Štev. 161.
T Unbllanl. torek, dne 19. Inllja 1910.
Leto XXXVIII
Političen list za slovenski narod. 1
Današnja številka obsega 6 strani.
VABILO
k redni glavni skupščini S. K. S. Z.
ki se vrši v Ljubljani v četrtek dne 21. julija 1910. ob pol 10 dopol. v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica St. 12.
Dnevni red:
1.	Poročila posameznih zvez.
2.	Referati o društvenih domovih.
3.	Referat o učnih pripomočkih v naših društvih.
4.	Referat o reviziji društev.
5.	Referat o mladeniški organizaciji.
6.	Referat o ženski organizaciji.
7.	Referat o obrambenem delu naših društev.
8.	Slučajnosti.
Vsako izobraževalno društvo širne Slovenije naj ta dan odpošlje vsaj enega zastopnika v Ljubljano na to važno zborovanje.
Posebej pa se še opozarjajo dekanijski odbori, da bodo na glavni .skupščini polnoštevilno zastopani, ker se bode ta dan sestavil centralni komite vseh dekanijskih odborov.
Odbor S. K. S. Z.
Sedma podružnica Slomškove zveze.
Včeraj se je zbralo na Vrhniki lepo Število krščanskih učiteljev in učiteljic, da so prisostvovali pri ustanovitvi najnovejše podružnice »Slomškove zvezje« za vrhniški in logaški okraj. Bil je to vesel dan za vse udeležence, zlasti še za tiste tovarišice in tovariše učiteljskega stanu, ki so poznali »Slomškovo zvezo« in takozvane Slomškarje samo po »slavospevih«, izniiklih iz gredic zavistnih »Tovariševcev«. Prepričali so se lahko, da se z nami in med nami prav lahko izhaja, in da pravo, neprisiljeno, iskreno ter domače veselje vlada le tam, kjer so poštena, verna srca, kamor se še ni vgnezdil strupeni duh okužujočega liberalstva.Včerajšnji dan nam je iznova priča, da je ves terorizem, ki so se z njim oborožili stebri Je-
LISTEK.
Dekli z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
V. poglavje.
Mirijam pri Esencih.
Kmalu je Nehušta izgubila morje izpred oči in dospela v obljudene kraje; prišla je do vrtov obdanih s kamenito ogrado, kjer je rasla visoka trta in vmes figovo drevje. Na polju je opazila pšenico in ječmen, pa žito je bilo pohojeno, kakor da bi se bili v njem pasli konji. Precej za tem poljem je zagledala veliko selo z mnogimi hišami iz zelene opeke; več teh hiš je bilo porušenih.
Ko pride bližje, opazi med razvalinami mrtva človeška trupla, za katera so se trgali psi.
Šla je dalje po cesti in opazila žensko, ki je izza zidu gledala za njo.
»Groza, kaj pa se je zgodilo pri vas?« vpraša Nehušta ženo v sirijskem jeziku .
»Rimljani! Rimljani! Rimljani!« je stokala ženska. »Načelnik naše vasi se
lenčeve garde, da bi ustrahovali pošteno učiteljstvo, ostal brezuspešen. Korist ima pač »Slomškova zveza«, ki raste od do dne po ugledu, pa tudi po številu članov in podružnic. Kdo se bo pa danes še priznaval za pristaša lista, kakršen je »Učit. Tovariš«, ki že dolgo časa ne prinaša drugega, kakor smešenje »Slomškove zveze« in pa kričave ter neresnične tirade o zatiranju svobodomiselnega učiteljstva. Da ne bodo imeli ti naši ljubeznivi tovariši iz Učiteljske tiskarne dolgov in nepotrebnih stroškov pri svojem neučiteljskem in nepedagoškem listu, bi jim svetovali, naj si kupijo avtomat, ki bo romal okrog ter pripovedoval to, kar se venomer ponavlja po predalih njihovega lista . . .
Mi smo se prepričali, da je ta list prišel ob vso veljavo, in da se bore malokdo še zmeni zanj, kajti drugače no bi mogli imeti somišljeniki »Slomškove zveze« tako animiranega in veselega dne, kakor včera j na Vrhniki.
Pred zborovanjem so se podali udeleženci na prijazni hribček k sv. Trojici, kjer je vrhniški dekan č. g. L. Gantar opravil sveto daritev. Lepo ubrano petje je poveličevalo cerkveno opravilo. Ustanovitev podružnice se je vršila v Društvenem domu. Zborovanje je vodil predsednik učitelj R. Ziegler, ki je s presrčnimi besedami pozdravil navzoče, posamič še državnega poslanca Jakliča, člana deželnega šolskega sveta, kanonika Kržiča, poslanca Ravnikarja, podžupana Fr. Tršarja, davčnega upravitelja V. Premka, vrhniškega dekana i. dr.
V	odbor nove podružnice so izvoljeni g g.: Robert Ziegler, Iv. Štrekelj, D. Bric, gdč. Kobal Julijema, Jurjevčič Marija in katehet Turšič.
