Domovi im A AMCmCAN IN SPIRIT JK>R€!GN IN LANGUAGE ONLY NO. 123 _ SLOV6NIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, «11 Ohi« AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. NOVEMBER 3, 1980 SKORAJŠNJA IZPUSTITEV TALCEV? PARLAMENT JE POSTAVIL ŠTIRI POGOJE Zmaga Edwarda Seage na jamaijskih volitvah hud udarec F. Castru! KINGSTON, Jam. — Na volitvah na tem otoku je zmagal s prepričljivo večino voditelj Jamaijske delavske stranke Edward Seaga. Premagal je dosedanjega, skrajno levičarsko usmerjenega predsednika vlade Michaela Manleyja. Volivna kampanja je bila huda, izgredi in atentati so bili na dnevnem redu. Na dan volitev so ostrostrelci celo streljali na Seago in zadeli njegov avtomobil, Seaga je pa ostal nepoškodovan. Zadnja leta je predsednik vlade Manley navezal zelo tesne stike s Kubo in se je ponašal s tem, da je Fidel Castro njegov tesni prijatelj. K u b a n s ki veleposlanik na Jamaici je igral pomembno vlogo, prav tako kubanski svetovalci. Seaga in njegovi zaupniki so trdili, da vodi Manley Jamaico v komunistično smer. Takoj po volivni zmagi je Seaga vzkiknil, da bo njegovo prvo dejanje, ko postane ministrski predsednik jamaijske vlade, poslati kubanskega veleposlanika domov. Manleyev poraz je pripisati predvsem ogromnim ekonomskim težavam, s katerimi se Jamaica sooča. Man-leyjeva domača politika je bila neuspešna na tem področju. Edward Seaga zagovarja kapitalistični sistem in tako pomeni njegova izvolitev temeljni preobrat v jamaijski politiki. Carterjeva administracija je navdušena nad Seagovo zmago, vesel je tudi Ronald Reagan. Dvoma ni, da bo ali Carterjeva ali Reaganova administracija nudila Seagovi vladi ekonomsko in drugo pomoč. Uporaba sredstev za preprečitev zanositve uzakonjena na Irskem DUBLIN, Ir. — Irski parlament je po dolgotrajni in burni razpravi sprejel zakon, ki dovoljuje uporabo sredstev za preprečitev zanositve. Zakonskemu predlogu je nasprotovala Cerkev na tem o-toku. Okrog 97 odstotkov vseh prebivalcev Irske pripada namreč rimsko-katoliški Cerkvi. Dejstvo je, da bo sredstva za preprečitev zanositve odslej težko dobiti. Dobiti jih bodo mogli v lekarnah le zakonski pari in še ti le na podlagi zdravnikovega priporočila. Mnogi zdravniki so že izjavili, da ne bodo podpisali takih priporočil, mnogi lekarnarji pa so povedali, da ne bodo prodajali teh preparatov. Dosedanji zakon o sredstvih za preprečitev zanositve je imel veliko luknjo, ki jo novi zakon zamašuje. Prepovedano je res bilo prodajati ta 'sredstva na Irskem, posamezniki ali “klinike” so jih pa lahko dajali strankam brezplačno. V zameno so preje-naali “prostovoljne darove”. Po novem zakonu, ako bo kdo prodajal sredstva za preprečitev zanositve nezakonito, ga bo čakala globa v znesku do $1200, ako bo drugič obtožen, pa eno leto zaporne kazni. Novi grobovi Emma T. Lucie V soboto zvečer, 1. novembra, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla 86 let stara Emma T. Lučič, rojena Sile v Clevelandu, pionirka senklerske slovenske naselbine, vdova po leta 1944 umrlem možu Antonu, mati Mrs. Vincent (Emma) Povse, Mrs. Frances Slabe, Mrs. August (Eleanor) Škufca, Mrs. Louis (LaVerne) Skubic (oba v Mentorju, O.), Edwarda in pok. Antkonyja, 26-krat stara mati, 23-krat prastara mati, tašča Ann Lucie, roj. Povse, sestra pok. Michaela Šilca, Johna Schultz,a, Mary Sader in Frances Alien, šivilja po poklicu in več let zaposlena pri Lyon Tailoring Co., članica ADZ št. 12, HBZ št. 47 in Floridian Club. Z možem sta bila zelo aktivna v hrvaških in slovenskih organizacijah pred leti ter člana St. Clair Merchants Assn. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 5. novembra, v cerkev Naše Gospe Karmelske na 29840 Euclid Ave. ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Fred P. Cesnik Pretekli četrtek zvečer je v Euclid General bolnici na posledicah srčne napake umrl 65 let stari Fred P. Cesnik z 295 E. 195 St., rojen v Clevelandu, samski, sin Paula in Barbare, roj. Smrdel, Cesnik (oba že pok.), brat Mary Ogrinc, Anne Cergol, Charlesa, Stefanie Tolar in Frances Gorše, 12-krat stric, 22-krat prastric, 2-krar pra-prastrič in 2-krat pra- pra-prastric, zaposlen kot mehanični inženir do svoje nedavne upokojitve, veteran druge svetovne vojne. Privatni pogreb na želji družine je bil v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda v soboto, 1. novembra. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. ali Mary Mavec šoli za zaostale otroke na 22101 Lake Shore Blvd. I. Ministrski predsednik jugoslovanske vlade Djuranovič je sicer ob neki priliki izjavil, da je “konec s staro politiko”, kaj več za bodočnost ni vedel povedati. Od vrha še vedno ni pobud za primerne gospodarske ukrepe. Zato se kopiči nanj in na njegov gospodarski kabinet vedno več nalog in odgovornosti. Ker pa imajo Djuranovice-vi sicer redki ukrepi nadih dirigiranosti, jih le deloma lahko uveljavi; posebej težko v posameznih republikah. Čas mineva in učinek razvrednotenja dinarja počasi splahneva. Gospodarske težave ob ne-gibnosti režima povzročajo zmeraj in povsod politične posledice. Prej ali slej bo prišlo to do izraza tudi v Jugoslaviji. Moglo bi priti do cepljenja v vodstvu ali tudi do glasnih zahtev samega prebivalstva. Narodnostno vpraša- Najnovejše napovedi res kažejo na zmago Ronalda Reagana! PITTSBURGH, Pa.! LAKELAND, Fla. — Čeprav si oba glavna predsedniška kandidata, Jimmy Carter in Ronald Reagan, prizadevata doseči čim več volivcev v zadnjih dneh pred volitvami in se osredotočata le na ključne države, menijo sedaj analitiki, da razpoložljivi podatki kažejo na vsaj pičlo zmago republikanskega kand idata pred predsednikom Carterjem. Kar ni znano ob tem skoraj zadnjem trenutku, je to, kako bo možna izpustitev talcev vplivala na volivce. Po vsem sodeč bi to morala biti prednost za Carterja, kar priznavajo tudi republikanci, ni pa gotovo, da bo to res. Novinarji, ki spremljajo predsednika na njegovih potovanjih v različna mesta in države, govorijo o neki čudni potrtosti med Carterjevimi svetovalci. Tisti pa, ki spremljajo Reagana, govorijo o navdušenosti ne samo Reagana, marveč tudi njegovih svetovalcev in članov njegove volivne kampanje. Prepričani so, da bo Reagan res premagal Carterja ter postal predsednik ZDA. -----o----- Zadnje vesti * Atlanta, Ga. — Najdeno je bilo truplo 12 let starega črnca, ki je menda 15. žrtev nekega morilca, ki ubija otroke črnskega rodu v tem mestu. Napetost med črnskim prebivalstvom je na višku. "■Peking, Kit. — S pristankom potniškega letala letalske družbe Pan American so začeli redni poleti potniških leta) med ZDA in Kitajsko in sicer prvič po letu 1949. S:Mount Darwin, Zim. — Predsednik zimbabvejske vlade Robert Mugabe je rekel, da bo njegova vlada menda prisiljena zapleniti kmetije, ki so last kmetovalcev belega rodu, ne da bi jim plačala odškodnino. Vlada bi oddala zemlje bivšim pripadnikom gverilskega gibanja. nje bi v obeh primerih postalo akutno. Le da so razmere v Jugoslaviji drugačne kot na Poljskem. Poljaki so se lahko o-brnili s svojimi zahtevami naravnost na režim in vlado. Jugoslovani imajo vmes svoje samoupravne organe. Nekateri opazovalci menijo, da bo ljudska nejevolja zaradi nižanja življenjske ravni zadela najprej ravnatelje samoupravnih podjetij. To bi ne bil ravno upravičen postopek kajti resnično samoupravljanje se doslej ni moglo udej-stviti. Sicer je že 1971, še pod Titom prišlo do hudih ribarij med vodilnimi ravnatelji in partijskimi eksponenti. Partijski ljudje so vedno imeli “tehnokrate” z “liberalnimi tendencami” za nevarne konkurente v njihovem stremljenju po oblasti. Zato bi jim tudi sedaj bila taka gonja kar po volji; pa še odgovornost Rasist Joseph Franklin obtožen; da je ubil dva nedolžna cinca SALT LAKE CITY, Utah. Velika porota zveznega sodišča v tem mestu je obtožila 30 let starega