Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1'-
^ iHHj	r|a|,c,|ia	3v|vw	um
Slovenski
Stev. 30
V Ljubljani, četrtek 6. februarja 1941
Leto VI.
Francija pred veliko odločitvijo
Izredna se;a vlade v Vichyiu - Poročila o ultimativnih nemških zahtevah Vesti o odstopu zunanjega in notranjega ministra
Vichy, 6. febr. o. United Press: Francoska vlada je pod predsedstvom maršala Petaina včeraj imela dve uri dolgo sejo. Po seji je bilo izdano kratko uradno poročilo, ki pravi, da je admiral Darlan na seji poročal o posvetovanjih, katera je zadnje dni imel v Parizu. Nato so ministri razpravljali o splošni politiki.
Po seji so se razširile novice, da sta odstopila zunanji minister Flandin in notranji minister Peyrouton, ena najsposobnejših osebnosti med sodelavci maršala Petaina. Peyrouton je z izredno spretnostjo izvedel v nezasedeni Franciji preosnovo notranje uprave ter uspešno pobijal komunizem, draginjo ter vse pojave, ki bi kakor koli ovirali obnovitveno delo maršala Petaina. Nemški tisk in časopisje v zasedeni Franciji že od Lavalove odstavitve zahteva odhod Peyroutona, zakaj on je bil tisti, ki je odkril Lavalove dgovore z Nemci.
Nadškofje iz vse zasedene Francije so včeraj imeli v Lyonu zaupno posvetovanje, ki se zdi, da
je veljalo raznim političnim vprašanjem v zvezi z zadnjimi dogodki med Nemčijo in Francijo.
Po nepotrjenih vesteh je Hitler sporočil maršalu Petainu, da je treba francosko-nemško vprašanje zdaj brez odloga popolnoma in odločno rešiti. Novo razmerje po nemških načrtih in zahtevah naj bi bilo vpostavljeno že pred koncem februarja. Nemške zahteve imajo obliko ultimata.
Trdijo, da se bo admiral Darlan danes vrnil v Pariz.
Ni še znano, kakšen odgovor bo poslala v Pariz francoska vlada, toda po zatrdilih francoskih radijskih postaj je včerajšnja vladna seja bila zelo pomembna. Zdi se, da bi vlada rada pridobila čim več časa, preden bi dala končni odgovor na nemške zahteve.
Maršal Petain bi vsekakor kot star vojak rad ostal zvest besedi, ki jo je dal, in načrtu, ki si ga je zastavil po sklepu premirja: držati Francijo ob
strani nadaljnje vojne, katere izid po njegovi sodbi še ni odločen, obvarovati državo nadaljnje škode po vojni ter z vsemi silami delati za tvarno in duhovno obnovitev, pri tem pa seveda možato spolnjevati vsa določila iz premirja — toda ničesar več.
Maršal Petain želi in pričakuje, da se bodo tudi Nemci držali pogodbe o premirju in da ne bodo stavili nobenih novih zahtev, ki bi presegale jasna določila o premirju.
Vichy, 6. febr. o. Havas poroča: Dane6 je dopotoval v Vichy general Stutt, načelnik nemške nadzorstvene komisije za francosko vojno industrijo. General Stutt bo imel sedež v mestu Bourges. Namen njegovega obiska je predstaviti 6e pred nastopom službe francoskemu vojnemu ministru, generalu Huntzigerju. Nemškemu generalu eo pri prihodu v Vichy izkazali vojaške časti.
Ni znano, ali je ta nemški vojaški obisk v Vi-chyju v zvezi s sedanjimi pogajanji med Nemčijo in Francijo.
Vojna
v Afriki:
Pospešeni umiki v Libiji, Eritreji in Abesiniji
Angleški pritisk proti Benghazifu vedno hujši - Barce poslednja trdnjava, prihodnji cilj
Nekje v Italiji, 5. febr. Stefani: 243. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Severna Afrika: Letalsko udejstvovanje na obeh straneh. Angleški letalci so bombardirali Benghasi.
Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču so naše čete izvedle protinapad na sovražnikove oddelke, ki so se približali naši novi bojni črti. Odbile so sovražnika in mu zadale izgube. Na južnem bojišču so se naši oddelki po srditem boju umaknili z neke prednje postojanke na meji. Naše letalstvo je močno napadalo. Sovražnik je bombardiral nekaj mest v Eritreji. Bilo je nekaj človeških žrtev med domačini. Sestreljeni sta bili dve angleški letali.
V	noči od 3. na 4. februar so sovražnikova letala nad Egejskim morjem vrgla bombe na neko naše letališče ter povzročila nekaj malega tvarne škode. Letala nemškega letalskega zbora So izvedla napad na letališči Mikaba in Halfar
na Malti. Zadeti so bili hangarji, barake in vzletišča. Nastale so eksplozije in požari.
London, 6. februarja, o. Reuterjev posebni dopisnik pri angleškem poveljstvu na Bližnjem vzhodu, Gordon, poroča:
V	zadnjih 40 urah je italijanski umek v Libiji, Eritreji in Abesiniji vedno naglejši. Italijanski oddelki uporabljajo vse razpoložljive ceste in
pota. Umik proti Benghaziju dosega brzino 40 do 50 km na dan. Zaradi nepretrganega angleškega letalskega bombardiranja imajo Italijani hude izgube. Z italijansko vojsko se v Libiji umikajo tudi stotine naseljencev, ki so prišli z družinami sem šele pred tremi leti. Angleški oddelki potiskajo za Italijani po dveh vzporednih cestah iz Čire n e na zahod proti Benghaziju. Vsa pokrajina med Cireno in Benghazijem je brez kakih utrjenih postojank. Kaže, da bo naslednji angleški naskok veljal mestu Barce, kjer je končna postaja železnice iz Benghazija.
Tudi v Eritreji je italijanski urnik od Baren-tuja in od Kerena vedno naglejši. Italijanska vojska pušča pri umiku vso opravo in skuša čimprej doseči glavno cesto med Asmaro in Adi® Abebo.
V	Abesiniji pa Angleži z domačini preganjajo italijansko kolono, ki se umika severno od jezera Tana proti Gondarju.
Razglas o nalogah in ciljih romunskega narodnega odbora Londonu
London, 6. febr. o. Reuter poroča: Novoustanovljeni romunski narodni odbor v Londonu je izdal razglas, v katerem razlaga svoje cilje za osvoboditev in obnovitev Romunije. Ti cilji so:
Dve leti dela vlade narodnega sporazuma
Včeraj sta potekli dve leti, odkar je prevzela vodstvo državnih poslov nova vlada, katero je bil sestavil poprejšnji minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Dan nastopa te vlade je bil zgodovinskega pomena. Nova vlada je prišla na krmilo z naročilom, da pripravi tla za sklenitev sporazuma s Hrvati in da s tem odstrani napetost, ki je dušila dolga leta vse naše notranje življenje in jemala naši državi ugled v tujini. Dva dni poprej je prišlo do odstopa petih ministrov, namreč slovenskih dr. Kreka in Franca Snoja, muslimanov dr. Spaha in dr. Kulenoviča ter ministra Dragiše Cvetkoviča. Imenovani muslimani so odstopili, da bi s tem odprli pot novi vladni kombinaciji, ki bi bila v večji meri pripravljena razsodno in pametno urejati notranjepolitične spore, kakor pa je to kazal dr. Milan Stojadinovič. Mandat za sestavo nove vlade je dobil Dragiša Cvetkovič, ki je po dveh dneh svojo vlado tudi sestavil. V prvi deklaraciji vlade je bilo rečeno, da ima vlada od krone izrečno nalogo, narediti sporazum s Hrvati in tako prihraniti, da bi se tvorne sile jugoslovanskih narodov še vedno tratile v sporih, ki so državi le Škodovali. Dne 26. avgusta 1939 so pogajanja med Predsednikom vlade Cvetkovičem in voditeljem Hrvatom dr. Mačkom rodila uspeh. Na Bledu je bil Podpisan sporazum, ki je pripeljal Hrvate k vod-stvu državnih poslov in k odgovornosti za vse dodajanje, obenem pa je s programom dnevnih političnih razprav izginilo hrvaško vprašanje. Kako Pametna in daljnovidna je bila politika kneza namestnika Pavla, pa se je videlo takoj nekaj dni kasneje, ko je v Evropi izbruhnila vojna. Naša dr-*ava je pokazala svetu, da je trdna in da se bo Prevari! vsakdo, kdor bi v svoje načrte vklepal •Jugoslavijo računajoč, da se bo ob prvem ne premočnem sunku razsula zaradi notranjih trenj in Nesporazumov. Leto in po' po sklenitvi^ sporazuma Je pokazalo, da se naše notranje življenje lepo ure-i®* Sedanja vlada ima še vedno to dolžnost, da do
konca izvede politiko narodnega sporazuma in da vsej državi da takšno lice, kakršno odgovarja željam vsega jugoslovanskega prebivalstva. Tako sedaj ni dosti ovir, da bi tudi Slovenci dobili svoj delež, namreč svojo slovensko banovino, ki bo izpolnila dolgoletni program slovenskega političnega naroda. Pokojni naš voditelj dr. Anton Korošec je vztrajno delal za sporazum s Hrvati in še vztrajneje urejal vse predpriprave za slovensko banovino. Slovenska javnost je prepričana, da je ni skoraj nobene ovire več, ki bi onemogočala ustanovitev slovenske banovine. Zato pa tudi pričakuje od sedanje vlade, da ne bo obstala sred! poti in da bo s voj program notranje preureditve države izvedla do konca.
Dveletnica vlade Dragiše Cvetkoviča je naletela na odmev tudi v tujini. Tople članke je posvetilo turško časopisje, potem švicarsko, italijansko, bolgarsko, nemško m francosko. Vse časopisje ugotavlja, da so rezultati vlade narodnega sporazuma veliki, pa naj si ogledujemo notranje ali pa zunanje politično delo vlade. Na znotraj in na zunaj mir, to se je posrečilo sedanji vladi doseči. Bog daj, da bi bilo tako tudi za naprej.
ževal-
kot
1. Rešiti kralja Mihaela iz sedanjega poniii nega položaja in mu omogočiti, da bo vladal ustavni in demokratični kralj.
2. Boriti se za združitev romunskega naroda v njegovih naravnih mejah.
3. Osvoboditi Romunijo iz sedanjega stanja ter ji pomagati, da si bo sama svobodno izbirala obliko vladavine.
4. Sodelovati pri ustvarjanju novega evropskega reda, ki bo temeljil na ozemeljski neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov v nasprotju s tvarnim in duhovnim zasužnjevanjem.
103. dan voie med Italiio in Grčijo
Nekje v Italiji, 6. febr. Stefani: 248 uradno poročilo italijanske vojske pravi:
Grško bojišče: Odbili smo sovražnikov napad ter prizadejali sovražniku občutne izgube, zajeli smo nekaj vojakov ter orožja.
Atene, 6. febr. o. Reuter poroča: Po poročilih grškega propagandnega ministrstva je včeraj bilo na vseh albanskih bojiščih vojno udejstvovanje omejeno. Na srednjem_ delu bojišča so Grki odbili napad italijanskih tankov ter zavzeli dve važnejši višinski postojanki. Na bojišču pri Ohridskem jezeru, je bilo včeraj slišati silovite eksplozije, iz česar sklepajo, da so Grki tam uničili italijansko petrolejsko skladišče.
Nov razmah letalskega uničevanja med Nemčijo in Anglijo
Berlin, 6. febr. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Neka bojna ladja je potopila v čezmorskih vodah 40.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. S tem je ta ladja uničila skupno že 110.000 ton sovranžikovih trgovskih ladi. Neko bojno letalo je potopilo 440 km zahodno od Irske sovražnikovo 4600 tonsko oboroženo trgovsko ladjo, neka druga ladja pa se je potopila v bližini vzhodne škotske obalo.
Krvava ialoigra na Kočevskem
Zaklal je moja dva mala otroka, ženi in sebi pa
prerezal vrat
Ljubljana, 6. februarja.
Predsnočnjim sc je odigrala v Rajhetiu na Kočev-*kem pretresljiva žaloigra, kakršnih »e oe zgodi Ntflogo. Posestnik Rankel Ernest jo zaklal svoja dva mala otroka, od katerih je prvi bil star dve leti in pol, drugi pa komaj 7 mesecev, potem pa se z nožem lotil še žene in ji zadal hudo rano na vratu. Nametal pa je umoriti Se sebe, pa so mu v zadnjem ■*pu to preprečili. Prerezal si je sapnik.
