Žtev. 221, __ Izhaja vsak dan, tuai o^ nedeljah in prazniki*«, ob 5 zjutraj. Uredništvo: UHca Sv. Franca Asiškega «t. 20, 1. nadsir. — Vsi dopisi naj se po5l!i?Jo uredništvu lista. Nefranktrana pisma se m sprej :majo in rokopisi se ne vračajo. -Izdajttelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost" _ Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadrnge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AiiSkega št. 20. TeJefon uredništva in uprave štev. li-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............. 12.— za tri mesece................. za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.» za pol leta................ 2.®° V Trstu, v istrtak, 10. avgusta 1916. __' Letnik XL1. Posamezne številke .Edinoati* se prodajajo po G vinarje*«. Mstarels številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v širokosti ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . .. . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih zavodov ..... . . 7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nada! j na vrsta.......:.....2.— Mal: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti - Plača in toli se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSki Asilkega it 20. — Poštnohranllnični račun št. 84!.652. Prstih nojnovsjiffl dogodkov. Italijanska bojišča. — Nadaljni srditi boji v goriškem okolišu. V torek popoldne so posamezni laški oddelki dosegli mesto Gorico. Na Vrhu sv. Mihela in pri Šmartinu Lahi odbiti ob najtežjih iz«"bah. — Uspešen napad naših pomorskih letal na laške baterije ob izlivu Soče in letalsko postajo Gorgo pri Gradežu. Ruska bojišča. — Naš uspeh v okolišu Capula v Bukovini in pri Vorohti ob gornjem Prutu. Južno L)n]estra so se naše in nemške čete unieknile preko črte Nišniov-(južno Dnjestra nasproti izlivu Zlote Lipe) _ Tišmjenica (12 km vzhodno Stam-slavovega) — Otinija (20 km južno Tiš-mjenice). Srditi boji v tem odseku. Južno Boihmerjevo krilo odbilo močne ruske napade. V Voliniji srditi boji. Vzhodno Šel novega naši zopet dobili izgubljene dele postoiank. Zapadno Lučka, pri Kuhanih in Porski Volki (severovzhodno železnice Kovel—Lučk), severno Kisjeli-na, vzhodno Kovela, v stohodskem kolenu pri Kašovki, južno Stobihve. v okolišu Škrobove močni ruski napadi odbiti. Ob Serveču in Ščari silneiši artiljerijski boj. Na severu manjši boji. Balkanska bojišča. — Nič novega. Zapsdna bojišča. — Angleški in • francoski napadi severno Somme zlomljeni. Na desni strani Moze v thiaumontskem in fieurvjskem odseku Francozi odbiti. Meseca julija Nemci izgubili 19, Angleži in Francozi 81 letal. — Nov nemški zračni napad na Angleško. Turška bojišča. — Turki zopet zavzeli Bitlis in Muš. Razno. — Ogrsko-hrvatski državni zbor: izjave o Romunski. _ Hasg mim poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. avgusta 1916. Rusko bojišče. — Fronta pod-maršaia nadvojvode Karla Franca Jožefa: V okolišu Capula v Bukovini smo vrgli nasprotnika proti severu. Ob gornjem Prutu so naše čete pridobile vrhove vzhodno Vorohte. Zaradi predvčerajšnjih bojev smo tudi pri Otiniji se boreče sile umekniH v bolj zapadno ležečo, pripravljeno postojanko. Boino delovanje v tem o-kolišu je trajalo tudi včeraj ves dan, z ne-izoremenjeno silovitostjo. Na južnem krilu armade generala grota Botiimerja so c. in kr. polki odbili več močnih napadov. Število južno Zaiožec zajetih sovražnikov je narastlo na 12 častnikov in 966 mož. — Ilir.denburgova fronta: V Voliniji je boj ponovno naraste! do največje silovitosti. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Terstya«skega, kjer so bili Rusi vrženi mestoma s protinapadi, kakor tudi pri Kisieiinu in v stohodskem kolenu pri Kašovki, je sovražnik svoje gostočlenovite mase, med njimi sibirske in gardne čete, povedel v napad. Bil je vržen povsod, na več krajih v »boju moža proti možu. Kakor pri samomorilnem sovražnem vojevanju nI mogoče drugače, tvori svet pred našimi postojankami veliko mrtvašnico. Južno Stobihve so se zopet izjalovili ruski prehodni poizkusi. italijansko bojišče. — Srditi boji v goriškem okolišu trajajo dalje. Včeraj popoldne so posamezni sovražni oddelki dosegli mesto. Na Vrhu sv. Mihela in pri Šmartiuu so naše čete zavrnile ponovne napade ob najtežjih laških izgubah. Kraljevi ogrski stolnobeligrajski honved-skl pešpolk št. 17 se je tu posebno odlikoval. Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BosodKi na morju. