Šotorišča za begunce tudi v nekdanji vojašnici pri Briščikih? P Rezultati raziskave SLORI-ja o mladih na čezmejnem območju Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TI «VV«! • Brtscikt druga plat Lampeduse SandorTence Dramatični televizijski posnetki iz Lampeduse nas vsakodnevno opozarjajo na tragedijo beguncev in na popolno nepripravljenost Italije, da se sooči s tem pojavom. Tudi predlog za sprejemni center v nekdanji vojašnici pri Briščikih na Krasu po svoje dokazuje kako skuša Rim površno reševati te probleme, pri katerih je Evropska unija (spet) pokazala vso svojo šibkost in nekonsistentnost. Človek bi pričakoval, da bo notranje ministrstvo evidentiralo kot možne sprejemne centre kraje oziroma objekte, ki bi nudili beguncem vsaj minimalne življenjske pogoje. Ne, v primeru zgoniške občine (če je verjeti nekaterih časopisom) so izbrali območje brez vsakršnih bivanjskih struktur, vode in elektrike, ki je vrh vsega še zasičeno z azbestom. Da ne govorimo o ne ravno postranskem dejstvu, da je nekdanja vojašnica Dardi last občinske in ne več državne uprave. Begunce naj bi torej formalno gostila Občina Zgonik in ne italijansko notranje ministrstvo. Sinoči je prišla vest, da si notranje ministrstvo sprejemne centre v zapuščenih vojašnicah zamišlja predvsem kot velika šo-torišča. Tudi pri Briščikih. Ta rešitev zgleda še večji absurd. V Furlaniji-Julijski krajini niso vse vojašnice opuščene in zapuščene, nekatere so še »aktivne« ali pa so jih vojaki zapustili pred kratkim, tako da stavbe niso še v razpadajočem stanju. To so možnosti, o katerih bi moral Rim stvarno razmišljati. Še prej pa bi moral izdelati politiko do beguncev in do priseljenstva. ITALIJA - Premier Berlusconi po 8 letih ■ • v v na sodiscu MILAN - Predsednik vkade Silvio Berlusconi je včeraj vendarle prispel na sodno razpravo v primeru Mediatrade, v kateri je obtožen utaje davkov in poneverb pri nakupu televizijskih in filmskih pravic. Na sojenje, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so ga s ploskanjem pospremili njegovi privrženci. Berlusconi jim je zatrdil, da je največkrat obtoženi človek v zgodovini in vesolju. A milanski sodniki, kot je še dejal, nikakor ne odnehajo, pa čeprav vedo, da ga ne morejo obsoditi. Na 28. strani dnevnik TOREK, 29. MARCA 2011_ Št. 74 (20.089) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Jutri naj bi šest ladij z otoka odpeljalo vse migrante Val beguncev preplavil Lampeduso Francija in Velika Britanija pozvala Libijce k sodelovanju v tranziciji VIDEM - Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo V okviru programa Interreg pomembna vloga obeh manjšin VIDEM - Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo v okviru programa Interreg za obdobje 20072013, vloga slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji pri ures- ničevanju čezmejnih projektov in možnost ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje so bile glavne točke tiskovne konference, ki jo je v Vidmu sklical deželni odbornik za mednarodne in evropske zadeve Elio De Anna in na kateri je Slovenijo zastopala generalna kon-zulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. Na 2. strani RIM - V zadnjih 24 urah je na Lampeduso prispelo okoli 2000 novih prebež-nikov iz severne Afrike, kar je največ, odkar se je begunski val letos vnovič začel. Na otoku je tako trenutno okoli 5500 beguncev, ki so zaradi nevzdržnih razmer začeli gladovno stavkati. Toda protestirajo tudi domačini, češ da ne zmorejo tolikšnega bremena. Vlada je napovedala, da bodo jutri s šestimi ladjami odpeljali vse begunce. Medtem sta francoski predsednik Sarkozy in britanski premier Cameron včeraj, dan pred mednarodno konferenco o prihodnosti Libije, Libijce pozvala k sodelovanju pri prehodu v demokracijo. O Libiji sta Sarkozy in Cameron sinoči v vi-deokonferenci govorila z ameriškim predsednikom Obamo in z nemško kanclerko Merkel, italijanski premier Berlusconi pa ni bil povabljen. Na 28. in 29. strani Slovenija zavrača stališča tajnice DS Na 2. strani SKGZ o zmanjšanju prispevkov iz Slovenije Na 3. strani Zgonik najbogatejši, Dreka najrevnejša Na 4. strani V Gorici nadzor naprav za ogrevanje Na 25. strani FJK za ohranitev ronškega tira Na 25. strani JAMLJE - Hitra železnica Računalniški prikaz razdejanja Sabličev Za sezonsko menjavo gum obišči GpGomme! Promocije in razprodaje na poletnih in zimskih gumah -------tutte i iuiitof Ulica Flavia, 17 - tel. 040 826773 www.gpgomme.it 2 Torek, 29. marca 2011 ALPE-JADRAN / ČEZMEJNO SODELOVANJE - Program Interreg Italija - Slovenija 2007 - 201 3 Velik poudarek vlogi manjšin v obeh državah De Anna in Valenčič Pelikanova predstavila vsebino programa - Odbornik za zbor vseh evropskih manjšin VIDEM - Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo v okviru programa Interreg za obdobje 2007-2013, vloga slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji pri uresničevanju čezmejnih projektov in možnost ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje so bile glavne točke tiskovne konference, ki jo je v Vidmu sklical deželni odbornik za mednarodne in evropske zadeve Elio De Anna in na kateri je Slovenijo zastopala generalna konzulka v Trstu Vla-sta Valenčič Pelikan. De Anna je podrobno orisal, kako deluje program Interreg med Italijo in Slovenijo. Program je bil zaradi nasprotovanja italijanskih dežel Veneto in Emilija Ro-magna odločitvam ostalih institucionalnih partnerjev (za izvajanje sklepov pa je potrebno soglasje) dolgo časa zamrznjen, s sprejetjem enotnega pisnega postopka pa se je rešitev vendarle končno našla, s čimer so se izognili nevarnosti, da bi evropski sklad zaradi zamud v procesu odločanja dejansko zapadel. V sklopu programa je za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo na razpolago 136 milijonov evrov, od katerih jih je približno 6 do 7 namenjenih za tehnično podporo. Od ostalih sredstev je bilo prvotno 40 milijonov evrov namenjenih za strateške projekte (v vrednosti do 3,5 milijona), 60 milijonov za standardne (do 1,5 milijona evrov), skoraj 6 milijonov za male projekte in 22 milijonov za tako imenovane projekte cross-border. Nadzorni odbor, ki ga od januarja vodi Dežela FJK, pa se je odločil za drugačno porazdelitev sredstev in s tem omogočil odmrznitev celotnega programa sodelovanja. Finančni sklad za strateške projekte je zdaj za deset milijonov evrov višji, tako da bo sofinanciran po en dodaten projekt za vsako izmed treh prednostnih osi. Dodatna sredstva so zagotovili tako, da so štiri milijone odvzeli programu za obmejne projekte (cross-border), sklad za male projekte pa so začasno izničili. De Anna je še poudaril, da bo prednostna lestvica standardnih projektov sestavljena do konca leta, 6. aprila pa bo objavljen razpis za projekte cross-border, ki bo odprt do 25. maja, lestvica pa naj bi bila sestavljena v teku leta 2012. Poleg tega računajo, da bo pri izvajanju treh programov ostalo neporabljenih od 3 do 4,5 milijona evrov, da bodo lahko naslednje leto objavili še razpis za sofinanciranje malih projektov. Tako deželni odbornik Elio De Anna kot generalna konzulka Slovenije Va-lenčič Pelikanova sta poudarila ključno vlogo, ki jo imajo manjšine pri čezmejnem sodelovanju. V zvezi s tem velja omeniti, da je bilo pri strateških projektih kar 14 milijonov evrov od skupnih petdesetih dodeljenih šestim projektom, pri katerih so med izvajalci predstavniki slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske v Sloveniji. Med temi je najpomembnejši, kot je poudaril sam De Anna, projekt Jezik/Lingua. Deželni odbornik je na tiskovni konferenci spregovoril tudi o glavnih zborih, ki so bili posvečeni deželnim manjšinskim jezikom in ki se jih je udeležilo veliko predstavnikov manjšinskih organizacij, še zlasti slovenskih. De Anna je predlagal, da bi v bodoče priredili glavni zbor vseh evropskih manjšin, na katerem bi lahko kot primer dobre prakse predstavili prav čezmejno sodelovanje med Furlani-jo Julijsko krajino in Slovenijo. Ob koncu je še dodal da bodo 6. in 7. junija v Mariboru na posebnem forumu razpravljali tudi o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje, pri katerem bi lahko skupaj sodelovali Veneto, Koroška, Furlanija Julijska krajina, Slovenija in hrvaška Istra. Med prvimi tremi območji dogovor že obstaja, zanimanje je pokazala tudi Istra, Slovenija pa se mora glede tega vprašanja še izreči. De Anna je prepričan, da bi bilo s strateškega vidika sodelovanje Slovenije ključnega pomena tudi v luči morebitne bodoče Jadransko-Jon-ske makro regije. T.G. Deželni odbornik Elio De Anna in generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan nm Zdravstveno stanje petletne deklice še zaskrbljujoče LJUBLJANA - Zdravstveno stanje petletne deklice, ki jo je njen oče v nedeljo zvečer vrgel skozi okno iz 9. nadstropja, ostaja nespremenjeno, so povedali na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer se deklica zdravi. Otrok ostaja v življenjski nevarnosti. Deklico je oče vrgel skozi okno v nedeljo ob 19.20, pri tem pa je padla na avtomobil in se hudo poškodovala. Potem ko je vrgel hčer, je tudi moški skočil skozi okno in za posledicami poškodb na kraju umrl. Po pojasnilih Policijske uprave Ljubljana se je moški pred tem zapletel v spor z bivšo partnerico, ki je zato zapustila stanovanje in poklicala policijo. Policisti so se takoj po prihodu skupaj z mamo otroka povzpeli do stanovanja v 9. nadstropju, ker pa so bila vhodna vrata stanovanja zaklenjena, niso mogli vstopiti. Moški je začel takoj groziti, da bo iz stanovanja skozi okno vrgel otroka, če se policisti ne umaknejo. Zaradi resnih groženj so se policisti umaknili, na kraj pa so nemudoma prišli gasilci in policijski pogajalec. Gasilci so ob prihodu na kraj pričeli s postavljanjem "ponjave", 42-let-nika pa so policisti prek mobilnega telefona poskušali pomiriti. Kot še pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana, je storilec v preteklosti že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v družini. LJUBLJANA - Po besedah hrvaškega predsednika Josipovica je nuklearka varna Krška elektrarna od jutri menda spet v pogonu V Sloveniji zavračajo trditve Debore Serracchiani LJUBLJANA - Po samodejni zaustavitvi Nuklearne elektrarne Krško (Nek), do katere je prejšnjo sredo prišlo zaradi izpada zunanjega električnega napajanja, v nuklearki nadaljujejo s preverjanjem opreme in pripravami za njen vnovični zagon. Ta je po načrtu predviden za jutri, so včeraj sporočili iz republiške Uprave za jedrsko varnost. Kot so pojasnili, so med preverjanjem opreme za vnovični zagon v Nek ugotovili pomanjkljivosti na določenih sistemih, ki jih bodo v prihodnjih dneh odpravili. Potrebno je odpraviti težave pri sistemu tesnilnega olja, ki skrbi za tesnost glavnega generatorja, mazalnega olja turbine in sistemu predgrevanja sekundarne napajalne vode, hkrati pa bodo opravili še manjše vzdrževanje motorja reaktorske črpalke, so navedli. Inšpekcija uprave za jedrsko varnost bo danes Nek vnovič obiskala in preverila odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter priprave na vnovični zagon, ki je po načrtu, kot rečeno, predviden za jutri. Hrvaški predsednik Ivo Josipovič je medtem včeraj med obiskom v Litvi zatrdil, da je nuklearna elektrarna Krško varna. Kot je dodal, Hrvaška, ki je tako kot Slovenija polovična lastnica nuklearke, razmere v nuklearki stalno nadzoruje. Vprašanje zaprtja Neka, ki je zgrajen na tektonski prelomnici, je v javnosti znova postalo odmevno ob nesreči v %PSR PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE 2007-2013 2007-2013 AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Glavna direkcija za kmetijske, prehrambene in gozdne vire - Služba za razvoj podeželja Ukrep 121 - Poseg 2. Posodobitev podjetij za proizvodnjo mleka ZAPADE 8. JUNIJA 2011 Ukrep 121 - Poseg 3. Strukturne prilagoditve podjetij, vključenih v območja ranljiva za onesnaževanje z nitrati ZAPADE 8. JUNIJA 2011 Ukrep 221 - Pogozdovanje kmetijskih zemljišč ZAPADE 9. MAJA 2011 Ukrep 223 - Pogozdovanje nekmetijskih zemljišč ZAPADE 9. MAJA 2011 Ukrep 331 - AKTIVNOST 3. Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Naprave na obnovljive vire energije ZAPADE 9. MAJA 2011 www.regione.fvg.it - sekcija PSR Fondo eurooeo agricolo perlosvilupporurale: 'Europa investenellezone rurall REGIOME AUTONOMA FRiyLI VÉNEZIA GIULJA CirapiianlMka . 800-1496051 I I A A japonski nuklearki Fukušima, ki je sledila silovitemu potresu in cunamiju. K zaprtju nuklearke v Krškem še posebej glasno pozivajo v Avstriji. Deželni zbor avstrijske Koroške je ta mesec zahteval čim prejšnje zaprtje Neka in zagrozil, da bo od avstrijske vlade zahteval veto na vstop Hrvaške v EU, če bo ta država nasprotovala zaprtju. Voditelji EU so ne vrhu unije prejšnji teden v luči jedrske krize na Japonskem podprli izvedbo celovitih in preglednih preskusov varnosti vseh jedrskih elektrarn v EU. Teste naj bi izvedle nacionalne oblasti ob medsebojnem nadzoru članic, o izidih pa naj bi obvestili komisijo in omenjeno skupino evropskih regulatorjev ter jih na koncu tudi javno objavili. Primorske novice so v včerajšnji izdaji objavile stališče direktorja Uprave za jedrsko varnost v Sloveniji Andreja Stritarja, ki odgovarja tajnici Demokratske stranke iz FJK Debori Serracchiani. Dejala je, da je NEK ostanek komunistične Jugoslavije, da obratuje z zastarelo tehnologijo in da ima težave s skladiščenjem radioaktivnih odpadkov. »Nuklearko so res zgradili v času socialistične Jugoslavije, a s tehnologijo ameriškega We-stinghouesea in povsem enako, kot so takrat gradili elektrarne v ZDA. Povsem po ameriških standardih in po ameriški zakonodaji,« pravi Stritar. NEK po njegovem še danes sledi ameriški zakonodaji, čeprav ta ni predpisana. Njena tehnologija je povsem primerljiva z nu-klearkami v zahodni Evropi. »Prav tako ne bi mogli reči, da so težave z odlaganjem jedrskih odpadkov velike. Skladišče se polni, a je v pripravi novo odlagališče, v katerega bomo preselili vse odpadke,« je v Primorski novicah še izjavil Stritar. (STA-CR) Krška jedrska elektrarna bo od jutri baje spet obratovala BOVEC - Med spustom se je prevrnil Brzice Soče usodne za nemškega kajakaša BOVEC - Operativno-komu-nikacijski center (OKC) Nova Gorica je nekaj pred 13. uro prejel obvestilo o nesreči nemškega kajaka-ša na reki Soči. Kljub hitri pomoči ponesrečenemu ni bilo več pomoči, truplo so iz struge reke potegnili člani Gorske reševalne službe (GRS) Bovec in Tolmin ter kobari-ški in bovški gasilci. Včeraj okoli 12.30 ure se je skupina štirih nemških državljanov, ki so bili nastanjeni kot turisti v enem od apartmajev v Bovcu, namenila z lastnimi kajaki na reko Sočo. V reko so vstopili med Trnovim ob Soči in Kobaridom, v kraju imenovanem Otona. Po krajšem spustu se je 31-letni kajakaš s kajakom prevrnil. Pri tem je padel iz kajaka, tok vode pa ga je zanesel pod eno od skal, kjer je ostal ukleščen. Prijatelji, ki so bili na kraju nesreče, so mu priskočili takoj na pomoč tako, da so mu glavo držali nad gladino vo- de. Eden izmed njih je stekel na cesto Kobarid - Bovec in poklical na 112. Kljub temu je kajakaš podlegel poškodbam. Vzrok smrti bo pokazala obdukcija, ki jo je odredil zdravnik iz Zdravstvenega doma Kobarid. Kolega pokojnega kajakaša, ki je Center za obveščanje obvestil o dogodku, ni znal točno določiti lokacije dogodka. Prvotno določeno mesto dogodka je bilo med naseljema Zaga in Srpenica, kasneje se je izkazalo, da se je nesreča zgodila ob levem bregu Soče pod naseljem Trnovo ob Soči, na odseku reke, ki se imenuje Otona. Kot je za STA povedal namestnik poveljnika GRS Bovec Vili Kašca, je v reševalni akciji sodelovalo preko 30 reševalcev iz bovške in tolminske GRS, bovški in kobariški prostovoljni gasilci in zdravstveno osebje iz Zdravstvenega doma Kobarid, ki so ponesrečenega izvlekli iz vode. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 29. marca 2011 3 GORICA - Deželno tajništvo krovne organizacije SKGZ: Zmanjšanje prispevkov iz Slovenije je treba pozorno oceniti Pozitivna ocena izjav Alfreda Mantice, da je treba urediti odnose s slovensko manjšino GORICA - Na seji deželnega tajništva Slovenske kulturno-gospodarske zveze v goriškem KB centru so člani vodstva SKGZ z zadovoljstvom pozdravili besede podtajnika pri Ministrstvu za zunanje zadeve Alfreda Mantice. Vladni pod-tajnik je na zasedanju Srednjeevropske pobude v Trstu izpostavil, da mora italijanska vlada urediti odnose s slovensko manjšino in da je zato potrebno sestaviti manjšinsko omizje, ki naj koordinira pristojnosti in delo raznih ministrstev. Na to problematiko je vodstvo SKGZ že večkrat opozorilo vladne organe in od vsega začetka predlagalo omizje pri predsedstvu vlade. S takšno rešitvijo se bo gotovo izboljšala komunikacija med manjšino in vlado, ki doslej po besedah samega podtajnika Mantice »ni bila ravno zadovoljiva«, saj je bilo preveč razpršenosti in neusklajenih stališč. SKGZ se nadalje povsem strinja s podtajnikom na zunanjem ministrstvu, ko ugotavlja, da bo moralo manjšinsko omizje poskrbeti, da bodo odnosi med Rimom in Slovenci v Furlani-ji-Julijski krajini čim bolj normalni in da AVSTRIJA - Manjšina Že 16 let enaka višina prispevkov Marjan Sturm CELOVEC - V koroški prestolnici je zasedal gremij, ki uradno ne obstaja več od leta 2008 -narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost na Koroškem in na Štajerskem pri uradu zveznega kanclerja. Člani tega gremija so razpravljali o priporočilu, kako naj bi urad v letu 2011 razdelil finančne podpore ustanovam slovenske manjšine v Avstriji. Iz predloga je bilo razvidno, da Avstrija že 16. leto ni povišala podpornih sredstev za slovensko manjšino v obeh zveznih deželah, kajti vsota je ostala nespremenjena od sredine 90-tih let dalje in znaša tudi za leto 2011 komaj 1,2 milijona evrov. In to kljub temu, da je prošenj za najmanj dvakrat toliko! Kot je po seji dejal nazadnje izvoljeni predsednik sosveta in obenem predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, večjih zapletov na seji ni bilo. Seja je bila v glavnem konstruktivna, glede razdelitve sredstev pa bo na osnovi razprave in predlogov dokončno odločil urad zveznega kanclerja na Dunaju, je še pristavil Sturm. Ker narodnostnega sosveta za Slovence zaradi očitnih težav pri imenovanju novih članov že od leta 2008 uradno ni več, je kanclerjev urad tudi letošnjo sejo sklical na osnovi zakona o ministrstvih. Tako je na posvet v Celovec povabil vse člane sosveta, ki so bili nazadnje potrjeni in sprejeti pred letom 2008 - nekateri so medtem brez vsakršne politične funkcije, nekateri pa se seje sploh niso udeležili. Tudi predstavniki NSKS, ki so že v preteklosti ostro kritizirali zasedanje takšnega gremi-ja, so sejo ali predčasno zapustili ali se odločili bolj za vlogo opazovalcev. (I.L.) Predsednik SKGZ Rudi Pavšič kroma se ne bo treba za vsako stvar posebej sestajati in pogajati. Tudi glede financiranja manjšine je prodrla zavest o sistemski rešitvi, tako da ne bo vsako leto prišlo do zapletov in posledičnih težav za organizacije in ustanove slovenske manjšine. Ob teh spodbudnih vesteh je potrebno v manjšini izdelati čim bolj dogovor- jena stališča glede nekaterih osrednjih vprašanj in jih izpostaviti ter soglasno zagovarjati na rimskih omizjih. SKGZ je mnenja, da je začasno manjšinsko zastopstvo primeren sestav za to vprašanje. Za druge, bolj specifične tematike pa morata najti skupni jezik obe krovni organizaciji. S tem v zvezi je deželno tajništvo podprlo odločitev predsednikov krovnih organizacij Pavšiča in Štoke, ki sta se zavzela za imenovanje posebne delovne skupine z namenom, da poišče skupne rešitve predvsem v manjšinski organiziranosti. Usklajeno sta krovni organizaciji (v sodelovanju s senatorko Blažinovo in vodilnimi predstavniki slovenske šole) nastopili tudi na nedavnem srečanju s šolsko ministrico Gelminijevo. SKGZ zato nekoliko preseneča apel nekaterih predstavnikov strank po usklajenih nastopih glede šolske problematike, potem ko le-ti samostojno nastopajo na rimskih srečanjih. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je s posebno pozornostjo ocenila nedavno raziskavo Slovenskega raziskovalnega inštituta v okviru projekta Šola 2010. Podatki, ki izhajajo iz ankete (povečano število otrok, ki obiskujejo slovensko šolo, razpolovitev deleža otrok iz slovenskih družin, znatno povišanje števila otrok iz mešanih in italijanskih zakonov) kažejo na potrebo po novih pristopih pri reševanju vprašanj slovenskega šolstva. SKGZ zato podpira izhodišča, ki jih je senatorka Tamara Blažina izpostavila v zakonskem predlogu o slovenskem šolstvu in ki so izšla tudi na javnih srečanjih, ki jih je SKGZ pripravila s slovenskimi šolniki. Deželno vodstvo krovne organizacije je na zasedanju ocenilo tudi odločitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je znižalo prispevke za slovensko manjšino v Italiji. Nižanje sredstev zadeva v prvi vrsti obe krovni organizaciji. Vodstvo SKGZ je mnenja, da mora razloge za takšno odločitev oceniti skupaj z SSO in pristojnim ministrom. Na seji so člani vodstva izrazili prepričanje, da bo prišlo do primerne rešitve tudi ob dejstvu, da je slovenski premier Borut Pahor večkrat najavil, da Slovenija letos ne bo znižala prispevkov za slovensko manjšino v Italiji. PLANINA BALA Na Trbižu svečanost, ki odpira vprašanja TRBIŽ - Na Trbižu so v petek počastili spomin na dvanajst karabinjer-jev, ki so bili 25. marca 1944 ubiti na planini Bala na Bovškem. Spominske svečanosti so se udeležili general Ne-do Lavagi, videmski prefekt Ivo Sa-lemme, trbiški župan Renato Carlan-toni, nekdanji župan in sedanji deželni svetnik Franco Baritussio ter predstavniki Unije Istranov in Lege nazio-nale iz Trsta. Dvanajstim karabinjerjem, ki so jih leta 1944 ubili partizani, je leta 2009 predsednik republike Giorgio Napolitano podelil zlato odlikovanje za civilne zasluge, zato bo vsakih pet let ko-memoracija imela državni značaj. Med petkovo trbiško svečanostjo so predstavili tudi tretjo izdajo knjige Planina Bala, ki jo napisal Antonio Russo. Knjigo bi bilo vredno prebrati: zanimivo bi bilo vedeti, kako je avtor utemeljil dejstvo, da so dvanajstim kara-binjerjem, ki so leta 1944 delovali pod okriljem okupatorske nemške vojske, podelili državno odlikovanje. (pd) KOROŠKA - Dvojezično šolstvo Kmalu nova srednja šola Mohorjeve? Z načrti seznanjena tudi ministrica za šolstvo - Potreba po nadgradnji sedanje ljudske šole - Kakšne bi bile posledice za nižjo stopnjo Slovenske gimnazije? Bo Mohorjeva hiša v Celovcu kmalu lokacija nove slovenske oz. dvojezične srednje šole? . lukan KOROŠKA - Vprašanje dvojezičnih krajevnih napoisov Predsednik svobodnjakov Strache postavlja nove pogoje za rešitev CELOVEC - Desničarska svobodnjaška stranka (FPÖ) je pred petkovim tretjim krogom pogajanj med zastopniki koroških Slovencev in avstrijsko zvezno vlado ter koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dörf-lerjem (FPK) še okrepila poskuse spodkopavanja morebitne rešitve v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel: potem ko je njihov vodja HeinzChristian Strache konec tedna napovedal, da bo njegova stranka privolila v rešitev oz. ustavni zakon le, če bo Slovenija priznala nemški manjšini status kot ga imata italjijanska in madžarska skupnost, je sedaj zadevo povezal tudi še z dogodki v zvezi z bombnimi napadi v 70-tih letih prejšnjega stoletja v Velikovcu oz. na južnem Koroškem. Pri tem je zahteval, da je treba natanko preveriti, ali bodo za pogajalsko mizo v Celovcu sedeli ljudje, ki so bili vpleteni v takratne dogodke. Poleg tega je vodja skrajno des- ničarskega FPO kritiziral tudi razdelitev tako imenovanega plebiscitnega daru, ki ga je zvezna vlada sklenila ob lanskoletni 90-letnici koroškega plebiscita leta 1920. Dejal je, da naj bi dve tretjini vsote daru (državni sekretar Ostermayer je na zadnji tiskovni konferenci v Celovcu na začetku marca letos govoril o polovici) pripadli slovenski narodni skupnosti in ob tem vladnima strankama SPO in OVP očital pristransko držo. Na izjave Stracheja se je na Koroškem odzval predsednik koroških socialdemokratov (SPO) Peter Kaiser. Kaiser, tudi 2. namestnik deželnega glavarja v koroški vladi, se je ob takšnih izjavah z Dunaja spraševal, kdo pri svobodnjakih v luči pogajanj o rešitvi vprašanja topografije na Koroškem odloča in ima zadnjo besedo - vodja vseavstrijske FPO H.C. Strache, ali deželni glavar Dorfler, katerega stranka (FPK) je v parlamentu včlanjena v poslanski klub FPO. Kaiser je še menil, da so izgledi za rešitev kar dobri, sedanji vmesne klice Stracheja pa je označil za neumestne in nepotrebne. Kot je znano, vabi državni sekretar Josef Ostermayer (SPO) ta petek predstavnike koroških Slovencev na naslednji krog pogajanj o dvojezičnih napisih. Pogajalski vodja slovenske delegacije pa bo spet predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), visoki diplomat Valentin Inzko. Vse tri slovenske organizacije so se pred petkovim sestankom dogovorile, da se hočejo najprej pogajati o novem zakonu o narodnih skupinah, ki bi manjšinam v Avstriji in s tem koroškim Slovencev dal več možnosti za uveljavitev njihovih pravic, ter o svežnju nujnih ukrepov v korist slovenske manjšine na Koroškem na raznoraznih področjih. Šele nato bi zaključili poglavje o dvojezični topografiji na južnem Koroškem. Ivan Lukan CELOVEC - Celovška Mohorjeva družba resno razmišlja o ustanovitvi t. i. nove srednje šole. To se je izvedelo po srečanju predstavnikov Mohorjeve družbe z zvezno ministrico za šolstvo Claudio Schmied pretekli konec tedna v Celovcu. Načrt slovenske ustanove je razkril direktor Anton Koren, ko je avditoriju, v katerem je sedela tudi zvezna ministrica za šolstvo, sporočil, da Mohorjeva preverja možnosti ustanovitve nove srednje šole. Pri tem je pristavil, da je še prezgodaj govoriti o konkretnih korakih, razmišljanja v to smer pa so vsekakor realistična. Čeprav je Koren zanikal, da bi bila srednja šola Mohorjeve konkurenca nižji stopnji Slovenske gimnazije, je vest o načrtu Mohorjeve dokaj močno odjeknila v slovenski koroški šolski javnosti. Po eni strani, ker bi razširila ponudbo ne le za slovensko, temveč tudi nemško govorečo mladino, ki obiskuje dvojezični pouk, po drugi strani ker bi ustanovitev nove srednje šole Mohorjeve zagotovo vplivala tudi na obisk nižje stopnje Slovenske gimnazije, za zdaj edine slovenske srednje splošnoizobraževalne šole z nižjo stopnjo na Koroškem. Številke namreč kažejo, da Mohorjeva ljudska šola v Celovcu močno dviga obisk Slovenske gimnazije, saj leto za leto polni skorajda en prvi razred. Kot je poudaril direktor Mohorjeve Anton Koren, je ministrica načrt o morebitni ustanovitvi novega šolskega tipa sprejela z zanimanjem in tudi od drugih navzočih na sestanku ni bilo čutiti nasprotovanja. Če bi načrt uresničili, bi zasebna dvojezična (slo-vensko-nemška) nova srednja šola začela pouk s šolskim letom 2012/2013, je še dodal direktor slovenske ustanove. Mohorjeva že zdaj sredi Celovca vzdržuje zasebni dvojezični otroški vrtec in zasebno dvojezično ljudsko šolo. Po mnenju odgovornih pri Mohorjevi pa je prav zaradi tega dana tudi potreba po nadaljevanju slovenskega oz. dvojezičnega pouka na tej ustanovi. Zvezna ministrica Claudia Schmied (SPO) se je minuli teden mudila v Celovcu, kjer je med drugim razpravljala tudi s s strokovnjaki dvojezičnega oziroma slovenskega šolstva, saj je nova matura, ki jo hočejo v Avstriji uvesti z letom 2014, seveda tudi tema za Slovensko gimnazijo, nova srednja šola pa seveda tudi vprašanje dvojezičnega pouka oziroma pouka slovenščine. (I.L.) 4 Torek, 29. marca 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po analizi organizacije Confcommercio na osnovi Istatovih podatkov V 20 letih so se prihranki družin znižali za 60 odstotkov V absolutnih številkah gre za 20 milijard evrov - Vzporedno padajo naložbe LETVICE - V FJK po analizi II Sole 24 Ore Najbogatejši Zgonik, najrevnejša pa Dreka TRST - Občina Zgonik ima najvišji povprečni dohodek na prebivalca v Fur-laniji-Julijski krajini, najrevnejša občina v deželi pa je Dreka v videmski pokrajini, izhaja iz analize, izdelane na osnovi Istatovih podatkov za leto 2009, ki jo je objavil gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore. Zgonik v tržaški pokrajini ima 1320 prebivalcev, ki so za leto 2009 skupaj prijavili 44,3 milijona evrov dohodka, kar pomeni, da je na vsakega prebivalca odpadlo v povprečju 28.746 evrov. Beneška Dreka, ki ima 83 prebivalcev, pa je »zaslužila« 1,2 milijona evrov, kar v povprečju znaša 15.031 evrov na prebivalca. Iz prijav dohodkov fizičnih oseb za leto 2009 izhaja, da je med mesti, ki so pokrajinska središča, najbolj bogat Videm s 26.755 evrov povprečnega dohodka na prebivalca, sledi mu Pordenon s 25.571 evri, Trst s 24.606 evri in Gorica s 23.270 evri dohodka na prebivalca. Na nacionalni lestvici pokrajinskih središč pa je Videm na 23. mestu, Pordenon je 35., Trst 48. in Gorica 79. Vsa štiri mesta so sicer padla na lestvici glede na leto 2007, in sicer je Videm izgubil 4 mesta, Pordenon 5, Trst eno in Gorica kar 10 mest. Nazadovanje Gorice pa ima poseben vzrok, saj je imela pokrajina v letu 2007 najbogatejšo občino v Italiji, in sicer Medejo s 54.488 evri dohodka na prebivalca. Podatek je napihnila navzočnost dveh posebnih občanov, bogatega podjetnika in nogometaša. Po njunem odhodu iz občine se je povprečni dohodek na prebivalca v letu 2009 znižal na bolj realno raven 21.228 evrov. RIM - Pred nekaj tedni je zavod Istat izmeril 2,4-odstotno stopnjo inflacije, kar je vse prej kot ugodno za italijansko gospodarsko situacijo. Zadnji podatki statističnega zavoda, ki jih je analiziral študijski urad stanovske organizacije Conf-commercio, pa zadeva prihranke italijanskih družin, ki močno upadajo. V zadnjih dvajsetih letih se je prihranjena masa znižala za kar 20 milijard evrov, ta trend pa je le še dokaz več o kriznih razmerah, v katerih se nahaja italijansko gospodarstvo in za katere kaže, da se ne bodo bistveno izboljšale niti v letu 2001. Analiza Confcommercia se nanaša na obdobje med letoma 1990 in 2010, torej na dve desetletji, ko je italijanska gospodarska zgodba doživela popoln zasuk. V prvih devetdesetih letih so prebivalci Italije na vsakih sto evrov dohodka privarčevali 23 evrov, lani pa so se prihranki znižali na 10 evrov na prebivalca. V odstotkih se je prihranek v dvajsetih letih zmanjšal za 60 odstotkov, če pa upoštevamo absolutne vrednosti, se je privarčevana vsota od 4000 evrov letno znižala za približno 1700 evrov. Ob tem gre opozoriti, da se podatki nanašajo na povprečne zneske prihrankov in da v resni- BANKE - ZKB je srečanjem letos dodala zanimivo izobraževalno noto V četrtek in petek še zadnji dve srečanji s člani iz spomladanskega ciklusa TRGOVINA - Mestni marketing Koprski mestni trgovci ustanavljajo združenje Boljše naj bi se pripravili na prihod turistov KOPER - Potem ko je Mestna občina Koper (MOK) pristopila k projektu mestnega marketinga, so se pred dnevi na seji sestali člani iniciativne skupine za ustanovitev organizacije trgovcev in poslovnežev mestnega jedra. Med drugim so sklenili, da bodo od trgovcev in podjetnikov, ki imajo poslovne prostore v mestnem jedru Kopra, poskusili dobiti odgovore na vprašanja, postavljena v vprašalniku o tem, kako izboljšati konkurenčnost. Odločili so se tudi za koordinatorja projekta, ki naj bi med drugim trgovcem predstavil prednosti združenja trgovcev, katerega bistvena naloga bo aktivnejše vključevanje trgovcev in poslovnežev v mestni utrip. Člani iniciativne skupine so si bili enotni, da bi se morali že letos aktivneje pripraviti na prihode turistov s potniških ladij, čeprav sami bolj stavijo na to, da se bodo v mesto vrnili domačini, torej prebivalci občine, ki zdaj raje zahajajo v velike trgovske centre. Ob tem so opozorili zlasti na pomanjkanje parkirnih hiš v mestu in sklenili od piranskega zavoda za varstvo narave zahtevati, naj preneha ovirati gradnjo načrtovane parkirne hiše pod Muzejskim trgom. Intresenti za včlanitev v Združenje trgovcev mestnega središča Koper lahko vprašalnik najdejo na spletnem naslovu http://www.rrc-kp.si, pod rubriko Aktualno. Prvo iz novega niza srečanj ZKB s člani je bilo na sedežu banke na Opčinah kroma SOCIALA - Prek zavoda INPS Iz deželnega proračuna sto evrov prispevka za minimalne pokojnine TRST - Upokojenci v Furlaniji-Julijski krajini, ki prejemajo minamalne pokojnine, bodo do konca poletja prejeli enkratno doklado v znesku sto evrov, kot je Tondov deželni odbor predvidel v finančnem zakonu 2011. Novico je včeraj sporočila deželna odbornica za delo Angela Bradi na javni predstavitvi konvencije z zavodom INPS, ki bo zadolžen za materialno razdelitev prispevkov. V deželni bilanci je bilo v ta namen zagotovljeno 10,5 milijona evrov. Po ocenah zavoda INPS je do enkratnega dodatka upravičeno 70.000 do 80.000 upokojencev v deželi, kar pomeni približno 7 odstotkov populacije. Kot je povedal deželni direktor socialnega zavoda Rocco Lauria, znaša minimalna pokojnina trenutno 467 evrov mesečno. Poleg upokojencev z minimalno pokojnino bodo izreden prispevek prejeli tudi tisti, ki prejemajo socialno podporo. Do prispevka so upravičeni vsi italijanski državljani, ki so v FJK stalno prebivali 31. decembra 2010. »Pomagamo najšibkejšim slojem prebivalstva. Izredna doklada seveda ni rešitev, a je lahko začetek,« je poudarila odbor-nica Brandijeva in dodala, da pridobitev prispevka ni potrebna nobena prošnja, ampak bodo upravičenci znesek prejeli skupaj s pokojnino. EVRO 1,4032 $ -G,6 ci številne družine ne uspevajo prihraniti niti evra na leto. Nasprotno, z rastjo brezposelnosti in uporabe socialnih bla-žilcev se še zadolžujejo. Raziskava Confcommercia je tudi pokazala, da bolj kot varčevanje samo po sebi Italije privlači vlaganje v nakup nepremičnin. Če le morejo, investirajo svoje prihranke v zidove, ki jih vsaj zaščitijo pred inflacijo. Povrhu so tovrstne naložbe ocenjene kot zanesljive, večina državljanov pa nepremičnine pojmuje kot rezervo, še posebno spričo stagnacije dohodkov in zviševanja cen, ki so v zadnjih dvajsetih letih poskočile za 50 odstotkov. To je še dodaten dokaz prekernosti, s katero se vsak dan srečujejo državljani. Pod pritiskom so predvsem družine, čeprav položaj ni rožnat niti za mlade ljudi, saj je zavod Istat februarja nameril rekordno visoko stopnjo brezposelnosti ravno v starostnem pasu 20 do 35 let. Zniževanje varčevanja sicer ni negativno samo za družine, ampak tudi za nacionalno gospodarstvo, kajti nižja stopnja varčevanja povzroča zmanjšanje naložb. Redukcija procesa akumulacije kapitala pa znižuje perspektive gospodarske rasti v prihodnosti. OPČINE - V četrtek in petek bosta še zadnji dve srečanji iz letošnjega spomladanskega niza srečanj Zadružne kraške banke (ZKB) s svojimi člani. V četrtek, 31. marca ob 20. uri bo srečanje v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, v petek, 1. aprila, prav tako ob 20. uri pa v Sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Prvi dve iz novega niza štirih srečanj s člani sta bili pretekli teden v torek in četrtek na sedežu ZKB na Opčinah oziroma na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini. Kot nam je povedal podpredsednik banke Adriano Kovacic, sta bili obe srečanji zelo dobro obiskani, saj se je na opensko odzvalo več kot 90 članov, približno 60 pa se jih je udeležilo srečanja v Nabrežini. Kot smo opozorili že v napovedih, je tokratni niz srečanj s člani bolj izrazito izobraževalno naravnan. Poleg predsednika banke Sergija Stan-cicha, direktorja Alessandra Podobnika in odgovorne za Urad za člane Sabine Citter se namreč srečanj udeležuje tudi bančni strokovnjak Giovanni Simonetta. Po Kovacicevih besedah so njegova izvajanja izredno zanimiva, saj poleg analize gospodarskih razmer v svetu in v Italiji vsebujejo tudi napovedi o bodočih trendih v gospodarstvu in v bančni dejavnosti. Po njegovih ocenah bodo v ospredju težnje po spodbujanju varčevanja, kajti banke morajo zbirati prihranke, če želijo posojati denar. Tudi v času kreditnega krča so bile ravno lokalne oziroma zadružne banke tiste, ki niso zaprle posojilnih pip in tako preprečile stečaj marsikaterega majhnega podjetja. To je mogoče jasno razbrati iz bilančnih podatkov, je poudaril podpredsednik ZKB. Direktor Podobnik je na srečanjih govoril o poslovanju banke in o lanski poslovni bilanci, medtem ko je Sabina Citter udeležence srečanj seznanila s pobudami za člane. Predsednik ZKB Sergij Stancich je članom podrobno orisal triletni strateški načrt banke za obdobje 2011-2013. Tudi v naslednjih treh letih bo banka skrbela za koristi članov, zato bo razvijala in širila svoje delovanje, s tem pa bo prispevala za gospodarski in tudi družbeni razvoj okolja, v katerem posluje. (vb) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. marca 2011 evro (povprečni tečaj) valute 28.3. 