Nato sta pozdravljala novo podružnico v imenu ljubljanskih kolegov in koleginj nadučitelj Jeglič in tovariš Simon, ki je izražal veselje, da se je tudi učiteljstvo logaškega in vrhniškega okraja otreslo predsodkov in stopilo na lastne noge. Dal je vsem navzočim najuspešnejše navodilo za življenje, ki je izraženo v Slomškovih besedah: »Malo govoriti, veliko delati, vse potrpeti.«
V	imenu občine je namesto zadržanega župana v izbranih besedah nagovoril našo zvezo podžupan g. Tršar. »Zavedam se,« tako je rekel, »da je učitelj prvi činitelj v delu za narod, ki brez dobre vzgoje nima bodočnosti. Ker ljubim slovensko ljudstvo, zato ljubim tudi tiste, ki delujejo za pravo izobrazbo našega ljudstva na podlagi večno-trajnih načel, na podlagi naše svete ve-
je spri s pobiralci davkov. Zato so pred tednom dni prišli vojaki, pobili skoro vse izmed nas in odpeljali seboj ovce in govedo, in vrhu tega mnogo mladih ljudi, da jih prodajo v sužnjost. Ne čudi se torej, da je vse prazno in zapuščeno. Tako se nam godi v tej nesrečni deželi! Kdo si pa ti in odkod?«
»Z ladje sem, ki se je ponesrečila ob vašem obrežju,« odgovori Nehušta, »imam pa seboj dojcnca, in zanj iščem dojilje, ki bi jo seveda dobro plačala.«
»Daj ga meni,« reče ženska, »meni so tujci umorili otroka; jaz ne zahtevam nobenega plačila za to.«
Nehušta jo natančneje pogleda. Njene oči so bile divje, vendar je bila videti mlada in zdrava sirijska kmetica.
»Ali imaš svojo hišo?« jo vpraša.
»Da, še vedno stoji in moj mož tudi živi.«
Kmetica spremi nato Nehušto v svojo hišo in tam ste našli moža, ki jo žaloval po svojem otroku in objokoval nesrečo, ki je zadela njegovo vas. Nehušta jima na kratko pove svojo zgodbo, izroči možu nekaj denarja ter se pogodi z njim za hrano in stanovanje za mesec dni. Nehušta kmalu spozna, da sta mož in žena poštena, da lepo skrbita za otroka, zato sklene pogodbo za daljši čas in izroči možu za to pre-
re. Ko vas iskreno v imenu vrhniške občine pozdravljam, želim obenem božjega blagoslova vašemu sestanku in vašemu prizadevanju.«
Katehet A. Čadež je omenjal, da jo bil o priliki pedag. kateh. tečaja, v Dja-kovem priča, kako tudi ondi velik del svetnega učiteljstva složno deluje s svečeništvom za blaginjo bratskega hrvatskega naroda. Tečaja se je udeleževalo mnogo inteligentnih učiteljev, ki so s kateheti enega srca in enega duha. Blagrovali so nas Slovence, ki imamo toliko lepih organizacij, zlasti pa tako blagotvorno in živahno so razvijajočo »Slomškovo zvezo«, obenem pa so, sporočali pozdrav vsemu slovenskemu krščanskemu učiteljtsvu.
Novo podružnico so pozdravili še dekan Gantar, c. kr. učitelj Novak in pa predsednik centrale državni poslanec Fr. Jaklič. Povdarjal je: Puščice nasprotnikov nas ne smejo boleti. S tinto in s papirjem še niso nikogar ubili; danes nas pa niti žaliti ne morejo, še manj pa škodovati. Bil je čas, ko nas naši nasprotniki niso le zmerjali, ampak ovajali, terorizirali — toda dosegli so le to, da smo so jih otresli, da smo zrasli in napredovali. Razburjenje njihovo je umevno, toda prav nič upravičeno. Draži jih discipliniranje učitelja Grmeka; toda prestavljen je bil ta mož o priliki, ko naša S. L. S. še ni imela zastopnikov v deželnem šolskem svetu. Na sedanjem mestu je bil pa itak provizorično nastavljen. — Gospod poslanec je ovrgel še druga neopravičena očitanja ter izjavil: Nas družijo načela, ne pa stranski oziri. Kdor je v srcu katoličan, ne more biti pri nasprotnikih; kdor pa meni, da je v srcu katoliški kristjan, pa se druži s svobodomiselnimi nasprotniki, ter naroča njihove listo, ta je ali hinavec, ali pa vara samega sebe.
Poslanec Ravnihar jo dal nekoliko pojasnil glede izboljšanja učiteljskih plač, ter povedal, koliko so vredni očitki, ki so jih nasprotniki v tem ozi-ru naprtili njemu in tovarišu Jakliču.
Načelnik S. L. S., deželni in državni poslanec dr. Iv. šusteršič je poslal g. Zieglorju, kot predsedniku sledeče pismo:
Velecenjeni gospod!
