NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
Štajerski
V SODELOVANJU S PODJETJEM UNILEVER Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Zanimivosti Ptuj • "Onkraj luže si čisto drugačen..."
O Stran 8
Kmetijstvo
Podravje • Kdo bo
kupil Ljubljanske mlekarne?
O Stran 11
Ptuj, petek, 12. novembra 2010
letnik LXIII • št. 88 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Izgovorov ne sme biti: vsi na derbi!
O Stran 15
Ivan Pučko
Boksal s štirimi šivi ... in zmagal!
O Stran 19
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Številne martinove prireditve
Ptujsko martinovanje z novim princem
Z 11. novembrom, godom sv. Martina, se mošt spremeni v vino. Martina pa častimo tudi zaradi njegovega usmiljenja in radodarnosti, ker je beraču odrezal kos svojega plašča. Ponekod na ta dan otroci prižgejo tudi martinove lučke kot simbol upanja in dobrote.
Na Ptuju pa so že leta 1999 martinovanje povezali z izbiro princa karnevala, ki je v prvi vrsti odgovoren za promocijo največjega pustnega dogajanja v Sloveniji in širše. Z ustoliče-njem novega princa karnevala, dvanajstega po vrsti, je v najstarejšem slovenskem mestu napočil čas svoboščin in martinovih norčij ter pustnih predpriprav. Novi princ karnevala je baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski. Prihaja iz Prosvetnega društva Prvenci-Strelci. Kot dolgoletni član in predsednik društva je dokazal, da živi z bogato tradicijo etnografskega in kulturnega izročila. Prvič je korantijo oblekel že kot petletni deček. Tudi novemu princu so poiskali zgodovinsko osebnost, vezano na Markovce. Našli so jo v lastniku največje zemljiške posesti v Markovcih plemenitem baron Jakobu Breunerju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Reševanje konfliktnih situacij
Molk je strasljiva komunikacija
V organizaciji združenja invalidov Forum Slovenije je Dana Batič, članica Združenja in velika poznavalka problematike invalidov, nekdanja sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, 4. novembra na Ptuju predavala o reševanju konfliktnih situacij. Povezala ga je z delavnico s praktičnimi primeri reševanja konfliktnih situacij.
Grajena • Usoden spor
S sekiro nad očeta
V ponedeljek, 8. novembra, pozno popoldne se je po Grajeni kot blisk razširila tragična novica, da je njihov sokrajan, 49-letni Anton Vučina, v garaži za družinsko hišo s sekiro pokončal svojega 80-letnega očeta Janeza Vučina.
Konflikti se pojavljajo, odkar so ljudje na Zemlji. V zadnjih desetletij s porastom in-
dividualizma, tekmovalnosti, ker se vsi želimo na nek način dokazati, v obdobju vedno ve-
čje odtujenosti ti preraščajo v drugačno smer.
Najprej se je treba naučiti dobro komunicirati, to ni naravna danost, te se naučimo, priučimo. Če znamo dobro komunicirati, tudi otrok, ko bo odrasel, ne bo imel težav pri reševanju konfliktov. Mladi imajo v zadnjem času malo več problemov z uspešno komunikacijo, komunikacija je veščina, ki se je naučiš v družini. Če pa družino nadomesti nek tehnični pripomoček, nove tehnologije ...
O Stran 9
Kot smo izvedeli, naj bi policistom domnevni dogodek okrog 15.30 prijavili zdravstveni delavci ptujske bolnišnice. Neuradno smo izvedeli tudi, da naj bi se oče Janez in sin Tonček domnevno sprla med kuhanjem žganja v prostorih nekdanje garaže tik ob njihovi stanovanjski hiši v Grajeni 26.
Naj dodamo, da se družine Vučina nesreča drži že več let, saj so tragedijo doživeli že pred petimi leti, ko je v požaru, ki je izbruhnil 20. decembra 2005, zaradi hudih opeklin umrla tedaj 79-letna mati Ana Vučina, žena sedaj umorjenega očeta Janeza in Tonetova mati. Tedaj so preiskovalci primer zaključili kot nezgodo, saj naj bi ugotovili, da je požar izbruhnil na štedilniku v kuhinji stanovanj-
ske hiše, ker se je vnela maščoba. Žena je verjetno hotela požar pogasiti, a žal ji ni uspelo, saj je umrla zaradi prehudih opeklin po vsem telesu.
O Stran 32
Foto: M. Ozmec
-oto: MG
Ormož • Ob tednu solidarnosti Rdečega križa
Vedno več ljudi potrebuje pomoč
Med 1. in 7. novembrom je potekal teden solidarnosti, katerega namen je zbrati dodatna sredstva za pomoči potrebne družine. Minuli teden so v ta namen pri poštnih pošiljkah zaračunavali dodatne poštne znamke, podobno tudi pri vozovnicah javnega prevoza (0,13 centa). V lanski akciji se je v Sloveniji na ta način zbralo čez 150.000 evrov, od česar so 70 % namenili za socialne pomoči, del sredstev pa se je porabil pri letošnjih poplavah. Vsem, ki so se akciji odzvali, so v Rdečem križu zelo hvaležni.
Tudi letošnja sredstva se bodo zbrala na računu Rdečega križa Slovenije, poseben sklad pa bo nato odločil, kako se bo denar razdelil. Tudi v Ormož bo gotovo namenjen del denarja predvsem za enkratne denarne pomoči, saj je situacija precej težka. Sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Ormož Boža Antolič je povedala, da so se potrebe v zadnjih dveh letih precej povečale, ocenjuje, da je obisk pomoči potrebnih kar za četrtino večji kot leta poprej. Prispevkov dobrih ljudi v materialu še kar dobijo, primanjkuje pa jim predvsem denarnih sredstev, ki jih občani nujno potrebujejo za plačilo položnic in raznih bančnih kreditov in minusov, ki so si jih pri bankah najeli, potem pa izgubili delo in so sedaj dejansko v veliki stiski.
Ljudi, ki prihajajo na Rdeči križ, evidentirajo in jih dodajo na seznam za delitev pomoči. Na ta način so letos pomagali 690 družinam. Na RK so pomoč dobili v treh delih in tako med pomoči potrebne razdelili 55 ton hrane in 600 kilogramov oblačil, pomagali pa so tudi z denarnimi sredstvi. Razdelili so čez 22.500 litrov mleka, 1680 kilogramov
sladkorja, 6890 kilogramov riža, 9620 kilogramov moke in 13990 kilogramov testenin. Iz Rdečega križa Slovenije dobijo iz različnih fondov tudi sredstva, s katerimi naredijo pakete, ki pa so v manjših količinah in jih delijo mesečno ali na dva meseca tistim, ki so v večji socialni stiski.
V večji stiski samski, upokojenci, bolni
Posebej jeseni je obisk na RK vedno večji. Za pridobitev pomoči je seveda treba izkazati dohodke, ki jih družina prejema. Boža Antolič opaža, da je med prejemniki pomoči veliko upokojencev, ki imajo manjše pokojnine in živijo sami. Veliko pa je tudi zaposlenih z zelo nizkimi dohodki, a z večjim številom družinskih članov. „Naši prostovoljci po krajevnih organizacijah dobro poznajo situacijo posameznih družin in ocenijo, komu je pomoč najbolj potrebna. Informacije si pridobimo iz različnih virov, tudi iz šol in centra za socialno delo. Včasih določene družine po papirjih ne izkazujejo velike stiske, a so se zaradi posrednih
Uvodnik
Novembrska sporočila
November je že od nekdaj prinašal številna sporočila, podobno kot oktober. Med drugim je mesec boja proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim. Alkohol naj bi bilpo najnovejših spoznanjih celo večji ubijalec kot vse druge droge skupaj.
V teh dneh, ko v slovenski deželi vlada Martin, so še posebej glasna opozorila o pitju po pameti, ker je alkohol v prvi vrsti»zdravilo«in naj bi ga pili v malih odmerkih. Pa kaj, ko je stara slovenska razvada, da je treba vsako stvar zaliti, navada pa je železna srajca. Za "navadne" ljudi je sicer posebej priporočljivo, da svojih težav ne poskušajo utapljati v alkoholu, ker če ne bodo pozorni, bodo izgubljali še naprej. Treznost v dejanjih pa bolj kot kdajkoli doslejpotre-bujejo tudi slovenski politični vrhovi. Mandata niso dobili za to, da bo vsak dan iz omare padel kakšen okostnjak, dobili so ga za to, da bi bilo v tej mali po-dalpski deželi s toliko naravnih danosti in izjemnim potencialom ljudi življenje še lepše. A kaj, ko voz drvi v drugo smer, najuspešnejši pa iščejo priložnost v tujini. Tranzicijski gospodje pa so tako in tako svoje premoženje že zdavnaj prenesli v neke poštne predalčke eksotičnih dežel.
Potem ko so novi lokalni veljaki dober mesec in pol sadili rožice, si sedaj delijo volilni plen, kdo bo kje sedel in kdo kje ne bo. Takšno kupčkanje s parolami o dobrobiti ljudstva nima nič skupnega, ker je sposobnost ponovno pospravljena nekje v neki kot. V Sloveniji je namreč že dolgo tudi politična zasvojenost bolezen, kipa za zdaj še nima zdravila.
Majda Goznik
Boža Antolič, sekretarka 00 Rdečega križa Ormož, ocenjuje, da je lani in letos na njihova vrata potrkalo gotovo za 25 % več ljudi kot prejšnja leta.
vplivov lahko znašli v veliki krizi. Tudi bolezen je lahko tista, ki vpliva na finančno stanje družine. Sploh, če so v družini srednješolci ali študenti, je pogosto zelo težko. Pogosto se zgodi, da kljub nizkim prejemkom niso upravičeni do štipendije, ker za malenkost presegajo cenzus," je povedala Boža Antolič, ki pravi, da se pogosto zatakne pri malih rečeh. Imeli so primer bolnika, ki je bil napoten v zdravilišče, pa mu je bil problem nabaviti trenirko oziroma potrebno obleko, ki jo je potreboval za terapije. Denarnih pomoči se izogibajo, dobijo pa jih iz različnih virov. Letos so plačali za 1100 evrov položnic za osnovne potrebe, saj gotovine ne dajo iz rok. O tem odloča komisija na podlagi vloge, fotokopij dohodkov
Foto: Viki Ivanuša
Novoustanovljena ekipa prve pomoči na tekmovanju pri Sv. Tomažu
in položnic.
Vzgojno delo med mladino in starejšimi
OO RK Ormož ima 11 krajevnih organizacij, s katerimi lažje pokrivajo teren. Po osnovnih šolah imajo mrežo mentorjev, ki delujejo ne le preventivno, ampak tudi opozarjajo na potrebe v svojem okolju, kajti nekateri ljudje se še vedno zelo težko odločijo, da bi šli po pomoč na RK.
Na področju zdravstveno-preventivne dejavnosti so v ormoškem RK letos izvedli že 11 vzgojnih predavanj in razdelili 5065 enot različnega zdravstveno-vzgojnega gradiva. Delujejo tudi na področju naravnih in drugih nesreč.
Zato so letos organizirali, opremili in izobrazili ekipo prve pomoči Rdečega križa, ki bo v različnih situacijah na terenu lahko pomagala. Ekipa se je že udeležila septembrskega regijskega preverjanja pripravljenosti ekip prve pomoči pri Sv. Tomažu. Ekipa ima v svoji opremi tudi defibrilator, ki ga nameravajo v dogovoru s PGD Ormož namestiti v njihovem gasilskem domu, da bo dostopen širokemu krogu potencialnih uporabnikov.
Z mladimi so izvedli kviz na
temo Preprečevanje nezgod in prva pomoč, ki se ga je udeležilo 14 ekip iz sedmih osnovnih šol iz treh občin. Ekipa OŠ Velika Nedelja se je uvrstila na regijsko preverjanje znanja prve pomoči za osnovnošolce. V petih vrtcih izvajajo interesno dejavnost Mali raziskovalec, ki jo trenutno obiskuje 47 otrok. Izvedli so tudi dva tabora - enotedenskega raziskovalnega, ki se ga je udeležilo 32 otrok, in tabora na Treh kraljih, kjer je letovalo 44 otrok. Na letovanje v Punat in na Debeli rtič pa so poslali 69 otrok.
RK ima tudi dejavnosti za starejše, ki jim ne pomagajo le z materialno pomočjo, ampak imajo vzpostavljenih sedem postaj RK, kjer jim poleg pogovora nudijo tudi merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Enkrat mesečno pripravijo tudi srečanja za stanovalce Centra za starejše občane. Dva starejša občana pa so letos tudi poslali na enotedensko letovanje v Punat.
Imajo evidentiranih tudi 735 krvodajalcev. Krvodajalci so najpogosteje moški med 30. in 50. letom, v zadnjih letih pa so uspeli navdušiti tudi nekaj gimnazijcev. Pri mladih je določen problem, saj imajo številni mladostniki tetovaže in pirsinge. To jih za določeno obdobje, dokler se ne izkaže, ali so se pri tem okužili, izključi iz kroga potencialnih krvodajalcev. V OO RK Ormož načrtujejo, da bi v prihodnosti tudi v novih občinah uredili odvzemno mesto in dejavnost približali krvodajalcem.
Viki Ivanuša
V zimskem času bo OO RK Ormož organiziral tečaj nege na domu. Podoben tečaj so pred leti že organizirali in je doživel dober odziv, saj se številni posamezniki srečujejo s tem, da negujejo svojca in jim pri tem manjka osnovnega znanja. Tečaj bo zajemal 30 učnih ur, tečajniki pa se bodo naučili, kako pravilno postlati posteljo, obrniti, umiti in negovati bolnika, skratka osnov laične nege bolnika. Prispevek na udeleženca bo znašal 30 evrov.
Ljutomer • Županska primopredaja
Zapleti že na konstitutivni seji
Dosedanji župan občine Ljutomer Franc Jurša je župansko verigo in ključ ljutomerske Mestne hiše predal novi županji Olgi Karba in napovedal, da bo kot poslanec v državnem zboru z občino in županjo sodeloval, če bodo takšna njena hotenja in želje. Pa tudi občanov, kot se je slikovito izrazil Jurša ob primopredaji: »Občina ni moja, ne vaša - ampak naša.«
Županja Olga Karba je ob primopredaji dejala: »Pričenjam prve korake na poti do uresničevanja volilnega programa in obljub. Čas je, da vso pozornost namenimo prihodnosti občine Ljutomer. Veseli me, da smo presegli tradicionalne strankarske delitve in se odločili za združitev moči. S tem ostajam odprta za sodelovanje z vsemi posamezniki in organizacijami, ki želijo razvoj in napredek za našo lokalno skupnost. Z odločitvijo, ki je v moji pristojnosti - to je imenovanje podžupanov - za zdaj ne bom hitela, veliko dobrega in učinkovitega sodelovanja pa pričakujem v delovanju ob-
činske uprave in občinskega sveta.
Že na konstitutivni seji slednjega se je zapletlo. Potrditi bi morali sestavo sedemčlanske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vendar je zmanjkal en glas. Predlagani sestav komisije je bil: Jože Grantaša (LDS), Jože Panič (NSi), Damjan Bogdan (SD), Tihomir Babič (SLS), Janez Vencelj (SMS), Ludvik Filipič (SDS) in Janez Kardoš (Zares). S predlogom niso soglašali v strankah DESUS in SD, v glasovanju za sedemčlansko komisijo pa zadostne podpore ni bilo - za in proti je glasovalo po deset svetnikov. V glasova-
nju o posamičnih kandidatih sta podporo dobila le Bogdan in Babič. Sestav komisije naj bi
bil torej znan na prihodnji seji občinskega sveta.
Niko Šoštarič
Pri županski primopredaji je Franc Jurša od nove županje Olge Karba prejel umetniško sliko.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: NS
Kidričevo • Konstitutivna seja novega občinskega sveta
Novi župan bo vladal z absolutno večino
Na prvi, konstitutivni seji so se v torek, 9. novembra, sestali tudi novoizvoljeni člani sveta občine Kidričevo, na kateri je dosedanji župan Jože Murko iz vrst LDS predal vodenje občine novoizvoljenemu Antonu Leskovarju iz vrst SDS. Ta ne bo imel težkega dela, saj naj bi imela vladajoča koalicija kar 10 od 17 svetniških glasov.
Foto: M. Ozmec
Novoizvoljen svet občine Kidričevo; z leve stojijo Anton Habjanič, Zoran Žunko, Franc Planinšek, Milan Strmšek, Anton Panikvar, Milan Fideršek, Andrej Napast, Marko Perger, Marjan Hergan, Jožef Medved in Goran Bezjak; sedijo (z leve) Branko Valentan, Danijel Zajc, župan Anton Leskovar, Stanislav Lampič, Marjan Bezjak in Danilo Lendero.
Najstarejši član novega občinskega sveta Stanislav Lampič, ki so mu po poslovniku zaupali vodenje konstitutivne seje, je ob ugotovitvi, da je bilo prisotnih vseh 17 novoizvoljenih občinskih svetnikov, prepustil besedo predsednici občinske volilne komisije Matildi Klasinc. Ta je podrobneje predstavila potek in rezultate lokalnih volitev 10. in 24. oktobra in pojasnila, da je v prvem krogu volitev župana 10. oktobra od 5650 tistih, ki so imeli pravico glasovati, svoje glasovnice oddalo 3163 občanov, to je 55,98 % volivcev. Med petimi županskimi kandidati nobeden ni prejel večine glasov, zato sta se v drugi krog volitev uvrstila Vladimir Korošec in Anton Lesko-var. V drugem krogu volitev 24. oktobra je glasovalo 2916 volivcev ali 51,68 % vpisanih v volilni imenik. Za Vladimirja Korošca je glasovalo 1343 volivcev (46,37 %), medtem ko je Anton Leskovar prejel 1553 glasov (53,63 %). Za župana občine Kidričevo je bil tako
lipton
izvoljen Anton Leskovar iz
Lovrenca na Dravskem polju.
V svet občine Kidričevo pa je bilo izvoljenih 17 kandidatov; iz vrst Slovenske demokratske stranke Anton Pani-kvar, Danilo Lendero, Anton Leskovar, Marjan Bezjak in Milan Fideršek, iz vrst Slovenske ljudske stranke Danijel Zajc, Milan Strmšek, Andrej Napast in Franc Planinšek, iz vrst Liberalne demokracije Slovenije Branko Valentan, Anton Habjanič in Zoran Žunko, iz vrst Socialnih demokratov Stanislav Lampič in Marko Perger, iz vrst stranke Zares Nova politika Goran Bezjak, iz vrst stranke DeSUS Marjan Hergan, iz vrst Nove Slovenije -Krščanske ljudske stranke pa Jožef Medved.
Na vsebino in potek volitev ni bila vložena nobena pritožba o morebitnih kršitvah ali nepravilnostih, nekaj težav so imeli v prvem krogu volitev, saj eden od volilnih odborov še štiri ure po končanem glasovanju ni uspel izračunati volilne udeležbe.
Na konstitutivni seji so imenovali petčlansko komisijo za potrditev mandatov novoizvoljenih članov občinskega sveta
in župana v sestavi Anton Pa-nikvar kot predsednik ter Danijel Zajc, Zoran Žunko, Marko Perger in Marjan Hergan kot člani. Ker se je komisija takoj sestala, so ta čas sejo prekinili, v nadaljevanju pa so soglasno potrdili mandate vsem 17 novoizvoljenim občinskim svetnikom in novemu županu. Ker pa je s tem Antonu Lesko-
varju prenehal mandat člana občinskega sveta, so ugotovili, da je treba namesto njega iz vrst SDS imenovati drugega svetnika, preden pa so se razšli, so imenovali še petčlansko komisijo za mandatna vprašanj, volitve in imenovanja, ki jo vodi Milan Fideršek (SDS), v njej pa so še Marjan Bezjak (SDS), Franc Planinšek (SLS),
Branko Valentan (LDS) in Stanislav Lampič (SD).
Takoj po zaključku konstitutivne seje so se na predlog novoizvoljenega župana Antona Leskovarja sestali že na prvi izredni seji novega občinskega sveta, na njej pa namesto Leskovarja soglasno potrdili mandat novi svetnici Ivanki Korez, ki ji je pripadel mandat
po številu prejetih glasov na listi SDS. Župan je ob tem pozval vse svetnike, naj se tvorno vključijo v delo občinskega sveta in nadaljnji razvoj občine Kidričevo. Sicer pa sklepanja koalicijskih pogodb oziroma razmerja moči med koalicijo in opozicijo novi župan ni želel komentirati. Neuradno smo izvedeli, da so se petim svetnikom vladajoče SDS že pred drugim krogom volitev pridružili štirje iz SLS, po izredni seji pa naj bi se jim po nam dosegljivih podatkih pridružil še Marko Perger, eden od »pre-beglih« svetnikov SD. Če bo to obveljalo, potem Leskovarju ne bo težko županovati, saj je pričakovati, da bo ob njem prevladovala volja še 10 svetnikov njegove vladajoče koalicije, medtem ko naj bi bila opozicija pri odločanju povsem nemočna, saj naj bi bilo v njej le preostalih sedem svetniških glasov. Sicer pa je pričakovati, da se bo v kratkem, po vsej verjetnosti še ta mesec, sestala Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki naj bi pripravila predlog za sestavo posameznih občinskih odborov in komisij.
M. Ozmec
Podravje • Stanje v vinogradništvu po letošnji trgatvi
Škoda znaša najmanj dva milijona evrov!
Čeprav so trenutno bolj kot vinogradniške težave v ospredju martinovanja, ki naj bi bila praznik vinogradnikov, je stanje v tej panogi zaskrbljujoče -še najbolj prav na našem območju Haloz in Slovenskih goric. Plat zvona bijejo tudi vinogradniki Bele krajine, ki so na nedavnem srečanju tamkajšnjih vinogradnikov in sadjarjev zelo jasno povedali, da slovensko vinogradništvo drvi v prepad.
Vendar pa dolenjski gojite-lji grozdja (še) niso v takšnih škripcih kot štajerski, kjer se ob izsekih vse več vinogradniških površin brezupno zarašča; na območju Haloz in Slovenskih goric naj bi po uradnih podatkih sicer še uspevalo približno 1100 hektarjev trte, vendar je vprašanje, kako dolgo še.
„Stanje je po letu 2008, še zlasti na območjih, kjer je bilo
močno neurje, izredno slabo. Tako vinogradniki v zadnjih treh letih niso imeli prihodka, ki bi omogočal normalno pridelavo. V letošnjem letu so situacijo dodatno poslabšale ekstremne padavine, ki so povzročile močan pojav botritisa. Tako je bila škoda v poprečju na srednje poznih sortah 30-odstotna, na poznih sortah pa tudi 60-odstotna in več. Od
Andrej Rebernišek: „Finančna škoda zaradi izpada prodaje oziroma odkupa grozdja po veljavnih odkupnih cenah znaša dobra dva milijona evrov, če pa bi upoštevali ceno Kmetijskega inštituta, bi znašala kar 3,7 milijona evrov!"
tega so bili določeni nasadi, zlasti s sorto renski rizling, stoodstotno poškodovani, saj zaradi popolne gnilobe trgatev sploh ni bila opravljena," je oceno stanja po končanih trgatvah na kratko predstavil svetovalec Andrej Rebernišek.
„Pričakujemo lahko popoln zlom vinogradništva!"
Ob že itak velikih izpadih pridelka v zadnjih treh zaporednih letih pa dodatno slabo finančno situacijo v vinogradništvu povzročajo še izjemno nizke odkupne cene grozdja: „Letos so se odkupne cene za prvi kakovostni razred gibale med 50 in 60 centi za kilogram, za drugi kakovostni razred 25 centov za kilogram in za tretji kakovostni razred 15 centov za kilogram. Lastna cena grozdja po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) pa znaša za Podravje 1,067 evra na kilogram grozdja (lastna cena pomeni pokrivanje stroškov pridelave, op. a.). Torej lahko ocenjujemo, da ob normalni
trgatvi vinogradniki pokrivajo le 50 odstotkov stroškov pridelave. Po letošnjem deževju tako ocenjujemo izpad prihodka za območje Haloz in Srednje Slovenskih goric v višini 2.080.000 evrov pri poprečni ceni 0,60 evra, če pa upoštevamo ceno grozdja po izračunu, ki ga je pripravil KIS, znaša iz-
pad 3.700.000 evrov!"
Zaradi izredno slabe finančne situacije so po mnenju Reberniška številne čiste vinogradniške kmetije, ki obdelujejo od 10 do 20 hektarjev vinogradov, v zelo težki finančni in moralni stiski: „Šte-vilni razmišljajo le še o opustitvi vinogradov. Opozoriti velja,
da trenutno še imamo ljudi, ki so voljni obdelovati te površine, vendar če se ne bodo našle ugodne rešitve, lahko pričakujemo popolni zlom vinogradništva na našem območju, ki velja in je v zgodovini veljalo za eno najboljših vinogradniških območij!"
SM
Foto: SM
Ptuj • Konstitutivna seja mestnega sveta
Zaupanje dobili kot ekipa
Konstitutivna seja mestnega sveta je bila 8. novembra. Vodil jo je najstarejši svetnik mestnega sveta Milan Krajnik (DeSUS). Udeležilo se je je 28 od 29 svetnikov - Dejan Levanič (SD) je svojo odsotnost opravičil.
Skoraj polovica mestnih svetnikov je novih.
Na seji so se seznanili s poročilom volilne komisije MO Ptuj o izidu volitev v mestni svet in volitev za župana MO Ptuj. 10. oktobra 2010 je imelo pravico v MO Ptuj voliti 20.032 volivcev, glasovalo jih je 9709 ali 48,47 odstotka. V mestni svet so bili z liste SDS izvoljeni Miroslav Luci, Marjan Kolarič, Helena Neudauer, Rajko Fajt, Mirko Kekec, Metka Jurešič, Milan Petek, Silva Fartek, Franjo Rozman in Andrej Korpar, z liste Zares - Nova politika Miro Vamberger, z liste Mladi in upokojenci za nova delovna mesta Milan Trol, z liste Zeleni Slovenije Vlado Čuš, z liste DeSUS Gorazd Žmavc, Milan Krajnik, Kristina Doki in Stanislav Brodnjak, z liste SLS Branko Brumen, z liste SMS - Zeleni Evrope Dejan Klasinc, z liste SD Dejan Levanič, Miran Me-ško, Mirjana Nenad in Edvard Kenda, z liste N.Si - krščanska ljudska stranka Peter Pribožič in z liste LDS Lidija Majnik, Milan Čuček, Emil Mesarič, Tatjana Vaupotič in Vasja Strelec.
O županu je odločil drugi
krog volitev 24. oktobra, ko je imelo pravico voliti 20.029 volivcev, volilo jih je 10.014. Izvoljen je bil Štefan Čelan, ki je prejel 5384 glasov ali 54,15 odstotka; za Miroslava Lucija je glasovalo 4559 volivcev ali
45,85 odstotka.
Na konstitutivni seji imenovana komisija za pregled pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov mestnega sveta MO Ptuj, ki so jo sestavljali Branko Bru-
Foto: Črtomir Goznik
men, Vlado Čuš in Milan Trol, s pritožbami ni imela opravka, ker jih ni bilo, mandati članov mestnega sveta so bili potrjeni brez pripomb, prav tako pa ni bilo pritožb kandidatov za župana MO Ptuj. Novi (stari)
ptujski župan Štefan Čelan je izrekel besede zaobljube, da bo pri izvrševanju svoje funkcije ravnal vestno in odgovorno v korist in blaginjo občank in občanov MO Ptuj. Želi si, da bi vsi skupaj razumeli, da so poslanstvo vodenja in upravlja MO Ptuj dobili kot ekipa. Kot ekipa so delovali tudi že doslej, zato naj bo to temeljna popotnica tudi novega mandata, da bi se vedno znali skupaj dogovoriti v dobro občank in občanov. Zavzel se je za delovanje v konstruktivnem duhu in v korist ljudi, da se bo kakovost življenja v tem okolju v bodoče povečevala kljub finančni in gospodarski krizi, ki se bo zagotovo poznala še v proračunih v letih 2011 in 2012.
Na konstitutivni seji so imenovali tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo vodi Rajko Fajt (SDS), člani pa so Emil Mesaric (tudi podpredsednik), Dejan Levanič (SD), Milan Krajnik (DeSUS) in Peter Pribožič (N.Si). Mestni svetniki, ki po zakonu o nezdružljivosti funkcij in preprečevanju korupcije sodijo tudi med funkcionarje, morajo do 5. decembra letos komisiji za preprečevanje korupcije posredovati podatke o svojem premičnem in nepremičnem premoženju.
Ptujski mestni svetniki se bodo danes ponovno sestali, v okviru druge seje naj bi dokončali konstituiranje mestnega sveta, imenovali naj bi še preostala delovna telesa, odbore in komisije mestnega sveta, že na decembrski seji pa naj bi se lotili razprave o proračunu.
MG
Juršinci • Z druge redne seje občinskega sveta
Politični tomahavki ostali v zraku
Juršinski stari in novi župan Alojz Kaučič je hitro po prvi, konstitutivni seji sklical tudi drugo, že redno sejo nove sestave občinskega sveta, ki je bila namenjena imenovanju članov v občinske odbore in komisije, razglasil pa je tudi podžupana.
Z imenovanjem oz. predlogi članstva v posameznih občinskih delovnih telesih juršinski svetniki in svetnici niti niso imeli velikih težav, čeprav je bilo nekaj mencanja in pogledov v mize tam, kjer je bilo kandidatov preveč in se je bilo treba odločiti, koga izbrati in koga „zavreči". Nekaj vročih besed je padlo tudi okoli predsedovanja posameznih odborov, a so ga na koncu vseeno rešili z lepo politično aritmetiko -tako da je vsaka stranka dobila po dva predsedujoča iz svojih vrst. Po novem bo naslednja štiri leta odbor za družbene dejavnosti vodila Dragica Toš Majcen (LDS), odbor za kmetijstvo Simon Toplak (SLS), odbor za drobno gospodarstvo in turizem Franc Kukovec (SNS), odbor za požarno varnost Janez Krajnc (LDS), odbor za komunalno infrastrukturo Alojz Herga (SLS), odbor za finance in proračun Vesna Krampelj (SNS), Komisijo za volitve in imenovanja Dragica Toš Majcen, statutarno-pravno komisijo pa Damjan Šimenko (LDS). Soglasno so potrdili tudi imena v petčlanskem Nadzornem odboru in člane občasnih delovnih teles.
Sledilo je - kar sicer ni bilo na dnevnem redu seje - glasovanje o nekoliko povišanih
sejninah, ki pa so, povedano po pravici, še vedno med najnižjimi v spodnjepodravskih občinah. Tako si bodo juršin-ski svetniki poslej za eno sejo izplačevali po 70 evrov neto, predsednik odbora bo za sejo odbora prejel 30, člani pa 20 evrov neto, predsednik No bo za sejo dobil 70 evrov, člani NO pa 40 evrov. Potem so sprejeli še zelo zanimiv sklep, namreč, da svetnik, ki zamudi na sejo pol ure ali več, ni upravičen do sejnine, četudi bo potem na seji sodeloval.
Pri točki imenovanja podžupana se je župan najprej zahvalil dosedanjemu podžupanu za vso pomoč v vseh treh mandatih, saj Juršinčani niso spreminjali ne župana ne podžupana od ustanovitve občine. Kaučič je ob tem zaplaval v nostalgič-ne vode in se spominjal, kako težko je bilo pred leti prepričevati ljudi, da so kandidirali za občinski svet, ker je bilo med njimi menda veliko dvomov v uspešnost obstoja občine, potem se je spomnil bivših lepih časov, ko so veliko večino občinskega sveta sestavljali izključno svetniki iz njegove politične stranke (SLS), in se prestavil v „kruto" realnost današnjega časa, ko ima SLS v občinskem svetu le še tri svetnike, ostali pa so iz drugih
političnih opcij. „Ne glede na to pa se zavedajte, da ste mi prav vsi obljubili podporo in pomoč pri izvedbi razvojnega programa za občino! Lahko ste opozicija, ampak od vas pričakujem, da ste konstruktivna opozicija, kar pomeni, da bomo s skupnimi močni poskrbeli za naložbene načrte! In ker potrebujem pomoč pri svojem delu, zlasti pri infra-
strukturnih projektih, za kar imajo nekatere občine celo zaposlenega v občinski upravi, sem se odločil, da imenujem dva podžupana! To ne bo bremenilo občinskega proračuna, saj si bosta razdelila eno pod-župansko nagrado. Za svoja podžupana imenujem Dragico Toš Majcen, ki bo prvenstveno delala na občinskem prostorskem načrtu, in Alojza Herga,
ki bo prevzel področje infrastrukture!"
Imenovanje dveh podžupanov ni sprožilo nobenega presenečenja, saj je bil o tem očitno že dosežen poprejšnji dogovor, nekoliko se ob dvojico obregnil le Franc Kukovec, ki je povedal, da naj bi občina po sprejetem statutu imela le enega podžupana. Ta namig je spravil na noge župana Kauči-
Novi občinski svet občine Juršinci: sedijo župan Alojz Kaučič (na sredini), podžupanja Dragica Toš Majcen (levo) in Alojz Herga (desno), stojijo pa: Franc Kukovec, Janez Krajnc, Vesna Krampelj, Darko Bokša, Simon Toplak in Franci Šmigoc (manjka Damjan Šimenko).
ča, ki je jasno in predvsem zelo glasno dal vedeti, da podžupana lahko imenuje sam in da jih lahko v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi imenuje več, tudi pet ali deset, če mu tako ustreza: »Nalašč sem si prebral zakonodajo, ker sem točno vedel, gospod Kukovec, da me boste zakonsko kontrolirali in me vprašali točno to!«
S tem je bila debata okoli dve juršinskih podžupanov v sekundi zaključena, Kaučič pa je nadaljeval z razlago tekočih in načrtovanih projektov v občini, ki se dotikajo predvsem modernizacij cest s pešpotmi, javno razsvetljavo, obnovo kulturnega centra in izgradnjo doma za starejše, kjer se je zataknilo pri prvem razpisu in zdaj pripravlja ministrstvo drugega: „Kljub temu mi je zagotovljeno, da bo center dokončan do poletja 2011," je povedal Kaučič in svetnike seznanil še s tem, da bodo prihodnje leto lahko „sejali" v novi sejni sobi, ki se dograjuje k stavbi, takrat bodo dobili tudi prenosnike, hkrati pa bo v pritličju (pod sejno sobo) nove prostore odprla Pošta.
Za konec so svetniki malo uradno in malo neuradno poklepetali še o tem, da bi bilo dobro nekoliko zmanjšati število vaških odborov; teh imajo namreč kar 13, torej toliko kot vasi, vendar imajo nekatere vasi le po šest ali sedem hiš in je težko sestaviti petčlanski vaški odbor. V prihodnje, ko se bodo o odzivu prepričali na terenu med ljudmi, bi v en vaški odbor združili naselji Gabrnik in Gradiščak ter Mostje in Ku-kavo.
SM
Foto: SM
Hajdina • Konstitutivna seja sveta občine
Sodelovanje v korist vseh občank in občanov
Konstitutivna seja sveta občine Hajdina je bila 9. novembra. Udeležilo se je je vseh 14 svetnikov. Prvo sejo sveta novega mandata je vodil najstarejši član sveta Viktor Markovič iz vrst SD, ki se je po štiriletnem premoru vrnil v občinski svet.
Seznanili so se s poročilom občinske volilne komisije o izidu volitev v svet občine in volitev župana; tega je občina Hajdina dobila v drugem krogu volitev. V prvem krogu lokalnih volitev, v katerem so bili izvoljeni člani sveta, je imelo volilno pravico 3220 volivcev, glasovalo jih je 1974 oziroma 61,30 odstotka vseh. V svet občine Hajdina so bili z Nestrankarske liste za razvoj občine Hajdina izvoljeni Maja Vogrinec, Jožica Lešnik in Ivan Lešnik, z liste LDS Anica Dre-venšek, z liste SD Viktor Markovič in Franc Mlakar, z liste SDS Franc Krajnc, Uroš Krajnc in Stanislav Glažar, z liste DeSUS Anton Cestnik, z liste SLS pa Ivo Rajh, Andrej Tkalec, Karl Svenšek in Ivan Vegelj.
V drugem krogu županskih volitev se je volitev udeležilo 1897 volivcev ali 59 odstotka vseh vpisanih, veljavnih glasovnic je bilo 1888. Stanislav Glažar je prejel 984 ali 52,12 odstotka glasov, Janko Merc 904 ali 47,88 odstotka glasov.
Mandatna komisija, ki je bila izvoljena samo za konstitutivno sejo, sestavljali pa so jo Anton Cestnik, Ivan Vegelj in Karl Svenšek, je ugotovila, da
Župansko verižico je prvi hajdinski župan Radoslav Simonič predal nasledniku Stanku Glažarju.
v •
caj
pritožb na volitve članov sveta ni bilo, prav tako tudi ne pri županskih volitvah. Mandati članom sveta so bili potrjeni, prav tako županski, pri čemer je bilo ugotovljeno, da mandat Stanislava Glažarja, ki je bil v drugem krogu izvoljen za župana, ni združljiv z mandatom svetnika. Z liste SDS je zato svetniški mandat pripadel Hil-di Bedrač.
Na konstitutivni seji sveta občine Hajdina 9. novembra so prvič kot simbol župano-vanja uporabili tudi župansko verigo. Prvi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je občino vodil polnih 12 let, jo je v znak predaje lokalne oblasti nasledniku na protokolaren način nadel Stanku Glažarju, s tem pa je na simboličen način pre-
dal izvršilno župansko oblast v občini Hajdina. Kot bivši župan mu je zaželel, da občino Hajdina s ponosom predstavlja navznoter in navzven, da jo vodi po svojih najboljših močeh in znanju v dobro Haj-dinčank in Hajdinčanov.
V dvanajstih letih delovanja občine Hajdina je bilo veliko narejenega, zahvala gre vsem tistim, ki so doslej vodili občino Hajdina, posebej pa še dosedanjemu županu Radoslavu Simoniču, ki ima tudi velike zasluge, da je občina Hajdina sploh nastala, za kar se je trudil še v vlogi predsednika sveta primestne četrti Hajdina, ko se je bilo treba za občino boriti. Razlike med tistimi, ki jim je uspelo vzpostaviti občine, in onimi, ki jim to ni uspelo, so
Foto: Črtomir Goznik
Konstitutivne seje sveta občine Hajdina se je udeležilo vseh 14 svetnikov.
očitne. Novi župan Stanko Gla-žar je zadovoljen tudi z novo sestavo občinskega sveta, polovica članov je novih, v njem vidi ljudi, ki bodo sodelovali za dobro občine. Pri odločitvah bodo spoštovali ustavo in zakonodajo Slovenije ter predpise občine Hajdina, da bi se lokalna skupnost razvijala po pričakovanju volivk in volivcev, ki so jim zaupali mandat. Upa na dobro sodelovanje, a brez svetniške pomoči, žal, razvoja občine ne bo, je v svojem nagovoru poudaril novi
župan.
Konstitutivne seje hajdinski svetniki v torek niso končali po predloženem dnevnem redu; imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so preložili za čas po občinskem prazniku, ki ga praznujejo ta konec tedna. Kot je povedal novi župan Stanko Glažar, so se že takoj po izvolitvi začela usklajevanja, sestal se je z vsemi svetniki osebno in nosilci svetniških list, dogovorili so se, da se bodo pogovarjali in da bodo odločitve
sprejemali s konsenzom. Pri tej prvi komisiji se to še ni zgodilo, upa pa, da bo v prihodnje drugače. Na prvi seji, kjer so se pogovarjali o imenovanju že omenjene komisije, so dobili en predlog, na drugi seji, ki je bila dan pred konstitutivno sejo, je prišel drugi predlog, pred samo sejo pa so prejeli še tretji pisni predlog. To pa ni to, za kar se zavzema, namreč za sodelovanje in konsenz pri ključnih odločitvah, tudi zato ne bodo hiteli.
MG
Ormož • Konstitutivna, prva redna seja novega občinskega sveta
Odločali tudi o pritožbah
Prvo, konstitutivno sejo občinskega sveta običajno vodi najstarejši član občinskega sveta. To je v ormoškem primeru Vili Trofenik, a se seje ni udeležil in je predlagal, da sejo namesto njega vodi Boštjan Štefančič.
Poleg običajnih formalnosti, ki se obravnavajo na konstitutivnih sejah, so ormoški svetniki obravnavali tudi pritožbe Liste za občino Ormož, ki se je pritožila na poročilo občinske volilne komisije. To je sejo zavleklo in dalo vsem že na prvi seji vedeti, da sprememb v delu ormoškega občinskega sveta ne kaže pričakovati - še naprej se bo zapletalo. Spet se je izkazal za resničen rek, da kjer je volja, je tudi pot, le da so ormoški svetniki tokrat dokazali, da če imaš voljo, lahko raztegneš tudi konstitutivno sejo na več kot dve uri. Nekatere stvari se pač nikoli ne spremenijo ...
Spomnimo: Lista za občino Ormož je podala pritožbo na poročilo volilne komisije zaradi nejasnosti. Za volitve za župana občine Ormož in volitve svetnikov občinskega sveta občine Ormož je bil en skupni volilni imenik, številke v poročilih komisije pa so različne - v poročilu o volitvah za župana
je 10. oktobra skupaj glasovalo 6.248 volivcev, v poročilu o volitvah v občinski svet pa 6.196 volivcev. Gre torej za razliko 52 glasov, kar bi po njihovem mnenju lahko vplivalo na razdelitev mandatov. Po spletu okoliščin je bil vložitelj pritožbe tudi predsedujoči na seji.
Nikolina Gregurec, predsednica občinske volilne komisije, je povedala, da je komisija ob preizkusu pritožbe ugotovila, da je razlika med številom volivcev, ki glasujejo za župana, in številom volivcev, ki glasujejo za občinski svet, kljub enotnemu volilnemu imeniku možna, saj se volivec svobodno odloča, komu bo dodelil svoj glas, in svobodno odloča, ali bo glasoval in vzel glasovnico za obe glasovanji (za župana ter za občinski svet) ali samo za posamezno glasovanje. V volilnem imeniku je bil tako podpisan volivec, ki je glasoval samo za župana ali samo za svet, torej ni oddal obeh glasovnic. S
tem namenom so pripravljena tudi ločena poročila o volitvah za župana in za občinski svet, je poudarila Gregurečeva. Komisija pa je pri preverjanju
zapisnikov ugotovila manjše nepravilnosti, zato je bila pritožba v tem delu utemeljena. Komisija je ponovno izračunala mandate, a se niso spreme-
nili in so ostali enaki tistim v prejšnjem poročilu.
V ostalih točkah pritožbe pa je bila komisija mnenja, da je pritožba neutemeljena. Komisija je v določenem delu spremenila svoje poročilo, pri čemer pa je šlo za manjše spremembe števila glasov, ki niso imeli vpliva na končni izid.
Stanislav Podgorelec je ob tem pripomnil, da je bilo nepravilnosti še več, če ne drugo, naj bi imeli predvsem zaposleni v občinski upravi, ki so bili člani volilne komisije, preveč
Foto: Viki ivanuša
Svetniki novega sklica v Ormožu
na široko odprta vrata, saj so se informacije „nosile" okrog, kar je ilustriral tudi s pripetljajem, ki se mu je menda zgodil na Občini.
Pri samem glasovanju pa se je zadeva hudo zapletla. O pritožbi so namreč „pozabili" glasovati pri točki, ki je to obravnavala, in tako so o tem odločali nekaj točk prepozno, ko je bil županov mandat že potrjen. Predsedujoči Štefančič, ki je svet pripeljal v to situacijo, na katero so ga sicer opozarjali, je svetnikom na koncu predlagal: „Glasujmo, kot da še nismo (potrdili župana)." In tako so tudi storili.
Na seji so potrdili tudi mandate članov občinskega sveta. Ker je svetnik Alojz Sok postal tudi župan, so potrdili še sklep o nezdružljivosti funkcije župana s funkcijo člana občinskega sveta. V občinskem svetu ga bo zamenjal Simon Kolmanič.
Svetniki so oblikovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bodo v novem sklicu sestavljali Rado Antolič, Martin Hebar, Boštjan Štefančič, Branko Šumenjak in Ivan Vajda. Dodatno pa so na dnevni red uvrstili točko o oblikovanju petčlanske komisije za odlikovanja in priznanja, v kateri bodo Jožef Cajnko, Valerija Kolenko, Ana Pevec, Alojzija Rajh in Emil Trstenjak.
