Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjenišivo Ljubljana.
Uredništvo In uprava: L/ubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih piten» ne sprelemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačalo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
«.. xmMmmMmBtmmimmtmMmmmmM
Ob razpravi pravil po naših društvih.
Poleg aktualnih problemov, ki se da* nes rešujejo v našem javnem življenju in zadevajo interese našega stanu in šole, stojimo tudi pred važnim vprašanjem re* organizacije našega organizačnega življe* nja, t. j. pred reorganizacijo pravil UJU.
Ni to vprašanje novo; žalibog je že tako premleto, da članstvo skoro izgub* lja interes zanj.
Sedaj imajo društva zopet to vpraša* nje na dnevnem redu.	'
Na skupščini v Zagrebu se je učitelj* stvo zedinilo na temeljne točke, na kate* rih naj bi bila osnovana naša nova pravila.
Točen projekt na osnovi zagrebške resolucije je sprejel širji sosvet pov. UJU — Ljubljana ter ga je poverjeništvo pred* ložilo Izvršnemu odboru, izvršni odbor je izdelal na osnovi tega svoj projekt, ki pa ni upošteval povsem zagrebške resolucije.
Temeljne zahteve, ki se danes po* udarjajo med članstvom glede pravil ob* stojajo v sledečem:
1.	Za sekcije se zahteva večja svobo* da in avtonomnost.
2.	Vrhovno upravo Udruženja naj tvori vodstvo centrale s predsedstvi sek* cij in ne Izvršni odbor.	ii
3.	Upravno — tako prevladuje glas članstva — naj bi se Udruženje preure* dilo po banovinah.
4.	Volitve naj bi se uredile po čistem proporcu.
5.	Organizacijo naj bi se razbreme* nilo dela, ki jo preobremenjuje in odvra* ča od pozornosti pri stanovskih vpraša* njih, t. j. v prvi vrsti od materialnih in pravnih, kar bi morala biti glavna naloga stanovske organizacije.
Svobodo in avtonomnost sekcij si predstavlja članstvo v tem pogledu, da se ne izvrši prevelika centralizacija, t. j. na* laganje bremen članstvu za institucije centrale, za katere ne vlada absolutno edinstvo in Soglasnost. Enako je sekcijam pripustiti svoboden notranji razvoj in uveljavljanje svoje iniciativnosti tudi na zunaj, brez formalnih zaprek.
Težišče vsega vprašanja za izboljša* nje ¡organizacije je pa v vprašanju vodil* ne instance Udruženja. Praksa je poka* zala, da Izvršni odbor najčešče ni bil idej* ni predstavnik mišljenja celokupnega članstva in so se naziranja Izvršnega od* bora in zastopstev sekcij največkrat kri* žala. Upali smo, da se bodo razmere z osebnimi izpremembami v Izvršnem od* boru po zagrebški skupščini izboljšale, toda to se ni zgodilo, ampak je nastal prav zaradi tega celo zastoj. Ako hočemo ors ganizacijo v resnici izboljšati, tedaj se mora prenesti vodilnost organizacije iz Izvršnega odbora na novo instanco, ki naj jo tvori vodstvo organizacije in predsed*
LISTEK, t Cigier Robert.
Odpravil se jc od nas eden, ki je bil od marljivih najmarljivejši, poslovil se je nemu* doma in za vselej 18. t. m. in odrinil na Ljub* ljansko polje. Deževen popoldan, žalosten februarski popoldan se je dolgočasil proti sv. Križu. Morda je tihi popotnik slutil kako težko je nam, ko se poslavljamo!
Črna, vrsta pogrebcev, cvetje, venci, jok, ihtenje, žalostno petje, z vsem tem se on sam oddaljuje, poslavlja od znane marljivo* sti, ki jo je spremljal od rane mladosti do sive starosti, ko že počiva slehrna čebelica in v miru uživa sadove, nabrane v vročem po* letju, veseli pomladi; on ni počival, dokler ga ni zmrvila srčna kap na smrtno posteljo. Vzor* na čebelica, neumorni Robert, ki ga je to popoldne zagrnila črna ruša!
Težko je bilo slovo, bridka ločitev od sveže gomile, ki jo je še ta večer pobelil novi sneg. Nam ostane samo spomin, svetel spo* min in neminljivi vzor marljivosti do konca. iPočivaj, Robert! To si zaslužil! Nas tolaži zavest, da se bomo vedno ozirali na Tvojo pot, dokler bomo za Teboj, dokler ne krene noga za Teboj na božjo njivo, kjer je tako mirno, tako pokojno!
Rojen Ljubljančan je napravil zrelostni izpit na učiteljišču leta 1884. v rodnem mestu, kjer je še živela mati. Učiteljska pot se mu je začela snovati v Retečah pri Škof ji Loki.
stva sekcij. To je prvi in glavni pogoj za izboljšanje. Vse drugo je le krpanje!
V vprašanju reorganizacije Udruže* nja po banovinah bodo vladale (diference. Ne pri nas. Članstvo beograjske sekcije ne bo pristalo brez pridržkov na to. A tudi to je deljeno v naziranjih
Proporc je tako lepo geslo, kakor svoboda, bratstvo in enakost! Kakor ga en del članstva zagovarja in hoče proporc napraviti kot univerzalno zdravilo za ozdravljenje vseh zlih pojavov v organi* zaciji, tako ga drugi zavračajo z argu* menti, da ravno proporc pomenja majori* zacijo, uvedbo strankarstva in cepljenja v organizaciji ter da je nasproten temelj* nemu načelu ¡deklaracije.	I
Končno preobremenitev organizacije z nestanovskimi, t. j. sekundarnimi nalo* gami. Najprej se je članstvo pričelo ogla* šati proti obveznosti prispevkov za vsa* kojake tovrstne institucije. Približno isti pojav pri društvih, kakor pri poverjeni* štvih, ki so se protivila nalaganju obvez* nih dajatev za drugovrstne naloge organi* zacije centrali. Poleg gmotnega vpraša* nja je pa pri tem igralo vlogo tudi dej* stvo, oziroma očitek, da se zaradi 'drugo* vrstnih nalog organizacije, zanemarja in ne posveča dovolj pažnje prvi nalogi or* ganizacije, t. j. borbi za materialne in pravne koristi stanu.	i
Sistem, da mora biti vse organizačno in vse pod okriljem ene organizacije, je prišel v razpravo. Iz tega nastaja vpraša* nje. Težko bo vzdržati sistem, da bodo celo samostojna društva, samosvoje juri* dične -osebe, ki bi same morale skrbeti za svojo gospodarsko bazo, se enostavno naslonile na stanovsko organizacijo in skušale organizacijo in njena denarna sredstva izrabiti za to, da bodo imeli sa* mostojni odbori teh društev komodnejše in lažje stališče. Pod preobremenitvijo se mora vsaka stvar streti in trpi glavni namen organizacije, iza katerega potem primanjkuje sredstev in časa.
Na lanski skupščini so celjski dele* gati prav krepko to podčrtavali ter pri reorganizaciji Udruženja ne ¡moremo iti preko tega vprašanja.
Turneja pevskega z^ora UJU na Češkoslovaško.
Franja Dugana mL: »Dvije narodne iz Bosne« sta lirični, na orientalsko melodiko spominjajoči narodni pesmi v svobodni har* monizaciji. »Jurjevske pjesme iz Turopolja«
pa so koledne narodne pesmi, ki jih pojejo tudi po hrvatskih vaseh ob nastopu pomladi od hiše do hiše. Tudi te je komponist obdelal individualno deloma akordično, deloma po* lifono.
Emila Adamiča: »Vragova nevesta« je
narodna balada, ki muzikalno uporablja fol* kloristično melodiko. Iz široko*epskega pripo*
Borni učiteljski kruhek se mu je zdel tako resen, da se ga je oklenil z vso mlado dušo. Ne muzik, ne pisatelj, ne športnik ni bil: za* dovoljeval se je z uspehom v šoli in zunaj nje. Zato so ga poznali in spoštovali mladi in stari povsod, kjer se je udejstvoval s svojo pridnostjo in skromnostjo. Kmalu se je po* maknil ob Savi nižje k Sv. Jakobu, od tam pa na Vrhniko. Tam se je kmalu udomačil med veselimi Vrhničani kot čislan šolnik in družabnik. Vsi so ga cenili.
Naveličan podrejene službe je z leti dobil vodstvo večrazrednice na Višnji gori. Na no* vem mestu se je še povečala njegova vztraj* na marljivost. Podžigala jo je skrb za malo družinico. Družico življenja si je Robert iz* bral v ugledni učiteljski obitelji pok. tovariša Marna, tedaj še na Preserju. Danes je sta* rejši sin Robert v državni službi. Milan pa (vedno odličnjak) pravkar dovršuje visoko* šolski študij.
