Poštnina plačana v gofwH»l UrMt Štev. 345. V Ljubljani, v četrtek, 29. oktobra i941-XIX Leto VI l«JrH«£na poefBattenka ca oglaševanje italijanskega ta tujega . izvora: Union« Pubblitita Itaiiana S. A, Milana | Uredništvo ta apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | | Redazione. Amminisirazione: Kopitarjeva 6, Labiana. | Coneessionaria wclnriva pet 1« pabblicita dl provenleaaa RaHane ed eaterai Uniona PabbHdtA Italiapa S. A* Milana H BoIIettino No. 507: Attivita aerea su tutti i fronti II (Juartier Generale delle Forze Armate co-muoica: In Africa sefientrionale, azioni di fuooo della nostra artiglieria ed attiviti aerea del-1’Asee contro gli obiettivi della piazza di Tobruk. Due apparecchi avversari sono stati abbattuti dal-1’aviazione germanica. Le citta di Benghasi i stata sottoposta ad altri attacchi aerei nemici. Molte bombe sono cadute in mare, altre banno colpito alcune case arabe in zone eccenlriche, causando otto morti e sette feriti nella popolazione indigena; tra le vittime si trovano donne e bambini. In Airica orientale, iruppe del presi-dio di Cnlquaberi hanno sorpreso una formazione di armati nemici e la banno dispersa infliggendole molte perdife. — Un nostro velivolo da caccia ha mitragliato efiicacemente un grande accampamento a circa 30 km a sud-est di Gondar. Questa notte l’aviazione britannica ha compiu-padet v plamenih blizu obale. Vodi v pretekli noči so naša letala napadla La Valetto na M a 11L Novi uspehi italijanskih čet na vzhodnem bojišču Zavzetje neke važne železniške postaje — Prekoračenje neke pomembne reke — Vedno M] zagon vojnih operacij na južnem delu vzhodnega bojišča Berlin, 23. oktobra, s. Nemški poročevalski urad razglaša: Pri vojnih operacijah na južnem delu ruskega bojišča so zadnje dni sodelovali tudi italijanski oddelki. Oddelki neke italijanske pehotne divizije so p6 hudih bojih zasedli neko važno železniško postajo. Oddelki neke druge pehotne divizije, tudi italijanske, so pa prekoračili neko reko, ko so razbili in premagali odpor sovražnika, ki se je bil znova prisiljen umakniti. Med temi operacijami so italijanski oddelki zajeli številne ujetnike. Budimpešta, 23. oktobra, s. Operacije na južnem predelu vzhodnega bojišča zadobivajo vedno bolj pospešen zagon. Prepričljiva naglica, s katero italijanske, nemške in zavezniške čete izvajajo načrt vrhovnega poveljstva, ne daje sovražniku niti trenutka oddiha. Zato se Rusi le s težavo umikajo obkoljujočemu vojskovanju zavezniških čet. Berlin, 23. okt. s. Nemški poročevalski urad prinaša iz pristojnega vira poročilo o nemških letalskih napadih na južnem delu ruskega bojišča. Po tem poročilu so nemška letala 20. okto- bra zbila 3 oklepne voze, 3 topove, 247 avtomobilov in 10 drugih vozil. S celo vrsto zadetkov so bili na važni železniški progi uničeni trije vlaki, čjsto polni, 7 drugih vlakov je bilo pa hudo poškodovanih. Hitlerjev glavni stan. 23. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Zasedbo sovjetskega industrijskega področja ob Doncu so včeraj nemške in zavezniške čete nadaljevale. Južno od Brjanska je bilo pri čiščenju bojišča zajetih 5000 sovjetskih vojakov, en težki tank in 56 topov zaplenjenih. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim vojnim poročilom, je bil zavzet otok Dagoe. Tako so vsi baltski otoki v nemških rokah in na baltskem prostoru ni več sovražnika. V sodelovanju z vojno mornarico in z letalstvom je pelhot. divizija že 12. oktobra s presenečenjem prispela na južni konec otoka. Po trdovratnih bojih, k? so trajali 10 dni, je bil otok očiščen. Pri tem smo zajeli 3000 mož, 6 obrežnih baterij je bilo nmčenih, bežeča posadka pa je bila na Govor ministra Riccardija o temeljih novega evropskega gospodarskega reda Hemško in italijansko gospodarstvo sta ena enota Rim, 23. oktobra, s. Sooči je minister za zamenjavo in valute, Raffaello Riccardi, priredil nemškemu ministru za gospodarstvo dr. Funku ter njegovemu spremstvu sprejem v palači Barberini, na sedežu vojaškega krožka. Navzoči! so bili ministri Di Revel, Bottai, Tassinari, Host-Ventuii, Ricci, načelnik glavnega stana general Cavallero, več ministrskih podtajnikov, podtajnik stranke Venturi, nemški poslanik, nemški minister dr. Godius in druge odlične oeebnosti iz političnega in gospodarskega sveta. Minister Riccl je pozdravil dr. Funka in poudaril pomen njegovega obiska v sedanjem času, ko igra gospodarstvo toliko vlogo v novem redil, ki ga voditelja dveh revolucij zidata po kamenih. Zadnji veličastni dogodki na boječih vedno bolj potiskajo proti uničenju nevarnosti, ki je grozila Evropi ter njeni stoletni omiki, hkratu pa dajejo vsak dan več oblike in trdnosti1 celinski vzajemnosti, ki tvori temelj novega političnega in družabnega reda. Gospodarski ustroj Nemčije, k čigar trdnosti so toliko pomagali delo, nadarjenost in vera dr. Funka, je postalo odločujoče dejstvo v zmagi, proti kateri se je bedno naperilo podjar-mljujoče in nečloveško orožje gospodarske blokade. Italijani so že dolgo zatrjevali, da tretja fronta, t. j. gospodarska, lahko kljubuje sedanjim in bodočim dogodkom. Dejansko sodelovanje med silami Osi ter duh gospodarske vzajemnosti med njimi dajeta poroštvo, da bo tudi na gospodarskem področju mogoče trdno zatakniti zastave zmage. Minister Ricci je že lani pri pogovorih v Berlinu z zadovoljstvom ugotovil popolno enakost v pogledih italijanske in nemške vlade na gospodarska vprašanja. Trajanje vojne, naj bo kratka ali dolga, ne prestavlja ciljev gospodarskega programa, ki je strogo podrejen političnim smernicam, katere bo genij obeh poglavarjev vtisnil Evropi. Vojna prizadevanja ameriškega zunanjega ministra Borite, 23. okt 6. Nemški tisk silovito zavrača /opor, ki ga je imel ameriški zunanji minister Cor-aeU Hell v zunanje-političnem odboru senata in o katerem je Roosevelt včeraj izjavil, da se od besede do besede strinja z nj.im: Takole piše: Govor se razlikuje od prejšnjih govorniških manifestacij ameriškega drž. podtajnika po posebno silovitem tonu, zlasti pa po prostaštvu napadov na Hitlerja, na nemški narod in nemškega vojaka ter po nepre-kosljivem cinizmu in nesramnosti dokazovanj, ki jih ye navedel, da bi upravičil oborožitev trgovskih ladij. Nemčija stremi po vladi naid svetom, je dejal Condett HultL Biti moramo popolnoma pripravljeni, da storimo najodločnejše korake za obrambo svojega morja in kopne zemlje pred napadom narodnih socialistov. Kakor se vidi — piše »Berliner Borsen-zeMumg«, 60 zločinci Rooseveltove in Hullove vrste izgubili V60 oblast nad seboj in ne poznajo nobene meje, kadar gre zato, da se ustvari položaj, ki končno dovoljuje streljati brez premisleka in izbire na sovražne narodne socialiste. Potvarjajo resnico in zgodovino, žalijo zdrav čut in kopičijo laž na laž. — Že dozda-j se jasno kaže — poudarja omenjeni list — bližnji cilj njihovega programa za Se nekaj o Stalinu Rim, 23. oktobra s. Za vtisi, ki jih je o Stalinu in o njegovi duhovitosti prinesel iz Moskve voditelj angleškega poslaništva pri nedavnih pogajanjih, lord Beaverbrook, je zlasti zanimivo, kaj pripoveduje o Stalinu voditelj ameriškega poslaništva Harriman. Ta je povedal, da je Stalin obdarjen s finim čutom za šaljivost, kateri se svobodno vdaja tudi med resnimi pogovori. Stalin, ki se je izkazal *a dobrega trgovca, obilno beli razgovore z duhovitostmi ter zbadljivkami. V pristojnih krogih pripominjajo k tej izjavi, da dobiva Stalinova duho-^|tost v sedanjih časih nadih zločinskega cinizma, ** pa odgovarja značaju najbolj krvavega in straš-n®ga človeka v zgodovini sveta. intervencijo: preklic nevtralnost nega zakona, aH točneje, umaknitev določbe, ki prepoveduje ameriškim ladjam, da bi 6e podajale v vojni pas. Oni upaijo, da mora biti ta korak zadnji in da bo vojna postala tako neizogibna in da ni več daleč. Da bi to dosegli. 6e takoimenovani voditelji ameriške politike poslužujejo vseh sredstev, najpodlejših in najbolj nesramnih, da bi zlomili odpor ameriškega naroda. Moskovski delavci morajo v prve obrambne vrste Stockholm, 23. oktobra, s. Neka ruska radijska postaja je včeraj sporočila, da so v Moskvi zaprli veliko podjetij, ker so delavci bili podani v prve bojne črte, da bodo sodelovati pri obrambi mesta. Listi so prenehali izhajati, v omejeni nakladi izhajajo samo še dnevniki. Letalska vojna med Nemci in Angleži Berlin, 23. okt. s. V boju proti Angliji so in«*čne edinice letalstva ponoči napadle pristanišče Nevvcastle. Na pristaniških napravah in skladiščih je bilo opaziti velika razdejanja. Ostali letalski napadi so veljali pristaniškim napravam pri Dovru. Na obrežju Rokavskega preliva so nemški lovci sestrelili deset angleških letal. Pri tem smo izgubili eno lastne letalo. Angleški bombniki so v noči na 2. okt. napadli razne kraje v severozahodni Nemčiji in sicer med drugimi Bremen. Bombe so padale večinoma na stanovanjske četrti in je civilno prebivalstvo imelo mrtve in ranjene. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. V Severni Afriki so nemška strmoglavska letala v polno zadela topniške postojanke in bunkerje pri Tobruku. Glavni gospodarski cilji, ▼ katerih Nemčija in Italija docela soglašata so: vedno višja življenska raven narodov po pomnožitvi izdelave, dohodkov in porabe: neprestano upoštevanje prevladujočih skupnih potreb v obsežnem okviru evropskega gospodarstva, razvoj in ojačenje medsebojne izmenjave, ustvarjalke večjega blagostanja narodov; zamisel o državni avtarkiji, ki je izhodišče obeh držav, prenesena na področje evropske avtarkije; denarni red; odstranitev zlata kot popolnega gospodarja trgovine; podlaga denarnemu vrednotenju naj postanejo: izdelovalna sila, delo ter politični in gospodarski red; nova politika cen; industrijsko in poljedelsko sodelovanje; večja svoboda posameznih delavcev, ne da bi' pri tem trpele narodne naloge, ki jih mora izpolnjevati zunanja trgovina; plačilna sredstva, ki v načelu pripadajo evropskemu gospodarstvu; medcelinska trgovina in večji obseg prometa z deželami onstran morja. Minister Riccardi je govor zaključil z besedami: »(Nazdravljam torej ministru Funku v imenu Italijanov, ki se bore ob boku Nemčije in ki zn jo vred kar najtrdneje verujejo v zmago^ orožja Osi. V evropskem redu odpirata junaštvo vojakov in modrost poglavarjev obsežna gospodarska obzorja, novi viri za delo in za bogastvo začenjajo končno postajati del velikega sestava novega reda. Mir s pravičnostjo, ki jo izkazujeta naša poglavarja in za katero se borita naša naroda, bo plačilo za žrtve v krvi in v dobrinah, žrtve, ki jih naša naroda ponosno sprejemata v tej uri, neprimerljivi po veličini in po slavi.« Minister Riccardi je nazdravil nato Hitlerju, vojskam Osi ter nemškemu ljudstvu. Za pozdravni nagovor se je zahvalil dr. Funk ki je dejal, na nemška vlada in nemški narod popolnoma upoštevat« težavno delo ministra Riccardija, ki je z železno odločnostjo znal zagrabiti tudi najbolj zapletena vprašanja, ki jih je vojna prinesla za italijansko ljudstvo. Posebno zadoščenje Nemcem je zaključek sedanjih pogajanj v Rimu, ki so prinesla popolno soglasje v najvažnejših gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo vojne in bodočnosti. Ustvarila so podlago, ki daje poroštvo za vedno večjo medsebojno gospodarsko izmenjavo. — Uspeh tega je dejstvo, da je treba nemško in italijansko gospodarstvo smatrati kot eno enoto. Po veličastnih sedanjih zmagah bo nastala nova Evropa, kjer bo gospodarska vzajemnost zajamčena za rodove. V tej vojni ni odločilno, če začasno manjka te tali one surovine in če mora ljudstvo trpeti pomanjkanje tega ali onega. Odločilno je, da je dobljena gospodarska vojna, zakaj angleška blokada je zares postala neuspešna. Poroštvo, da bodo še nerešena gospodarska vprašanja srečno premagana, je neomajna vera v oba voditelja, disciplina Ijud-stva ter zlasti gospodarski ustroj obeh avtoritarnih vlad in njunih uspešnih sredstev, vrh tega pa bojni duh fašistovske in narodnosocia-listične revolucije. Minister dr. Funk je v znamenju končne zmage nazdravil Kralju in Cesarju, velikemu Duceju fašistovske Italije, vladi in italijanskemu narodu. Priprave za razstrelitev lavnih poslopij v Moskv* Stockholm, 23. okt. t. »Stockholm Tidningen« poroča, da je bilo v Kremlju ter okoli drugih važnih javnih stavb po Moskvi zadnje dni opažati gibanje številnih pionirskih oddelkov. Gre za celo divizijo, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da bi bil pognan v zrak temelj ter vse druge večje javne stavbe v Moskvi. Za razstrelitev, do katere naj bi prišlo, če bi Nemci imeli zasesti Moskvo, uporabljajo mine ter na čas uravnane peklenske stroje. Anglija ne more nuditi v zadostni meri petroleja Avstraliji kolikor ga ta potrebuje. Avstralcem se zdi to ravnanje Anglije zelo čudno. morju uničena od edinic vojne mornarice hi od letalstva. Pri uspešnih delih pri pristajanju na Baltskih otokih so imeli posebni pionirski oddelki izreden delež. Finska vojna mornarica je boje nemške vojne sile uspešno podpirala. Letalstvo je podnevi in ponoči bombardiralo sovjetsko prestolnico. Ekso. Grazioll, zvezni tajnik za Ljubljansko pokrajino Rim, 23. okt. s. Po Ducejevih navodilih je tajnik stranke ukrenil, da naj se ustanovi Zveza bojnih fašijev v Ljubljani. Duee je na predlog tajnika stranke imenoval za zveznega tajnika Visokega Komisarja Ekscelenco Graciolija. Vesti 23. oktobra Generalni guverner Dalmacije, Eksc. Bastianini, j. po zasebnih opravilih prišel v Zagreb. Včeraj ga je sprejel Pavelič. Bolgarski kralj je sprejel številno zastopstvo iz južne Dobrudže, ki mu je izrazilo vdanost tamošnjega prebivalstva. Zasedeno in priključeno grško Tracijo je bolgarska vlada sklenila naseliti z bolgarskim prebivalstvom. Na ozemlje med rekama Mesto in Strumo bodo naselili okoli 500.000 ljudi. Ti bodo dobljeno zemljo in hiše plačali v petnajstih letnih obrokih. V Milanu je imel sejo narodni odbor za steno- grafijo. Seja je veljala pripravam za mednarodni stenografski kongres, ki bo v Bey-ruthu takoj po zmagi. Sejo je vodil senator Gray, navzoči pa so bili tudi nemški in pa hrvaški zastopniki. Madžarska vlada je za tri dni ustavila budim-peštanski dnevnik >8 Urai Ujszag«. V Zagrebu so bila zaključena gospodarska po- gajanja med Hrvaško in Nemčijo in bo v kratkem razglašena o tem posebna izjava. Afganistanska vlada je razglasila, da se je morala vdati pritisku Anglije in Rusije ter izgnati iz države malenkostno število nemških in italijanskih državljanov. S tem je hotela dokazati, da hoče ohraniti mir in nevtralnost, čeprav bo izgon škodil njenemu gospodarstvu in industriji. V angleški zgornji zbornici je lord Moyne izjavil, da bi angleški vdor na evropsko celino v sedanjem trenutku bil norost. To je izjavil v odgovor nekemu drugemu lordu, ki je zahteval naj Anglija razbremeni Ruse s takim vdorom. Lord Moyne je dejal, da ima Nemčija zdaj ob francoski obali več lovskih letal kakor na vsej vzhodni fronti. Portugalska vlada je poslala nova ojačenja na Capverdske otoke. Švedsko poslaništvo v Rusiji je poslalo svoji vladi brzojavko, v kateri sporoča, da je dospelo v mesto Kujbišev (Samaro), novi sedež sovjetske vlade. Ameriški senator Wallgreen je zbornici predlagal, naj zahteva od Rusije pomorska in letalska oporišča ob sibirski obali. Švedska vlada diplomatsko zastopa koristi največ vojskujočih se držav. Nič manj kakor 11 vojskujočih se držav je prosilo švedsko vlado, naj zastopa njihove koristi v nasprotnih državah. V ameriških političnih krogih izražajo hudo ne- zadovoljstvo nad tem, da je mehiška vlada dovolila 560 italijanskim in nemškim mornarjem svobodno gibanje. Agencija _ Reuter poroča, da sta angleški kralj in kraljica darovala 3000 funtov šterlingov v podporni sklad za Rusijo. To je približno četrtina dnevnih dohodkov angleške kraljeve hiše. Predsednik slovaške republike dr. Tiso in predsednik vlade dr. Tuka sta se včeraj s spremstvom vrnila iz Hitlerjevega glavnega stana. Ob prihodu je dr. Tiso imel govor, v katerem je zagotavljal zvestobo Slovakov do Nemcev in do Hitlerja. Nemški poročevalski urad javlja, da so pri zadnjih bojih na severnem delu ruskega bojišča uspešno sodelovali tudi španski prostovoljci. Angleži so konfinirali bivšega perzijskega šaha na otoku Sv. Mavricija, vzhodno od Madagaskarja. (Na istem otoku je konfiniran tudi dr. Stojadinovič.) Romunija si ni priključila Odese Bukarešta, 23. okt. s. Romunska brzojavna agencija poroča: Tuja poročila zatrjujejo, da si je Romunija priključila Odeso. Kakor je bilo sporočeno 20. t. m., je bila Odesa enostavno vključena v upravnem pogledu pokrajini onstran Dnjestra in je postala sedež civilne vlade. Dežela onstran Dnjestra, ki je bila zavzeta z orožjem, se upravlja z ljudskimi pravicami, uprava pa ima svoj ‘sedež v Odesi. Vsa drugačna poročila so brez podlage. Opomini maršala Petaina zaradi atentatov na nemško vojsko Parfz, 23. okt. s. Maršal Petain in admiral Darlan sta naslovila včeraj dopoldne po radiu poziv na prebivalstvo zasedenega ozemlja. V pozivu sta omenjala napade, ki so bili vprizor-jeni na nemške častnike ter sta svetovala ljudstvu, naj pokaže zakonito vedenje nasproti zasedbenim oblastem in naj jim pomaga iskati in poloviti krivce teh napadov in njihove pristaše. Letošnja žitna letina v številkah Da so skoraj vsi slovenski kraji pasivni, kar ae tiče preskrbe z žitom, to je bilo že dolgo znano. Vedno smo morali žito uvažati in le redke so bile kmetije, ki so pridelale dovolj žita za prehrano domače družine, in še bolj redke take, ki so žito celo prodajale. Samo dva okraja sta bila v bivši Sloveniji, ki sta imela žita čez lastno uporabo, namreč Murska Sobota in Dolnja Lendava, pa še tja so nosili sezonski delavci, ki so delali po Hrvaškem in Banatu, domov dogovorjeno količino žita kot plačilo za svoj trud. V Ljubljanski