Viki Ivanuša
Hajdina • Dvanajsti praznik občine Hajdina
Bogato praznično dogajanje
V občini Hajdina v teh dneh zaključujejo prireditve ob 12. prazniku občine Hajdina, ki so jih pričeli že sredi septembra, skupaj so jih izvedli več kot dvajset. V šotoru pred PSC Hajdina bo nocoj potekala 11. nagradna revija Štajerska frajtonarica, jutri pa osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku, na kateri bodo ob občinskih priznanjih drugič v zgodovini mlade občine imenovali častnega občana, po Viktorju Gojkoviču bodo za častnega občana Hajdine razglasili Darka Brleka, podelili pa bodo še priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte.
V sklopu osrednjega praznovanja bodo izvedli tudi že tradicionalno prireditev Iz mošta vino - pridi na Haj-dino, ki bo potekala v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2010, ki letos prihaja iz Dražencev. Na družabnem srečanju po uradnem delu letošnjega praznika pa bo za zabavo in ples skrbel ansambel Okrogli muzikantje s pevko Elo Huzjan z Zgornje Hajdine. Na martinovo nedeljo bo v cerkvi sv. Martina tudi slavnostna maša, po njej pa še druženje v šotoru pred PSC Hajdina. Z 12. praznovanjem občinskega praznika pa se od županske funkcije poslavlja tudi prvi župan občine Hajdi-na Radoslav Simonič.
Kaj se je na investicijskem področju dogajalo med dvema praznikoma?
„Med dvema praznikoma se je veliko dogajalo in se še dogaja. Dokončana je bila I. faza Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, dobili smo prvi vrtec v zgodovini občine Hajdina, v katerem je dobilo zaposlitev deset ljudi iz občine Hajdina. Leta 2009 je bila dokončana gradnja avtocestnega odseka Slivnica-Draženci. Za občane, ki živijo v neposredni bližini
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič se z 12. praznikom občine Hajdina poslavlja od županovanja v občini Hajdina.
ceste Maribor-Ptuj, se je pričelo popolnoma drugačno življenje. Kvaliteta življenja se je spremenila tudi na drugem koncu občine, vendar v veliko manjšem obsegu. DEM Maribor so pričele obnovo mostov v Hajdošah, ki je že dokončana, in v Slovenji vasi, ki še poteka. Zgrajeno je bilo tudi krožišče pri izvozih in uvozih na avtocesto na Zgornji Hajdini, na Spodnji Hajdini pri gasilskem domu pa naj bi ga zgradili v letih 2011/2012. V tretjem mandatu delovanja občine Hajdina pa smo uspeli zaključiti tudi vlaganje v osnovno zdravstvo, nazadnje je bila odprta lekarna. Župnija Hajdina je poskrbela za obnovo župnijske cerkve od zunaj in znotraj, v letu 2009
fTHTOTTT
ZNISTV
Galun Miran <
Hajdoše 73, Hajdina
041 730 852
Vsem občankam in občanom občine Hajdina čestitamo ob občinskem prazniku in se še na prej priporočamo s svojimi storitvami.
so zazvonili novi zvonovi. Izdali smo občinsko monografijo, veliko pa se je dogajalo tudi v naših kulturnih in športnih društvih. Razstavišče v PSC Hajdina so med dvema praznikoma napolnili številni dogodki, ki kažejo na pestro življenje in delo v naših naseljih."
Praznovanje 12. občinskega praznika bo za vas še posebej pomembno, saj se s praznikom, ki ste ga tudi pomagali ustvarjati kot župan nove mlade občine na Ptujskem, poslavljate tudi uradno od županske funkcije. Bo slovo težko?
„Slovo od županske funkcije je veliko prijetnejše kot kandidatura zanjo. Seveda imaš ob tem v mislih, kako se bo v
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina delujejo številna društva, ki ohranjajo tradicijo nekdanjega življenja in druženja na vasi.
bodoče skrbelo za vse ustvarjeno, v mislih imaš nekatera še nedokončana dela, skratka še nekaj časa bom vpet v vsakdanje skrbi in delo občine. Prepričan sem, da bo letošnji 12. praznik občine Hajdina slovesen in dobro obiskan kot pretekla leta. Za vsak praznik je potrebno veliko dela in organizacije. Kletar letnika 2010 Stanko Tomanič prihaja iz Dra-žencev. Petnajsta prireditev Iz mošta vino - pridi na Haj-dino bo slonela na vaščanih
Zg. Hajdina 132b, Ptuj, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: asfalti@williams.si
TRGO VI N A Z DIA ORO D JE M. R EZAN J E Z DI A VR WO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE. HIA6 PREVOZI. ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ:
Iskrene čestitke ob prazniku občine Hajdina želimo vsem občankam in občanom! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Dražencev. Prepričan sem, da bodo Draženčani zaupano čast opravili po najboljših močeh, odlični gostitelji so bili že pred devetimi leti."
Kakšno bo vaše priporočilo novemu županu, na katere projekte, ki so še posebej pomembni za bodoči razvoj občine Hajdina, ga boste posebej opozorili?
„Priporočilo je in bo zelo kratko. Naj bo župan vseh občanov, naj deluje povezovalno in v dobrobit naše občine Haj-
dina, katere samostojnost smo si v letih 1995-1998 težko priborili.
In še sporočilo občanom -županu je treba zaupati in ga spoštovati, pa če ste ga volili ali ne!"
Kaj ob koncu 12-letnega županovanja sporočate Hajdinčankam in Hajdin-čanom?
„Izrekam jim zahvalo za razumevanje, podporo in sodelovanje."
MG
GOSTILNA
[eian
Z vami že od leta 1932!
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE
Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku občine HAJDINA čestitamo in se še naprej vljudno
priporočamo s svojimi storitvami. Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ...
Anica Čelan s.p. Slovenja vos 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 12. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 13. NOVEMBRA 2010.
mag. Stanislav^Glažar Zupan občinelHpjdir

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
Damijan Peklar, dr.vet.med., s.p.
Slovenja vas 2 b, Hajdina, 02 7821016, www.malezivali.si,malezivaliehotmail.com
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
GAJEC d.o.a.
Gerečja vas 40E, 2250 Ptuj Tel.: 02 799 03 26, Fax: 02 799 03 27 GSM: 041 445 990 e-mail: pisek.brigita@amis.net
Je čas, ko imamo občutek, da se vse ustavi,
da se je tišina dotaknila naše duše, da je dan, ki je pred nami nekaj posebnega.
Županu, občinskemu svetu, ter občinski upravi želimo pravilne načrte, in odločitve, ki naj temeljijo na razvoju in v skladu s pravimi potrebami in željami občank in občanov občine Hajdina.
Na Vas spoštovane občanke in občani pa je samo nekaj: uživajte in se veselite prireditev, dogodkov, življenja!
Vsem Martinom in Martinom čestitamo ob prazniku, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem pa se zahvaljujemo za dobro sodelovanje.
Ptuj • Promocijski film Vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice
Za večjo prepoznavnost
V grajski vinski kleti, kjer je zbrana najboljša vinska kapljica z območja VTC Srednje Slovenske gorice in kjer ima sedež tudi manjša vinogradniška zbirka, je bilo 9. novembra še posebej slovesno. Premierno so namreč predstavili promocijski film o VTC 13 pod naslovom Na zdravje.
Film pomeni zaključek projekta Spoznavajmo lepote in vina Vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice in je v sliki in besedi strnil žlah-tnost tega območja, tisto najboljše, kar premore, kar navdihuje dušo in telo in kar je navduševalo že Rimljane. To je naša slovenska Toskana, so prepričani župani enajstih občin na tem območju, ki so se v oblikovanje in prepoznavanje ponudnikov na VTC 13 vključili že leta 1994. To je bilo rojstno leto dvajsetih slovenskih vinskih cest, med njimi tudi VTC 13.
Projekt Spoznajmo lepote in vina VTC Srednje Slovenske gorice je razdeljen na tri faze: izdajo zloženke, promocijski film in izobraževanje vinogradnikov in drugih ponudnikov s tega območja.
Zanimanje za prvi promocijski film o VTC 13, ki bo doživel nadgradnjo s prevodi v angleški, nemški in italijanski jezik, je bilo veliko. Ogledali so si ga tudi tisti, ki so bili vključeni v njegovo nastajanje in ki so že pred leti spoznali, da bosta le sodelovanje in skupna promocija prinesla njihovo večjo prepoznavnost, s tem pa želeni ekonomski učinek in razvoj, to pa so ob Društvu VTC Srednje Slovenske gorice in občinah ob tej cesti še društva vinogradnikov in sadjarjev, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, svetovalna služba KGZ Ptuj in podjetje Ptujske vedute. Predsednik Društva VTC 13 Simon Toplak se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju filma in ki ponudnikom ob tej cesti vseskozi stojijo ob strani. Vsa
leta so si prizadevali, da bi to območje turistično razvili, predvsem pa za promocijo vin tega območja. V ta namen so izpeljali vrsto aktivnosti, med drugim so izdali zloženko Na zdravje duši in telesu, ki je izšla v kar šestih jezikih in 22 tisoč izvodili ter že doživela ponatis, najpomembnejši pa sta grajsko ocenjevanje vin iz Slovenskih goric in Haloz in organizacija Grajskega vinskega praznika. Lani so na predlog upravnega odbora Društva VTC Srednje Slovenske gorice pripravili projekt pod naslovom Spoznajmo lepote in vina vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice, ki so ga prijavili na razpis Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah. S prijavo projekta, ki ima za cilj povečati prepoznavnost območja VTC,
Dornava • Ustanovljeno novo društvo
Ideja za ustanovitev tovrstnega društva je tlela že od pomladnih mesecev in potem, ko so konec poletja uredili vso potrebno dokumentacijo ter se tudi uradno registrirali, so se ustanovni člani srečali na prvem občnem zboru. Prvi predsednik društva Vitezi Pe-sničarji je Miroslav Slodnjak, ki je ob imenovanju povedal: „Namen našega društva je ob druženju ljudi s podobnimi interesi ohraniti bogato dediščino našega kraja, ki ob kulturnih in naravnih vključuje tudi tehnične vrednote. To konkretno pomeni, da se bomo zavzemali za ohranitev starih običajev, našega narečja, arhitekturne dediščine in starodobnih vozil ter kmečkih strojev. Delovali bomo na širšem področju in se povezovali s podobnimi društvi iz vse Slovenije in iz tujine. V svoje vrste želimo v pri-
hodnje povabiti tudi čimveč mladih, saj so prav mladi tista generacija, ki bo nadaljevala našo skrb za ohranitev raznolike dediščine."
Po besedah Slodnjaka bo društvo svoje delovanje povezovalo tudi z baročnim dvorcem in njegovo zgodovino, zato bodo v tem kontekstu oblikovali svoja posebna oblačila, v okviru posestva pa si želijo urediti še muzej tehnične dediščine kraja, za kar že potekajo pogovori s kulturnim ministrstvom: „Muzej bo služil razstavi starih kmečkih strojev, ki so jih kot prvi v naše kraje prinesli prav Vitezi Pesničarji, ki so tudi živeli na območju današnje Dornave, pa tudi razstavi starih avtomobilov, motorjev, traktorjev, koles ipd."
Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 15 ustanovnih članov društva: ob Mirosla-
Miroslav Slodnjak je prvi predsednik novoustanovljenega društva za ohranjanje kulturne, naravne in tehnične dediščine - Vitezi Pesničarji.
S premiere filma ob VTC v grajski vinski kleti
Vitezi Pesničarji
Petnajst zanesenjakov z Miroslavom Slodnjakom na čelu se je sredi tega tedna sestalo na prvem občnem zboru novoustanovljenega društva s polnim naslovom Društvo za ohranjanje kulturne, naravne in tehnične dediščine - Vitezi Pesničarji.
predstaviti naravne lepote, kulturno-zgodovinske znamenitosti, predvsem pa javnosti predstaviti pestrost in kakovost vin z območja VTC 13, so uspeli. Kot je na predstavitvi filma povedal vodja projekta Andrej Rebernišek, je bila skupna vrednost projekta 17.300 evrov, od tega predstavljajo sredstva EU 5766 evrov, preostanek so zagotovile občine, v manjšem delu pa tudi društvo.
Promocijski film o VTC 13 Na zdravje je reportažnega stila, kadri so bili posneti na
terenu, v glavnem v živo, nastajal je leto in pol, posnel pa ga je Miran Harb. Razdeljen je v tri dele: zgodovinski del območja ceste, vinogradniško leto in turistična ponudba. Avtorica besedila je izvršna direktorica Ptujskih vedut Sonja Brlek Krajnc, ki je predstavila nastanek filma. Glede na velikost območja in njegove zanimivosti ter ponudbo so se po najboljših močeh potrudili, da bi bili vsi enako predstavljeni, zastopani in prepoznavni.
Promociji filma je sledila
prireditev Pokrajinskega muzeja Muzejska scena, na kateri je bil gost Andrej Rebernišek, svetovalec za vinogradništvo ter predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Govoril je o možnostih razvoja vinogradništva na širšem območju Ptuja, pri tem pa opozoril na spremenjene razmere za gospodarjenje v tej že od nekdaj pomembni gospodarski panogi na tem območju. Še ne tako dolgo je Ptujska klet odkupila na leto 4500 ton grozdja, kar pomeni pridelek 600 do 650 obdelovalnih površin, sedaj pa le še 1500 do 2000 ton, kar pomeni pridelek z dobrih 300 ha vinogradov. Potrebni sta reorganizacija in iskanje drugih prodajnih poti kot tudi razvoj in modernizacija kmetij, to pa je povezano z dodatnimi vlaganji v opremo, kar se na terenu že dogaja. Na evropskem trgu so v modi bela, sveža, suha aromatična vina, tu je naša prednost, poudarja Andrej Rebernišek. Tudi v zgodovini je bilo to območje eno najboljših v pridelavi vina. Pričakovati je, da se bo ta trend nadaljeval. Kriza, ki je v tej dejavnosti prisotna že od leta 1997, je dosegla dno, pričakovati je pomanjkanje vina zaradi opuščanja dejavnosti, zaraščanja površin in neurij. Grozdja nekaterih sort ni več. Dvig cen vina in grozdja bo zagotovo imel pozitivne posledice za razvoj vinogradništva na tem območju, je sklenil svoj pogled o razvoju vinogradništva in vinarstva Andrej Rebernišek.
MG
vu Slodnjaku še Andrej Trunk, Janez Veselič, Stanko Pignar, Ivan Muršič, Jože Brodnjak, Janez Zver, Marjan Hrga, Anica Slodnjak, Sašo Petek, Andrej Doberšek, Jernej Zver, Danijel Hanželič, Franc Horvat in Alojz Frajnkovič, kasneje pa se jim je pridružil tudi Uroš Mlakar, ki bo skrbel za vodenje bodoče fotografske sekcije in pripravil razstavo. Vsi ustanovni člani so tudi imetniki in ljubitelji staro-dobnikov, prepričani pa so, da se bo njihovo članstvo še povečevalo.
Vitezi Pesničarji se bodo domači javnosti predstavili s povorko starodobnih vozil skozi občino že to nedeljo dopoldne, julija prihodnje leto pa nameravajo organizirati veliko mednarodno srečanje vseh ljubiteljev starodobnih vozil.
SM
Destrnik • Odprtje modernizirane ceste
V	modernizacijo cest 900.000 evrov
V	občini Destrnik minuli konec tedna niso uradno odprli le skupne ceste s sosednjo občino Trnovska vas, ampak so s krajšo slovesnostjo namenu predali še eno, precej večjo cestno pridobitev.
Ustanovni člani društva so ne samo ljubitelji, ampak tudi imetniki starih vozil, od traktorjev naprej.
Kot je povedal župan Franc Pukšič, gre za modernizacijo več odsekov cest v skupni dolžini okoli tri kilometre, za katero so namenili slabih 900.000 evrov: „V okviru te naložbe so bili modernizirani odseki na Janežovskem Vrhu v vozni širini 4,5 metra ter daljši odsek od pokopališča preko Podpršaka in Vintarovcev v dolžini 2,6 kilometra. Hkrati s širitvijo in preplastitvijo odsekov se je položila tudi kanalizacija, deloma je narejen tudi pločnik, saj te ceste uporabljajo naši učenci za prihode in odhode iz šole. Izgradnjo pločnikov bomo še nadaljevali, saj želimo vsem otrokom zagotoviti varno pot v šolo. Trenutno so v pripravi projekti, ob trasi ceste pa so že odmerjena in večinoma odkupljena zemljišča. Sredstva za izvedbo modernizacije ceste smo pridobili že na četrtem razpisu Regionalnih razvojnih programov (RRP), za kanalizacijo pa iz petega javnega poziva RRP. Tako je bil delež občinskega
proračuna za omenjeno naložbo približno 200.000 evrov," je o naložbi v cesto povedal župan Pukšič in dodal: „V naši občini je praksa, da se infrastruk-turne naložbe izpeljejo celovito; v konkretnem primeru to pomeni modernizacijo ceste s hkratno položitvijo kanalizacije, ob izgradnjah pločnikov pa se hkrati postavljajo tudi javna razsvetljava in vsa ostala tele-
komunikacijska omrežja. Vas Podpršak je bila dolga leta eno najbolj nerazvitih naselij naše občine, z zadnjo pridobitvijo pa se postavlja ob bok najrazvitejšim."
Seveda so nove ceste zelo veseli tudi vsi krajani in ostali uporabniki, ki so se v velikem številu udeležili krajše slovesnosti ob uradnem odprtju.
SM
Modernizirano cesto so po nagovorih in rezanju traku prvi uradno prevozili starodobniki iz sosednje občine Trnovska vas.
Foto: MG
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z Alenko Slavinec, producentko in fotografinjo
„Onkraj luže si cisto drugačen ..."
Letošnje poletje je bilo za Alenko Slavinec, mladenko v Kristusovih letih, ki se vse bolj uveljavlja kot producentka v svetu filma in kot fo-tografinja, izjemno razgibano. Od 26. avgusta do 6. septembra je bila v Montrealu, kjer se je udeležila Svetovnega filmskega festivala, ki je eden najprestižnejših festivalov za kratki film na svetu in na katerem je bil v uradnem izboru predstavljen film pod naslovom Coming Home, pri katerem je bila producentka skupaj z Akselom Stasnyjem, ki je bil tudi režiser tega filma.
Že to, da je bil film, ki govori o starosti oziroma o tem, kaj narediti z dediščino oziroma življenjem na splošno, izbran za predvajanje na tem festivalu, je veliko priznanje za vse, ki so bili vključeni v njegovo nastajanje, je povedala. Gre za festival ranga Canne-sa, Sundancea. Alenka je bila producentka dveh Stasnyjevih kratkih filmov, v enem je tudi nastopila, sicer pa je bila med študijem na filmski akademiji v New Yorku, kjer je študirala produkcijo, producentka več filmov.
Po Montrealu se je za kratek čas vrnila domov, bila je asistentka direktorja novega slovenskega mladinskega filma Najdenček Roberta Sukiča, ki so ga snemali tudi na Ptujskem. V prvih dneh novembra pa je ponovno odpotovala čez lužo. 3. novembra je bila v New Yorku, v dvorani Webster Hall, premiera celovečernega filma, psihološkega trilerja z naslovom All That Glitters (Vse, kar se sveti), ki so ga letos januarja snemali v New Yorku na 39 različnih lokacijah, stal pa je le 25 tisoč dolarjev, v njem pa ima eno glavnih vlog slovenski igralec Klemen Novak. Izvršni producent je bil Uroš Anderlič, Alenka Slavinec pa produ-centka. Odmevne premiere se je udeležilo okrog 400 pova-
bljenih gostov. Slovenski trio pričakuje, da bo film našel pot tudi do slovenskih gledalcev, poslali pa so ga na več festivalov, med drugim na Festivala neodvisnih filmov v zvezni državi Utah, Slamdance in Sundance.
Alenka Slavinec je diplomirana komunikologinja smeri trženja in tržnega komuniciranja. Kalila se je tudi v oglaševanju, piarovstvu, organizaciji pomembnih domačih in mednarodnih dogodkov, zadnjih pet let je samostojna podjetnica. S svojim dosedanjim delom je pridobila številne dragocene izkušnje v poslovnem in umetniškem svetu, zato lahko spretno krmari med obema svetovoma. Eden izmed večjih projektov v domovini je bila produkcija umetniško-doku-mentarnega film o mojstru fotografije Stojanu Kerblerju ob njegovi 70. obletnici Svet ni vedel, da bo pristal v pesmi. Upa, da bodo v kratkem film zavrteli tudi na slovenski televiziji, kljub nekaterim zapletom, ker v Sloveniji še vedno ne vemo, kakšna je vloga režiserja pri filmu in kakšna producenta, pojasnjuje. Po tem filmu se je odločila za izpopolnjevanje na filmski akademiji v New Yor-ku, kjer je uspešno zaključila enoletni program, pridobila certifikat za producentko. Tre-
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Slavinec - svetovljanka, ki sledi svojim sanjam
nutno se ukvarja s produkcijo in fotografijo, začela pa se bo ukvarjati tudi z režijo, pri čemer ji bo v veliko pomoč tudi njen nekdanji mentor na filmski akademiji v New Yorku Jasny Voiteck. Gre za najuspešnejšega češkega režiserja, ki je trenutno tudi profesor na newyorški filmski akademiji, s katerim bo sodelovala pri filmu Terezian stad. Gre za hollywoodski film s proračunom 50 milijonov evrov. To bo pravi vir izkušenj, ki se jih že neizmerno veseli, delala bo kot
asistentka in v produkciji. Med svojim študijem v New Yorku se je srečala s številnimi znanimi ljudmi iz filmskega sveta, fotografije, umetnosti in diplomacije. Kot vse kaže, je tudi onstran luže znala opozoriti nase, saj se ji obeta sodelovanje s številnimi znanimi ustvarjalci.
Najpomembnejši je prvi stik
»V bistvu je najpomembnejši prvi stik, na kakšen način pristopiš do človeka. Pomembna
Ptuj • Predstavitev vinsko-pivskih aforizmov in karikatur
»Martinovo bi lahko bilo vsak teden!
«
V prvih novembrskih dneh, ko je že pošteno dišalo po martinovanju, so se sv. Martinu poklonili tudi v Park hotelu v Ptuju. Med drugim so 8. novembra ob pokušnji vin odprli razstavo Vinsko-pivski aforizmi in karikature Aljane Primožič in Milana Fridauerja Fredija.
Z zanimivim parom, ki v zadnjem času živi in ustvarja v Halozah, od koder prihaja znani aforist, smo tudi na kratko poklepetali.
Primožičeva, ki prihaja z Gorenjske in je v slovenskem prostoru dobro znana po domiselnih karikaturah, in Fredi
(kot ga kličejo prijatelji) sta par tako zasebno kot v delu. O ujemanju na obeh teh dveh področjih je karikaturistka dejala: »To je krasno. Dopolnjujeva se, se šaliva cel dan - oba imava namreč smisel za humor, tako da je res fino ...«, Frredi pa je v svojem slogu dodal: »Ja, odlič-
Aljana in Fredi ob zakoncih Gačnik iz Park hotela Ptuj; para sta se nalašč »pomešala«.
no sodelujeva: recimo, ona ob kuhanju kakšno jed dodobra prismodi, tako da se moram jaz ob pomivanju pošteno potruditi.«
Njun skupni ustvarjalni proces se začne tako, da Fredi napiše aforizem in ji ga da prebrati. »In če meni nato pade kaj na pamet, ga narišem v karikaturi in ga tako malo dopolnim oziroma nadgradim,« je pojasnila umetnica, ki se je odlično privadila na življenje v haloškem koščku Slovenije: »Krasno se počutim tukaj. Všeč so mi Haloze -enkratne so. Že ko sem jih prvič obiskala, sem rekla, da sem prišla v raj. V Halozah je resnično vsak dan doživetje, od miru do pokrajine same.«
Ker se v tem času v vinorodnih krajih na veliko mar-tinuje, se je to dotaknilo tudi njiju. »V Halozah nama veliko pomeni, na Gorenjskem ga namreč ne praznujejo v takšni meri. Kot ugotavljam, tukaj-
šnji ljudje nanj veliko dajo, kar je normalno, saj je tukaj trta doma,« je dejala Primožičeva, njen življenjski sopotnik pa je v šaljivem tonu nadaljeval: »Zaradi mene bi lahko martin bil vsak teden, pogosteje pa ne, ker malo pa je tudi treba k sebi priti.«
Njuni izdelki, povezani z martinovanjem, bodo v Park hotelu na ogled približno 14 dni. Od kod navdih za vinske aforizme, pa nam je zaupal njihov avtor: »Glede na to, da sem rojen Haložan, navdih ne bi smel biti posebna težava. Če pa že kakšna nastopi, gremo tekočo inspiracijo poiskat v klet.«
Sogovornika se bosta sedaj posvetila novim projektom: karikaturistka bo ustvarjala na temo Haloz, aforist pa: »Jaz se pa moram ukvarjati s tistim, kar mi ukaže moja boljša polovica pa pol.«
Polona Ambrožič
je tudi intuicija, pa pogovor. Manj je uraden, boljše je, zagotovo pa so pomembna tudi tvoja dela. V Ameriki je zelo spodbudno dejstvo, da jih zanima tudi, kaj počneš sedaj oziroma kakšni so tvoji načrti oziroma projekti, ne samo preteklo delo. Vse gledajo skozi neko profitabilnost, kje se oni vidijo v določenem projektu. Reference so sicer pomembne, vendar v Ameriki ne živijo na lovorikah, na preteklosti. Prisotna je splošna življenjska sproščenost, Američani so radi z ljudmi, ki so pozitivni, ki imajo rešitve za probleme, ki ne tarnajo, tako kot je to v navadi Evropi, pa tudi v Sloveniji. Če problema ne uspeš rešiti, je bolje, da o tem v družbi ne govoriš, ker to pomeni, da tebi ni uspelo. V New Yorku se dogaja veliko, to je unikatno mesto, kjer se ljudje različnih kultur in dejavnosti lahko srečujejo na različnih dogodkih in kjer moraš nekako biti inkorpori-ran v določeno družbo, da lahko srečaš znane in slavne."
V	tem trenutku ima Alenka več planov. Dogovarja se za sodelovanje pri dokumentarnem filmu o Eve Sonneman, uspešni fotografinji, njene fotografije visijo v številnih znanih svetovnih muzejih. V ta namen je že podpisano pismo o nameri. Prof. Karl Bar-dosh z newyorške univerze jo je povabil k sodelovanju pri produkciji dokumentarnega filma na področju bivše Jugoslavije, vezanega na življenje in delo Orsona Wellesa. Pomoč pri ustvarjanju ji je že obljubila Oja Kodar, ki je bila Wellsova življenjska sopotnica in muza. Povabilo je prejela potem, ko je videl dokumentarni film o Stojanu Kerblerju. Za snemanje dokumentarnega filma se dogovarja tudi z Beatrice Corone, svetovno priznano umetnico. V slovenski ambasadi v Washingtonu pa naj bi kmalu odprli razstavo njenih fotografij o lipicancih. Michael Boogy Percy je uporabil njeno fotografijo za plakat za TV-serijo Police Woman. Sodeluje tudi s fotografom Michaelom Ben-sonom in drugimi priznanimi fotografi v New Yorku. Zanima jo tudi studijska fotografija.
V	stalnih stikih je z nekaterimi drugimi Slovenci, ki živijo in delajo v Ameriki in ki želijo nekaj narediti na področju filma oziroma umetnosti na splošno. Nekdanjega košarkarja, ki je šel v Ameriko iskat srečo na filmu, Jureta Bradača, je srečati na številnih plakatih, pove. Vsak dan v New Yorku je kot novi film, tako hitro se vse odvija. Zelo moraš biti osredotočen na tisto, kar delaš. Če ne bi bila fotografinja, pravi, je New
York ne bi več tako privlačil, razen poslovno. Ugaja ji hoja po njegovih ulicah, ker je vsaka pot dogodek. Brez fotoaparata je New York zanjo pusto mesto, zelo kruto mesto. Spoznala ga je, ko je imela denar in ko je bila brez njega. »Ne da se ga opisati, moraš ga doživeti. Če ti je všeč, ga nikoli ne pozabiš, nekaj je, kar te navdihuje in ti daje tudi energijo, ker če na tako majhnem prostoru živi štiri milijone ljudi, pa še iz različnih krajev sveta, vsak nekaj prinese, kar se na nek način dotakne tudi tebe, ki v to mesto prihajaš in odhajaš. Onkraj luže si čisto drugačen, toliko glav, druga frekvenca, nikjer drugje ni tako. Brez prijateljev je težko, ali imaš polno denarja, ali pa prijatelje, ki pa jih ne smeš zlorabljati. Američani ti pomagajo do neke mere, več pa ne. V New York povečini pridejo ljudje, ki so prišli nekaj ustvarjat, s svojimi sanjami, enim se posreči, drugim ne, ali pa pridejo samo zato, da se najdejo, da funkcionirajo. Mene osebno v Ameriko vleče zgolj kreativnost. V tem mestu moraš biti to, kar si, za drugo ni časa,« pove Alenka Slavinec.
Leto, ki si ga je izbrala za študij, je bilo najboljše možno leto za investicijo vase, pravi, ker se je na nek način izognila krizi, ki je Slovenijo močno prizadela. V Ameriki je kriza že mimo, v Sloveniji pa je še vedno zelo depresivno stanje, luči na koncu tunela še ni videti. Načeloma pa v Sloveniji ljudje še vedno zelo dobro živijo. Da imaš v neki naravi hišo, to si lahko v Ameriki privoščijo le najbogatejši ljudje. Stike s Slovenijo ohranja tudi preko facebooka. Slovenci se zelo odzivajo, veliko jo vprašujejo o njenem delu, če so objavljene slike s kakšnega žura, mislijo, da samo žura, vendar ljudje to najraje vidijo. Vsaka vrnitev domov ji veliko pomeni, da lahko malo izpreže, si napolni baterije za nove izzive, ker sicer izgo-riš. V Sloveniji, pravi, občutiš telo in duha, v Ameriki za to ni časa, tam stopi v ospredje duh. Če delaš z veseljem, če imaš svoje cilje, ni težko, čeprav je zelo naporno delati v takšnem tempu. Še dobro, da se občasno lahko vrača domov, med svoje najdražje, prijatelje, ker po določenem času, ki ga preživi v ameriškem vrvežu, pogreša ptujske kavice, druženje. Priznava, da je domotožja z leti vedno več. Alenka pa ne bi bila Alenka, če ne bi sledila svojim sanjam. Zagotovo pa bomo o njenem pohodu v svet svetovnega filma še veliko slišali, ker zaupa vase, ima znanje in ker ve, kaj želi.
MG
Ptuj • Reševanje konfliktnih situacij
Molk je strašljiva komunikacija
V organizaciji združenja invalidov Forum Slovenije je Dana Batič, članica Združenja in velika poznavalka problematike invalidov, nekdanja sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, 4. novembra na Ptuju predavala o reSevanju konfliktnih situacij. Povezala ga je z delavnico s praktičnimi primeri reSevanja konfliktnih situacij.
Dana Batič ima velike izkušnje pri delu z ljudmi, kot sociologinja in realitetna tera-pevtka je delovala v številnih družbeno pomembnih institucijah: bolnišnicah, varnih hišah, materinskih domovih. Vsak poklic, na katerega naletimo v svojem življenju, je povezan s takšnimi in drugačnimi konfliktnimi situacijami, ki človeka bogatijo v smislu znamenitega Nietzschejevega stavka, kar te ne uniči, te okrepi, je povedal Borut Pogačnik, predsednik združenja invalidov Forum Slovenije. To je bil tudi cilj predavanja, da bi udeleženci odšli okrepljeni z novimi znanji in spoznanji o reševanju konfliktnih situacij.
V imenu MO Ptuj jih je pozdravil župan Štefan Čelan, ki pravi, da je pri konfliktnih situacijah pomembno predvsem, kako jih znamo čustveno preživeti in kako znamo vse težke situacije, s katerimi se v življenju srečujemo, obrniti sebi v prid s pomočjo znanj, sposobnosti in veščin, ki jih je mogoče pridobiti tudi na predavanjih z delavnicami, kakršno je bilo ptujsko, na katerem so govorili o tem, kaj so konflikt, kdaj se pojavijo in kako jih rešujejo.
Konflikti se pojavljajo, odkar so ljudje na Zemlji. V zadnjih desetletij s porastom in-dividualizma, tekmovalnosti,
Dana Batič, nekdanja sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je predavala o reševanju konfliktnih situacij. Na fotografiji s ptujskim županom Štefanom Čelanom in Borutom Pogačnikom, predsednikom združenja invalidov Forum Slovenije.
ker se vsi želimo na nek način dokazati, v obdobju vedno večje odtujenosti ti preraščajo v drugačno smer. Najprej se je treba naučiti dobro komunicirati, to ni naravna danost, te se naučimo, priučimo. Če znamo dobro komunicirati, tudi otrok, ko bo odrasel, ne bo imel težav pri reševanju konfliktov. Mladi imajo v zadnjem času malo več problemov z uspešno komunikacijo, komunikacija je veščina, ki se
je naučiš v družini. Če pa družino nadomesti nek tehnični pripomoček, nove tehnologije (facebook, twitter in druge), s pomočjo katerega si nabiraš prijatelje, gre za površno komunikacijo. Če prijatelja, ki si ga pridobil preko teh mrež, enostavno „zbrišeš", ker te je užalil, to ni nobena komunikacija. Dobra komunikacija je, da se z nekom pogovarjaš, da dopustiš, da on pove svoje, ti pa svoje, takrat je tudi kon-
fliktov mnogo manj, ker se vsi skupaj slišimo. Nekoč v prihodnosti bodo komunikologi o tem morali nekaj reči, čas bo pokazal, kaj s to generacijo, ki je rasla ob računalnikih in ob takih „virtualnih" prijateljih.
V demokraciji več konfliktov
Liberalizacija družbe je sicer po eni stani dobrodošla, ker prinaša mnogo več oseb-
ne svobode, sočasno pa tudi več konfliktov. Posameznik se noče več pokoravati avtoriteti, mora si izboriti svoj prostor pod soncem, jasno je, da zapade v konflikte.
Človek je nenehno v komunikaciji, tudi če ne rečemo nič, komuniciramo. Molk je zelo zgovorna komunikacija, na nek način gre za nasilno komunikacijo, ker sogovorniku sporočaš, da ti ni prav nič do tega, da bi se z njim pogovarjal. To strašljivo komunikacijo v družini občuti tudi otrok. Molk izniči komunikacijo, molk je v komunikaciji isto kot ničla v matematiki. Komuniciramo z obleko, predmeti, simboli, besedno, nebesedno in celostno. Če se na pogovor za službo oblečeš v raztrgane kavbojke, če si ne-umit in nepočesan, sporočaš, da te ta služba ne zanima. „Ko se hočemo izogniti kakršnemu koli konfliktu, vedno se tudi ne moremo, je vse v naših rokah. Mi smo vir konflikta in ključ za njegovo rešitev, za konflikt sta vedno potrebna dva. V nas je tista moč, da se mu ognemo, da se naučimo pravilno komunicirati," je povedala Dana Batič.
Medsebojne odnose uničujemo s kritiziranjem, pri čemer je potrebno vedeti, da je konstruktivna kritika še vedno kritika, ker nihče
noče biti kritiziran, vsako stvar je mogoče povedati z drugimi besedami, vendar ne kot kritika; obtoževanjem, pritoževanjem, sitnarjenjem, grožnjami, kaznovanjem, podkupovanjem. Za spodbujanje dobre komunikacije, da se izognemo konfliktom, je dobro prevzeti neke navade, kot so podpiranje, podpiranje pa ni to, da mi nekoga pohvalimo, da je nekaj dobro naredil, vendar bi bilo še boljše, če bi dodal še to - to ni nobeno podpiranje, opozarja Batičeva. Dobra navada je tudi opogumljanje, poslušanje, sprejemanje nekoga takšnega, kot je, posameznika ni mogoče spremeniti, vsak se lahko spremeni samo sam, zaupanje, ki gradi odnos, spoštovanje, usklajevanje, ki upošteva vsakega posameznika, da pove svoje mnenje, potrebe, da najdemo nek kompromis. Pri reševanju konfliktov je najlepše, če pridemo do kompromisa. Metoda brez poraženca je zelo priročna metoda, s katero se izognemo in rešimo konfliktov. Najprej pa je treba konflikt prepoznati in ga opredeliti, rešitev mora biti sprejemljiva za vse, sicer imamo zopet opraviti z izogibanjem oziroma prevlado nekoga.
MG
Ormož • Predavanje o vzgoji otrok
Otroci so ogledalo družine in družbe
V nizu predavanj Pravljično starševstvo, ki ga organizira Mladinski center Ormož, je predavala tudi Jelka Rahne, vzgojiteljica z dolgoletno prakso, ki se je ukvarjala s številnimi dejavnostmi s področja vzgoje, med drugim je tudi Sest let urejala revijo Otroci, brezplačnik, ki je izhajal v nakladi 33.000 izvodov in so ga prejemali starši v vseh slovenskih vrtcih.
Jelka Rahne je svoje predavanje naslovila Otroci so ogledalo družine in družbe, v njem pa je spregovorila o pomenu pogovora pri reševanju vzgojnih težav, o nasilni vzgoji in njenem vplivu na otroke ter o agresivnem vedenju otrok. V krajšem pogovoru za Štajerski tednik je povedala, da številne aktualne polemike o vrednotah, vzgoji, popustljivosti, želji, da je treba pri otrocih narediti spet red in trše zastaviti vzgojo, nimajo prave osnove. „Udejanjiti moramo osnovno misel permisivne vzgoje, ki nikoli zares ne zaživi, da to ni vzgoja, brez okvirjev, ki otrokom pri vsem popusti, ampak vzgoja, ki sledi otroku, ki mu pride nasproti in skupaj z njim spremlja in oblikuje meje tako, da se jih otrok potem lažje drži. Otroštvo je težko obdobje in v preteklih obdobjih so se prav tako trudili najti pravo pot,
pravi model vzgoje, ki se je zaradi družinskih in družbenih razmer spreminjal. Prava pot do otrok vodi skozi zavedanje, da je otrok samo ogledalo družine in družbe in se v skladu s tem išče vzroke za odstopanja od vedenja, ki si ga želimo," je odraslim ogledalo nastavila Rahnetova.
Med DA in NE obstaja pot sodelovanja
Iz bogatih delovnih izkušenj v vrtcu zna Rahnetova povedati, da bodo starši ob agresivni vzgoji dosegli povsem obraten učinek: „Otrok bo razvil strah, negativno samopodobo, izgubil bo zaupanje vase in to ga bo oviralo. Če otroku nudimo toplo zavetje, toplo družinsko ali družbeno okolje, brezpogojno ljubezen, ne glede na to, ali je takšen, kot so naša priča-
kovanja, smo ustvarili pogoj za začetek vzgoje. Ko otrok začuti to pozitivno naravnanost, sam lažje sodeluje. V vrtcu smo z otroki najprej iskali drug drugega, šele ko so otroci začutili, da jih sprejemam brezpogojno, sem začela vzgojo, kjer smo se natančno dogovorili,
kje so okvirji, kaj je varno, kaj se zgodi, če se pravila ne upoštevajo."
Starši so v tem storilnostno naravnanem času pogosto prisiljeni, da veliko delajo in so veliko odsotni od doma, zato da bi preživeli družino. Na to vpliva tudi velika zaposlenost žen-
Foto: Viki Ivanuša
Jelka Rahne je prepričana, da so otroci ogledalo sleherne družine in družbe.
sk v Sloveniji. Predavateljica je povedala, da je v vrtcih opaziti, da starši nimajo toliko časa za otroke. Večinoma starši tudi že vedo, da se je treba z otroki pogovarjati in iskati pot do njih. „Vendar so starši pogosto žrtve vzgojnih modelov iz svojega otroštva in medijske propagande o vzgoji. Dandanes smo tako bombardirani s številnimi informacijami, kaj je v vzgoji prav in kaj narobe, da jih to lahko popolnoma zbega in begajo od enega nasveta do drugega. Na koncu pa vzgajajo tako, kot so nekoč vzgajali njih."
Rahnetova je razjasnila še eno pogosto zmoto: vzgoja brez nasilja ni vzgoja brez kazni. Povedala je, da se otroci v vrtcih večinoma držijo dogovorjenih pravil, razen tisti, ki so od doma navajeni, da je preizkušanje meja kaznovano. „V skupini smo se dogovorili za kazni, ki sledijo določenemu
vedenju. Kazen je potrebna. Ni pa sprejemljivo kaznovanje otroka, ne da bi ta razumel, zakaj je bil kaznovan, poniževanje, zasmehovanje in podobno," tako pravi Jelka Rahne.
Težka preizkušnja za starše in vzgojitelje pa je dolgotrajnost procesa, ki pripelje do tega, da otroci ozavestijo svoje napake in da začnejo potem na njih opozarjati tudi svoje vrstnike. Včasih za katerega odraslega tudi pretežka. Jelka Rahne pravi, da je vedno težko, ko so otroci nasilnosti deležni doma: „A sreča je, da imajo otroci svoje starše brezpogojno radi, žal pa obratno ni vedno tako. Včasih se prav čudiš, kako so malčki sposobni odpustiti in pozabiti kruto obnašanje staršev. Najbrž čutijo, da je nastalo iz stiske in nemoči staršev, ki niso znali in mogli ravnati drugače."
Viki Ivanuša
Foto: MG
Juršinci • Na obisku pri čebelarju Francu Križanu
Zaljubljen v čebele in čebelarske starine
Franc Križan, ki se s čebelarjenjem ukvarja že dobra štiri desetletja, je pred kratkim doma uredil lasten čebelarski muzej, ki se ponaša z izjemno dragocenimi čebelarskimi starinami - od orodja in opreme do literature, ki sega vse tja do leta 1897. V okviru krajše slovesnosti ob odprtju muzeja pa so na domačiji blagoslovili tudi obnovljen Križanov križ, ki ga je znani čebelar postavil kot zahvalo za rešitev svoje vnukinje.
Foto: SM
Križan se s čebelarstvom in pridelavo domačega medu ukvarja že dobrih 40 let; na posnetku je pred domačim čebelnjakom, sicer pa ima v okolici še dva.
Foto: SM
Juršinski čebelar Franc Križan je upravičeno ponosen na svoj čebelarski muzej, ki ga je uredil doma, saj ima v njem spravljeno čebelarsko opremo, orodja, pripomočke in literaturo častitljive starosti 150 let in več.
„Čebelarim aktivno od leta 1970, ves čas, tudi ko sem do nedavnega delal v tujini, mi je čebelarstvo pomenilo ne samo hobi, ampak kar drugi poklic. Ob tem sem se zelo zgodaj lotil zbiranja starih, še ohranjenih orodij in opreme čebelarjev, pa tudi literature. Večino teh dragocenih starin sem nabral in dobil v tujini, nekaj pa tudi doma. Vse to sem klasificiral, uredil in shranil v posebej urejenem prostoru, ki je zdaj tudi uraden čebelarski muzej," je povedal Križan, sicer tudi predsednik Čebelarskega društva Juršinci in podpredsednik Čebelarske zveze Ptuj, nato pa nadaljeval:
„Za čebelarstvo sem se odločil že kot osnovnošolec, navdušila pa sta me takrat zagnana čebelarja Alojz Šuen in Franc Simonič. Takrat čebelarjenje ni bilo takšno kot danes; prve panje s čebelami smo dobivali tako, da smo roje rezali iz dreves, dimnikov ... Meni je bilo čebelarjenje všeč in ob veselju do dela je prinašalo med, ki je odlično zdravilo, iz njega pa se da narediti še marsikaj drugega, tudi sladko pecivo. Danes imam svoje panje, od tega pet dunajskih, nakladalne in kmečke panje ter t. i. AŽ-panje. Čebele imam na treh lokacijah, v panjih doma, kjer jih je največ, v Cerkvenjaku in v Smolincih. Z veseljem pridelujem domači med, zdaj sploh, ko imam po
„Izvedba setve na njivskih površinah za ukrep ozelenitve v okviru kmetijskega okoljske-ga programa je bila letos zaradi vremenskih razmer praktično do datuma neizvedljiva. Količina in pogostost padavin v septembru in v oktobru do 25. oktobra ni omogočala spravila koruze z njivskih površin in posledično priprave njivskih površin za setev. Zato smo zaprosili za prestavitev zadnjega datuma za zimsko ozelenitev in ministrstvo je predlog že upoštevalo, tako da so lahko kmetje zimsko setev opravili do 10. novembra," je o prvem izmed dveh predlogov, ki se nanašata na spremembe ukrepa ozelenitve, povedal Peter Pribožič.