O	tem žalostnem dogodku so se zvedele nasled-"I* podrobnosti : Zgodilo se je ob osmih zvečer. Sosedje so nenadoma zaslišali sumljive krike pri Ran-kelovih Hiteli so gledat, kaj se odigrava. Nudil pa *e jim ie strašen prizor. Na tleh v krvi eta ležala mala Rankelova otroka, Rankelorva žena pa je imela hudo rano na vratu. Prijeli eo takoj pobe »c leda moda
in mu preprečili, 3a bi usmrtil še ženo, nato pa ga zaprli v sobo Toda skočil je skozi okno in nato v vodnjak, v katerem je bilo dva metra vode. Sosedje so ga hitro potegnili iz vodnjaka in mu tako še enkrat preprečili samomor.
Ranjeno ženo in moža, ki si je tudi prerezal sapnik, so skušali prepeljati v ljubljansko bolnišnico še tisto noč. Ker pa so zamudili vlak, so jih pripeljali v Ljubljano šele danes.
Pravijo, da je Rankel storil to strašno dejanje v duševni zmedenosti. Tudi njegov brat, ki je obenem e njim prišel v Ljubljano, je povedal, da je Emest »že nekaj časa zelo čudno govoril* in da pn njem ni moglo biti vse v redu. čeprav je bil prej v vsakem oziru neoporečen.
Bojna letala so izvedla včeraj uspešen napad na dva močno oborožena konvoja ob jugovzhodni angleški obali. Nemška letala so napadla na istem poletu neko letališče blizu Londona. Eno letalo na tleh je uničil požar.
Na Sredozemskem moru so bili napadi nemških bojnih letal včeraj pozidne izvedeni na letališča in pristanišča na Malti. Na hangarje in zavetišča so padle bombe težkega kalibra in zanetile požare. Skladišče s strelivom je zletelo v zrak.
Preteklo noč so skupine nemških letal ob neugodnem vremenu uspešno napadle angleške orožarne v srednji Angliji, važne vojaške cilje, letališča ter železniške napravo v vzhodni m
Vesti 6. februarja
Grška vlada odločno zavrača trditve italijanskega tiska in radia o tem, da bi bilo v Atenah prišlo do demonstracij proti vojni in da je bilo pri teh demonstracijah ubitih nekaj žensk in otrok. Grška vlada pravi, da so edine ženske in otroci, ki so dozidaj bili pobiti v Grčiji, tisti, ki so postali žrtve letalskih napadov na grška mesta.
Za predsednika japonskega odposlanstva, ki bo vodilo, mirovna pogajanja med francosko Indokino ter Siamom, je imenovan zunanji minister Macuoka. Člani zastopstva pa so še: poglavar japonskega gospodarskega odposlanstva v Indokini, ravnatelj urada za Južno morje v zunanjem ministrstvu ter višji častniki iz mornariškega in vojaškega poveljstva. Iz tega je razvidno, da bodo Japonci pri pogajanjih skušali doseči čim več ugodnosti — zase.
Odstop bolgarskega kmetijskega ministra Bagr-janova pomeni občutno zmanjšanje nemškega vpliva v Bolgariji, zaradi česar si bo Nemčija gotovo s primernimi ukrepi skušala še naprej zagotoviti v Bolgariji tak položaj, kakor ga je imela doslej, ko je njene težnje zagovarjal Bagrjanov. Nemško zunanje ministrstvo je bilo zaradi odstopa neprijetno presenečeno, poroča agencija United Ptoss iz Sofije.
Slovita grška podmornica »Papanikolis« je 29. januarja ponoči pred pristaniščem Brindi-sijem potopila 10.000 tonski italijanski prevozni parnik, poln vojaštva in orožja, poroča grško mornariško ministrstvo. Včerajšnji italijanski listi skoraj vsi pišejo o dveletnici Cvetkovičeve vlade ter pravijo, da je predsednik Cvetkovič večkrat pokazal prijateljska čustva do Italije in da jo v njem treba videti poroštvo za nadaljevanje dobrega razmerja med obema državama. O tej obletnici prijazno razpravlja tudi madžarsko, bolgarsko, turško, švicarsko, francosko in drugo časopisje.
Trojna zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko ni bila podpisana zato, da bi prišlo do vojne z Združenimi državami, temveč da bi se taka vojna preprečila, preprečilo pa tudi vmešavanje Združenih držav v evropske zadeve. Zveza je pa tudi pomagala obnoviti dobre odnošaje med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, je govoril japonski zunanji minister Macuoka včeraj.
Romunska vlada je izdala ostre ukrepe za pobijanje gospodarske sabotaže. Za hude primere je določena tudi smrtna kazen.
Ker je Anglija dovolila Španiji uvažati znatne količine pšenice iz Kanade, so bile cene kruhu v Španiji znižane za dvajset odstotkov, poroča agencija Reuter.
Na včerajšnji seji romunske vlade je general Antonescu povedal, da, je bilo dozdaj zaradi zadnje vstaje zaprtih ter prijetih 6278 oseb in zaseženega mnogo- orožja. General je še dostavil, da je oblastem zapovedal, naj vse upornike sodijo strogo, toda pravično. Vsi tisti, ki bodo oproščeni, bodo prišli pod posebno policijsko nadzorstvo.
Posebni odposlanec predsednika Roosevelta, polkovnik Donovan, je včeraj iz Ankare odpotoval v Jeruzalem. Donovan bo najbrž obiskal poglavarje arabskih držav na Bližnjem vzhodu. Bivši vrhovni poveljnik angleške vojske, general Iroitsiide, je bil — po poročilu lista »Newyork Post* — povišan v barona, in sicer z naslovom »baron Arhaugelski*. Ta priimek so mu dali zaradi junaškega nastopa leta .1919., ko je Anglija poslala v rusko pristanišče Arhangelsk svoj vojaški zbor proti boljševikom.
V	sovjetskih krogih je po .trditvi omenjenega lista to imenovanje povzročilo silovito jezo in razburjenje.
V	nemških uradnih krogih odločno zavračajo vsa poročila o tem, da bi bile nemške oblasti na Češkem zaradi nemških potreb zmanjšale količine masti za češko prebivalstvo.
Narodni dohodki v Združenih državah so znašali 1940 'leta 74 milijard in 400 milijonov dolarjev (5852 milijard dinarjev) in so po letu 1930 najvišji, pravi statistika ameriškega gospodarskega ministrstva.
jurovzhodni Angliji. Metala so zažigalne in rušilne bombe.
Sovražnikovi letalci so leteli preteklo noč v manjših skupinah nad zahodno Nemčijo in vrgli v glavnem zažigalne boinbe. Prizadejana škoda je neznatna. Vojaški cilji niso bili zadeti. V središču Diisseldorfa so bile uničene stanovanjske biše po bombah in požarih. Pri tej priliki je bilo ubitih 5 ljudi, 24 pa ranjenih.
Sovražnik je včeraj izgubil tri letala Tri nemška letala pogrešamo.
London, 6 febr. Reuter: Snočnji nemški letalski napad na Anglijo je bil manjši. Sovražna letala •o bombardirala mesta v vzhodni in jugovzhodni Angliji ter London. Povzročena je bila manjša škoda. Smrtnih žrtev ni mnogo.
Včeraj podnevi 60 angleška letala bombardirala Brest, Cherbourg, Delft, Dunkerque in Ostende. V vseh teh mestih io povzročila veliko razdejanje in več požarov. Sestrelili so dva nemška bombnika in dva lovca. Najbrž pa je bilo tudi peto letalo y Kanalu tako ooškodovano, da ga je smatrati za izgubljeno.
Wi’Ekieva zagotovila o ameriški pomoči za Anglijo
Lizbona, 6 febr. o. United Preše poroča: Ameriški odposlanec Willkie je snoči dopotoval v Lizbono ter še ponoči odletel s Clipperjem proti New-yorku, in sicer po novi letalski progi, ki gre iz Lizbone čez Bolamo, Trinidat v Newyork.
Po prihodu v Lizbono je Willkie sprejel številne portugalske in tuje časnikarje ter jim o vtisih, katere je dohil v Angliji, povedal:
»Lahko ste prepričani, da bom po vrnitvi v | Ameriko storil vse, kar bom mogel, da pojde moja
domovina Angliji na pomoč v njenem boju za svoboda Angleško ljudstvo je pokazalo čudovit pogum in junaško srčnost. V Angliji sem videl vse, kar sem hotel in se nisem o ničemer razočaral. Našel sem angleško ljudstvo brez izjeme zedinjeno. Prepričal sem se o tem lahko, ker sem vsak dan po 18 ur obiskoval vse kraje, ki sem jih hotel, pn čemer so mi oblasti puščale 'popo no prostost. Poročilo
o	tem, kar sem videl y Angbu, pa bomo objavU šele po prihodu v Ameriko.«
Od papirja do pozivnice in krušne karte
Sodba za roparski napad v Kobaridski ulici -
- Tatvine krušnih kart
Ljubljana, 6. februarja.
V	kriminalistiki najdemo dostikrat trditve, ki so se izkazale v bistvu za resnične, da izredni in viharni časi bruhnejo na površino človeškega valovanja tudi posebne in izredne kriminalne tipe, posebne zločince, ki se vržejo na gotove dobrine in predmete, ko teh začne primanjkovati in dobivajo od dne do dne višjo ceno. Kdo se je poprej zmerni za staro železo? Sedaj ga tatovi kradejo na debelo, ker ima večjo vrednost. V zadnjem času so se že začele špekulacije s krušnimi nakaznicami!
V	dvorani št. 79 se je sedaj razmotaval zanimiv proces, kako so se tatovi spravili na papirno zalogo, združen je hkrati z zločinom poskušenega roparskega napada v Kobaridski ulici.
Časopisi so že mnogo pisali, kako je bila lani
2.	oktobra zvečer na vogalu Costove in Kobarid-ske ulice napadena ga. Marija Majcenova, ki je držala v roki ročno torbico, v kateri je bilo 4800 dinarjev gotovine. Pojavila sta se tam dva sumljiva tipa. Eden je zagrabil za torbico in jo hotel gospej iztrgati. Gospa je krepko držala torbico in začela klicati na pomoč. Roparja sta se ustrašila in pobegnila. Kmalu so ju izsledili Oba roparja sta prišla pred tnali senat. Eden pa je bil tudi drugače zelo podjeten. Spravil se je na špekulacije s papirjem. Nagovoril je mladega slugo, da je začel jemati papir v trgovini Marije Majcenove. Lani septembra sta ukradla 40 papirnatih vrečic in 3 bale tiskovnega papirja. Nesrečni mladenič pa je odnesel svoji gospodinji tudi v času od februarja do avgusta lani za okoli 19.000 din raznega papirja. Glavni glavar tatinske družbe je ukradel tudi moško kolo, vredno 17000 din. Ztvel je dobro in njegova žena Barbara mu je pomagala denar zapravljati, ko je dobro vedela, da izvirajo moževi dohodki iz tatvin.
Pred malim senatom so bili obsojeni: prvi, Mir Feliks, mož brez stalnega bivališča, na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, na 60 din denarne kazni ter na izgubo častnih pravic za 2 leti zaradi zločinstva poskušenega ropa in zločinstva tatvine, drugi, Jože Nahtigal, samski mizarski pomočnik brez stalnega bivališča, zaradi poskušenega ropa na 1 leto strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Tretji, Stanko, je dobil 1 leto strogega zapora zaradi tatvine papirja, četrti, Mirko, ki je kupil večjo množino pa-
I. zlet slovenskih smučarjev v Celju
Pod pokroviteljstvom ministra za vojsko in mornarico g. armadnega generala Petra Pešiča, prosvetnega ministra g dr. Miha Kreka, ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pantiča in poveljnika dravske divizijske oblasti g. divizijskega generala L.jubomira Stefanoviča bo v dneh
7.	do 9. februarja v Celju I. izlet slovenskih smučarjev pod okriljem Slovenske zimskošportne zveze.
Ta prireditev je doslej največja zimskošportna manifestacija smučarjev v Sloveniji in v državi sploh. Tekem se bo udeležil cvet naših smučarjev kot tekmovalcev ter bodo ti dnevi privabili "E* Celje veliko število prijateljev zimskega športa.
Celjani smo ponosni, da je ta prireditev pri . nas in z veseljem pozdravljamo vse tekmovalce, UT se bodo tekem udeležili, in vse goste, ki bodo tej prireditvi prisostvovali.
Mestna občina bo v počastitev te prireditve razobesila v dneh proslave zastave in vabim tudi Celjane, da store enako. — Dr. Voršič Alojzij, celjski župan.
Celje
Zaradi velikih snežnih zametov v šmarskem okraju včeraj in danes celjska mestna avtobusa iz Sv. Petra j»d Sv. gorami in iz Podsrede nista pripeljala. Prav tako včeraj tudi mariborska avtobusa Iz Savinjske doline se tudi zaradi visokega snega mestna avtobusa že dva dni nista vrnila.