pokrajini pa so prišli izmed bivših slovenskih okrajev izključno taki, ki 60 vseskozi pasivni in je pokrajina torej še bolj odvisna od dovoza žita, kakor pa prejšnja Slovenija. Prehranjevalni zavod je letos uvedel strogo nadzorstvo nad proizvodnjo žita ter je moral vsak pridelovalec žita prijaviti ves svoj pridelek. Številke so sedaj zbrane in nam kažejo precej točno sliko, kje smo sedaj glede preskrbe z žitom. Te številke seveda niso popolne, ker manjkajo še podatki s posameznih kmetij, računati je tudi, da nekaj žita kmetje kljub strogi kontroli niso prijavili, vendar je naslednja slika precej točna: Okraj Črnomelj šteje 11 občin in 3670 kmetij. Pridelanega, oziroma prijavljenega je bilo 938.208 kg pšenice, 87.076 . kilogramov rži, 15.097 kg soržice (mešanice pšenice in rži) ter 492.860 kg ječmena. Skupno je torej okraj pridelal 1,534.231 kg žita za kruh. Povprečno pride na vsako kmetijo 418 kg žita za kruh. Okraj Kočevje šteje 13 občin in 3443 kmetij. Pridelal je 307.780 kilogramov pšenice, 21.160 kg rži, 13.655 kg soržice in 351.732 kg ječmena. Skupno torej je okraj pridelal 693.327 kg žita, ali vsaka kmetija 201 kg žita. Ta okraj je najbolj pasiven med vsemi podeželskimi. Okraj Ljubljana ima (brez mesta) 24 občin in 5417 kmetij. Pridelalo se je 1,687.156 kg pšenice, 184.657 kg rži, 124.067 kg soržice in 1,075.342 kg ječmena; skupno torej 3,071.222 kg žita ali na vsako kmetijo 530 kilogramov. Okraj Logatec šteje 11 občin s 1673 kmetijami. Okraj je pridelal 317.418 kg pšenice, 27.714 kg rži, 2240 kg soržice in 196.500 kg ječmena; skupno 543.862 kg žita ali na vsako kmetijo 325 kg žita. Okraj Novo mesto šteje 30 občin in 9295 kmetij. Pridelal je 2,8®5.653 kilogramov pšenice, 207.908 kg rži, 979.285 kg soržice in 1,037.476 kg ječmena; skupno torej 4 milijone 308.322 kg žita ali na kmetijo 468 kg. Mesto Ljubljana samo šteje 272 kmetij, ki so pridelale 118.147 kg pšenice, 16.920 kg rži, 1950 kg soržice in 55.916 kg ječmena; skupno je torej Ljubljana pridelala 192 tisoč 933 kg žita, vsaka ljubljanska kmetija pa povprečno 709 kg. Skupno je torej vsa Ljubljanska pokrajina pridelala v 95 občinah in na 23.770 ha zemlje 6,245.352 kg pšenice, 545.435 kg rži, 336.294 kg soržice in 3,209.826 kg ječmena. Skupni prijav- ljeni pridelek letošnje letine žita v vsej pokrajini znaša 10,376.907 kg Sita, to je pšenice, rži, soržice in ječmena. Vsaka kmetija je povprečno pridelala 436.5 kg vsega žita. Ce računamo, da ima Ljubljanska pokrajina 305.000 prebivalcev, potem pride na leto in na glavo prebivalca 34 kg doma pridelanega žita, ali kakih 90 gr na dan. Krušne karte pa dovoljujejo 200 gr na osebo in dan kruha. Torej ne pridelamo niti polovico toliko žita, kolikor ga je treba samo za kruh. Od navedenih količin pridelanega žita pa je treba še odšteti seme, kar še zniža količino razpoložljivega žita, dalje otrobe in druge odpadke. Za testenine pa smo sploh izključno navezani na uvoz, za kruh pa pridelamo kvečjemu eno tretjino žita doma. V tej statistiki pa ni upoštevan pridelek koruze, prosa, ajde in ovsa, kar pa — razen koruze ne pride toliko v poštev pri splošnem konzu-mu, ker to konzumirajo pridelovalci po večini sami, oziroma uporabijo, zlasti oves, za krmljenje živine. Navezani smo torej izključno na uvoz in prepričani smo, da se bo posrečilo Prevodu zagotoviti dovoljne količine žilne hrane za prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, zlasti, ker posveča tudi visoki komisar Eksc. Grazioli temu življenjsko važnemu vprašanju vso naklonjenost in pozornost ter italijanske oblasti v vsakem oziru podpirajo delo Prehranjevalnega urada. Zgodnje prve snežinke — oglednice Ljubljana, 23. oktobra. V 9oboto je godoval Luka, ki repo puka in v roke huka. Letos je bil Lukov dan prav lep in topel, tudi sv. Uršula, ki je godovala v torek, je nam prizanesla 9 slabim vremenom. Pravijo pa, da se kmalu po teh dneh vreme spremeni in lahko začne pritiskati mraz odnosno začne snežiti. Včerajšnji dan je bil vremensko sila spremenljiv. Zgodaj zjutraj je deževalo, nato je bilo dopoldne sivkasto oblačno, popoldne pa prav lepo jesensko vreme s soncem. Čez noč se je vreme spremenilo. Začelo je proti jutru močneje deževati tako, da je Ljubljanica začela polagoma naraščati in je pri Fužinah ob 7. uri zjutraj nk-■' rasla že za dober centimeter. ohciJ Temperatura je zjutraj znatno padla. Prejšnji „.,dan je termometer kazal še nad 10 stopinj nad ničlo, davi pa je bila najnižja jutranja temperatura + 1.5° C, to je stanje, pri katerem že začne snežiti. Res so lahko ljudje zjutraj, ko so hiteli po svojih poslih, opazovali, da so med deževnimi kapljicami naletavale prve drobne snežinke, kakor da bi bile poslane iz vsemirja na zemljo poizvedovat, da — li je primeren teren za snežno odejo. Prav zgodaj smo sneg dobili leta 1932, ko je zapadel že okoli 20. oktobra in je bil takrat zelo moker, zato tudi težak tako. da je napravil po raznih brzojavnih in telefonskih žicah veliko škodo ter je lomil tudi veje po drevju na vrtovih in nasadih. d. Spored koncerta Carla Vidussa v ponedeljek, dne 27. t. m. Prvi del: Bach-Liszt: Fantazija in Fuga v g-molu; Scarlatti: Dve sonati; Beethoven: Sonata op. 57 (Appassionata). Drugi del: Mali-piero: Dva jesenska preludija; Ferrari-Trocate: II prode Anselmo; Casella: Ostinato; Chopin: Berceuse in Dve študiji; Weber-Tausig: Poziv na ples, Schubert-Tausig: Vojaška koračnica; Liszt: Šesta rapsodija. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani ob 20. uri prihodnji ponedeljek. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Naročite ..Sloveniev koledar"! Imenovanje rajnik fašistovske stranke, vrhovni poveljnik (rILa, je na predlog zveznega poveljnika imenoval fašista Pertoldija Luigija za načelnika generalnega štaba fašistovske mladinske organizacije v Ljubljani. Še vedno ni nič zaleglo Ljubljana, dne 22. oktobra. Ze v lanski gledališki sezoni smo potožili, da obiskovalci gledališča prihajajo prepozno k začetku predstave. Pa smo našli opravičilo, češ da morda zakasne zato, ker pozno pridejo iz službe, potem večerjajo in se oblačijo. Pa smo se urezali, ko smo jih opravičevali. Ta opravičila ne drže. Zdaj se gledališke predstave začenjajo že ob četrt na 7 ali pa še prej. To zaradi zgodnje policijske ure in zatemnitve. Človek bi pričakoval, da bodo vsaj zdaj obiskovalci točno prihajali v gledališče in ne bodo motili ostalih gledalcev pri predstavi. Pa je na žalost ostalo vse pri staiem. Pridem v opero in sedem na svoj prostor. Luči ugasnejo, dirigent stopi za svoj pult in zvoki Puccinijeve uverture blagodoneče zvene na uho. Človek uživa, oziroma bi užival, če... Pa zakasneli obiskovalci odpirajo vrata kar venomer, iščejo po žepih vstopnico, se sklanjajo nad vrstami, katera je, in prišepetavajo drug drugemu, kakor na sejmu. Pravočasno došli gledalci morajo vstajati s svojih sedežev, da zapozneli lahko zasedejo svoje prostore.. Pa n6 mislite, da gre vse to brez hrupa. Kaj še. Drug za drugim vstajajo ljudje s svojih sedežev in se umikajo. Sedeži škripljejo, včasih pade še pridušena kletvica, kajti zamudniku se mudi na svoj prostor in pri tem ne gleda, kam stopi. Uboga kurja očesa. In tako traja to vstajanje in sedanje skoraj vedno čez vso uverturo. Namesto, da bi poslušal glasbo, se moraš jeziti na take gospe in gospode, ki se jim ne da. da bi pravočasno prišli k predstavi. Ve9te, so nekateri, ki kar niso srečni in mislijo da sploh niso v gledališču, če ne zamude. Temu zamujanju naj gledališka uprava naredi že enkrat konec. Kdor zamudi začetek predstave, naj bo vsaj toliko uvideven, da ne sili na svoj prostor, ampak naj počaka ob strani. Siljenje na svoje mesto je nedostojno. Saj, če si zamudil, pa bodi še toliko potrpežljiv in počakaj do prvega dejanja. Sicer bi pa bilo lepo in prav, če bi vsak prišel pravočasno v gledališče. Torej, spoštovani zamudniki, v bodoče več manire 1 Zveza borbenih Fašijev v Ljubljani Rim, 23. okt. e. Po Ducejevih navodilih je tajnik fašistovske stranke ukazal ustanoviti v Ljubljani Zvezo borbenih fašijev. Za zveznega tajnika je Duce na predlog strankinega tajnika imenoval Visokega Komisarja Emilija Graziolija. Nove določbe glede uradnih ur po javnih uradih Da se prihrani čim več kuriva in električnega toka za razsvetljavo, je bilo t Ducejevim odlokom odrejeno, da bodo trajale od 5. novembra t. 1. do 31. marca prihodnjega leta uradne ure po vseh javnih uradih _ in ustanovah v vsej Kraljevini, ki so kakor kolt pod državnim nadzorstvom, nepretrgano od 9 do 15 ob delavnikih in od 9 do 13 ob nedeljah in drugih prazničnih dneh. Sitnosti zaradi prodaje kruha pred sodiščem Ljubljana, 23. oktobra. Prodajalka kruha Loti je imela pred sodiščem hude sitnosti zaradi prodaje kruha. Ovadena je bila, da je prodajala hlebčke kruha junija pred zamenjavo dinarjev v lire po višji ceni in pri manjši teži, ko so hlebčki tehtali za 5 in več dkg manj, kakor