Drugi predlog pa zajema možnost, da bi v ukrep ozelenitve uvrstili tudi neprezimne posevke. Pribožič ta predlog argumentira tako: „Ozelenitev njivskih površin samo s prez-imnimi posevki za naše raz-
upokojitvi več časa za čebelarjenje. Letos smo tako prodali eno tono medu Medexu, 250 kilogramov pa sem prihranil za potrebe doma in za domače kupce, a tega medu skoraj ni več."
„Nam čebele ne poginjajo!"
Križan prideluje več vrst medu: cvetličnega, kostanjevega in akacijevega. Najbolj iskan je kostanjev med, ker je po besedah Križana najbolj zdravilen med vsemi, zlasti za prehlade, poleg tega pa prideluje tudi propolis in medena žganja ter vse drugo, kar se iz medu lahko naredi. Med gosti Križanove
mere ni primerna. Gre za to, da imamo v Sloveniji, posebej v Podravju, dva tipa zemljišč: težka ilovnata tla v Pesniški dolini in na celotnem območju Slovenskih goric, Haloz in v po-
Foto: SM
Vodja svetovalne službe Peter Pribožič je sicer zadovoljen, da je bil letošnji datum za ozelenitev njivskih površin prestavljen, prizadeva pa si, da bi v ukrep ozelenitve vključili tudi neprezimne posevke.
domačije so še posebno pohvaljeni njegovi medeni piškoti z orehovimi jedrci.
Sicer pa Križan meni, da se z dobro pridelavo zdravega medu lahko kar solidno preživi: „Zdaj, ko ne delam več, mi je res lepo, vsak drugi dan sem lahko pri čebelah, ostali čas pa namenjam svoji drugi ljubezni, ohranjanju in zbiranju starin. Ne samo čebelarskih antikvi-tet, ampak se zdaj lotevam urediti še prostor za zbirko starega kmečkega orodja in posodja.
To, da sem doma, se pozna tudi v tem, da toliko medu kot letos nisem še nikoli pridelal. Pohvalim se lahko tudi s tem, da pri nas in na širšem ptujskem območju zadnje obdobje nismo zabeležili nobenega po-
rečju Dravinje in Polskave ter na obronkih Pohorja, ob porečju Drave, tako na Dravskem kot Ptujskem polju, pa imamo lahka prodnata tla in hkrati je tu tudi vodovarstveno območje. Trenutno izvajanje ukrepa ozelenitve samo s prezimnimi posevki kaže na velik problem na obeh tipih zemljišč. Ponovna proučitev izvajanja ukrepa mora upoštevati dva problema: obdelavo težkih zemljišč in mineralizacijo dušika v hladnem zimskem obdobju. Priprava zemljišč za setev koruze na težkih tleh brez poznega jesenskega oranja, ki omogoča, da zemljišča po oranju premrznejo, je otežena. V primeru poznega oranja narava sama poskrbi za dosego primerne strukture zemljišč za setev v spomladanskem obdobju. S tem dosežemo optimalno setev in dober vznik koruze. Na lahkih tleh bi lahko tudi neprezimne rastline zaoravali zgodaj spomladi, ker
gina čebel, kot recimo Gorenjski čebelarji. Lahko povem, da imam posebno zdravilo, gre za posebne naravne kapljice, s katerim učinkovito preprečujemo pogine zaradi varoje, vendar pa recepta ne izdam!"
Križan je dobrega čebelarjenja učil tudi dve študentki, ki sta pri njem opravili prakso, in danes je ena že doktorirala: „Za dobro čebelarjenje je potrebno veliko dela, vedno moraš skrbeti, da ne rojijo, ker potem je manj medu in je tudi manj kvaliteten. Seveda so me že večkrat čebele tudi opikale, a mi to ne škodi. Pomaga pa nageljnovo olje, ki si ga je nekaj kapljic treba namazati na roke in čebele
na teh zemljiščih doseganje primerne strukture zemljišč za setev ni tako problematična kot na težkih tleh. Nezorana masa pa zadržuje počrpan dušik iz tal. Nitrifikacija oziroma sproščanje dušika iz organske mase potem, ko temperatura zemljišč pade pod 5 stopinj, je minimalna ali ne poteka. Zao-rana masa na njivah torej pri nizkih temperaturah ne predstavlja velike nevarnosti izpiranja dušika."
Pribožič ob pojasnjevanju težav našteva še prednosti vključitve neprezimnih posevkov v ukrep ozelenitve: „Z ukrepom zgodnje ozelenitve strnišč s posevki, ki dajo veliko organske mase, kot so recimo oljna redkev, facelija, gorjušica, ajda ipd., lahko brez kemičnega zatiranja uničimo plevele. Omenjene rastline namreč zelo hitro rastejo in zasenčijo plevele, poleg tega pa dajo veliko količino organske mase in povečujejo vsebnost humusa v tleh. Predvsem uničujemo s tem trdovratne plevele, ki se močno širijo, kot so ambrozija, divji sirek, muhviči in kostrebe, ter zmanjšujemo porabo herbicidov na neobdelanih strniščih."
Peter Pribožič je sicer še povedal, da predloga vključitve neprezimnih posevkov v ukrep ozelenitve verjetno ne bo možno upoštevati v kratkem, pričakuje pa, da bi lahko začel veljati (če ga bo kmetijsko ministrstvo odobrilo), v naslednjem programskem obdobju.
SM
ta vonj zelo odbija, sploh ne pikajo. Obstaja pa tudi mazilo proti oteklinam po pikih."
Med se pobira ob lepem vremenu in zgodaj dopoldne
Tudi za pridobivanje in pridelavo medu je treba imeti veliko znanja: „Najprej je pri pobiranju medu iz satovja treba upoštevati vreme; če je slabo, je bolje ne pobirati, ker potem čebele zelo pikajo. Če je lepo, pa stare čebele odletijo iz panja in je delo lažje. Takrat je najbolje satnice, ki se ne smejo ohladiti, vzeti iz panja zgodaj dopoldne in jih postaviti na mrežo ter z obeh strani iztočiti nabrani med v posebne naprave, ki jih imenujemo šlajdre -točila, s katerimi se med izloča med vrtenjem. Nato teče skozi grobo in fino sito v posodo, kjer dozoreva od sedem do deset dni. Šele potem se polnijo stekleničke, nikakor prej. To je pravi naravni med, ki se mu ne sme nič dodajati!"
Kot že rečeno, pa je Franc Križan tudi odličen poznavalec zgodovine čebelarjenja, kar jasno izpričuje urejen čebelarski muzej, kjer obiskovalce čakajo številna zelo stara orodja in oprema čebelarjev. Križan je posebej ponosen na stare avstrijske čebelarske revije in ostalo literaturo, ki sega dobro stoletje in več nazaj, sicer pa je v muzeju videti še stare, lepo ohranjene koše, panje, med njimi tudi slamnati panj iz 18. stoletja, staro orodje za dunajske panje, stojalo s starimi hladilnimi napravami, stiskalnico za stiskanje voska, več vrst starih 'šlajder' (točilo za med, op. a.) še iz časov Marije Terezije, dunajske satnice, orodje za gojenje matic, staro čebelarsko palico in čevlje, izjemno čisti vosek, stare tehtnice za tehtanje medu in voska, stare košare in še in še.
Nov križ kot zahvala za rešitev vnukinje
Franc Križan pa ob izjemnem ponosu na svoj muzej, ki ga ne skriva, na domačiji ureja še druge stvari; med njegovimi zamislimi, ki jih že uresničuje,
Foto: SM
Ob ureditvi muzeja je Križan obnovil oz. postavil na domačiji tudi nov Križanov križ v znamenje zahvale za rešitev vnukinje, ki bi se lahko utopila.
je ureditev še enega manjšega muzeja, ki bo namenjen stalni razstavi tradicionalnega kmečkega orodja.
Letos pa je v znamenje zahvale obnovil oziroma postavil povsem nov križ na lokaciji prej stoječega, na robu dvorišča: „Stari Križanov križ je bil po sto letih že tako dotrajan, da se ga ni dalo več obnoviti, zato sem se odločil narediti novega po videzu prejšnjega. Pomagalo mi je več prijateljev; tesarska dela je opravil Anton Horvat iz Sakušaka, nabožne kipce je izdelal Herbert Zehner in Avstrije, pleskarska dela sem opravil kar sam, za bakreno strešico pa je poskrbelo kovinarstvo Draga Bučarja iz Miklavža pri Mariboru. Blagoslov je opravil župnik Boštjan Ošlaj. Križ sem postavil kot zahvalo, ker je pred tremi leti naša mala vnukinja padla v odprto cisterno z vodo na dvorišču in bi se utopila, če tega ne bi videla moja najmlajša hči Anja, njena teta, ki je takoj skočila za njo in jo držala nad vodo, dokler ju nismo rešili."
Anja je najmlajša od šestih Križanovih otrok, ki je prav tako povezana s čebelarstvom, čeprav pravi, da se za nadaljevanje očetovega hobija še ni odločila, kar je za dekle pri osemnajstih tudi povsem razumljivo. Je pa bila Anja lani okronana za kraljico čebelarjev v Juršincih, pred kratkim pa je postala tudi kraljica medu Zveze čebelarjev Ptuj.
Franca Križana pa nadaljevanje domače čebelarske tradicije niti ne skrbi preveč: „Sam nameravam še dolgo čebelariti, pa dva izmed naših priženjenih v družino sta videti tudi zelo zainteresirana," se nasmeje Križan in pri tem pokaže še na fotografijo, kjer so se v fotografski aparat nasmejali že številni vnuki, v prihodnje pa pričakujejo še kakšnega.
Sicer pa bo Franc Križan v družbi najmlajših Juršinčanov naslednji petek zjutraj, ko jim bo pripravljal medeni zajtrk in povedal veliko zanimivosti o medu in čebelah.
SM
Podravje • S Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj
V ukrep ozelenitve tudi neprezimne posevke
Vodja svetovalne službe na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Peter Pribožič je javno izpostavil letošnjo problematiko zimske ozelenitve njivskih površin. Ob tem predlaga tudi, da naj se v prihodnje v ukrepu ozelenitve upoštevajo tudi setve neprezimnih poljščin.
Podravje, Slovenija • Kaj se dogaja v mlekarski panogi
Kdo bo kupil Ljubljanske mlekarne?
Prvih deset mesecev poslovanja ptujske mlekarske zadruge direktor Drago Zupanič ocenjuje zelo pozitivno: „V tem času letos smo odkupili 28, 7 milijona litrov mleka. Večino smo ga prodali Ljubljanskim mlekarnam, kar 23,1 milijona, razliko, 5,6 milijona, pa Pomurskim mlekarnam. Odkup je glede na leto prej pri nas višji za 5 odstotkov, kar je zelo pozitivno v primeri s stanjem na slovenskem mlekarskem trgu, kjer odkup že leta stagnira oziroma letos že pada."
Je pa, kot pravi Zupanič, opazen drastičen padec prodaje mleka na območju Pomurja. Tudi v ptujski mlekarski zadrugi se zmanjšuje število kmetij, ki oddajajo mleko; lani jih je bilo še 510, letos jih ostaja 470, vendar se konstantno povečuje pridelava in odkup mleka. Trend padanja števila kmetij se bo po besedah Zupaniča gotovo še nadaljeval, gre pa večinoma za manjše kmetije, ki nimajo naslednikov in z majhno proizvodnjo mleka, ki se ekonomsko več ne splača.
Ptujska mlekarska zadruga posluje dobro
„Letos smo lahko v naši zadrugi zadovoljni z odkupnimi cenami mleka; povprečna cena v letošnjem letu je znašala 26,80 centa za liter mleka, od oktobra naprej pa se ta cena še zvišuje, saj je znašala v povprečju 29,50 centa za liter v oktobru, novembra in decembra pa se lahko pričakuje še nekoliko višja odkupna cena, preko 30 centov. To so zelo pozitivne novice, lani se je namreč gibala cena precej nižje. Višje odkupne cene pa bodo lahko v prihodnje dale več zagona kmetijam za nove razvojne naložbe, ki so v zadnjem obdobju
stagnirale. Pomembno je tudi to, da se je pri naših rejcih ob zvišani oddaji mleka zmanjšala poraba kupljenih krmil, tudi do 50 %, kar kaže, da so kmetje začeli pripravljati lastne krmne mešanice, s čimer se seveda zmanjšujejo stroški."
Mlekarji tudi ne bodo imeli težav z mlečnimi kvotami, saj jih Slovenija še vedno ne dosega, tako da tudi kazni za preseganje individualnih kvot ne bo: „Nacionalna kvota za leto 2011 je 297 milijonov litrov mleka, nacionalna rezerva pa
Nedavno si je veržejska občina kot vodilni partner skupaj s šestimi slovenskimi in štirimi madžarskimi partnerji na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila
758 tisoč evrov nepovratnih sredstev. V sklopu projekta, ki so ga poimenovali Rokodelska akademija, se bodo izvajala usposabljanja za nekatere rokodelske poklice. Program
Direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič je s poslovanjem zelo zadovoljen, precej bolj pa je zaskrbljen glede odkupa večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn: „Delnica je precenjena, nimamo niti poročila o stanju in poslovanju Ljubljanskih mlekarn. Dokler ne bodo vse jasno, ne bomo šli v nakup 'mačka v žaklju', čeprav smo takoj za to in že imamo sklenjen dogovor z banko o kreditiranju."
Kdo bo kupil 43-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn? Zadruge glede odkupa niso enotnega mnenja.
se ves čas povečuje in zdaj znaša 41,4 milijona litrov mleka. Iz te rezerve je na razpolago 35 milijonov litrov mleka za oddajo in 7 milijonov litrov za neposredno prodajo. Kmetijsko ministrstvo je podalo predlog, da se kvota razdeli vsem pridelovalcem mleka, ki so presegli kvoto v lanskem kvotnem letu, in sicer v višini presežene količine mleka," je še povedal Zupanič in dodal, da bo poslovanje mlekarske zadruge letos gotovo pozitivno.
Veržej • Projekt prleške rokodelske akademije
Usposabljanje za rokodelske poklice
V prleški občini Veržej veliko pozornost namenjajo domači obrti, kar izkazujejo z izvedbo številnih aktivnosti v sklopu centra za domačo in umetnostno obrt (DUO), ki je edini izmed trinajstih ustanovljenih v Sloveniji upravičil svoj obstoj. Združuje namreč številne rokodelce s pomurskega in podravskega območja.
Poslovni objekt DUO v Veržeju
zajema praktični in teoretični del spoznavanja posamezni panog rokodelstva, kot so pletar-stvo, ročno tkanje, lončarstvo in umetno kovaštvo.
Že v tem mesecu bo Zavod Marianum v Veržeju pričel usposabljanje za pletarstvo, ki bo temeljilo na pletenju z ličjem, slamo in šibjem. Usposabljanja bodo brezplačna, prireditelj pa bo k sodelovanju pozval obstoječe in potencialne nosilce rokodelskih obrti in domačih dejavnosti, ženske s podeželja, težje zaposljivo mladino, brezposelne, invalide, upokojence in gojence varstve-no-delovnih centrov. V začetku prihodnjega leta bodo v Maria-numu pričeli program usposabljanja v lončarstvu, sledilo pa še bo umetno kovaštvo.
NŠ
Zupanič: „Delnica Ljubljanskih mlekarn je precenjena!"
Precej manj rožnata in zelo nedorečena pa je situacija okoli odkupa delnic Ljubljanskih mlekarn. Znano je, da se že od začetka leta prodaja 43 odstotkov lastništva, slovenske zadruge pa naj bi se povezale in skupaj odkupile ta delež ter tako ohranile slovensko lastništvo največje mlekarne. Konkretno, glede na trenutno ocenjeno vrednost delnice, gre za znesek v višini 26, 6 milijona evrov; zadruge pa naj bi po dogovoru vplačale sorazmerni delež tega zneska glede na višino poslov oz. prodaje mleka Ljubljanskim mlekarnam. Ptujska mlekarska zadruga je največji dobavitelj mleka med okoli 50 zadrugami v Sloveniji; delež, ki bi ga tako morala vplačati, znaša slabih 10 odstotkov oziroma 2,5 milijona evrov!
Varščino v višini 10 odstotkov obračunanega deleža bi morale zadruge vplačati do petega oktobra, vendar so jo vplačale le ena večja in nekaj najmanjših zadrug, ki jim to ni predstavljajo posebnega tveganja. Med njimi je nekaj tisoč evrov vplačala tudi ptujska Kmetijska zadruga, katere direktor Marjan Janžekovič se jezi in opozarja, da če se zadruge ne bodo povezale in odkupile mlekarne, bo ta šla v tuje roke in nato končala po scenariju ormoške sladkorne tovarne, za seboj pa bo potegnila tudi obe manjši slovenski mlekarni, Celjsko in Pomursko.
Drago Zupanič tega scenarija ne zanika in pojasnjuje, da so skupaj s člani Mlekarske zadruge že sprejeli sklep, da gredo v skupni odkup Ljubljanskih mlekarn, vendar je velika razlika, ali mora zadruga vplačati 2,5 milijona evrov ali pa pet ali
deset tisoč evrov: „Ostajamo pri sklepu, da gremo v odkup, vendar mora biti nekaj stvari precej bolj jasnih, kot so danes. Treba je vedeti, da odkup v višini našega deleža, ki je največji od vseh zadrug, ni mačji kašelj in da to za eno našo večjo kmetijo preračunano pomeni zadolžitev od 50.000 do 70.000 evrov. Mi imamo sklenjen dogovor z NKBM za kredit preko tripartitne pogodbe na petletno odplačilno dobo, ki bi ga odplačevali naši člani preko odbitka enega centa za vsak liter mleka vseh pet let. Vendar pa, kot prvo, zahtevamo realno vrednost delnice; trenutno je cena 14 evrov, kar je daleč nad dejansko vrednostjo. Menimo, da delnica ne sme preseči vrednosti desetih evrov. Nadalje smo zahtevali tudi natančen pregled poslovanja, da sploh vemo, kaj kupujemo, vendar ga še do danes nimamo."
Zadruge niso enotne
Zupanič ob tem še pravi, da ni enotnega soglasja vseh zadrug glede odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn: „Var-ščino je doslej med devetimi večjimi zadrugami vplačala le Koroška zadruga, katere skupni delež sicer znaša nekaj nad milijon evrov, nobena druga, in pa nekaj zelo malih zadrug z nekaj tisoč evri sorazmernega deleža. Naš delež varščine bi znašal 250.000 evrov in toliko denarja ne bomo vplačevali, dokler slika ne bo jasna. Sicer pa nimamo nobenih zadržkov glede odkupa delnic in gotovo bomo vplačali naš delež, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki smo jih postavili. Namreč, podpiranja zaslužkarstva in špekulacij okoli preprodaje lastništva ne bomo podpirali in o tem se zadnje čase tudi veliko govori. Osebno tudi menim, da se dobička na račun kmetov ne bi smelo kovati, zato podpiram model, po katerem bodo bo-
doči lastniki mlekarne kmetje - proizvajalci mleka - direktno, ne pa kmetijske zadruge kot poslovni subjekti. In kmetom naj gre potem tudi dobiček. Trenutno je precej sporna tudi informacija, da naj bi v lastništvo Ljubljanskih mlekar preko odkupa delnic Zvona 1 in Zvona 2 vstopila Sava; zadruge o tem ne vemo nič konkretnega. Vse to seveda vzbuja upravičena vprašanja, ki jih je treba razjasniti."
Pogovori okoli odkupa, kot še pravi Zupanič, so še vedno v teku in do konca leta naj bi se situacija izkristalizirala: „Upam, da bomo dobili poročilo o poslovanju in se dogovorili za realno vrednost delnice. Potem odkup gotovo ni več sporen, četudi težko verjamem, da se bomo za odkup odločile prav vse zadruge. Dejstvo je, da so zadruge v težkem položaju, so prezadolžene, marsikje kmetje tudi niso zainteresirani za odkup deleža. Ob tem nam ne more biti v ponos poslovanje obeh manjših mlekarn, Celjske in Pomurskih, kjer so zadruge sicer večinski lastniki, vendar se ne znajo dogovoriti za skupno sodelovanje ter nastop na tržišču. Namesto tega si obe mlekarni konkurirata z istimi linijami proizvodov na tako majhnem trgu, kar s pridom izkoriščajo trgovci, mlekarni pa se izčrpavata. Potrebno bi bilo več sodelovanja, doreči pravila dela, in to v smeri komplementarne oz. dopolnjujoče proizvodnje, pa se to ne zgodi. Takšno obnašanje gotovo dodatno negativno vpliva na tiste, ki se sprašujejo, ali iti v odkup Ljubljanskih mlekarn ali ne."
Edina „dobra" stran nedorečene situacije okoli odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn, ki se vleče že skozi vse leto, je ta, da zaenkrat na vidiku ni resnega tujega kupca.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Srdan Mohorič - amaterski fotograf
Zazrt v staro podobo
V novembru lahko v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju ujamete zanimivo razstavo fotografij amaterskega fotografa Srdana Mohoriča. Sodelovanje med knjižnico in fotografom je rodilo idejo o fotografski razstavi, ki bi zamrznila drobne utrinke iz življenja v tej markantni mestni lepotici, ki ni samo zakladnica znanja, temveč zgodovina in srce tega mesta. Za bralce pa vabilo, da stopite za objektiv naše zgodbe in ujamete spomine fotografa Srdana Mohoriča.
Težko je popisati vse občutke, ki jih občuti fotograf, medtem ko stoji za objektivom in lovi utrinke. Svet najbolje popišemo tako, da ga živimo, spomin pa lahko ohranimo na različne načine. En izmed načinov je fotografija, ki se v rokah človeka zlije v umetnost.
Tetina ideja o fotoaparatu se je obrestovala
Srdan Mohorič se je že v osnovni šoli navdušil nad fotografijo. Teta mu je podarila fotoaparat Smena in tako so pričele nastajati prve fotografije, ki so bile na začetku še nerodne, kasneje pa vse boljše in boljše. »Življenje neusmiljeno hiti in spomini bledijo, fotografija pa zamrzne utrinke, in ko se kasneje zazremo v stare podobe, je tako, kot da bi vse te utrinke ponovno podoživeli. Življenje se barvito odvije pred našimi očmi in prav v tem je čar fotografije. Tako kot vsi mladostniki sem tudi sam kdaj pa kdaj podvomil v smisel svojega dela, vendar sta me fotografija in fotografiranje vedno znova premamila in silila k nadaljevanju ustvarjanja.
Nekoč so fotografi premišljeno izbirali kadre
»Danes je fotografom lažje, saj digitalna fotografija omogoča, da naredimo več fotografij in ponesrečene potem izbrišemo. Včasih tega ni bilo. Stroški nakupa in izdelave fotografij so bili visoki, zato je fotograf skrbno izbiral kadre in zabeležil samo tisto, za kar je menil, da bo imelo fotografsko vrednost. Ponesrečeni posnetki so te stali denarja. Med ujetim utrinkom in razvijanjem fotografij je preteklo kar nekaj časa, zato je bil fotograf v tem času ustvarjalno vznemirjen in radoveden, kakšen bo rezultat
Utrinek z odprtja Mohoričeve razstave v ptujski knjižnici
njegovih naporov. Ne malokdaj pa se je zgodilo, da sem ujel pravi trenutek ali pa videl kaj, kar bi bilo vredno zabeležiti, na filmu pa sem imel zadnji posnetek. Danes je drugače, saj fotograf v vsakem času lahko preveri rezultate svojega dela in lahko fotografira tako rekoč neomejeno.«
Digitalna fotografija zraven prednosti prinaša tudi slabosti. Fotografu sicer omogoča, da naredi neomejeno število fotografij, po drugi strani pa ga prisili v izbiro. Tako se velikokrat zgodi, da fotografi izgubijo občutek o tem, kar je resnično dobro in kaj je pleve. Možnost neomejene izbire te lahko stane prave kvalitete. Danes je dober fotograf tisti, ki zna presoditi, katera fotografija ima umetniško vrednost. Za amaterje, ki želijo samo zabeležiti utrinke, pa je dragocen prav vsak spomin.
Srečanje s
Stojanom
Kerblerjem
Srdan Mohorič se je leta 1974 zaposlil v Tovarni glinice
Fotograf Srdan Mohorič
in aluminija v Kidričevem, kjer je ostal do upokojitve. V tovarni je spoznal Stojana Kerblerja, ki je močno zaznamoval njegovo fotografsko pot. »Stojan je človek, ki je znal zelo nesebično in iskreno prenesti svoje znanje na mlajšo generacijo fotografov. Od njega sem se veliko naučil, saj je bil ves čas ustvarjanja moj velik vzornik in moj mentor.
Po Stojanovi upokojitvi je tovarniški časopis Aluminij izgubil svojo fotografsko vrednost, saj v tovarni ni bilo fotografa, ki bi lahko dostojno nadaljeval njegovo delo. V tem sem videl izziv in pričel aktivno sodelovati s časopisom. V času do danes je tako nastal zajeten fotografski arhiv, ki slikovito oriše delo in življenje v tovarni.«
Na njegovo ustvarjanje sta zraven Stojana Kerblerja močno vplivala slikarstvo in tovarna, kjer je bil zaposlen. Srdan se je v mladosti spogledoval z mislijo, da bi študiral slikarstvo, a se je kasneje odločil za strojništvo. Ljubezen do umetnosti pa je ostala za okvirji njegovih fotografij, ek-spresivno združena z drugimi elementi. O svojih fotografij ali pravi: »Aluminij sem skozi fotografijo pregnetel v umetnost... Pokazati sem želel, da aluminij ni samo suhoparni material, temveč v objektivu zažari v novi dimenziji. Leta 2007, ob moji upokojitvi, sem tako s pomočjo tovarne razstavil svoje fotografije.«
Foto klub na Ptuju ponovno zaživel
V osemdesetih je bilo na Ptuju veliko dobrih fotografov, zato se je porodila zamisel o foto klubu, ki so jo realizirali leta 1974. Tako je nastal Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj. Fotografski klubi so bili v Jugoslaviji izredno dejavni, zato
so ptujski fotografi veliko razstavljali. Srdan je bil leta 1978 nagrajen za zbirko fotografij Podhodi, dve leti pozneje pa za zbirko fotografij Sejem. Sodeloval je na številnih razstavah po republikah nekdanje Jugoslavije. »Leta 1991 je Foto klub na Ptuju nehal delovati, saj se je ustvarjalni naboj članov kluba nekako razblinil. Ta hobi je za mnoge postal predrag, saj se je cena fotografskega materiala višala. V tem času sem tudi sam opustil ta hobi vse do 'abrahama', ko so me domači presenetili z digitalnim fotoaparatom. Nov način fotografiranja, ki ga je omogočala digitalna fotografija, je v meni vzbudil staro strast in pričele so nastajati nova dela. Danes imamo na Ptuju veliko mladih perspektivnih fotografov, zato smo v oktobru ponovno ustanovili Foto klub. Upam, da bo lepo zaživel.«
Zazrt v staro podobo
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju je do 25. novembra na ogled razstava fotografij Srda-na Mohoriča z naslovom Zazrt v staro podobo. O nastajanju fotografij je povedal: »V sodelovanju s knjižnico se je porodila zamisel o fotografski zastavi, kjer bi s pomočjo slike zabeležili življenje in dihanje te mar-kantne mestne stavbe, ki ni samo hram knjig, temveč naša zgodovinska zakladnica. Ko so mi zaupali projekt, sem dolgo razmišljal, kako naj se zadeve lotim in kaj naj zabeležim. Več mesecev sem prihajal v knjižnico, si ogledoval prostore in spremljal vrvež. Tako so spontano nastajale fotografije, ki bodo del zgodovinske dediščine, shranjene za kasnejše rodove. Vabljeni na ogled.«
Aleksandra Jelušič
Tednikova knjigarnica
Človek ne bi verjel, če ne bi doživel ...
Besede naslova današnje Knjigarnice so vzete iz ust mojstra komediografa Toneta Partljiča, ki bo osrednji gost na svečanem večeru v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča v četrtek, 18. novembra, ob 19. uri. Večer bo namenjen zaključku bralne značke za odrasle 2010 in dnevu slovenskih splošnih knjižnic.
Tako pravi avtor v knjigi Golaž, reka in mostovi (Pisanica, 2003) o strahu pred smehom:
Pri nas je spontan smeh skoraj nekaj primitivnega. Ciničen da, vzvišen da, sarkastičen da ... ampak od srca, to je skoraj nekaj nespodobnega. Spomnim se, da sem v Ljubljani zamenjal službo v gledališču in sem odšel iz enega gledališča v drugo. Tamkaj so že imeli na repertoarju znano francosko komedijo, ki razveseljuje gledalce po vsej Evropi. Tudi v tem gledališču je bila zmeraj razprodana. Mnoge druge predstave pa zelo slabo. Ljudje so se krohotali, da se je slišalo na ulico. Učene dramaturginje in lektorica so tako pritisnile name, naj komedijo vzamem iz repertoarja, ker žali ugled slavne gledališke hiše. Nisem mogel razumeti njihovih protestov. Seveda to ni bila predstava, ki bi pomenila umetniški praznik hiše, ki jih je sicer bilo dovolj v preteklosti in sedanjosti gledališča. Bila je pač komedija, ki naj bi še zlasti ugajala in pripeljala še kakega novega gledalca.
Ljudje se zabavajo!
Gledališče ni zabava!
Ni res! Gledališče ni predvsem zabava, je pa lahko tudi kulturna zabava. In avtor, režiser in igralci so naredili dovolj kulturno predstavo.
Ampak ljudje se krohotajo! So vzdihnile.
Vsaj enkrat! Sicer navadno belo gledajo, sem odvrnil.
Saj ravno zato! Krohot je nizka reakcija. In so ro-varile toliko časa, da smo komedijo, ki so jo še hoteli gledati, le dali iz repertoarja. Mislim, da tega ni nikjer na svetu...
Tone Partljič (Maribor, 1940) je avtor več kot 32 dramskih iger, več kot 21 proznih del, več kot osmih radijskih iger, več kot osmih televizijskih iger, zanj pravijo, da je »štajerski Molier«, je »izumitelj« žanra partljičeska, za legendarno zbirko Hotel sem prijeti sonce je dobil Levstikovo nagrado, njegova scenarija Moj ata, socialistični kulak in Vdovstvo Karoline Žašler je odlično filmsko realiziral Matjaž Klopčič in filma sodita med kultne domače izdelke s filmskega traku. Naj spomnim še na naslove: Ne glej za pticami, Jalovost, Volk na madridskih ulicah, Rdeče in sinje med drevjem, Prelest, prelesti, Mala, Pri Mariji Snežni zvoni, Slišal sem, kako trava raste, Dupleška mornarica, Starec za plotom, Na svidenje nad zvezdami, Pepsi ali provincial-ni donjuan, Samo roko daj, Pisatelj v parlamentu, Kampanja, Kulturne humoreske, prosim, Ščuke pa ni, O, ne, ščuke pa ne, Oskubite jastreba, Pesnikova žena prihaja, Štajerc v Ljubljani, Maister in Marjeta, Dom dom .
Mojster Partljič torej znova prihaja na Ptuj. Ali bo na literarnem večeru tudi kaj krohota, pa vas vabim, da se v četrtek, 18. 11., ob 19. uri prepričate sami!
Liljana Klemenčič
Foto: A. J.
Ptuj • Arheološke raziskave ob Grajeni
Najdbe v povezavi z vodo
Arheološke raziskave na območju gradnje novega ptujskega vrtca Podlesek so se pričele konec septembra na podlagi pomladanskih sondaž z zemeljskim odrivom in s samim fizičnim izkopom, stale pa bodo okrog 200 tisoč evrov. Doslej so prišli v globino do 1,8 metra, kopali pa bodo do treh metrov.
Gre za projekt MO Ptuj, ki bo v 85 % financiran iz evropskih sredstev. Dela je pridobil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki je predhodno moral dokazati svojo sposobnost za izvedbo teh del, je povedal vodja arheološkega oddelka muzeja, arheolog Ivan Žižek.
Arheološke raziskave trenutno potekajo na območju, kjer bo stal objekt oziroma nov vrtec Podlesek. V drugi fazi pa bodo raziskali še preostali del zemljišč, ki so potrebna za izvedbo tega projekta.
Planiranega obsega del v 70 dneh ne bodo zaključili letos, del raziskav bodo morali opraviti še v pomladanskem delu oziroma brž ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Sestavni del projekta izgradnje novega vrtca Podlesek so tudi parkirišča na območju med sedežem družbe Radio-Tednik in obstoječim vrtcem Tulipan. Za raziskave na tem območju bodo potrebovali predvidoma 20 dni in so vključene v planirani obseg 70 dni. Žižek pravi, da se bodo potrudili po najboljših močeh, da bi prvo fazo raziskav zaključili že letos, da bi izbrani gradbeni izvajalec lahko čimprej začel delati. Na območju arheoloških raziskav je dnevno prisotnih 20 delavcev, trije do štirje tehniki, eden do dva arheologa, glede na potrebe, sodelujejo pa tudi
Foto: Črtomir Goznik
Arheološke raziskave na območju gradnje novega vrtca Podlesek so se pričele konec septembra.
s tremi podizvajalci, za zemeljski odriv, geodetske storitve in za ostalo infrastrukturo, ki je potrebna za arheološka izkopavanja.
»Do danes smo odkrili na-vezovalno cesto, ki je padala proti Grajeni; moramo namreč vedeti, da gre za najdišče v neposredni bližini Grajene. Ob njej je bil postavljen nek objekt, ki je imel nek pomen v sami navezavi s potokom Grajena oziroma z vodno potjo. Danes zelo težko rečemo, čemu je služil. Odstranjujemo
ruševine iz prve polovice četrtega stoletja. Pod njimi bodo verjetno ostanki neke nove stavbe, nekega novega, še starejšega objekta. Na podlagi sondaž in prvih najdb domnevamo, da je bila arhitektura, ki se je nahajala na tem delu, v neposredni povezavi z vodo oziroma s samimi dejavnostmi, ki so vezane na promet, izkoristek vode v drugačne namene, mlin ali gospodarski objekt drugačnega značaja. Objekt, ki smo ga že odstranili, iz najmlajše faze, je zgorel, ostanki so bili
jasno izpričani. Od materialne kulturne dediščine smo našli največ keramike, nekaj novcev, da jih je mogoče časovno opredeliti. Dela v naslednjih 15 do 20 dneh pa bodo pokazala najstarejšo antično poselitev oziroma arhitekturo,« je povedal Žižek. Sproti bodo opravili primarno konservacijo, resta-vriranje keramike, saj želijo vso gradivo čim prej pripraviti za objavo, z njim seznaniti strokovno in laično javnost.
MG
Ptuj • »Lutkarje« v Mestnem gledališču
Zelišča male čarovnice
6. novembra so v ptujskem gledališču na svoj račun prišli najmlajši. S predstavo Zelišča male čarovnice je namreč na Ptuju gostovalo Lutkovno gledališče Maribor.
»Zelišča so skrivnostne rožice - koristni cvetovi, plodovi, stebla, korenine, listi. To bogastvo ni samo v okras, temveč lajša težave, zdravi, dodaja
okus hrani in tudi prijetno diši. V povezavi z malo čarovnico Lenčko, ki pozna njihove skrivnosti, zelišča zares delujejo. Kadar je duhovita Lenčka v
družbi radovednih mišk Lolike in Loleka, postane svet zabaven,« so zapisali v gledališkem listu predstave, v kateri trije glavni junaki skupaj s staro
Foto: Arhiv LG Maribor
Poučna predstava je razveselila najmlajše gledalce.
čarovnico, povodnim možem, z mišjo mamo pa s palčkom, z veverico, s polhi, z gadom in s pajkom Križemgledom stopajo skozi barve štirih letnih časov ter predstavljajo dobrote narave.
Delo, ki je prva slovenska uprizoritev istoimenske pravljice Polonce Kovač, je režiral Klemen Markovčič, scenograf je Jože Logar, kostumograf Iztok Hrga, avtor glasbe pa Aldo Kumar. Lutke so izdelali po likovni podobi Ančke Gošnik Godec, igrajo pa Aja Kobe, Danilo Trstenjak, Metka Jure, Petra Caserman in Maksimiljan Dajčman.
Za konec pa samo še nekaj koristnih Lenčkinih »čarov-niških« napotkov: spomladi pripravite solato iz regratovih cvetov; poleti po kotih obesite šopke sivke, ki odganja muhe in komarje; pri prehladu skuhajte na mleku žajbljev čaj, za novo leto pa obesite vejico omele na luč in poljubite pod njo vse tiste, ki jih imate radi ...
Polona Ambrožič
Kdo nam bo pokazal drugačno pot?
Eno najzanimivejših vprašanj, na katero morajo danes odgovarjati gospodarski oziroma finančni svetovalci vlad, je vprašanje o prihodnosti socialne države, kot jo danes poznamo. Pojem socialne države je za nas Slovence celo ustavnega pomena, torej temelj zakonodaje in političnih odločitev.
Kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? Če ne bomo spremenili smernic, zelo verjetno propad. Vendar bo pred končnim propadom dolga pot solz in trpljenja.
Ali obstaja kakšen primer propadajoče države, ki se mora spopasti s težkimi spremembami? Zagotovo. Italija in Francija sta zaradi različnih razlogov lahko zrcalo neznosnega državnega gospodarskega sistema. V Parizu imam prijateljico, kije delala samo šest mescev v svojem življenju, tri leta je že na delavski borzi in prejema več kot dva tisoč evrov podpore. Ne glede na dejstvo, da je Francija še vedno ena največjih svetovnih ekonomskih sil, tamkajšnja vlada skuša v zadnjih mescih uveljaviti nekaj ukrepov, ki bi razbremenili državni proračun ter pospešili konkurenčnost delavnega trga, na katerem ima to, da si nezaposlen, nemajhne finančne prednosti.
Tudi Italija ima približno enake težave. Potem ko je bila »mejna marka« zahodnega sveta v času hladne vojne in za to dobivala ogromne finančne injekcije iz Wa-shingtona, se je po padcu berlinskega zidu znašla sama s svojimi težavami. Velikanski državni upravni aparat, ki zaposluje natančno tako kot v Franciji skoraj šest odstotkov prebivalstva, ter številne paradržavne industrije, ki so zaposlovale zaradi političnih uslug, niso več sprejemljive. Konkurenčnost bančnega trga in storitev je izredno nizka, novi podjetniki raje odpirajo podjetja v tujini, kamor tudi odidejo izredno visokokvalitetni intelektualci. Sredi krize Rim ne najde drugega odgovora kot davčno vojno. Vsakega prebivalca kontrolirajo davčne uprave, finančna policija in regionalna administracija. Vlada oziroma bolje rečeno njen zagrenjeni minister za finance, ki spominja na psihološki profil kralja Janeza iz zgodbe o Robinu Hoodu, zganja »finančni terorizem« in v vsaki vasi se iščejo, kot v srednjem veku »čarovnice«, krivci davčne utaje ali prenosa kapitala v tujino. In tukaj pridemo do druge točke: zunanji sovražniki so krivi propada Italije. Švica in San Marino sta glavna krivca italijanske gospodarske krize. Vlada, ki ne najde rešitev znotraj lastnega sistema, državljanom marketinško prodaja zgodbo o ilegalnosti tujih finančnih sistemov, v katere, pozor, je uvrstila celo slovenskega, ki naj bi omogočale davčno utajo italijanskim državljanom ali jim nudijo prebivališče. Da bi rimski minister ugotovil, ali nekdo dejansko živi v tujini ali pa je prijavljen samo zaradi prijaznejšega davčnega sistema, je dal finančni policiji celo preveriti, kolikokrat hodijo Italijani k zdravniku in pri katerem živinozdravniku imajo prijavljene domače živali, da seveda ne govorimo o kontrolah na mejnih izhodih. V resnici pa »lov na čarovnice« ni dal želenih rezultatov. Italijani se zavedajo, da so normalni davkoplačevalci in pridni delavci, ki ne morejo nositi še krivde za neučinkovito javno upravo in napačne politične odločitve zadnjih deset let.
Slovenija je mlada država, kije lahko računala na neskončno rast do leta 2007. Ko smo dosegli nivo razvitosti drugih evropskih prestolnic, smo doživeli šok. Nimamo več velikih notranjih proizvodov. Nismo več konkurenčni. Veliko proizvodnjo tujih avtomobilov držimo na Dolenjskem s finančno podporo. Naša državna uprava šteje sorazmerno dvakrat več zaposlenih od že gromozanske italijanske ali francoske. Politična elita kontrolira tudi gospodarstvo. Finančni sistem ima preveliko število bank in premalo strokovnjakov, ki bi poznali podrobnosti razvitega mednarodnega trga. Tuje investicije nas spregledajo zaradi pomanjkljivega pravnega reda. Če še vsemu temu dodamo, da nihče v vladnih palačah ne kaže, da bi imel posebno vizijo naše prihodnosti, lahko upravičeno rečemo, da nas za prihodnost mora skrbeti. Trenutna vlada je zvišala davke, trošarine in veliko računa na prihodke glob, ki prihajajo z ministrstva za notranje zadeve. Sama policija je v dokaz učinkovitosti zadnje stavke pred kratkim poudarjala pomembnost omenjenih številk za preživetje slovenskega sistema. Vse kaže na vedno bolj nezdravo državo. Na njeno policijsko naklonjenost. Kdaj bomo tako globoko v krizi, da bo tudi pri nas edina rešitev »lov na čarovnice« in iskanje krivca v podobi tuje države? Ali pa nam bo končno nekdo pokazal drugačno pot do ponovnega razvoja in blaginje?
Laris Gaiser
Ptuj • Uspela razstava malih živali
Med številnimi obiskovalci največ malčkov
Športna dvorana Mladika je bila minuli konec tedna prizorišče tradicionalne razstave pasemskih malih živali, ki si jo je v treh dneh ogledalo prek 1000 obiskovalcev, največ je bilo malčkov in osnovnošolcev.
Kot je ob petkovem odprtju razstave povedal Jože Šlam-berger, predsednik ptujskega društva gojiteljev pasemskih mali živali, so tokrat postavili na ogled 565 različnih živali, med njimi kar 315 golobov, 131 kuncev, 50 primerkov okrasne perutnine in 80 najrazličnejših eksotičnih ptic, največ kanarčkov in zebric. Med skupaj 82 gojitelji je svoje živali in ptice tokrat razstavilo kar 46 članov ptujskega Društva gojiteljev pasemskih malih živali, kot gostje pa so na razstavi sodelovali tudi gojitelji iz okoliških društev, ki so prišli iz Maribora, Ormoža, Miklavža na Dravskem polju, Pragerske-ga in Slovenskih Konjic. Prizadevnim organizatorjem se je za njihov trud in prizadevanja zahvalil župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan in jim pri njihovem delu in poslanstvu tudi v prihodnje zaželel čim več uspehov, nato pa si je razstavo tudi sam z zanimanjem ogledal. Na slovesnosti ob od-
Foto: M. Ozmec
Na slovesnosti ob odprtju je županu MO Ptuj Štefanu Celanu (levo) in številnim gostom vsebino letošnje razstave predstavil predsednik društva Jože Šlamberger (desno).
prtju pa je zapela tudi skupina ljudskih pevk Mlade frajle s Hajdine.
In organizatorji letošnje razstave so lahko resnično zadovoljni. V treh dneh, od petka do vključno nedelje, 7. novembra, si je živopisano razstavo malih živali, golobov in ptic ogledalo prek 1000 obiskovalcev od blizu in daleč. Še posebej je
bil zadovoljen vodja razstave Franc Štumberger, saj so
s tem dosegli glavni namen, približati male živali ljudem, predvsem mladini. Sicer pa so že dan pred odprtjem razstave, v četrtek, 4. novembra, opravili strokovno ocenjevanje razstavljenih živali, posebna strokovna komisija je s točkovanjem več parametrov med golobi
Foto: M. Ozmec
Med okoli 1000 obiskovalci so si razstavo ogledali številni malčki iz ptujskih in okoliških vrtcev, na posnetku malčki iz vrtca Dornava.
izbrala kar 44 prvakov, med kunci jih je bilo 15, med okrasno perutnino pet, kar precej prvakov pa je bilo tudi med pticami. Prvi dan, v petek, so
si zanimivo in nadvse poučno razstavo malih živali z zanimanjem ogledali malčki nekaterih ptujskih in okoliških vrtcev ter učenci prvih razredov neka-
terih osnovnih šol, sicer pa je bilo tudi med številnimi obiskovalci veliko osnovnošolske in srednješolske mladine.