Poslednja postojanka v aktivni službi je čakala pokojnika na Igu (1913.—24.) po smrti F. Ks. Trošta. Okolica blizu Ljubljane z vso raznoličnostjo in vabljivostjo je blagodejno vplivala na Roberta. Pridružila se je svetovna vojna, štiri sosednje šole v soseščini dobre V* ure: Ig, Iška vas, Tomišelj, Želimlje in še Črnagojev France na Barju, kamor se je pre* selil po Črnagojevi smrti tov. Grčar. Teden* ski sestanki v Mateni v družbi do 5 tovarišev so drug drugemu krepili značaje, stanovsko zavest in kresali dovtipe, da je često pomagal sam Skrjanec in z njimi prepeval mehke na* rodne pesme kot resničen škrjanec pod mi* lim nebom.
vedovanja zraste v visoke dramatične zagone ter konča v širokem koralu.
Antona Lajovica: »Zlato v Blatni vasi« je grotesken zbor komplicirane harmonike. »Koledniki« so tri kompozicije za ženski zbor, istotako polni humorja za ženski zbor, pa tudi »Žabe« očitujejo Lajovičev živi smisel za pre* šerno grotesko. Vsa ta dela zahtevajo napor* nega študija, odličnih pevcev in inteligentne interpretacije.
Nekoliko soroden Lajovicu je v svoji skladbi »Vrabci in strašilo« tudi
Marij Kogoj: »Vrabci in strašilo« so teh* nično silno komplicirani in so kamen preiz* kušnje za najinteligentnejše, odlično vežbane mešane zbore.
Vokalna suita »Okolo žnjačkoga venca« Zlatka Grgoševica obsega pet obrednih pesmi narodne melodike na arhaistični harmonični in polifonski podlagi, ki se po Hrvatskem po* jo ob žetvi. Odlikuje jih koncizna forma in lepa pevnost glasov. Točen izraz so hrvatske* ga folklora.
Po izrazu enake rasne muzike so suiti »Ok0 žnjačkoga venca« sorodne »Pjesme svatov* ske« Borisa Papandopula — Pečica pa tudi »Romarska« Josipa Stolzer=Slavenskega.
»Pjesme svatovske« so pisane v tempera* mentnem ritmu, zelo zanimivi melodiki delo* ma orientalskega karaktiva. Za barvitost in raznolikost suite skrbi visoki sopranski solo, ki zahteva izvrstne pevke. »Romarska popevs ka« J. Stolzer=Slavenskega je nad vse origina* len troglasen mešani zbor, široka, nabožna pe* sem ljudstva k Materi božji.
Janka Ravnika: »Zimska pesem« in »Kmes tiška pesem«, ženska zbora s klavirjem sta
Pozabiti se ne sme dogodka, kako se je Robert srčno smejal in pripovedoval, da je nekega dne ugnal celo krajni šolski svet, ko so ga hoteli prepričati, da otroci znajo vsak dan manj, dasi so na Studencu 4 razredi in 1 paralelka.
Cigier seže v miznico, potegne iz nje večji akt in pokaže navzočim šolskim svetni* kom: »To je uradno potrdilo, da je bil te dni na naši šoli okrajni šolski nadzornik R. in javno pohvalil vse učiteljstvo. Te dekrete imam še v rokah in ponudim Vam jih v pogled, gospodje! Pohvaljen je vsak zase in vsaka zase, šolski upravitelj zase — ne zato, ker zna ta in oni učitelj, učiteljica, marveč za to, ker so v naših razredih najlepše odgovarjali naši otroci. Prepričajte se, gospodje, prosim!« Navzoči župnik, pok. K. razvije in pogleda akt, pa kmalu ga položi pred šolskega predsed* nika. Ta se ga ne dotakne. Župnik pa reče slovesno: »Prepričan sem, da so otroci znali prav dobro in da je učiteljstvo zaslužilo za* hvalo, kakor jo je zaslužil tudi nadučitelj. Čestitam Vam gospod nadučitelj in vsemu učiteljskemu zboru!«
Tako so se razpršile meglice, poslednje meglice na obzorju vzornega šolnika, zjasnilo se je večerno nebo.
V miru in zadovoljstvu je čakal pokoj* nine, ki jo je dočakal celo preje nego se je nadejal. A ni se kesal. Njegova jeklena vztraj* na volja je delala čudeže, ko bi omagal mar* sikdo, on ni.
On ni počival, dokler ga ni zmrvila sama smrt.
Počivaj, Robert! To si zaslužil!
dve skladbi komplicirano melodičnega in har* monskega ustroja, polni intimnih in duhovitih mest. Klavir je skoro popolnoma samostojen ter naravnost virtuozno pisan.
Vinka Žganca: »Troje narodnih pesmi« kažejo medjimursko folkloristično bogastvo in so krasno prirejene.
Emila Adamiča »Potrkan ples« je skladba v kateri je komponist uporabil melodijozne stare slovenske plesne motive ter je oboje* stransko najboljšega veselja polna.
Mokranjac St. X. rukovet je mojstrsko sestavljen šopek srbskih narodnih pesmi iz okolice Ohridskega jezera.
Emil Adamič.
PEVSKI ZBOR UJU UČITELJSTVA.
Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 6., 7., 8. in 9. marca.
6.	marca od 9. do 12. ure v Glasbeni Ma* tiči. — 6. marca popoldne od 15. do 18. ure v prostorih Ljubljanskega zvona.
7.	marca sodelovanje na proslavi za šol* sko mladino ob 801etnici prezidenta Masaryka v Unionu ob 9. uri predpoldne (obleka kon* certna, po koncertu fotografiranje. — 7. marca popoldne pevska vaja od 15. do 18. ure v pro* štorih Ljubljanskega zvona.
8.	marca od 9. do 12. ure pevska vaja v Glasbeni Matici. — 8. marca popoldne od 15. do 18. ure pevska vaja v prostorih Ljubljan* skega zvona.
9.	marca dopoldne od 8. do 11. ure pev* ska vaja v Glasbeni Matici.
Zavedajte se važnosti in udeležite se pol* noštevilno pevskega tečaja.
Vsem Tvojim dragim kakor vsem nam, ki smo se s Teboj veselili, ostane vzor Tvoja marljivost — pot, ki se bomo vedno ozirali nanjo kot svetel pomnik moža junaka, ki se ni uklonil pod težo življenja.
Slava Tvojemu spominu do vekov!
Ft.
Med bolgarskimi učitelji.
»Janez, saj ne boš prišel živ nazaj,« tako mi je rekel prjatelj ob mojem odhodu v Bol* garijo. Smejal sem se in ko sem povedal to tudi bolgarskim učiteljem, so se še oni do solz nasmejali.
Vedel sem, da so na vzhodu večji gosto* ljubneži, kot na zapadu. A za učiteljski stan sem bil prav radoveden, kakšen neki mora biti Predstavljal sem si ga, kot nekakega bolj* šega kmeta, ki hodi v opankah, pa ni preveč izobražen, vendar pa dobričina od nog do glave.
Oblekel sem se v najboljšo obleko, da bi se že oddaleč razlikoval od njih in vzbujal veliko pozornost. Pa glej smole! V najbolj elegantni obleki in v trdem ovratniku, ki sem si ga takrat prvič v življenju nataknil in v svilenih nogavičkah, sem bil ravno takšen, kot — bolgarski kolegi.
Takoj so me vprašali: »Zakaj pa ni pri» šel tudi vaš pevski zbor?« »Mislim, da bo
Splošne vesti.
—	Posojilo našega udruženja. Te dni je
prejel izvršni odbor UJU v Beogradu od Dr* žavne hipotekarne banke posojilo v znesku 400.000 Din. — Zaradi zidave Dačkega doma se je izvršni odbor zadolžil pri učiteljskem društvu v Šabcu za 200.000 Din in pri Urad* niški banki v Beogradu za 150.000 Din. Ti dve posojili bo izvršni odbor poravnal z novim posojilom, a ostanek 50.000 Din bo uporabil za nakup pohištva za Dački dom.
—	Učni načrt za učiteljišča. Dne 25. t. m.
je začela svoje zasedanje komisija za sestavo učnega načrta in programa za učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji. Seje se vrše v oddelku za srednjo nastavo v ministrstvu prosvete. V to komisijo je minister prosvete imenoval in poklical iz dravske banovine gosp. ravnatelja Kadunca iz Maribora.. Nov bo načrt za V. let* nik učiteljišča.