Celjska mestna plinarna je v preteklem letu naredila iz 557.300 kg premoga 210.572 kub. metrov plina, 334.380 kub. metrov koksa in 27.319 kubičnih metrov katrana. Število zasebnih potrošnikov se je dvignilo od 528 na 552, poraba pa od 142.940 kub. metrov na 162.662 oziroma za 14%. V zadnjih desetih letih se je poraba plina skoraj podvojila, j-
Mestno knjižnico v Celju so v preteklem letu Celjani zelo pogosto obiskovali. Izposojenih je bilo 24.942 knjig, od tega leposlovnih slovenskih oziroma srbohrvatskih 17.835, nemških 5488, poučnih znanstvenih pa 1621.
Prostovoljna gasilska žeta v Gaberjih je imela s noči svoj občni zbor. Udeležila sta se ga tudi starešina celjske gasilske župe Gologranc Konrad in župan dr. Voršič. Iz poročil, ki so bila na občnem zboru podana, je razvidno, da je bila gasilska četa v Gabrjih zelo delavna.^ Med drugim je sodelovala pri gašenju desetih požarov, imela pa je tudi več poučnih predavanj.
pirja, na 4 mesece strogega zapora in 600 din denarne kazni in j>eta, Mir Barbara, žena prvega, na 1 mesec in 5 dni strogega zapora zaradi dajanja jx>tuhe pri tatvinah.
Ljubljana od včeraj do danes
Krušne karte so postale zadnji čas zelo iskan spekulativen papir. Razvijajo se z njimi že dobre spekulacije. Kadar pa prilika nanese, so na vrsti tudi tatvine krušnih kart. V kratkem bo sodišče imelo opravka o zanimivi tatvini krušnih nakaznic.
Ljubljana, 6. februarja.
Včeraj pa ni skoraj nič snežilo. Ln od časa do časa je kakšna snežinka privihrala izpod neba. Okrog poldneva se je hotelo celo malo jasniti. Med oblaki se je sem in tja pokazalo jasno nebo in sonce je vrglo svoje žarke na zemljo. Vse je kazalo, da se bo zjasnilo in da bo ponoči mraz, Pa ni bilo tako. Nebo se je spet zakrilo z oblaki. Res, da je zvečer nekoliko pomrznilo, vendar večjega mraza ni bilo. Toplomer je plesal okrog ničle. Veter piha danes od juga. Mislimo, da bo vreme vsaj nekaj časa ostalo takšno, kakor je danes, seveda če ne oride kakšen večji vremenski preobrat.
Se?a mestnega sveta
V	smislu člena § 69 o mestnih občinah, sklicuje ljubljanski župan sejo mestnega sveta ljubljanskega za petek, dne 7. februarja ob 17 v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Dnevni red: V javni seji bodo obravnavali naslednje: Naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, poročila finančnega odbora, poročila gradbenega odbora in poročila osebno-pravnega odbora. V tajni seji pa bosta naslednji dve točki dnevnega reda; Odobritev zapisnika zadnje seje in poročila osebno-pravnega odbora.
Vlomi v shrambe
Tudi tatovi vedo, da so se naše gospodinje založile v zadnjem času s kopico živil za slabe čase. Vsako priliko porabijo, da pridejo do shramb in jih izpraznijo, samo če jicn čas dopušča. Pa tudi visoke cene živil so prisilile tatove, da izmikajo ne samo denar, ampak tudi živila. Zaradi tega postajajo vlomi v shrambe iz dneva v dan bolj pogosti. Za nekaj ča6a se je založil vlomilec, ki je vlomil v kletno
Ponoči ljudje neradi potujejo z vlaki
Ljubljana, 5. februarja.
Kolodvor. Že sama stavba ima nekaj privlačnega na sebi. Ce tako stopaš mirno kolodvora, te kar nehote v duši zagrabi želja jx> jootovanju. Zaželiš si, da bi kar s ceste zavil na joeron, stopil v vlak in se odpeljal v širni svet, nekain, kamor koli že. Že sam pogled na kolodvorsko stavbo te vznemiri, ne oziraje se na to, ali rad potuješ ali ne, ali potuješ mnogo ali pa malo. Saj stavba sama na sebi ne bi bita nič jaosebnega, če ne bi človek vedel, da je za poslopjem toliko tirov, ki vodijo v svet, da stoje na tračnicah vagoni in da težke lokomotive puhajo paro in dim v večerno nebo v pričakovanju, kdaj bodo odpeljale ljudi v svet.
Človek že kar tako ve, da na kolodvoru ljudje hite, da se prerivajo, se kličejo ali med seboj ali pa kličejo postreščka, da jim odnese kovčeg iz vagona. Glasovi napovedovalca pa enoglasno done skozi zvočnik. Vsak pazljivo posluša, kdaj je odhod njegovega vlaka in koliko ima zamude. Tako nekako je podnevi na kolodvoru. Ponoči pa je vse drugače. Skoraj nerodno ti je, da bi preveč štorklja! pozno ponoči po kolodvoru, kajti potem, ko pripeljejo zadnji vlaki v Ljubljano z Rakeka, Bohinja in Kamnika, utihne za nekaj časa vrvenje. Kako čudno tihotno je v večernih in nočnih urah na kolodvoru! Skoraj zoprno je. Belgrajski brzo-vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 20, ekspresni vlak, ki odhaja proti Belgradu in ima zveze proti Bukarešti in Atenam, kočevar, ki odhaja že ob 18.50, odpeljejo zadnje potnike iz Ljubljane. Potem pa je na kolodvoru grobna tišina. Trafiko, trgovino s knjigami, revijami in časopisi že kmalu zapro jx> odhodu najvažnejših večernih vlakov. Brivec je tudi zaprl svojo delavnico. Nezadovoljen je, kajti potniki prihajajo v Ljubljano že kar lejx> obriti in ostriženi. Torej nič posla zanj.
Peron je prazen. Ura se leno odmika. Le železničarje vidiš, ki hite pripravljat kompozicije vlakov, ki pripravljajo kovčege, kolesa in druge reči, da so zjutraj pripravljene za prve vlake v namembni kraj. Stražnik počasi stopa po skoraj praznem peronu in ti od časa do časa ostreje pre-motri človeka, kot da išče nekoga, te pogleda in če nisi ti tisti, katerega bi lahko »prijel«. Ko vidi, da nisi pravi, spiet usmeri svoje korake proti drugemu koncu perona. Okrog polnoči pricinglja zadnji tramvaj iz mesta in le redko kdo izstop« in se napoti proti jjostaji.
Ponoči ljudje neradi potujejo. Noč je res preveč odurna in pusta. Vozovi so preveč zaspani, prazni, dolgočasni. Precej velik in važen opravek moraš imeti, da kreneš ponoči na pot.
Ce stopiš ponoči na peron, se ti zdi še bolj prostran, ker je prazen. Tudi pri blagajnah je mir. Blagajniška okenca so zagrnjena, le za njimi moreš opaziti luč, ki pove, da je nekdo v sobi pri blagajni. In v čakalnicah? Prazne so skoraj. Sem in tja sedi na klopi potnik, ki se nima kam »djati«. Nikogar ne pozna v mestu, pa mora počakati kar v čakalnici na svoj vlak. Nekaj časa le bdi, jootem zjične pokimavati. Se enkrat se »zbrihta«, potegne svoj kovčeg čisto k sebi zaradi varnosti in spet zakmkne. Glava mu zleze globoko med ramena, ovratnik si zaviha skoraj do ušes in začne »vleči
dreto«. Še dobro, da mu s prav takim hrkanjem odgovarjata na drugem koncu čakalnice še dva. Tako vsaj drug drugega ne motijo.
Po peronu hiti uradnik z rdečo kapo na glavi. Prometnik je, ki ima nočno službo. Pod roko drži tablico. Znano tablico, s katero »spusti« vlak na pot. Tovorni vlak jo je primahal na postajo, pa ga mora sprejeti, saj takšna je njegova dolžnost. Ko so formalnosti opravljene, odhiti spet v pisarno. Prazni so tudi tiri, nikjer vagonov, nikjer strojev, ki podnevi delajo tak direndaj, da je je joj. Podnevi ni pred njimi človek varen niti trenutek. Vedno je v nevarnosti, da ga kje ne oplazi, ali pa se mu še kaj hujšega ne primeri. Le tam daleč, desno od kurilnice brlizga stara zbiralna lokomotiva, ki vozi s tira na tir in vlači vagone skupaj, da bo končno nastal vlak.
V	restavraciji, kjer je bolj gorko in bolj svetlo, je pa živahnejše. Pri mizi ob litru jeruzalemca sede prekupčevalci, ki se pogojarjajo. Govorjenje postaja vedno bolj glasno, tako da gost, ki sloni ob sosednji mizi, nikakor ne more zatisniti očesa, da bi vsaj malo zadremal. Tudi v restavraciji po-gase nekaj svetilk, kajti vnetim »govornikom« le ni treba luči, ko pa lahko govore tudi v malo manj razsvetljeni sobi. Natakarji so tudi že odšli k j>o-čitku, le eden je moral ostati, da gostom uteši žejo in glad, če bi ga gostje začutili. Nekaj potnikov še tudi sedi v restavraciji. Ti vedno znova pogledujejo na stensko uro. Kazalec pa' se kar ne^ more premakniti kaj bolj hitro, kakor bi to zaželeli. Ura se jim zdi cel dam. Kazalec pa gre kakor rak navzeol in noč bolj hitro navzgor. Njegova pot je enakomerna.
In končno pripelje zaželeni vlak na postajo. Potniki iz restavracije in tisti iz čakalnice, še napol dremajoči, vstopajo v vagone. Prtljago denejo na police, suknjo obesijo na kljuko in se zavijejo vanjo. Vlak odpiha v temno noč. In na kolodvoru je še večji mir kakor pa je bil doslej.
Ura gre svojo pot. Štiri, pet, šest je že. In daniti se začenja. Ceste vse bolj ožive, tramvaji začno svoje kroženje po mestnih ulicah. Zgodnji potniki hite na jx>stajo, kajti pozni so že, a vlak morajo dobiti. S prihodi vlakov pa se začenja spet navadno dnevno življenje na postaji. Tako je življenje na kolodvoru iz dneva v dan.
Socialni tečaj DZ v Kamniku in Domžalah
V	vrsto socialnih tečajev, ki jih zadnje čase prireja Delavska zbornica po vseh večjih delavskih centrih Slovenije, je DZ uvrstila za nedeljo, dne 9. februarja dopoldne tudi okraja Kamnik in Domžale. V obeh krajih se bo tečaj pričel ob 8 zjutraj in bo trajal do opoldne, vršil pa se bo v Društvenem domu. Program tečajev je sledeč: 1. socialna zakonodaja; 2. naše strokovne organizacije; 3. naš delavski stan; 4. noša Delavska zbornica. Ker je tečaj v organizatoričnem in strokovnem oziru nad vse važen in našim delavcem nujno potreben, vabimo brez razlike vse delavstvo, da 6e tečaja udeleži.
drvarnico Sabine Mangel in odnesel 39 kg masti, 2 litra jedilnega olja in še za nameček dve vreči bukovih drv. Vsa škoda znaša 1400 din.
Zlatnina vabi
Vedno in vedno se ponavljajo razne tatvine iz stanovanj, odkoder tatovi ponajvečkrat odnesejo zlatnino, ki se še najbolj izplača. Tako je tat iz stanovanja Antona Blažiča na Viču odnesel dva zlata poročna prstana, zlat ženski prstan in drugega z zelenim kamnom, potem še en zlat ženski prstan, ki je imel vgraviran meč, 6rce in križ, ter zlat masiven ženski prstan. Razen tega je tat odnesel še dve zlat* broški, dva para uhanov, srebno moško dvokrovno uro z monogramom A. B. in dve srebrni verižici. Vse, kar je tat odnesel, je bilo vredno več kot 2600 dinarjev. — Tat je imel dober nos in gotovo zadovoljen odšel ter bo skušal prodati ukradeno zlatnino, pred čimer opozarjamo ljudi.
Nove tatvine
Nad perilo so se spravili neznani uzmoviči. Z dvorišča hiše v Lavričevi ulici 9 je bilo F. Kuitnu ukradenega za 400 din raznega perila. — 450 din je bilo vredno tudi perilo, ki ga je tat odnesel ponoči izpred hiše na Ilovškem stradonu Mariji Grdadolnik. — Prav tako škodo je utrpela Marija Le-bigman, kateri je tat z vrta odnesel precej perila. — Prevozniku L. Kosu je nekdo iz podstrešja hiše v Ciglarjevi ulici odnesel 2000 din vredno plahto za pokrivanje voz. — Iz stanovanja v Gledališki ulici je neznan tat odnesel par novih čevljev, par 6andal in nekaj drugih malenkosti, kar je bilo vse skupaj vredno okrog 900 din.