OM
Obrež • Srečanje ljudskih pevcev in godcev M Leskovec • Martinovanje po leskovško
Ohranjanje ljudske pesmi
Kulturno društvo Obrež od leta 1974 vsako jesen pripravi kakšno kulturno prireditev v svojem kulturnem domu. Zadnja štiri leta so to srečanja ljudskih pevcev in godcev.
Moštek in politični škof
V Leskovcu gojijo že dolgo tradicijo obrednega martinovanja s šaljivim in pravim krstom mošta, ki ga pripravijo na nedeljo, najbližje Martinovemu godu, ki je 11. novembra. Tudi letos se niso izneverili tradiciji, vsaj kar zadeva množičen obisk in humorno krščenje »grešnega« Mošteka, ki ga je pripravilo TD iz Leskovca.
Takšna srečanja so namenjena negovanju dediščine preteklosti, lepe slovenske pesmi in druženju tistih, ki znajo to ljudsko izročilo ceniti. Na sobotnem srečanju je nastopilo deset zasedb, ki so se predstavile s po dvema ali tremi pesmimi. Srečanje so začeli domačini - Kulturno društvo Obrež, nato pa so se zvrstili še Pevsko društvo Zrelo klasje Ormož, Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, Ljudski pevci delavsko prosvetnega društva Slovenska Bistrica, Tambura-ška skupina Bisernica Društva
upokojencev Ljutomer, Moški pevci DU in člani KD Staneta Petroviča Hajdina, skupina Vrtnica s Koga, Ljudske pevke Sveti Tomaž, Pevke ljudskih pesmi Trstenke Podlehnik in Ljudski godci KD Podgorci.
Ljudske pevce Kulturnega društva Obrež od leta 2006 vodi Danica Žerjav. Pridno vadijo in naberejo okrog 38 vaj in 20 nastopov letno. „Morda se bo komu zdelo malo, vendar za nas je kar precej, ker izhajamo iz podeželskega območja in imamo vsi precej obveznosti tudi doma," je povedala Da-
nica Žerjav. V skupini je šest pevk in en pevec. Prvi glas pojejo Danica Žerjav, Milica Jurkovič, Lizika Munda, drugi glas Darinka Potočnik, Mimica Škorjanec in Alojzija Majceno-vič, bas pa Jaka Nemec. Ljudski pevci KD Obrež pojejo trigla-sno, tako kot je za ljudsko pesem značilno. Vodja skupine Danica Žerjav se redno udeležuje izobraževanj in delavnic s tega področja.
V KD Obrež imajo tudi zelo aktivno folklorno dejavnost.
Viki Ivanuša
Tako so v nedeljo dopoldne po nekaj uradnih nagovorih, v katerih je bilo ponovno slišati, od kod in zakaj martinovanje sploh je, začeli zbirati mošt v skupni sod Turističnega društva. V navadi je, da se morajo s svojim moštom izkazati vinogradniki iz prav vseh haloških naselij; ali so se res, je težko ugotoviti, gotovo pa so bila vsaj z enolitrsko plastenko ali pletenko zastopana vsa naselja. To pa je, kot je bilo nekoliko potiho slišati med zbranimi, vseeno nekam malo žlahtne kapljice, sploh za haloške kleti, ki so znane po velikih (in polnih) sodih ...
No, kakorkoli, daleč najbolj so se letos izkazali Skorišnjačani, ki so v skupni sod prispevali kar cel sodček mošta; pripeljali so ga pa kar na vozičku, tako kot so nekoč vozili tamkajšnji vinogradniki mošt v odkup na zadrugo v Leskovcu. Sledilo je zlivanje desetin litrov v sod, pri čemer je sodelovalo pet kletarjev in domači župnik Edi Vajda, ki je prav vsak mošt pred izlitjem pokusil vsaj s kančkom jezika, verjetno zato, da se ne bi potem v sodu kaj sfižilo. Degustiranje vsaj 35 vrst moštov se župniku na srečo ni kaj posebno poznalo, saj je potem brez napake opravil uradni in zaresni krst mošta v vino, le da je pri tem potreboval kar dva asistenta - eden mu je moral držati knjigo oz. berilo, drugi pa mikrofon ...
Najbolj smešni del osrednje leskovške martinove prireditve pa je bil seveda zaključni šaljivi krst »mošteka«, ki zaradi preglobokega gledanja v kozarec ni bil sposoben priti sam, ampak ga je v »šajtrgi« pripeljala njegova boljša in predvsem precej bolj močna polovica. Da ga je vmes nekajkrat zvrnila po tleh in potem še nabila s šibo zaradi neu-bogljivosti, ni Mošteka prav nič umirilo. Tudi pred škofom je bil jezikav, ampak na koncu se je, pod strogim očesom svoje žene in še bolj glasnim švistanjem šibe (pa malo manj zaradi škofovega truda) vseeno moral pokoriti in se pustiti krstiti z vinom in soljo (proti glavobolu).
Nekaj grešnega pa je v njem vseeno še ostalo, kar je bilo slišati v zadnjih odpevih in Ba-khusovih litanijah, ki si jih je
norčavi Moštek lepo prirejal zase in sprožal salve smeha med zbranimi.
Čisto za konec pa se je škof spomnil, da je treba reči še kakšno politično, sicer obred ne bo verodostojen kot v pravi cerkvi in pri pravih mašah. Zato je na hitro še spridigal: „Vsi, ki na občini sedite in vse povprek en čez drugega govorite. Malo treba se bo zresniti in kakšno pametno spregovoriti. Saj zato smo vas volili, da bi z vami nekaj pametnega pridobili. Mislim, da čez štiri leta vas ne bomo več volili, ker s položnicami, minimalnimi plačami in sramotnimi penzijami bodo nas tako pobili!"
In tako je bil leskovški Moštek krščen v vino, čeprav je izgledal še popolnoma enako kot prej ...
SM
Rokomet
Liga za prvaka ali Liga za »bedaka«
Stran 16
Kikboks
V Zagorju sedem kolajn za Ptujčane
Stran 16
EP v košarki 2013
Delegacija FIBA Europe zadovoljna z videnim
Stran 17
Strelstvo
Ptujčani naredili zamenjavo v ekipi in zmagali Stran 17
Ivan Pučko
»Boksal je s štirimi šivi ... in zmagal!«
Stran 19
Futsal
S prvoligaši zdržali le en polčas ...
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Izgovorov ne sme biti: vsi na derbi!
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Labode Drave in Aluminija so se v prvem medsebojnem srečanju tega prvenstva v Kidričevem razšli z neodločenim rezultatom, 2:2 (1:2); na fotografiji je dvoboj Tomaža Toplaka (Labod Drava, beli dres) in Matej Vračko (Aluminij).
Komu bosta bolj teknila »martinova« pojedina in mlado vino?
Sobota bo za povprečnega prebivalca Spodnjega Podravja vse prej kot običajna. Dan, ki ga sicer ni na koledarju kot dela prost dan, toda vseeno je »martinovo«poseben praznik, še posebej čaščen na našem koncu. Za kletarja, ki jih v teh krajih ni malo, je to celo največji praznik; baje da se mošt spremeni v vino. Ce povprečnemu prebivalcu »totega« konca dodamo še športni predznak, pa je sobota dan, ki je na koledarju dvakrat podčrtan. Še drugič letos se bosta namreč udarila stara lokalna tekmeca Labod Drava iz Ptuja in Aluminij iz Kidričevega.
Globalna gospodarska situacija ne govori ravno v prid povprečnemu državljanu, še posebej je težko marsikomu na severovzhodu naše lepe deželice na sončni strani Alp, toda že v Starem Rimu so poznali rek: »Kruha in iger.« Ker je kruha vse manj, se lahko tolažimo vsaj z dejstvom, da bomo imeli iger, pa čeprav bo nato letošnji nogometni zastor v 2. SNLpadel. In kaj je lepšega, kot s sladkimi spomini v dolgih zimskih mesecih premlevati zmagovalne akcije svoje ekipe na velikem derbiju. Pri simpatizerju zmagovalcev torej razlog za zadovoljstvo, pri navijaču poražene ekipe pa sprožanje venomer istega vprašanja, kaj je šlo narobe in kovanje načrta, kako bo v tretje v tem tekmovalnem letu, ko se bosta tekmeca pomerila še enkrat. Seveda se na tem mestu ne bomo spuščali v napovedi o zmagovalcih in poražencih. Jasno je namreč, da oboji živijo za ta obračun, oboji bodo igrali na zmago, kajti ni ga lepšega kot dokazati lokalnemu rivalu, kdo je boljši, pa čeprav le za kratek čas. Verjetno se trenerja obeh ekip ne strinjata z menoj in vneto poudarjata, da gre le še za enega v nizu od mnogih prvenstvenih obračunov, ki jih gledamo vsak teden. Toda če vprašate kakšnega ljubitelja nogometa na tem koncu, ki je povrh vsega še kletar, za mnenje o pomembnosti tekme, jedgovor ta, da je derbi na martinovo kot »sedmica« na lotu, seveda pa je od akterjev obeh ekip odvisno, kako mu bosta mlado vino in gos teknila. O tem, kakšnega okusa bo martinova pojedina za navijače Laboda Drave in Aluminija bodo odgovor podali akterji na igrišču, odgovor pa bo znan v soboto nekaj pred 16. uro.
P.S. Tudi vremenska napoved za soboto je za ta čas zelo dobra. Preprek da ne bi obiskali derbija jeseni na našem koncu torej ni...
Tadej Podvršek
Ljubitelji nogometa že nestrpno odštevajo ure do zadnjega kroga v letošnjem koledarskem letu v 2. SNL. Na našem koncu še toliko bolj, saj se bosta na martinovo soboto na Ptuju pomerila velika lokalna rivala Labod Drava in Aluminij iz Kidričevega. Ekipi sta se letos enkrat že pomerili, končni izid je bil 2:2, vsakemu moštvu pa je pripadel en polčas. Nevtralni ljubitelji nogometa si najbrž želijo, da bi bilo tudi tokrat tako, bolj zagrizeni privrženci bodisi ene, bodisi druge ekipe, pa si prav gotovo želijo zmage svoje ekipe. Zmage, ki sicer šteje tri točke kot vse ostale, vendar pa ima med navijači prav gotovo večji pomen. Zgodovina medsebojni dvobojev modrih in rdečih je pisana ter bogata, uvrstitev na lestvici pa praviloma ni pomenila ničesar. To je
2. SNL
PARI 15. KROGA -SOBOTA ob 14.00: Labod Drava - Aluminij, IB
Interblock - Bela krajina, Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur; SOBOTA ob 15.00: Krško - Roltek Dob; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Šmartno 1928.
bil, je in bo derbi, v katerem odločajo malenkosti, dnevna forma ali navdih posameznega igralca. Glavni boj se bo odvijal na sredini igrišča in kdor bo tukaj storil manj napak, bo bližje končnemu uspehu. Tudi pogled na prvenstveno tabelo razkriva, da favorita na tem srečanju ni, saj sta ekipi sosedi na tabeli.
Labod Drava: navijačem podariti zmago
Ptujski modri so letos že dokazali, da kljub mladostno prenovljeni podobi znajo igrati
dober nogomet ter presenetiti nasprotnika ko se od njih to najmanj pričakuje. V domačem taboru so tako tudi pred derbijem optimistični, obljubljajo boj do zadnjega atoma moči, seveda pa si najbolj želijo podpore tribun, ki bi pomenil veter v njihova jadra. Igralci in navijači so namreč letos nekajkrat že dokazali, da so složni najmočnejši, zato igralci upajo, da jim bo s pomočjo »12. igralca« uspelo. Tudi zahtevno ptujsko občinstvo se namreč mora pričeti zavedati, da se v najstarejšem slovenskem mestu ne igra več 1. liga, da je ekipa perspektivna, a povsem prenovljena in potrebuje čas, zato sedaj ni čas za negodovanje, temveč
za stiskanje pesti za domače mladeniče, za katere so si na Ptuju številni tako dolgo prizadevali. Bojan Špehonja, ptujski strateg, ki prihaja prav iz Kidričevega, kjer je dolgo časa tudi deloval, težav s kaznovanimi igralci nima. Za boj so pripravljeni vsi zdravi nogometaši, odsotni bodo le igralci, ki so že nekaj časa na stranskem tiru zaradi poškodb; to so Letonja, Fekonja in Kurež.
Kristjan Kulčar, nogometaš Laboda Drave: »Na derbi-ju seveda upamo na najboljše. Želim si, da bi igrali tako kot v Črnomlju ali še boljše, saj z dobro igro dvakrat zapored ne moremo izgubiti.«
tp
Aluminij: slovo od jeseni z zmago
V Kidričevem po porazu z Dravinjo iz Slovenskih Konjic nikakor niso bili zadovoljni. Želja po uspehu je vsekakor obstajala, vendar so se Konji-čani očitno bolje in temeljiteje pripravili na to srečanje. Ki-dričani po visoki postavitvi in maksimalni disciplini v igri gostov niso našli pravega protiod-govora. »Očitno nam Dravinja ne leži; sam sem štirikrat igral proti njim in trikrat izgubil ter samo enkrat zmagal,« je dejal
izkušeni napadalec in najboljši strelec Aluminija Marko Kme-tec, ki je v dosedanjem delu prvenstva dosegel šest zadetkov.
V prvem srečanju sobotnih tekmecev, Laboda Drave in Aluminija, so bili v Kidričevem blizu uspeha tudi gostje iz Ptuj a, ki so se postavili podobno kot Dravinja, imeli pa so še lepšo prednost, saj so povedli 0:2. Takrat so do konca tekme Kidričani uspeli rezultat izenačiti in le osvojiti točko. Kaj bo prinesla sobota? V ekipo Aluminija se vrača izkušeni branilec Marko Krajcer, vprašljiv pa je nastop poškodovanega Kle-mna Binga. Večjih sprememb v ekipi ni pričakovati, verjetno pa bodo Kidričani krenili bolj odločno, da bi nekako le uspeli iztržiti tri točke, ki bi jim veliko pomenile v borbi za
vrh lestvice. Ob morebitnem ugodnem razpletu v Ljubljani, kjer se bosta pomerila prvi Interblock in druga Bela krajina, bi lahko tako prednost vsaj nekoliko zmanjšali. »V podobnih srečanjih nikoli ne veš, kako se bo izteklo. Mi smo poraz proti Dravinji že izbrisali iz glave ter se takoj osredotočili na tekmo z Dravo. Ni kaj skrivati, igrali bomo na zmago in upam, da bomo uspešni, s čimer bi razveselili naše privržence,« je dejal Marko Kmetec.
Sobotni sosedski derbi ima nekaj skupnega s prvo medsebojno tekmo, saj sta tudi pred obračunom v Kidričevem obe ekipi izgubili, Aluminij v Slovenskih Konjicah, Labod Drava pa doma z Belo krajino.
Danilo Klajnšek
Doslej maksimalno pošteno
Jure Arsič, športni direktor Laboda Drave: »Mi smo že na tekmi v Črnomlju kljub porazu dokazali da znamo igrati in da se lahko kosamo z vsakim. To je vsekakor lepa napoved za prihajajoči derbi z Aluminijem. Že zaradi derbija so na srečanju možni vsi trije znaki, o samem naboju pa je tako ali tako brezpredmetno govoriti. Verjamem da bo na tekmi veliko gledalcev, ki bodo spodbujali bodisi ene bodisi druge, mi pa bomo brez dvoma naredili vse, da se ptujskemu občinstvu oddolžimo za nekatere slabše predstave v preteklih krogih, poleg tega pa bi zmaga poskrbela za »mirno« zimo. Upam tudi, da bodo tisti, ki držijo v rokah škarje in platno končno uvideli, da si Ptuj zasluži stabilnega drugoligaša, v doglednem času pa ponovno prvoligaša.
Sam verjamem, da je ta ekipa dosedanji del oddelala maksimalno pošteno, sploh glede na specifično situacijo v klubu. Trdno verjamem, da bodo odgovorni tudi v bodoče poskrbeli, da bo klub s tradicijo obstal in se razvijal tako, kot si vsi navijači in številni simpatizerji želijo.«
6. krog: Aluminij - Labod Drava 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Firer (9), 0:2 Firer (25), 1:2 Pranjič (27), 2:2 Režonja (80)
ALUMINIJ: Bratušek, Pranjič (od 46. Romih), Topolovec, Bingo, Kraj-cer, Rotman, Kmetec (od 83. S. Krajnc), Režonja, Djokič, Rešek (od 46. Vračko), Medved. Trener: Bojan Flis.
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger, Marlon, Toplak, Bakovič, Dugolin (od 87. D. Krajnc), Firer, Emeršič (od 46. Letonja), Gorinšek, Veselič (od 57. Kurež), Kulčar. Trener: Bojan Špehonja.
RUMENI KARTONI: Marlon (18), Bakovič (24), Bingo (24), Rotman (31), Režonja (41), Perger (70), Dugolin (84)
RDEČI KARTON: Marlon (2. rumeni karton v 92. minuti)
Rokomet • 1. SRL (m, ž)
Liga za prvaka ali Liga za »bedaka«
Maribor Branik -Jeruzalem Ormož; NAŠ TIP: 2
Večina se ne bo strinjala z našo napovedjo. Logično, saj so Mariborčani vseeno favoriti. Ampak: je že skrajni čas, da tudi Vinarji koga presenetijo. Čeprav brez Huda in Melnjaka to ne bo lahko. Vzrok slabi ormoški igri tiči v organizatorju Bojanu Čudiču, ki nikakor ne najde prave forme, tako da vso breme leži na Roku Žuranu. V ekipo Jeruzalema se po poškodbi vrača izkušeni Siniša Radujkovic. Tekma je za Ormo-žane velikega pomena. Zmaga vodi v Ligo za prvaka, poraz v Ligo za "bedaka" oz. Ligo za obstanek. Če uspe Ormožanom zaustaviti levi del mariborskega napada, potem se lahko nadejamo presenečenja. Tekma je na sporedu v soboto, 13. 11., ob 20. uri v Športni dvorani Tabor.
Trimo Trebnje - Krka Novo mesto; NAŠ TIP: 1
Obe ekipi presenečata v tem prvenstvu. Gre za dolenjski derbi, v derbijih pa je vse možno. Vseeno dajemo vlogo favorita Trimu, ki z dvojcem Staš Skube - Miha Zarabec, preko hitre in atraktivne igre ruši vse pred seboj.
Cimos Koper - Slovenj Gradec; NAŠ TIP: 1
Ena lažjih tekem za Koprčane v tem prvem delu prvenstva. Vprašanje je edino, s kakšno prednostjo bo slavil Cimos proti glavnemu kandidatu ob Šmartnem za izpad iz elitne druščine.
Celje Pivovarna Laško -Slovan Ljubljana; NAŠ TIP: 1
Obe ekipi spadata med raz-
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši (na fotografiji Alen Melnjak) bodo v Mariboru lovili pomembno zmago.
očaranji prvenstva. Slabi rezultati in odnosi so Celjane stali menjave trenerja Zvonimirja Serdarušica. S tem v Celju niso rešili problema. Največji problem slovenskega in celjskega rokometa predstavlja Uroš Zorman. Brez njega bi bilo vsepovsod lažje, na reprezentančnem in na klubskem področju. Zmaga Celja.
Ribnica Riko hiše -Škofja Loka; NAŠ TIP: 2
Derbi 9. kroga. Zanimivo bo videti, kako bodo visoki in počasni Ribničani zaustavljali nalete mladih ter hitrih Ško-fjeločanov. Izkušnje proti ne-izkušnjam. Le v tem primeru dajemo prednost Ribničanom. Obeta se zelo izenačena tek-
Šmartno - Gorenje Velenje; NAŠ TIP: 2
S tem, kar je Šmartno prikazalo v Ormožu, je obsojeno na
Rokomet • Mlajše selekcije
Mladinci - 2. liga -vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 26:36 (12:16), Drava Ptuj - Arcont Radgona 33:27 (20:13), Maribor Branik - Rudar 28:26 (13:12).
1.	MARIBOR BRANIK 3 2 10 5
2.	ARCONTRADGONA 3 2 0 1 4
3.	DRAVA PTUJ 3 1113
4.	DOL TKI HRASTNIK 3 1113
5.	RUDAR	3 1113
6.	VELIKA NEDELJA 3 0 0 3 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DOL TKI HRASTNIK 26:36 (12:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL ORMOŽ: Nejc Pfeifer, Erik Sok 1, Peter Zorec4, Urban Horvat 1, Aleš Bezjak 6, Kristjan Prapotnik 4, Domen Lorenčič, Marcel Meško 4, Matej Moravec, Matic Pfeifer, Tadej Kaučič 6, Žan Prejac, Denis Repec, Tomaž Lazar. Trener: Davorin Kova-čec.
Kadeti - vzhod
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 25:32 (14:16), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško 29:30 (13:17), Gorenje - Maribor Branik 44:33 (28:14).
1.	GORENJE	7 6 0 1 12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 7 6 0 1 12
izpad iz 1. SRL. To bo za Velenj-čane lažji trening. Verjetno bo trener Branko Tamše celo imel priložnost spočiti svoje igralce
pred zanimivimi evropskimi tekmami in pred sredinem der-biju s Celjem.
Uroš Krstič
1. A SRL (ž):
obeta se nova izenačena tekma
Ptujske rokometašice se bodo v soboto v Velenju pomerile z domačo ekipo Veplasa. Po tem ko so v zadnjih srečanjih doma slavile predvsem po zaslugi boljših drugih polčasov, se podobno težko in izenačeno srečanje pričakuje tudi v Šaleški dolini. Ptujski strateg Nikola Bistrovič je opravil analizo gostujoče ekipe, za katero pravi da je zelo izkušena, poleg tega pa gre prav gotovo za eno izmed najbolj borbenih ekip v ligi. Zato bodo tudi rokometašice Mercator Tenzorja morale na igrišču vrniti z enako mero, sicer se jim nebo pisalo dobro. Sicer pa so Ptujčanke z Veplasom že igrale v pripravah, rezultat pa je bil +4 za Velenjčanke. Vsaka tekma je poglavje zase in v gostujočem taboru upajo, da bodo s pametno in srčno igro, ki so jo pokazali na zadnjih preizkušnjah, lahko prišli do ugodnega izida. Razveseljivo je tudi spoznanje, da se po daljši odsotnosti počasi, a zanesljivo vrača Stela Mateša, ki pa na preostalih dveh preizkušnjah (po tekmi z Veplasom na Ptuj prihaja še Žalec) do dvomesečnega reprezentančnega premora še ne bo zaigrala.
TP
3.	SLOVENJ GRADEC 6	5	0 1	10
4.	DRAVA PTUJ 6	3	0 3	6
5.	JERUZALEM ORMOŽ 7	2	0 5	4
6.	HIB LIBENAU 5	0	0 5	0
7.	MARIBOR BRANIK 6	0	0 6	0
Starejši dečki A
REZULTATI 8. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec 32:31 (17:21), Drava Ptuj - Celje Pivovarna Laško 26:36 (6:25), Gorenje - Maribor Branik 33:23 (15:11).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	8	0	0 16
2.	MOŠKANJCI - GOR.	8	6	1	1 13
3.	VELIKA NEDELJA	7	4	0	3	8
4.	MARIBOR BRANIK	8	3	2	3	8
5.	GORENJE	8	3	1	4	7
6.	SLOVENJ GRADEC	7	2	1	4	5
7.	DRAVAPTUJ	7	1	1	5	3
8.	ARCONT RADGONA	7	0	0	7	0
Starejši dečki B: šest v vrsto
JERUZALEM GORIŠNICA - V. NEDELJA 40:19 (20:10)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Ozmec 1, Šandor 2, Zagoršek, Bezjak 3 (1), Lukman 2, Vesenjak 6, Kociper 4, Geč 2 (1), Kralj 2, Tement 6, Štumberger 3, To-polovec 9 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor
Združena ekipa Jeruzalema in Gorišnice je v šesti tekmi zabeležila še šesto zmago. Vprašanje zmago-
valca je bilo rešeno že v 1. polčasu. V soboto 13. novembra ob 12.30 uri Jeruzalemčke čaka gostovanje na derbiju v Celju.
Mlajši dečki B: sedem v vrsto
GORIŠNICA - JERUZALEM A 8:43 (4:19)
JERUZALEM. Korpič Lesjak, Riz-man; Šoštarič 9, M. Hebar 10, Zi-darič 6 (3), L. Voršič 2, Niedorfer 7, Petek 2 (1), Kozel 3 (1), Voljč 3 (1), Jovanovič 1. Trenerja: Iztok Luskovič in Nejc Havlas
Po odličnih predstavah na Madžarskem so ormoški letniki 1999 zmleli še ekipo Gorišnice. Med strelce so se vpisali vsi igralci. V soboto 13. novembra ob 11.00 uri Jeruzalem A gosti ekipo Slovenj Gradca; B ekipa
odhaja v soboto 13. 11. ob 16.00 uri na gostovanje k Veliki Nedelji.
Mlajše deklice
1.	ŽALEC	3	3	0	0	6
2.	MER. TENZOR PTUJ 3	3	0	0	6
3.	CELJE C. MESNINE 4	3	0	1	6
4.	ZAGORJE GEN 4	3	0	1	6
5.RAČE	4 2 0 2 4
6.	BREŽICE	2 0 0 2 0
7.	VEPLAS VELENJE 4 0 0 4 0
8.	MILLENNIUM 4 0 0 4 -1
ŽRK MILLENNIUM - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 11:25 (4:13) ŽRK MERCATOR TENZOR: Ku-
kovec, Ambrož 5, Kopold 6, Lah 2, Čagran L. 2, Čagran S. 5, Pivko 1, Puž 2, Širec T., Širec L. , Bedrač 1, Lampert 1.
dk, ku, tp
Starejše deklice ZRK Ptuj odlične 2. na Madžarskem
V soboto in nedeljo so se starejše deklice iz Ptuja udeležile turnirja na Madžarskem za generacije 1996 in mlajše. Ptujčanke se nastopile z eno samo igralko letnice 1996, ostale so bile mlajše (1997, 1998), kljub temu pa so zasedle odlično 2. mesto. Igrale so proti 4 ekipam iz Madžarske in eno iz Avstrije. Dekleta so trikrat zmagale in dvakrat izgubile, predvsem pa si bodo zapomnile zadnjo tekmo proti Avstrijkam. To je bila namreč avstrijska reprezentanca generacije 1996, ki je bila do tedaj še neporažena in je tudi dosegla 1. mesto na turnirju. Ptujčanke so igrale odlično in zasluženo slavile zmago za en gol. Vsi skupaj pa se zahvaljujejo klubu ter staršem za podporo. Dekleta sedaj ponovno čaka ligaški del tekmovanja.
tp
Rokomet • 2. SRL - vzhod
Nova zmaga za Dravaše?
Po visoki in povsem zasluženi zmagi v Brežicah v prejšnjem krogu rokometaši Drave na domačem parketu v petek pričakujejo ekipo Ar-conta iz Radgone. To je moštvo, s katerim so se Ptujčani v zadnjem času pomerili večkrat; nazadnje letos dvakrat v pripravah - obe srečanji so dobili. Vsekakor tudi v 6. prvenstvenem krogu domačini pričakujejo zmago, vendar pa pot do nje nikakor ne bo lahka. Gostje namreč ne igrajo slabo, med drugim so v 1. krogu presenetili tudi Moškanj-ce-Gorišnico, tako da v nobe-
nem primeru ne gre za naivno ekipo. Tudi sicer se ekipi dobro poznata, skrivnosti med njima praktično ni, tako da se obeta negotov obračun. V RK Drava pozivajo tudi gledalce da jih podprejo v čim večjem številu, saj je za mlado ekipo zelo pomembna pozitivna energija s tribun, in to ne le staršev, ampak tudi širše javnosti. Večjih težav ptujski strateg Milan Baklan nima; lažjo poškodbo mišice je utrpel le izkušeni Robert Bezjak, ki pa bo prav gotovo nared za obračun z Radgono.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na fotografiji Matej Bračič) bodo v petek, 12. 11., v dvorani Ljudski vrt gostili ekipo Arcont Radgone.
Kikboks • Zagorje 2010
Sedem kolajn za Ptujčane
V Zagorju je v soboto, 6. 11., potekal 27. tradicionalni mednarodni turnir v semi in light kontaktu ter glasbenih formah, na katerem je letos sodelovalo 385 tekmovalcev iz 9 držav.
Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat nastopali z 11 tekmovalci in osvojili 3 druga mesta in 4 tretja mesta.
Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj:
Drugo mesto so osvojili:
-	Vito Čurin (mladinci do 57 kg)
-	Sabina Kolednik (članice do 60 kg)
-	Tadej Valenko (člani do 63
kg)
Tretje mesto so osvojili:
-	Adriana Korez (mladinke do 55 kg in do 60 kg)
-	Luka Vindiš (mladinci nad 69 kg)
-	Adriana Korez (članice do 55 kg)
Sedaj čaka člane ptujskega kluba še zadnji turnir medobčinskega prvenstva, po katerem bodo razglasili medobčinske prvake za leto 2010. Prva ekipa Ptuja pa bo še letos decembra nastopila na mednarodnem turnirju Croatia Open na Reki.
Franc Slodnjak
Ekipa KBV Ptuj v Zagorju
Foto: Franc Slodnjak
Futsal . Liga U-21
REZULTATI 4. KROGA: ABA Roletarstvo PTUJ - KMN Slovenske Gorice 1:4 (0:2), Weber - Sevnica 8:4 (2:3), Litija - Ratitovec 5:2 (3:0).
VRSTNI RED: Viktorbit e-blagajna 9, Dobovec Trgovine Jager, Weber, Litija In KMN Slovenske gorice 6, Aba roletarstvo Ptuj 3, Ratitovec in Sevnica 1 točko. ABA ROLETARSTVO PTUJ - KMN SLOVENSKE GORICE 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Rožmarin (5), 0:2 Gobec (20), 0:3 Arzenšek (25), 1:3 Čuš (26), 1:4 Čuš (32. avtogol)
ABA ROLETRASTVO PTUJ: Samo Potočnik, Matej Svržnjak, Primož Petek, Davorin Bratušek, Boštjan Petrovič, Rok Stater, Davor Čuš, Tadej Toplak, David Arnuš, Tok Kovačec. Trener: Boštjan Kupčič.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 3. SNTL (m)
Blizu druge zmage
Namiznoteniški igralci iz Cirkovc so v soboto po dolgem času ponovno zaigrali doma in potihoma pričakovali svojo drugo zmago. Zelo blizu so bili na drugem sobotnem srečanju priti Vesni iz Zaloga, žal pa Robertu Krnjaku ni uspelo v zadnji partiji tega dvoboja zmagati in je tesno in dokaj nesrečno izgubil. REZULTATI 5. ROGA: Logatec
-	Iskra Avtoelektrika 5:4, Preserje
-	Royal Becah Škofja Loka 3:5, Vrhnika - Križe 1:5, Žogica Radgona II.-Krka II.1:5, Radlje - Hrastnik 2:5, Ljutomer - Vesna 5:3, Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan 1:5, Preserje - Križe 2:5, Vrhnika - Royal Beach Škofja Loka 2:5, Žogica Radgona II.-Hrastnik 3:5, Radlje - Krka II. 3:5, Ljutomer - Kajuh Slovan 5:2, Šternmatik Cirkovce - Vesna Zalog 4:5.
1.	KRKA II.	9 8 1 16
2.	KRIŽE	9 8 1 16
3.	ISKRA AVTELEKTRIKA 9 7 2 14
Karate-do
4. PRESERJE	10	7	3	14
5. LOGATEC	9	6	3	12
6. LJUTOMER	9	6	3	12
7. KAJUH SLOVAN	10	6	4	12
8. RADLJE	9	4	5	8
9. VESNA ZALOG	9	4	5	8
10. HRASTNIK	9	4	5	8
11. ŽOGICA RADGONA II.	9	2	7	4
12. ROYALBEACH	9	2	7	4
13. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 9		1	8	2
14. VRHNIKA	10	0	10	0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - KAJUH SLOVAN 1:5
Krnjak - Najdič 0:3, Slaček - Lati-novič 3:0, Šilak - Stankovič 0:3, Slaček - Najdič 2:3, Krnjak - Stankovič 0:3, Šilak - Latinovič 0:3
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - VESNA ZALOG 4:5
Krnjak - Peterka 3:0, Slaček - Ve-har 3:0, Šolak - Kralj 0:3, Slaček -Peterka 2:3, Krnjak - Kralj 0:3, Šilak
-	Vehar 3:2, Slaček - Kralj 0:3, Šilak
-	Peterka 3:0, Krnjak - Vehar 2:3
Danilo Klajnšek
Sestri Valenko zmagali v Rogaški Slatini
V nedeljo, 7. novembra, so mladi karateisti Karate-do kluba zelo uspešno nastopili na 11. pokalu občine Rogaška Slatina. Tinka in Ela Valenko ter Oscar in Krištof Križanec so se pomerili s svojimi vrstniki v katah in borbah ter dosegli izjemen ekipni uspeh. V katah sta v svojih kategorija Ela in Tinka Valenko zmagali, Oscar je osvojil drugo, Krištof Križanec pa tretje mesto. V borbah je Oscar Križanec v kategoriji dečki -40 kg zasedel drugo mesto, Tinka Valenko pa v kategoriji deklice +40 kg tretje mesto. Oba sta v borbah začela tekmovati šele to sezono, zato sta bila uspeha še toliko bolj vesela.
jk
Košarka • Projekt EP 2013
Delegacija FIBA Europe zadovoljna z videnim
Kot je znano, je Slovenija po odpovedi kandidatur Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Češke ter Nemčije ostala edina kandidatka za izvedbo evropskega košarkarskega prvenstva 2013. Mednarodna košarkarske zveza naj bi svojo odločitev sporočila 5. decembra.
V ponedeljek, 8. novembra, je v Slovenijo pripotovala štiričlanska komisija FIBA Europe, ki si je v sklopu kandidature za Euroba-sket 2013 ogledala nastanitvene kapacitete v vseh petih mestih, kandidatih za gostitelje EP ter dvorane za tekme in treninge. Komisija bo v Sloveniji ostala do petka, ko se bo vrnila v München, kjer ima FIBA Europe svoje prostore.
Štiričlanska komisija, ki jo sestavljajo Richard Stokes, Monika Puchner, Valts Miltovics in Sebastian Montag, si je v ponedeljek ogledala Maribor, v torek dopoldne Ptuj, popoldan pa je sledil obisk Celja ter Laškega. V sredo so obiskali Novo mesto, v četrtek pa še Ljubljano.
Torkov sestanek na Ptuju je minil v delovnem vzdušju, evropski delegati pa so si v spremstvu gostiteljev in predstavnikov KZS ogledali nastavitvene kapacitete v hotelih Primus, Mitra in Park ter novi športni center Campus, kjer bi udeleženci lahko vadili. Ob tem so se seznanili še z načrti za gradnjo nove športne dvorane s kapaciteto 5 tisoč sedežev
Foto: Črtomir Goznik
Delegacijo FIBA Europe je v hotelu Primus sprejel tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan (levo), ob njem je Iztok Rems, generalni sekretar KZS.
(na pomožnem igrišču ptujskega Mestnega stadiona), za katero je bil na mestnem svetu predlani že potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), na javnem razpisu pa zanjo pridobljenih 2,5 milijona evrov evropskih in državnih sredstev.
Udeleženci pogovorov so potrdili, da so bili delegati FIBE zadovoljni z videnim, obenem pa vsi upajo, da bosta slovenska vlada in KZS storili vse, da bi do organizacije EP v Sloveniji dejansko prišlo.
Jm, sta
Pahor zadržan do projekta EP 2013
Slovenki premier Borut Pahor je v izjavi za medije odgovoril na vprašanje v zvezi z organizacijo evropskega košarkarskega prvenstva 2013 v Sloveniji. Pahor je osebno zadržan do tega projekta. Dejal je, da mora vlada do 19. novembra sprejeti odločitev, ali bo krila stroške za kotizacijo v višini 6,5 milijonov evrov za izvedbo EP, vendar pa nad idejo sam ni preveč zagret, saj Slovenijo v prihodnjih letih čakata dva zahtevna projekta, Evropska prestolnica kulture ter Univerzijada 2013. »Vlada se želi izogniti vsem ne nujnim izdatkom v času, ko mora izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela. Zato sem osebno zadržan do tega projekta,« pravi Pahor.
Fiba zmanjšala posebno pristojbino s prvotnih 8 na 6,5 milijona evrov
V ponedeljek so se po dogovoru s sestanka med predsednikom Pahorjem in delegacijo KZS v Munchnu sestali predstavnik Vlade RS Da-rijan Košir, sicer direktor urada vlade za komuniciranje, predstavnika KZS Iztok Rems in Matej Avanzo ter generalni sekretar FIBA Europe Nar Zanolin. Po trdih pogajanjih sta zagotovljeni dve finančni ugodnosti, in sicer posebna pristojbina za EP 2013, ki jo mora slovenska vlada nakazati FIBA Europe, je s prvotnih 8 zmanjšana na 6,5 milijona evrov, ob tem pa je prišlo tudi do dogovora, da se znesek namesto v štirih plača v šestih letih.
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je na torkovem sestanku poudaril, da projekt EP 2013 tako on kot MŠŠ podpirata, saj je Slovenija košarkarska država, ki si na čelu z izjemnimi navijači veledogodek, kot je EP, nedvomno zasluži. Hkrati je minister dodal, da od KZS pričakuje, da bo pokrila stroške celotne organizacije prvenstva stare celine, ki se ocenjujejo na 7,5 milijona evrov, ter da skupaj z mestnimi občinami, ki načrtujejo gradnjo novih dvoran, do začetka naslednjega tedna pripravi natančno analizo finančne konstrukcije investicij.
KZS se je še enkrat zavezala, da bo na svoja pleča tako prevzela stroške organizacije, katerih največje deleže bodo imeli namestitev vseh udeležencev EP 2013, televizijska produkcija za 90 tekem, varovanje, priprava celotnega dogodka, zagotovitev delovne sile in množice prostovoljcev, ob tem pa omenjenih 7,5 milijona evrov stroškov organizacije pokrila s prodajo vstopnic in marketinškimi aktivnostmi.
Odločitev bo na podlagi dodatnih dokumentov, ki jih bo pripravila KZS, na seji vlade, ki bo 18. novembra, predstavilo ministrstvo za šolstvo in šport, nato pa bo slovenska vlada sprejela odločitev o tem, ali bo EP 2013 v Sloveniji podprla.
i
Strelstvo • Pokal občine Gorenja vas-Pojane
Ptujčani naredili zamenjavo v ekipi in zmagali
Pretekli vikend so strelci iz strelskega društva Gorenja vas pripravili vedno dobro obiskano dvodnevno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo za Pokal občine Gorenja vas-Poljane ter Rž-kov memorial in Pokal Marmor Hotavlje. Čeprav so omenjena tekmovanja v preteklih letih služila kot testna tekmovanja pred začetkom uradnega dela strelske sezone, ki se začne s prvim turnirjem državne lige, so strelci izkoristili dolg premor med dvema turnirjema lige in pred njenim nadaljevanjem v bližnjih Železnikih preizkusili svojo pripravljenost.
Preizkus med strelci s pištolo je najbolje prestala Ptujčan-ka Majda Raušl, ki je v veliki »moški« seriji na 60 strelov s 571 krogi dosegla drugi najboljši rezultat med 49 kvali-fikanti, nato pa še dodatno pospešila v finalu, kjer si je na koncu z najboljšimi 99,3 krogi pokorila vso konkurenco in zmagala. Njena zmaga pa ni bila tako lahkotna, kot je to mogoče razbrati iz tega uvo-
dnega dela, temveč smo v finalu spremljali tesen obračun med kasnejšo zmagovalko in drugouvrščenim Boštjanom Simoničem iz SD Jože Keren-čič, ki je vodil po rednem delu s krogom prednosti, na koncu pa popustil z zadnjima dvema streloma, ko se mu je zatresla roka in je zadel dve osmici, na drugi strani pa si je Raušlova z dvema dobrima deveticama
pristreljala svojo prvo zmago v letošnji sezoni. Med finaliste so se uvrstili še vedno neugodni in izkušeni Tkalec, Ljubič in Vidmar, trenutno daleč najboljši mladinec v Sloveniji, Rožle Repič iz Kamnika, je pripravil prvovrstno presenečenje in osvojil visoko 6. mesto v članski konkurenci, v finalu pa sta nastopila še Hodžic iz Izole in S. Simonič iz Miklav-
ža, ki pa zaradi prevelikega zaostanka po kvalifikacijah in kljub dobremu streljanju v finalu nista mogla računati na višjo uvrstitev, saj so bile razlike že prevelike. Prav slednja dva pa sta zelo trepetala za uvrstitev v finale, saj sta tudi Rok Pučko iz Juršincev na 9. in Ptujčan Robert Šimenko na 10. mestu dosegla enak rezultat, kar vsi štirje strelci pa so bili po zadnji seriji s 96 krogi povsem poravnani, tako da smo dva finalista dobili šele po boljši predzadnji seriji, s 94 in 93 krogi. Dobro sta v Gorenji vasi nastopala tudi tretji Ptuj-čan Zlalko Kostanjevec in Juršinčan Ludvik Pšajd, ki sta s 561 krogi osvojila 12. in 13. mesto, 16. Mirko Moleh 556, 19. Aleksander Ciglarič, 20. Staša Simonič, oba s 554 krogi, 34. Mateja Pešakovic 528 krogov. V ekipni razvrstitvi so lepo zmago s 1694 krogi dosegli ptujski strelci, ki so po poškodbi njihovega najboljšega člana Matija Potočnika, v ekipo uvrstili Roberta Šimenka in zadeli v polno. Če se spomni-
mo lanskih ekipnih rezultatov, bi Ptujčani že takrat lahko slavili, če bi pravilno sestavili ekipo, vendar tudi to je sestavni del športa. S 6 krogi zaostanka je favorizirana ekipa SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, pri kateri je s skromnim nastopom, razočaral njihov motor ekipe Aleksander Ciglarič, osvojila 2. mesto, tretje mesto so osvojili Brežičani s 1684 krogi, pred strelci iz Rečice in Juršincev s 1679 in 1678 krogi na 5. in 6. mestu.
V absolutni kategoriji standardne zračne puške je zmagal Grosupeljčan Željko Moiče-vic s 592 krogi v kvalifikacijah in »hudim« finalom s 104,8 krogi. Z drugim mestom s 591 krogi in finalom 103,2 je še nekako stik z zmagovalcem držal Grega Potočnik iz Radovljice, velika razlika pa je že nastala med tretjeuvrščeno Živo Dvoršak s 588 krogi in finalom 99,1 in četrtouvrščeno Kajo Repič iz Kamnika s 583 krogi in finalom 101,1 na 4. mestu. Preostali štirje finalisti so bili precej izenačeni, v finalu pa je streljal tudi Tadej Horvat iz SD TS Ormož, kjer je 582 krogom iz kvalifikacij dodal še 100,1 krog in osvojil 8. mesto. Za ekipo Tovarne sladkorja Ormož, ki je osvojila 4. mesto sta nastopila
še Boris Hergula s 571 krogi na 15. mestu in Barbara Mu-hič s 555 krogi na 20. mestu.
Že ta konec tedna se bodo naši strelci iz Spodnjega Po-dravja pomerili v 4. krogu mednarodne First lige v Za-laegerszegu na Madžarskem, nastopili bodo tudi v 2. krogu 2. DL s puško in pištolo, v naslednjem vikendu pa sledi še nastop na 2. turnirju 1. A in 1. B državne lige v Železnikih.