je bilo predpisano. Loti se je na vse načine zagovarjala pred sodnikom, toda prihajala je bolj in bolj v navzkrižja in nesoglasja. Zatekla se je tudi k matematiki in je sodniku zatrjevala, da je takrat kruh prodajala za 10 stotink ceneje, kakor je bilo to določeno, namreč, da je dajala te hlebčke po 1.80 lir, ko je bil drugače po 1.90 lir. Sodnik pa temu njenemu zagovoru ni verjel ter jo je mirno in vljudno opozoril, da je bila takrat veljavna valutna relacija 100 din za 30 lir in je njen zagovor ničev kljub temu. da naj bi bila popustila 10 stotink pri hlebčku. Še vedno je bila cena previsoka. Ko ji siklicevanje na lire ni nič pomagalo, se je zatekla k dvema pričama, ki jih je kar s seboj pripeljala pred sodnika. Prva priča, Zdenka, pa je tako nerodno pričala za obtoženo Loti. da bi bila kmalu sama prišla pod paragraf zaradi krivega pričevanja. Videlo se je da je bila priča od obtoženke nagovorjena. Tudi druga priča je ni mogla izmazati. Zaradi prestopka po čl. 7 uredbe o cenah je bila obsojena na 7 dni zapora in 400 lir denarne kazni, to nepogojno. d Zaradi* krme za kunce bodite brez skrbi! Zima je pred vrati. Letos se je zelo veliko ljudi lotilo reje malih živali, predvsem pa se ukvarjajo z rejo kuncev. Od teh imajo lepe ■koristi le, če jih pravilno rede. Zelo veliko skrbi pa imajo zdaj ti rejci, kako bodo prehranili svoje živalce čez zimo ko bo hrane primanjkovalo. Velika večina kuncerejcev nima prilike, da bi sami na svoji njivi pridelali dovolj krme za prehrano živali, pa tudi sicer ne vedo, kje bi aobili potrebno krmo. V teh skrbeh jim bo gotovo ustreženo, saj sta društvi »Mali gospodar« in pa »Železničarska splošna gospodarska zadruga« poskrbeli za prehrano. Društvi sta sklenili, da bosta organizirali prehrano malih živali. Društvi bosta nabavili korenje, peso, kolerabo, deteljo in seno. Vsak rejec malih živali, ki namerava živali imeti tudi čez zimo, pa nima krme, naj se obrne na omenjeni društvi, kjer naj naroči hrano. Ob priliki naročila pa bo moral vsakdo plačati po 50 cent. za vsak naročeni kilogram korenja, pese ali kolerabe in 1 liro za vsak naročeni kilogram sena ali detelje. Seno in deteljo bodo prodajali v stisnjenih zabojih od 30 do 50 kg. Rok naročila poteče 25. t. m. Krma bo dobavljena le, če bo naročil krme za vagonsko pošiljko in pa vspj okrog pol vagona sena. Krmo in seno lahko naroči vsakdo pri »Malem gospodarju«, Gosposka ul. 4 med uradnimi urami med 16 do 18 in pa pri »Zadrugi«, Blei-weisova cesta 35-11. Krmila bodo dobavljena in prodana po nabavni ceni brez vsakega pribitka. V bolnišnico so prišli Včeraj je ljubljanska splošna bolnišnica spet sprejela pod svojo streho nekaj ponesrečencev. Tile so prišli na zdravljenje: 3 letna posestnikova hčerkica Jožefa Juvančičeva iz Blok je padla skozi okno domače hiše in si pri tem zlomila desnico poleg drugih .poškodb. — Posestnik Jože Škrjanc iz Želimelj se je precej porezal s steklom po rokah. — Pri delu na cirkularki se je ponesrečil delavec Anton Špolar iz Vidma pri Dobre-poljah. Cirkularka mu je hudo poškodovala prste na desni roki. Novice iz Države Vladar na obisku v Livornu. Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. je v torek dopoldne zasebno obiskal mornariško akademijo v Livornu. Vladarja so pred vhodom sprejeli višji mornariški častniki na čelu z admiralom Paladinijem. Pozdravili so ga v dolgi vrsti razvrščeni gojenci mornariške akademije. Vladar je potem z visokega odra gledal veličastno parado gojencev, ki je bila prirejena njemu na čast, nakar 6i je podrobno ogledal učilnice akademije in vse ostale prostore. Ko je zapuščal akademijo, so mu znova priredili navdušene manifestacije ne samo gojenci, pač pa tudi številna množica ljudstva, ki se je bila medtem nabrala pred poslopjem. Vladar se je nato z avtomobilom odpeljal iz Livorna. Nemško trgovinsko zastopstvo pri ministru Ricciju. Minister za korporacije, Ricci, je v torek sprejel dr. Franza Heylerja in druge člane nemškega gospodarskega zastopstva, ki so pred nekaj dnevi prispeli v italijansko prestolnico. Nemške goste je ministru Ricciju predstavil predsednik fašistovske zveze trgovcev ter mu poročal, kako je bilo na obisku v trgovskih in drugih gospodarskih podjetjih v Milanu, Turinu, Genovi, Na-poliju in v Rimu. Minister je izrazil svoje veselje nad obiskom nemških gospodarskih zastopnikov v Italiji ter izrazil prepričanje, da se bodo v bodoče stiki med obema zavezniškima državama tudi na tem polju še bolj poglobili ter prinesli zato še večje koristi ko do sedaj. Potem 6e je ministru Ricciju zahvalil za njegove tople besede voditelj nemškega zastopstva ter tudi on poudaril željo po še tesnejših stikih med Italijo in Nemčijo na trgovskem polju. Sklenili so popraviti tudi eesto Ljubljana— Škofljica. Pod predsedništvom ministra za javna dela se je v Rimu sestal na sejo avtonomni cestni odbor, ki je razpravljal o številnih načrtih za zboljšanje državnega cestnega omrežja. Mnogo teh načrtov je na tem zasedanju tudi odobril. Med njimi je tudi načrt za zboljšanje ceste Ljubljana-Škofljica. Poživitev železniškega prometa na obmejnih prehodih. Kakor je razvidno iz podatkov, ki se nanašajo na obmejni železniški promet, se je ta v letu 1939-40 v primerjavi s prejšnjim letom, znatno dvignil. Leta 1939-40 je bilo v ... .1° uv°ženega, kakor poroča »Agit«, 8 milijonov 2%.765 ton raznega blaga, dočim je znašal uvoz v letu 1938-39 komaj 3,468.096 ton. Izvoženega pa je bilo leta 1939-40 4,360.227 ton blaga, v letu pred tem pa 2,894.440 ton. Predvsem se je železniški promet dvignil na obmejnih prelazih v Domodossoli, Chiasso, čez Trbiž, Brenner, Postojno in Luino. Krompirjeve cmoke v restavracijah smejo kulhati. Ko je bila izdana odredba, ki prepoveduje pripravljati sveže testenine, so po nekaterih pokrajinah mislili, da je prepovedano kuhati tudi krompirjeve cmoke, in pripravljati tudi vsako cvrtje, pri katerem se lahko uporablja nekrušna moka. Takšne jedi po gostilnah, restavracijah, hotelih pa tudi po zasebnih domovih, kakor je znano, mnogo pojedo. »Eco di Roma« obvešča zdaj, da ie krompirjeve cmoke dovoljeno kuhati povsod. Zbiranje starega železa. »Eco di Roma« piše: Da se zagotovi železni industriji čimveč starega zavrženega železa, je bil izdan zakonski odlok, ki podrobno ureja zbiranje^seh kovinskih predmetov. NaS® industrijska podjetja morajo preskrbeti oboroženim silaitfSpo-trebna sredstva za dosego zmage. Ker se čuti pomanjkanje kovinskih surovin, s katerimi ne razpolagamo v zadostni meri, je strogo odrejeno nabiranje starega železja, ki je podlaga za izdelovanje jekla. Razpis medklubskega lahkoatletskega tekmovanja SK Planina priredi v soboto 25. oktobra in v nedeljo 26. oktobra — obakrat s pričetkom ob 14.30 — medklubsko lahkoatletsko tekmovanje na Stadionu v Ljubljani. Pravico nastopa imajo verificirani in ne-verificirani seniorji in juniorji — član: klubov SLAZ. Vrstni red disciplin: I. dan: 200m predteki, troskn' JU m, met kladiva, 5000 m, 200 m finale, met krogle (seniorji), met krogle (juniorji), met kopja (jun.). II. dan: 400 m zapreke, 100 m predteki (seniorji), 100 m predteki (juniorji), skok ob palici, met diska (seniorji), med diska (juniorji), 1500 m, 100 m finale (seniorji), 100 m finale (juniorji), skok v višino (seniorji), skok v višino (juniorji), 400 m, skok v daljavo (seniorji), skok v daljavo (juniorji). Prijave klubov in posameznikov se bodo sprejemale pol ure pred začetkom tekmovanja na Stadionu. Prijavnine in nagrad nil Tekališče je dolgo 400 m 72 cm in ima dva nedvignjena zavoja. — Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih SLAZ. J. N. V O L K H A MER O S 03A NI Z G O D O V 1 N S K 1 R OMAN h2 Tako je bilo tudi pri Ljudmili. Ko je z okna zagledala najprej Adalbera, ni dobrega Henrika potem skoraj videla. Tudi ob sprejemu je obstal njen pogled na viSji Dietrichsteinovi postavi in na njegovem sveže cvetočem obrazu. Da bi medtem ko je Henrik govoril z grofico, pritegnila Adalberovo pozornost nase, je stala zdaj na eni, zdaj na drugi nogi, večkrat pa celo nn prstih, s čimer je spravila mater v zadrego, da jo je poslala gledat, kje je brat. Odplesala je, pojoč neko poljsko pesem, po dvorani, se spodaj še ozrla, kakor bi izstrelila puščico na Adalbera, ki je tudi gledal za njo, skočila skozi vrata in jih zaprla. »Ne zamerite dekletovi neolikanost}, je skoraj še otrok,« jo je opravičevala gospa. »Vendar,« je rekel Malenstein, »bi bil že čas, da bi se otresla svoje brezmejne lahkomišljenosti.« »Saj se je ne zaveda! In veste, prišla je na svet, ko sva bila midva že precej v letih. Kmalu nato je kralj mojega gospoda odpustil i>z službe in odtlej živimo kar sami zase in dekle ne pride nikamor in nima nikake zabave. Hvala Bogu, da je še tako vesele nravi! Jaz nočem na njej nič umetničiti, naravna je, vse pove, kar misli, a redko pomisli, kaj dela,« je mati še zagovarjala hčerko. Medtem je znnaj pred dvorano zažvenketala 00 tlaku sablja. »To bo moj siln,« je rekla gospa. In že je vstopil nekam hrupno visok, lep mož z izzivalnim | pogledom. | »Sin moje žene,« ga je predstavil Malenstein, »Laskonog,' krakovski vojvoda,« nato pa svoja gosta njemu: »Cesarjeva go-: spoda odposlanca.