Drobne iz Konjiške gore
»Kulturbumk v Slov. Konjicah. Konec lanskega leta ustanovljeni konjiški >Kulturbund« je imel v nedeljo 26. januarja pri Filipiču v Slov. Konjicah sestanek. Kakor izvemo, je bil dobro obiskan. Med drugim se v društvu mnogo razpravlja o gradnji doma, za katerega najbrž ne bo brez težav glede zemljišča, kakor glede sredstev za gradnjo. Predsednik društva je brivec Avgust Radič.
Že leto dni stanuje v steljniku. Da se o takih primerit, ki ga navajamo spodaj, večkrat sliši v predmestjih, ni nič čudnega, ker zaradi prenatrpanosti in jromanjkanja stanovanj nastaja stanovanjska kriza. Na deželi pa je bivališče v steljniku sicer najbrž redkejši, a zato tem žalostnejši primer, ki poleg drugega daje tudi nelejx> spričevalo onih ljudi, ki imajo kak majhen, še nezaseden skromen kotiček, pa ga revežu ne nudijo.
Ana Konec je revna ženska brez staršev in doma, stara 44 let, doma iz Stranic pri Slov. Konjicah. Že dobro leto dni stanuje v opuščeni kovačnici, ki služi za steljnik, >šujkk; tam spi in se odeva z obleko, ponošeno in edino, ki jo ima. Precej je bolehna, ker jo je ves čas stiskal mraz. Na vprašanje, zakaj ne gre stanovat drugam, odgovori, da stanovanja brez dragega plačila ali odslužitve nihče noče prepustiti. Sicer pa je tudi brez vsakega stalnega dela in zaslužka ter živi v največji bedi.
Poiarno policijski pregled podstrešij v Mariboru
Meseca februarja bodo v območju mestne občine mariborske požarno-policijski pregledi podstrešij, kleti in stopnišč. Ob tej priliki se bo tudi ugotavljalo, če je zadoščeno predpisom pravilnika o zaščiti pred napadi iz zraka, predvsem točki 3. IV. dela, B., tehnične službe, ki določa preventivne ukrepe za zaščito pred požari, povzročeni z zažigalnimi bombami. Med te preventivne mere spada izpraznitev jmdstrešij, stopnišč itd. vse nepotrebne in za požar nevarne navlake in oprema za gašenje stopnišč, povzročenih predvsem od zažigalnih bomb. Istočasno se bo pregledalo tudi izvršena zaklonišča.
Da bo delo požarno-policijskih komisij hitro napredovalo in olajšano, prosi mestno (»glavarstvo mariborsko vse hišne lastnike oziroma njihove zastopnike, da sami takoj pregledajo vse svoje objekte, odstranijo eventualne nedostatke in tako preprečijo toliko nepotrebne pisarije in neprijetnih kazenskih postopanj.
Radeče
Podražitev električnega toka. Splošno naraščajoči draginji življenjskih potrebščin se je pridružila sedaj v Radečah tudi podražitev električnega toka. Lastnik elektrarne je namreč s 1. februarjem zvišal ceno eni kilovatni uri za 30 do 35%. Veliko nejevoljo med odjemalci električnega toka je vzbudilo zlasti dejstvo, da zahteva od strank brez vsakega poprejšnjega obvestila tudi zvišano plačilo za nazaj, t. j. za pretekli mesec januar. Vsekakor bi bila dolžnost premožnega elektro-podjetnika, da bi že zaradi pomirjenja prebivalcev in morda neupravičenega obsojanja P©ja_snil in tudi opravičljivo utemeljil svoje ravnanje, ako sploh more.
SELCOM TRAČE:			1	
	KORAKI V NOCI Roman S slikami r-r—rf-srza:. 1 '""?==			
Polkovnik je nejeverno pogledal Da-reka Richarda.
»Vas? Zakaj neki naj bi vas Cashdon
ubil?«
»Zato, ker je nori Tudi zato, ker bom jaz podedoval oni del imetja, ki je pripadal njemu. Skratka, kaj morete drugega pričakovati od človeka, kakršen je on?«
»Za božjo voljo, kaj me nočete razumeti. Vse bolj razdražen je mladenič udaril z nogo po podu.) Marie 1 Če bi vi poznali Dečka Caehdona, kot sem ga ja«.«
»Ja« sem zelo dobro poznala Dečka Cashdon a,« je odvrnila Marie »Da, res sera ga odlično poznala In če je on sedaj blazen, je to samo zato, ker ste ga vi
  v« vi, kolikor vas je — nazvali za
blazneža!« Obrnila se je od njega, polna sovraštva in gneva.
Ni dvoma, te dni so imeli.živci veliko vlogo, je mislil doktor Hadon. Pogledal je Dareka Richarda in opazil, kako gleda mladenič željno v hrbet razburjene Marie Datraar. Potemtakem se je mladenič iz ljubezni do Marie izpostavil nevarnosti v tem kraju in prišel v hišo polkovnika Dat-raarja, ki ga ni sprejel preveč goetoljubno.
Peto poglavje.
Žalostna strahopetnost bančnega direktorja.
Naslednje popoldne je v brigadirjevo pisarno na policijski upravi mesta Platha prišel policijski inšpoktor Iz Exfielda in okrožni policijski komisar. Še nikdar ni bil brigadir Bramley v tako odlični družbi, ter je storil, kar je bilo v njegovi moči, da bi dostojno opravil svojo nalogo. K sreči je govoril komisar neprestano.
»Predvsem morate preskrbeti, da dobite več orožnikov. Položaj je ugoden in menim, da bomo Cashdona dobili že čez nekaj ur. Gre pa aa javno mnenje in na to ne smemo pozabiti.«
Inšpektor je pisal z naglico.
»Gospod, ali naj prosim za desetino Iz čete v Exfieldu? Na vsakega ogroženega človeka po en etražnik, ostali pa naj pa-trolirajo?«
Komisar je bil s tem zadovoljen
»Naša odgovornost je, da omejimo okrožje. Če se v njem nahaja Cashdon, mora priti na 9vetlo. Prignala ga bo lakota ali pa se bo skušal prebiti skozi obroč policije. Razen če ni skrit v kakšnem jarku. (Komisarjev obraz je postal bolj resen.) Dobro bi naredili, Bramley,
če izvedete posamično preiskavo pri vseh starih znancih tega človeka v mestu Plathu!«
Brigadir je vse to skrbno napisal, nato
6i je dovolil apozko:
1
»Če se predpostavlja, da je Cashdon ušel s pomočjo pomagača, lahko predvidevamo, da ga istj človek tudi skriva« Komisar je bil s tem enakih misli. »S tem ujamemo dve muhi na en mah. Verjetno je, da je avtomobil odpeljal Cash-dona od Dartmoora do Platha, daleč je približno 95 km. Oblasti v Dartmooru su-mimjo starega avtomobilista, ki ga je sicer Cashdon potolkel prr svojem begu.«
»Stvar je v tem,« je nadaljeval komisar, »da je a pomočjo pomočnika tudi edina možnost za izginutje Cashdona. Mi smo preiskali ves ta kraj v zadnjih 24 urah. Na vse ceste se pazi ponoči in podnevi. Razen tega smo okrepili straže, ker se morda Cashdon skriva v samem mestu Plathu. Hml Ne obsojam mirnih meščanov Platha, da so se malo vznemirili! Prav tako ne obsojam mladega Dareka Richarda, ki je res ves vznemirjen.«
»Kje stanuje sedaj?«
»V hotelu Angleška krona,« jc odgovoril brigadir Braroley. Nihče na svetu ga ne bi mogel pregovoriti, da bi se vselil v hišo svojega strica. Čim bo g. Prince, to je pokojnikov notar, končal formalnosti zaradi nasledstva, bo mladi g. Dorek odšel v London. Je študent umetnosti in živi v predmestju Chelsea.«
Brigadir se je razvnel:
»Polkovnik Datmar je povsem druge narave. Če bi me vprašali o mojem mišljenju, bi vam rekel, da bi si on želel srečanja s Cashdonom, ko bi pri tem imel v roki svoj oficirski samokres.«
»Ste ob njegovi hišj postavili straže?«
»Sem, gospod.	A	drugo	pred	hotelom
Angleška krona«.	Sedaj so	postale vzne-
mirjene tudi ostale osebe, ki jim je pretil Cashdon. Ravno tako g. Prince in direktor bankeg. Daxburry. Obadva sta pričala proti Cashdonu. Če sc že o tem govori, tudi jaz sem bil poklican kot priča.. «
Grohot, ki ga je sprejel ob njegovih zadnjih besedah,	se	mu je	zdel	neupravičen, čeprav se	je	trudil,	da bi	pri tem
pomagal tudi sam.
Banka za zapadni okraj Londona je bila v veliki stavbi s pisanim pročeljem v Veliki ulici.
Kazalci na uri so kazali tri četrt na tri. G. Daxburry se je z zadovoljstvom odpravljal v svojo pisarno ter prepustil staremu uradniku, da je zaklenil močna, debela glavna vrata. G. Daxburry je večkrat rekel, da mu ni nič ljubšega in romantič-nejšega kot to, da mu ubegli jetnik streže popživljenju. Res bi bilo neppnavično, da pošten in ugleden meščan ne bi smel pričati po resnici, a da se ne bi pri tem izpostavil neprilikam. V resnici, on ni nikdar sovražil Richarda Cashdona. Ali ko je mladenič hotel zastrupiti svojega strica, je bil Daxburry poklican, da priča o gmotnem jaoložaju obtoženca. Ko pa je izjavil, da je v njegovem tekočem računu velika pasiva, je bilo to za obtoženca zelo obremenilno.
Skratka, sodnija je ravno zaradi slabih gmotnih razmer sklepala za pobudo zločina ...
Glavna vrata z ulice so se odprla in g Daxburry je ob tem zadrhtel. Ali to je bil samo g. Prince, notar, ki je spadal v krog njegovih prijateljev?
»Vstopile, g. Prince,« ga je ljubeznivo pozval in odpiral vrata svoje pisarne. »Moj blagajnik vam bo dal vse potrebne podatke. Reči vam moram, da je pravo zadovoljstvo, imeti prijatelja, s katerim človek lahko svobodno govori. Odkar nu je umrla draga žena, sem tu popolnoma osamljen.«
(Dalje
Od tu in tam
Krsto s truplom umrlega bolgarskega poslanika v naši državi, dr. Stojilova, so iz Belgrada prepeljali s posebnim vlakom v Sofijo. Pri pogrebu je bil zastopnik kralja, več članov vlade, člani diplomatskega zbora, zastopniki jugoslovansko-bolgarskih lig in mnogi drugi zastopniki ter številno belgrajsko občinstvo. V imenu srbskega patriarha je krsto blagoslovil episkop Arsenij, ki je imel pri tej priložnosti tudi poslovilni govor. Na belgrajski postaji pa se je od pokojnika poslovil predsednik jugoslovansko-bolgarske lige sodnik Dušam Jankovič, ki j$ slavil pokojnikovo delo za zbližanje med našimi narodi in Bolgari.
V	Belgradu se mudi posebna gospodarska delegacija Češkomoravskega protektorata, ki bo
sklepala z našo državo dogovor za uvoz surovin in živeža iz naše države. Vsi delegati so se po svojem prihodu v Belgrad zglasili pri trgovinskem ministru dr. Andresu. Novi trgovinski dogovor med našo državo in protektoratom bo moral biti v skladu z j ugoslov a n sko-nemško trgovinsko pogodbo, kajti naša država ne bo mogla izvoziti več blaga, kakor pa ga pogodba z Nemčijo dovoljuje.
Uredba o prenosu posameznih skladov iz več ministrstev na banovino Hrvaško je bila podpisana. Gre za tista ministrstva, s katerih področja so bili posamezni posli prenešeni na banovino Hrvaško takoj po podpisu sporazuma. Pri odmeri hrvaškega deleža so vzeli za merilo 29%, kolikor je v naši državi od vsega prebivalstva ljudi, ki bivajo na ozemlju banovine Hrvaške. Delitev skladov je bila izvedena po stanju iz 31. decembra 1939.
Po zgledu nemške manjšine so si tudi Madžari v naši državi uredili posebno osrednjo prosvetno organizacijo, ki bo neke vrste kulturni predstavnik vseh Madžarov v naši državi. Med ustanovitelji te zveze je tudi bivši senator dr. Imre Varady. Novi pravilnik zveze je podpisal ban donavske banovine dr. Kijurina, nakar je bil slovesno izročen pravilnik zastopnikom madžarske manjšine, ki so potem odposlali vdanostno brzojavko kralju Petru in kraljevskemu domu, izraze zvestobe in lojalnosti pa'vladi in bamu dr. Kijurinu.
