.
-$1000-6,
Suspendirani:
Jacob Kapč	1862-573.-$100o-6
Katarina Kastel«	1869-889-$ 5iK»-5
Društvo šteje 122 članov in 44 članic.
Sv.
Jožef it.
Dne 1.
23 San Fresco,
oktobra 1912. Umrli:
Cal.
John Pohmek	1851-1643-11000-8
umrl dne 26 augusta 1912 Vzrok smrt! je bila vodenica K Jednoti je pristopil dne 26 dec. 1901
Orufctvo fiteje 122 članov.
"Sokol" št. 38. Pueblo, Colo.
Dne 1. oktobra 1912. Suspendirani:
Peter Zirich	1869-3157-$1000-5
Društvo šteje 68 članov.
Sv. Barbara it. 39 Rosiyn. Wash.
Dne 1. oktobra 1912.
Pristopili:
Viktor Dražič	1896-1560-$1000-1
Suspendirani: Anton Adamič	1878-193S-$1000-2
Marija Adamič	1887-9030-$ 500-1
Oruštvo šteje 104 članov in 35 članic.
Sv.
Ime Jezusa
Dne 1
it. 25 Eveleth, Minn.
oktobra 1912.
John Katnlk Anton Okoren John Suštauč Anton XettJgar John Spoierif1 Karal Gornik
Pristopili
Sv. Jože* St. 41 Dne 1.
East Paletslne, Ohio.
oktobra 1912.
1880-15611-$1000-4
1871- 12-$1000-6 i«2- 13-$10O0-2 71-15600-J1000-3 S3- 01-$1000-3 80- 02-11^00-4
Alojz Sador ^ SPr<Si?877-11826-$10O0-4
Suspendirani:
Kt Prelianik	1889-6loS-$1000-l
Frane Bobek	lS84-11958-$10<Mt-
\ndrej Pregelj	1882-11151-$1000-»
John Jankovlč	1866- 1690-$1000-
Juri Teiak	1862- 721-$1000 5
Dru*tvo šteje	14R članov.
Sv. Štefan
Dne
Pa-
st. 26. Pittsburg,
1 oktobra 1912.
Pristopili.
1S84-15«14-$1M10-1875-15615-$ 500-5 1887-15616-$ 500-3 1886-15617-$ 500 3
zavarovalnine;
1887-13942-$1000-J
Frank Kaluža .lojicnh Vovak Jacob Ploh Anton Hef
Prememba Terezla Barboč tr
Druitvo fteje M članov ln 20 članic
flSv. Mihael it. 27. Diamondvllle, Wyo.ff
Dne 1. oktobra 1912.
Pristopili:
Orftula Hainan	1889-15619-$ 500:2
Frank Homan	1881-15618-»1000-4
Zopet spreleti: John Znidariič	1892-13463-»1000-1
Jo«. KoAčak	1887-14349-$1000-2
Druitvo Ateje 37 članov in 13 članic
Pristopili:
Frank Dolenc	1868-15629-$1000-
Društvo šteje 30 članov.
Marija Pomagaj it. 42 Pueblo, Cola
Dne 1. oktobra 1912. Umrla članica.
Anna Jak!e	1879-10094-$ 500-3
umrla dne 8. sept. 1912. Vzrok je bil jetika. K JednoU je prtstojtla 1. januar ja 1906.
Drufitvo Šteje 26 članic.
Dne 1. oktobra 1912. Suspendirani.
Ignac Kočevar	1889-13750-$1000-2
Društvo šteje 15 članov.
Suspendirani:
Jacob Jerbič	1867-116931-$1000-6
Frank Habat	1886-12244-$10oO-2
Društvo šteje 25 članov.
Sv. Pet*r In Pavel št. 66 Jollet. III.
Dne 1. oktobra 1912. Zopet sprejeti.
John Omahan	1867-13706-$1000-6
Društvo šteje 80 članov.
Dne 1. oktobra 1912. Prestopili.
Vincenc Zidar	1888-7763-1000-1
k društvu štev. 29.
Prvo društvo šteje 79, drugo 55 članov.
Isus Prijatelj Malenih št. 68 Monessen Pa
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili:
Anton Pavačič	1S93-15640-$1000-1
Jura Briški	1874-15641-$1000-S
Frank Kusecak	1886-15642-$1000-3
Odstopili.
Mato Miletic	1867-11346-$10OO-6
Oruštvo šteje 88 članov.
Sv. Peter št. 69 Thomas. W. Va.
One 1. oktobra 1912. Pristopili:
John Sušteršič	1882-15648-$ 500-3
Zopet sprejeti:
Jos. Kus	1891-15270-$1000-2
Jos. Perušek	1879-11400-$1000-3
Johana Perušek	1887-13269-$ 500-2
Društvo šteje 51 članov in 13 članic.
Sv. Jožef št. 76 Oregon City. Oreg.
Dne 1. oktobra 1912.
Prestopili:
Alojz Fortuna	1890-12080-$ 500
k društvu štev. 23.
Prvo društvo šteje 26, drugo 123 članov.
Sv. Alojzija St. 78, Salida. Colo.
Dne 1. oktobra 1912.
Zopet sprejeti.
Jacob Dolinšek	1881-14138-$1000-3
Joe Ivanšek	1889-15644-$1000-2
Woj-el Panien	1887-15645-$1000-2
John Mantel	1875-15646-$1000-5
Suspendirani,
Jos. Jekavc Martin Cuk Jos. Jesenovc Matevž Mocov Frank Mesec Matevž Kern John Bčence Matevž Plestenjak Palana Jekavc Frančiška Jesenovc Kati Kozlenčar
Društvo šteje 56
z 500.
1888-15664-$1000-2
1888-15665-$1000-2 1891-15665-51000-2 188Š-15668-$1000-3
1889-15667-$1000-2 !S80-15669-$1000-4
1874-15670-1000-5» 1894-15671-$1000-1 1891-15672-$ 500-2 1886-14342-$l000-2
članov in 21 članic.
Sv. Rešnle Telo št. 05 Waukeaan. III.
Dne 1. oktobra 1912.
Prestopili:
Stefan Meda j
Martin Snirekar
Jos. Oblak Luka Jerman
Anton Krenkar Antonija Krenkar John Grtina Marija Godina Frank Petelinšek John Mauzar J. Mauzar John Vidmar Anton Perne Antonija Perne Ferdinand Lipovšek John Homec Marija Homec
Maks Ju van
Anton Jerman
Peter Markus
Martin I^afuta
K društvu štev 52. Prvo društvo šteje nov in 22 članic.
lS61-176R-$lOf«0-R
1857-1318-$1000-8
1867-12126-51000-6
1864-1269fi-$1000-6 1863-5529-51000-6 1872-9754-$ 500-4
3 866-14104-$1000-6
1865-14307-$1000-6| lR71-10629-$10O0-5 1879-lI16fi-$1000-3I
1879-8819-$ 500-3 lS84-12707-$1000-3 j
1879-4850-51000-31
1886-9645-$ 500-2|
1885-12706-51000-2
1886-11580-$1000-2
1888-11935-5	500-2 1895-14532-$1000-1 1RP2-12702-51000-1 1879-14531-$ 500-4
1889-12709-5	50O-2
0, drugo 80 čla-
M. B. Karmelska št. 100 Chfefton, W.
Dne 1. oktobra 1912.
Va.
Anton Lonkovič .Tohn Sabalovac John Celin Matija Surina ■ Društvo šteje
Pristopili
22
1881-15673-$1000-4 1889-15674-$1000-2 1892-15675-51000-1 1891-15676-51000-2 članov."
Največje število stavk je bilo j j,ern-jj v stavbiuski obrti, namreč 121 si 14.639 stavkujočimi.
Tspfbi pri stavkah z mezdnim gibanjem so bili: v 101 slučaju so dosegli delavci popoln uspeh, v 299 slučajih le delen uspeh in 117 stavk je poteklo brezuspešno.
Rezultati vseh stavk so ti-le: najmanj 7000 stavkujočih je doseglo popoln uspeh. 97,066 stavkujočih se je moralo zadovoljiti z delnim uspehom in 17,935 de- &l"ha. laveev ni doseglo nikakršnega u- j spelia. Od stavkujočih delavcev ; ** je 115.622 delavcev po stavki zopet pričelo delati. 2733 je bilo od- j \ puščenih in 3646 delavcev je prostovoljno zapustilo obrate.
l^eta 1911 je bilo 22 izporov v 4 408 obratih, kjer je bilo zaposlenih 13.566 delavcev, izprtih pa 6375; "1 izpora sta se končala u-godno za delavstvo, 3 izpori so i ^ prinesli delavcem kolektivne delovne pogodbe.
Na zaslužku so izgubili delavci za časa stavk 5 in pol milijona ^ kron. Delavnih dni je bilo izgub-i Ijenih en milijon iu tri četrtine.
in ki živi že 40 let v Moskvi. Starka je prosila, naj jo sprejmejo v listo še živečih so-dobnie Napoleonovih vojn. Dokazala je vse svoje trditve z u-radniini dokumenti. Gospa Golu-bovka je imela 11 otrok, od katerih še živi en sin. ki je že 70 let 1 star. Starka je še zelo trdna, ima izvrsten spomin, vidi brez očal, vendar pa je skoro popolnoma
THE LACKAWANNA.