—	Izprememba v pravilih o opravljanju diplomskega izpita višjega tečaja na višji pe* dagoški šoli v Beogradu.4 Na podstavi člena 4. uredbe o višjih pedagoških šolah odrejam: V členu 6. pravil o opravljanju diplomskega izpita višjega tečaja na višji pedagoški šoli v Beogradu se izpreminja točka 2. ter se glasi: 2. Izpit se opravlja: V I. odseku (nacionalne skupine predmetov): pod A: iz narodne knji* ževnosti ail narodnega jezika ali obče zgodo* vine ali narodne zgodovine ali enega tujega
* »Službene Novine kraljevine Jugosla* vije« z dne 31. januarja 1930.. št. 23/IX.
jezika (francoskega ali nemškega jezika) ali pedagogike ali eksperimentalne psihologije; pod B: iz narodne književnosti ali narodnega jezika ali obče zgodovine ali narodne zgodo* vine ali pedagogike ali eksperimentalne psi* hologije (iz enega teh dveh poslednjih pred* metov opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A enega teh dveh predmetov); pod C: iz narodne književnosti ali narodnega jezika ali narodne zgodovine ali pedagogike ali eksperi* mentalne psihologije ali geografije (iz tega poslednjega predmeta opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A ali občo zgodovino ali narodno zgodovino). V II. odseku (geograf* sko**prirodna skupina predmetov): pod A: iz geografije (z etnologijo) ali zoologije ali bota* nike ali pedagogike ali eksperimentalne psi* holpgije; pod B: iz zoologije ali botanike ali pedagogike ali eksperimentalne psihologije (iz enega ali dveh poslednjih predmetov, opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A enega teh dveh predmetov; pod C: iz zoolo* gije ali botanike ali kemije ali geologije (z mineralogijo) ali pedagogike ali eksperimen» talne psihologije. V III. odseku (matematično* fizikalne skupine predmetov): pod A: iz ma* tematike ali pedagogike ali eksperimentalne psihologije; pod B: iz fizike ali pedagogike ali eksperimentalne psihologije (iz enega teh dveh poslednjih predmetov odpravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A enega teh dveh predmetov): pod C: iz kosmografije ali peda* gogike ali eksperimentalne psihologije ali ma* tematike (iz tega poslednjega predmeta
Izkoristite še zadnje tedne v intenzivno nabiranje naročnikov
Mladinske Matice!
opravljajo izpit samo oni, ki vzamejo pod A ali pedagogiko ali eksperimentalno psiholo« gijo). Vsi predmeti, iz katerih se opravlja di« plomski izpit, so se morali poslušati predpisa* no število semestrov. Ta. izprememba člena 6. velja samo za šolski leti 1928./1929. in 1929./30. — V Beogradu, dne 31. decembra 1929.; P. br. 33.885. — Minister za prosveto: Bož. Ma* ksimovič s. r.
—	Markovci. Dne 9. t. m. sta se poslovila od nas tovariša tukajšnje šole Bregant Albert in Dekleva Sonja. -Prvi je bil v Markovcih sedem, a tovarišica tri in pol leta. Sedem let res ni dolga doba, a vendar se je pokazalo pri odhodu, kako priljubljena sta bila tovariša v tukajšnjem kraju. Neradi in s solzami v očeh so se poslovili od svojega tovariša ga« silci, ki jim je bil tajnik. Posebno prisrčen odhod jima je bil prirejen na postaji v Šalov« cih. Kljub mrazu in mrzlemu vetru je sprem* ljala oba tovariša domača godba na pihala, ki ji je bil tovariš Bregant učitelj in vaditelj. Tovarišica Deklevova se je udejstvovala v gospodinjskem tečaju, skupno s koleginjo Cirilo Korošakovo, ki je tudi zapustila ta kraj pred 14 dnevi. Obe tovarišici sta vzgojili do* ber gospodinjski naraščaj in si pr dobili na tem polju kot prvi slovenski učiteljici v Mar* kovcih mnogo zaslug. Tudi nekaj otrok in staršev je spremljalo tovariša na 5 km odda* ljeno postajo. Težko je bilo slovo od učite* ljev, ki jih je narod vzljubil in jih bo ohranil v dobrem spominu. Prisrčna odhodnica do* mačih prebivalcev je odkrila učiteljema ple* menito srce prekmurskega Slovenca, ki je po* kazalo, da ljubi tudi slovenskega učitelja, ako je ta na mestu. Kdor seje ljubezen, ta ljubezen tudi žanje. Naj bodo pričujoče vrstice v zgled in bodrilo mladm tovarišem in tovariš šicam. ki ne prihajajo radi v Prekmurje in ga smatrajo za nekako zemljo pregnancev in kaznjencev, da prebiva ljubezen in hvaležnost tudi v srcu prekmurskega Slovenca, ki se po* sebno očituje v najlepši staroslovanski čed* nosti. gostoljubnosti in mehki duši. Mladi to* variši, brez skrbi v Prekmurje, a prinesite v svojih srcih mnogo, mnogo ljubezni in raz* odela se vam bo plemenita duša prekmurske« ga Slovenca. Vsem trem tovarišem želimo na novem mestu mnogo sreče!
—	Gmotno stanje bolgarskega učitelj« stva. Bolgarski prosvetni minister je obljubil zastopnikom bolgarskega učiteljskega saveza, da bodo letos precej zvišane plače onim uči* teljem, ki do danes niso mogli dobiti poviša* nja. Ravno tako je izjavil vrhovni starešina bolgarske prosvete, da bodo povišane plače vsemu ostalemu učiteljstvu, če to dovolijo proračunske možnosti. Brez vsakega pretira* vanja se sme trditi, da so bolgarski učitelji preslabo plačani. Stanje tamošnjih prosvet* nih delavcev je v resnici bedno, posebno uči* telji osnovnih šol živijo v zelo težkih razme* rah. Grozne politične borbe so povzročile, da je bilo bolgarsko učiteljstvo zadnja briga merodajnih faktorjev. Složni napori učitelj* skih vrst so bili izigravani in potlačeni, a se* daj ko je obljubljeno našim bolgarskim to* varišem materialno izboljšanje, moramo tudi mi, jugoslovenski učitelji želeti, da ne bo bolgarsko učiteljstvo več zapostavljeno in da dobi vse^ kar mu je potrebno za vsakdanje življenje.
—	Društvo učiteljic v Ljubljani izpremi* ,nja s,vojo objavo v toliko, da ima sedaj vsako
DRAGO QOÜUP & Co.
LJUBLJANA .
MIKLOŠIČEVA CESTA l^/II,

En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. - Naro čiia po meri se izvršujejo hitro in točno
soboto od 6. do 7. ure popoldne na razpolago »Čitalnico UJU« v Učiteljski tiskarni, 1. nad« stropje. Dohod iz prve veže, desno. Vabimo vse tovarišice, ki žele kakih pojasnil ali na« vodil o delu v šoli ali izven šole, naj pridejo, da se pomenimo prijateljsko in poživimo med« seboj ne stike. — Društveni odbor.
—	Uspoboljenostni izpiti bodo odslej sa= mo v jeseni ter za Dravsko banovino samo v Ljubljani. Banska uprava je izdala sledeči od« lok: »Ministrstvo prosvete, oddelek za sred* nje šolstvo v Beogradu, je z odlokom S. N. br. 543 z dne 9. januarja 1930. odločilo, da se bodo v 1. 1930 — dokler ne izide pravilnik, ki bo veljaven za vse ozemlje kraljevine — smeli polagati učiteljski usposobljenostni izpiti le v jesenskem terminu. Prijave za izpit se smejo vlagati do konca meseca maja; izpitni odbori pa se bodo morali formirati do meseca junija 1930. 1.« — »Ministarstvo Prosvete krajevine Jugoslavije odeljenje za srednju nastavu. S. N. Br. 1322. 17. januarja 1930. god., Beo« grad. Na pitanje nekih direktora učiteljskih škola da li če se oržati ispit zrelosti u junu 1930. godine za učenike, koji su ove godine odbijeni na godinu dana Gospodin Ministar prosvete doneo je odluku pod S. N. br. 1322 od 15. I. 1930. 1. da učenici, koji su na kraju 1928./29. školske godine svršili IV. razred, a nisu polagali ispit zrelosti ili su ga položili, pa su odbijeni na godinu dana, polažu u junu 1930. godine učiteljski ispit zrelosti po propi« sima, koji su važili pre Zakona o učiteljskim školama od 27. septembra 1929. godine; 2. da se ovaj ispit održi: a) u Učiteljskoj školi u Aleksincu za učenike i učenice učiteljskih skola u Skopi ju, Prilepu, Jagodini. Aleksincu, Pirotu, Negotinu i Užici; b) u Zenskoj učitelj* skoj školi u Beogradu za učenice a u Muškoj učiteljskoj školi za učenike učiteljskih škola u Beogradu, Šapcu, Somboru, No»vem Sadu, Subotici, Vršcu i Kragujevcu; v) u Muškoj učiteljskoj školi u Zagrebu za učenike i uče« n'ce učiteljskih škola u Zagrebu, Karlovcu, Pa« kracu, Petrinji, Oseku, Čakovcu, Kastavu, Kri* ževcu i Gospiču; g) u Muškoj učiteljskoj školi u Ljubljani za učenike i učenice učiteljskih' škola u Ljubljani i Mariboru; d) u Ženskoj učiteljskoj školi u Sarajevu za učenice, a u Muškoj učiteljskoj školi u Sarajevu za uče* nike učiteljskih škola u Sarajevu, Banjaluci i Mostaru; dj) u Učiteljskoj školi na Cetinju za učenike i učenice učiteljskih škola u Dani« lovom Gradu, Cetinju i Beranima; o) u Uči* teljskoj školi u Šibeniku za učenike i učenice učiteljskih škola u Šibeniku, Dubrovniku i Hercegnovom; 3. da učenici, koji na izpitu u junu 1930. budu odbijeni na tri meseca, polažu popravne ispite u septembru 1930. godine, a oni učenici, koji u junu 1930. budu odbijeni na godinu dana ili ne polaže popravni ispit u septembru, mogu se samo upisati kao redovni učenici u V. razred učiteljske škole; 4. da se naredni ispit za privremene učitelje i učitelji« ec narodnih škola po § 163. Zakona o narodnim školama od 5. dec. 1929. god., to je po čl. 30. ranijeg Zakona o narodnim školama u junu 1930. u Jagodini za ove kandidate.«
—	Na zborovanju učiteljskega društva za srez Laško v soboto dne 8. marca t. 1. ob % 10. uri na Zidanem mostu bode predaval univ. profesor g. dr. Ozvald o temi: »Poizkus zaključne sodbe o novi šoli.« — Vabimo na to predavanje bližnje tovariše(ice) sosednih srezov.