Josepha P. Franklina da . je ubil dva črnca, ko sta pohajkovala po neki stezi. Navzoči sta bili tudi dve dekleti belega rodu, kar je menda razkačilo Franklina, ki ne skriva svojega rasističnega prepričanja. Zadeva okoli Franklina je zanimiva predvsem zato, ker ga FBI osumlja za atentatorja, ki je streljal na črnskega voditelja Verncna Jordana v Fort Wayne, Indiana, pred meseci in ga huje ranil. Franklin sicer zanika krivdo. Pred 4 leti pa je Franklin menda napisal grozilno pismo takratnemu p r edsedniškemu kandidatu Jimmyju Carterju. V pismu je Franklin oči- ' tal Carterju, da se je le-ta prodal črncem. -----o------ Sin umrlega iranskega šaha se imenuje sedaj šah Reza Pahlavi H. KAIRO, Eg. — Ob svojem 20. rojstnem dnevu se je sin pokojnega iranskega šaha-Pahlavija proglasil za očetovega pravomočnega n a s 1 e d nika. Odslej bo znan uradno kot šah Reza II. V kratkem nagovoru je mladi Reza II. pozval iransko ljudstvo, naj strmoglavi režim ajatole Homeinija in vrne Iran k pravičnejši družbeni in politični ureditvi. Reza II. je spregovoril tudi o iransko-iraški vojni in rekel med drugim, da sta jo povzročili nesposobnost in zmedenost novih iranskih voditeljev. Pohvalil je hrabrost iranskih vojakov, ki branijo svojo domovino. Šahova družina še vedno biva v Egiptu in Reza II., ki je bil svoj čas pilot lovskega letala, študira sedaj na Ameriški univerzi v Kairu. Prepričan je, da ga bo iransko ljudstvo slej ko prej povabilo nažaj v Iran. za gospodarski zastoj bi o-tresli nanje. Republike imajo trenutno v Jugoslaviji važno vlogo. A priznani jugoslovanski gospodarski znanstvenik Branko Horvat meni v reviji ‘Duga’, da ustvarjajo tudi pereče probleme: Republike so sicer ku-turne in politične enote, ne pa tudi gospodarske. Celo vrsto gospodarskih stabilizacijskih ukrepov določajo in ostvarjajo posamezne republike same. Poleg tega imajo tudi lastne devizne bilance. Politična vodstva posameznih republik postajajo močna. Posebno opazni so takoime-novani “Titiči” — majhni Titi. Nanje’ je že Kardelj opozarjal pred svojo smrtjo. Značilen primer v Sloveniji je šef partije Popit. Ustavnim razpravljanjem o trajanju službene dobe zveznih in republiških ministrskih predsednikov v brk, je Popit enostavno odstavil svo- TEHERAN, Iran; WASHINGTON, D.C. — Po dolgem odlašanju je iranski parlament končno postavil štiri pogoje, ki jih morajo ZDA izpolniti v celoti, preden bodo ameriški talci izpuščeni na svobodo. Predsednik Carter in člani njegove administracije sedaj proučujejo, ali je sploh mogoče izpolniti te pogoje. Iranci so šele danes zjutraj odposlali ZDA uradno poslanico 4 zahtev. Prvi pogoj je, da se ZDA ne- bodo vmešavale, posredno ali neposredno v iranske zadeve. Drugi pogoj zahteva, da ZDA vrnejo Iranu vso premoženje, ki ga je zamrznil predsednik Carter pred meseci. Tretji pogoj je, da ZDA odpovedo oziroma prekličejo vse pravne tožbe, vložene proti Iranu, tudi tožbe, ki so jih vložili privatni državljani ZDA. Ako bi sodišče v ZDA zahtevalo plačilo od Irana, naj bi globo oziroma omenjeno vsoto plačale ZDA same. Četrti iranski pogoj je, da ZDA storijo vse, da bo vso premoženje pok. iranskega šaha in članov njegove družine vrnjeno Iranu. Iranci so dodali da morajo biti vsi pogoji docela izpolnjeni, preden bo prišlo do izpustitve talcev. Iranci tudi govore o postopni izpustitvi talcev, kar je menda nesprejemljivo tako predsedniku Carterju kakor Ronaldu Reaganu. Ameriški odvetniki menijo, da predsednik . ZDA nima pravne moči, da bi izpolnil tretji in četrti iranski pogoj. Ako pa Iranci to razumejo ali upoštevajo, ni znano. Zaradi možnih zapletov, govorijo v tajništvu za zunanje zadeve in v Beli hiši, da ni mogoče računati na skorajšnjo izpustitev talcev. Poročila danes zjutraj iz Teherana pa zgovorno pričajo o tem, da želijo Iranci res izpustiti talce. Skrajneži v jega ministrskega predsednika Vratuša in imenoval na njegovo mesto policijskega ministra. Svoj odlok je utemeljil s potrebo “operativno zmožnih” ljudi. V resnici si je le hotel s tem zavarovati svoj položaj in oblast — tako vsaj sodijo v njegovih ožjih krogih. Popita je 1971 ustoličil sam Tito za partijskega tajnika potem, ko je moral odstopiti tedanji ministrski predsednik Kavčič. Popit je nato zvesto sledil beograjski centralistični liniji, tj. Titovemu kurzu. Posledica tega so danes zastarana produkcijska sredstva v" slovenskem gospodarstvu. Slovenske jeklarne npr. so nazadovale. Popit je tudi odstavil ravnatelja mednarodno priznanega podjetja Gorenje, kot smo že tedaj poročali, ker mu je postal premočan. (Dalje) zajetem ameriškem poslaništvu so npr. danes zjutraj izročili talce iranski vladi. Vlada Alžirije je pa sprejela dolžnost, biti nekakšen posredovalec med Iranom in ZDA. Kaj naj bi to dejansko pomenilo ni znano ob tem poročanju. Svojci talcev so navdušeni in uverjeni v tem, da bodo kmalu videli oziroma se srečali s svojimi najdražjimi. Treznejši med njimi pa priznavajo, da težav ni malo in da se bo zadeva mogoče dalj časa vlekla. Vpliv najnovejših dogodkov na jutrišnje predsedniške volitve ni mogoče ugotoviti. Predsednik Carter je prekinil s svojimi volivnimi nastopi. Sinoči je govoril po televiziji in rekel, da bo storil vse, da bodo talci izpuščeni. Pripomnil pa je, da morajo ZDA pri tem ohraniti svoj narodni ponos. Ronald Reagan nadaljuje s svojimi nastopi, o zadevi talcev pa govori zelo previdno. Podpredsedniški kandidat George Bush in neodvisni kandidat John Anderson pa se sprašujeta, kakšna je cena, ki jo je predsednik Carter pripravljen plačati, da doseže izpustitev talcev. ------o----- Eksplozija na pekinški železniški pcsfaii ubila 9 potnikov! PEKING, Kit. — Na glavni železniški postaji v tem mestu je nastala silovita in doslej še nepojasnjena eksplozija, ki je ubila 9 oseb, več kot 80 pa jih ranila. Takoj po eksploziji se je zbralo pred poslopjem železniške postaje več tisoč radovednežev, med njimi tudi več tujih novinarjev. Novinarji so opazili dolgo vrsto rešilnih avtomobilov, ki so prepeljavali ranjence v bolnice. Kitajsko zunanje tajništvo je potidilo, da je prišlo do eksplozije na postaji. Tajništvo je reklo, da je nekdo prinesel bombo v postajo. Kdo naj bi to bil in zakaj naj bi prišlo do tega a-tentata, ni znano. ------o----- Ameriški polrošn ki bodo več odšle’! za nafto in naravni plin WASHINGTON. D.C. — Saudska Arabija je povečala količino nafte, ki jo načroa dnevno, da bi s tem vsaj deloma nadomestila proizvodnjo Irana in Iraka. Načrpa o-krog pol milijona sodov nafte na dan več, kot. jo načrpa v normalnih razmerah. Za to uslueo pa pričakuje Saudska Arabija, da boda pripravljeni dobavitelji te nafte plačevati več kot po navadi. Dodala bo torej S2 vsakemu sodu nafte, ki pripada povečani proizvodnji. Naklado bodo plačevali uvozniki nafte iz Saudske Arabije. ZDA uvažajo precejšnjo količino te nafte in prizadeti bedo torej Amerikanci. Iz Clevelanda in okolice Volitve jutri— Ne pozabite, da so volitve jutri! Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 7.30 zvečer. Pojdimo volit! Sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima sestanek v ponedeljek, 3. novembra, ob 8. zvečer v običajnih prostorih. Slomškov krožek prosi— Matere, ki svoje otroke pripeljejo v Slovensko šolo in jih čakajo, se lepo prosi, če bi med tem čakanjem dne 8. novembra mogle malo pomagati v kuhinji pri pripravi Siomškovpga kosila. Lepo se naprošajo gospodinje, če bi k uspehu pripomogle z darovanim pecivom. Ob času kosila se bo 'lahko poravnala članarina za Krožek, prav tako se bo lahko obnovila naročnina za časopise potom Slovenske pisarne., Za rev. Jožeta Vargo, Matta Tekavca in vse druge umrle sodelavce Slomškovega krožka bo v četrtek, 13. novembra, cb 7. zvečer darovana sv. maša v cerkvi sv. Vida. V soboto, 8. novembra, pa bodo gospodinje prodajale svoje okusne krofe pri Sv. Vidu. Seje— Društvo sv. Cecelije št. 37 ADZ ima svojo letno sejo jutri, v torek, ob .! 