Najpiipravneiša železnica za potnike
namenjene v Kvropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov.
Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THEROAOOF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton »» , <,T in premogovc okraje. MedNewYorkom in Buffalo voxi vsa«:i dan r vsakej smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicagom iu rapadom vsaki dan štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom tu jDgozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede vož-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., f=e dobe pO Vokalnih agentih ah pa pri
George A. Culfen,
cromcini nadzornik pot. nlkov
90 West Street,
New York.
Ali ste bolni?
•A ■d
Biser Gora št. 102 Richwood, W. Va.
Dne 1. oktobra 1912. Odstopili.
Jos. Pomovžič	1873-13895-$1000-4
Anton Imden	1868-33899-$ 500-6
Društvo šteje 11 članov.
'Jugo-Slovan"
Dne 1.
St. 104
oktobra
Chicago.
1912.
lil.
Prememba zavarovalnine.
Alojs Lordoč	1876-1429S-$1000-4
Suspendirani:
John Komar	1870-14282-$ 500-5
Ignac Vidmar	1890-14413-$ 500-2
Društvo šteje 30 članov.
Sv. Martin št- 105 v Butte. Montana.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili:
Mihael Stražnik	1877-15604-$1000-4
Društvo šteje 100 članov.
Sv. Janez Krstnik St. 106 Davis, W. Va.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili.
Jacob Rotar	1885-15677-$1000-3
Društvo šteje 31 članov.
Sv.
Anton, št.
Dne 1.
108, Younnstown, oktobra 1912.
Pristopili:
Anton Mikolič	1893-15678-$ 500-1
Društvo šteje 27 članov.
Sv. Francisko št. 110 McKinley, Mtlnn.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili:
Vera Boje	1870-15679-$1000-4
Suspendirani:
John Sever	1894-15261-$1000-1
Društvo šteje 14 članov in 1 članicu.
Dne 1. oktobra 1912. Pristopili.
Marija Stroh	l8S6-156SO-$100G-3
DruštTo šteje 5 članic.
NEZGODE NA DELU V AVSTRIJI.
Notranje ministrstvo v Avs.tri ji je izdalo poročilo o nezgodah < v delu leta 1909.
Leta 1909 je bilo . v Avstriji 129,186 obratnih nezgod (leta i 1908 pa 128,435). Od teh je bilo' 1252 (1207) s smrtnim izidom. 32.903 (34.014) nezgod je imelo i za posledico trajno ali delno nezmožnost za pridobivanje in 95.-031 (93.214) nezgod je bilo o-zdravljenih ali pa oškodovanih na drugačen način u. pr. zato, ker se nezgoda ni priznala kot obratna nezgoda. Med tem, ko se je število nezgod zvišalo za 752, se je zmanjšalo število odškodnin za nezgode za 1111.
Odkar obstoja v Avstriji delavsko zavarovanje je bilo ranjenih v industriji 1,502,852 delav-j cev in delavk. 18.413 od teh je u-mrlo, 416.410 je bilo težko ranjenih in 1,068.019 je bilo lahko ra-J njenih.
Ako trpite na kaki'» nepravilnosti želodca, kakor: slabi tek. neredni odeistek. rigauje. ako ste slabi, hlodi in ako Vaša kri ni čista naročite takoj jedno skatuljo
PARTOLA CUKERNIH TABLET0V,
katera stane samo $1.00 ter Vam zadostuje za več kot jeden mesec. Omenjeno zdravilo je od najboljših zdravnikov priporočeno kot najboljše za označene bolezni: in da so v resnici neprekosljivi, kaže dejstvo, da se .jili je v tem kratkem času že nad JEDEM MILIJON ška-tulj razprodalo.
Dalje ako trpite na katerej drugi bolezni kakor: kašelj, reumatizem, trganje po udih, prsni, pljučni bolezni. bolezni jeter ali ledie, glavobol, izpadanje las, ali katera koli tajna spolna bolezen, ter str ž<> zastonj trosili denar, poskusite od najboljših zdravnikov priporočena zdravila svetovno znane lekarne PARTOS.
Pisma naslovljajte točno na:
The PMTOS PHARMACY
160 2nd Ave., cor. 10th St.,	New York, N. Y.
Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj!
JiwiTfytiw
py Velika zaloga vina. in žganja.
Marija Grill
Prodaja belo tia« po..............70c. gitllea
Srno vino po .............50c. "
Drotnik 4 galone ta....................»11.00
Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00
4 gal. (sodček) za ..................flb.OO
Za obilno naročbo se priporoča
MARIJA QRJUL,
5308 St. Clair Ave., IN. EE., Cleveland, O
Anton Miron Anton Senko Steve Jakonen Stanko Kukoljan j Aloljs Bubčič Matijev Pečiak Jurij Perkovich Društvo šteje
90
1S89-14016-$1000-2 1886-13868-$1000-5 1872-14174-$1000-3 1883-14174-$1000-1 1892-15053-$1000-1 1883-14455-$1000-3 1886-14475-$1000-3 članov.
Sv.
Alojzij St. 43 East Helens, Mont.
Dne 1. oktobra 1912.
Suspendirani:
John Klančar	1886-14747-$1000-3
DruStvo šteje 28 članov.
Sv. Martin Itev. 44, Barbeton, O.
Dne 3. oktobra 1912. Pristopili:
Joief Setina	1880-15630-$1000-4
Društvo šteje 32 članov.
Sv. »ernei št 81 Aurora, lil.
Dne 1. oktobra 1912. Črtani::
Johr FU-skovič	1880-11059-$1000-3
Društvo šteje 34 članov.
Narodna nestrpnost nemških krščanskih socijalcev.
Pri dunajskem tramvaju bode treba v najkrajšem času popol-niti 500 uslužbenskih mest. Ker se je pri zadnjem ljudskem štetju priznalo veliko število tramvajskih uslužbencev za Čehe, je ravnatelj tramvaja (ulične železnice) naprosil naeijonalno organizacijo na Dunaju, naj mu preskrbi nemških uslužbencev. To se pravi: češki uslužbenci bodo odpuščeni, na njihovo mesto pa pridejo Nemci. Nemški "Schul-verein" se je obrnil na svoje podružnice s prizivom, v katerem naznanja to željo tramvajskega ravnateljstva in požsivlja nemške ljudi v starosti od 21 do 25 let,
illSii^r.Ji^:^11^ se Prijavii°-_
16 članov.	|	----- "
Turška vlada razdeljuje moha-medancem orožje.
Anton lie Pr'*top,,li882-i5647-$iooo-3 Ker so turške oblasti začele
John ^Mrkeij	Itltuttll 50^3 razdeljevati orožje med mohame-
1 vincenc Kotnik	1888-15650-$ 5oo-2 dansko prebivalstvo, se kristjani
Lucija Kramon	1877-9610-$ 500-21 Alojp Florjančič	1885-15651-$ 500-3 , . , . , i	,
umrla dne 1. okt. 1912. Vzrok je bila Fr. Kropušek	1888-1^584-$ 500-2 boje, da pride V kratkem do ma-
operaclja. K JednoU sprejeta dne l.|	Suspendirani:	Is^krov
Januar. UM. -	( Pavel Srutter	1892-13948-$10©0-1-
DruStvo Šteje 15 članic.	» DruStvo Šteje 80 članov.	• gtva.
Sv.
Pa.
Frank
Zopet
Anšlovar
Barbara St. 79 Heflwood,
Dne 1. oktobra 1912.
sprejeti:
1888-3922-$1000-2 Suspendirani.
John Nada	1888-10989-$1000-1
John Požgaj
Društvo šteje
Sv.
Martin št. 83 Superior, Wyo
Dne 1. oktobra 1912.
Dne
1. oktobra 1912. Umrli:
kristjanskega prebival-
A. J. KRASHOWITZ
Oakford Ave., Richwood, W. Va.
trgovina z mešanim blagom
Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje
sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih
*
svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO W PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI.
ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka.
SVOJI IC SVOJIM!


Dvoumno.	j	Čuden poklic.
17-itelj kura nepazljivega u-5 "Če delam svoje delo me takoj čenea : "< e Vam razlagam o ka-1 zaprejo, če pa ne. pa zopet." im-li. glejte mene, ne pa skozi ok-1 ' Kaj pa ste pravzaprav?"
'"Tut po poklicu."
i
POZNAVALEC.



A/l
"WONVT"
•a
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Razmišljen.
Dekla: "Gospod profesor. o-trok je požrl en cent."
Profesor: ."To ni nič; tukaj I imaš drugega."
Drugače je mislil.
Mati: "Že zopet si se pretepal iu dva zoba si izgubil."
Sin: "O u^j. mama: saj jih imam tukaj v žepu."
"Na sv« tu dvoje vrst muz ikaličuih godbo, drugim se pa ne dopade. "
ljudi: prvi proizvajajo
Svet.
Vedno poslušaj, pa zmeraj mol-, et! Tako 1k»š izvedel neumnosti drugih; drugi pa tvojih u«*.
Prav gotovo.
—	Saj bi nič ne rekel, puniea je čedna in rad bi jo vzel, ampak slišal sem — hm— da je bil njen oče 18 mesecev zaprt. Bog ve, če ima vsaj kaj denarja ?
