PRIMORSKI DNEVNIK »“»SVžSr - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 261 (5035) TRST, petek 3. novembra 1961 Včeraj še dve jedrski eksploziji v SZ Kennedy javil začetek priprav v ZDA ja nove jedrske poskuse v atmosferi °l*kuse bodo začeli na podlagi proučitve rezultatov zadnjih sovjetskih eksplozij n°*ične demonstracije žensk v mnogih ameriških mestih proti sovjetskim in ame-riskim jedrskim poskusom - Russell: «Gre za obsodbo človeštva na smrt» Velike množice Alžircev so se udeležile pogreba padlih žrtev Tudi včeraj so Fra na množice alžirskih Padle so nove žrtve - Policaji so streljali tudi na pogrebce Gladovna stavka 15.000 zaprtih Alžircev v Franciji '"‘‘•Ji rini®N’ 2- ~~ Predsednik Kennedy je po da-Nikari sep državnega sveta za varnost prebral •tpripJem izJavo, v kateri pravi, da bodo ZDA začelo n3Ve za jedrske poizkuse v atmosferi, «tako da tefji^Pravljene za začetek teh poizkusov, če bo to Qodai i' Hou{,iJe< da ameriški znanstveniki sedaj temeljito !'Wico rezultate in po- -— -------------1 Sovjei;Skih jedrskih zemlji. Izvedli smo vazne u-K.t^Sov, neici krepe v zadnjih mesecih, da obdržimo našo prednost, ki je ne mislimo zgubiti.« Zatem je predsednik poudaril, da ZDA ne bodo preizkušale bomb z močjo 50 megaton, ((katerih namen je terorizirati človeštvo«. Na koncu je predsednik izjavil, da je ameriška vlada vedno pripravljena podpisati pogodbo, ki naj zagotovi primerno inšpekcijo in nadzorstvo. Predsednik je izjavil, da bi ZDA obnovile jedrske poizkuse, «če bi bili ti potrebni na podlagi ocenitve sovjetskih m 1.HUMI...MIHIH..IIIHHIHIIHHIIHII.UH Kongoške čete napredujejo notranjost Katange . Dejal je, da so-« v «,r?lzkusi sicer spadali ^trahovalno kampa- N' im«rar pa jih ni m0‘ Nv»ra • samo za navad-^jev ali pa navadno ^Poizkusi so *°vjetsk Ze'° dragoceni za e - znanstvenike in bodo dosežki SZ Be *?-“» bi ZDA, ko-nn.„Ce . celotnega vojaka ^oteociala, zamenjale nobeno državo na '""■m, t ^lasi zahteva sejo Varnostnega sveta in pritisk na i 0l>iahstične sile, ki podpirajo odcepitev Katange 11*0 p Jjji i ^DVILLE, 2. — Mo-|dezijci. Končno je izjavil, da m. •” Shrn>nX:i .i _ i — t__________n NU J V« irmil četSporočil da so kon-začele ofenzivo v ker so jih Čombeje-abardirala. Izja-'.,SJ kongoške čete se- bombardirala J *0 kanaj kongi INa« etrov v notranjo-? 'n da so prekora- čil ^ _ha več krajih. Poje končni smoter itVe"'y. napraviti konec katange. Dejal je, t .le qj -^atange. Dejal i&tefe61?'! začetek operacij V ko je prišel v Lu-’.'.M Ll?, ie bil obveščen o jv _ .................... ŽN i°j®bardiranjih čombe-l?h 5?fe. čete pri napredo- Pripomnil je, da ' h t>Setele na dober spre- abe Istva. h.ioa„.la Mobutu izjavil, da A g** čete, ki jim povelji le.„r,al Lundula. pripetili v ! iz Stanleyvilla v čet. ajini Kivu. Od tu kij kjer -V^nrakale v Katan-hh ie prebivalstvo kje, j sprejelo. Pripom. (d ‘e Saa so njegove čete na-■ 'bo 0 na malenkosten od-S ČomKa' niso Ujeli nobe-ii, J. pa “ejevega vojaka, zaliv va mnogo orožja in l!hi j,0j padlimi Combe-\ laki so tudi štirje Ro. se bo v prihodnjih dneh vrnil v Luluaburg, da nadzoruje o-peracije, o katerih bodo objavil; vsak dan uradno poročilo. Čombe, kj se sedaj zdravi v Ženevi, je izjavil, da se bodo njegove čete «branile pred kongoškimi četami, toda ne bodo izvršile napadov«. Poveljnik čet OZN v Kongu, irski general McKeovvn, ki je sedaj na počitnicah v Dublinu, je nocoj izjavil, da je dobil ukaz od glavnega štaba OZN v New Yorku, naj se takoj vrne v Kongo zaradi poslabšanja položaja. Etiopski cesar Haile Selasi je poslat brzojavko predsednL ku skupščine OZN, v kateri pravi, da je zaradi spopadov med kongoško vojsko in Čom-bejevimi plačanci nastal zelo resen položaj, o katerem mora nujno razpravljati Varnostni svet. Selasi dodaja, da je treba dati silam OZN nova, jasna in nedvoumna navodila, ter zahteva, naj Varnostni svet zahteva od vseh članic OZN, da izvajajo najmočnejši pritisk na tiste kolonialistične države, ki še dalje podpirajo odcepitev Katange. H t JO. ganiziralo gibanje proti jedrskemu orožju v Cardiffu v Angliji, je angleški filozof Bertrand Russell izjavil, da v ZDA «naglo narašča« nagnjenost v prid jedrske vojne v bližnji prihodnosti. Russell je izjavil, da je dokument, ki ga je nedavno objavilo ameriško aeronavtsko združenje, »najbolj strahoten dokument«, kar jih je kdaj bral. Dodal je, da gre za «obsodbo človeštva na smrt«. Zatem je Russell izjavil, da nevarnost ne prihaja samo od ameriških vojnih hujskačev, temveč tudi od vojnih hujska- IHIIHHHHHHHH IIIIHIIUI Cronchijeva poslanica brez političnega značaja? oro, Fanfani: dve taktiki istemu cilju na kongresu Tednik KD «Discussione» napoveduje, da bo kongres KD Podprl novo stran v političnem življenju dežele» - Spominske svečanosti v čast padlih v vseh vojnah jedrskih poizkusov«. Tedaj bi i čev drugih držav. Poudaril je ZDA napravile samo tiste po- ’ ’ izkuse, «brez katerih ne bi bilo mogoče napredovati v razvoju jedrskega orožja«. Na sestanku sveta za varnost so bili navzoči glavni predsednikovi svetovalci z diplomatskega, vojaškega in a-tomskega ter informacijskega sektorja. Ko je prebral svojo izjavo, je Ken-nedy odpotoval s helikopterjem na letališče v Washington in od tu z letalom v New York v spremstvu Ste-vensona. V New Yorku se bo sestal z Arthurom Deanom, ki je vodil ameriško delegacijo na ženevski konferenci. V New Yorku bo Kennedy morda govoril, da podpre kandidaturo Wagnerja za newyorškega župana. Zatem bo odšel v Trenton v državi New Jersey, kjer bo govoril, da podpre kandidaturo Richarda Hughue-sa za guvernerja. Sinoči je predsednik komisije za atomsko energijo v senatu Clinton Anderson izjavil, da ZDA nimajo še nevtronske bombe. Ce bi ZDA sedaj začele jedrske poizkuse, ne bi med bombami bila nevtronska bomba. Včeraj so bile v Washing-fonu in New Yorku demonstracije, ki so jih organizirale ženske organizacije proti jedrskim poizkusom. V Washing-t.onu se je zbralo več tisoč žensk pred Belo hišo. Izročile so pismo Kennedyjevi ženi, s katerim pozivajo, naj vpliva, da se napravi konec oboroževalne tekme. Enako pismo so poslale ženi. Hruščeva potom sovjetskega poslaništva. V New Yorku so ženske demonstrirale na več krajih mesta in pred sedežem sovjetske delegacije v OZN, proti sovjetskim in ameriškim jedrskim poizkusom. Delegacija je izročila protestno pismo za Hruščeva. Podobne demonstracije žensk so bile v drugih važnih mestih ZDA, kakor n. pr. v Clevelandu, Chicagu in Los Angelesu. Na zborovanju, ki ga je or- da so kancler Adenauer in številni njegovi pristaši naklonjeni politiki, ki je ni mogoče uresničiti brez svetovne vojne, Hruščev pa se mora še vedno boriti proti stalinizmu v Sovjetski zvezi. Russell je takole nadaljeval: ((Nagibamo se k mnenju, da je Sovjetska zveza dežela, kjer javno mnenje nima veljave. Mislim, da je to napaka. Seveda ima javno mnenje v komunistični stranki veliko vlogo v sovjetski politiki, in Hruščev, čeprav je storil mnogo stvari, ki jih je treba obsoditi, je v splošnem na tisti strani, ki je med sovjetskim javnim mnenjem zmernejša.« Dalje je govornik dejal, da Vzhod in Zahod zatrjujeta, da se bojita jedrske vojne, toda dejansko se bojita samo diplomatske zmage nasprotnika. «Ce se hoče sporazum, je zaključil Russell, je treba ravnati drugače. Obe strani morata izjaviti: «Mi vas lahko uničimo in vi lahko storite enako. Jedrska vojna je naša skupna sovražnica; v takih pogojih bi se morali sporazumeti, da se izognimo jedrski vojni.« Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je Sovjetska zveza povzročila danes drugi dve jedrski eksploziji majhne in srednje šibkosti na področju Nove Zemlje. Današnji dve eksploziji sta 29. in 30. ter tretja in četrta po eksploziji 50-megatonske bombe. Sovjetski poslanik v Turčiji, ki se je nocoj vrnil v Carigrad iz Moskve, je izjavil, da je močna vodikova bomba imela 57 megaton. Kakor poroča ameriška meteorološka služba, se atomski oblak, ki so ga povzročile zadnje sovjetske jedrske eksplozije, premika v vjšini devet tisoč metrov nad Aleutinskimi otoki v smeri Aljaske. Meteorolog Robert List je izjavil, da bo oblak danes nad Aljasko, jutri zjutraj bi se utegnil premakniti nad Zahodno Kanado, jutri zvečer pa bo morda šel mimo severnozahodnih držav ZDA. IHHHIHIHIHHIIHHHIIHIHHIHHlIHIIIIHIIIHHHtlllHlIllIHlIlllllIIHIIIIHHIIIIIIHIIIIIItIHHIIItlllltlllllIHnillllllHHIIlIlHHIIIHHHIIIIIHIIHHHHHIIIIIIHIIItlllHIIIIHIHIHIHHIIHHIHIIHHIIIHIHIHHHIHIIHIIHHHHIIHHIIIHHIIIHIHHHIHHHIHHHIin Sovjetski blok skupno z ZDA, Francijo in Anglijo proti moratoriju V OZN odobren poziv na jedrski moratorij Dosežen sporazum glede Danes bo seja Varnostnega sveta, da imenuje U Tanta za začasnega tajnika Poročilo preiskovalne komisije OZN o umoru Lumumbe « 2na^Sa dopisnika) Po vseh italijan-MIil s° se danes vršile V1 v v svečanosti v čast V”! v«! vojnah, s pola-;,e.noev na vojaških Srni >n pred spomeni-a|itijn Partizanom. ScNk ki ^aja že lMIT Ul i. J * tv-1 a ja H I prenehalo v pri-’ ko se bo v to-Zaoelo zasedanje CH ’ in ko bodo na V,ki v v poslanski ifoi .ašanja v zvezi s X ^J^rskimi eksplozi-Shi Pos, Se ratriuje, da bo P ki Prihodnji pone- J svojo poslani- ft>t0baJe ne bo več ime-Jtllicko« ličnega značaja, K kro-fatrjujejo v levi-v*ki kalfl in celo napove-Rvke, sna bo vsebina te Sirija ^0rnnevno potezo u tVBtPravliajo v nepo-, s aplpa- ■ s predkongres-Nv?aiainJ° KD’ v kateri nekatere precej Nsh v V ari> kakor na 'Nik- ih T°nj’ kier sta se ’ rtkh'ievB rabucchi, ki sta lNi Jtajal.8* (nekoč je ce- Uradna struja Ml* s;:ev*). povezala z VNis/P^atna «bazo» in k Čtj »oitJj* bi se uve’ia- Jlihi • aRnskem kongre- vV ^ vzbudilo pre- N ,°, ,jJ!enečenje, če po- SMlNi, ..J6 bil prav Go-J«hi žei„ 1 je nedavno na JV žei0 ii'11 farspBL!0Čno Pr011 vsa_ Aik atoliA vi sodelovanja Kh' ki ,fani socialisti. V irristj.0 b*izu pravosod- vk "a n’ Pa se zatrjuje, Eiii;tarif.,_ e nasprotuje ta-ieii vanju, če bi so-NtSvoiBB ’°oena jamstva °v- odnosa d0 ko- 'ekaterj zatrjujejo tudi, da se bo Gonella povezal na kongresu KD s Sullom in «bazisti», ko bo treba odločiti, ali naj se glavni odbor KD izvoli z večinskim ali proporcionalnim sistemom. Politični tajnik KD Moro ima zelo jasen načrt: doseči združitev vseh treh večjih notranjih struj KD (»morotej-cev», «dorotejcev» in fanfa-nijevcev — nekdanjo večinsko strujo »demokratične iniciative«, ko je bil _ tajnik stranke Fanfani) in iih pripeljati na kongres na pozicijah levega centra. Levi struji temu ne bi nasprotovali, in tako bi desnica okrog Andreottija in Tambronija ostala izolirana in bi se morala podrediti. Za fanfanijevce pa ta načrt ni v zadostni meri prepričljiv in hočejo ohraniti do kongresa svojo avtonomijo ter se na pokrajinskih kongresih boriti za politiko levega centra, da bi tako na kongresu olajšali odločitev; zbli-žanje z ostalimi strujami v tej predkongresni fazi pa je zanje možno le na osnovi stališča, ki so ga fanfanijevci zagovarjali na kongresu v Florenci, t.j. usmeritev k levemu centru. Skratka: Moro in Fanfani sicer zasledujeta isti cilj, vendar pa sta si v nasprotju glede taktike, ki naj vodi do tega cilja. Pri tem pa se nam zdi stališče Fanfanija doslednejše: enot- nosti med strujami ni moč doseči mehanično, ker bi taka enotnost bila taka le na papirju, ampak predpostavlja neko določeno politično usmerjenost. Po vsem tem sodeč, ni torej verjetno, da bo Moro u-spel v svojem načrtu, kljub temu, da prek tednika KD »Discussione« zatrjuje, da bo demokristjanski kongres »odprl novo stran v političnem življenju dežele« in da je zato potrebno, da «notranje sile KD, ki so neposredno zainteresirane na sedanji vladi in na predkongresnih pripravah, ostvarijo homogeno u-smeritev«. Fanfani in njegovi pristaši zatrdno nimajo nič proti »homogeni usmeritvi« stranke, če je ta »homogenost« istovetna s politiko levega centra; vendar pa mora ta »homogenost* vsebovati nekaj drugega, kajti sicer bi Fanfanijevi pristaši ne imeli zanjo tako gluha ušesa. Pa tudi sicer: Moro napoveduje, da bo kongres odprl »novo stran« v političnem življenju dežele; ta nova stran more biti le »zgodovinski« sklep KD, da je pripravljena na sodelovanje s socialisti; čemu torej pozivanje na enotnost, če je ta enotnost v bistvu baje že ostvarjena in jo bo kongres le sankcioniral? V resnici pa temu ni tako: proti sodelovanju s socialisti niso le desničarski krogi KD, ampak tudi »doro-tejci«; Fanfanijevi pristaši so mnenja, da teh ni moč pridobiti za levi center ^ z lepimi besedami in s pozivanjem k enotnosti (kakor bi to hotel doseči Moro), ampak le z odkrito borbo za tako politiko na prekongresnih zborovanjih, kar daje večje možnosti za zmago take politike na kongresu. In zato se ne marajo vezati pred kongresom. Tako bo tudi članstvo KD postavljeno pred jasno izbiro. A. P. BEOGRAD, 2. — Danes je odpotovala na 7-dnevni obisk v Avstrijo delegacija sindikata kovinarjev Jugoslavije. NEW YORK, 2. — Politični odbor OZN je nocoj odobril poziv v resoluciji šestih držav na nov moratorij glede jedrskih poizkusov. Značilno je, da so glavni predstavniki zahodnega bloka in vzhodni blok skupno glasovali proti moratoriju. Sovjetski blok se. je pridružil glede tega ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji, Južni Afriki, Formozj, Grčiji, Luksemburgu, Italiji, Španiji in Turčiji v odporu proti glavnemu paragrafu te