30 popoldne v društveni sobi svetovidske-ga avditorija. Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze ima svojo sejo jutri, v torek, ob 7. zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in sicer v običajnem prostoru. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo sejo v sredo, 5. novembra, ob 1.30 popoldne v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Po seji zabava. Rojstni dan— Jutri, v torek, obhaja svoj 85. rojstni dan g. Martin Srdani. Za ta jubilej mu želijo vse najboljše :n zdravje žena Antonija, sin Miro in njegova družina. Festival pri Sv Feliciti— Fara sv. Feiicite v Euclid u ima svoj festival v soboto in nedeljo, 8. in 9. novembra. Mnogi Slovenci so farani te župnije. Belokranjci vabijo— Vstopnice za martinovanje, ki ga priredi Belokranjski klub v soboto, 8. novembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju so že v predprodaji. Člani kluba jih imajo, ali pa kličite tel. 481-3308 ali 28D-0843. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 62 F. Pretežno oblačno in nekaj hladnejše jutri z možnostjo dežja v dopoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 55 F. +++++++++++++++++++++++++++++++' ZDA uvažajo iz sosednje Kanade precej naravnega plina, približno 5 odstotkov vse letne porabe. Napovedano novo kanadsko zvišanje bo pomenilo cd $2.50 do $7.59 več na mesec tistim lastnikom hiš, ki imajo ogrev nu zemeljski plin, kateri je uvožen iz Kanade. Gospodarsko-politični zapleti v Jugoslaviji Ameriška Domovina l flifr oog BRŽ3S 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0G28 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeke in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00‘ za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: : ‘ : ^ $28.00 per year; $14.00 for G months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three-months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio K9 No. 123 Mon , Nov. 3, 1980 Ob 60-letnici koroškega plebiscita Beseda iz naroda 3 Spominski program v Lemontu i. V petek, 10. oktobra, je poteklo 60 let od nesrečnega plebiscita na Koroškem. Pravimo “nesrečnega”, ker se z njim začenja tragika za slovenske prebivalce Koroške. Tragika, ki ima naslednje značilnosti: 1. Preganjanje onih Slovencev na Koroškem, ki so se za časa plebiscita zavzemali za to, da pride tisti del Koroške ped Jugoslavijo. 2. Dosledno zapostavljanje Slovencev v koroškem javnem življenju po plebiscitu. 3. Fizično in moralno preganjanje slovenskih ljudi, ki je doseglo višek za časa Hitlerjeve diktature in druge svetovne vojne. Vse to je bila posledica nesrečnega plebiscita, ki še danes leži kot mora nad slovenskim delom Koroške. v Konec oktobra in v začetku novembra 1918 je bilo jasno, da bo staro avstro-ogrsko cesarstvo propadlo. V začetku novembra so avstrijske stranke na Dunaju razglasile republiko, potem ko je cesar Karel odstopil. Na jugu, na Kranjskem in Štajerskem, so že oklicali svoj izstop iz cesarske Avstrije in ustanovili narodno vlado v Ljubljani z namenom, da se s Hrvati in prečanskimi Srbi združijo v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Šlo je pa tudi za to, kje bo tekla meja med nastajajočo Jugoslavijo in republiko Avstrijo, oz. komu bo pripadla Koroška. Koroški Nemci so kaj kmalu organizhali svoje brambovske čete, ki naj bi branile “nedeljivo” Koroško. Prva slovenska vlada v Ljubljani se ni takoj znašla in zlasti je naivno pričakovala, da bo mirovna konferenca sama od sebe priznala južno Koroško Jugoslaviji na podlagi samoodločbe narodov, kot je slovesno razglasil to načelo a-meriški predsednik Wilson. Toda kmalu je postalo jasno. da po mirni poti Koroška ne bo nikoli prišla k Jugoslaviji. Zato so maja 1919 jugoslovanske čete zasedle južni del Koroške. A to ni moglo več rešiti slovenske Koroške. Odločilni državniki na mirovni konferenci v Parizu so namreč že sklenili, naj se v sporu, komu naj pripade Koroška. odločijo Korošci sami s plebiscitom. V ta namen so južno Koroško razdelili v dve coni, A in B. Glasovanje naj bi bilo najprej v coni A. ki je predvsem obsegala Podjuno, kjer je bilo največ Slovencev. Če bi to glasovanje izpadlo v korist države SHS, bi sledil plebis- cit v coni B, sicer ta plebiscit odpade. Ljudsko glasovanje oz. plebiscit v coni A je bil 10. oktobra 1920. Izid je bil naslednji: 15,291 volivcev je glasovalo za Jugoslavijo (41' .'), 22,025 pa za Avstrijo (49'/.). Slovenci so bili poraženi. Nemci pa so slavili zmago. S tem plebiscitom je bila zapečatena usoda slovenske Koroške, saj so velesile tudi po drugi svetovni vojni potrdile državno mejo na Karavankah. Posledice nesrečnega plebiscita smo že omenili. Kljub vsem lepim obljubam pred plebiscitom so Nemci takoj začeli preganjati najbolj vidne Slovence, ki so pred plebiscitom delali za Jugoslavijo. Nekatere so enostavno pregnali v Jugoslavijo, druge so tako šikanirali in jim tudi grozili s smrtjo, da so se sami izselili v Slovenijo. Naj omenimo vsaj nekatere: pisatelj F r. Ksaver Meško, župnik dr. Janko' Arnejč, dr. Gregorij Rožman, prof. Ivan Grafenauer in še stotine drugih. predvsem izobražencev. Sledil je sistematičen pritisk na vse koroške Slovence, ki sprva ni bil nasilen, je pa bil dosleden. Zaveden Slovenec je težko dobil delo ali službo; na delu so ga pogosto zasmehovali, da je “Čuš”; za slovenske občine ni bilo državnih podpor; slovenske u-stanove so bile komaj tolerirane. Slovenci na Koroškem so tako postali državljani druge in tretje kategorije. Istočasno je raslo nemško nacionalistično gibanje, ki je imelo svojega nosilca v “Hei-matbundu”. Ta organizacija je v največji meri zastrupljala kulturno in politično ozračje med koroškimi Nemci in si j:h je skoraj v celoti osvojila. Zato je Hitler ob “Anschlus-su” leta 1933 imel največ privržencev prav na Koroškem. Tedaj se je začel zadnji del Kalvarije koroških rojakov. Podobno kot prej pri nas fašizem je hitlerizem razpustil vse slovenske organizacije, prepovedal slovenščino v javnosti, zaprl številne slovenske ljudi ali jih izselil iz dežele. Ob napadu Tretjega Reicha na Jugoslavijo o veliki noči 1941 so izselili nad tisoč slovenskih družin poleg številnih duhovnikov in drugih izobražencev. Mnogi so končali tudi v taboriščih ali na vislicah; trinajst oseb iz Sel so obglavili. Po drugi svetovni vojni je bilo upanje, da se bodo stvari obrnile na boljše. Dokler so zavezniki imeli zasedeno Avstrijo, je res bilo boljše. Ko LEMONT, 111. —. Sedanji čas je čas velikih nasprotij. Ne mislim samo na nasprotja med vero in nevero, marveč najbolj na nasprotja' v. reševanju težav, ki nas obdajajo, in bremenijo. Po eni strariP verujemo v nauke,, ki, jih o-znanja Cerkev, po'drugi strani pozabljamo, da Cerkev v moči delovanja Svetega Duha ohranja, oznanja in živi sveto izročilo apostolske Cerkve. Iščemo odgovore na razne položaje in nejasnosti, ki jih prinaša življenje, ne pomislimo pa na odgovore naših prednikov, ki so v težkih razmerah spričevali zvestobo katoliški Cerkvi. Modern človek se na vse načine upira tradiciji, čeprav nam vsa zgodovina ne le Cerkve, marveč tudi razvoja znanosti in tehnolo^ gije govori na posebno prepričevalen način v muzejih, da ves napredek in uspešnost na vseh področjih rasteta iz dela, raziskovanja in tveganja v preteklih stoletjih. Moderni kristjani preveč hitro pozabljajo na odgovore, ki jih že imamo in bi morali vanje tudi verovati. Eden izmed teh odgovorov je v besedah, ki jih večkrat ponavljamo: “Verujem v občestvo svetnikov”. To vero izpovedujemo, ko molimo apostolsko veroizpoved, npr. pred molitvijo rožnega venca. Kdo se danes sklicuje na ta člen apostolske veroizpovedi, ko utemeljuje nujnost sodelovanja v občestvu ali skupnosti! Vse je zaverovano v napredek in modrost sedanjega časa, da v naprednosti le redki gradijo svoje delo na trdnih temeljih zdrave tradicije, iz katere je nastala in se razvijala vsa kultura. To velja za tiste, ki hočejo biti samo Amerikanci, velja pa tudi za nas ameriške Slovence. Vem, da večji del ameriške družbe sestavljajo ljudje, ki po rodu niso Amerikanci; oni pa, ki hočejo vkljub temu biti, so izkoreninjenci iz narodov, iz katerih so izšli njihovi predniki. Da bi se te napake čim bolj izognili, govorimo in razmišljamo o slovensko-ameriški katoliški tradiciji. Ako bi jo le malo poznali, bi bili zanjo Bogu hvaležni. V tej hvaležnosti bomo letos skupno s spominskim programom za naše pokojne in škofa Gregorija Rožmana, vključili spomin na vse slovenske misijonarje v Ameriki pod vodstvom škofa Barage. Spominski program bo poleg molitev za pokojne vključeval tudi našo hvaležnost za vse, kar so nam zapustili. Ceniti moramo dediščino, ki so r#/t*******r*********tr*r**r*t** so pa podpisali avstrijsko mirovno pogodbo 1. 