—	Veš- da ga ima. Zastonj vendar ni bil 18 mesecev zaprt.
<
bi bil
12; ^-
Oženjen.	Največja sreča.
Sodnik: "Kaj ste res udarili j Sinček: "Oil, mama, jaz svojega tovariša s hišnim ključem rad sosedov Peter." po glavi?"	"Šema! saj imaš vsega dosti:
"Kaj še. gospod sodnik! Saj stanovanje, hrano, obleko, kaj sem oženjen in veznega ključa mi liočeš še več ?" ne da žena pod nobenim pogojem "Toda sosedov Peter zna z u-v roke."	1 šesi migati."
i
NEBEŠKE MISLI.
Brez zavisti.
"Moja prijateljica je pa v resnici tako grda. da moram biti prijazna z njo."
Ponos.
"Toraj to je pesnik Stibovič? Kako pokolu u nosi glavo!"
"Saj tudi laliko; oni si Ijisje, da nikdo ne razume vili pesmi."
tloiniš njego-
V šoli.
1'čitelj govori o hiši božji, rekoč: "Otroci, ali ])oznate hišo. ki je slehrneinu odprta, revnemu in bogatemu, veselemu in žalostnemu. ženski in moškemu, starčku in otroku, v kateri dobi vsak človek tolažbo in okrepčilo. No, katera hiša je to.'" Lipe: "Oštarija!"
V zadregi.
Nekdo je bil povabljen n« o-! bed. Štrukli so se mu stilno dopad"« li in jedel jih je kaj naprej. Ker se je pa hotel še drugi dan malo posladkati z njimi jih je nekaj spravil v star časopis. Gospodi-i nja j«- to zapazila in ga je vpraša-1 la: "Kaj pa delate prijatelj?"
"O uir-". je odgovoril, "takoj slastnih štrukljev že dolgo nisem jedel pa sem sklenil, tla jili dam v časopis."
2?:jj je vseeno.
Gospa: "Kaj hočete?" Potepuh: "Onih pet kron, ki >te jili obljubili tistemu, ki vam vašega ubeglega kanalčka nazaj prinese."
Gospa: " A kar mi tu ponuja-J te. 10 vendar ni kanalček. ampak I maček !""
j Pot "puli: "To je že res, ampak maeek ima vašega kanalčka v * Želodcu."
"Kaj še vedno piješ? Oduavadi se že enkrat tega!"
"O. gospod župnik, ko nastavim steklenico k ustom, moram na vsak način pogledati proti nebu in pri tem me navdahnejo tako nebeške misli, da ne moram nehati".
Odpravljen.

■ S;

NESPO RAZUM.
Sin: "Zakaj je barva upanja ravno "zelena?"
Oče: "Zato, ker moraš le toliko časa tipali, dokler si "zelen"!
m
■ fftf
' . ! • if H:

a
Pri poroki.
Župnik bere pri poroki novo-poročencema :
"Žena mora slediti možu povsod ..."
"Oli, Ježeš. gospod župnik." je zavzdihnila nevesta, "pomislite vendar, moj mož je postiljon!"
1
1
Previden stric.
Francelj: "Slišim praviti, da ste že naredili oporoko. Ali ste se mene kaj spomnili?"
Stric: "Tisoč kron sem ti za-j pisal, ki naj se 1i izplačajo, kadar' boš umrl, da boš imel pošten pogreb, ker vem. da bi jih drugače; kmalu zapravil."
Med prijateljicami.
Zadnja pot.

■ ■
Odkrito.
Pepček (zaročencu svoje sestre) : "Ja. in da veste: Ko ste snoči mamici čitali svoje pesmi ■— še dve uri pozneje se je jokala."
Ženin: "Ali res? Tako je bila' ginjena ?"
Pepček: "da. ginjena je bila;! ves čas je jokala: Oh, pa takemu} norcu naj dam svojo hčer'?"
Narobe.
— Vi že zopet nimate hlapca? :
= Ne! Pomislite, kaj mi je zadnji napravil. Naročil sem mu naj zjutraj na j p roj mojega psa vza-1 me na vrv in ga pelje na oddih, j potem pa naj kuhai ico zbudi. A ) vdodej pljuni je kuharico vzel 11a vrv iu jo vlekel na cesto in jo silil, naj se — oddahne, potem je pa psa zbudil.
"Oče, denarja potrebujem". "Veš, ljubi sin. sedaj pa že mo- j stanovanju
ras sam zase skrbeti, ker za naju oba ne morem dobiti več na posodo."
* \ i. mali. ali bi mi laliko na svetovali kako dobro partijo?" "Naša Micka bi se rada mož ila poskušajte pri njej!"
Reklama.
— Tako sem hčera imam. pa
Med otroci.	. . ,
nesrečen' Devet Jožek in Tonček sta do 5. leta!	* ,
v eni postelji. Mati ju je! ^^ da vam ga St.,c
he Ue oglasi'	ločila po velikem pretepu iu naj
Veš kaj - napravi katalog l^agi naslednjega zaslišanja:	aj
svojih hčera, kakor ga delajo u-! Matl:	zakaj si Tončka | m .yfv	d xruaui> sem
blago, pa ga raz- P™ udaril T*
Jožek: " Ker mi ni prepustil moje polovice postelje."
Tonček: "Saj sem mu jo pustil."
Jožek: "Ni res. Rekel je, da hoče imeti svojo polovico sredi postelje, jaz pa naj imam svojo polovico na obeh straneh od njega. Zato sem ga udaril in on spet me-ue."
Dobra kupčija.
—	Kaj pa begaš že ves dan iz !
I hiše v hišo?
—	Stanovanje iščem za svojega ■ brata, pa more biti zraven kleti
izvrsten vodnjak. In vodnjakov i
nimajo nikjer več. "Toraj to naj bi bila soba z le- _ Saj je vender vodovod upe_
pim razgledom ; jaz ne vidim m- jjan v vse Iliže
J = Da. ampak ta voda je pre-"Seina ! Na desni strani je go- draga! Pomisli, moj brat kupčuje stilna "Zlata zvezda", na levi z vinom, moja svakinja pa s mle-"Pri o ve i in ravno nasproti je i kom — kam bi pa prišla, eo bi
lueitna klel f ___________morala vodo posebno plačevati.	Dobrotniki
rarji za svoje pošlji l>o deželi kdo oglasi.
morda se le
Mala zmota.
Težko delo.	V pasti.
Verujte mi, da sem se zelo j Profesor latinščine: "Krajec, ! trudil, predno sem prišel do svo-j kaj se pravi vstvariti, po latinsko?"
Krajec se je učil pod klopjo I krščanski navek za drugo uro. je naglo vstal in moško odgovoril: "iz nič kaj narediti, gospod profesor!"
družini, ker
se se
Saj mi ga je tudi. Ampak ko- j sem se moral truditi, da j ga iztrgal iz zob advokata!"
V ZRCALU ŽIVALSKEGA SVETA
1
ne prištevajo k hitro menjavajo, večkrat dvakrat na mesec. Včasih kak vojak dekle obišče. — Oče izroči materi denar, da nakupi potrebno za hrano, a ne vsega. Velik del denarja položi v železno omaro; ta denar sme družina vze- j ti šele. če oče umrje. Dobijo se mladi in stari očetje. Iz prav starih postanejo dedi. Če oče spi, smrči, in nihče ne sme blizu. Mati družine je vedno žena očetova. Ta je dobra in modra ter skrbi za otroke. Mati ve vse; ve tudi, odkod pridejo mali otročički, a tega ne pove.Mati je sploh silno dobra in je vedno ženskega spola. Če ima mati še svojo mater, ta se imenuje babica. Ta prihaja navadno, če je oče odšel. Tet je v družini veliko, stare iu mlade, nekatere z možmi, druge brez njih. Mož od tete se imenuje strie. Stri-ei so veliki in debeli iu igrajo z očetom na karte. Vsi otroci stricev in tet so bratranci in sestrič-ne. S temi se pretepamo. Potem so v časih v družini tudi zaročenci ; ti se vedno smejejo in polju-bujejo. — To so poglavitni znaki družine in njenih udov. Družina kot celota je potrebno zlo za vzdr"! žavanje države."
Sumljiv.
— Kdo ste pa vi?
Pesnik Joško Žvergu.
"Kam pa. kam pa tako hitro?"	^jjj
"Moja tašča pride!"
"Toraj na kolodvor?" *Ne, ne, ravno nasprotno!"
j	r
Filozof in žena.	|	živa ura.
— Kako je neki to. da so vsi: Mati: "Mieika. pojdi v spalni-filozofi. kar jih je kdaj bilo. imeli j eo pogledat, če ura še gre."
Mieika (vrnivša se : "Ne. mama. ura se ne premakne, samo z repom miga."
"Dora ima pa vse umetno: zobe, lase. ..
"Dovoli, samo pike 11a njenem obrazu so pristne."
Odlomek iz šolske naloge.