Ker se ustanovnega shoda »Slomškove podružnice« na Vrhniki dne 18. t. m. ne morem, kakor bi rad, udeležiti osebno, Vas prosim, da sprejmete tem potom moj najsrčnejši pozdrav in ga sporočite ustanovnemu zboru. Gre se za organizacijo ljudsko mislečega učiteljstva, ki hoče v slogi z ljudstvom
cej denarja. Mož je ves srečen kupil dva vola in plug in najel hlapcev, da so mu pomagali spravljati domu žetev, kolikor jo je še ostalo.
Obrežje, kjer je bil otrok rojen na razbiti ladji, ni bilo daleč od Jafe in dva dni hoda od Jeruzalema; od tam je bilo še dva dni hoda do Mrtvega morja. Šest mesecev je bivala Nehušta pri teh ljudeh, dete je bilo čvrsto in zdravo. Nehušta pa je želela dalje, ker jo hotela izpolniti voljo otrokove matere. Naprosila je svoja dosedanja oskrbnika, da jo spremita do Jeriho. Kupili so mulo in osla za pot, za trud pa je obljubila, da ju bogato nagradi. Kmet jo najel soseda, da mu med tem varuje dom in odpravili so se v pozni jeseni na pot.
Nič posebnega ni omeniti s tega pota; srečno so hodili, ker preveč so bili ubogi zunanje, da bi se brigali zanje tatovi, roparji ali vojaki, ki so še vedno strašili po teh krajih.
Šesti dan so dospeli blizu Jeruzalema, katerega so se izognili in prišli v dolino reke Jordan. Prenočili so zunaj vasi in se ob zoru sedmega dne napotili dalje ter so ob dveh popoldne prišli do naselbine Esenecv. Tu se ustavijo. Nehušta in kmetica gresta z otrokom, ki je veselo mahal z rokama, v vas. Na
zasledovati visoke cilje svojega zva-nja. Bodite uverjeni, da bo ljudstvo vedelo Vaša poštena prizadevanja ceniti in da Vam bo hvaležno. Le na trdnem temelju krščanstva je visoka stavba ljudsko izobrazbe sigurna napram vsem viharjem. Vi in Vaši cenjeni tovariši in tovarišice to uvidevate, zato bo Vaš napor plodonosen, želi bodete blagoslov božji in hvaležnost naroda. Živeli!
Dr. Ivan šusteršič.
Ljubljana, 16. julija 1910.
Brzojavne pozdrave so poslali:
R u d o 1 f o v o. Pozdrave in mnogo uspeha. — Drašček.
Jesenice. Živi, rasti, cveti najmlajša hčerka na .Slomškovi poti. —• Škubic.
L j u b 1 j a n a. Vse junaške zboro-valco pozdravlja Dominik Bric.
Kranj. Živela najmlajša hčerka velikega očeta! Neustrašeno po potih očetovih k zmagi! — Zveza v Kranju.
Z ustanovitvijo podružnice je bilo združeno tudi zanimivo predavanje tovariša K. Simona, ki je obrazložil ta-kozvani »Kotiček za pridne učence« in pojasnil, kako skrbni učitelj lahko pospešuje pridnost učencev ter jih navaja na samodelavnost. Predavanje je utemeljeval z raznimi vzorci, ki jih je do-nescl s seboj.
Predavanje bo objavljeno v »Slov. Učitelju«.
Ko je bil končan vspored, so imeli odborniki glavne zveze sejo, pri kateri se je določilo, da bo imela »Slovenska zveza« svoj letni občni zbor v Ljubljani dne 8. avgusta. S tem zborovanjem, ki nanj že sedaj opozarjamo, bo združena tudi proslava desetletnice, odkar deluje »Slomškova zveza«. Sklenilo se je tudi, da se izda za to priliko slavnostno številko »Slovenskega Učitelja«, in sicer meseca septembra.
Ob eni uri se je vršil banket na senčnatem vrtu hotela »Pri črnem orlu«. Pohvalno omenjamo, da tako animiranega, obenem pa neprisiljeno domačega in veselega omizja že dolgo nismo videli. Zbrano učiteljtsvo je imelo v svoji sredi odlične goste vrhniške, ki so s tem pokazali, da upoštevajo in cenijo dobre učitelje. Navzoč je bil župan dr. Marout; v svoji napitnici je na-glašal, kako slovensko ljudstvo ljubi in spoštuje svoje učitelje, ki vzgajajo našo deco za vero in narodnost, ki skr-be za napredek v dobrem pomenu besedo. Naše ljudstvo zna ceniti tiste učitelje, ki se oklepajo S. L. S. in jim je hvaležno.
tej naselbini so živeli sami moški, vsaj ženske nista opazili nobene.
Ko prideta do prvega moškega, naprosita ga, naj jim pokaže hišo gospodarja Itijela.