—	Članom učiteljskega društva za mari« borski šolski okraj! Ponovno vabim, da ste 8. marca točno ob pol 10. uri pri zborovanju v Narodnem domu v Mariboru. Pripravite se za zbrovanje vsaj glede sledečih točk: 1. Pre* glejte določbe novega kazenskega zakona glede mladostnikov, o čemur bo predaval prvi državni pravdnik g. dr. Jančič. 2. Proučite predloge pravil UJU v 9. in 10. številki »Učit. Tov.«. 3. Razmišljajte o morebitni obnovi društvenega pevskega zbora. — Vsi pa točni in pripravljeni bomo ob 12. uri sklenili zbo« rovanje, nato skupno družbovali v znamenju iskrenega tovarištva! — Predsednik.
—	Članom učiteljskega društva za kočev« ski okraj. Večina članov(ic) je še v zaostankih s plačevanjem članarine. Da ne bo nepotreb« nih neprilik, prosimo, da store svojo dolžnost napram blagajni do prihodnjega zborovanja.
Društvo je odločno pripravljeno izvajati even« tualne konsekvence napram dolžnikom.
Blagajničarka.
— Rodbinske doklade belgijskim držav« nim uslužbencem. Zanimivo je, kako skrbi belgijska država, da se ne bi znižalo število rojstev v rodbinah državnih uslužbencev za« radi premajhnih prejemkov. Ta skrb se kaže najbolj iz naslednje tabele:
Rodbinske doklade so znašale leta
1924. 1926. 1928. 1929. 1930. frankov na mesec
za 1 otroka	30	30	30	30	30
za 2 otroka	30	30	50	50	50
za 3 otroke	40	80	110	110	110
za 4 otroke	50	100	140	150	150
za 5 otrok	50	100	150	175	200
za vsakega nadalj«					
nega otroka	50	100	150	175	200
—	Prusija ima preveč učiteljstva. Berlin« sko učiteljsko društvo je na svojem januar« skem sestanka konstatiralo, da je v Prusiji, pp službenih podatkih 11.300 nezaposlenih učiteljev(ic). To je večinoma mlajše učitelj« stvo, ki po več let čaka na namestitev. Z ozi* rom na to dejstvo je sklenilo berlinsko uči* tel j stvo sledeče: 1. Število učencev v vsakem razredu naj se zniža na 25; na ta način se do« seže dvoje: a) doseže se boljši uspeh in b) od« pt-tih bo večje število novih razredov, kar bo nudilo možnost zaposlitve brezposelnega uči« teljstva. 2. Nezaposlenemu učiteljstvu se ra* čuna v službeno dobo ob nastopu službe ves čas, ki so ga prebili1 izven službe, ker niso imeli mesta. 3. Obolelemu učiteljstvu naj se dpvoli zdravljenje v vseh zdravstvenih zavo* dih, a na mesta obolelega učiteljstva naj pri* dejo brezposelni učiteljski kandidati, ne pa, da jih morajo nadomestovati učitelji, ki že imajo svojo zaposlitev. 4. Naj se vrši zamena učiteljstva med nemškimi pokrajinami in med državami v katerih žive Nemci.
—	Izobrazba učiteljev za obrtno«nadalje« valne šole v Hamburgu. Hamburški občinski svet je v januarju razpravljal o izobrazbi učiteljev za obrtno«nadaljevalno šolo in skle* nil sledeče: 1. Učitelji obrtnih šol morejo po* stati učitelji, ki položijo specialen državni iz* pit za to vrsto šol. 2. Predizobrazba učitelja obrtnih šol je sledeča: učiteljska matura s praktičnim učiteljskim izpitom, najmanj tri* letna učiteljska praksa in obiskovanje ham* burške univerze najmanj šest semestrov. — Na univerzi se vrše teoretična predavanja in praktične vaje. Posebna pažnja se posveča tehnično«risarski izobrazbi kandidatov.
—	Pismo Zveze čehoslovaškega učitelj* stva Udruženju Jugoslovenskga Učiteljstva. Spoštovani tovariš! — Zveza čehoslovaškega učiteljstva namerava v smislu delovnega pro* grama Federacije Slovanskih Učiteljskih Zvez organizirati v letošnjih velikih počitnicah (ju* lij, avgust) zamenjavo mladine iz učiteljskih rodbin in učiteljskih kandidatov, posebno med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. V po* štev bi prišli mladeniči od 15—23 let. Vsak bi moral izvršiti potovanje na svoje stroške, a hrano in stanovanje bi mu pa dala ona dru* žina, ki bi poslala v zameno svojega sina na Čehoslovaško in obratno v Jugoslavijo ali Poljsko. Stanovali bi kolikor mogoče pri uči* teljskih rodbinah, kjer bi se jim nudila mož« nost konverzacije v domačem jeziku in bi tudi spoznali življenske razmere dotičnega naroda. Prosimo, da nam javite, ali ste pripravljeni, da skupno organiziramo zamenjavo te vrste in da pošljete pri vas organiziranemu učitelj« stvu poziv, da vam pošlje prijave za zamenja« vo. Če ste se z gotovostjo odločili za to, izvo* lite pripraviti svoje podrobne predloge, ki jih bomo pretresali na skupnem sestanku Fede* racije Slovanskih učiteljskih Zvez in o njih odločali. — Z bratskim pozdravom — za (Zve* zo čehoslovaškega učiteljstva — predsednik Vajta Beneš. — Tajnik E. Vlasak. — Gornje pismo je objavil Izvršni odbor UJU v »Na* rodni Prosveti« in pripominja, da je v pro* gramu Federacije Slovanskih Učiteljskih Zvez predvideno, da se med glavnimi počitnicami zamenja čehoslovaška in jugoslovenska mla* dina. — Ta misel je tako dobra, da jo ni mo* goče dosti naglasiti. — Izvršni odbor naproša tovariše(ice), ki bi bili pripravljeni poslati
kmalu prišel čas, ko bomo prišli mi k vam, vi pa k nam!«
»Živela Jugoslavija!« so mi klicali učitelji in tudi drugi, kjerkoli sem se pokazal. Ravno to sem pa hotel tudi slišati, da se prepričam, v koliko je pri njih razvita jugoslovenska misel.
»Vi morate biti naš gost!« so mi rekli pri Bolgarskem učit. sejuzu. »Kolikor časa boste v Sofiji, imate v našem domu na razpolago brezplačno stanovanje!« Čeprav sem bil lepo napravljen, vendar nisem smel biti tako pre« vzeten, da bi se branil gostoljubnosti. »Pa po« vejte tudi vašim pevcem, da kadar pridejo, imajo pri nas vse na razpolago!« tako so mi še rekli.
Meni pa ni šlo iz glave, da pri obleki ni« sem prodrl. Mislil sem in mislil, kje bi našel kako drugo razliko med našim in njihovim učiteljstvom, da bi jim mogel prikazati naš majhen narod v impozantnejši obliki. Pa sem jih vprašal, kako izobrazbo imajo.
»Pet let učiteljišča!«, so mi rekli. Skoro me je vrglo. (Takrat smo imeli pri nas še štiri letnike učiteljišča). »Navsezadnje bodo Bol« gari še pred nami. Pa saj šole niso vse. Poti« pal bom, kaj znajo. Tam jih bom pa ujel,« sem si mislil.
Pograbil sem kaj esperantskega, malo po* nosljal francosko in jo udaril po nemško. Pa francosko so znali vsi bolj kot jaz. Hitro sem potisnil razgovor na moderno šolo in tu so mi natresali imena najboljših evropskih in ameriških pedagogov, med njimi imena, ki jih nisem še nikoli slišal. Tako sem sprevidel, da najlepše opravim, če o tem čisto molčim,
sicer bodo uganili, da prav za prav veliko manj vem, kot oni. Trdno pa sem sklenil, da ne bom nikdar več — nikogar podcenjeval.
A kljub vsem tem smolam, sem se v So* fiji hitro udomačil. Tudi jezik sem si hitro osvojil, saj je tako sličen našemu, da bolj ne more biti. Koncem drugega meseca me ni ni* hče ločil od Bolgara in zgodilo se mi je, da na meji nisem znal več srbščine, čeprav sem jo poprej precej dobro zavijal. Pa še ko sem prišel v Beogradu skupaj s Slovenci, sem za« mešaval bolgarske besede. Kaj takega se mi še ni zgodilo. Prav nerodno mi je bilo in nehote mi je prišlo na misel tisto slovensko dekle, ki je bilo dva meseca v Zagrebu pa ni znala nič več slovensko in tudi svojih bližnjih ni po« znala. Ko je prišla domov, je najprej vpra« šala mater: »A ste Vi moja majka?«
S tem sem mislil le omeniti ,kako blizu je bolgarščina našemu in ostalim jugosloven* skim jezikom.