1955, So na Dunaju v nekaj letih pozabili na vse obveznosti, ki so jih bili sprejeli glede narodnih manjšin. Vse tri stranke na Koroškem, krščanski demokrati, socialisti in nacisti, so se povezali med seboj glede skupne politike do slovenske manjšine. Pod njih pritiskom je tudi zvezna vlada na Dunaju, ki bi sicer morala izvajati 7. člen državne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin, dejansko bila tako vezana, da so zastopniki slovenske narodne manjšine odklo n i !i njen “Zakon o narodnih skupnostih” in uredbe iz leta 1977. (Dalje) nam jo zapustili, ker vsebuje trajne verske in kulturne vrednote. Vrednote so nespremenljive, vsaka doba jim pa da šVoj, jzraz; le tako se' ohranjajo. ; ^ / V slovensko-ameriški "dediščini moramo odkrivati te vrednote in jim dajati sodobne izraze. Le tako jo bomo . ohranjevali in pomagali mlaj-” Šim generacijam, da jo bodo vzljubili in cenili. Ako sprejmemo od pretekosti samo zunanje izraze, ne poznamo pa vrednot, ki se za njimi skrivajo, predstavljamo preteklost kot starokopitnost. Naš spominski program za pokojnimi bo v nedeljo, dne 16. novembra. Zunanji spored bo podoben, kot je bil v preteklosti, vendar bo po vsebini nudil nekaj novega. In v tem “novem” se bomo približali vrednotam “starega”. Program se začne na samostanskem pokopališču ob dveh popoldan. Po molitvi za pokojnega škofa Rožmana, za pokojne sobrate in vse naše pokojne bo procesija v samostansko cerkev Marije Pomagaj. Med procesijo bomo molili rožni venec za pokojne. V cerkvi bo maša; duhovniki so povabljeni k somaševanju. Med mašo bo pridiga o slo-vensko-ameriški dediščini in o njenem pomenu za nas. Po maši bo čikaška slovenska šola izvedla pod vodstvom g. Jožefa Rusa zborno recitacijo ‘Trenej Friderik Baraga”. Besedilo je pripravil dr. Tine Debeljak za oratorij. S svojim programom verskega značaja bo sodelovala tudi slovenska šola iz Jolieta. S programom bo združeno petje. Vabimo rojake k temu spominskemu programu v nedeljo, 16. novembra, ob dveh popoldne. Tu boste preživeli nedeljski popoldan v duhovnem uživanju in veselju, ki smo ga bolj potrebni kot dobrih kosil, ki vedno bolj nadomeščajo kulturno- udejstvovanje, brez katerega narod ne more živeti. P. Fortunat ------o——— Spet izpraznjeno mesto CLEVELAND, O. — Kdo bo pisal, razlagal, tolmačil, vabil in se upiral neresnici, ko je nastala vrzel s smrtjo Matta Tekavca? Za vedno nas je zapustil. Njegovo srce je prenehalo biti v nedeljo, 19. oktobra 1980. Ni še dolgo, odkar je premagal težko bolezen in poln življenja se je zopet pojavil med prijatelji. Trdno je bil prepričan, ko je že vsa okolica bila prepričana, da je nastopil konec, pa se je prebudil in ozdravel, da se je to zgodilo na priprošnjo svetniškega kandidata škoha Antona Martina Slomška. O tej gotovosti je napisal lep spomin, poln verske razsežnosti. Smrt Matta Tekavca je prišla “v posebnih okolnostih. U-deležil se je zlatomašnrškega slavja dr. Alojzija Tomca, bil p i sv. obhajilu, kot je bila njegova vsakdanja potreba, udeležil se je slavnostnega o-beda, na katerem mu je postalo slabo. Odpeljali so ga domov, pa se je stanje slabšalo. so ga odpravili v bolnico. kjer pa so zdravniki mogli samo še ugotoviti smrt. Midva sva se zadnjikrat srečala na sestanku Slomško- vega krožka. Prisrčno me je objel, morda sluteč v slovo, česar si jaz nisem mislil, ker je bil tako mladeniško svež in raizgrano razpoložen. Rad sem ga imel, tega kovarja, kulturnega delavca, pridnega pisca številnih člankov, ki jih-najbrže nikdar nihče ne bo zbral. Ameriška DomoVina in A-merikanski Slovenec sta ob pridnega sodelavca. , Svoj čas se je oglašal; tudi:'v' Prosveti, ki pa > zadnja leta njegovih prispevkbv, ni; vgč priobčevala,, pogledi na živ-i Ijenje so se preveč križali. Zelo ga bo pogrešala Misi-j onska 1 žhamkarška akcij a,, saj je bil vedno poln požrtvovalnosti, in Slomškov krožek, pri katerem je sodeloval kot organizator iz Clevelanda za vsakoletno vseslovensko romanje na ameriške Brezje, k Mariji Pomagaj v Lemont in tam nastopal kot govornik. Svoj čas se je tudi zelo udejstvoval pri Ligi slovenskih katoliških Amerikancev. Tekavec je bil zaveden Slovenec in pravi demokrat. Kar je presodil, da pripada njemu, je priznaval sočloveku na ravni pravic in dolžnosti vsakega človeka. Vse življenje je presojal iz globokega verskega prepričanja. Odločno je odklanjal vse nove vetrove, ki se tako vsiljivo pojavljajo v človeški družbi zadnjega časa in pripravljajo novodobno suženjstvo, ki ubija vsako duševnost. Kot veren človek je zelo upošteval cerkveno vodstvo. V svoji vernosti pa ni bil nikak neživljenjsko po-božnjak, vedno je bil vesel in poln dovtipov. Rojen na meji med Notranjsko in Dolenjsko, je bil po duševnosti mehak kot Dolenjec, v načelih pa trden, kot znajo Notranjci biti. Zelo je bil naklonjen pri prizadevanju, da bi slovenski škof Anton Martin Slomšek dosegel cerkveno priznanje njegovega svetniškega življenja. Ker noben človeški otrok ni brez pomanjkljivosti, upamo, da mu bo svetniški kandidat škof Slomšek izprosil milost, da bosta soudeleženca v skupni nebeški radosti. Zemlja, iz katere Matt Tekavec ni izšel, pa jo je tako močno vzljubil in mnogo za njen prospeh žrtvoval, naj mu bo sedaj v miren zemski odpočilek. Janez Ovsenik -------o------ /z newyorske prosvete Iz naših vrst Floral Park, N.Y. — Spo-.tovana uprava Ameriške Domovine! Pošiljam vam ček za obnovo naročnine lista. Z A-meriško Domovino sem v glavnem zadovoljen. Spremenila se je in postala bolj ljudska in manj strankarska. Včasih bi si želel kako križanko ali vsaj kako sliko, kakor ste jo že objavili (npr. slike, ki kažejo mladino na Slovenski pristavi v Clevelandu itd.). In ne nazadnje kak smešen podlistek. Le celostranske ali polstranske o-smrtnice (kako velike!) me motijo. Rajši bi videl kaj več napisanega. Vesti iz Slovenije me tudi zanimajo. Torej oprostite, če si preveč želim. Srčno pozdravljeni! Sergej Delak Pickering, Ont. — Spoštovani! Oprostite mojo zamudo! Pošiljam vam vsem skupaj prav tople pozdrave in vam želim mnogo uspeha tudi v bodoče. Ivan Celar Novo sezono smo začeli z uspehom. Po prvi, septembrski uri so nas obiskali ‘Mavrica’ in ‘Galebi’. Predvajali so isti spored kakor dan prej v FairfieldU. Navzoči so bili navdušeni in so vztrajali v dvorani, dpjreh. Ker na urah ne, pobiramo vstopnine, so'si organizatorji pomagali na ta‘ hačinj da , so pobirali med poslušalci pro-stovolj ne'r ‘prispčvke.: ,Nabrali so preko $500. •; ■ Ker sta obe skupini že nastopili v več slovenskih naselbinah in je AD o tem poročala, ne bom o njihovem nastopu pisal. Samo tole naj dodam: spored je bil pester in podajanje odlično. Naš organist, absolvent visoke glasbene šole, jih ni mogel prehvaliti. Za oktobrsko uro smo imeli pripravljen koncert pevskega zbora ‘Zvon’ iz sosednjega Connecticuta. Nekaj dni prej mi je javila