Možak, ki sta ga ogovorili, .je bil belo oblečen in jo kuhal zunaj prod hišo. Obrnil se je v stran, kakor da mu ni dovoljeno govoriti z ženskami, vendar jima je prijazno povedal, da je Iti-jel na polju in da se šele proti večeru vrne domov. Na vprašanje pa jima pove, kje da ima Itijel svojo polje in da orje z belima voloma, edinima, ki sta še ostala v vasi. Ženski zavijeta hitro na pot, ki jo jo jima tujec pokazal in kmalu sta zagledali dva bela vola in za njima visokega moža kakih petdeset let, z belo brado, mirnega obraza in globokih prijaznih oči. Oblečen jo bil v oblačilo iz kamelinc dlake, ki si jo je okoli pasu pritrdil z usnjatim pasom, na nogah pa je imel sandale. Stopili sta do njega in mu povedali, da bi radi z njim govorili. On ustavi svoja vola, ju prijazno pozdravi, pri tem pa obrne svoj obraz v stran prav tako, kakor oni v vasi.
»Povej mi, prosim,« reče Nehušta, »ali morda govorim z Itijclom, ki je odličen veljak med Esenci in brat umrle gospe Mirijam, žene Juda Bcno-nija, trgovca v Tiru?«
e= Velja po poŠti: =
Za oelo lato naprej . X 26'— aa pol leta » . » 13 — aa četrt» » . » 6-50 aa en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo celoletno » 29'— sa ostalo laosemstve » 35-—
s V upravništvn: s
Za celo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11" 20 sa četrt» » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 3 K. Posamezne št. 10 v.
SLOVENEC
■ inseratl:.
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat.....po 15 v
sa dvakrat > . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna gannondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljen Ju primeren popast.
=---Izhaja: 1
vsak dan, lsvzemšt nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
Tri banketu so bili navzoči še 'drugi vrhniški odličnjaki, kakor svetnik Kobal, davčni upravitelj Premk, nad-učitelj K. Matajec idr.
Med živahnimi, resnimi pa tudi šaljivimi nagovori, ki so jih imeli gg. kanonik Kržič, poslanec Jaklič, tovariš Simon in pa med veselim popevanjem domačih pesmi je le prehitro minil čas, ki je bil odločen za okrepčanje. Pohvaliti moramo pri tej priliki tudi izborno postrežbo gostilničarja »Pri črnem orlu«. V spremstvu prijaznih vrhniških gg. veljakov smo si ogledali znamenitosti Vrhnike, izvir Ljubljanice itd. Naj bo v imenu »Slomškove zveze« izrečena zahvala na tem mestu vsem, ki so pripomogli, da je bil ta dan eden najveselejših za našo zvezo.
Ha V. mednarodnem Mar!-janskem kongresu.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Sol n ograd, 18. julija.
Prvo slovesno zborovanje je napovedano ob pol sedmi uri zvečer, a danes zborujejo že ves dan voditelji Marijinih društev. O dopoldanskem zborovanju sem Vam že brzojavno poročal. Popoldne od 3. do 6. ure so voditelji nadaljevali svoje zborovanje. Profesor dr. Hilber iz Berolina, je dovršeno predaval o Marijinih kongregacijah teologov. Med tem, ko zborujejo voditelji Marijinih društev, dohajajo neprestano udeleženci kongresa. Močila, mogočna je armada došlili Marijinih sinov in hčera. Pravo sliko o naši katoliški Cerkvi dobiš, ko gledaš množico. Vsi jeziki se govore in Arsi in vse so prišli, da na svetih solnograških tleh počaste Njo, ponižno deklo Gospodovo. Množica hiti v stolnico, kjer se prične ob 7. uri zvečer
I. slovesno zborovanje.
Na bajno okinčanem trgu pred Sol-nograško stolnico nešteta množica, ki Čaka sivolasega solnograškega kardinala - nadškofa, da. v hiši Gospodovi otvori svetovni mednarodni Marijin kongres. Cerkev samo so zelo okrasili in pripravili 10 tisoč sedežev in stojišč.
Ob šesti uri zvečer slovesno pritrkavanje po vseh solnograških cerkvah. Bliža se slovesen trenutek, ko se otvori velikansko svetovno zborovanje Mariji v čast in slavo. Okolu pol sedme ure slovesen vhod solnograškega vladi-ke v svojo stolno cerkev. Duhovniki, dostojanstveniki in škofje spremljajo naslednika na škofovskem sedežu sv. Huperta. Kardinal-nadškof dr. Katsch-thaler blagoslavlja množico, ki poklekne, ko vidi, da prihaja duhovščina in solnograšiki kardinal-nadškof, da otvori V. mednarodni svetovni Marijini kongres.
Po vhodu kardinala - nadškofa in njegovega spremstva se prosi Sveti Duh, naj blagoslovi in vodi Marijino zborovanje. »Veni creator« se ti zdi lepši v tujini, kakor v domovini. Čutiš moč katoliške Cerkve, ki ji pripadaš. Katoličan, ki potuješ po svetu, vidiš različne narode in ljudstva, drugače je, kakor doma, a zdi se ti, da si doma, ko prideš v hišo Gospodovo, da se vkloniš in da izpolniš vsvojo versko dolžnost in naj si bo to že v kaki krasni stolnici svetovnega mesta ali v leseni, ponižni
Ko Itijel sliši ta imfcna, stemni se mu njegov obraz, pa se mu kmalu pomiri.