resolucije. še prej je odbor zavrnil dodatek, ki ga je predlaga- la Gana in ki izreka veliko zaskrbljenost, ker so se jedrske države odločile obnoviti jedrske eksplozije. Zavrnjen je bil tudi afganistanski dodatek, ki izreka zaskrbljenost zaradi medna, rodne napetosti, ki je privedla jedrske države do tega, da so obnovile jedrske poizkuse. Za glavnj paragraf, ki zahteva splošen moratorij glede jedrskih poizkusov do sklenitve obveznega mednarodnega sporazuma, je glasovalo 69 delegatov, proti 21, enajst pa se jih je vzdržalo. Sprejet je bil tudi dodatek latinsko-ameriških držav, ki izreka željo skupščine, da se bo; do prizadete države čimprej sporazumele o prekinitvi jedrskih poskusov pod mednarodnim nadzorstvom. Celotna resolucija je bila sprejeta z 72 glasovi proti 21 in 8 vzdržanimi. Proti resoluciji so glasovali: sovjetski blok skupno z Mongolijo, Avstralija, Formoza, ZDA, Francija, Anglija, Grčija, Italija, Luksemburg, Filipini, Portugalska. Južna Afrika Vzdržale so se: Afganistan, Belgija, Kuba, Španija, Haiti, Holandska, Nova Zelandija in Turčija. Nocoj so javili, da se bo Varnostni svet OZN sestal jutri ob 17. uri po srednjeevropskem času, da izvoli Burmanca U Tanta za začasnega glavnega tajnika OZN do poteka sedanjega mandata, to ie do aprila 1963. Glavna skupščina bo nedvomno kmalu zatem odobrila to imenovanje. Sporazum s Sovjetsko zvezo, naj prepustijo U Tantu skrb, da odloči glede števila svojih pomočnikov, je bil formalno dosežen danes zjutraj. Zvedelo se je, da namerava U Tant takoj po svoji izvolitvi imenovati svoje pomočnike, ki bodo predstavljali države oziroma geopolitične enote, kakor sledi: ZDA (sedanji podtajnik za politične zadeve Ralph Bun-che), SZ (sedanji podtajnik za politične zadeve Georgij Ar-kadijev), Latinska Amerika (sedanji ravnatelj za informacijsko službo OZN Brazilijanec Tavares De Sa). Afrika (seda. njj tajnik gospodarske komisi je OZN za Afriko Sudanec Mek Abas), Zahodna Evropa (verjetno bivši Hammar-skjoeldov pravni svetovalec Gru- Konstantin Stavropulos), Vzhodna Evropa (poljski pravnik Manfred Lachs). Razen tega bo Indijec Narasimhan imenovan za tajnikovega šefa kabineta in bo torej obdržal funkcijo, k; jo je imel pod Hammarskjoeldom. Na podlagi tega kompromisa je bil mogoč sporazum o imenovanju U Tanta. ZDA in druge zahodne države so za htevale pet pomožnih tajnikov, od katerih bi eden zasto- pal Zahodno Evropo. SZ je zahtevala predstavnika za Vzhodno Evropo, kar je tudi dosegla, ni pa dosegla predstavnika za Azijo, ki ga je zahtevala dodatno k U Tantu. Šef tajnikovega kabineta bo sicer Azijec, toda ne bo pomožni tajnik. Komisija Združenih narodov, ki je februarja izvedla preiskavo o umoru Lumumbe, je danes sporočila v Ženevi, da so za umor odgovorn; čombejev notranji minister Munongo -kot mandant in neki belgijski čast. niv kot morilec. Komisija je danes dokončala svoje poročilo, ki bo takoj poslano v New York in objavljeno v približno petnajstih dneh. Komisija je pred zaključkom dela pozvala čombeja, ki je sedaj v Že- nevi. naj bi pričal, toda čombe ni niti odgovoril na zadevno pismo. da je bil danes sklenjen med ZAR in Sirijo »sporazum o vseh točkah, ki omogoča ureditev med obema deželama«. Prvo dejanje v zvezi s tem sporazumom bo povratek sirskih in egiptovskih vojakov v rojstni kraj. Dodal je, da bo prišlo še do drugih .stikov za izvajanje ostalih točk sporazuma. o---------- Finska-ZSSR LOS ANGELES, 2. — V govoru, ki ga je imel na sedežu «World Affairs Council« v Los Angelesu, je predsednik Finske Urho Kekkonen podčrtal med drugim, da sovjetska nota, ki predlaga Finski posvetovanja za skupne napore proti napadalnim grožnjam Zahodne Nemčije »predstavlja upravičeno, zahtevo« na osnovi finsko-sovjetske pogodbe iz leta 1948 in ne vnaša »nobenega novega načela«. Ta predlog, je dodal Kekkonen, odraža napetost, ki obstaja v Evropi. Predsednik Finske je še pripomnil, da finska politika skuša zagotoviti varnost IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlilllllllllllllllllllllllllliBilluilliilillllliilliillllHlil Hlinili iniillllillllllllll 111111111111 IllllUlllllllllllllllliaillllllllllllllllllllllllll Prvi korak k priznanju Vzhodne Nemčije «de facto»? Zahod je prepustil nemški policiji nadzorstvo meje z vzhodnim Berlinom Zadnji trenutek težave glede že sklenjenega sporazuma o nemški vladi V Angliji znižana obrestna mera LONDON, 2. — Predstavnik Angleške banke je sporočil, da so znižali obrestno mero od 6,5 na 6 odstotkov. To je že drugo znižanje obrestne mere v enem mesecu. 5. oktobra je bila obrestna mera znižana od 7 na 6,5 odstotka. Predstavnik Angleške banke je izjavil, da je ta ukrep posledica trdnosti funta šterlin-ga na tujih trgih in da je bilo znižanje mogoče, ne da bi škodovalo omejitvam kreditov, ki jih je potrebno v celoti ohraniti. Sporazum med Sirijo in ZAR KAIRO, 2. — Tajnik Arabske lige Hasuna je sporočil, BONN, 2. — Danes so se končala -pogajanja za sestavo nove zahodnonemške vlade. Krščanski demokrati in krščanski socialci so se sporazumeli z liberalno stranko za sestavo -koalicijske vlade. Predsednik republike je nocoj ime. novai Adenauerja za kanclerja. Krščanski demokrati, krščanski socialci in liberalci imajo v Bundestagu absolutno vgčino, s -katero bodo lahko po. trdili imenovanje Adenauerja. Novi zunanji minister bo sedanji notranji minister Schroe-der. Ta je nocoj prebral izjavo, v kateri poudarja «nespre-menjljivost politike nemške zvezne vlade glede berlinske krize«. Dodal je, da se čuti vezanega na to politiko. Krščanski dempkrati bodo imeli devet ministrskih mest skupno z mestom kanclerja, krščanski socialci štiri, liberalci pa pet. Podkancler in mini. ster za gospodarstvo bo ostal Erhard, obrambno ministrstvo bo obdržal Strauss. Liberalci bodo imeli ministra za pravosodje, za finance, za zaklad, za pomoč nerazvitim deželam in za begunce. Predsednik Bun-destaga je izjavil, da bo sklical za torek sejo, na kateri bodo izvolili Adenauerja za kanclerja, «če ne bo medtem prišlo do kaj novega«. Podkancler Erhard se je popoldne razgovarjal s predsednikom Luebkejem. Zvedelo se je, da je sporočil predsedniku. da nasprotuje ustanovitvi mi- nistrstva za pomoč nezadostne razvitim deželam. V protokolu o sporazumu ni še posebej omenjen položaj Adenauerja. Liberalci so sprejeli na znanje njegovo ((svečano obveznost«, da bo zapustil svoje mesto še pred potekom svojega mandata, in sicer najpozneje spomladi 1963. Zadnji trenutek so nastale težave. Liberalna skupina je pozno zvečer sklenila, da ne sprejme nobenega dodatka k sporazumu o koaliciji, kakor je bil sklenjen s krščanskimi demokrati 20. oktobra. Po dolgem sestanku je liberalna parlamentarna skupina sporočila, da je prvotni sporazum pogoj, da liberalci sprejmejo Adenauerja ponovno za kanclerja. Liberalni voditelj Mende je izjavil, da bo jutri obiskal predsednika republike in mu obrazložil položaj. Od danes so nadzorstvo na bloku med vzhodnim in zahodnim Berlinom na Friedrich-strasse na zahodni strani prevzeli zahadnonemški policaji Zahodnoberlinski senat je po posvetovanju s tremi zahodnimi državami skleni] naslednje: Vojaška vozila s sovjetskimi vojaki ne bodo nadzorovana; sovjetska vojaška vozila, v katerih bodo civilisti, ne bo nadzorovala; civilna vozila, naj i-majo kakršno koli evidenčno tablico, bo nemška policija nadzorovala, če bodo v njih civilisti. Če bodo v njih sovjetski vojaki, n; bodo t; pod. vrženi nadzorstvu, to se pra- vi, da jim ne bo potrebno pokazati osebnih dokumentov. Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da je ta ukrep samo začasen. Opazovalci ugotavljajo, da so se zahodne države s tem odpovedale eni glavnih odgovornosti, ki izhajajo iz sporazuma o berlinskem statutu, m so s tem sprejele enake ukrepe, kakršne je sprejela vzhodnonemška vlada, proti katerim so prvotno protestirale in celo grozile s silo. V zahodnih političnih krogih v Berlinu se sprašujejo, ali naj se to tolmači kot prvi korak k priznanju vzhodnonemške republike «de faeto« in k privolitvi, da na obeh straneh vršijo nadzorstvo Nemci sami. Pomočnik angleškega zunanjega ministra Edvvard Heath je izjavil v spodnji zbornici, da med zahodnimi vladami ni bil dosežen še noben sporazum glede postopka, ki naj se uvede za prehod zavezniških civilistov med obema sektorjema Berlina. V zvezi z raznimi predlogi laburistov glede Berlina in Nemčije je Heath izjavil, da priznanje Vzhodne Nemčije «de faeto« ne bi v nobenem primeru moglo priti na podlagi kakršne koli uradne pobude. »Priznanje ,de faeto’, je dejal Heath, je v bolj ali manj številnih ter v bolj ali manj važnih stikih.« Minister ni hotel povedati, ali zahodne države upoštevajo možnost pri-znanja meje na Odri in Nisi. in neodvisnost dežele, da pa je nevtralnost »prazna beseda, če ne vzbuja zaupanja pri sosedih; zaupanje velesile, ki je naša soseda, pa je še posebno važno za nas. Prepričati moramo SZ, da more smatrati Finsko za prijateljsko in miroljubno sosedo, ki ne bo v nobenem primeru tvegala svoje varnosti«. Alžirske ženske in mladina' med manifestacijami za neodvisnost Alžirije ALŽIR, 2. — Danes je bil v alžirskih mestih pogreb žrtev, ki so padle včeraj pod streli francoskih kolonialistov. Povsod se je pogreba udeležilo več tisoč Alžircev. Toda tudi danes so padle nove žrtve francoskih kolonialistov. V mestecu Relizane, sto kilometrov vzhodno od O-rana so francoski vojaki streljali na alžirske manife-stante ter ubili 4 Alžirce, 19 pa jih ranili. V Tebesi so kolaboracionistični agenti streljali na udeležence pogreba včerajšnjih žrtev. Ranili so jih 12. Ultrasi pa so v Alžiru ubili 31-letnega dr. Josepha Cohena, ki je pripadal skupini francoskih liberalcev v Alžiriji. V Alžiru so bile v muslimanskem predelu mesta tudi danes manjše manifestacije, med katerimi so Alžrrci vzklikali osvobodilni fronti. V predelu Monpensier je policija razgnala pobregni sprevod, ker so na čelu nosili zastavo alžirske osvobodilne fronte. Aretirali so več mladeničev. V Blidi je policija streljala na skupino demonstrantov. Francoske oblasti trdijo, da je bilo med včerajšnjimi demonstracijami ubitih 77 demonstrantov, 136 pa ranjenih. Alžirska osvobodilna fronta ni do sedaj še sporočila podatkov o tem. Danes je 15 tisoč alžirskih kaznjencev, ki so zaprti v francoskih zaporih, začelo gladovno stavko z zahtevo, naj z njimi ravnajo kot s političnimi kaznjenci. Stavko so začeli včeraj v zaporih Nancy in Toul. Pridružili so se jim tudi Ben Bela in ostali alžir* ski ministri. V sporočilu za tisk izjavljajo zaprti alžirski ministri, da v trenutku, ko alžirska vlada spet svečano ponuja svojo politiko miru s pogajanji, francoska vlada zaostruje v Alžiriji in v Franciji svojo politiko rasističnega zatiranja. Dalje pravi izjava, da je materialen in moralen položaj vseh, ki so v zaporih in koncentracijskih taboriščih v Franciji in Alžiriji, postal nevzdržen. Namen gladovpe stavke petih ministrov je: 1. Obsoditi politiko francoske vlade, ki je v nasprotji! s tradicijami francoske vesti, z zakoni vojne in najosnovnejšimi človečanskimi določili. 2. Pridružiti se splošnemu gibanju gladovne stavke, ki so ga začeli alžirski patrioti, ki so zaprti v Franciji, da se jim prizna položaj političnih kaznjencev. 3. Protestirati proti postopku do njihovih advokatov, proti katerim je za 6, novembra določen proces, kar pomeni, izzivanje pravice. 4. Biti ob strani vseh magrebskih bratov in sester in tudi maroških in tunizijskih priseljencev, ki so žrtev strogih ukrepov rasističnega izzivanja. 5. Opozoriti na svoje lastno vprašanje, ne v zvezi s pogoji, v katerih so zaprti, temveč z načelnega stališča, ker gre za kršitev človeških pravic, za napad na suverenost maroške neodvisne države in za piratstvo v nasprotju z mednarodnimi zakoni. Včeraj popoldne so zaprti Alžirci demonstrirali tudi v zaporu v Caenu. Pol ure so vzklikali neodvisnosti Alžirije. Povzpeli so se na mreže oken v svojih celicah in mahali z alžirskimi zastavicami, ki so si jih sami izdelali. Sledila je demonstracija alžirskih žensk, ki so zaprte v teh zaporih. 