Simeon Gonc
Končne uvrstitve posameznikov po finalu:
1.	Majda Raušl, Ptuj	571 + 99,3 = 670,3
2.	Boštjan Simonič, J. Ker.	572 + 97,0 = 669,0
3.	Cvetko Ljubič, Konjice	569 + 95,8 = 664,8
4.	Peter Tkalec, Rečica	567 + 97,2 = 664,2
5.	Srečko Vidmar, Brežice	570 + 93,9 = 663,9
6.	Rožle Repič, Kamnik	565 + 97,4 = 662,4
7.	Emerik Hodžic, Izola	562 + 99,3 = 661,3
8.	Simon Simonič, J. Ker.	562 + 98,3 = 660,3
Ekipna razvrstitev:
1 SK PTUJ	1694
2.	SD JOŽETA KERENČIČA	1688
3.	SK BREŽICE	1684
4.	SD DUŠANA POŽENELA	1679
5.	SD JURŠINCI	1678
6.	SD KAMNIK	1649
7.	SD GROSUPLJE	1633
8.	SD KOPAČEVINA	1626
9.	SD ŽELEZNIKI	1609
10.	SD GORENJA VAS	1597
Futsal • Osmina finala slovenskega pokala
Športni napovednik
S prvoligaši zdržali le en polčas ...
v II
Aba roletarstvo Ptuj - Casino Safir 2:9 (2:3)
STRELCI: 0:1 Mihelič (3), 1:1 Svržnjak (9), 1:2 Mihelič (11), 2:2 Belšak (17), 2:3 Mihelič (17), 2:4 Korada (25), 2:5 Kurtič (27), 2:6 Kurtič (35), 2:7 Svržnjak (37. avtogol), 2:8 Stjepanovič (39), 2:9 Stjepanovič (39)
ABA ROLETRSTVO PTUJ: Denis Potočnik, Jani Belšak, Boštjan Kup-čič, Matej Svržnjak, Primož Petek, Gregor Miklašič, Davorin Bratušek, Boštjan Petrovič, Uroš Simonič, Rok Stater, Primož Trop. Trener: Boštjan Kupčič.
V	osmini finala pokalnega tekmovanja NZ Slovenije v futsalu je sodelovala tudi ptujska ekipa, ki s člansko ekipo letos sicer ne tekmuje v tekmovanjih NZS Slovenije. Pravico nastopa so si Ptujčani pridobili lani, ko so si priigrali obstanek med prvoligaši. Ekipa Aba roletarstva je nastopila z ekipo U-21, ki so jim dodali nekaj igralcev, ki so lani nastopali za člansko ekipo (Boštjan Kupčič, Jani Belšak in Gregor Miklašič; na klopi je bil tudi vratar Trop, a ni vstopil v igro).
V	petek so tako v dvorani Ljudski vrt gostili Casino Safir iz Sežane, ki trenutno zaseda 5. mesto v 1. ligi. Ptujski nogometaši so se favoritom dobro upirali predvsem v prvem polčasu, ko so uspeli dvakrat izenačiti (zadela sta Svržnjak in Belšak), gostje pa so si do odhoda na odmor vseeno priigrali minimalno prednost.

■ ■PJSmi
■I BBS
nur tjésMÉÍH^ ; w3fci
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Aba roletarstva Ptuj je v osmini finala pokalnega tekmovanja igrala s Casino Safirjem.
V drugem polčasu so Sežanci unovčili boljšo fizično pripravljenost, večji izbor kvalitetnih igralcev in predvsem večjo izkušenost ter dosegli prepričljivo zmago. Le-ta je glede na prikazano zagotovo previsoka, saj so si tudi Ptujčani priigrali precej priložnosti, močno pa je šepala realizacija. Domačini so imeli precej pripomb na sojenje sodniškega para Avramovič-Vuk iz Ljubljane, ki sta zares storila (pre)več napak v škodo domačinov.
Jože Mohorič
Mali nogomet • Člani
Gerečja vas najboljša tudi med člani
V četrtek, 4. 11., je v telovadnici OŠ Hajdina potekal turnir članskih ekip v malem nogometu, ki vsako leto potekalo ob praznovanju praznika občine Hajdina. V veteranski konkurenci je pred tednom na podobnem turnirju slavila ekipa Gere-čje vasi, enak dosežek pa je tokrat uspel še njihovi članski vrsti, ki jo je vodil Štefan Lukas. Najtesnejši obra-
čun sta prikazali ekipi Gerečje vasi in Hajdoš, ki so ga prvi dobili šele po streljanju najstrožjih kazni.
Rezultati finalnega dela: Gerečja vas - Hajdoše 4:4 (9:8 po šestme-trovkah), Gerečja vas - Hajdina 3:0, Hajdoše - Hajdina 3:6.
Končni vrstni red: 1. Gerečja vas 4, 2. Hajdina 3, 3. Hajdoše 1 točka.
JM
NK Gerečja vas - zmagovalec turnirja ob prazniku občine Hajdina
Priznanja najboljšim sta podelila sekretar SZ Hajdina Dejan Pa-cher (levo) in predsednik SZ Hajdina Sandi Mertelj (desno), prejeli pa so jih predstavniki NK Hajdina (Boštjan Pacher je bil tudi najboljši strelec turnirja), NK Gerečja vas in NK Hajdoše.
Nogomet • Liga U-14
1. SML
REZULTATI 12. KROGA: NS Poli Drava - CM Celje1:8, Simer šampi-on - Aluminij 1:0, Domžale - Mura 05 5:1, HIT Gorica -Nissan Ferk Ja-renina 2:0, NOGA Triglav - Maribor 1:2, NŠ R. Koren Dravograd - Bravo Publikum 0:5, Rudar Velenje - Koper 1:4, IB Interblock - Olimpija 3:5.
13.	DRAVOGRAD
14.	F. JARENINA
15.	ALUMINIJ
16.	SIMER ŠAMP.
3 4 3 3 1 5
0 2 10
14:19 12:16 8:25 6:26
1. CM CELJE	12	9	3	0	39:13	30
2. MARIBOR	12	9	2	1	33:14	29
3. IB INTERBLOCK 12		8	1	3	26:16	25
4. SIMER ŠAMP.	12	7	1	4	23:13	22
5. DOMŽALE	12	7	1	4	29:20	22
6. KOPER	12	6	3	3	29:20	21
7. HIT GORICA	12	6	3	3	24:16	21
8. NŠ POLI DRAVA 12		6	2	4	24:30	20
9. RUDAR VELENJE12		5	3	4	22:19	18
10. ALUMINIJ	12	4	3	5	25:22	15
11. B. PIBLIKUM	12	4	2	6	25:24	14
12. NOGA TRIGLAV 12		3	3	6	16:24	12
13. OLIMPIJA	12	3	2	7	18:23	11
14. MURA 05	12	3	0	9	13:33	9
15. DRAVOGRAD	12	0	2	10	6:34	2
16. F. JARENINA	12	0	1	11	6:37	1
Liga U - 14 vzhod
REZULTATI 15. KROGA: NŠ Poli Drava - Aluminij 4:3, Simer šampion - Maribor 0:4, Mozirje - Tehnostroj Veržej 1:0, Brežice - Nissan Ferk Ja-renina 0:1, Pobrežje - NŠ R. Koren Dravograd 0:2, Rudar Velenje - Ma-lečnik 3:2, Mura 05 - Dravinja 3:3, CM Celje- Železničar 16:0.
1.	MARIBOR 15 12 3 0
2.	NŠ POLI DRAVA 15 12 3
3.	CM CELJE 15 11 1
1. SKL
REZULTATI 12. KROGA: NS Poli Drava - CM Celje 1:0, Simer šampion
-	Aluminij 0:2, NŠ T. Koren Dravograd
-	Bravo Publikum 1:1, Domžale -Mura 05 6:2, NOGA Triglav - Maribor 4:1, HIT Gorica - Nissan Ferk Jareni-na 3:0, Rudar Velenje - Koper 2:0, IB Interblock - Olimpija 2:1
4.DRAVOGRAD	15
5.	FERK JARENINA	15
6.	RUDAR VELENJE 15
7.	ALUMINIJ	15
8.	POBREŽJE	15
9.	MURA 05	14
10.	DRAVINJA	15
11.	SIMER ŠAMP.	14
12.	TEH. VERŽEJ	15
13.	MALEČNIK
14.	BREŽICE
15.	MOZIRJE
16.	ŽELEZNIČAR
15 15 15 15
5 4 1 4 4 1 2 2
1 11 0 12 1 12 1 3 11 1 1 13
65:4 50:13 73:21 37:7 32:11 57:22 39:30 29:25 41:28 31:20 22:31 21:52 16:81 23:76 9:59 13:78
1. DOMŽALE 12	9	3	0	23:5	30
2. IB INTERBLOCK 12	9	1	2	32:11	28
3. RUDAR VELENJE12	6	2	4	27:18	20
4. NOGA TRIGLAV 12	6	2	4	22:18	20
5. HIT GORICA 12	6	2	4	19:15	20
6. MARIBOR 12	6	2	4	19:17	20
7. MURA 05 12	6	2	4	21:21	20
8. B. PUBLIKUM 12	4	5	3	20:12	17
9. NŠ POLI DRAVA 12	5	1	6	13:23	16
10. KOPER 12	5	0	7	19:26	15
11. OLIMPIJA 12	3	4	5	16:16	13
12. CM CELJE 12	3	4	5	14:17	13
NS POLI DRAVA - ALUMINIJ 4:3
(1:1)
STRELCI: 0:1 Brodnjak (15), 1:1 Hameršak (22), 2:1 Vrbanec (56), 3:1 Hameršak (61), 4:1 Hamer-šak (62), 4:2 N. Krajnc (68), 4:3 N. Krajnc (69)
NŠ POLI DRAVA: Šrajner, Sitar, A. Krajnc (Gager), Gale, Šoštarič (Bela), Petek, Rogina (Kovačič), Zdovc (Ma-jerič), Hameršak, Vrbanec, Brec (Šalamun). Trener: Gorazd Beranič.
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec, Leva, Novačan, Ahec (Klanjšek), Knez (N. Krajnc), Brodnjak, Hreljič, Novak, Miložič, Kirbiš. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme med ekipama NŠ Poli Drava in Aluminij U-14
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - CM Celje, Rudar Velenje - Nafta; NEDELJA 13.00: Prlmorje - Maribor; NEDELJA 14.00: Triglav - HIT Gorica; NEDELJA ob 17.00: Domžale - Olimpija.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Labod Drava - Aluminij, IB Interblock - Bela krajina, Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur; ob 15.00: Krško - Roltek Dob; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Šmartno 1928.
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Paloma - AHA EMMI Bistrica, Zreče - MU Šentjur, Malečnik - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Tehnostroj Veržej, Grad - Tromejnik G Kalamar, Čarda
-	Simer šampion, Odranci - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Mons Claudius, Carrera Optyl Ormož - Podvinci, ZAVA Gerečja vas - Koroške Gradnje, Tehno-tim Pesnica - GIC Gradnje Rogaška, Boč Poljčane - Pohorje, Šmarje pri Jelšah - Peca, Marles hiše - Šoštanj.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
13. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 14.00), Maribor -NŠ Poli Drava (v nedeljo ob 13.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
13. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (v soboto ob 12.00), Maribor -NŠ Poli Drava.
LIGA U-14 VZHOD
16. KROG: NŠ Poli Drava - Tehnostroj Veržej, Mura 05 - Aluminij -obe tekmi v soboto ob 11.00.
POKAL NZS ZA ŽENSKE
V 1. krogu pokalnega tekmovanja za ženske bodo nogometašice ženskega nogometnega kluba Dornava v nedeljo gostovale v Beltincih, kjer se bodo ob 14. pomerile z domačo ekipo Pomurje - Beltinci.
Rokomet
1. A MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 20.00), Trimo Trebnje - Krka, Celje Pivovarna Laško - Slovan, Šmartno
-	Gorenje, Cimos Koper - Slovenj Gradec, Ribnica Riko hiše - Loka.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj, Krka - Piran vrtovi Istre, Mlinotest Ajdovščina - Casino Izola.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Ajdovščina - Velika Nedelja Carrera Optyl, Sviš Pekarne Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B, Škofljica - Krško, Grosuplje -Alples Železniki, Istrabenz plini Izola - Grča Kočevje, Sevnica - Mokerc Ig.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA: Drava Ptuj - Arcont Radgona (v petek ob 19.30 v telovadnici OŠ Ljudski vrt), Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (v soboto ob 19.30), Pomurje - Radeče MIK Celje, Dobova - Brežice.
Kegljanje
2.	SLOVENKSA ŽENSKA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA: Drava Deta Center - Ceršak (v soboto ob 13.30 na kegljišču v Deta Centru), Šoštanj II. - Gašper Korotan, Litija - Rudar, Lanteks III. - Komcel.
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA: Drava Deta Center - Prepolje (v soboto ob 17.30), Lokomotiva DIXI - Nafta, Radenska II. - Gašper Korotan, Piramida -Žalec Petrol, Rile Servis - Litija.
Košarka
3. SKL vzhod (m)
Pari 4. kroga: Ruše - Terme Ptuj (sobota, 13. 11.,ob 19.00), Komenda Hram Gorjan - Posavje Podbočje, Koroška - NONA Lenart, ŠRK Koši
-	Ivančna Gorica. Prosta je ekipa Primafoto SG.
Odbojka
3. DRŽAVNA ŽENSKA LIGA - VZHOD
6. KROG: AC Prstec Ptuj - Galeja (sobota ob 17.30 v gimnazijski telovadnici)
Futsal
2. LIGA
PARI 5. KROGA: KMN Tomaž - Viktorbit eBlagajna (v petek ob 19.30 v športni dvorani Hardek v Ormožu), Nazarje Glin - Slovenske Gorice, Zavrh Selce Masind - KMN Benedikt, Kix Ajdovščina - Weber.
LIGA U-21 VZHOD
5. KROG: Dobovec Trgovine Jager - ABA Roletrstvo Ptuj (v nedeljo ob 11.00)
Danilo Klajnšek
Ivan Pučko, prvi trener Dejana Zavca
Boksal s štirimi šivi ... in zmagal!
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Pučko: »Boksar lahko z vztrajnim delom postane skoraj vsak, knockouter pa ne more postati vsak - to je dar, božji dar. Le redki ga imajo in Dejan je med njimi.«
Ring pustil v »koruzjaku«
Ivan Pučko: »Ni bilo vedno lahko, saj smo včasih tudi pozimi trenirali v neogrevanem »koruzjaku« na Bregu (sedanji Dom krajanov Breg). Najprej smo se ogreli v mali sobi, potem pa smo odšli v večjo dvorano. Ker nikoli nismo imeli dovolj cekinov, smo enkrat zamujali s plačilom najemnine za nekaj mesecev in takrat so nas izselili. Bil sem tako jezen, da sem tam pustil vso opremo, z ringom vred, in se nisem več nikoli vrnil.«
Oko za tiste,
od katerih drugi dvignejo roke
Ivan Pučko: »Posebnih zgodb iz začetkov boksa na Ptuju je veliko. Vedel sem praktično vse o teh dečkih, ne samo o Dejanu: kdo je imel kdaj kakšno punco, kdaj sta se skregala, kakšne volje je bil ... Na ta način je bilo delo z njimi dosti lažje, saj sem jim 'zlezel pod kožo'. Točno sem vedel, kdaj lahko katerega močneje obremenim in kdaj sem katerega raje pustil pri miru in ga nisem 'gnjavil'. Spomnim se tudi časov, ko je Dejan srečal Natašo: takrat sem imel v toplicah še kiosk, v katerem sta delala Dejan in Boštjan. In Nataša se je pač prišla kopat ... Bilo je pravo veselje, tako kot so te prve ljubezni. Zelo mi je všeč, da je še zmeraj tako, da sta se lepo ujela in da te stvari še dalje tako tečejo. To so zame majhna, po drugi strani pa velika zadovoljstva: eni ljudje si ustvarjajo družine, nekomu lahko pomagam pri iskanju dela, službe ... Zmeraj imam oko za tiste, od katerih drugi dvignejo roke - to zame predstavlja še dodatni motiv. Bistveno je ustvariti pozitivno klimo, prav to poskušam narediti v našem klubu. Z veseljem lahko kot zanimivost povem, da skoraj nimamo več nobenega kadilca med tekmovalci, le eden je še ostal, pa še ta razmišlja o tem, da bi odnehal. To je lažje narediti v skupini, kjer se dečki med sabo primerjajo v tekmovalnem smislu. Zakaj je lahko on boljši, če pa trenirava podobno? In tako sam pride do odgovora, da zaradi takšnih malenkosti, kot je kakšen cigaret. Niti jih ne rabim preganjati zaradi cigaret, to niti ni moj namen: sami pridejo do tega sklepa.
Imel sem več primerov, ko je bil kakšen dečko tik pred izključitvijo iz šole, pa se je našel preko boksa in potem je tudi v šoli šlo na bolje. Takšne drobne stvari mi predstavljajo veliko zadovoljstvo, mi dajejo dodatni zagon za delo. Prav zaradi tega se splača delati to, kar sam počnem. Pomeni mi več kot osvojene medalje.«
Ivan Pučko je zagotovo legenda slovenskega boksa, prvi trener sedanjega svetovnega prvaka Dejana Zavca. Temu športu ostaja še vedno zvest, trenutno ima v BK Ring približno 120 članov, ki mu dajejo posebno zadovoljstvo.
Legendarna je zgodba iz začetka Dejanove boksarske kariere, ko je želel na trening nogometa, ker pa je ta odpadel, se je ustavil pred boksarsko dvorano in ... Nadaljevanje je spisalo eno najlepših in najbolj epskih zgodb v vsej športni zgodovini Slovenije. Kako pa se vi spomnite teh začetkov?
Ivan Pučko: »V vsej zgodbi je bilo res veliko naključja, saj je Dejan očitno iskal nek kraj, kjer bi se lahko priključil treningom. Opazil sem ga, tako kot še veliko drugih, ki so kazali interes za šport in tako se je začelo. Redno je hodil na treninge in takoj sem vedel, da potrebuje le še delček moje pozornosti. Uspelo mi ga je dokončno »zastrupiti« z boksom, kmalu se je spoprijateljil z ostalimi fanti, posebej z Boštjanom Kerinom. Spomnim se, da smo takrat prvo leto imeli še poletni odmor, ko ni bilo treningov. V tem času sta si Dejan in Boštjan pri slednjem doma iz stare kripe od tovornjaka pod brajdami naredila ring in trenirala, da se je kar bliskalo.«
Jeseni pa je bil ponovno pri vas na treningih.
Ivan Pučko: »Ja, kar kmalu je bilo na vrsti tudi državno prvenstvo. Mislim, da sta bila takrat oba z Boštjanom v isti kategoriji, menda do 60 ali 64 kg, Dejan pa je zmagal. Razlika med njima se je kasneje začela večati. Vsak nov boksar ponavadi potrebuje vsaj leto ali dve uvajalne dobe, da ujame ritem dela, Dejanu je to uspelo zelo hitro, predvsem
Gneča na vrhu
Osmi krog ptujske podjetniške lige je prinesel nekaj zelo zanimivih obračunov in tudi nekaj presenečenj. Derbi kroga sta odigrali ekipi Saške bara in VGP Drava, minimalno zmago in točkovno izenačenje na vrhu pa so slavili slednji. Tretja ekipa, ki se je poravnala z omenjenima na vrhu, je MO Ptuj, ki je ugnala DaMoSS. Presenetila je tudi ekipa MP Ptuj, ki je remizirala s Tamesom. Le-ta ima še tekmo manj, tako da se lahko vrstni red pri vrhu še bolj zgosti. V peterici vodilnih je tudi ekipa Radia-Tednika, ki je tesno ugnala PSS.
Med posamezniki sta bila v tem krogu znova najboljša Branko Ke-lenc in Črtomir Goznik, ki sta v obratnem vrstnem redu na vrhu tudi v skupnem seštevku.
Rezultati 8. kroga: Mestna občina Ptuj - DaMoSS 6:2, MP Ptuj - Tames 4:4, Čisto mesto Ptuj - Talum 3:5, VGP Drava - Saška bar 5:3, Garant zavarovanje - Ilkos Candles 0:8, Elektro Maribor - GAMA gradnje 7:1, PSS - Radio-Tednik Ptuj 3:5.
1.	VGP DRAVA	8	2632	47	163,3
2.	MESTNA OBČ. PTUJ	8	2506	47	161,1
3.	SAŠKA BAR	8	2561	47	161,1
4.	RADIO-TEDNIK PTUJ	8	2594	44	162,4
5.	TAMES	7	2573	43	164,1
6.	ČISTO MESTO PTUJ	8	2364	34	152,5
7.	ILKOS CANDLES	8	2295	34	152,1
8.	PSS	8	2331	31 150,8
9.	ELEKTRO MARIBOR	8	2170	31 145,0
10.	DAMOSS 8 2252 28 134,9
zaradi njegovega strahovitega udarca - tekmece je začel kar hitro 'rušiti'. Ko je postal državni prvak, sem ga hitro začel prijavljati tudi na tekmovanja v tujini. Spomnim se prvega evropskega prvenstva, kamor ga v osnovi nisem peljal zaradi rezultata, ampak zaradi drugih stvari: da je občutil vzdušje, ki ga s sabo prinašajo dobro organizirane boksarske prireditve, in da je nabiral tekmovalne izkušnje - to je bila investicija v prihodnost. Ker je bil v Sloveniji hitro suveren, smo iskali prireditve, kjer bi se meril z močnimi tujci. V Kranju smo imeli enkrat vse dogovorjeno za dvoboj s hrvaškim prvakom Jurmanom, nekaj dni pred tem pa si je Dejan poškodoval glavo na zadnji strani, dobil je štiri šive; to se je zgodilo v četrtek, v soboto pa je bil dvoboj. Seveda je želel boksati, brez razmišljanja. Že v prvi rundi je počil en
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 756, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 729, 3. Robert Šegula (Tames) 710, 4. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) in Franc Malek (VGP Drava) 691, 6. Marjan Varvoda (MO Ptuj), Zvonko Čerček (MP Ptuj d.o.o.) in Jernej Sagadin (Ilkos Candles) vsi 682, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 666, 10. Robert Kurež (Saška bar) 659.
11.	MP PTUJ D.O.O. 8 2495 27 149,3
12.	TALUM	7 2566 23 149,7
13.	GAMA GRADNJE 8 1849 4 114,9
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 183,7,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 183,2,
3.	Marjan Varvoda (MO Ptuj) 177,6,
4.	Robert Šegula (Tames) 173,1,
5.	Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 171,3, 6. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 171,2, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj d.o.o.) 168,8, 8. Mitja Šegula (Tames) 166,8, 9. Darko Ferlinc (Talum) 165,8, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 164,4.
Pari 9. kroga: ponedeljek, 15. 11., ob 19.00: VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, DaMoSS - Tames, Garant zavarovanje - Talum, MP Ptuj -Saška bar; torek, 16. 11., ob 19.00: Čisto mesto Ptuj - GAMA gradnje, Ilkos Candles - Mestna občina Ptuj, Elektro Maribor - PSS.
JM
šiv, v drugi rundi drugi ... Ob vsakem odmoru sem brisal kri, sodnik pa je spraševal, kaj se dogaja. Rekel sem mu, da mu je počil nekakšen tvor, pa mu malo teče kri. Dejan je boksal do konca in zmagal ta dvoboj. Ko pa sem mu na koncu snel zaščitno čelado, se je kri kar ulila. Takoj sem ga odpeljal v bolnico na novo šivanje .«
Se je Dejan že takrat razlikoval od sotekmovalcev?
Ivan Pučko: »Razlikoval se je po tem, da je imel jasno vizijo, da želi v boksu nekaj doseči. Mlade fante sem vedno vzpodbujal k iskanju ciljev, proti katerim bodo šli. Jaz kot trener ne morem nič narediti, če boksar nima svojih ciljev: če jih
Največji klubski uspeh doslej
V Bowling centru Strike v Mariboru je 6. in 7. novembra potekalo državno prvenstvo peterk za moške, ki se ga je udeležilo 12 ekip, med njimi tudi ekipa Bowling kluba Ptuj. Le-ta je v kvalifikacijah s 5394 podrtimi keglji (179,8 keglja na igro) dosegla 2. najboljši rezultat in si s tem priborila možnost za uvrstitev v finale. V polfinalnem dvoboju so Ptujčani morali priznati premoč eki-
ima, potem lahko pomagam.«
Omenili ste še ta izjemen udarec, ki ga ima Dejan.
Ivan Pučko: »Boksar lahko z vztrajnim delom postane skoraj vsak, knockouter pa ne more postati vsak - to je dar, božji dar. Le redki ga imajo in Dejan je med njimi. V svoj udarec usmeri vse sile in pri tem je res izjemen. Jaz sem precej gradil na tem in poskušal nadgrajevati ta njegov udarec. Ko je začel profesionalno kariero, so trenerji več pozornosti usmerjali v njegovo tehniko; ne morem soditi, ali je bilo to prav ali ne, vsekakor pa bi jaz poskušal še bolj izkoristiti to njegovo naravno danost. Gre za nekaj podobnega, kot je gol-
pi EPIC 1 iz Postojne, ki jih je premagala z rezultatom 930:850. Ptujčani v sestavi Bojan Klarič (igral le v kvalifikacijah), Sebastjan Kotnik, Jani Kramar, Samo Stanek, Ivan Švarc in Andrej Vaš so osvojili končno tretje mesto in s tem prvič v triletni zgodovini Bowling kluba Ptuj osvojili medaljo na državnih prvenstvih. Naslov državnega prvaka v peterkah so osvojili domačini iz Bowling kluba Piramida, ki so prepričljivo vodili že po kvalifikacijah.
ČG
geter v fuzbalu: vsak ga lahko igra, tisti prvinski občutek za dosego golov pa imajo le redki in zato so tako cenjeni.«
Nihče ni upal pomisliti na 'kuhinjo'
Ta svoj izjemni udarec je najbolje izkoristil v Jo-hannesburgu, proti Isaacu Hlatshwayu.
Ivan Pučko: »Pred tem dvobojem sem bil prepričan, da bo zmagal. Dopoldan, preden so odpotovali v Južno Afriko, sem se pogovarjal z njim in ga vprašal, kaj pričakuje. Rekel je, da bo dal vse od sebe. Izraz na obrazu ob tem pa je povedal več kot tisoč besed: ena sama odločnost. Izjemno si je želel izkoristiti ponujeno priložnost. Tak dvoboj se lahko konča samo s K. O., ker pa Dejan nikoli doslej ni bil v K. O., je lahko sledilo samo eno - zmaga. Nikoli doslej še ni bil v položaju, da bi bil knockoutiran, saj ima izjemen občutek po samoohranitvi. Tekmeci gredo težko preko tega; doslej se še ni našel takšen, ki bi bil toliko boljši od njega, da bi ga lahko zamajal.«
Je v svetovnem vrhu sploh kakšen, ki bi lahko Dejana zamajal?
Ivan Pučko: »Težko rečem, saj je vrh izjemen. To, kar bomo sedaj videli v Ameriki (dvoboj Pacquiao - Margari-tho, op. a.) - ta vrh je nabrušen '500 na uro'. Doslej še ni bilo tekmeca, ki bi bil 20 ali 30 % boljši od Dejana; tudi v dvoboju, ki ga je izgubil na Poljskem, je bil Dejan zagotovo boljši.«
Pred dvobojem v Kato-vicah smo se srečali pred dvorano; takrat ste rekli, da imate slab občutek.
Ivan Pučko: »Jasno je bilo, da se nekaj 'kuha' in ta občutek me ni prevaral. Tudi v Ljubljani so na zadnjem dvoboju proti Poljaku Jackiewiczu nekaj poskušali z menjavami sodnikov (belgijski sodnik, ki je bil predviden za štetje ob ringu, je bil na koncu v ringu, eden od sodnikov pa je bil celo Poljak, op. a.), a je bilo samo vzdušje v
dvorani tako izjemno, da nihče ni upal pomisliti na kakšno 'kuhinjo'. Če bi bil dvoboj v kakšni majhni, napol prazni dvorani, bi se lahko zasukalo drugače.«
Kako mislite, se bo zasukala Dejanova kariera?
Ivan Pučko: »Po mojem mnenju je on že vse dosegel! Če gledam iz športne plati, kakšen preboj je dosegel v amaterskem boksu, preko kakšnih podtikanj je šel in kakšna polena so se mu metala pod noge, potem je to zame resnično fenomen. Če se spomnim samo olimpijskih kvalifikacij v Solunu: selektor srbske reprezentance mi je pozneje sam povedal, da bi moral na olim-pijado Dejan, a so imeli Srbi močnejše zveze v sodniški organizaciji in na OI je odpotoval njihov boksar. Ta majhnost v boksarskem smislu nas precej zavira, še sedaj je to za Dejana največja ovira. Če bi bil Dejan npr. Nemec ali Američan, bi bil zagotovo zvezda svetovnega formata. Jaz bi celo menjal taktiko: Američane bi povabil k nam, v Stožice. Pa bi se tukaj udarili! To bi bil poln zadetek. Seveda pa razumem, da je to velik posel in da so interesi različni. Če se bo obrnilo tako, da bo dobro za njega, hvala bogu!«
Kakšna pa je razlika med razmerami v boksu pred leti in sedaj in kakšna je tu zasluga Dejanovega preboja med najboljše?
Ivan Pučko: »Pozitivni trend v Sloveniji je strahovit: Dejan je naredil ogromno za samo promocijo boksa. Na drugi strani pa je res, da so to izkoristile samo nekatere sredine, med njimi Ptuj, Slovenska Bistrica, Ljubljana, nekateri pa so zaspali, na čelu z boksarsko zvezo Slovenije. Imam celo občutek, da so nekateri tudi nevoščljivi zaradi Dejanovega preboja. Zagotovo pa je res, da se kvaliteta boksa v Sloveniji dviga. Pred leti smo na boksarske revije zaradi dviga kvalitete vozili vse mogoče tujce, sedaj smo tem povsem enakovredni ali celo boljši, tako da lahko sestavimo kvaliteten program z domačimi fanti.«
Jože Mohorič
Foto: BZS
Jani Kramar, Sebastjan Kotnik, Andrej Vaš, Samo Stanek in Ivan Švarc
NAGRADNO VPRAŠANJE
Pravilni odgovor iz 86. številke Štajerskega tednika se je glasil: Dejan je svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dve nagrajenki, ki bosta ob izidu prejeli knjigo Trdobojec:
-	Sonja Erlač, Zabovci 101, 2281 Markovci,
-	Ida Zavec, Arbajterjeva ul. 3, 2250 Ptuj.
Bowling • Podjetniška iiga
Bowling • DP peterk
Ptuj • Intervju z zanimivo študentko Nino Zupanič
Nenehno na lovu za novimi izkušnjami
19-letna Ptujčanka Nina Zupanič, študentka biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je ena tistih karizmatičnih ljudi, s katerimi srečanja zlepa ne pozabiš. V življenju jo žene zanimanje za dogajanje okrog sebe, ki jo je med drugim pripeljalo v številne kotičke sveta, nazadnje je na svojem popotniškem seznamu odkljukala Islandijo. Poleg potovanj obožuje sončne dni, se rada spogleduje s pisanjem, slikanjem in igranjem kitare, raziskuje družinsko drevo, izvirno okrašuje pecivo ter se posveča prostovoljstvu. Tako ni čudno, da je dan zanjo mnogokrat prekratek ...

V Islandiji jo je navdušil morski živalski svet.
Foto: arhiv Nine Zupanič
Kako bi se opisala?
»Morda bi kot prvo lastnost izpostavila radovednost, saj mi je od vsega najbolj všeč vsak dan izvedeti kaj novega. Obstaja namreč toliko zanimivih stvari, o katerih še sploh nismo slišali. In od vsega učenja je najboljše praktično, zato imam rada potovanja in podobne zadeve.
Na splošno sem bolj praktični kot teoretični tip človeka in si stvari, ki mi jih nekdo pokaže ali jih preizkusim sama, veliko hitreje zapomnim, kot če bi isto nekje prebrala.
Vesela sem, če lahko komu pomagam, zato imam rada prosto-voljstvo, v obup pa me spravljajo deževni dnevi. V nasprotju s tem ob sončnih dneh, predvsem pa spomladi in poleti, prekipevam od energije in me včasih prime, da bi se kar smejala čisto brez razloga.«
Zakaj si po končani ptujski gimnaziji, kjer si obiskovala evropski oddelek, izbrala študij biologije?
»Pravzaprav kar nekaj časa nisem vedela, kam bi se vpisala. Od nekdaj so me zanimale povsem različne stvari, od družboslovnih, kot sta novinarstvo in književnost, pa do naravoslovnih. Še v začetku srednje šole sem razmišljala o vpisu na AGRFT, saj sem v igranju v gledaliških predstavah neizmerno uživala.
Potem sem bila dolgo prepričana, da bom študirala arhitekturo, čisto na koncu 3. letnika pa sem ugotovila, da me še od vsega najbolj zanima biologija.
Zaenkrat se mi zdi, da je odločitev prava in mi ni niti malo žal. Seveda sem na faksu šele mesec dni, ampak program na smeri biologija je dobro zastavljen, saj imamo ogromno laboratorijskega in terenskega dela, pri katerem resnično uživam.«
Ti ustreza študentsko življenje v Ljubljani?
»Hm, kaj pa vem. Po eni strani je super, ker živim skupaj s fantom in se počutim nekako bolj samostojno. Če ne dežuje in ni megleno, je tudi Ljubljana čisto prijetno mesto in enkratno se je peljati s kolesom čez Rožnik na fakulteto mimo živalskega vrta, kjer se zjutraj sliši oglašanje vseh mogočih živali.
Po drugi strani pa me še vedno občasno prime domotožje, saj sem precej navezana na dom in družino. Seveda vsake toliko časa manjkata tudi »hotel mama« in pa domača kuhinja, ki se ne more primerjati s študentsko prehrano. Ampak vse te reči so bolj prehodnega značaja (smeh).«
Kakšen poklic si želiš nekoč opravljati?
»To je precej težko vprašanje, saj si nanj še sama nisem povsem odgovorila. Trenutno se mi zdi
S fantom sta letos poleti obiskala tudi Firence.
Foto: arhiv Nine Zupanič
najzanimivejše kakšno raziskovalno delo na področju biologije. Škoda je le, da v Sloveniji za takšno znanstveno delo ni ravno veliko možnosti, saj nimamo dosti tovrstnih institucij. Ampak kdo ve, morda me enkrat pot zanese tudi v tujino.«
Katerim hobijem rada posvečaš prosti čas?
»Zanima me toliko reči, da mi jih žal vseh ne uspe vključiti v prosti čas v tolikšni meri, kot bi si želela. Že kar dolgo se ukvarjam s prostovoljstvom, rada kaj narišem oziroma naslikam, poleti sem se navdušila še nad igranjem kitare, zato zdaj največ prostega časa posvečam učenju le-te.
Že dve leti se ukvarjam tudi z rodoslovjem, torej raziskovanjem našega družinskega drevesa, ki postaja zmeraj bolj zanimivo in mi je prav hudo, da zdaj nimam dovolj časa zanj.
Veseli me še ena stvar, za katero me je navdušila babica, in sicer peka peciva. Komaj čakam kak rojstni dan, da lahko spečem torto in jo potem še čim bolj izvirno okrasim, pa tudi mafini na sto in en način so zabavno delo.«
Delaš tudi za nekaj časopisov. Zakaj te veseli pisanje?
»Pisala sem zmeraj rada. Kot otrok sem bila prepričana, da bom napisala knjigo, ampak
zdaj mislim, da iz tega ne bo nič (smeh). Verjetno je bil vzrok temu branje, saj sem od osnovne šole naprej knjige kar požirala in še danes veliko berem. Kot novinarka trenutno sodelujem pri različnih mladinskih revijah, kot sta na primer Cidopis in Antirepresor (revija naše fakultete), predvsem s potopisi. Te napišem po vsakem potovanju in so le nekakšni povzetki debelega potovalnega dnevnika, ki nastane vsako leto.«
Zakaj prostovoljstvo?
»To me je zmeraj zanimalo, predvsem delo z otroki, zato sem nekaj časa delala kot Unicefova prostovoljka, zadnja leta pa sem članica Društva prijateljev mladine Ptuj. Ravno prejšnji mesec mi je uspelo izpeljati prvi samostojni projekt - prireditev za otroke Jesenski živ žav. Vloženega je bilo kar nekaj časa, ampak ko vidiš nasmejane otroke, kako uživajo, ti ni žal niti minute.«
O deželi, v kateri spremenijo traso ceste zaradi palčkov in jedo gnijoče morske pse
Zelo rada potuješ. Kje vse si že bila?
»V veliko evropskih državah, pa tudi večkrat v istih. Nekateri kraji so takšni, da se moraš vanje enostavno vračati - recimo Barcelona. Afriko sem čisto na kratko samo 'povohala' v Maroku, preko
luže pa se morda podam že naslednje poletje.«
Katera destinacija je nate naredila največji vtis?
»Ne vem, če bi lahko izbrala samo eno. Zares velik vtis je name letos naredila Islandija, saj tam nekako začutiš, kako zelo živa je Zemljina notranjost. Sicer pa mi je prav tako zelo pri srcu Sicilija, pa tudi Irska je fantastična ...«
Na kak način po navadi potuješ?
»Do lani sem najpogosteje potovala z družino. Ko sem bila stara 12 let, sta se namreč starša odločila, da imamo poležavanja na plaži dovolj in prvič smo se odpravili na daljše potovanje - z avtodo-mom po Franciji. Imeli smo se super in naslednje leto smo stvar ponovili, tokrat smer Škotska, kjer smo preživeli skoraj tri tedne. Po treh letih potovanj smo avtodom zamenjali za šotor in dodobra prekrižarili južno Evropo.
Vmes sem bila še s prijatelji v Walesu, s šolo na Poljskem in v Belgiji, zadnje leto pa sem bila na potovanjih s fantom. Najino prvo skupno je bilo letos pozimi, ko sva se z vlakom odpeljala na Češko.«
Kje vse si bila v zadnjih poletnih počitnicah?
»Julija letos sva bila s fantom na potovanju po že omenjeni Islandiji, avgusta pa še na kratkem izletu
Foto: arhiv Nine Zupanič
Foto: arhiv Nine Zupanič
Nina ima najraje praktično učenje, zato tudi obožuje potovanja. Kopanje po islandsko
z vlakom v Toskani, pravzaprav v Firencah in okolici. Čisto na koncu poletja sem se udeležila še naravoslovnega mednarodnega tabora, kjer smo enkratno združili učenje in zabavo, ob večerih pa smo prepevali ob kitari.«
Kakšna je Islandija?
»Opisala bi jo kot deželo vode, ognja in ledu. Res je vredna obiska, saj zaenkrat še ne poznajo množičnega turizma in lahko zares uživaš v njenih naravnih lepotah.
Pokrajina je zelo zanimiva, ker je tako drugačna od naše, najverjetneje zaradi celih polj lave, (ki dajejo včasih občutek, kot da si na Luni), ledenikov, velikih za tri Slovenije; brbotajočih žveplovih vrelcev ...
Živalski svet je najbolj zanimiv v morju (številne vrste rib, kitov, delfinov, tjulnji ...). Strmi klifi so zatočišče mnogih vrst ptičev, tudi mormonov, ki so zame najlepši ptički. Kljub temu da gozda skoraj ni, najdeš od rastlin tudi čudovite cvetlice, ki na črnih vulkanskih tleh še bolj izstopajo.«
Kako so potekali tamkajšnji dnevi?
»Ves čas se je kaj dogajalo. Dan se je dalo odlično izkoristiti, saj sonce skorajda ni zašlo in je bilo zato 22 ur na dan povsem svetlo. Počela sva ogromno različnih stvari: ogledala sva si Reykjavik (glavno mesto), ogromne slapove, tektonsko prelomnico, vulkane, gejzirje in številne druge geo-termalne pojave, videla sva kite in zjutraj na obali opazovala tjulnje. Delček Islandije sva si ogledala s sedla na islandskem konju, velik del pa peš na pohodih na vulkan, ob ledenikih, nad klifi in podobno.
Najbolj od vsega si bom zapomnila kopanja v tolmunu, reki in na lavinih poljih, kjer ima voda okoli 40 °C. Zunaj je bilo mrzlo, nič več kot 8 °C, midva pa sva preoblečena v kopalke tekla iz koče in se potem pošteno segrela v naravnih bazenčkih geotermalne vode.
No, morda je nekoliko bolj smešna anekdota tista, ko mi je podivjal konj, ki sem ga jezdila, ampak o tem raje kdaj drugič.«
Nenavadna se ti je med drugim zdela njihova vera v pravljična bitja ...
»Ja, Islandci so zelo zanimivi ljudje. Res mi je bilo najbolj nenavadno od vsega, da veliko prebivalcev še zmeraj verjame v palčke, vile in podobna pravljična bitja. Neverjetno je njihovo prepričanje, da ta bitja domujejo v nekaterih skalah in se podnevi ne prikažejo, saj jih sonce spremeni v kamen (bojda ima zato Islandija toliko kamenja). Zgodilo se je celo, da so ob gradnji glavne ceste dosegli spremembo začrtane trase, saj bi prvotna prečkala skalo, v kateri živijo palčki.«
Poskusila si njihovo tradicionalno hrano, kjer si doživela tudi precej neprijetno izkušnjo. Kaj si jedla?
»Glede hrane bi težko rekla, če je na splošno dobra ali slaba, ker sem imela tako eno kot drugo izkušnjo. Ena izmed boljših islandskih jedi je skyr, to je ovčji jogurt, ki je tako gost, da v njem žlica pokončno stoji in ga dobiš v neštetih okusih. Jedla sva tudi ribe, pripravljene na njihov poseben način, ki so bile zares okusne.
Ena izmed najbolj (bolj milo rečeno) neprijetnih stvari, ki sem jih kdajkoli poskusila, pa je bil njihov tradicionalni morski pes. Postopek priprave je sledeč: Ko ulovijo morskega psa, ga za približno mesec dni zakopljejo v zemljo in potem zopet potegnejo na dan. Narežejo ga na majhne koščke in močno začinijo. Vendar še tako močne začimbe ne morejo zakriti vonja po gnijočem mesu, ki je bil za moj želodec čisto preveč.«
Polona Ambrožič
Nagradno turistično vprašanje
Slovenija v Londonu z edinstveno kulturo
Konec tedna bodo martinove prireditve na Ptujskem dosegle vrhunec. V Ptujski kleti bodo danes od 17. do 18. ure potekali vodeni ogledi s kozarčkom mošta. Karte po en evro so si zainteresirani morali zagotoviti predhodno. Veselo martinovanje bo danes tudi v Domu krajanov Grajena: imenovali bodo kletarja, članice Društva kmetic MO Ptuj pa bodo pripravile razstavo martinovih jedi. Jutri bo na Ptuju vabila tudi martinova tržnica.
Na Novem trgu se bodo stojnice šibile pod težo martinovih dobrot in nove žlahtne kapljice, vabil pa bo tudi kulturno-zabavni program.
Svojevrstna pa je martinova prireditev na Hajdini, Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Letos bo že 15. po vrsti in je sestavni del občinskega prazno-
Foto: Črtomir Goznik
V okviru ptujskih martinovih prireditev je v sredo potekal tudi ogled ptujskih vinski kleti v starem mestnem jedru v okviru mestne vinske poti.
vanja. Občina Hajdina si je za svoj občinski praznik namreč izbrala soboto pred martinovo nedeljo. V nedeljo pa bodo že po tradiciji svoja vrata med 14. in 19. uro odprli vinogradniki in vinarji na delu Vinske turistične ceste Srednje Slovenske gorice - v Mestnem vrhu, Krčevini pri Vurbergu, na Grajenščaku, Destrniku, v Drstelji, Vintarovcih, Jiršovcih in Janežovskem Vrhu.
V najbolj martinovih dneh v domovini pa se je Slovenija s svojo turistično ponudbo predstavila na Svetovni turistični borzi v Londonu, ki je eden najpomembnejših dogodkov na področju ne samo evropskega, temveč tudi globalnega turizma. Na slovenskem razstavnem prostoru se je pod okriljem Slovenske turistične organizacije od 8. do 11. novembra predstavilo 21 slovenskih podjetij oziroma poslovnih subjektov. Na tiskovni konferenci, ki je bila 9. novembra, se je Slovenija predstavila kot sodobna mlada dežela,
ki je v dvajsetih letih obstoja zabeležila velike uspehe in razvoj, kot dežela, ki je svojo strategijo razvoja na področju turizma začrtala v smeri trajnostnega razvoja in trženja. V ospredju predstavitve so bili bogato in edinstveno slovensko kulturno bogastvo ter Maribor kot mesto Evropske prestolnice kultu-
re 2012 in kulturni program, ki bo v Mariboru in partnerskih mestih izveden, ko bo Maribor leta 2012 Evropska prestolnica kulture.