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 8. na 9. avgusta je brodovje no-morskih letal sovražno baterijsko name-stišče ob izlivu Scče in postajo sovražnih pomorskih letal Gorgo pri Gradežu zelo uspešno obmetalo z bombami. Biio je več zadetkov v polno. Vkljub najsrditejšemu obstreljevanju so se letala vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovja. . Pcl3ž&] na naših fiojftšiii. Vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« riše 8. t. m.: Desno krilo pod vrhovnim roveljništvom nadvojvode Karla stoječih bojnih sil prodira uspešno v jugozapadni Bukovini. Pri Jablonici so naše čete prekoračile dolino Belega Čeremoša. V naj-zgornjejši dolini reke Pruta pri Vorohti smo dosegli ponoven napredek. Severno odtod so naše čete pri Delatinu do zadnjega odbile močne ruske na^nde. Težkemu navalu je bilo med Otinijo in Tlutnačem izpostavljeno desno krilo Both-merjeve armade. Pri Tlumaču . stoječa nemška skupina se je umeknila v pripravljeno drugo črto, kjer je odbila vse na-daijne sovražne napade. Ob Seretu je zoret zavladal mir. Sovražnik v osemdnevnih težkih bojih ni dosegel drugeea, kot da je našo tamkajšnjo fronto porinil nazaj kake tri kilometre globoko; res boren uspeh zanj tako izgubonosnih naskokotv. V delu tega bojišča smo celo na zapadni breg Sereta prodrle ruske oddelke vrgli zopet nazaj čez reko. Pri Torčinu, ob cesti iz Lučka v Vladimir Volinjski, so se razvili novi večji boji; dosedanje sovražne napade smo odbili popolnoma. Na soški fronti smo po več kot enoletnem sijajnem odporu zapustili popolnoma raz-streljeni, na zapadnem bregu Soče ležeči del goriškega predmostja. Mesto Gorica se nahaja sedaj 800 do 1000 metrov za našimi novimi, pripravljenimi in močnimi postojankami. Tudi v bodoče ne stopi noben Italijan, izvzernši kot vojni ujetnik, na razvaline po svojih sorojakih razstrelje-nega mesta Gorice. Na vseh ostalih delih soške fronte so se besni sovražili napadi izjalovili ob najtežjih sovražnih izgubah. Kakor je znano iz poročil našega generalnega štaba, so Lahi imeli skoraj do konca meseca januarja letošnjega leta v rokah najvažnejšo postojanko goriškega predmostja, Oslavje. Poročilo našega generalnega štaba, izdano 26. januarja, pa je sporočilo, da so naše čete z drznim naskokom vzele del te važne postojanke. Od-tedaj se ni izpremenilo bogvekaj v goriškem predmostju na oni strani Soče. V naših rokah se je nahajal vse do zadnjega hrib sv. Valentina, ali kakor ga imenujejo vojaška poročila, po severneje ležečem vrhu, Sabotin (609 m), vaš Podsabotin je bila v italijanskih rokah. Sem proti Soči je bil Št. Maver naš. Oslavje imenujejo naša vojaška poročila ves grič, dočim je robič s cerkvico, torej Oslavje po ljudskem imenovanju, znano v vojaških poročilih le pod imenom »Cerkveni rob«. Oslavje, ta »Cerkveni rob«, je bilo po onem drznem napadu naših čet meseca januarja tudi zopet v naših rokah. Pevma, Grojna, Podgora . in Kalvarija, v naših uradnih poročilih znana le pod "splošnim imenom »Podgora« ali »Podgorski vrh«, to vse je bilo še naše. Po včerajšnjem našem uradnem poročilu se je torej vrla naša posadka na pevinski in podgorski strani Soče, ki je bila že dva dni izpostavljena najljutejšim laškim naskokom, katere je odbijala z neomajnim pogumom in vztrajnostjo, umeknila na goriško stran Soče, da se obvaruje nepotrebnih velikih izgub. Tako torej sedaj loči Lahe od naših tudi pred Gorico Soča, kakor vse skozi tja gori do Tolmina. Na oni strani Soče so si bili naši in Lahi ponekod tako blizu, da se je čula vsaka besedica iz laških jarkov v naše; sedaj se je ta razdalja povečala na vso širokost soške struge, preko katere zapirajo Lahom not v zgoraj navedenem poročilu vojaškega sotrudnika »Ta-gespostnega« omenjene nove naše postojanke na goriški strani Soče, ki so še 800 do 1000 metrov pred mestom, ki, kakor znano, le po nekaterih predmestnih raz-rastkih sega do Soče. Mesto samo je tekom zadnjih bojev gotovo trpelo veliko, kajti naše uradno poročijo je omenjalo, da je srdito laško obstreljevanje povzročilo na več krajih požar, in trpelo bo gotovo tudi še nadalje. Včerajšnje, danes priob-čeno naše uradno poročilo pa pravi, da so v torek, 8. t. m. popoldne posamezni laški oddeiki dosegli mesto. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 7. avgusta: Med Adižo in gornjo Sočo nadaljno artiljerijsko delovanje. Na asiaški planoti je sovražnik z razstrelbo min razdejal naše oporišče na pobočju Monte Zebija, nato zastavljen napad je ustavil naš topovski ogenj. V to-lanskem odseku so se naše čete polastile močne sovražne postojanke, ki obvladuje zvezo med travenanzeško dolino in potokom Sare (Garderskim potokom.) Sovražnik nadalje obstreljuje kraje v gornji doni-ski dolini, mi pa vojaške naprave na Trbižu. v Rablju in Tolminu. Ob dolnji Soči so naše čete včeraj na nekaterih mestih na-nadle močne nasprotnikove postojanke, dočim so v tržiškem odseku nadaljevale svojo krepko ofenzivo proti vrhovoma 85 in 121, ki so jo pričele 4. t. m. Po bombardiranju, ki je bilo glede na ogenj močno, glede gotovosti zadevanja pa čudovito, je naša pehota naskočila s krasno udarno silo in zavzela nekaj črt sovražnih kritij. V tržiškem odseku so v hudem boju oddelki bersuljerijev in kolesarjev 3., 4. in 11. bataljona pridobili skoraj ves vrh kote 35 in so jo vzdržavali proti srditim ofenzivnim sovražnim protisunkom. Zajeli smo okoli 3600 mož, med njimi 100 častnikov, med katerimi sta se nahajala en pol-kovnik-polkovni poveljnik in en eeneral-štabni major. Zajeli smo baterijo treh topov, kakih 10 strojnih pušek in veliko drugega vojnega materijala. Brodovje naših caprouijcev je vkljub težavnim zračnim razmeram bombardiralo železniško vozlišče Opčine in pregnalo sovražna povodna letala, ki so vzletela v obrambo, pri čemer so eno sestrelila. Eno naše letalo se ni vrnilo. Ostala so nepoškodovana. Odlikovanje našega letalca Banfielda. DUNAJ, 9. oineknila nekoliko naprej. Naša patrulja je vdrla v to vas, prepodila v njej se nahajajočo sovražno stražo in se po izvršitvi svoje naloge vrnila v svoje nastališče. Imela je le lahke izgube, dasiravno jo je obstreljevala sovražna artiljerija. __ S turšKlU &a]ilč. CARIGRAD, 8. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Kavkaška fronta. — Ruske bojne sile, ki so radi nehodnih cest in potnih zvez ter drugih po letnem času povzročenih težav že nekaj časa sem bile ustanovljene v okolišu Bitlisa in Muša, so bile po srditih napadih in pritisku, ki ga izvajajo z uspehom naše čete desnega krila že cel teden, prisiljene, da so se umeknile, pri čemer so pustile topove in ujetnike v naših rokah. Pogorja južno Bitlisa in Mu-ša, ki jih je sovražnik že utrdil do največje popolnosti in jih trdovratno branil, smo predvčerajšnjim popolnoma zavzeli. V noči od 7. na S. t. m. so naše čete zopet zavzele Bitlis in 8. t. m. zjutraj ste se južno Muša vdali dve sovražni pehotni stotniji z orožjem. Naše čete zasledujejo sovražnika, ki je pobegnil v smeri proti Muratu. V središču in na levem krilu nič pomembnega bojnega delovanja. Z ostalih front ni dospelo nič poročil. CARIGRAD, 8. (Kor.) Turške čete so dospele v Muš in Bitlis. IZVOZ LESA IZ NIZOZEMSKE PREPOVEDAN. HAAG, 8. (Kor.) Izvoz vseh vrst lesa je prepovedan. __ Ogrsho-iirvafsHa zbornico. BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) Predsednik Beothy je ob 11 dopoldne otvoril sejo in naznanil, da sta si poslanca grof KaroIyi in grof Albert Apponyi izprosila in dobila dovoljenje, da izpregovorita pred prehodom na dnevni red, in da je pl. Geza bar. Mannsdorff vložil nujno interpelacijo o nakupovanju žita in preskrbe z moko, ki jo bo utemeljeval ob koncu seje. Grof Mihael Karolyi se je, govoreč o programu stranke neodvisnosti in osem-inštiridesetnikov, zavaroval proti temu, da bi bilo razcepljenje stranke neodvisnosti izzvalo romunsko nevarnost, in je izjavil, da naj vzame na znanje ves svet, da bi se, kakorkoli naj bi se razvil položaj na Romunskem, zavrnil z največjo odločnostjo vsak napad Romunske na Ogrsko, dokler živi še en Madžar. V sedmo-graških gorah bi napadalec ne našel ljudi, temveč tigre. (Viharno odobravanje.) Grof Albert Apponyi je izjavil, da hoče predvsem nastopiti proti slabo razumljenemu mnenju, da morda on in njegovi pristaši ne izpovedujejo istega programa kot Karolyi. Ministrski predsednik grof Tisza je, ne da bi se spuščal v polemiko z izvajanji grofa Karolyja, ki so se nanašala na Romunsko, izvajal, da hoče le konstatirati, da je, kakor znano, zelo kričeč del romunskega časopisja od izbruha vojne sem storil vse mogoče, da bi nahujskal Romunsko v vojno proti nam. Priključil se je izvajanjem grofa Karolvja, da bo madžarski narod, dokler bo le živel en sam Madžar, nastopal do skrajnosti proti vsakemu napadu na njegovo celotnost. »Mi nismo napravili te vojne, toda nadaljevali jo bomo, da branimo svojo celotnost. (Žihavno odobravanje.) Saj se tudi še danes čisto javno napoveduje razkosanje monarhije, posebno pa Ogrske, in krvavi kosci našega telesa so. ki si jih hočejo razdeliti. Dokler je tako, se v tej zbornici ne sme govoriti o miru. temveč o boju. (Dolgotrajno odobravanje.) Kajti samo zmaga zagotovi možnost bodočega trajnega in častnega miru. Mi vsi smo pripravljeni za časten in pošten mir, toda v tem trenutku ni nobene razlike mnenja niti tu v zbornici niti v vsej deželi. Naša dolžnost je, da se z napetjem vseh moči borimo dalje do zmage. (Viharno odobravanje, klici »eljen!« in ploskanje). — Zbornica je nato prešla na dnevni red. Za zvišanje draginjske doklade državnim uradnikom. DUNAJ, 9. (Kor.) Prvo splošno uradniško društvo avstro-ogrske monarhije je po svojem predsedniku tajnem svetniku Bernatzkem 7. t. m. izročilo ministrskemu predsedniku grofu Stii*gkhu prošnjo za zvišanje draginjske doklade avstrijskim državnim uradnikom in dovolitev primerne pomoči umirovijencem ter vdovam in sirotam po državnih uradnikih. Grof Stiirgkh je obširno razpravljal s predsednikom o stvari in poudarjal, da vlada spoznava, da ravno stalno plačani nameščenci največ trpe zaradi draginje, čemur se je odpomoglo z dovoljeni-m draginjske doklade za leto 1916. Naraščajoča draginja je tudi nadalje vzbujala pozornost vlade, ki predloženo prošnjo temeljito in dobrohotno prouči in presodi. Končno je povedal grot Stiirgkh, da mere obljubiti tudi primerne ukrepe v korist upokojencem, seveda le . skromni izmeri. Namerava se, prošnjo osebno izročiti tudi finančnemu ministru. Razne politične Tretja zimska vojna? Znani švicarski vojaški kritik polkovnik Siegeman izraža v »Bundu« svoje mnenje, da je treba računati s tretjo zimsko vojno, če se zaustavijo sedanje velike ofenzive in Nemčija pošlje svoje rezerve na bojišče. Po pariških poročilih se je general .loffre