25.3. ameriški dolar japonski jen 1,4032 114,59 1,4115 114,57 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,2089 39,8420 62 9190 9,2594 39,9665 63,0590 II lUMjISa 1 ULilJCI danska krona hntancrU'! ti mt 7,4574 0,87825 7,4580 0,87780 L/1 1 Ld1 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,9729 7,8745 -0,40 KRKA 1 1 IKA KOPER 60,99 13 00 +0,62 -0,51 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 178,90 TELEKOM SLOVENIJE 250,50 82,00 -3,47 -1,15 borzna kotacija - delnice ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 15,02 DELO PRODAJA 21,00 rrm on nn -3,03 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 14,00 A -in -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,50 h/11 IMnTCCT A m +6,06 KOMPAS MTS NIKA 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 12,50 7,34 24,20 -1,19 -5,90 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 61,00 174 00 +1,68 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 106,00 16,75 +0,47 -1,47 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. marca 2G11 +G<11 delnica zaključni tečaj v spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,127 99,2 1612 +0,36 +0,20 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,25 +0,75 -5,29 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,94 2,83 +0,80 -1,19 EDISON ENEL ENI 0,77 4,31 1731 -0,77 +0,70 -0 12 FIAT FINMECCANICA 6,47 -0,84 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,99 15,3 +0,90 +0,46 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,28 12 56 -0,26 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,45 +0,40 -0,18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,44 7,25 -0,71 -0,34 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,38 6,25 1450 +0,59 +1,13 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,25 -0,68 +0,58 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,90 8,77 1 07 +0,57 +0,11 -1 65 TENARIS TERNA 16,68 +0,24 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,34 0,07 +0,06 -5,68 UNICREDIT 7,00 1,87 +0,07 +0,37 ■ SOD NAFTE L> ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 103,77 $ -0,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. marca 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % slovenija SBITOP, Ljubljana 841,19 -1,32 trg jv evrope CROBEX, Zagreb BI RS 2.280,76 -0,92 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.083,21 2.117,74 -1,01 +0,98 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Saraii^/n 756,40 307,87 -0,61 -1,26 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.761,83 2.584,15 -0,38 -0,27 drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.234,36 2.312,03 +0,11 -0,19 S&P 500, New York 1.314,76 +0,07 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.325,85 6.938,63 5.904,49 +0,14 -0,11 +0,06 CAC 40, Pariz 3.976,95 +0,12 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.845,00 1.257,4 2.911,33 -1,46 +0,96 +0,05 Nikkei, Tokio 9.478,53 -0,60 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.070,84 2.056,39 +0,91 +0,11 Sensex, Mubaj 18.943,14 +0,68 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 29. marca 2011 5 ISTRSKI ZORNI KOT Znanost ne more biti odvisna od zasebnega kapitala Miro Kocjan Na Hrvaškem bo popis prebivalstva od 1. pa vse do 28. aprila. Mediji posvečajo temu nesporno zgodovinskemu dogajanju veliko pozornost, zlasti aktiven pa je manjšinski italijanski časnik. Vodstvo Italijanske unije na Hrvaškem s podpisi predsednika Furia Radina, predsednika izvršnega odbora Maurizia Tremula in predsednice skupščine Floriane Bassanese Radin je objavilo še svoj poziv, v katerem poudarja, da gre za zgodovinski dogodek posebno za manjšine in v tem primeru kajpak za italijansko skupnost. Popis je pomemben tako za narodno skupnost kakor tudi osebno, ker bo med drugim vseboval uradne podatke, ki bodo vplivali na priznanje vrste zakonov, na primer uradne rabe manjšinskega jezika, pravice do volitev manjšinskih svetov tako na krajevni kot na regijski ravni itd. Razen tega je na dlani, da je priznanje pripadnosti narodni skupnosti uradna potrditev, s katero priznava, da je Italijan. Poziv Italijanske unije opozarja še, da podatke iz popisa ščiti statistična tajnost in sodijo v zakonodajo o zaščiti osebnih podatkov. S tem ne bo le potrjeno stanje manjšine, hkrati je to dokaz, da se je politična in socialna klima na Hrvaškem spremenila, ob tem seveda ves odnos do multietničnega življenja. La voce del popolo objavlja uvodnik pod naslovom Nesporna zgodovinska prisotnost. Hrvaški svet elektronskih medijev je imel tiskovno konferenco, na kateri je opozoril, da so hrvaške televizijske oddaje motene ter da je s tem ogrožena suverenost hrvaške televizije. Svet poziva politično in drugo oblast, da stori potrebne korake, saj se to dogaja od trenutka, ko je italijanska TV prešla na digitalni sistem. Podatkov je nič koliko in so zgovorni. Na konferenci, ki je bila v Novigradu, so med drugim opozorili, da so motnje zabeležili v 47 večjih in manjših krajih Istre ter v 56 krajih od Kvarnera do južne Dalmacije. V bistvu se dogaja, da na primer 60 tisoč družin samo v Istri ni v stanju, da bi nemoteno sprejemale hrvaške oddaje. V zvezi s tem se je že oglasil italijanski veleposlanik na Hrvaškem Alessandro Pignatti Morano di Custoza, ki je zagotovil, da bo treba vprašanja vsekakor rešiti, saj ni dilem, Italija pa da je država, ki spoštuje zakone in dogovore z drugimi državami pri vprašanjih, ki so daleč pomembnejša. Na Hrvaškem se kar množijo stavke časnikarjev. Bila je v Večernjem listu, sledil je EDIT vendar s tem, da so njegovi časnikarji stavkali samo dve uri, saj se je zgodilo, da so nekateri časniki, kljub temu, da so najavili stavko, v bistvu vseeno izšli to pa s pomočjo honorarnih sodelavcev. Toda vse ka- že, da je stavkovno gibanje, čeprav z niansami, uspešno. V Zagrebu je okrog 500 časnikarjev skupaj z drugimi zaposlenimi pri dnevnikih odšlo v Časopisni dom, kjer so med drugim sprejeli protestno listino, s katero zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe, kar naj bi veljalo za vse medije. Gabrijela Galic, ki je predsednica hrvaškega časnikarskega sindikata, je opozorila, da ta protestna akcija ni samo vprašanje sindikata in osebnega dohodka, marveč gre v bistvu bolj za svobodo v državi. V protestu je poudarjeno, da časnikarji niso jamski ljudje in da imajo iste pravice, kakršne imajo časnikarji drugod po Evropi. Predsednik hrvaškega novinarskega združenja Zdenko Duna je poudaril, da je boj za objektivne pravice časnikarjev še kako utemeljen, saj gre v bistvu za svobodno časnikarstvo, ki lahko obstaja samo, če je zagotovljena varnost tistih, ki ga predstavljajo. Mladina, ki je v Ljudski stranki (HNS), je na Reki vnovič postavila zahtevo za zanesljivo zaposlitev, pri tem pa se je zavzela za »prožno varnost«. Predsednik organizacije Andrej Poropat je opozoril, da se na trgu dela soočajo s tremi ključnimi vprašanji: prvo je zakonodaja, ki sloni na ne-prožnih osnovah, kar spravlja v nejevoljo že delodajalce, drugo vprašanje zadeva odškodnino v primeru brezposelnosti, ki da je prenizka, tretji problem pa se tiče programov prekvalifikacije, ko gre za brezposelne. Ti so spet pretirano zahtevni, zapleteni. Skratka, mladina sodi, da bi lahko pričeli reševati problem s tem, da bi začeli odločneje odpravljati norme, ki so včasih žal pravi labirint. Skratka, uveljavili naj bi »fleksibilno prožnost«, kar pa navsezadnje ne velja samo za brezposelne, marveč tudi za normalno zaposlene mlade delavce. V Pulju so imeli četrti plenum univerze Juraj Dobrila, na katerem so načeli vprašanje temeljnega socialnega odnosa do študentov. Med drugim so se sklicevali na dragoceno iniciativo študentov v Sloveniji, ki so na javni tribuni, ki so jo imeli 24. marca, opozorili, da je čas, da se odpravi »komercializacija« univerzitetnega študija. V Pulju so prav tako na-glasili, da grobi zakoni trga na univerzah peljejo neizbežno v to, da bo znanost zmeraj bolj odvisna od zasebnega kapitala, to pa kajpak ni perspektiva, marveč nevarno nazadovanje. V Pulju so menili, da tudi na njihovi univerzi žal ni jasnih znamenj, da bi ubrali sodobnejšo pot, in so se odločili, da se bodo povezali s slovenskimi študenti, konec koncev v korist pametnejših rešitev za obe univerzi. Kakorkoli, znanost ne more biti odvisna od zasebnega kapitala. JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem načela vprašanje slovenskih pridevnikov, s katerimi zaznamujemo svojino, tako svo-jilnih kot vrstnih. V naših krajih jih zelo malo ali sploh ne uporabljamo, namesto teh skoraj vedno najdem goli prilastkovni rodilnik, ki je v italijanščini v splošni rabi, medtem ko nam v slovenščini zveni tuje in okorno. Ker so naši pisci in govorci miselno močno zasidrani v italijanskem načinu izražanja, uporabljajo predvsem kakovostne pridevnike (lep, velik, dober), samo izjemoma pa tiste, s katerimi izražamo svojino ali pripadnost (očetov, stričev; čebelji, mišji; mestni, sodni, občinski). V italijanščini je popolnoma normalno, da rečemo la manifesta-zione di protesta degli operai, la di-soccupazione degli operai. V slovenščini v takih primerih zapišemo delavska demonstracija in delavska brezposelnost. Če pa ohranimo zvezo z rodilnikom, ji dodamo še en prilastek, s katerim jo natančneje določimo. Tako nastane demonstracija brezposelnih (ali tekstilnih, gradbenih, občinskih, odpuščenih) delavcev. Enako: brezposelnost mladih, tovarniških, poljskih, občinskih delavcev. L' ope-raio je v italijanščini ročni, fizični delavec, sicer se uporablja il lavoratore. V slovenščini imamo samo en izraz - de- lavec, lahko je fizični ali tudi umski, zdravstveni, družbeni... Na fizično delo omejen pomen pa ima izraz delavstvo, s katerim zaznamujemo delavski razred. Enak pomen ima italijanski pridevnik operaio(-ia) v zvezah: classe operaia - delavski razred, consiglio operaio - delavski svet, movimento operaio - delavsko gibanje, partito ope-raio - delavska stranka, potere operaio - delavska oblast, questione operaia - delavsko vprašanje. Vsi ti izrazi so doma v italijanskem političnem jeziku. To velja v veliki meri tudi za slovenski jezik, vendar najdemo pridevnik delavski tudi zunaj tega, npr. delavski vlak, delavsko naselje, delavska obleka, (obleka delavcev) poleg delovna obleka (obleka za delo). Podobnih vrstnih pridevnikov (kot je operaio) ima italijanščina zelo malo. Zato na našem jezikovnem obrobju v splošni rabi prevladuje goli prilastkovni rodilnik, kar sicer ni huda slovnična napaka, zveni pa tuje. Splošno gledano pa pomeni tudi veliko siromašenje besedišča. V veliki meri uporabljajo naši mediji le prave svojilne pridevnike, ki so izpeljani iz imen (Tonetov, Marijin), priimkov (Prešernov, Kosovelov, Rebulov), včasih pripadnosti (kovačev, ježev, ba- bičin, bratov). Večkrat zapišemo tudi pridevnike šolski, občinski, pokrajinski, politični, vaški, mestni in podobne, ki imajo tudi v italijanščini svoje pridevniške ustreznice. Skoraj nikdar pa ne zasledim v tisku drugih, v slovenščini splošno rabljenih pridevnikov, kot so gadji (pik), čebelji (vosek), kačji strup. Večkrat berem; da so ukradli ključe od avtomobila, skoraj nihče pa ne omeni kraje avtomobilskih ključev. Ključev imamo v slovenščini celo vrsto, med njimi so blagajniški, hišni, sobni, kletni, podstrešni, hotelski, ki jih italijanščina nima. V slovenščini je bogata izbira tovrstnih pridevnikov, vendar vseh prilastkovnih rodilnikov ni mogoče spremeniti v pridevnike. Tako poznamo npr. samo ključ od dvorane ali telovadnice, medtem ko imamo pri cerkvi cerkveni ključ. Nekaj previdnosti je torej le treba, preden se odločimo za pridevnik. Lelja Rehar Sancin KOPER - Čezmejno študentsko sodelovanje Ustanovili Mednarodno zvezo študentov zgodovine iz Trsta in Kopra Sedemčlanski izvršni odbor vodi Štefan Čok kot predstavnik Univerze na Primorskem Posnetek z drugega dela ustanovnega zasedanja Mednarodne zveze študentov zgodovine s koprske in tržaške KOPER - Na začetku prejšnjega tedna se je v prostorih Fakultete za humanistične študije v Kopru odvijal drugi del ustanovne skupščine čez-mejne sekcije Mednarodne zveze štu- PISMA UREDNIŠTVU Voda je in naj ostane javna dobrina! V odgovor na pismo uredništvu g. Glavine z dne 25. marca t.l., naj najprej priznam, da se popolnoma strinjam z njim, da je voda javna dobrina in kot taka mora tudi ostati, zato bomo na referendumu plebiscitarno volili proti privatizaciji vode. Tudi sama pa sem zaskrbljena, kako se bo v nadalje izvajal deželni zakon št. 13 iz leta 2005, ki med drugim zapoveduje rabo slovenščine na mešanih območjih za vso vodovodno službo in okence za uporabnike. Moram pa pojasniti g. Glavini, da se ni uprava občine Dolina sama in na tiho odločila za oddajo vodovodne službe zunanjemu podjetju, ampak je to storil Optimalni teritorialni okraj (Ambito territoriale ottimale - ATO), ki je javnopravna oseba in ima za namen or- ganizacijo integrirane vodne oskrbe, na osnovi konvencije med občinami, odobreni tudi v našem občinskem svetu dne 27. decembra 2005, za katero je volila tudi odbornica, ki jo omenjate v svojem zapisu. Med pristojnosti omenjenega javnega subjekta, v katerem ima občina Dolina le 6,07% odstotni delež, občina Trst 67,56, občina Devin-Nabrežina 10,61, občina Repentabor 2,58, občina Milje 5,80 in občina Zgonik 6,38 odstotni delež, spada tudi določitev upravljalnih ustanov. In tako je bilo tudi storjeno. Občina Dolina se ni mogla temu izogniti, ker je to določeno po zakonu, kakor je tudi v istem zakonu predvideno, da ne sme več občina upravljati vodovodne službe v lastni režiji, kot je bilo do sedaj (člen 16 deželnega zakona št. 13/2005). Za konec naj še povem, da je eno od vprašanj Referenduma o vo- m di tudi razveljavitev državnega zakona št. 42/2010, ki ukinja skupščine ATO in ki jemlje županom možnost odločanja o vodovodni službi, kar pomeni, da referendum nasprotuje privatizaciji vode in istočasno potrjuje možnost odločanja o vodovodni službi Optimalnemu teritorialnemu okraju, torej poudarja in želi ohraniti združeno upravljanje dobave vode, kanalizacije in čistilne naprave. Toliko v pojasnilo in kot vedno sem za vse ostale informacije na razpolago. Županja Občine Dolina dr. Fulvia Premolin dentov zgodovine (ISHA) iz Trsta in Kopra. Torkova skupščina predstavlja nadaljevanje prvega srečanja, ki je bilo jeseni lani v Trstu in na katerem so se študenti zgodovine koprske in tržaške univerze odločili, da stopijo na pot tega projekta. ISHA je organizacija, ki je prisotna v večini evropskih držav in katere cilji so spodbujanje medsebojnega dialoga med študenti zgodovine, spoznavanje novih zgodovinopisnih raziskav in vprašanj, vzpostavitev prijateljskih vezi med študenti različnih narodnosti in kultur. Prav zato so se študenti zgodovine dveh sosednjih univerz odločili za ustanovitev čez-mejne sekcije, v sklopu katere se bo v bodočnosti nadaljevalo sodelovanje, ki se je pričelo s prvimi srečanji v teku pomladi 2010. Naj spomnimo, da je bila januarja 2011 na sporedu že prva javna pobuda novonastale ISHA Trst Koper, s predstavitvijo italijanskega prevoda knjige Milice Kacin Wohinz Alle origini del fascismo v tržaškem Narodnem domu v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico, Inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja FJK, Centrom Gasparini in Skladom Sardoč. Torkova skupščina, ki je imela velik uspeh med študenti dveh univerz, saj se je v novo organizacijo že vključilo 23 študentov, je bila bolj formalnega značaja, saj je predvidevala od- obritev statuta sekcije ter izvolitev organov. Statut vsebuje določila o notranjem delovanju in organizaciji sekcije, s posebno pozornostjo na posebnem značaju sekcije same, ki združuje študente dveh univerz. Skupščine sekcije bodo tako izmenično v Trstu in v Kopru, da bi zagotovili delovanje IS-HE v obeh mestih. Z istim namenom je bilo sprejeto določilo, ki predvideva, da morajo sedemčlanski izvršilni odbor sestavljati najmanj trije in največ štirje člani iz vsake izmed dveh fakultet, da bi na ta način zagotovili zadovoljivo zastopanost študentov obeh univerz. Skupščina je nato izvolila prvi izvršilni odbor sekcije, ki ga sestavljajo Štefan Čok (predsednik -Univerza na Primorskem), Blaž Javor-nik (tajnik - Univerza na Primorskem), Ivan Jeličic (blagajnik - Tržaška univerza), Gaetano Dato (Tržaška univerza), Igor Gardelin ( Univerza na Primorskem), Nik Jerman (Univerza na Primorskem) in Jan Zetko (Tržaška univerza). Skupščina se je zaključila z razpravo o bodočih aktivnostih, ki se bodo v naslednjih mesecih nadaljevale po poti, ki je bila začrtana v ustanovni fazi. Velik poudarek bo torej namenjen predstavitvi novih in starejših zgodovinopisnih del ter vsem pobudam, ki bi lahko pripomogle k boljšemu razumevanju zgodovine med študenti in v širši javnosti. (Š.Č.) 6 Torek, 29. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZGONIŠKA OBČINA - Neuradna vest iz Rima Notranje ministrstvo je na uradni seznam uvrstilo tudi Briščike Novice dejansko potrjujejo pisanje časnika Libero - Šotorišče v nekdanji vojašnici? Protestv Šempolaju Pokrajina predstavlja obračun mandata Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat bo danes, v družbi svojih odbornikov, predstavila obračun petletnega mandata, a tudi obračun delovanja pokrajinske uprave po merilih spola. Srečanje, na katerega je vabljena širša javnost, bo danes ob 17. uri na Pomorski postaji (dvorana Oceania). Notranje ministrstvo je v seznam centrov za sprejemanje beguncev iz Libije in drugih severnoafriških držav vključilo tudi nekdanjo vojašnico Dardi pri Briščikih v zgoniški občini. Neuradno vest je sinoči objavila italijanska tiskovna agencija ANSA. Minister Roberto Maroni je že prejšnji teden obljubil ta seznam, potem pa vse skupaj preložil, češ da izvedenci na ministrstvu še proučujejo razne možne lokacije. Postopek določa, da ministrstvo o svojih namerah najprej obvesti predsednika stalne konference med državo in deželami (trenutno je to Vasco Errani iz Emilije-Romagne), ki nato načrte posreduje posameznim deželam. Postopek je še kar zapleten in lahko traja več dni, če že ne tednov. Župan Sardoč govoril s prefektom Zgoniški župan Mirko Sardoč je v včerajšnjem telefonskem pogovoru pre-fektu Alessandru Giacchettiju pojasnil stališča Občine v zvezi z Briščiki. Zapuščena vojašnica je popolnoma neprimerna za bivanje ljudi, okvirna obnova pa naj bi stala najmanj milijon evrov. Sardoča zelo moti, da se o tem objektu sploh govori, njegov lastnik (Občina Zgonik) pa je o tem izvedel iz javnih občil. Prefekt, ki je tudi vladni komisar za Furlanijo-Ju-lijsko krajino, je vsekakor včeraj poslal v Rim seznam dvajset opuščenih vojaških območij, ki bi lahko prišla v poštev za sprejemne centre. Na seznamu naj bi bila tudi zgoniška občina. Neprimernost Briščikov je vsekakor preverila skupina izvedencev, ki si je pred dnevi ogledala nekdanjo vojašnico Dardi. V sprejemnih centrih (torej tudi pri Briščikih) naj bi sodeč po novicah, ki prihajajo iz Rima, uredili predvsem šotorišča. Slovenija in politična protislovja Severne lige Deželna odbornica za mednarodne odnose Federica Seganti je v izjavi za deželni TV dnevnik RAI predlagala, naj begunce iz Libije sprejme tudi Slovenija. »Sosednja država je članica Evropske unije in tudi vojaškega zavezništva Nato,« je dodala predstavnica Severne lige. Problem beguncev in priseljencev je po njenem prepričanju vseevropski problem, zato bi morali begunce iz severne Afrike, ki pridejo v Italijo, sprejeti tudi Francija in Avstrija. Zanimivo, da je dve lokaciji FJK (sodeč po pisanju časnika Libero) predlagal notranji minister iz vrst Severne lige, ki na deželni ravni odločno odklanja prihod novih priseljencev. Predsednik FJK čaka na sklepe iz Rima Deželna vlada bo svoje stališče o sprejemnih centrih za begunce izdelala, ko bodo jasne namere notranjega ministrstva. Predsednik Renzo Tondo je v preteklih dneh večkrat izjavil, da FJK že gostuje strukturo za priseljence v Gradišču ob Soči in da se kot mejna dežela že vrsto let sooča s problematiko nezakonitih prebežni-kov in priseljencev. »Svojo solidarnost do beguncev naj konkretno izkažejo tudi druge italijanske dežele,« podčrtuje Tondo. Oglasilo se je tudi deželno združenje občin ANCI, ki sicer ne zavrača morebitnega sprejema določenega števila beguncev, noče pa, da bi vse breme na koncu - kot vedno - padlo na župane in na občinske uprave. ANCI dejansko noče, da bi se uresničila »medijska zgodba« bivše vojašnice pri Briščikih, ki je last Občine Zgonik, katero ni nihče vprašal, če sploh hoče sprejeti begunce. Zarasla trava pred nekdanjo vojašnico Dardi pri Briščikih v zgoniški občini kroma 25. APRIL - Njegov govor ne bodo prevedli v slovenščino Dipiazza predstavil program spominske prireditve v Rižarni Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj sklical sestanek za obravnavo poteka svečanosti ob 25. aprilu. Povabil je člane Odbora za zaščito vrednot odporniškega gibanja in člane Komisije za muzej Rižarne pri Sv. Soboti. Srečanje je potekalo v dvorani občinskega odbora. Po običajnem pozdravu je župan naštel naslednje točke programa: prihod častne vojaške straže, prihod praporov, položitev skupnega venca Prefekture, Dežele in Pokrajine, polaganje vencev s strani okoliških občin in združenj, govor tržaškega župana, govor župana okoliške občine v slovenščini, verski obredi (katoliški, judovski, evangeličanski, srbsko pravoslavni in grško pravoslavni). Po tej kratki razlagi se je oglasil nekdanji dolinski župan Edvin kroma Švab, ki je tudi kot predstavnik zveze partizanov VZPI-ANPI predlagal županu Dipiazzi, naj tako kot pred nekaj leti preberejo njegov govor v slovenščini. Županov odgovor je bil izmikajoč in bistvu odklonilen. »Poskusil sem vztrajati in zagovarjal svoj predlog, prepričan, da je v duhu nedavnega tržaškega srečanja predsedni- kov. Očitno je bila moja trditev prešibka, zato sem navedel primer, ko je moj dobri prijatelj, škof Lorenzo Bellomi, pri Sv Justu prvič molil v slovenščini in bil izžvi-žgan«, je podčrtal Švab. Tedaj mu je nekdo iz omizja pripomnil: »To je znak, da smo v demokraciji!« Nato je župan Trsta mirno zagotovil, da bo v slovenščini govoril eden od slovenskih županov. »Žal, sem moral tudi ob tej trditvi dopolniti informacijo, ker se vsi govori s strani Slovencev, županov ali nežu-panov, vedno preberejo tudi v italijanščini v duhu spoštvovanja italijanskih občanov, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Nikoli ni prepozno za uveljavljanje omikanega sožitja in prijateljske strpnosti,« je na včerajšnjem sestanku še pripomnil bivši dolinski župan. TRŽAŠKA POKRAJINA - Nova dobrodošlica na ronškem letališču »Trst mesto znanja« Dvojezičen plakat... v italijanščini in angleščini - Kaj pa slovenščina? - Poudarek na sinergiji med ustanovami za rast mesta Na ronškem letališču bo turiste odslej pričakal nov plakat, nova vizitka za mesto Trst. »Trieste citta della conoscen-za oz. Trieste city of knowledge« bomo odslej lahko prebirali na večjem plakatu na letališču v neposredni bližini premičnega traka za prtljago. Kaj pa slovenska različica »Trst mesto znanja«? Gre za novo promocijsko potezo tržaške občinske uprave (odborništev za izobraževanje ter za univerzo in raziskovanje) in 16 partnerjev tržaških znan-stveno-kulturnih ustanov, se pravi Pokrajine Trst, znanstvenega parka Area Science Park, tržaške Trgovinske zbornice, devinskega Zavoda združenega sveta, konservatorija Tartini, konzorcija za molekularno biomedicino, tržaške ustanove za pravico do študija Erdisu, centra za genetski inženiring in biotehnologijo (ICGEB), centra za teoretsko fiziko Ab-dus Salam (ICTP), državnega inštituta za astrofiziko (INAF) in astronomske opazovalnice, vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko (INFN), tržaške menedžeske šole MIB, inštituta za oceanografijo in ek- Udeleženci včerajšnje predstavitvene konference sperimentalno geofiziko (OGS), sinhro-trona, visoke šole SISSA in tržaške univerze. Zadružna kraška banka pa je zanj odštela prispevek 40 tisoč evrov. Plakat, ki so ga včeraj predstavili na tržaškem županstvu, bo na letališču stal 3 leta. Na njem je naslikano jedro z elektroni, delo grafika Fabia Diva. Jedro predstavlja mesto Trst, ki ga obkrožajo elektroni oz. ustanove, ki si prizadevajo za njegovo rast in razvoj. Na predstavitvi so udeleženci drug za drugim potrjevali sinergijo med ustanovami za dobrobit mesta in za kulturni, znanstveni in družbeni razvoj tega našega prostora. Seveda spet brez slovenščine ... Agrarna skupnost jusov in srenj, Združenje zasebnih kraških lastnikov in vaške organizacije vabijo danes v Šempolaj - zbirališče ob 9. uri pri pokopališču. Pobudniki želijo namreč preprečiti predstavnikom delniške družbe Terna - ki namerava okrepiti oz. izboljšati elektrovod na območju od Tržiča do Repna, vstop na jusarska zemljišča. Tržaškega speleologa potegnili iz jame pri Rimu Izkušenega tržaškega speleologa, 64-let-nega Maura Sironicha so včeraj potegnili iz jame Guardiani pri Rimu. Jamar se je v nedeljo spustil v brezno, kjer ga je nepričakovan usad kamenja zabloki-ral 50 metrov pod zemljo. Kamenje mu je zlomilo nogo, tako da mu je bil samostojen vzpon onemogočen; kolega speleolog je takoj poiskal pomoč. V jamo se je spustilo zdravstveno osebje, gorski reševalci in speleologi pa so se medtem ukvarjali s širjenjem odprtine. Na dan so ga potegnili včeraj ob 12.45 in ga s helikopterjem odpeljali v rimsko bolnišnico San Camillo; njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Kradel v supermarketu V nedeljo popoldne so iz supermarketa Pam na Miramarskem drevoredu poklicali policijo zaradi tatvine. Varnostnica je namreč zalotila moškega med krajo; prestrašen je zbežal mimo blagajne, ne da bi plačal. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so ga dohiteli na Trgu Panfili. Odvedli so ga na kvesturo, kjer so ugotovili, da gre za 37-letnega francoskega državljana B.H.; aretirali so ga zaradi kraje in upiranja silam javnega reda. Znesli so se s silo nad parkirane avtomobile V noči na ponedeljek so agenti kvestu-re posegli v Ulici Lazzaretto Vecchio. Več stanovalcev jih je obvestilo o skupini mladih, ki se je z brcami lotila parkiranih avtomobilov (med temi tudi vozila varnostnika, ki je opravljal nadzor nad trgovinami). Na kraju dogodka so agenti ustavili pet mladih in jih odvedli v kvesturo, kjer so jih ovadili na prostosti zaradi poškodovanja vozil. Nadzor nad redom Po mestnih ulicah se sprehajajo mestni redarji v civilnih oblekah, ki skrbijo za red. V soboto so ob 10. uri posegli na Trgu Oberdan, kjer se je skupinica mladih mož nedostojno vedla, eden izmed njih pa je lulal v Ul. del Lavatoio. Ko je videl redarje, se je pognal v beg: dohiteli so ga in ga kljub upiranju odvedli na kvesturo, kjer so ugotovili, da gre za 21-letnega Tržačana v vinjenem stanju - čaka ga sodna obravnava zaradi upiranja agentom in nasilnega vedenja, ob tem pa bo moral odšteti globo v višini 500 evrov zaradi lulanja. Glasna skupina pa bo kaznovana zaradi vpitja. Iskali so ga v Mantovi V nedeljo popoldne je obmejna policija pri Fernetičih ustavila avtomobil volkswagen passat z romunsko evidenčno tablico. Upravljal ga je 37-letni romunski državljan M.M., ki mu je sodišče iz Mantove januarja odredilo štiriletno zaporno kazen in plačilo globe v višini 2000 evrov zaradi pranja denarja, kraje in upiranja silam javnega reda leta 2007. Odvedli so ga v koronejski zapor. / TRST Četrtek, 31. marca 2011 7 1 VOLITVE - V okviru projekta združenja ACCRI Predlogi iz vrst mladih za županske kandidate Včeraj so se na zavodu Volta nanje odzvali Antonione, Cosolini, Bandelli, Fedriga, Fortuna Drossi, Menis in Larosa Preprečiti pozidavo Krasa, spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, oblikovati nove zelene površine, omogočiti brezplačen dostop do interneta, preurediti opuščena območja in staro pristanišče, pa tudi uvesti tečaje slovenščine v šolah in dijaško izkaznico, urediti kraje druženja za mlade, na področju turistične promocije pa poskrbeti tudi za fleksibilnejše urnike trgovin. To so nekateri od predlogov, ki so jih dijaki trienija na nekaterih tržaških višjih srednjih šolah oblikovali in posredovali kandidatom za župana Občine Trst na bližnjih upravnih volitvah. Gre za projekt Naše mesto danes in jutri, ki ga je združenje za mednarodno krščansko kooperacijo ACCRI izvedlo v sodelovanju z dijaki petih italijanskih višjih srednjih šol (geometrskega zavoda Max Fa-biani, tehničnega zavoda Alessandro Volta, humanističnega liceja Giosue Carduc-ci, klasičnega liceja Francesco Petrarca in znanstvenega liceja Guglielmo Oberdan) in Tržaške gradbene šole s ciljem spodbuditi občutek mladih do vrednot skupnega dobrega in aktivnega državljanstva ter dati glas potrebam in sanjam predstavnikov dolo- Kandidati so se odzvali na predloge mladih čenega starostnega pasu, ki imajo svoja pričakovanja, upe in načrte, čeprav še niso dosegli polnoletnosti in torej niso še volivci. Predloge, ki so jih iznesli mladi v okviru projekta, so predstavili na srečanju z županskimi kandidati v zborni dvorani zavoda Volta, kjer so se z dijaki ob povezovanju Fabiane Martini soočili Roberto Antonione, Roberto Cosolini, Massimilia- kroma no Fedriga, Franco Bandelli, Uberto Fortuna Drossi, Lorenzo Larosa (le-ta je zastopal Renza Maggioreja) in Paolo Menis. Kandidati so se odzvali na nekatere predloge, s katerimi so se v glavnem strinjali, zlasti kar se tiče koriščenja novih virov energije (predvsem sončne), medtem ko se je glede zelenih površin opozorilo (to sta poudarila predvsem Bandelli in Cosolini), da ima Trst kakih šestdeset javnih parkov in da bi se moralo najprej poskrbeti za njihovo vzdrževanje, pozidavo kraškega ozemlja pa se da preprečiti na najbolj učinkovit način z občinskim regulacijskim načrtom, ki pa mora biti drugačen od tistega, o katerem teče zdaj beseda, kot sta npr. opozorila Co-solini in Fortuna Drossi, medtem ko je Fe-driga na področju okolja poudaril predvsem pomen geotermičnih gradenj. Med sanjami, ki bi se jih dalo uresničiti, je An-tonione uvrstil možnost gradnje predora pod Barkovljami in nabrežjem, tako da bi območje rešili prometa. Predvsem Larosa in Menis pa sta opozorila na potrebo po preureditvi že obstoječih praznih stanovanj, ki jih je v Trstu po nekaterih podatkih sedem, po drugih pa deset tisoč. Glede kraja, kjer bi se mladi družili in tudi ustvarjali, pa ima Bandelli v mislih zgradbo bivše plinarne, Cosolini pa nekdanje skladišče vin na nabrežju. O uvedbi mladinske konzul-te pa so bila mnenja deljena: če je Anto-nione izrazil pripravljenost, da jo uvede, pa je Menis dejal, da je tak organ, ki ne bi mogel odločati, nepotreben, zato naj se mladi kar sami ukvarjajo s politiko. (iž) ZGONIK - Predstavitev rezultatov projekta SLORI-ja o mladih na čezmejnem območju Višja izobrazba, nižja brezposelnost Anketirali so skoraj šeststo mladih med 25. in 29. letom, kijih veliko živi še pri starših - S padcem meje se ni spremenilo veliko Mladi, ki živijo na čezmejnem območju, se lahko ponašajo z višjo izobrazbeno ravnjo v primerjavi z evropskim povprečjem, tudi stopnja brezposelnosti je nižja. To je ena od ugotovitev raziskave Slovenskega raziskovalnega inštituta v okviru projekta Izobraževalne in zaposlitvene ravni mladih iz čezmejnega območja, pri katerem je sodelovalo šest občin: štiri v Italiji (Zgonik, Repentabor, Dolina in Devin-Nabrežina) in dve v Sloveniji (Sežana in Hrpelje-Kozina). Cilj pobudnikov je bil oblikovati izobrazbeni in poklicni profil mlade generacije, pa tudi ugotoviti, kako mladi preživljajo svoj prosti čas. Rezultate raziskave so predstavili na županstvu v Zgoniku (1. aprila jih nameravajo predstaviti tudi v Sežani), med njimi pa se lahko omeni podatek, da na italijanski strani trije mladi na štiri živijo še pri starših, na slovenski pa vsak drugi. Mladi na italijanski strani imajo tudi več zaposlitvenih izkušenj kot njihovi vrstniki na slovenski strani, kjer pa je odstotek tistih, ki se že na začetku zaposlijo za nedoločen čas višji, prav tako je tudi višje število tistih, ki se v nadaljevanju dokopljejo do boljše zaposlitve. Tega je v Italiji manj, po drugi strani je na italijanski strani višji odstotek samozaposle-nih kot pa na slovenski. Na italijanski strani so zabeležili višji odstotek poznavanja jezika soseda kot na slovenski (k temu so verjetno prispevale slovenske šole v Italiji), kjer pa je bolj razširjeno pasivno poznavanje jezika, ki pa ga je v Italiji manj. Zanimiv je tudi podatek o narodnosti anketirancev: medtem ko na slovenski strani meje slednja v 99 odstotkih slovenska, je v »slovenskih« občinah na italijanski strani le trideset odstotkov mladih odgovorilo, da so po narodnosti Slovenci. Prosti čas mladi preživijo pretežno s partnerjem oz. prijatelji, odprava nadzora na meji pa ni veliko vplivala na vsakdanje življenje. Mladi z italijanske strani vsekakor bolj pogosto prehajajo mejo kot njihovi vrstniki s slovenske strani. Med ugotovitvami, ki jih je podala raziskovalka SLORI-ja Norina Bogatec, ki je po uvodnem posegu zgoniške odbornice za šolstvo Monice Hrovatin orisala izsledke raziskave, je ta, da imajo največjo korist tisti, ki poznajo jezik soseda, spričo tako visokega odstotka visoko izobraženih (med 40 in 44 odstotki) pa se je treba vprašati, kako se ta intelektualni potencial lahko izkoristi oz. kako lahko pripomore k razvoju kraškega prostora in ohranjanju njegovih posebnosti. (iž) Rezultate raziskave je predstavila Norina Bogatec kroma Kam je izginila voda iz dolinske občine? Pokrajinsko tajništvo CGIL s področnim sindikatom javnih uslužbencev prireja danes od 18. do 19.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu javno srečanje z prebivalci dolinske občine, na katerem bo beseda tekla o vodi. Udeleženci bodo ugotavljali, kam je izginila dolinska voda. Načrti za bodoči Trst V novinarskem krožku (Kor-zo 13) bodo drevi ob 18.30 predstavili načrte za naše mesto, ki so jih izdelali študentje arhitekturne fakultete Westminstrske univerze iz Londona. Gre za zanimive, sodobne in nadvse originalne poglede na bodočnost Trsta in zaledja. Sledilo bo srečanje s pisateljem Maurom Covacichem ter arhitektko in docentko Eleno Carlini. Literatura in preporod V konferenčni dvorani državne knjižnice (Trg Papa Giovanni XXIII 6) bo ob 16.30 profesor Ful-vio Senardi spregovoril o literaturi in italijanskem preporodu. Pobuda se vključuje v niz dogodkov, ki jih prireja Deželni zavod za zgodovino odporništva ob praznovanju 150-letnice združitve Italije. Ureditev priseljevanja Socialna služba 1. okraja občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju s socialnima zadrugama Lybra in La Quercia sporoča, da je na vrsti še zadnje predavanje v okviru izobraževalnega tečaja namenjenega negovalkam, družinskim članom in prostovoljcem, ki skrbijo za nepokretne osebe, oz. vsem, ki jih ti problemi zanimajo. Tokratno zadnje srečanje bo posvečeno Ureditvi priseljevanja oziroma vsedržavnim in deželnim predpisom o položaju tujcev. Na srečanju bodo pojasnili nove zakonske predpise ter okrožnice o priseljevanju, njihovo izvajanje in zadevne obrazce. Namen srečanja je seznaniti tuje delavce z njimi, s pravicami in možnostmi glede posebnih uslug in storitev. Beseda bo tekla o dovoljenjih za bivanje, o postopkih za vstop v državo, o ponovni združitvi z družino, o državljanstvu. Srečanje bo na sporedu jutri ob 16.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. Več informacij je na voljo pri Socialni službi na območju občin 1. okraja - Naselje Sv. Mavra 124 (tel. 040/2017381/382/383). SKD TABOR Jutri volilni občni zbor Jutri se bodo v mali dvorani Prosvetnega doma zbrali, ob 19.30 v prvem ter ob 20. uri v drugem sklicanju, člani, prijatelji in sim-patizerji Skd Tabor. Po izvolitvi predsedstva se bodo zvrstila poročila posameznih društvenih sekcij, tajništva in blagajne, gospodarjev in predsednice. Bistveni točki dnevnega reda bosta tudi odobritev obračuna in proračuna ter poročilo nadzornega odbora. Odborniki bodo pregledali delovanje v pretekli sezoni in zaključili svoj dvoletni mandat. Letošnji občni zbor je še posebej pomemben, ker je volilnega značaja. Obeta se precej novosti, saj kandidatna lista, ob že dolgoletnih članih, predlaga novega predsednika in kar nekaj novih obrazov, kar je nadvse spodbudno. Uradnemu delu bo sledil fotografski pregled minule sezone in zaključek z zdra-vico novemu odboru. VOLITVE - Stranka SEL-LES predstavila kandidate Kandidati Vendolove stranke »nova imena v politiki, a ne v mestu« Tržaška levica potrebuje nove kandidate, take, ki se doslej niso aktivno ukvarjali s politiko, temveč so aktivni na zelo različnih področjih. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril Giulio Lauri, z Danielo Birsa koordinator deželne stranke Levica ekologija svoboda (SEL), ki jo na državni ravni vodi predsednik dežele Apulija Nichi Vendola. Stranka, ki se prvič pojavlja na volitvah za obnovo tržaškega občinskega sveta in pokrajinske skupščine, bo podprla skupna kandidata leve sredine, to je Roberta Coso-linija in Mario Tereso Bassa Poropat. Lauri je včeraj izrecno pohvalil županskega kandidata Cosolinija, ki se je v teh tednih volilne kampanje odločil za aktivno in javno soočanje s prebivalci mesta in okolice. Njegovo odločitev ocenjujemo kot zelo pozitivno, je dejal Lauri, saj se je tržaška levica v preteklosti obnašala preveč samozadostno ... kroma Kdo pa so kandidati stranke SEL-LES? V glavnem gre za nova imena v politiki, a ne v mestu, je pojasnil Lauri: stranka je namreč želela ovrednotiti različne profile ljudi, zato kandidati predstavljajo svet dela, a tudi kulturnike, pedagoge, družbene delavce, okoljevar-stvenike. Ob Birsi in Lauriju je med kandidati še nekaj aktivnih politikov, na primer Diego Apostoli, Walter Bastiani, Claudio Germani in Fabio Vallon. A tudi sindikalist Marino Sossi, kmetovalec David Peric, nekdanji urednik revije Konrad Luciano Comida, arhitekt in umetnik Paolo Ferluga, pobudnica niza Raz\seljeni Sabrina Morena, študent Vanja Macovaz, Gianfran-co Schiavone, ki se že vrsto let ukvarja z vprašanjem priseljencev, zdravnica Daniela Gerin, izvedenec za azbest Umberto Laureni in številni drugi. Kandidati za tržaški občinski svet bodo na volilnem seznamu zapisani po abecednem redu: tudi v tem primeru gre za zavestno izbiro, je pojasnil Lauri, saj volivcem ne želijo vsiliti nobenega kandidata (na primer nosilca liste). Kandidatne liste so nared, v soboto je stranka SEL-LES začela tudi z zbiranjem podpisov, brez katerih se stranke ne morejo predstaviti na volitvah. Zbiranje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih tednih. (pd) DELO & PROJEKTI F?1 PROVINCIA di TRIESTE iCrifi pnpávilj T m^iJia ufeü ila PrJuijfA i ra GRADBIŠČA IN POSEGI V DOLINI IZBOLJŠAN PROMET Predvidene izboljšave tudi v Miljah V okviru posegov na cestnem omrežju in površinah za pešce, za katere je pristojna, je Pokrajina Trst izvedla niz ukrepov, s katerimi je želela izboljšati promet in povečati varnost na cestah. Če bodo vremenske razmere to omogočile, se bodo tako ta teden začela popravila cestnega tlaka v občini Milje: dela zadevajo približno 1.500 metrov dolg odsek pokrajinske ceste št. 14 'Čampore' med križiščem pri Sv. Roku in Čamporami in približno 850 metrov pokrajinske ceste št. 14 'Milje' na območju med Osapsko reko in kasarno gasilcev. Dela, ki so bila dodeljena z enim samim javnim razpisom, znašajo skupaj približno 190.000 evrov. Pokrajina Trst je pred kratkim zaključila tudi dela nedaleč od Glinščice, kjer je zgradila dodatni most ob že obstoječem in tako rešila problem neustreznosti, ki je povzročala hude težave lokalnemu prometu. S posegom so na vsakem mostu uredili en sam vozni pas, bankino in pločnik. Poleg tega so s posegom ublažili priključne ovinke in zgradili centralni prometni otok, tako da je danes ta odsek ceste funkcionalno dokončan in odprt za promet. Naslednji cilj je izgradnja krožišča, ki bi olajšalo manevre za dostop v promet na občinsko območje in obenem omogočilo zmanjšanje prometa pred vhodom v Boljunec. ■ OBRAČUN OB KONCU MANDATA 2006-2011 MODERNA, TRANSPARENTNA, POTREBNA POKRAJINA Danes zvečer javno srečanje na Pomorski postaji Obračun ob koncu mandata, poročilo o enakosti spolov in triletni načrt pozitivnih ukrepov: to so dokumenti, ki jih je pripravila Pokrajina Trst in jih bo predstavila danes popoldne, 29. marca, ob 17. uri na javnem srečanju v dvorani Oceania na Pomorski postaji. »Pripravili smo jasen in transparenten obračun doseženih ciljev in rezultatov ob koncu petih let uprave,« je rekla Maria Teresa Bassa Poropat. »Obračun ob koncu mandata,« je dodala, »omogoča preverjanje doslednosti med sprejetimi obveznostmi in akcijami, ki smo jih udejanjili v mandatnem obdobju. Dokument je koristen tudi za občane, združenja in vse subjekte, ki si želijo oblikovati informirano in zavestno mnenje o predlaganih politikah, izvedenih dejavnostih in doseženih rezultatih.« ■ DANES V SESLJANU URADNO ODPRTJE NOVI CENTER ZA PROMOCIJO TERITORIJA ODPIRA SVOJA VRATA Struktura bo dejavna v bivših prostorih urada AIAT Pokrajina Trst danes slovesno odpira novi Center za promocijo teritorija na bivšem sedežu urada AIAT v Sesljanu. »S to operacijo,« je rekla Maria Teresa Bassa Poropat, »bo poslopje v lasti Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga je pokrajinska uprava najela za sedemletno obdobje, spet zaživelo s pobudo, ki je namenjena promociji teritorija in značilnih krajevnih izdelkov. V poslopju, ki ga je obnovila Pokrajina Trst, bodo potekale dejavnosti, ki se v glavnem nanašajo na štiri področja: na eni strani bosta predstavitev teritorija skupinam turistov s pomočjo multimedijske opreme in predstavitev, promocija in pokušnja značilnih krajevnih izdelkov v kuhinjskem prostoru, ki bo v kratkem na razpolago; poleg tega je struktura ustrezna za prirejanje razstav in pobud združenj, prisotnih na pokrajinskem območju. Nazadnje ne izključujemo možnosti, da bi tukaj lahko uredili prodajno mesto, ki bi ga upravitelj vodil po ne-profitnem načelu in v katerem bi lahko turisti kupovali promocijske pakete krajevnih izdelkov.« »Po nekaj letih zapletenih birokratskih postopkov, zaradi katerih je poslopje počasi začelo propadati,« je dodal podpredsednik Walter Go-dina, »smo želeli sprejeti izziv za ponovno uporabo tega prostora, in sicer na sodoben način, ki bi ustrezal novim standardom sprejemanja turistov, s čimer jim nameravamo nuditi različne možnosti za ogled našega območja in obenem promovirati značilne krajevne izdelke.« ■ ODPRTA TUDI MULTIMEDIJSKA DVORANA BRIŠKOVSKA JAMA V TREH DIMENZIJAH Virtualna pot pripravljena s prispevki Pokrajine Predsednica Pokrajine Trst, podpredsednik Pokrajine in odbornik za gospodarski razvoj Walter Godina in direktor Briškovske jame Alessio Fabbricato-re so pretekli teden slavnostno odprli virtualno pot Jama prijateljica - Zgodba za vse, ki omogoča ogled Briškovske jame tudi osebam z motoričnimi težavami. »S tridimenzionalnim posnetkom Briškovske jame in ureditvijo video dvorane z vsemi potrebnimi multi-medijskimi napravami,« je rekla Maria Teresa Bassa Poropat, »bo ogled jame omogočen tudi osebam s posebnimi potrebami ali motoričnimi težavami. Ta ukrep je med drugim zelo pomemben, saj postavlja Briško-vsko jamo v sam svetovni vrh tehnoloških inovacij v podzemnem okolju. Z uporabljeno tehnologijo bomo znatno spodbudili znanstveno raziskovanje, spremljanje in nadzorovanje okolja in ekološki razvoj najbolj znane jame na tržaškem Krasu. Do sedaj so v jami izvedli nenatančne posnetke, ki jih je bilo med drugim težavno razbirati prav zaradi velikosti in kompleksnosti jam- skega okolja. Merjenje z laserskim čitalni-kom predstavlja danes trdno podlago za raziskovanje, saj zagotavlja centimetrsko in tridimenzionalno natančnost.« »Virtual-ni ogled,« je dodal Walter Godina, »bo mogoč brezplačno v namensko opremljenem prostoru v Sprejemnem centru Briškovske jame; uporabniki tega sistema bodo lahko raziskali vse dele jame z veliko natančnostjo, saj ta moderna tehnologija nudi slike z visoko definicijo. S tem ukrepom, ki ga je kot številne druge v zadnjih petih letih financirala Pokrajina, združujemo spodbujanje razvoja in promocijo ozemlja s socialnimi politikami.