V formularju za Nagradno turistično vprašanje je ponovno prišlo do neljube napake, za kar se opravičujemo. Večina bralcev je to opazila. Vprašanje je bilo, koliko občin zajema Vinska turistična cesta Srednje Slovenske gorice in ne, pod kakšnim geslom je potekal svetovni dan turizma. Nagrado za pravilen odgovor, da jih je enajst, je prejel Stanislav Dominko, Hajdoše 84 b, Hajdina. Danes sprašujemo, iz katerega naselja prihaja novi princ ptujskega karnevala. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 19. novembra.
Potepanje po evropskih mestih • Carigrad (2. del)
Med Evropo in Azijo, med bogastvom in revščino
Bil je prelep jesenski dan. Poiščem prijetno klopco v zavetju drevesnih senc in odprem pravkar kupljeno knjigo o prvotni zgodovini Carigrada. Na žalost nam le črke na belem papirju pričajo o zametkih obdobja graditve evropske civilizacije, katere pomemben del zgodbe je Carigrad. Kar utopim se v knjigi ... "Arheološke izkopanine nam dokazujejo, da je bilo mesto prvič naseljeno okrog leta 1000 pred našim štetjem, ko sta Jeruzalemu vladala kralj Salomon in David. Prva naselbina se je imenovala Semistra. Kmalu so na to, strateško nepredstavljivo pomembno mesto, oko vrgli grški ribiški kolonialisti in okrog leta 700 pred našim štetjem ustanovili ribiško trgovsko postojanko Chalcedon na azijski strani bosporske oaze. Prva stalna naselbina, ki ni bila izključno grška ribiška kolonija, izvira iz leta 667 pred našim štetjem in je povezana z mestno legendo, saj je mesto ustanovil kolonialni raziskovalec iz Megare, po imenu Byzas, sicer sin grškega boga Pozejdona in nimfe Keroese, prav tako hčerke velikega Zeusa in Io. Preden je Byzos zapustil Grčijo, je pri Delfiju vprašal jasnovidce, kje naj postavi svojo kolonijo. Odgovor je bil kratek in jedrnat »nasproti slepih«. Byzas je dojel pomen odgovora šele, ko je prijadral v Bosporjev zaliv in zagledal ribiško kolonijo Chalcedon. Ozrl se je na drugo
stran Bosporske ožine, kjer je stala majhna vasica Lygos, ki je imela kraljevsko podarjen položaj kot mogočno pristanišče. Chaldežani niso uvideli naravnih prednosti Lygosa, potem so morali biti 'slepi', je Byzos sklenil. Mesto je kmalu zacvetelo, predvsem zaradi strateškega položaja ob Bosporju. Zategadelj so ga Atenci leta 478 pred n. št . pripojili h Atenski ligi, neke vrste daljni predhodnici Evropske unije. Težava se je pojavila ob zatonu he-lenistične civilizacije, saj je Bizanc ostal brez zaveznika. Na obzorju se je pojavil nova evropska veselila, Rimski imperij. Po le treh stoletjih zavezništva je mesto padlo v roke slednjim in začelo se je obdobje zatona Bizanca. Namreč v nasled-stveni vojni leta 193 so vodilni možje Bizanca podprli poraženca v bitki. Rimska vojska je oblegal mesto kar tri leta. Ko je Bizanc ostal brez zalog hrane, je Septimus zdivjal v mesto in pobil vse meščane in povsem uničil mesto. Od Bizanca ni ostalo nič." Precej klavrn konec zelo dobre knjige. Iz bližnje restavracije je zadišal kebab. Privoščim si še osvežilen jogurtov napitek "ayran". Kako je teknila ta carigrajska kulinarična specialiteta, ugotavljam na poti do znamenitega hipodroma, največjega opomnika rimske prisotnosti. Kljub pripeki je sprehod po tem izjemnem zgodovinskem objektu osvežujoč, saj nam kaže ostanke člo-
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Čaroben pogled na rimski akvadukt, ki je Carigrad stoletja oskrboval s pitno vodo.
Foto: Uroš Zajdela
V Turčiji te pač ne sme nič presenetiti.
veške ustvarjalnosti. Hipodrom je bil tisočletja središče družabnega dogajanja, še najraje pa so meščani spremljali herojske dirke konjskih vpreg. Rimsko geslo »hrane in iger« dobi vseobsegajoči pomen. Hipodrom je bil priča postopnemu propadanju skorajda od nastanka, vsekakor pa mu največjega udarca niso zadali muslimani ob gradnji Modre mo-šeje in Topkapi palače, temveč krščanski vitezi, ki so na četrtem križarskem pohodu leta 1204 povsem izropali mesto, posilili večino mladih punc ter pobili za vojsko sposobne ljudi. In vse to v imenu Boga. In vse to svojim zaveznikom! Dokaz o barbarskem delovanju »pravljično pokončnih, prijaznih in pogumnih« vitezov najdemo v Benetkah. V tamkajšnji Markovi cerkvi hranijo znamenite »qua-driage« ali štiri srebrne konjske vprege. Vanje se je leta 1805 zaljubil Napoleon Bonaparte in jih odnesel v Pariz. Postali so del pariškega slavoloka. Vendar za razliko od rimokatoliške cerkve jih je republikanska Francija morala vrniti Benetkam, medtem pa slednji že stoletje zavračajo prošnje turške oblasti, da se vrnejo domov v Carigrad. Ukradena lastnina v eni izmed najprepoznavnejših cerkva na svetu. »Ali je vatikanska institucija sposobna hinavstva,« zatopljeno razmišljam ob grizljanju govejega keba-ba. Piščančji pač ni bil dovolj. Tokrat si
Kebab je ena izmed osnovnih kulinaričnih specialitet Carigrada, najdemo ga tako v obcestnih kioskih kakor v najbolj prepoznavnih restavracijah.
ga privoščim na hipodromu. Kar precej dražji. Turški kebab je ena izmed osnovnih kulinaričnih specialitet Carigrada,
saj jih bolje založene restavracije ponujajo kar v petdesetih različnih oblikah.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
PRIMUSOVE VINSKE 2G0DBE
26.11 Halo Haloze
10.12. Praznične penine - biseri v kozarcu NOVO: Vinski abonma za devet vinskih večerov razen za zaključnega za samo 99 €. Redna cena posameznega dogodka znaša 15 €. Celoten program najdete na www.termefluj.si
JEDI 12IIGNJEV V RESTAVRACIJI IIIA
V	restavraciji Žila vam vsak tretji leden v mesecu nudimo jedi z lignjev po 7,00 € (lignji na več načinov s prilogo), juho z lignjev v kruhovi skodelici, rižole, solate in solatne krožnike z lignji...
UGODNO KOPANJE V TERMALNEM PARKU ZA 0P0K0JENCE
40 % popust na celodnevno kopalno karto od ponedeljka do petka
OKREPITE SVOJE TIIOI MASAŽAMI, KOPEIMI IN SAVNAMI
V	GRAND HOTELU PRIMUS
Valens Augusta wellness v GH Primus vas pričakuje!
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si

Grand Hotel Primus
.. I
.s.
'i
Termalni ParH
TM-BPŠi
M
Grand Hotel Primus «
Kuharski nasveti
Kisla repa
Prihaja čas za kislo repo. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako jo pripravljajo na različnih koncih Slovenije. Pa dober tek!
Dušena kisla repa
Sestavine: 1 kg kisle repe, pol čebule, 2 stroka česna, 2 žlici pšenične moke, voda, sol, poper, lovorov list, olje, mleta rdeča paprika, 1 žlica kisle smetane.
Repo stresemo v lonec in ji dolijemo vodo. Dodamo še sol, poper in lovorjev list. Kuhamo jo približno 30 minut. Medtem sesekljamo čebulo in česen. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo in česen. Dodamo moko in malo mlete rdeče paprike. Prilijemo vodo in pokuhamo. Vse skupaj nato zlijemo v repi. Kuhamo še približno 10 minut. Na koncu h kisli repi vmešamo še kislo smetano.
sna, poper, lovorov list, 1 svež paradižnik.
Krompir olupimo in narežemo na majhne koščke. V slani vodi ga skuhamo do mehkega. V drugem loncu skuhamo fižol, ki smo ga imeli prej namočenega čez noč. Takoj, ko voda zavre, jo odlijemo in prilijemo drugo slano vodo. Kuhamo ga toliko časa, da se zmehča. Na maslu prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezan pršut. Nato dodamo kislo repo in prilijemo vodo. Nekaj časa kuhamo, nato pa dodamo krompir, fižol, strta stroka česna, sol, poper in lovorjev list. Kuhamo še 10 minut, nato pa joti dodamo še na kocke narezan paradižnik. (Pršut lahko zamenjamo s slanino ali šunko.)
Kisla repa z ocvirki Repa po prleško
Sestavine: 1 kg kisle repe, sol, kumina, 1 žlica moke, 100 g ocvirkov.
V lonec damo repo in jo v slani vodi kuhamo približno 30 minut. Dodamo ji še malo kumine. Naredimo podmet iz moke in približno 1 dl vrele vode. Dobro premešamo in dodamo k repi. Kuhamo še 10 minut. Ocvirke dodamo proti koncu kuhanja.
Jota s kislo repo
Sestavine: 30 dag krompirja, sol, 40 dag suhega fižola, maslo, 1 čebula, 15 dag pršuta, 50 dag kisle repe, 2 stroka če-
Tačke in repki
Bolezni sečnih poti in sečnega mehurja pri mačkah (2.)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Bralec s Ptuja ima muca, starega 8 let, pri katerem se pogosto ponavlja vnetje mehurja. Lastnik opaža, da je mucek dalj časa na pesku, zavzema položaj za uriniranje in pogosto kar stoka oziroma mijavka od bolečin. V zadnjem času tudi opaža, da je pesek po mačjem lulanju krvav.
Pomembni dejavniki tveganja za nastanek fLuTD so:
GENETSKA PREDISPOZI-CIJA. Določene pasme muc in mešanci teh pasem so bolj dovzetni za pojavljanje FLUTD. Sem sodijo predvsem perzijske dolgodlake muce in seveda vsi mešanci z njimi. SPOL. Za FLUTD so dovze-
Kisla repa kot priloga h kašnicam
Sestavine: 1 kg kisle repe, cel črni poper, 1-2 lovorjeva lista; prežganje (olje, 1 strok česna, košček čebule, malo rdeče paprike (za barvo), 2 žlici moke), 1 žlica kisle smetane, malo vode.
Če je repa zelo kisla, jo ope-remo in zalijemo z vodo, da je pokrita. Solimo, dodamo lo-vorjev list in nekaj zrn črnega popra. Vre naj dobre pol ure. Ko je skoraj kuhana, naredimo prežganje. Najprej na olju pre-pražimo na drobno narezana česen in čebulo, da postaneta rumena. Dodamo žlico moke in še malo prepražimo. Nato dodamo rdečo papriko, zalije-
mo z vodo in pokuhamo. Pre-žganje vlijemo v kislo repo in kuhamo še 10-15 minut, da se sestavine povežejo. Na koncu kuhanja po želji zmešamo 1 žlico kisle smetane z malo vode in prav tako vlijemo v kislo repo.
Poljanska repa
Sestavine: 1 kg kisle repe, pest ješprenja, sol, 3 večji krompirji, 2 žlici masti z ocvirki, pol čebule, žlička bele moke.
V loncu kuhamo kislo repo, dodamo še pest ješprenja in solimo. Posebej skuhamo tri večje olupljene krompirje. Ko so kuhani, jih pretlačimo in damo v repo. V kozici segreje-mo 2 žlici masti z ocvirki, ki ji dodamo polovico sesekljane čebule. Ko čebula zarumeni, dodamo še žličko bele moke, dobro premešamo in stresemo v repo. Vre naj še 10 minut.
Bujta repa
Sestavine: 1 kg kisle repe, 700 g mesnatih kosti, 1-2 dl prosene kaše, sol, nekaj zrn črnega popra, 1-2 lovorova lista, 2 stroka česna, prežganje (4 žlice svinjske masti, 2 žlici moke, 1 čebula, 1 žlička mlete rdeče
paprike).
V loncu pristavimo približno 2 litra hladne vode. Kosti z mesom oprhamo pod tekočo mlačno vodo, potem pa jih vložimo v mlačno vodo. Zavremo in počasi kuhamo dobrih 30 minut.
V	lonec dodamo kislo repo, sol, poprova zrna, lovorov(a) list(a) in strt česen. Počasi kuhamo toliko časa, da se repa že skoraj zmehča. Proseno kašo v cedilu oprhamo pod tekočo hladno vodo in odcedimo. Stresemo jo v lonec, potem pa vse skupaj kuhamo toliko časa, da je kaša kuhana. Medtem čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
V	ponvici ali kozici segrejemo mast, na katerem postekleni-mo sesekljano čebulo. Potrese-mo jo z moko, jo na hitro svetlo prepražimo, nazadnje pa po-tresemo z mleto papriko. Zelo na hitro premešamo, zalijemo z malo hladne vode, gladko razmešamo in vlijemo v lonec. Nežno premešamo, po potrebi dosolimo, zavremo in počasi kuhamo še 5 minut. Bujta repa je lahko samostojna jed ali priloga k mesu in krompirju, v Prekmurju pa jo skupaj s praže-nim krompirjem tradicionalno ponudijo h krvavicam.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
tne muce obeh spolov, čeprav so hujši problemi pri samčkih, pri katerih se sečnica precej pogosteje zamaši s kristali ali fibrinskim uretralnim čepom. Eno in drugo zahteva urgen-tno veterinarsko strokovno pomoč, saj je drugače življenje živali ogroženo.
TELESNA KONDICIJA. Pri predebelih živalih se FLUTD pojavlja precej pogosteje kot pri živalih z normalno telesno težo.
Terapija, diagnostika in preventivno ukrepanje pri živalih sFLUTD
Na FLUTD posumimo pri ponavljajočih se vnetjih mehurja pri mucah. Za postavitev diagnoze je treba opraviti več različnih preiskav. Pri sumu na neprehodnost sečnice je pomembna rentgenska preiskava, pri kateri lahko uporabimo tudi kontrast, ki lepo vizualizi-ra kamenček v sečnici. Zraven RTG-preiskave je treba opraviti tudi ultrazvočno preiskavo, pri kateri tudi potrdimo obstoj
kamnov oziroma fibrinskih naslag v mehurju. Z ultrazvokom lahko diagnostično tudi pregledamo ledvici in potrdimo ali ovržemo njuno vpletenost v bolezen. S preiskavo urina ugotavljamo prisotnost urinskih kristalov in njihovo sestavo, kar je pomembno pri uvajanju dietne prehrane. Vsekakor so pomembne tudi preiskave krvi in to hematološka, s katero diagnosticiramo vnetni proces, in biokemijska, s katero ugotavljamo stopnjo okvare organov, predvsem ledvic. Prav tako presojamo tudi kvantitativno in kvalitativno delovanje ledvic. Živali, ki imajo težave z neprehodnostjo sečnice, anasteziramo in jim vstavimo urinski kateter, s katerim sprostimo odtekanje urina, kar je življenjskega pomena za žival. Tudi dalj časa trajajoča terapija z antibiotiki je potrebna za ozdravitev živali.
Preprečevanje in preventiva pri FLUTD
Najpomembnejša preventiva je ustrezna dietna prehrana, ki je formulirana tako, da zmanjšuje dejavnike tveganja,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ki izvirajo iz hrane in vplivajo na razvoj najpogostejšega stru-vitnega FLUTD. Hrana vsebuje strogo nadzorovane količine magnezija in fosforja ter povzroča nastajanje normalno kislega urina. Ker lahko z ustrezno hrano, ki jo predpiše veterinar, vplivamo na pH urina, lahko tudi na ta način raztopimo že nastale kamne v mehurju. Če kamnom, ki so nastali v alkalnem urinu, spremenimo urin z ustrezno dietno prehrano v kislega, se bodo kamni začeli topiti in bodo izginili.
Ustrezno že pripravljeno dietno hrano dobite v specializiranih veterinarskih ambulantah in veterinarskih lekarniških postajah. Hrana je za muce prijetnega okusa, cenovno ne odstopa bistveno od normalne hrane in je ustrezna in trajna rešitev za muce, obolele zaradi FLUTD.
FLUTD je neprijetna in ponavljajoča se bolezen mačk, vendar postane z ustrezno strokovno pomočjo veterinarja in upoštevanjem njegovih nasvetov glede prehrane in doslednostjo lastnika pri prehranjevanju živali lahko obvladljiva in ozdravljiva.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Ptujska rdeča čebula
Naša najboljša avtohtona sorta čebule ptujska rdeča oblikuje ploščato okroglo čebulo, ki je na prerezu belo in vijoličasto rdeča. Tudi ovojni listi so rjavo rdeči. Čebula je močno aromatična in ostra. Čebulo pobiramo, ko se posuši 65 % listov, to je v juliju in avgustu. Ker ima veliko suši-ne, se dobro skladišči, a jo moramo pred skladiščenjem popolnoma posušiti, zato jo damo v suh, zračen prostor, na sonce ali v senco. Po sušenju čebulo očistimo in preberemo, izločimo poškodovano in še ne docela suho. Čebulo spletemo v vence ali pa damo v nizek zaboj-ček in jo prenesemo na podstrešje, kjer jo pozimi pokrijemo s starimi odejami. V intenzivni pridelavi pa to funkcijo odigra hladilnica.
Zgodovina
Čebulo prištevamo med najstarejše gojene rastline, ker so jo pridelovali že v pradavnini. Čebula izvira iz Perzije in drugih držav osrednje Azije. Od tu se je pridelovanje širilo v Malo Azijo in v Sredozemlje. Čebula je že od nekdaj zavzemala pomembno mesto v ljudski prehrani. Več tisoč let star zapis v klinopisu priča: »Če uživam čebulo v času vetrov (jeseni), bom šele v času deževja (spomladi) spet trpel za bolečinami v trebuhu«. Kot hrano in zdravilno rastlino so čebulo cenili antični Grki in Rimljani. V Srednjo Evropo se je pridelovanje čebule razširilo v srednjem veku. Takrat so jo kot talisman nosili vitezi pod oklepom, da jih je varovala pred različnimi boleznimi. Španci so na svojih ladjah prenesli čebulo v Ameriko. Med državljansko vojno je bila čebula tako pomembna, da je general Grant zahteval, da se brez čebule njegove čete ne bodo premaknile na druge položaje, ker so čebulo zelo cenili pri črevesnih in drugih boleznih.
Prehrana in zdravje
Čebulo cenijo v vsaki kuhinji za pripravo različnih jedi. Svežo čebulo, ki je najbolj zdravilna, dodajajo različnim solatam, npr. fižolovi, paradižnikovi. Kot začimbo jo uporabljamo v mesnih jedeh, juhah, enolončnicah, različnih namazih. Manj pa pripravljamo čebulo kot samostojno jed; lahko jo pečemo skupaj z mesom, jo nadevamo z mesom, tunino, gobami, jo pečemo skupaj s sirom, paniramo ali ocvremo. Tudi pri različnih picah, omletah z jajci, v omakah, prikuhah, v zavitkih ali pitah uporabljamo čebulo. Čebula je pomembna začimba, ker ima značilen okus po različnih sulfidih in večjo količino sladkorjev, to je 7 do 8 % glukoze in saharoze. V čebuli je veliko vitamina C in drugih vitaminov iz skupine B ter vitamini P, K, H in E. Dve čebuli zadostujeta, da pokrijemo celodnevno potrebo po vitaminu C. V čebuli je tudi veliko mineralov, predvsem kalija, kalcija in fosforja. Značilen vonj in okus daje čebuli eterično olje alildisulfid. Čebula čisti kri, zmanjšuje količino sladkorja, poživlja krvni obtok, prekrvavitev sluznice, dobro vpliva na srce, preprečuje trombozo in srčni infarkt, krepi živce. Ker čebula vsebuje veliko kalija, pospešuje izločanje vode, vendar je ne smemo jesti v prevelikih količinah pri hudih jetrnih, ledvičnih in sečnih boleznih. Čebula pospešuje tek in uravnava prebavo, zakuhana v mleku pa zdravi trebušne krče. Ker je čebula tako vsestransko zdravilna rastlina, pravi star pregovor: » V hiši, kjer pojedo veliko čebule, ne potrebujejo zdravnika.« Več učinkovin vsebuje intenzivno obarvana čebula, ki je običajno tudi ostrejšega okusa kot svetla.
Nekateri športniki jedo čebulo, da si krepijo telesno odpornost in povečujejo vzdržljivost.
Recept
Čebulji zavitek
75 dag čebule
2 dl olja
1	zavitek listnatega testa
2,5 dl smetane
sol in poper po okusu
2	jajci
maslo po potrebi
nekaj kruhovih drobtin
nekaj mlete kumine
Čebulo olupimo in narežemo na tenke rezine. Na olju jo opražimo, vendar ne sme porjaveti. Mehko čebulo delno ohladimo. Dodamo sol in poper in kumino. Rumenjake dobro zmešamo in dodamo smetano. Beljake stolčemo v trd sneg. Testo razvaljamo, vendar ne sme postati pretenko. Premažemo ga s smetano in rumenjaki. Nato ga potresemo s čebulo in prelijemo s snegom beljaka. Zvijemo in premažemo z maslom. Pečemo v vroči pečici. Pečen zavitek razrežemo na rezine in postrežemo s solato. Lahko pa narežemo zavitek, ko je še surov, in rezine obrnemo, tako da se vidi nadev. Premažemo jih z beljakom in spečemo. Nastanejo čebulje rože.
Pripravil: Miran Reberc, ing. kmet.,
Kmetijska svetovalna služba Ptuj
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
AKCIJA:
s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: ASV
Krvodajalci
9. september - Alojz Ivanuša, Fran-kovci_30; Valter Šmid, Senik 24; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Majda Pulko, Žetale 93; Sebastjan Lašič, De-snjak 23; Anica Šrajner, Ulica 5. Preko-morske, Ptuj; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17, Hajdina; Silvester Furman, Gorenjski Vrh 30; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Dragica Dobič, Dornava 88 b; Ivo Baklan, Oreš-je 198; Andrej Vugrinec, Markovci 33 a; Damir Omerovič, Kicar 31 a; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Ivan Ka-učevič, Sela 31 a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Simona Kukovič, Spuhlja 9 a; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Branko Lorenčič, Dragovič 36 b; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Zdravko Pulko, Žetale 93; Aleksandr Bedrač, Cirkulane 78; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Nataša Vese-njak, Korenjak 27; Boštjan Kostanjevec, Zabovci 84 a; Mihael Vajda, Muretinci 47 a; Dejan Muršič, Zagojiči 19; Franc Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Marija Za-goršek, Bukovci 72.
13. september - Izidor Balažic, Št. Kovača 130, Turnišče; Jurij Borovšak, Žitkovci 19, Dobrovnik; Zlatko Vučko, Gaberje kolonija 21, Lendava; Gregor Žnidarič, Logarovci 69; Roman Godvajs, Panonska 100, Rakičan; Franc Kisilak, Liškova 65, Murska Sobota; Anton Horvat, Gančani 49, Beltinci; Stanislav Wolf, Krašci 1 a, Cankova; Jožef Gergo-rič, Andrejci 15; Lidija Bejek, Markišavci 29, Murska Sobota; Simona Fujs, Lendavska ulica 23, Murska Sobota; Darinka Crnkovič, Puconci 55; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Robert Štampaf, Brecetova 2, Središče ob Dravi; Gregor Rubin, Ob trnavi 3, Središče ob Dravi; Sašo Meško, Mihovci 10 b; Daniel Vi-dovič, Loka 34, Starše; Branko Prezelj, Podvinci 51 a; Tina Korošec, Brunšvik 62 b, Rače; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7; Ivan Sledič, Sto-perce 23; Dušan Fric, Spodnji Velovlek 32 a; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Liljana Čeh, Vičava 55; Darko Kos, Praprotni-kova 12, Ptuj; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Silva Prezelj, Podvinci 51 a; Marija Prelog, Markovci 52; Jožef Frangež, Spodnje Jablane 3; Marko Flor-janič, Strelci 9; Boštjan Pelko, Njiverce vas 37 a; Matej Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Borut Holc, Kungota pri Ptuju 13; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Andrej Križan, Brstje 24 a.
16. september - Dejan Rižnar, Ptujska cesta 10, Ormož; Igor Podplatnik, Obrež 1; Mojca Žnidarič, Vinski Vrh 1 a; Alenka Bukovič, Ulica 5. Prekomorske 9, Ptuj; Janez Kokol, Kicar 66; Katja Zemljarič, Stojnci 135 b; Ivan Stočko, CMD 6, Ptuj; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75 a, Ptuj; Vanja Stermšek, Mestni Vrh 88 e; Andrej Štajnberger, Žetale 60; Dušan Pšajd, Maistrova 26 a, Ptuj; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Stanka Pauko, Grajena 69; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3; Vlasta Krajnc, Ločič 1 a; Zvonko Šlamberger, Slovenja vas 11; Biserka Dernikovič, Pacinje 12; Janez Bukovič, Ulica 5. Prekomorske 9, Ptuj; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Nadja Dobrijevič, Zechnerjeva ul. 4, Ptuj; Vanja Velec, Ješenca 61 a, Rače; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43 d; Olga Dernikovič, Cirkulane 56; Boštjan Hvalec, Vareja 7.
20. september - Lidija Muršič, Grajena 6; Sergej Topolovec, Ptujska Gora 84; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Dušan Kores, Medvedce 14 a; Vlado Potočnik, Vičava 29, Ptuj; Sonja Pleč-ko, Brezula 58; Andreja Petrena, Savci 48; Ludvik Skela, Dobrina 65 b; Franc Vindiš, Soviče 18; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; Rosvita Fekonja, Zagorci 56 b; Vinko Simonič, Dornava 3; Maja Leber, Zgornja Hajdina 159; Barbara Belšak, Spodnji Leskovec 10; Franc Hajšek, Prepuž 9; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Tamara Sevšek, CMD 7, Ptuj; Valerija Lesjak, Krčevina pri Vur-bergu; Maja Majnik Berghaus, Orešje 110, Ptuj; Dušan Gavez, Brezovec 85; Slavojka Ivanovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Melita Žmauc, Dragovič 9; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53; Jože Arnuš, Novinci 31, Vitomarci; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Nekdo
Vprašanje: Moje vprašanje je zelo splošno, zanima me, zakaj smo si ljudje različni.
Odgovor: Horarna astrologija, s katero se ukvarjam že vrsto let, na tako splošno vprašanje ne more podati odgovora. Toda to še ne pomeni, da je vprašanje nezanimivo. Mnogokrat pri opazovanju otrok ugotavljam, kako so si podobni in istočasno različni. Sleherni posameznik je dobil določen zapis ob uri njegovega rojstva. In ravno to je astrološka karta, rojenice so podarile različne značajske lastnosti, določene prednosti in tudi slabosti. Vse to človek potrebuje, da lahko napreduje na osebni in duhovni rasti. Skozi dojemanje situacij, ki jih piše življenje, vsak posameznik napreduje v modrosti. Kombinacije značajskih lastnosti so nekaj zelo zanimivega in zapletenega. Ravno zaradi tega je astrološka karta unikat, ki pokaže pravo pot, usmerja različna zanimanja in vzpodbuja človeka. Problem modernizma je v tem, da obstaja večna borba za obstoj in tako se posledično razvije rivalstvo. Tako obstaja tudi problem komunikacije, občutek za
sočloveka in solidarnost. To bi morali imeti vedno na prvem mestu, poleg lastne družine. Omenjeno se pokaže šele, ko se dogajajo naravne nesreče in ko ni druge alternativne možnosti za rešitve. Življenje je od nekdaj nepojasnjena umetnost, ki pričara določeno čarobnost in prinaša mnogo odrekanja. Moder človek je tisti, ki ve, da se nam dogajajo slabe in dobre stvari z razlogom. Spremembe so sestavni del življenja in zaradi tega so v lastnem bistvu nujne in spodbudne. In če izpostavim vaše vprašanje o različnosti, je moč priti do preprostega zaključka, in to je raznolikost značaja. Astrologi že stoletja verjamemo v moč planetov in njihov vpliv. Torej značaj je tisti, ki kroji usodo. Res je, da je potem še nekaj odvisno od dednosti in tako naprej. Vendarle lahko mnoge nejasnosti človek tudi spreme-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
ni in tako postane boljša oseba. Najprej je treba spremeniti sebe in dopustiti možnost, da se motimo. Ozavestiti je treba, kaj je za nekoga pomembno in zakaj. Potem je to treba predstaviti tistim ljudem, s katerimi živite v skupnosti (srčni izvoljenec, družinski člani). Nikoli ne izključite pogovora in da na pravilen način poveste svoje mnenje. Moč za nujnost sprememb ni težko najti v svojem srcu. Človek mora biti odprt za vse. Astrološka karta je zemljevid časa in labirint nevidnih niti usode. Lepo se imejte in srečno!
Šifra: Prihodnost
VPRAŠANJE: Spoštovani gospod astrolog! Nekoč sem vas že vprašala za nasvet in ste mi zelo pametno odgovorili. Zdaj pa me ponovno nekaj muči. Lansko leto sem si ob novem letu zadala mnogo nalog, ki sem jih tudi zapisala (da se bom izobraževala, da bom shujšala, da bom privarčevala za nov avto, da bom večkrat obiskala svoje starše,
Novodobni preroki
Za razliko od Vzhoda krščanstvo danes ne verjame več v možnost, da lahko Bog neposredno nagovori človeka po notranji besedi in prerokih. Pa vendar se je to po zagotovilih krščansko-mistične literature dogajalo vse od Mojzesovih časov preko Jezusa do danes. Ena takšnih prerokinj našega časa je Gabrielle Wittek iz Wurzburga, ki se je rodila leta 1933. Preboj notranje besede je doživela leta 1975, ko jo je nagovoril njen duhovni učitelj, imenovan "brat Emanuel". Je začetnica gibanja prakri-stjanov, združenih v t. i. Univerzalnem življenju. Njeni člani, ki jih je iz dneva v dan več, pravijo, da niso pripadniki pribitega (križanega), temveč vstalega Kristusa. Le-ta naj bi preko Gabrielle razlagal in dopolnjeval tisto, kar je učil pred 2000 leti kot Jezus nazarenec. Prakristjani zase pravijo, da niso misionarji, ker je to proti božjemu zakonu in svobodni volji. Ljudi zgolj informirajo in
niso tiho, če se kje dogajajo krivice. Tako je delal tudi Jezus.
Levi H. Dowling (1844-1911) je bil mistik, ki je sporočila za svoj t. i. Peti evangelij o življenju in poslanstvu Jezusa Kristusa za vodnarjevo dobo prejemal iz Kronike Akash. To je prasubstanca, iz katere je vse nastalo, je prva stopnja kristalizacije duha. Ta nauk razlaga, da je materija duh z nizko vibracijsko frekvenco, torej duh ki se je koaguliral.
Tretji veliki prerok nove dobe je škotski umetnik Benjamin Crème, rojen leta 1922, ki ga imajo mnogi za sodobnega Janeza Krstnika, saj napoveduje prihod Kritusa na Zemljo oz. trdi, da se je to že zgodilo. Crème je že v mladosti kazal velik interes za ezoterično filozofijo, predvsem za teozofski nauk Helene P. Blavatsky, ki ga je poglobil in nadgradil. Od leta 1959 do 1972 je doživljal intenziven telepatski stik s svojim Mojstrom modrosti, članom Duhovne hierarhije in t. i. Belega bratstva. Leta 1974 je Cr me prvič prepotoval
Petletnik moči posteljo
Matjaž je oče petletnega sina, ki še stalno moči posteljo. Žena pravi, da ni nič narobe, on pa je zaskrbljen, ker meni, da se to več ne bi smelo dogajati. Kdo ima prav, on ali žena?
Matjaža moram razočarati, saj ima prav njegova žena, torej s sinom nič ni narobe.
Proučevanje razvojnih mejnikov glede kontrole sfinkterjev je pokazalo, da 30 odstotkov fantkov šele pri sedmih letih vzpostavi kontrolo sfinkterjev in tako preneha močiti šele takrat in se šteje to kot del normalnega razvoja. Deklice dozorevajo hitreje, toda vseeno 30 odstotkov deklic vzpostavi kontrolo sfinkterjev pri šestih letih in se to prav tako šteje kot del normalnega razvoja.
Res so lahko vzroki za močenje tudi bolezenski, tako na fiziološkem kot na psihološkem področju, a o tem kdaj drugič.
Pomembno se mi zdi, da so lahko tudi drugi starši, ne le Matjaž, pomirjeni, če njihov otrok moškega spola moči podnevi in/ali ponoči do sedmega leta, saj se še to šteje kot del normalnega razvoja, za deklice pa to velja do šestega leta starosti.
Torej le mirno in brez skrbi, s sinom je najverjetneje vse v redu!
Mag. Bojan Šinko
da bom redno meditirala, da se bom začela ukvarjati s športom itd.). Uresničila nisem niti ene. Zato se zadnje dni počutim dokaj slabo. Leto se izteka in se slabo počutim. Bo drugo leto boljše? Vnaprej hvala in lep pozdrav!
Navedli ste celo paleto načrtov, ki ste si jih zadali uresničiti v pihajočem letu. Niste pa uvideli glavnega sporočila, in to je, da se morate imeti radi, in ko vzljubite sebe, lahko storite nadvse veliko. Cilji so že dobronamerni, vendarle pa samo obljuba ni dovolj, kajti v življenju je že tako, da je treba trdo delati in morate verjeti vase. Raje ste bili v pasivni vlogi in čakali na neko vzpodbudo. Zavedati pa se morate, da se prav nič ne naredi samo od sebe in da boste morali začeti aktivno
delati na sebi. Najprej naredite načrt, kaj boste postorili in kaj je tisto, kar bi spremenili. Navedite točke, kaj vas bolj moti in kaj manj, kaj je za spremeniti takoj in kaj je tisto, kar lahko tako ali drugače počaka. Potem se vprašajte, zakaj to delate in sklenite trden namen. Zatem pa začnite delati na sebi in ne čakajte na zadnje mesece, ampak storite to iz dneva v dan. Tako boste pridobili iskano in se boste lahko konec leta pohvali. Uvidite pa že majhne napredke, kajti majhen korak je lahko pogoj za velik napredek. Imejte se lepo in ljubite se, kajti tako lahko širite brezpogojno ljubezen na druge ljudi. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (11)
Kristusovo načelo
Novodobni tokovi razlagajo Kristusa v povsem novi luči, kot smo ga vajeni od ri-mokatoliške cerkve. Jezus ni bil Kristus, temveč je opravljal nalogo, funkcijo Kristusove ljubezni. Kristus naj bi se izražal na tri načine: kot Mojster modrosti, ki je presvetljeval um učenca Jezusa, v fizični obliki kot Učitelj sveta za vodnarjevo dobo, imenovan Maitreja, ki trenutno živi v Londonu, in kot vesoljna Kristusova zavest in energija, ki se izraža skozi človeštvo. Tako Kristusa razlagajo prakristjani iz Univerzalnega življenja, Levi v Petem evangeliju, Helena P. Blavatsky in teozofsko gibanje ter škotski slikar Benjamin Creme, ki oznanja Kristusov prihod na Zemljo.
Evropo in oznanjal novi nauk, njegove skupine za transmi-sijsko meditacijo pa so danes že preplavile svet. Crème trdi, da je Učitelj sveta za vodnarjevo dobo, imenovan Kristus - Maitreja (»Gospod luči«) leta 1977 zapustil svoje središče v Himalaji in se naselil v Londonu. Od leta 1978 nastopa kot govornik v pakistansko-in-dijski četrti. Maitreja ni verski voditelj, čeprav ga mnogi spontano prepoznavajo kot Kristusa, Imama Mahdija, Krišno ali Mesijo. V prvi vrsti je duhovni učitelj in vzgojitelj človeštva, ki kaže pot iz trenutnega stanja, v katerem se je znašlo človeštvo. Ko se je leta 1988 pokazal blizu Nairobija pred več tisoč ljudmi, je njegova fotografija obkrožila svet. Crème pravi, da se bo Maitreja razodel javnosti, ko ga bodo svetovni mediji pozvali, saj bi drugače kršil svobodno voljo človeštva. Na t. i. Dan razglasitve, ko bo televizija predvajala njegovo sliko, bo telepatsko nagovoril ljudi in vsak ga bo lahko razumel in čutil v svojem srcu.
Kristus - ljubezen
Cerkev uči, da sta (bila) Jezus in Kristus ena oseba. Razlaga, da je bil mož iz Galileje pravi večni Bog, odet v človeško meso zato, da bi človeštvo moglo zreti njegovo slavo. Ta nauk se brez dvoma razlikuje od tega, kar so učili Jezus in njegovi apostoli. Levi je fukcijo Kristusa razložil kot službo, nalogo. Beseda Kristus pomeni »nekoga, ki je maziljen«. Ko se uporablja kot uradni naslov, tedaj označuje Mojstra ljubezni. Ko rečemo "Jezus, ki je Kristus", menimo človeka in njegovo službo. Enako velja v primeru, ko rečemo kralj Arthur ali predsednik Kennedy. Arthur ni bil vedno kralj, Kennedy ni bil vedno predsednik in Jezus ni bil vedno Kristus. Jezus je svoje "kristusovstvo" dosegel s prizadevnim življenjem. Jezus je torej človek in Kristus je božja funkcija.
Creme in H. P. Blavatsky razlagata, da je Kristus Mojster modrosti, Maitreja, vodja Duhovne hierarhije in Učitelj sveta. Kristus in Buda sta duhovna brata. Bila sta v prvi skupini zemeljskega človeštva, ki je prejela posvečenje v Božje kraljestvo. To je bilo že davno, v času Atlantide. Pred 2000 leti je Kristus, kot Mojster modrosti, telepatsko presvetljeval zavest učenca Jezusa in ga vodil od krsta do križanja in vstajenja. Danes pa se vrača sam, osebno, med ljudi, da udejani iskreno ljubezen in služenje.
Gabrielle in Creme pravita, da Kristus označuje tudi silno energijo Kristusovega
načela, za katero je značilna nesebična ljubezen. Ta božanska energija, ki uteleša ljubezen in Kristusovo luč, danes sistematično sije na človeški svet. Bog je pramoč, iz katere je izšlo življenje. Je kozmična energija, večno tekoča svetloba, ki daje življenje, bivanje in utripanje vsemu v vesolju. Kristus je na kozmični ravni delna moč pramoči. Ko je Jezus na križu izgovoril besede: "Dopolnjeno je!" se je v vse ljudi na svetu izlila Kristusova moč, energija odrešenja, ki bo vse obremenjene in zasenčene božje otroke, vse duše, popeljala nazaj v domovino, nazaj v naročje večnega Očeta, v večno bit, v čiste nebeške svetove, na višje duhovne ravni in planete. Od trenutka, ko je človeštvo sprejelo Kristusovo iskro odrešitve, padec nazaj v razvoju človeštva ni več možen.
Gabrielle uči, da Kristus potrpežljivo čaka, da se mu predamo. Nautrudno govori v naši notranjosti. Podarja nam Svojo Luč, da bi nato zavestno sprejeli tudi Njega in da bi lahko Njegova odrešilna moč popolnoma zaživela v nas. Kristusova moč, delna moč pra-moči, deluje v popolni enosti z Očetovo močjo. Od tod tudi Jezusove besede: "Oče in Jaz sva eno!" Kristusova iskra v nas poganja naš duhovni obtok, kroženje duhovne moči. Povzroča napredovanje naše duše. Če okrepimo Kristusovo Luč v sebi z zakonitim življenjem, spodbudimo tudi duhovni obtok. Duhovna moč v nas začne delovati, duša in človek se oči-ščujeta in napredujeta na poti k duhovnosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Zadnje dni so v javnosti krožile informacije, da prihodnje leto naj ne bi bilo festivala EMA.
Organizatorji (RTVSlovenija) so ta teden sporočili, da slovenski izbor za Pesem Evrovizije EMA 2011 bo! Festival bo v nedeljo, 27. februarja 2011. Uredniška ekipa Razvedrilnega programa Televizije Slovenija bo k sodelovanju javno povabila kakovostne glasbene izvajalce. Izbrani izvajalci bodo v dogovoru z organizatorji izbrali svoje avtorske ekipe in skupaj z njimi pripravili tekmovalne skladbe. Predstavitev skladb izbranih izvajalcev na slovenskem izboru za Pesem Evrovizije - EMA bo ocenjevala strokovna žirija, odločilne glasove pa bodo s telefonskim glasovanjem prispevali gledalci in poslušalci. Skladba, ki bo prejela največ glasov, se bo uvrstila na Pesem Evrovizije 2011, ki bo potekala v nemškem Dusse-ldorfu.
:k-k-k
Po tem, ko so v preteklih letih že poskrbeli za nekatere odmevne remikse Mančinih pesmi, so seproducenti legendarne ekipe »DJ Time« tokrat lotili pevkinega zadnjega hita Stereo naboj in ustvarili udarni elektro remiks.
Mančini vse bolj priljubljeni novi pesmi so s tem dodali pravi električni naboj, ki bo v prihajajočih zimskih mesecih poskrbel za dodatni dvig temperature na mnogih plesiščih. Elektro remiks bo v kratkem izšel tudi na prihajajočem Belem albumu.
■k-k-k
Hvala za vijolice, skladba, s katero se je mlada pevka Bilbi nedavno predstavila slovenski publiki, je dobila domišljeno vizualno spremljavo v obliki videospota. V njem se Bilbi na duhovit in pomenljiv način postavlja v vlogi neučakane ljubice poročenega moškega, ki išče kreativno rešitev za svojo frustracijo in nezadovoljstvo.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ROCK PARTYZANI - DELAVSKI BUGI i||¡Mit - SIGNALI 8. BILLYSI -LAHKO JE PREPROSTO 7. ALENKA GODEC - ŽIVLJENJE JE LEPO 6. ALEKASNADER MEŽEK - UGANKA 5. ANIKA HORVAT - MALO PREMALO 4. VLADO KRESLIN - KRASNI NOVI SVET 3. MANCA ŠPIK - STEREO NABOJ 2. ANJA RUPEL - NOVO JUTRO 1. DAN D - MOJ PROBLEM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Aynee z novim albumom Zdaj sem tu
Mladostna predanost glasbi je Aynee vodila od petletnega sodelovanja z rock skupino Ahilova 6a do samostojne glasbene poti, ki je bila leta 2001 kronana z izdajo avtorske plošče.
Sledili so koncerti, nastajale so nove pesmi. Kot Simona Černetič je sodelovala leta 2005 v bitki talentov oddaje Spet doma, kjer se je uvrstila med ducat finalistov. V tem času je nastopala z glavno vlogo Desiree v musiclu Joshua po domačih in tujih odrih.
V letu 2008 se je Aynee odprl oder prestižne Slovenske popevke, kjer je kot avtorica glasbe in besedila nastopila s pesmijo Sivo mesto. Da Aynee ustvarja dobro glasbo, je potrdila žirija radia Val 202, ki je na podlagi javnega razpisa izbrala pesem Si to ti in jo uvrstila na CD kompilacijo Val 08. V novembru 2008 se je na povabilo 1. programa Radia Slovenija zgodil ekskluzivni koncert z bendovsko zasedbo, ki se je neposredno prenašal iz Studia 14 na radijske valove. V tem času se je s čutno pesmijo Zdaj vem uvrstila tudi na izbor za pesem Evrovizije (Ema 2009), s skladbo Najlepši dan pa na Slovensko popevko 2010.
Aynee
Aynee s svojo glasbo potuje po samosvojih poteh med countryem, ameriškim in keltskim folkom ter popom. Pevkin novi album, ki ga je naslovila Zdaj sem tu in je izšel pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, prinaša izbor njenih najuspešnejših skladb v zadnjih nekaj letih. Večina jih je lastnih avtorskih, zadnjih nekaj pa jih je nastalo v sodelovanju z nagrajenim mladim avtorjem Slovenske popevke 2010 Gabrom Radojevičem. Glasba Aynee je sveže enostavna, nepretencio-zna, neposredna, prvinska, pritegne pa tudi s svojstveno naivno intimnostjo. Na albumu je vrsta izstopajočih skladb, od razposajene country rockov-ske Avto do keltsko zasanjane Najlepši dan in urbano otožne Sivo mesto; torej ravno pravšnja za nočne cestne vožnje po avtocestah med Piranom in Pincami in dolge sprehode v jesenski megli in spomladanskem vetru.