izrazil napram amerikanskim časnikarjem: Naši sovražniki so že poklicali svoje zadnje rezerve in ne morejo sedaj več tako, kot prej svojih rezerv premikati z ene točke na drago. Ni moja naloga, da bi odgovarjal na vprašanje, kako dolgo bo trajala vojna. Morda še tedne, morda tudi manj, vendar pa se najbrž konča, še preden bodo naši sovražniki končno izčrpani. Ta izčrpanost pride brez dvoma. Sovražnik ve prav tako kot mi. da srno dospeli do obratišča vojne. Petmesečni odpor Francozov pri Verdunu je oHbrcz-uspešil nemški načrt in tehtnico naklonil na našo stran. Iz Pariza poročajo: Armadno vodstvo in armadna uprava se prav tako kot finančno ministrstvo temeljito bavijo z ukrepi in pripravami za tretjo zimsko vojno. Predlog za pretrganie diplomatskih od-nošajev med Ameriko in Angleško. Poročevalec Wolffovega urada poroča iz Washingtona 2. t. m.: Član kongresa Gal-Iivan, iz države Massachusetts. je v zastopniški zbornici vložil predlog, v katerem se zahteva pretrganje diplomatskih odnošajev z Angleško, ker Angleška ni hotela pripustiti dveh amerikanskih državljanov, Huga Ke!lyja in Josipa Smitha, katerima je bil poverjen denar za podporo bedo trpečim Ircem. Predlog pravi, da je bilo z ozirom na to, da sta oba Amerikanca imela potne liste in o-sebno pismo državnega tajnika Lansinga, postopanje Angleške žaljivo. (Kor.) Romunske stvari. V Bukareštu se ic 6. in 7. t. m. vršil izreden dijaški kongres, ki je bil sklican, da se akademična mladina v zvezi z naobraženci izrazi o na-cijonalnem vprašanju. Kongres je bil obiskan zelo slabo. Pri poulični demonstraciji, s katero se je zaključil kongres 7. t. m. popoldne, je bilo med več sto osebami, ki so se je udeležile, videti pretežno znane agitatorje fuzijonistične stranke. (Kor.) »Berliner Anzeigerju« poročajo iz Bukarešta: »Treptatea« piše: Kralj Ferdinand ie sicet pooblastil Bratiana, da se po svoji razsodnosti pogaja z bukareškimi diplomatskimi zastopniki. Če bi mu pa Bratianu predložil v podpis odlok za odredbo mobilizacije, bi kralj brez dvoma izjavil, da ne mobilizira armade proti centralnima vlastima in da ne sklene pogodbe, ki bi ga silila v to. Ce pa Bratianu vkljub temu vztraja na tem predlogu, bi mu ne preostajalo drugo, kot da odstopi, nakar bi kralj imenoval drugega ministrskega predsednika, da uveljavi svoje Sfran H. „EDINOST- štev. 221. V Trstu, dne 10. avgusta 191 G. stališče. — BukareŠka »Moldava«, glasilo bivšega ministrskega predsednika Carpa, piše; Rusi razdeljujejo pri nas v deželi denar z vednostjo in pomočjo naših oblasti. To skrajno važno dejstvo potrjuje celo »Universul«, ki objavlja naslednjo vest: Že pred nekaj dnevi je ruska vlada po svojem zastopniku razdeljevala med prebivalstvom y Mamornici svote denarja kot odškodnino za opustošenja, ki so jili povzročile ruske čete, ko so prestopile na romunska tla. Torej zastopnik ruske vlade — gotovo tudi podpiran po krajevnih oblastih — razdeljuje denar ined prebivalstvo, ki so mu Rusi ko so vdrli čez romui sko mejo, uničili imetie! Kako? Ali se Rusi še niso umeknili iz Mamorni-ce? Ali imajo severni del Moldave še vedno zaseden Rusi? Ce bi se v Mamornici še izvajale suverenske pravice neodvisne in nevtralne romunske države, bi bilo nemogoče, da bi Rusi tamkaj mogli izvrševati upravna dejanja! Ali pa ima romunska vlada z rusko vlado sovlado, nekako solastništvo nad deželo in posebno nad onimi pokrajinami, v katerih ima Rusija važnejše interese, kakor v Mamornici in tialacu. Kakor je znano, je Rusija za .škodo, ki je bila napravljena v Mamornici, obljubila odškodnino. Odškodnino je mogla Romunska zahtevati le kot neodvisna država, kakor se mora dati neodvisni državi. Mamorniški prebivalci ne smejo neposredno sprejeti ničesar od tuje države. Ko pa romunska vlada trpi, da ruska vlada po svojem zastopniku ma-mormškemu prebivalstvu oficijelno plačuje odškodninv, se tako odreka suverenosti Romunske ter ponižuje vso deželo in njenega kralja. Ruske priprave proti Kovelu. Iz Curiha poročajo: Švicarski listi javljajo iz Koda-nja: Po semkai došlih poročilih dela rusko armadno vodstvo v smeri proti Kovelu izredne priprave, da tamkaj izvrši svoj glavni udarec. Rusi so mnenja, da so brez posesti Ko vela njihovi dosedanji uspehi v Bukovini in Galiciji dvomljivi in da se mora zato Kove! zaf zeti za vsako ceno. Doslej se Rusom vkljub ogromnim žrtvam ni pesrečilo tudi le približati se Kovelu. Ko-vel ju, kakor znanof najvažnejše železniško vozlišče v Volroiji. Odtod vodi pet žcieznic na vse strani, ki so gotovo vele-pomembne za hitro premikanje čet za fronto. So pa te železnice: proti vzhodu preko Sarnov v Kijev, proti jugovzhodu dvotirna preko Rožišča v Rovno—Odeso, proti jugu v Vladimir Volnijski (podaljšana do Sokala) — Lvov, proti zapadu preko Lublina na eno stran v Varšavo, na drugo pa v Tarnov—Krakov, oz. Przemyšl, in kontno proti severozapadu v Brešč Li-tovsk—Osovjec—Kraljevec. Ojstre besede na račun nemških poiiti-kov v Avstriji je napisala »Arbeiter Zei-tung* v članku, kjer izvaja, da si nemška javnost želi nove stranke in