« I Laskonog se je priklonil, iztegnil desnico, kakor bi se hotel dotakniti njunih kolen, ni pa izpregovoril ne ene besede, temveč je samo vihal svojo bradico. Ni bil prijatelj Nemcev in materi je večkrat žalil, ko ji je očital njeno drugo poroko, vendar je kljub temu s svojo milobo preprečila, da ni prišlo do sporov med očetom in pastorkom. | Ko se je Ljudmila komaj vrnila v dvorano, so jih že poklicali h kosilu. Njo je vodil Adalbero, ki se ga je tesno okle-i nila in skakljala ob njem v obednico, ker je sedla kar poleg njega, ko so mu odkazali prostor. Medtem ko je bil Adalbero v razgovoru z očetom, ga je nenadoma glasno vprašala; »Ali je cesar lep?« »Da, lep je,« je odgovoril. »In cesarica?« »Ni tako lepa.« »Ali je sreča biti cesarica?« »Ne vedno, otrok moj,« je odgovorila mati in jo opozorila, naj ne prekinja očeta med pogovorom. Poslej je sedela mirno, dokler je oče govoril, čim pa je trenutek prenehal, je že imela spet kako vprašanje za Adalbera. Ko sta se gosta popoldne poslovila, je stala med starši in dal« Adalberu roko ter mu rekla: »Pridite kmalu spet!« Na stanovanju ju je čakalo spet vabilo dvornega maršala, naj prideta naslednji dan obedovat na dvor. Nepričakovano je bil tudi grof Malenstein med gosti, kateri so bili sicer samo najvišji uradniki in tajni svetniki). Kralj je razkazoval svoje I zaplade, jedli so iz zlatih posod, v zlate čaše so bili vdelani biseri. Z odposlancema je govoril o lovu, o konjih in vojski, naj-j več pa z veliko hvalo o cesarju Henriku. Po obedu je odvedel Malenstein odposlanca na svoj dom. »Zdaj se vama ne mudi, da bi odpotovala,« jfma je rekel. »Da je kralj tudi mene povabil, je samo zaradi vaju. Take časti nisem bil deležen že nekaj let. Pošljita cesarju sla in mu sporočita, da ostaneta še nekaj dni, ker upata, da bosta svoj namen le dosegla. Resnično, kraljevo vedenje do vaju opravičuje tako upanje!« Adalbero je bil takoj pripravljen pisati cesarju. Cel teden je še potekel ob pojedinah v čast odposlancema, ki sta bila vsak večer pri Malenstehiu. Končno je grof mislil, da je le čas prositi za poslovilno avdienco in ob tej priliki še enkrat poskusiti doseči ugoden odgovor za cesarja. Bilo je zaman. Kralj ju je prekinil, ko sta spet začela vprašanje pomoči. »Povem vama nekaj novega,« je rekel. »Ogrski kralj Gejsa je umrl, na prestol je prišel za njim njegov brat Ladislav, a cesar Henrik podpira svojega svaka protikralja Salomona zoper mojega zaveznika Ladislava. Tega vidva nista vedela, prepoštena sta, da bi vedela, pa me obenem prosila, naj bi poslal pomoč cesarju.« In je udaril ob tla ita vstal: »Pojdita v miru, a takoj!« Večeri pri Malensteinu so postali Adalberu, ki se jih je {m. vadil, kar sladka potreba. Lepa Ljudmila ga je pridobila zase s svojim) pogledi, z roko, ki je otroško počivala v njegovi, in ■ svojo odkritosrčnostjo, ki je ni potvarjala. Starši, ki so že dolgo bili odločeni, da preživijo svoja zadnja leta v tihi dolini Malte, s! niso mogli želeti boljšega zeta. Adalbero je bil prepričan, da ga Ljudmila ljubi. Bil je še premalo izkušen, da bi mogel vedeti, da le tihe in resne duše ljubijo v tako rani mladosti, da ni za Ljudmilo, česar se niti sama ne zaveda, nič drugega ko dobrodošla nova sijajna igrača. Dogoni goveje klavne živine v Ljubljano Ponovna opozorila na podrobne predpise o dogonih Prihodnja dogona na sejmišče v Ljubljano bosta v 6redo, 29. oktobra za I. skupino občin Brezovica, Dobrova, Ježica, Ljubljana in Log; za II. skupino Dobrunje, Ig, Polje, Rudnik, Tomišelj in Želimlje pa v sredo, 19. novembr^. Nadaljnja dva docrona bosta pa za I. skupino 3. decembra ter v II. skupino 23. decembra. Teleta bo komisija zaenkrat prevzemala vsako sredo ob 10 na klavnici tudi na račun dogona, morajo pa bi ti pripeljana natanko ob tej uri. Obveznike opozarjamo na podrobne predpise o dogonih, da ne bodo imeli sitnosti. Ocenjevanje se začne točno ob 9, ob 11 je tehtanje in ob 13 izplačevanje. Kdor po 9 vsaj do 10 prižene žival, se mu za kazen in zato, ker prebije žival na mestu manj ča6a pred tehtanjem, odtegne pri teži 10 do 20 kg. Kdor pa živino prižene šele po 10, bo njegova žival zavrnjena, povrhu pa mora plačati še kazen. Tudi onemu, ki pri izplačevanju po vrstnem redu ni navzoč, bo odtegnjen manjši znesek zaradi motenja poslovanja, a zamudniki iz drugih dogo-nov morajo po denar v Ljubljano. Zato mora biti živina ob 8.30 na sejmišču, oziroma najkasneje ob 8.45 postavljena po vrstah pri dotičnih napisih za hitrejše ocenjevanje. Za komisijo vsak pripravi rdeči pozivni listek, na podlagi katerega se izplačuje, ter živinski potni list. Z dogoni v Ljubljano se je doslej nekoliko zategnilo zaradi mleka in tudi zato, da bi mogli obvezniki pripraviti ali si nabaviti primerne živali za oddajo. Da ne bo treba prisilnih pozivov na škodo obveznikom, je najbolje, da obvezniki vsakega kraja sporazumno med seboj določijo dajatve za vsak mesec. Vsak gospodar pa, ki ima žival pripravljeno za oddajo, naj jo priglasi že 14 dni pred dogonom na občini, da dobi rdeči pozivni listek in da je potem še dovolj čas za prisilni poziv primanjkljaja. Ker mora vsak gospodar oddati določeno mu vinkulirano kvoto tudi, če ima le plemensko ali molzno živino, 60 prošnje za odgoditev ali znižanje brez pomena — posebno, ker se za sedaj prisilno poziva, v kolikor se mora, obveznike z višjo težo. V kolikor kdo odda tudi plemensko žival, naj to naznani na občini, da se morda že doma, drugače pa na dogonu žival zamenja, ker je interesentov za tako živino dovolj. V kolikor pa dva želita kriti manjše obveznosti skupno, naj tudi to sporočita na občini, da to vpiše v seznam. Ob trgatvi na sončni Trški gori »Oj ti preljuba vinska trta! Ti 6i veselje moj’ga srca.« Trška gora, oktobra 1941. Človek se počuti v objemu vinskih goric čisto drugače kot kje drugje. So sicer lepi gozdovi, posebno še jeseni, ko žarijo v 6vojih ognjenih barvah, ki jih narava prelije čeznje, lepa so dehteča polja z zrelim kimajočim klasjem, a gorice, kadar zori v njih sladko grozdje, 60 nekaj svojevrstnega. Poseben vonj puhti iz njih, vonj sočnega grozdja in sladkega mošta. Pesem in vriski, ki se razlegajo iz njih, so polni veselega življenja. Znašel sem se leto6 na Trški gori, kamor so me povabili v trgatev. O, ti Trška gora, z zidanicami posuta, 6 soncem oblita od jutra do mračnega večera! Marsikateri Dolenjec se s ponosom ozira proti tebi in z veseljem stopa po ozkem kolovozu po tvojem pobočju navkreber. Svetlo popoldansko sonce je sipalo tople žarke nanjo, nebo je bilo jasno, ko sem 6topal ob njenem Cordial Campari.~ un magieo notne che e ripetuto ogni giorno in tutte le lingue del globo; un soave liquo re che rianima nelle avvorse eirco stanze, ed esalta nelle o re liete. DAVIDE CAMPARI « C. - Mifono, rio Monroni W Cordial Campori... čarobno ime, katero ponavljajo »sak dan v vseh jezikih sveta; lahek likerv ki v neprijetnih okoliščinah poživlja in v veselih urah navdušuje. DAVIDE CAMPARI & C. Milano. Via Monioni 19 f vznožju. Rumena jesenska barva vinogradov me je vabila, z najvišjega vrha me je pozdravljala bela cerkvica z visokim, kipečim zvonikom proti nebu. Zidanice vseh velikosti 6e sončijo po njenem pobočju: od vznožja do vrha. Sončijo se v jesenski toploti in skoraj okrog vsake stopica v teh dneh nekdo, ki je prišel spravljat blagoslov zemlje. Med potjo srečujem vesele obraze ljudi, ki jo mahajo s košaricami grozdja v dolino. Na licih jim žari zadovoljstvo, v 6rcih so srečni. Od zgoraj se čuje govorjenje, otroci kričijo, nekdo nabija obroče na 6ode, da votlo bobmi. Tam dol z vrha pa se izgublja bronasti glas cerkvenega zvona, ki seka ure in jih drobi v četrti. Nekajkrat pobaram za pot do namenjene mi zidanice. Bog ve, po kateri bi bil krenil in kje bi se bil znašel, če ne bi bil povprašal ljudi po njej. Ko pa je toliko prikupnih in vabečih zidanic na tej vinski gori in k vsaki vodi 6teza ali pot! Prijazne ljudi «em našel pred bleščečo se zidanico. Starčka, rdečeličnega in z dobrodušnim obrazom, Id je zgrebal iz soda v škafe grozdje in ga sipal v brente. Te sta dva moška nosila v zidanico in ga sipala v mlin nad širokimi hrastovimi kadmi. Potem je pokukal še študent Janez iz zidanice in me potegnil za roko v sobico, kjer 60 mi najprej dobro postregli. Tako .se je prilegel kozarček dobre, nepremešane kapljice in kos svežega kruha, ko sem že napravil tako pot od Novega mesta do Trške gore. Nato pa v gorico k beračem. Med trs jem steguješ roko po sladkem grozdju, utrgaš jagodo tu, jagodo tam in se posladkaš z njo. Berači stopajo vsak ob svoji vrsti trsja proti vrhu, prestavljajo