gospa dr. D. Lango, da je govorila v Ljubljani z bratom Antonom Nanutom, d i r i g entom Ljubljanske filharmonije. Obljubil ji je, da bo poslal na uro dva kvinteta. Na sprejemu v New Rochelle, ki sta ga priredila na čast orkestra dr. Langova, smo se dogovorili, da bomo z avtomobili prosve-tarjev pripeljali godbenike in instrumente iz hotela Taft. kjer so stanovali, v našo dvorano in jih na isti način tudi vrnili. To delo sta opravila Joško Babnik in Karl Klesin ml. Obljubili so nam, da bodo nastopili s programom, dolgim kake pol ure. Ura zmagoslavja Z ozirom na to, kar smo kasneje doživeli v Carnegie Hall, je bila naša ura za oba kvinteta in ‘Zvon’ ura zmagoslavja. Dvorana je bila nabito polna. Presenečenje in radost sta se odražali z obrazov. Ljubljančani so bili zavzeti, ko so videli dvorano polno Slovencev, naši prosvetarji pa so bili veseli, ker so po več letih imeli med seboj godbenike iz stare domovine — zadnji med nami je bil pevski oktet ‘Gallus’. Pred tremi leti smo jih poslušali v Carnegie Hall. Med tem so ponesli slovensko ime po Evropi in Ameriki, saj imajo na glasbenem polju najboljši glas. Po kratkem uvodu in pozdravnih besedah je nastopil kvintet trobil Slovenske filharmonije. Gospodje Arnold, Šinigoj, Trampuš, Grčar in Gruden so igrali S. Schcidto-vo Suite in J. Horowitzovo Music Hall Suite. Kolikor morem soditi sam in kolikor sem zvedel od strokovnjakov, so bili godbeniki res prvovrstni. Višjo popolnost in harmonijo si je težko predstavljati. Za njimi je nastopil ‘Zvon’. Pred nastopom smo jih morali predstaviti Ljubljančanom. Predstavljanje je bilo kratko: oktet sestavlja pet bratov Us, ki izvirajo iz Zlatega polja nad Lukovice, Kompare, Kurbus in Malh/ Kakor vedno so tudi tokrat zapeli, da nam je vztrepetalo srce ob lepi slovenski pesna in gostje so se čudili, da obstoja tak oktet v slovenski Ameriki. V odmoru smo izrekli sožalje dr. S. Langu in družini ob izgubi matere oziroma stare matere in se poslovili od. Marije Sturm, vnete pevke na koru in zveste obiskovalke naših ur, ki odhaja za stalno k hčerki v sončno Kalifornijo, ter napovedali spored prihodnje ure. Nato je nastopil kvintet pi- hal Slovenske filharmonije’ Gospodje Pok, Dokuzov, Goričar, Krečan in Hadžinikolov so igrali Haydnovo Divertimento in Duboisovo Burlesko. Igrali so strokovnjaško. Nato je zopet nas topil ‘Zvon’. V prvem delu je pel pesmi ‘Kadar pa mim’ hišeo grem’, ‘Jaz bi rad rdečih rož’. ‘Bolen mi leži’ in ‘Tam, čier teče bistra Žila’, zdaj pa ‘Sijaj, sijaj, sončece’, ‘Je bil on gospod Bebenav’ ter ‘Tani, kjer visoke so planine’. To zadnjo je pel spominu pok-Franka Vojske, ki ni zamudil nobenega ‘Zvonovega’ koncerta v New Yorku in Fair-fieldu. Godbenike in pevce so nagradili hvaležni Newyorčani z dolgotrajnimi ploskanji. Bili so neizmerno srečni. O tej uri bodo še dolgo govorili i11 se je še dalj spominjali. Na prihodnji uri bomo z žrebom razdelili plošče,' ki s° nam jih poklonili člani kvintetov Slovenske, filharmonij0 v zahvalo za lep sprejem. Ura razočaranja Ob osmih zvečer bi moral biti v Carnegie Hall konceU Slovenske filharmonije.-je pred tremi leti gostoval v' isti dvorani, so bile kritik0 vseh newyorskih časopiso'-’ zelo pohvalne. Razvajen' newyorski kritiki niso kmal'1 zadovoljni! To je razumljivi V Carnegie Hall nastopaj0 najboljši orkestri Amerike i'1 Evrope. V New Yorku iman'0 po vsem svetu znani filharmonični orkester, ki ga Vod' zdaj Zubin Mehta, prej pa (F5 je več let vodil Leon ah* Bernstein, dirigent, skladatelj in pianist. Zato mora orkestri res nekaj znati in poka/ad’ da ga pohvalijo. Dvorana je bila skoraj P°' polnoma razprodana. Slove0' ci smo prišli v rekordne0' številu. Ivan Kamin je sa01 prodal okoli 80 vstopnic, dr'1' gi so jih kupili na konzula1'1 ali v Carnegie Hall. Nestrpno smo čakali na z3' četek. Toda namesto orkestra sC je pojavil na odru predstav' ni k Columbia Artists Ma"‘r gement Co., ki je organiziral;’ koncert in turo po Amerik1' Povedal je, da še ni prisp6 tovorni avto, ki bi moral Prl peljati instrumente in oblek0 iz F reeporta na Long Island0' kjer je orkester nastopil v P0 tek zvečer. Voznik tovoriti'1 ka je menda telefonično "P0 ročil, da je imel na pot" kvaro in da čaka na dolri0 nem kraju. Telefonirali menda policiji in jo pomoči. Upajo, da bo toV°r njak vsak čas prišel. t Poslali so na oder kvi0*^ trobil, ki je prej nastopil 11 j naši uri in ki je edini ^ instrumente s seboj. Igrali so prav iste sklad’^ kakor so jih na uri, in še c komad dodali. Ko so nehali, tovornjak3 ni bilo in koncert so odp0- C dali. • ^ Poslušalci so se razora''3’ jezili na Columbia Art'-" godbeniki pa so bili potol00' in težko prizadeti. “V Ameriko smo prišli več zaradi nastopa v Cad^ gie Hall. zdaj pa nastopil' moremo!” ^ Za polomijo je odgovof Columbia Artists Ma1"1^,, ment Co. Od Freeporta ^ Carnegie Hall je največ A in pol ure vožnje. In od P0.^ . . . :. - - nF tri1' zvečer do nedelje zvečer °1 mogli pripeljati instrin" ^ tov in oblek! Slišal sem l‘g. lične sodbe in ugibanja-sebno sem prepričan, d" ^ polomijo zakrivila malo'"’^, nosi in nesposobnost 113 (Dalje na/3. strani) Teden slovanske kulture v New Yorku 9. do 16. novembra 1980 Program tedna, katerega se bodo udeležili tudi naši rojaki iz New Yorka in Connecticuta, je naslednji: FESTIVAL LJUDSKIH PLESOV Pod vodstvom Georga Tomova bodo nastopile številne plesne skupine in predstavile beloruske, bolgarske, hrvaške, macedonske, poljske, ruske, srbske, slovaške, slovenske in ukrajinske narodne plese. V,"'’ ■ <• Na festivalu bo pel Zvon, ki ga vodi Armin Kurbus. New York Fashion Institute of Technology, 227 West 27th Str. Nedelja, 9. novembra, ob 2.30 popoldne. FESTIVAL MLADINE ■ Tomov Dance Studio, 19 Union Square West. Nedelja, 9. novembra, ob 7. zvečer. RAZSTAVA SLOVANSKE KNJIGE New York Public Library, 42nd Street at fifth Avenue. 10. do 15. novembra. RAZSTAVA LEPIH UMETNOSTI Razstavili bodo beloruski, macedonski, poljski, ruski, srbski, slovaški, slovenski in ukrajinski likovni umetniki, slikarji in kiparji. V slovenski skupini bodo razstavljena dela Franceta Goršeta, Bibi Lenček, Bare Remčeve, Marka Ivana. Rupnika, Huga Velkerja, Jožeta Vodlana in Mira Zupančiča. Razstavo vodi Simon Kregar. Ukrainian Institute of America, 79th Street at Fifth Avenue. Otvoritev v ponedeljek, 10. novembra, ob 8. zvečer (vabilo). Razstava je odprta od torka do petka, od 11. do 14. novembra, od 5. do 8. zvečer, v soboto od 12. do 8. zvečer. SIMPOZIJ: SLAVIC ETHNIC HERITAGE IN MODERN AMERICA Simpozij vodi prof. Roman Legedza. Slovensko skupino bo predstavil dr. Leo Klauž, ki je vodil Ligin Koroški tečaj pred dvemi leti. Ukrainian Institute of America, 79th Street at Fifth Avenue. Petek, 14, novembra, ob 7.30 zvečer. SLOVANSKA LJUDSKA UMETNOST, SLOVANSKI FESTIVAL Festival vodi Raisa Stankicvic, beloruska rojakinja in članica Upravnega sveta Slovanskega kongresa. Slovensko skupino vodi Judita Prelog, program jc pripravila Marija Burgar. Slovak Hall of St. John Nepomucene, 406 East 67th Street (at First Avenue) Sobota, 15. novembra, od 12. do 10. zvečer, nedelja, 16. novembra, od 12. do 6. zvečer, SVEČANA OTVORITEV KULTURNEGA TEDNA Ukrainian Institute of America, 79th Street at Fifth Avenue. Ponedeljek, 10. novembra, ob 8. zvečer (vabilo). SLAVIC CULTURE WEEK, INC. SLAVIC HERITAGE COUNCIL OF AMERICA V organzaciji so beloruske, bolgarske, macedonske, ruske, srbske, slovaške, slovenske in ukrajinske cinične skupnosti, organizacije in ustanove. Ustanovo podpirajo tudi druge slovanske skupnosti. Ustanova ima na programu med drugim izmenjavo predavateljev. Na prvem srečanju sta. govorila Slovakom, v Ameriki in jim predstavila Slovenijo pisatelj Mirko Javornik in Simon, Kregar, 5. oktobra lega leta v New Yorku. Glavni odbor vodi George Vujnpvich (srbska skupnost), podpredsednik je Simon Kregar, Raisa