»Tako mi je tirne,« odgovori, »in gospa Mirijam je bila moja sestra, ki biva sedaj gotovo z vsemi blaženimi v srečni in večni deželi onostran morja,« — tako so si namreč Esenci predstavljali nebesa, kamor pride človek, kadar se duša oprosti ničevega telesa.
»Gospa Mirijam,« je nadaljevala Nehušta, »je imela hčer Rahelo, kateri sem jaz služila.«
»Služila?« ji seže Itijel vznemirjen v besedo. »Ali so tudi njo umorili, kakor njenega moža Demasa?«
»Ne, ona je umrla ob porodu in tole j enjeno dete,« in pokaže mu spečega otroka. Itijel ga je nekoliko časa pozorno in zamišljeno gledal, nato se je pa sklonil in ga poljubil — Esenci so namreč ljubili otroke, akoravno so jih le malokdaj videli.
»Povej mi, kako se je vse to zgodilo!«
Nehušta mu je povedala zgodbo o Raheli in mu pokazala tudi svetinje ter mu naznanila njeno poslednjo željo, da naj otroka izroči njemu. Itijel jo je pazno poslušal, natanko si ogledal znake in spoznal, da jo vse resnično, kar mu pripoveduje tujka. Nato se sklone in prične moliti. Esenci so namreč pred vsakim poslom opravljali svo-. je molitve.
hiši, Gospodu v čast, kje v kakem pragozdu, kjer ponižni misijonar .med divjaki in ljudožrci rešuje duše. Ko se od-poje »Veni creator«, otvori kardinal-nadškof solnograški, eminenca dr. Katschthaler kongres. V krasnem svojem otvoritvenem govoru izvaja:
Otvoritveni govor kardinala - nadškofa dr. Katschthalerja.
Laudator Jesus Christus I Nos cum prole bendicat Virgo Maria! Nato pozdravi latinsko vse navzoče in obrazloži namen Marijanskega shoda, nakar nemško nadaljuje:
»Kako to, da ste prišli v Solnograd, Vi, Marijini častilci iz vseh pokrajin naše domovine in iz inozemstva; Marijini služabniki iz Nemčije, Poljske, Italije, Francoske, Belgije, Nizozemske itd. Nimate li v svoji domovini lastnih slavnih svetišč preblažene Device Marije? Ali nimajo Francozi Lurda, kjer so shajajo vsako leto tisoči in zopet tisoči celega sveta? Nimate li Švicarji Einsiedelna, Bavarci Altötinga, Italijani Loreta? In nimamo li v lastni domovini različnih, mnogobrojno obiskanih romarskih cerkva Materi božji v čast? pred vsem Marijino Celje, kjer doni celo loto slava Mariji? Zakaj niste izbrali za svoje zborovanje kakega navedenih slavnih Marijinih svetišč? Zakaj ste prišli v Solnograd?
Prišli ste v Solnograd, ker ob svojem koncu določa vsak mednarodni marijanski kongres, deželo, kjer naj se praznuje bodoči kongres. Sedanji kongres bo tudi določil, kje naj zboruje leta 1012. VI. mednarodni Marijanski kongres. Na. zadnjem kongresu 1. 1908. v Saragossi, se je sklenilo, da se priredi prihodnji mednarodni Marijin sestanek v Avstriji. Ko sem to čital v časopisih, sem si mislil, da bo izbran za kongres Line ali pa Dunaj, ker ima Dunaj nad 80 Marijanskih kongregacij, v Lincu je posvečena stolnica Mariji Brezmadežni. A Bog je hotel, da. se je odločil Solnograd, ki je sicer svetovno-znan po svoji lepoti, a, ki je skromen po svoji velikosti. Sv. Oče je potrdil sklep in izjavil, da ga veseli, ker bo letošnji Marijanski kongres v Solnogradu.
Dne 13. oktobra 1909. je pisal eminenca kardinal, državni tajnik Merry del Val: »Poročilo o plemenitem podjetju mora le veseliti Njega, ki so mu koristi vesoljne Cerkve tako pri srcu ... Naj solnograški kongres v čast, Tisti, ki je premagala vse zmote, utrdi potrebno in zaželjeno slogo med katoličani in poglavarjem Cerkve in naj bi do-vedel zopet k Jezusu Kristusu in k njegovi neomadeževani Nevesti od Cerkve ločene otroke«.
Res, ne moremo se primerjati z velikim Marijinim svetiščem v Lurdu, ne moremo se meriti z Einsiedelnom, z Marijinim Celjem in z drugimi svetovnimi slavnimi sedeži milosti Kraljice nebes.
A Solnograd se lahko ponaša, da sta solnograške nadškofije ustanovitelja in zaščitnika svetnika Rupert in Virgil. Sv. Rupert je ustanovil Marijino svetišče v Altöttingu, sv. Virgil pa zopet obnovil in posvetil deloma porušeno svetišče.
In če sledimo dolgi vrsti solnograških nadškofov, koliko gorečih Marijinih častilcev dobimo med njimi?