nove može, ker so jo dosedanji nje vodilni možje grenko razočarali. V največji greh jim šteje, da niso svoje javnosti čisto nič pripravili na dosedanje velike dogodke, da niso imeli nikakega pogleda za to, kar se pripravlja v svetu — sedanjd strašna ža-foigra — marveč so se le borili ob tleh za nizkotne malenkosti. Povsem iznenada da je prišla nemški javnosti svetovna tragedija, v kateri gre za naš politični in gospodarski obstanek. Izgovor, da ni tribune za tako poučcvalno delo, ni v nikako opra-vičenje, marveč v novo zatožbo. Mari niso sami razdevali parlamentarne tribune in se še veselili, ako so bili potisnjeni z nje, samo da je bil oni drugi tudi potisnjen?! Mari niso oni sami naredbeno oblast odvezali od parlanientarične odgovornosti? Potem opozarja dunajski list na razliko med naše in ogrsko polovico. Piše, kako nam poročila od one strani Litve sporočajo interesantne stvari. »Voditelji strank se ločujejo in združujejo, (na Ogrskem namreč) zastopniki vseh skupin govore o sedanjosti in bodočnosti dežele, avtoriteta večine se podkreplia z avtoritetami manjšine, da bi dosegli gotove politične cHje — kake, ne vemo. Mi ne moremo niti slutiti, da-li se nas dotikajo bližje, ali oddaljene].3. Kje so pa pri nas avtoritete? Da, kje ie le ena avtoriteta sploh? Ena sama avtoriteta?« - Ni je. Seveda obremenja potem socijalno demokratični list tudi slovanske politike z isto krivdo. S tem pa zagreša krivico, v kolikor so mu pred očrni gori omenjene zamude v zvezi s sedanjo svetovno žaloigro. Tu pač ni smeti črtati analogije med nemškim in slovanskim taborom in valiti enako mero krivde tudi na slovanske politike. Mari niso ravno tisti politiki, ki jih sedaj *Arbeiter Zeitung« tako težko obtožuje, vse zastavljali v to in dosegali, da je beseda slovanskih politikov v monarhiji na polju vnanje politike ostajala brez PODLISTEK Muienfki srca. 1 z inadjarščine M. Jokai-a. Ko sva se povrnila od nakupovanja, je kočijaž že čakal z vozom, na katerem so radi megle svetilike tudi še gorele Sklenil sem, da spremim deklico tja ven, da osebno dam navodila služab-ništvu. Ker do tega dne še nisem zapustil sobe, sem se zavil v topel kožuh, vtaknil nogi v toplo nogavico ter si nataknil astrahansko čepico. Tudi Esta se je zavila v različna ogrinjala in tako sva se odpeljala. Ko smo pasirali tunel, je mogel kočijaž ugasniti svetiljke. Tu je bilo svitlo. Na vznožju gora je megla ponehavala. Potem se ie pokazalo vedro nebo in ko smo došii na mojo pristavo, nisva rabila ne vpliva in vtisa?! So-Ii imeli slovanski politiki kdaj odločujočo večino v delegacijah, ali pa vsaj toliko moči, da bi bili dali vna-nji politiki države vsaj nekaj svojega označja? Nočemo trditi, da bi bila slovanska politika v državi brez vsake krivde na tem, da je bilo temu tako. Kar pa smemo trditi, je, da je krivično, ako se jim hoče pripisati enaka mera krivde. Položaj. 9. avgusta. Listi razmotrivajo, da-li pride makedonska fronta še v tem poletju do pomembnosti? Razni znaki bi kazali, da pride. Bolgarski generalni štab je javi! pred nekoliko drevi, da deli Sarrailove armade tipljejo na zapadnem krilu bolgarske fronte. Tudi srbske čete so se baje pojavile severno in severnozapadno od Vodene in se zaplele v boj z Bolgari. Slednjič so prišla poročila, da so tudi ruske čete dospele v Solun. Sarrail je na makedonskem bojišču združene solunske kontingente potisnil na zapad ter odposlal sprednje čete do Florine, južno Bitolja. To bi bili znaki, da ententa nekaj pripravlja za nadaljnji čas. Toda zdi se, da sama ni še na čistem s seboj, kdaj prične z operacijami iz Soluna ven. Seveda je tudi tehtnih razlogov proti takemu riz-kantnemu podjetju. Tabor v Solunu je Sarrail pred vsem priredil za defenzivo. Potem je reka Vardar — posebno ob deževnem vremenu in poplavah — velika ovira operacijam proti Solunu. Nadaljna taka ovira so močvirja in jezera. V Solunu je torej Sarrail precej na varnem in nikao ne zapušča rad takih trdnih defenzivnih postojank in taborov, da bi se spustil v ofenzivo, spojeno z nevarnostjo, da — ponesreči in je prav lahko posledica ta, da se morajo take trdno zgrad-iene pozicije prepustiti nasprotniku. Kajti poraženo armado, ki je na begu, je težko pripraviti in vsposobiti za boj, da bi branila bodi tudi utrjene postojanke. Sodeč z rr.ilitaričnega stališča, bi storil Sarrail torej pametneje, da ostane tudi nadalje v defenzivi, da se izogiblje ofenzive, ki bi mogla ponesrečiti. In to vsaj dotlej, dokler se ne zgodi to in ono, kar sedaj še vse visi v zraku in se morda ne zgodi nikoli. To bi bilo: dokler ententa ne podvoji vsaj svoje vzhodne armade in si zagotovi sodelovanje Grške, in eventuelno tudi Ru-tnunske! A vse to so pogoii, ki so danes velika vprašanja! Ali se ti pogoji izpolnijo? Kdaj? Take pomisleke je imel doslej — vsaj zdi se tako — tudi Sarrail. Kakor znano, je bila Sarrailova ofenziva namerovana kot del splošne ententine o-fenzive. Ta načrt se pa ni mogel uresničiti, ker se je Sarrail branil zapustiti svoj utrjeni tabor in se podajati v nevarnost katastrofalnega