« POBUDA V PRIREDBI POKRAJINE TRST UNICA, GLASOVI IN BARVE POKRAJINE V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU Razstava bo odprta do 12. junija Razstava Unica, glasovi in barve pokrajine, za katero je dala pobudo in jo priredila Pokrajina, še naprej beleži velik uspeh med obiskovalci. Po postavitvi na IV. pomolu, ki je trajala do konca januarja, jo sedaj spet predstavljamo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. V prostorih v ulici Petronio si bodo lahko obiskovalci ogledali izbor fotografij, ki nudijo poseben po- gled na naše majhno, vendar raznoliko, morfološko, socialno in kulturno kompleksno ozemlje. Zahvaljujemo se Slovenskemu stalnemu gledališču za razpoložljivost in sodelovanje, saj bo s to postavitvijo ogled razstave mogoč do 12. junija na dan predstav in od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. INFO: www.provincia.trieste.it www.jpf o^incia.c ne^re jt/ ¡»lawns Sriti 5<íií f4ppirt<*ii. 1 -Trn TH WO m I ÎÎ6ÎTTWO 369 W5 Fi. WO 3695" ■SLUÎBA ZA tOVFZQYANJt HEP IM PONVDÍÜ HA TMU PELA Tí' WO 369tW4H0 SWÎJWW 3&ÏM5 Ipöodsovöiu rtií' sdziïMawipfc^lte E-míii «KOIWWIOHHBrinda oi«.:Í.ÍL Ut «heure M (»Aídíi¡kfl JoptiWod 1 15 üo lí Jí PKi*«l*l¡ík ¡a («fWfc od 15.M do 16 B TAPíWLOVAKíE HKDOlM SKUflK PILAYCEVi-ííUt Til W0 3&9JOUWO sainr (HOMWK lpö«J0O*i>fu [flíf M]Irn">*..Í'rtJpfcljtt 1*3 (I 2J1| í-tf-jil rOllM.ObWi£ilfriOÍp «kndiMpfwiiKjmgkrtt.il Ui+d"í wt Vrfa od 9.30 to ií lí UpíJWVI Ul. i A^liiiûi 3 Tfrl Til WJ]79W¿H54T^ÍB Fdü.W) íreSH? í-i^i i|»rtililiwwtpiaihtit.ftlHltjii Uudwun ■MÍKrfydtl|lí dopíltd Od 3 30dö 12 PíH-*díljrt rWtcntkcd UBífcHTOO KthMPlEKÍNAthJKiAiyiíftCUÍK* ENOTA ZA kCi'jFLIÍTf NA PFLU iN PHQÇLFMATIKO PRISELJENCEV Írfít Tffl Ovíi dtî": AtXuîJi. 3 ■ TM(III rtrf J Tri H0 639636¿WC WOW \> W¡ 630H&TWC 767JIB r«i:w)inu í-íf-d:! CfirtÍ|¡nilartf60tíO*ÍN"d AitftC H. itfifr" n. j i T«ik^OTtk ifcpílík od in M dO 13 » ÛKfNCE JAíRlifLJEWCF Ul. ÜrtCiílS I'Í. pfi [|¿4U¡ píífitfcioi >1 'M Í73"BC F*. wo 373I«Í Po^rftljr'i, íírfi irt píw'c od 9 ÏÛ dO 1 î M / TRST Četrtek, 31. marca 2011 9 1 NABREŽINA - 19. revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji Praznik solidarnosti in pletenja prijateljstev V priredbi SKD Vigred in Kd Rdeča zvezda - Nad 200 nastopajočih Petje, ples in glasba so bili protagonisti velikega praznika prijateljstva in solidarnosti, prave dobrodelne prireditve - 19. revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji v priredbi SKD Vigred in KD Rdeča zvezda. V nabrežinski telovadnici se je zbralo res veliko število otrok in mladih (nastopilo jih je kakih 200), ki delujejo pri številnih društvih s Tržaškega in Goriškega, ter njihovih staršev in prijateljev. Med občinstvom je sedela tudi predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. Nedeljsko prireditev so odprli domačini, člani pevske in mladinske glasbene skupine Vigred s skupno točko, ki sta jo pripravila mentorja Nicole Starc in Aljoša Saksida. Za njimi so se na priložnostnem odru izkazali otroški plesni skupini SKD Tabor (vodi Jelka Bogatec), gojenci Godbe-nega društva Nabrežina (vodi Matej Pertot), člani Shinkai karate kluba (v spremstvu Ilije Hrovatina), plesna skupina SKD Tabor (mladinke, vodi Jelka Bogatec), ritmična skupina ŠD Kontovel (vodita Martina Lisjak in Deborah Vitez), plesni skupini Vigred in plesna skupina Škamperle (vodi J. Bo-gatec), Cheerdance millenium - skupina zajčki (pod vodstvom Marka Sabola in Katerine Iskra); sledila je skupna plesna točka z waka waka plesom ter nastop malih rom-janskih muzikantov (vodi Silvia Pierotti). S poskočnimi vižami so program zaključili ansambli Open Hatchers in Upnska mu-larija (z Opčin), Domači zvoki (mladi iz raz- nih kraških vasi), Kraški muzikanti in mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni. S publiko so nato vsi zapeli in zaigrali še himno Vsi smo prijatelji, ki sta jo lansko leto spisala in uglasbila Jelka Bo-gatec in Aljoša Saksida. Program so povezovali člani dramske skupine Karin Rado-vič, Sandi Paulina in Silva Tretjak, ti so poudarili predvsem pomen vrednot miru, prijateljstva, spoštovanja in solidarnosti. Z velikim navdušenjem so nato nastopajoči in publika stopili ven in z živo- barvnimi baloni tudi letos odposlali pismo prijateljstva. Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili organizaciji AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. Nedeljska prireditev je bila zagotovo razigran pomladni praznik za otroke, ki so z bučnim ploskanjem nagradili vsako točko, na koncu pa še skupno veselo zapeli in zaplesali na prizorišču. več fotografij na WWW.primorski.eu mn razstava - V Tržaški knjigarni Zelenko in Vianello Casise Arheologija prihodnosti skozi dve različni umetniški interpretaciji Tržaška knjigarna v teh dneh predstavlja dela Roka Zelenka in Gianpietra Vianel- la Casise, ki skušata ljudem problematiko arheologije približati drugače. Skozi abstraktno sliko in medij, ki slikarstvo prestopa na različne načine. Razstava Arheologija prihodnoti II na ogled ponuja barvita platna slovenskega slikarja in slike-instalacije italijanskega umetnika, gre pa za projekt, ki združuje precej različna načina likovne izpovedi. V zgibanki, ki spremlja razstavo, je kritik Dejan Mehmedovič zapisal, da avtorja razstave lovita skupni izpovedni produkt v konceptualni paradigmi določenega, a hkrati variabilnega okrožja pomenskih postulatov brezna zgodovine. No, kaj imata skupnega avtorja, ki sta že v preteklosti večkrat sodelovala, na podlagi tržaške razstave ni mogoče oceniti, gre pa vsekakor za razstavo, ki v določeni meri želi "šokirati'! Medtem ko se Rok Zelenko predstavlja s skorajda konvencionalnimi platni, ki imajo geometrijske oblike, nam Gianpietro Vianel-lo Casisa prinaša opus, v katerega je vključil sodobno tehnologijo; na skoraj vseh njegovih razstavljenih delih je osrednji motiv mobitel; Razstava bo v Tržaški knjigarni na ogled do 9. aprila kroma likovno upodobljen ali neposredno prenešen na papir. Na nekaterih delih so namreč sestavni kosi mobitelov kar prilepljeni, pa naj bodo to mobijev kvir, tipkovnica ali čip kartica, okrog osrednjega motiva pa so zbrani še motivi golih žensk, psov, ptičev, angelčkov ... Gre torej za individualno interpretacijo slik in instalacij, medijev, ki uporabljata različno orodje, videnje povezav med njima pa umetniku (malo manj laičnemu občinstvu) omogoča nove interpretacije. Čisto drugačen pa je Zelen- kov opus, ki nam ponuja abstraktne slike, na katerih so, kot je zapisal Mehmedovič, prazni arhitekturno-ambientalni prostori, ki vzbujajo magično, skorajda umirjeno atmosfero. Razstava, na kateri je razstavljene slike mogoče tudi kupiti, bo na ogled do 9. aprila, ko se bodo v galeriji Tržaške knjigarne že začeli pripravljati na postavitev nove razstave, ki bo v žarišče postavila fotografski opus Štefana Grgiča. Razstavo njegovih del bodo uradno odprli 12. aprila. (sč) Včeraj danes Danes, TOREK, 29. marca 2011 CIRIL Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.38 - Luna vzide ob 4.23 in zatone ob 14.39 Jutri, SREDA, 30. marca 2011 BOGO VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1029,2 mb raste, veter 54 km na uro, vzhodnik, severovzhodnik, burja, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. [I] Lekarne U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici, amanti e...«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Sucker punch«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amici, amanti e...«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sotto il vestito niente - L'ultima sfilata«; 16.10, 18.50, 21.30 »Intrigo internazionale«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 16.15, 18.00 »Gnomeo e Giulietta 3D«; 20.05 »Amici miei -Come tutto ebbe inizio«; 22.15 »Dy-lan Dog«; 20.00, 22.00 »Street dance 3D«; 15.45, 17.55 »Rango«. FELLINI - 16.45, 20.25, 22.15 »Il cigno nero«; 18.30 »Il gioiellino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non lasciarmi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Silvio forever«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20 »Odklenjen«; 16.10, 18.20, 20.30 »Rango (sinhro.)«; 18.50, 21.00 »Črni labod«; 16.50 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Zlatolaska 3D«; 15.30, 17.50, 20.10 »Ran-go - sinh.«; 21.40 »Divja vožnja 3D«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 16.10, 18.30, 20.50 »Paul«; 16.00, 18.20, 20.40 »Odklenjen«; 16.15, 18.50, 21.20 »Prikriti udarec«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sucker punch«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Il discorso del Re«; 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 3: 16.30, 21.00 »Gnomeo e Giulietta 3D«; 18.15, 22.15 »Sotto il vestito niente - L'ultima sfilata«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »Rango«; 17.50, 19.30, 22.20 »Frozen«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Sucker punch«; Dvora- na 2: 17.30 »Space dogs 3D«; 20.15 »Street dance 3D«; 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Amici, amanti e...«; Dvorana 4: 17.45, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«; 20.00 »Il discorso del Re«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Sotto il vestito niente - L'ultima sfilata«; Niz filmov Kinemax dAutore: 17.40, 20.00, 22.00 »Rabbit Hole«. M Izleti DOo sobote, 2. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 18/B - 040-7606477, Ške-denj - Ul. di Servola 44 - 040-816296, Bazovica - 040-9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 0409221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040-421125 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SKUPINA 85 prireja »Od meje do meja«, potovanje v Dolino Pustertal od 30. junija do 3. julija. Obisk vasi zgornjega dela Doline Pustertal ter vojaškega pokopališča ob jezeru Landro, sprehodi po gozdu in ob jezerih; postave v hotelih dolgoletne tradicije, prenočišče v Mosu v starem hotelu (1929). Detajlne informacije in rezervacije do 31. marca: 040-327128. POMLADANSKI IZLET SPDT SPDT priredi v nedeljo, 3. aprila, tradicionalni pomladanski izlet. Letos se bomo podali na najvišji vrh Črnih hribov in sicer na Trstelj (610 m). Zbrali se bomo ob 8.30 uri pri spomeniku v Križu. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do vasi Lipa. Pohod je primeren za vse in bo trajal približno tri ure. Informacije: tel. št. 040-220155 - Livio. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griza, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovin-ske dediščine v nedeljo, 3. aprila, v Volčji grad, na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabreži-ni ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrep-čilo. Za info 040-200924 (Zulejka) MLADINSKI ODSEK SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST prireja v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet za družine v Bolnico Franjo in v Idrijo z ogledom Antonijevega rova. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.15 iz Sesljana; povratek je predviden okrog 19. ure. Informacije in prijave na tel. št.: 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do ponedeljka, 4. aprila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. Prispevki V spomin na Anico Guštinčič daruje nečakinja Irma 30,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Angela Starca darujeta Marijo in Savica 20,00 evrov za MePZ Skala - Slovan. V spomin na Angela Starca darujeta Emil in Dorina 20,00 evrov za MePZ Skala - Slovan. V spomin na Zorana Žvaba in Lina Fi-lipaca daruje Rožica Počkar 15,00 evrov za spomenik padlim v NOB Sv. Ana, Škedenj, Kolonkovec. V spomin na Nadota Ščuko daruje Milka Žužek 20,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na Vido Pertot daruje Daria Pertot 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Srečka Tretjaka (Bibc) darujeta Ana in Romano 30,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja. Ob boleči izgubi dolgoletnega člana EMILA SMOTLAKA sočustvujemo z družino vsi pri Pihalni godbi Arcobaleno Pameli in družini ob težki izgubi izrekajo iskreno sožalje prijatelji Miran in Jesenka, Peter in Chiara, Morris in Erika, Christian in Nana, Saša in Francesca 1 0 Torek, 29. marca 2011 TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Arthur Schnitzler Li *"V 7j «J Rondo (Vrtiljak; Režija: Dino Mustafič 31. marca ob 19.30 - prvi četrtek ponovitve: 1. aprila ob 20.30 - drugi petek 8. aprila ob 20.30 - tretji petek 9. aprila ob 20.30 - prva sobota 10. aprila ob 16.00 - prva nedelja 14. aprila ob 19.30 - drugi četrtek 16. aprila ob 16.00 - druga nedelja in ob 20.30 - druga sobota Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št. 800214302 ali 040 362542. Martina in Marko bosta končno Janija pestovala. Novorojenčka naj spremljajo veselje, zdravje in sreča, mamico in očka pa veliko potrpljenja. To so želje vseh pri Aurori Na tržaški univerzi je iz matematičnih ved uspešno diplomirala Irene Ferro-Casagrande Mnogo uspehov ji želi družina Vecchiet Čestitke Malemu Andreju se je pridružila PETRA. Mami Danieli in očku Marijanu čestitamo, novorojenki pa želimo vso srečo in zdravje. Katrin, Barbara in Saško PETRA prijokala je pred kratkim na svet, pa v trenutku trio narasel je v kvartet. Vso srečo želiva pri oblačenju še ene ritke, Andreju, Da-nieli in Marjanu pa iskrene čestitke! Stojan in Nataša. Danieli, Marijanu in Andreju se je pridružila mala PETRA. Iz srca jim voščijo Elisa, Marko in Sofia. Včeraj štorklja je razprla krila, saj sta Daniela in Marijan hčerkico dobila. Naj bo mala PETRA vedno srečna in zdrava in za brata Andreja družba prava. Mama in očka bosta vesela, ko ju bosta otroka objela. Vsi na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu. Marko in Martina sta starša postala, okrog ne bosta več divjala. Ne bosta rabila več budilke, saj JANI krepil si bo glasilke. Mnogo veselih dni in prespanih noči jim vsa žlahta od Proseka do Nabrežine želi. Danes v Križu stric EDI 60 let slavi, vse najboljše mu želi Zora. Finis coronat opus! Dr. JELKI izražajo iskrene čestitke vsi pri Skladu Mitja Čuk. vabimo NA KAVO S KNJIGO gost EVELINA UMEK v Tržaški knjigarni, jutri, 30. marca, ob 10.00 kavo bo ponudil Qcug^ H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 31. marca, od 18. do 20. ure za bie-nij in klasično smer; v petek, 1. aprila, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora Agrarne skupnosti, ki bo danes, 29. marca, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah, 60. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ, Združenje Zasebnih Kraških lastnikov ter vaške organizacije vabijo na delovni sestanek danes, 29. marca, ob 9. uri na zemljišču »pri Fasalu« šempolajskega jusa k.p. št. 350 v Šem-polaju, da preprečimo vstop na zemljišča s strani predstavnikov družbe Terne S.p.A., ki namerava dobiti posest za pričetek del še na ostalih zemljiščih. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi danes, 29. marca, ob 17.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj na pravljično uro in likovni kotiček »Prijatelj kot si ti« (Julia Hubery in Caroline Pedler). Pravljica je namenjena otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. TPPZ PINKOTOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 29. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 2. aprila, ob 8. uri bo pa odhod avtobusa za gostovanje v Murski soboti. BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 30. marca; ter 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA prirejajo v sredo, 30. marca, srečanje Na kavi s knjigo. Gost tokratnega jutranjega klepeta ob kavi v Tržaški knjigarni bo pisateljica Evelina Umek. Začetek ob 10. uri. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 30. marca: »Kartonaste maske«, »Kolaž s trganim papirjem«; 25. marca: »Deževna cev«, »Rokice mesejo«. Informacije na tel. št.: 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD TABOR vabi na 43. redni občni zbor v sredo, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča amaterske dramske skupine, da v sredo, 30. marca, zapade rok za prijavo na »9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Odborniki so na razpolago na sedežu društva v Mavhinjah št. 38 v sredo, od 20.30 do 22.00. (Tel. št.: 040-2916056). ŠTRUKLJI, SLADKI IN SLANI, ena najbolj prepoznavnih jedi iz slovenske kulinarične tradicije: pridruži se nam na večernem tečaju kuhanja v sredo, 30. marca, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih! Prijave in informacije: 334-2825853, promo@adfor-mandum.eu. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. ŽUPNIJA DOLINA vabi na srečanje s psihoterapevtom g. Bogdanom Žor-žem, ki bo v četrtek, 31. marca, ob 20. uri v Mladinskem krožku v Dolini. DUHOVSKA ZVEZA - TRST vabi na srečanje s koprskim pomožnim škofom Jurijem Bizjakom na temo »Duhovna dela usmiljenja v svetem pismu«, v četrtek, 31. marca, ob 19. uri v Marijin dom pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia 27). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 31. marca, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). VZPI - ANPI - V petek, 1. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo seja pokrajinskega odbora za izvolitev predsednika. DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. VZPI-ANPI ANED ANPPIA V nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 67. obletnici junaške smrti 71 antifašisti-čnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Spregovorili bosta Maria Teresa Bas-sa Poropat, predsednica tržaške pokrajine in senatorka Tamara Blažina. Predsedovala bo Maja Malalan. Sodeloval bo MoPZ Tabor, vodi David Žer-jal. POKRAJINSKI SVET včlanjenih društev ZSKD na Tržaškem - Pokrajinski predsednik ZSKD za Tržaško ga sklicuje v sredo, 6. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1/1. NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje. Tovrstna predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Blagodejno vpliva na naše telo in psiho. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu in glasbe s svojim otrokom tesen in zavesten stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Tečaji se odvijajo enkrat tedensko, ob četrtkih zjutraj. Info in prijave na: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SKD VESNA sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3284559414. Število mest je omejeno. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19. uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet v Verono z obiskom vinskega sejma Vinitaly. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na tel. 3347786980 (Luciano). ¿Pog^eSno podjetje iS AL A H A KM na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na 24. Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen bo v nedeljo, 10. aprila. Odhod in vpisnina iz Praprota od 8.30 do 10.00 ure. Na cilju v koči pod Rupo v Repnu bo okrepčilo, nato bo sledilo bogato nagrajevanje udeležencev pohoda in priložnostne igre. Za povratek nazaj v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije: tel. št. 0039 040 200782 (Frančko). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednad-stropje). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 2. aprila, ob 20. uri v kulturni dom na Colu na ogled komedije »Scheletri in sca-tola«. Z igro v tržaškem narečju se nam bo predstavila amaterska dramska skupina I Zercanome v režiji Paole Pipan. SRBSKO KULTURNO DRUŠTVO »PONTES-MOSTOVI« iz Trsta prireja v soboto, 2. aprila, ob 19. uri v Slovenskem stalnem gledališču »Festival folklornih plesov in pesmi srbske kulturne tradicije«. Nastopale bodo štiri folklorne skupine, dve iz Slovenije, ena iz Hrvaške in ena iz Srbije, ki nam bodo predstavile del bogate folklorne tradicije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza cerkvenih pevskih zborov, SKD Lipa, MoVS Lipa in MePZ Lipa vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nabožni program bodo izvajali MePZ Mačkolje, Župnijski zbor Sv. Urbana, Godovič, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej iz Opčin, Idrijski oktet iz Branika in Nonet Primorsko iz Mačkolj. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Zveze slovenskih kulturnih društev »Godbeni večer z ansamblom Štajerskih7«, ki bo v nedeljo, 3. aprila, ob 18. uri v Zgoniku. Skupaj bodo nastopali in se v glasbi prepletali God-beno društvo Prosek, Društvo godbenikov Zreče in Štajerskih7. Vstopnina proti plačilu, za informacije tel. št.: 3494103131. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, MoPz Tabor in SKD Tabor vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo MePz Starši ensemble in mali romjanski muzikanti iz Ronk, MoPz Kromberški Vodopivci, Fantovska vokalna skupina Anton Klančič iz Mirna, MoPz Poljubinj, MoPz Anton Klančič iz Mirna ter MePz Štandrež. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v četrtek, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik po-kušnje domačega vina, kruha in olivnega olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. S Poslovni oglasi DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije poklicati tel. št. 040228658. LEPI MLADIČI KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, edine slovenske pasme, bodo na razpolago za oddajo konec aprila. Tel. št. 040-226207. NA OPČINAH oddam v najem 50 kv. metrsko stanovanje, sončna lega z ogledom na Nanos. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št. 3402419295. PREJŠNJO SREDO je nekdo dvorani Dopolavoro v Nabrežini postaja pomotoma zamenjal svetlo moško jakno. Za ponovno zamenjavo poklicati tel. št. 380-3584580. PRODAM silos 60 stotov v dobrem stanju. Tel. 335-6322701. RAZPOLAGAM Z GUMBI za moško narodno nošo. Tel. 340-5471653. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. 3483667766. V MAČKOLJAH PRODAM TRSJE (ka-nele) po ugodni ceni. Tel. št.: 040232209. H1 Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. 040299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Italijansko govoreči trener Eriberto Dellisanti o vključevanju v slovensko okolje in o zamejskem športu /13 Kras po šestih mesecih zmagal brez prejetega gola r. ■ ~ "i" I ■ f^M IT ^ C. Slavec (Jadran): »Do play-offa še ena zmaga« Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika JADRANJE - Sezona, ki bo določila potnike za OI 2012 Opremljena v boj POGLED Z VEJE Pamet in ljubezen Marij Cuk S pomočjo sponzorjev so pri JK Cupa lahko za mlada jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija nabavili konkurenčnejšo opremo za boj proti najboljšim posadkam na svetu kroma Z nabavo nove jadrnice, ki so jo slovesno predstavili v nedeljo na sedežu kluba v Sesljanu, sta mlada jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti pred začetkom tekmovalne sezone, v kateri bodo določili potnike za olimpijske igre 2012 v Londonu, zapolnila tehnološki primanjkljaj, ki ju je ločeval od drugih najboljših posadk razreda470. Športno-gospodarski podvig je omogočila skupina 21 krajevnih sponzorjev, ki jih je sesljanski klub, na čelu s predsednikom Robertom Antonijem, uspel navdušiti za zahteven in zelo ambiciozen Projekt London 2012, ki ima tudi to lastnost, da je jasen in strokovno podprt, kar je gospodarskemu svetu običjano še posebej všečno. Zdaj sta na vrsti jadralca s svojim trenerjem Matjažem Antonazam. Njihova naloga je izjemno težka, ne le zaradi pomanjkanja izkušenj, temveč tudi zato, ker si za razliko od najmočnejših konkurentov, ne morejo privoščiti, da bi celo leto trenirali tam, kjer so razmere za vadbo najboljše, na primer na drugem koncu sveta, ko je doma zima. Kljub temu vnaprej vemo, da bosta trd oreh za vse svoje tekmece. 360° Greta Beuciar ALI ALI Peter Bajt VAŠI IN MOJI SPOMINI Igor Dolenc ME (NE) ZANIMA Miroslav Košuta Komaj se je pomlad prikazala, pa je že za hip ali dva odšla. A bo spet prišla, o tem nimam nobenega dvoma, oziroma- pomlad je tu, spremenili so nam celo uro, tako da smo te dni kot mesečniki, okrnjeno spanje vpliva na človekovo razpoloženje, saj je spanje, kot kisik, temeljnega življenjskega pomena. O tem so najbrž razmišljali tudi slovenski nogometaši prejšnji teden med tekmo proti Italiji. O spanju, namreč. Na igrišču ni bilo pregovornega slovenskega žara, Italijani so povsem zasluženo zmagali, saj so nadigrali slovensko izbrano vrsto, pa še trener Kek je glede izbora naredil kar nekaj napak. Najbrž se bo morala nad tem zamisliti tudi kraška iniciativa, ki močno nasprotuje temu, da bi sosedje kupovali nepremičnine na Krasu na slovenski strani meje, a kdo naj bi kupoval, saj so cene hiš tako poskočile ne le v Sloveniji), da niti svetovna rekorderka v skoku v višino Blanka Vlasič jih ne dosega. Sedaj bo treba zavarovati še Stožice, ki so sicer le enkrat padle v Italijanske roke, a to ne bi smelo preiti v navado, saj vemo, da je navada železna srajca, ki jo lahko odložimo le z velikim naporom. Skratka, budnost, budnost, kot so pravili v partizanskih časih. A kako naj bomo budni, saj so nam, kot že rečeno, premaknili urine kazalce. Zagonetka, ki ji ni konca! Kako rešiti zadevo? Nemara bi bilo dobro slediti ruskemu zgledu. Rusi so namreč odločili, da je letos zadnjič, ko spreminjajo čas, zadnjič in nikoli več. Čas naj ostane čas sonca, čeprav ga večkratprekrijejo temni deževni oblaki. Najhujši med temi je oblak vojne. A tudi rakete, bombe in tanki so nemočni pred nogometom. V Libiji teče kri, prebivalstvo je podvrženo nepopisnim mukam, nogometni vrtiljak pa se kljub temu vrti. V nedeljo je libijska olimpijska reprezentanca odigrala tekmo v Južni Afriki (izgubila je z 2:4), včeraj pa članska reprezentanca kvalifikacijsko tekmo za nastop na afriškem prvenstvu v Mali-ju na nevtralnem igrišču. Zdi se neverjetno! Prišlo bo celo do tega, da bodo pribežniki v Zgoniku (namestili naj bi jih v zapuščeni vojašnici) ustanovili svojo ekipo, a proti komu naj igrajo, saj je zgoniška ob števerjanski občini najbrž edina na svetu, ki nima svojega nogometnega moštva. Veliko je stvari na naši obli, ki normalni človekovi pameti ne gredo v račun. Na primer. Govora je tudi o tem, da se bodo čez desetletje ali dve posušili nekateri tradicionalni energetski viri. Kljub temu pa se bencin prekomerno pretaka po avtomobilskih motorjih, največja potrata goriva je v formuli ena. A to malokoga briga, še najmanj Sebastiana Vettla, ki je novo sezono začel tam, kjer je končal lansko- z zmago. Lahko je njemu, ko pa ne da niti centa iz žepa, da napolni svoj rezervoar. Nasprotno, celo plačan je! Letošnje svetovno prvenstvo pa prinaša tudi novo slovansko nevarnost. Kot strela z jasnega je udaril Vitalij Aleksandrovič Petrov, ki je že na svoji prvi dirki v hitrostni areni stopil na stopničke za zmagovalce. Rusi se nevarno bližajo. Od kar je propadla rdeča armada, skušajo na vse načine osvajati svetovno prizorišče. Petrov je brez dvoma osvežitevformule ena in ni naključje, da dirka z renaultom, saj so bili Francozi in Rusi že od nekdaj povezani, car Aleksanderje bil na primer krvni Napoleonov prijatelj, čeprav vemo, da se na prijatelje vedno ne gre zanesti, saj je Napoleon skušal s topovi osvojiti Moskvo... Športnih in drugačnih izzivov torej nikoli ne zmanjka. Tudi pomlad je izziv, pa čeprav so bili ti dnevi deževni. Dež je vsekakor dobrodošel, ker spodbuja lenobo. Meni na primer ni treba zalivati gredic in tulipanov. Kmetom krompirja in radiča. Zalivati je treba pa, dež gor, dež dol, le pamet in ljubezen. Brez športa se da tudi preživeti. Brez pameti in ljubezni pa zelo težko... Triestina vse bolj tone Na 12. strani Berruto pričakovano ni poklical Černica in Maniaja Na 12. strani Poraz Kontovela v Fontanafreddi Na 14. strani Naši smučarji na državnih finalih Na 21. strani 12 Torek, 29. marca 2011 ŠPORT / »GOLEADOR« Brazilec Rogerio Ceni je na tekmi domačega prvenstva med moštvoma Sao Paulo in Corinthians dosegel svoj 100. gol Osemintride-setletni Ceni je doslej zabil 56 zadetkov iz prostih strelov, 44 pa iz 11-metrovk. Ceni je vratar! VRNITEV Belgijec Tom Boonen je po letu 2004 drugič dobil eno najprestižnejših kolesarskih dirk, 73. Gent-Wevelgem. Nekateri so po lanski slabi sezoni napovedovali, da je njegova kariera v zatonu, da po domnevnem uživanju kokaina ne more več zmagovati. CONTADOR V FORMI Najboljši kolesar zadnjih let Španec Alberto Contador je še enkrat več dokazal, da kljub negotovosti v zvezi z dopin-škimi obsodbami dobro pripravljen čaka na dirko po Italiji. Kolesar Saxo Banka je po dirki po Murcii dobil še dirko po Kataloniji. Slovenec Jani Brajkovič je skupno zasedel 16. mesto. RUS NA ZMAGOVALNEM ODRU Sebastian Vettel (Red Bull) je zmagal na VN Mel-bourna, Vitalij Rus (Lotus Renault) je s 3. mestom postal prvi Rus na zmagovalnem odru formule ena. Mehičan Perez je ob debutu presenetil s 7. mestom, a njegov Sauber je bil kasneje diskvalificiran NOGOMET - Tudi proti Frosinoneju le točka za Triestino Zaigrali so »De profundis« Po vodstvu Frosinoneja z 2:0 izenačenje v sodnikovem podaljšku - Točka, ki nič ne koristi - Končnica za obstanek šest točk oddaljena V nedeljo na Roccu je zaigral »De profundis«. Devet krogov pred koncem prvenstva je namreč usoda Triestine že zapečatena. Možnosti za obstanek so le še teoretične, saj Salvionijevi varovanci so se psihološko že predali usodi. V nedeljo so proti Frosinoneju rešili čast, a točka, ki so jo osvojili prav v zadnjih minutah tekme, jim ne bo nič pomagala v boju za obstanek, saj je po tem krogu šest točk oddaljeno mesto, ki zagotavlja dodatne tekme za obstanek. IZBIRE - Nerazumljive. Vsaj tiste domačega trenerja, ki je bil na koncu tekme tarča najhujših protestov s strani navijačev. Salvioni je postavil na klop Godeasa in Testinija, igral brez pravih špic, prvič zaupal Baritiju v standardni enajsterici. Preveč tveganj. Campilongo pa ni imel veliko manevrskega prostora, saj so bili kar trije ključni igralci kaznovani. O TEKMI - Polčas in pol enosmeren v korist gostov, ki so povsem upravičeno vodili z dvema goloma prednosti, zadnjih dvajset minut pa s Triestino, ki si je srčno želela nadoknaditi zaostanek. Seveda premalo, da bi bila splošna ocena nedeljskega nastopa Tržačanov pozitivna. Nesprejemljivo je namreč, da so odločilno tekmo prvenstva Cottafava in soigralci odigrali na tak način. JE ŠLO - Po 75 minutah res nespodobne igre so po vstopu svežih sil Tržačani zaigrali vsaj z železno voljo. Top: Godeas in Testini sta popolnoma spremenila ekipo. Škoda le, da je Testini z bele točke zadel prečko. NI ŠLO - Začetne Salvionijeve izbire. Antonelli je bil v vlogi branilca omejen, v napadu pa je Triestina igrala brez prave špice. Flop: Tokrat je usodno napako v obrambi naredil Cottafava, na sredini igrišča pa nista nikoli preigrala nasprotnika Mira-montes in Bariti. Triestina - Frosinone 2:2 (0:1) STRELCI: v 37. Masucci, v 21.dp Sansone, v 37.dp Filkor, v 48.dp Taddei. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 5; Antonelli 5,5, Cottafava 4,5, Malago' 5,5, Longhi 5,5; Bariti 5 (25.dp Testini 7), Dettori 5,5, Filkor 6, Miramontes 5 (l.dp Godeas 7); Taddei 6, Marchi 5 (20.dp Della Rocca 5,5). Trener: Salvioni. Emiliano Testini je v nedeljo zgrešil 11-metrovko, a je nedvomno pozitivno vplival na igro Triestine FROSINONE (4-3-3): Frison; Gui-di, Terranova, De Maio, Catacchini; Bottone, Biso, Beati; Masucci, Baclet, Sansone. Trener: Campilongo. SODNIK: Tommasi iz Bassana del Grappa 5; OPOMINI: Marchi, Malago', Frison, Testini, Colombo, Catacchini, Baclet; GLEDALCEV: 3.000. OSTALI IZIDI 33. KROGA: Albi-noleffe - Novara 3:1, Ascoli - Torino 0:4, Crotone - Empoli 3:2, Grosseto - Citta-della 1:1, Modena - Pescara 1:0, Pado-va - Atalanta 1:1, Piacenza - Portogruaro 1:2, Reggina - Livorno 1:1, Siena - Sas-suolo 4:0, Varese - Vicenza 1:0 VRSTNI RED: Atalanta 64, Siena 63, Novra 55, Varese 54, Reggina 48, Li-vorno in Vicenza 45, Torino in Grosse-to 44, Empoli 43, Pescara in Modena 42, Padova in Piacenza 41, Albinoleffe 39, Sassuolo in Crotone 37,Portogruaro, Cittadella in Ascoli 36, Frosinone 33, Triestina 30. PRIHODNJI KROG: Atalanta -Triestina. Iztok Furlanič Odbojka: Trento tretjič na evropskem prestolu Odbojkarji Trentina Volleyja so še tretjič zapored postali zmagovalci lige prvakov. V finalu zaključnega turnirja, ki so ga v Bocnu tudi gostili, so s 3:1 (17, -20, 23, 20) premagali «krvnike» slovenskega ACH Volleyja, Zenit iz Kazana. Za italijanske ekipe je to že 18. naslov evropskih prvakov, medtem ko Rusi, če ne upoštevamo Sovjetske zveze, ostajajo pri treh. Pri italijanski ekipi so bili v finalu najučinkovitejši Bolgar Matej Kazijski (18 točk), Kubanec Osmany Juantorena (16), ki so ga nagradili za najboljšega igralca finala, in Čeh Jan Štokr (15), medtem ko je pri Rusih največ točk dosegel Maksim Mihajlov (16). Tretje mesto so osvojili odbojkarji moskovskega Dinama, potem ko so v malem finalu premagali poljsko ekipo Jastrzebski Wegiel s 3:1 (-23, 22, 16, 21). V boju za tretje mesto se je v poljski ekipi izkazal slovenski reprezentant Mitja Gasparini, ki je bil s 24 točkami najučinkovitejši igralec tekme, med drugim je dosegel tudi dva asa. Po poročanju italijanskega spletnega portala volleybal.it se zanj zanima italijanska Macerata. »Nisem bil v formi. K sreči je bil moj tekmec res za nič.« (90-letni Ottavio Missonipo osvojitvi državnega naslova v suvanju krogle, Il Piccolo, 25. 3.) »Še vedno ste zavedni, mislim pa, da bi morali nastopati skupaj in pozabiti na to, kar se je dogajalo pred 60 leti. Skratka, ne biti razklani, saj se ti večina sicer smeje.« (Zoran Jerončič o Slovencih v Italiji, Primorski dnevnik, 22. 3.) »Me je prav sram, ko pomislim, koliko sem plačal za tiste vstopnice za tekmo Olimpija : Barcelona na črnem trgu.« (Livio Se-molič na večeru z Zoranom Jankovi-čem v Gorici, 23. 3.) »Dosegamo neobičajno kritično raven za našo deželo, ki je od vedno lep zgled primernega obnašanja in lojalnosti.« (Predsednika nogometne zveze FJKRen-za Burellija skrbi obnašanje na tekmah, 25. 3.) »Vedno kadar Slovenija in Rusija podpisujeta dogovore glede južnega toka obstoji neka nevarnost za ruski nogomet.« (Borut Pahor na novinarski konferenci z Vladimirjem Putinom, 22. 3.) »Zaradi mojih zadnjih tekem v Skandinaviji so prestavili očetovo slavje ob okrogli življenjski obletnici. Ker pa bo veselica v soboto, nočem paziti pri hrani in pijači ter zgodaj oditi spat.« (Zakaj se Petra Majdič ni udeležila državnega prvenstva, Dnevnik, 26. 3.) ME (NE) ZANIMA Triestina? Pričakoval sem, da ne bo zmagala Miroslav Košuta se za šport zanima do take mere, da ga je vključil tudi v govor ob letošnjem prejetju Prešernove na- Ste si v petek ogledali tekmo med Slovenijo in Italijo? V petek sem si tekmo na žalost ogledal od prve do zadnje minute. Na žalost in z žalostjo v srcu. Zakaj? Najprej ker je bila ena slabših tekem, kar jih je v zadnjih letih odigrala slovenska reprezentanca. Nato pa zato, ker se je končala, tako kot se je. Nekateri slovenski mediji so Slovenijo predstavljali kot tihega favorita. Slovenskih medijev nisem bral. Ne spuščam se tako daleč, da bi to komentiral. Ste morda spremljali tudi nedeljski nastop nogometašev Triestine? Z ženo sva bila na lepšem. Ko pa sem prišel domov, sem ugotovil, da se je končala, tako kot sem pričakoval. Celo ... To ne pomeni, da sem pravilno napovedal končni izid, čeprav bi ga lahko, saj je Triestina že večkrat igrala 2:2. Pričakoval pa sem, da od te tekme ne bo nič. Mislite, da je obstanek še v dometu? Po mojem ni. Izgubila je v bistvu z vsemi neposrednimi tekmeci. Že lani so izpadli, zato bi moralo vodstvo ojačiti ekipo pred šenkanim ponovnim nastopom v tej ligi. Ali vsaj med prestopnim rokom ... A očitno Fantinela in ostale to ni kaj dosti brigalo. Ste tudi glede slovenskih obetov tako črnogledi?Mislite, da bo drugo mesto v skupini pripadlo Srbom? No, če bi stavil, bi stavil da bo drugo mesto osvojila Srbija. Žal mi je, da je Slovenija že dvakrat izgubila na ljubljanskem štadionu. A tokrat je zasluženo. (p. v.) ODBOJKA - Pred svetovno ligo Med »azzurri« veliko novih obrazov Novi selektor italijanske moške reprezentance Mauro Berruto je objavil seznam igralcev, ki bodo nastopali v svetovni ligi. Med njimi, kot napovedano, ni več slovenskih odbojkarjev Černica in Maniaja. Podajalci: Baranowicz (Asseco resovia - POL), Boninfante (Sisley Treviso), Falaschi (BCC Nep Castellana Grotte), Travica (Acqua Paradiso Monza); korektorji: La-sko (Marmi Lanza Verona), Sabbi (Geotec Isernia), Vettori (Club Italia); center - Barone (Tonno Callipo Vibo Valentia), Birarelli (Itas Diatec Trento), Buti (Acqua Paradiso Monza), Cester (Rpa-Luigibacchi.it San Giustino), De Togni (Sisley Treviso), Mazzone (Club Italia), Patriarca (BCC-Nep Castellana Grotte); napadalci - Della Lunga (Itas Diatec Trento), Dolfo (Energy Resources Carilo Loreto), Kovar (Sisley Treviso), Maruotti (Sisley Treviso), Parodi (Bre Banca Lan-nutti Cuneo), Rosso (Phyto Performance Padova), Savani (Lube Banca Marche Macerata), Zaytsev (M.Roma Volley); liberi - Bari (Itas Diatec Trento), Colaci (Itas Diatec Trento), De Pandis (Yoga Forli). Kosmina boljši od Maniaja V 25. krogu A1-lige je prišlo do »slovenskega« obračuna med Verono Damirja Kosmi- ne in Alena Pajenka ter Modeno Lorisa Maniaja. Tekma je bila napeta vse do zadnjega. V prvih dveh nizih je prevladala domača ekipa, a naposled je Modena izsilila igranje petega seta, v katerem so bili s 16:14 ponovno boljši domači. Modena je tako odigrala že dvanajsti (!) tie-break sezone, drugič pa je skrajšani niz izgubila. Kljub porazu je Modena na lestvici obdržala četrto mesto s točko prednosti nad Trevisom, z novima dvema točkama pa si je Verona zagotovila končno sedmo mesto in krog pred koncem rednega dela tudi nastop v končnici za naslov. Pri Ve-roni je Alen Pajenk igral celo tekmo in dosegel 15 točk (8 napadov, 3 asi, 4 bloki); Damir Ko-smina je vstopil v prvem, tretjem in četrtem se-tu, a ni dosegel točk. Pri Modeni je Loris Mania' sprejel 37 žog s tremi napakami. 62% žog je sprejel pozitivno, 49% brezhibno. Matej Černic premagan Asseco Rzsezow Mateja Černica je v poljskem prvenstvu doživel poraz v gosteh. Proti tretjeuvrš-čenemu Kedzierzynu Kozle Slovencev Tineta Ur-nauta in Tomislava Šmuca je izgubil z 1:3. KOŠARKA - V A1-ligi se zdaj spet uveljavlja Benetton Dviguje glavo Tržaški AcegasAps premagal vodilno Perugio in si praktično zagotovil play-out A LIGA - V A ligi je dvoboj med vodilnim Montepaschijem in zasledovalcem Armanijem po-sticipiran na 14.april. Ta teden je namreč državni prvak kar dvakrat (s spremenljivo srečo) nastopil v Evroligi. Začasno je to izkoristil drugi zasledovalec Bennet Cantu (Mazzarino17), ki je zmagal v Sassariju (Diener 21). Vse boljše pa igra Repešov Benetton Treviso (Motiejunas in Smith 22), ki se je z zmago proti bolonjskemu Canadian Solarju (Rivers 19) povzpel na 6.mesto, potem ko je bil še pred kratkim skoraj na dnu. Po vrsti porazov je tokrat zmagal tudi Angelico Biella (Soragna 15, Jurak 8), ki je z 88:64 odpravil Scavolini Siviglia Pesaro (Almond 16). Mahoričeva Vanoli Braga Cremona (Rowland 19, Milič 12) pa je tokrat s 95:79 izgubila v Caserti (Williams 18). Na dnu pa je zad-njeuvrščeni Tercas Teramo (Diener 29) z domačo zmago 99:97 proti Avellinu (Szewczyk 34) še ohranil nekaj upanja na obstanek. LEGADUE - V drugi ligi sta vodilna Umana Benetke (Clark 20), ki je s 86:79 premagala Mazzeo San Severo (Dickens 23) in Fastweb Casale (Hickman 20), ki je z 90:79 premagal Sigmo iz Barcellone (Hicks 29) prestavila v višjo prestavo in pobegnila. Snaidero (Harrison 21) je namreč v finišu s 87: 84 izgubil v Forliju (Gold-wire 24), potem ko je vodil lep del tekme. Videm- čane sta dohitela Immobiliare Spiga Rimini (Vuk-čevic 23), ki je s 70:80 zmagala v Imoli (Whiting 17), in Sunrise Scafati (Baldassare 19), ki je z 78:58 pregazil Trenkwalder Reggio Emilia ((Robinson 15, Chiacig 14). Rdeče-belo-zeleni dres pa očitno pomaga Fileniju iz Jesija (Maggioli 25 točk, Marko Tu-šek 12), ki je v petkovi anticipirani tekmi s 74:72 premagal Naturhouse Ferrara (Boyette 23) in se na lestvici povzpel na 8.mesto. AMATERSKA A LIGA - AcegasAps (Mo-ruzzi 19, Benfatto 15, Bocchini 11, Colli 11, Ra-spino 10, Magro 8, Maiocco 6, Ruzzier 5, Contento 4, Coronica 0) je z 89:77 premagal prvou-vrščeno ekipo iz Perugie. Tržačani so si zmago povsem zaslužili, saj so proti agresivni in včasih grobi igri nasprotnikov znali vselej najti primerno orožje, tako proti mož moža kot conski obrambi. Z veliko požrtvovalnostjo v obrambi in tokrat zadovoljivim odstotkom realizacije (50% iz igre) so bili skoraj celo tekmo v vodstvu in nazadnje odnesli dragoceni točki.Tako si skoraj matematično zagotovili nastop v playoutu, v poslednjih treh tekmah pa si bodo skušali izboriti 8. mesto, ki daje prednost domačega igrišča v tretji tekmi proti tekmecu iz južne skupine. Marko Oblak / ŠPORT Četrtek, 31. marca 2011 13 POVABILO NA POGOVOR - Košarkarski trener Eriberto Dellisanti »Nekoč ste bili bolj zagrizeni in borbeni« Jadranovih ekip brez pomožnega trenerja Eriberta Dellisantija že dolgo let ne pomnimo. Goričan, ki bo čez nekaj dni dopolnil 50 let, se je Jadranovi članski ekipi pridružil leta 2002, od takrat pa ga je vodstvo vsakič potrdilo. »Sprejemajo me in me cenijo, čeprav nisem pripadnik manjšine. Lahko bi me odslovili in izbrali Slovenca, vendar mi vsako leto znova ponudijo sodelovanje. To mi je v velik ponos,« pravi Dellisanti, ki slovenščino (tudi po zaslugi žene Sandre iz Štandreža) razume, je pa ne govori. Skladiščnik v podjetju Mark je bil pred tem zaposlen v gostinskem sektorju: »Potem ko sem izgubil službo, sem nekaj mesecev leta 2009 delal v Tolmeču: vsak dan sem prevozil 200 kilometrov, nato pa sem se od doma peljal še na Opčine ali v Briščike, kjer smo imeli treninge. Bilo je zelo naporno, tako da sem se potem odpovedal službi in se julija 2010 zaposlil v podjetju Mark.