1 V Parizu je neki alžirski borec izvršil danes atentat na pariški komisariat »Du Combat«, pri čemer sta bila ranjena dva policaja in po nesreči ena deklica. S. Komar v Rimu BEOGRAD, 2. — Clan zveznega izvršnega sveta in pred. sednik jugoslovanske nacionalne komisije za prehrano in kmetijstvo, dr. Slavko Komar, je odpotoval danes iz Beograda v Rim, kjer se bo kot vodja jugoslovanske delegacije udeležil XI. zasedanja svetovne organizacije FAO, ki se bo pričelo 4. novembra v Rimu. «>i------ Aleksej Sur kov o Ivu Andriču MOSKVA, 2. — Dodelitev Nobelove nagrade za književnost Ivu Andriču je mednarodno priznanje ne le njegovemu iistvarjalnemu delu, temveč sodobni srbski književnosti in jugoslovanski literaturi sploh, je izjavil dopisniku. «Tanjuga» ugledni sovjetski pesnik, kritik in publicist, Aleksej Surkov, tajnik Zveze književnikov Sovjetske zveze. Izrazil je zadovoljstvo, ker je Andriču bila dodeljena Nobelova nagrada in rekel, da je prebral vsa Andri-čeva dela, ki so doslej bila prevedena v ruščino in da se je prepričal, da je Andrič izreden prozaist. Posledice ciklona «Hattie» 99 mrtvih 500 pogrešanih TEGUCIGALPlA, 2. — Po ve. steh, ki prihajajo iz Teguci-galpe v britanskem Hondurasu, znaša število oseb, ki jih pogrešajo zaradi ciklona, ki je prizadel to področje, nad 500. Guverner britanskega Hondurasa je izjavil, da so ugotovili smrt nad 99 ljudi. Nad 75 odstotkqv hiš v prestolnici Belize je bilo uničenih. Skoda je mnogo večja kalcor leta 1931, ko je ciklon povzročil smrt nad tisoč ljudi. V mestu so razglasili obsedno stanje. Policija je morala razgnati množico, ki je plenila po skladiščih. Ciklon «Hattie» je povzročil pravi morski potres. Valovi, visoki pet metrov so v noči od ponedeljka na torek butali ob mestece Belize. V mestu je okoli 15 tisoč ljudi brez strehe. Se tiste hiše, ki so o-stale pokonci, so hudo poškodovane. Iz Amerike je v Belize odplula ameriška torpe-dovka «Biris-tol» v spremstvu drugih ladij, ki peljejo najnujnejše potrebščine za prizadeto prebivalstvo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.5, najnižja 10.5, ob 19. u-ri 13.1, zračnj tlak 1022 stanoviten, veter vzhodnik 4 km, vlage 68 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 3. novembra Just , , ob Sonce vzide ob 6.46 in ”M’uma 16.49. Dolžina dneva 10VJ. « vzide ob 1.22 in zatone ob _ Jutri, SOBOTA, 4. novembra Karel ^ In vse to zakaj? Prekleto opensko križišče je spet terjalo dve smrtni žrtvi. Bilanca prometnih nesreč, ki se zgodijo na tem križišču, postaja prav strahotna. Koliko človeških življenj je bilo že uničenih, koliko mesecev bolnišnice so prestali ranjenci, koliko v nesrečo pahnjenih družin. In vse to zakaj? Odgovor je neverjeten, tako neverjeten, da se človek ob njem zgrozi: zaradi borih 150 milijonov lir! 150 milijonov lir bi veljala gradnja nadvoza. Gradnja onega nadvoza za katerega so bili pripravljeni načrti že pred leti, ki bi moral biti že zdavnaj zgrajen. Tako kot nadvoz med Prosekom in Gabrovcem. A nadvoza ni. Pravijo, da zanj ni denarja. Pri milijardnem prometu našega področja ni moč dobiti bori h 150 milijonov lir, da bi na ta način zagotovili varnost na cesti, da bi preprečili toliko nesreč in toliko smrtnih žrtev. Pravijo, da so ljudje sami krivi. Nedvomno je to res, saj bi morali upoštevati cestne znake, semaforje in drugo. Zato je pri vsaki nesreči nekdo •kriv. A kaj pomaga nesrečnežu, ki je nesrečo zakrivil, očitek, da ni upošteval prometnih znakov? Kaj mu pomaga, ko leži pokrit z odejo na mrzlem asfaltnem cestišču, še bolj mrzel od asfalta? Ugotoviti je pa treba tudi dejstvo, da tehniki pravijo, da do teh tako številnih in tako težkih nesreč prihaja, ker je križišče urejeno na tak način, da zavaja zlasti tuje avtomobiliste v zmoto. Skratka: prav križišče je — s tehničnega zornega kota — resnični krivec za nesreče. Toda kljub izgovorom o lastni krivdi ostaja dejstvo, da se nesreče v nezmanjšanem ritmu dogajajo naprej. Tržačani, Jugoslovani, Francozi, Švedi in Švicarji so na lastni koži okusili, kaj pomeni to križišče. Nekateri o tem še pripovedujejo, drugi ne morejo več. Ker jih ni več... In vse to zaradi borih 150 milijonov lir! Vprašamo se, ali je ta vsota res tako velika, tako nedosegljiva, da je državna uprava ne bi mogla nakazati za dosego osnovne varnosti prometa na cesti? Ali se oni, ki bi morali o tem odločati, ne zavedajo odgovornosti, ki so si jo naprtili v trenutku, ko so bili načrti za gradnjo nadvoza spravljeni v arhiv-? Koliko nesreč, koliko smrtnih žrtev bo še treba, da se bodo oni, ki so za to odgovorni, prepričali o potrebi aradnje nadvoza? Ali jim število mrtvih - zadnjih treh letih še ne zadostuje? Imamo novega vladnega generalnega komisarja. Želeli bi, da bi glede tega vprašanja pokazal več razumevanja kot njegov predhodnik. Ne samo to. Želeli bi, da bi z osebno intervencijo dosegel T AKOJ SNJi začetek del pri gradnji nadvoza in na ta način pokazal ono tako potrebno razumevanje za rešitev problemov, ki p ostajajo iz dneva v dan bolj pereči. Govori se o «začasnih» rešitvah, ki bi veljale • samo* nekaj deset milijonov lir. Proč s temi •rešitvami*! Vprašanje openskega križišča naj se reši temeljito in v celoti, in kar je prav tako važno — naj se reši TAKOJ! Preveč mrtvih je že bilo, da bi se s človeškimi življenji lahko še naprej tako neodgovorno igrali! ------------------N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3.1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banici v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Besedo o ljudskem štetju imujo seduj elektronski stroji Prvi bodo podatki o prebivalstvu znani meseca decembra Vsi tisti, ki niso prejeli popisnih pol, se morujo zglusiti v popisnem urudu najkasneje do 7. t. m. Odgovore v enajstem stolpcu bodo prešteli v Rimu Občinski popisni uradi so sicer že opravili najobsežnejše in tudi najbolj odgovorno delo v ^zvezi z izvajanjem popisa, vendar pa so prizadeti uradniki še vedno stalno zaposleni in to ne glede na praznike. Sedaj morajo namreč najprej preveriti številčno točnost zbranih podatkov. V prvi vrsti gre tudi za ugotovitev števila družin, trgovskih in industrijskih podjetij. V uradih namreč pregledujejo popisno sekcijo za sekcijo in na osnovi znanih anagrafskih podatkov preverjajo, če so popisovalci obiskali res vse družine. V tej zvezi občinski popisni urad opozarja vse družinske poglavarje (to so tudi podnajemniki), da se morajo zglasiti na popisnem uradu, v kolikor niso prejeli popisnih pol, odnosno v kolikor popisovalec ni prišel k njim po pole. Rok za take zamudnike zapade 7. novembra. Za one, ki ne bodo predvidena denarna kazen. | tatov enajste kolone, popisne Istočasno sedaj že ugotav-1 pole, ki je bila na našem pod- ljajo prve skupne podatke, ki jih bodo 1. decembra telegrafsko sporočili centralnemu statističnemu uradu v Rim. Glede popisa prebivalstva je predvideno, da bod.o sporočili podatke o skupnem številu družin, o številu prebivalcev, moških in žensk. Posebej pa bodo sporočili tudi podatke glede stanovanjskih skupnosti. Končno bodo sporočili v Rim še podatke o številu podjetij in o številu zaposlene delovne sile. Na tej osnovi bo centralni statistični urad že med 15. in 20. decembrom lahko objavil prve zaključne podatke in med njimi točno število prebivalstva, koliko je v Italiji prebivalcev moškega in ženskega spola itd., ter vse to razdeljeno po pokrajinah in po občinah. Centralni statistični urad ročju protizakonito vključena in ki se nanaša na «jezik, ki se uporablja v družini«. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst l _________________________J Odgovorni predstavnik tržaškega popisnega urada nam je v tej zvezi odgovoril, da bodo štetje odgovorov v 11. stolpcu opravili neposredno v Rimu, kamor bodo 15. februarja 1962. leta poslali vse popisne pole. Računajo, da bodo tokrat računske operacije trajale manj časa, ker razpolaga centralni statistični urad z modernimi elektronskimi stroji, vendar pa bo nedvomno treba dalj časa, da bodo obdelali vse obsežne statistične podatke, ki so jih dobili s popisom. Zato je tudi zelo verjetno, da bodo objavili rezultate odgovorov na vprašanje v enajstem stolpcu dokaj pozno in verjetno šele_ takrat, ko bodo objavili splošne rezultate popisa na našem področju, kar pa lahko traja celo nekaj let. Včeraf pri Bazovici s ; ;x ..:■ : ■ •: : x * X-XX> ' izpolnili svoje dolžnosti, je 1 tej zvezi ne bo objavil rezul-•■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiaiii(iiiiiiiirrviiiiiiiiat«iiiiiii ■aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiTimiiiiinimiiiiniiminiiiiiainniimitmininimiimiiiiiiiiiiiiiniitniniiiiiimniiimiumna,!,,! Gornja fotografija nam kaže spominski kamen z lučjo iz brona, ki jo je darovala «Opera mondiale delle lampa-de della fraternita« z risbo preseka zapuščenega rudnika, globokega 135 m (nekdaj pa 256 m). Ob risbi pa je zapisano, da se nahaja v rovu tudi »sektor 500 kub. metrov s trupli infoibiranih«. Včeraj je bil ta spominski kamen zelo Se ena tragična prometna nesreča no zloglasnem križišču na Opčinah Dve ženski mrtvi in trije ranjenci Avto Fiat 600 je silovito trčil v avtobus - Zaradi močnega sunka in zračnega pritiska je vsa potnike vrglo na cesto, kjer je Alba Merlič obležala mrtva, Silvana Anto-nazzo pa je podlegla poškodbam v bolnišnici - Obe pokojnici in ranjenci so z Opčin rčS.if id: Ji: Prizor na zloglasnem openskem križišču po strašni nesreči. Na levi strani avto, na desni pri pločniku truplo nesrečne Albe Merlič in avtobus, v katerega je avto silovito trčil Včeraj se je na zloglasnem križišču na Opčinah spet zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala dve življenji in je napravila globok vtis na Opčinah, ker so bile žrtve te strašne nesreče dobro znane. Ob 14.45 je 36-letna Silvana Antonazzo z Opčin, Proseška ulica 177 privozila z Opčin na omenjeno križišče avto Fiat 600, v katerem je poleg nje sedela 27-letna Alba Merlič por. Antonazzo z Opčin, Trg Romano 34, na zadnjem sedežu pa sta sedeli 30-letna Nina Merlič por. Grisoni z Opčin, Ul. Alpini 130 in 56-letna Antonija Antonazzo z Opčin, Proseška ulica 177. Zenski, ki sta sedeli na zadnjih sedežih, pa sta imeli pri sebi 14 mesecev starega Fabia, sina Albe. Tedaj je s smeri od Trsta privozil avtobus podjetja USA, ki ga je šofiral 50-letni Aldo Depaoli iz Ul. Praga 13 in je bil namenjen preko meje v Jugoslavijo. Ko je Antonazzo dospela do križišča, je hotela kreniti na levo po avtomobilski cesti proti Banom, a je treščila v sprednji levi del avtobusa. Zaradi strašnega trčenja je avto zaneslo nekaj metrov in je obtičal na levi strani ceste pred zeleno ograjo ob tramvajskih tračnicah. Šofer avtobusa je poskusil preprečiti nesrečo in je ostro kre- nil na desno, podrl je prometni napis in zavozil na pločnik. Prisotni prometni policaj, ki je uslužben na križišču in tudi pešci so bili priča strašnega prizora. Zaradi močnega sunka in zračnega pritiska je vse potnike vrglo iz avtomobila. Sprednji del vozila je bil ves zmečkan, vse prednje šipe zdrobljene na drobce. Alba Merlič por. Antonazzo je bila pri priči mrtva, ker jo je vrglo na desno stran ceste in jo je povozilo zadnje desno kolo avtobusa, ki ji je zmečkalo prsni koš. Ob 18.30 je na II. kirurškem oddelku podlegla hudim poškodbam Silvana, ki se je pri nesreči hudo udarila po glavi in si je zlomila zapestje leve roke in gleženj desne noge, steklo pa ji je popolnoma prerezalo levo lice. Antonija Antonazzo, mati pokojne Silvane, se je pobila in ranila po ličnicah, prsnem košu in nekoliko po kolenih. Nina Merlič por. Grisoni, sestra pokojne Albe, se je pobila in ranila po glavi, kolenu levi nogi in po obrazu ter je zgu-, nesrečence in prizadete dru-bila spomin, mali Fabio, ki žine ter ugibali o vzrokih je pri nesreči zgubil mamo, pa se je nekoliko pobil po glavi in desni nogi. Vse ponesrečence so sprejeli na II. kirurški oddelek in pravijo, da bodo okrevali v 10 dneh. Pri tej tragični nesreči so hudo prizadete tri družine. Fabio je zgubil mater, mati oziroma stara mati ie izgubila hčer in snaho, Nina pa je zgubila sestro. Ponesrečence so takoj. po nesreči odpeljali z rešilnim avtom in z zasebnimi avtomobili v bolnišnico, medtem ko je truplo nesrečne Albe čakalo na cesti, da so prišli predstavniki sodnih oblasti, legalni zdravnik in preiskovalni organi zaradi preiskave. Potnikom, ki so bili v avtobusu, se ni zgodilo nič hudega, razen preplaha in strahu ter potrtosti ob tako tragičnem dogodku. Vest se je naglo razširila po Opčinah in na kraj nesreče je prišlo veliko število domačinov, ki so pomilovali po- Urnik trgovin za praznike Danes — petek (sv. Just) bodo odprte vse trgovine vštevši cvetličarne do 13. ure. Mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 13. ure, slaščičarne, pro. dajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30, glavna ribarnica in druge prodajalne rib od 8. do 12. ure. Jutri — sobota (dr. žavni praznik) bodo vse trgovine zaprte z naslednjimi izjemami: mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 7. do 13. ure, slaščičarne in prodajalne pečenk ter keksov od 8. do 21,30. 