Ves mesec sem stanoval v učiteljskem domu. Pa čez dan nisem bil nikdar doma. Vedno so me kolegi vodili okrog. Niti za tre* notek nisem bil brez druščine, da sem si vča« sih že prav zaželel samote in nekoliko miru.
Če živi tujec v glavnem mestu, si lahko ustvari približno sliko narodovega mišljenja in življerjja, vendar popolne nikakor ne. Ker pa sem hotel, da poznam Bolgare in Bolga« rijo, sem jo mahnil po državi. Najprej sem se vozil po južni strani in sem se ustavljal v Plovdivu, Stari Zagori, Kazanliku in Burgasu. Po Črnem morju sem se prepeljal v Varno. Nato pa po severni strani v Trnovo in Ple« ven in zopet nazaj v Sofijo. Seveda bi se bil
še prav rad vozil okrog, če bi imel dovolj ča* sa in — denarja.
Kamor sem se pokazal, sem šel iz rok v roke in bratski kolegi niso vedeli kaj bi mi še pokazali in mi napravili, da bi dokazali svojo in narodno gostoljubnost. Edina sreča, da sem učitelj in da sem se obrnil na svoje stanovske tovariše, ker nihče bi mi ne mogel pri mojem smotru bolj pomagati, kot so mi oni, kajti oni imajo neomajen ugled, moč in dostop v vsa* ko družbo.
Povsod so se zanimali za vse kar je slo* venskega in še posebno za naše šolstvo in našo narodno pesem. Povsod so ponovno va* bili naš učiteljski pevski zbor.
Sedaj, ko imamo političen sporazum, ni samo dana popolna svoboda, ampak je naša naloga, da to storimo. Naša naloga je, da potrdimo in utrdimo sporazum s tem, da s pesmijo zbližamo tudi srca ljudskih mas.
Dva meseca sem bil v Bolgariji, pa sem našel povsod isto postrežljivost, isto gosto* ljubnost. Povsod sem naletel na kolege široke in odprte slovanske duše. Povsod smo prišli prisrčno skupaj in povsod smo se istotako prisrčno poslovili. Povsod sem se čutil kakor doma in kakor med svojimi najboljšimi pri« jatelji. Nikjer nisem našel nacionalnega šo« vinizma. Nikjer nisem slišal sovražne besede, ali videl sovražnega pogleda.
Najboljši dokaz, da je res tako, je moja koža, ki je še sedaj cela in zdrava in če mi zdravje ne bo še pošlo iz domače zaloge, po« tem jo bom še mahnil proti Črnemu morju.
—zič.
Najboljše in najcenejše
OLJE zoper prah
kakor tudi
SOLSK£ GOBE
nudi
IGRiENT, D. 2 O. Z I
LJUBLJANA, Dunajska cesta 14
immmm;_____________I
svoje sinove na Čehoslovaško, kakor one, ki so voljni sprejeti mladino iz Čehoslovaške, da sporočijo to Izvršnemu odboru UJU (Beo* grad, Kralja Milutina 66) najkasneje do dne 10. marca t. 1.
—	Kako nameravajo poštni uradniki ure« diti svoj »Poštni dom«. Gradbeni načrt »P. D.« naj bi ustrezal sledečim načelom: 1. Dom bodi po možnosti reprezentančna zgradba, v kateri naj bo izražena vsa poklicna samozavest slov. poštarjev in njih organizatorična sila. |2. Pošt« ni dom bodi sam sebi najvišji namen in opra« vičilo za doprinašanje žrtve, ki naj se poka« zuje v vsestranski koristi in prospehu p. t. organizacije in stroke. 3. Dom bodi zbirališče in zavetišče vsega organiziranega članstva p. t. stroke, takorekoč vsem — vse, dom vsega članstva v pravem pomenu besede. Pri vsem tem se je treba ozirati na bodočnost. Poštni dom se ne bo gradil samo za par desetletij, zato ga bo treba po razpoložljivih sredstvih opremiti po modernih in praktičnih načelih. Zato bi bilo pravično, da ga docela dograde, oziroma pomagajo zgraditi tudi bodoče gene« racije. Dom naj bi imel v glavnem sledeče prostore: a) dvorano, ki bi bila primerna za najrazličnejše prireditve, v kateri bi bilo pro« štora za 600—800 oseb, opremljeno približno tako kakor so dvorane »Narodnih domov«; b) pisarniške prostore in zborovalno sobo p. t. organizacije, uredništvo in upravnistvo »Pošt« nega glasnika«, itd.; c) stanovanje za hišnika s pritiklinami; č) čitalnico s strokovno in splo« šno knjižnico, ki bi se event. uporabljala tudi za pevske in druge vaje (prostore pod a) do č) bi se namestilo v pritličju); d) prostore za raz« ne delavnice in skladišča zadrug in društev, ki so že ali še bodo ustanovljene pod okriljem organizacije; e) event. kopalnico za članstvo s pršnimi in kadnimi kopelmi (prostore pod d) in e) bi se namestilo v prizemlju); f) stano* vanjske prostore v vseh nadstropjih za pošt« ne uslužbence proti primerni mesečni najem* nini. Prednost v tem pogledu naj bi imeli tisti, ki so brez stanovanj (novo došli, premeščeni) in oni. ki imajo neprimerno ali predrago sta* novanje; g) podstrešna, zasilna zavetišča (so* bice) za popotne in izletniške uslužbence, ki naj bi bila za omejen čas brezplačno na raz« polago. — Ali je že kdo premišljal zakaj vse bi mi potrebovali Učiteljska domova? Koliko ste že darovali za domova? Ali ste že član katerega?	,
—	Radio na naših železnicah. Spričo za* nimanja drugih držav za radio in njihove uvi« devnosti o njegovem pomenu moramo po« zdraviti namero naše države da po vzgledu Francije, Poljske itd. uvede po železnicah radio. Kakor doznavamo se pripravlja načrt da se namesti spočetka v brzih, kasneje tudi v osebnih vagonih z anteno in sprejemno po« stajo, ki bo zvezana z vsemi ostalimi vagoni vlaka. Vsak sedež bo imel pripravo za pri* klopljenje slušalk, ki se bodo stavljale na raz* polago proti določeni pristojbini, ki jo bo pobiral sprevodnik. Upamo, da se bo ta načrt v doglednem času uresničil. Besedo imajo pri tem seveda v prvi vrsti naše tri oddajne po« staje, ki se bodo morale dogovoriti z državo o pogojih, pod katerimi bi bile volne, dopu* ščati nameščenje sprejemnih aparatov, oziro* ma določenega števila slušalk po naših vlakih. Gotovo se bo našla primerna oblika, da se to vprašanje, ki je poglavitno in edino važno, reši na zadovoljnost državne uprave pa tudi v prilog našil trem postajam. — T. R. L.
—	Sedaj je čas za ribje olje. Se dobro se spominjam, kako smo morali kot otroci 2 do 12 let posili delati kuro z ribjim oljem. Takoj po večerji je vzela mati iz police večjo ste* klenico z rumeno oljnato vsebino, a mi smo se morali postaviti v vrsto in vsak je moral iti mimo matere in najposlušnejše popiti svoj del ribjega olja, t. j. polno žlico. Večina ude« ležencev te čudne povorke je zelo spačilo svoj obraz. —,Znano je, da ni ribje olje »slaščica«. Pa vendar ga nekateri otroci radi pijejo. Spo* minjam se slabotne deklice, ki je bila pri nas nekaj mesecev na počitnicah, in ki je tudi so* delovala pri naši povorki za uživanje ribjega olja. Zanjo je bil to prvovrstni užitek in če je padla s polne žlice kapljica olja na stol, je bil v istem momentu tam tudi njen prst, kot moj v skledi, kjer so bile slaščice, in deklica je to kapljico polizala. Ne verjamem, da je bila moja mati glede te kure slabo poučena, ne morem pa je, kot prisilno kuro, nasvetovati materam. Če je otrok zdrav in dobiva pravil« no hrano, ne potrebuje ribjega olja. Če pa iz« gubi tek, posebno če zboli otrok na skrofulozi, raznih katarjih, kožnem izpuščanju in oteklini žlez tedaj bo kura z ribjim oljem gotovo do* brodošla. Znano pa je, da leži težkoča v tem, da mnogi zelo neradi uživajo olje. — V takem slučaju se vzame takoj za oljem žlico jabolčne kaše, malo čaja ali čokolade. Ako se tudi g temi sredstvi ne pride do cilja, ker je otroku okus po olju naravnost zopern, tedaj se vza« me namesto ribjega olja Jemalt, prašek pri* pravljen iz ribjega olja in sladkega ekstrakta. Z jemaltom sem imel pri svojih otrocih dobre skušnje. 2 do 3 velike žlice Jemalta zadostu« jejo. Priporoča se, da se izvede kura z ribjim oljem ali Jemaltom tako, da ga jemljejo otroci 2 do 3 mesece, a ne nepretrgoma, nego po vsa* kem mesecu uživanja Jemalta je potreben en mesec odmora. Ako se poleg zraka in svetlobe pobrigamo tudi za hrano, ki ima v sebi mnogo redilnih snovi, kakor tudi za razumno utrje* vanje telesa, potem se moremo nadejati, da bo otrok dobro prestal zimo. — Dr. Hp.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, registrovana zadruga z omejeno zave« zo vabi na svoj 10. redni občni zbor, ki bo dne 19. marca 1930. ob 10 X. uri v okoliški deški osnovni šoli v Celju. Dnevni red: 1. Po* točilo načelstva o poslovanju v 1929. 1. 2. Odo* britev letnega računa 1929. 3. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem kraju in z istim dnev* nim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zastopanih zadružnikov. — Dol pri Hrastniku, dne 22. februarja 1930. — Na* čelstvo.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh prejmete položnice za nakazilo član* skega prispevka za 205. (Robert Ziegler, Ljub» ljana) in 206. smrtni slučaj (Ruška Ravhekar, Novo mesto). Nakazilo znaša za člana 11 Din, za zakonske pare 21 Din. Zamudnikom sem prištel k temu znesku še prejšnji zaostanek. Nakazila izvršite takoj, da ne založite položi niče! — V februarju t. 1. sem razposlal okrog 200 položnic za nakazilo sprejemnih pristoj* bin onim priglašencem, ki so se priglasili za sprejem v društvo v zadnjih letih. Nakažite zaznamovane zneske, da bodete deležni viso* kih posmrtnin! — Zadnji dve posmrtnini zna* šata 24.275 Din. — U. S. ima 2427 članov, po* smrtnina znaša 12.135 Din. — Smrtni slučaji so zaznamenovani na položnicah brez stotic <1-/60.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
kopile najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, St*ri trg 9.