"Družina je skupina, obstoje-j ča iz očeta, matere, otrok, zaročencev. deda, babice, stricev, tet, 1 bratrancev in sestričen — in se i nahaja po vsem svetu. Najprvo ! pridejo oče in mati. potem otroci; i drugi prihajajo k tem na obiske. Ded in babica takrat po navadi kaj prinesel a. Če leta obišče, se morajo otroci praznično obleči. Glava, poglavar družine, je oče iker on služi denar. Zato 011 zjutraj zgodaj odhaja; poprej pa se i jezi nad ovratnikom, nad srajco, j med tem pije kavo. Mati ostane i navadno doma. ker se mora nad posli jeziti. Včasih gre tudi ona na trg. Dekle stanujejo v istem
grde zene:
= To je pač čisto naravno. Kdor ima čedno ženo, temu še 11a ['ndsel ne pride, da bi s filozofiranjem čas tratil.
Tudi delo.
Tujec: "Vaš gospod uradni, predstojnik je znan, da se na minuto drži uradnih ur. Kaj pa dela ves čas?"
Uradni sluga: "Med nama povedano — očala briše."
Tujec: "Kako, prosim?"
Uradni sluga: "Gospod predstojnik ima dvoje očal. Kadar je j ene osnažil, jih dene na nos. pa ! začne snažiti druge, a ko natakne j ta na nos, pa# snaži zopet prva in j tako venomer — vsak dan od o-smili zjutraj do dveh popoldne, i
Prenaglo.
Gospod beraču: "Tu imate .sta-1 10 suknjo; starih hlač vam pa ne morem »lati. ker sem jih ravno pred pol ure dal drugemu revežu."
Berač: "No. te pol ure bi bili pa tudi lahko še počakali!"
Dober svet.

"Kako ti k a j gre ? * * "Slabo! Bil sem hudo bolan in sedaj komaj ležem."
"Zakaj pa ležeš." Hodi vendar!"
Zanimanje.

Ni pijanec.
Zdravnik: "Meni se /.di. da vi v krčmi kar brez prestanka pije-,te... "
Bolnik: "O ne — vmes tudi kadim iu šnofam.
V družini.
Žena: "Veš kaj — to vendar I ni nič. da se sam briješ. Hodi raje k brivcu."
Mož: "Kaj še — brivec je J ti rag. napitnina tudi mnogo znese. iu koiiiodrto tudi ni tako. kakor če s*- i To m m brijem.
Žena: "A. kaj! Doma pa stoje otroci okrog tebe in gledajo, kako se briješ in so se pri tej priliki od tebe naučili prav po furmansko preklinjati. Le hodi k brivcu.
V lekarni.
"Dajte mi
dva metra
"To je vseeno čudno, da je v novi igri med prvim in drugim Kmet dejanjem tri leta presledka." | obveze." "Zakaj vendar, draga moja?" j Lekarnar "Ker je bila vedno ena kuhari- lo?" ca na odru. Saj vendar dandanes Kmet: "O nie^juiri bode žeg-posli tako hitro menjavajo."
"Kaj s"- je pa z godi -
I nanje.
SAMOZAVESTNO.

__
__
Stotnik (vojnim poročevalcem): "Poglejte gospodi, kako do-— Saj Sto ce mi l:oj sumljivi j bro je, da sem jaz tukaj. Če bi mene Me bilo, bi ne imeli ničesar za izdeli.	.	_ ! poročati/'	,
J	•
JL
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Rimske starine. V Pokerski vasi so odkopali povodom podiranja neke hiše velik mramornat steber. ki je bržkotne ostanek
KRANJSKO.	! ika vrata pa so vdrli. Navrtali rimskega templja. Steber je šp
V glavo se je ustrelil dne 5. t. so železno blagajno in odnesli iz zelo dobro ohranjen, slike in na-!> u;t Vrhniki .Janez Tišlar. trgo- nje k» K denarja. Vlomili solpisi so popolnoma vidni Znano vt-e - praprotjo in z zelišei. Pre- tudi več predalov, toda brez u-J je. da je peljala mimo Pokerske
Kedor želi glasovati za narodni in državni republikanski tiket naj naredi križ v krogu, kakor je zdolej označeno.
VELIKI SLOVENSKO-ANGLEŠKI TOLMAČ
i smo vsem naročnikom razposlali
Viark Both Ballots as Mark Both Ballots as!iu ,,v j i ^o, da bode vsakdo
s to knjigo tudi zadovoljen.
In the Circle Below In the Circle Below
]M-lj;ui	v d«zehn> bolnišnico	speba. Vlomilci so pustili v pi-
v Ljubljani.	sami velike klešče, tri ostrine 1a-
Z ostrim nožem si je sam pre-	tinskega svedra in cel šop tatin-
rezal vrat v neki koči na Begunj-	>kih ključev. Odšli so zopet skozi
;."ii i 27 let stari posestnikov sin	glavna vrata, katera so za seboj Rudo It' .)an<* \v. Hegunj. Vzrok sa-{zaklenili. Policija nima o vlomil-
ut<<moi;i so baje domaei prepiri.	eih nobene sledi.
Nekaj statistike od Belokranj- Vihar v Trstu. V Trstu je raz ske železnice. Pri zgradbi želez- sajal 5. in 6. okt. strahovit vihar. !■■,•(* j. od nposljenega delavstva Burja je dosegla hitrost 90 cic . : 52', Hrvatov, 30<7 Sloven- 102 km na uro. Posamezni sunki rev. C. Italijanov, 5% Nemcev, pa 119 km. Promet v mestu silno >•» č.-hi. nekaj Bolgarov in tipi. še slabše pa je v pristani-tiiutfili.	sen. Razbil je vihar že več rol-
13mrla j.- v Kranju po dolgi nov. ladje ne morejo odpluti. dolu.."-ni bolezni v starosti 06 let šle ladje pa so morale ostati na >. -j,,; Frančiška Kette, vdova po odprtem morju. Več oseb je vr-l{i imiei umrlem e. kr. sodniku j gel veter v morje; vse pa so pra-,;iiuu Kette. Zapustila 4 voeasno rešili. Na cestah padajo xix 1 nepreskrbljeno hčer. ljudje, rešilne postaje so vedno I ;!;! ji ljubezniijiva in v vsakem polne. Nekega mornarja in neke ../!' >! dobrosrčna gospa.	staro ž.mieo je vrgel sunek .bur-
Delavsko gibanje. <». okt. se je je s tako silo ob tla. da sta si pre-, jii/.n-ga kolo«!vora v Ljubljani bila lobanji. Oba so prepeljali v <ni|»el i111» % Ameriko Hrvatov, bolnišnico. Mornar je kmalu na-,. ./;, j,- prišlo pa 54) Sloveiieev to umrl. žena pa se bori s smrtjo. :ii Hi 1 aiov. 1<> Kočevarjev je šlo Gotovo so se pripetile tudi na ! I/lin;: j kostanj peč. 1 "i Hrva- morju nesreče, toda o teh še n t,., j. s!o v Novo mesto. TO jih je nobenih poročil, prišlo |.a iz Nemčije, H5 predilni-.
: , j,-in v k je šlo v < jorieo l'od-	ŠTAJERSKO.
./.,.•«.> in v Litijo.	V Brežicah so zaprli deklo Zni-
Žganje ga je umorilo. Na Vrh- dersič. ker j»- ukradla svoji go-polju pri Moravčah so ubili Pav- spodinji okrog 400 K. Tatvino sr i. tirošeljna. Šokovega iz Krtine.; odkrili, ko je dekla že odšla ii K * L " i ;e ubil. ni težko poveilali. za ukraden denar v Krškem prav težje t-ra bo prijeti. Zakaj če ga dobro živela.
/;mm" bo vse govorilo. da bi jim Iz Gor. grada poročajo: V ča-bilo I.] --/ njega dolgčas na svetu., su od 20. do 2!b sept, so vlomil I' ■ i.i". da je ranjki že tretji kmečki fantalini v kočo S. I*. I> l; 11 t i/ te I: i še. ki je umrl tako na .Menini in odnesli iz nje mno /h -1 ne m nesrečne smili. U žga- go živil in jedilnega orodja. Tud i ]t* kam tvoja pot...	so prav močno poškodovali kočo
Čudni vremenski pojavi. <io-. Iz Celja. Deželni odbor je do r.-i'jskr liateči- navadno zapuste volil mestni občini najeti pri me-<■> okolo 2". septembra*, stni hranilnici posojilo 308,000 !.• o-- o naredile izjemo. Vzlie kron. Nekaj bode menda šlo za d. .ie ž.- septembra trikrat , elektrarno, drugo pa za pokritje s u e / i [o v dolini in da je \ se belo'starih dolgov in stroškov nove prav do vasi. so lastovice ti. okt. šolske stavbe.
.is.o \ vasi. kjer se zbirajo, k poneverjenju v ljubenski fi V id.-t i so nekako zbega : lijalki štajerske eskomptne ban-ne. K j neki to pomeni Stari ke poročajo: Pri ubeglem bla n... .M-.,»rji piri .kujejo po evetii- gajniku Mlakerju, kateri' se j« i jo tu /ov. jo •• liimelbrand ". J ustrelit v Kitzeeku blizu Lipniee da h'os ali ne bo nič snega ali! so našli le nekaj nad 3000 K. O I... /, lo mnogo, češ. da b-tos ta j stali denar. 50,000 K, je Mlakei e v ■ 'lie;' m skoro nič napravila j H|j skril, ali pa dal komu v Skoiaj gotovo bode b , shrambo. Ako se ne najde, bod< ' ' 1	j banka trpela občutljivo škodo.