« Pred začetkom trenerske poti ste bili dober igralec, kajne? Pri sedmih ali osmih letih sem začel trenirati košarko pri goriškem društvu UGG. Tam sem igral v vseh mladinskih ekipah, prestopil pa sem tudi v člansko ekipo. Takrat, bilo je leta 1981, je Gorica nastopala v A2-ligi, trener pa je bil Mario De Sisti. Bil sem deseti igralec, na klopi sem sedel ob Turelu in Sfiligoiu; bilo je leto, ko smo z ekipo dosegli najboljši rezultat v zgodovini goriške košarke. Po rednem delu smo osvojili 2. mesto po Brescii, kjer je igral Jordan Marusič. Nato smo se uvrstili v play-off, kjer smo se pomerili z najboljšimi ekipami iz A1-lige. Premagali smo Varese, izgubili pa proti Turinu. Ste kdaj stopili na igrišče? Nisem. Prvega januarja leta 1982 sem si poškodoval kolenske vezi. Operacija in rehabilitacija nista bili tako enostavni zadevi kot sta dandanes, obenem pa sem moral takrat še odslužiti vojaški rok, po tem pa sem izbral službo, saj sem vedel, da kot igralec ne bi uspel. Skratka, poškodba je sovpadala z zaključkom igranja v višjih ligah. Kdaj ste začel trenirati? Približno leta 1986, najprej pri Go-riziani, nato še v Vilešu, Ederi v Gorici in Romansu. Vselej v nižjih ligah, promocijski ali v D-ligi. V drugi polovici devetdesetih let sem nato nekaj let pavziral. Kdaj ste prvič treniral slovenske ekipe? Bilo je leta 2002, ko je Jadran treniral Bosini, pomožni trener v A2-ligi v Gorici, ko sem tam še igral. Predstavil sem se, on pa me je povabil. Poznamo vas kot pomožnega trenerja. Ali boste kdaj prevzeli tudi sam vodenje ekip? Nimam licence za treniranje v državni C-ligi, hkrati pa sem po tolikih letih pri Jadranu z igralci vzpostavil prijateljski odnos, tako da vloga trenerja ne pride več v poštev. Ali ste kot igralec kdaj igrali proti Jadranu? Nisem: ko sem igral v mladinskih ekipah, Jadran še ni obstajal. Poznal pa sem slovenske igralce, Borisa Viteza na primer, igral pa sem proti Claudiu Starcu in Mau-ru Ciuchu, ko sta kot mladinca nastopala pri Pallacanestro Trieste. Slovence ste torej spoznal preko košarke? Tako, na košarkaskih tekmah. Proti Domu, kjer so igrali med drugimi tudi Ugo in Mauro Dornik ter Livio Semolič, sem igral že kot trinajstletnik. Svoja poznanstva pa sem razširil, ko sem spoznal bodočo ženo. Glede na to, da je ona zaposlena v Kulturnem domu v Gorici, sem spoznal med drugim tudi Marka Corsija in vse jadra-novce. Kako ste se vključil v slovensko okolje? Vedno sem se počutil zelo dobro. Nikoli nisem imel težav, čeprav nisem poznal jezika. Mogoče sem bil od vedno nagnjen k temu; izhajam iz družine, v kateri je mama Avstrijka, oče pa je iz Barlette pri Bariju. Sinovi obiskujejo zdaj slovenske šole in tudi slovenska društva. Zakaj ste tako izbrali? Bila je najbolj logična odločitev, saj živimo na tem območju. Tudi veliko prijateljstev nas povezuje s slovensko manjšino. Kako bi opisal pripadnike slovenske manjšine? Spominjam se, da so domovci, ko smo proti njim igrali v mladinskih prven- stvih, igrali vedno zelo agresivno in borbeno. Čeprav smo bili mi mogoče tehnično boljši, so nas oni vedno premagali. Borbenost in zagrizenost je bila nasploh značilnost vseh slovenskih ekip, tudi v Sloveniji. Na žalost pa tako izrazite zagrizenosti in karakterja v slovenskih ekipah pri nas ne opažam več. Ne gre za značilnost manjšine, ampak je to splošen problem. V Italiji je zelo malo dobrih igralcev košarke, v Sloveniji, pa čeprav ima le 2 milijona prebivalcev, jih je nasprotno veliko. Miselnost je pač drugačna: Slovenci so žejni zmage; tako je tudi v Srbiji, na Hrvaškem. V Italiji pa tega ne občutim, večina mladih ima drugačne projekte in ideale. Kako ste doživljal v otroških letih tekme s slovensko ekipo? Zame je bilo to čisto normalna tekma, mogoče drugi je niso tako doživljali. Čisto podobno današnji situaciji, ko se vedno dobi kdo, ki je proti dvojezičnosti in slovenski manjšini. Spominjam pa se, da si v otroških letih nisem razlagal, zakaj oni govorijo slovensko. Različno narodnostno sestavo sem spoznal na višji šoli. Kljub temu pa si nisem zastavljal nikoli mnogo vprašanj: nenazadnje smo se doma včasih pogovarjali tudi v nemščini. Ali opažate, da se je odnos med Slovenci in Italijani v Gorici danes spremenil? Iz leta v leto je bolje. Vedno manj je nestrpnežev. Trenirali ste v italijanskih in slovenskih klubih pri nas. Razlike so? Zdi se mi, da ni bistvenih razlik. Organiziranost je odvisna od lige, v kateri igraš. V višji ligi so klubi bolj organizirani. Kaj pa razlike med trenerji? Trenerji iz Slovenije so bolje pripravljeni od italijanskih. Šola in priprava sta drugačni. Med perspektivnimi mladimi je prav gotovo Jan Zavrtanik, trener Doma. Ali so motivacije otrok različne glede na narodnost? Ob ugotovitvah, ki sem jih že prej nanizal, češ da so igralci v slovenskih ekipah manj borbeni kot nekoč, je motivacija otrok odvisna tudi od trenerja: če bo otroka vodil profesionalni trener, ki veliko zahteva, bo motivacija večja. V Italiji pa prevečkrat zaupamo mlade trenerjem, ki se šele učijo. Ravno takrat pa lahko storiš največje napake in prav zato najbrž zaostajamo. Veronika Sossa ALI ALI è> ro ca (Ü Peter Bajt živi v Števerjanu, študira inženirstvo v Trstu in igra odbojko pri Našem praporju v Gorici. Matej Černic ali Loris Mania? Matej Černic. Recimo, da ga bolje poznam in sem ga tudi večkrat videl. Maniaja nikoli. Naš prapor in obstanek v D-ligi: uresničljivo ali neuresnič-ljivo? Po mojem je uresničljivo, moramo pa na vseh preostalih tekmah igrati zbrano in dati vse od sebe, drugače ni uresničljivo. Za jedrske elektrarne ali proti? Jaz sem bil vedno za, a po tej nesreči na Japonskem sem zdaj malce v dvomu. Še vedno nisem povsem proti, sem pa v dvomu. Berlin ali Madrid? Madrid, ker grem tja konec tega tedna. Formula 1 ali motociklizem? Brez dvoma motociklizem, ker je za gledalce zanimivejše, predvsem pa na motorju pilot še nekaj šteje, medtem ko v formuli ena je v bistvu vse odvisno od avta. Cesare Prandelli ali Matjaž Kek? Kdo sta? Trenerja, ne? Mi je žal, ne poznam nogometa. Sladko ali slano? Slano. Županja Franka Padovan: pozitivna ocena ali negativna? Po mojem pozitivna. Števerjanski festival: si ga ogledaš ali zbežiš iz vasi? Si ga ogledam vsako leto. Recimo, da glasbe ne poslušam, sem pa vsako leto tam. Študij v Trstu: svetuješ ali odsvetuješ? Svetujem. Trst je ob morju, kar je zame zelo pomembno. Poleg tega je Trst lepo mesto in univerza se mi zdi kar dobra. Žogo si dobil od Davida San-zina. Komu jo boš podal? Luki Terčiču. (p. v.) 360 STOPINJ Greta Beu Hodi v fitnes, pogreša balet Greta Beuciar se je rodila 26. septembra 1989 in je doma iz Pevme, na tržaški univerzi pa študira ekonomijo. Svojo športno pot je začela pri šestih letih z ritmiko v telovadnici goriškega Doma. Sledili so plavalni tečaji. Pri desetih letih se je odločila za igranje mini volleya pri društvu Val iz Štandreža. Nato je prešla k društvu Soča iz So-vodenj, kjer je dve leti igrala odbojko z mlajšo sestro Veroniko. V goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž je obiskovala tečaje klasičnega baleta. V prvem letniku višje šole se je vpisala v baletno šolo Giselle v Gorici, kjer je ostala do 19. leta. Zaradi šolskih obveznosti je nato žal morala balet opustiti in se je posvetila fitnesu. Balet pa pogreša. Največji Gretin športni uspeh je glavna vloga v dveh repertornih koreografijah, s katerima je s skupino nastopila tudi zunaj Gorice v zadnjem letu baletne kariere. Poleg tega pa je bila na državnem festivalu v Gubbiu z baletom "Pas de quatre" kandidatka za prejetje študijske štipendije. Stan: srečno zasedena Ostali športi: fitnes Ostale dejavnosti in konjički: rada rišem in berem, večkrat grem na sprehod s sestro Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Piccolo, slovenski tv-dnev-nik in drugi, Che tempo che fa, Report. Spletna stran: Facebook in spletna stran ekonomije Knjiga na nočni omarici: Via col vento Najljubša glasba: pop, rock Njaljubši film: Notebook Moj lokal: ga nimam Najljubša jed: jabolčni štruklji Najljubša pijača: spritz aperol Mi je všeč/mi ni všeč: všeč mi je poletje, morje, potovati/ mi nista všeč špinača in tržaška burja Najljubši športnik: Svet-lana Zakharova Najljubša osebnost: Boris Pahor Najljubše počitnice: poletje 2010 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bila: ostala bi vedno baletka Moja himna: je nimam Moj vrstni red (šport, ljubezen, zdravje, prijatelji): ljubezen, zdravje, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA SESTAVIL LAKO PREBIVALCI ZDA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ŽIRANT VLADE DIVAC JAPONSKI REŽISER KUROSAVA GR. BOGINJA ZARJE ZRAK V RIMU IN MILANU NAJMANJŠE Število ITALIJANSKA DEŽELA VJUŽNI ITALIJI DELEŽ ODPLAČILA HRV. VELJAK PAVELIf Španski SPOLNIK KAR SE KAŽE KRAJ NA OTOKU CRES DAVID RICARDO REKA KOZAKOV TATVINA, KRAJA JED NA KRUHU AM. PLESALKA DUNCAN BRITANSKI METAL BAND, ... MAIDEN Švedski NOGOMETNI TRENER LIEDHOLM KREŠIMIR ČOSIČ RASTLINSKO STEBLO NEODLOČEN IZID V ŠAHU UMETNO USNJE VRSTA DRUŽABNE PRIREDITVE TROPSKA PAPIGA UMETNOST (LAT.) NAŠ NOGOMETNI TRENER (MARIO) DIEGO MARADONA OČKA NAPAD, NASKOK, PRITISK MNOŽICE GLEDALIŠKA IGRA RESNEGA ZNAČAJA KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ ZVEZA SOCIALISTOV NAŠ PESNIK IN NOVINAR ČUK SLOVARČEK - EOS = grška boginja jutranje zarje • MODO = testikel, moška spolna žleza • OSOR = kraj na Cresu • TAR = kraj pri Poreču 14 Torek, 29. marca 2011 KOŠARKA / DRŽAVNA C-LIGA - Še trije krogi do konca prvenstva Napeto na vrhu in na dnu lestvice Igralci v državni C-ligi so pretekli konec tedna po 14 dneh spet stopili na igrišče. Večjih sprememb na lestvici ni: jadranovci, ki so bili ta teden prosti, so obdržali sedmo mesto, od zasledovalcev - Conegliana, Venezie in Oderza - pa jih ločijo še vedno štiri točke, saj so vsi ostali brez zmag. Conegliano je namreč klonil proti Margheri, Padova pa je bila boljša od Oderza, Venezia pa je bila prosta. Minimalna razlika pa ponuja vsem zasledovalcem še realne možnosti za uvrstitev v končnico prvenstva, tako da bo boj za zadnja razpoložljiva mesta v play-offU vse do zadnjega napet. Prvo mesto na lestvice je po treh krogih spet prevzel videmski GSA, ki je proti Codroipu (12. mesto) zmagal, dve točki pa si je priigral šele v končnici. Bivši jadranovec Peter Sosič je prispeval 8 točk, Ferfoglia pa je igral, a ni dosegel točk. Tudi boj za prvo mesto bo zanimiv, saj imajo zmago manj od Videmčanov kar tri ekipe: San Vendemiano, Spilimbergo in Lati-sana. Izenačenost pa vlada tudi na dnu letvice, kjer še ni jasno, kdo se bo boril za obstanek v play-outu. V tem krogu je do točk prišla samo Montebelluna, ki je igrala proti neposrednemu tekmecu za obstanek Limeni. DEŽELNA C-LIGA Jadran Qubik bo v soboto igral na Opčinah ob 20.30 proti San Vendemianu kroma Bor in Breg spet skupaj na začasnem četrtem mestu Deveti krog povratnega dela deželne košarkarske C-lige je bil bistveno bolj uspešen za košarkarje Bora Radenska kot pa za bratrance Brega. Popovičevi možje so na neverjeten način dobili že skoraj izgubljen tržaški derbi proti Men-guccijevi Muggii in si tako v bistvu že zagotovili obstanek v ligi z zelo dobrimi možnostmi tudi za preboj v končnico za napredovanje. Ko bi na primer v soboto zmagali še v Červinjanu, bi si dejansko za-jamčili vsaj končno deveto mesto (ki pomeni nastop v play-offu) že pet krogov pred koncem rednega dela. Odslej bodo sicer borovci nastopali oslabljeni, saj je kot kaže v soboto zadnjič igral za Borovo postavo v letošnjem prvenstvu Stefano Babich, ki se z aprilom podaja na štirimesečno potovanje v Nemčijo iz službenih razlogov. Poslovil se je v velikem slogu, saj je vseh svojih deset točk, vključno z izjemno koristno trojko in dodatnim prostim metom po prejetem prekršku, prispeval v zadnji četrtini in tako odločilno pripomogel k uspehu v občutenem derbiju. Brežani pa so tokrat zatajili, naleteli so na močnega in precej bolj razpoloženega nasprotnika, ki je bil na domačem igrišču zanesljivo boljši. Ardita je tako prehitela Krašovčeve fante, ob prednosti dveh točk na lestvici pa je uspela tudi obrniti koš razliko sebi v prid. Breg je na prvi tekmi namreč zmagal za 21, tokrat pa izgubil za 22. Na lestvici sta ga tako na četrtem mestu spet dohitela Bor in Tolmezzo. Boj za končno razvrstitev pred končnico bo zanimiv, saj pridobijo ekipe od drugega do petega mesta pravico do morebitne tretje tekme doma vsaj v četrt-finalu, druga in tretja pa tudi v pol-finalu. Mrtvi tek vodilne dvojice Servolana (uspešna proti zadnje uvrščenemu CBU s kar 35 točkami veterana Pozzecca) in Alba (OK v neugodnem sosedskem derbiju pri Romansu) pa se nadaljuje. Ške-denjcem bodo v soboto (že ob 18.00, saj bo srečanje posnela in nato predvajala televizijska postaja FvgSportChannel) v Dolini skušali vreči polena pod noge prav Bregovi košarkarji, ki so na višku svojih sposobnosti menda zmožni podviga. Stefano Babich, kot kaže, odhaja na štirimesečno službeno potovanje, zato nanj Bor Radenska ne more več računati kroma NA IGRIŠČU C. Slavec: Za play-off še ena zmaga Jadranovci so si že drugič v tem letu »privoščili« daljši premor. Tokrat se bodo po spletu okoliščin - premoru državnih amaterskih lig zaradi finalnih tekem državnega pokala je sledil krog, v katerem je bil Jadran prost - vrnili na igrišče v soboto po 21 dneh. »Prvi teden smo sicer trenirali nekoliko manj intenzivno, prejšnji teden pa smo pilili predvsem kondicijsko moč in igrali prijateljske tekme proti Kontovelu in Cornu di Rosazzo; ta teden pa bomo trenirali po ustaljenem programu,« je pojasnil igralec Christian Slavec. Vam je daljši premor prijal? En teden prav gotovo, ker smo bili po zadnji tekmi res utrujeni. Do konca manjkajo še trije krogi. Treniramo za to, da bi nam uspela uvrstitev v play-off. Zgleda, da nam za uvrstitev v končnico manjka le ena zmaga. Najlažja bo najbrž proti Li-meni, ki je na dnu lestvice? Jaz upam, da bomo zmagali že proti San Vendemianu ta konec tedna. Limena bo najbrž igrala na vse, saj se še bori za obstanek. Na vrhu lestvice je prava gneča. Ali se spominjaš prvenstva, ki bi bilo tako izenačeno kot letošnje? Mislim, da je bilo pred mnogimi leti tako. V zadnjih letih sta izstopali vedno vsaj dve ekipi. Zdi pa se zdi, da samo NBU odkrito cilja na napredovanje, Spilimbergo in Latisana pa sta poskrbeli za pravo presenečenje in ne vem, če je napredovanje njun primarni cilj. Mislim pa, da bi tudi mi lahko na vrhu lestvice, če bi vseskozi igrali v popolni postavi. Trener Montebellune je za nas izjavil, da boste trd oreh za vsakogar, če se uvrstite v play-off Res, Lahko igramo sproščeno, saj nimamo kaj izgubiti. Nasprotno, na primer Videmčani bodo pod pritiskom, ker si napredovanja srčno želijo. Zmagoviti Babich Ll JJ Dolgoletni steber Bora Radenska Stefano Babich je letos za svetoivanski klub igral nekaj več kot štiri mesece, saj se je pridružil sredi novembra, na delovno izkušnjo v Nemčijo pa odhaja z izjemno visokim odstotkom zmag. Odigral je 17 tekem in prispeval h kar 13 uspehom, v porazu proti Romansu pa edinič ni dosegel koša, ker pač ni vstopil na igrišče zaradi gripe. Zbral je skupno 118 točk s povprečjem sedmih na tekmo, največ jih je dosegel proti Tolmezzu (17). ©Kontovel med žrtvami gostovanj V Fontanafreddi proti najboljši ekipi zahodne skupine po rednem delu so Brum-novi fantje v krstnem nastopu v letošnjem play-offu D-lige izgubili predvsem zaradi jalove igre v napadu. V prvem krogu so vse domače ekipe uveljavile prednost svojega igrišča. Kontovelci pa so v bistvu zamudili priložnost, da bi zmanjšali razliko na lestvici predvsem za mladim Don Bos-com, ki je ostal praznih rok. V vsakem primeru pa bo izkušnja v kakovostni skupini za napredovanje za Kontovel koristna. DEŽELNA D-LIGA - Kontovel v Fontanafreddi Jalov napad, izgubljene žoge Fontanafredda - Kontovel 67:55 (21:18, 44:34, 58:44) KONTOVEL: Križman 7 (-, 2:2, 1:2), Gantar 1 (1:2, 0:1, -), Švab 9 (2:2, 2:4, 1:2), Lisjak 10 (1:3, 3:8, 1:2), J. Zaccaria n.v., Šušteršič 11 (-, 1:9, 3:6), D. Zaccaria 12 (2:2, 5:8, -), Regent 2 (-, 1:2, 0:1), Hrova-tin 3 (1:2, 1:7, -), Godnič (-, 0:1, 0:2), Vo-dopivec n.v., trener Brumen. SON: 21. Kontovel je s porazom začel nastope v skupini za napredovanje v C2 ligo. V gosteh je izgubil proti Fontanafreddi, ki je sicer solidna ekipa, ni pa nepremagljiva. Brumnovo moštvo je nastopilo brez svojega najizkušenejšega igralca Robyja Paoletiča, ki je zbolel. To se je seveda poznalo, predvsem v napadu. In prav v napadu so imeli Kontovelci največje težave, saj je bil njihov odstotek pri metu za 2 točki (15:44) zelo slab. Če k temu dodamo še večje število povsem naivno izgubljenih žog (16), je bilo v nedeljo v Fontana-freddi zares težko zmagati. Res je tudi, da sta sodnika, glede izgubljenih žog, dopuščala gostiteljem preveč "moško" igro. V prvi četrtini je naše moštvo držalo korak z gostitelji, v drugi pa so Konto-velci napravili nekaj naivnih napak, izgubili so skoraj zaporedoma štiri žoge in Fontanafredda je povedla za 10 točk. Še slabše so igrali v začetku tretje četrtine, saj do 7. minute niso dali niti enega koša, tako da so gostitelji povedli za 17 točk in jim nato ni bilo težko upravljati visokega vodstva ter zanesljivo zmagati. Od posameznikov je bil najuspešnejši Danijel Zaccaria, ki je bil z 12 točkami najboljši strelec Kontovelove ekipe in je prispeval še 13 skokov (8 v obrambi in 5 v napadu). Škoda pa, da si je kaj kmalu nabral štiri osebne napake in da je malo igral. V prihodnjem krogu bo Kontovel v petek doma igral proti Gemoni, ki je v tem uvodnem krogu s točko razlike izgubila v gosteh proti Foglianu. (lako) C-LIGA IZIDI 27. KROGA (19.3.) Spilimbergo - San Daniele 78:75, Marghera - Conegliano 67:60, San Vendemiano - Latisana 64:53, Padova - Oderzo 74:60, Limena - Montebelluna 58:62, NBU - Codroipese 95:90, Jadran ni igral NBU 23 16 7 1721:1620 32 Latisana 24 15 9 1599:1505 30 San Vendemiano 23 15 8 1544:1513 30 Spilimbergo 24 15 9 1675:1666 30 Virtus PD 24 14 10 1628:1592 28 Marghera 23 13 11 1518:1478 24 Jadran Qubik 2S i2 ii 1483:1452 24 Pool VE 24 10 14 1606:1598 20 Oderzo 23 10 13 1652:1675 20 Conegliano 23 10 13 1481:1596 20 Codroipese 23 9 14 1647:1678 18 Montebelluna 23 9 14 1481:1514 18 Limena 24 8 16 1608:1643 16 San Daniele 23 8 15 1549:1662 16 PRIHODNJI KROG (2.4.) Conegliano - Padova, San Daniele - NBU, Oderzo - Spilimbergo, Jadran Qubik Caffe' - San Vendemiano (2.4. ob 20.30), Codroipese - Montebelluna, Pool Venezia - Limena C2-LIGA IZIDI 24. KROGA Ardita - Breg 76:54, Servolana CBU 95:83, UBC - Ronchi 69:59, Roraigrande - Basket Time 86:84, Romans - Alba 75:83, Tolmezzo - Portogruaro 80:68, Bor Radenska - Venezia Giulia 75:72, Cervignano - Collinare 83:61 Servolana 24 20 4 1918:1607 40 Alba 24 20 4 1807:1571 40 Ardita 24 16 8 1683:1553 32 Breg 24 i5 9 1795:1672 SO Bor Radenska 24 i5 9 1712:1661 SO Tolmezzo 24 15 9 1587:1543 30 Romans 24 12 12 1751:1727 24 Roraigrande 24 12 12 1766:1813 24 UBC 24 11 13 1639:1676 22 Cervignano 24 11 13 1786:1841 22 Venezia Giulia 23 10 13 1606:1577 20 Ronchi 22 8 14 1430:1520 16 Portogruaro 24 7 17 1584:1693 14 Basket Time 24 6 18 1670:1811 12 CBU 23 6 17 1728:1874 12 Collinare 24 6 18 1609:1932 12 PRIHODNJI KROG: Alba - UBC, CBU - Roraigrande, Geatti Basket - Collinare, Portogruaro - Romans, Breg Servolana (2.4. ob 18.00), Ronchi - Tolmezzo, Venezia Giulia - Ardita, Cervig nano - Bor Radenska (2.4. ob 20.30) D-LIGA skupina za napredovanje Santos - Tarcento 75:63, Fogliano - Gemona 59:58, Fontanafredda - Kontovel 67:55, San Vito - Don Bosco 71:67. Fontanafredda 7 5 2 487:470 10 Santos 7 5 2 484:473 10 Don Bosco 7 4 3 518:485 8 Gemona 7 4 3 466:481 8 San Vito 7 4 3 506:486 8 Fogliano 7 4 3 471:468 8 Tarcento 7 1 6 524:543 2 Kontovel 7 1 6 403:453 2 PRIHODNJI KROG Don Bosco -Fontanafredda, Kontovel - Gemona (1.4. ob 20.45), San Vito - Santos, Tarcento - Fogliano Ta teden: Burni (B) 19, Štokelj (B) 15, Samec (Br) in Ferfoglia (Br) 14, D. Zaccaria (K) 12, Giacomi (Br) in Šušteršič (K) 11. Skupno drž. C-liga: Ban 366, Ma-rusič 273, Cohen 170, Malalan 163, Tomasini 144, Franco 134, Oberdan 111, Slavec 91, Bernetič 14, Floridan 12, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 312, Madonia (B) 307, Burni (B) 298, Samec (Br) 274, Fumarola (B)273, Grimaldi (Br) 269, Richter (Br) 266, Ferfoglia (Br) 238, Zanini (B) 211, Vi-sciano (Br) 181, Crevatin (B) 151, Bole (B) 135, Babich (B) 118, Štokelj (B) 117, Semec (Br) 99, Bozic (Br) 82, Medizza (B) 42, Pipan (B) 32, Schil-lani (Br) 30, Zeriali (Br) 26, Mosc-hioni (Br) 19, Bocciai (B) 14, Krča-lič (B) 7, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 291, Lisjak 209, D. Zaccaria 164, Križman 157, Paoletič 156, Švab 105, Hrova-tin 88, Regent 31, Gantar 29, Godnič 22, Starc 7, Vodopivec 4, J. Zaccaria 2. STATISTIKE TOP Prosti meti: Ferfoglia (Br) in Babich (B) 5:5, Semec (Br) in Štokelj (B) 4:4; Za 2T: Ferfoglia (Br) 3:3, Samec (Br) 6:9 (66 %); Za 3T: Bole (B) 2:3 (66 %); Štokelj (b) 3:5 (60 %) STATISTIKE FLOP: prosti meti: Lisjak (K) 1:3; za 2T: Šušteršič (K) 1:9, Hrovatin (K) 1:7; za 3T: Richter (Br) 1:6, Giacomi (Br) 1:4. / ŠPORT Četrtek, 31. marca 2011 15 JADRANJE - Čupina posadka na startu Projekta London 2012 Ni kilometrine, je pa želja Z mednarodno regato v Palmi de Mallorca se bo v začetku prihodnjega tedna začela letošnja predolimpijska sezona, v kateri bo padla odločitev, katere države bodo prihodnje leto v posameznih razredih nastopale na olimpijskih igrah v Londonu in katere posadke jih bodo zastopale. V tej igri sta, v dvosedu470, tokrat prvič v karieri »resno« vključena tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Čeprav sta stara šele 20 let, že sodita med štiri najboljše italijanske posadke, med mladinci pa sta sploh najboljša. Realno gledano bi bilo zanju že velik uspeh, če bi se uvrstila na svetovno člansko prvenstvo, ki bo konec leta v avstralskem Perthu. Da bi Italijo predstavljala na OI 2012 pa so sanje, ki jih (zaenkrat) omogoča predvsem mladostniška drznost. Trener ambiciozne dvojice iz Se-sljanskega zaliva, izkušeni Matjaž Antonaz, priznava, da fantoma v močni svetovni konkurenci primanjkuje potrebna »kilometrina«, vendar pušča presenečenju priprta vrata. »Našo prednost vidim v tem, da sta lahko v primerjavi z drugimi italijanskimi kandidati povsem neobremenjena,« pravi An-tonaz. V avanturo, ki bo vse do konca leta vsak mesec postregla z najmanj dvema pomembnima nastopoma na italijanskih ali evropskih obalah (tekmovali bodo tudi v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem), se Čupina dvojica končno podaja z opremo, primerljivo z opremo najboljših posadk na svetu. Nova jadra so dobili že v začetku leta, dol- go pričakovano novo jadrnico pa so splavili v nedeljo v Sesljanu. Plovilo, zgrajeno po meri Simona in Jaša, je pod budnim očesom letalskega inženirja Andree Caraccija, ki je neposredno spremljal ključne faze razvoja, izdelalo specializirano podjetje v Milanu. »Nova jadrnica lahko k večji učinkovitosti prispeva kakih 20 odstotkov,« pravi Antonaz. Malo? Sploh ne, če vemo, da je boj na svetovnih regatnih poljih zdaj tako srdit, da na ciljih posameznih plovov najboljših dvajset do trideset jadrnic ločuje največ 100 metrov! »Regate so v primerjavi s preteklostjo zdaj tako ekstremne, da odločajo metri in sekunde,« pravi trener. Jasno je, da je lahko pri tem odločilna vsaka najmanjša podrobnost. Jadrnica je v Sesljan, žal, prispela z mesecem dni zamude v primerjavi s predvidenim rokom oddaje, zato jo bosta fanta na prvi olimpijski regati v Palmi de Mal-lorci šele spoznavala in tehnično nadgrajevala. Dodaten problem je tudi v tem, da bosta na tem regatnem polju v Španiji tekmovala prvič in ga torej ne poznata. »Toda za Palmo običajno velja, da piha tam veter srednje moči, kar nama ustreza,« je pred odhodom optimist flokist Farneti. Zaradi vsega povedanega pa so na tej prvi letošnji mednarodni preizkušnji z napovedjo ciljev bolj previdni. »Za začetek bo dobro že, če se bomo uvrstili v zlato skupino,« je povedal Antonaz. Kaj pa na naslednjih re-gatah? Pustimo se presenetiti! A. Koren Projekt London 2012 je sprožil uspeh v Katarju »Lanski uspeh v Katarju, ko sta Jaš in Simon na svetovnem mladinskem prvenstvu, na katerem so vsi tekmovalci nastopili z enakimi jadrnicami, osvojila bronasto kolajno, nas je dokončno prepričal, da ju moramo podpreti po svojih najboljših močeh,« je na zelo dobro obiskani slovesnosti ob nedeljski splavitvi nove jadrnice v Sesljanu utemeljil nastanek projekta London 2012 predsednik sesljanskega Jadralnega kluba Čupa Roberto Antoni. Sesljanskemu klubu je uspelo sestaviti združbo večjih in manjših sponzorjev za finansiranje sanj nadarjenih jadralcev Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija, ki se v olimpijskem razredu 470 spopadata z močno in finančno zajetno podprto konkurenco za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah v angleški prestolnici. »Poskus, da se naša jadralca, naš klub in slovenska manjšina v Italiji uveljavita v svetovnem vrhu tega razreda, je za nas velik izziv. Ne glede na to, ali bosta dosegla zastavljeni cilj, navsezadnje sta še zelo mlada in bosta imela še druge priložnosti za uveljavitev, je pomembno že to, da smo v času svetovne gospodarske krize, dokazali, da je mogoče nekaj doseči, če so motivacije in perspektive zdrave,« je še povedal Antoni. Dober veter sta mladima jadralcema zaželela tudi župan devinsko-nabrežinske občine Giorgio Ret in zgoniške Mirko Sardoč, ki je sicer tudi član Ču-pe. Simon Sivitz Košuta se je zahvalil za pomoč, prepričan pa je, da bodo z novo jadrnico bolj konkurenčni, trener Matjaž Antonaz pa je poudaril, da predstavlja podpora Čupine uprave za fanta veliko obvezo, hkrati pa tudi veliko motivacijo. Malo pred 13. uro je »botra« Marika Miglino s penečo rebulo iz Krmina krstila novo jadrnico, ki jo je v njenih prvih metrih v pristanu sesljanskega zaliva spremljal obetaven veter. (ak) LONDON 2012 En projekt, enaindvajset sponzorjev Projekt London 2012 je doslej podprlo 21 sponzorjev, predsednik JK Čupa Roberto Antoni pa upa, da se jim bo pridružil še kdo, saj je finančni zalogaj velik. Samo nova jadrnica je vredna 7.000 evrov, približno toliko je stal komplet treh jader, nabaviti pa bi morali vsaj še rezervni jambor. Glavni sponzor je podjetje Motomarine srl. »Jadranje je naše področje, Čupina jadralca pa smo spoznali preko zgoniškega župana Sardoča in podprli zaradi njune resnosti in prizadevnosti. Naše podjetje je družinsko, ravno kar smo obnovili skladišče in dve trgovini, toda verjamemo v ta projekt,« je povedal lastnik podjetja Francesco Digovich. Zajetna je bila tudi pomoč ZSŠDI, je med nedeljsko slovesnostjo s hvaležnostjo poudaril Antoni, posebej pa je izpostavil še vlogo Zadružne kraške banke, podjetja Koimpex (arh. Tjaša Kocman je grafično izoblikovala reklamne panoje) in goriškega podjetja Mark Medical. Ostali člani sponzorske naveze so Obiettivo luce, Qubik Caffe, Barich dvigala, Finančna družba KB 1909, Edilcarso, Crack boat, Adriagomme, Idrosystem, Alternativa sport, Savi serramen-ti, supermarket Conad, Adriama-rine, zlatrana Malalan, optika Malalan, podjetje Metal trading in Ce-ramiche Rolich. (ak) MLADINSKA KOŠARKA - Državna in deželna prvenstva Državni U15: Jadran ZKB izgubil priložnost za zmago, v deželnem prvenstvu pa je novi dve točki osvojil Dom DRŽAVNO PRVENSTVO U15 San Vito - Jadran ZKB 63:55 (11:17, 30:24, 52:35) Jadran: Peric 16, Regent, Kojanec 10, Ridolfi 12, Ušaj 10, Devetak, Sardoč 6, Krevatin, Danieluzzo in Orel n.v. Trener: Šušteršič in Gerjevič. SON: 13. Jadranovci so tudi tokrat zaigrali neprepričljivo in dovolili, da se je zmage veselil San Vito, ki so ga v prvem delu premagali kar z 20 točkami naskoka. V prvi četrtini so Šušteršičevi varovanci rahlo po-vedli, a predvsem po zaslugi slabe igre nasprotnikov, v nadaljevanju pa so prepustili vajeti igre iz svojih rok. San Vito je na polovici drugi četrtine postavil consko obrambo, ki je jadranovce povsem zmedla. V napadu jim ni šlo od rok (zgrešili so kar sedem protinapadov in veliko prostih metov), v obrambi pa prav tako niso zadržali igre ena proti ena. V zadnji četrtini so le reagirali in se gostiteljem približali z delnim izidom 20:11. Vrstni red: Latte Carso UBC 42, Azzurra 38, Pordenone 34, Codroipese** 30, Ardita* in Spilim-bergo 28, Don Bosco 24, Falconstar 20, Fogliano 18, Jadran ZKB 16, San Vito 8, Gemona* 6, Cordova-do in Servolana 2 (* s tekmo in ** z dvema tekmama manj). Prihodnji krog: Falconstar - Jadran ZKB, 2. aprila, ob 18.30. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Skupina od 1. do 6. mesta CBU - Bor ZKB 60:59 (10:18,29:32,39:48) Bor ZKB: Gruden 8, Mandic 1, Skoko, Milič 2, Coretti 2, Kocijančič 21, Gregori 13, Semen 10. Trener: Faraglia; PON: Kocijančič, Coretti, Semen; 3T: Gregori 1. Borovci so začeli so zelo prepričljivo, napadali so hitro in premišljeno, tako da so povedli z 8 točkami prednosti. Tudi obramba je bila učinkovita, tako da so prevzeli vajeti v svoje roke. Žal pa so v na- daljevanju zgrešili veliko metov izpod koša in prostih metov ter izgubili ogromno žog, kar je nasprotnikom omogočilo, da so se nevarno približali. Ko so manjkale tri minute do konca, so Kocijančič, Semen in Coretti bili primorani zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Borovci so 15 sekund pred koncem zaostajali za štiri točke, razliko je Gregori s trojko zmanjšal na eno. V končnici pa naši niso bili dovolj zbrani, da bi zagrešili taktično osebno napako in zaustavili čas, tako da jim je žoga prišla v roke le 3 sekunde pred koncem. Gregori je imel priložnost meta za tri, žoga pa ni šla v obroč. (Kocka) Vrstni red: CBU, Cervignanese in NBU 8, Alba 4, Bor ZKB 2, Tarcento 0. Prihodnji krog: Bor- Cervignanse, v petek, 1. aprila ob 18.00. Skupina od 13. do 18. mesta Dom Mark - Coll. Fagagna 59:43 (16:11, 31:20, 43:29) Dom: Pintar 2, Termini 28, Franzoni 6, Gregorig, Primosig 3, Antonello 2, Bensa 14, Peteani 2, Perini, Osso 2. Trener: Iztok Čehovin. Domovci so vknjižili zmago proti Fagagni, njihova predstava pa je bila nekoliko slabša kot v prejšnjih predstavah. Bensa in soigralci so bili v napadu zelo nezbrani, v obrambi pa nasprotniku dovoljevali lahke prodore in mete iz polovične razdalje. Na srečo pa so gostje to znali izkoristiti samo v prvih dveh četrtinah, nato pa so tudi oni popustili. Domove napake so se sicer nadaljevale tudi v drugem polčasu, nasprotniki pa jih niso kaznovali, tako da so varovanci trenerja Čehovina samo večali prednost. Pohvalo si tokrat zasluži samo Termini, ki je z 28 točkami in odlično obrambo prispeval levji delež k zmagi. Trener Čehovin pa se je med tekmo nekoliko jezil nad ostalimi igralci, saj so le-ti preveč nihali v igri. (av) Vrstni red: Tolmezzo, Dom, Manzano* in DLF 6, Fagagna* in Azzurra* A 0 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Dom - DLF Udine, v petek, 1. aprila, 18.30. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Elitna skupina Jadran ZKB - Goriziana 80:41 (22:14, 46 :26, 64: 37) Jadran: Orel 4, Daneu 17, Usaj 23, Devetak 5, Geletti 2, Krevatin 6, Tulliach, Daneluzzo, Škabar 23. SON: 29, PON: Geletti; trojke: Devetak 1. V prvenstvu U14 so tokrat jadranovci zaigrali pod vodstvom Petra Brumna, saj sta bila tako Mario Gerjevič kot Danijel Šusteršič odsotna zaradi drugih obveznosti. Brumen se je tako srečal z nekaterimi igralci, katere je sam vzgojil v preteklih letih. Kot vsaka novost je seveda zamenjava trenerja vzbudila pri igralcih precejšnjo željo, da se izkažejo. Po začetni zmedenosti, ko so nasprotniki ulovili v napadu 8 zaporednih odbitih žog in povedli 7:2, je znal trener prebuditi in spodbuditi svoje varovance in vse je steklo na najboljši način. Prišli sta na dan Gerjevičevo natančno, strokovno in vztrajno delo na treningih ter Brumnov temperamenti značaj in samozavest, da se da s pravilnim pristopom in koncentracijo premagati še tako dobrega nasprotnika. Za prikazan trud in požrtvovalnost gre pohvala vsem igralcem, posebej Ška-barju za igro v napadu. »Zadovoljen sem predvsem za pravilen pristop do tekme, saj so se vsi fantje maksimalno trudili in obenem drug drugega spodbujali,« je po tekmi dejal Brumen. (S. Ušaj) PRVENSTVO U12 Libertas C - Polet/Kontovel 59:19 (12:0, 20:9, 39:14) Polet/Kontovel: Furlan, Kafol, Pisani, Gherla-ni 3, Tavčar 2, Agostini 10, Giaccari, Iurkic 2, Jankovič 1, Rudes, Busan 2, Sosič; trener: Andrej Vremec. V prvi tekmi povratnega dela prvenstva U12 je ekipa športne šole Polet/Kontovel doživela nesrečen poraz proti ekipi Libertas C. Čeprav so Vrem-čevi košarkarji s pravim elanom in pravočasno stopili na igrišče za ogrevanje, pa se je le poznalo, da je bila to ena redkih jutranjih tekem v prvenstvu. Prva četrtina je bila namreč pravi šok za goste, ki niso dosegli niti koša in so takoj zgubili veliko samozavesti. V drugi četrtini so fantje reagirali, zadnji dve četrtini pa sta bili ponovno povsem enosmerni v korist Tržačanov, saj so igralci Poleta/Kontovela pogoreli predvsem na fizični ravni. (E. Piccini) V Tržiču deželna faza turnirja Join the game tri proti tri V tržiški športni palači so se v nedeljo zbrale najboljše ekipe iz vseh štirih pokrajin in se pomerile na deželni fazi vsedržavnega tekmovanja 3 proti 3 Join the game. Skozi pokrajinske kvalifikacije sta se v naslednjo fazo uvrstila Kontovelova ekipa U13 in Bregova ekipa U14. Kontovelci v postavi Zidarič, Cettolo, Furlan in Daneu so se na pokrajinski fazi uvrstili na 5. mesto med trinajstletniki, v deželni konkurenci pa so izpadli v kvalifikacijah, čeprav so zbrali dve zmagi in en poraz. Breg pa je z ekipo, ki so jo sestavljali Zobec, Norbedo, Giacomini in Sema, pa se je med deželnimi finalisti U14 po dveh zmagah v kvalifikacijah uvrstil v naslednjo fazo; v izločilnih bojih je nato izgubil dve tekmi in tako izpadel iz tekmovanja. Na državni finale so se uvrstile samo prvou-vrščene ekipe vsake starostne kategorije. Turnir Join the game podpira državna košarkarska zveza v sodelovanju z Verdesport in pod pokroviteljstvom CONI-ja. Državni finale bo v Caor-lah 21. in 22. maja. Narobe svet Zastavonoša Torek, 29. marca 2011 Četica koraka Enakopravnost spolov ITALIA Mo/cjs Hipnoza 1 B Torek, 29. marca 2O11 ODBOJKA / ŽENSKA D-LIGA - Skupina za obstanek V Vilešu hud spodrsljaj igralk Bora Kmečke banke Namesto pričakovane zmage so doživele poraz, ki jim je preprečil vzpon na lestvici TiN Sloga PRAVILNIK Kdo izpade, kdo napreduje Moška C-liga: Direktno napreduje zmagovalec skupine za napredovanje, razen če nima na končni lestvici manj kot tri točke prednosti pred prvim zasledovalcem. V tem primeru igrata tile ekipi med sabo dodatne tekme. Iz lige izpade zadnji na lestvici skupine za obstanek; šesti in sedmi igrata play-out z drugim in tretjim iz skupine za napredovanje moške D-lige. Ženska C-liga: Direktno napreduje zmagovalec skupine za napredovanje, razen če nima na končni lestvici manj kot tri točke prednosti pred prvim zasledovalcem. V tem primeru igrata tile ekipe med sabo dodatne tekme. Izpadejo zadnje tri ekipe iz skupine za obstanek. Moška D-liga: direktno napreduje zmagovalec skupine za napredovanje, drugi in tretji igrata play-off proti šestemu in sedmemu iz skupine za obstanek moške C-lige. Izpadejo zadnje tri ekipe iz skupine za obstanek. Ženska D-liga: direktno napredujejo prve tri ekipe iz skupine za napredovanje. Izpade zadnjih pet ekip iz skupine za obstanek. Villesse - Bor Kmečka banka 3:1 (24:26, 16:25, 25:15, 25:23) Bor Kmečka banka: Pučnik 21, Vodopivec 11, Cos-sutta 5, Cella 15, Kneipp 1, Deila Mea 6, Hauschild (L), Co-stantini 3, Virgilio. Trener Betty Nacinovi. Borovke so tekmo zadnjega kroga odigrale šele sinoči, z zmago na igrišču doslej najslabše ekipe v skupini za obstanek pa bi se celo povzpele na 2. mesto lestvice. Žal pa se je zgodilo to, česar so se letos v Borovem taboru najbolj bali: neizkušena ekipa je podlegla pritisku, da mora zmagati za vsako ceno. Proti nasprotniku, ki je bil vse prej kot nepremagljiv, so odbojkarice Bora povsem odpovedale. Glavni razlog za poraz je bil zelo slab servis (ko je bil ta v drugem se-tu nekoliko ostrejši, so set gladko osvojile), izjemno neučinkovita pa so bila dekleta tudi v polju. Villesse je imel slab napad, a je igral požrtvovalno in odločno, veliko točk pa je dosegel s plasiranimi napadi, celo iz druge linije. uvodni set so borovke izgubile na zelo neroden način, po zmagi v drugem setu pa so spet popustile in tretji set predale skoraj brez boja. V četrtem setu so pokazale nekaj več, vendar niso bile nikoli v vodstvu, tako da je na koncu Villesse zasluženo zmagal. Krsti letošnji nastop je v ekipi opravila Mateja Cossut-ta, ki je zamenjala poškodovano Anjo Grgič, in svojo nalogo dobro opravila. CORERJI Top scorerji tedna Moški: L. Brotto (Np) in Rožac (Sl) 20, Valentinčič (So) 19, S. Faganel (V) 18, Komjanc (Ol) 17, V. Kante (ST) in Romano (Sl) 16, Lavrenčič (So) 15. Ženske: Cvelbar (Sl) 20, Pučnik (B) 19, Cella (B) 15, Bukavec (K) 12, Gantar (Sl) 9, Babudri (Sl) 8. Skupno Moška C-liga: Lavrenčič (So) 293, V. Kante (ST) 286, Ombrato (V) 266, A. Peterlin (ST) 249, Valentinčič (So) 244, Romano (Sl) 201, Cettolo (ST) 174, Rožac (Sl) 172, Dussich (Sl) 168, Slavec (ST) 138, M. Juren (So) 121, I. Černic (So) 119, Ilic (Sl) 118. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 362, Terčič (Ol) 262, Braione (Np) 244, Kuštrin (Np) 231, L. Brotto (Np) 213, Persolja (Ol) 157, Pavlovič (Ol) 140, Capparelli (Ol) 134, Hlede (Ol) 130, Juretič (Np) 97, Caprara (Np) 88, Feri (Np) 80. Ženska C-liga: Babudri 180, Cvelbar 156, A. Spangaro 124, Starec 120, Gantar 110, Colarich 92, Crissani 61, T. Spangaro 41. Ženska D-liga: Bukavec (K) 332, Pučnik (B) 319, Cella (B) 219, Lisjak (K) 204, Vodopivec (B) 201, Della Mea (B) 175, Balza-no (K) 169, Grgič (B) 119, Zuzič (K) 98. 2^ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem Častna poraza za Sokol in Kontovel Roiano Gretta Barcola - Sokol S.B. Co-struzioni 3:1 (25:17, 19:25, 25:23, 25:17) Sokol S.B. Costruzioni: Mazzucca 10, Brankovic 4, Budin 3, Rauber 9, Škerl 14, Vidoni 2, Milič (L), A. in M. Pertot, Radislovich, Fragiacomo. Trener: Andrej Pertot Sokolovke so se v nedeljo zjutraj pomerile z enakovrednim tekmecem, ki ga odlikuje odlična obramba. Na gostovanju je poškodovano Fulvio Gridelli na centru dobro nadomestila Giulia Rauber, Tereza Budin pa se je v soboto pozno zvečer vrnila s šolskega izleta, a je kljub temu dobro opravila svojo nalogo. Sokol je sicer začel nekoliko zaspano, nato pa reagiral in izenačil pri 14. točki, v nadaljevanju pa spet popustil, kar so izkušene igralke ekipe Roia-no Gretta Barcola izkoristile. Drugi set je bil stalno izenačen, na koncu pa so soko-lovke zaigrale res odlično in zasluženo slavile. Dobro so nadaljevale tudi v 3. setu, a je zmaga pripadla žal domačinkam, ki jim je delno pomagala tudi sodnica. Poraz v tem nizu je Nabrežinke potrl, tako da so v četrtem pustile prosto poto do gladke zmage nasprotnicam. Naše igralke je treba vse- kakor pohvaliti, saj so prav vse odigrale res dobro tekmo, še posebno v polju, kjer so se borile za vsako žogo. (pera) Kontovel - S. Andrea/Coselli 0:3 (22:25, 21:25, 16:25) Kontovel: Bembi, Cabrelli, Ghezzo, Grgič, Guidone, Klobas, Poiani, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz, de Walderstein (L1), Paoli (L2). Trenerka: Tarna Cerne Kontovelke so tokrat zaigrale zelo nihajoče in tako izgubile proti višje postavljenim nasprotnicam, ki so na splošno zelo malo grešile, bile zelo učinkovite s centra in našo ekipo večkrat spravile v težave s servisom. Varovanke Tanie Cerne so se sicer ekipi S. Andrea/Coselli upirale boljše kot na prvi tekmi, za kaj več pa tudi to ni bilo dovolj. Ostali izidi: Altura - Poggi 3:0, Virtus - S. Andrea/Coselli 2:3, Oma - S. Andrea 3:1, Virtus - Roiano Gretta Barcola 3:0, Altura - S. Andrea 3:0, Oma - Virtus 1:3. Vrstni red: Altura 37, S. Andrea/Co-selli 32, Libertas 30, Roiano Gretta Barcola 28, Virtus 26, Sokol S.B. Costruzioni 24, Poggi 18, Kontovel 13, Oma 10, S. Andrea 4 (Libertas in Poggi s tekmo manj). Moška C-liga za NAPREDOVANJE, izidi:Sloga Tabor Televita -FerroAllumino 3:0, VBU - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0, Il Pozzo - Lignano 3:1 Sloga Tabor 7 6 1 19:4 18 VBU 7 5 2 18:10 15 Il Pozzo 7 3 4 13:14 10 Lignano 7 3 4 12:14 10 FerroAlluminio 7 3 4 11:14 8 Soča ZBDS 7 1 6 3:20 2 PRIHODNJI KROG FerroAlluminio - VBU Videm, Il Pozzo - Sloga Tabor Televita (2.4. ob 20.30), Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Lignano (2.4. ob 20.30) ZA Moška D-liga NAPREDOVANJE, izidi:Travesio - Oiympia Ferstyie S:O Pippoii - Reana 2:S, San Vito -Casarsa S:O, Porcia - CUS Trieste O:S San Vito Z Z O 21:2 21 Olympia Ferstyle 7 S 2 1S:7 1S Reana Z 5 2 16:1O 14 CUS TS Z 4 S 14:9 12 Pippoii Z S 4 12:1S 1O Travesio Z S 4 1O:1S 9 Casarsa Z 1 6 S:1B S Porcia Z O Z 2:21 O PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - Oiympia Ferstyie (2.4. ob 1B.OO), Travesio - Reana, Pippoii - Casarsa, Porcia - San Vito .VJ Mladi slogaši so v soboto kljub okrnjeni postavi gladko premagali mladince iz Čer-vinjana in s tem v bistvu dosegli svoj minimalni cilj ter se izognili neposrednemu izpadu iz C-lige. Prednost naše ekipe pred zadnjeuvrščenim Cervignanom znaša zdaj že pet točk, glede na dosedanje nastope pa je zelo malo verjetno, da bi lahko Slogini tekmeci nadoknadili ta zaostanek. Če bodo Peterlinovi varovanci ohranili sedmo mesto na lestvici si bodo obstanek nato poskusili zagotoviti v dodatnih tekmah z drugouvrščeno iz D-lige. ©Boli! Zadnji krog prvega dela druge faze ni bil srečen za naša dva moška predstavnika v D-ligi, saj sta oba ostala praznih rok. Bolj pekoč je pravzaprav poraz Olympie Fer-style, ki je sicer ohranila drugo mesto na lestvici, a je v bistvu že zapravila možnost, da bi se s San Vitom potegovala za neposredno napredovanje v C-ligo. Goričani si bodo skušali zdaj zagotoviti čim boljše izhodišče v play-of-fu, zelo pomembno pa bo že sobotno gostovanje pri tržaškem Cusu, ki je bil v zadnjih krogih vse bolj uspešen. Slabo se je odrezal tudi Naš prapor, ki je izgubil še z Auroro Volley in resno tvega izpad iz lige. V povratnem delu bodo morali biti Brici veliko bolj uspešni, če želijo ostati med deželnimi ligaši. 