5. novembra — nedelja bodo vse trgovine zaprte. Kot navadno bodo odprte samo: mlekarne in prodajalne kruha od 7. do 12. ure, mesnice od 6. do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne, prodajalne pečenk in keksov od 8. do 20,30 ter glavna ribarnica in ostale prodajalne rib od 8. do 12. ure. nesreče. Vmes pa so seveda padali očitki, zakaj niso tega križišča še uredili, saj se tu dogajajo strašne prometne nesreče. Nihče še točno ne ve, zakaj je Antonazzo krenila na levo, ko ie z nasprotne stra ni prihajal avtobus. Po prometnih pravilih bi morala počakati, da bi avtobus nadaljeval po svoji poti, na kar bi lahko krenila v levo smer. Semafor v tem primeru ni odločilnega pomena, ker sta obe vozili imeli prosto pot Morda je Antonazzo sicer za- pazila prihajajoči avtobus, a si je mislila, da bo pravočasno zavozila s ceste na avtomobilsko cesto v smeri proti Banom, a se je uštela. Ni pa izključeno, da ni zapazila avtobusa, ker ji je takrat sonce sijalo naravnost v oči. 2e dolgo časa se govori in piše o ureditvi zloglasnega križišča, toda do danes je ostalo vse pri starem, razen nekaj prometnih znakov in črt, število mrtvih in ponesrečencev pa se veča in veča. Načrt za temeljito ureditev so napravili že pred leti, a je nekje vse obtičalo. Zdaj ustanova ANAS pripravlja načrt za začasno ureditev. Po tem načrtu naj bi razširili križišče, sredi križišča pa bi uredili nekakšen prometni o-tok ali gredo, ki bi bila široka 22 metrov. Današnje ceremonije Slovesna seja odbora «I(alia 61» Danes bodo v Trstu razne ceremonije. Zaključili bodo proslave stoletnice zedinjenja Italije z zadnjo sejo vsedržavnega odbora «Italia 61», ki mu predseduje minister Pella. Slovesna seja, ki se je bodo udeležili vladni generalni komisar dr. Mazza, ki je član omenjenega odbora, ter predstavniki najvišjih oblasti, se prične danes ob 17. uri v sejni dvorani občinskega sveta. Minister Pella se pripelje z vlakom ob 7.55. Kmalu zatem bodo položili lovorov venec na spomenik padlih bojevnikov pri Sv. Justu, ob 12.15 pa bo na gradu navadna seja omenjenega odbora. Ob 18.30 bo minister Pella govoril v Avditoriju za kulturni center »Papini« o novi organizaciji zahodnoevropskega gospodarskega sodelovanja. Ob 16.15 bodo na pomolu «Bersaglieri» položili venec ob ploščo, ki spominja na obletnico izkrcanja bersaljerjev leta 1918. Združenje «Aldeba-ran« pa je priredilo razstavo o 100 letih vojne mornarice, ki jo bo danes odprl generalmajor Ciro Loffreddo v imenu ministrstva vojne mornarice. Razstavili bodo 200 modelov ladij. Končno bodo danes osvetlili vodnjak na Trgu sv. Antona. Doslej so osvetlili grad, rimski amfiteater in vodnjak na trgu pred glavno pošto. Piccardi o političnem položaju v Italiji Sinoči je odv. Piccardi, znani radikalni prvak, predaval na sedežu tržaške federacije radikalne stranke v Ul. Roma 13 o temi: Sedanji politični položaj v Italiji in perspektive njegovega nadaljnjega razvoja. V svojem govoru je odv. Piccardi analiziral vlogo raznih strank ter še posebej poudaril zgodovinsko vlogo radikalcev. Nadalje se je dotaknil tudi perečih gospodarskih vprašanj, posebno v zvezi z nacionalizacijo velikih električnih podjetij. Pri tem je menil, da pogoji nacionalizacije hitro dozorevajo, ker postaja vedno bolj jasno, da se italijansko gospodarstvo ne bo moglo nadalje razvijati, če bo proizvodnja električne e-nergije še ostala v rokah monopolov. Izvajanja odv. Piccardija so sprožila zelo zanimivo disku-siju o najrazličnejših vprašanjih: od položaja in vloge skrajne desnice v italijanskem političnem življenju do specifične vloge radikalcev, od perspektivne borbe širokih italijanskih množic za korenito gospodarsko in socialno preobrazbo dežele do vsakodnevne taktike politične borbe, ki bi do te preobrazbe lahko privedla. Diskusija je dokazala, da delujejo v okviru' radikalne stranke številne pozitivne in v mnogih primerih mlade politične sile, ki se zavestno borijo proti političnemu in ideološkemu monopolu KD. V debato so posegli g.a Gruber-Benco, dr. Pincherle, prof. Biagio Marin in drugi. ..................................................................................................................... t............................................ Petrolejka se je prevrnila na posteljo Ves v plamenih Je klical na pomoč 9-letni deček se je hudo opekel tako, da so si zdravniki pridržali prognozo Sinoči ob 23.30 so na dermatološki oddelek sprejeli s pridržano prognozo 9-letnega Claudia Turila iz Ul. Franca 10 zaradi opeklin I. in II. stopnje po prsnem košu in na desni roki. Mali Claudio je bil sam doma, ker so bili starši na obisku pri svojih znancih. Vlegei se je v posteljo in prebiral slikanice. Pri postelji je imel petrolejko, ker ni bilo električne luči zaradi okvare ali kratkega stika. Morda je zaspal, ali se je nerodno obrnil in je pre- Avto Fiat 606 takoj po trčenju v. avtobus vrnil petrolejko. Vnele so se rjuhe ter je začela goreti postelja. Dečko je bil ves v plamenih, pa je pravočasno skočil s postelje in vpil na pomoč, sicer b| lahko zgorel. Prihiteli so sostanovalci, ki so mu nudili prvo pomoč in nemudoma poklicali rešilni avto ter gasilce. Zgorela je postelja; bila je pa nevarnost, da bi zgorelo tudj stanovanje. V torek bo seja pokrajinskega sveta Pokrajinski svet se bo zopet sestal prihodnji torek 7. novembra ob 18. uri. Dnevnemu redu so dodali nekaj novih točk, med katerimi so tudi podaljšanje rednega jesenskega zasedanja sveta, oddaja v najem pokrajinskega poslopja v Ul. Zefferino Piso-ni št. 3 državi za policijski komisariat, razširitev dodatkov šolskim kuhinjam tudi na Milje, prispevek za vzdrževanje šolskega športnega igrišča v Kolonji itd. -«»- Poskus samomora Iz neznanih vzrokov si je včeraj hotela vzeti življenje 46-letna Emilija Orazen iz lil. Muzio št. 1, ki je v ta namen zaužila večjo količino uspavalnih sredstev. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na IV. medicinski oddelek. svečano odkrit in škof fantin je prižgal omenjeno luč. Organizatorji svečanosti pa so obvestili tržaškega dopisnika Anse, da je v »fojbi« 2500 trupel. Ta podatek so oddajale tudi vse italijanske radijske postaje med včerajšnjimi vestmi. Ze takrat, ko je bil rov zapuščenega rudnika pri Bazovici svečano pokrit, smo povedali, da rov ni raziskan in da se zaradi tega ne more govoriti o tisočih trupel itd., dokler merodajne oblasti rova ne raziščejo. Povedali smo tudi, da obstajata v Trstu kar dva odbora za raziskavo «fojb» in vprašanja «infojbiranih» sploh in da doslej noben odbor ni objavil rezultatov svojih raziskav, kar pomeni, da jih ni niti raziskoval. Le bivši tržaški župan ing. Gianni Bartoli je objavil pred dnevi posebno knjigo s seznami deportirancev, v kateri so omenjene tudi »fojbe« in med njimi ba-zovski zapuščeni rov z nekaterimi podatki, med katerimi je tudi trditev, da je v rovu «1200-1500 trupel». Ker je Bartoli prav gotovo med organizatorji včerajšnje svečanosti, je zelo čudno, kako je mogel za Anso in radio povečati število trupel kar za tisoč. Toda kaj je to njemu, ki uvršča med »scomparse« ljudi, za katere bi mogel ugotoviti, da so živi, če bi mu se samo zljubilo zavrteti telefonsko številko! Kaj je njemu tisoč več ali manj! Malenkost! Saj je vsa zadeva pokrita in z napisom opremljena! In čigava so ta trupla? An-sa in radio trdita, da gre za «2500 vojakov in tržaških civilistov«. Kdo je to ugotovil, ko pa rov ni bil raziskan, razen če ne vzamemo za dokazan podatek iz omenjene resnicoljubne Bartolijeve knjige, kjer omenja, da je 17. maja 1947 civilna policija našla v 200 m globokem uabisso Plu-tone» 21 trupel civilistov, od katerih jih je 18 identificirala. Toda, ali gre za isti rov pri Bazovici? Ce gre, zakaj Bartoli v svojih seznamih ni navedel imen teh 18 identificiranih trupel? Zakaj ni bilo nikoli javno objavljeno, kje so zakopana? In zakaj ni tedaj policija z raziskavo nadaljevala? Zakaj ni izvlekla vseh 1500 oziroma 2500 trupel? Poleg vsega tega zna zloglasni videmski dnevnik povedati, da je v pokritem rovu 500 italijanskih finančnih stražnikov. No, Bartoli pravi v svoji znameniti knjigi, da je bilo v maju 1945 ujetih «precejšnje število finančnih stražnikov«, toda da je bil že po 40 dneh en del stražnikov osvobojen in samo o sto stražnikih se ni nič več zvedelo. Nato navaja 97 imen, od katerih za več kot desetino sploh nima podatkov ne o kraju ne o času rojstva, kar pomeni, da se svo. ci ali oblasti zanje niso zanimali; eden je umrl v tržiški bolnišnici, dva v Borovnici itd., kar pomeni, da pač niso v nobeni »fojbi«. Toda kaj je omenjenemu listu za 400 stražnikov več ali manj! Ce več jih zapiše, večji patriot je! Taka je torej zadeva z včerajšnjo svečanostjo. Zato se upravičeno vprašamo: 1. Ali je o vsem tem poučena mednarodna organizacija «Opera mondiale delle lampa-de della fraternita«, ki je darovala bronasto luč? Ne verjamemo, da bi na kaj takega pristala, če bi njeno vodstvo vedelo, da rov sploh ni raziskan in bi prej poskrbela za raziskavo, saj gotovo razpolaga s potrebnimi sredstvi! 2. Ne moremo pa si nikakor predstavljati, da o zadevi niso poučene krajevne oblasti in njihovi predstavniki, ki so se kljub temu udeležili včerajšnje svečanosti, in sicer: novi generalni vladni komisar dr. Libero Mazza, poveljnik vojaške posadke v Trstu gen. Vi smara, predsednik porotnega prizivnega sodisča dr. Palermo, tržaški župan dr. M. Franzil, tržaški kvestor dr. Pace, poveljnik orožnikov polk. Giglio, policijski poveljnik polk. Bozzola in drugi. Navzočnosti starega in novega fašista Gefter-W ondricha, dalje Bartolija in škofa San-tina, raznih ezulskih predsednikov in znanih «patriotov» se pač ne moremo čuditi. Saj padlih antifašistov ne bodo šli komemorirat! 3. Končno se nam ne zdi prav nič resnicoljubno tako poročanje Anse in radia (v oddajah za vso državo), da ga demantira celo knjiga samega Bartolija. Hkrati pa isti radio in ista agencija ne vesta nič povedati o komemoracij ah tržaških antifašistov, ki so jih pomorile nacifašistične zveri. Slednjič se nekako samo ob sebi postavlja še vprašanje, kako to, da so letos ti in taki organizatorji popolnoma pozabili na «fojbo» pri Opčinah? Tudi tista je neraziskana in pisarijo o tisočih trupel, ki bi zaslužila prav tako spomenik in luč... Ali pa je organizatorjem zgolj za to, da se nedaleč od spomenika našim bazovskim mučencem postavlja nekak skontra-spo-menik» ob sami meji z državo, s katero se hočejo imeti dobri in najboljši odnosi? A-li je tako ravnanje v skladu s tem hotenjem? Neznanci so ponoči vdrli sko. zi okno v gostilno »Alla Ten-da Rossa« in so odnesli 18.000 lir v gotovini ter pet steklenic likerjev. Tatvino je prijavila Sofija Tence vd. Vičič iz Križa št. 393, ki je lastnica lokala. DAKItVI IN ritlNPEVKI fiVKl] Namesto cvetja na grob Marije Zlobec daruje Silvana Malalan 1000 Ur za Dijaško Matico. Anita ir. Niko Skamperie darujeta ob pril ki poroke 1-000 lir za Dijaško Matico. □ GLEDALI GLEDALIŠČE VERDI Nadaljuje se prodaja izkaznic za abonmaje »A« in «B» za operno sezono, kot tudi razdelitev prostorov za one, ki se bodo na novo abonirali. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri izven abonmaja Luigi Pirandello «Kaj je resnica?« (»Tako je, če se vam zdi«). Režiser Sandro Bolchi. LJUDSKA PKOSVETA Sola Glasbene Matice v Trstu. Otroški pevski zbor bo imel prvo vajo v petek 10. novembra ob 18. uri v glasbeni šoli v Ul. R. Manna 29-11. Vljudno vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke Ravnateljstvo KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 3. t. m. ob 16. uri Universai lilm: ZAKON OBSOJENCEV (La legge dei condannati) KINO «ROSANDRAs V BOLJUNCU predvaja danes 3. t. m. ob 17. uri Metro Techni-color film: Scaramouche Igrajo: STEWART GRANGER, ELEONORA PARKER, JANETE LEIGH in MEL FERRER Nazionale 14.30 V- Brahms?«. Ingrid B 8p,rkini. ves Montand, Anthony Prepovedano Tedi- renice 14.30 »SovraznOOT' mcolor. Alberto Sordi m Fenice 14.30 vid Niven. . Excelsior 14.30 »Sodni „e & torio Ga.mann, Vittono V* 00 «vmi se VR0{J ca. Grattaeielo 14.»- -tembru«. TechnacO« r. ^ Hudson, Gina Lollcb ■£ dra Dee. Arcobaleno 14.30 »Svet P0^ št. 2». Prepovedano Supercinema 14.45 john Wayne. c* 15 30 «KnegiJJ*. yjj. lamu«. Alabarda 15.30 «Kneg‘'JA Via-ves«. Technicolor. Maruli dy, Jean Marais. Aurora lo.OO «PepelkO»- T(tfr Cristallo 14.30 «Nomad ■ nicolor. Deborah ker . ?a. Garibaldi 15.00 «DanKirK V? nja«. Technicolor. k glas in Anthony S Ted*-Capitol 15.00 ((Topli V*1 nicolor. Claudette xga». Impero 15.00 »Petje s ^ Italia 15.30 «KneS'W Mjfl& ves«. Technicolor. Marina Vlady. . , osvl)1 Massimo 14.30 «Hera jn f>J Atlantido«. Reg Pe Spain. Technicolor- ,„aio4 Moderno 14.00 22.00 na Slasbeno-komi N> «Mali vlak za l-on Ruaie piatnu «ApokaliPsa ni reki«. A. Ekberg- ^orgaiit Astoria 15.00 “Gusa* r(,pe. Technicolor. Cine®* Astra 15 00 »Princ tata. Vittorio Venelo 15.00 V«1 sedmerica«. Technicol« Brynner. \ti^' Ideale 14.30 «Sedmero Technicolor. & Marconi 14.00 «Pod PeRoCj( cem». Technicolor. son in Julia Adams. ,,#■ Abbazia 14.30 «Tanos nicolor. Glen Ford. Odeon 14.00 «Zmenek na ^ Technicolor. Anton«* Domenico Modugno. Danes 3. t. m. ob 15. uri prva predstava ponovitev V kraljestvu UValt Disne# (Nel regno di Walt Disney) Druga predstava od 17. ure dalje barvni riiid (Comincio con un bacio) toitn Riti dibie !%nolds GUSTAVO RO JO • EVA GABOR • FRED CURK-EDGAR i Mladini pod 16. letom vstop prepovedan OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMIt T I IN KO KUKE Dr.e 2. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Od 29. oktobra do 4. novembra 1961 je bdo 10 porok. UMRLI SO: 71-letna Irma Lau-rencich vd. Zollia, 84-letni Antonio Alessi, 58-letni Mario Moz-zi, 80-letma Anna Venier vd. Fa-bris, 85-letnii Bortolo Cvecich, 64-letna Maria Apollonio por. Sandrini, 70-letna Matilde Brumat vd. Bačar, 53-letm Valentino Dobriči, 78-letni Ignazio Urbani, 71-letna Giuseppina Maehni« por. Sancin, 79-letni Giulio Furlan. OKLICI: kuihar Francesoo Ran-do in gospodinja Anna Nimis, pomorščak Mario Brizzi in ba-ristka Bruna Tonchella, natakar Giorgio Ferroli in baristka Lo-redana Mervičih, uradnik Danilo Buiatti in učiteljica Nives Rossi, zidar Renz0 Filtz in gospodinja Arsenia Apollonio, pomor-ščak-mehanik Luciano Zocchi in gospodinja Gianna Oglio, krojač Diino Galante in Claudi a Facehe-tio, karabinjer Orlando Pegoraro in tkalka Anna Confalone, zdravnik Riccardo M i 1 timi in biologinja Valena Pignataro, stavb. , izvedenec Bruno Briganti in gospodinja Silvana Vedam, pomor-ščak-kuhar Giusto Ukmar in tkalka Maria Santarossa, obrtnik Lu-ciano Guglielmo in gospodinja Assunita Trevisiol, strojni of. Giancarlo Rudez in učiteljica Maria Luisa Pucci, pomorščak Santo Bregar in gospodinja Maria Cibei, barist Guerrino Bon in prodajalka Emilia Cok, učitelj Dario Robelli In uradnica Anita Makovec, tehnični uradnik Giorgio Cecchini in gospodinja Anna Germe, proizvajalec Edoar-do Ressi in gospodinja Romana Calilea. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le, Ul. P Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Combi 19. It.V/.NA 4»«*!^, OBČNI ZBOR * st(' Redni občni zbor 17 n«' y vršil v petek dne 1 ojeV1 t l. ob 20.30 v Greg°r rani v Ul. Geppa IZLET SPDT NA p0 Odhod na izlet nf 0b bo v soboto 4. t- gever°' z začetka Ul. rj nSt Prosimo za tocnos C MALI PODI IZ FU kv. m — Lesove 22 d°tr^V rabo i? mehke#* 1 - - J — ..........................no*1* ir sa, vseh veliKosti, ^ |jiici e — se o roda Jo SL 3 m , ji* Zveza vojnih ^va)zr^^f Tržaškega ozemlja jrh )1 bo ko sožalje druz ob izgubi žene in rije Zlobec. 4" $ žalostn° ve^ Naznanjamo z*. za ti da nas je včeraj^ avnem2Unanji iste sile, ki so lati spravile Nemčijo '* vojno p 1 Hiš , ' ° mnenju objektiv- !shodn;iT°V^narjev» ceI° tistih tej 2aveznikov, ki so da-tentm »hodno Nemčijo v Slavni ..®f^aieljstvu, so bili leta io^n*telji, ki so Nemčijo ti aem., ,p°Snali v vojno, raz-so jj ,s 1 trusti in karteli, ki šiita in° tedaj razširiti tr-tt°ljra osvojiti nove nekon-iJtajj ^ vire surovin. Vprav • Poba bil° leta 1945 to, amu sklenjeno ne le sia j. Nemčija popolno-i, ^"»Utarlzirani. * Np~ vY.si karteli ‘e tn .C1Ji ukinejo. ■ to ni ampak in trusti 2al pa ttial n Vsv°jih obveznosti ni •ijo l 9aa Pa Zahodno Nemil ijj^P'O oborožil, kar se ,ov in trustov tiče, •e dovolil, pač •zvedlo, ker se Ža- ni »»dalj pa 1 Veči "Jnie ustvarjanje in ° Strnitev pospešil, it je °P°bstična koncentraciji! 2a -?ab°dni Nemčiji da-t;'s leta ,odst- večja kot je tloi 1938. Ta ekonomska razširjena sicer na mogočnih družb, več i’ eaa^V''° raznih «kraljev» H)0 . k?t prejšnje, saj še t Pted°minira^° 's';a 'mena vilppj vojno. Tu imamo '*> kil ^byssena, Roechlin-l*i, gtue°^cera> Hoescha, Fli-Nasta].Rlrna in Quandta. No-k NiJu, “Kralji« pa so ■ tn in ®chlieker, Necker-Jt, Jji Se kako drugo nove gike_ 0 med nosilci «gospo-t? tov cudeža», hkrati pa °dnje6 nemške vojaške proces a i P v v . ? v Zahodni Nem-J 1-1 .? ke namene okoli }Ut?kih Jcijo 1953 so nemških družb, v Zahodno t, M p. °rožje «tihotapili», i 5m ?P°vali v Švici, vča-> 2, krinko, da ga kupu- vo Kitai' l’^9U ; Se Je začelo orožje ."■ke j,2 ZDA, Francije in Sleda Janije kar odkrito, S*ede^ritanile c na Nil; 'a Danes pa Za- 0 deirn- Prevzete obvezno- l4')bortižittariZaCiii 'n °me' Jj*") 7qJa izdela že naj- Nob, °dst. **hi ena ‘°dno orožja kar do- tajnost pa ni, da nekaj je »am pojasnjujejo, a Bonna tako k^la °nemška industrija, E več;a * oboroževanje, da-l6va v 1» močnejša od Hit- '« ter- *** -0°dnonemškem opeva-.^Podarskem čudežu« . *tiieH..1Iria precej besede *i ?*kih ■ kaPital. Obsega **W'6ll]eijilnVesticij v Zahod-ka viti, u »i možno točno lj v5e ; Sr. se nikoli ne ve, (j' Kdo ; »stnik neke družbi Vetldar tnik njenih ak-ht: ®Q0 „ Se računa, da je ‘Jftij emških družb in V SSt panog gospo-,, -,u močno kontrolo Rj.Ner;^"*11 družb. In . investicij v S ,5a Celemuiji ne upada, S ' da ° »arašča. Ve se CStih1* bil° leta 1960 da Arne-■°ntroliraj0 nemški »a iti , . S do rt.Slaer od družbe ;V6tal>ra^fbe Caltex. Veli' ^'bbv fne industrije S ,'Nola’ ^»izena, Cana-^aentr' »raft, Gluecks-StJ6 v j.r’ tudi velike pi-i'ta Vs« °.rtmundu in v • 'di!1* kor,,Je ameriško. A- SS, CSr *«■“»' ■ ‘P A kih strojev h; llo T rdema, radijsko k V0t‘s ;°rf ^»z. tovarne iti An, r»e, . se razne dru-?%e2’dani°dietja in druž- C'ad\is‘t a° lastniki tudi *> \ Loewe. Tu- .. SaU8t5- v klavirjev Stein-S S Soa,n®riških rokah. ’X?ni detenremšKa” zdra' š u. rgenti dišave, - Al °2itr,ZUstrija volne, to- "ill Sir j + j U1S V« ‘Ud,,!. Ameriška je !n>ma - Če„i;C1®aret> •evlj celo ev. '1'‘le{kSegam*0go boli važ' V (j.S v te8a ameriška V^»!aV»o metalur- ,^e neki ameri-> i* tudi°n,soreij. v kale »ist . M°rgan Gua- '^1 ‘°v’arn"PU 40 odst' ■ k; . lokomotiv v letošnjem letu imela že za pol milijarde mark, torej za 75 milijard lir prometa, od česar odpade 14 odst. na vojaška naročila. Ameriški investitorji, ki i-majo v Nemčiji že svojo tradicijo, so Ford, General Motors, Goodyear, IBIM, International Harvesters, Montano Chemical, Jersey Standard in Socony Vacuum. Vsa ta podjetja in družbe pa so v sklopu metalurgije, kemije in petroleja. Ameriški interesi, to je kapital, se mešajo z nemškim kapitalom tudi v vrsti največjih nemških industrij, med katerimi so tudi kemični velikani IG Farben Industrie Bayer, Badische Anilyn. Hoescht i-n Cassella. Posebnost zase so še velike ameriške banke s svojimi podružnicami v Zahodni Nemčiji. Med temi sta najpomembnejši Morgan in Chase Manhattan Bank. Vsa ta dejstva je treba vzeti v poštev, ko se govori o tem, kdo vpliva na zahodnonemško notranjo in še posebej zunanjo politiko. Predvsem zato, ker je tudi ameriški kapital, ki je investiran v tej deželi, zainteresiran na kurs, ki ga je zahodnonemška industrija zavzela s pospešeno militarizacijo Zahodne Nemčije. Seveda ustreza ameriškim investitorjem tudi to, da gre zahodnonemška politika čim bolj v desno, za kar se more dati potrebna pobuda s šču-vanjem revanšizma in militarizma. Tudi socialdemokratski «novi kurz«, tipično desničarski in atlantski zunanjepolitični program, vse to ameriškim zainteresiranim krogom ustreza, ker je s tem zagotovljen njihov položaj Seveda imajo ti ameriški krogi, ki so v Nemčiji tako zainteresirani in povezani, svoje stike in povezave tudi v samih domačih t. j. ameriških političnih krogih. To se odraža tako v ameriški politiki, do Zahodne Nemčije, kot tudi v vsej ameriški zunanji politiki. V zadnjem času je sicer Kennedy skušal nemško t. j. Adenauerjevo nepopustr. ljivost nekoliko ublažiti, tod^ sam zahodnonemški veleposlanik v ZDA Grewe je to v Wa-shingtonu javno kritiziral, kar pomeni, da Adenauer ne odloča le o zahodnonemški notranji politiki in njenih zu- nanjepolitičnih odnosih, pač pa skuša — in to celo z uspehom — svoje stališče vsiliti samim ZDA- To niti ni ravno težko, saj ima za zaveznike predvsem zainteresirane ameriške gospodarske kroge, z druge strani pa so tudi glasovi raznih izključno nemških mogotcev, raznih Kruppov, Thyssenov in drugih že tako močni, da se njih odmev čuje tudi v Washingtonu. Interesi raznih trustov in kartelov so Nemčijo in ves svet že enkrat pognali v klanje z vsemi ustreznimi posledicami tudi za samo nemško ljudstvo. Možno pa je, da bi v tako ((plodnih tleh», kakršna je Nemčija, ti interesi mogli še enkrat poizkusiti podobno žetev, le da bi tokrat bile posledice mnogo hujše, celo katastrofalne, toda ne le za Nemčijo in nemški narod, pač pa za ves svet. Stalin za zidom V SEDANJEM «A TOMSKEM VZDUŠJU ZELO AKTUALNA TEMA Zdravljenje «atomske bolezni» v atomskem inštitutu v Vinci Poleg zaščitnih kemičnih sredstev in presajanja kostnega mozga preizkusili tudi umetno povzročanje skoraj popolne izkrvavitve Pod to ploščo pod kremeljskim zidom je dobilo svoje novo domovanje Stalinovo truplo Da je nekontrolirano atomsko žarčenje človeškemu organizmu škodljivo, da je večja količina »sprejetih« atomskih žarkov lahko za človeka usodna že v njegovem življenju, kot tudi pri njegovih potomcih, je splošno znana stvar. To dokazuje negodovanje množic proti sedanjim sovjetskim atomskim poizkusom. (Ob tem bi dodali, da se določeni krogi začenjajo hudo bati za življenje in zdravje ljudi le sedaj, ko delajo poizkuse Sovjeti, dočim se pred leti, ko so Američani, Angleži in Francozi prav tako delali poizkuse, niso za to zmenili). Dejstvo je tudi, da je na svetu v zadnjih letih nastala cela vrsta inštitutov, ki delajo edino za to, kako najti sredstva za reševanje življeni tistim, ki jih je zajel večji val atomskih žarkov, pa naj gre pri morebitnem njihovem delu v a-tomskih ali podobnih labora- torijih, ali pa morebiti zaradi atomskih poizkusov. S tem v zvezi je nastala tudi že nekakšna nova medicinska panoga, ki je v nekaj primerih dokazala izredne uspehe. Glede tega bi morali posebej o-meniti znani medicinski inštitut v Parizu, kjer so pred časom rešili življenje petim jugoslovanskim mladim znanstvenikom, ki so zaradi nekega incidenta v njihovem inštitutu v Vinči pri Beogradu že bili zapisani smrti. Tudi pri jedrskem inštitutu »Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu imajo svoj medicinski inštitut, tako imenovani patofiziološki oddelek Biološkega laboratorija, katerega namen je, iskati sredstva in načine, kako rešiti življenje človeku, ki ga je zajel večji snop atomskih žarkov, ali ki je kakor koli ((atomsko okužen«. Rezultati dela strokovnjakov tega inštituta so bili v jugoslovanskem tisku že večkrat omenjeni. Kot so bili tudi že opisani razni uspeli poizkusi tega inštituta na področju bioloških raziskav. Toda ime jugoslovanskega strokovnjaka za patološko fiziologijo, seveda v zvezi z a-tomskimi okužbami, dr. Sr-džana Hajdukoviča, je šlo daleč preko jugoslovanskih meja. Znanstveniki jugoslovanskega inštituta za patološko fiziologijo v Vinči, ki jih vodi dr. Hajdukovič, so vršili več poizkusov na temelju načel, ki so v praksi tudi v drugih podobnih inštitutih. Tako so preizkušali možnost u-porabe kemičnega zaščitnega sredstva, razne biološke načine, s pomočjo katerih bi bilo možno oškodovanemu organizmu regenerirati kri. Kemična zaščitna sredstva so pokazala dobre rezultate, saj so ta sredstva v določenih primerih pripomogla k hitrejši obnovi krvi in s tem k ozdravitvi, ali vsaj k podaljšanju življenja NOVOSTI NA 43. AVTOMOBILSKEM SALONU V TURINU » Novi francoski «Renault 4 ki ne potrebuje mazanja.. Italijanska industrija ne nudi nobenih pomembnih novosti razen pretirane vrste modelov - Nemci zvesti svojim klasičnim tehničnim odlikam 16 - letnica smrti osvoboditelja Trsta generala TURIN, novembra. — 43. tu-rinski avtomobilski salon, ki je bil odprt pred dnevi, predstavlja zadnjo tovrstno letošnjo razstavo evropske avtomobilske industrije. Najšte-vilneje je seveda zastopana na njem italijanska industrija, ki pa ni prikazala nič bistveno novega oz. takega, kar ne bi že razstavila na nekaterih prejšnjih podobnih razstavah. saj ni mogoče prištevati med novitete take malenkosti kot so na primer pepelniki na vžigalnem ključku Fiata 500, nosilec za pakete na Fiatu 600 ali pa zunanje olepšave, ki so «Dauphine» spremenile v «Ondine». Glavna značilnost italijanske ali politalijanske industrije je še vedno ostala, predvsem za FIAT, v težnji po zatrpanju trga s celo vrsto tipov, podtipov, modelov, variant, pod-modelov, k; se često med seboj samo neznatno razlikujejo, ki pa se redno pojavljajo na trgu vsakih 5 ali 6 mesecev in mešajo kupce,, katerih znaten del teži k pogostim zamenjavam, kar povzroča tudi znatno gibanje cen za rabljena vozila. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se cene za nova vozila ne nižajo Prerez novega francoskega avtomobila (Renault 4» 1= Petek, 3. novembra 1061 Trst 8.00: Koledar; 8.30: Praznična matineja; 9.20: Dvorak: Koncert v h-molu za čelo in orkester, opus 104; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Vokalni kvartet ((Ve- černica«; 15.00: Lajovic, Bravničar; 15.30: «Ti moja duša in srce«, dramatizirana zgodba v dveh delih; nato Kavarniški koncert; 17.15: Pesem in ples; 18.15: Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu; 19.00: Sola in vzgoja; 19.10: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 2.0.45: Portret Caterine Valente; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Ugo Tarohetti: «Crka U»; 22.20: Grieg: Sonata za violino in klavir v G-duru; 22.45: Južnoameriški odmevi. Radio Trst A 11.30: Orkester Armando Sciascia; 12.25: Tretja stran; 14.20: Tržaški zbori; 14.40: Obrti in poklici v starem Trstu; 14.54: Pianista Russo ln Safred; 15.10: Iz konservatorija «G. Tartini«; nastopajo Za-nettovich, Baldini, Dapretto, Repinl. Koper 6.15- Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Tri skladbe-trije zbori; 14.00: Vedro in popularno; 14.30: O-dlomkl iz operete »Mala Flo-ramy»; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: ’ Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Pevci in orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: Ob 150. obletnici rojstva Franza Liszta; 17.40: Orkester Andre Koste- lanetz; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ljubljanski jazzovski orkester; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvartet Calvina Jacksona; 22.35: Večerna komorna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10,30: Pesmi iz Gallesa, nato nadaljevanje Omnibusa;; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Popevke; 15.15: Poje Tuilio Pane; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Mednarodna univerza Gugliielmo Marconi; 17.20: Sopranistka Callas in tenorist Gianni Raimondi; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert s sodelovanjem sopranistke Inge Borkh. II. program 9.00- Jutranje vesti; 10.00: Glasbeni program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Posvečeno Rodgersu in Hammersteinu; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Balet Delibes; 17.30: Kvartet Cetra; 20.30: Opereta od Dunaja do Broadwaya; 21.45: Pesmarica Carvzonlssime. III. program 17.00: Francoska komorna glasba: Faure, Duparc, Rous- sel, Ravel; 18.00: Politična teologija; 18.30; Na programu Le-grenzi in Tartini; 19.00: Tisoč let italijanskega jezika; 