Aretacija -inženirja" Exner-; Bogata kuharica. v Gradcu, ja. Slov. Narod v Ljubljani j Ht.nrikova cesta 10 .je umrla biv-piše O tej seiizačni zadevi slede-1 -a kuliarica Ivana Gangl. Ko
notar dr. -Plenk zapisoval stvari
če: Neka.j dni smo čitali po gotovih listih navdušene slavospe-\«* na policijskega psa "Heksa* ii s toplo hvaležnostjo s«* mu je pii/.nalo. da je oii spravil policijo na sled vlomilcu Kxnerju. T1 slavospevi so seveda zdaj utihni Ii. kajti na aretaciji Kxnerja ni iua čislani policijski cucek " He-kso ' prav nobenih zaslug. Zasluga, da se je policiji posrečil r dobiti Kxnerja, gre g. Bonaču ml. Vlomilec je namreč pri lio-liaču popustil raztrgan havelok iu nahrbtnik, v katerem je bilo vloinilno orodje shranjeno v papirnati vreči. ti. Bonač je spoznal. da oddaja Sare v takih vrečah perilo. Ker je bilo na vreči zapisanih iu kaj številk, je g lfonac takoj uganil, da se po teh številkah da dognati, kdo je »lo-
ki jih je zapustila, je našel pod starim perilom v neki omari lira nilno knjižico za 90.000 K in več gotovega denarja. Denar dob*->o testamentu sorodniki te boga te kuharice, ki žive na Sp. Sta erskem. Veselje ubogih sorodnikov, ki niso ničesar vedeli o bo /astvu te tete, si je lahko misliti.
V pijanosti izgnbil vole. N; Mihaelovem sejmu v Konjicah ji zgubil neki kmet v pijanosti svoje vole. Spravili so jih v gostilno "pri Jelenu", a lastnik si e do danes ni oglasil.
Velik požar v Reining-hausovi pivovarni v Gradcu. Dne 5. okt zjutraj proti tri četrt na 7. uro je izbruhnil v Reiniughausovi pivovarni velik požar. Ogenj je u-ničil del pivovarne, v katerem se
bil v tej vreči perilo. Vprašal je pri šarcu in potem pri Hamaunuj ^ »"lajala velika množina olja. in tu s., mu povedali da je v tej j Vn ,llWi*» J4' bil° t:,ko.i V,M' P° \ reči dobi! perilo •inženir" Kx- krnili bramb. ki so po hudem nrr. šele n a t. J podlagi je , .oli- i ,,a l»oni ^»'"j udušile. Skoda zna-ei.i , postopala dalje in prijela j okrog 40,000 K a je večjidel Kxnerja. Kdo ve. k;.kih vlomov | krila 4 zavarovalnino. I . se bil ta mo/ še lotil, da ni pri-j Ogenj. Na Sladki gori poj Pošt I pravici v roke. Vsiljeval se čico se je 1. okt. ob 11. dopoldne i- nam reč v najrazličnejše dru- vnel skedenj Krumpaka, po do-. K«» j.* bita polet i avtomobil- j mače Mcdvfda. ki je popolnoma 1 dn-ka. se je prvič pojavil in' |»ogorel. Pri hudem vetru se je obešal na suknjo nekim ( »- vnela tudi njegova hiša, kakor lioui Zanimal se je močno za in- tudi gospodarsko poslopje Mari-/»■nirsko društvo, a ko je izvedel, j«' Sebat ter vse z obilnimi prida /.a sprejem v to društvo mora delki, senom, slamo, stiskalnico dopiMiesti seveda tuili dokaz, da ' i. dr. do tal pogorelo. Skoda je je pravi inženir. se je njegovo i zelo velika. ker sta bila oba le / nimanjr takoj ohladilo. Tak-j nizko zavarovana na poslopja, na isto je tudi pri nekih drugih j pridelek pa nič. društvih poskušal dobiti zveze, a
mu menda ni nikjer prav po )	KOROŠKO.
i Roparski napad. Posestnikova
j hčerka Ljudmila Resmanova iz-1
PRIMORSKO	t M i i i	j '
i j>fHj MagdaieilSiCp gore je ovadi-
Posrečen vlom v blagajno. r». Ia orožnšitvu. da jo je napadel v oktobra so se pojavili v Trstu bližnjem gozdu, ko se je vračala zopet rafinirani in predrzni vlo- domov, neki neznanec, ki jo je icilci. ki >e odlikujejo v na vrta-1 toliko časa davil, da se je onesve-njit blagajn. Vdrli so v ar ost o rej stila. Ko se je čez več ur zopet papirne trgovine Karla Glešiea-Nilmdila. je opazila, da ji manjka na Komi. Vezna vrata so odprli j denarnica, v kateri je imela 11 K h ponarejenim ključem, pisarni- 60 v.
nismo v zvezi z nobeno drugo fir-no in nimamo nobenih agentov, ■er smo edina slovenska tvrdka,
ki prodaja svojo zemljo. Najlepše podnebje, ni hude vročine in ne hudega mraza, rastejo vsi poljski pridelki, sadje, trta; izvrstni studenci, kraj najzdravej-ši. — Ker so zadnje čase zrastle trgovine zemljišč kot gobe po dežju, vas opozarjamo, da pazite □a našo firmo, ker mi prodajamo samo Slovencem in nikomur drugemu ne. In prodamo samo far- var; merjem, ki se naselijo, ne pa špekulantom.
Ker nam je do tega, da pride naše ljudstvo v dobre, zdrave in primerne kraje, bomo dajali od
l"pravu. "Glasa Naroda
OGLAS.
Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov.
vasi stara rimska cesta in je še danes ohranjena med ljudstvom vest. da se je nahajalo svoječas->10 v Kopalilt veliko mesto. Zanimivo je. da so našli tudi pri razpotju v Kopa lih podoben rimski steber. Pripovedujejo tudi. da se še danes prav lahko sledi stara rimska cesta. Prvič so to opazili I. 1905, ko je vladala tam silna suša. Po poljih in travnikih seje vila rjava proga ravno nad cesto. kajti trava in žito je bilo nad ?esto. ki ni globoko pod prščeno ilastjo. še bolj suho in velo kot drugje.
HRVAŠKO.
Jukiceva smrtna obsodba potrjena. Celokupna javnost je z največjo napetostjo pričakovala končno rešitev v Jukičevem procesu radi atentata na komisarja uvaja. Stvar je pa do zadnjega ostala tajna. Sedaj se je zvedelo. da je stol sedmorice že izreke! sodbo: potrdil je smrtno obsodbo. Jukič se ima obesiti. Ker ima pa vsaka smrtna obsodba bi-'i predložena kralju, je tudi Ju-kieeva šla to pot in sedaj se pri-"akuje najvišja končna odločitev. Kar se tiče ostalih obtožencev. obsodbe niso potrjene, marveč se je kazen vsem obtožencem znatno zvišala.
DELO
Ako liočeš delo, ali boljše delo, piši meni. Jaz imam dela za 100 j •nož. Dobra plača, stalno delo j -kozi celo leto, ne izguba časa, • lovolj dela čez čas, če hočeš de- j ati. Jaz pošljem popolno zagoto ilo, da bom naredil vse tako,! cakor Dišem. Preskrbim hrano' >ri Slovencih za primerno ceno, j ie zahtevam nič za moje delo. i Piši ali pa pridi!
Stephen Andolšek, zastopnik za delo, Elkland, Tioga Co., Pa. _(14—9) v d)_
POZOR, DEKLETA!
Slovenec, star 25 let, želi se se-naniti s pridnim slovenskim de-;letom, katera ni stareja od me-•e. t e ima kaj denarja, naj javi .' pismu, kateremu naj priloži tuli sliko. Pisma pošljite na:
"Ženin", š2 Cortlandt St.. New York City.
POTREBUJE SE
lelavce za izdelovanje dof.
Max Fischer, !58 Lewis St., Memphis/ Tenn.
2000
eci: dva tisoč akrov zemlje je >rodala tvrdka Krže Mladič '.and Co. v prvem letu obstanka. V najboljša prodaja se šele začne i -.daj meseca septembra, oktobra' n novembra, ko bodo kupci vi-leli na poljih pridelke, kateri so j ^rastli, ko bodo zvedeli od far-uerjev, koliko so dobili za svoje iridelke na aker. — Če misliš kaj cupiti, ne odlašaj — čim manj '.emlje, tem dražja je. Do pomla-li odplačaš lahko že polovico ali e več. Pridi naravnost v Chicago, na^iani ali telefoniraj na: ^awndale 7449, pa pride kdo po-e. Na 40 akrov zemlje prosta • ožnja tja in nazaj. Najnižja ce-la ni 8 dolarjev aker, ker nima-uo močvirja in skalovja, pač pa lamo zemljo, kjer vse raste in
tjer so lepša polja, kot kje drug-1 "Veliki slovensko-angleški tolmač1
ie po 16 dolarjev in naprej. Milje izgotovljen in obsega 430 stra-©
Kje je moja sestra AMALIJA Istotako tU(ii lir, VdiŽiC
najrazličnejše zlatnine
Lašče, in pri hiši se pravi po in srebnune. Pišite po
domače Furtlu. Eno leto in pol 'K h\ Vam tfa nnŠllP-seje nahajala v Leadville, Co- tt51im? K1 '<»"1 ga pOSIje-
lo., in sedaj ne vem, kje biva. Prosipi cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga javi. ali naj se pa sama oglasi, ker ji imam nekaj važnega za,-.
poročati. — Enima Hren. Box'P. 0. BoX 25.