poraza. Militarični razlogi bi torej govorili proti operacijam iz Soluna v smeri Makedonije. Ali izsiliti bi jih mogli politični oziri, ki — kakor uče izskušnje — vežejo entento militarično v vsej tej vojni. Neprestana nabiranja ententinih čet v Solunu, govore za to, da ententa vendar le misli na balkansko ofenzivo, da-si — kakor vse kaže in kakor smo že naglašali — še sama ni na čistem s seboj, kdaj naj bo začetek te ofenzive? Je torej prav lahko možno, da mine tudi to poletje in da se bo Sarrail tudi prihodnjo jesen previdno grel v svojem utrjenem taboru. Bomiii m\l Oddaja kovinskih izdelkov. Ker se sedaj vrši oddajanje kovinskih izdelkov iz bakra, bakrenih zlitin in niklja, kakor tudi iz kositra in kositarskih zlitin, je umestno, da opozorimo na to, da natančna izpolnitev izdanih rredpisov ni le zahtevana po državni pGirebi, marveč da je tudi v nujnem interesu obvezancev samih. Izdani so določeni ukazi, da je v slučaju kršenja predpisov za oddajo kazensko postopanje izvesti z vso strogostjo. Določene sodne in politične denarne in zaporne kazni so zelo občutne. Prevzemanje volne. Z ozirom na veliko število prijav volne se razglaša, da se prevzemanje volne od strani komisije za prevzemanje volne c. in k. 5. A. K. vrši po okrajih. Vsakočasni termin prevzemanja se razglasi potom c. kr. okrajnih glavarstev. Tečaji za izvežbanje bolniških strežnic. Z ozirorn na zmerom večjo potrebo na strokovno izvežbanih pomožnih močeh za vse panoge javne zdravstvene oskrbe, je ministrstvo notranjih zadev odredilo, da se ustanove stalni šestmesečni tečaji za skrbno izvežbanje bolniških strežnic po pokiicu v socijalnem oskrbovalnem delovanju za zdravstveno poškodovane in za kožuha, ne ogrinjal. Solnce je sijalo toplo. Ce bi Peštanci slutili, kaka razlika je med budimskimi gorami in mestom! Tam v megli 8 stopinj pod ničlo, tu pa 4 nad njo. V tem divnem zraku sem se hkratu čutil drugega človeka. Tesnoba v prsih in hripavost sta izginila in žnjima tudi hipo-hondriško duševno razpoloženje. O, ti blagoslovljeni solnčni sij — ti ozdravljaš vse! Mi civilizirani ljudje te premalo poznamo, tem bolj pa prebivalci puste, kmetije. Kako dobro bi bilo, ako bi se — mesto da pisarimo, mažemo in politiziramo — hoteli med govedo učiti življenske modrosti! Esta se je tu kmalu čutila domaČo. Prejšnja veselost se jej je povrnila, ko jo je na kokosiem dvoru obkrožala perutnina, ko-kodakajoč, kirikajoč in gagajoč. Tu je bilo gosi, rac, kokoši z ravno iz jajca zlezlimi rmenimi piščeti, petelinom s krasnim pisanim perjem in ponosnih puranov. Naj- zdravstveno ogrožene. Ministrstvo je za organizacijo teh tečajev določilo splošna načela. Obiskovalke takega tečaja naj dobe zlasti dovoljenje, da bodo delovale kot strežniške sestre po poklicu v službi bolniških zavodov za jetične, za pijance, za dojence, nadalje v slučajih epidemije kakor tudi na ostalih poljih javne zdravstvene službe (n. pr. kot občinske strežnice). (Kor.) Pogreh italijanskega pilota na Reki. — Povodom zadnjega sovražnega letalskega napada na Reko se je poročnik linijske ladje Banfield — kakor smo že poročali, dvignil s svojim pomorskim letalom ter se mu je posrečilo, da je zaustavil italijanska letala in eno (Capronijevo) sestrelil. Oba opazovalca tega letala sta bila ujeta, pilor pa, zadet po strojni puški v glavo, jo ostal mrtev. V bolnišnici so konstatirali, da je bil to desetnik italijanskega letalskega bataljona in mu je ime Dapo-rello. Po raztelesenju so mrtvo truplo prenesli v mrtvašnico centralnega pokopališča. V petek so ga pokopali. Truplo je blagoslovil c. in kr. duhovnik dr. Rega-latti. Pogreba so se udeležila zastopstva vseh reških čet in vojaških zavodov. Za truplom sta šla oba ujeta tovariša pokojnikova. Predno so položili truplo v zemljo, je častna stotnija izstrelila salvo. IV. vojaški dan. Svojo pripravljenost, da okrasijo IS. avgusta svoja izložbena okna s črno-rmenimi cvetlicami vojaškega dneva, so nadalje prijavile odboru sledeče tvrdkc: Calderaris Ermenegilda, Angel Mase, Romej Cipriani, J. Petz & Figli, Albina vd. Brandolin, Blasutti C., kavarna Edison, Teatro Famigliare, Alessandrino E. Covacih G. Henke A. trgovina s papirjem. VisintinL. , Scacoz, O. Scamperie, G. Dobner, G. Pollis, Albert Brosch, Angelina Stolfa, Piazza & Mann, Salomone Levy Laeci Wittorio, B6r & Ferro K. Cvenkel Tedeschi & Obersnu, lekarna Suttina, Ida Pacor, Engele G., Karel Ži-gon, A. Požar, Iv. Lauro, K. Relusni (Al Velivolo), Giamporcaro Salvatore, H. de Franceschi, Magdalena Giachin, A. Paulin, lekarna alla Minerva, M. Mikusch, G. Grilz, Amelija Stiebitz, Rafael Nigris, Lo-renzon Tereza, Pittaro Patricij, Pittaro Patricij, Franc Blasina, H. Dallagiacoma, A. Lekan, Morpurgu Selingher & Co., A. Chiaruttini, G. Pippan, Oskar Tcmminz, R. Cadel, Della Torre, Fili Zerniz, Tom-rnasini, Poropat, drogerija, G. Fiegele, A. G. Greinitz, S. Oehler & Co., Al. Scantim-burgo Cosolo, H. Venier & Co., lekarna Pizzul Cignola, Anton Gross, Bittmann, Frateili Kohner, Fratelli Fassel, A. Nim-merrichter, Rudolf Buffa, Franc