škafe pred sabo, ki se od tr6a do trsa bolj polnijo. Včasih se je treba skloniti čisto nizko in pobrati jagode, ki so 6e slučajno stresle s trsa. Pustiti jih je škoda, ker je tudi v njih sladek mošt io ker jih je tudi rodil trs. Brentača nosita brento za brento na voz pod gorico ter jih 6tresata v polovnjake, ki jih bodo jx>lne konji potegnili pred zidanico. Ljudje govorijo, se šalijo, obračajo rumeno listje in gledajo, da ne bi kak grozd kje ostal. Le pesmi ni čez dan nikjer dosti slišati; dekleta molče, kakor bi v njihovi mladosti ne bilo veselja in radosti. Mogoče 6e bodo pa še oglasile pred koncem dneva! Proti večeru, ko so se čez kotanje raztegnile že prve 6ence, sva sopihala z Janezom k cerkvi prot; vrhu Trške gore. V6a bela, na novo prebeljena stoji na vrhu: na vzhodni strani je prislonjena k njenemu zidu kapelica s kipom Svetega Urbana, zavetnika vinskih goric. Tu kraljuje in zre na gorice pod seboj ter trosi nanje svoj blagoslov. Glavni oltar v cerkvi pa no6i sliko Marijinega oznanjenja. Tudi notranjščina cerkve je prav lepa; hlad in mir kraljujeta v njej, da se človek kar zdrzne. Sveto in mehko občutje se človeka poloti, ko čuje le tiktakanje ure iz zvonika in potem zvonke udarce kladiva po zvonu. Nekje bliže Bogu se Soc. Ital. Fratelli BUHLER Milano Via Goldoni 17 IrapIoBll completl • iornltur« dl maechln« •d acc#»»orl per mollnl Silos - Pasilllcl Traspoiiatorl - Macchln* per blrriilcl • Fabbrlch« dl lat*rlzl - Macchine p*i pr«»»oiuiionl occ. INTERPELLATECI. ■onso tmpoano. par conalffll ad oiierte Kompletne naprave In dobave strojev ter sestavnih delov za mline, Biloae, tovarne testenin-transportatorje - stroje za pivovarne - opekarna • stiskalne livarne itd. Maclnatrlce automatiea (mod. M. K. S.) AntomatiSen mlin KllfiTE NAS brezobvezno za nasveta in ponudbe Naročite naS najcenejši popoldnevnik »Slovenski dom«! počutiš, ko 6trmiš v cerkvici na hribu, pod 6oncem > in jasnim nebom, v tihoti in miru na oltar nebeške Matere. Nekoliko še postojiva pri cerkvi in gledava proti zapadn, odkoder žari rdeče nebo in barva zemljo pod seboj. Gorjanci na jugu so čez in čez preliti z večerno lučjo, goreče žarijo, od nekod se čuje celo izgubljajoče se petje. Spodaj se vaje trak modre Krke čez dolgo dolino proti Kostanjevici, ki leži daleč na obzorju že zavita v mlečno kopreno megle. Skakljava 6pet jx> ozkem kolovozu navzdol. Na obeh straneh steze 6toji trsje, ponekod še vse obloženo, drugod že prazno in lahko in le mehko sapica obrača uvelo lietje. Grozd visi za grozdom, eden lepši kot drugi, z ožarjenimi jagodami, ki ti vzbujajo 6komine. Pred zidanico sva 6e pripodila prav v nrvem mraku. Dobri črički so že zlivali svojo večerno pesem jx> goricah. V zidanici gori že medla luč, da je prostor z rumenkasto svetlobo naipolnjen in se celo na obrazih ljudi sprehajajo dolge sence. Sedijo pri mizi in jedo. Kozarci vina stoje pred njimi, da jim močijo grla. Pred sobo pa stoji stiskalnica, privita, da teče v curku 6ladek mošt iz nje v podstavljen škaf, odtod pa naravnost navzdol v klet, kjer poln" sode. Vsa zidanica diši po tem sladkem moštu, ki se neprestano cedi, cedi. Saj bi 6e ga človek z užitkom nacedil, pa pravijo, da so potem neprijetne posledice. Zato pijemo rajši malo bolj kislega, ki so ga napravili že pred tedni. Očka stopicajo po sobi; računajo, koliko polnih sodov bo da' letošnji pridelek, a tuhtajo tudi, kaj morajo naročiti še za domov, da jim bodo berači prinesli drugo jutro. Nato pa 6e spustimo v mraku po travniku pod zidanico vsi, kolikor nas je bilo. Osemdesetletni 6tarček je ostal sam v zidanici: sam bo stiskal grozdje in 6i kuhal kavo do jutra, ko ga bodo 6pet pozdravili berači. Zdaj stoji na pragu, v štirikotnem pramenu blede svetlobe, gleda za berači in naroča najmanjši hčerki še to in ono. Ko smo že precej daleč spodaj, čujemo še njegov hripavi glas: »Lahko noč! Lahko noč!« Na glavni cesti spodaj nas čaka dolg voz. Posedemo nanj in se peljemo. Ženske začnejo prepevati, moški pomagamo, da se ne vozimo tako mrtvo mimo hiš ob cesti v Novo mesto. Drobne luči sijejo izza oken, drugače pa je že vse tiho. Pred nami se glasi pesem, za nami tudi pesem in vriski. Daleč zadaj žari nekaj drobnih ognjev na Trški gori, katere ostri srrebeni se zlivajo z modrino neba. Po dolini Krke pada vlažna megla, hladna sapa veje od nekod s severne 6trani. Na gladini Krke, ki tiho sanja v svoji strugi, kakor da tuhta o svoji preteklosti, 6e zrcali tisoč drobnih zvezdic. Mlada (Jrla pojejo in vriskajo, da strmijo ljudje, ki jih še tu pa tam srečujemo, za nami. Vračamo 6e in smo veseli lepega dne... jkc. V treh vrstah... Lukežev sejem v Novem mestu je bil tudi letos dobro založen. Poznalo pa se je, da niso prišli prodajat trgovci z blagom in usnjenimi izdelki. Veliko večje pa je bilo število lectarjev in galan-teristov. Prav dobro je bil založen tudi živinski sejem. Naprodaj je bilo veliko mladih prašičkov za rejo, pa tudi goveje živine je bilo dovolj. Šentjernejska občina je začasno preselila svoje pisarne v Ljudsko posojilnico. Občinski urad bo ostal toliko časa tam, dokler ne bodo občinskega poslopja preuredili. 13 likovnih umetnikov je prišlo ta ponedeljek iz rajha v Maribor. Nekateri so že odšli »na teren«, kjer bodo naslikali na platno jesenske barve. Nemško planinsko društvo je spet začelo s svojim delovanjem. Društvo bo prevzelo vse planinske koče, ki so na ozemlju priključenem Nemčiji. Tudi konjsko meso in izdelki iz konjskega mesa se smejo odslej na Spodnjem Štajerskem dajati le na podlagi posebnih nakaznic. Pred dnevi sta bila v Ptuju zaključena dva trgovska tečaja, v katerih se je izobrazil v glavnih obrisih ptujski trgovski naraščaj. V Vurbergu so zborovali funkcionarji krajevnih skupin. Krajevni kmečki vodja ima vsak mesec po dva sestanka v posameznih krajih, kjer tolmači sedanji gospodarski položaj. Pred nekaj dnevi je prišel v Mozirje oddelek državne visoke šole za godbo iz Gradca ter je priredil nekaj koncertov. 18. t. m. so bile v Mariboru pred civilnim komisarjem sklenjene prve civilne poroke. Šentjernejska nabavna in prodajna zadruga je v svojih izložbenih oknih priredila okusno razstavo sadja in poljskih pridelkov. V Dolenji vesi pri Ribnici je padel težki hlod na nogo Ludviku Kozini in mu jo zlomil. V soboto in nedeljo je na Dolenjskem divjalo pravo neurje. Temenica je prestoipila bregove in v okolici naredila precejšno škodo. Nekatera gozdna podjetja na Sardiniji potrebujejo večje število delavcev, posebno drvarje in oglarje. Veliko delavcev išče tudi gradbeno podjetje Dukič, kamnolom v Kočevju in kočevski premogovnik. V kotu okrog Bohinjske Bistrice so letos domačini nabrali 2000 kg arnike, 1000 kg planinskega mahu, 1000 kg encijanovih korenin in še razna druga zelišča, ki so skupaj tehtala več kot 5000 kg. Koledar Danes, četrtek 23. oktobra: Severin, šli. Petek, 24. oktobra: Rafael, n. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli,, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; inr. Gartus, Moste-Zaloška 47. Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. V T. letnik strojnega odseka se sprejme lahko še 15 učencev, ki so dovršili meščansko šolo ali IV. razred gimnazije. Reflektanti naj predlože prijave s potrebnimi dokumenti v direkcijski pisarni ob dopoldanskih urah najkasneje do sobote, dne 25. oktobra. Podrobna navodila so objavljena v šolskem vestibulu^ Drž. ženska obrtna šola v Ljubljani. Za šivalni in prikrojevalni tečaj hospitantk se bodo sprejemale prijave dne 24., 27. in 28. oktobra, vsakokrat ob pol 17 popoldne v sobi št. 20, pritličje. Kraja Malence in Sajevee se izločita iz oko-šila pošte Kostanjevica na Krki, ker sta sedaj na ozemlju, ki je zasedeno po nemški vojski. Ljubi Janško gledališče Drama — Začetek ob 18.15 Četrtek, 23. oktobra: »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Začetek ob 18.15,'konec ob 20.45. Opera — Začetek ob 17.30 Četrtek, 23. oktobra: »Netopir«, Red Četrtek Začetek ob 18.15, konec ob 21. Predstava »Nocoj bomo improvizirali« je imela premiero včeraj docela razprodano. Občinstvo, ki je, pritegnjeno od zanimivega naslova, sledilo igri z najživahnejšim zanimanjem, je p>okazalo veliko razumevanje za svojevrstno koncepcijo ter je nagradilo glavne in tudi vse druge igralce z močnim odobravanjem. »Moderna improvizacija*, ki je našla v inscenaciji in režiji inž. Stupice svojevrsten izraz, bo pomenila za gledališko občinstvo vse pozornosti vredno predstavo. Abonenti reda fetrtek bodo imeli drevi predstavo Straussove operete »Netopir«. Delo je doseglo po zaslugi glavnih interpretov izredno lep uspeh. Vesela zgodba o dogodivščinah rodbine Eisensteinove, je našla v Straussovi muzikalni interpretaciji blesteč izraz. V nedeljo. 