Stankievic, beloruska rojakinja, je tajnica, blagajno pa upravlja Maria Theresa Droutzkoy, ki je obenem vodilna članica ustanove Foundation for Peace through Culture. V pripravljalnem odboru za letošnji teden so sodelovali dr. Silvester Lango, dr. Domenika Lango, dr. Zdravko Kalan, Judita Prelog in Miro Zupančič. Iz soparičiiih poletnih v prijetne jesenske dni ii. In v tem slovenskem središču smo na zadnjo poletno nedeljo, na dan po slavju “vitezov” na Long Islandu, imeli po deseti sveti slovenski da-Ndvi prvo slovensko prosvetno uro v novi sezoni. Ta sc zmerom začne na pragu, kjer prestopamo iz poletja v jesen. Na to nedeljo cerkvico smo lepo posedli, dvorano pa polom napolnili, ker smo imeli precej gostov, vendar samo slovensko govorečih. Te ure niso namenjene uveljavljanju Slovencem na tujem, ampak predvsem in zgolj utrjevanju slovenstva na Ameriškem, ki ga krivično poimenujem “na tujem”, čeprav je dejansko iz nekega ozira le-to. Program je bil kot vsako leto ob začetku sezone posvečen Sloveniji, njenim ljudem, njenim lepotam, govorici in pesmi. O tem sta že brali in meni sta vzbudili dve stvari dobro počutje. Nastop pevk, Langove in Zupančičeve, ko sta ponovili pesem, ki sta jo peli v Fairfieldu na mednarodnem Festivalu v poletju; in , pa naš naj mlajši pevec Yves Longo s svojim mojstrom Jakom. Dejal sem > svojim. Zares to je bil njegov “Mojster Jaka”, zapet zares mojstrsko iz otroškega grla. Pomislil sem na njegov razvoj. saj izhaja iz muzikalne rodbine Nanutov in Langov. Pomislil sem na nekatere slavne slovenske tenoriste. Ali jih bo dosegel, ali jih bo presegel... Kajti samo smo- trna vadba in seveda tudi vztrajna, ga lahko pripelje do tega, da bo enkrat veljal za najslavnejšega slovenskega tenorista, ki bo uveljavljal Slovence v svetu. Naključja človeku lahko prinese nesrečo, lahko pa tudi srečo. Zadnje se je nam dogodilo. V tistih dneh so po Njujorškem in našem mestu hodili mladi slovenski ljudje, mlada dekleta in fantje s Tržaškega. Doma na obronkih kraške planote, koder se potem strmo spusti proti Trstu, ki je ves v odsevu sonca in lune ter modrega Jadrana. Dekleta in fantje, mladi muzikalni Ij ud j e, povezani v instrumentalno glasbeno skupino “Galebi” in' pevsko “Mavrica”. V prvi so fantje, v drugi dekleta. Ti so imeli v naši soseščini prejšnji večer svoj umetniški nastop v dvorani cerkve sv, Križa. Tja je šlo tudi precej naših ljudi, posebno “ta mladih”. Ob mladosti je mladost zagorela, in naši so jih spravili na gostovanje na Osmo, kjer bo prosvetna ura. Rečeno, dogovorjeno, storjeno. In vsi drugi, ki nismo bili prejšnji večer v Fairfieldu, srno po našem svetocirilskem programu prisostvovali nato še njihovemu, še lepšemu, bogatejšemu in bolj umetniško izdelanemu ter tudi izvedenemu. Pa tudi njihov program je bil v besedi, pesmi, glasbi in sliki. S lemi sredstvi so nam zares pričarali podobo naše zemlje, oživeli so nam utrip naših ljudi, ki ni odtrgan od naše zemlje, ampak so se vedno njeni čuvarji, da je tujec šc več in bolj ne pogoltne in prinesli so nam: mladost, vrisk, smeh in pesem, kar nas je opogumilo, ko smo jih videli in spoznali njih silo ter moč, ko stoje' tudi za nas trdno na narodni straži. Na to nedeljo je bila pas-jost še v zraku, dvorana polna in segreta od zunanjega vzdušja in stisnjenih med seboj teles, pa nihče ni pomislil na to pasjo vročino, ampak je vsakdo poslušal in gledal in se ogreval še močnejše v svoji narodni duši in svojem človekovem srcu za narod, ki mu pripadamo. Nastopajoči so to občutili in kar niso mogli priti h kraju. Izziv vseh nas. je bil premočan, cia se mu ne bi vdali in nam navrgli .še in še. Mi pa smo si samo želeli,'da Galebi ne bi odleteli od nas, in da se nam Mavrica ne bo razpršila ob nevihti našega življenja. Ostali nam bodo v spominu. Na zadnjo septembrsko nedeljo pa pri slovenskem Sv. Cirilu ni bilo nič posebnega. Cerkvica ni bila lepo posedena, pa vendar — resnici na -ljubo povedano — tudi ne preslabo. In to jc bila hkrati prva jesenska nedelja. ■ Na prvo oktobrsko — drugo jesensko — nedeljo pa so se spet zbrali člani Društva Naj sv.' Imena. Seveda še ne v polnem številu. Prišli pa so tudi tisti, ki so bili prejšnji večer v Kočevski dvorani, kjer jc imelo Jcdnotinp društvo Marija Pomagaj svojo letno, jesensko zabavo. “Old-lajmarji” so tod lani spregli m zgleda, da bodo sedaj “naše Micke” skušale ta večer porivati naprej v našo navado in običaj. Ce se bomo znali povezovati in navduševati, se bomo tudi oJEmurjali, če ne bomo igrali vloge Marto, ko ji je moral Učenik reči: “Marta, Marta, skrbna si ali vedi, le eno je potrebno..." Na sestanku “holinejmov-ccv” tokrat ni bilo nič posebnega, le Ludvik Burgar ml. nas je .spomnil na volitve, ne na tiste v novembru za ameriškega predsednika, ampak v oktobru za nas farno-paslo-ralni svet. Predsednik se je spomnil na mrtvega člana Franka Vojska in smo hitro zaključili, ker župnik oče Richard je že hitel v cerkev, da se pripravi za zahvalno mašo, ki sta jo naročila Joe in Frances Klun v zahvalo Bogu za vse dobro, kar jima je natrosil na njuno pot 50-letnega skupnega zakonskega življenja. In oltarni del je bil za to priliko lepo okrašen, naša cerkvica pa spet lepo posedena, kot je bila za septembrsko “prosvetno” nedeljo. Med mašo sta si Joe in Frances spet obljubila zvestobo za nadaljnja zakonska leta, ki se bodo verjetno srečno zvrstila, diamantnega jubileja in še čez. Joe in Frances, vso srečo še po tej poti naprej.,. Seveda povabljeni so se po maši odpeljali v Hicksville na Long Island, kjer je bilo slavje. Jaz pa sem odšel na Ye 11 o w stone Boulevard v Forest Hills Nursing, Home, v sobo 3U, v kateri zdaj domuje Tereza Škrabe, in sem bil ob njej, ko je imela svoje rojstno -dnevno k o si 1 o . Nič posebnega, vendar ne slabo. Kosilo ti ne bi povedalo, da ima rojstni dan. To so govorile rože, ki jih je dobila prejšnji dan, pa par voščilnih kart, ne veliko, ter prt,, danes položen na pladenj z voščilom: Happy Birthday! Tereza j c tega dne dosegla svoje 96. leto starosti. Prav na isti dan pred 50 leti je bila na poroki Joea- i n Frances Klun. S teto slavljenke Na-krstovo sta napekli potic za poročno slavje. V cerkvi sv. Cirila je ob njej tedaj sedel mož Jože, s katerim je bila takrat že 22 let poročena. Lani nekaj dni pred njenim 95. letom jo je Jože zapustil, ko je že sam bil 96. Letos pa sama v novem o-kolju, ki sicer ni napačno. Skoraj vedel sem, da bo sama in šel sem ji voščit pa govorit v tolažbo. Skoraj do pete popoldne sem bil ob njej, ko mi je svojo preteklost .pripovedovala, jaz pa njo za njena. prihodnja leta vnaprej tolažil. Veliko je delala v naši farni in srenjski skupnosti, bi]a dolgoletna tajnica Jed-notinega društva Marija Pomagaj, pa že nekaj let — še ko je Jože živel — je zapuščena in goreče čaka na vsak topel obisk. Druga oktobrska nedelja jc bila pri Sv. Cirilu kar precej podobna zadnji v septembru. Na tretjo pa je bila prosvetna z nastopom Zvonoveev, ki so nam ponovili svoj clevelandski nastop. Moram reči, še so s,e dvignili. Peregrin je dat svoj močnejši pečat v njihovo tehniko prepevanja. Učinek je bil večji in pred-našanje dovršenejše. Našli so pravo mehkobo, ki jo naša narodna in umetna pesem nosi v sebi. Po spet srečnem naključju so imeli na našem odru pet članov Slovenskega filharmoničnega orkestra, ki so s svojim izvajanjem veliko o-bogatili ono, kar so nam dali Zvonovci. Mi pa srno dobili na Osmi spet enkrat nekaj, kar nam je dalo precejšnji umetniški užitek. Tone Osovnik ? 