Vse jugoslovanske šole so v torek proslavljale Strossmayerjev dan, rojstni dan velikega hrvaškega vladike in velikega podpornika kulturnega napredka med Hrvati. Posebno slovesno je bilo v Djakovu, kjer je bil Strossmayer škof. Dva tamkajšnja polka sta slavila svojo slavo, pri kateri je bil navzočen tudi djakovski škof dr. Akšamovič z višjo duhovščino. Škof Akšamovič je imel govor, v katerem je nazdravil mlademu kralju Petru, knezu namestniku Pavlu in jugoslovanski vojski. Zvečer je bila posebna prireditev, katero so organizirala razna kulturna društva. Vse te prireditve je prenašala belgrajska radijska postaja.
Hrvaška banovina bo kupila znameniti grad v
Sisku, ki je bil velika trdnjava proti vdorom turških vojska skozi hrvaško ozemlje v Slovenijo in naprej. Orad je bil zidan konec šestnajstega stoletja, in sicer ob sotočju Kolpe in Save. Zidati ga je dal zagrebški Kapitel, pred sto leti pa je prešel v zasebne roke. Novi lastnik se za ta zgodovinski spomenik ni dosti brigal in tako je poslopje začelo propadati. Da bi ga pa ohranili hrvaškemu narodu kot dokaz junaških borb s Turki, pa je Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu predlagala banski oblasti, naj odkupi grad od lastnika, ga prenovi in nato spet izroči hrvaškemu narodu v trajno last. Verjetno je, da bo kupčija kmalu sklenjena, ker tudi lastnik ne zahteva pretirane cene.
Huda burja je divjala po našem Primorju in Dalmaciji. Pomorski promet je bil zelo otežkočen in	so morale ladje	ostajati	v pristaniščih. Celo
večja italijanska ladja »Lazzaro Mocenigo«, ki vzdržuje redni promet med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči, je sicer odplula iz Splita proti Korčuli, pa se je morala pod večer vrniti v Split in počakati, da je silovitost burje nekoliko odjenjala. Podobne nezgode so nagajale tudi več jugoslovanskim ladjam.
Prepredene	tatove krzna so prijeli v Belgradu.
V	Zagrebu so se	domenili	krznarski pomočnik
Rep, ločenka Pasariček, izgubljenka Ruža Blaško-vič in krznar Franjo Toplek in sklenili, da bodo začeli po dobrem načrtu krasti krzno v trgovinah. Dame, lepo oblečene, bodo kupovale, spremljevalec pa bo tedaj drage kože basal pod suknjo. Odpotovali so v Belgrad in začeli s poslom. Pri prvem krznarju je šlo po sreči, toda ze pri drugem jim je spodrsnilo. Trgovcu so se navzli-c elegantnim oblekam zazdeli sumljivi in je za vsak slučaj poklical detektive. Tako so se ptički ujeli. Vsi člani tatinske družine so bili že ponekajkrat obsojeni zaradi tatvin in goljufij.
100 milijonov dinarjev posojila bo dobila pri Drž. hipotekarni banki vardaraka banovina. Sedem milijonov	bo	porabila	za dvig kmetijstva,
zlasti pa vinogradništva, deset milijonov pa za zidavo moderne izvozne klavnice, kaijti Skoplje je izvozniško središče za vso Južno Srbijo. Tri milijone so namenili živinoreji, za pogozdovanje dvanajst milijonov, za prosvetne potrebe dvanajst milijonov, za razna javna dela 31 milijonov, večji znesek pa tudi za zidavo več manjših bolnišnic v raznih večjih krajih banovine. Banovina je dobila prvi obrok 20 milijonov dinarjev, ostale obroke pa bo dobivala vsako leto posebej.
17	mater v Aleksandrovcu pri Banjaluki, ki imajo več kot sedem otrok, je odlikovala nemška vlada. Prispel je poseben odposlanec iz Berlina in odlikovanja razdelil. Gre za nemške državljanke, kajti Aleksandrovec je nemško naselje in se skoraj vse družine odlikujejo po velikem številu otrok. Odlikovane matere so dobile bronaste ali srebrne kolajne.
Posebno bolnišnico si bo postavil v Novem Sadu nemški Kulturbund. Mestna občina je dala na razpolago primeren prostor, Kulturbund pa je že zbral med bogatimi Nemci primeren znesek denarja. Kulturbund se peča s podobnimi prosvetnimi in socialnimi nalogami, kakor jih opravljajo nemške narodno socialistične organizacije v Nemčiji sami. Med drugim je nemška manjšinska organizacija v več krajih, kjer strnjeno biva nemška manjšina, ustanovila posebne zdravstvene postaje, v katerih posvečajo posebno skrb dojenčkom in otrokom.
Dve smrtni žrtvi in 2 milijona din škode je povzročilo pri Budvi nekaj morskih min, katere je valovje odirgalo in jih vrglo ob obrežje, kjer so pred nedavnim eksplodirale. Tedaj smo jx>ročali, da so bili štirje ljudje ranjeni. Kmalu nato je eden od ranjenih podlegel poškodbam, sedaj pa poročajo, da je umrla tudi 14 letna Milica Marino-vič, ki je bila v bližini obale tedaj, ko je neka mina eksplodirala. Posebna komisija, ki je pregledoval apovzročeno škodo, je ugotovila, da so bile eksplozije tako močne, da je bilo poškodovanih tudi več hiš in vil v neposredni bližini morja. Celotna škoda znaša okrog dva milijona dinarjev.
Še o nekaterih vzrokih »demobilizacije
našega kmetijstva"
Vzgojo kmečkega ljudstva je treba predrugačiti
Celje, dne 7. februarja.
»Slovenski dom« z dne 3. februarja je na drobno razpravljal o že dolgo znanem dejstvu, da se naša plodna zemlji krči mesto širi.
Razlogi za ta napačni razvoj so pač različni. Izvirajo pa gotovo iz številnih drugih močnejših vzrokov, ki so v tem članku samo nekako nakazani. Po mojem mnenju je treba tudi vsaj nekatere od teh še posebej poudariti, posebno če hočemo to nevarno rano, ki bi jo radi skoraj po pravici imenovali »raka« našega kmetijstva že kdaj ozdravili. Stvari moramo iti do dna!
Poglavitni vzrok propadanja kmetijstva v Sloveniji je gotovo v tem, da se kmetijstvo dandanes (pri količkaj manj rodovitni zemlji še posebej) prav nič ne izplača Nikdo noče delati zastonj, vsaj prostovoljno ne! Zato prideluje v večini primerov naš kmet kvečjemu še samo toliko živeža, kolikor ga nujno potrebuje sam. Kjer pa so se udomačili drugi, donosnejši industrijski pridelki, kakor na pr. v Savinjski dolini hmelj, tam so od nekdaj raje kupovali drugod ceneje pridelani živež. Pridelovanje koruze na pr. je prišlo našemu kmetu ob času normalnih cen pred vojno v sorazmerju s kupnimi cenami več kakor enkrat, skoraj dvakrat dražje. Nimam ravno namena obravnavati na tem mestu obširneje o posmeznih vzrokih. Vendar pa je treba ravno v tej točki opozoriti merodajne činitelje, ki jim je res blagor kmečkega stanu pri srcu, naj poskrbijo še pravočasno postavnim potom za stalno primerno povišanje cen poljskim pridelkom, da postane kmetijstvo zopet rentabilno, drugače se bodo pisali sicer razni dobri članki (kakor po porazu Francije) davno prepozno smo še kot nekaki nekrologi zdaj močno bolnemu kmetijstvu.
Znano je namreč dejstvo, da omejuje svojo plodno zemljo pravi kmet samo v toliko, v kolikor je prisiljen zaradi pomanjkanja delavstva, ki odhaja k boljše plačanim delom v industriji. Brez potrebe in iz samo špekulativnih vzrokov pa omejujejo v mnogo večjem obsegu plodno zemljo razni obogateli obrtniki, trgovci in mešetarji, ki vtikajo svoje mastne dobičke v nakup prezadolženih večjih kmečkih posestev, da se tako zavarujejo pred propadanjem valute.
Odprimo oči! Poglejmo na Pohorje, ki je bilo nekdaj polno ponosnih kmečkih domov, poglejmo drugam v bližino mest in trgov! Prezadolženi kmet, ki si je hotel po mestnem vzgledu privošiti primerno svojemu trudu malo užitka, je dandanes na svojem bivšem posestvu postal gostač ali »ofer«. Ponosni poprejšnji zdravi kmet je zdaj hlapec največkrat celo tujcev.
Da se bo kmet obdržal na svoji grudi, mu je nujno potrebna prava kmečka, pristno kmečka vzgoja in izobrazba že v osnovni šoli in do zadnjega kmeta izvedena kmečno-stanovska organizacija!
Ob raznih, vedno pogosteje se ponavljajočih krizah caplja kmet vedno več kot pol leta za dvigom cen drugih industrijskih pridelkov, ker ni prav nič ali celo nezadostno organiziran. Mesarji prevržejo že petkrat svoje cene, predno stopi na plan organizirani kmet!
Ob času zadnje nadprodukcijske krize je moral prenašati naš kmet ravno zaradi neorganiziranosti popolni propad pri cenah skoraj vseh 6vojih proizvodov. Čeravno so bili pri razvijajoči se in-
dustriji prizadeti večinoma denarno trdnejši ljudje, se jim je dala zaradi pritiska organizacije zaščita pred uvozom. Kmet je ni dosegel. »Prizadova« pomoč ni segla do prečanov.
In vendar moramo priznati, da so se razni ljubitelji našega kmečkega ljudstva, pred vsem dr. Krek in dr. Korošec in drugi v potu svojega obraza trudili, da bi kmeta spravili v močno skupno organizacijo. Kljub temu pa še ta organizacija ni uspela do odločujoče moči, ki bi zagotovila kmetu vsaj znosno življenje. In vse to samo, ker nima prave vzgoje od mladostil
Do boljše organizacije, ki je samo plod prave stanovske zavednosti, pride naš kmet samo z boljšo pristno kmečko vzgojo in izobrazbo!
Tukaj je treba z resnico na dan! Naše današnje učiteljstvo na kmečkih šolah je žal po veliki večini kmečkemu stanu, njegovemu življenju, teženju in delu preveč odtujeno. Pri nekaterih bi menda že po pravici rabil izraz »izkoreninjeno«. Zato in samo zato ne more vcepljati kmečkim otrokom in odrasli mladini stanovske ljubezni in zavesti. Nihče ne more dati, česar nima! To nam potrjuje že njihova obleka in zunanjost. Včasih so hodili učitelji v šolo sicer v snažnih, a domačih oblekah.
O	današnji prismojeni modi nekaterih mi ni volja govoriti.
Ves pouk na kmečkih šolah bi moral dihati zdravo kmečko ozračje.
Vseh današnjih vzgojnih pomanzkljivosti pa nikakor niso krivi učitelji sami, marveč njihova napačna odgoja. Žal niso tega napačnega duha njihove vzgoje, ki je imel včasih prozoren namen raznarodovanja, še prav nič spremenili. Pomanjkljivost in napačnost svoje izobrazbe in vzgoje v tem oziru čutijo žalibog vsi dobri učitelji. — Neki dober učitelj, ki je zaradi svoje globoke uvidevnosti častno sam obrnil v kmečko smer, ker je videl, da maha drugače po zraku, mi je nekoč silno tožil, koliko notranjih in zunanjih težav je pri tem doživel in ob koncu upravičeno vzdihnil: »Težko, skoraj krivično je zahtevati od učitelja, česar mu niso dali pri izobrazbi in odgoji v šoli.«
Iz navedenega je popolnoma razumljivo, zakaj je kmečki stan razen mnogih res častnih izjem v svoji stroki razmeroma najbolj pomanjkljivo izobražen. Res imamo dandanes že precej absolventov raznih kmetijskih šol in tečajev. A kaj nam to pomaga, ko se jih več kot 50 odstotkov v življenju poda v druge donosnejše službe, ki jim zagotovijo v starosti pokojnino. Treba bo enkrat izvršiti starostno zavarovanje kmečkega prebivalstva!
Treba bo še mnogo, mnogo korenitega dela in pridnosti, predno se bodo ranjene razmere našega kmeta v resnici izboljšale in ozdravile.
Izboljšati pa se morajo čim prej in tem bolje, drugače bo s kmečkim stebrom padel cel narod. Naj se rodi na kmetih otrok kolikor hoče, vse to ne bo prav nič pomagalo, dokler vsi ravno nadar-jenejši zapuščajo trumoma svoje domove in hitijo v tovarne in mesta za boljšim zaslužkom in lahkim življenjem.