25. Oilman. Colo.
mo zastonj in poštnine prosto!
L J. TERBGVEC & CO.
Denver, Colo,
EDINA SLOVENSKA TVRDKA,
ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE JN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Oelo prv© vrst©.	C«n» nizko,
F. KERŽE C6.
2&I6S. LAWNDAI.E AVB.,	CHICAGO ll„l.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.
gn-irp!' npjK.SfP^njU^n^SB ttijputijpi .'J
11 ZANIMIVE
Trije rodovi Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal Enge-bert Gangl. Izdala družba sv. Mohorja.
Zelo zanimiva povest, ktero je pisatelj postavil v Bel okrajno.
Velja 50c. s pošto vred.
Človek in pol. Spisal Ivo Šorli. Zanimiv roman. Velja SOc. s pošto vred.
Potop. Zgodovinski roman, spisal Sienkiewacz. Oba
p "qp-'^a
KNJIGE.
zvezka obsegata 120U strani. Sienkiewiczevi romani so zelo priljubljeni	j in izšli v prevodu v več	J jezikih Velja s pošto vred	^ $1.80.	^ Mati. Socijalen roman, spi-	J ~sal Maksim Gorki. Velja s	J jiošto vred 80e. Ta roman	J je zelo času primeren in	J je zgolj vzet iz delavskega življenja.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., * * New York, N. Y.
Nenavadna bolezen.
ni. Knjiga je jako okusno veza- ^ na in razdeljena v 6 delov in si- ^ff cer:
1.	del slovensko-angleška slov-niča; @
2.	del slovensko-angleški raz-
govori;	.	^
3.	del slovensko-angleški spi- ^ sovnik;
4.	<^el navodilo za naturaliza-
eijo;
5.	del slovensko-angleški slo- ^
6. del angleško-slovenski
var.
Slovensko-angleški spisovnik ^ prinaša mnogo vzorcev pisem v angleškem in slovenskem jeziku. & /.daj za naprej vsakemu potreb- Torej je posebne vrednosti za ® na pojasnila glede vsakega kraja. I vsakega ki ima pisati v angles-^ in sicer strogo resnično. Ne sili- čini.	x

Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za-more nastati radi bolezni v želod >.u, jetrah ali črevesih. slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, kakor na primer pilule, deeoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspcha. To kar one potrebujejo je to znano zdravilo, ktero vpliva
na vse prebavne organe,
t
IZGISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO.
To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO.
To naravno zdravilo, ktco je narejeno iz grenkih zelišč ir [rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja celega Itelesa. To zdravilo morate rabit j^H
BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, ZAPRTI JI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI IN NEBVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN KOVCANJU
lin pri vseh takih boleznih, pri ktferih je znak bolezni, izguba teka |in slabost.
V LEKARNAH.
mo vas, da kupite pri nas, toda predno kje kupite, vprašajte pri nas. Pomnite: vsa druga podjetja skupaj niso niti polovico toliko prodala Slovencem, kot smo
JOSEPH TRINER,
Slovar obsega 12000 besedij,2£ in je do danes največji v sloven- @ sko-angleškem jeziku.
Cena knjige je $2.00 in jih ima-©
, -----mo v zalogi. Kedor nam pošlje® IQQQ__1310 Cfl ACUI ANR 4VF
mi. Ce še uiste kupili, pišite na: j denar mu takoj isto odpošljemo® IvMU iUUO UUfl millLflllU nVL-t|
Krže Mladic Land Co., j.poštnine prosto. "	«
2616 South Iiawndale Avenue, j " SLOVENIC PUBI^ CO., jf?	&
(18-9 v d)	Chicago, IU. '82 Cortlandt St., New York, N.Y.
0
CHICAGO, ILL. f
f
^^"pMP^^PIPpB^m^PimPiBpp


1 <■ - "

	##	
Slov. Delavska		Podporna Zveza
		
Vstanovljena doe 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aptila 1909 v državi Pennsylvania,
s sedežem v CONEMAUGH, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
PrwlMdnik: MIHAEL ROVANSEK, R F. D,No. L Conem.M*k.
Podpredsednik: JAKOB KOCJAN, Box 608, 'Conemaufb. Pfc. Glavni tujiilk: VILJEM SITTER, Lock Box 67, Couemaugh, Pa. PomaJ.nl tujnlk: ALoJZIJ BAVUEK, Bo* 1. Duulo Pa. Glavni blaeujnik: IVAN f'AJK, L Box 328, Conemaugb, Pa. Pooooinl blagajnik; IVAN BREZOVEC, Box 6. Conemau«k. Pa
NADZORNIKI:
I. nadxomik: FRANK BARTOL, Box 274, Thomas, W- V.. D.nadzoriiik: ANDREJ VIDIiIH, P O Box 623, Conemaufh. Pa. ni. nadzurtk: ANDREJ BOMBACH, 1«51 E. 31st St., Lorain. Ohio.
POROTNIKI-
I.	porotnik: JOSH* SVOBODA. 638 Maple Ave, Johnatown, P»
II.	porotnik. ANTON FINTAR, Box	Moon Run, Pa.
III.	porotnik: MIHAEL KRIVEC. Box 324, Primero, CoU.
at. a m
VRHOVNI ZDRAVNIK:
BRALLIKR, Grove fit. Conemaugh. Pa.
Cenjena druStva, odroma njib uradniki, so uljudno proienl, pošiljati denar naravnost na bl&c&Jnika ln nikogar drugega, vse dopise pa na glavnega tajnika.
V hIu'hJo, da opasluo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali
sploh kjeraibodl v poročilih glavnega tajilka kake pomanjkljivosti, naj to nemudeno naznanijo na urad glavnega tajnika, da s« v prihodnje po-
irerl
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
:-: Zadnji dnevi Pompeja.
i
/.UOIJOVIVSKI ROMAN.
Angleški spisal: Lord Lytton-Bulwer
.j
s
TRETJE POGLAVJE.
Visoka družba in obed po pompejskem načinu.
Med tem sta korakala Glaukus in Sallust proti Diomedovi hiši. Sallust bi bil lahko najboljši prijatelj, ugleden meščan, če bi si ne bil vbil v glavo, da mora biti učenjak. V rimskih šolah se j«1 zavzel tega duha. Bil je sieer zelo nadarjen, odkritosrčen in vedno vesel. Ravno zaradi teh lastnosti je Glauku ugajal.
"Priprost človek, ta Diomed", je rekel Sallust; ima pa vseeno nekaj dobrih lastnosti — v svoji kleti."
"In še eno lepšo — v svoji hčeri."
"Gotovo Glaukus! toda ti se ne zanimaš več toliko zanjo. Klodius bi bil rad tvoj naslednik."
"Naj bode dobro došel!"
"Ti si strog; toda pravijo, da ima nekaj posebnega na sebi; ravno za skupaj sta; sicer sva midva veliko predobra da trpiva prijateljstvo, tega igralca."
"Veselje združuje vse ljudi," je odgovoril Glaukus, "meni se dopade."
"Moj ljubi Glaukus, rimski plernenitaš mora gledati na svojo čast; Klodius mora zelo goljufati pri igrah, da živi tako, kot se spodobi."
"Midva, prijatelj, sva za kaj višjega rojena kot za igre in enake neumnosti."
"Oh, kaj veva več? — Življenje je kratko; onstran groba je noč. nobena modrost ni večja od besede: vživaj!"
"Dvomim, če vživava ono, kar mudi najlepšega življenja."
Jaz sem zmeren človek in ne zahtevam največjega. Mi smo kakor zločinci, ki se opijajo pred smrtjo. Pripoznain ti, da sem se /.elo trudil, predno sem se vrgel v pijačo — to je novo življenje, moj Glaukus."
"Da, pa nam prinaša vsak dan novo smrt."
"Gotovo, da je neprijazno jutro po prepiti noči; Če bi pa ne bilo, bi ne bil prisiljen hrati; medtem se učim, ker nisem do opoldan za nobeno drugo rabo."
Sallust, glede na tvoje grehe si ti najboljši zanikrnež, kar sem jili videl; če bi se kedaj nahajal v smrtni nevarnosti, bi mi ti gotovo prvi pomagal."
"Mogoče da bi tega ne storil če bi bil ravno pijan! Toda šalo na stran! Mi Italijani smo v resnici zelo sebični."
"Kakor vsi ljudje, ki niso prosti," je zavzdihnil Glaukus. "Samo svoboda nas naredi zmožne, da se žrtvujemo drug za drugega."
"Proč s tem, pri hiši sva."