HXadtasfc& Matica.
Ker nam je par poverjenikov poslalo po 10 Din kot doplačilo za vezane izvode Mla* dinske Matice, sporočamo, da je naročnina ostala ista kakor v lanskem letu.
Broširana garnitura stane 10"50 Din, ve* zana pa 23*50 Din. Doplačilo za vezavo znaša torej 13 Din. Zato prosimo dotične tovariše, ki so nam nakazali za vezavo le po 10 Din za garnituro, da nam naknadno pošljejo še raz* liko 3 Din.
Vse cenjene poverjenice in poverjenike vljudno prosimo, da v marcu na vsak način zaključijo nabiranje in takoj nakažejo nabra* no naročnino. Izkoristite še zadnje tedne v intenzivno propagando, da spravimo v vsako družino dobro in ceneno knjigo, ki je bolj kot kadarkoli postala med našo deco resnična duševna vzgojna potreba!
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevski tečaj za turnejo se vrši 6. do 9. marca t. 1. vsak dan ob 9. in 15. uri (v nedeljo 9. marca od 8. do 11. ure). Vadita se oba koncertna programa (tudi za matinejo šolske mladine). 7. marca predpoldne nastopi zbor pri Masarykovi 'proslavi srednješolske mladine v Ljubljani z nekaterimi pesmimi. Za nastop: črna obleka. Po nastopu se zbor slika. Prosimo redne in točne udeležbe, ker je tečaj zadnji pred turnejo! — Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Vabil«?
= ORMOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO
zboruje v ponedeljek dne 10. marca t. 1. v Or* možu. Začetek ob 9. uri.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK bo zborovalo 8. mar* ca 1930. v Žužemberku ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Stanovske zadeve in situacijsko poročilo. 2. Referat: »Mladinsko slovstvo«.
3.	Referat: »O redovanju v osnovni šoli«.
4.	Slučajnosti. Pridite vsi! — Odbor.
== ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo zborovalo dne \8. marca ob 9V. uri na osnovni šoli v Velenju. Dnevni red: 1. Si* tuacijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zad* nji odborovi seji. 4. Pravila UJU. 5. »Popot* nik«. 6. »Naš rod«. 7. Predavanje tov. Mlin* šeka. 8. Slučajnosti. — Ker je dnevni red va* žen, prosim polnoštevilne udeležbe. Vabljeni tudi novodošli tovarfši(ice). — Franjo Rejec, t. č. podpredsednik.
= LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 8. marca t. 1. v Ljub* ljani na državnem učiteljišču. Začetek ob uri. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Predavanje o pedagoškem kongresu v Hel* singforu — gdč. Bračič iz Maribora. 3. Gmot* ni položaj podeželskega učiteljstva. 4. Razno* terosti. — Takoj po prihodu vlakov odborova seja na učiteljišču. Častne udeležbe pričakuje — odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto dne 15. marca 1930. v osnovni šoli v Kočevju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poro* čilo in dopisi. 2. Strokovno predavanje o za* družništvu. 3. Reorganizacija okrajnih učitelj* skih knjižnic. 4. Slučajnosti.
= GORNJEGRAJSKO UČIT. DRU* ŠTVO ima dne 8. marca 1930. svoje redno zborovanje.v Šmartnem ob Dreti ob K11. uri v prostorih tamošnje šole. Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo — tekoče zadeve.
2.	Poročilo o seji širjega sosveta v Celju.
3.	Predavanje: Domoznanstvo. — Predava to* variš Rozman. 4. Dopisi. 5. Slučajnosti. — Ka* ko znamo ceniti medsebojno tovarištvo, se bo videlo na udeležbi!
= UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SREZ LAŠKO zboruje v soboto dne 8. marca t. 1. točno ob % 10. uri dopoldne v osnovni šoli na Zidanem mostu. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk predavanje univ. profe* sorja g. dr. Ozvalda »Poizkus zaključne sodbe o novi šoli«. — Odbor vabi vse, ki se zani* majo za reformo šole, da se zborovanja za* neslj'vo udeleže, kar je itak dolžnost vsakega zavednega člana. — Opomba: Ker se prične zborovanje tokrat šele ob Vt 10. uri, bode mož* no odpotovati udeležencem zborovanja šele s popoldanskimi vlaki in sicer proti Laškem ob 15"48, proti Trbovljam pa ob 16"29.
Odbor.
= SVETOLENARŠKO UČIT. DRU* ŠTVO bo zborovalo v soboto dne 8. marca 1930. na osnovni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ob 10. uri. Na dnevnem redu je zelo zanimivo predavanje, zato se pričakuje polno* številna udeležba.
PoroCilft:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZA MARIBOR LEVI IN DESNI BREG je imelo svoje redno zborovanje dne 11. januarja 1930. v Mariboru.
Statistika: Vpisanih članov je 130, navzo* čih 72, t. j. 55%.
Tov. predsednik se spominja preminulih tovarišev, oziroma tovarišic: Krajnik Ivana, Vodenik Matilda in Lasbacher Josip. Slava jim! Pozdravi novo prijavljene člane: Josipa in Rozalijo -Berce, Amalijo Širok*Koželjevo. Istotako navzočega člana poverjeništva tov. Kobala.
Tekoče zadeve: 1. Tov. predsednik je nato podal poročilo o seji širjega sosveta v Celju, v kateri se je bavilo v glavnem s historijatom novega osnovnošolskega zakona in o delu našega poverjeništva, ki se je pri istem za* vzemalo z vso močjo za dosego njegove enot* nosti. Sprejetih je bilo več predlogov za pra» vilnik k šolskemu zakonu. (Vauda, Šijanec, Petrovič, Šeško, Cvetko).
2. Pri dopisih kranjskega učiteljskega dru* štva in na zahtevo zborovalcev, je podal tov. Kobal obširno in skoz in skoz neosebno po* ročilo o vzrokih nesoglasij v poverjeništvu organizacije; nastala je ponekod deloma ostra debata.
Tov. blagajnik se pritožuje, da postajajo zaostanki na članarini vedno večji. Izpolnjujte vendar svoje častne dolžnosti napram organi* zaciji, katere člani ste!
4.	Tov. Filip Podgornik, učitelj v Limbušu, je prevzel poverjeništvo Slov. Šolske Matice, ker je dosedanji poverjenik to funkcijo, od? ložil.
5.	Za prihodnje zborovanje se je določila prva sobota v marcu, t. j. 1. marca t. 1., kakor običajno v Mariboru.
+ SLOVENJGRAŠKO UČIT. DRU* ŠTVO je zborovalo 8. februarja 1930. v slo. venjgraški osnovni šoli po sledečem dnevnem redu.
1.	Zapisnik zadnjega zbora.
2.	Dopisi.
3.	»Sugestija kot vzgojno sredstvo« (A. Čižek).
4.	»Ali šola preveč zahteva od otrok« (tov. Mrovlje).
5.	Poročilo o seji ožjega in širjega sosveta (tov. Gobec).
6.	Raznoterosti,
Predsednik tov. Kopač Leopold pozdravi
vse navzoče, zlasti še došla gosta, predavate* Ija g. mestnega župnika Alojzija Čižeka in g. sreskega šolskega nadzornika Miloša Grmov* ška, kakor tudi nova člana Šinigoj Asto in Cilenšek Vinka. Iz društva vsled premestitve izstopivšima tovarišicama Golobic Marti in Maden Amaliji pa želi na njunih novih mestih vse najboljše. — Nadalje poroča, da se je z novim zakonom o narodnih šolah, ki je izšel 5. decembra preteklega leta, odprlo osnovno* šolskemu učiteljstvu široko polje novega de* la. Z njim so se mu naložile velike dolžnosti in predpisala mnoga dela tudi izven šole — na polju narodnega prosvečivanja in nacio* nalnega dela. — Te odredbe za učiteljstvo sU cer niso nič novega, kajti večina je že sedaj delovala v tem pravcu prostovoljno pri raz* nih društvih ter doprinesla največje fizične, moralne kakor tudi gmotne žrtve na žrtvenik nacionalnega prosvetnega dela. — Da pa se bo lahko učiteljstvo še z večjo vnemo posve* tilo predpisanim nalogam, se mu morajo za* sigurati taki službeni prejemki, ki ga bodo rešili vsakih skrbi za eksistenco. — V nadi, da učiteljstvu to prineseta sedanja revizija uradniškega zakona in pravilnik novega osnovnošolskega zakona, ki bo izšel v najkraj* šem času, otvarja zborovanje ter preide na dnevni red.