26. oktobra bodo peli Verdijevo »Aido« s Heybalovo v naslovni partiji. Opera ima v letošnji izvedbi močan poudarek tako v muzikalnem, kakor v režijskem pogledu. Pomnoženi zbor in orkester ter učinkoviti baleti dajejo prc’ stavi nove vrednote. Športne vesti Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno). Za propagandni lahkoatletski miting SK Planine, ki bo v soboto 25. in nedeljo 26. oktobra, obakrat s pričetkom ob 14.30, je določen naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik Zupančič, namestnik Vidic; vodja tekmovanja Kermavner, pomočnik Hvale; starter prot. Černetič; sodniki na cilju: Perovič, Mevla, Glavnik; časomerilci: Gorjanc, Trtnik, Vahter, dr. Nagy, Vidic, Hvale; sodniki za skoke: Rozman, Smodiš; sodniki za mete: Hafner, dr. Že-bot, Banko. — Gg. delegirani sodniki naj se javijo vodji tekmovanja četrt ure Dred pričetkom tekmovanja. — Tajnik. * m V Rimu je umrl v starosti 85 let ustanovitelj in velik pobornik italijanskih sabljačev C^rlo Pessina. Pessina je predstavljal najboljšega 'italijanskega sabljača. Od 9. do 15. februarja 1942 bodo priredili Nemci spet velike smučarske tekme v Ga-Pa. Teh tekem se bodo udeležili tudi Danci, Italijani in zdaj bo se priglasili še Norvežani. Toliko je prišlo do sedaj prijav. © CORA TORINO • 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di fama slovit že nad 100 let Igor Zagrenjen: Zavetje v Dvignil se je in odšel naprej gor. »Pri Lizi ostani! Ne sili za mano!« je zavpil, ko se je sredi pota obrnil. Pod nekim mecesnom se je zgoraj ustavil. Sždel je in ždel tam nekaj časa s povešeno glavo. Dalj ko je sedel, bolj se je zamiš Ijal. Ta hlad mu je tako dobro del! Hlad in samota. Tak sram ga je obšel, ko je vse premislil! Takole se je pogovoril, skesan in utešen: »Ti Bog tam zgoraj na nebu, nikar mi ne štej v slabo tistih grdih besed, ki sem jih bil prej govoril! Tako sem bil žalosten in sem še, pa ves iz uma) Veš, da se mi je morala kakšna p<> ganska izmuzniti z ust in iz srca! li pa tudi veš, saj me vsega vidiš, vsako reč, nič ti ne morem utajiti, da prav zares nisem tako mislil in resnično ne mislim tako kakor sem se prej ustil in se s teboj kregal! Ti veš, da te imam rad. da se k Tebi zmerom zatekam in se tudi bom do 'konca! Lepo Te prosim, zbriši te moje besede, ki sem jih bil prej v ihti spregovoril, ukaži, naj izginejo 1 Tako me je sram, 45 pečevju tako mi je žal, da sem dejal kaj takega! Saj boš, kaj ne? Boš, kaj ne da? Ljubi Bog, če si ti hotel, da moram izgubiti še Lizo, v Tvojo sveto voljo se vdam, naj bo tako! Ti že veš, kaj napraviš in kako ukreneš! Bolj sC spoznaš na to, kaj je prav enemu, kaj drugemu človeku kakor nas eden z našo človeško, revno pametjo! Prav od srca te zato prosim, nikar mi ne štej onih besed v slabo! Ne zapiši me med nejevernike, še me imej za vernega kristjana! Vidiš, tukaj pokleknem pred te in te prosim, lepo te prosim, odpusti mi!« Dvignil se je, se spustil na kolena in poljubil zeleno rušo pod mecesnom. K nebu je uprl oči kakor bi se bil nadejal, da mu bo dalo kakšen znak. Potolažen se je čez nekaj časa vzdignil. že malo je posedel, potem pa se je spustil nazaj dol k suni. Gradišar ga je gledal tako s skrbjo in vmes oprezoval na vse strani, da je koj uganil, kaj ga tore. Kar naravnost mu je zato rekel: »Podborški Tinček je streljal, kaj ne? Kazno je, da tudi Francozi ne bodo daleč, Čimprej naj bi se zato midva spravila daleč od tod, ali ne? Če vam to hodi na mar, kar pojdite! Jaz ne rem prej, dokler ne bom še Lizo po-opal!« »O ne, ne, ne!« je z zadrego pohitel Gradišar in zakrilil z rokama, da se ni vedelo, ali se otepa njegovega očitka ali misli, ki jo je bil Tone uganil. »Če hočete, greste lahko kar naprej gor do zavetja, pred mano! Pot vam bom koj pokazal!« »Ne, Tone! S teboj ostanem, dokler se ti bo zdelo! To me pa nipak sodiš, če misliš, da mi je toliko zase!« »Če je tako, potem boste pa še enkrat z menoj za pogrebca! Kar precej bova napravila trugo!« Nekaj časa sta gledala okrog, katere deske s kupa ob šupi bi bile najbolj pripravne. Vse se jima je zdelo preozko, širše sta bila porabila že, ko sta pokopavala one tri. Nazadnje je Tone odkrhnil kar nekaj desk od šupe. Sonce je skozi široko vrzel posijalo na Lizo. Videti je bilo, kakor bi se vsa srečna tiho smehljala. Hitro sta opravila. Kakor bi nosila bolnika ali neznansko občutljivega otročička, jci je bil vendarle že rahlo zaspal, sta prenesla Lizo z ležišča in jo varno f>olo-žila v trugo. Še enkrat se je spustil Tone na kolena. Samo po bradi jo je pobožal. Imel pa je sune oči. Izjokal je bil solze. Bil je samo še omamljen in prazen, tako neznansko prazen kakor prav nič ne bi vedel, kaj se zdaj godi in kaj z Gradišarjem delata. Gradišar je zabil pokrov. »K vodi jo bova nesla! V bregu jo bova pokopala! Tam ji je bilo za življenja zmerom najbolj všeč!« je odločil Tone, ko je bilo delo v kraju Težka res ni bila, lahko sta jo nosila. Prej se je zdelo, da bo svet nagajal, pa se je zlahka kopalo. Kar hitro sta prišla dovolj globoko. Počakala sta malo, nato pa je Tone prvi prijel. Varno sta spustila trugo v jamo. Očenaš za očenašem je naglas naprej molil Gradišar, Tone pa je odgovarjal. Potem pa sta začela zasipavati. Pot jima je lil s čela, ko sta obrnila vsak zadnjo lopato. Še krivenčast križek iz ruševja je zasadil Tone v grob. ' Potem pa je pokleknil in dolgo molil. Končno je vstal in rekel: »Zbogom, Liza!« Z roko je pomahal, kakor bi se poslovil od žive. Nato pa sta z Gradišacjem stopila nazaj gor v rob Visoko je že sonce Njegova zlata luč obliva pisane jesenske gozdove globoko tam spodaj. Kako lep in bridek hkrati je pogled tja daleč čez, prav gor na sever, kjer se v jasnem dnevu svetijo tuji sne-žnikil To. kar je bližje okrog njiju, je pa domačija. Vse te njive po strmih bregeh naokrog in spodaj široka polja ob Šum-ki. Naš svet je to, pa so ga pograbili zločinci, požgali domove, pobili ljudi, druge spet odgnali s seboj. Kaj pa se jih mora kakor divjad potikati po gozdovih in višavah, da ne bi tem zverem v človeški podobi prišli v roke! Tako je premišljal Gradišar. Zdaj je še njega obšla ganjenost. Sam sebi se je zasmilil. Toneta si ni upal ogovarjati. Ta je sedel na ožgan tram in se topo zagledal v pogorišče. Zdaj-je izgubil še Lizo. Doma nima, ne nikogar več tistih, ki jih je imel na svetu rad. Kaj naj počne? Saj bi bilo čisto prav, če bi ga pri priči smrt rešila bridkosti. Kaj pa bo Imel zannprej še od življenja? Nikoli več ne bo mogel biti vesel, nobena reč ga več ne bo utegnila toliko zamotiti, da bi mu bilo kaj zanjo! Vse je končano. Dolgo sta tako sedela. Andrejčkov Žalost m veselje o m a n slikah Risal 3o2e Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik / 118. »Ali, častiti mož,« de Aleš, »po morju bova še težje prišla, kakor po suhem. Takoj bodo spoznali, da sva tujca, pa tudi denarja nimava, da bi plačala voznino. Kaj naj storiva?« ■ 119. »Le v Boga zaupajta,« je dejal menih in povzdignil roko. »Bog siromakov nikdar ne pozabi. Jaz vama bom pomagal, kar se bo dalo, četudi sem sam siromak ter pregnanec.« 120. »Vi, častitljivi oče, pregnanec?« se je začudil Aleš. »Pa zakaj vendar?« »Zavoljo pomote!« je rekel menih trpko. »Hudo je to! Pa ne zamerite — česa so vas neki obdolžili?« Veliko delo katoliških misijonarjev Zanimiv razgovor s tajnikom kongregacije »De propaganda fide« Dopisnik »llhtstrazione del’ Popolo«, France-6CO Turchi priobčuje v zadnji številki zanimiv raz- Povor e tajnikom kongregacije »De Propaganda ide«, msgr. Celsom Constantinijem, ki je sprejel dopisnika ob priliki proslave 15. misijonskega dne, edinstvenega praiznika vsega katoliškega sveta. »Misijonsko delovanje je razširjeno že skoraj po vsej zemlji — po Kitajskem, Japonskem, v Avstraliji, v Afriki, v Armeniji in v Evropi; tudi v Evropi, kjer Kristusov križ ne vlada, kakor tudi tam, kjer so zatajili Kristusov nauk in kjer ga še zatajujejo, tam 60 potrebni naši misijonarji« — je dejal v začetku razgovora msgr. Constantini. »Ali bi mi Vaša Ekscelenca lahko povedala, kakšni razlogi so napotili Pija XI., da je proglasil 19. oktober za misijonski dan?