To, kar trdim, so pokazali med drugimi nadškofi: Wolf Dietrich, Maks Gondolf in Janez Ernest, ki so zgradili romarske cerkve v Dürnbergu (1594.— 1609.), Marija Plain (1671.) in Kirchenthal (1693.), osobito pa Brezmadežni posvečena studijska, ali kolegijska cerkev v Solnogradu, določena dijaštvu starega benediktinskega vseučilišča, tistega vseučilišča, ki je 200 let, predno je bila proglašena verska resnica o brezmadežnem spočetju, ves čas, kar je obstajalo, branilo brezmadežno spočetje najsvetejše Device, da, ki je zahtevalo od leta 1694. sem, da so morali vsi profesorji priseči, da bodo nastopali, se držali in z vsemi svojimi silami branili nauk o brezmadežnem spočetju.
Solnograd zato ni nepripraven kraj za Marijanski kongres. Zato pa hočemo te dni v Solnogradu uresničiti preroške besede, ki jih je govorila Mati božja, pred malone 2000 leti: »Ecce enim ex hoc beatam me dicent omnes generationes«. V teh dneh se hočemo zopet znova podati v njeno zaščito in obrambo, v življenju in v smrti se hočemo priporočiti Njenemu materinemu srcu.
O, v teh dneh gleda z veseljem na nas Sv. Oče, ki je sam tako goreč častilec Matere božje. Za našega Svetega Očeta papeža Pija X. hočemo te dni posebno moliti, da bo v Marijinem varstvu obvarovan vseh napadov svojih sovražnikov. Moliti hočemo zanj in za njemu izročeno Cerkev. Veselo glodajo na nas škofje celega sveta, ki niso sicer vsi osebno navzoči, a ki so na moje vabilo v svojih odgovorih pokazali tako
veliko ljubezen in češčenje Mariji. Z veseljem pa gledajo na nas tudi angelj-ski kori, ker nebeško Kraljico tudi na zemlji častimo. Z veseljem gloda na nas in nas blagoslavlja Marija sama, Kraljica nebes in zemlje, naša ljuba Mati, ki nam jo je dal za Mater nam vsem naš Gospod in Izveličar Jezus Kristus na križu.
Iločemo pričeti s pomočjo svetih imen Jezus in Marija kongres, nebesom v veselje, Cerkvi v čast in slavo. Otvar-jam V. Marijanski kongres.«
Po govoru eminence kardinala-nadškofa dr. Katschthalerja, se izvoli sledeče predsedstvo:
Knozoškof dr. Mihael Napotnik, knez Löwenstein in princ Auersperg.
Knez Löwenstein navdušeno pozdravlja kongresiste. Prečitajo se številno došli brzojavi v najrazličnejših jezikih.
Zborovanja sekcij.
Solnograd, 19. julija.
Na kongresu je zelo veliko duhovnikov in toliko svetih maš se še morebiti ni nikdar darovalo v Solnogradu, kakor danes. Od 4. ure zjutraj naprej se mašuje pri vseh oltarjih po vseh solnograških cerkvah. Ob osmih zjutraj se je pa nadaljeval zopet slovesno kongres sam. Lavantinski knozoškof ekscelenca dr. Mihael Napotnik je ob osmih propovodoval v stolnici kongre-sistom. Navzoči so bili škofje, na čelu jim kardinal nadškof dr. Katschthaler, duhovščina, plemstvo, kongresisti. Vse pazljivo sledi izvajanjem slavnega cerkvenega propoveclnika, prevzvišenega lavantinskega vladike, ki govori, naj nam bodi Marijina vera naš vzor. Cerkvenemu govoru sledi slovesna ponti-fikalna sveta maša, nakar prično zborovati sekcije ob desetih dopoldne.
Na kongresu je največ Nemcev. Zato so tudi glavni referati osredotočeni v nemških sekcijah, ki so razdeljene v štiri skupine. Danes dopoldne se je zborovalo od 10. do 12. ure, nakar sledi obodna pavza. Evo poročilo o zborovanju sekcij.
V	prvi skupini predava prvi p. Gi-ster iz Chuna o brezmadežnem spočetju.
Župnik Engelbert Kleiser iz Bü-kesheima na Badenskem govori o Mariji nasproti Bogu in nasproti ljudem. Kakor se jo pričel greh po ženski, tako se je tudi pričelo oproščenjo z včloveče-njem Boga po Mariji. Marija je posredovalka milosti med Bogom in ljudmi.
Venček, spleten iz Marijinih cvetlic iz protestanškega cvetličnjaka nam poda p. Baudenbacher C. SS R. iz Cha-ma na Bavarskem: Veliko vernih protestantov hrepeni po Mariji. Kakor dokazuje besedilo prvega in drugega ba-zelskega izpovedanja (1534) in prote-stanške pesmarice leta 1544 in 1568, so prve čase protestanti verovali v brezmadežno spočetje. Dne 9. decembra leta 1854 je pisala protestanška »Kirchenzeitung für das evangelische Deutschland«, da se ji zdi čudno, ker se ni polastila protestanška ortodoksija brezmadežnega spočetja, in da se v notranjosti dosledni ortodoksni evangelj-ski teologi bližajo češčenju Marije. Dejstvo je, da časte protestanti Marijo. — Protestanški literarni historik piše: »Svetopisemsko je moliti ,češčena Marija . . Z mirno vestjo lahko najstrožji protestant moli Češčeno Marijo.« Preostanki Marijinega češčenja so v kakršnikoli obliki ostali po nekdanjih katoliških krajih. Na Angleškem se nahajajo v 533 anglikanskuh cerkvah Marijine podobe ali pa Marijini oltarji.