MZ
Filmski kotiček
Socialno omrežje
Vsebina: Malce nevrotični, toda izjemno inteligentni Mark Zuckerberg meni, da se mu na Harvardu godi krivica. Najprej ga nogira punca, hkrati pa so mu vrata elitnih študentskih klubov zaprta. Ko s svojo malce izprijeno dušico in titanskimi programerskimi sposobnosti vpreže še svojo domišljijo, se rodi Facemash, portal na katerem lahko ljudje primerjajo, katera od hardvardskih študent je lepša. Krik, ki sledi, je v mno-gočem enak kriku, ki je sledil dobro leto kasneje, ko Mark predstavi izboljšano različico pod imenom Facebook. Krik je seveda krik prevaranih in raz-
The Social Network
Igrajo: Jesse Eisenberg, Andrew Garfield, Justin Timberlake
Scenarij: Aaron Sorkin po knjigi Bena Mezricha Režija: David Fincher Žanr: drama Dolžina: 121 minut Leto: 2010 Država: ZDA
galjenih oseb, pa tudi navdušenega občinstva, ki se prične širiti kot požar. Ko prične denar leteti na vse strani, pa se seveda pričnejo krhati tudi prijateljstva in konstruktiven dialog se preseli na sodišče ...
Od režiserja Davida Fincher-ja smo nekako vajeni, da nam vedno postreže s presežkom, vse odkar nas je prijetno presenetil s svojim drugim dolgome-tražnim filmom Sedem, kasneje pa s Klubom golih pesti. Čeprav je Fincher na srečo eden tistih režiserjev, ki da predvsem na vsebino, pa zato ne pomeni, da ni tudi tehnični revolucionar. Z digitalno kamero se je spogledoval že pred slabim desetletjem (Soba za paniko), a zanimivo, kljub temu da vedno orje tehnološko ledino snemanja (Socialno omrežje je posnel z RED kamero), so njegovi filmi kljub temu vizualno videti tako povprečni, da tehnološkega napredka sploh ne vidimo. Družabno omrežje zaradi svoje tematike seveda ne dopušča kakršnihkoli vragolij s kamero, zato se zdi, da gre za film, ki bi lahko posnel vsak režiser, toda Fincherjev hudič se seveda skri-
va v podrobnostih, predvsem v spretni uporabi svetlobe.
Kaj torej hoče Fincher povedati o Facebooku? Čisto nič. Družabno omrežje je film o Fa-cebooku samo na prvi pogled, v resnici pa je klasična zgodba o ceni uspeha in izdanem prijateljstvu, izgubi ljubezni in prodaji duše vragu, ki bi jo lahko aplicirali na katerikoli okvir, ne le na Facebook. Nastanek Facebooka seveda ni v celoti potekal tako, kot je prikazano v filmu, zgodba je namreč precej predrugačena, da ustreza filmskim pravilom podajanja zgodbe in je videti kot zaključena celota. Ni čudno, da pravemu ustanovitelju Facebooka film ni všeč.
Je tudi nam? O tem bo seveda sodil vsak sam, recimo
le, da ne gre za nikakršen film nove, spletne generacije, oz. za generacijski film, ki bi ga današnja mladina vzela za svojega in ponotranjila. Tako nekako se studio trudi reklamirati film, v resnici pa je vse prej kot to. Kot rečeno, gre le za obrtno in žanr-sko sicer dobro izpeljano, a še vedno klasično zgodbo, ki so jo avtorji ovili v trenutno popularen trend, najbrž zato, da bi privabili gledalce. Ko ji ta ovitek vzamemo, smo sicer še vedno deležni zelo gledljivih dveh ur, to pa je bolj ali manj tudi vse, za Fincherja pa bi bil čas, da se počasi spet malce zbere, kajti njegovi zadnji filmi kažejo zaskrbljujoč trend, da vse bolj postaja studijski režiser in vse manj avtor.
Matej Frece

Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeArits d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
OPERNA SOPRANISTKA
(DUNJA)
Štajerski TEDNIK
OBSTOJ CESA V SNOVI
SIROTA (NAR.)
TROPSKO DREVO, ČRNI HRAST
ODRASEL SAMEC GOVEDA
DROBEN OTROK, OTROČAJ
ČLAN DRUŽINE, SORODNIK
NAS PESNIK IN POLITIK (LOVRO)
GOJENJE IN ULOV RIB
GOZDNO DREVO, BREKA
KARTA PRI TAROKU
DEL DOLIN. LEDENIKA
SPALNICA NA LADJI
JANEZ TRDINA
KROJAČ, SIVALEC
SM. TEKAČICA (NATAŠA)
NAVITJE
AMERIŠKI DRAMATIK (CLIFFORD)
MOČEN ČLOVEK, ORJAK
FRANCOSKI FILOZOF (JEAN-PAUL)
HRIB, GRIČ
BELKASTA PLESEN, VINSKI CVET
GEOMETRIJSKI LIK
VELJAVNA NOVOST
VZGOJITELJ V ŠOLI
JEZAV ČLOVEK, SRTINA
DROGA ZA BOGATE
NAS SLIKAR (ANDRAŽ)
LONČEN LONEC
, .■ •_
MLAKA, LUŽA, LOKVA
NAS SMUČAR. SKAKALEC (JANEZ)
ROKOMETNI VRATAR MARGUČ
KRAJ PRI MOZIRJU
SVETLO ANGLESKO PIVO
ŽGAN APNENEC
KOLESARSKA DIRKA
CUNJA ZA BRISANJE PRAHA
SUROVINA ZA PLATINO
GORA NAD KOBARIDOM
IVANKA MEŽAN
RIJEKA
NASELJE PRI STUPIČAH (DOLENJSKA)
NEGATIVNI ION
Ugankarski slovarček: ALEJO = kubanski pesnik Carpentier, BREK = gozdno drevo z belimi cveti, breka, brekovec, JURNA VAS = naselje pri Stopičah na Dolenjskem, SPRUK = slovenska operna sopranistka (Dunja, 1958-), SRTAK = jezav človek, srtina, VARPOLJE = naselje pri Mozirju, VRBLJENE = naselje pri Igu.
■JS9UJ3 'e^fei 'ueoioi 'ueuunr '^ens 'oefoAS 'A9>j0|
'sjepo 'eoojjo 'ue| 'jo^ji '|BAB>j 'sn 'ouds 'dB|s |U9p9| '>nq '|y 'dgjo 'oba|s 'ugqg 'unoiB|BS ">jn>j '9|}0J|s 'BipBAOU! '9U9i|qjA 'H!U|BJ9i 'Bjgifl ">j9qoj 'ofeiv ">jnjds :ONAVdOOOA "apezu)) a} Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 13. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
(Murski val).
NEDELJA, 14. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtič-karije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S TONETOM TOPOLOVCEM, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 15. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida. 21.00 Coutry glasba. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 16. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 17. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 18. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PETEK, 20. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Rekreacija ob koncu tedna 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Ljubezen bo prinesla določeno blagostanje. Pravilno se boste odločili na delovnem mestu in posledično prejeli priznanje in pohvalo. Označevala vas bo jeklena volja in drznost. Toda kljub vsemu bo v tem tednu po zvezdnih namigih izpostavljena diplomacija. V ljubezni bo prijetno.
Sn BIK
Popaziti boste morali na svoje zdravje. Vaše misli bodo morale biti svetle in pozitivne. Po drugi strani boste imeli ogromno dela in delavnih obveznosti. Pogovorite se o tistem, kar vas moti ali boli. Tako vam bo mnogo lažje in iz ozadja vas bo spremljala sreča. Teden kreativnosti.
DVOJČKA
Drugi ljudje vam bodo ogledalo. Obeta se povečana dinamika v neki večji skupini ljudi. Na pravilen način boste povedali svoje mnenje. Primerno bo, da si boste našli neko tehniko sproščanja - terapevtske učinke bo imela hoja. Ljubezen bo prinesla čustveno varnost in romantiko.
RAK
Teden prinaša mnogo pozitivnosti in odnaša tisto, kar je slabo. Imeli boste polne roke dela. Določene obveznosti bodo nujne in vendarle jih večino ustvarjate sami. Na delovnem mestu bo dinamičen čas, poln nepredvidljivih situacij. Nove priložnosti se bodo vrstile druga za drugo.
LEV
■Tj Sledili boste svojim sanjam. Pogum bo potreben na delovnem mestu. Narediti boste morali pomemben načrt in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. Bistveno vlogo bo igrala komunikacija in intelektualni izzivi. Čas bo primeren za razne izlete. Temeljit napredek bo tudi v ljubezni.
DEVICA
Prijetnosti se bodo vrstile druga za drugo. Čas bo prinesel čarobnost in blagostanje. Notranji mir bo posledica pravilnih odločitev. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Na delovnem mestu boste ujeti v primež obveznosti. Sprostila vas bo narava!
TEHTNICA
Magnetična privlačnost vam bo podarila krila. Obilica romantike v ljubezni vas bo dobesedno polepšala. Na delovnem mestu boste v veliki meri nihali in se s težavo odločili. Koristne učinke bo imelo sproščanje. Privoščili si boste tudi določen izlet. Ugoden teden bo za razvajanje.
ŠKORPIJON
Odločili se boste in naredili prerez. V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi ljudje. V ljubezni bo štel pogovor in odkrito se boste pogovorili o svojih dvomih. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Narava bo vir navdiha in sprostitve. V službi bo nekoliko stresno.
STRELEC
Igra usode se bo zavrtela v vašo korist. Globoko v sebi boste našli moč in energijo. Prijatelji vam bodo pokazali modrino neba. Čustveno življenje bo podobno gugalnici in od vas je odvisno, kaj se boste odločili. Odvečno energijo bo moč uporabiti pri športnih aktivnostih.
KOZOROG
Teden osvobajanja. Ljubezen bo prinesla nove dimenzije in drzne premike na bolje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Svojo energijo boste znali usmeriti in tako bodo rezultati briljantni. Sreča se skriva na strani pogumnih in omenjeno boste tudi sami dokazali.
VODNAR
Ljubezen bo za vas kot kaplja rose - nežna in čudežna. Odprle se vam bodo nove poti pri pridobivanju znanja. Svet duhovnosti vam bo v pomoč pri osebni rasti. Dejstvo bo, da boste v tem tednu našli določene odgovore na svoja vprašanja. Iz majhnega raste veliko!
RIBI
Odgovorno boste naredili tiste naloge, ki bodo obveznosti. Napredek bo zaznamovan na osebni in službeni ravni. Do neke mere boste ujeti v preteklost in vendarle se zadeve obrnejo na bolje. Privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Sprehod bo prinesel pravljična doživetja v dvoje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Sport, glasba in zanimivosti. V Sobotnem bumu z Jankom Bezjakom. Od 20.00 do 24.00.
MOČAN NALIV
UPORNIK
KRAJ PRI IGU
RASA, ROD
CIGAN
SIAMKA
München • Srečanje z Benjaminom Cremom
Učitelj za pravičnost in mir
23. in 24. oktobra je v Munchnu potekalo srečanje z Benjaminom Cremom, britanskim ezoterikom in umetnikom, ki so se ga udeležili tudi člani ptujske transmisijske skupine. Creme je najvplivnejši duhovni učitelj na zahodu z milijoni privržencev po vsem svetu. Nadaljuje in nadgrajuje teozofski nauk H. P. Blavatskega o delovanju Mojstrov modrosti in kot sodobni Janez Krstnik oznanja prisotnost Učitelja Maitreje v svetu.
Osemčlanska ptujska skupina se je v soboto zgodaj zjutraj odpravila skupaj z 90 člani slovenskih tranasmisijkih skupin v Nemčijo. 87-letni Creme je v dveh dneh opravil večurna predavanja, tiskovno konferenco in transmisijsko meditacijo z vnemo in energijo mladostnika. Ta neverjetno razgledan, inteligenten mož, ki je obenem prijazen, skromen in potrpežljiv, je na vseh prisotnih pustil nepozaben pečat. V svojem govoru se je dotaknil številnih tem, od perečih gospodarskih razmer, lakote, terorizma, vzrokov za bolezni, o prehrani, do duhovnega razvoja in astroloških dob.
Osrednja tema Cremovega nauka je oznanjanje prihoda Učitelja sveta, Kristusa, ki danes nosi ime Maitreja. Vendar Mai-treja ni samo religiozni učitelj, čeprav ga mnogi prepoznavajo kot Jezusa, Budo, Imam Mahdi-
Foto: Robi Vogrinec
Na mednarodni konferenci v Nemčiji je 87-letni Benjamin Creme navdušil z zagnanostjo in prepričljivostjo, ko je govoril o prihodu Učitelja sveta.
ja. Prav tako ni samo duhovni učitelj, ki bi govoril zgolj o spiri-tualnosti. Je Učitelj z veliko začetnico, ki ga zanimajo razmere v svetu, predvsem nepravična delitev dobrin, virov in bogastva. Prišel je, da bi pokazal pot bratstva, miru in blagostanja za vse.
Foto: Robi Vogrinec
Benjamin Creme v pogovoru z avtorjem prispevka Silvestrom Vo-grincem
Maitreja opravlja nalogo, delo Kristusa, ki je po Cremu zgolj funkcija, služba, tako kot biti predsednik ali kralj. Pred 2000 leti je Jezus kot Kristus prinesel nauk za astrološko dobo rib, danes prihaja Maitreja za dobo vodnarja. In kot je imel Jezus
svoje apostole, ki so mu pomagali pri njegovi nalogi, Maitreji pomagajo t. i. mojstri modrosti. Trenutno naj bi bilo aktivnih že 40 takšnih izjemnih posameznikov, ki pripravljajo razmere, teren za Dan razglasitve, ko se bo razodel Maitreja. To se bo zgodi-
lo na povabilo medijev. In tedaj bo lahko vsakdo preko televizije videl njegov obraz. Učitelj sveta bo telepatsko presvetlil ljudi in vsak posameznik ga bo razumel v svojem jeziku.
Creme pravi, da je Kristus prisoten med nami od l. 1977, ko je zapustil svoje domovanje v Himalaji in se nastanil v Londonu. Leta 1988 se je pojavil v Nairobiju pred 6000 ljudmi. Njegove fotografije so obkrožile svet. Od tedaj nastopa kot govornik na raznih srečanjih in spodbuja ljudi k bratstvu in miru ter pravičnejšemu življenju na Zemlji. V zadnjih nekaj mesecih je imel v ZDA 23 televizijskih intervjujev. Pri tem ga je videlo na milijone ljudi. Po informacijah Benjamina Crema je Maitrejo pripravljenih sprejeti in podpreti milijarda osemsto milijonov ljudi. Še malo in dosežena bo kritična masa, ko se bo lahko razkril človeštvu in pri tem ne bo kršena svobodna volja ljudi.
Kot zanimivost velja omeniti, da je Creme na vprašanje, ali sta bila Jezus in Marija Magdalena intimno povezana, kot trdi Dan Brown v romanu DaVinchijeva šifra, odgovoril negativno. Potrdil pa je avtentičnost torinskega prta, v katerega je bil zavil Jezus po križanju in v katerega se je odtisnila njegova tridimenzionalna podoba, kot zvesta slika resničnega začetnika krščanstva.
Silvester Vogrinec
Rotman • Ohranjanje tradicije
Kožuhanje postalo tradicionalno
Pri Branku Kralju iz Rotmana v občini Juršinci ohranjajo tradicijo ročnega ličkanja, kožuhanja koruze.
Letos so se peto leto zapovrstjo zbrali ob kupu potrgane koruze. V jesenskem večeru sredi oktobra se zberejo družina in prijatelji od blizu in daleč. Tokrat se jih je zbralo več kot 80, ki so pomagali spraviti koruzo v red. V goste so povabili člane Turističnega društva Radvanje. Ob sproščenem pogovoru in pesmi, za katero sta poskrbela Stanka Plohl in Mu-
Prejeli smo
hič se kup koruze hitro selil na drugega, kamor spretne Brankove roke odlagajo po šest skupaj povezane zličkane koruzne storže. Tako povezane obesijo na rante, kjer se sušijo in so gospodarskemu poslopju svojevrsten okras, ki ga je le redkokje še moč videti. Poskrbljeno je bilo za tradicionalno kmečko hrano in pijačo.
D.Š.
Ličkanje pri Kraljevih v Rotmanu
Naj označijo, da je zastrupljeno
Zakaj moram spreminjati deklaracije (označevati z bio, eko, ekološko), če je moja pridelava naravna - takšna kot je bila nekoč? Če nekateri nimajo več naravne, normalne pridelave, zakaj se od takšnih proizvajalcev potem ne zahteva, da navedejo npr. zastrupljeno?
Iz leta v leto smo mnogi kmetje, ki se resnično trudimo kme-tovati brez zastrupljanja in izkoriščanja naše hraniteljice zemlje, kar je posledično zelo koristno za ostale življenjske oblike, vode, ozračje in tudi za ljudi, vedno bolj diskriminirani in nezaželeni. Država oz. strokovnjaki na različnih položajih, ki so po večini teoretiki, nam nalagajo vedno bolj nerazumljive predpise in zahteve. Finančna pomoč države je naravnana tako, da jo večinoma dobijo le velike kmetije, ki pa največkrat tudi najbolj onesnažujejo. Vedno bolj imam občutek, da za državo ekološko kmetovanje ni pomembno. Še manj pa miroljubno kmetijstvo, čeprav po-
nuja rešitev iz prehranske, kmetijske in še marsikatere krize. Po zadnji ekološki kontroli mi zame nelogična in nepravična zahteva države nikakor ni dala miru, zato sem se odločil, da o tem spregovorim javno ter prosim za pojasnilo odgovorne za to področje v državi.
Do sedaj sem kot proizvajalec npr. bazilike imel lahko na deklaraciji napisano BAZILIKA in da je produkt ekološki, torej kontroliran. Po novem takšna deklaracija ne ustreza več. Naloženo mi je bilo, da moram vse deklaracije spremeniti, kar pa je povezano z velikimi stroški in izgubo dragocenega časa. Pri vsem tem pa me je najbolj razočaralo naslednje. Po novem ne
sme biti več napisano, če za primer zopet vzamemo baziliko, le BAZILIKA, ampak EKO, BIO ali EKOLOŠKA BAZILIKA Z goto-vostjo lahko trdim, da so moja bazilika in vsi ostali produkti, kolikor pač današnje ozračje to dovoljuje, naravni, normalni, takšni, kot so bili nekoč, torej takšni, kot bi morali biti. Če pa mnogi drugi proizvajalci nimajo več naravne bazilike, pa naj država od njih zahteva, da mora biti na njihovih deklaracijah označeno npr. ZASTRUPLJENA BAZILIKA. Mi lahko odgovorni v državi argumentirajo, zakaj to ni tako? Trdim, da bi to bilo logično in pošteno do vseh, obenem tudi pravilno zapisano in spoštljivo do kupcev.
Več kot dvajset let pri svojem kmetovanju ne uporabljam nobene kemije, strupov, škropiv in uspešno pridelujem. Vsako leto imam več sto evrov stroškov z ekološko kontrolo, kar je zame zopet nelogično in nesprejemljivo, kajti zopet se mi krade denar in čas. Kontrolira se mene, ki imam naravno, normalno pridelavo. Tiste, ki pa zastrupljajo, pa država celo spodbuja k še večjemu onesnaževanju in zastrupljanju, z visokimi subvencijami, predvsem za rejo živali, za katero je tudi znanstveno dokazano, da je največja grožnja človeštvu. Ze nekaj časa imam občutek, da me sistem kaznuje zato, ker delam dobro za naravo, živali in ljudi. Resnično se sprašujem, kam vse to vodi in kako se bo končalo.
Pa še eno misel bi rad podal naprej. V jesenskem času se ponekod zahvaljujejo za žetev. In zakaj se imamo zahvaliti? Za zastrupljeno hrano, onesnaženo naravo in vode. Zemlja bi nam res rada dala zdravo hrano in potrebne minerale za naše
dobro počutje in zdravje. Rada bi nam še dolgo dajala naravno hrano brez prisile. Kaj pa mi dajemo njej? Strup, ropanje in onesnaževanje. In potem naj se zato zahvalimo. Ali pomislimo kdaj na naravo, živali, na naše bližnje, kako jim gre? Kako gre sosedu oz. kako gre tistim npr. v revnejših in bolj odmaknjenih predelih? Imajo najnujnejše ali mislimo le nase in se bojimo za svojo lastnino, ki jo želimo še povečati?
Hvaležen sem za streho nad glavo, za hrano in za vse, kar mi daje narava in ponuja zemlja. Morda tudi sami lahko razmislite o tem, kajti vsi imamo večji ali manjši delež za stanje v naravi, ki se iz leta v leto vidno slabša. Ker dogajanja v naravi budno spremljam že več kot dvajset let, je zame iz dneva v dan, iz leta v leto vedno resnejše vprašanje, kako dolgo bomo imeli še najnujnejše oz. kaj za jesti.
Stanko Valpatič
Prejeli smo
Odprto pismo poslancem in vladi
Zadnji predlog Pokojninske reforme ni sprejemljiv. Minister g. Svetlik in premier g. Pahor lažeta. Pokojnine bodo manjše in še se bodo zmanjševale v primerjavi s povprečno plačo.
Dokaz kot argument so izračuni sindikatov, 10 dodatnih slabih let za izračun pokojninske osnove, letnega proračuna naj ne bi bilo več, kar je spet manj vsako leto, razmerje uskladitve 60-40je spet manj kot rast povprečnih plač, manualni delavci bi morali delati več let kot intelektualci ali pa bodo kaznovani z odbitki, varstveni dodatek gre med socialo -spet manj in tako dalje.
Poglejte pripombe sindikatov. Ne drznite si glasovati ZA pokojninski zakon, zakon o malem delu in zdravstvu ter njihovim večjim privatizacijam in hitremu uveljavljanju krutega kapitalizma. Prisluhnite sindikatom. Pripravljeni smo se še pogovarjati - pogajati. Bo pač reforma poznejša in počasnejša, trajala bo daljše obdobje, če bo še prisotno krizno obdobje.
V življenju vam bo še žal, če boste glasovali ZA, ker vas bomo šteli za zatiralce delavcev in upokojencev. Tudi vi boste stari in onemogli. Vsak narod mora preskrbeti mlade in stare. Naredili bomo vse, da bi vas očrnili in ne izvolili za poslance in podobno.
Nujno je tudi popraviti socialni zakon o vknjižbi na lastnino za prejeto socialo. Denarja je dovolj pri bogatih in več dela za mlade in drugo, kar predlagajo sindikati.
Za naprej in novo leto Vam ne želimo nič dobrega, le bolezen, revščino in čim prejšnjo smrt, če boste glasovali ZA. To nam nudite vi prvi v teh zakonih s pritiskom na gumb za. Še prej pa nas raz-lastninite za socialo. Iz zakona se čuti napotilo k Matildi.
Kamenje, gnev, nespošto-vanje vlade, parlamenta in poslancev povzročate vi sami. Kje je pravna država? Upokojenci smo si za primerno pokojnino plačali. V dodatne sklade pa ne moremo, ker večina itak nima sredstev za to. Tistim, ki boste pritisnili gumb NE, pa želimo vse najboljše in lepše in da bi vam uspelo pametneje in pravičnejše voditi našo lepo Slovenijo.
Edvard Kupčič,
podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije, predsednik območnega odbora sind. upok. Ptuj, predsednik občinskega odbora DeSUS Andraž Vitomarci, predsednik Društva
upokojencev sv. Andraž-Vitomarci
Literarno kolo (85) • Drago Jančar - 1
Knjiga meseca
Lisičje okno
(kratka proza Chamissovih nagrajencev)
Svojevrsten projekt, ki je izšel v knjižni obliki pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti - revija Mentor, prinaša kratke zgodbe šestih avtorjev in šestih prevajalcev. Zanimiv konglomerat piscev in prevajalcev (Jure Dernovšek, Alenka Kreft, Ana Jasmina Oseban, Tina Štrancar, Tanja Volk in Alenka Vozelj) torej, ki ga je že zaradi te pisane izkušnje vredno vzeti v roke in prebrati.
Vrednost knjige pa naraste še z naslednjimi dejstvi: gre za knjigo pisateljev in pisateljic, ki sicer živijo v Nemčiji, so pa od drugod; vsi so izjemni pisci, ki so prejeli nagrado fundacije Robert Bosch in vsi se lotevajo tematike kulturnih prelomov in stičišč ter medsebojnih kulturnih vplivov in pogledov skozi oko tujca na novo, »domače« okolje. Med poglavitnimi idejami sta gotovo: »Vsi ljudje so tujci, skoraj povsod.« In: »Sicer ne smemo tega povedati nikomur, ampak Evropa ne obstaja.«
Pred branjem posameznih naslovov je priporočljiv tudi očesni dotik s spremno besedo, ki jo je spisala Tina Štran-car Nemščina kot jezik multikulturne družbe?; v njej na kratko opozori na nekatere probleme, s katerimi se srečujejo ustvarjalci, ki pridejo od drugod in se znajdejo v sodobnem nemškem okolju. Zlasti Berlin je v zadnjih letih prevzel vlogo pomembnega in prepoznavnega kulturnega središča: »V zadnjih dveh desetletjih je skorajda nepregledna interkultur-na raznolikost postala pomembna značilnost tudi nemške sodobne literature. Povzročila so jo migracijska gibanja v drugi polovici dvajsetega stoletja oz. doseljevanje tujcev v Nemčijo. Izkušnje avtorjev, ki so zamenjali svoje kulturno okolje, so opazno zaznamovale tematiko njihovih del, pogosto pa so kot svoj novi literarni jezik izbrali nemščino. (iz spremne besede)«
Spremna beseda pa prinaša še eno zanimivo ugotovitev, ki ima globlje posledice, kot bi si lahko mislili. Gre za težavo kategorizacije - kam uvrstiti »te« avtorje, prišleke, nekakšne kulturne pritepence. Germanistika in nemška književnost jih namreč postavljata na obrobje, kot da gre za nekaj malovre-dnega, po drugi strani pa prav takšne izdaje kažejo na skriti strah nemških avtorjev, da so ti »tuji« pisci nekaj posebnega, da prinašajo teme, ki so drugačne, njihova prvotna izkušnja je multikulturna, zato postavljajo nekatere nove razsežnosti v literarni zgodovini. Sicer je res, da so pisci tudi v preteklosti potovali ali pisali v drugih jezikih, ki niso bili njihovi ma-terni, pa vendar. Tu gre za majanje osrednjih temeljev nekega kulturnega prostora, pod ogromnim vprašajem pa se je, prav s tovrstnimi avtorji, znašlo vprašanje Evrope kot odprtega, zračnega oz. zaprtega, zatohlega prostora.
In kdo so pisatelji Lisičjega okna in kakšne kratke zgodbe prinašajo?
Emine Sevgi Ozdamar, pisateljica turškega rodu, objavlja kratko zgodbo Obrazi v gosteh, Dimitre Dinev, rojen v bolgarskem mestu Plovdiv, je avtor kratke zgodbe Slavljenec, Michael Stavarič, pisatelj čeških korenin, je zastopan z naslovom Evropa. Litanije, Zsuzsa Bank, ki se je rodila v Frankfurtu kot hči madžarskih izseljencev, je v zbirki zastopana z zgodbo Žgoče poletje, Rafik Schami, rojen v Damasku, objavlja kratko zgodbo Pogrebščina, in Yoko Tawada, rojena v Tokiu, je avtorica kratke zgodbe z naslovom Rothenburg na reki Tauber: nemška zapletenost.
Vsem naslovom je skupno prepletanje dveh prevladujočih motivov: prehod iz ene v drugo kulturo in proces umeščanja v novi prostor. In mednju se pomešata še dva pojava. Na eni strani ta motiva omogočata širok pogled na nemški in evropski zemljevid in odpirata tisto politično in zgodovinsko, česar sami ne zmoremo več videti; drug, vzporedni pojav pa so drobne, intimne zgodbe. Kajti v središču ostaja posameznik - bitje iskanja, hrepenenja, gona po preživetju in stikanja za besedami biti sprejet in biti ljubljen.
Takole, mimogrede, pa boste iz zgodb izvedeli še, zakaj je moškim v Tasmaniji prepovedano nositi ženska oblačila med sončnim zahodom in vzhodom, zakaj lahko v Los Angelesu moški pretepajo svoje žene s pasovi in zakaj je v Sieni vsem ženskam z imenom Maria prepovedano delati kot prostitutke
Pravi medkulturni vodič, ki prinaša slastno literarno izkušnjo!
David Bedrač
Nasilje rodi nasilje, zlo generira zlo!
Drago Jančar, pisatelj, dramatik, esejist in publicist, se je rodil 13. aprila 1948 v Mariboru, kadar pa je govora o sodobni slovenski književnosti, pa ga lahko brez dvoma postavimo v sam vrh le-te.
Njegovo pisanje odlikuje izrazita družbena angažiranost, ostro analitično oko in prekopavanje tiste prsti družbenega življenja, za katero bi mnogi želeli, da se je lopate in grablje ne bi nikoli dotikale ali kopale po njih. Skupno njegovim besedilom, ki so zvrstno-vrstno izredno širokih dimenzij, - od kratkih zgodb, novelistike, roma-nopisja, esejistike, dramatike, scenarijev - je človeško bitje, ki stoji nekje, na težko definiranem terenu, razpeto med lastnostjo in tujskostjo. Svet je za to bitje navidezno polje izzivov, želja, hotenj, a je obenem past, polna drugih človeških bitij, ki sesuvajo, rušijo, dušijo.
In kar je v zgodbi njegovega obširnega opusa še moč opaziti, je premica časa, na kateri so velike krožnice. Sklenjena vsaka vase pomeni določeno zgodovinsko obdobje, čas, v katerem s(m)o živeli, a se ničesar naučili. Nekakšen vrtiljak ponavljajoče se kolektivne zgodovine. Tu najde pisatelj razlago, zakaj so še vedno vojne, zakaj je še vedno klanje, zakaj so zapori, zakaj navidezna demokracija, zakaj tiranija in zatirajoči sistemi. In vsi smo - časovno in prostorsko gledano - notri, »v«, globoko in brez rešitve. Človeška bitja si mečemo pesek v oči, ko se izgovarjamo na ta ali oni napredek - osnovna človeška logika ostaja. Bitka med individualnim in skupinskim, med nagonom in iluzijo,ki ne vzdrži.
Človek je v Jančarjevem opusu neredko bitje dvoličnosti, nasilja in zla. Je bitje, ki ima in hoče več. Potešitev lastnega ega pa posameznik nato opravičuje z besedno zvezo človeški oz. družbeni razvoj.
Težko je zakopati v zemljo Jančarjevega opusa, ker je kompleksna in vsebuje mnogo naslovov. Če bi začeli pri proznih delih, zlasti romanih, bi se nemara zaleteli, prav tako je z dramskimi besedili in scenariji.
Zaletavosti se bomo izognili, če zakopljemo najprej na gredico esejistike. Zakaj tu je najbolj čista, najbolj aktualna misel, največ tistega, kar zaznamuje pisateljevo držo in poetiko in kar je ustvarjalec nato zakopal v številne literarne mojstrovine.
Glasbenik Vlado Kreslin, rojen leta 1953 v Beltincih, je eden tistih umetnikov, ki je z glasbenega področja uspešno potipal še drugam. A ne daleč, kot je sam izjavil, saj meni, da med poezijo in glasbo, torej med zapisano besedo in besedo, ki je izrečena in peta, ni bistvene razlike. V obojem je duša ...
Čeprav smo pri Kreslinu sicer vajeni kvalitetnih besedil, ki iščejo še kaj več, kot biti razumljiva in všečna na prvi pogled, smo bili veseli tudi njegove poezije. Leta 2002 je tako izdal pesniško zbirko Vriskanje in jok, leta 2009 je izšla zbirka Pojezija, ki je zapis nekate-
Za njegove eseje je namreč moč reči, da prinašajo široko razmišljanje s teh in onih tematskih širjav. Loteva se vsega - politike, terorizma, kapitalizma, socializma, dreza po umetnosti in posledično odpira svojo lastno umetniško podobo. Njegove eseje je moč razumeti kot štartno črto, kraj, kjer se je vse začelo in končalo. Kjer je njegova kritična misel vzklila in se razvila, četudi so nekateri romani izšli pred prvimi esejističnimi zbirkami.
Pa vendar: Jančarjevi eseji so kot zastenjeni prostori, prevlečeni z gladko folijo in zrcali. Povsod se vidimo. Povsod nam kaže, kdo smo in kaj. Tudi Jaroslav Skrušny je v svojih esejih opozarjal na to razsežnost Jančarjevega pisanja, na to, da so njegovi eseji refleksija nekega časa. Pa ne samo nekega, ampak tistega prej, zdaj, in kar navdaja z bivanjsko tesnobo posebnih razsežnosti, najbrž tudi prihodnjega.
Za Jančarjeve eseje lahko zatrdimo vsaj še dvoje - to so eseji, ki nastajajo kot odgovor na vprašanje. Gre za poetiko akcije in reakcije. Družbeni pojav, premik ali dogodek vzbudi pri pisatelju reakcijo z esejem. Posledično so to besedila, ki so izredno sveža, aktualna, ki obravnavajo situacije tu in zdaj.
Druga ugotovitev pa je, da pisatelj eseje gradi skozi pristno jezikovno obliko, z jasnim pogledom, z odprtimi čuti, z veliko mero pisateljske občutljivosti, za mnoge od esejev pa lahko zatrdimo tudi, da so vrhunski ne le v notranjeobli-
rih njegovih znanih besedil.
Pesnik in glasbenik v njem seveda nista ločeni osebnosti. Pri enem in drugem gre za dotikanje najintimnejših sfer človeškega bivanja. Kreslinova glasba je poezija in njegova poezija je glasba. Stična točka med obema je preprosta zgodba enega, dveh, vseh. Prav ta pretok in igranje s človeškimi bližinami in razdaljami en in drugi svet zbližujeta. Logično je, da so besedila, namenjena petju, postavljena po posebnem principu, obvladujejo jih rime in določene ritmične lastnosti: pogosto je v rimah zastavljena tudi pesem, ki prvotno ni bila namenjena glasbi.
kovni dimenziji besedila, pač pa so premišljeno grajeni tudi od zunaj.
Jasno je, da je povsem druga dimenzija vsebinska plat, skozi katero so pisatelju pripisovali to in ono politično opredeljenost ali simpatiziranje s kako od strank. Če katera od literarnih vrst, potem prav esejistika omogoča tovrstna praskanja in iskanja sebi v prid prilagojene interpretacije. Ker eseji so nekje med publicističnim in literarnim, ker analizirajo obstoječe, ker so pisani v bolj stvarnem in otipljivem jeziku, a to še vedno ne spremeni dejstva, da je Jančar spisal nekatere izvirne, vrhunske esejistične naslove, ki jim lahko mirno pripišemo celo širši kulturni, zgodovinski in splošni družbeni pomen.
Pri esejističnih zbirkah je prav gotovo potrebno pogledati v drobovje zbirk Razbiti vrč (1992) in Egiptovski lonci mesa (1994). Kako široko je obzorje tem in motivov, ki ga vznemirjajo, pokaže že kratek sprehod med nekaterimi od naslovov iz druge, prej omenjene zbirke esejev: Plemena ali Evropa, Nemir zgodovine, umetnost, človekov nemir, Domovina umetnosti, domovina neumnosti, Teater, prizma sveta, Štiri vprašanja o literaturi, Konec tisočletja, račun stoletja in podobni. Takoj je razvidno, da pisatelj posega po različnih plasteh življenja. Zanima se za zgodovino, politiko, zanima se za umetnost, a bistveno je spoznanje, da ena plast drugi ne more ubežati, da je vse prepleteno, da sobiva in sovpliva. In čas (zgodovina) je streha vsemu. Ta je tako velika in vseobsegajoča, da jo je težko nadzorovati in še teže opisovati. Morda od tod naslov o razbitju vrča in o loncih, saj se je esejist prav dobro zavedal nevarne parcialnosti pri gledanju na zgodovino, ob to pa je potrebno pristaviti še subjektivnost, omejeno znanje posameznika in zastrte dele zgodovine, ki največkrat najbolj vznemirjajo. A če bi si esejist naložil pretirano breme vsega naštetega, eseji sploh ne bi mogli nastati. Sesuli bi se pod težo vseh teh spoznanj in slovenski kulturni prostor bi bil revnejši za nekaj
A to nikakor ni rima po vsej sili in na škodo besedil.
Je pa tudi precej Kreslinove poezije, ki je zastavljena mnogo bolj svobodno, ki posega po modernih oblikovnih značilnostih, s katerimi pesnik stavi na druge prijeme in izhodišča. Tako zapiše v eni od pesmi verze: »Noč se plazi pod vrhovi streh, / noč se plazi pod vrhovi streh. / Še zadnji klo-šar se je splazil spat, / še zadnji klošar se je splazil spat. // S prsti mi greš skoz lase, / zapeljuješ me, / vse to sem že videl, / vse že doživel.« V neki drugi pesmi, zastavljeni bolj svobodno, zapiše: »Medtem ko moj sin do moža /se
sijajnih esejističnih primerkov. In idejno-miselnih iztočnic, ki so še kako pomembne za razumevanje preostalega dela Jančarjevega opusa, tistega »bolj« literarnega.
»Nimam mnenja o vseh stvareh sveta in tudi ne sodim med tiste, ki ob vsaki politični zmešnjavi poskočijo in zavpijejo: demokracija je ogrožena,« je zapisal v eseju Egiptovski lonci mesa. Tudi ni odveč zapisati miselnega fragmenta, ki se mu je zapisal v eseju Enajsti september ali vprašanje o prihodnosti: »Vem, da nasilje rodi nasilje in da zlo generira zlo.« Misel stoji v eseju, objavljenem v zbirki Brioni, ki je izšla leta 2002. Štiri leta kasneje je izdal še zbirko esejev Duša Evrope.
A ostanimo še nekaj vrstic v »brionskih« esejih, ki so za razliko od Vrčev in Loncev nekoliko bolj politično obarvani, jezikovno bolj razrahljani, bliže publicističnemu, v njih pa piha konstanten veter osrednjih vprašanj: Srednja Evropa - ideja preteklosti? in Slovenija v Evropi ali Evropa v Sloveniji?
Pisatelja zanimajo najširši sociološki premiki, na tnalo resnice pa postavlja vprašanje slovenskega, Slovenca in Slovenije. V eseju Slovenija v Evropi ali Evropa v Sloveniji? postavlja na zatožno klop slovenske medije, ki so imeli (in še imajo) posebno mesto v življenju slehernika in so ena od navideznih vezi med posameznikom in kolektivom. Pri tem pa je esejistično oster. Številne izjave v esejih so take, kot recimo: » ... problem slovenskih medijev ni v tem, da bi bili protievropski, ampak v tem, da niso evropski.« Ali pa ta: »Kakor se slovenska družba v celoti z muko trga od svoje totalitarne izkušnje in načina mišljenja, tako je tudi z njenimi mediji, ki živijo v sladki pozabi podaljšane preteklosti.«
Jančarjeva esejistika je zanimivo branje; za esejistične sladokusce, za družbeno angažirane posameznike in tudi povsem »običajne« ljudi. A zavedati se moramo: branje Jančarjevih esejev je kot britje z nevarno britvico. Vsak naslednji poteg po koži je lahko usoden ...
David Bedrač
prebije / in oče postane / otrok, / do kdaj še na varnem bom / in med obema; / je večnost ta pesem, / al' vnuk?«
Prav tu se sreča pesnik z glasbenikom, poezija z glasbo, zbirka Vrisk in jok z zbirko Pojezije, tu se Vlado Kreslin sestane s samim seboj, pa naj gre za petje skozi mikrofon ali petje skozi papir. Kajti namen enega in drugega je enak - potešiti človeško srce in vnemati sebe in druge, biti živ in čutiti svet v sebi in okoli sebe. Kot je moč prebrati še v eni njegovih pesmi: »Za vse, ki ste lahno kot ptič prileteli, / da se vam še življenje čudi, / vam pa še sanja se ne, / ki ste veseli kot otrok, srečen na glas, / dragi gostje, / nocoj igramo za vas!«
In tudi v svetu taka zbliževanja glasbe in poezije niso tako redka
David Bedrač
Literarni dvojčki - 41
Pesem v glasbi - glasba v pesmi
(Kreslin-Cohen)
Majšperk • V Tovarni umetnosti razstavlja Arve Hovig
Sobe brez razgleda
V galeriji Tovarna umetnosti, v prostorih nekdanje TVI Majšperk, so v torek, 9. novembra, odprli razstavo del norveškega akademskega slikarja Arveja Hoviga pod naslovom Rooms without a view - Sobe brez razgleda.
Kot je ob odprtju povedal pobudnik omenjene razstave, akademski slikar Dušan Fi-šer, je norveški akademski slikar Arve Hovig pustil v Ptuju in med Ptujčani svoj pomemben umetniški pečat. Umrl je januarja 1999, ko naj bi imel v palaciju ptujskega gradu prvo samostojno razstavo, sicer pa so ga na Ptuj vezale ljubezen in mnoge prijateljske vezi. Namesto te je bila v Galeriji Florijan leta 2000 spominska razstava; pobudo zanjo je dala Milenka Žigman, Bogomir Lugarič pa je prijazno odprl vrata svoje galerije.
Arve Hovig je, ko se je po šestih letih študija v Veliki Britaniji vrnil na Norveško, močno zaznamoval norveško likovno sceno. Po mnenju umetnostnega kritika Haralda Flora sodijo nekatere od njegovih slik med »najmočnejša pričevanja o podobi osemdesetih let na Norveškem«. Njegova dela
Foto: M. Ozmec
O Arveju Hovigu in njegovih delih so ob odprtju razstave govorili (z leve) Miran Vinkler, Nevenka Dobljekar in Dušan Fišer.
najdemo v zbirkah norveške Narodne galerije ter drugih državnih galerij in institucij v
Skandinaviji, pa tudi v številnih zasebnih zbirkah v različnih evropskih državah. Na njegov
slikarski opus je vplivalo tudi bivanje v Jugoslaviji in Sloveniji, saj najdemo med deli iz
osemdesetih let slike Kurent, Istra, Dalmacija, ki so sedaj na ogled tudi na razstavi v Galeriji Tovarna umetnosti. Hovig je v svojih delih našel odsev tudi v razpadu Jugoslavije, posebej v grozovitosti vojne na Balkanu. V treh desetletjih umetniškega ustvarjanja je razstavljal v mnogih evropskih državah, leta 1994 tudi v Sloveniji, v Mestni galeriji v Ljubljani.
Hovigov podpis najdemo pod deli, naročenimi za norveški parlament, zunanje ministrstvo, višjo šolo v Hammarju, kjer je bilo eno od prizorišč zimskih olimpijskih iger na jugu države, za poslovno središče v Steinkjerju v osrednji Norveški ter za Univerzitetno kliniko Troms0 in Regionalno visoko šolo v Alti na skrajnem severu države.
Leta 2000 so v prestižni galeriji Zveze umetnikov Norveške v Oslu postavili na ogled njegova zadnja dela pod skupnim naslovom Rooms without a view (Sobe brez razgleda). Del cikla tridesetih slik, nastalih v letih 1997-1998, je predstavljen v katalogu, ki je spremljal razstavo v Oslu in je na voljo tudi v galeriji Tovarna umetnosti Majšperk. Zajema dela Rooms without a view, Spatial awareness in Rooms (Sobe brez razgleda, Zavedanje prostora in Sobe).
Omenjene razstave v Tovarni umetnosti pa ne bi bilo, če
ne bi bilo novinarke Radia Slovenija in naše nekdanje sodelavke Nevenke Dobljekar, ki je z Arvejem Hovigom preživela 17 čudovitih let. Kot je povedala ob odprtju razstave, so v Galeriji Tovarna umetnosti razstavljena dela, nastala v obdobju od leta 1986 do 1999: Kurent, Dalmacija, Istra ter dela iz ciklov Blue room, Magma, Rom-f0lelse in Rooms without a view (Soba otožnosti, Magma, Zavedanje prostora, Sobe brez razgleda). Večina slik je iz umetniške zbirke Talum in zasebnih zbirk v Sloveniji.
Direktor firme AP Albin promotion Miran Vinkler je ob odprtju poudaril, da je razstava umetniških del Arveja Hoviga zadnja iz bogate palete razstav njihove galerije v letošnjem letu, z Dušanom Fišerjem, ki je prevzel umetniško vodenje omenjene galerije, pa že snujejo bogato paleto razstav domačih in tujih umetnikov v prihodnjem letu. Da je galerija Tovarna umetnosti pomembna tudi za kulturni razvoj in širšo prepoznavnost občine Majšperk, je ob zahvali avtorjem poudarila tudi majšperška županja Darinka Fakin, ki je ljubitelje likovne umetnosti in krajane povabila, da si razstavo umetniških del Arveja Hoviga, ki je na ogled do 30. decembra, tudi sami ogledajo.