V	srca krnečih otrok se morajo vcepiti stare čednosti pridnega kmečkega stanu; ljubezen do grude, neustrašenost in potrpežljivost v trpljenju, skromna zadovoljnost. — Vse to pa mora temeljiti na trdni verski in dobri strokovni izobrazbi našega kmečkega ljudstva!
Vremensko poročilo
Tek na 18 km v Cortini d‘Ampezzo
Cortina d’Ampezo, 6. febr. Na svetovnem smuškem prvenstvu je bil včeraj na vreti smuški tek na
18	km. Za to disciplino se je prijavilo 86 tekmovalcev, med njimi veliko Fincev in Švedov, pa tudi Italijanov, Nemcev in Švicarjev. Manjkali pa so Norvežani, razen poklicnega trenerja Sorensena, ki leto za letom vadi nemške smučarje. Pa tudi dolga vrsta odličnih Fincev, med katerimi bi opravičeno pripisovali zmago že vnaprej svetovnemu prvaku Pekka Niemi, ki mora zdaj delati v nekem gozdu na daljnem finskem severu. Tako se je zgodilo, da so se srednje-evropejci plasirali na lepša mesta, kakor se običajno, Zmagal je z izredno dobrim časom Šved Dahl-quist s šestinko sekunde pred Fincem Kurikkalom. Zelo lep uspeh pa je dosegel tudi Italijan Compag-noni, ki se je vsidral na četrto mesto, kar je vsekakor pomembno dejanje, saj je znano, da so doslej Srednjeevropejci ostajali pri tekih daleč za vrstami severnjakov. Dokaj ugodno se je plasiral tudi Nemec Berauer, ki je dosegel deveto mesto.
Dane6 bodo tekme v skokih za kombinacijo, pri čemer ima veliko nade na končni uspeh v kombinaciji dosedanji 6vetovni prvak Gustl Berauer.
Rezultati teka na 18 km:
1. Dahlquisl: (Švedska) 1:105.25; 2. Kurikkala (Finska) 107.35; 3. SUvemoinen (Finska) 1:08.13; 4 A. Compagnoni (Italija) 1:08.15; 5. Forsel (Finska) 1:08.23; 6 in 7. Pahlin in Johansson (oba Švedska) 1:08.38; 8. Matsbo (Švedska) 108.58 1:08 58; 9. Berauer (Nemčija) 1:09.08; 10. Lauronnen (Finska); 11. Gerardi (Italija); 12. Šved, 13. Demetz, 14. do 16. Švedi, 17. in 18 Finca (med njimi tudi znani Jal-kanen) ter nato dva Italijana,
V naslednjem dopolnjujemo naše včerajšnje poročilo v alpski kombinaciji za moške in ženske:
V alpski kombinaciji je bil vrstni red za moške naslednji: 1 Jennewein (Nemčija) 404.4; 2. Marcel-lini (Italija) 405 1; 3. Chrerroni (Italija) 407.4; 4. R. Cranz (Nemčija) 407.6; 5. Rominger (Švica) 412.8; 6 Pfeifer (Nemčija) itd.
V alpski kombinaciji za ženske so se plasirale: 1 Cranz (Nemčija) 406.2; 2. Seghi (Italija) 424.7; 3. A. Proxauf (Nemčija) 430.1; 4. Grasegger (N.) itd.
*
Smučarjem za zlet v Celje I
Ljubljana, 6. februarja.
Ker nas samo še nekaj dni loči od velikega izleta smučarjev v Celju, naj prejmejo slovenski smučarji zadnja navodila ki se tičejo podjK>r, prehrane, tekmovalci pa morda zadnja navodila glede treninga in stanovanjskih zadev.
Podpora tekmovalcem. Po sklepu izletnega odbora bo po možnosti povrnjena tekmovalcem polovica voznih stroškov, vendar to šele naknadno na podlagi ugotovljene udeležbe i* nastopnih list. Vsi tekmovalci bodo imeli v Celju brezplačna skupna prenočišča v telovadnicah narodne šole in okoliške osnovne šole, v Prosvetnem domu in Delavskem azilu. Prostori skupnih prenočišč bodo toplo kurjeni z udobno opremljenimi ležišči. V kolikor ne bi hoteli tekmovalci iti na skupna ležišča, bodo dobili prenočišča po znižani ceni v hotelih, vendar bodo morali plačati sami.
Po prihodu v Celje se morajo vsi tekmovalci javiti v izletni pisarni, kjer bodo dobili nakaznice za prenočišča in plačali bone za znižano prehrano, na podlagi katerih bodo razmeščeni na posamezne hotelo.
Prehrana mladine. Vsi klubi naj takoj javijo izletni pisarni v Celju število mladine, ki bo nastopila. Prehrana bo za vso mladino skupna. Za ceno 17 din bodo dobili v soboto večerjo, v nedeljo pa zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana bo obilna in tečna. Tudi mladina ima brezplačno prenočišče v telovadnici okoliške šole.
Treningi tekmovalcev. Vsem tekmovalcem sporočamo, da bo proga za smuk v soboto 8. t. m. dopoldne zaprta za trening in trening na njej ne bo mogoč. Prav tako bo skakalnica zaradi ureditve zaprta v nedeljo dopoldne. Zato priporočamo tekmovalcem, da pridejo v Celje pravočasno. Na skakalnici so možni skoki do 50 m.
Nastanitev gostov. Za člane pokroviteljstev in častnega predsedstva ter ostale predstavnike so rezervirani prostori v hotelu »Evropa«. Za novinarje je rezervirano v hotelu »Pošta«, zvezni funkcionarji pa bodo nastanjeni v hotelu »Union«.
Toliko sporočil za sedaj. Prosimo, da se prizadeti točno ravnajo po navodilih izletnega odbora. Želimo, da bi bil I. slovenski smučarski izlet v Celju prava narodna manifestacija slovenskih smučarjev.
Darujte za zimsko pomoč
»Tisti pa, ki ima'o kljub vsemu ledena srca in ne vidijo zmrzovati in gladovati svojih bližnjih, naj pomislijo vsaj to, da je dobrodelnost najzanesljivejša zaščita za socialni mir; zato naj si varujejo zaklade z dobrimi deli za siromake in pomagajo državi ohraniti socialni mir,« Iz govora ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča.
Kraj	Barometer-sko stanje	temperatur ii v C1		g* as *	O IZ c “7	Veter	Pada- vine	
		■35? a s	« • ^ ^g a o B			(»mer, jakost)	a	« «*-* O) u ►
Ljubljana	1597	2-0	-2-9	86	10	E,	—	—
Maribor	761-3	-5-2	-8-2	90	10	0	0*2	sneg
Zagreb	757-3	2-0	-2-0	90	10	0	—	—
Belgrad	757-6	5-0	2-0	80	10	E.	—	—
Sarajevo	757-3	9-0	3-0	60	7	SE»	2-0	dež
Vis	754-9	7-0	4-0	80	7	SE,	—	S—
Split	755-2	13-0	7-0	60	5	NE,	—	—
Kumbor	755-1	12-0	9-0	80	10	SE,	1-0	dež
Žirje	755-3	6-0	4-0	30	10	SE,	—	—
aubravnlh	756-t	12-0	9-0	70	10	ESE,	5-0	dež
Vremenska napoved: Pretežno oblačno in zmerno hladno vreme. Najnižja temperatura na letališču je —4.0° C.
Koledar
Danes, četrtek, 6. februarja: Doroteja, d. Petek, ?. februarja: Romuald.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 51.
Atlas Slovenije se pripravlja in bo letos najbrž izžel. To bo gotovo eno največjih kulturnih del letošnjega leta. Primemo je, da 6e seznanimo z zgodovinskim razvojem slovenskega atlasa. Temu namenu bo služilo zanimivo predavanje »Od Ptolomeja do Kocena«, ki ga bo imel g. prof. dr. Valter Bohinc v petek, dne 7 t. m. na XIV. prosvetnem večeru. Njegovo predavanje bo opremljeno tudi s skioptič-nimi slikan*. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi in v trgovini Sfiligoj.
V	Budimpešto od 22. do 26. februarja, informacije in prijave v vseh biljetarnah Putnika.
Cene ržene in soržične moke. Kr. banska uprava, referent za kontrolo cen objavlja: V trgovini v dravski banovini 6e je pojavila ržena in 6oržična moka po znatno višjih cenah, kakor ao določene za pšenično — krušno moko. Ta moka se kupuje po večini v okrajih Murska Sobota in Dolnja Lendava, kjer se nudijo za rženo in 6oržično moko cene, ki so daleko višje od zakonitih cen za pšenično moko. Tudi za pšenico in rž se plačujejo v teh okrajih cene, ki so nedopustno visoke. — Z ozirom na to se obrača trgovini e mlevskimi izdelki pažnja, da stojijo moke vseh vrst, torej tudi ržene in soržične, v kolikor gre za prodajo na veliko, pod kotrolo cen. Trgovci, ki to moko kupujejo, morajo zaprositi zato za odobritev cene pri kr. banski upravi. Kr. banska uprava pa načeloma ne bo odobravala za rženo ali soržično moko višjih cen, kakor za pšenično moko. Proti V6em trgovcem in zadrugam, ki bi prodajali od dne te objave na veliko rženo ali soržično moko brez odobrenja po višjih cenah, kakor so določene za krušno pšenično moko, bo uveden kazenski postopek po uredbi o kontroli cen.
Slovenska kolesarske podzveza Ljubljana. Redna seja upravnega odbora se vrši v petek, 7. t. m. ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosimo vse odbornike, da se seje udeleže, ker bomo razpravljali
o	občnem zboru podzveze, ki 6e vrši v nedeljo, dne 9. januarja. — Tajnik.
Klub koroSkih Slovencev vabi vse svoje člane in članice na prvi letošnji članski sestanek (Koroški večer), ki bo dne 8. februarja ob 20 v dvorani kolodvorske restavracije v Ljubljani. Sodelujejo pevci zbora »Gosposvetski zvon«.
Filozofsko društvo bo priredilo v soboto
8.	t. m. predavanje ge. doc. dr. A. Sodnikove: Vpliv Boškovičeve prirodne filozofije v naših domačih filozofskih tekstih XVIII. stoletja. I re-davanje bo v mineraloški predavalnici na univerzi ob 18. uri.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Četrtek, 6. febr.: »šesto nadstropje«. Red Četr-tok
Petek, 7. febr.: ob 15. »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Glol>oko znižane cene od 14 din navzdol. - Ob 20. Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča:	Muha,
Analfabeta, Jazavac pred sudom. Izven. Sobota, 8. febr.:	»Razvalina življenja«. Izven.
Proslava 70 letnice pisatelja ir. Ks. Finžgarja.
Opera. — Zafetek ob 20.
Četrtek, 6. febr.: zaprto. Generalka.)
Petek, 7. febr.: »Ples v maskah«. Red Premierski.
Gehri: »Šesto nadstropje«, igra v treh dejanjih, devetih slikah. Svet v malem, ki ga je oživel avtor v tej igri, je dobro opazovan. Pisatelju se je posrečilo označiti šest ali sedem tipov, s katerimi vodi dejanje in ga razpleta kot človek, ki ima veliko smisla za gledališče.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 6. februarja, ob 20: »Baletni vcčer< Erne Moharjeve in Borisa Pilata. Red B.
70 cm snega v Mariboru in okolici
Zlasti v prometu je povzročil sneg velike teiave
Maribor, 5, februarja.
Od leta 1929 nismo imeli v Mariboru tako visokega snega, kakor je zapadel v ponedeljek in včeraj. Pri meteorološki postaji na Testiem so ga v zavetju namerili 70 cm. Na hribih ter v ravninah, kjer je lahko razvil veter svojo moč, pa ga je naneslo tudi do višine poldrugega metra. Lansko leto, ko 6ino imeli glede mraza rekordno zimo, je bilo v Mariboru največ pol metra snega. Sneg je povzročil same nevšečnosti in zmede, najbolj pa ga čutimo v prometu. Na glavnih železniških progah od Maribora proti jugu so morali imeti včeraj ves dan in vso no-cejšnjo noč v prometu lokomotive 6 plugi, da so tire sproti čistile ter je bil tako omogočen kolikor toliko reden promet. Kljub temu so prihajali danes vlaki iz Ljubljane z velikimi zamudami. Najhuje je bilo na našem teritoriju na koroški progi, kjer je prišel današnji jutranji vlak z zamudo 70 minut, opoldanski pa je imel celo 80 minut zamude. Še večje pa so zamude nemških vlakov. Osebnega vlaka, ki bi prišel iz Gradca ob pol 8 zjutraj, še opoldne ni bilo čez mejo Popoldanski brzovlak je imel 200 minut zamude. Velike zamude vlakov iz Nemčije so za našo železniško upravo v toliko neprijetne, ker sedaj nima lokomotiv, ki bi odpeljale vlake iz Maribora nazaj v Nemčijo, pa je zaradi tega stvarno prekinjen zaenkrat ves promet z našim sosedom.