3 točke prednosti ima Sloga Tabor Televita tri kroge pred koncem pred drugouvrš-čenim Vbujem, ki je njen glavni tekmec v boju za napredovanjem v B2-ligo, medtem ko Lignano in Il Poz-zo/Remanzacco zaostajata že osem točk in nimata več veliko možnosti. Če bi se prvenstvo zaključilo v tem trenutku, bi se lahko slogaši že veselili povratka med državne ligaše, tako pa jih čakajo še tri zahtevne preizkušnje, odločilen pa bi lahko bil celo zadnji krog, v katerem bodo v Repnu gostili Videmčane. Moška C-liga ZA OBSTANEK, izidi:Sioga - Cervignano S:O, Basiiiano - Voiiey ciub S:O, Vai Imsa - Vivii S:2, Buia - Fincantieri S:2 Fincantieri Z 6 1 2O:B 1B Voiiey ciub Z 5 2 16:1O 14 Basiiiano Z 4 S 1Z:1O 14 Val Imsa 7 S 2 17:11 13 Vivii Z S 4 16:1S 12 Buia Z S 4 11:14 B Sloga 7 2 S 7:17 S Cervignano 6 O 6 O:1B O PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Cervignano, Voiiey ciub - Sioga (2.4. ob 2O.45), Basiiiano - Vivii, Buia - Vai Imsa (2.4. ob 2O.SO) Moška D-liga ZA OBSTANEK, izidi:Ciub regione - Cordenons O:S, Aurura - Naš prapor S:1 Prata - Aitura S:1, Turriaco - Broker 1 :S Prata Z Z O 21:5 21 Aitura Z 5 2 16:9 15 Aurora Z 5 2 1Z:B 15 Cordenons Z 4 S 12:9 12 Broker Z S 4 9:15 9 Naš prapor 7 2 S 9:1S 6 Turriaco Z 2 5 9:16 6 Ciub Regione Z O Z 1:21 O PRIHODNJI KROG: Broker Cordenons, Ciub Regione - Naš prapor (S.4. ob 11.OO), Aurora - Aitura, Intrepida Turriaco - Prata TANIA CERNE Je težko, niso pa še obupale Odbojkarice Kontovela so v skupini za obstanek ženske D-lige v soboto nepričakovano gladko izgubile proti ekipi iz Gumina, ki jo je na lestvici zaradi boljše razlike v setih prehitela. Če bi se prvenstvo zaključilo v tem trenutku, bi naša ekipa izpadla iz lige, čeprav so v Kontovelovem taboru pred prvenstvom pričakovali, da bodo rezultati boljši, kot nam je potrdila trenerka Tania Cerne. »Ciljali smo na to, da si obstanek zagotovimo že po prvem delu, na žalost pa nam to ni uspelo. Zdaj se zavedamo, da naša naloga ne bo lahka, nič pa še ni izgubljeno, vse ekipe so približno na isti ravni in vse si močno želijo ostati v D-ligi. Tako je tudi Cus, ki je zgledal že odpisan, prav v zadnjem krogu premagal Grado, kar je bilo za nas zelo pozitivno, saj se tako naš zaostanek ni povečal.« Si pričakovala, da boste v tej skupini lažje prihajali do točk? »Igramo zelo nihajoče, to je trenutno naš glavni problem. Mogoče se pozna to, da je naša postava letos nekoliko mlajša. Ob temu pa smo na primer v soboto naleteli na črn dan, Guminčanke pa so nasprotno odigrale svojo doslej najboljšo tekmo. Na prejšnjih srečanjih so bile nekajkrat močno okrnjene, tako da so tudi zaradi tega dosegle nekaj slabših rezultatov, a so na primer edine, ki so odščipnile točko vodilnemu Virtusu, ki je trenutno edina ekipa, ki ima obstanek že skoraj v žepu, če seveda ne bo popustil oziroma ne bo izgubil kake igralke.« Kako bo v drugem delu? »Skušali bomo seveda zmagati čim več tekem, morali bomo dati vse od sebe. Na žalost nimamo sreče s koledarjem, saj se bomo z ekipami, ki si bodo verjetno prej zagotovile obstanek, pomerili prav na začetku, ko bodo še motivirane. Upam, da bodo igrale maksimalno tudi takrat, ko bodo svoj cilj že dosegle. Na splošno pa bodo verjetno rezultate na vseh tekmah tako kot doslej pogojevale tudi odsotnosti. Grado je bil tudi nekajkrat močno okrnjen (gre za izkušeno ekipo, ki pa igra v glavnem le za rekreacijo), Gemona ima še nekatere igralke poškodovane, Villesse, ki je na zadnjem mestu še vedno ne namerava popustiti in se bo baje mogoče celo okrepil. Skratka, vse je še odprto in pot do obstanka bo še zelo dolga in zahtevna, a sem glede tega optimist.« (T.G.) ženska C-liga za OBSTANEK, izidi: S. Andrea - Buia S:O, Fincantieri - Pordenone 1:S, Libertas - Chions O:S, Sioga - Natisonia 1 :S. Chions ZZ O 21:4 2O Pordenone Z5 2 1B:1O 16 Libertas TS Z5 2 16:1O 14 Natisonia Z5 2 16:9 14 Sloga 72 S 11:16 7 Buia Z2 5 6:16 6 S. Andrea Z2 5 1O:1Z 5 Fincantieri Z O Z 5:21 2 PRIHODNJI KROG: Chions Buia, S. Andrea - Natisonia, Sioga - Pordenone (2.4. ob 2O.OO), Libertas - Fincantieri. ZA Ženska D-liga OBSTANEK, izidi:Virtus - Altura 3:1, Villesse -Bor Kmečka banka 3:1, Kontovel - Gemona 0:3, Grado - CUS Trieste 1:3 Virtus 7 7 0 21:5 20 Grado 7 4 3 14:11 12 Gemona 7 4 3 15:13 11 Kontovel 7 4 3 14:13 11 Bor Kmečka banka7 3 4 13:15 10 Altura 7 2 5 13:16 8 CUS Trieste 7 2 5 10:16 7 Villesse 7 2 5 6:18 5 PRIHODNJI KROG: CUS Trieste - Altura, Virtus - Bor Kmečka banka (2.4. ob 20.45), Gemona - Villesse, edilGrado - Kontovel (2.4. ob 21.00) Ženska C-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Miiienium | - Vivii 1:S, Sangiorgina - Taqrcento S:O, Taimassons - Voiieybas S:O Vrstni red: Taimassons 14, Sangiorgina 1S, Miiienium in Vivii 12, Voiiebas 11, Tarcento 1. Ženska D-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Latisana I Saciie O:S, Pordenone - Cordenons S:2, Rizzi - Majanese S:O, RojaiKennedy - Azzano S:O. Vrstni red: Cordenons 1B, RojaiKennedy 14, Saciie in Latisana 12, Pordenone in Rizzi 9, Azzano Z, Majanese S. ODBOJKA MLADINSKA PRVENSTVA - V mlajših kategorijah Niz derbijev mača ekipa zaigrala odlično in v bloku omejila najboljšega napadalca Olympie Komjanca. V tretjem setu so bili Goriča-ni v vseh elementih boljši od nasprotnikov, v četrtem pa je bila naša ekipa premalo učinkovita na mreži. Za uvrstitev na deželni finale potrebujejo naši odbojkarji še eno zmago. Med posamezniki naj tokrat pohvalimo Štefana Čavdka, ki je zelo dobro igral kot libero. Ostala izida: Gemona - Cordenons 0:3, Cervignano - Il Pozzo/Remanzacco 3:0. Vrstni red: Hammer 28, Cordenons 26, Cervignano 25, Olympia Terpin 20, Gemona 14, San Vito 12, Sloga 6, Il Pozzo/Remanzacco 1. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina zmagovalcev Aurora Volley - Olympia Hlede A.I. 0:3 (20:25, 13:25, 14:25) Olympia Hlede A.I.: Peršolja 10, Vogrič 9, Corsi 8, Princi 1, Cobello 3, A. Čavdek 6, Š. Čavdek 4, Terpin 9. Trener: Rajko Petejan Zadnjeuvrščena Aurora Volley je več točk dosegla le v prvem setu. V nadaljevanju je bilo srečanje enosmerno, Go-ričani pa so uveljavili svojo premoč na mreži. Trener Petejan je na igrišču zvrstil vse svoje varovance in preizkusil različne postave, tako da je bila tekma koristen trening. Ostali izidi: Torriana - Gemona 0:3, Coselli - Il Pozzo/Remanzacco 3:2, Ge- tovaz, Viezzoli, de Walderstein (L). Trenerka: Tania Cerne Združena ekipa Kontovela in Sloge je dosegla pomembno zmago proti neposrednemu konkurentu za 6. mesto, ki omogoča igranje dodatnih tekem za uvrstitev v pokrajinski finale. Vsi trije seti so bili na začetku izenačeni, nato pa so si domačinke z dobrimi servisi in uspešnimi napadi vsakič priigrale dločilno prednost. Nasprotnice so bile na mreži šibkejše od naše ekipe, zgrešile pa so tudi precej servisov. Kontovel - Sokol A Bar Igor 3:0 (25:13, 25:16, 25:19) Kontovel: Ban 6, Cabrelli 9, Cassa-nelli 2, Grgič 13, Klobas 14, Košuta, Poia-ni 6, de Walderstein (L). Trenerka: Tania Cerne Sokol A Bar Igor: Brankovic 5, Budin 3, Micheli 5, Škerl 9, Vidoni 1, Žerjal 1, Devetak (L). Trener: Andrej Pertot Povratni derbi med Kontovelkami in Nabrežinkami so gladko osvojile domače odbojkarice, ki so igrale veliko bolj urejeno in so nasprotnice večkrat spravile v težave tudi s servisom (14 asov). Obe ekipi sta bili okrnjeni, Sokolu pa se je poznalo, da zadnje čase iz različnih razlogov slabše trenira. Odsotnost Gridellijev ne more biiti opravičilo za slab nastop. Pri domači ekipi sta bili na mreži zelo uspešni Grgi-čeva in Klobasova s centra. Ostali izid: Coselli - Virtus 3:0. Vrstni red: Coselli 27, Virtus 14, Oma in Kontovel 11, Bor 10, Sokol A Bar Igor 9, Sloga Dvigala Barich - Kontovel 0:3 (13:25, 15:25, 17:25) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Ferluga, Gornik, Ilič, Kralj, Petaros, Racman, Vitez. Trener Franko Drasič Kontovel: Barnaba, Fanzella, Gui-done, Ravbar, Roma, Sossi, D. in N. Va-tovac, Viezzoli. Trenerka Veronika Žu-žič Tudi v povratni tekmi so včeraj v Rep-nu Kontovelke osvojile gladko zmago in z novimi tremi točkami še utrdile svoje zasluženo prvo mesto na lestvici, Sloga-šice pa kljub porazu ostajajo na tretjem. Zmaga gostujoče ekipe je bila povsem zaslužena, saj je Kontovel vso tekmo trdno držal vajeti igre v svojih rokah in bil stalno v vodstvu. Domači ekipi je hude težave povzročal že zelo oster servis Kontovela, proti kateremu so bile Slo-gašice velikokrat brez moči. Domače od-bojkarice so bile sicer zelo požrtvovalne v obrambi, vendar to ni bilo dovolj za ugodnejši razplet srečanja. Tekma je bila tako povsem enosmerna in Kontove-lova zmaga je povsem zaslužena. Oma - Sloga Dvigala Barich 3:1 (25:7, 25:23, 25:27, 25:10) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Ferluga, Gornik, Ilič, Kralj, Petaros, Racman, Vitez. Trener: Franko Drasič Slogašice so igrale proti ekipi, ki je na lestvici zaostajala za njimi, vendar so tokrat naletele na res črn dan in jim ni šlo nič od rok. To se je pokazalo že v prvem se-tu, v katerem so naredile veliko napak in Včerajšnji derbi under13 med igralkami Sloge in Kontovela je bil lep in napet kroma /- 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Breg - Killjoy 3:1 (25:17, 21:25, 25:21, 25:14) Breg: Zeriali, De Rota, Preprost, Sternad, Grgič, Mauro, Zobec, Pertot, Kalin, Klun. Trener: Gabriele Talotti Kljub okrnjeni postavi so Brežan-ke zmagale in se povzpele na začasno 4. mesto. V prvem setu so dobro servirale in napadale ter prepričljivo slavile, v drugem pa so močno popustile. V tretjem nizu so spet prevzele pobudo, v zadnjem pa sta zaigrali tudi najmlajši odbojkari-ci, Irene Kalin in Tina Klun, trener Ta-lotti pa je zaradi lažje poškodbe Zeriali-jeve tudi nekoliko spremenil postavo. Brežanke so tudi v novi postavitvi dale vse od sebe in zasluženo zmagale. Ostali izidi: Coselli - S. Andrea 3:1, Triestina Volley - Coselli 1:3, S. Andrea -Volley 3000 1:3, Oma - Sloga Dvigala Barich bo 3. aprila. Vrstni red: Hammer 51, Triestina Volley 42, Coselli 38, Breg 27, Oma 26, Volley 3000 22, Sloga Dvigala Barich 15, Killjoy 14, Bor Zadružna kraška banka 9, S. Andrea 8 (Oma in Sloga Dvigala Barich s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Medpokrajinsko prvenstvo Soča Lokanda Devetak - Altura 3:1 (25:17, 25:15, 22:25, 27:25) Soča Lokanda Devetak: Butkovič, Čevdek, I. in T. Devetak, Fiorelli, Juren, Tomsič, Uljan. Trener: Boris Jelavič Sočani, ki so bili tudi tokrat okrnjeni, so zasluženo premagali Alturo in jo tako dohiteli na lestvici. V prvih dveh setih so bili domačini prepričljivo boljši. V tretjem setu so Tržačani povedli 16:10, Soča pa je z vstopom na igrišče izkušenega Tomsiča takoj izenačila, v končnici pa je nato vseeno prevladala nasprotna ekipa. V četrtem nizu so Sočani s Čevdkom na servisu povedli 7:0, a je Alturi uspelo zaostanek izničiti in naše odbojkarje dohiteti pri 16. točki. Gostje so v končnici tudi vodili, Soča je spet izenačila pri 23. točki in si na koncu z dvema uspešnima napadoma zagotovila zmago. Olympia - Mossa 0:3 (21:25, 16:25, 21:25) Olympia: Blasig 0, Komjanc 4, Muc-ci 5, J. Hlede 4, D. Hlede 0, Vogrič 0, Pintar 11, Vizin 11, Frandolič (L). Trener: Andrej Terpin Olympia se je prvouvrščeni Mossi enakovredno upirala le v uvodnem nizu, v katerem je tudi dalj časa vodila. V nadaljevanju pa so izkušeni nasprotniki manj grešili in bili v ključnih trenutkih bolj učinkoviti. Goričani so imeli tokrat precej težav v sprejemu, zaradi česar so bili tudi na mreži manj uspešni. V tretjem se-tu so se proti koncu močno približali svojim nasprotnikom, več pa niso zmogli. Ostali izidi: Libertas - Volley Club 2:3, Fincantieri - Torriana 3:0, S. Sergio -Hammer 3:0. Vrstni red: Mossa 38, Libertas 34, Volley Club 31, Fincantieri 30, S. Sergio in Olympia 23, Altura in Soča Lo-kanda Devetak 11, Torriana 3, Hammer 0 (San Sergio, Volley Club, Hammer in Soča Lokanda Devetak s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga - San Vito 0:3 (14:25, 23:25, 25:27) Sloga: Calzi 1, Dussich 24, Fiorelli 3, Kralj 0, Pečar 14, Taučer 3, Tomasini 0. Trener: Ambrož Peterlin San Vito je tudi v povratnem kolu proti slogašem osvojil vse tri točke, vendar bi bil lahko rezultat bistveno različen, če bi Sloga imela le kanček sreče več. Po gladko izgubljenem prvem setu so slogaši v preostalih dveh bistveno izboljšali svojo učinkovitost in se povsem enakovredno kosali z gosti. Luka Pečar in še zlasti Daniel Dus-sich sta bila na mreži neustavljiva, pa tudi ostali so doprinos k dobri tekmi. Tako v drugem kot v tretjem setu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, čisto v končnici pa so si odločilne točke priigrali gostje. Svoj krstni nastop je tokrat opravil mladi Kim Kralj, ki je odigral ves tretji set in to nadvse spodbudno, izkazal pa se je tudi z nekaj res dobrimi obrambnimi posegi. (Inka) Hammer - Olympia Terpin 3:1 (25:22, 25:19, 20:25, 25:17) Olympia Terpin: Capparelli 8, Palazzo 7, Hlede 2, Komjanc 17, Cobello 0, Škerk 0, Vizin 7, Persoglia 7, Čavdek (L). Trener: Zoran Jerončič Olympia je odigrala eno boljših letošnjih tekem, a je vseeno ostala praznih rok proti prvouvrščenemu Hammerju, ki se je naši ekipi tako maščeval za poraz iz prvega dela prvenstva. Goričani so vse se-te začeli zelo dobro, razen v tretjem pa je nato vsakič prevladala tržaška ekipa. V prvem so bile odločilne manjše napake, ki jim je botrovalo tudi dejstvo, da ekipa nikoli ne trenira skupaj, v drugem pa je do- mona - Torriana n.i., Prata - Hammer 1:3. Vrstni red: Gemona 30, Olympia Hlede A.I. in Hammer 25, Il Pozzo/Remanzac-co 14, Torriana 13, Coselli 11, Prata 8, Aurora Volley 0 (Olympia, Gemona, Torriana in Prata s tekmo manj). Young Cup Win Volley - Sloga 3:1 (27:25, 22:25, 25:21, 25:16) Sloga: Antoni 24, Berdon 2, Cettolo 15, Guštin 1, Leo 2, Sosič 23. Trener: Ivan Peterlin Okrnjenim slogašem ni uspelo presenetiti Win Volleya, ki v tej fazi vodi na lestvici. Kljub porazu pa so naši igralci opravili dober nastop in so bili v prvih treh setih povsem enakovredni domačinom. Prvi se jim je izmuznil šele v končnici, drugega so osvojili, tretji je bil izenačen do konca, v četrtem pa so našim igralcem, ki jih je bilo tokrat le šest, enostavno pošle moči in niso bili več enako učinkoviti kot dotlej. Skozi vso tekmo so bili slogaši nekoliko negotovi le v obrambi, dobro pa so sprejemali, predvsem pa so bili zelo učinkoviti v napadu, kjer sta se najbolj razigrala Da-njel Antoni in Peter Sosič. Prvič letos je vso tekmo odigral Aljoša Berdon in se zelo dobro odrezal. (Inka) Ostala izida: Cordenons - Virtus 3:0, Fincantieri - Pasian di Prato 3:1. Vrstni red: Win Volley 27, Cervignano 20, Sloga 17, Fincantieri 16, Cordenons 10, Pasian di Prato 6, Virtus 0 (Win Volley in Pasian di Prato s tekmo več, Virtus s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Kontovel - S. Andrea/Coselli 3:0 (25:21, 25:18, 25:17) Kontovel: Cabrelli, Grgič, Guidone, Klobas, Poiani, Ravbar, Sossi, D. in N. Vat- S. Andrea/Coselli 8 (Oma z dvema, Bor in Sokol A Bar Igor z eno tekmo manj, Kon-tovel s tekmo več). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Young Cup Olympia - Mossa 1:3 (23:25, 16:25, 25:23, 20:25) Olympia: Manfreda, Černic, Lupo-li, K. in S. Komjanc, G. in N. Terpin, Pisk, Pahor, Winkler. Trener: Ivan Markič Olympia je nepričakovano izgubila proti Mossi, ki jo je na lanskem božičnem turnirju brez težav premagala. Domačini so sicer zaigrali z mlajšo postavo, nasprotniki pa so se izkazali v obrambi in zelo malo grešili. Po dveh izgubljenih setih in visokem zaostanku v tretjem so Goričani reagirali in s serijo dobrih napadov in obramb poskrbeli za preobrat. V četrtem nizu je Mossa nadaljevala z dobro igro, Olympia pa je bila premalo učinkovita na mreži. Vrstni red: Olympia Ferstyle 12, Cordenons 10, Mossa 7, Hammer 6, Cer-vignano 4, Sloga 0 (Olympia in Mossa s tekmo več). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Eurovolleyschool - Kontovel 0:3 (12:25, 15:25, 16:25) Kontovel: Fanzella, Guidone, Sossi, Ravbar, Roma, D. in N. Vattovaz, Viezzo-li. Trenerka: Tania Cerne Kontovelke so z lahkoto prišle do novih treh točk proti ekipi, ki sicer na mreži ni posebno nevarna, a zelo malo greši in je zelo dobra v obrambi. Naše odbojkari-ce pa so dobro napadale, kar še posebno velja za Nino Vattovaz in Carlotto Viezzoli, dobro pa sta svojo nalogo opravili tudi po-dajalki Demi Vattovaz in Petra Sossi. niso nudile domačinkam skoraj nobenega odpora. Bolje jim je sicer šlo v naslednjih dveh, tretji niz so tudi zmagale, a so nato v zadnjem spet popustile. (Inka) Ostali izid: Oma - Virtus 3:0. Vrstni red: Kontovel 20, Coselli blu 15, Sloga Dvigala Barich in Oma 11, Brunner in Euro-volleyschool 6, Virtus 3 (Sloga Dvigala Barich s tekmo več, Coselli in Eurovolley z dvema, Brunner s tremi tekmami manj). UNDER 13 MEŠANO Skupina A Libertas - Bor 1:2 (17:25, 20:25, 25:22) Bor: Antoni, C. in H. Caucci, Ber-tocchi, Gottardi, Kralj, Bečirevic, Legi-ša, Savino, Lugo, Senn. Trener: Saša Smotlak Borove odbojkarice so na gostovanju proti mešani ekipi Libertasa, pri kateri je še posebno izstopal en fant, prišle do svoje druge zmage. V prvih dveh setih so borovke brez večjih težav slavile. V drugem setu so stalno vodile, prvi pa je bil izenačen le do 10. točke, nato pa so plave povedle kar 22:11. V zadnjem nizu je Libertas dobro serviral in napadal, naše odbojkarice pa so začele zelo zmedeno. Proti koncu seta so se sicer domači ekipi močno približale, za zmago pa je bilo že prepozno. Ostali izid: Azzurra - Libertas 3:0, Altura - Oma 0:3. Vrstni red: Roia-no Gretta Barcola in Oma 23, Azzurra 21, Coselli M 16, Coselli giallo 15, Altura 8, Bor 7, Libertas -2 (Bor s tekmo več, Co-selli giallo z dvema, Coselli M, Altura in Oma s tekmo manj). Skupina B Kontovel - Breg 3:0 (25:4, 25:5, 25:5) Kontovel: Barnaba, Bezin, Brunetti, Gregori, Košuta, Mattesich, Metelco, Pagan, Sedmach, Starc, Ukmar, Zaccaria. Trenerka: Sandra Vitez Breg: Camassa, Cat- Torek, 29. marca 2011 taruzza, Debernardi, Jež, Racman, Paoli, Meneghetti, Olenik, Maver. Trenerka: Daniela Zeriali Kontovelke so tudi na povratnem derbiju gladko premagale Brežanke. Srečanje je bilo povsem enosmerno, saj je razlika med ekipama prevelika. Odbojkari-ce Brega so se sicer v obrambi trudile, domačinke pa so tehnično veliko boljše. Virtus M - Sloga Dvigala Barich 0:3 (17:25, 16:25, 22:25) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Hus-su, Kocman, Kovačič, Počkaj, Protti, Riosa, Škerk, Škerlavaj, Vitez. Trener: Franko Drasič Najmlajše slogašice so se pomerile z mešano ekipo Virtusa, ki zaseda mesto pri repu lestvice. Našim odbojkaricam je nekaj težav povzročala le zelo majhna telovadnica šole Codermatz, tehnično pa so v vseh elementih prekašale domače igralce in igralke. Trener Drasič je imel tudi tokrat na razpolago osnovnošolke, ki so se ponovno dobro odrezale. (Inka) Sloga Dvigala Barich - Kontovel 2:1 (25:21, 19:25, 25:20) Sloga Dvigala Barich: Hussu, Ko-cman, Kovačič, Kralj, Petaros, Počkaj, Protti, Racman, Starc, Škerk, Štoka, Vitez. Trener Franko Drasič Kontovel: Barnaba, Fanzella, Ferfoglia, Košuta, Mattersich, Metello, Pagan, Roma, Starc, Zaccaria. Trenerka Sandra Vitez Sinočnji derbi naših najmlajših je bil tak, kot se za prave derbije spodobi: borben, napet in je zadovoljil tudi kar številno publiko. V primerjavi s prvim delom, ko so na Kontovelu slavile domačinke, sta obe ekipi pokazali lep napredek. Kontovelke so bolj homogena enota od Slogašic, pri Slogi pa je tudi tokrat izstopala Jasna Vitez, ki je napadala tako s prve kot druge linije in so jo nasprotnice le redkokdaj ustavile. Vrstni red: Coselli blu in Kontovel 28, Sloga Barich 21, Olympia 19, Brunner 13, Virtus Ž 12, Killjoy in Virtus M 3, Breg 2 (Breg s tekmo manj, Coselli Blu in Virtus M z eno, Kontovel in Sloga z dvema tekmama več). Na Goriškem Olympia Corsi Adriano - Ronchi 3:0 (25:12, 25:13, 25:5) Olympia Corsi Adriano: Komjanc, Pisk, Persolja, Lupoli, Pahor, Paljk, Sfiligoi, Pahor, Terpin. Trener: Ivan Markič Olympia je gladko premagala zad-njeuvrščene vrstnice iz Ronk. Večino točk so naši odbojkarji dosegli že s servisom, trener Markič pa je tokrat lahko dal več možnosti tistim, ki ponavadi manj igrajo. Dobro so tako svojo nalogo opravili Tadej Pahor, Luka Paljk in Manuel Persolja. Ostali izidi: Grado - Millenium 3:0, Fincantieri Ž - Capriva 3:0, Pieris - Fin-cantieri M n.i. Vrstni red: Olympia Cor-si Adriano 29, Fincantieri Ž 28, Grado 27, Pieris 15, Capriva 14, Fincantieri M 11, Millenium 4, Ronchi 1 (Pieris in Fincan-tieri M s tekmo manj). UNDER 12 MEŠANO Na Goriškem Soča - Val Bensa 3:0 (25:11, 26:24, 25:18) Soča: Černic, S. in T. Cotič, Juren, Persoglia, Petruz, Sardoč, Tomsič. Trenerja: Štefan Cotič in Robert Stubelj Val Bensa: I. in E. Antonutti, M. in J. Gergolet, Bensa, Marussi, Prescheren, Cingerli, Kobal. Trener: Leon Hrovat Valovi odbojkarji so na derbiju s Sočo nastopili v okrnjeni postavi, kar se je še posebno poznalo v uvodnem nizu, v katerem je Soča stalno visoko vodila. Najlepši je bil drugi niz, v katerem so valovci do 19. točke vedno bili v rahli prednosti, na koncu pa se je vnel boj za vsako žogo, prevladala pa je domača ekipa. V tretjem nizu pa je Soča že takoj na začetku povedla za pet točk in nato svojo prednost upravljala do konca. Šlo je vsekakor za lep derbi, valovci so kot ekipa bolj homogeni, pri Soči, ki je med sezono precej napredovala, pa je izstopal Simon Cotič. Capriva - Val Arcobaleno 1:2 (25:21, 9:25, 12:25) Val Arcobaleno: Cancian, Černic, Colja, D. in E. Frandolič, E. in S. Gergolet, Gerin, Jarc, Lavrenčič, Ocretti, G. Violin. Trener Leon Hrovat. Valovke so dosegle zmago, ki je bila bolj gladka kot kaže izid. Visoko so namreč vodile že v prvem setu, ko pa so se zmedle in na koncu set tudi predale gostiteljicam, zato pa so bile v naslednjih dveh se-tih prepričljivo boljše. Doslej so v prvenstvu doživele le en poraz. Vrstni red: Val Arcobaleno 16, Val Bensa 13, Pieris 12, Soča 11, Villesse 3, Capriva 2 (Soča in Val Arcobaleno s tekmo več). 20 Torek, 29. marca 2011 NOGOMET / D-LIGA - V Repnu padel Montecchio Maggiore Krasovci niso (še) dvignili bele zastave Krasovci so na domačem igrišču še drugič zapored zmagali. Po Con-cordii je v Repnu padel še Montecchio Maggiore, ki se prav tako bori za obstanek v ligi. Tekma 29. kroga D-lige resnici na ljubo ni bila najbolj kvalitetna. Kaj več pa pravzaprav nismo pričakovali, saj sta obe moštvi krvavo računali na točke. Kras, ki je v vodi do grla, še bolj kot ekipa iz okolice Vi-cenze. Začetek srečanja je minil v znamenju premoči gostov, ki so v uvodnih četrt ure zadeli vratnico (v 2. minuti) in se še nekajkrat nevarno približali Dovierovim vratom. Po začetni zmedi se je Kras zbral in v 26. minuti je Fantina prvič streljal proti vratom. Vratar je bil na svojem mestu. Tri minute kasneje pa so se gostitelji že veselili. Rok Božič je silovito streljal proti vratom in z natančnim strelom zatresel gostujočo mrežo. Gol je vlil domačinom samozaupanje. Montecchio ni reagiral, tako da se je v nadaljevanju igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Drugi polčas je bil prav tako izenačen, čeprav obe ekipi sta imeli nekaj lepih priložnosti za gol. Na začetku je dvakrat nevarno proti vratom streljal Fantina. Dejavni so bili tudi gostje iz Veneta. Nevarni so bili predvsem iz prekinitev (prosti streli in koti). Kras je imel najlepšo priložnost za drugi gol KOMENTAR Zarja Gaja kot Triestina Z izjemo Primorca je bil nedeljski krog precej pozitiven za ekipe naših društev. Toda, kaj se dogaja v Treb-čah? Še do pred kratkim je bil Primorcev stroj nepremagljiv. Zdaj pa se je Sciarronejevi četi nekaj zataknilo. Ali so pogoreli ob preveliki želji? Res je tudi, da so rdeče-beli igrali s precej okrnjeno postavo. Prvo mesto je tako šlo po vodi. Primorec mora zdaj braniti mesto v play-offu. V promocijski ligi je Juventina zmagala in se delno približala prvou-vrščenemu San Danieleju, ki je igral neodločeno s Ponziano. Zadnji del sezone bo v skupini B še zanimiv tudi za boj za play-off. Vesna se namreč še poteguje za uvrstitev v konlnico prvenstva, čeprav je bil Caporiacco uspešen v go-steh, Vesna pa je iztrgala le točko. V 2. AL je Zarja Gaja (kot Triestina) v zadnjih minutah iztrgala točko neposrednemu tekmecu za obstanek. Položaj rumeno-modrih pa le ni tako dramatičen kot tisti tržaškega B-ligaša. Za ekipo vzhodno-kraškega društva bo bržkone odločilna tekma proti Opicini. Breg ni v celoti izkoristil neodločenega izida vodilne ekipe iz Krmina. Kljub temu ostajajo Tomma-sijevi varovanci še v boju celo za prvo mesto. Brežani so obenem podaljšali pozitivno serijo, ki zdaj šteje 18 tekem. V 3. AL se je Mladost znova pobrala na noge. V doberdobskem taboru se letos trudijo in si z vsem srcem želijo uvrstitve v play-off. Res škoda bi bilo, da jih ne bi tudi dosegli. (jng) Strelci ekip NAŠIH DRUŠTEV 22 golov: Ruggiero (Mladost); 18: Cermelj (Breg); 14: Moscolin (Primorec), 12: Kneževič (Kras);11: Cano (Vesna), Reščič (Sovodnje); 10: Gulič (Vesna), Secli, Palermo (Juventina); 9: Ribezzi (Mladost); 7: Ferluga, Reščič, Nasser (Sovodnje), Lanza (Primorec), Percic (Primorje), Bernobi (Zarja Gaja); 6: Catanzaro (Juventina), Peric (Mladost); 5: Tomizza (Kras), Bečaj (Zarja Gaja), Ferro, Puzzer (Primorje); 4: Carli, Cipracca (Kras), Trangoni, Favero (Juventina), Sau, Micor (Primorec), Coppola, Daris, Fazio (Breg), Černe (Mladost). v 88. minuti. Carli je lepo podal do Venturinija, ki je zaustavil žogo in ser-viral dobro postavljenega Kneževiča (Ridži ni bil v najboljši formi), ki pa je z dobre pozicije nerodno streljal visoko nad prečko. Sodnikov petminutni dodatek bi bil skoraj usoden za domačine. Montecchio se je dvakrat nevarno predstavil pred domačimi vrati. Prvič je odločilno posredoval Do-vier, drugič pa je gostujoči igralec streljal mimo vrat. Na koncu se je vse dobro izteklo in krasovci so se lahko oddahnili. Tri točke so bile obvezne. Rde-če-beli so se približali play-out skupini. Za obstanek pa se bo treba še veliko potruditi. Do konca prvenstva je še pet tekem. Kras bo moral do konca rednega dela premagati najmanj tri nasprotnike, kar pa ne bo lahko. (jng) 26 tekem je minilo, ko je zadnjič Kras končal tekmo brez prejetih golov. To se je zadnjič zgodilo na prvi domači tekmi proti Pordenonu, ko je ekipa repen-skega društva zmagala s 3:0. Gola niso prejeli le še na prvi tekmi v Esteju, ko smo zmagali z 1:0. Tako je Rok Božič v nedeljo sprožil silovit strel in zadel zmagoviti gol za Kras kroma ®V Repnu tokrat malo ljudi Tekmo v Repnu si je tokrat, tudi zaradi ne najlepšega vremena, ogledalo malo ljudi. Bilo jih je okrog 150. Pri Krasu so bili doslej navajeni vsaj na še enkrat toliko občinstva. Če bodo rdeče-beli slavili zmago v Chioggi, potem smo prepričani, da bo repenska tribuna znova polna. 1. AMATERSKA LIGA - Primorec KO Domači polom Sovodnje le neodločeno - Gneča za play-off rovanci klonili v drugem polčasu, potem ko se je prvi del zaključil brez doseženih golov. V prvi polovici tekme so sicer veliko več od igre imeli ravno domači nogometaši, ki pa niso bili učinkoviti pri zaključevanju. Micor in soigralci so nekajkrat zapretili, vendar vratar Azzurre je bil vedno na mestu ali pa mu je priskočila na pomoč tudi sreča. Tako je na primer Snidar zadel vratnico, po odboju pa žoga ni in ni hotela čez gol črto. V drugem polčasu je prišlo do preobrata. Odločilen je bil zadetek, ki ga je po 25 minutah dosegel Sotgia. Prejeti gol je bil s psihološkega vidika za Sciarronejeve varovance zelo hud udarec, ki jih je spravil s tira. Domača ekipa je sicer (neprepričljivo) poskušala napadati, vendar Azzurra je bila v protinapadu zelo učinkovita in v zadnji minutah tekme je moral Barbato še dvakrat pobrati žogo iz svojega gola. Po tem porazu je seveda neposredno napredovanje dokončno splavalo po vodi, pod vprašajem pa je zdaj tudi igranje končnice za napredovanje, saj se je ustvarila velika gneča tik pod vrhom in vsaj šest do sedem ekip je še v igri za končnico. Sovodenjc Saša Tomšič kroma Čeprav bi po lestvici sodeč Tur-riaco moral biti lahek plen Sovodenj je goriško moštvo v zadnjih krogih zelo uspešno, tako da predzadnje mesto v tem trenutku sploh ni realno. Sovo-denjci torej nasprotnika niso podcenjevali, tudi zato ker so odkrito ciljali na nove tri točke, ki bi še kako koristile v boju za končnico. In treba poudariti, da so Vituličevi varovanci vse do zadnje minute tekmo tudi poskušali zmagati, a v nedeljo res ni bil dan. Nasser in soigralci so bili nekoliko preveč netočni v napadu, morda pa niso pričakovali tako žilavega odpora nasprotnikov, ki so bili zelo organizirani v obrambi. Turriaco se je sicer omejil le na to, saj ni bil nikoli nevaren v napadu, a za goste je bila točka zelo pomembna v boju za obstanek. Uvodne minute sicer niso kazale na tekmo brez zadetkov, saj so bili domači zelo nevarni in v 8. minuti igre jim je le prečka preprečila veselje. Gol bi si zaslužil Komic. Kmalu zatem je Sovodnje z Reščičem iz prostega strela tudi doseglo gol, vendar sodnik je zadetek razveljavil. Zadnjo priložnost je imel na razpolago Miličevič, a vratar Turriaca se je izkazal z odločilnim posegom, ki je prisilil ekipi na delitvijo točk, s čemer so nedvomno bili bolj zadovoljni v taboru Turriaca. Pravi polom je doživel Primorec, ki očitno ne doživlja svoje najboljše obdobje. V Trebčah so Sciarronejevi va- REAKCIJE D. Pellegrini: Zmagati tudi v gosteh Krasov trener Davide Pellegrini je bil po tekmi zadovoljen: »Z novo zmago smo se le približali ostalim ekipam. Čaka nas še težko delo. Ne smemo vreči pušk v koruzo,« je najprej poudaril Pellegrini in še dodal: »Kot kaže smo pokazali lep napredek. Na domačem igrišču igramo zelo zbrano in konkretno. Fantom sem uspel vcepiti pravo mentaliteto. Zdaj pa moramo storiti še korak naprej in tako igrati tudi na gostovanjih. V Chioggi pričakujem primerno reakcijo.« Trener Pellegrini je tokrat pustil na klopi kapetana Kne-ževiča in zaupal je napadalni dvojici Venturini-Fantina. »Na razpolago imam določeno število igralcev in povsem normalno je, da so eni prej v formi eni pa pozneje. Prvenstvo je dolgo in prav je, da se igralci vrstijo,« je še dodal Pellegrini, ki je pohvalil vse svoje varovance. Trener Montecchia Massimo Monfardini je bil po tekmi precej razočaran: »Nismo zaslužili poraza. Bolj pravičen bi bil neodločen izid. Priznati pa moram, da smo bili za poraz sami krivi, saj smo preveč zgrešili pred Krasovimi vrati. Po porazu se je položaj na lestvici znova poslabšal. Boj za obstanek bo še težak. Tudi Kras še ni odpisan. Videl sem zelo samozavestno in borbeno ekipo. Lahko se še rešijo.« (jng) Postave ekip naših društev Kras Repen Koimpex - Montecchio 1:0 (1:0) Strelec: v 28. Božič Kras Repen: Dovier, Cipracca, Mileto, Tomizza, Giacomi, Carli, Daliesio (Menichini), Božič, Sain (Bucovaz), Fantina (Kneževič), Venturini. Trener: Pellegrini. Lumignacco - Vesna 1:1 (0:0) Strelec za Vesno: v 6. dp iz Ilm Gulič Vesna: Carli, Puric, Pin, Gulič, Cheber, Degrassi, Čok (Leone), Pipan (Candotti), Cano, Lafata, Monte (Kerpan). Trener: Massai. Juventina - Union 1:0 (1:0) Strelec za Juventino: v 17. Palermo JUVENTINA: Mainardis, Petriccione, lansig, Trangoni, Masotti, Sellan, Radovac (Giannotta), Pantuso (Colella), Palermo (Stabile), Favero, Secli. Trener: Tomizza. Primorec - Azzurra 0:3 (0:0) Primorec: Barbato, Rossoni (Sincovich), Ravalico, Meola, Dell'Osso, Ojo, Giorgi, Micor (Sau), Moscolin, Snidar (Boccuccia), Lanza. Trener: Sciarrone. Sovodnje - Isonzo 0:0 Sovodnje: Burino, Peteani, S. Kogoj (Miličevic), Pacor, Milenkovic, Komic, Pohlen (Tomšič), Ferluga, Bernardis, Reščič, Nasser (Skarabot). Trener: Vitulič. Zarja Gaja - Montebello 2:2 (0:2) Strelec za Zarjo Gajo: v 35.dp in 39.dp Cocevari Zarja Gaja: Grgič, Bernetič (V. Križmančič), Della Zotta, I. Križmančič, Missi, Kariš, Marchesi (Cocevari), Markovič (De Mattia), Milič, Ghezzo, Bernobi. Trener: Lacalamita. Izključeni: Grgič, Bernobi in Milič. Sant' Andrea San Vito - Breg 0:0 Breg: Cresi, Cigui, Degrassi, Stefani, Bampi, Drago, Laghezza, Daris, Fazio (Petranich), Mendella (Sovič), Cermelj. Trener: Tommasi. Primorje - Fiumicello 2:1 (1:0) Strelca za Primorje: v 20. Ferro, v 17.dp Leghissa Primorje: Maganja, Udina, Emili, Leghissa, Kovacic, Mihich (Colasuonno), Ferro, Čok (Zidarich), Puzzer, Siccardi, Aiello (Ziani). Trener: Makivič. Audax - Mladost 0:2 (0:0) Strelca za Mladost: v 30.dp iz 11m in 40.dp Ruggiero Mladost: Devetak, Gobbo (Calabrese), Bressan, Kobal, Zotti, Vitturelli (lorio), Mutton (Ruggiero), Ferletič, Ribezzi (P. Peric), Ciorciaro (Černe), M. Peric. Trener: Cristofaro. D-liga Este - Sanvitese 3:1, Kras Repen - Montecchio 1:0, Montebelluna - Rovigo 3:2, Opitergina -Tamai 1:1, Pordenone - Belluno 1:1, S. Paolo -Union Quinto 1:0, Sandonajesolo - Chioggia 2:1, Torviscosa - Concordia 0:1 Venezia - Treviso 1:1 Treviso 29 18 9 2 52:21 63 Venezia 29 19 4 6 62:34 61 Sandonajesolo 29 14 8 7 46:34 50 Tamai 29 12 12 5 50:36 48 San Paolo (-1) 29 14 7 8 43:36 48 Union Quinto 29 12 9 8 46:33 45 Este 29 11 9 9 48:38 42 Pordenone 29 10 9 10 45:42 39 Rovigo 29 10 9 10 33:33 39 Chioggia 29 10 9 10 31:34 39 Sanvitese (-1) 29 8 11 10 41:45 34 C. Concordia 29 9 6 14 41:57 33 Belluno 29 8 6 15 32:44 30 Montebelluna 29 8 6 15 26:40 30 Montecchio M. 29 7 8 14 34:44 29 Opitergina 29 6 11 12 43:57 29 Kras Repen 29 6 9 14 34:55 27 Torviscosa 29 3 10 16 34:58 19 PRIHODNJI KROG Belluno - Montebelluna, Concordia - Sandonajesolo, Chioggia - Kras Repen, Montecchio - Este, Rovigo - Venezia, Sanvitese - Pordenone, Tamai - San Paolo Pd, Treviso - Opitergina, Union Quinto - Torviscosa Promocijska liga Juventina - Union 1:0, Lumignacco - Vesna 1:1, Pro Romans - Villesse 2:0, San Daniele -Ponziana 1:1, Trieste Calcio - Caporiacco 1:2, Martignacco - Aquileia 3:1, Valnatisone - Pro Gorizia 2:1, Zaule - Reanese 2:1 San Daniele 26 17 5 4 59:25 56 Juventina 26 15 7 4 42:19 52 Ponziana 26 14 8 4 50:27 49 Caporiacco 26 11 10 5 33:27 43 Vesna 26 10 9 7 33:29 39 Trieste Calcio 26 9 8 9 38:36 35 Lumignacco 26 9 8 9 31:31 35 Pro Romans 26 9 8 9 32:38 35 Zaule 26 10 4 12 38:46 34 Union 26 9 6 11 41:35 33 Reanese 26 7 11 8 27:27 32 Martignacco 26 6 13 7 31:40 31 Valnatisone 26 6 11 9 21:21 29 Aquileia 26 6 6 14 28:47 24 Pro Gorizia 26 3 9 14 20:38 18 Villesse 26 4 3 19 16:54 15 PRIHODNJI KROG Aquileia - Juventina, Vesna - Union 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Azzurra 0:3, Sovodnje - Turriaco 0:0, Cenrtro Sedia - Ronchi 0:1, Domio - Esperia 1:1, Medea - Costalunga 1:3, Muglia - Isonzo 0:0, Pieris - Staranzano 2:0, San Giovanni - Isontina 1:1 Costalunga 26 16 6 4 49:17 54 Isontina 26 11 11 4 28:19 44 Isonzo 26 12 8 6 24:15 44 Primorec 26 10 12 4 39:25 42 Domio 26 11 6 9 25:22 39 Pieris 26 10 8 8 29:25 38 Sovodnje 26 9 11 6 35:33 3S Staranzano 26 10 7 9 37:31 37 San Giovanni 26 9 9 8 38:30 36 Ronchi 26 7 12 7 27:26 33 Esperia 26 7 11 8 25:32 32 Azzurra 26 9 4 13 29:38 31 Muglia 26 8 6 12 24:31 30 Medea 26 5 10 11 23:35 25 Turriaco 26 5 7 14 15:37 22 Centro Sedia 26 2 6 18 16:47 12 PRIHODNJI KROG Esperia - Primorec, Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA Primorje - Fiumicello 2:1, S. Andrea - Breg 0:0, Zarja Gaja - Montebello 2:2, Mariano - Moraro 1:0, Mossa - Piedimonte 2:3, Roianese - Opicina 1:0, San Canzian - Gradese 0:0, Sistiana - Cormonese 1:1 Cormonese 26 13 11 2 40:23 50 Gradese 26 13 8 5 47:29 47 Breg 26 13 7 6 3S:22 46 Mariano 26 13 7 6 36:23 46 Sistiana 26 11 8 7 49:32 41 Mossa 26 11 8 7 39:32 41 Roianese 26 12 3 11 45:39 39 Piedimonte 26 11 5 10 32:36 38 San Canzian 26 8 11 7 25:27 35 Primorje 26 11 2 13 32:44 35 Zarja Gaja 26 6 13 7 24:23 31 Opicina 26 8 7 11 27:30 31 Montebello 26 6 11 9 28:36 29 Sant'Andrea 26 5 9 12 25:38 24 Moraro 26 4 7 15 25:43 19 Fiumicello 26 3 3 20 18:53 12 PRIHODNJI KROG Montebello - Primorje, Piedimonte Breg, Opicina - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA Audax - Mladost 0:2, Aiello - Union 1:0, Aurisina - Pro Farra 1:3, Chiarbola - Poggio 2:1, Lucinico - Torre 1:2, Romana - Begliano 0:2, Sagrado - Cgs 2:2, Villa - Campanelle 0:0 Aiello 26 18 5 3 65:25 59 Torre 26 18 2 6 56:27 56 Begliano 26 15 8 3 53:21 53 Mladost 26 15 5 6 54:33 50 Aurisina 26 15 3 8 57:41 48 Romana 26 15 2 9 45:31 47 Pro Farra 26 14 5 7 38:32 47 Lucinico 26 12 4 10 39:33 40 Chiarbola 26 9 6 11 32:38 33 Cgs 26 9 4 13 41:51 31 Sagrado 26 8 4 14 43:56 28 Audax 26 7 5 14 35:54 26 Villa 26 6 7 13 21:29 25 Campanelle 26 4 8 14 22:48 20 Poggio 26 3 5 18 12:48 14 Union 26 1 5 20 19:65 8 PRIHODNJI KROG Torre - Mladost / ŠPORT Četrtek, 31. marca 2011 21 NOGOMET - Zamujena priložnost ekipe kriškega društva Nezrela Vesna Juventina se je približala 4 točke zaostajata Juventina za vodilnim San Danielejem in kriška Vesna za četrtou-vrščenim Caporiac-com. Do konca prvenstva so še štirje krogi oziroma na razpolago je še 12 točk. Obe ekipi lahko še upata v 1. oziroma v 4. mesto. Računati pa morata na spodrsljaje neposrednih nasprotnikov. Štandreška Juventina je v skupini B promocijske lige nadoknadila dve točki vodilnemu San Danieleju in za seboj pustila tržaško Ponziano. San Daniele in Ponziana sta namreč igrala neodločeno 1:1. »Zmaga proti Unionu je bila zaslužena. Lahko bi zadeli še vsaj en gol, zaradi tega pa smo na koncu tekme trpeli,« je dejal Ju-ventinin športni vodja Gino Vinti, ki je še dodal: »Končno smo igrali bolj zbrano in boljše kot v zadnjih krogih. Fantje so tokrat dali vse od sebe. Zmagoviti gol je dosegel Palermo, ki je dokazal, da je znova v pravi formi. V soboto v Ogleju bomo skušali osvojiti vse tri točke. Nismo še vrgli puške v koruzo in upamo, da bo San Daniele še izgubil kako tekmo. Kot kaže bo tudi letošnji play-off skoraj brez zveze, saj bo z D-lige znova izpadla vsaj ena deželna ekipa.