V	drugi skupini je podal p. Luclo-vilc Kösters S. J. jasen pregled o literaturi povodom jubileja proglasitve brezmadežnega spočetja leta 1904. Govori o encikliki »Pascendi« in o teološkem modernizmu, ki ga jo v encikliki »Pascendi« označil in obsodil Pij X.
O po blaženem Grigemonu Montfor-škem uvedeni popolni pobožnosti v čast Mariji Devici, o njenem bistvu, upravičenosti in o koristih, ki jih prinaša, poroča župnik Witz iz Rangen-dingna, Hohenzollern, ki tudi poroča o namenu zvezo Marijinih duhovnikov, ki jo je potrdil papež Pij X. 13. februarja 1907 in obdaril z odpustki.
V	tretji skupini je poročal prvi .T. A. Fr. Kronenburg C. SS. R. iz Roer-monda na Nizozemskem o češčenju blažene Device Marije na Nizozemskem. Poda zgodovino češčenja od četrtega stoletja sem. Celo protestantje se udeležujejo Marijinega češčenja.
Marian vitez pl. Bartynowski iz Krakova poroča o zgodovini slavne romarske Marijine cerkve v Czenstocha-wu in o ropu Marijinega kinča. Pesniško slavi Pija X., ki jo ustanovil čudo-tvornici novo krono in opisuje slavnost ob ponovnem kronanju czcnstochaw-ske Marije.
P. Gerhard Howalsk O. Cist. poroča o Marijinem češčenju pri cister-ciencih na Poljskem. Predvsem poda zgodovino cistercienskega reda na Poljskem. Red je od svojega začetka širil Marijino češčenje med Poljaki.
Grofica Led6chowska, glavna voditeljica družbo sv. Petra Klaverja, poroča o Mariji, ki je strla kači glavo in upa, da bo strla Marija tudi glavo kači afriškega poganstva.
XXX
Solnograd, 19. julija. Na mednarodni Marijanski kongres v Solnograd je došlo tudi. 8 0 Slovencev, ki nosijo lične, res umetno napravljene slovenske znake (delo knjigoveznice »Kat. tisk. društva«). Slovensko je pozdravil solnograški mednarodni shod prevzvišeni vladika ljubljanski knezo-škof. Slovenske narodne noše in peče vzbujajo velikansko pozornost.
Solnograd, 19. juliija. Danes zvečer imajo sodali slavnostno zborovanje ob šesti uri. Zvečer jo napovedana b a k 1 j a d a , ki se prične ob pol 9, uri. Baklje bodo nosili zgolj moški.
Kal vse Me laška iredenta.
V pariški »Revue de Revues« objavlja Tullio Giusti članek, ki se peča z nameni irredente. Giusti piše, da deluje laška irredenta v Trentinu (južno Tirolsko), v jadranski sekciji, ki obsega Trst in Istro in v Dalmaciji. Najvažnejša propaganda je v Trstu in upa v Trstu na največji uspeh, češ, da biva med 220.000 prebivalci 175.000 Italijanov. Piše, da se je pričela propaganda po Oberdanku takrat, ko je bila vržena bomba na veterance. Od leta 1882 sem deluje irredenta zelo živahno. Grozno je hud, ker je iz Avstrije za vedno izgnan italijanski poslanec Cavalotti, Nadalje se silovito huduje, češ, da govore avstrijski Častniki o izprehodu v Lombardijo. Mož pravi, da Avstrijci izzivajo, ker prirejajo vojaške vaje v Furlaniji. Izzivanje je zanj tudi nova turška železnica. O Viktorju Ema-nuelu III. piše, da je spretnejši in odločnejši, kakor je bil njegov oče in bolj naklonjen irredenti, kakor je bil njegov oče. O Trentinu sodi, da nemška nevarnost po »Tiroler Volksbundu« nikdar ne bo uničila italijanskega zna« čaja deželice. Nato pa opozarja na slovansko nevarnost, V regione giulio I prodirajo po vladi podpirani, hujskanj in fanatizirani Slovani proti sinovom Italije. Kdo se ne smeja! Avstrijska vlada hujska Slovane proti Italijanom, svojim »srčkom«! Nato sanja, da prebiva v tržaški okolici le 30.000, na celem Goriškem pa 5000 Slovanov! Kratko sc peča z Dalmacijo, kjer ne more zatajiti, da stanuje v Dalmaciji le 30.00(. Italijanov, medtem ko je Hrvatov 50C tisoč. Mož se peča nato z nositeljicc laško irredente v Avstriji, »Lega Na tionale«, ki šteje 17.326 članov in znaša letni prispevek zgolj 1 krono. Ob vsaki priliki sc prirejajo denarne zbirke. Pri neki laški irredontovski slavnosti \ Zaclru se je nabralo 12.000 kron, v Du^ brovniku pa 8000 kron! In takim lju dem hoče dati Bienerthova vlada laškt vseučilišče, irredenti edino nevarnim Slovanom pa ne privošči v Trstu niti ljudskih šol!