Statistika: Število članov 38, navzočih 35, odsotnih 3, torej je znašal obisk 92-11%.
1.	Predavanju g. mestnega župnika Aloj* zija Čižeka o temi »Sugestija kot vzgojno sred* stvo« je sledilo učiteljstvo z zanimanjem in z veliko pažnjo. — Tov. predsednik se gospodu predavatelju za lepo predavanje v imenu dru* štva zahvaljuje.
2.	Zapisnik zadnjega zborovanja, ki ga je tajnik prečital, se je odobril.
3.	Poročilo o seji širjega in ožjega sosveta poda tov. Gobec.
4.	Dopisi: Razpravljalo se je o sledečih dopisih poverjeništva:
a)	glede pravilnika k osnovnošolskemu zakonu;
b)	tičoč se prispevkov za učiteljski pevski zbor. Sklene se, da se pošlje celoletni prispe* vek za pevski zbor do 15. marca poverjeni* štvu;
c)	glede razprodaje brošur i. dr. med učence;
č) »razni predlogi«. Društvo si osvoji predlog društva Logatec glede načina plače* vanja prispevkov za »Učit. dom« (2 glasova
proti predlogu!). Drugi predlog novomeškega društva glede povrnitve potnih stroškov dele* gatom za pokrajinske skupščine in seje šir* jega sosveta, ki se naj povrnejo iz blagajne poverjeništva — pa je bil soglasno sprejet. Zaradi pičlega časa se je obravnava načrta novih pravil UJU preložila na prihodnje zbo* rovanje.
5.	Referat tov. Mrovljeta »Ali šola preveč zahteva od otrok?« Tozadevna diskusija naj se na prihodnjem zborovanju nadaljuje, in sicer na podlagi referatov tov. Mrovljeta in tov. Gobec.
6.	Sklepi in predlogi: a) Učiteljstvo tu* kajšnjega društva je mnenja, da Fleretova »Prva čitanka« ni izšla iz neposredne prakse, temveč jo je avtor sestavil na podlagi študija tozadevne literature.
Tovarišica Vaupotova bo podala na pri* hodnjem zborovanju temeljito oceno o tej knjigi.	I
b) Društvo si glede vloge učitelja v lite* raturi prisvaja ono stališče tov. Habermana, ki ga iznaša z besedami: »Pričakovali bi, da bi prišle poleg hib do izraza tudi pozitivne strani, ki jih naš stan gotovo nima manj nego drugi. Toda učitelj(ica) je skoro izključno le predstavitelj grdega značaja.« — To bo tudi v korist Vodnikovi družbi.
7.	Raznoterosti: a) Tov. Mrovlje omenja znani uspešni ferijalni pokret med jugoslo* venskim učiteljstvom v času zadnjih 7 let, ki se je še prav posebno razmahnil po popolni osamosvojitvi od dijaškega F. S. z osnivanjem samostojne učiteljske ferijalne kolonije (v tek. vel. počitnicah) v krasnem mestu Veli Luki na Korčuli. (Letna članarina 30 Din; ko* lonijalni znesek 50 Din; stanovanje in hrana za 30 dni 860 Din in 100 Din brezobrestnega posojila, ki se vrne najkasneje v 6 letih!). Go* vornik upa, da tudi slovensko učiteljstvo ne bo zaostalo za učiteljstvom ostalih banovin in bo s polnoštevilnim pristopom dokazalo, da zna ceniti idealno delo UFS.
b) Prihodnje zborovanje se bo vršilo 5. aprila 1930. v Slovenjgradcu. L. Kopač, preds.	R. Iglar, tajnik.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 8. februarja t. 1. v Celju. Iz* med 156 članstva navzočih 105, t. j. 67%.
Predsednik tov. Gosak uvodoma omenja novi šolski zakon ter prehaja k položaju or* ganizacije. Zapisnik o sestanku zastopnikov poverjeništva z društvenimi zastopniki je bil odobren v stilizaciji z dne 4. januarja t. 1. S tem so določbe zapisnika pravomočne in bodo z njih izvedbo nesoglasja med poverjeništvom in društvom likvidirana.
O seji ožjega sosveta je poročal tov. Go* sak, o seji širjega sosveta tov. Gerlanc. Ob tej priliki se je ugotovilo, da so po informa* cijah. prejetih s pristojnega mesta, govorice o posledicah nevčlanjenja učiteljstva v UJU neosnovane. Sledila je dolgotrajna debata o nalogah in delu organizacije ter njenem ugle* du v javnosti. Društvo bo pazljivo sledilo zlasti delu centrale in po njem določevalo svoje stališče v organizaciji. Razpravljalo se je o izpremembi društvenih pravil v nekaterih točkah. Prečitale so se okrožnice poverjeni* štva o delu okoli pravilnika k šolskemu za* konu in o delovanju izvršnega odbora UJU, obravnavale so se zadeve Učiteljskega doma in Gospodarske poslovalnice. Sprejet je bil tudi v podrobnostih predlog izpremembe pra* vil »Učiteljske samopomoči«, ki naj ipremeni sedanji »rezervni fond« v »rezervni in pod* porni fond«. Nato je tovariš predsednik po* ročal o stanju kmetijskega nadaljevalnega šolstva in je naznačil važne in koristne direk* tive v tej stvari. Sprejeti sta bili resoluciji. V prvi se društvo izreka proti izvršnemu od* boru UJU, v drugi pa za avtonomnost »Po* potn kovega« uredniškega konzorcija v okviru zakonitih odredb in ob čuvanju- deklaračnih načel.
»O teoriji in praksi delovne šole« je pre* daval tov. Ernest Vrane. Dokazal nam je po* trebo snovne koncentracije v šoli in nam pri* kazal način njene uspele izvedbe v lastni bo* gati praksi. Predočil nam je izdelke svoje šol* ske dece in ureditev snovnih skupin. Tovariš predavatelj je za svoja praktično stvarna iz* vajanja žel vso pozornost in hvaležno prizna* nje navzočih.
J. Gosak, t. č. preds. Fran Roš, t. č. tajnik.
+ MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO
je imelo svoj redni občni zbor v soboto 8. fe* bruarja 1930. ob 8. uri v vuhreški osnovni šoli.
Statistika: Število vsega učiteljstva v okra* ju je 43, od tega je rednih članov 38; navzočih je bilo 23, t. j. 60-5%.
Situacijsko poročilo: Tovariš predsednik otvarja občni zbor s prisrčnim pozdravom na navzoče; posebej pozdravlja novo vstopivšo članico tovarišico Slavo Maučnik iz Vuhreda. Omenja, da je bil premeščen iz okraja tova* riš in tovarišica Jurančičeva, ki nam bodeta ostala nenadomestljiva v našem okraju. — Glede šolskega zakona omenja, da je izšel in da pravilnik k zakonu — ¡že projektiran — sledi ter prehaja na dnevni red.
Ad 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in se soglasno odobri.
Ad 2. Predsednik seznanja članstvo z do* šlimi dopisi. Razpravljalo se je o vposlanih predlogih, ki jih poverjeništvo stavi v odloči* tev prihodnji pokrajinski skupščini.
a)	Glede prispevkov za pevski zbor je članstvo proti temu, da se pobira od članov mesečni prispevek, pač pa se sklene, da se za leto 1930. dovoli izreden prispevek v znesku 400 Din iz društvene blagajne.
b)	Predlog logaškega učiteljskega društva glede prispevkov Učiteljskemu domu se osvo* ji, ker je tukajšnje društvo korporativno vela* njeno pri Učiteljskem domu.
c)	Članstvo je proti temu, da se plačujejo potni stroški delegatom k skupščinam iz bla*
Kupujte in priporočajte
doma e proizvode:
ADRIA
prašek
za pecivo in vanilni sladkor
gajne poverjeništva UJU ter sklene, da se poravnajo stroški tem — kakor dosedaj — iz društvene blagajne.
č) O načrtu pravil Udruženja Jugosloven* skega Učiteljstva bo predhodno razpravljal društveni odbor ter svoje sklepe predložil članstvu v razpravo na prihodnjem zboro* vanju.
d) Glede porazdelitve organizacije v po* verjeništva se bo razpravljalo na prihodnjem zborovanju.
Ad 3. Tovariš predsednik poroča izčrpno o seji širjega sosveta z dne 5. januarja 1930. Obrazložil je članstvu podrobno, zakaj je gla* soval proti nekaterim stavljenim predlogom. Članstvo je poročilo vzelo na znanje in soglas* no odobrilo postopanje predsednika.