1 • I! j! j * «! < ► I ► < i s I > ščencev. Ljubljanska filharmonija ni prav nič Kriva. Ona je bila žrtev malomarnosti drugih. £a nas Newyorcane je odpoved koncerta bolečina, ki bo dolgo ležala v naših dušah. Prilika je bila, da bi jih poslušali, zdaj je ni več, zakaj prilika enkrat zamujena, ne vrne se nobena. Prihodnja ura Novembra bo naš gost Erik Kovačič iz Washingtona. Govoril bo o slovenskem sodelovanju pri odkrivanju Afrike, njegova hčerka bo igrala na klavirju in mladi čarovnik bo zabaval mladino. Dr. Zdravko Kalan Jesenska veselica - bazar pri Sv. Vidu Cleveland, Ohio— Letošnja jesenska veselica fare sv. Vida v Clevelandu bo v petek, soboto in nedeljo - 14., 15. in 16. novembra v farnem avditoriju Sv. Vida. V petek in soboto bo veselica — bazar od 6. do 9. ure zvečer, v nedeljo pa od 12. ure opoldne do ,..? Šolski otroci Sv. Vida bodo imeli v dvorani svojo razstavo plakatov-vabil na to Jesensko veselico, ki so jih sanji narisali. Za najboljše bo izžrebanih nekaj nagrad. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos servirali večerjo vse tri dneve ih sicer: V petek od 5. ure popoldne naprej pečene ribe ali “sarmo”; v soboto od 5. ure naprej, kranjske klobase s kislim zeljem; v nedeljo od 11.30 ure predpoldne: pečeno govedino (roast beef), ali pečene piske. Vse tri dneve bodo jestvine na željo pripravljene tudi za vzeti domov. Seveda bodo v^s čas veselice na razpolago tudi sendviči. Krofe bodo prodajali v soboto zjutraj. Na bazarju bodo razstavljeni purani in piske za Zahvalni dan in veliko raznovrstnih daril. To bo obenem ugodna priložnost za rano božično nakupovanje. V nedeljo zvečer bo žrebanje za prvo nagrado $2.000 v gotovini in več puranov je določenih za dobitke.:.Povrhu bo vsako uro žrebanje za dohitele purana med tiste, ki bodo takrat navzoči. Ves čisti dobiček je namenjen za prenovitev cerkve sv. Vida, kar bo dokončano prav za praznovanje 50-letnico nove cerkve v jeseni 1982. Nekateri starejši farani se mogoče še spominjajo datuma Aspirin in alkohol škodujeta želodcu Pivcem, ki jemljejo aspirin po koktailju v upanju, da si olajšajo glavobol ali preženejo “mačka” po nočnem krokanju, se more zgoditi, da si nakopljejo dolgotrajne želodčne nevšečnosti. Poskusi na živalih so pokazali, da povzroča mešanje aspirina in alkohola nevarne poškodbe na želodcu. Vnetje tanke želodčne mrene more povzročiti težko ozdravljive krvavitve. Takšne nevšečnosti so se pojavile po poskusih na živalih, četudi so jim dajali le neznatne količine aspirina in alkohola skupaj. Prijatet’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. CS St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing and Kitchens. Call Andrew Kozjek 481-0584 (115-129) NAPRODAJ Lep bungalow s 3 spalnicami, dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo. Razdeljen klet in lep, velik vrt. Kličite 486-1451 (117-127) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free, _________' _____(x) Cleaning Woman Wanted Twice weekly. Permanent position for responsible, trustworthy person. References required. Bratenahl. Call 681-5919 (121-124) HELP W ANTED Slovene Home for the Aged — Nurses Assistants — (We will train.) Apply in person, 18621 Neff Rd. 486-0268 Equal opportunity employer. (121-124) POMOČ IŠČEJO Slovenski dom za ostarele išče pomožne bolniško strežnice. (Jih bodo izučili). Javite se osebno na 18621 Neff Road, tel. 436-0268. Poslodaja-lec z enak;mi priložnostmi. (121-124) NAPRODAJ Dvodružinska hiša, 5 sob zgoraj, 5 spodaj, z aluminijem opažena, .na novo barvana in z garažo. Na E. 76 St. Kličite 881-3824 (122-125) IVAN TAVČAR; V ZALI Povest Takoj jo je imel Miha popolnoma v oblasti in zdajci ji je pretipal srce in obisti, vtopil svojo žalost v žganju in prezgodaj. izpil, kar ni bilo namenjeno njemu. Če pa je tekel v bližini studenec, tedaj je nosač Miha izpraznjeno steklenico vestno natočil z vodo, da je bila polna kakor vse druge. Ko pa so tovariši pozneje odprli steklenico in je iz nje namesto opojne pijače pritekla kalna in pregreta studenčnica, tedaj se je Miha rotil na vse svetnike, da se je morala dekla doma zmotiti in da je namesto “pijače”, natočila v steklenico kalne in ničvredhe vode. Tudi danes je Miha poskušal, da bi zaostal in preiskal našo zalogo, ki jo je nosil težko na hrbtu. “Tukaj se odpočijem! Prav malo!” je spregovoril hipoma in obstal. “Preklicano je težko in obramnice mi kar režejo v meso. Le hodite počasi, takoj bom zopet z vami! Saj se še živini dovoli počitek, ko orje ves dan, nikar božjemu človeku. Ali ni res tako, gospod Andrej?” S prav milim očesom je vprašal kaplana Andreja in menili smo, da se mu sedaj in sedaj ubij o solze po zagorelih licih. “Prav, prav, pa počivajmo!” odgovori gospod Andrej, lah-kodušno. “Časa je dovolj. Se- daj še tri ni in ne bo pol ure, pa bomo na vrhu. Sedimo; tukaj je suha rušnja, da se lahko sedi na njej.” “Če se ne motim,” dostavim jaz, “teče tu nekje v smrečju studenec, ki slovi po vsem pogorju. Na tem mestu se bo tedaj počivalo prav pri-. jetno. Na tla s košem, Miha!” “Zaradi studenca ne bo hotel, haha!” se zasmeje šepa-sti Tinče. Bil je važna oseba in s seboj smo ga vzeli, da bi hodil poslušat, če je na večer . priropotal petelin v smrečje, .alj pa če je v jutro že klepal na svoji veji. In Jernač izpod Skale, ki je bil tudi z nami, je dostavil: “Počitek bi ti že privoščil, Miha, ali zaradi studenca te ne smemo pustiti zadaj! Saj veš, kako je! Noč bo hladna in vrag pij potem motno tvojo studenčnico!” Miha je bil že odložil svoj koš in je rahlo odgovoril: “Le pojdite, le pojdite! Prej bom pri vrhu nego vi! Tudi je nevarno za gospodo, ki je meč-ja od razgretega voska. Vsakomur ni dano, da bi v tem mrazu smel posedati po hladni zemlji. Pijan je bil in zaspal je pod jablano v pivi pomladi. Ko se je prebudil, pa je tičala pljučnica v njem. Teden ni pozneje je že ležal pod zemljo in ostali smo za njim lačni in raztrgani otroci! Da se Bog usmili!; Na noge torej, gospodje, takoj bom V BLAG SPOMIN Peto žalostno leto je zatonilo, odkar nas je zapustila za vedno ljubljena soproga’ in stara mama vffM i J ANGELA DROBNICK Preminula je 3. novembra 1975 Pet let te zemlja krije, V tihem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči, dom je prazen in otožen, kar te več med nami ni. Žaluj oči: soprog Joseph, sin Gabriel, vnuki Ih pravnuki ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 3. novembra 1930. DOLENC Helena t 4. februarja 1970 t 7. Jože julija 1974 Na praznik Vernih duš se še posebej spomnimo svojih dragih pokojnih staršev. V trajnem, lepem spominu Vaju imamo hčere: Ivanka Sodnik; Marinka Skubitz; Milena Stropnik; sin: Jože, naše družine in ostali sorodniki. Willoughby Hills, O., Gilbert, Mn., 3. novembra, 1980. za vami! To niso času, da bi se človek prehladil!” “Če pa se prehladiš ti?” vpraša Jernač osorno. “Ljubček moj, meni mraz ne škoduje! Moja koža je nekaj posebnega; verujte mi, da mraz ne gre vanjo!” “Tvoj želodec je nekaj posebnega,” se mu poroga Tinče. “Ali danes ne izpiješ našega žganja, in to tako gotovo ne, kakor mi pomagaj Marija Devica z Gore ob moji smrtni uri! Če meniš, da te le za trenutek pustim izpred oči, se motiš. Oprtaj in stopaj pred nami!” Globoko vzidhnivši, oprta Miha težko breme in polglasno zagodrnja, koliko lepše je hoditi po bregovih in strminah, če so'pleča prazna in če ne tiči na njih preobložen koš, kakršnega mora nositi danes. Ugovori mu niso koristili. Moral se je otovoriti in zopet je sopihal pred nami kakor obložen mezeg v laških gorah. Tinče pa je prežal ostrih pogledov za njim, da mu ni bilo mogoče stopiti za grm in vzeti polne steklenice iz napolnjenega koša. Okoli štirih smo bili pri vrhu, tam, kjer iztezajo stari borovci svoje grčavo vejevje proti nebu. Ko smo prihajali bliže, se je spustil z borovja velikan — petelin, zaplapolal je z orjaškimi petrutmi, raztegnil zeleno bleščeči vrat, se veličastno dvignil v zrak, odplul čez globoko dolino in onstran počasi sedel v smrečje, ki obsenčuje dolgo raztegnjene bregove samotnemu Žirov-skemu vrhu. “Oh Bog, kako ga je škoda!” zakliče šepasti Tinče. “Da nismo krenili po drugem potu! Tu pa bi bil zjutraj pel, da bi se