Diomedova vila je bila izmed največjih v Pompejih. Diomed
Obrnil se j«- in se napotil k Jonini hiši. Hotel je še enkrat videli pred n«*varnostjo prihodnjega dne bitje, ki 11111 je bilo naj-j	_	. dražje na svetu; hotel je prekiniti s tem obiskom vse vezi, ki soj ?ai» £f v predsobi m sprejemal goste
,	i	Bodes videl prijatelj, ie rekel Sallustu meneaioc z rokami,
ga vezale nanio.	... , „ ., , , , ,	.	,	,	, .
| ) y _\vdio v vrtu	' 'botles VJdel; obedna dvorana je popolnoma v grškem slogu, kaj
"To je"lepo* Apecides!" je vzkliknila Jona prijazno. "Kako|tak^a «« v Rimu ne naJde- Mi iluamo dober	tlldi
težko sem t.- pričakovala! S kom naj te poplačam! Na nobeno ino-;Tlllr-	(r»aije prihodnjič.)
je pismo mi nisi odgovoril; kaj je bilo s teboj v tem času?"	■,	,	■ ■
"Draga Jona, nobene hvale mi ne dolgu ješ-, ker tvoja stvar ! ODGOVOR NA MNOGA VPRAŠANJA! ie biia moj:t; pustimo to na strani; ne spominjaj va se več na Ar-	__0_
baeesa. ničvredneža ! .Mogoče ga bodeni v najkrajšem času poka-	..	.	. ,___
,. ,	.	. .	.	- i	! Ker sem i velikega števila kupcev zelo malo doma ter
/al ljudstvu v vsi njegovi lun. \ sediva se. sestra moja; od vroči-. ... , . ,. -	....... , ,	, ■ •
'	.	V	... . . ! vecjidel v t rivitz. Wis. na zemljiščih, katera imam naprodaj, mi
ne sem utiuien; vsediva se v ono senco m bodiva si se enkrat to, i . ,	,	. .	,	...	- •
'	j : I ^ kd-i" "	i jako malo časa preostaja za odgovarjati na mnoga vprašanja,
A.ii s\«, >! i .t ru u .tj.	zato se usojam na tem mestu dati kratek popis tamošnje zemlje,
kraja in mesta Crivitz v katerega bližini imam zemljo naprodaj.
NAZNANILO.

Vsem Slovencem in Hrvatom, ki ljubijo naravno vinsko kapljico od prve trgatve naznanjam, da je pripravna za razpošiljati že s prvim oktobrom. Radi nizkih cen cvebam in radi slabega vremena ne bodem letos sušil grozdje prav nič, temveč bodem iz vsega naredil vino. Zato znižam cene novemu belemu moškatel vinu. Vrste farzego in resling1 vino je narejeno vsako posebej in cena je 40e. gal., črnina zinfandel in kerinjor 30c. gal.. staro belo vino 45c. galon in stara črnina 35e. galon. Vse z posodo vred in manjih naročil od 28c. galon pa ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico svote naprej in ostanek plačate pri sprejemu vina. Prevožne stroške mora vsak naročnik sam plačati.
Za obilo naročil se toplo priporoča posestnik vinograda
FRANK STEFANICH, R. R. 7, bx 124, Fresno, Cal.
RED STAR LINE.
Piovltba mod N»w Yorkom ln Antw«rpom
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva yi|aka.
LAPLAND 18*694 toi
FINLAND 12.1 $5 t<w»
JCROONLAND 12,185 too
VADtLKLAND
ni8 ton
«
ZEELAND 12185 ton.
Kratka ln ndoDna pot tn potni*«;,* Avstrijo, n» Ogrsko, tiloTeniko, Hrvatwo in Galicijo, kajti med Anrwerpom in imenovanimi uešeiami je dvojna direktna i* leznieka s v us a"
Posebno se 5e axrbi ca adoomsi. poaii*;o» tnedkrona. Trčiti razred otwtoji < malih mula h 2. 4, 6 in 8 potnikov'
Za nadaljne inlorjaacije, cene m vainc listka obrniti ce le
Na. 9 Bro«d«k}
NEW YORK £4 Svat« Stre.l, BOSTON. MASS.t
709 2nd Ava.,3 SEATTLE. WASH. 11319 Walnut Str«,«., PHILADELPHIA PA.,
RED STAR LIINE
i3Gt3 Str.ot, N. W WA3HIN3TON, D. C. 219 St. Chariat Str«t. ■<tWORtHNS. t.V N W. eor. WaibingUn & LaS« CHiCAtiO. 1LL.
»00 Locust Slnct ST. LOUIS. MO
208 McDormot At* WINNIPEG, MAN
SAN ITtANcJaCO#*CAL • i 21 So. 3rd StrMt. MINNEAPOLIS. min -31 Hoapital 5treat, MONTREAL, OOt,
"glas naroda" stane za celo leto samo tri
i dolarje. .naroČite se nanj i
C0MPAGN1E GENERALE TRANSATLANTIQUE.
Prancti5«ka parobrodna družba.
Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni Ekapre« parnllci soi! A provencf" /la savofe** "la LORRAINE" "france" a»d*«»liak«	^llakt	«ut d.tiri
Šla sta pod visoko, senčnato platano. Nvdia je bila vesela, da je bila sama.
"Jona svojo roko
Zemlja v mestu Crivitz in okolici je v splošnem jako bogata
moja sestra. je rekel na novo spreobrnjeni, "položi-., rodovitna, na kateri rastejo vsakovrstni poljski pridelki; tudi m moje čelo; daj. da čutim tvojo bližino. Tudi govori, fadie iu trta jako dobro rodi Lega zeraije ^ skoro sama raVnina,
z menoj, ker tvoj glas je kakor dih zraka; govori z menoj, toda ^ tudi Ui;ko]iko krajev, kjer je nekoliko valovita in hribovita, ne blagoslavljaj me.! Nobene besede o onem, kar nama je bilo o- j veDf]ar večjih hribov tam ni. Zemlja, ki je naprodaj, je od ene do trokoina sveto.	\ ]njjj oddaljena od mesta, tako da si jo lahko izberete, kjer in
"Kaj naj ti toraj rečem? Govor našega srca je tako prepleten z našimi božanstvi, da so besede mrzle in trpke če nimamo v mislih bogov.''	i
"llravo!" j«' šepetal Apecides, "vidiš že zavračaš mojo že-Ijo."
"Ali naj govorim samo o Izidi s teboj?"
"O hudem duhu! Ne! Rajši molči na vekomaj, ti bi morala... toda strani, strani takimi pogovori! Sedaj se ne bodeva prepirala! sedaj se bodeva drug drugega obsojala. V tvoji sladki prisotnosti, je srečna moja duša. Za kratek trenutek spozabim samega sebe. Če položim moja senca na tvoje prsi, če čutim objem tvoje
kako daleč od mesta želite. Tu si lahko kupite zemljo, ki je pripravljena samo za orati in obdelovati, dalje zemljo, ki je prav lahko za čistiti, vendar dovolj lesa na njej za postaviti gospodarska poslopja, ali pa zemljo, porašeno z lepimi gozdi trdega in likuje po legi in oddaljenosti od mesta. Vozna pota so dobra in praktično speljana, da se lahko vozi do vsake farme (katerih je že nad 600) v mesto, ali na železniško postajo, katera se nahaja na koncu mesta.
Mesto Crieitzsamo na sebi se je v zadnjem času jako povzdignilo in prav lepo napreduje. V mestu se nahajajo razven dveh cerkev šole, več večjih trgovin in hotelov, dve tovarni, kmetijska
roke se mi zdi, kot da bi bila še otroka, kot da bi bilo sijajno ne- j šola in kmetijska družba, ki gre tamošnjim farmerjem v vseh žabo nad nama obema enako prijazno. V tebi. sestra moja. vidim po- j devah na roke. tako tudi pri prodaji svojih pridelkov, dalje mle-Iepšano podobo sebe samega. Ogledalo naj živi vedno čeravno se karna, ki napravi dnevno od 500 do 700 funtov putra. V kratkem stere postava pred njim. kakor lončena črepinja. Ne, ne! — po- dobi mesto svojo banko, in kakor se čuje, bode parni" mlin še le-slušala me bodeš. Ali se spominjaš, kako sva romala, roko v roki tos pričel z delom. Tudi je še več drugih industrijelniii podjetij, sko/.i cvetove spomladi. Ravno tako bodeva vstopila, roko v roki, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo našteti, v večni vit m s.- okrasila z neminljivimi venci."	j Tik mesta teče velika reka ki goni papirnato tovarno, to je
Jona j,- čudila t« !ii besedam. Ni jih razumela, toda ganile, ena izmed obeh tamošujili tovarn. Omenjena reka ima svoj vodo-so jo il«i >olz Njej \	je bil mehak in nežen, skoraj jokajoč, j pad 15 milj daleč od mesta Crivitz. Vodno silo izrabljajo za elek-
"T-.raj l" dem govorila s teboj o otroških letih," je rekla Jo-jtrično napeljavo, ki je speljana v bližnja mesta v okolici in do 50 na. ".Vi n, * i / x poje i-iepu dekle o mladosti.' Njen glas je lep in j milj oddaljenega mesta Green Bay. V bližini okolici mesta Cri-tudi 7.:.. po.i' * n . pese t n.	j vi»7. se nahaja šest malih in večjih jezer (Lekov) v katerih so ja-
1'a /apoj :	Tuj «r!as bi ue našel odmeva v mojem ko dobre in žlahtne ribe. Eden teh jezer zavzema prostor do 25
*reu.'"	milj v obsegu. Tudi lov je tam prav spešen, ker je mnogo divja-
.1 '!..; ■/e•;.. svo;., piui.ko in zapela žalostno pesem vso pre-' Mne< kakor zajcev, srn. jelenov i. t. d. 1 ■	.-p..'.. Sp-min je -topi! nazaj pod ono nebo, ki je' Kudi dobre votle, dovolj studencev, čistega in zdravega zra-
j . : .n . ■ k■ solnee v. -ne spomladi.	' ka i*1 ugodne klime je ta kraj na jako dobrem glasu kot eden naj-
Ape.i »THiiii. Pe>em je naredila nanj globok vtis. j boljših izmed mnogo držav Amerike, za dober in povoljen uspeh ".Ion,, j. rekei i-kaj««č ji rok... "ali jim bodeš . rjela. ko bo-; l>ri poljedelstvu in živinereji. Sploh vam nudi ta kraj ugodnosti, riiih.	ali n.oje im.- "	j ki jih morete najti malokje. Veliko je tudi to vredno, ker kupite
"Nikdar moj brat. nikdar!"	j zemljo direktno od lastnika, ki že mnogo let tam stanuje iu ne od
"Ali \erui—.. da bode na onem svetu plačano dobro z dobrim, j kake zo»djiške kompanije. nakupu 40 akrov zemlje je zapla-
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo že peto leto an gleščino potom dopisovanja. Do bri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk lahko traja šest mesecev. Pišite po pojasnila šf danes. Šolnina nizka. Slovenska Korespondenčna Šola.