19.30: Glinka, Cajkovsky in Prokofjev; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Maks Brod: «A- meria« (po romanu Franza Kafke); 23.30: Schubertove skladbe. Slovenija 8.35: Orkester Mueller; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: S simfonično glasbo Po Evropi; 11.00: Domače polke in valčki; 11.15; Naš podlistek; 11.35: Bravniičarjeva jn Svarova glasba; 12.05: Lojze Ambrožič poje narodne; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Za- baven opoldanski spored; 13.30: Medigra na čembalo; 13.33: Zlate gosti; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35: Mirko Polič: Odlomki iz o- pere Deseti brat; 15.20: ((Vozi me vlak v daljave«; 16.00: Parada pihal; 16.40: Hammond orgle; 16.45: Jezikovni pogo- vori; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: SKUD »Akade- mik«; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: V vedrem tonu; 20.00: Orkester RTV Zagreb; 20.15: Zunanjepolitični pre- gled; 20.30: Ravel in Turina; 20.45: Štiri sto let klavirske glasbe; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22;,15: Po svetu jazza; 22.45: Lirični inter-mezzo; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Dela jugos'ovanskih skladateljev. Ital. televizija 17.00: program za najmlaj- še; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Osebnost; 19.30: TV ’ pošta; 19.45: Novi izraz; naše dobe; 20.00: Obisk v avtomobilskem salonu v Turinu; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15: Trodejanka Lulgija Ohia-rellija: ((Magični krog«; 23.05: TV dnevnik. Jug. televizija 20.00: TV dnevnik; 20.15: TV o filmu; 20.40: Spored jugoslovanske kinoteke. kot bi bilo logično pričakovati, temveč celo dvigajo. Vse bolj resne so v tem pogledu inozemske industrije, ki se pojavljajo z zelo omejenim številom novih izdelkov. Tako je na primer nemška Volkswagen dala na trg le dva modela. Citroen 3, Renault 3, Opel 2 do 3 itd. In prav zaradi tega, ker ne mudi italijanska industrija na tej razstavi nič bistveno novega, se bomo raje nekoliko zadržali pri inozemski proizvodnji, posebno francoski, ki nudi nekaj pomembnih novitet in ki je najmanj 40 odst. svoje proizvodnje namenila izvozu na tuje evropske in tudi ameriške trge. Med vsemi razstavljenimi francoskimi vozili najbolj izstopa Renault 4, ki je prikazan tako, da prihajajo do izraza njegove izredne sposobnosti na slabih cestah. Nenehno vrteči in neenakomerno dvigajoči se valji, na katerih stoji, dajejo namreč gledalcu vtis vožnje, obenem pa dokazujejo izredno stabilnost in mehanično popolnost vozila. Renault 4 ima dva različna kompleksa: ogrodje in mehanične dele (motor, menjalnik, sklopko, diferencial, volan). Ogrodje je iz valjane in v kalupu odtisnjene pločevine in pritrjeno na enotno nosilno gred z maloštevilnimi vijaki tako, da jo je razmeroma lahko ločiti od močne nosilne podlage. Motor je 4-ci-lindrski, 4-taktni s 75o kub. cm, menjalnik na tri prestave, pogon pa na prednja kolesa. Ohlajevanje motorja je tekoče v hermetično zaprtem krogu in ni potrebno nobeno dolivanje vode, dodajanje tekočine proti zmrzovanju in niti občasno izpraznjevanje radiatorja zaradi preprečitve usedlin, kar vse predstavlja znaten prihranek pri vzdrževanju vozila. K temu pa je treba dodati se res revolucionarno novost na avtomobilskem področju. Avto namreč ne potrebuje nobenega zunanjega mazanja z oljem: vsi premični deli s0 iz posebnih kovin in tako opremljeni, da se sami mažejo oz. tako instalirani, da je mazanje potrebno le od ene do druge splošne revizije motorja. Avto je zelo udoben za sedenje in je na odličnih vzmeteh, čeprav s0 konstruktorji omejili vse, kar bi utegnilo podražiti njegovo ceno, ki je samo 650.000 lir. Drugo francosko noviteto predstavlja SIMCA 1000, ki po svoji velikosti sliči na FIAT 1100. Ima zadaj vdelani štiri-cilindrski in štiritaktni motor z 944 kub. cm, ki ima zelo očitna tehnična sorodstva s Fiatovim 600 z isto razvrstitvijo bloka, sličnim menjalnikom in diferencialom, z isto lego hladilnika in odgovarjajočim vijakom, isto strukturo in lego črpalke za kroženje vode itd. V primerjavi s 600 je razlika le v dru-gosmernem kroženju zraka. Pri SIMCA 1000 se zrak vs^ kuje skozi posebno široko do-vajalno cev na zgornjem de- lu pokrova in odvaja zadaj potem ko gre skozi hladilnik od prednjega proti zadnjemu delu, t. j. prav nasprotno kot pri Fiatu 600. Ogrodje je zelo enostavne strukture. Njegovi glavni deli so iz valjane pločevine in med seboj povezani le na nekaterih točkah, tako da jih je dokaj lahko zamenjati. Cena avtomobila, ki ima približno—enake lastnosti in odlike kot 1100, je zelo" konkurenčna — 935.000 lir na cesti. Francosko industrijo dopolnjujejo Citroen AMI 6 (poleg že znanega DS 19), Peugeot 403 in 404, Dyna Pan-hard in -še nekateri drugi modeli. AMI je v bistvu samo tehnična evolucija vozila 2 CV. Ima prednji dvocilindr-ski motor, zračno hlajenje, 600 kub. cm, pogon na prednja kolesa, zelo močno montirano ogrodje. Tehta 620 kg. Toliko o francoskih novitetah. In še nekaj o nemških, čeprav pri teh v bistvu ne gre za večje »novitete«, temveč le za normalen razvoj že znanih tipov. To velja v prvi vrsti za nov Volksvvagen, katerega popolnoma drugačen zunanji izgled v primerjavi z znanim «hroščem» bi lahko dal slutiti, da gre za bistveno nov model. V resnici gre res za izredno moderno, prostorno in udobno ogrodje (karoserijo), toda tako njegova konstrukcija kot mehanični organi se okoriščajo s slavnimi in dobro preizkušenimi izkustvi te renomirane tovarne. Nov tip je hitrejši (130 km nasproti 115 km), močnejši (45 CV nasproti 34), težji (860 kg nasproti 740), toda konstrukcijska formula je !ista: zadnji š: i r i c: 1 i odM-ka , 4» ■ š ’) r: f s k 1 n i motor, zračno hlajenje, razmeroma majhno število obratov, praktično ista moč obeh motorjev, kar samo potrjuje zaupanje tehnikom Volkswa-gen v «mirni» motor VW. Tudi «Prinz 4» tovarne NSU predstavlja samo logičen razvoj prejšnjega modela. Gre v bistvu za «600» z zadnjim štiritaktnim in dvocilindrskim motorjem, z znatno koristno nosilnostjo (435 kg) in z zelo skrbno, izdelanim ogrodjem. Približno isto velja za DKW Junior, ki ima vdelan poseben tricilindrski in dvotaktni motor, zračno hlajenje in pogon na prednja kolesa. Seveda so bolj ali manj zanimiva še nekatera druga vozila, posebno britanski Av-stin in nizozemski DAF, toda njihove podrobnosti bi utegnile zanimati le strastnega ljubitelja motorizacije. 4. SIMCA 1000, model, ki se bo zelo verjetno močno uveljavil zaradi svoje ekonomičnosti in odličnih kvalitet Včeraj je poteklo 16 let, kar je v Beogradu kot žrtev tragične nesreče preminil general Petar Dra p-sin, poveljnik IV. jugoslovanske armade, ki je maja 1945 po naglem napredovanju, polnem silovitih borb z umikajočimi se Nemci, osvobodila Trst. Prav. v ■ ztrtfljučinH .bitkah za Trst Je perfeffcl -pokazal izredno vojaško sposobnost in izredno osebno junaštvo, ki je prišlo dn izraza že v neštetih priložnostih njegove vojaške kariere, ki se je začela v Španiji v vrstah republikanske vojski. i etar Drapšin se je rodil l. 1914 v Turiji v Bački, E' ektričarsko obrt je dovršil v Beogradu, nakar se je vpisal na srednjo teh nično šolo, ki jo je dokončal l. 1935. Leta 1937 je odel v Prago, od koder je kmalu dosegel Španijo, kjer je sodeloval v državljanski vojni kot poveljnik stotnije v mednarodni brigadi. Po koncu vojne v Španiji se je vrnil v Jugoslavijo, potem ko je nekaj časa prebil v koncentracijskem taborišču v Franciji. Iz Zagreba je odšel v Her-ceg Novi, kjer je že v prvih tednih okupacije postal eden izmed organizatorjev ljudskega upora in oborožene vstaje. Leta 1942 je prišel po dolžnosti v Slavonijo, kjer je prevzel dolžnost namestnika komandanta operativne cone, kmalu nato pa je postal komandant 1. slavonske divizije v januarju 1943. Maja istega leta je postal komandant IV. Korpusa in napredoval v čin polkovnika. Poleti 1944 je postal namestnik komandanta Globnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Hrvaške. Pred koncem leta 1944 je bil poslan v Dalmacijo, kjer je prevzel dolžnosti komandanta Vlil. Korpusa, v začetku leta 1945 pa je prevzel dolžnost komandanta IV. Armade, kateri je nato poveljeval v operacijah za osvoboditev Dalmacije, sodeloval v borbah za osvoboditev HrvaSkega primorja in Istre ter končo za osvoboditev Trsta, v katerega so njegove enote vkorakale še preden so od italijanske strani dospele angloameri-ške zavezniške enote jiJiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiititiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiij^iiijiiiitii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiijiiiijiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiijijiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu okuženega organizma. Seveda ___________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ so te poizkuse delali na živalih in v mnogih primerih so okužene živali, na katerih so te poizkuse izvajali, preživele, dočim živali, ki s temi kemičnimi sredstvi niso bile zaščitene, so okužbi podlegle. Drugi način, ki so ga v istem inštitutu preizkusili, je že znani način presajanja kostnega mozga. Znano je, da je pri ustvarjanju in regeneraciji krvi izredno pomemben kostni mozeg. Toda poizkusi so pokazali, da je to reševanje podvrženo raznim pogojem in da se pozitivni rezultati dosežejo le v prvem mesecu. j Potemtakem imajo kemična j zaščitna sredstva napako, da | morajo biti v organizmu že pred okužbo, presajanje kostnega mozga pa napako, da je časovno omejeno, ker ga o-mejuje že omenjeni rok enega meseca .Vsekakor ima presajanje kostnega mozga pred kemičnimi zaščitnimi sredstvi veliko prednost, ker nam lahko pomaga, ko je organizem že okužen. Toda presajanje kostnega mozga ima poleg te prednosti tudi svoje napake ali pomanjkljivosti. Glavnf^, n^manjkljivost je problem- tako imenovane tolerantnosti. Preden organizmu, ki je okužen, presadimo kostni mozeg, ki bo kri regeneriral, moramo ugotoviti, ali bo ta organizem hotel sprejeti kostni mozeg, ki smo ga vzeli nekpmu drugemu organizmu. Da bi nam to bilo jasnejše, si bomo pomagali z nekim sorodnim primerom: Pri transfuziji krvi, moramo pacientu, ki kri potrebuje, dati le kri iste krvne skupine. To velja v določeni meri tudi za kostni mozeg. Uspela bo tiansplantacija mozga le tedaj, če bo okuženi organizem presajeni mozeg sprejel, če ne, je ves trud zaman. Dosedanji poizkusi niso ugotovili le tega, pač pa tudi to, da je presaditev kostnega mozga najbolj učinkovita pri dvojčkih. Ob tem*pa je treba dodati še eno pomanjkljivost tega načina zdravljenja. V nekaterih primerih presaditev ne zaleže niti tedaj, ko organizem tuji kostni mozeg sprejme, kajti možno je, da se organizem s sprejetjem reši na osnovi tako imenovane imunološke reakcije, toda ta reakcija ima lahko za posledico tako imenovano imunološko bolenzen, od katere organizem nujno podleže. To pomeni, da smo v takem primeru organizem, kar se tiče posledic žarčenja, rešili, hkrati pa smo ga obsodili na smrt zaradi imunoloških komplikacij. Kot vidimo nista niti način s kemičnimi zaščitnimi sredstvi, niti način s presajanjem kostnega mozga popolna in vedno učinkovita, skratka sta še daleč od one kolikor toliko sprejemljive u-činkovitosti, ki bi opravičevala, da se je lotijo le s plati izpopolnjevanja. Zato so se v inštitutu v Vinči lotili iskanja novih načinov zdravljenja. En tak način je umetna izkrvavitev organizma do tako imenovanega dopustnega maksimuma, to se pravi tolikšna izkrvavitev, kolikor jo organizem prenese, da bi ostal še živ. Tega načina zdravlja- (Nadaljevanje na 4. strani) ..............................................m.,, .m...., .................................................................................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Manjša jutranja neprijetnost, popol- dne vse dobro. Potrebna . bo večja koncesija za ohranitev družinskega miru. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nov sporazum utegne utrditi vaš finančni položaj. Pridobili si boste simpatije osebe, ki vam je zelo prj srcu. Prijeten večer DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Dobri navdihi za ljudi z umetniškimi nagnjenji, v večernih urah se bodo odprle nepredvidene možnosti za naslednji dan. Nervoznost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Za izpeljavo nekega posla bo odločilna vaša diplomatičnost. Nagla jeza lahko pokvari dobro obetajoče prijateljstvo. Pozor na zdravje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Okoliščine bi vas lahko pripravile do nepremišljenih izdatkov. Nepričakovana vest od daljnjega sorodnika. Prijetno doživetje. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Nepredviden zaplet se bo zaključil v vašo korist. Verjetno neprijetno razočaranje na račun ljubljene osebe. Prehodna živčna razdraženost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dati boste morali prednost čustvu in ne razumu. Stara nasprotja se utegnejo povrniti. Nekdo vam bo hvaležen za nasvet. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Dobra organizacija dela vam bo omogočila konkurenčno tekmo. Hitro se otresite nev-šečnlh obveznosti. Zdravje zelo dobro. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Ce hočete biti kos naiogom. morate spremeniti sistem dela. Majhna nesoglasja v družini zaradi ljubosumnosti. Glavobol. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kljub rovarjenju kolegov boste dosegli velik osebni uspeh. Trenutna ločitev od drage osebe bo še bo utrdila sentimentalne vezi. VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) Brez objokovanja lahko zavrže-te načrt, ki se vam je zdel dober. Važno srečanje za vaše nadaljnje življenje. Zdravje boljše. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Velik dinamizem v poslovnih zadevah. Nujno in odkrito razčiščenje v družinskem okolju. Oglasil se bo stari prijatelj. Mestni avtobusi v juliju Vesti iz Doberdoba Nad 174 tisoč potnikov je plačalo Transformatorska kabina , ..." predstavlja hudo nevarnost skoro pet milijonov lir za prevoz-------------------------------------- Na progi za Sovodnje je bilo 6.209 potnikov in 377.630 lir inkasa Promet na goriškem letališču in na železnici Levičarski občinski svetoval- I na goriškem letališču imeli ci so že večkrat vložili interpelacije ali kako drugače intervenirali pri občinski upravi glede mestne avtobusne službe, ki jo ima v zakupu avtobusno podjetje ATA. S tem v zvezi bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kakšen obseg ima sedaj mestna avtobusna služba v Gorici, ki ima trenutno pet avtobusnih prog, če všte-jemo ono za Sovodnje in Rubije. Občinski vesinik za pretekli julij navaja o tem uradne podatke, iz katerih je razvidno, da se je na vseh petih progah v omenjenem mesecu prepeljalo 174.538 ljudi, ki so plačali skupno 4.813.225 lir prevoznine. Največ prometa je seveda na progi št. 1 od Standreža mimo žel. postaje do svetogor-ske žel. postaje, kjer so štirje avtobusi v enem mesecu prevozili 28.915 km in prepeljali 87.540 potnikov, ki so plačali za prevoznino 2.328.560 lir. Na tej progi torej še vedno vozijo samo štirje avtobusi, čeprav je bila že večkrat postavljena zahteva, naj ATA zopet dodeli še peti avtobus, za katerega prav tako prejema bencin proste cone, pa čeprav je brezdelen v garaži. Med ostalimi progami ima največ prometa krožna črna (notranja in zunanja), na kateri so z enim avtobusom prevozili 42.645 potnikov in inka-sirali za prevoz 1.108.770 lir. Sledi krožna rdeča proga (notranja in zunanja) s 33.123 potniki in 861.195 lir inkasa. Na progi Gorica-Sovodnje-Ru-bije so v juliju prepeljali 6.209 potnikov, ki so plačali 377.630 lir za prevoz. Na tej progi se bo že v bližnji bodočnosti promet prav gotovo znatno povečal, zlasti ko bo začela obratovati Goriška predilnica, ki naj bi že v začetku zaposlila okrog 200 delavcev. Takrat bo morala družba ATA tudi svoj vozni red na tej progi vskla-diti s potrebami in verjetno tudi povečati število voženj na njej. Ker smo že pri potniškem prometu, naj omenimo, da so Danes 3. novembra bodo ostale popoldne trgovine odprte do 20. ure in mesnice bodo poslovale tudi popoldne. Juitri 4, novembra bodo pekarne in mlekarne odprte v dopoldanskih urah, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. V nedeljo 5. novembra bodo pekarne, mlekarne, mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne odprte v dopoldanskih urah z običajnim nedeljskim urnikom. Vse druge trgovine pa bodo zaprte ves dan. •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES C KINO v GORICI CORSO. 14.30, 18 in 21.30: «Spartak», K. Douglas, J. Simmons, L. Olivier In T. Curtis. Cinemascope v barvah. VERDI. 17.00: »Spoštovana družba«, V. De Sica in R. Schiaffino. Italijanski črno-belj žilna. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: aRozamunda in Albuin«, J. Palance in E. Rossi Drago. Italijanski barvni film, cinemascope. CENTRALE. 17.15: «Upor plačancev«, V. Mayo in C. Sam-martin. Ameriški barvni film, cinemascope. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. -e* TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 13. uri, najnižjo eno stopinjo ob 5. uri. Povprečna dnev na vlaga je dosegla .7.5 odst. istem mesecu 525 letalskih potnikov, od tega 231 v prihodu, 294 pa v odhodu, prišlo je 31 letal, odletelo pa jih je prav tako 31, od tega po eno inozemsko. Na železniški posfaji v Gorici pa so zabeležili odhod 17.419 potnikov, od tega 10.561 z normalnim voznim listkom, 6.479 pa z znižano vožnjo. IZ SOVODENJ Urnik trgovin za 4. november S seje pokrajinskega odbora Na običajni tedenski seji pokrajinskega odbora pretekli iorek je predsednik dr. Chien-taroli najprej obširno poročal odbornikom o počitniški koloniji, ki jo ima pokrajinska uprava v Lužnicah v Kanalski dolini, o njenem razvoju in sedanjem stanju. Pri tem ni šlo za sprejem kakšnih konkretnih ukrepov, ampak predvsem zato, da so vsi odborniki točno poučeni, kako je s to pokrajinsko ustanovo. Predsednik je poročal tudi o pokrajinskem zavodi^ «Duca d’Aosta» v Gradiški in o vrsti ukrepov, ki jih bo treba pod-vzeti za njegov nadaljnji razvoj. Pri nadaljnjem poteku seje so odborniki obravnavali številne probleme upravnega značaja, med katerimi so bili: nakup opreme za urade, opreme za razne šole, odobritev nekaterih podpor, izplačilo raznih računov in nekatere zadeve, ki se tičejo pokrajinskih uslužbencev. Govora je bilo tudi o popravilih, ki jih je treba izvesti na pokrajinskih stavbah itd. Odborniki so na koncu proučili tudi več problemov, ki jih bodo predložili pokrajinskemu svetu na njegovi prihodnji seji. «»-------- mokristjanskih svetovalcev Tripanija in Terenza, ki ugotavljata, da so merilne naprave v Gorici pokazale povečanje radioaktivnosti v atmosferi. Poleg cele vrste u-pravnih zadev, ki so večje ali manjše važnosti, bo prišla na vrsto tudi konvencija, ki jo občinska uprava namerava podpisati s števerjansko občino za dobavo vode. Zadeva s preskrbo vode v Steverjanu se je v zadnjem času tako razčistila, da je takšen način dobave vode edini, ki pride v poštev in ki ga sprejemata obe občinski upravi. Letos spomladi je strela pretrgala dve žici visoke napetosti Premestitev transformatorske kabine v Doberdobu na primernejši kraj izven vasi, vprašanje, o katerem smo pisali v našem listu in za katerega se na moč trudi rešiti tudi občinska uprava, je r.ujna in jo vsi vaščani odločno zahtevajo, ker se zavedajo nevarnosti, ki jo predstavljajo žice z visoko napetostjo, ki so razpete med hišami. Vaščani so nas opozorili, da je letos spomladi strela pretrgala dve žici z napetostjo 10 tisoč voltov. Samo naključju je treba pripisati, da ni, prišlo do nesreče. Obenem pripominjajo, naj bi družba SELVEG na svoje stroške premestila kabino in na takšen način preprečila, da ne bi prišlo do kakšne nesreče. Izreden uspeh inženirja ................... i; m®.......................... Predstavnika prosvetnega društva «Naš prapor« iz Pevme polagata venec na partizanske grobove na vaškem pokopališču Drevi v Gorici seja občinskega sveta Drevi ob 21. uri bo v dvorani v Ul. Crispi seja gori-škega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o številnih vprašanjih. Predvidevajo, da bo tudi današnja seja precej burna, ker so na dnevnem redu nekatera vprašanja, ki napovedujejo ostro debato. Tako bo precej prahu dvignila zadeva okoli mostiča v Štražicah, ki se je podrl in za kar naj bi bila delno kriva tudi občinska uprava, ki je dela kolavdirala. Nič manj vroča ne bo diskusija okoli interpelacije de- Venca prosvetnega društva »Briški grič« in bivših partizanov pri spomeniku padlim partizanom v Steverjanu > ■ s 'v . . Naš rojak iz Brd, ??-letni Emilio Riccardo Bevčič, je 13. junija letos diplomiral na univerzi v Buenos Airesu za inženirja mehanike z odlično o-cend. Zaradi tega so ga imenovali za profesorja na stolici za termodinamiko. Mladi univerzitetni profesor ie sin Pierine Bevčič, izseljenke iz Kojskega v Brdih, ki je že zgodaj ovdovela in sama skrbela za šolanje svojih dveh otrok. Že dolgo let je članica pevskega zbora Slovenskega podpornega društva v Villa Devoto v argentinski prestolnici, pa tudi sin Riccardo je še pred leti sodeloval kot pianist pri slovenskem pevskem zboru. S 4. športni teden Zadnje dni zadnje borbe Seznam občinskih davkov na vpogled Županstvo iz Sovodenj sporoča, da je od 31. oktobra pa do 20. novembra na vpogled seznam občinskih davkov. Ta seznam si lahko vsak prizadeti ogleda med uradnimi urami na tajništvu občine. Kdor bi pri pregladu ugotovil kakšno nepravilnost ima čas vložiti pritožbo na občinsko davčno komisijo v roku 30 dni, to je najkasneje do 20. decembra. Pritožbo je treba napraviti na kolkovanem papirju za 100 lir. Vespist povozil pešca Včeraj okrog 12.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 17-letneg-a Edina Perca iz Gradiške, Ulica Palmanova. Zdravniki so fanta pregledali in ugotovili, da ima zlomljeno levo ključnico in udarec na lobanji. Zato so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Perco je povedal, da ga je povozil neki vespist v trenutku, ko je prečkal Ulico Trieste v Gradiški ter ga vrgel po tleh in da je pri padcu dobil zgoraj navedene poškodbe. «»--------- Deželno odbojkarsko prvenstvo v Miljah V nedeljo 5. novembra bo na odbojkarskem igrišču v Miljah pri Trstu finalno deželno tekmovanje juniorjev, ki so zmagali na pokrajinskih prvenstvih v Trstu, Gorici in Vidmu. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Na njem bodo sodelovali ekipe VIS iz Trsta, Libertas iz Vidma in 01ympia iz Gorice. Če bo ekipa dobila dva seta, ji ne bo treba igrati tretjega. 01ympia se bo na tem tek movanju predstavila z naslednjimi igralci: Figelj, Cotič, Tence, Devetak P., Devetta. Pintar, Pelizzon, Lavrenčič, Gergolet in Prinčič. Igralci naj se v nedeljo ob 8. uri zberejo na železniški postaji v Gorici, odnosno na določenih zbirališčih ob glavni cesti. Tekmovalci, ki so v Trstu, pa naj pridejo kar v Milje. Športni teden se bliža koncu. Ze danes, tri dni pred zaključkom te najbolj množične manifestacije slovenskih športnikov, lahko trdimo, da je letošnje tekmovanje v vseh panogah potekalo v ozračju ostrih borb in prav zaradi tega je preseglo vse meje tudi najbolj optimističnega pričakovanja. Se nikoli se niso športniki tako množično odzvali vabilu prirediteljev in še nikoli niso dosegli za naše pojme tako dobrih rezultatov. Več ali manj so prišle že vse točke sporeda na vrsto. Preostanejo še finalne tekme v odbojki, namiznem tenisu in v nogometu. Danes se bodo prvič spoprijeli tudi šahisti, medtem ko se bo v popoldanskih urah nadaljevalo namiznoteniško tekmovanje za člane in mladince. Jutri bo zelo verjetno najbolj živahen in pester dan 4. športnega tedna. Nastopili bo-do atleti, ki se bodo vse popoldne potegovali za prva in sploh častna mesta v številnih panogah. Imeli bomo priložnost videti sprinterje, skakalce v višino, metalce in tudi mlajše sile, ki bodo v bližnji prihodnosti ojačile vrste atletskega odseka SZ Bor. V popoldanskih urah pa bo finalna nogometna tekma med Prosekom in Križem, medtem ko bo v nedeljo zaključni del tedna najprej s finalnimi tekmami v odbojki in nato s pro. glasitvijo in zmagovalcev. Urnik tekmovanj DANES Jutri 5. november — nedelja: ob 10. šah ob 15. namizni tenis za člane in mladince atletika: ob 9. 80 metrov, krogla, daljina, ob 10. višina, disk, ob U. 60 metrov ženske in mladinci, ob 12. finali tekov, ob 13. tek čez drn in strn. ob 15.30 nogomet (finale) ob 14. namizni tenis (finale) ob 15- odbojka (finale) Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad. Pred tretjini kolom košarkarskega prvenstva I. italijanskcjj^ Goriška Zoppas zelo borbena toda tehnično šibka ekip® Milanski Simmenthal ima najboljše namene, da pride do Niti v drugem kolu letošnjega italijanskega košarkarskega prvenstva prve lige ni bilo nobenih presenečenj. Moštva, o katerih smo menili, da bodo odigrala v teku tega leta najvažnejšo vlogo, so potrdila svoj sloves in utrdila zaupanje tehnikov, ki si žele, da se ne bi za glavno lovoriko borile vedno iste ekipe iz Milana, Vareseja in Bologne. Rezultati drugega kola pričajo, kako moštvo bolj in bolj vigrano nastopajo: v dokaz nam služi visoka zmaga Ignisa in prav tako visoki rezultati v Padovi in Rimu. Prva dva dneva prvenstva sta nam tudi jasno pokazala na tiste, ki se nagrajevanjem j b0c!0 morali trdo boriti, če se I bodo hoteli izogniti nevarnosti liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiMiiiiuiiiliiimiiiiilliiliiiiiiiiiimiiHmiiiHiitiiiitii Pred povratno kvalifikacijsko tekmo za svetovni pokal izpada. V to skupino spadajo Ursus iz Vigevana, Lazio, Go-riziana in z večjimi možnostmi za rešitev tudi Livorno. Jutri v Turinu Italija-Izrael Izraelska reprezentanca že sestavljena TURIN, 2. — V soboto bo v Turinu nogometna tekma za kvalifikacijo v finalno skupino svetovnega nogometnega prvenstva med Italijo in Izraelom. V prvi tekmi so zmagali Italijani s 4:2 in tudi sedaj je prognoza na njihovi strani. Si- cer igralci izraelskega moštva. ki je včeraj prispelo v Italijo, tega ne zanikajo. Njih zanima predvsem častno nastopiti kot so napravili v prvi tekmi. Izraelski igralci so imeli danes popoldne kratek trening z razgibalnimi vajami, streljanjem na gol, podajanje in podobno. Trening je služil trenerju za pregled sil. Madžar Mandi, ki trenira izraelsko nogometno reprezentanco, je ob koncu treninga najavil postavo, ki bi morala biti kakor sledi: Horodov; Benvenisti, Tend. jer; Peterburg, Lewkovitz, Tisch; Schumulewitz. Mentzel, Stelmach, Razabi in Yang. Mandi je zadovoljen z zdravstvenim stanjem igralcev in je mnenja, da