Fonda, Ignac Steiner, Leopold Hass. Foschiatti, G. Levi, Rih. Baldini, Jos. Compare, Fr. Gluischeg, Domenik Pecorari, Viktor Carnicl, Anton Visintini, Lovrenc Vodo-pivec. Ing. Cimadori Mauro & Co., J. Ji-rass Co., G. Zanuttfch, Schmitz ad, lekarna Serravallo, Miazzi Josip, Gortan Carlo, V. Catelani, Anastazij Jantset, D. Dan. en, Succ. P. Tavolato, lekarna R. de Leitenburg, G. Omeiner, R. Guatto, Boik Luigi, lekarna Leitenburg, Just Zurch, Buchbinder, B. Culot, Ferd. Cavallar, Robert Hofer, Zennaro & Gentilli, C. N. Te-vini, G. Vidali, Bolaffto, menjalnica, Regi-na Schir d' Angeli, Fili Strukel, T. Stokel. A. Zafred, Križmančič & Breščak, Viessi 6: Gradenigo, S. Rustia, trgovina s papirjem Mtiller, S. Steindler, kinematograf Gallilleo, Ruggero Cambel, Ed. Klein, G. Pettorich, lekarna Acpuedotto, S. Jos. Steila, Corsi Accorsio, Jos. Sigon, Jos. vd. VVeber, Ivana Gustincich, Morpurgo Jakob, S. Vida, Cine Exelsior, sladčičarna Della Bona, lekarna Luciani, Jakob Or-bancich, Emilija Gherbez, Fanin & Novak, Bianchi Nataln. Viktor Toso, Karel Bot-teri, M. Cillo, Ivan De Franceschi. Mestna zastavljalnica. Jutri, 11. t. m. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke, in sicer od štev. 77.300. do štev. 79.100. Kolodvorska restavracija v Puli. Nedavno je bila razpisana oddaja kolodvorske restavracije v Puli. Ta razpis se sedaj preklicuje, ker so restavracijo zaprli toliko za vojaštvo, ko4ikor za civilne osebe. Premisliš se Je. Zagrebška opera name-ruje prirediti na Reki nekaj predstav in se tozadevna pogajanja menda ugodno razvijajo, ker župan ni nasproten tej nakani. Nastopil pa je proti »Ti Giornalfe« — glasilo reske >gHbernije«! Sedaj pravi: »Ozirom na vest, ki smo jo prinesli nekega dne glede predstav zagrebškega narodnega gledališča, daznajemo, da je dotični odbor sklenil, da se imajo predstave vršiti v gledališču j-Fenice« in da se vrše že pogajanja z ravnateljstvom tega gledališča. Kakor smo informirani od kompetentne strani, je narodno gledališče zagrebško pravi gojiteli umetnosti. Med operami, ki jih iz- krotkeji med njimi so Jej celo iz roke jemali koruzno zrnje. Mej tem je moj sluga spravil prtljago v sobe, ki so jih po mojem obvestilu takoj zakurili, in vprašal sem ga, ali je prinesel s seboj tudi omarico z zdravili? Brez te ne more potovati navaden človek; tu potrebujemo sredstev proti pomanjkanju apetita, proti nespečnosti, proti kašlju, proti nervoznosti. Ali on me je na moja vprašanja le pogledal začudeno in razbral sem mu misli iz njegovega bedastega obraza: »Čemu treba medicine v teh švalskih gorah?« »Torej nisi prinesel seboj?« sem zakli-ca' »Kje so vendar tvoje misli? Nu, pa pojdeŠ popoldne v mesto ponje. Kako naj jem danes brez somatoze?« Pristavnica je kuhala za naju v kuhi-nij; nisem vprašal, kaj bo; saj je vedela, da sem bolan in da je moja spremljevalka rekonvalescentima. Videlo se jej je na obrazu. vajajo z dobrim uspehom, so dela \Vagner-ja, Smetane, Puccinija, Verdija in drugih. Tudi orkester je sestavljen iz izvrstnih čJa-nov. Tako bo imela tudi Reka priliko, videti hrvatsko gledališče.« fflimifftFi voln°. volnena in vati ana pokril llUpUJUll vala, bombaž, stsre vrvi in turnki preproge in odjjadUe. Via To o štev. 8. fiinfc volno, bombaž, volneno pokrivala, vo!-»Mii^i.} nino, žaklje in kovino kupujem. Prih t-jam tudi na dom. Trst, Bos lietto 8 5H2 Kmillon* volno, železo, lito železo, bombaž UUi^JtUl po K 7 in razne kovine. Trst, ulica del Bosco 13. Prihajam tndi na dom. 407 Proda ae milo Scbicht ttnli v majhni množini. Corso 30, i. na^str. Eft$f|£tMfcC Anton Jerkič posluje zopat v »roje ruiugitil ateljaju t Tista. Via dalla Po* štev. 10. »v^jem ta •jie^i DAROVI. Josip Vales in soproga darujeta ob obletnici smrti drage svakinje ozir. sestre Merice Visjanove tržaški moški podružnici CMD namesto cvetk na grob 10 kron. Denar hrani uprava. Milosrčni darovi za naše vojake na bojišču. Damskemu vojno-oskrbnemu odboru so povodom cesarjevega rojstnega dneva dosli sledeči darovi za hrabre vojake jugozapadne fronte. Baronica Mina Morpurgo K 100, Karoiina Reiss K 20, M. pl. E. po gospe* Karolini Rabi K 20, ga. ZaIIy efendijica K 25. Humbert in Ida Denati K 30, ga. Antonija Slavikova K 10, Ida Ke-sel K 20, zbirka cesarskega komisarja mesta Trst K 85, Pavla in Vanda Rov/inski K 50, nadalje 200 cigaret, 1 škatljo mila in 1 orgljicc. Rudolf Miiller razne knjige, Karoiina Kerzig 250 cigaret, Flora Barako 42 parov nogavic, 72 žepnih robcev, Amalija Vogel razne knjige, Viktor WUnsch razne knjžige, C. kr. deška in dekliška džavna ljudska šola v ulici Fontana cigaretne doze, pipe, bilježnice, voj-nopoštne dopisnice itd. KlIHJHDffi CBn.lo po 70 80 viD., volnena in ll»!|IUjCiItl bombaževa pokrivala, volnino, iaklj^ iu kovino. Ulica Be vedore 81. vrste kupnje prva slovenska trgo-&l4flljw vina. Jakob Margon, Trst uiica Sol -tario 21 (pri mest l bolnišnici.) 