1380 E. 40th St., Cleveland, O.
Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave., S. B. 10.
Pozor, rojaki!
^'dJHteaEB^	Dobil sem iz
Jr _, Jf^^^^B^B^^^	Washingtona T ft*lM' jj^^al^a^gk zasvojezdra*
I rad" ,	vila serialno
V	!	številko, kte-
V	lln\]\ Tg	ra jamči, da
Lrffi1	P°rava i„aVC
U	a, | >	ristna.
—	Po doljrem
času se mi je posrečilo iz najti pravo Alpen tinkturo in Pomado prooi iznada-nju in za rast laa. kakoršne še do sedaj i a svetu ni bilo, od katere oodklm in žeiskfm kosu m dolgi la£je rasnt?-•>o oopolnoma 'arastejo in ns bodo več izpadali, 'er ne osiveli. Ravno tako možkim ▼ 6. tedrsir t-»sni brki Dopoloorou t.i astejc. Kerjmatiztm * okah nošah in kriii^ali v 8 dreh popolnoma oz i ra vi m. kurja očesa bradavic«, potne noge ln oze-ili-.e ae popolnamfl otstranijo. Da je to resni« iimčlm * $600. PISKa po CPtilb katerega pok!jer* 'as tajn.
JAKOB VAHČIČ
P. O- Box 69
Cleveland. O
PoAtnlJparnlkt m.h
"CHICAGO" « LA T0URANE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA"
QIavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl St., Chesebruoffa Raildlaf. Paruiki odplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ix pristaniiča iter. 57 •North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North StiTer, N. T.
*LA SAVOIE	24. okt. 1912 "LA LORAINE 14. nov. 1912
t FRANCE	31. okt. 1912 f FRANCE	21. nov. 1912
±LA PROVENCE 7. nov. 1912 * L A TOUR AI NE 28. nov 1912
FOlllJfl PLOVITBa. V IAVTU*
Parnik tCHICAGO odpl. s pom. št. 57 dne 19. okt. ob 3 popol. Parnik *LA TOIJRAINE odpl. s pom. št. 57 dne 26. okt. ob 3 pop. Parnik ^NIAGARA odpl. s pom. štev. 57 dne 2. nov. ob 3. popol. Parnik tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57 dne 9. nov. ob 3 pop.
Patrlki z i»e>dt» i*7D»n i->4r>l 'raa|o po	vijak«
Paroiki z križem imnjo po štiri vijaka
Ainerikan$ka eri
/preje fc>rotj^ CosuIiGti;
naiDrioravneiSa in fiaiceniisa paro&rodna trta ^a %\mm in Hrvat*
t.
d<
slab
alakiin 1'' "Kako moreš dvomiti o tem?" '*\ rjameŠ toraj. da oni. ki je resnično ino da doseže svoj cilj?'"
"listi, ki misli tako, je podoben bogovom." "Toraj meniš, da jt
lober. žrtvuje vse.
! čati 100 dolarjev, ostalo se splačuje na lahke obroke po dogovoru. V teku dveh mesecev, ko sem pričel to zemljo prodajati, je sa-' 1<u,)il° Slovencev tam farme. Vsi so prav zadovoljni in veseli, : da so našli tako lep. prijazen in ugoden kraj. Rojaki, ki so zemljo : kupili se nameravajo večinoma naseliti na spomlad, razven rojaka J. Pečnika, ki je prišel iz Nebraske z družino svet pogledati.
»e«. z ...........i ,,„»	S,W" "a °nem W't0 raZ"!Tak0 « »H i'.«- 4? if.^oi tam ^.J. akc-avno le bilo
,	, ..	i prepozno, da bi se letos užival lastne pridelke letošnjega leta. Več
( eik so nas <la moramo ui>ati to.	- , ,	, , , ...	. .. *
.	rojakov, katerim sem pokazal nekoliko letošnjih pridelkov, kate-
"loljubi me. sestra moja. — Se eno vprašanje: ti se misliš z|,e smo v pisarni lastnika našli, ni hotelo verovati da vse to in (ilaukoiu poročiti; mogoče naju loci ta žemtev še bolj; toda o tem \<_aka lepo raste dokler se niso pri posameznih farmerjih in na poms,ni govoril sedaj; ti se hočeš z Glaukom poročiti; — ali ga Iju-1 iji;, prepričali na lastne oči, kar je vee vredno kot verovati komurkoli na besedo. To je kratek popis tamošnjje zemlje, kraja in
!>:š 1 — Ne, sestra moja, odgovori mi z be.sedo."
"Da." je odgovorila in zarudela.
"Ali bi se laliko zaradi njega odrekla svojemu ponosu, prenašala sramoto, ali bi šla zanjo smrt T'
"Moj brat vse to lahko storim za Glauka in pri tem bi ne čutila nobene žrtve. Trpljenja za ljubečega ne čuti srce ljubimke."
"Dovolj! I'e ženska lahko toliko stori za moškega, zakaj bi
možki ne storil več za svojega boga."
Naprej ni govoril: — vse njegovo bitje je bilo navdahnjeno i. božjim duhom; njegove oči so žarele; na čelu inu je bilo zapisano dostojanstvo moža. ki upa biti plemenit. Nežno je poljubil Jono, pritisnil jo je na srce in zapustil hišo.
Ona j«' še dolgo ostala na istem mestu, resna in zamišljena. Opetovauo so ji opominjale sužnje, da naj se obleče za Diomcdo-vo svečanost. Slednjič se je zdramila. Hotela je dobiti Glauka in mu mzodeti čudno otaiiašanje svojega brata.
Ljubezen! Blaženost, ne izražena blaženost veže tvojo sveto zvezo; samo onim, kateri v resnici, brez greha ljubimo razložimo naše skrite bolečine. Za vetrnjaka je ljubezen strast in v tem slučaju je samo ena zapovedovalka in samo en oboževalec.
ugodnosti ki se vam nudijo in o čemur se vsakdo laliko na lastne oči prepriča.
Kdor izmed rojakov želi postati samostojen in si kupiti kos iobre zemlje na kateri sme računati na povoljen iu dober uspeh, ter postati v nekaj letih neodvisen ir zadovoljen, naj si pride ta resnično lep in prijazen kraj ogledati in prepričan sem, da bode kupil, ako je namenjen, kakor je dosedaj še vsak, ki si je tam svet ogledal, razun dveh, ki raje ostaneta večna podložnika podzemskih jam in kapitalistov.
Kdor se zanima na farme iti in za lastno bodočnost, kot je v zaduhlih tovarnah in rudokopih, kdor hoče ugodno in'prijetno ži-»eti v zgoraj popisanem kraju, naj mi naznani svoj prihod, par dni poprej, da se bodem vedel ravnati in čas tako urediti, da ga na postaji počakam da gremo potem skupaj na zemljišče ter Vam osehno vse razkažem. Za slučaj, da bi ne dobil obvestila, pokličite iz tukajšnje postaje telefon štev. Canal, 4381 da pridem al4 pošljem koga po vas.
ADOLF MANTEL,
2026 Blue Island Ave., Chicago, 111.
STovl parnik na dv-i vijaka 'M»it.u Washingto*?* ^fularna voznia med New Yorkom, Trstom in kete
^ne vožnib lister sz Hew Torka za KL razrtč to
TESTA...........................................I3?.0Q
-	3j.eo 33 cc
-- 84 2C
-	£4.3«
V«* spodaj navedeni movi paro-brodi na dva vijaka imajo
brezžični brzojav: ALICE,	LAUBA,
MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. OCEANIA. KAI8EB TPRANC JOSEF L
LJUBLJANE .................................
REKE.... ..........i
ZAGREBA.....................................]
KARLOVCA..............................
Srn Mirths WuUiftei iUm fŠ.M ret
II. RAZRED do
TRSTA ali REKE: Martha Washington »65.00. drufcl $60 do #65.
Phelps Bros« & Co., G en. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
t