Še večje težave pa ima avtobusni promet, Ze snoči je prenehal ves avtobusni promet na podeželskih progah, ki vežejo Maribor z njegovim zaledjem, in danes ni odpeljal iz Maribora noben avtobus. Mestni avtobus, ki pelje zvečer iz Ptuja v Maribor, se je podal na pot, namesto ob 6 zvečer pa je prispel na c«lj šele ob pol 12. Na mnogih mestih je bila ptujska cesta na visoko zametana ter so dosegli zameti pri Št. Janžu, kjer je teren najbolj ipostavljen vetrovom, višino do 2 metrov. Poldrug kilometer dolgo progo 6kozi te zamete je prevozil avtobus v času poldruge ure. Šofer in potniki »o morali neprestano kidati sneg z lopatami ter tako delati gaz skozi zamete, da je avtobus lahko premagal ovtre.
Tudi v Mariboru samem je sneg silno oviral promet. Kakor smo že poročali, sta oba mestna motoma pluga pokvarjena. Zaradi tega čistijo *edaj ulice s štirimi lesenimi plugi, v vsakem je vPrež*‘ nih šest konj. Vendar so ti plugi	t®rv.n
morejo delati dovolj globokega tira. Mestna občina je poslala na najprometnejše ulice 200 delavcev, ki čistijo ceste z lopatami. Neprijetno bo, ko se bo začel sipati sneg s streh ter bodo grmeli mogoto plazovi težkega južnega snega na ulice Takrat bo trpela tudi električna razsvetljava in telefonski promet, ki je že sedaj precej oviran, ker bodo plazovi na t to teti h mestih pretrgali žice in napeljave.
•? '*>••	•<*>- i
Sr	\	«.	^
Takšen je sloviti Compiegne danes. Odstranili so odtod vse spomenike, ki so pričali o nemškem porazu v prejšnji svetovni vojni, le spomenik maršalu Fochu je še ostal čisto osamljen v tem zgodovinsko
važnem gozdu.
Nemški bombniki prvič nad Suezom
Zaporni baloni nad prekopom - Reflektorji na piramidah
Posebni dopisnih nemškega poročevalskega urada je v enem svojih zadnjih poročil takole popisal polet nemških letal z nekega letališča v Italiji proti področju Sueškega prekopa:
»Letimo v naročje afriški celini. Hitro začutimo, kako utripa srce afriškega bojišča. Srečujemo številna italijanska lovska in bombna letala. Letimo nad bojiščem samim. Z velike višine opazujemo, kako tam spodaj treskajo granate To so znamenja, da boji še niso prenehali. Nenadoma opazimo svetlobne snope reflektorjev. Letimo nad Bardio in Sollumom. Sovražnik nas je opazil. Nekoliko pozneje spet reflektorji Smo že nad Sidi el Barani-jera, kakor sklepamo po oblikovitosti tal. Naša letala lete v smeri proti Suezu. Radiotelegrafist dela brez odmora in obvešča poveljstvo Spet svetlobni snopi. Našteli smo jih nad štirideset. Vedno več jih je. To ne more biti nič drugega kot Kairo.
Poročnik je pravi junak Brez obotavljanja se spusti proti svetlobnim snopom. Že ga je ošvrknila svetloba nekega reflektorja Hitro uide nevarnosti. Desno od nas leži Gizeh. Verjetno so reflektorji postavljeni na piramide. Spet nas je zajel svetlobni snop Pa le za trenutek Letalec zna spretno voziti in že smo izven nevarnosti. Razburljiva igra |e to. Pa se nočemo zadrževati. Danes hočemo s svojim obiskom počastiti Sueški prekop Kot sence letimo nad libijsko pustinjo v smeri
proti Rdečemu morju. Desno puščamo za seboj polotok Sinaj. Tu nekje mora biti prekop.
Nenadoma začne sikati za nami nešteto svetlobnih snopov. Pozdravi nas strahovit protiletalski ogenj. Že vidim kako je svetlobni snop ujel neko naše letalo. Letalo vrže bombo težkega kalibra. Bombe padajo na pomol pred vhodom v prekop. Strahovit tresk se čuti tudi v našem letalu. V tem trenutku pa so že prenehale streljati protiletalske baterije Kaj naj to pomeni, se vprašujemo. Naše
razne evropske države, zlasti tiste, ki spadajo danes pod vplivno področje osnih držav. V zvezi s tem navajajo naslednje zanimive številke:
V petih letih (od 1934—1938) se v Evropi, kamor je všteto tudi britansko otočje, porabi povprečno 309 kg žita na vsako osebo. To zadostuje za pokritje 87 odstotkov potreb. Evropska celina je lahko pokrila 93 odst svojih potreb pri žetvi, ki je dala 339 kg žita na vsako osebo. Morala je uvažati iz Rusije in onstranmorekih dežel 3.8 milijonov ton koruze, 3.2 milijona ton pšenice, 0.7 milijonov ton ječmena, 0.2 milijona ton pa rži. Najmanj žita
gridelajo v Švici. Uvažati ga morajo og drugod do 0 odstotkov. Slede Belgija, Nizozemska, Danska in države severne Evrope.
Evropske države, ki žito lahko izvažajo
Od držav, ki žito celo izvažajo, torej tistih, ki ga pridelajo več kot pa ga sami potrebujejo, pridejo v poštev v prvi vreli Romunija, Madžarska, Jugoslavija, prejšnje poljsko ozemlje in Bolgarija. Koruzo pa izvažajo Romunija in pokrajine bivše Poljske, ki pridejo v poštev tudi pri izvozu rži.
Če bi teh vret žita pridelali samo sedem odstotkov več kakor zdaj, bi lahko zadostili vsem evropskim potrebam po žitu in Evropa ne bi bila več odvisna od uvoza žita od drugod. Seveda to ne velja v enaki meri za vse vrste omenjenega žita, ker stopnja samopreskrbe ni pri vseh enako visoka. Za omenjeno razdobje petih let je na primer za rž znašala 99%, za ječmen 95%, za pšenico 93%, za
koruzo pa samo 83%. Rži imamo v Evropi skoro toliko, kolikor jo potrebujemo. S pšenico, koruzo in ječmenom pa je že nekoliko težje, vendar pa je glede koruze treba upoštevati tudi dejstvo, da so dozdaj njej posvetili morda najmanj pozornosti, da bi jo čiroveč pridelali in da se bo njen pridelek ob nekoliko večji pozornosti lahko visoko dvignil.
Kako zvišati žitni pridelek in izvoz v Nemčijo
No večjega pridelka lahko pridemo na ta način, da posejemo večje površine plodne zemlje, da zboljšamo 6eme, da zemljo umno obdelujemo in jo primerno tudi gnojimo. Nemški strokovnjaki pravijo, da bi bilo za ozdravitev evropskega poljedelstva vsekakor potrebno v deželi, kjer v večji meri sejejo žito, n. pr. v Romuniji, Jugoslaviji, Bolgariji, Madžarski in Grčiji, omejiti pridelek žita v korist drugih koristnih rastlin, kakor so na primer tiste, ki iz njih pridelujemo olje, pa tudi drugih industrijskih rastlin.
Zadovoljivo pa je kljub temu dejstvo, da vprav tiste države, ki bi lahko razširile svojo plodno zemljo, posejano z žitom — razen Francije — dosežejo največji pridelek na jugovzhodu z ozirom na velike možnosti pridelka povzročila nazadovanje dosedanjega izvoza, nasprotno, izvoz se lahko še poveča. S tem, da se poveča pridelek v severni in zahodni Evropi, bi se povečala tudi možnost 6amoprehrane teh dežel. Če že ni mogoče, da bi pridelali več koruze, bi se lahko na račun ječmena, čigar pridelek je možno zvišati, zmanjšala poraba koruze.
Kako je vojna razdejala Alzacijo
»Vsa dežela na levi strani Rena se je spremenila v pravcato stepo«
V eni svojih zadnjih številk se »Volkischer ( in cene v Alzaciji tistim v Nemčiji. V začetku pa Beobachter« obširno bavi z obnovo tistih pokrajin, je bilo, piše dalje, mnogo težav z dobavo premoga, ki so v časih, ko je divjala tam vojna vihtra, doži-	toda tudi to da je bilo urejeno na zadovoljiv način,
vele največje razdejanje. Članek je zanimiv že zato,	Letos da bo v Alzaciji vsa plodna zemlja spet spo-
ker iz njega zdaj prvič podrobneje zvemo, koliko	sobna za obdelovanje. Tja da so iz Nemčije že po-
škode so te dežele pretrpele, ko je vdrla tja nemška ( slali semena in gnojila. Na tisoče krav, volov in vojska in se je pred njo še pravočasno umaknil, I prašičev da je spet po alzaških hlevih, kdor je le mogel Za področje Alzacije navaja _______________________________   ,
člankar naslednje podatke
Popolnoma je razdejanih 109 železniških mostov in 450 mostov, čez katere vodijo ceste. Vsi so postali neuporabni. Na prekopu Ren-Barda je bilo uničenih 40 zapornic, na prekopu med Renom in
oko skuša prodreti skozi temo. Zdaj smo nekaj j Rodanom pa 52. Pristanišče v Strassbourgu je bilo
opazili —' štiri ali pet — zapornih balonov. Hitro	J-!— —,A~	---------------------------
kot blisk se zaobrnejo naša letala, da se ne bi zaletela v mrežo, ki so jo zaporni baloni razpeli v zraku. Letalo, ki leti pod nami, ni opazilo zapore. Ne da bi kaj hudega slutilo, leti naravnost proti njej. Že je tam. Hvala Bogu pa se mu je posrečilo zračno zaporo prebiti.
Pod nami je Sueški prekop. Takšen je torej ta življenjski živec Velike Britanije. Zapuščen, prazen, nikjer nobene ladje. Naše letalo se je začelo
spuščati in iskati mesta, kamor bi zagnalo bombe. Končno jih je spustilo. Zadele so točno svoj cilj. Čez nekaj trenutkov se že vračamo na svoje oporišče.
Pri Port Saidu nas spet pozdravi ogenj iz protiletalskih topov. Brez uspeha. Že letimo nad Sredozemskim morjem. V pravilni formaciji priletimo nazaj na letališče.«
Zaprta Evropa in domači žitni pridelek
6e bi evropske države pridelale le 7°/o žita več, bi ga ne bilo treba pripeljati čez morje niti merice
Za nobeno državo še ni bilo nikdar tako velikega pomena kot danes, če se lahko preživlja sama s svojimi živili, med katerimi je kruh gotovo najvažnejši Gre torei za vprašanje, v kolikšni meri se v tej ali oni državi preživljajo z žitom, ki je zraslo na domačih tleh Če žita ni doma dovolj, ga je seveda treba dobiti drugod, čeprav je to draga atvar, posebno še, če je treba kupiti še mnogo drugih stvari, bre» katerih ljudje ne morejo biti. Vselej pa živil in drugih potrebnih stvari ni mogoče niti uvažati od drugod, čeprav ima kupec denar, kajti sedanja vojna je prinesla tudi najrazličnejše »zapore«, ki jih ni mogoče odstraniti. V poštev pridejo predvsem tiste okoli evropske celine, kj ne dovoljujejo, da bi evropske države uvažale žito z drugih celin, kjer ga imajo toliko, da ga morajo celo zažigati Zato ni prav nič čudno, da to strokovnjaki, med kateitmi so na prvem mestu nemški, posvetili posebno pozornost vprašanju, kako bi se dalo doseči, da Evropa ne bi bila več odvisna od uvoza žita iz onstranmorekih dežel. Da so se nemški strokovnjaki v to vprašanje najdlje ©oglobili se vidi ia raznih njihovih poročil, v katerih do odstotka natančno
ugotavljajo, koliko raznega žita je Evropa dozdaj vsako leto sama pridelovala in koliko bi ga še lahko, če hi poljedelstvu posvetile večjo pozornost
razdejano, velika električna centrala v istem mestu pa je zletela v zrak. Popolnoma uničene so bile , dalje tudi številne naprave, ki so za gospodarstvo I v Alzaciji izfetkiega pomena. Na 20 km širokem področju, ki se razprostira ob levem bregu reke
■ Ren, je zamrlo vse gospodarsko življenje. Ljudstvo
I	so odtod izselili, tovarne pa so bodisi uničili na
■ kraju samem, ali pa važne premične dele odpeljali v i>otranjost Francije. Poklali oziroma odpeljali so
: 80.000 glav goveje živine. Vsa dežela ob levem bregu Rena se je spremenila v pravcato stepo.