720 CoKolsdB, bidkoti Turul, Koestling Zwiback, slašCice, maljnovec itd. ee proda na debelo in na drobuo. ,F?egni» di ci«>ccolati'. • TVt. Corso $t. 39 460 CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRA* CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. se tak'j '2 14 letnega dečka za trgov no. Predstavi n*j se z stariši. Cvenkel, Corso št. 2* 5 iG tis đsuelD ssmo zs preprodajima. NogaTice, sukanec, pipe, milo, gumijeve pod;.>et nikr«, razni gnubi, denarnice, mnzilo za f:evl}», električno svetiljke, baterija, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke profani rdec^^a k'ii:*, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mreži za. brke, pletenino, »rajce, upodnie b'aće, oglf* 'al.*, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe ' in drugo prodaja JAJkOi* LKVI. ulica 3. Ni.^ilo štev. 10, adjt> itd. ne prod na debelo. Cen© zmerne. Zastopstvo ulica Solitario štev. 1. 537 ■ i immm S Cs,t Min na Lati, T:»c!m i* ■ g^ racjon*-Ino negovanje kož* in Jejmto N':i B tisoče zahval, i h pi»era. Mnog odi i«, ovan j. i i H Paziti je pr nakupti na 7. mki. .Ste ea- ^ pferd* in na polno ime tvrdke! Dobiva se B po K 1*— v lekarnah, mirodil-iicah n pj.r- R fe meri j ah ftavno tako je obn«.--l lilij i i g ltrema „M a n e r a- (8 • stot) za ohruniUiv S nežnih helih rok. sa □ a a e s s s s 3 s k -g s s ac a a a s s p s a v »s? - * n i* - 55 H ti BiHar^KeransUsl t^ J. Stoka, ulic« Molino picculo 19. 46« Psa frmača dobro dre»iraoega kupi takoj Ivan Zelen v Senožečah. 470 KlITII^lsm cunje, volno, bombaž, volnena in l\u|/ujwii! vatirana pokrivala iu \ olnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane Ste v. 45. 468 Prodajalna Iestein hiAo vred. P jasnila daje lastnik Anton Čevna. Eolonja na hribu št, 29-"», brez posredo alea. 521 Mjf anefrp 40 Par°v najboljše vr-t«r „chevrot", rumene, prn dajo se po zmernih cenah en blok, tudi posamezn* k si ; čevlje za moAke, nsnje in delo zajamčeno. Trst, ulica Tor S Lurenzo 0, vr. 1"J (Traversai i S Michele). 527 ZDRAVNIK i mitu stanuje v Trstu, ul. GiuHa 76 Ili. n. (/.raven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do ; pop. za itolranje, nervozna ta oit-dšk? bolezni (blizu cerkve sv. Aniona novega.) Čevlje Kanlfokturno prosfolalno In zeIošg jjl^^j odda v najem takoj cštaree, Prosek. vsaki vsžer ©b »v, velika rttelsa pito 466 JlžgJ je v ponedeljek 24. julija mal pa-P*ga. (Orod zelen, peroii rumene-črne). Oni, KI ga prinese ali pa zna, kaj o njem, dobi nagrado K 100. Naslov pov** Ins. odd. Edinosti. 538 Vsiapnina K 1- •»j Svinčniki: JfffibM trgovina, Trst, ul. Molin pic* • kJL'Jr.^5 colo 19. Ka drobno in debelo. ff D ' Lmetniške, vošČilne, po-UiliLC • krajinske, vojne, ljubim-ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3 — naprej za 1(K> ko,-o v. — Tržaške po K 2.50 naprej za iOO kosov. Pisemski papir po K 1.5'»naprej uajrazličnejšin oblik in barv. Hnfg.f za civiliste in vojake, od najvad-IlUlCbE nejših do najfinej^.h v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. Vojne dopisnice runtene i'»- modro zelenkaste : dobre po K 2.o0, boljše p-i K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po h, 1.50 za tisoč kosov. navadni od 26 vin. naprej ducet. kopi ni tintni K 1.5« ducet, „Mephisto-* K 2. ducet, „Pen.asa", „Hardtmut", „Koh i Nohr4 po K 4.50 ducet in tticer vseh mogočih kakovosti in barv, frrsfln najboljše vrste vseh barv in veli-LIIIllU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po iv 2. Črnilo za stampilije vseh barv. Pisarniške potrebščine: fSrh matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, n:ti, tintniki, kuverti itd itd. Trgovske knjige, ^ tik •sti, mehko i > trdo vezane. vizitke, račuae, trgovske tiskovine, knjigf, kuverte, cenike itd. izvršuje toča o po naročilu. IfVfifAft • Slovarje, slovnice, slovenske in IIII|lj(IS • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za m adi no DoFfftl) lz 'n kovine, za občine, IftrtvUlfS urade, pi-arne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah. fffftffllA* Cesarske in narodne v vseh LllSIUVS« velikosti ima v zalogi in jih izvršuj- po naroČilu. igralne korte ^krmogr^rii in domino v raznih velikosti. OKuirle M vB*kovr;?tne Cigaretni k 2 30 naprej, stročnice škut- ije po 32 vin. naprej " """ " no- noži • čila Tiskovno delo: gipirčki vseh vrst: Škatlje po uojoške potrebščine: zit Sprejema in izvršuje pismena točno in naglo. Štev. 1300/16. Podpisano županstvo razpisuje mesto Pogoji: Dva razreda srednjih šol, avstrijsko državljanstvo in poznavanje slovenskega jezika. Prednost imajo rojaki- invalidi iz Istre, ki poznavajo nemški in italijanski jezik in so izvežbani v občinskih poslih. Plača po dogovoru. Rok za vložitev prošenj do 1. septembra 1916. ŽUPANSTVO OBČINE Podgrad, dne 4. avgusta 1916. Petrič, upravitelj. Zlofornlcs Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Astl, re-fošk, ptneči in desertni moškat. Maline-vse, žganje, rum, maršala, vermouth, ----grenčice od 56 1 naprej.--- : : Velika množina modre galice. : : PARČTNA. Kavarna »Armonia« — Trst. r ZOBOZDRAVNIC v Dr.J.Cerinak sc le preselil In ordinira vA:) v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice deile Poste. Mm zoDovfirez Mm. PMifiiji ti