je poraz izraelskega moštva neizbežen. Kljub- te. mu goji tudi optimizem ker so po njegovem mnenju v nogometu možna tudi najbolj ne- predvidena presenečenja. * * * Generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek je položil venec na partizanske grobove v Pevmi in širile PRIMORSKI DNEVNIK Italijani so imeli včeraj trening in vsi igralci so zadovoljili trenerja. Postava sicer še ni znana, a je gotovo, da bodo v njej trenutno najboljši domači in tuji igralci italijanskega porekla. Najbolj je zvezni komisar Ferrari zadovoljen z Angelillom, Altafinijem in Ri-vero, pa čeprav sta ga zadovoljila tudi Corso in Sivori. Skoraj gotovo je, da se bodo Italijani poslužili v obrambni fazi kritja po sistemu 4 — 2 — 4, medtem ko bodo v napadalnih akcijah zaigrali po sistemu WM. «»---------- Po mnenju »Ring magazine« Joe Brovvn boksar meseca NEW YORK, 2. — Revija »Ring magazine« je določila svetovnega prvaka lahke kategorije Joeja Browna za »boksarja meseca«. Brovvn je že enajstič uspešno branil svoj naslov. Italijanski boksarji so precej nizko v posameznih kategorijah. Rinaldi je na pr. tretji v težki kategoriji, Loi peti v vvelter, kjer je prvak Kid Paret. Rosi osmi v lahki, Caprari četrti v peresni, Rol-lo četrti v petelinji ter Bur-runi peti v mušji. Z-radi poškodbe kolena Dva tedna počitka za Johna Charlesa GLASGOW, 2. — John Char. les ne bo mogel igrati v moštvu italijanske nogometne zveze proti angleški Football I.eague, ki bo 8. t. m. v Man-chesteru. Charles si je med včerajšnjo tekmo s Škotsko po. škodoval koleno zaradi česar bo moral najmanj dva tedna počivati. V Londonu so objavili postavo angleškega moštva, ki bo nastopilo proti enajstorici FIGC. Reprezentanco angleške Football League bodo sestavljali Springett, Armfield, Wil-son, Kay, Svvan, Flovvers, Con-nelly, Fantham, Pointer Hay-nes in Charlton. * * * BELFAST, 2. — R»prezen tanra angleške nogometne zveze je sinoči premagala v Belfastu Severno Irsko s 6:1 (5:1). * * * HELSINKI, 2. — V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov je belgijska enajsto-rica Standard premagala v Valkeakoskiju švedske nasprotnike Haka Valkeakosken z 2:0 (0:0). Ker je belgijsko moštvo zmagalo (5:1) tud; v prvem srečanju se je uvrstilo v četrtfinale turnirja. ■ ra bilo .pričakovati večJ«»t0,.* ra. Virtus, ki se. J,fr,?ku povedal lepemu kuP , Ir; jonov, samo da nas^ ysaj j* nim imenom, je posj* no popravil negativ. ejef no popravil nea-1.1' , Bi- . ce spodrsljaja PrgjgUa, )e - Njegova žrtev. --- je go kljubovala Predl„ti-0 ° -> la kloniti in se Pr, -u * t ' t* V nedeljo smo si ogledali tekmo med goriško ekipo in Simmenthalom. Čigava bo zmaga smo že vnaprej vedeli. Hoteli pa smo videti, s kakšnim orožjem misli goriško moštvo priti do potrebnih -točk za obstoj v prvi ligi. Po tem, kar so nam pokazali, so Goričani precej slabo založeni, pa čeprav jih odlikuje borbenost. Ce bodo tako borbeno igrali, kot so na svojem prvem domačem nastopu, si bodo prav gotovo izsilili zmago vsaj z direktnimi nasprotniki v boju za rešitev. Morda bodo tu pa tam uspeli tudi nad bolj tehničnimi moštvi pod pogojem, da jih pritegnejo na zgolj agonistično igro. Sodeč po nedeljski igri Simmenthala je jasno, da milansko moštvo namerava že letos izpodriniti prvake Ignisa z njihovega prestola. Simmenthal nas je v nedeljo v nekaterih trenutkih skoraj očaral. To predvsem z bliskovitimi protinapadi in z atletsko zmogljivostjo vseh članov ekipe. Pravici na ljubo je treba povedati, da je včasih zaradi popustljivosti in negativnih odmorov tudi razočaral. Očitno moštvo še ni popolnoma vigrano in predvsem je občutiti različne stopnje pripravljenosti nekaterih igral, cev. Milančani so v napadu skoraj vedno igrali s sistemom 4 — 1 in so le redkokdaj prišli pod koš z dvema pivoto-ma. V obrambi pa je Simmenthal igral na moža in tako onemogočil še tiste skromne prodorne zamisli Goriziane. Domačini so v obrambi držali cono, katero so nasprotniki v začetku igre z lahkoto preigrali in brez težkoč ogrožali koš. Sicer so bili gostje tudi v drugem delu igre uspešni, pa čeprav so Goričani močneje zadrgnili zanke obrambne mreže. Igralce Simmenthala sicer to ni motilo, ker so si točke nabirali z dolgimi meti. Napad Goričanov je prepuščen pobudi posameznikov. Goriška ekipa sploh ne ve, kaj pomeni skupna igra in izpeljana akcija. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče pričakovati večjega števila košev. Da izvzamemo Ignis, ki je v tekmi z Livornom dosegel preko 100 točk, so najlepšo zmago drugega kola . izvojevali igralci Fonte Levissima, ki so v samem Rimu premagali Lazio z visokim rezultatom. Fonte Levissima je tokrat zaigrala kot najbolj dovršen stroj. Trener je lahko vrstil svoje igralce, ne da bi s tem zmanjšal zmogljivost ekipe. Zato se v nedeljo obeta v Milanu, kjer bo Fonte Levissima gostovala, zelo zanimiva borba, ki bo imela važne posledice na lestvici. Petrarca se je že v nedeljo maščevala za prejšnji po. raz. Sicer so prišli v goste i-gralci iz Pesara, od katerih je lih tekmah se lahko edvl!l so se zaključile P° $ vaniu- ,_„i»so Rezultati drugega slednji: 1( Ignis - Livorno Virtus - Biella zi0 Fonte Levissima - u vjg. Stella Azzurra-Ursus ji Simmenthal - Zoppa IP- Petrarca Algor Pesaro NOGOMET GLASGOW, 2. gometna reprezen pravljena odigrati čilno tekmo izločilne?8 svetovno nogometno KI osme evropske conenoojE9 To pa seveda pod P h rejl pa seveda p°u e "pre9 češki nasprotniki ,-*■ datum srečanja, ki 1 Zdravljenj6 ( «a(omskc (Nadaljevanje nja posledic atomsk^ ^ se je dr. Hajdukovimi osnovi določenih hipotez, po katerih n8jraii’ ganizmu ne koris tila , krv‘-reg okužene krvi, nai| nkuz če Z zija tuje zdrave — peri omogočila naglo ^ it 1 zdrava kri koj Qknž';_ m da bi bolj koristno, v no kri iz organi«111 izcedimo. . s0 1 Konkretni poizhuS' ohrabrujoče rezult8 no skupino poizku;.‘. pSo' in sicer podgan, ob ' j[jl zajcev so obsevali^ s^f5, 800 roentgenov. CeZ je okužbo preživ ^ odst. teh poizkus .joij Hkrati so z isto tupi! kov okužili drugo vali, nato pa PT\_^ i0 umetno izkrvavitev^ f J vice njihove krvi- .jv(U l l dni je okužbo P. ;j. odst. poizkusnih 21 so nja Izčrpna raziskovanj f. kazala, da izkrva' ^ f kužbi deluje tako, ptj ši obnavljanje krVJ gpf* vede do prene hanja or< organizmi morejo nfC) di velike doze s jd konkretnem prime ^ jočih žarkov. ji /|\ Seveda, s terHjo todl dana zadnja besea™ gj vi način dokazuje^ m* jf je izceditev krvi lZ f bolj KU »m1 organizma transfuzija naj okuženo rV ‘d3>* f. IVAN CANKAR it Ei) V. Vzbrstela je mladina Taki iz svojega pravega življenja izrvani ljudje so še veliko nesrečnejši, kadar se vrnejo vanj, potem ko so boli okusili sladkost sveta. In vrnejo se vsi... Čevljarja niso poslušali, pijan je bil zmerom in govoril je kakor razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v cerkev ni hodil nikoli in nedelja mu je bila samo toliko, da je popil malo več žganja nego ob delavnikih. Pisar pa je bil pameten in izkušen človek; pripovedoval je o mestnih ljudeh, kakor da bi bil znanec in prijatelj vseh; nič mu ni bilo skritega na svetu in o vsaki stvari je znal govoriti, da se je človek čudil. Francka je bila veliko zdoma, posebno na jesen, ko se je bližal čas. Vsi so bili prijazni, dasi so govorili z njo kakor z deklo in je čakala časih po celo dolgo uro v temni predsobi, preden je prišla gospa in jo je ogovorila, župan ji je dal deset goldinarjev, župnik ji je izročil pismo na gospoda v mestu, ki bo preskrbel Lojzetu kosilo; dobila je pri sodniku za Lojzeta stare obleke, ki jo je bilo treba popraviti, prenarediti in zakrpati; — veliko je bilo dela in skrbi, toda skrbi so bile sladke. Kadar je šivala ponoči, tudi Lojze ni spal in razgovarjala sta se tiho, da bi se ne ^ ^ sopla tesko z?, zastorom, ui mala Francka, ki je ležala na skrinji in se je premetavala. Nekaj sladkega, skoro skrivnostnega je zbližalo mater in sina; velikih upov polne sanje so bile tako enake, da jih nista skrivala drug drugemu in da se jih nista sramovala. Komaj še se je poznala razlika med otrokom in materjo, celo obraza sta si bila čisto podobna, oči so sanjale enako in so gledale skozi sivo steno daleč v svetu, ki se je razprostiral tam velik in krasen. Srečali so se pogledi in spoznala sta oba, da mislita na očeta, in oba sta spoznala, kako je bila ta misel težka in žalostna. cDa bi bili zdaj doma!» — Molčala sta, toda kmalu in hkrati sta se obraza zjasnila in spet so se srečali pogledi. Francka je izpregovorila: »Morda se bosta srečala v mestu, nenadoma na ulicah!« — Morda se bosta srečala v mestu, oba srečna in vesela; hodil bo Lojze, morda na večer, po ulicah, kjer stoje ob stenah visoka poslopja in lepe cerkve vse naokoli — in tedaj mu položi nekdo roko na ramo: «Lojze, kaj pa ti tukaj delaš?« Oče stoji pred njim, gosposko oblečen, in se čudi in je ves vesel. »Študiram, oče!« bo odgovoril Lojze. «Gospodje so me dali v šolo, vse se je doma izpremenilo, ljudje so blagi in prijazni in nič več ni siromakov na klancu.« In spomnila sta se na Toneta. «Da bi bil doma, Tone, ubogi Tone, ki je šel, kakor da bi ga bili obsodili na smrt.« «Saj pride tudi lahko v Ljubljano... pozneje... k očetu morda, če je tam... o, ki je prav gotovo tam — kje pa bi bil drugje? In vsi bodo skupaj, lepo bodo živeli, vse skrbi bodo pri kraju...« Dvoj g otrok je sanjalo in božji mir je bil v izbi. Za zagrinjalom je soplo težko.in na skrinji se je premetavala mala Francka. Na predvečer slovesa je bila velika gostba pri Mihovih. Pisar in čevljar sta kupila žganje, pol klanca je bilo zbranega v prostorni izbi. Francka je napravila bogato večerjo, jedli so svinjino in bel kruh, dišalo je tako prijetno, da se je celo mati na postelji vzdignila, odgrnili so zagrinjalo, zato da je videla vso veselo družbo; v naročju je imela krožnik in je jedla brez vilic, ker se ji je roka tresla. Čevljar se je kmalu opil in se je prepiral s pisarjem, ki je sedel zelo modro in slovesno za mizo ter si je privezal bel robec okoli vratu, da bi si med jedjo obleke ne omazal. «Ljudje so dobri, samo razumeti jih je treba!« je trdil pisar. «No, kdo pa jih je prosil, da bi se pobrinili za fanta? Sami so se spomnili — odprli so roko, ne da bi jih bil kdo nadlegoval, ne da bi kaj imeli od tega... Seveda, če gre človek nadnje kakor berač na cesti, kakor razbojnik — potem ni nič, so trdi... Samo nadlegovati ne gospode!« «Je že prav!« je Odgovarjal čevljar. «Ampak tudi oni naj ne nadlegujejo nas siromakov. Zakaj pa so bogati? Zato, ker nas nadlegujejo! Nas vse, ki smo tukaj, so nadlegovali tako dolgo, dokler nas niso slekli čisto do nagega ter nas spodili na klanec. Mene so še zaprli vrhu tega.« Družba se je zasmejala. Niso spoštovali čevljarja, ker je govoril, da bi človeku vstajali lasje, toda poslušali so ga radi. «In kaj so napravili zdaj imenitnega?« je nadaljeval. «Ali mislite, da so se pobrigali za fanta iz same dobrote, da jih je gnalo srce? Za kratek čas so se pobrigali zanj, v zabavo so jim taka dobra dela, ki jih ne stanejo veliko. Kadar se naveličajo zabave, bodo pri kraju vsa dobra dela! To se pravi, da se delajo norca iz nas siromakov, in jaz bi ne vzel od njih niti prevrtanega krajcarja.« Lojzetu je bilo hudo, da je čevljar tako govoril, in tudi Francka je bila nezadovoljna. «Ce bi mi ne dali nič drugega kakor enkrat dobro besedo,« je dejala, »pa bi jim bila Mvaležna zanjo « «Seveda,« se je nasmehnil čevljar. «Vedo. da ste taki, zato se delajo norca in nosijo glavo še bolj pokonci. Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo.« »Nevoščljivost govori iz vas!« mu je očital Pis^' pi^ »Nevoščljivost, kaj pa drugega; samo škoda, ljudje nevoščljivi; drugače bi bilo na svetu.« Lojze je pil žganje, omamilo ga je kmalu ih nj0 mu glavo velike in sladke misli. Rad bi bil z mateH t»y bi se razgovarjala — o Ljubljani, o lepih hišah,^ ^ lepem življenju, ki čaka v prihodnosti. In še dalje^ ^ :< gove misli, zmerom više so se spenjale, že je dov: že je bil imeniten in velik, in Tone in Francka; vsega pečenke, vina, oče je sedel ves dan za mizo in je --^pi romane, mati je hodila po gosposkih izbah in je * , vsi so živeli pri njen*’ p> J t i je bilo zmerom ^°vILdl' J 1 ves dan za mizo in je )t deli so vsi skupaj in so se razgovarjali — večen S, , ----- J — -—v*-.— s ujpujam liuaii \t’A zato da ji ni bilo dolgčas; zvečer pa je bila luč na^j A večna velika noč. In prišel je časih čevljar v vas jp -gj vina in so ga pogostili prijazno; zmajeval je z g)»V0jl gel izpregovoriti grde besede. Prišel je pisar, P0*10'^ y, pri durih; branil se je malo, toda nato je sed_ „ f. si je privezal okoli vratu bel robec in se je da bi mu svetila luč v oči. Vsi so prišli — ves # V šel, vse lačno, zakrpano in zbegano uboštvo, in °v p^pSG gostil vse, velika pojedina je bila in šele pozno ^ (p vračali na klanec v desetih kočijah, peli so po p«1'^'- li, vino jim je bilo stopilo v glavo in izginilo j jp; «’ . .« _ * -li vse siromaštvo, vsa grda grenkoba je izginila iz siromakov, ki je gledal prej dol na trg temno 11 w,r . nj odprl tope oči in je gledal dol jasno in veselo, brata... A Razšla se je družba, ko je bilo že pozno in s°^g nile že skoro vse luči. Glasil se je potem zunaj čevljarjev, ki je prepeval po klancu. V izbi je fr po žganju in zrak je bil poln tobakovega din19' odprla okno; mesoc je sijal. ., r JNadaljeV^-'