« »Pij XI. je gotovo želel opozoriti kristjane vsaj enkrat na leto na sv. misijon, na dan mol H ve za razširjenje Kristusovega kraljestva. Sv. oče je uvedel misijonski dan leta 1926. Okrožnica »Rerum Ecclesiae« je skupno z okrožnico »Maximum lllud«, K?Id zem- ljo. Pravilno ime po tej razlagi bi bilo torej Hočevje. Nemški Kočevarji torej niso bili prvotni naseljenci, ampak 60 le priseljenci. O tem nam pričajo krajevna imena iz te dobe, ki so slovenska. Nekaj 60 jih priseljenci sprejeli, nekaj pa 60 svojih ustvarili. Že listina iz leta 1363. našteva pet cerkva, ki nima nobena nemškega imena, dokaz, da 60 ta imena že stara iz slovenske dobe. Pa tudi sedanja imena mnogih vasi dokazujejo slovenski izvor. Uvodničar v »Slovencu« 22. avgusta 1894. jih je že nekaj naštel: Borovec, Reka, Mala gora, Topli vrh, Skrilj, Poljane, Borič, Brezje, Gaber, Travni dol, Morane, Toplice, Bistrica, Lahina, Gače, Grintavec, Kleč, Seč, Trnovec, Rodine, Pogorelc, Pleša, Ribnik, Gradec, Kotschen (Koče), Kosi,zenberg itd. Nihče ne more trditi, da so ta imena dali Slovencem priseljenci. So pač dediščina iz prejšnjih časov. niških vozov, ki so v slabem stanju. Treba je bilo torej poiskati drugo sredstvo za prevoz potrebščin, ki jih Amerika pošilja Rusiji na pomoč. V ta namen so sklenili zgraditi novo železniško progo, ki bi se začenjala pri Nogajevu in bi šla skoraj vzporedno s sedanjo prekosibirsko železniso. Računajo, da je v nekaj desetletjih še ne bo mogoče dograditi. Medtem pa se bodo v skladiščih v pristanišču Nogajevu kopičile zaloge ameriškega blaga. Naravno je, da med temi stvarmi ne bo smelo biti živil in drugih stvari, ki 6e hitro pokvarijo. jj0. Trije bratje skupaj na fronti V sedanji vojni, ko je bilo vpoklicanih toliko ljudi k vojakom, res ni nič tako posebnega, če se na istem bojišču srečata dva brata. Dosti bolj nenavadno pa je, da 6e dobe na isti fronti kar trije bratje, ki 60 bili poklicani k različnim vojaškim oddelkom. Tak izreden primer se je dogodil po jx>roči!u iz Miinchena nekje na vzhodnem bojišču. So to trije sinovi peka Buchbergerja iz Wohn-6alzacha, ki so 6e lepega dne srečali nekje na dalj-njem evropskem Vzhodu. Lahko si predstavljate, kako veselo je bilo to njihovo srečanje na tujem svetu, čeprav ob rjovenju topov, regljanju 6trojnic in brnenju letalskih motorjev. Filmska predstava za slapcs V Wuppertalu 60 te dni imeli svojevrstno filmsko predstavo. Namenjena je bila izključno le 6lepcem. Za uvod so slepcem natančno razložili potek dejanja, ki se bo odigravalo na filmskem platnu ter povedali tudi imena posameznih igralcev, ki v tistem filmu nastopajo. Zato je bilo med predvajanjem tega zvočnega filma treba poslušalcem dajali le kratka pojasnila. Poročilo o tej zanimivi predstavi pripominja, da se je tokrat Šele drugič zgodilo, da so predvajali zvočni film pred I samimi slepci. Tisti filmi, pri katerih je bistven del glasba, so za 6lepo občinstvo posebno prikladni. ČAROVNICA pustolovski roman Ta novi način gojenja je prinesel tudi to prednost, da medtem, ko 6e pri navadnih rastlinah listi obirajo le vsake štiri mesece, jih je pri teh, katere sem jaz vzgojil, mogoče obirati vsak mesec.« »To dejstvo zame ni imelo nobenega pomena. Pač pa je imelo velikanski jx>-men za tiste, ki se bavijo z razpečavanjem kokaina, ker bi na ta način potrojili svoje dohodke.« »In kako 60 izvedeli za te lastnosti vaših rastlin?« je vprašal policijski poveljnik. »Žal sem to dejstvo zabeležil v svojem zapisniku. Zločinca pa seveda nista vedela, kako je sestavljeno ono sredstvo za pospeševanje rasti. Sicer sem imel tudi to zabeleženo, toda 6 skrivnimi znamenji, katerih ni6ta znala razbrali. Saj je to več ali manj navada V6eh znanstvenikov.« »Ali se jima je pozneje posrečilo razbrati vaše zapiske?« je vprašal poveljnik. »Nisem jima hotel odkriti svoje skrivnosti. Mučila sta me na V6e mogoče načine. Moje telo je ena sama rana. Umoriti pa me le nista hotela, ker sta upala, da me bo6ta končno le pripravila do tega, da jima odkrijem svojo tajnost. Zadnje dni pa je prišlo do neke spremembe. 88 Ne vem, ali se jima je posrečilo, da 6ta sama razbrala moje znake ali pa sta izgubila vsako upanje, da bi me pripravila do tega, da bi govoril. Predvčerajšnjim mi je rekel eden izmed njiju: »Sedaj je prišel tudi zate konec. Jutri zvečer boš imel prijetno družbo. Prišla bo k tebi neka mlada deklica, zaročenka nekega časnikarja, ki se zabava 6 tem, da 6e igra detektiva. Mogoče bo prišel tudi on. Vsi trije boste končali tako kakor amerikanski zločinci. Elektrika 6e da uporabiti na različne načine. Pokopali vas bomo na vrtu in naša trupla bodo zelo koristno gnojilo za naše rastline, 6 katere pomočjo je mogoče pridobiti si lepe vsotice.« Starec je nehal pripovedovati, da bi se nekoliko odpočil. Pogledal sem Doreta, ki je bil smrtno bled nn je pozorno poslušal. Giroux je nadaljeval: »Vedel 6em, da ne morem pričakovati nobenega usmiljenja. Predobro sem ju spoznal. Prinesla sta telefon v 6obo, kjer sem ves dan sedel zvezan na stolu. Videl 6em, da sta na njem naredila neke sf>remembe. Prisiljen sem bil, da 6em prisostvoval njunim telefonskim pogovorom. Telefonirali je navadno oni z nizkim glasom. Iz teh razgovorov sem iz- vedel, da ei je nadel ime Croixnoire. Kar je govoril po telefonu, je bilo strašno. Umoril je tudi na grozen način nekega človeka, katerega je našel poleg skrivnih vratc. Slišal sem kako je revež delaj: »Prizanesite mi. Nisem jaz 6toril tega. Nisem bil tam zaradi vas. Prisegam, da' nisem storil ničesar zoper va6...« Njegove prošnje bi bile omehčale celo kamen. Toda ta dva zločinca sta bila hujša od najbolj divje zverine. Slišal sem še, kako je 6trašno zakričal, nato je bilo zopet vse tiho. Zakopan mora biti nekje tukaj v bližini. Vedel 6em, da tudi mene čaka i&ti konec. Ves čas sem iskal prilike, da bi zbežal. Poleg sobice, v kateri sem bil zaprt, sem imel še eno, kjer sem delal razne akustične poskuse. Dal 6em jo za ta namen pripraviti na poseben način, da od zunaj m vanjo prihajal noben glas. Se prav posebno sem izoliral vraitca, kii so bila tako 6krita v zidu, da jih ni bilo mogoče opaziti. Včeraj zvečer sem opazil, da so nekoliko priprta. Ko sta razbojnika odšla, 6em se previdno spravil 6 stola na tla in 6e z velikim trudom zvlekel do vratc. Imel sem roke in noge zvezane. Po mučnem prizadevanju 6e mi je posrečilo, da 6em 6e privlekel do male mizice, na kateri sem imel razno orodje in se postavil pokonci. Naslonil sem se ob mizico, da ne bi zopet padel. Moje upanje na rešitev je postajalo vedno večje. Za hip sem 6i oddahnil. Na mizi je bila majhna plinska svetilka, katero sem rabil pri svojih poskusih in ki je bila stalno prižgana. Najprej dosežem 6voj cilj, če se poslužim te, ker sem moral hiteti. Vrata 6obice so namreč ostala odprta. Moral sem se torej čimprej oprostiti vezi in vrata skrbno zapreti. Sele tedaj bi se mogel čutiti kolikor toliko na varnem. Plamen je bil čisto ob robu mize. Moral sem biti previden, da bi ee mi ne vnela obleka, obenem pa sem moral delati hitro. Pazil sem sicer, da bi si ne ožgal rok, toda tega nisem mogel poginoma preprečiti. Sicer pa sem bil preveč razburjen, da bi bil 6ploh čutil bolečine.« Toda pripetila 6e mi je še večja ne-prilika, preden mi je uspelo vrvi popolnoma prežgati. Zaradi nerodne kretnje je plamenček ugasnil. Moral sem hitro najti drugo sredstvo, da se osvobodim. Nisem imel časa, da bi zaprl plin. Pogledal 6em okrog 6ebe in zagledal sekiro. Z velikim trudom 6em jo postavil na rob mize z rezilom obrnjenim navzgor. Začel sem z zvezanimi rokami drgniti po njej. Od časa do časa sem poskušal, če je vrv že toliko prerezana, da bi jo mogel pretrgati. Končno 6e mi je posrečilo. Imel sem roke sicer vse ožgane in porezane, toda nisem se zmenil za to. Z mrzlično naglico 6em razrezal vrvi tudi na nogah. Ko se mi je tudi to posrečilo, sem stekel k vratom in jih zaprl ter 6krbno zapahnil. Nato sem zaprl tudi plin. Do tega trenutka je plin uhajal in že precej jx>kvaril zrak v 6obi. Poiskal sem 6i nekaj krp in 6i obvezal rane na rokah, ki 60 me začele skeleti.« »Proti večeru je kakor po navadi prišel eden izmed zločincev z večerjo. Prišel je trenutek, katerega sem se tako zelo bal. Ali bo odkril moje skrivališče? Vrata je bilo le težko opaziti in na to sem računal, čakal sem z utripajočim srcem. V tem trenutku 6em bil pripravljen na V6e. V svojem obupu sem pograbil za sekiro in se postavil poleg vrat Imel sem pravico, da branim 6voje življenje. V tem slučaju pa 6em bil še toliko bolj upravičen. Slišal sem, kako se je zločinec ustavil, ko je vstopil v sobo. Brez dvoma ga je moj beg presenetil. Parkrat je zaprl ni odprl vrata, 6kozi katera je pravkar prišel. Hotel se je brez dvoma jorepri-čati, če je ključavnica v redu. Nato je začel pregledovati stene sobe, kjer 6em bil ujet. Trkal je po stenah, da bi ugotovil, če 60 kje kakšna vrata. Potrkal je tudi na vrata, za katerimi 6em stal s sekiro v roki. Sapa 'mi je zastala. K sreči so vrata bila tako narejena, da je trkanje prav tako donelo, kakor da bi trkal na steno. Ničesar ni opazil in je šel dalje. Oddahnil sem se. Nevarnost je zaenkrat minila. Več ur 6em bil v pripravljenosti. Pozneje 6em nekje v daljavi slišal klicanje na pomoč. Nato je zopet bilo vse tiho. Sicer pa bi glasovi morali biti zelo močni ali pa čisto blizu, da bi jih mogel slišati. Danes zjutraj 6em slišal, da je bilo tukaj več ljudi. Hotel sem izvedeti, | kaj 6e je zgodilo, ne da bi se izpostavil nevarnosti, da bi me moja krvnika znova 1 zajela. Za Ljodsko tlikarno * LJnblJanli gramartj _ Izdajatelj: ini Sodja — Urednik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom* »zhaje vsnk delovnik ob 12 gfpaEmi— tft * »>, M Inmn«0 «0 ll> — llTcdnižlvttt Kopitarjeva ollra 6lU - Uprava) Kopitarjev« nlica 6, Ljubljana — tele Ion štet. 40-01 do 40 05 — Podminlcai Noro mesta -