bilo čuti četrt ure daleč. In kako bi se bil zalezel! Od borovca do borovca! Otroče bi ga zalezlo! Kako ga je škoda!” “Morda bo proti večeru zopet tu!” ga tolaži Jernač izpod Skale. “Vrag bo tu, pa ne petelin!” se jezi prejšnji. “To je vse zakrivil ta šment, ta žalost, ta Miha, ki mu je v,sak pot pretežaven ter bi se rad na vrh Zale pripeljal v kočL ji! Pa ostani doma pri svoji ženski, če si ne tipaš prinesti take malenkosti po vsakem potu v Zalo!” \ (Dalje prihodnjič) V blag spomin OB ENAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE, SESTRE mmE preša ki je umrla dne 30. oktobra 1969. Pri Večnemu zdaj duša Tvoja srečo uživa saj tu - bridkosti grenke čašo si do dna izpila. Na Te pa drag nam je spomin. Zanjo žalujejo sestre: LOJZKA v Clevelandu, FRANČIŠKA, PAVLA in IVANA z družinami v Sloveniji ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 3. nov. 1980. Drullnski skupnosl ogrožena Družina je dandanes izpo-. stavljena hudim preizkušnjam: Če hočemo naše družine obvarovati pred slabimi vplivi, moramo vedeti, odkod ti prihajajo. Sv. Pavel to natančno pove v svojem prvem pismu Korinčanom: Takole beremo; Ali mar veste, da krivičniki ne bodo posedli božjega kraljestva? Ne motite se: Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne meh-kožneži, ne tatovi, ne lakom-neži, ne pijanci, ne obrekljivci in ne roparji ne bodo posedli božjega kraljevstva ... Bežite pred nečistostjo. Vsak greh, ki ga človek stori, je izven telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu. Nemoralnost in alkohol! Ali veste, da imamo v Ameriki vsako leto 60.000 več alkoholikov. Sebičnost! Ljudje danes drvijo za srečo, popolnoma pa pozabijo na to, da bi drugim kaj" dobrega storili in jih s tem napravili srečne. Ljudje hočejo, da bi se vse zgodilo po njihovi volji. A v nas bi naj vladal duh ponižnosti, ki nas nagiba, da nudimo srečo tudi drugim. Kristus pravi: “Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.” . Ljubosumnost: O ljubosumnosti sv. pismo v knjigi pregovorov pravi: “Zakaj ljubosumnost vžiga srd moža in ne prizanese na dan maščevanja, se ne ozira na nobeno odkupnino, ne sprejme še toliko daril___” V družini mo- ra biti medsebojno zaupanje. Ljubezen odpušča in vedno veruje. V bližnjem vidi, kar je v njem najboljše. V pismu sv. Pavla Filiplja-nom beremo: “Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In božji mir, ki presega vsak razum, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.” Duševni pritisk: Še nedavno so družine živele: v lepi družinski skupnosti. Danes pa vpliv sveta vdira v družino potom televizije, tiska in reklajn. Ustaljene vrednote se podirajo, duševni pritiski tlačijo družino, nestanovitnost rahlja trdno podlago družine. Družino čestokrat razdvajajo tudi finančne skrbi. Mož in žena morata skupno upravljati družinsko gospodarstvo', četudi oba zaslužita. Brez medsebojnega sporazuma družina ne more gospodarsko uspevati, finančne težave povzročajo potem prepir. Družinska povezanost: Družine so razcepljene, ker se člani družine premalo med seboj pogovarjajo. Sv. pismo pravi: “Jezik modrih dela znhnje prijetno.” Razgovor med člani družine je zelo važen. Utrjuje medsebojno zaupanje in pomaga vsem nositi breme vsakodnevnih težav. Za pravi mir v družini se vsi — oče, mati, hčere in sinovi dnevno med seboj pogovarjajo. V odkritem družinskem pogovoru je ključ do miru v družini. Tu je navedenih le nekaj problemov, ki ogrožajo danes družinske skupnosti. Varovati se moramo: nemoralnosti, alkohola, sebičnosti, Ij ubosum-nosti, v finančnih stiskah si moramo medsebojno pomagati. Da ohranimo naše družine v složni družinski skupnosti, moramo izročiti naše domove v varstvo Bogu in to bomo dosegli, če bomo živeli po naukih Jezusa Kristusa. Father Leonard Bogolin St. Therese Church, Johnstown, Pa. Zanimive novosti e iz Slovenske pisarne [ CLEVELAND, O. — Božične voščiIne karte v narodnem motivu si boste tudi letos lahko nabavili v Slovenski pisarni, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-9617. — Družinsko pratiko za 1. 1981 lahko že dobite ali naročite, ker jo že imamo na razpolago. — Knjižica s pesmimi g. Ludovika Ceglarja: Mati, domovina, Bog, je nova pošiljka in stane $5 ($5.50 po pošti). G. Ignacij Kunstelj je napisal knjigo: Politika in duhovnik, ki je nekako njegov življenjepis. G. Kunstelj je med nami dobro znan. Cena knjigi je $3 ($3.50). — Naša pesem je naslov 230 strani obsegajoči knjižici z narodnimi pesmimi. Cena $5.50 ($6). — Slavimo Gospoda je molitvenik z nabožno vsebino pesmi, $6 ($7). — Iz sončne Zambije je naslov drugi knjigi, ki jo je o tej deželi napisal misijonar p. Jož.e Kokalj. V pisarni si lahko nabavite tudi srečke v dobro zidavi cerkve sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi, cena srečki je 1 dolar. Glavni dobitek je Toyota 1981 in bo še mnogo drugih nagrad. Ako kdo ne bo želel dobitek v materiala, se bo vrednost izplačala v kanadskih dolarjih. Zima prihaja in bomo ka-terikrat radi poslušali glasbo po svojem okusu. V pisarni dobite plošče: Svetokriška mladina poje $5 ($6); Zvon: V deželi moji, $6.50 ($7.50); Preljubo veselje, Slomškove pesmi $5 in $8; Kvartet Fink, Argentina, 9 pesmi, $5 in $6; Slovenski domobran, domobranske pesmi, izdal Tabor za 30-letnico, $5 in $8; Lipa zelenela je, koroški zbor Gallus, na kateri je 13 pesmi, $5 ali po pošti $6: J. O-k.. -------o---.— Pomen Mie za Cerkev Vatikan — Kot. smo že poročali, se je v petek, 26. septembra, začela dolgo napovedana škofovska sinoda z božjo službo v Sikstinski kapeli v Rimu. Maševal je sv. oče z glavnim tajnikom sinode in 3 kardinali, ki sinodo vbclijo. V nagovoru je sv. oče povedal, zakaj so se zbrali in orisal velik pomen družine za Cerkev in njeno delo. Ob koncu nagovora pa je goreče prosil sv. Duha, naj razsvetljuje sinodalne očete in jim pomaga, da bodo znali najti prave smernice za sodobne družine. Muenchenski kardinal Rat-zinger je že na prvem zasedanju udeležencem orisal položaj sodobne družine, božje načrte za družino in naloge, katere se odpirajo Cerkvi spričo sedanjih razmer in bo- ) žje volje. _ Za vse Slovence je izredno * značilno, da je bil za člana " sinodalne komisije za tisk, katera poroča vsak dan o delu sinode In katera odgovarja časnikarjem na vprašanja, imenovan naš rojak nadškof dr. Alojzij štištar. Zaradi dolžnosti, katero je nadškof dr. Šutar s tem sprejel, je moral stanovati v Vatikanu, ko bi sicer stanoval v Slove- VINCE CAMPANELLA JE BOREC. On bori za vas! Vince bori za davčno reformo, ki bo pomagala vsem lastnikom domov in bo ustavila zviševanja davkov, ki se zgodijo brez vašega glasu. Vince je ustanovil vseameriško koalicijo, da bi Penn Central železnica plačala 32 milijonov dolarjev nepremičninskega davka, ki ga je dolgovala okraju Cuyahoga. Vince Campanella je tisti, ki še vedno vodi borbo, da dobivajo upokojenci več ugodnosti. ENDORSED BY THE AFL-CIO CAMPANELLA FOR COUNTY COMMISSIONER Friends of Campanella Committee, Rose Grano, Secretary 4938 Montieello Blvd., Richmond Heights, Ohio 44143 Jasfge James J. CARROLL JUDGE, COMMON PLEAS COURT “I welcome the support of the Slovenian people.” MEMBER of St. Vitus Post 1655 Catholic War Vets AWARDS: Recipient of Supreme Court of Ohio Awards for outstanding Judicial Service. ENDORSED hy AFL-CIO Paid by Ralph E. Parker, 21270 Endsley, Rocky River, O. 44116 Iščem kuharico z znanjem domače in ameriške kuhinje. RED CHIMNEY RESTAVRACIJA 6501 Fleet Ave. Tel. 441-0053, vprašajte za Joe-a ali Lindo. Delo po dogovoru pred-ali popoldne. (122-124) CICH0CKI LEGAL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 “Legal Services at Reasonable Rates” SAVE to js. ga PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive ttoTMl Ji niku, to je v našem slovenskem papeškem zavodu v Rimu. Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!