Omenjeno narodno socialistično glasilo potem poudarja, da so takoj po podpisu premirja med Nemčijo in Francijo nemške oblasti začele z obnavljanjem alzaškega gospodarstva. Železniškemu ravnateljstvu se je posrečilo s sodelovanjem nemških pionirskih oddelkov obnoviti glavne prometne zveze, poštnemu ravnateljstvu pa telefonski in brzojavni promet, tako da so ljudje spet lahko pošiljali pisma in pakete. Za obnovo rečnega prometa je poskrbela nemška organizacija »Todt«. Promet po prekopu Ren —Mama se je spet začel že meseca septembra, dela za dosego redne plovbe po prekopu Ren-Rodan pa še vedno niso končana, prav tako pa tudi še ni popravljeno pristanišče v Strassbourgu. Na novo zgrajenih oziroma popravljenih je bilo dozdaj več sto mostov Tudi elektrika že 6veti po vsej Alzaciji.
Člankar 6e nazadnje bavi še z vprašanjem plač in cec. Pravi, da je posebna uredba prilagodila piače
Varnostni ukrepi proti prevratnim poskusom v lužni Afriki
pet let težke ječe. Vsak tuj državljan mora takoj
Pretoria, 5. februarja. (Reuter.) Včeraj je dobila vlada Južnoafriške unije najširša pooblastila za boj proti prevratnikom in neželenim združenjem. Uredba, ki je bila takoj uveljavljena, se nanaša na nedovoljene vojaške vaje, na poskus oviranja zborovanj, na atentate z razstrelili, na tiste, ki delajo za prevrat, na oddajo radijskih sprejemnih aparatov in podobno. Vlada je dobila s to uredbo pooblastilo, da sme prepovedati neželena društva. Po uredbi bodo osebe, ki bi brez dovoljenja nosile eksplozivne snovi, kaznovane do treh let hude ječe. Tisti pa, ki bi izvedli atentate z razstrelivi, bodo obsojeni najmanj na
oddati oblastem sprejemni radijski aparat, \
■	tujcem brez razlike, razen tistim, ki imajo posebno dovoljenje, pa je prepovedano uporabljati kolesa in avtomobile. Uredba je bila izdana zaradi vedno drznejše agitacije nemških naselni-kov v Južni Afriki, kjer je pred dnevi prišlo do večjih demonstracij proti sodelovanju Južne Afrike z Anglijo. Oblasti so pri preiskavi dobile načrte, iz katerih je razvidno, da se do neredov
£rišlo po navodilih od zunaj in da so južnoafriški emci imeli izpeljano obsežno svojo organizacijo.
Stvari, ki so vsak dan na vrsti:
Vrsta železa
a) Surovo železo ali grodelj, vsebuje poleg že nekaterih snovi precej ogljika (3—5%) ter je zato precej krhko in se ne da kovati. Je sive ali bele barve. Sivo železo je krhko in se ne da kovati, da pa se dobro taliti in vlivati (železne peči itd.) Belo surovo železo pa 6e ne da niti kovati niti vlivati, ampak se uporablja za izdelovanje jekla in kovnega železa.
b) Kovno železo dobijo na ta način, da raztalijo lito železo na zraku, kjer 6e od železa vpiti ogljik spaja s kisikom.
Drug način je, da staljenemu litemu železu dovajajo v bessemerskih hruškah ali knoveterjih od spodaj zrak, ki jemlje železu ogljik. Kovno železo ima v sebi malo ogljika, je vlaknato, na prelomu sivo, da se teni ti, variti in piliti. V kislinah se topi. Iz njega izdelujejo žice, pločevino in vsakovrstne kovane železne stvari.
Jekio je sivobele barve, prožno in trše od kovnega železa Da se dobro kovati, variti in lepo cediti. Če razbeljeno jeklo ohlajamo prav počasi, postane mehko in raztezno. Trdo in krhko postane, če je hitro ohlajeno v mrzli vodi. Jeklo 6luži ea izdelovanje vsakovrstnega orodja.
Ako jeklo segrevamo pri različnih temperaturah dobimo različno barvo. Trdoto zaznamujemo z rimskimi številkami od 0 do 8.
Program radio Ljubljana
Petek 7. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 — 11 Šolska ura: Teden dni po zlati Bosni (g. Albin Sajovic) — 12 Iz naše zakladnice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork.
— 14 Poročila, objave — 17.30 Klavirski koncert (gdč. Silva Hrašovec) — 18.10 Vzgojne napake (ga. prof. A. Černej) — 18.30 Ploščo — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 1925 Nac. ura — 19.40 PloSče
— 19.50 Borba za delavske plače (g. Mirko Pirih) — 20 Prelovčeve narodne pesmi v ork. priredbi za ork. poje g. Franc Deržaj, igra Rad. ork, — 21.30 Nekaj plesne glasbe (plošče) — 22 Napovedi, poročila — Konec ob 2220.
OBNBBAL KRIViCKli
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Po teh izjavah smo dobili izjavne listine, ladje so lahko odhajale — ne v Južno Ameriko ali na Kitajsko, temveč v pristanišča po vladni Španiji. Veliko smo nakupili pri Skodovih tovarnah na C'eškein, pri vet francoskih podjetjih, na Poljskem io v Holandiji. Da, v naravi trgovine i orožjem je tudi to, da smo mogli kupovati orožje eelo v narodnosociallstični Nemčiji. Poslal sem nekega agenta kot zastopnika naše holandske družbe v Hamburg, kjer je bilo na prodaj veliko, malce zastarelih pušk in strojnic, kakor smo ugotovili. Ravnatelj nemškega podjetja se ni zanimal za nič drugega, kakor za reno, za bančna izkazila in za uradna potrdila.
Niso bile vse vojne potrebščine, ki smo jih kupovali, prav dobre. Orožje dandanes prav zelo hitro zastari. Toda postavili smo si cilj, da bomo Caballernvi vladi preskrbeli orožja, s katerim se bo dalo streljati — in sicer brez odlašanja. Položaj v Madridu se je resni I.
Od srede oktobra dalje so v republikansko Španijo prihajali ladijski tovori z orožjem. Sovjetsko pomoč je tekla v dveh tokih. Moja organizacija jo uporabljala samo tuje ladje, ki so bile povečini vpisane v Skandinaviji. »Zasebni sindikat« stotnika Ulanskega v Odesi je v začetku nakladal na španske ladje, pa je potem uvidel, da njihovo število ne zadostuje. Ker je Stalin vztrajal, da mora vse ostati docela skrivno, da se ne bi zaplel v vojno, ni Moskva hotela dovoliti prevoza na ladjah s sovjetskimi Izkazili. Stalina je v tem sklepu še prepričalo dejstvo, da so podmornice in oboroženi Čolni na Sredozemskem morju napadali tovorne ladje, ki so bile namenjene k španskemu obrežju.
Stotnik Ulanski pa je bil iznajdljiv. Poklical je k sebi Mttller ja, voditelja oddelka za potne liste v GPU, da bi mu preskrbel tuje
| ladijske izkaze. Miillerjev oddelek je bil nmetnijo ponarejanja i izkoriščanjem neizčrpljivih virov rdeče vlade dognal do brezprimerne popolnosti.
Nekaj mesecev pozneje sem v Moskvi nagovoril MBIlerja, ker je bil prav dobil red Rdeče zvezde. Vzkliknil mi je:
»Kaj pa mislite? To je bilo čisto novo delovno področje, ponarejati ladijske izkaze. Mislite, da je bilo lahko? Delali smo noč in dan!<
S temi ponarejenimi izkazili so sovjetske ladje, polne orožja, odhajale iz Odese. Pod novimi imeni, pod tujimi zastavami so šle skozi Bospor, kjer so agenti nemškega in italijanskega protivohun-stva ostro prežali. Ko so ladje prišle v pristanišča španske vlade in razložile blago, bo jim imeua spet porušili in vrnile so se v Odeso pod lastno zastavo.
Španska vlada je obupno prosila »a letala. Moskva Je to proB-ajo v obliki zapovedi poslala meni. Franeo se je bližal prestolnici. Njegovi Italijanski in nemški oddelki so obvladovali ozračje. Naši
1	piloti in mehaniki so sicer prihajali v Madrid, toda letala republi-
i	kancev so bila po številu in kakovosti neznatna. Zaradi tega sem moral kjo v Evropi najti večje število bombnikov in lovskih letal,
I	ki bi jih bilo mogoče kar na naglo kopiti. Seveda ne more nobeno zasebno podjetje znatnega števila bojnih letal dobaviti od danes do jutri Kaj takega zmore saipo kaka vlada.
Spričo naglega napredka v letalstvu je pa človek kaj lahko domneval, da se bo že našla kaka prijateljsko naklonjena vlada, ki bi bila pripravljena prodati del svojega letalstva, da bi potem mogla lastno letalsko	silo prenoviti. Sklenil sem	se obrniti na neko
tako vlado v vzhodni	Evropi. Ta vlada je	Imela	kakih petdeset	boj-
nih letal zastarele vrste, izdelanih v Franciji.
Za ta naineh bi moral biti pripravljen izredno spreten agent A jaz sem pravega možaka imel. Bil je sinje krvi, potomec stare plemiške rodbine * najboljšimi zvezami ter brezhibnimi računi v bankah. On in njegova žena sta bila zvesta prijatelja Sovjetske »veze ter navdušena	privrženca španske	republikanske stvari.	Ta
človek nam je bil že	Izkazal nekaj uslug.	Vedel	sem, da lahko	računam nanj.	|
Prosil sem ga, naj pride v Holandijo in sem mn podal pregled o položaju. Naslednji dan je odletel v vzhodnoevropsko prestolnico. Se ponoči je telefoniral mojemu agentu v Parizu, ta me je poklical
v Haagu in se zgovorll z mano, naj naslednje jutro na določenem času pričakujem, da me bo sam naravnost poklieal. Ko je do pogovora prišlo, mi je plemič v’ skrbno zastrtem govorjenju poročal o klavrnem polomu njegovega poslanstva.
Preskrbel si je bil dostop do vojnega ministra v omenjeni dr-žavL Gospodu ministru je izročil pisanje, ki je nosilo ime enega največjih bančnih podjetij na svetu. Potem je takoj skočil na jedro svoje naloge:
»Prišel sem, da bi od vaše vlade kupil nekaj bojnih letal. Rad bi vedel, če bi Vaša ekscelenca bila pripravljena na prodajo. Vzeli bi petdeset strojev in sicor po ceni, ki bi jih določila Vaša ekscelenca.«
Vojni minister je vstal od pisalnika. Prebledel je. Se enkrat je pogledal na obiskovalčevo ime. Gledal je priporočilno pisanje. Potem se je obrnil k mojemu agentu in dejal mirno:
»Prosim, zapustite takoj moj uradni prostor!«
Moj agent je vstal, da bi šel. Toda ni mogel sprejeti poloma, ue da bi bil še zadnjič poskusil. Začel je:
»Naj Vaša ekscelenca odpusti. Dovolite mi, da pristavim še besedo Govoril bom Čisto odkrito. V mojem poslanstvu ni nič dvomljivega. Gre za pomoč španski vladi. Stojim pred vami kot zastopnik nekaj skupin v moji državi, ki mislijo, da morajo špansko republiko varovati zaradi koristi vsega človeštva. Menimo, da bi Vaši vladi moralo biti do tega, da brani fašistovskim državam na Sredozemlje in da prepreči tu vsako samovlado.«
Mrzli odgovor se je glasil:
»Jaz sem vojni minister. Nisem trgovec. Zbogom, gospod moj.« Moj agent ml je žalostno govoril po telefonu:
»Obupno je, čisto obupno.«
Jaz sem mu pa rekel:
»Pa se sprijaznite z mislijo, da se je štorija ponesrečila in jo mahnite od ondod. Dobil vas bom na letališču.«
»Se ne,« je odgovoril, »ne moreni se še odločiti, da bi stvar pustil.«
Za Jaco>lo*anik» tiskarne f Llohltanl. lole Kramarič — lsda|atel|. Inž Jote Sodja — Urednik Mirko Javornik «. Rokopisov ne vračamo » »Slo*enaki dom« Izhaja vsak delavnih ob It ~
V	panedeljklh |e latranfik “ Mesečne naročnina J« 14 din. ta Inozemstvo 2B din ~ Same ponedeljskl »Slovenski dom« volja mesečno S dinarjev polletno 26 dinarjev celoletne 50 dinarjev. Uradalitt ai Kopitar Jera allea I/1U m Uprarai Kopitarjeva ulica S, Ljubljana ~ Telelea 40 01 da 40 06 ~ Podružnice: Maribor, Celja, PtnJ, Jesenice, Krasi Sava mesto, Trbovlje.