-OM
Ptuj • Na dnevih ljudskih univerz o izobraževanju oseb s posebnimi potrebami
»
Želimo jih izobraževati in jim pomagati!
«
9. in 10. novembra so v hotelu Primus na Ptuju potekali Dnevi ljudskih univerz Slovenije - tradicionalna letna konferenca, ki jo organizira Zveza ljudskih univerz Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Tema tokratne je bilo Vseživljenjsko učenje oseb s posebnimi potrebami - socializacija in vključitev v življenje.
Glavni cilj dogodka je bilo predstaviti evropske in nacionalne prednosti ter usmeritve na področju izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami, pri čemer so se osredotočili na ranljive skupine ljudi, kot so slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani in osebe z motnjami v duševnem razvoju. »Namen konference je, da se na tem mestu združijo strokovnjaki, izvajalci teh izobraževalnih programov ter ljudje, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami, ter naredijo nove razvojne smernice, ter da se hkrati poskuša vplivati na politike v naši državi. Tej temi smo se posvetili, ker so osebe s posebnimi potrebami zmerom nekako potisnjene na obrobje, izobraževalci odraslih pa smo tisti, ki se vedno več ukvarjamo z njimi, jim nudimo posebno podporo, infrastrukturo in seveda naše strokovnjake, ki z njimi delajo,« je pojasnila Klav-dija Markež, predsednica Zveze ljudskih univerz Slovenije in direktorica ptujske ljudske univerze.
Na dvodnevnem srečanju, ki se ga je udeležilo približno 130 ljudi iz skoraj 30 ljudskih univerz in drugih institucij, so govorili tudi o ustreznosti prenosa in razvoja novih metod dela v različna družbena okolja, sestavljali idejni nabor
možnosti širitve izobraževalnih programov odraslih ter se seznanjali z dobrimi praksami z navedenih področij.
»Na tak način želimo resnično prevetriti razvojne smernice v naši državi, ki se nanašajo na področje oseb s posebnimi potrebami, in narediti nabor programov, ki jih ti ljudje želijo, potrebujejo in so nujni za njihovo življenje. Pripraviti želimo tudi dokumente, ki se bodo posredovali ustreznim politikam,« je pred konferen-
co še razložila Markeževa.
Namen prireditve je bila tako tudi izmenjava izkušenj med raznimi strokovnjaki ter posledično izboljšanje prakse dela v posameznih regijah ter oblikovanje zaključkov glede nadaljnjih dejavnosti na področju izobraževanja in učenja navedenih ranljivih ciljnih skupin. Ker so te aktivnosti seveda povezane tudi s finančnimi sredstvi, nas je sogovornica prav tako seznanila s trenutnim stanjem na
področju financiranja izobraževanja omenjenih odraslih: »Od leta 2005 je financiranje pisano na našo kožo. Pri nas se je namreč pojavil Evropski socialni sklad, ki skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport dejansko namenja sredstva izključno storitvam za osebe s posebnimi potrebami, za njihovo socializacijo in vključitev v življenje, pa tudi za zelo pomembno infrastrukturo. Ta sredstva niso podeljena kar tako, saj se moramo prijavlja-
Klavdija Markež (Zveza LU SLO), Ema Perme (MSS), Andreja Lenc (CMEPIUS) in Milenko Rosič (ZUDV DORNAVA) na enem izmed predavanj
ti na razpise, ampak ljudske univerze smo tiste, ki to delo aktivno izvajamo in si želimo tudi v prihodnosti delati na tak način ter pomagati tovrstnim ljudem.«
20-odstotni porast finančnih sredstev
Ena izmed oblik izobraževanj odraslih s posebnimi potrebami v ljudskih univerzah je, na primer, program Moj korak, katerega glavni namen je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, kar udeležencem omogoča lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti ter dvig samozavesti in posledično kakovost življenja.
Kot je Markeževa poudarila tudi v svojem predavanju na dogodku, so po njenem mnenju ravno ljudske univerze tiste, ki se želijo ukvarjati z mar-ginalnimi in ranljivimi skupinami ljudi. »Ti so namreč tako potisnjeni na obrobje, kot da jih ni med nami, v resnici pa nas jih veliko nujno potrebuje, in ljudske univerze se želimo izobraževati na tem področju ter nuditi nove izobraževalne programe,« je dodala.
Med udeleženci konference je bila tudi Ema Perme, vodja
Sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki smo jo povprašali o sodelovanju med ministrstvom in ljudskimi univerzami na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami v prihodnosti.
»Sledili bomo vsem humanističnim principom in seveda načelom sodobnih civiliziranih in kultiviranih družb, kjer je v zadnjih letih še posebej močan poudarek na izobraževanju teh vrst ciljnih skupin. V zadnjem desetletju imamo pri nas opredeljeno področje financiranja programov za te posebne ciljne skupine odraslih, v okviru katerega smo v zadnjem letu za 20 odstotkov povišali sredstva, ki jih namenjamo tovrstnim programov (ti so zelo različni z različnimi izvajalci, med katerimi pa so močno zastopane tudi ljudske univerze, ki delujejo po vsej Sloveniji),« je odgovorila. Izvedeli pa smo tudi, da teče v tem letu okrog 100 izobraževalnih programov, namenjenih odraslim s posebnimi potrebami.
Poleg obeh sogovornic so na konferenci kot govorniki in voditelji delavnic sodelovali še Andreja Lenc, Milenko Rosič, Adem Jahjefendic, Maja Radinovič Hajdič, Rahela Hoj-nik Kelenc, Patricija Pavlič in drugi.
Polona Ambrožič
Gradišče • Zanimiva čajota brez bodic
Iz bodeče pridelali nebodečo čajoto
Lani je Mirko Viher iz Gradišča pri Sv. Tomažu po naključju izvedel, da se je znancu Zoranu, ki živi v bližini, povsem običajna čajota, posajena v bogatejšo zemljo, spremenila. Na njej so zrasli plodovi, ki so bili povsem brez bodic.
Mirko Viher si je priskrbel nekaj plodov, do kalitve pa je prišlo le pri enem. Iz tega edinega primerka je zrasla bilka, ki jo je imel Viher, kot sam nekoliko v šali pravi, vse leto v intenzivni negi. Postavil ji je celo protitočno zaščito, saj ni mogel tvegati, da mu toča uniči to zanimivo igro narave. Skrbno je navijal nove poganjke ob vrtno ograjo, tako da so bili najdaljši poganjki jeseni v levo in desno dolgi okrog 10 metrov. Cveteti je začela pozno, sredi avgusta. Na rastlini se je oblikovalo okrog 100 plodov, vendar niso vsi dorasli. „Rastlina je dvodomna, ima cvet na plodu in posebej vršiček s cvetovi. Moški in ženski cvet sta tako ločena. Zelo močno medi in menim, da so jo oprašile mravlje, ki jih je bilo zelo veliko. Drugih žuželk nisem opazil," je povedal Viher. Čajota je bila te dni še v vrtu in pred jesensko zmrzaljo jo je Mirko zaščitil z vrteksom, kar pa ni preprečilo, da listi ne bi pomrznili.
Čajota je buča iz Srednje Amerike. Pri nas se ni povsem udomačila, na trgovskih policah je še ni prav veliko, zato pa jo dobite na tržnicah. Gospodinje je zaradi bodic ni-
majo preveč rade. Pri lupljenju si je namreč treba pomagati z vilicami ali papirjem, da se odstranijo bodice in pridemo do okusnega mesa. Po svetu poznajo tudi čajoto brez bodic, v Sloveniji, pa je praktično še ni. „Čajota je zelo univerzalna in hranljiva rastlina. Porabi se lahko cela. Listi se lahko uporabijo kot špinača, poganjki kot beluši, pečke se lahko prepra-žijo, užitne so menda tudi korenine, plodovi pa so izjemno
Foto: Viki Ivanuša
Nova čajota Sveti Tomaž brez bodic, ob njej pa običajna čajota z bodicami.
Prejeli smo
Odprto pismo MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu in Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož
V	Štajerskem tedniku je bil v petek, 5. novembra 2010, objavljeno odprto pismo z naslovom Odprto pismo županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu in Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož. K odprtemu pismu bi želeli podati nekatera pojasnila.
V	poročni dvorani na Ptuju je 28. oktobra potekala novinarska konferenca, na kateri smo skupaj s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije in
arhitektom iz Enote, d. o. o., in Arhilink, d. o. o., javnost seznanili s potekom uresničevanja dveh ptujskih projektov v okviru projekta EPK 2010 - Ptuj partner. Predstavljene so bile aktivnosti pri investicijah dominikanski samostan in Stara steklarska.
V okviru ureditve kongre-sno-kulturne dvorane v cerkveni ladji dominikanskega samostana je predvidena selitev arheološke zbirke in depojev Pokrajinskega muzeja Ptuj-
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, tel. 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
Astrologija^, vedeževanje. Ga. Majda iz Žalca je ponovno dosegljiva na tel. št. 090 43 94. GIZ R TIM, d. o. o., Ul. Ivanke Uranjek 2, Žalec. Minuta pogovora 1,40 evra.
Foto: Viki Ivanuša
Mirko Viher iz Gradišča pri Sv. Tomažu ima veliko veselje z rastlinami, postal pa je tudi skrbnik nebodeče čajote, ki jo je poimenoval kar po kraju rasti: čajota Sv. Tomaž.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
okusni. Letos smo jih uživali neolupljene, dokler so bile še mlade, s pečko vred. Na sredini ploda je namreč pečka, iz katere zraste rastlina. Plod lahko poganjke požene že pozimi, takrat ga je treba postaviti na lonček z zemljo, na prosto pa se posadi spomladi," je povedal Mirko Viher.
Čajota obrodi zelo obilno in kakšne posebne nege ne potrebuje. Meso plodov je čvrsto in tudi pri kuhanju ne razpade. Pripravljati jih je mogoče na najrazličnejše načine - dušene s stepenim jajcem, v obliki polpet, v omaki, hitro popeče-ne. Gre za zelo uporabno in v Srednji Ameriki priljubljeno rastlino. Pri nas lepo uspeva kot enoletnica. Plodovi ostanejo v dobri kleti okusni pozno v zimo, lahko pa jih tudi zamrznemo.
Mirko Viher je čajoto, ki je tako nepričakovano nastala, poimenoval Sveti Tomaž, ker se tako imenuje najbližji kraj. Viher upa, da se bo čajota brez bodic dobro razširila po Sloveniji, osrečila veliko gospodinjstev in ponesla ime Svetega Tomaža čim dlje.
Viki Ivanuša
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
%milumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.s i
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KMETIJSTVO
Ormož v nekdanje prostore uprave KK Ptuj na Muzejskem trgu, ki je v tem trenutku v fazi dogovorov in vsebinskih usklajevanj. Stanovanja na tej lokaciji niso last Mestne občine Ptuj, zato je brezpredmetno govoriti o menjavi ter kdaj in na kakšen način naj bi bila obnovljena. Vprašanja, ki jih avtor članka postavlja v odprtem pismu, je potrebno nasloviti na lastnika teh nepremičnin.
Brigita Tetičkovič, Mestna občina Ptuj
ŽAGA PTUJ ODKUPUJE vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ALI cenite sonce, dež, čisti zrak, vodo, sonaravno rejo, pašo, gibanje in dobro počutje? Vse to pogojuje prirejo našega mleka. Vaša izbira je uživati lepo zapakirano - mrtvo mleko ali polnovredno sveže mleko neposredno od molže v vašo embalažo po zelo ugodni ceni 0,50 €/l - nad 10 litrov mleka vam en liter podarimo, od 10. do 11. ure dopoldan in od 17. do 18. popoldan - vsak dan, samo 4 km iz Ptuja ob glavni cesti Ptuj-Destrnik v Placarju 14, Posestvo Bezjak, tel. 041 675 339. Pridite in uživajte mleko, o kakršnem velik del preostalega sveta lahko samo sanja.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM masivno prikolico za prevoz živine, voz. platonar (keson alu). Tel. 031 468 258.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM kotel za žganjekuho, 55 l, in cirkulular 220, motor 2,2 kilovata. Tel. 761 00 07.
UGODNO prodamo hrastov vinski sod, 200 l. Tel. 031 388 243.
PRODAM dve svinji domače reje, za zakol, težkih okrog 150 kg. Tel. 051 273 093.
KUPIM bikca simentalca, težkega cca. 200 kg, ter prodam kamen pohorski tonalit. Tel. 041 645 875.
PRODAM svinjo domače reje, težko cca. 200 kg. Mikša, tel. 051 245 811.
PRODAM jedilni krompir dizere. Tel. 051 254 813.
PRODAM hidravlični traktorski na-kladač za hlevski gnoj gramit du-brava. Telefon 031 656 718.
PRODAM odojke. Stojnci 130. Tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PRODAM hlevski gnoj, ugodno. Telefon 041 955 324.
PRODAM več pujskov od 25 do 30 kg. Telefon 740 85 76.
KROMPIR za ozimnico in krmno peso prodam. Tel. 041 368 437.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM ohranjen traktor Zetor 5211 s plugom, brezhiben, registriran, možna menjava za traktor do 70 konjskih moč, z manjšim doplačilom. Tel. 031 314 253.
PRODAM odojke od 25 do 35 kg in svinjo domače reje, težko 200 kg. Stojnci 119 a. Tel. 766 37 61.
SENO v okroglih balah in silažne bale prodam. Telefon 041 521 863.
PRODAM dve črno-beli breji telici. Telefon 031 563 552.
NEPRIMICNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Tel. 051 354 707.
PRODAM enostanovanjsko hišo na relaciji Turnišče-Ptuj, leto gradnje 1966, parcela cca. 10 arov. Tel. 787 75 25 ali 783 35 91.
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, na Kraigherjevi ulici 29. Tel. 02 751 19.51.
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne inf. dobite na št. 041 212 136.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem obnovljeno opremljeno dvosobno stanovanje za dalj časa. Tel. 031 501 620.
ZAPOSLIMO ključavničarja za delo v proizvodnji. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Ključavničarstvo Konrad Zemljarič, s. p., Nova vas pri Markovcih 1 11, 2281 Markovci.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
|\C R A DIO PTUJ
89,8° 98,2° 104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišeš, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM vrtavkasto brano znamke Machio,delovno širine 2,5 m, in nakladalno prikolico SIP pionir 17 s hidravličnim dvigom. Tel. 031 302 698.
REZULTATI ŽREBANJA
Velike nagradne križanke -Martinovanje Haloze 2010
(objavljene 5. novembra 2010 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se ¡e glasilo: KLOPOTEC KLOPOČE IN NA MARTINOVANJE V HALOZE KLIČE)
smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajece:
1.	nagrada - set 3 vin skupine proizvajalcev vina Haloze - Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja
Nagrado prejme: Tatjana Kocmul, Vitomarci 65, 2255 VITOMARCI
2.	nagrada: Dve vstopnice za Primusove zgodbe predstavitev Haloz za petek 26.11.2010
Nagrado prejme: Barbara Vidovič, Paradiž 35, 2282 Cirkulane
3.	nagrada: Haloze-Zagorje, vodnik po turistični coni (knjiga in DVD film)
Nagrado prejme: Olga Fer£i2, Na tratah 10, 2250 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni pisno s strani podjetja Halo, d.o.o., Cirkulane.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmall.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 1,9 TDI EDITION	2007	13.750,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNO SIVA
CHEVROLET AVE01,2	2007	5.650,00	KUMA	KOV. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	3.750,00	KUMA	SREBRN
FORD GALAXY 1.8 TDCI	2008	16.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MAZDA 6 2,0 CDH KARAVAN	2005	8.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1,416V LIMUZ.	2006	7.980,00	AVT. KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 1,9 CD TI COSMO	2006	9.580,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01,5 DCI STORIA	2007	4.680,00	KUMA	BELA
RENAULT ESPACE 1,9 DCI CONFORT EXPRESSION	2006	10.350,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2007	7.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1,5 DCI LATFTUDE	2008	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	9.880,00	KUMA	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS 2,0 D	2008	14.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN BLUMOT10N	2008	13.650,00	AVT. KLIMA	ČRNA
VWT0URAN 1,9 TDI	2006	10.490,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
i> družbi oddaje	.....
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
SPORED ODDAJ
PETEK 12.11.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 18.00 Praznik občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani SOBOTA 13.11.
8.00 Dobrodelni koncert 2. del 10.00 Praznik občine Lenart 11.30 Polka In majolka 12.30 Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 20.00 Kronika občine Markovcl 21.30 Utrip iz Ormoža 22.15 Polka in majolka 23.50 Video strani
NEDELJA 14.11.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Hajdoše - predaja gasilskega vozila 10.00 ŠKL
11.00 Martinovanja v občini Videm 13.00 Martinovanje na Čušekovi kmetiji 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destrnik 18.30 Praznik občine Lenart
PONEDELJEK 15.11.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL
18.00 Martinovanja v občini Videm 20.00 Kronika občine Markovcl 21.30 Polka in majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
nik	cenf)	Oprema	Barva
2006	6.000,00	prvi last.	bela
2004	5.260,00	serv. knjiga	kov. viola
1999	1.540,00	serv0 volan	kov. zelena
2007	16.900,00	serv. knjiga	kov. srebrna
1999	3.650,00	avt. klima	kov. srebrna
2001	2.850,00	klima	kov. t. modra
2005	7.990,00	avt. klima	kov. srebrna
2007	12.800,00	prvi last.	kov. sv. modra
2006	10.400,00	serv. knjiga	kov. srebrna
2003	3.990,00	prva reg. 2004	kov. srebrna
2003	3.490,00	klima	kov. srebrna
2000	3.490,00	avt. deu. klima	kov. srebrna
2002	4.250,00	serv. knjiga	kov. srebrna
2003	3.680,00	prvi last.	kov. srebrna
2000	2.150,00	klima	bela
2006	5.800,00	prvi last.	kov. t. modra
2003	6.900,00	prvi last.	kov. srebrna
2004	4.980,00	klima	kov. sv. zelena
2004	4.850,00	51.000 prev. km	kov. sv. zelena
2003	4.650,00	avt. klima	kov. modra
2006	5.250,00	prvi last.	kov. sv. modra
2003	4.790,00	prvi last.	rdeča
1998	1.740,00	serv. knjiga	kov. modra
2007	13.900,00	klima	kov. Črna
Znamka
PEUGEOT BOXER 2,0 HDIT0V0RN0 RENAULT SCENIC 1,9 DCIEXP.COMF. FIAT PALI01,2 WEEKEND HYUNDAI SANTA FE 2,2 CDRI4WD VOLKSWAGEN GOLF 1,416VIV COMF. PEUGEOT 2061,11 CITROEN C 8 2,0 HDI SX CITROEN C4 PICASS01,6 HDI PEUGEOT 307 CC 2,0i AVT0MATIK RENAULT CLI01,216V EXPRESSION DAEWOO KALOS 1,416V SE RENAULT SCENIC 1,9 DCIRXE RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRES. LIMUZ. 2002 HYUNDAI GETZ 1,3 FUNKY FIAT PUNT01,2 SX FRESH FIAT PUNT01,4 ACTIVE GRANDE RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR. CITROEN G 1,41 SX CHEVROLET LACETT11,616V SX RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM. HYUNDAI GETZ 1,416V GL SUZUKI IGNIS 1,3 GLX MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Nagrajena Panlesova kuhinja Zoja
Podjetje Panles trade, d. o. o., iz Rogaške Slatine, ¡e svoje kuhinje tudi letos predstavilo na SEJMU POHIŠTVA AMBIENT LJUBLJANA 2010. Za premierno predstavljeno kuhinjo Zoja sta Združenje lesne in pohištvene industrije in Gospodarsko razstavišče Ljubljana podelila podjetju Panles trade priznanje - PRVO NAGRADO ZLATA VEZ za posebne dosežke na področju proizvodnje pohištva, avtorju Primožu Vrečku. Obrazložitev komisije, ki so jo sestavljali priznani slovenski strokovnjaki s področja pohištvene industrije, je sledeča:
»Kuhinja Zoja je izdelana iz naravnih in okolju prijaznih materialov. Odlikuje se po estetski dovršenosti in funkcionalnih dodatkih. Kuhinji je dodan ločen prostor, ki ga je možno organizirati po lastnih željah in potrebah.« Panlesove razstavljene kuhinje odlikuje visoka mera funkcionalnosti in estetike, primerne za marsikateri dom. Panlesova letošnja uspešnica je nagrajena kuhinja Zoja, ki dovršeno združuje naravne materiale in materiale, ki so z načinom obdelave pridobili prvine ekoloških materialov. Temu so dodani še elementi novih trendov bivanja s poudarkom na drugačni razporeditvi, ki zagotavlja funkcionalnost, estetiko in prijetno razpoloženje v prostoru.
Osnovna materiala kamen in les sta obdelana na način, da z otipom in izgledom poudarjata svoj izvor. V manjši meri je dodan beli akril, ki predstavlja vizualno protiutež tradicionalnim materialom. Macesnov furnir je ščetkan in premazan s čebeljim voskom, kar mu daje mehak otip in satenast lesk.
Pomemben poudarek predstavlja sama organizacija prostora in ergonom-ski vidik kuhinje.
Kuhinji je dodan prostor, ki si ga je mogoče organizirati po lastnih željah in potrebah. »Prostor v prostoru«, omogoča shrambni ali pripravljalni prostor, pralnico, garderobno omaro ali mogoče celo priročno pisarno. Gledano v celoti lahko Panlesove predstavljene kuhinje zadovoljijo še tako zahtevnega uporabnika, od strastnega gurmana, ki bo v njej z užitkom ustvarjal svoje mojstrovine, do sodobnega esteta, ki mu bo kuhinja predstavljala privlačno središče za druženje.
NOTESDENT d.O.O.
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
		
zíimmwm i		ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, m. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
dr. Dražen Babic vOurmancu 152 pri KRAPINI		
Sprejema paciente po dogovoru.		
Internacije no tel: 00 385 98 725 293		
KMiEm m® hujm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
KRONIKA m'A 201
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pi^log^Ski b 12.000 izvodov 28. decembra 2010 v revialni oBUj^i objavite svoja praznična voščila!	*A\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralceVi tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdale) Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 6. decem
v
Štajerski
I bo izšla v nakladi, v njej up lahko
isopisa Šfajerski fHJ časopisd. er 2010.»
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Bralci, preverjamo vašo zvestobo. V času od 9. novembra pa vse do 23.
novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica
6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 25. novembra bomo
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli paket presenečenja podjetja
Unilever. Imena nagrajencev bomo objavili v petek, 26. novembra, v
časopisu štajerski tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti.
RADIOPTUJ
S--, 89,8-98,5-1043
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
v
Štajerski
TEDNIK
lipton
v •
caj
Ime:_
Priimek: Naslov: Pošta: _ Telefon:
Na kupon nalepite iskani besedi ter ca pošljite ali prinesite na naslov: Radio tednik Ptuj, RaiCeva ulica 6,2250 Ptuj.
Prireditvenik
Petek, 12. november
9.00 do 18.00 Ormož, grad, razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za šole in izven 12.00 do 18.00 Ormož, šotor pri kleti P & F Jeruzalem, krst mošta, nastopi ljudskih pevcev
16.00 Sedlašek, pušlšank - vinogradništvo Cestnik Vaupotič, pokušina starega
vina, pokušina mošta, domača hrana, tradicionalno martinovanje 17.00 do 18.00 Ptuj, Ptujska klet, vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta, Martinovanje 2010
17.00 Ptuj, nakupovalni center Qlandia, ustvarjalne delavnice za otroke, klovn
Žare in njegove vragolije, izdelava kreacij iz balonov 17.00 Grajena, Dom krajanov, martinovanje v Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic mestne občine Ptuj, Martinovanje 2010
17.00 Destrnik, gasilski dom in viničarija Destrnik, 7. martinovanje 18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Plavajoče podobe neskončnosti, skupinska
razstava slovenskih sodobnih umetnikov 18.00 Bukovci, kulturno športna dvorana, prireditev Vesela jesen 19.00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, Viktorinov večer, Boj proti veri in
cerkvi, predstavitev in odprtje razstave Tamara Griesser Pečar 19.00 Maribor, SNG, drama, Platonov, StaDvo, drama premiera, drama
vikend 1 in izven 19.30 Ormož, predstava, Gajaš, arestant 19.30 Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, opera balet in izven 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, plesni in glasbeni dogodek, srečanje hrva-
ško-slovenskih orientalskih plesalk 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, dijaški 20.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, komedija Fotr, Lado Bizovičar -	Maribor, nakupovalno središče Europark, razstava eksotičnih živali
Jurgana Hergerta, razstava je na ogled vse do sobote, 13. novembra
Sobota, 13. november
6.00 do 9.00 Litija na Valvasorjevem trgu v starem mestnem jedru, popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža 9.00 Ormož, 7. Martinov pohod med Ormoškim goricami 9.00 do 15.00 Ormož, dvorišče gradu, rokodelska tržnica 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za šole in izven 10.00 do 14.00 Ptuj, Novi trg, Martinova tržnica, ponudba martinovih dobrot na
stojnicah in kulturno-zabavni program 11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovni abonma »Toli in tolina« -	Tinje, Vinotoč Sodček, Martinovanje pri Avguštinu
16.00 Ptuj, nakupovalni center Qlandia, čarodej Niki se predstavi, torta
velikanka, Gogi show z lutko Tonijem, žrebanje nagrad ob Q-kolesu, nastop pevke Melite Pleteršek, nagradno žrebanje 17.00 Maribor, dvorana Union, 11. toti mednarodni festival nekomercialnega filma Maribor 2010
Maribor, SNG, drama, Platonov, StaDvo, drama, drama vikend 2 in
19.00
19.30 20.00
Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, opera balet sobota in izven Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za izven
Nedelja, 14. november
10.00 do 12.00 Ormož, Martinov zabavni šotor, Dan za družine, brezplačni
zajtrk, Martinove delavnice za otroke, Ribič Pepe, sejem Kovito, razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot 11.00 Ptujska Gora, na trgu, Martinovanje 11.30 Makole, Dom krajanov, krst mošta
14.00 do 19.00 Mestni Vrh, Krčevina pri Vurbergu, Grajenška, Destrnik, Drstelja, Vintarovci, Jiršovci, Janežovski Vrh - dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja Vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice 16.00 Sela, dobrodelni koncert, nastopajo Mešani cerkveni pevski zbor sv.
Vida, Anastazija in Miran Juvan, p. Janez Ferlež ... 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, koncert VIZ Crescendo
Ponedeljek, 15. november
16.00 Ormož, jedilnica Gimnazije, brezplačna delavnica Trening medkulturnega dialoga
19.00 Maribor, SNG, drama, Platonov, StaDvo, drama torek 1 in izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, dobrodelna predstava ob 80-letni-
ci Rotary kluba Maribor in rotarijstva na Slovenskem 20.00 Maribor, SNG, drama, Bila je to ševa, MalOd, za izven
Torek, 16. november
18.00 Ormož, v hotelu, predavanje »O cepljenju otrok proti nalezljivim boleznim«, sočasno potekajo delavnice za otroke 19.00 Maribor, SNG, drama, Platonov, StaDvo, drama torek 2 in izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Giselle, VelDvo, Dijaški 11 in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, drama in izven
Kino Ptuj
12. november, ob 16.30 Jaz, baraba - sinhronizirano v slovenščino - animirana komedija. Ob 18.30 Mačeta - akcijski triler. Ob 20.30 Jej, moli, ljubi -romantična drama. 13. in 14. november, ob 10.00 Egon in njegov maček - animirana pustolovščina, vstopnice dobite v CID-u. Ob 16.30 Jaz, baraba - sinhronizirano v slovenščino - animirana komedija. Ob 18.30 Mačeta - akcijski triler. Ob 20.30 Jej, moli, ljubi - romatnična drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Gra-ška gora poje in igra. Nastopajo: ansambel Spomin, Ansambel Tonija Pirnarja, ansambel Spev, Ansambel Franca Žerdonarja, ansambel Pogum, Ansambel Li-povšek, Ansambel Simona Gajška, ansambel Trio Pogladič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
Ko mislite na mene,
ne bodite žalostni,
govorite o meni in se tudi nasmejte.
Pustite mi mesto v vaši sredini,
tako kot sem ga imel v življenju z vami.
Žalostni sporočamo, da nas je zapustil moj ljubi mož, dober ati, zlati dedek, brat, boter, svak
Franc Kokol
rojen 2. 12. 1947, umrl 22. 10. 2010
Rojen v Mezgovcih ob Pesnici, nazadnje stanujoč v Hildnu, Nemčija
V globoki žalosti žena Majda, sin Roman, Antje, Noah, Nico, hčerka Sabina, Pavlos in Fabie, sestra Zora z družino, nečaki Anita, Simona z družino, Dušan z Iris,
svak Franc z družino
Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju, pod opr. št. St. 1072/2010 z dne 26. 10. 2010, MTD, d. o. o. - v stečaju, Breg 13, Majšperk, objavlja
prvo prodajo premičnega premoženja - osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala
zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika v skladu s prvo točko tretje alineje 346. člena ZFPPIPP-C - na podlagi posebnih pravil o prodaji določenega premoženja.
Predmet prodaje je naslednje premično premoženje:
1.	1820 postavk osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala v skupni vrednosti 181.316,00 EUR, po posameznih postavkah, ob dejstvu, da vrednost posameznega premičnega sredstva ne presega vrednosti, določene v skladu z določili tretje točke 346. člena ZFPPIPP-C.
Premično premoženje - osnovna sredstva, drobni inventar in zaloge - se ponudijo v prodajo po cenah, kot jih je ocenil sodno zapriseženi cenilec.
2.	Plačilo se opravi na TR 0451-5000-1713-431 pri NKB, d. d., Maribor ali preko blagajne na sedežu stečajnega dolžnika.
3.	K prodanim cenam se doda DDV.
4.	Vso premoženje se proda po načelu videno-kupljeno.
5.	Prodaja se prične na sedežu stečajnega dolžnika naslednji delovni dan po objavi v Štajerskem tedniku, ob 8. uri in traja do 13. ure ter
se v istem času vrši tudi v naslednjih delovnih dneh.
6.	Vstop za ogled in nakup ponujenega premičnega premoženja bo dovoljen kupcem v skupini do največ deset ljudi.
7.	Prevzem kupljenega premičnega premoženja bo omogočen takoj po plačilu slednjega, slednje pa se mora opraviti najkasneje v roku 24 ur po prejetem predračunu, v nasprotnem primeru se šteje, da je kupec odstopil o nakupa izbranega premičnega premoženja.
8.	Sklep o prodaji se da v vednost delavcem, ki bodo opravljali prodajo in so odgovorni za izpeljavo slednje v skladu z izdanim sklepom o prodaji.
9.	Stečajni dolžnik si pridržuje pravico, da ob prvi prodaji ne prodaja premoženja, ki ga potrebuje za vodenje stečajnega postopka, vendar mora biti seznam slednjega na dan prodaje podan kot priloga k cenil-nemu zapisniku ter podpisan od upravitelja stečajnega postopka.
10.	Vse dodatne informacije o prodaji premičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan na sedežu stečajnega dolžnika.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
Oblak ne ve - in val ne kam, kam nese me obup - ne znam in de - ni mesta vrh zemlje, da bi pozabil - to gorje!
F. Prešeren
SPOMIN
Stanislav - Slavko Bedrač
1948-2007
Danes, 12. novembra 2010, minevajo tri leta žalosti, ko je za vedno odšel. Hvala vsem, ki s svečo in dobro mislijo postojite ob njegovem grobu.
Angela
Skozi vse življenje tako boriti si se znala, a v tihem jesenskem dnevu od bolečin utrujena si nemočna za vedno zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice, prababice, svakinje in tašče
Frančiške Potrč
IZ LOČIČA 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše in nam stali ob strani. Hvala kolektivu TEVE iz Ptuja, Snagi Maribor, Občini Trnovska vas, KZ Ptuj in Agrarni skupnosti Ločič. Hvala duhovniku za pogrebni obred in mašo, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni dejavnosti Almaja, godbeniku za odigrano Tišino in govorniku DU Trnovska vas. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
Mama, spočij si žuljave dlani in za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
22. oktobra 2010 nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Bogomila Kuhar, roj. Potrč
Z MESTNEGA VRHA 108, PTUJ
28. 6. 1924 t 22. 10. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od naše skrbne mame še zadnjič poslovili in nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala p. Francu in ge. Mariji za molitev, g. Jožetu in g. Albinu za poslovilna govora, p. Andreju za slovesno opravljen pogreb in sveto mašo, nosilcem zastave in prapora upokojencev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Vsi njeni
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Cvetka Potočnik, dr.dent. med. Na Trstenjakovi, na Ptuju
RADIOPTUJ
89,8'98,2»I04;3
Končal je svoj »življenjski tir«, objame naj ga večni mir.
(po Gregorčiču)
ZAHVALA
V 84. letu življenja, na vernih duš dan, je prenehalo biti srce dragemu atu, tastu, dedku, bratu, dobremu sosedu in sorodniku, iskrenemu prijatelju in znancu, priljubljenemu stanovalcu CSO v Ormožu
Cirilu Megli
IZ CVETKOVCEV 1
Od njega smo se poslovili 4. novembra na pokopališču v Podgorcih.	_
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izražena sožalja, podarjeno cvetje, za sveče, za sv. maše in darove za cerkev. G. župniku in ministrantu smo hvaležni za opravljen obred in mašo, cerkvenim pevcem za vsebinsko skrbno izbrane pesmi. Hvala njegovim nečakom, ki so ga položili v grob, govornikom: Frančku, Tomažu, Ivu in govornicama Jožici ter Treziki za predstavitev njegovega življenja. Hvala tudi nosilcem praporov, zastave in križa.
Hvaležni smo zaposlenim v CSO Ormož, kjer je resnično ves čas spoznaval, da je bil tudi »tam« doma. Hvala VSEM, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali in ga razumeli. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Aura. Dragi ... , počivaj v miru.
Vsi domači
www.radio-tednik.si
Grajena • Usoden spor med kuhanjem žganja
Sin s sekiro pokončal očeta
V ponedeljek, 8. novembra, pozno popoldne se je po Grajeni kot blisk razširila tragična novica, da je njihov sokra-jan, 49-letni Anton Vučina, v garaži za družinsko hišo s sekiro pokončal svojega 80-letnega očeta Janeza Vučina.
Kot smo izvedeli, naj bi policistom domnevni dogodek okrog 15.30 prijavili zdravstveni delavci ptujske bolnišnice. Neuradno smo izvedeli tudi, da naj bi se oče Janez in sin Tonček domnevno sprla med kuhanjem žganja v prostorih nekdanje garaže tik ob njihovi stanovanjski hiši v Grajeni 26. Zakaj sta se sprla, še vedno ni jasno, jasno je le, da se je prepir končal nadvse tragično, saj naj bi razburjenemu sinu popustili živci, tako da je segel po sekiri, se z njo spravil na očeta in ga pokončal. Njegovo okrvavljeno telo naj bi pustil ležati v garaži, ko pa se je zavedel, kaj je storil, naj bi hotel storiti samomor, saj naj bi si na obeh rokah pre-rezal žile. Očitno pa mu to ni uspelo, zato naj bi ves krvav in obupan sedel pred garažo, kjer naj bi ga kmalu opazila ena od bližnjih sorodnic in takoj poklicala na pomoč reševalno službo.
Ko so reševalci prihiteli na kraj tragičnega dogodka, skupaj z dežurno zdravnico, ta sprva ni mogla verjeti, kar je videla in kar naj bi ji povedal okrvavljen Anton. Ko pa so pogledali v garažo in na tleh videli negibno telo očeta Janeza, so o tem takoj obvestili policijo. Po nam dosegljivih podatkih je bila zdravniška pomoč za očeta Janeza že prepozna, medtem ko naj bi po rokah porezanega in okrvavljenega sina Antona prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer naj bi ga najprej oskrbeli. Ker pa je bil izven smrtne nevarnosti, so ga pozneje odpeljali policisti, saj je bilo zanj odrejeno 48-urno pridržanje.
Kot je kmalu po tragičnem dogodku pojasnil tiskovni
Foto: M. Ozmec
O krvavem dogodku je pričal pogled v plastično posodo pred garažo, v kateri so bile odvržene okrvavljene rokavice kriminalistov in preiskovalcev.
predstavnik policijske uprave Maribor Bartolo Lampret,
so kriminalisti kraj tragičnega dogodka in motiv domnevnega umora še vedno podrobneje preiskovali, zato ni mogel odgovoriti na vprašanje, ali je storilec dejanje že priznal. Neuradno pa se je izvedelo, da naj bi Anton Vučina zdravstvenim delavcem sam povedal, da je, preden je poskušal storiti samomor, ubil lastnega očeta.
Osupli domačini ne morejo verjeti ...
Grajenčani so nad tragičnim dogodkom še vedno vsi pretreseni in o tem ne želijo govoriti, saj nihče ne more verjeti, da naj bi Tonček, ki so ga vsi poznali kot dobrega, marljivega in poštenega človeka, dvignil roko nad svojega očeta in ga umoril na tako krut način.
Naslednji dan smo pred barom Center, kamor je po besedah domačinov Tonček rad zahajal, med jutranjo kavi-co ob cigareti zmotili skupino krajanov. Na vprašanje, kaj menijo, zakaj je prišlo do tragedije, jih je nekaj zaradi previdnosti raje stopilo vstran, natakarica Sonja Pauko pa ne: »Ne morem verjeti, da je Tonček storil kaj takega, saj je bil po duši dober in zmeraj nam je rad kaj pomagal, tudi leseno tablo pred barom nam je naredil on. Večkrat sva se pogovarjala, pogosto mi je govoril tudi o sebi in svojih domačih, zato vem, da je bil mirne narave, sicer bolj zadržan. Zadnje čase, morda kaka dva meseca, pa ga ni bilo več v gostilno, zato ne vem, kaj se je z njim dogajalo. Vsi pa tragični dogodek obžalujemo, saj je Grajena miren kraj.«
Temu je pritrdil tudi eden od gostov Vinko Lozinšek, ki je dodal: »Tonček je bil zelo priden in delaven, daleč naokoli je veljal za odličnega stru-garja. V nekdanji Jugoslaviji je bil v tej disciplini celo državni prvak. Bil je tudi eden najboljših 'drejarjev' v nekdanjem mariborskem TAM-u. Ni bilo orodja ali stvari, ki je Tonček ne bi bil sposoben narediti, pa če je bilo treba še tako natanč-
Foto: M. Ozmec
Do tragičnega umora je prišlo v tej garaži, tik ob hiši v Grajeni 26, kjer sta oče in sin kuhala žganje.
Foto: M. Ozmec
Vinko Lozinšek in Sonja Pauko pred leseno tablo ob baru Center v Grajeni, ki jo je zanje izdelal Tonček
no stružiti.«
V pogovoru smo izvedeli tudi, da je bil sedaj že pokojni oče Janez Vučina odličen mizar oziroma kolar, daleč naokrog so ga poznali kot izdelovalca klopotcev. Tonček naj bi imel svojega očeta vedno zelo rad, kar naj bi med gostinskimi pogovori večkrat omenil. Vedeli pa so nam povedati tudi, da naj bi bil oče do Tončka precej strog, saj naj bi se pogosto dogajalo, da je pogledal na uro in dejal: »Kmalu bo čas, da grem domov, saj sem očetu obljubil, da bom do te ure doma.«
Zadnja tri ali štiri leta je bil Tonček sicer brez službe, a si je vedno našel kako delo, ki ga je znal dobro opraviti, zato so ga pogosto prihajali iskat na dom. Zadnja dva meseca naj bi sicer zaslutili, kot da ni vse v redu, saj ga ni bilo več na jutranjo kavo, njegovi prijatelji naj bi opazili tudi, da je bil zadnje čase nekam zaprt vase, a nihče ni niti pomislil, da bi lahko storil kaj takega.
Ker je bilo dan po tragičnem dogodku v hiši Vučinovih videti, da je nekdo doma, smo potrkali. Vrata nam je odprla v črno odeta ženska močnejše postave in srednjih let, po vsej verjetnosti Tončkova življenjska sopotnica Ida. S solzami v očeh je vsa strta dejala le: »Ne vem, nihče ne ve, kaj se je zgodilo, v nedeljo je bilo še vse čisto normalno. Zdaj pa to. Tako me skrbi za Tončka, žal mi je za njegovega očeta ... Kaj naj vam povem, nič ne vem ... Saj se bo še razvedelo, vse boste izvedeli. Zdaj pa vas prosim, pustite me na miru. Prehudo je .«
Tragedija že pred petimi leti
Naj dodamo, da se družine Vučina nesreča drži že več let, saj so tragedijo doživeli že pred petimi leti, ko je v požaru, ki je izbruhnil 20. decembra leta 2005, zaradi hudih ope-
klin umrla tedaj 79-letna mati Ana Vučina, žena sedaj umorjenega očeta Janeza in Tonetova mati. Tedaj so preiskovalci primer zaključili kot nezgodo, saj naj bi ugotovili, da je požar izbruhnil na štedilniku v kuhinji stanovanjske hiše, ker se je vnela maščoba. Tedaj je Janez Vučina ves šokiran pripovedoval, kako je hišo zapustil, ker je odšel naložit drva v peč za
centralno ogrevanje, nakar je žena vsa panična pritekla iz hiše in kričala, da gori, potem pa stekla nazaj. Janez naj bi bil stekel za njo, a naj bi hudo padel po stopnicah, tako da ni mogel več stopiti na noge. Žena je verjetno hotela požar pogasiti, a žal ji ni uspelo, saj je umrla zaradi prehudih opeklin po vsem telesu.
M. Ozmec

v pomaranči
(Ob Dravi 3 a, Ptuj)
T
m
v © domače koline
krvavice z zabeljeno repo, priloga pečenice z zabeljenim zeljem, priloga
6,90 eur
Črna kronika
Po nesreči obstreljen lovec
6. novembra je bil Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Maribor obveščen, da naj bi bil pri lovu v bližini Lenarta obstreljen lovec. Policisti so odšli na kraj in ugotovili, da se je tega dne okoli 9.30 pričel skupinski lov, v katerem je sodelovalo 25 lovcev. V času lova je 58-letni moški nenamerno obstrelil 57-le-tnega moškega v noge. Lov je bil prekinjen, obstreljenemu so lovci nudili prvo pomoč, nato je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Lenart, kjer so ugotovili, da je bil lahko telesno poškodovan.
Osumljen prodaje drog
6. novembra ob 0.25 so policisti PP Ptuj na parkirišču na Ptuju opazili parkiran osebni avtomobil Renault megane, iz katerega je izskočil moški in v žep jakne skril neznan predmet. Policisti so v postopku ugotovili, da je imel 31-letni moški iz okolice Ptuja pri sebi enajst ALU-zavitkov neznane bele praškaste snovi in PVC-zavi-tek neznane posušene zdrobljene zeleno rjave rastline. V osebnem avtomobilu so našli črno ploščo, na kateri sta bila črta iz zdrobljene bele praškaste snovi in bankovec, več zavitkov papirja in drobilec posušenih rastlin. V pepelniku je bil cigaretni ogorek z neznano posušeno snovjo. Policisti so moškega pridržali, zasegli predmete in odvzeli vzorce za preliminarno testiranje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Pijani v prometu
6. novembra ob 23.35 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Zgornjih Poljča-nah ustavili 27-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,27 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
9. novembra ob 12.15 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Osluševcih ustavili 51-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V noči s 5. na 6. november je neznan storilec vlomil v trgovino v Staršah. Iz notranjosti je odtujil cigarete, alkoholne pijače in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
OGO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo, v večjem delu zahodne in ponekod v osrednji Sloveniji pa pretežno oblačno. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah okoli 0, drugod od 2 do 7, najvišje dnevne pa od 8 do 15 stopinj C.
V soboto bo v vzhodni Sloveniji sončno, drugod bo več oblačnosti. Topleje bo. Ponekod bo pihal jugozahodnik. V nedeljo bo na zahodu ponekod občasno rahlo deževalo ali rosilo. Drugod se vreme ne bo spremenilo. Pihal bo okrepljen zahodni do jugozahodni veter.