Ad 4. Svoja poročila so podali predsednik, tajnik in blagajnik, ki so se vzela na znanje in soglasno odobrila, nakar se je odboru dal absolutorij.
Ad 5. Tov. Hribernik predlaga, da se z ozirom na neoporečno in vzorno delo doseda* njega odbora z vzklikom voli isti tudi za bo* doče leto, kar se soglasno sprejme.
Ad 6. Tov. Hribernik nam je podal zani* miv in skrbno pripravljen referat o Učnih ednotah. V njem nas seznanja z raznimi sku* pinami pri skupnostnem pouku tako v etimo* loškem, etnološkem in biološkem oziru, ter nam je podal kopo izbranih primerov, ki se odlikujejo zlasti po svojih etičnih vrednotah. Poudarja, da bodi podlaga učnemu načrtu vselej narodopisje in prirodoznanstvo dotič* nega kraja.
Predsednik se predavatelju zahvali za iz* boren referat ter ga prosi, naj nas v kratkem zopet preseneti s kakim sličnim predavanjem.
Predavanje tov. Miklavca se z ozirom na pozni čas preloži na prihodnje zborovanje.
Ad 7. Sklene se, da se vrši prihodnje zbo* rovanje v Vuhredu prvo sredo v mesecu aprilu.
Terčak Stane, preds. Fr. Miklavec, tajnik.
+ DOLNJELENDAVSKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 8. febru* arja 1930. v Dolnji Lendavi. Udruženih članov 66, navzočih 30, t. j. 45*5%.
S pozdravom na vse navzoče tovariše in tovarišice — po številu 30 —. ter na g. sreskega šolskega nadzornika g. Leo Cepudra, otvori predsednik tovariš Peternel zborovanje. Pre» čita opravičilo g. sreskega načelnika, ki se vsled obilne zaposlitve ne more udeležiti zborovanja. Pred prehodom na dnevni red ugotovi predsednik, da današnje zborovanje ni sklepčno, vsled zelo male udeležbe, če* mur pa je krivo današnje zelo neugodno vreme.
v Dolnji Lendavi. Izredno slabo vreme je po* vzročilo, da se je zborovanja udeležilo le 26 članov od 69. Na zborovanju bi se morale ob* ravnavati važne notranje društvene zadeve, pred vsemi zadeva neplačane članarine. Poro* čevalci pa se zborovanja niso udeležili, zato so morale vse tozadevne točke dnevnega reda odpasti. Ker pa je nujno potrebno, da se reši finančno vprašanje v društvu, ki nas mori že dve leti, je potrebno, da se kmalu skliče drugo zborovanje in to v sredi meseca marca. — Nekateri člani društva pa zahtevajo sklicanje izrednega občnega zbora zaradi tega je treba počakati še nekaj, časa da se ta zadeva reši, nakar se bo takoj sklical ali izredni občni zbor ali pa redno društveno zborovanje.
I.	Dopisi. Predsednik izjavi, da ne more prečitati vseh dopisov, ki jih je predsedni* štvo prejelo od poverjeništva, ker jih ima društveni tajnik, katerega pa danes ni na zbo* rovanje. Prečita dopis poverjeništva št. 666 od 3. februarja 1930. ter prosi, da se o točkah, navedenih v dopisu formalno sklepa.
Ad 1. O mesečnem prispevku 1 Din za vsakega člana za Učiteljski dom v Mariboru se bo sklepalo na prihodnjem zborovanju.
Ad 2. Povrnitev stroškov delegatom po* krajinske skupščine. Društvo bo sklepalo o tem potem, ko bo dobilo od poverjeništva to* zadevno nekatere informacije.
Ad 3. Člen 5. pravil UJU- Predsednik iz* javi, da bi bilo najboljše, da bi sekcijam dali večjo avtonomijo. Za Vojvodino in Južno Sr* bijo naj se sestavita dve novi sekciji.
Pravila UJU. Z 18 proti 2 glasovom na* vzoči sklenejo da predsednik prečita pravila UJU, nakar jih tudi prečita.
II.	Predavanje. Ker se je predavatelj opra* vičil, je predsednik sam sestavil predavanje ter ga navzočim podal. Tema predavanja se glasi: Problem izobrazbe v dobi kulturne krize industrijskih držav, osobito Nemčije.
III.	Slučajnosti. Ker se k tretji točki dnev* nega reda nihče ne oglasi, je s tem dnevni red današnjega zborovanja izčrpan in s tem pred* sednik zaključi zborovanje.
Peternel, preds. R. Čehovin, tajnik*nam.
Nove kniigt.
—k Mavrična mačka in druge pravljice.
V angleščini spisala Rose Fyleman. Z dovo* ljenjem pisateljice prevedel Griša Koritnik. — Samozaložba. — V Ljubljani 1930. Cena broš. izvodu 20 Din, vez. 24 Din. Naroča se
v vseh knjigarnah. Knjižica vsebuje 15 prav* ljic prav mičnih in za mladino zelo privlači nih. Otroci bodo prav radi posegali po njih posebno še, ker jih krasi 16 ilustracij, izgo* tovljenih po akad. kiparju Ivanu Zajcu. Te še povzdignejo zanimivo vsebino pravljic samih.
—k Dr. Vladimir Knallič: Traktat o ti» sku, I. Pravkar izišli I. del Traktata o ti* sku kaže, kako izredno obsežno zasnovano je to delo, pravcati priročnik celotne tU
skovne snovi. Prvi del nosi naslov: »Zgodo» vinska in primerjalna študija o pričetkih, raz» voju in zaprekah tiska in o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode«. Obsega 12 J4 tiskovnih pol (200 str.) velike osmerke, natisnjen je v Učit. tiskarni v Ljub* ljani v tipografsko prav lični zunanji opre* mi. Knjigarniška cena 120 Din, kakor je obi* čajno na našem knjižnem trgu (povprečno 10 Din za broširano tiskovno polo) in mnogo ceneje od drugih jugoslovanskih ali celo ino*
zemskih izdanj. Subskripcijska cena je pa še za okrog 20% nižja in pride v knjigotrštvo le ostanek naklade, ko se konča razpošiljanje subskribentom. Prvo poglavje očrtava zgodo* vinski razvoj tiska. Drugo in tretje poglavje opisujeta postanek in razvoj tiskovnega pra* va, od prvih početkov do naše dobe in do sve* tovne vojne, ki je mejnik, in potem v de* setletju do dans. Drugi del bo tolmačil zakon sam, z dodatki, tretji specialno obče zanimivo snov »o kleveti in uvredi«.
MALI OGLASI
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej
Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, daraske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
MUHI/ W tU II/ W WWW W W W WW W M/ Ui u/ wwww w w w w w w w
Naiboliše kupile!
a
j Nogavice, damskein moške rok*vict% triko perilo, 31 puloverje, telovnike, (vestje), žepne obce, kr» v?.te, ^ ovratnike, srajce, šifone, t lote. čipke, vezenine, s gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
31 31
a
Josip Peteline, Ljubiuuia
e e t 6
€
6 e
E
€ g
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi ç
?0lVn /R /R/R /R /R /R /R/R /R /R /R /R /R /R /R /R /R/R JR/R/R /TI /R /R /R /R/R/V/v~
m
EDE

DO MARCA
A. ŠINKOVEC nasi. K. SOSS
!
ti
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
★
L. MIKUŠ
VJV B LJA NA MESTNI TRO St It
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Oftanovljeno teta 1839. Ttltfon ¡tee. 2.282.
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
ELITE
««
„r-
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
prodaja duuiske, moške iu deške konfekcije. NA DEBELO I	NADROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI I
Ženini - neveste!
Najcenejše in najboljše: luarirace. feder-madra-te. utoiuane. divane. fotelje iu garniture vam nudi:
F. SOJOVIC, Ljubljana
"""*.....'"'""....... Stari trg 6.
JOS. VRANJEK
DEŽNIKA RNA
CELJE
priporoča dežnike in solnčnike najmodern. izdelave. Cene nizke.
Hotel,TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
VELETRGOVINA
F. König
tt
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Zid med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pastil je
"V JI L D A"
Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih kužnih kali, ki jih raznaša prah, one vas čuvajo prehlada, grlobola, vnetja krhlja, bronhijalnih katarjev, hripe itd., ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite Zahtevajte vedno izvirne VALDA.
Vsakovrstno svila in druge specialitete za maske
A.&E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
Naprodaj samo v škatlicah z napisom v v«eh lekarnah iu drogerijah.
»
VALDA
«
Na obroke.
Oblaiiinica „ILIRIJA" vodi!
Največja izbira, ftiajbolj&e bla^o. Najnižje cene. ■ na	Najdaljši rok odplačevanja!
Zahtevajte vzorce. H	Zahtevajte poset potnika.
Specialna mehanična delavnica
gj
m
Ilud. Baraga H Ljubljana, šeienburgova ulica 6.
mBBH^^^HBHMHH ^
Se priporoča za popravila pisarniških strojev, ▼
Se priporoča za popravila pisarniških strojev, reg. blagajn, foto, gramofonov in nalivnih peres.
Po najnižji ceni 1
Oblačilnica „Ilirija" vodi!
Mestni trg 17/1. Telefon 28-25.

Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!

5353482323238923532323