« Vesnin trener Andrea Massai je bil, kljub osvojeni točki v gosteh v Lu-mignaccu, razočaran: »Vodili smo z 1:0 in smo igrali z dvema igralcema več na igrišču. Nasprotniku je vseeno uspelo izenačiti. S tako mentaliteto si ekipa ne zasluži mesta v končnici prvenstva. Pristop ni bil pravi. Nismo igrali zbrano. Nekaj nam očitno manjka,« je bil oster trener Andrea Massai. Vesna je povedla s Sašo Guličem. V prihodnjem krogu bo Vesna gostila Union 91. »Skušal bom motivirati fante, saj ni še nič izgubljeno. Spremeniti pa je treba pristop,« je še dodal Massai. ®San Daniele ima lažji spored Vodilni San Daniele ima do konca prvenstva, vsaj na papirju veliko lažji spored od drugouvrščene Juventine. Furlanska ekipa bo v nedeljo igrala proti že izpadlemu Villesseju, nato pa še proti Pro Gorizii, Lu-mignaccu in Valnatisoneju. Juventino čaka v zadnjem krogu Ponziana. Juventinin napadalec Matteo Palermo iz Trsta počasi prihaja znova v pravo formo bumbaca 3. AMATERSKA LIGA Mladost po zmagi na četrtem mestu Po plahi predstavi v prejšnjem krogu je doberdobska Mladost znova utirila vlak na pravo pot in osvojila tri pomembne točke v boju za uvrstitev v play-off. Premagali so goriški Audax in se tako prebili na četrto mesto. »Zadnji prvenstveni krogi bodo zelo zanimivi in napeti. V nedeljo bomo igrali v gosteh proti solidnemu Torreju. Čaka nas težko delo. Sami pa bomo krojili svojo usodo,« razmišlja spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Trener Mladosti Livio Cristofaro je bil zadovoljen s svojimi varovanci: »V prvem polčasu smo igrali bolj zaspano. V drugem delu pa smo se prebudili in prevzeli pobudo v svoje roke. Zmaga je bila na koncu povsem zaslužena. Po porazu v prejšnjem krogu smo lepo reagirali in upam, da bomo nadaljevali v tem stilu. Škoda bi bilo, da bi popustili prav na koncu, saj imamo dobro ekipo,« je svoje fante pohvalil Cristofaro. V Gorici je oba gola dosegel Ruggiero, ki je zaradi lažje poškodbe vstopil na igrišče šele v drugem polčasu. NOGOMET - 2. amaterska liga Cocevari preprečil Zarji Gaji samomor Fabio Covecari je pogasil požar in preprečil Zarji Gaji samomor. Z dvema goloma je bazovski nogometaš preprečil hud interni spodrsljaj, ki bi še poglobil krizo ru-meno-modrih. Montebello Don Bosco je že vodil z 2:0 in Zarja Gaja je igrala celo s sedmimi igralci (Grgič, Milič in Bernobi izključeni, Vitomir Križmančič je moral zaradi poškodbe kolena predčasno zapustiti igrišče). Cocevari je poskrbel za skorajšnji preobrat. Na koncu pa je odločilno žogo na gol črti ubranil pomožni vratar De Mattia. »Tokrat res hvala Fabiu, ki je s pravim pristopom vstopil na igrišče in dvakrat zadel v polno. Vidi se, da igra za majico in da mu ni vseeno,« je najprej komentiral športni vodja Robert Kalc in v nadaljevanju ostro kritiziral: »Fizično in psihološko smo na tleh. Igrali smo zelo slabo in še dobro, da smo izenačili. V soboto nas čaka pomembna tekma proti Opicini. Moramo se zbrati in osvojiti vse tri točke, drugače nam bo trda predla.« Sodnik je Jaša Grgiča izključil zaradi igranja z roko izven kazenskega prostora, Bernobija zaradi ugovarjanja in Aljaža Miliča zaradi namernega prekrška. Preveč živčni Brežani Brežani so proti tržaški ekipi SantAn-drea San Vito igrali le neodločeno. »Preveč nas je skrbel rezultat oziroma preveč smo si želeli zmage. Izdala so nas prevelika pričakovanja. Igrali smo zelo živčno. Morali bi biti bolj sproščeni,« pravi trener Dino Tommasi, ki je še dodal, da se bo nocoj lepo pogovoril s fanti: »Do konca prvenstva imamo še štiri tekme. Temeljito se moramo zbrati in igrati bolj sproščeno. Smo dobra ekipa in imeti moramo več potrpljenja. Sem precej zaskrbljen: lahko se še borimo za prvo mesto, hkrati pa lahko z dvema porazoma izpademo celo iz končnice prvenstva.« Primorje boljše, ampak ... Tudi Primorje ni imelo lahkega dela. Čeprav je Fiumicello že izpadel, se je pri Bri-ščikih boril in v drugem polčasu povzročal rumeno-rdečim precej težav. »V prvem polčasu smo bili vsaj za dva razreda boljši. Po-vedli smo in nato zgrešili celo vrsto priložnosti. V drugem delu so gostje s precejšnjo mero sreče izenačili. Nato smo se morali zelo potruditi, da so tri pomembne točke ostale doma,« je povedal trener Primorja Dejan Makivič. Primorje bo v nedeljo igralo proti Montebellu: »Skušali bomo zmagati in se tako dodatno oddaljiti od spodnjega dela lestvice. Z zmago pa bi bržkone pomagali tudi Zarji Gaji,« je še dodal Makivič. MVPTEDNA Fabio Cocevari Bazovski nogometaš, letnik 1977, se je v letošnji sezoni po hujši poškodbi in daljši rehabilitaciji znova resneje približal amaterskemu nogometu. Pri Zarji Gaji ima zelo dolg staž. Igral je od vsega začetka, od ustanovitve združene ekipe leta 1997. Pred tem pa je igral tudi z bazovsko Zarjo. Skratka, zgled za vse ostale mlajše igralce. In to je dokazal tudi na nedeljski tekmi proti Montebellu. ALPSKO SMUČANJE - V Abetoneju Na državnem finalu Alex Ostolidi (Brdina) v zgornjem delu lestvice V Abetoneju se je včeraj začela 29. izvedba trofeje Ostržek na smučeh (Pi-nocchio sugli sci), kjer se ob koncu sezone pomerijo vsi najboljši smučarji v mladinskih kategorijah. Za najmlajše -babyje in miške - trofeja nadomešča državno prvenstvo, za dečke in naraš-čajnike pa gre za dodatno vsedržavno tekmovanje. Po kvalifikacijski velesla-lomski preizkušnji, ki je stekla konec februarja, si je iz naše dežele mesto za nastop v Abetoneju priborilo le sedem najboljših v kategorijah baby 2003, baby 2002, miški/e 2001 in miški/e 2002, pri dečkih/cah in naraščajnicah/ih pa 14 smučarjev in 10 smučark. Včeraj sta bila na vrsti velesla-lomski preizkušnji babyjev 2003 in 2002, zaradi dežja pa je tekma starejših odpadla. Po progi so se tako kljub dežju spustili samo najmlajši smučarji letnika 2003, med njimi tudi Brdini-na tekmovalca Petra Kalc in Alex Ostolidi. Prepričljivejše je nastopil Alex Ostolidi in se med 97 tekmovalci iz cele Italije uvrstil na 33. mesto (1:00,56), čeprav se je spustil med zadnjimi. Med smučarji iz naše dežele je bil tretji najboljši smučar, potem ko se je na deželnih kvalifikacijah uvrstil na 7. mesto. Zmagal je član kluba iz Sansicaria Leonardo Rigamonti (52,48). Med 73 smučarkami pa je bila Petra Kalc 55. (1:06,15). Zmagala je Martina Bertola (Montenuda) v času 55,99. Med tekmovalci iz naše dežele je bil najboljši Alberto Fabbro (Pordenone) na 9. mestu, med smučarkami pa Margherita Edel (Cimenti sci) na 32. mestu. Včerajšnja odpovedana tekma ba-byjev 2002, kjer bi moral nastopiti tudi Devinov tekmovalec Alessandro Deluisa, bo danes. Sledile bodo še preizkušnje miškov. Organizatorji bodo pred tekmo odločili, ali bodo miški tekmovali na isti postavitvi kot babyji. DRŽAVNI FINALE AMSI Sedem najmlajših smučarjev Brdine in Devina je minuli konec tedna nastopilo na državnem prvenstvu najmlajših (Campionato italiano Giovanissi-mi), ki ga prireja zveza italijanskih učiteljev smučanja AMSI. V dolini Groden (Val Gardena) se je zbralo 1.233 baby-jev in miškov, ki so uspešno prestali deželne kvalifikacije: med tekmovalci iz naše dežele so se uvrstili tudi Petra Kalc, Alex Ostolidi in Anna Ciuch (Brdina) ter Alessandro Deluisa, Caterina Šinigoj, Petra Udovič, Sara Craievich in Irene Lopreiato (Devin). Vsi so na tekmovanju sicer nastopali za smučarsko šolo iz Piancavalla. V ostri konkurenci se je na 30. mesto med 142 nastopajočimi uvrstila Petra Kalc (Brdina), vsi ostali pa so bili za najboljšimi štiridesetimi tekmovalci. Ostali izidi: baby2003 (ž): 114. Caterina Sinigoi (Devin), baby2003 (m): 59. Alex Ostolidi; baby 2002 (ž): 120. Anna Ciuch (Brdina); baby 2002 (m): 101. Alessandro Deluisa (Devin); miške 2001: 45. Petra Udovič; 87. Irene Lopreiato; 126. Sara Craievich (vse Devin). MLADINSKI NOGOMET - Na Goriškem in na Tržaškem Naraščajniki so se trudili Najmlajši premalo trenirajo NARAŠČAJNIKI Zaule - Kras Repen 0:0 Kras: Ghira (Carli), Kerpan, Ra-gno, Ridolfi, Simeoni, Isak (Visca), Bolognani, Rossone, Paoletti, Tante-ri (Stancic), Guidone. Trener: Rajko Žeželj Kras je imel popolno premoč na igrišču. Nasprotniki so se izkazali za nevarne le v zadjih minutah drugega polčasa, ko so prišli do gola in skoraj zadeli. Poleg odsotnosti in utrujenosti igralcev, je ekipo bremenila še izključitev Paolettija v drugi polovici tekme. »Zmaga bi bil pravičnejši rezultat. Igralci so vseskozi napadali in skušali zadeti. Zamudili smo priložnost, da dohitimo S. Andrea in se tako borimo za drugo mesto,« je po tekmi dejal spremljevalec združene ekipe Marco Ar-duini. Ostali izidi: Montebello - Si-stiana 1:1, San Luigi B - Cgs 0:3, S. Andrea - Domio 0:1, Ts Calcio - Opi-cina 3:1. Vrstni red: Ts Calcio 43, S. Andrea 29, Cgs in Kras 28, Opicina 22, Domio 18, Zaule 17, Sistiana 16, Montebello 10, Roianese 4. Prihodnji krog: Kras - San Luigi B. NAJMLAJŠI Sistiana - Kras Repen 2:0 (1:0) Kras: Gregori, Žerjal, Stojkovič, Kovacic, Kosovel (Ghersinich), Ko-cman (Bicocchi, Miloševic), Caselli, Sanzin, Košuta, Manducca, Glavina (Bencic). Trener Andrej Kos Za združeno ekipo najmlajših sta bili tokrat usodni napaki v obrambi. Prvi gol je padel že v drugi minuti prvega polčasa. Obramba ni pokrila vseh igralcev, tako so imeli nasprotniki prosto pot do gola. Podobno situacijo je Sistiana izkoristila v drugem polčasu in tako zapečatila usodo Krasa. »Udeležba na treningih je zelo skromna, zato nam priskočijo na pomoč igralci združene ekipe začetnikov. Pozna se, da fantje ne trenirajo skupaj, zato so tudi rezultati nekoliko slabši,« je po tekmi dejal trener Andrej Kos. (MiP) Ostali izidi: Cgs - Domio 2:1, Esperia - Montebello 0:8, Opicina A - S. Andrea 0:1. Vrstni red: Ponziana 40, Opicina A in Montebelllo 31, Kras, Sistiana in S. Andrea 30, Cgs 14, Domio, Zaule 9, Esperia 1. Prihodnji krog: Kras - Opicina A. Juventina - Gradisca 0:11 (0:5) Juventina: Ferro (Barbiero), De Fornasari (Visintin), De Santis, Per-soglia (Falanga), Clancis, Furlan, Co-sani (Bernardinis), Antonini, Milanese (Stanic), Barone (Tomadin), Forchiassin (Cadeddu). Trener: Ledri. Najmlajši Juventine so igrali že v petek in visoko izgubili proti prvou-vrščenemu moštvu iz Gradišča. Gostje so povedli že po treh minutah in nato vodstvo stalno večali. Ostali izidi: Aquileia - Aris 6:1, Pro Cervignano - Fincantieri 1:7, Pro Romans - Monfalcone 3:0. ZAČETNIKI Kras Repen A - Opicina A 2:2 (0:1, 0:0, 1:0) Strelec: Miloševič. Kras: L. Gregori, Nabergoj, Car-darola, Suppani, Majcen, P. Gregori, Segulin, Ghersinich, Miloševič, Ko-cman, Covarelli, Paoli. Trener: Pahor. Enakovredna tekma med združeno ekipo Krasa in Opicino. V prvi tretjini so prevladali gostje, v zadnji pa gostitelji. Druga se je končala brez golov. Kras Repen B - Roianese 0:3 (0:4, 0:3, 1:2) Kras: Husu, Smotlak, Buri, Ra-valico, Calzi, Carli, Suppani. Krasova B ekipa je morala priznati premoč gostov. Bolj enakovredna je bila le zadnja tretjina. Juventina - Villesse 3:2 (3:0, 0:0, 0:0) Strelci: Di Michele, Komjanc, Liberti. Juventina: Barone, Lutman, Marchesini, Markovič, Malič, Di Michele, Tonani, Komjanc, Liberti; Cossi, Mosetti, Rigonat, S. Antonini. Trener: Marega. Ekipa iz Štandreža je prevladala le v prvi tretjini. Nato pa je bila tekma izenačena. CICIBANI: Kras Repen - San Luigi A 0:3, Vesna B - Breg 3:2, Zarja Gaja - Altura D 2:1, Primorje - Fani B 2:1, Mladost - Sovodnje 2:3. 22 Torek, 29. marca 2011 ŠPORT / NOGOMET - Z branilcem Italije Balzarettijem po tekmi za Euro 2012 v Ljubljani »Iličiceva noga je boljša od Cassanove« »V Palermu je bržkone marsikdo navijal za Slovenijo« - Scudetto stvar Milana in Interja Federico Balzaretti je bil po petkovi tekmi med Slovenijo in Italijo v Ljubljani med prvimi »azzurri«, ki so se stuširali in prišli do avtobusa, ki jih je nato odpeljal do Brnika. Kar nekaj časa se je po telefonu pogovarjal s starši, ki živijo v Turinu. »Kar nekaj čas jih že nisem videl, slišimo pa se skoraj vsaki dan,« nam je sprva precej nostalgično povedal »Balzac«, kot ga imenujejo soigralci. »Vas pa to očitno ne zanima,« se je še posmehnil 29-letni Balzaretti in kar sam začel: »Danes smo igrali dobro. Vsi smo veseli, ker smo se končno tudi zabavali. S Prandellijem smo začeli ciklus. Srčno upam, da bo uspešen.« V drugem polčasu je slovenski selektor Matjaž Kek poslal na igrišče vašega soigralca pri Palermu Josipa Iličica. Še dobro, da je začel igrati tako pozno. Josip je odličen nogometaš. Pri Pa-lermu igra zelo pomembno vlogo. V igri z nogo je mogoče celo boljši od Cassana. Saj je to slovenski časopis ne? Lahko napišete, saj v Italiji tega ne bodo brali (smeh). Ali ste pričakovali, da bo igral tudi Armin Bačinovic? Vedeli smo, da ga ne bo v začetni postavi. Take so pač izbire slovenskega selektorja. Armin je zelo konkreten igralec, ki se znajde tako v obrambni kot napadalni fazi. Pri Palermu igra zelo konstantno. Vesel pa sem, da je v drugem polčasu stopil na igrišče Siniša Andelkovič, ki je mlad in obetaven branilec. Veliko se trudi in prepričan sem, da bo še veliko napredoval. Iličica ste dvakrat dobro zaustavili. Poznam njegove finte z žogo (smeh). Balzaretti v boju za žogo z Brečkom med petkovo tekmo Slovenija-Italija v Ljubljani ansa Kaj jim boste povedali, ko se boste v četrtek zbrali v Palermu? Enostavno, da smo mi boljši (smeh). Ne, vseeno jih bom pohvalil, ker je bila Slovenija zelo trd oreh. O tem dvoboju smo se veliko pogovarjali in veliko razpravljali. Moram poudariti, da so slovenski igralci zelo ambiciozni in si želijo novih uspehov. Kot so mi povedali, je v Sloveniji še veliko mladih talentov, ki bodo v prihodnjih sezonah eksplodirali. To je dobro za evropski nogomet. Ali mislite, da so nekateri navijači Palerma navijali tudi za Slovenijo? Prav gotovo. Ker ima Slovenija več igralcev od Palerma kot Italija, so nekateri navijali za Slovenijo. Včasih so navijači klubov tako navezani na svoje igralce, da pozabijo na Italijo. Bržkone večina navijačev Pa-lerma pred prihodom Slovencev sploh ni vedela, kje je Slovenija? Mogoče res. Zdaj pa ni več tako. Prepričan sem, da so zdaj o njej infor- mirani in mogoče jo bodo tudi v kratkem obiskali (smeh). Z novim trenerjem Cosmijem ste znova bolj učinkoviti. Končno smo se zbrali, čeprav smo žal precej oddaljeni od vrha lestvice. Ciljamo pa na evropsko ligo. Kdo pa je favorit za »scudetto«? Milan in Inter. Ne verjamem, da bi Napoli ali Udinese lahko ciljala na naslov državnega prvaka. Ampak, kot pravijo, žoga je okrogla. Jan Grgič Slovenija na Irskem, Italija v Ukrajini BELFAST - Danes bo na vrsti nov krog kvalifikacijskih tekem za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu 2012. Slovenija bo, kot znano, poskušala zmagati na Severnem Irskem (začetek ob 20.45), v isti, C skupini, bo tudi dvoboj med Estonijo in Srbij. Italija je prosta in bo zato priložnost izkoristila za igranje prijateljske tekme v Ukrajini (21.00). Današnji spored: Turčija - Avstrija, Belgija - Azerbajdžan, Estonija - Srbija, Severna Irska - Slovenija, Romunija - Luksemburg, Švedska - Moldavija, Nizozemska - Madžarska, Izrael - Gruzija, Češka - Liechtenstein, Litva - Španija. Andrea Massi: »Nikogar ne izsiljujemo« LJUBLJANA - Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze, želi v ekipi za prihodnjo sezono zadržati bodisi trenerja Livia Magonija bodisi serviserja Alberta Corbellinija, ker pa Smučarska zveza Slovenije še ni poravnala vseh finančnih obveznosti do ekipe, se boji, da bi mu trenerja morebiti ušla, kot se je zgodilo lani z Andrejem Perovškom, je povedal goriški strokovnjak. »Od SZS je ekipa doslej za zadnjo sezono dobila 106.000 evrov, tretji in četrti obrok v višini po 53.000 evrov pa sta še odprta; tretji je že zapadel plačilu, četrti pa bo 30. marca,» je natančne številke za minulo sezono povedal Massi. »Natančno vem, kaj hoče Mazejeva. Ne želi si povprečne sezone, ker je prišla v sam svetovni vrh in lahko zmaguje v vseh disciplinah. Je zelo samozavestna in želi dosegati le najvišje izide in najvišja mesta. Kot vodja ekipe ji želim zagotoviti pogoje, da bo to lahko uresničila. Pri tem pa se povsem zavedam omejitev, ki jih imamo tako kot vsi v Sloveniji pri zagotavljanju denarja. Ne zahtevam in ne vsiljujem ničesar, hočem le zagotoviti pogoje, da bo ekipa boljša, kot je bila v zadnji zimi,« je še povedal Massi. VAŠI IN MOJI SPOMINI Igor Dolenc: »Globoko so me užalili, jaz pa sem dosegel med naraščajniki najdaljši met v Italiji. Mojih deset nepozabnih let s Fansi« Branko Lakovič_ Precej žalostno je, da smo Slovenci v Italiji že (pre)več let ostali brez društva, ki bi se ukvarjal s "kraljico športa", z atletiko. Vzrokov je še in še: nekateri menijo, da skoraj ni deklet in fantov, ki bi se žrtvovali za to zelo naporno športno panogo, ki zahteva veliko odrekanja, požrtvovalnega dela na treningih in da tudi zadoščenj, glede rezultatov, ni veliko; nekateri, da vendarle imamo nekaj dobrih atletov, ki pa so pri italijanskih društvih; in spet drugi, ki trdijo, da bi le z malo dobre volje lahko spet ustanovili atletsko sekcijo, le poiskati bi bilo treba dekleta in fante, in teh po šolah je kar nekaj, ki so pripravljeni, da se lotijo te naporne, a tudi lepe športne panoge. Vsa ta leta pa je vse, žal, ostalo le pri besedah. Mlajši bralci našega dnevnika pa verjetno ne vedo, da so pri Boru v letih šestdeset in v zgodnjih letih sedemdeset imeli zelo močno atletsko sekcijo, ki so nam jo zavidali v vsej deželi in tudi na vsedržavni ravni. Vojko Cesar, Duško Švab, Radovan Fučka, Emil Sedmak, Sto-jan Sancin, Boris Fabjan, Marko Hreščak ... med moškimi, italijanska reprezen-tantka Irena Tavčar, Sonja Antoni, Sonja Lukač, Loredana Kralj ... med ženskami. To so le nekateri atleti in atletinje, ki so v tistih letih osvajali deželne naslove in so tudi v državnem merilu posegli po vidnih uvrstiitvah. Po tej "zlati generaciji" je bila še peščica dobrih atletov z Go-razdom Pučnikom in z mladinsko "az-zurro" Biserko Cesar na čelu. Potem pa mrtvilo. V generacijo uspešnih atletov šestdesetih let je sodil tudi Igor Dolenc, pred leti naš deželni svetnik in tudi predsednik bezbolskega društva Alpine ter sodnik A lige in mednarodni sodnik soft- balla. Med drugim je sodil prijateljsko tekmo Italija - Kitajska v Trentu. »Pri Boru smo imeli zares močno atletsko ekipo,« se Dolenc spominja tistih časov. »Za šport me je navdušil pokojni profesor Bojan Pavletič, ko sem obiskoval srednjo šolo. Doma sem imel bambusove palice in sem treniral v gozdu pri Op-činah. Pri Boru sta me v atletiko uvajala Vojko Cesar in Bruno Križman. Pridružil sem se tako svojim prijateljem in sošolcem Borutu Spacalu, Radovanu Fučki, Stojanu Sancinu, Marku Hreščaku in Borisu Fab-janu. Bili smo zares lepa klapa.« Dolenčeva atletska pot pa je bila, žal, kratka, čeprav bi se lahko v metu kopja uveljavil tudi na državni ravni ... »Začeli smo nato tekmovati. In nikoli ne bom pozabil enega svojih prvih nastopov, ki je bil zame skoraj travmatičen. Na sporedu je bila deželna tekma v Gorici. Tekmoval sem v metu kopja. Pred menoj je metalo nekaj tekmovalcev, ko pa sem jaz prišel na vrsto, je eden od sodnikov za-frkantsko prišepnil: 'Ora toka al ščavo' (Se- daj je na vrsti ščavo). To me je tako prizadelo in obenem razjezilo, da sem zalučal kopje tako daleč, da sem dosegel najboljši rezultat kategorije v Italiji. Nato so naju z drugim borovcem, Ravodanom Fuč-ko vpoklicali na zbirni trening mladih italijanskih upov. Zdravniški pregledi pa so pokazali, da z mojim srcem nekaj ni v redu. Spominjam se, da smo kot Bor na italijanskem mladinskem prvenstvu osvojili šesto mesto. Že tedaj se nisem počutil dobro, obležal sem v bolnišnici tri mesece in zdravniki so mi odsvetovali vsak fizični napor. Izredno žal mi je bilo, da sem moral opustiti atletiko. Takrat pa sem kopje zamenjal ... s kitaro." In začelo se je obdobje nepozabnega ansambla "The Five Fans", za katerim je v tistih šesdesetih letih norela vsa naša tedanja mladina in z njo tudi avtor teh vrstic. S "Fansi" sem postal prijatelj in sem jih še bolje spoznal, ko so nastopali v Portorožu, jaz pa sem se prvih košarkarskih korakov kot trener in igralec učil na tečaju v Seči. Igor Dolenc, pevec in solo kitara, Vi- li Volpi, kitara bas, Giorgio Ralza, pevec in ritmična kitara, Oskar Volpi, orglje, in Boris "Sančo" Sancin, bobni: to je bila skupina, ki je v tistih letih navduševala mlado generacijo s hit popevkami tistega časa, predvsem z Beatlesi, Rolling Stonsi in drugimi rock bandi . »Nastopali smo vsepovsod v mestu, v naši deželi in tudi v nekdanji Jugoslaviji. Ker smo bili skoraj vsi člani ansambla Slovenci in v tistih časih nas nekateri desničarski skrajneži niso marali, so ti prihajali na naše koncerte izključno z namenom, da provocirajo in da zanetijo kak prepir in pretep. Tako se je zgodilo tudi na stadionu Prvega maja, ko so prišli na naš ples fašistični pretepači, tako da smo morali celo poklicati policijo in na srečo se je vse mirno končalo.« In kaj bi povedal prav o glasbenih nastopih, ki ste jih imeli na Borovih plesih? »Razen tistega nevšečnega dogodka s fašističnimi pretepači imam le čudovite spomine na novinarske in pustne plese, ki jih je takrat prirejal Bor. Vedno je bilo na plesišču ogromno mladine. Na Prvem maju jih je bilo večkrat toliko, da sploh niso mogli v dvorano. Bili so zares nepozabni časi, deset let intenzivnega in čudovitega obodbja mojega življenja,« je sklenil najin kratek pogovor Igor Dolenc. The Five Fans so namreč začeli leta 1963, razšli pa so se točno po desetih letih, leta 1973. Sam pa bi, glede Fansov, dodal še kratko zgodbico. Tista leta, ko smo pri Boru prirejali pustne plese, sem v glavnem delal v garderobi, saj sem k Boru pristopil šele leta 1962 in torej so mi dodelili nehvaležno delo, da sem "daleč od muzike" v pritličju spravljal plašče, torbice in druga oblačila. Vsako urico pa sem enkrat skočil po stopnicah do dvorane, kjer se je v dimu, ob bučni glasbi trlo in plesalo na stotine mojih vrstnikov in vrstnic. Odveč je, da pristavim, kako bi rad bil v tisti gneči ... Nato sem se vrnil v pritličje, kjer me je nestrpno čakal drugi "garderobec", da bi se tudi sam podal do dvorane. Rekel mi je: »Dovolj je tega ropotanja: sami Bitlesi, Ro-lingstonsi, čas je za nekaj pesmi "sbrega-mudande". In res, moj prijatelj je stopil v dvorano in do odra, kjer so bili Fansi, prišepnil Ralzi nekaj na uho. In v dovrani je za-donela pesem "Animalsov" The house of the rising sun, "En lentačo," kot mi je povedal ta prijatelj, ko se je vrnil s plesišča, "nalašč za sbregamudande". In kaj potem?, sem ga vprašal. »En velik fjaško. Dobil sem zares lu-škeno pipištrelo, ko sva plesala, pa se je držala preveč daleč, tako da tudi to noč ne bo nič ... « o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu JAMLJE - Kraška trasa hitre železnice Razdejanje Sabličev v računalniški simulaciji Aksonometrične projekcije temeljijo na načrtu družbe RFI - Združenje Okolje 2000 prireja javno srečanje RONKE - Občina Za sprostitev avtoceste in vkop železnice Občina Ronke je poslala deželi FJK svoje ugovore k deželnemu načrtu za infrastrukture, mobilnost in logistiko. Gre za zelo pomemben dokument, o katerem se je v zadnjih časih zaradi haloja okrog načrta za hitro železnico Trst-Benetke, zelo malo govorilo, čeprav bo imel zelo velik učinek na ronški občinski regulacijski načrt. V Ronkah so vzeli v pretres številne težave, ki so vezane na avtocesto, državnimi cestami, letališče, intermodalni pol in obstoječe železniške proge. Ronška občina je na vrh svojih zahtev postavila sprostitev avtocestnega odseka Vileš-Moščenice in posodobitev državnih cest št. 14 in 305. »Deželo pozivamo naj iz svojega načrta izbriše železniško povezavo v obliki loparja med Ronkami in Redi-puljo, ki je predvidena v novem načrtu za hitro železnico Trst-Benet-ke. Omenjena infrastruktura bi imela zelo kvaren učinek na prizadeto območje, koristi, ki bi jih prinesla, pa bi bile zelo majhne,« poudarja ronška občinska odbornica za urbanistiko Sara Bragato in se sprašuje, zakaj deželni načrt za infrastrukture, mobilnost in logistiko ni ažuriran z novostmi, ki jih uvaja načrt za hitro železnico. Ena izmed teh je na primer ukinitev povezovalne proge med železnicama Trst-Benetke in Trst-Videm. »Povezovalna proga nam povzroča ogromne težave v krajevnem prometu zaradi železniška prehoda na državni cesti št. 305, zato pa odločno zahtevamo njeno ukinitev in porušenje,« poudarja Bragatova in opozarja, da je treba železniško progo Trst-Gorica vkopati, kar med drugim predvideva tudi načrt za hitro železnico. Na ta način bi rešili prometne težave v Romjanu, Selcah in tržiškem rajonu Zochet, sploh pa bi sprostili promet v središču tržiškega mestnega okrožja, v katerem živi kar 60.000 ljudi. Da bi bilo vsem razumljivo razdejanje, ki bi ga pri Sabličih povzročila gradnja hitre železnice, je združenje Okolje 2000 pripravilo računalniško simulacijo načrta za novo železniško progo Trst-Benetke. Ak-sonometrične projekcije je proti plačilu izdelal goriški arhitekturni studio Bensa-Po-letto, podatke za obdelavo pa je črpal iz načrta, ki ga je za novo progo hitre železnice pripravila družba Rete ferroviaria italiana (RFI). »Aksonometrične projekcije prika-zujejejo določen kraj v treh dimenzijah, tako da je opazovalcu jasno, kakšen bo učinek gradnje hitre železnice na Sabliče,« poudarja Alberto Ballarini v imenu združenja Okolje 2000 in napoveduje, da bodo gradivo predstavili javnosti v petek, 1. aprila, ob 18. uri v kulturnem centru društva Kreme-njak v Jamljah. Na srečanje bodo povabili doberdobskega župana Paola Vizintina, predsednika pokrajine Enrica Gherghetto, deželne svetnike iz goriške pokrajine in oko-ljevarstvene odbore. »Na projekcijah, ki nam jih je pripravil goriški arhitekturni studio, je lepo videti, da bo proga hitre železnice razdelila Sa- bliče na dva dela. Hiša, ki je na simulaciji obarvana v belo, je obsojena na podrtje, druga hiša nekaj desetin metrov severno od nje pa bo potrebovala nova protihrupna okna in vrata,« pojasnjuje Ballarini in poudarja, da bodo morali prebivalci Sabličev sobiva-ti s tresljaji in hrupom. »Pred leti sem delal za podjetje, ki se je ukvarjalo z gradnjo hitre železnice v Franciji. Testirali smo razne vrste gum, da bi izbrali tisto, ki najbolje absorbira nizkofrekvenčne zvoke,« razlaga Bal-larini in poudarja, da bi ravno nizkofre-kvenčni zvoki povzročali največ težav tudi pri Sabličih. V bistvu bi šlo za neke vrste bobnenja, ki bi ga občutili ob vsakemu prehodu vlakov. »To je velik problem, če vemo, da pri Sabličih že danes začutijo prehod vlakov po mostu nad Moščenicami. Po tej progi vozijo vlaki, ki so težki kakih 2.000 ton, na progi za hitro železnico oz. visoko zmogljivost pa je predviden prehod vlakov, težkih od 4.000 do 6.000 ton, kar pomeni, da bo hrupa veliko več kljub vsem sodobnim gradbenim materialom in tehnikam,« ugotavlja Ballarini. Na aksonometričnih projekcijah je za- Aksonometrična projekcija Sabličev, ko bodo sredi zaselka zgradili viadukt in predor risana tudi nova cesta, po kateri bodo po vsej verjetnosti lahko vozili tudi tovornjaki. »Cesta bo zelo strma, na njenem zgornjem koncu bo oster ovinek. Predvidevamo, da bo po njej vozilo po 400 tovornjakov na dan, ki jim je treba dodati še drugih 380 tovornih vozil, namenjenih v kamnolom pri De-vetakih. To pomeni, da se bo po Sabličih, Jamljah in Dolu vsak dan peljalo okrog 780 tovornjakov; življenje v teh vaseh bo posledično postalo neznosno,« poudarja Balla-rini. Na aksonometričnih projekcijah je zarisano tudi gradbišče za hitro železnico, ki se bo nahajalo nad Sabliči, in sicer v bližini ruševin hiše ob križišču z državno cesto št. 55. »Med gradnjo hitre železnice bo vsako jutro gradbišče zaživelo in na desetine tovornjakov se bo odpravljalo na prevažanje materiala, izkopanega v okviru gradnje predora, ki se bo začel ravno sredi Sabličev,« pojasnjuje Ballarini in za zaključek opozarja, da bo gradnja hitre železnice trajala nekaj deset let, v vsem tem času pa se bodo Sa-bliči po njegovih besedah spremenili v pravi pekel, kjer bodo na dnevnem redu hrup, onesnaženost zraka in tresljaji. (dr) Torek, 29. marca 2011 APrimorski ~ dnevnik 23 GORICA Za četrti referendum priziv na sodišče Goričanom je treba dati pravico, da se izrečejo o ustanovitvi registra bioloških oporok. Pri tem vztrajajo predstavniki gibanja Verdi del giorno in radikalci iz združenja Trasparenza e partecipazione, ki so na goriško sodišče vložili priziv proti odločitvi odbora garantov goriške občine, ki je zavrnil njihovo referendumsko vprašanje o registru. V imenu referendumskega odbora ga je včeraj zjutraj vložila ra-dikalka in odvetnica Marzia Pauluzzi; ob njej odbor sestavljajo še Renato Fiorelli, Pietro Pipi, Lorena Vuga in Guido Trani. »Sodišče bo priziv obravnavalo po skrajšanem postopku. Odgovor o upravičenosti in pravilnosti referendumskega vprašanja o bioloških oporokah bi morali dobiti pravočasno, tako da lahko referendum izvedemo skupaj z ostalimi tremi,« je povedal Renato Fiorelli. Občinski referendumi, ki so posvetovalne narave, bodo po vsej verjetnosti potekali skupaj z državni- Marzia Pauluzzi ma referenduma o vodi in jedrski energiji 12. junija letos. Kot smo poročali, je odbor garantov konec januarja prižgal zeleno luč za tri občinske posvetovalne referendume, za katere je referendumski odbor s pomočjo predstavnikov leve sredine zbral potrebne podpise. Goričani se bodo spomladi lahko izrekli o ukinitvi kvoruma za občinske referendume, o možnosti, da občani sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov ter o spremembi odbora garantov, ki bi ga po novem lahko sestavljali en predstavnik občine, en član referendumskega odbora in pravobranilec. Odbor garantov pa je istega dne zavrnil referendum o biološki oporoki, v zvezi s katerim je bil včeraj vložen priziv. Eden izmed treh garantov je opozoril, da gre za zadevo, o kateri ne gre odločati na občinski ravni, drugi pa se je skliceval na ministrsko okrožnico; z njo je vlada pozvala občine, naj se ne ukvarjajo z vprašanjem biološke oporoke. V prid referenduma se je opredelila le predsednica komisije garantov, odvetnica Elena Grossi, a je bila v manjšini. SOVODNJE - Gradnja avtoceste Odprtje obvoznice predvideno za petek GORICA - Danes v Kulturnem domu Poziv Gherghetti Predstavili bodo kandidate Demokratske stranke za pokrajinski svet V Sovodnjah bodo predvidoma v petek, 1. aprila, zaprli pokrajinsko cesto št. 8, ki je speljana skozi središče vasi, in sočasno odprli novo obvoznico, ki jo ravnokar gradijo sredi travnika med Kulturnim domom in pokopališčem. Še včeraj so predstavniki gradbenega podjetja zagotovili sovodenj-ski županji Alenki Florenin, da za dokončanje gradbenih del potrebujejo še nekaj dni, zato pa so potrdili, da bo obvoznica dograjena do petka. Gradbeno podjetje je v prejšnjih dneh uredilo podlago iz gramoza za novo obvoznico, ki jo je zdaj treba prekriti z asfaltno kritino. V prihodnjih dneh morajo gradbeni delavci urediti tudi novo krožišče, ki bo stalo na križišču med Štradalto in Prvomajsko ulico. S krožišča bo mogoče zaviti tudi proti Kulturnemu domu, kasarni karabinjerjev in Zadružni ban- ki Doberdob in Sovodnjeh, saj bo dostop do njih zagotovljen tudi med gradnjo drugega predora. Po Prvomajski ulici bo z nasprotne strani možen dostop do parkirišča občinske telovadnice in nogometnega igrišča. Vožnja po novi obvoznici bo prepovedana za tovornjake nad 7,5 tonami teže; izjema bo veljala za tovorna vozila, namenjena v obrtno cono na Malnišču. Zaprtje Prvomajske ulice bo veljalo do 11. julija, saj naj bi do takrat zaključili z gradnjo predora, nad katerim bo ponovno zgrajena pokrajinska cesta. Odprtje obvoznice bo med najbolj kritičnimi trenutki gradnje avtoceste v Sovodnjah. Zaradi tega bodo na sovodenjski občini po začetnem poskusnem obdobju odločili, ali je treba promet po novi obvoznici urejevati tudi s pomočjo semaforjev. (dr) Goriška sekcija Demokratske stranke poziva kandidata za predsednika pokrajine Enrica Gherghetto, naj zagotovi, da si bo v primeru izvolitve maksimalno prizadeval za dvig Gorice, ki ima velik razvojni potencial. Zato člani sekcije Demokratske stranke prirejajo javno srečanje z Gherghetto, ki bo danes ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu. Javno srečanje s kandidatom je namenjeno predvsem volivcem Demokratske stranke, zlasti tistim, ki so se udeležili primarnih volitev ob ustanovitvi stranke. V uvodnem delu srečanja bo tajnik goriške sekcije Demokratske stranke, Giuseppe Cingolani, predstavil nekatere izmed zaključkov, do katerih so prišle razne strankine komisije in ki naj bi jih upošteval volilni program. Po razpravi bo na vprašanja in izzive odgovarjal sam Gherghetta, spregovorili pa bodo tudi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco ter deželna svetnika Giorgio Brandolin in Franco Brussa. Srečanje bo tudi priložnost za predstavilev goriških kandidatov Demokratske stranke za pokrajinski svet. 1? Kulturni center Lojze Bratuž VLJUDNO VABI na odprtje razstave razstavljal bo Vladimir Klanjšček Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Katarina Breian Glasbeni poklon Alessandra Schettino, sopran Neva Klanjšček, klavir Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 29. marca 2011, ob 18.uri 24 Torek, 29. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Lokalne skupnosti prepuščene samim sebi Ugodna klima privablja brezdomce tudi od drugod S stanovanjskim skladom bodo preverili možne prazne kapacitete, kjer bi jih lahko naselili GORICA - Nimajo evidence brezdomcev • v ■ v« Goricanom pomaga občina, ostalim Karitas in kapucini Na novogoriški mestni občini ugotavljajo, da so glede brez-domstva lokalne skupnosti v Sloveniji prepuščene lastnim pobudam, presoji, finančnim zmožnostim in tudi posluhu za reševanje te problematike. »V lokalnih skupnostih pogrešamo nacionalno politiko na področju brezdomstva,« poudarjajo v občinskem oddelku za družbene dejavnosti. Nova Gorica, kot smo že poročali, nima zavetišča za brezdomce, na kar so minuli teden opozorili pristojni na Centru za socialno delo, na problematiko brezdomcev pa je na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta spomnil tudi svetnik Tomaž Horvat. Na občini iščejo rešitve skupaj s stanovanjskim skladom, na Centru za socialno delo pa brezdomcem pomagajo tako, da so jim uredili stalno bivališče kar na naslovu centra, saj je stalno bivališče pogoj za to, da brezdomci prejemajo socialno pomoč in za zdravstveno zavarovanje, ki jim ga plača občina. Trenutno je v Novi Gorici 17 brezdomcev, njihovo število pa se stalno spreminja. »Ker je Nova Gorica takorekoč središče severne Primorske, ugotavljamo, da se zaradi velikosti mesta, obmejnega območja ... pri nas zadržujejo brezdomci iz celotnega območja, v zimskem času pa v Novo Gorico zaradi ugodne klime prihajajo brezdomne osebe iz različnih predelov Slovenije,« pojasnjujejo na pristojnem občinskem oddelku, kjer ugotavljajo, da je potrebno na tem področju poiskati dolgotrajno rešitev. Zato so se na sestanku z občinskim Stanovanjskim skladom dogovorili, da se preverijo možne prazne kapacitete, kjer bi lahko naselili brezdomne osebe, ter da poiščejo potencialnega izvajalca programa za brezdomce. »Nova Gorica je mlado mesto in občina nima v lasti prostorov, ki bi jih lahko namenila izvajanju tovrstnih programov,« še dodajajo na občini, kjer upajo, da bodo odgovore na ta vprašanja rešili v prihodnjih mesecih, tako da bi lahko potencialni izvajalec programa kandidiral za sredstva na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje programov socialnega varstva za leto 2012. Na novogoriški občini torej pričakujejo podporo države, sami pa bi lahko dodatna sredstva v ta namen zagotovili v okviru občinskih javnih razpisov. Pri načrtih za reševanje problematike brezdomstva pa nameravajo na novogoriški občini k sodelovanju pozvati tudi ostale lokalne skupnosti. »V Novi Gorici smo namreč že vzpostavili programe, ki pokrivajo celotno severno Primorsko, financirani pa so le s strani države ter mestne občine Nova Gorica,« opozarjajo v oddelku za družbene dejavnosti. Kot smo že poročali, so v Novi Gorici pred dvema tednoma brezdomcem zopet omogočili en topel obrok dnevno. Lani so jim omogočili kosilo, letos pa jim v sodelovanju z Vincencijevo zvezo z mirnskega gradu in tamkajšnjo občino razdeljujejo večerje, in to kar v podhodu ob Trgovski hiši v središču mesta. Tudi zato, ker je vse več ljudi lačnih, predvsem starejših, ki ob skromni pokojnini nimajo dovolj za preživetje, je po mnenju Centra za socialno delo nujno treba uvesti javno kuhinjo v Novi Gorici. V mestu sicer deluje dnevni center za uporabnike drog, kjer je na razpolago nekaj ležišč, vendar ta popoldan svoja vrata zapre, za vzpostavitev programa prenočišč, o katerem se tudi že lep čas govori, pa so potrebna dodatna sredstva, pojasnjujejo na občini. (km) Pojav brezdomstva je bil v Gorici nekoč skorajda neviden, zaradi družbenih in gospodarskih sprememb pa se je v zadnjih letih problem pojavil tudi pri nas. Koliko je brezdomcev, ni znano, bilo pa naj bi jih nekaj manj kot trideset. »V Gorici nimamo pravega seznama brezdomcev, zato ne vemo, koliko jih je. Težko je tudi definirati, kdo je brezdomec in kdo ni,« je povedala goriška odbornicaSilvana Romano in nadaljevala: »Problem ljudi v hudi stiski, ki nimajo strehe nad glavo, je vsekakor žal prisoten tudi v našem mestu. Nekateri se obrnejo na naše urade za socialne storitve, drugi poiščejo pomoč na goriški Karitas in pri kapucinih, ki nikomur ne zanikajo toplega obroka. Občina je pristojna predvsem za nudenje pomo- Brezdomčevo zavetišče pred kapucinsko cerkvijo v Gorici bumbaca či Goričanom, ki se lahko poslužujejo različnih storitev, ostali pa skrbijo za tujce.« V prejšnjih mesecih je pojav brezdomstva v Gorici potisnil v ospredje primer mladega moškega, ki je prenočeval pred kapucinsko cerkvijo, leta 2009 pa primer brezdomke iz Sardinije Else Sotgia, ki si je postavila »šotor« v ljudskem vrtu. »Primer mladega moškega je dokaj sporen, saj je brezdomstvo njegova izbira. V Gorici ima namreč družino, ki bi bila pripravljena skrbeti zanj,« je povedala Romanova. »Ostanke« začasnih ležišč brezdomcev so našli tudi v nekaterih zapuščenih poslopjih, kot so »kazermete«, javne kopeli v Ulici Cadorna in stavbe na območju goriškega letališča, druge pa so opazili na klopeh v spominskem parku. Nagrada za podjetje Miko Goriško podjetje Miko je prejelo nagrado za okoljsko osveščenost, ki jo podeljuje glavna direkcija za okolje evropske komisije. Nagrado so si prislužili za ekološko mikrofibro, ki jo proizvajajo z blagovno znamko Dinamica. Ruchini na čelu Confapi Adriano Ruchini, predsednik uprave podjetja Minerva s sedežem v Sovodnjah, je bil imenovan za goriškega predsednika Confapi (Italijanska zveza male in srednje zasebne industrije). Na to mesto, ki ga je doslej zasedal Giorgio Carlo Pecora, so ga izvolili člani na včerajšnji skupščini. Ruchini zastopa ladjedelniško družbo MMGI Shipyard, ki je last grupe Minerva; med drugim je tudi predsednik komisije za energijo pri italijansko-madžarski trgovinski zbornici v Budimpešti. Med kandidati Vlasta Jarc V članek o ponovni kandidaturi Roberta Fontanota za ronškega župana, ki je bil v nedeljo objavljen na goriških straneh, se je vrinila napaka. Priimek Vlaste Jarc, ki bo na majskih volitvah med kandidati na listi Demokratske stranke, je bil napačno zapisan. Kandidatinji se oproščamo za napako. Tečaj za turistične operaterje Goriška Trgovinska zbornica prireja dvodnevni tečaj za turistične operaterje in gostince, ki bo potekal jutri in v četrtek na sedežu ustanove Enaip v Ulici Boschetto v Gorici. Na tečaju bodo pojasnili, kako povečati atraktivnost hotelov, turističnih kmetij in gostinskih obratov ter kako jih upravljati; informacije nudijo na tel. 0481384283. Trinkov koledar in Mlada lipa Na gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri predavanje o slovenski besedi iz videmske pokrajine v Trinkovem koledarju in Mladi lipi. Sodelovali bodo Bruna Balloch, avtorica Mlade lipe, Miha Obit, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, Lucia Trusgnach, urednica Trinkovega koledarja in Mlade lipe, Luisa Tomasetig, ilustra-torka Mlade lipe, in Barski oktet pod vodstvom zborovodje Davida Klodiča. (km) Dvestotič Duohtar pod mus V novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču bodo v četrtek ob 20. uri uprizorili 200. ponovitev predstave »Duohtar pod mus« Iztoka Mlakarja. Predstava je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper. (km) GORICA - V nedeljo se je začela ribolovna sezona v sladkih vodah V Soči tudi postrvi kanibalke Pod podgorsko »pašerelo« se je že zgodaj zjutraj trlo okrog petdeset ribičev - Po ribolovu zdravica članov ribiškega društva Vipava Pod Majnicami se je trlo ribičev (levo); poškodovani rep soške postrvi, ki je do pred kratkim živela v ribogojnici (desno); vložene soške postrvi so merile do 60 centimetrov, šarenke pa do 40 (spodaj) fotod.r. V Furlaniji-Julijski krajini se je v nedeljo začela nova ribolovna sezona, marsikaterega ribiča pa je presenetil ulov postrvi, ki so na svojem telesu kazale znake kanibalizma. Kot običajno so številni ribiči navalili na Sočo, tako da se je pod podgorsko »pašerelo« že zgodaj zjutraj trlo okrog petdeset ribičev, ki so svoje vabe lahko začeli metati v vodo komaj ob 7. uri. Tako določajo pravila zavoda za ribištvo Ente tutela pesca, ki se jih ribiči navadno držijo, saj so posebno na prvi ribolovni dan ob rekah prisotni tudi številni ribiški čuvaji. Veliko ribičev je bilo tudi pod goriškim sejemskim razstaviščem in na nasprotnem bregu pod Majnicami. Tu se je skupina ribičev iz Vidma utaborila že v soboto zvečer; noč so prespali v šotoru, še pred zoro pa so zasedli ribolovna mesta, ki so bila po njihovi oceni najboljša. Dopoldne se je izkazalo, da so se Videmčani očitno ušteli, saj je bilo ob začetku velikega tolmuna, kjer so taborili, manj prijemov kot na njegovem koncu. V tem predelu Soče so ujeli nekaj soških postrvi, ki so imele hudo poškodovane plavuti. Ribe so merile od 40 do 60 centimetrov, ob prihodu ribiškega čuvaja, ki si je ogledal ulov, pa je bilo ribičem jasno, zakaj so postrvi tako poškodovane. Čuvaj je razložil, da so v četrtek v reko vložili soške postrvi, ki so dotlej živele v ribogojnici. Sestavljale so matično jato, ki jo je zavod Ente tutela pesca uporabljal za pridobivanje iker in semenske tekočine za potrebe ri-bogojstva. Soške postrvi so zrasle in postale prestare za pridobivanje iker in semenske tekočine, zato pa so jih vložili v Sočo. Plavuti vloženih soških postrvi so bile poškodovane ravno zaradi vzreje v ribogojnici, kjer se ribe zaradi svojega kanibalskega nagona grizejo druga drugo. S tem početjem si med sabo poškodujejo plavuti in repe, pogosto pa so ugrizi tako močni, da ribe enostavno ostanejo brez plavuti. Ko na pol pohabljene ribe vložijo v reko, potem ko so celo življenje plavale v ribogojnicah, se to seveda pozna na njihovem obnašanju. Za soške postrvi velja, da večji del dneva preživijo skrite pod skalami, ko se odločijo za lov, pa postanejo zelo napadalne. Vložene soške postrvi to lastnost izgubijo in prosto plavajo po mirni vodi, kjer povohajo vabo, ugriznejo pa jo le po dolgem premišljevanju in obotavljanju. Seveda imajo tovrstne postrvi zelo malo možnosti za preživetje, saj si ne znajo iskati hrane in ob večjih nalivih ne uspejo kljubovati toku. Po ribolovu so v nedeljo priredili družabno srečanje na sedežu društva Vipava v Sovodnjah. Tudi sovodenjski ribiči so med nedeljskim dopoldnevom poskusili srečo na Soči. Nekateri so se pohvalili z ulovom soških postrvi, zaradi vlaganja mladic in tudi odraslih postrvi pa v marsikaterem primeru ni bilo mogoče ugotoviti, ali je šlo za ribo, rojeno v reki, ali pa za vloženko, ki je do pred kratkim plavala v ribogojnici. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. marca 2011 25 GORICA - O razvoju železniških infrastruktur v čezmejnem prostoru Dežela zagovarja ohranitev ronškega železniškega tira Riccardi: »Njegovo ukinitev v načrtu hitre železnice je zahtevala pokrajina « Dežela FJK zagovarja ohranitev železniškega tira Ronke Sever - Ronke Jug. »Dokaz je deželni načrt prevoznih infrastruktur, prometa in logistike, v katerem smo ronško železniško povezavo ohranili,« je povedal deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki se je včeraj v Gorici udeležil posveta o železniških infrastrukturah v goriškem čezmejnem prostoru. Priredila ga je mestna uprava, ki je sprožila politično polemiko takoj potem, ko je ugotovila, da načrt hitre železnice med Benetkami in Trstom predvideva ukinitev povezave Ronke Sever - Ronke Jug. Ob Riccardiju in predstavnikih goriške občine so se posveta v mali dvorani Verdijevega gledališča udeležili tudi nekateri izvedenci, nekaj občinskih svetnikov leve sredine ter načelnik oddelka za okolje in prostor mestne občine Nova Gorica, Niko Jurca, in podžupan Šempetra-Vrtojbe Darjo Fornazarič. »Ukinitev ronškega železniškega tira je nekaj nepojmljivega, saj bi Gorico odrezala od deželne železniške mreže. Hitra železnica je projekt, ki se bo - če se bo - uresničil čez nekaj desetletij. V projektu je predvidena tudi ukinitev ronškega tira, do česar pa bi prišlo takoj. To je naravnost noro,« je poudaril župan Ettore Romoli. Z njim je soglašal železniški inženir Roberto Carollo, ki je ob koncu svojega posega o zgodovini železnic na Goriškem poudaril, da je »ukinitev ronškega tira je prava bedarija«. Istega mnenja je izvedenec Ales-sandro Puhali, ki je opozoril, da je ohranitev dva kilometra dolge železniške povezave, o kateri je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta v prejšnjih dneh izjavil, da je s tehničnega vidika neprimerna in da bi ji bilo treba poiskati alternativo, predvidena tudi v deželnem načrtu prevoznih infrastruktur, prometa in logistike. »Načrt jasno pove, kako o ronškem tiru razmišlja deželna uprava, ki pa si po drugi strani ne more privoščiti, da ne vzame v poštev zahtev krajevnih uprav. Menim, da mora Gorica nujno ostati neposredno povezana z Ronkami. Družba RFI je iz načrta hitre železnice izbrisala železniški tir Ronke Sever - Ronke Jug enostavno zato, ker je to zahteval del teritorija. To stališče je izrazila goriška pokrajina,« je navedel Riccardi in nadaljeval: »Isto se je zgodilo z avtocestnim izhodom pri Fari. V preliminarnem načrtu avtoceste Vileš-Gorica je bil predviden, občina Fara in pokrajina Gorica pa sta se izrekli proti.« Riccardi je še povedal, da obžaluje napade, ki jih je bil deležen s strani Demokratske stranke (DS), ki bi morala po njegovem mnenju najprej rešiti »svoja notranja nesoglasja«. Romoli pa je izrazil upanje, da bi lahko prišlo do odprtja izhoda pri Fari, kar je sicer malo verjetno. Potrebo po izgradnji izhoda je večkrat javno zagovarjal občinski svetnik Slovenske skupnosti Silvan Primosig. Na to je opozarjal tudi načelnik DS v goriškem občinskem svetu Federico Portelli, ki je včeraj dejal, da bi moral teritorij na temo železniških infrastruktur zasledovati skupne cilje in se izogibati ločevanjem. Med pomembnejšimi temami včerajšnjega posveta je bil tudi strateški projekt italijansko-slovenskega sistema lahke železnice Adria A, ki bi ga ukinitev ronškega tira po oceni goriških upraviteljev ogrozila. (Ale) Železniški tir pri Ronkah (desno), Riccardi, Romoli in Jurca (spodaj) GORICA - Razstava V Rimu na ogled čeladi, čutari in Mušičevi platni Pokrajinski muzeji iz Gorice sodelujejo pri rimskih razstavah ob 150-letnici Italije, katerih pobudnik je predsedstvo vlade. Razstave bodo na ogled v raznih rimskih palačah, kjer bodo svoje eksponate razstavili muzeji iz vseh italijanskih dežel. Furlanija-Julijska krajina bo svoj razstavni prostor dobila v palači Valle Giu-lia, kjer bo goriški muzej prve svetovne vojne postavil na ogled nekaj svojih eksponatov. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali dve vojaški čeladi, eno je nosil italijanski vojak, drugo pa avstrijski, ki sta se s svojima vojskama borila na Soški fronti preko trideset mesecev. Na ogled bosta tudi dve čutari za vodo, saj so zlasti na kraškem bojišču vojaki trpeli žejo in umirali, medtem ko so vodo dova-žali sotrpinom v prvih vojnih linijah. Pokrajinski muzeji bodo prisotni tudi v kompleksu Vittoriano, kjer bo na ogled razstava o zgodovini italijanske umetnosti preko njenih dežel. Kustos razstave je Louis Godart, ki je izbral po štiri dela iz vsake dežele. Gorica bo prisotna kar z dvema likovnima deloma Zorana Mušiča, ki je svoj ciklus »Nismo poslednji posvetil« življenju in smrti v nemških koncentracijskih taboriščih. V Vit-torianu bodo razstavili Mušičevi platni, in sicer dalmatinski pejsaž in kamnita krajina, ki ju hranijo Pokrajinski muzeji. Trst, Pordenon in Videm bodo predstavljala likovna dela, ki so jih naslikali Leonor Fini, Armando Pizzinato in Afro Basaldel-la, ob katerih bosta našli mesto Mušiče-vi sliki. Razstavo bodo odprli v petek, 1. aprila, ob 17.30; na slovesnem odprtju bo prisoten tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. GORICA - S pomočjo videmskega podjetja bodo preverjali redno vzdrževanje Poostren nadzor ogrevalnih naprav Okrog 30.000 naprav za ogrevanje, kolikor jih je na Goriškem, povzroča 32,6 odstotka zračnega onesnaževanja Kurilne naprave je treba redno vzdrževati Goriška pokrajina namerava s prihodnjim letom poostriti nadzor nad delovanjem ogrevalnih naprav, ki bi jih morali lastniki redno vzdrževati. Pokrajinski odbor je namreč sprejel sklep, na podlagi katerega bo uprava vstopila v delniško družbo vi-demske pokrajine in občine, ki pregleduje delovanje tovrstnih zasebnih naprav. »Naša pokrajina bo odkupila 10-odstotni delež videmske družbe. Temu bomo namenili 45.000 evrov, ki jih bomo črpali iz proračunske postavke za nadzorovanje naprav za ogrevanje. Na podlagi zakona št. 10 iz leta 1991 in zakonskega odloka št. 311 iz leta 2006 imajo namreč pokrajine kompetenco tudi nad tem,« je povedala goriška pokrajinska od-bornica za okolje Mara Černic in nadaljevala: »Zakon predvideva, da pokrajina letno pregleda pet odstotkov vseh ogrevalnih naprav, ki delujejo na teri- toriju. To je povezano z zaščito okolja, saj pravilno vzdrževane naprave onesnažujejo manj, in tudi z varnostjo občanov. Goriška pokrajina je že opravljala občasne preglede naprav, tega pa nismo počeli sistematsko. Zato smo se odločili, da vstopimo v videm-sko družbo, ki ima izredno učinkovit sistem nadziranja njihovega vzdrževanja. Poslužuje se namreč računalniške podatkovne baze s seznamom vseh naprav, ki jo ažurirajo tehniki-vzdrževalci po vsakem pregledu naprave. Tako zlahka ugotovijo, kdo redno opravlja vzdrževalna dela in kdo ne. Za slednje so predvidene denarne kazni.« Černičeva je postregla tudi s podatkom zavoda CETA, ki pravi, da je od 30.000 naprav za ogrevanje, ki delujejo na Goriškem, odvisno kar 32,6 odstotkov zračnega onesnaževanja. »S pravilnim vzdrževanjem naprav je mogoče ta odstotek zmanjšati,« je poudarila odbornica. (Ale) GORICA - Obračun petletnega dela v pokrajinskem svetu 74 zasedanj, 223 sklepov Med večjimi uspehi izpostavljena predstavitev v Budimpešti in pokrajinski svet v Gradežu V iztekajočem se petletnem mandatu je pokrajinski svet zasedal 74, skupno pa je odobril 223 sklepov. Obračun opravljenega dela so včeraj podali predsednik pokrajinskega sveta Gennaro Falango, župan iz Fare Alessandro Fabbro, ki je predsedoval pokrajinskemu svetu prva tri leta mandatne dobe, in podpredsednik pokrajinskega sveta Marino Degrassi. Vsi trije so poudarili, da je bilo institucionalno sodelovanje med levo in desno sredino vseskozi na zelo visoki ravni, sploh pa si je predsedstvo pokrajinskega sveta vedno prizadevalo, da bi svetniki med sabo enakopravni. Falanga je med uspehi svojega dveletnega vodenja pokrajinskega sveta izpostavil zlasti predstavitev turistične ponudbe goriške pokrajine v Budimpešti in sklic pokrajinskega sveta v Gradežu. Do slednjega je prišlo, ko se je začela preiskava glede stečaja hospica Ospizio marino. »Gra-dežanom smo dokazali, da jih pokra- Marino Degrassi bumbaca jina nikakor noče pustiti samih,« je poudaril Falanga. Čeprav se občasno pojavljajo zahteve po ukinitvi pokrajin, so Falanga, Fabbro in Degrassi izpostavili, da je bil pokrajinski svet pomemben prostor politične konfrontacije. De Grassi je med drugim opozoril, da je Avstrija že leta 1851 ustanovila deželni zbor poknežene grofije Goriške in Gradiške, ki je imel primarno zakonodajno moč in je dejansko predhodnik današnjega pokrajinskega sveta. Gennaro Falanga bumbaca Od 11. junija leta 2006 do 23. marca letošnjega leta so se zvrstila tudi številna zasedanja pokrajinskih komisij. Največkrat, in sicer 45 krat, se je sestala komisija za gospodarstvo, finance in čezmejno politiko; 39 krat so zasedali člani komisije za kulturo, šolstvo in turizem; 19 krat pa člani komisije za okolje, civilno zaščito in kmetijstvo. 15 krat se je sestala komisija za javna dela, 12 krat komisija za osebje in splošne zadeve, 4 krat pa komisija za nadzor. (dr) RONKE - Občinske volitve Bon županski kandidat Komunistične prenove Stranka komunistične prenove (SKP) se bo na majskih upravnih voltivah v Ronkah predstavila s svojim županskim kandidatom. To bo Luigi Bon, ronški občinski svetnik, ki je med predsedniškim mandatom Giorgia Brandolina sedel tudi v pokrajinskem svetu. Podprla bo ga lista z dvajsetimi kandidati za občinski svet, med katerimi bodo poleg somišljenikov SKP tudi predstavniki Italijanskih komunistov in neodvisni levičarji; nosilec liste bo Angelo Bean, pokrajinski koordinator Mladih komunistov. Danes bodo začeli zbirati podpise za vložitev kandidature. V zadnjih mesecih so se predstavniki SKP srečali s krajevnim vodstvom Demokratske stranke, da bi se dogovorili za skupen volilni nastop, na koncu pa do dogovora ni prišlo. »Nismo zahtevali odborniških mest, pač pa smo se zavzeli za dogovor o programskih smernicah, ki je propadel predvsem zaradi različnih stališče glede hitre železnice in zaradi nekaterih urbanističnih izbir župana Roberta Fontanota. Vsekakor se zavedamo, Luigi Bon arhiv da svojih prepričanj nismo mogli vsiliti drugim, vseeno pa bi po našem mnenju lahko prišli do dogovora,« poudarjajo predstavniki SKP. Doslej so svojo kandidaturo napovedali štirje županski kandidati. Dosedanjega župana Roberta Fontanota podpirajo Demokratska stranka, Levica, ekologija in svoboda ter lista Insieme per Ronchi. Davide Rega je zbral podporo Ljudstva svobode ter strank API, FLI in UDC, Maurizio Volpato pa liste CittaCo- 657 Torek, 29. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / Klanjščkova razstava V galeriji Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Vladimir-ja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Umetnika bo predstavila Katarina Brešan, glasbeno točko bosta poklonili pianistka Neva Klanjšček in sopran Alessandra Schettino. Razstava bo na ogled do 15. aprila. Country-folk-blues V gostilni Turri v Štandrežu bo jutri, 30. marca, ob 20.30 nekoliko drugačen glasbeni dogodek. V okviru festivala Across the Border bo na vrsti country-folk-blues koncert, na katerem bo nastopila skupina Veronica & The Red Wine Serenaders iz Milana. Bend, za katerega je značilno izvirno mešanje glasbenih žanrov, sestavljajo Veronica Sbergia, Max De Bernardi, Alessandra Ceccala in Mauro Ferra-rese. Večer prirejata Kulturni dom iz Gorice in kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža v sodelovanju s Folk Clubom iz Buttria in goriško zadrugo Maja. Vstop je prost, gostje pa se lahko odločijo tudi za večerjo; v tem primeru se morajo predhodno obrniti na gostilno Turri (tel. 0481-21856). Lacus Timavi Območju ob izlivu Timave, ki so ga Rimljani poznali z imenom Lacus Ti-mavi, bo posvečeno javno srečanje, ki bo danes ob 17. uri v poslopju Palaz-zetto Veneto v Tržiču. Najprej bodo odprli razstavo o rimskih vilah, nato bodo predstavili knjigo »La voce dell'acqua« (Glas vode), ob 18.30 bodo v občinski knjižnici predvajali še film »Lacus Timavi«. Strelski jarki na Krasu V knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o strelskih jarkih na trži-škem Krasu »I tracciati delle trincee sul fronte dell'Isonzo. Le alture di Monfalcone«, ki sta jo napisala Marco Mantini in Silvo Stok. Mazzinijeva kitara V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 18. uri koncert, med katerim bo kitarist Marco Battaglia igral na kitaro, ki je bila last Giuseppeja Mazzinija. Koncert prirejajo ob 150-letnici Italije. Jadrnica Luna Rossa Na sedežu Videmske univerze v Ulici Diaz v Gorici bo jutri ob 10.30 predavanje o trženju in promoviranju jadrnice Luna Rossa. Govoril bo vodja tiskovnega urada ekipe Luna Rossa Prada, Nicola Davanzo. Trifazna elektrika V središču Incontro v goriškem Pod-turnu bo drevi ob 20.30 predavanje o vlakih, ki jih poganja trifazna električna energija in so značilni zlasti za Italijo. Govoril bo tržaški inženir Roberto Corollo, srečanje prireja združenje prijateljev železnice ATR. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. ~M Gledališče KOMIGO 2011: v petek, 1. aprila, ob 20.30 »Tutto Cecchelin in 90'« (Com-pagnia dei giovani - FITA-TS); v torek, 6. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Čas za spermembo« (Teatr 55); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481- 33288, info@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 2. aprila, »Il fu Mattia Pascal« nastopajo igralci skupine Il Teatro di Tato Russo; informacije po tel. 0481383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 29. in 30. marca, ob 20.45 »Ru-steghi - I nemici della civilta« Carla Goldonija; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA danes, 29. marca, ob 18. uri »Obisk stare gospe«. V sredo, 30. marca ob 11. in 20. uri »Grenki sadeži pravice«. V četrtek, 31. marca, ob 20. uri »Duohtar pod mus!«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Rango«; 20.15 - 22.10 »Nessuno mi puo giu-dicare«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »I ra- gazzi stanno bene«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il padre e lo straniero«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Sucker Punch«. Dvorana 2: 17.30 »Space Dogs«; 20.15 »Street Dance« (digital 3D); 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Amici, amanti e...«. Dvorana 4: 17.45 - 22.15 »Nessuno mi puo giudicare«; 20.00 »Il discorso del re«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Rabbit Hole«. fl Razstave V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive«; do 31. marca po urniku kinodvorane. KULTURNO ZDRUŽENJE ISONZO prireja odprtje zgodovinske razstave o goriškem mostišču (1915-1916) v bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg v petek, 1. aprila, ob 17.30. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 30. marca, ob 20.15 koncert skupine Swagra; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. PRIMORSKA POJE 2011: v soboto, 2. aprila, ob 20.30, bodo v kulturnem središču društva Kremenjak nastopili kvartet Vemm iz Postojne, ŽPZ Tuš-čak Bač, ženska vokalna skupina Elum iz Postojne, ženska pevska skupina Grlica iz Budanj, dekliška pevska skupine Ubeljsko iz Velikega Ubeljskega, MPZ Matajur iz Klenj in moška vokalna skupina Goldinar iz Postojne. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo ponovitev koncerta vokalne skupine Perpetuum jazzile v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. [H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. M Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, mohorjeva@gmail.com. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SO-VODENJ v okviru kongresa organizira štiridnevni izlet v Parmo od 12. do 15. maja. Vpisovanje ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, informacije po tel. 340-3423087 (Paola). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Beograd, ki bo od srede, 18. maja, do 22. maja. Je še nekaj prostih mest. Prijave po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). »IZLET V KEKČEVO DEŽELO IN NE SAMO...« organizira KŠD Kras Dol-Poljane v soboto, 28. maja. Odhod s Palkišča ob 9. uri, ogled gozdnega muzeja, ki se nahaja na avtocesti proti Trbižu, prihod v Kranjsko Goro, ogled Kekčeve dežele, pozno kosilo v pivnici Kazina na Jesenicah, povratek je predviden okrog 22. ure; informacije in prijave po tel. 338-3176605 (Katjuša) in 339-8619456 (Alenka). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). VZPI-ANPI, sekcije Škocjan, Ronke, Turjak in San Pier organizirajo potovanje spomina v Auschwitz-Birkenau med 23. in 28. majem; informacije in rezervacije po tel. 338-5090906 (Sergio Cosolo), tel. 340-3378843 (Enrico Bullian), tel. 338-6108527 (Ilario Reggio), tel. 0481-774794 (VZPI-ANPI Ronke). PD RUPA-PEČ obvešča, da so na razpolago še štiri mesta na vsakoletnem tradicionalnem izletu v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Ko-benhavn; informacije in prijave po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). □ Obvestila KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi v okviru delovanja centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali pa se v istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Kor-zo Verdi 51, ali zaprosi za sestanek preko elektronske pošte kzgorica@tis-cali.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. ONAV IN ANAG (Vsedržavni združenji pokuševalcev vin in žganj) organizirata obisk sejma Vinitaly v Veroni v nedeljo, 10. aprila. Odhod avtobusa iz Trsta in Gorice; informacije in vpis na markovicdaniela@yahoo.com ali po tel.0481-32283 (Daniela). UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš in Števerjan obveščajo, da je informativno okence na občini v Števerjanu odprto vsak ponedeljek med 9.30 in 11. uro. Izvedenci nudijo informacije o pokojninah, obrazcih 730, Unico in Isee, o socialnih ustanovah in zakonodaji za nezgode na delu, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčlanjenim, in je brezplačno. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš in Števerjan obveščajo, da je informativno okence v župnijski dvorani v Pod-gori odprto vsak ponedeljek med 9. in 10. uro. Izvedenci bodo nudili informacije o pokojninah, obrazcih 730, Unico in Isee, o socialnih ustanovah in zakonodaji za nezgode na delu, nasvete o zakonodaji za dedovanje, o zaščiti potrošnika in podobno. Okence je na razpolago vsem, tudi nevčlanje-nim, in je brezplačno. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE v Sovodnjah: 1. nagrada - listek št. 2702; 2. - št. 4488; 3. - št. 7782; 4. - št. 3598; 5. - št. 0244; 6. - št. 7994; 7. - št. 9264; 8. - št. 5170; 9. - št. 1168; 10. - št. 0314; 11. - št. 1849; 12. - št. 5070; 13. - št. 9195; 14. - št. 9840, 15. - št. 1129. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v četrtek, 31. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. 28. POHOD NA KALVARIJO bo v nedeljo, 3. aprila, v organizaciji alpincev iz Ločnika. Ob 9. uri bo v koči alpin-cev v Ul. del Collio 20/B v Ločniku maša, od 10.30 start pohoda. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v petek, 8. aprila, v prvem sklicanju ob 19.30 v drugem ob 20.30 v domu A. Budal v Štandrežu s sledečim dnevnim redom: imenovanje predsedstva pokrajinskega sveta in volilne komisije, poročilo pokrajinskega predsednika, razprava in predlogi, volitve novega pokrajinskega odbora in predsednika. CELODNEVNI PHOTOWORKSHOP prireja v nedeljo, 10. aprila, za vse začetnike in izkušene fotografe pod vodstvom mentorja M. Intiharja Fotoklub Skupina75. Zbirališče v Galeriji75 na Bukovju ob 9. uri, poskrbljeno bo za kosilo. Več na www.skupina75.it, informacije in prijave čimprej, ker so mesta omejena: info@skupina75.it in po tel. 347-1516964. IS Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predavanje z naslovom »Slovenska beseda iz videmske pokrajine v Trinkovem koledarju in Mladi lipi« danes, 29. marca, ob 20. uri v gradu Kromberk. Pogovor s soustvarjalci koledarja bo vodila Danila Zuljan Kumar. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v četrtek, 31. marca, ob 19. uri v sklopu niza »Literarni četrtek« glasbeno-literarni večer s Tomislavom Vrečarjem in Gigom de Breo; v petek, 1. aprila, ob 21. uri bo koncert »Dabwarz episode 1 w/ Lil Rascals«. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo v četrtek, 31. marca, ob 17.30 predstavitev knjige, ki jo je uredila Laura Pani z naslovom »In uno volumine. Studi in onore di Cesare Scalon«. Na predstavitvi, ki jo organizirata Državna knjižnica v Gorici in Inštitut za socialno in versko zgodovino bo sodeloval Attilio Bartoli Langeli. KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu bo gostil projekcijo zmagovalnih animacij mednarodnega festivala animiranega filma »Animate-ka«, ki je decembra 2010 potekal v Ljubljani in Mariboru; v soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo predavanje z naslovom »Animirani film skozi čas in prostor«, ki ga bo vodil Rok Goved-nik, sledila bo projekcija zmagovalnih animiranih filmov. V sklopu pobude prirejata Galerija Tir in Vzgojno-iz-obraževalni program animiranega filma Slon delavnico animiranega filma, namenjena otrokom od 8 let dalje, srednješolcem in odraslim, ki bo potekala na Mostovni v soboto, 9. aprila, od 10. do 15. ure; informacije in prijave do 6. aprila na naslovu tir@mostovna.com ali po tel. 0038631890545 (Katarina Brešan). -/ S Poslovni oglasi GOSPA SREDNJIH LET IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica. Delo opravljam natančno in vestno. Info.: 00386-(0)53053307 - 00386-(0)31451864 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici vabi člane in prijatelje ter predstavnike društev, organizacij in ustanov na osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve društva v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Na prireditvi bo nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Uro pred prireditvijo bodo v preddverju Kulturnega doma odprli fotografsko dokumentarno razstavo o delovanju društva. ZAKLJUČNA POSTAJA OKOLJSKE KARAVANE SOČA SOOČA bo v soboto, 2. aprila, pri izlivu reke Soče v naravnem parku Isola della Cona; natančnejše informacije na spletni strani www.soca-isonzo-film.org. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 14. aprila ob 20.30 o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). 0 Mali oglasi PRODAM avto volkswagen passat high line, 1984 cc, letnik 2001, prevoženih 90.000 km, v odličnem stanju, redno opravljen vsakoletni servis, cena po dogovoru; tel. 0481-390788 v popol-dansko-večernih urah. Pogrebi DANES V PODGORI: 9.10, Bogomila Tinta vd. Jarc (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Maks Jarc v cerkvi. DANES V TRŽIČU: 13.00, Mario Spataro (iz Trsta) v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Silvia Tavagnacco vd. Bolzan (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. ^ Jaz sem vstajenje in življenje Bogomila Tinta Hvala mama za vse, Lidija in Milan Pogreb bo danes, 29. marca, ob 9. uri iz goriške bolnišnice v župnijsko cerkev v Podgori, sledi upepelitev. Ob boleči izgubi mame izrekajo učiteljici Lidiji iskreno sožalje učno, neučno osebje in starši OŠ Josip Abram iz Pevme Ob izgubi drage mame Milke izrekamo kolegu prof. Emilu Jarcu in družini iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje ter dijaki šol Cankar, Zois, Vega Doberdobska občinska Uprava, občinski svet in uslužbenci izrekajo odborniku Danielu Jarcu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Maksa. Ob smrti dragega očeta in nonota Maxa Jarca izreka družini Jarc iskreno sožalje O.K. VAL Jamarski klub Kraški krti izreka iskreno sožalje članu Marinu Devetaku in svojcem ob izgubi brata ROMANA. / KULTURA Torek, 29. marca 2011 27 SSG - Baletna predelava znane opere v postavitvi ansambla Balletto del Sud Brezčasna Carmen zaživela KULTURNA DEDIŠČINA Steletova nagrada Miri skozi gibe odličnih solistov Strmčnik Crescendo strasti in vročekrvnosti je občinstvo, nagradilo z dolgim, navdušenim ritmičnim ploskanjem Gulič Carmen je brezčasna - in žal še vedno aktualna zgodba o ženski, ki je zelo drago plačala svojo željo po sa-moodločanju, saj črna kronika beleži skoraj vsak dan umore zaradi maščevalne ljubosumnosti. Zgodba, ki jo je spisal Prosper Mérimée, je doživela že nešteto predelav, tako v operi kot v filmu in baletu, z včasih večjo, včasih manjšo zvestobo originalu, bistvene značilnosti pa je vsakdo skušal ohraniti. Kdor ne pozna podrobnosti libreta, ki jih plesna predstava ne more nazorno prikazati, bi lahko celo opravičil Don Joseja, toda Carmen v svoji znameniti Habaneri zelo resno opozori svoje snubce, da je ljubezen »muhast in neukrotljiv ptič«, zato naj dobro pazijo, preden se odločijo za nevarno in nezanesljivo razmerje. Pošteno opozorilo, ki sploh ne bo zaleglo, toda gledalec ga mora upoštevati, da ne bi prenagljeno obsodil obnašanje zapeljive ciganke, če bi sklepal le na osnovi shematičnih zapletov in razpletov, kot jih lahko prikaže balet. V tržaškem Kulturnem domu je Carmen zaživela v postavitvi plesnega ansambla Balletto del Sud, ki ga je l.1995 ustanovil in ga še vedno vodi ko-reograf Fredy Franzutti. Sodelovanje z gledališčem Miela naj bi v naš kulturni hram privabilo širše občinstvo in dvorana je bila kar dobro zasedena, čeprav bi v njej našli mesto še mnogi ljubitelji baleta. Franzutti si je balet zamislil na osnovi Bizetove glasbe, sestavil pa je lepljenko, h kateri so prispevali tudi Isaac Albeniz, Emmanuel Chabrier in Jules Massenet. Izbira je ustvarila glasbeno nekoliko nedosledno glasbeno kuliso, kajti Bizetovi odlomki niso bili vedno postavljeni na svoje mesto in škoda, da tudi izvedba (sicer posneta) ni bila ravno najbolj kvalitetna, predstava pa je kmalu živahno zaživela in pritegnila pozornost predvsem po zaslugi odličnih solistov. Francesco Palma je po Franzuttijevi zamisli ustvaril dokaj preprosto, a funkcionalno scenografijo, ki sta jo z lučmi razgibala Pie-ro Calo' in Emmanuele Pellegrino, zelo pisani in lepo ukrojeni pa so bili kostumi. Franzutti je svoj plesni ansambel pripravil z velikim poudarkom na vročem španskem temperamentu, ki so ga plesalci izražali z dobrim občutkom. Koreografija je skušala združiti elemente klasičnega baleta z duhom fla-menka in poskus je v dobri meri uspel: protagonistka, odlična Elena Marzano, Carmen je odlično odplesala Elena Marzano kroma je znala nazorno izraziti vse elemente svoje vloge: zapeljivost, kljubovalnost, erotični naboj, ne nazadnje tudi vdanost v usodo. Veliko sozvočje z likom poraženca je pokazal Carlos Montalvan, Don José, razpet med dolžnostjo vojaka in slabostjo neizkušenega mladeniča, ki ni kos izzivu, prav tako doživeto je znal Alessandro De Ceglia upodobiti lik šarmantnega in samozavestnega toreadorja Escamilla. Pohvalo si zasluži tudi Stefano Fossat z interpretacijo, ki je kapetanu Zunigi vtisnila naduti vojaški značaj, Jennifer Delfanti pa je bila nežna Micaela. Ritem, ki je bil vseskozi naravnan na živahnost, je le tu pa tam zastal v prizorih, ki niso bili nujno potrebni za dramaturško jasnost, so pa zaposlili celotni ansambel: ne moremo govoriti o brezhibni sinhronosti, bolj hvalevredna je bila vnema, s katero so se vsi vključili v igro. Plesi so vsebovali mnogo zračnih figur, atletski element pa ni prevladal nad umetniškim. Največ originalnih prijemov smo videli v tercetu, ko si Escamillo in José v ostrem sporu prilaščata protagonistko, lepi pa so bili tudi pas de deux med Carmen in Josejem. Crescendo strasti in vro-čekrvnosti, ki je pripeljal do neizbežnega tragičnega razpleta, je postopoma prevzel občinstvo, ki je na koncu z dolgim, navdušenim ritmičnim ploskanjem nagradilo vse poustvarjalce. Katja Kralj V Narodni galeriji so včeraj podelili Steletovo nagrado ter priznanja za življenjsko delo in posebne dosežke na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za leto 2010 je prejela Mira Strmčnik Gulič, priznanja pa je Slovensko konservatorsko društvo podelilo Evi Pezdiček Sapač, Tanji Hohnec ter Sari in Keithu Hoggu. Mira Strmčnik Gulič je kot prva konservatorka arheologinja na tedanjem Zavodu za spomeniško varstvo Maribor od leta 1973 orala ledino v pripravi registra arheoloških spomenikov ter v zasnovi in vzpostavitvi arheološke konservatorske stroke v severovzhodni Sloveniji. Pred slovesnostjo v Narodni galeriji so v rimskem lapidari-ju Narodnega muzeja Slovenije odprli razstavo Nascitur non fit, Steletovi nagrajenci za leto 2010. KINOATELJE - Ob svetovnem dnevu vode Dokumentarec Trenutek reke dočakal tudi svoj bruseljski izliv Svetovni dan vode je Kinoatelje praznoval (tudi) v Bruslju. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kraljevini Belgiji in Predstavništvo dežele Furlanije - Julijske krajine v Bruslju sta namreč tja v torek povabili dokumentarni film Trenutek reke avtoric Anje Medved in Nadje Velušček. Sto sedežev v kinod-vorani centra frankofonske skupnosti »Botanique« v rue Royale 236 je zasedlo pisano občinstvo, ki se sicer zelo redko srečuje pri skupnih kulturnih prireditvah: Slovenci in Italijani stare in nove priselitve, državni in evropski funkcionarji slovenskega, italijanskega pa tudi drugačnega porekla, lokalni in mednarodni prijatelji filma in organizatorjev. V večer je uvedel Giorgio Perini, koordinator bruseljske pisarne Dežele FJK, njemu je sledil nagovor deželnega odbornika za kulturo, šport in mednarodne odnose Elia De Anna, ki si je zaželel še veliko pobud s sosednjo državo. Pozdravila je nato veleposlanica Republike Slovenije v kraljevini Belgiji in Velikem vojvodstvu Luksemburg Anita Pipan. Kot zadnja je v imenu avtoric in Kinoateljeja posegla Anja Medved, ki je poudarila, kako je Soča pogosto igrala odločilno vlogo v evropski zgodovini. Mogoče je čas, da Soča ne razdvaja več, ampak nas uči spoštovati to, kar je vsem skupno. Ne glede na narodnost smo ljudje sestavljeni predvsem iz vode, iste vode, ki teče po strugi Soče, zato nas mora povezati tudi skrb za zdravje te reke. Občinstvo je film sprejelo s toplo naklonjenostjo, Soča-Isonzo je dosegla svoj bruseljski izliv, kar so dokazovali tudi po- Anita Pipan (levo) in Anja Medved govori ob pokušnjah in kozarcu vina iz FJK. Program Brussel-lando sredozemske medkulturne postaje Radioalma pa je z avtoricama posnel intervju v italijanščini, ki ga je delno isti že oddajal v živo. Dosegljivo na spletu: http://radioalma.blogspot.com/. Aleš Doktorič V TRŽAŠKI MIELI - Gledališki niz na temo ujetosti Grenka komedija o prikrivani tesnobnosti Besedilo angleškega avtorja Stevena Berkoffa sta postavila Infinito in Zadruga Bonawentura V tržaškem gledališču Miela sta bili pred dnevi sklepni predstavi kratkega niza štirih dram, ki ga je Zadruga Bonawentura posvetila temi ujetosti z naslovom Tra carceri e carceri, in sicer v sredo, 16. marca, komedija o tesnobnosti Kvetch Stevena Berkoffa in v petek, 16. marca, nastop igralca Paola Graziosija z novelo Samuela Becketta Premier Amour. Za zveste obiskovalce alternativnega kulturnega središča, ki ga na tržaškem nabrežju vodi Zadruga Bo-nawentura, je bila posebej zanimiva predstava Kvetch, saj gre za neposredno produkcijo Zadruge same v sodelovanju z Infinito; poleg tega v predstavi nastopajo igralci, ki se tudi sicer udejstvujejo Bonawenturinega delovanja. Leta 1937 v Londonu rojeni Steven Berkoffje vsestranski in večkrat nagrajen gledališki ustvarjalec. V drami Kvetch pripoveduje čisto navadno zgodbo o poročenem paru, ki gre narazen: žena se zaplete z moževo stranko, mož odkrije homoseksualno nagnjenost do ločenega kolega, skupno življenje para je že prej motila prisotnost senilne ženine matere. Kar je v delu presenetljivo je simultano uprizarjanje skritih misli in čustev petih dramskih likov, zlasti njihovih bojazni. Praktično gre za nepretrgan niz pritoževanja, kar je avtor ponazoril v naslovu z izbiro besede, ki v hebrejščini pomeni tožba: za Bonawenturino postavitev so prireditelji dodali pod- Prizor iz predstave Kvetch kroma naslov Piagnistei (v Sloveniji jo je Ptujsko gledališče uprizorilo leta 2003 z naslovom Jamr). Mladi igralci Zadruge Bonawenture Ivan Zeribanti, Laura Bussani, Federico Giani in Simone Luglio, ki so tudi sodelovali v režiji predstave s Tizianom Panicijem, so spretno prikazali dvojno raven komedije z vidnim zunanjim dogajanjem, ki se blokira v negibnosti, ko nastopajoči posamično izražajo notranje dogajanje v pro- tagonistih: žena postaja vse bolj nervozna, ko se pripravljena večerja kvari, ker mož zamuja; mož se kaže odločen in miren, medtem ko ga v notranjosti razganja strah; ločeni kolega se smehlja in zatrjuje, da so njegovi večeri polni dogajanja, čeprav ga žre od osamelosti. Gledalci, ki so se zbrali v dvorani Miela, so se tako predstavi od srca nasmejali, čeprav se uprizoritvi nekoliko pozna, da so jo uresničili s precej skromni sredstvi. (bov) DRUGA GODBA Jutri v Kinu Šiška Balkan Beat Box V sklopu 27. Druge godbe se v Ljubljano vrača newyorška senzacija Balkan Beat Box, ki je pred slabimi štirimi leti razgrela občinstvo na letnem vrtu metelkov-ske Gala hale. Tokrat bo skupina, ki je povezala tradicionalne godbe vzhodne Evrope, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda v urbani beat jutri ob 21. uri zatresla tla Katedrale Kina Šiške. Balkan Beat Box so bili zadnja leta redni gostje festivalov po Evropi in Ameriki, poskrbeli pa so tudi za razvrat na klubski sceni. Lani so s tretjim albumom "Blue Eyed Black Boy", posnetim na Dunaju in v Beogradu, potegnili še eno črto v balkansko-mediteranski trans, piše na spletni strani festivala Druga godba. Sicer pa bo že 27. izdaja Druge godbe ljubitelje svetovnih godb spremljala do pozne jeseni. Okoli osišča festivala, ki bo od 7. do 14. maja, se bo zvrstilo nekaj koncertov, ki bodo imeli značaj spremljevalnega programa. Festival je 11. marca v Kinu Šiška uvedel koncert enega najbolj vplivnih etiopskih in afriških glasbenikov, Mulatuja Astatkeja, s spremljevalno afro-britansko skupino. 28 Torek, 29. marca 2011 ITALIJA / SODSTVO IN POLITIKA - Udeležil se je predhodne obravnave procesa Mediatrade Berlusconi prvič po osmih letih na sodišču Pred milanskim sodiščem so se zbrali njegovi podporniki, pa tudi nekateri nasprotniki MILAN - Predsednik vkade Silvio Berlusconi je včeraj vendarle prispel na sodno razpravo v primeru Mediatrade, v kateri je obtožen utaje davkov in poneverb pri nakupu televizijskih in filmskih pravic. Na sojenje, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so ga s ploskanjem pospremili njegovi privrženci. To je prvič po osmih letih, da se italijanski premier znova pojavlja pred sodiščem in prvič potem, ko je ustavno sodišče razveljavilo dele zakona, ki je premieru dovoljeval izogibanje sodnim razpravam. Sodišče je po približno dvourni razpravi zaslišanje preložilo na 4. april. Berlus-conijev odvetnik Niccolo Ghedini je po zaključku predhodne razprave dejal, da je premier le poslušal in ni dajal nobenih izjav. »Ne izključujem možnosti, da bo premier naslednjič zaslišan ali da bo sam dal izjavo,« je napovedal Ghedini. Premier je po prihodu iz stavbe sodišča, kjer so ga čakali njegovi podporniki in nasprotniki ter množica novinarjev in snemalcev, dejal, da je šlo dobro in da se bo udeležil tudi prihodnje razprave. Berlusconi je pred včerajšnjo razpravo za svojo televizijo dejal, da ga ta zadeva nikoli ni skrbela in da so obtožbe smešne. »Gre le za poskus levice odpraviti glavno oviro pri njihovem osvajanju oblasti,« je že slišane obtožbe na račun levice ponovil premier. Napadel je tudi tožilce, češ da so ga pripravljeni preganjati, čeprav nimajo dokazov in so obtožbe smešne. »Ko sem leta 1994 vstopil v politiko, sem se oddaljil od vseh podjetij, ki sem jih ustanovil. Filmske pravice je kupovalo podjetje v okviru Mediaseta, ki je bilo za to zadolženo,« je dejal premier. Dodal je še, da je največkrat obtoženi človek v zgodovini in vesolju. A milanski sodniki, kot je še dejal, nikakor ne odnehajo, pa čeprav vedo, da ga ne morejo obsoditi. V 17 letih se je z njim neuspešno ukvarjalo več kot 1000 sodnikov, je še dejal. Opozicijski predstavniki so Berlusco-nijev nastop kritizirali. Voditelja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in Italije vrednot Antonio Di Pietro sta premierja pozvala, naj se ne brani samo pred televizijskimi kamerami, ampak predvsem na sodiščih. Primer Mediatrade je eden od štirih sodnih postopkov proti Berlusconiju, ki se oziroma se bodo v prihodnjih mesecih odvijali na milanskem sodišču. Najbolj odmeven bo zagotovo primer Ruby, ki se bo začel 6. aprila. Berlusconi je obtožen, da je mladoletni prostitutki plačal za spolne odnose in da je kasneje še zlorabil svoj položaj, ko jo je s klicem na policijo spravil iz zapora. Skupaj mu v tem primeru grozi kar 15 let zaporne kazni. Silvio Berlusconi je svojim privržencem zagotovil, da je žrtev preganjanja ansa VLADA - Frattini Načrt za rešitev krize v Libiji RIM - Zunanji minister Franco Frattini je predstavil smernice diplomatskega načrta za rešitev krize v Libiji, ki vključujejo tudi možnost odhoda libijskega voditelja Moa-merja Gadafija v izgnanstvo. »Potem ko so celotna Evropa in Združeni narodi povedali, da polkovnik ni več sprejemljiv sogovornik, ne moremo predvideti rešitve, po kateri bi ostal na oblasti," je izjavil Frattini. »Jasno je, da bi bilo izgnanstvo za Gadafija drugačno ... Celo v njegovem režimu so ljudje, ki delajo od znotraj za to rešitev,« je dodal. Frattini je napovedal, da bo Italija svoj načrt predstavila danes v Londonu na srečanju zunanjih ministrov držav mednarodne koalicije, ki sodelujejo v vojaški operaciji proti Gadafijevemu režimu. »Imamo načrt in videli bomo, če lahko postane italijansko-nemški predlog. Morda bomo predstavili skupen dokument,« je dejal vodja italijanske diplomacije. Kot je navedel, načrt vključuje prekinitev ognja pod nadzorom ZN, posvetovanja z libijskimi plemenskimi skupinami in »trajen človekoljuben koridor«, o katerem se že dogovarjajo s turško vlado. PRISELJENCI - Nadaljujejo se prihodi iz severne Afrike Na Lampedusi v 24 urah 2000 novih beguncev Jutri naj bi s šestimi ladjali evakuirali otok RIM - V zadnjih 24 urah je na italijanski otok Lampedusa prispelo okoli 2000 novih prebežnikov iz severne Afrike, kar je največ odkar se je begunski val letos vnovič začel. Na otoku je tako trenutno okoli 5500 beguncev, ki so zaradi nevzdržnih higienskih razmer včeraj začeli gladovno stavkati. Ker je v begunskem centru prostora le za okoli 850 ljudi, mora večina prebežnikov noči preživljati v šotorih, poleg slabih higienskih razmer pa so težave tudi z razdeljevanjem hrane. Begunci tako zahtevajo, da jih premestijo na celino. V zadnjih treh dneh je na Lam-peduso skupaj prispelo več kot 3700 beguncev, ki jih oblasti v zadnjem tednu premeščajo na Sicilijo. V mestu Mineo je trenutno okoli 2000 severnoafriških beguncev. Zaradi premeščanja beguncev v Mineo so že protestirali pristaši stranke Desnica. Sicer pa protestirajo tudi domačini na Lampedusi. S čolni so v znak protesta zaprli pristanišče. »Ne prenašamo več te invazije,« so vzklikali. Krizna enota, ki de- luje pri vladi, je včeraj sporočila, da bodo jutri odpeljali z otoka vse begunce, in sicer s petimi potniškimi ladjami ter z bojno ladjo San Marco, ki je v zadnjih dneh že dvakrat odpeljala begunce, enkrat v Augusto, drugič v Trapani. Za begunce iščejo primerne prostore po vsej Italiji, dokler ne bodo našli boljših rešitev, pa bo civilna zaščita zanje pripravila šotorišča. Največ skrbi pa Visokemu komi-sariatu Združenih narodov za begunce UNHCR trenutno povzročata dva čolna, ki sta bila na poti iz Libije in sta preko satelitskih telefonskih povezav poklicala na pomoč. Po besedah predstavnice UNHCR Laure Boldrini čolnov, na katerih je mnogo žensk in otrok, še niso uspeli najti. Notranji minister Roberto Maroni je v pogovoru za časnik Corriere del-la Sera dejal, da so tunizijske oblasti obljubile zaustavitev begunskega vala, a da rezultatov še vedno ni. »Če v prihodnjih nekaj dneh ne dobimo konkretnih znamenj, bomo začeli s prisilnim vračanjem,« je napovedal Maroni. Begunci na Lampedusi ansa ZGODOVINA - Leta 1944 so tu nacisti pobili 335 talcev Papež ob obisku Ardeatinskih • ■ v» v • ■ t v jam obsodil množični poboj žrtev RIM - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo obiskal Ardeatinske jame, kjer so pripadniki nacističnih enot SS pred 67 leti umorili 335 italijanskih ujetnikov oz. talcev, in obsodil množični poboj, ki ga je označil za »globoko žalitev Boga«. »Kar se je zgodilo 24. marca 1944, je bila globoka žalitev Boga,« je izjavil papež ob obisku jame, v katero so nacisti po poboju zakopali žrtve. Papežev obisk naj bi bil sicer »zasebne narave«, do njega pa je prišlo na povabilo organizacije žrtev družin. Papež se je tudi srečal s svojci žrtev ter skupaj z rimskim rabinom Riccardom Di Segnijem pokleknil v jami in molil. Med pobitimi ujetniki je bilo tudi 75 Judov. »Obstaja možnost boljše prihodnosti, brez sovraštva in maščevanja. Prihodnost svobode in bratstva,« je še dejal Benedikt XVI., sicer tretji papež, ki je obiskal Ardeatinske jame. Leta 1965 je prizorišče pobojev obiskal papež Pavel VI., 17 let kasneje pa papež Janez Pavel II. Množično streljanje v Ardeatinskih jamah v bližini nekdanje rimske poti Via Appia velja v Italiji za najhujši zločin nemške okupacije v letih 1943-1945. Papež med obiskom Ardeatinskih jam ansa AIAZZONE 13 tisoč klientov oškodovanih TURIN - Okrog 13 tisoč klientov znamenite tovarne pohištva Aiazzone iz Bielle je žrtev hude prevare. Naročili so pohištvo ter ga v večji ali manjši meri plačali, toda zaželenega blaga najbrž ne bodo nikoli prejeli. Podjetje je namreč propadlo. V okviru preiskave okrog tega primera so sile javnega reda včeraj priprle štiri ljudi, in sicer nekdanjega predsednika nogometnega društva Torino Giammarca Borsana, tu-rinskega finančnika Renata Se-merana, poslovneža Giuseppeja Galla in komercialista Marca Adamija. Zgodba je dokaj zapletena. Borsano in Semerano sta kupila podjetje Aiazzone, ki je v osemdesetih letih zelo uspešno poslovalo, toda sreča se jima ni nasmehnila. Tako sta podjetje naposled fiktivno prodala in pustila na cedilu kopico klientov. PARLAMENT Berlusconi ostaja najbogatejši MILAN - Prijava dohodkov za leto 2010 je pokazala, da je predsednik vlade Silvio Berlusconi spet najbogatejši med italijanskimi parlamentarci. V lanskem letu je premier prijavil 40.897.004 evrov, kar je 77 odstotkov več kot leto prej (23.057.981 evrov) ... Prijave dohodkov za plačevanje davka na fizične osebe Irpef so namreč od včeraj na voljo javnosti. Za Berlusconijem precej zaostajajo ostali parlamentarci. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je prijavil 183.563 evrov, predsednik senata Renato Schifani pa 229.918 evrov. Lider Italije vrednot Antonio Di Pietro je zaslužil v letu 2010 176.885 evrov, prvi mož Severne lige Umberto Bossi 167.957 evrov, medtem ko je tajnik DS Pier Luigi Ber-sani prijavil 137.013 evrov, lider UDC Pier Fer-dinando Casini pa 106.063 evrov. Med ministri je najbogatejši Ignazio La Russa (374.461 evrov), sledijo pa Giulio Tremonti (301.918 evrov), Renato Brunetta (300.894 evrov) in Franco Frattini (237.219 evrov). Res visoki pa sta prijavi nekdanjega podtajnika Guida Ber-tolasa (860.195 evrov) in podtajnice Daniele Santanche (642.517 evrov). / SVET Torek, 29. marca 2011 29 LIBIJA - Medtem ko uporniki nadaljujejo pohod proti zahodu države Sarkozy in Cameron pozvala Libijce k sodelovanju pri tranziciji Sinoči videokonferenca voditeljev ZDA, Francije, Velike Britanije in Nemčije - Italija odsotna PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron sta včeraj, dan pred mednarodno konferenco o prihodnosti Libije tamkajšnjo civilno družbo in nacionalni svet pozvala k pomoči pri prehodu v demokracijo. Podporniki režima pa bi se po njunem morali čim prej odreči Moamerju Gadafiju. Trenutni režim v Libiji je izgubil vso legitimnost, zato mora Gadafi "nemudoma oditi," sta v skupnem sporočilu zapisala Sarkozy in Cameron. "Pozivamo njegove podpornike, naj ga zapustijo, preden bo prepozno," sta dejala voditelja, vse ostale prebivalce Libije pa pozvala k sodelovanju pri procesu tranzicije. Pri tem bi lahko ključno vlogo odigrali libijski nacionalni svet, voditelji civilne družbe in sploh vsak, ki želi prispevati k prehodu v demokracijo, sta Libijce v sporočilu spodbujala francoski in britanski voditelj. Današnja konferenca v Londonu bo prvo srečanje t.i. kontaktne skupine za Libijo, ki pod vodstvom Francije, Velike Britanije in ZDA združuje države, ki bodisi sodelujejo pri vojaških napadih na Gadafiju zveste sile bodisi zgolj podpirajo posredovanje. Sarkozy in Cameron sta poudarila, da bodo koalicijske sile še naprej uveljavljale resolucijo Varnostnega sveta ZN 1973 o Libiji, ki dovoljuje vojaško posredovanje z namenom zaščite civilistov. "Šele ko bo civilno prebivalstvo varno pred grožnjo napadov in ko bodo doseženi cilji resolucije 1973, se bodo vojaške operacije končale," sta dejala voditelja in ponovila, da njihov cilj ni vojaška zasedba Libije. Sicer pa sta se sinoči Sarkozy in Cameron udeležila video konference skupno z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in nemško kanclerko Angelo Merkel. Šlo je za soočenje voditeljev štirih nosilnih držav zahodnega zavezništva, ki so tudi članice Varnostnega sveta ZN, v katerem pa niso zavzele istega stališča do libijske krize, saj se je Nemčija ob resoluciji 1973 vzdržala. Namen konference je bila ravno boljša uskladitev stališč med njimi. Na konferenco pa ni bila povabljena Italija, čeprav je v libijsko krizo že iz zgodovinskih razlogov posebno globoko vpletena. O tem je italijanski predsednik Giorgio Napolitano včeraj govoril pred Generalno skupščino ZN in poudaril, da mednarodna skupnost ne sme ostati križem rok, ko prihaja do teptanja temeljnih človekovih in državljanskih pravic. Zahodne letalske sile so upornikom v Libiji pomagale pri boju z Gadafijevimi silami in hitrem napredovanju proti zahodu v zadnjih dneh. Kljub temu so sile, zveste libijskemu voditelju, včeraj dvakrat ustavile napredovanje upornikov proti mestu Sirta, nazadnje pri kraju Harava, okoli 60 kilometrov pred Sirto, Gadafijevim rojstnim krajem. Libijsko zunanje ministrstvo pa je medtem sporočilo, da so Gadafijeve sile ustavile napade na mesto Misrata, kjer je ponovno zavladal "mir". Ni pa jasno, ali je mesto ponovno pod nadzorom režimskih sil. Medtem ko se uporniki trudijo napredovati dlje proti zahodu države, so francoska letala v nedeljo izvedla napad na Ga-dafijev poveljniški center, okoli deset kilometrov južno od Tripolija, je včeraj sporočila francoska vojska. Zveza Nato pa je v nedeljo zvečer po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegla dogovor o prevzemu poveljstva nad celotno vojaško operacijo v Libiji. Natova letala so medtem v nedeljo začela izvajati operacijo uveljavljanja območja prepovedi poletov nad Libijo. Libijski uporniki pa naj bi zasedli mesto Sirta. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci na poveljstvu združenih sil Nata v Neaplju povedal kanadski general podpolkovnik Charles Bouchard, ki je bil v petek imenovan na položaj vodje Natove misije Združeni zaščitnik v Libiji, so zavezniška letala v nedeljo začela uveljavljati območja prepovedi poletov nad Libijo. Zavezništvo se je namreč minuli četrtek dogovorilo, da bo prevzelo poveljstvo nad omenjeno operacijo, katere cilj je zagotoviti, da na nebu ni letal libijske vojske. Kot je pojasnil Bouchard, pa prenos celovitega poveljstva nad širšo vojaško operacijo v Libiji z mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA na zvezo Nato, o katerem je zavezništvo dogovor doseglo v nedeljo, še poteka. Trajal naj bi od 48 do 72 ur. To pomeni, da je najtežji in najbolj sporen del posredovanja v Libiji - napadi na sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija in ostale kopenske cilje v Libiji - zaenkrat še vedno v domeni mednarodne koalicije pod poveljstvom ZDA v okviru operacije Odi-sejeva zora, ki se je začela 19. marca. So pa Natove ladje že minuli teden prevzele tudi pomorsko uveljavljanje embarga na izvoz orožja v Libijo. Bouchard je dejal, da bodo te aktivnosti še okrepili z dodatnimi ladjami. Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je v pogovoru za britanski Guardian medtem izjavil, da je Turčija pripravljena posredovati za prekinitev ognja v Libiji. Kot je opozoril, da lahko Libija, če se bo konflikt nadaljeval, postane novi Irak ali Afganistan. Er-dogan je v pogovoru za Guardian tudi razkril, da bo Turčija prevzela vodenje pristanišča in letališča v Bengaziju, mestu, ki ga v rokah držijo uporniki, da bi na ta način olajšali dostavo humanitarne pomoči. Libijski uporniki na poti proti Sirti ansa Parlamentarne volitve v Egiptu bodo septembra KAIRO - Egipčani se bodo na prve parlamentarne volitve po odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubara-ka podali septembra, medtem ko datum za predsedniške volitve še ni določen, je včeraj sporočil vojaški svet. Pot volitvam je odprl nedavni referendum o ustavnih spremembah, ki so jih Egipčani podprli z veliko večino. "Najprej moramo izvesti parlamentarne volitve in ko bo to opravljeno, bomo sporočili datum predsedniških volitev," je novinarjem povedal član vojaškega sveta, general Mamduh Šahin. Vojaški svet je v Egiptu prevzel oblast po Mubarakovem odstopu, h kateremu so ga sredi februarja prisilili 18-dnevni protesti v državi. Kosovsko ustavno sodišče: Izvolitev Pacollija neustavna PRIŠTINA - Kosovsko ustavno sodišče je včeraj razsodilo, da je bila izvolitev novega predsednika države Behg-jeta Pacollija minuli mesec v parlamentu v nasprotju z ustavo. Sodišče je o zadevi razsojalo na poziv vodilnih opozicijskih strank, ki so glasovanje o Pacolliju 22. februarja bojkotirale. "Pacolli je bil izvoljen v neustavnem postopku," je v izjavi sporočilo ustavno sodišče. Zaenkrat še ni jasno, ali to pomeni, da bo v parlamentu potekalo novo glasovanje o Pacolliju, ali da mora ta odstopiti. (STA) NEMČIJA - V Baden-Wurttembergu in Porenju-Pfalškem Zeleni nesporni zmagovalci nedeljskih deželnih volitev STUTTGART/MAINZ - Nemški Zeleni so nesporni zmagovalci deželnozborskih volitev v nemških deželah Baden-Württemberg in Pore-nje-Pfalško. Zeleni so v Baden-Württembergu pridobili 12,5 odstotka glasov, v Porenju-Pfalškem pa 10,8 odstotka. V obeh deželah naj bi bila stranka poslej v vladajoči koaliciji, v Stuttgartu naj bi Zeleni dobili položaj predsednika deželne vlade. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je v Baden-Württembergu po končnih neuradnih rezultatih na nedeljskih volitvah največ glasov sicer dobila Krščansko demokratska unija (CDU), a je dosegla najslabši rezultat v zadnjih 55 letih. V Porenju-Pfalškem pa so največ glasov dobili socialdemokrati (SPD), a so izgubili večino v deželnem zboru, zato se tej deželi obeta najverjetnejša koalicija med SPD in Zelenimi. V obeh deželah je SPD zabeležila zgodovinsko najslabši rezultat. V Baden-Württembergu je CDU dobila 39 odstotkov glasov, Zeleni 24,2 odstotka, SPD 23,1 odstotka, liberalci (FDP), ki so bili od leta 1996 v vladajoči koaliciji s CDU, pa 5,3 odstotka. Volilna udeležba je bila 66,2-odstotna in najvišja v zadnjih 15 letih. V Porenju-Pfalškem je po končnih neuradnih rezultatih doslej vladajoča SPD dobila 35,7 odstotka glasov, CDU 35,2 odstotka, Zeleni 15,4 odstotka. Ostalim strankam ni uspelo prestopiti petodstotnega volilnega praga. V Porenju-Pfalškem je bila volilna udeležba 61,8-odstotna. "To je veličastno," je rezultate volitev v Porenju-Pfalško komentirala vodilna kandidatka Zelenih Eveline Lemke. Če bo v deželi prišlo do rdeče-zelene koalcije (SPD/Zeleni), bo to prva tovrstna koalicija v zgodovini te nemške zvezne dežele. Vladajoča koalicija na zvezni ravni med CDU in FDP pod vodstvom nemške kancler-ke Angele Merkel bo v 69-članskem bunde-sratu po porazu črno-rumene koalicije v Ba-den-Wurttembergu izgubila še dodatne glasove podpore. V deželni Hessen pa so bile v nedeljo občinske volitve, kjer so po prvih volilnih projekcijah prav tako slavili Zeleni, čeprav CDU ostaja najmočnejša stranka. Tako CDU kot SPD in FDP so zabeležile slabši rezultat kot na prejšnjih občinskih volitvah. FRANCIJA - Krajevne volitve Volivci zadali hud poraz Sarkozyju PARIZ - V nedeljskem drugem krogu lokalnih volitev v Franciji so slavili socialisti in skrajna desnica, medtem ko je zmerno desna Unija za ljudsko gibanje (UMP) predsednika Nicola-sa Sarkozyja doživela hud poraz. Volivci so izbirali svetnike v polovici od 4000 kantonov, volitve pa so bile tudi preizkus pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Zmagovalci volitev so socialisti, ki so dobili 36 odstotkov glasov, UMP jih je dobila 20 odstotkov, skrajno desna Nacionalna fronta pa 11,7 odstotka. Vodja socialistov, največje francoske opozicijske stranke, Martine Aubry je izrazila zadovoljstvo z izidom volitev in ocenila, da se je kampanja pred predsedniškimi volitvami že začela. "Danes mi je jasno, da moramo leta 2012 zmagati za Francijo in za Francoze," je dejala. Kdo bo francoske socialiste zastopal na predsedniških volitvah, sicer še ni določeno. Med kandidati je tudi Aubryjeva, vendar raziskave javnega mnenja najbolje kažejo direktorju Mednarodnega denarnega sklada Dominiqueu Strauss-Kahnu, ki odločitve o tem, ali bo sploh kandidiral, še ni objavil. V UMP so priznali poraz, na katerega je po besedah premiera Francoisa Fillona treba gledati v luči gospodarske krize. V primerjavi z zadnjimi volitvami je rezultat močno izboljšala skrajna desnica in predsednica Nacionalne fronte Marine Le Pen je že napovedala, da je treba računati na to, da bodo spremenili francosko politično prizorišče. Zadnje raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bi se Le Penova uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, pri čemer bi izločila sedanjega predsednika Sarkozyja. (STA) JAPONSKA - V drugem reaktorju verjetno taljenje reaktorske sredice V jedrski elektrarni v Fukušimi izgubljajo boj z visoko radioaktivno vodo TOKIO - V japonski nuklearki Fu-kušima, ki je bila hudo poškodovana po potresu in cunamiju 11. marca, imajo težave z visoko radioaktivno vodo. Ta je včeraj iztekla iz zgradbe reaktorja v enega od jaškov, kjer so izmerili radioaktivnost prek 1000 milisivertov na uro. Težave zaradi radioaktivnega sevanja in snovi imajo tudi v drugih delih Japonske. Strokovnjaki še ugotavljajo, ali lahko voda iz jaška v Fukušimi izteče neposredno v ocean. Prav tako še ni znano, kje natančno pušča voda. Domnevno bi lahko bile vzrok poškodbe posod z gorivnimi palicami oziroma njihovih ventilov in cevi. Predstavnik operaterja nuklearke Tep-co, Takaši Kurita, je predtem sporočil, da stopnja sevanja v ozračju v okolici drugega reaktorja dosega vrednosti 1000 milisiver-tov na uro, kar že lahko resno ogrozi zdravje in življenje delavcev. To je približno petina sevanja, ki so ga zabeležili po jedrski nesreči v Černobilu. Človek ob rentgenskem slikanju prejme dozo približno 20 mikrosivertov, sicer pa je normalna stopnja sevanja iz okolja okoli 0,035 mikrosiverta. Doza okoli enega siverta (milijon mikrosivertov) sicer povzroči slabost in bruhanje, medtem ko je prejeta doza nad tremi siverti običajno že smrtna za približno polovico tistih, ki bi jo prejeli v mesecu dni. Tiskovni predstavnik japonske vlade Jukio Edano je pojasnil, da je vzrok za visoko stopnjo radioaktivnega sevanja v drugem reaktorju verjetno taljenje reaktorske sredice. V okolici elektrarne so nato izmerili tudi vsebnost plutonija v zemlji. Predstavnik Tepca je ob tem sporočil, da so v zemlji na petih območjih v okolici jedrske elektrarne odkrili plutonij. Ob tem so v družbi poudarili, da ne gre za tolikšne količine, da bi ogrožale zdravje ljudi. Šlo naj bi za približno tolikšno vsebnost plutonija, kot so jo na Japonskem zabeležili po jedrskih poskusih v sosednjih Kitajski in Severni Koreji. Odkritje plutonija naj bi bilo na najmanj dveh lokacijah povezano z iztekanjem visoko radioaktivne vode iz zgradbe reaktorja v Fukušimi. Po nesreči treh delavcev prejšnji teden pa prihajajo na dan nove nepravilnosti Tepca. Vladna agencija za jedrsko varnost je ob tem opozorila na nepravočasno obveščanje javnosti in na dodatne nepravilnosti v meritvah sevanja. Ponekod so predstavniki Tepca namerjene vrednosti pomešali ali napačno izračunali in tako spodbudili nov val ogorčenja glede nastalih razmer. Težave zaradi radioaktivnosti pa niso omejene le na Fukušimo. Japonsko ministrstvo za zdravje je zato pozvalo vse vodovodne službe v državi, naj prenehajo zbirati deževnico in naj bazene s prečiščeno vodo prekrijejo ter jih tako zaščitijo pred radioaktiv- nimi snovmi iz nuklearke. Bojijo se namreč, da bi lahko zaradi napovedanega novega dežja radioaktivne snovi iz Fukušime znova zašle v pitno vodo. V Tokiu in okolici so prejšnji teden v vodi odkrili povišane vrednosti radioaktivnega joda 138, zato so odsvetovali uporabo vode iz pip za pripravo hrane za dojenčke. Radioaktivno sevanje je prestrašilo tudi nosečnice v Tokiu, ki se čedalje bolj odločajo za rojevanje na zahodu države. V Osa-ki se zato že dalj časa pripravljajo na možnost večjih migracij iz prestolnice. Medtem je japonska policija sporočila nove podatke o žrtvah potresa in cuna-mija 11. marca. Umrlo je 10.872 ljudi, 16.244 pa jih še vedno pogrešajo. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano se je na Dunaju zavzel za sklic konference, na kateri bi predstavniki vseh 151 članic te agencije ZN razpravljali o jedrski nesreči v japonski nuklearki. Cilj srečanja na Dunaju, ki bi potekalo konec junija, bi bila večja jedrska varnost. Povedal je, da so razmere v nuklearki v Fu-kušimi še vedno zelo resne. (STA) 30 Toreki 29. marca 2011 PRIREDITVE / GLEDALIŠČE ROSSETI - Danes in jutri za zaključek plesne sezone Gostovanje svetovno znane skupine American Ballet II V gledališču Rossetti bodo danes in jutri obiskovalci lahko uživali v mojstrstvu svetovno znane plesne skupine American Ballet Theatre II. Oba večera v dvorani Assicurazioni Generali se bosta začela ob 20.30. Gledalcem se obetata nepozabna večera, s katerima bo Gledališče Rossetti zaključilo letošnji plesni program. Mlade plesalke in plesalce (njihova starost gre od 15 do 20 let) vodi Wes Chapman, ki je eno od vodilnih imen sodobnega plesa v svetu. Član skupine je postal leta 1984, leta 1987 je bil že solist, le dve leti kasneje pa prvi plesalec . Po začasni »selitvi« v Alabama Ballet, kjer je postal umetniški direktor, se je leta 2006 vrnil v American Ballet in leto kasneje postal njegov umetniški vodja. V Trstu se bo skupina predstavi- la z bogatim programom, ki obsega kar sedem koreografij. Za začetek bodo izvedli Interplay, ki ga je Jerome Robbins ustvaril leta 1948 po jazz motivih Mor-tona Goulda, večer pa se bo zaključil s taste of Sweei Velvet, ki ima za osnovo Beethovnovo IX. simfonijo. Gre za energično fuzijo zahtevnih gibov in skupinske predstave desetih plesalcev in plesalk. GLEDALIŠČE FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče V petek, 1. aprila, ob 16.00 in ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v petek, 8. in v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. V torek, 5. aprila, ob 14.30 / Roland Schimmelpfennig: »Zlati zmaj«. / Ponovitev: v sredo, 6. aprila, ob 14.30. V četrtek, 7. aprila, ob 20.30 / F.M.Dostojevski / Diego de Brea: »Zločin in kazen« Izbirni sklop Romaneskni in resna glasba, z italijanskimi nadnapisi. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali V sredo, 6.aprila, ob 20.30 / Cesare Lie-vi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gi-gi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: od četrtka,7. do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 29. marca, ob 21.00 / Daniel Call: »Das Kammerspiel«. Režija: Paolo Emilio Landi. Nastopa: Daniela Gio-vanetti. / Ponovitve: v sredo, 30. in v četrtek, 31. marca ob 21.00, v petek, 1. in v soboto, 2. ob 21.00 ter v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 29. marca, ob 20.45 / Carlo Gol-doni: »Rusteghi - I nemici della civilta«. Prevod in prilagoditev - Gabriele Va-cis in Antonia Spaliviero. Nastopajo: Eugenio Allegri, Mirko Artuso, Nata-lino Balasso, Jurij Ferrini, Nicola Bremer, Christian Burruano, Alessandro Marini in Daniele Marmi. Režija: Gabriele Vacis. / Ponovitev: v sredo, 30. marca, ob 20.45. GORICA ■ Festival Komičnega gledališča "KO-MIGO 2011 Kulturni dom (Ul. Brass 20) V petek, 1. aprila, ob 20.30 / četrta predstava v italijanskem jeziku, in sicer »Tutto Cecchelin in 90' - atto II« (»Vse o Cecchelinu v 90' - 2. del«) v produkciji gledališke skupine Compagnia dei giovani - F.I.T.A. iz Trsta. Režiser predstave in glavni igralec je Alessio Colautti ; na klavirju ga spremlja »maestro« Carlo Tommasi. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 30. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Molièra: »Duohtar pod mus!«. Režiser: Vito Taufer; avtor glasbe: Iztok Mlakar; scenograf in kostumograf: Damijan Cavazza; oblikovalec luči: Samo Oblokar. Nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Renato Jenček, Boris Cavazza, Lara Komar, Ylenia Zobec, Teja Glažar, Gorazd Žilavec. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 1. aprila, ob 19.00 Štihova dvorana / Ivan Taučar: »Cvetje v Jeseni«. Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor. Priredba po romanu Ivana Tavčarja in režija: Marko Čeh; nastopajo: Aljoša Ternovšek, Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. / Ponovitve:v soboto, 2. ob 19.00 in v nedeljo, 3. aprila, ob 20.00. SNG Veliki oder V ponedeljek, 4. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 5. ob 18.00 in v sredo, 6. ob 11.00 in ob 19.30, v petek, 8., v soboto, 9., v torek, 12. v sredo, 13 in v petek, 15. aprila ob 19.30. V četrtek, 7. aprila, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 15.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V petek, 1. aprila, ob 20.00 / Feri Lainš-ček: »Gajaš, arestant«. V soboto, 2. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v ponedeljek, 11., ob 20.00 in v torek, 19. ob 17.00. V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Yef-frey Hatcher: »Picasso«. V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Po- TRZIC Občinsko gledališče V petek, 1. aprila, ob 20.45 / Nastopa »Quartetto Auryn«; Matthias Lingenfelder - violina; Jens Oppermann - violina; Stewart Eaton - viola in Andreas Arndt - violončelo. GORICA Gostilna Turri v Štandrežu (Trg Sant' Andrea, 11) Jutri, 30. marca, ob 20.30 / v okviru festivala »Across the border 2011«, ino-vativni glasbeni dogodek. Na sporedu bo namreč svojevrstni country - folk - blues koncert z zanimivo in nadvse originalno skupino Veronica & The Red Wine Serenaders iz Milana. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Channel zero (AKC Metelkova mesto) V četrtek, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantir (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). Kino Šiška Jutri, 30. marca, ob 21.00 / Nastopa skupina:» Balkan Beat Box. V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Natopa: »Rundek Cargo Trio Exclusive«. V petek, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. novitve: v soboto, 16., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder Danes, 29. marca, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v četrtek, 31. marca ob 19.30, v petek, 1., v soboto, 2., v petek, 8., v ponedeljek, 11. v četrtek, 14. in v petek, 15. aprila, ob 19.30. Jutri, 30. marca, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. V torek, 5. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 6., v četrtek, 7., ob 19.30, v sredo, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30 in v soboto, 23. aprila ob 19.30. V soboto, 9. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 16. aprila, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala drama V četrtek, 31. marca, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v petek, 1., ob 20.00, v ponedeljek, 11. ob 17.00 in ob 20.00, v petek, 15. aprila, ob 20.00. V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. v torek, 5. aprila, ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in ac-cordo" »Boban I Marko Markovic Or-kestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bonawenturo. Gledališče Verdi Danes, 29. marca, ob 20.30 / »La Bayadere«. Nastopa Narodni balet iz Litve Opera Vilnius. / Ponovitve: do četrtka, 31. marca, ob 20.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti lim-pidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Ra-štelu 5/7): do 2. aprila, v prvem na-stropju je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Urnik: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 29. marca, ob 18.00 odprtje razstave Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan, za glasbeni poklon bosta poskrbeli pianistka Neva Klanjšček in sopran Alessandra Schettino. Na ogled bo do 15. aprila od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. Galeriji Metropolitana (Ul. Leoni): do 2. aprila je na ogled razstava skupine mladih umetnikov, ki jih je izbrala Alice Ginaldi z naslovom »Argonauti«. V sklopu projekta »Giovani Metropoli-tani« razstavljajo Tomaso De Luca, Gabriele De Santis, Giulio Frigo, Riccar-do Giacconi, Giorgio Guidi in Manuel Scano. Urnik: od četrtka do sobote med 17.00 in 23.00 (vstop prost). _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občinav: četrtek, 24. marca, ob 18.00 bo odprtje razstave »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 - 2010«; na ogled bo do 16. aprila. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): v četrtek, 31. marca, ob 19.00 bo otvoritev fotografske razstave Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče in interpretacijo novele Kruh, v izvedbi dramske igralke Dušanke Ristič. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Prvo preddverje): do 29. marca je na ogled razstava: »Od ideje do realizacije: Muzej solinarstva«. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran. Vstop prost! Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse-Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. / RADIO IN TV SPORED Torek, 29. marca 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj čarovnija - Op- todefile' 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Pao-la (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.45 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Game show: Affari tuoi 21.10 Film: Genitori in trappola (kom., ZDA, '98, r. N. Meyers, i. L. Lohan, D. Quaid) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.55 Aktualno: Sottovoce 2.25 Aktualno: Scritto-ri per un anno Rai Due Rai Tre 21.10 Film: Uno sceriffo extraterrestre... poco extra e molto terrestre (kom., It., '79, r. M. Lupo, i. B. Spencer, C. Guffey) 23.20 Film: L'ombra del diavolo (dram., ZDA, '97, r. A.J. Pakula, i. H. Ford, B. Pitt) 1.30 Nočni dnevnik 1.55 Variete: Ricordo d'attrice 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 1011.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomi-ni e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser miliona-rio (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Ris Roma 2 - Delitti imperfetti (It., i. P. Reg-giani) 23.55 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'Isola dei famosi 8 23.45 Dnevnik 0.00 Aktualno: Glam - Essere e apparire 0.45 Nan.: Justice - Nel nome della legge 1.35 Vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Talk show: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Hombre (western, ZDA, '67, r. M. Ritt, i. P. Newman, F. March) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Show.: Fenomenal (v. Teo Mammu-cari) 0.15 Film: L'allenatore nel pallone (kom., It., '84, r. S. Martino, i. L. Banfi, G. Sammarc-hi) 2.15 Aktualno: Pokerlmania 3.05 Nočni dnevnik ^ Tele 4 La 7 Slovenija 1 A Kanal A 6.55 Risanke 8.45 Film: Il desiderio piu grande (kom., ZDA, '05, r. S. Jensen, i. J. Mattison, S. Maguire) 10.30 Film: Magia e amore (kom., Nem., '04, r. D. Zahavi, i. U. Bohm, S.S. Leonardh) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Risanka: Simpsonovi 14.40 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.45 Risanka: Naruto Shippuden 16.15 Risanka: Sailor moon 16.45 Nan.: Merlin 17.35 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.30 Dnevnik 8.00 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Nan.: La saga dei Mc Gregor 12.30 Variete: Mukko Pallino 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 13.15 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.35 Dok.: Italia magica 16.05 Dok.: Cavallo... che pas-sione 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Variete: Chef a sorpresa 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.35 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 23.07 Nočni dnevnik 23.40 Nogomet: Triestina - Frosi- LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Milady - I quattro moschettieri (pust., Pan./Šp., '74, r. R. Lester, i. F. Dunaway, M. York) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Mac Gy-ver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.00 Dnevnik 0.15 Nan.: N.Y.P.D. -New York Police Department 1.10 Aktualno: Prossima fermata 1.25 Nan.: Cold Squad 2.15 Nan.: MacGyver 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila, Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Na potep po spominu, Zlati prah 10.20 Odd. za mlade: Srečni metulj 10.35 Miha Mate: Zmajčkov rojstni dan, 2. del 10.50 Otr. odd.: Nočko (pon.) 11.00 Risanka 11.10 Zgodbe iz školjke 11.30 Poučno-zab. nan.: Hiša eksperimentov 11.55 Dok. film: Šamanka Branka (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Dok. serija: Na vrtičku (pon.) 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.25 0.25 Osmi dan 20.55 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.50 Dok. serija: Na vrtičku (pon.) 1.20 Dnevnik (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.10 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.30 NLP s Tjašo Železnik 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 16.00 Na lepše (pon.) 16.25 Dober dan, Koroška (pon.) 16.55 Glasnik -odd. Tv Maribor 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Dok. odd.: Potovanje med pirati (pon.) 18.45 Mlad. odd.: Muzikajeto (pon.) 19.15 Tranzistor 19.55 Ekola! 20.00 Belfast: Nogomet, kvalifikacije za EP 2012, Severna Irska - Slovenija, prenos 23.00 Nad.: Dediščina Evrope 0.40 Brane Rončel izza odra Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.15 Kronika 9.00 Redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 21.30 22.55 Žarišče 22.05 Črno -beli časi 23.15 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione -magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 Nogomet: kvalifikacije EP Severna Irska - Slovenija 22.35 Vsedanes - Tv dnevnik 22.50 Boben - glasbena odd. 23.50 Biker explorer 0.20 Istra in... 0.50 Vsedanes - Tv dnevnik 1.05 Čezmejna TV - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00-15.00 Novice, videostrani 18.00 Vi-deofronta 18.40 Monitor 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Video-strani pop Pop TV 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.05 14.55 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Nan.: Prepovedana ljubezen 10.40 18.00 Gospodarica srca (drama nan.) 12.05 16.50, 17.10 Zorro -Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 15.55 Nan.: Prepovedana ljubezen 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Castle (krim. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dram. serija) 0.15 Hum. serija: Kaliforniciranje 0.50 24UR, ponovitev, Novice 1.50 Nočna panorama, Reklame 7.00 9.25 Družina za umret (hum. serija) 7.30 Svet, ponovitev, Novice 8.30 10.45, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 9.5015.15 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.15 23.35 Pa me ustreli! (hum. nan.) 11.4015.50 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.30 Tv prodaja, reklame 13.00 Film: Guru (rom. kom., ZDA/Anglija/Francija, '02) 14.45 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 17.05 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Živi ogenj (akc., ZDA, '92) 21.45 Film: Policijska akcija (triler, ZDA/Kanada, '04) 0.05 Film: Proti temi (krim. drama, ZDA, '07) 1.45 Love TV (erotika) 4.05 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 10. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Luži-ške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 In mino-ranza; 11.45, 21.00 Il diario di Athena - Iz sveta izobraževanja; 12.30 Dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00 RC Jazz Club; 19.30 Dnevnik; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.10 Ri-cordi golosi; 22.00 Etnobazar; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 29. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6,s močan lÜ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 - Te 6tS 1000 MOSKVA O GRADEC 2/14 O 0/13 KRANJSKA G. CELOVEC O 3/14 O TRŽIČ 4/13 ¿3 o 4/14 S. GRADEC CELJE 3/14 O MARIBOR o 3/13 PTUJ O M. SOBOTA O 3/14 O KRANJ £ O N. GORICA 5/19 LJUBLJANA 6/14 UMAG^OPATIJA 9/18 POSTOJNA O 4/13 KOČEVJE . O J ČRNOMELJ N. MESTO 5/14 O ____ ZAGREB 6/15 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES V '.H;-? :! „„ATENE ^ , J0/19 O-.*! Zjutraj bo lahko ob morju še nekaj ostankov oblačnosti. Čez dan bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; le v hribovitem svetu se bo lahko razvila kopasta oblačnost s kakšno posamezno ploho. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja, ki bo popoldne oslabela. Dež bo zjutraj ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo. Popoldne bodo v hribovitem svetu možne posamezne plohe. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 12 do 14, na Primorskem okoli 19 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad našo deželo se bo do sobote v višjih plasteh ozračja zadrževal hladen zrak, ki bo pripomogel k nestabilnosti atmosfere zlasti v popoldanskem času v hribih. Od četrtka dalje pa bo prevladoval anticiklon s toplejšim zrakom. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.30 Dolžina dneva 12.38 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.23 in zatone ob 14.39 A Nad jugozahodno in srednjo Evropo se bo postopno krepil anticiklon, drugod po Evropi pa je še več manjših ci-klonskih območij. Od severovzhoda bo pritekal nad naše kraje bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo oslabela in ponehala, v drugi polovici dneva pa bo vpliv ugoden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.15 najnižje -24 cm, ob 8.41 najvišje 24 cm, ob 14.54 najnižje -47 cm, ob 21.34 najvišje 48 cm. Jutri: ob 3.40 najnižje -32 cm, ob 9.15 najvišje 28 cm, ob 15.18 najnižje -47 cm, ob 21.53 najvišje 51 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .380 Vogel.................120 Kranjska Gora.........30 Krvavec................70 Cerkno ................ 50 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .30 Civetta ............... 220 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Piancavallo ............7G Forni di Sopra ........ 11G Zoncolan............115 Trbiž..................1GG Osojščica..............7G Mokrine ...............45 Podklošter...........165 Bad Kleinkirchheim . . 7G Dopoldne bo prevladovalo lepo vreme z zmerno oblačnostjo. Tekom dneva se bodo od zahoda pojavljali tanki in visoki oblaki; v hribih bo nastala kopasta oblačnost in ponekod bodo lahko nastale kratkotrajne plohe. Ob obali bo popoldne pihal okrepljen zmorec. ŠPANIJA - Trashorras priznal, da je teroristom priskrbel razstrelivo VELIKA BRITANIJA - Fantovščina Sedem let po terorističnih napadih v Madridu vendarle priznanje Princ William se je že poslovil od samskega stanu Razbitine enega izmed napadenih vlakov; desno zgoraj nekdanji rudar Jose Emilio Suarez Trashorras Princ William med obiskom v Avstraliji ansa MADRID - Dobrih sedem let po terorističnih napadih na štirih potniških vlakih v Madridu 11. marca 2004 je končno prišlo tudi uradno priznanje s strani enega od glavnih storilcev. Nekdanji rudar Jose Emilio Suarez Trashorras je namreč v pismu svojemu odvetniku zapisal, da je teroristom priskrbel razstrelivo, ki so ga uporabili v napadih. Trashorras je bil zaradi sodelovanja v napadih 11. marca 2004, v katerih je bilo ubitih 191 ljudi in več kot 1800 ranjenih, obsojen na več kot 34.000 let zapora. Priznanje je del dokumentacije, ki jo je na Evropskem sodišču za človekove pravice vložil Trashorrasov odvetnik. Na sodišču v Strasbourgu je namreč vložil pritožbo na že izrečeno obsodbo z utemeljitvijo, da njegov klient ni vedel, da bo razstrelivo uporabljeno v terorističnih napadih, pisanje španskega časnika El Pais povzema nemška tiskovna agencija dpa. Trashorras po trditvah njegovega zagovornika ni mogel slutiti, da so njegovi odjemalci oblikovali teroristično celico in načrtujejo napade. Teroristi naj bi se namreč nikakor ne vedli tako, kot bi človek pričakoval od islamskih skrajnežev. Obiskovali naj bi bordele, uživali alkohol in preprodajali mamila. V velikem sodnem procesu proti 21 obtoženim v zvezi z napadi na madridski železnici so bile leta 2007 izrečene kazni od treh pa do več kot 40.000 let zapora. Štiri obsojene so kasneje v prizivnem postopku leta 2008 oprostili. Sedem teroristov se je razstrelilo samih, ko jih je tri tedne po napadih obkolila policija. (STA) ZDA - Filmska igralka Reese Witherspoon drugič dahnila usodni »da« LOS ANGELES - Oskarjevka Reese Witherspoon se je v soboto poročila z agentom v zabavni industriji Jimom Tothom, poroča People Magazine na svoji spletni strani. Poroke so se udeležile številne hollywo-odske zvezde, med njimi Renee Zellweger, Salma Hayek, Sean Penn, Scarlett Johansson, Tobey Maguire in Robert Downey Jr. 35-letna igralka, ki je leta 2006 prejela oskarja za glavno vlogo v filmu Hoja po robu, se je s Tothom zaročila decembra lani. Slovesni obred je potekal na igralkinem ranču v Ojaiji v Kaliforniji. Witherspoono-va je bila pred tem poročena z igralcem Rya-nom Phillippeom, s katerim imata dva otroka. Par se je ločil leta 2008. (STA) Reese Witherspoon LONDON - Britanski princ William, ki se bo 29. aprila poročil z zaročenko Kate Midd-leton, se je ta konec tedna že simbolično poslovil od samskega stanu. 28-letnik je imel fantovščino z 20 najožjimi prijatelji na posestvu enega od prijateljev v Norfolku na vzhodu Anglije. Podrobnosti z zabave niso znane, saj so se sodelujoči zavezali k molčečnosti. Kot piše britanski časnik Daily Telegraph, je fantovščino priredil Williamov brat princ Harry, ki je sprva načrtoval zabavo z vodnimi skuterji in v pubu, ki je dostopen le z morja, a je načrte opustil, potem ko so podrobnosti pricurljale v javnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po pisanju časnika Daily Mail je bila Williamova fantovščina dokaj skromna in ni stala več kot 2500 funtov. Fantovščine v britanski kraljevi družini so večkrat vznemirile javnost. Tako je že soprog kraljice Elizabete II., princ Philip, tik pred poroko razbil bliskavice fotografov, da bi jim preprečil fotografiranje fantovščine. Kraj fantovščine Williamovega strica princa Andrewa leta 1986 pa so izdali njegovi izbranki Fergie, ki je nato na zabavo prišla s svojimi prijateljicami in v policijski uniformi. (STA)