Po ürunwaldskem slavliu.
Krakov, 18. julija 1910.
Končana je proslava slavne poljskt zmage pred 500 leti, ko je pri Grunewald u združen Slovan porazil ohole nemško silo in zajezil za dobo več sto lotij germansko povodenj. Navdušil) smo se ob grunewaldskih slavnostnih dneh za prihodnje delo Bogu v čast it. narodu v dobro. Občudovali smo vsi ki smo ptujci v Izraelu, globokover-nost poljskega ljudstva, njegovo uda nost verskim njegovim svetinjam. Poljak jc veren. Splošno se prizna, da glavno odporno silo nasproti ponemčo valnim nasilnostim v rajhu tvori ravno sili poljskega ljudstva, katoliški du hovnik, ki ljudstvo organizira po modernih konfesijonalnih, izobraževalnih in po gospodarskih organizacijah Nemci ponemčujejo Poljake z vso silo a doživljajo še danes po vrsti Grune walde, poraze in vidijo, da nasproti de generiranemu nemškemu plemenu ^ rajhu napreduje poljski živelj, ki st krepi in razširja po takozvanih čiste nemških krajih, med katerimi so Žt mnongo bolj poljski kakor nemški To jo tisti tihi razvoj, tista mirna, ne agresivna slovanska povodenj, ki j«-mogočnejša, kakor si predstavlja na* grunewaldski tisočletni klevetnik, tisti povodenj, ki dovede nove, tihe Grune walde našim klevetnikom preje, kakoi mi to sami pričakujemo. Ukovan v ozko ograjo, ki ne vidiš nad streljaj da leč, tega ne opažaš, a če jasnim očeson.
m'v MI STO, Vidiš, 'da se to godi. Skrb naša bodi, da ohranimo zveste nagemu rodu ljudi, ki so v tujini.
Poljaki to znajo. Poznam to iz lastne izkušnje. Tiho, mirno, vztrajno, brez hruma in šuma. V takozvanih čistih nemških krajih sem poslušal božjo besedo v poljščini, poljske govore po shodih, poljsko in le poljsko govorico po gostilnah, v družbi. Kje? Kdaj? Ne povem, da ne opozorim grunewaldskili poražencev. Samo: Slovenci sledimo jim! Naša ljudska organizacija naj se še bolj izpopolnjuje, kakor se že. Ni se nam potem bati, da i mi Slovenci, bodisi kjerkoli izgubimo kakega našega človeka. Ne stati, ne počivati, naprej, bodi geslo naše!
V tujini in še osobito ob takih nepozabnih slavnostih, kakoršna je bila grumvaldska v Krakovu, se ti osveži duh, poraja ti novih misli, navda te z novim pogumom in z nezmagljivim upanjem, da boljše dneve videl bo Slovan in katoličan.
Navdušeno zapušča ljudstvo danes Krakov in tisti na zunaj še vedno tako krasen Wawel. Ne morem in ne morem si pomagati, vedno z radostjo zrem na te, ki stojiš še vedno mogočno sredi krakovske trdnjave. Gledam te, ko pohajam krakovsko okolico 'in sanjam realne sanje o naši boljši bodočnosti ob zeleni Visli v tisti lepi, čarobno bajni krakovski oikolici, kjer pa le moraš imeti zdravo glavo in ne smeš sanjati preveč, da ne prezreš kakega napisa slavnega vodstva, ki ti pove, tu in tu, prijatelj, ne sme naprej, ker je nevarno, da ne izprožiš kake podzemske mine, ki tvoje atome ponese v zrak ali pa da te ne prime vojaška patrulja kot vojaškega vohuna, če še tako nedolžno izgledaš.
Ponoči se je odpeljalo iz Krakova v 43 brzovlakih 40.000 oseb, podnevi je pa zapustilo danes Krakov 30.000 gostov s posebnimi vlaki.
Grunewaldsko krakovsko slavlje je zaključil banket, ki ga je priredilo krakovsko časnikarsko društvo. Na banketu je bilo 400 oseb, med njimi mecen Jagiellovega spomenika, Paderevvski, veliko poljskih državnih poslancev, poljski poslanci ruske dume in nemškega državnega, zbora, ruski poslanci in zastopniki angleškega, francoskega, češkega in slovenskega časopisja. Na-pitnic je bilo 37. Urednik »Gill Blasa«, Noussan, slavi slogo vseh poljskih slojev, ki se je pojavila ob slavlju. Napije poljskemu kmetu. Poslanec ruske du-posl. dume Zukowski podnačelniku me Dmovvski napije Paderevvskemu, »Poljskega kola« Stvvierniju. Angleški časnikar Basqueeville proslavlja poljsko ljudstvo. Poslanec Stvviernia, pod-načelnik »Poljskega kola«: »Nimamo zgolj anarhije od spodaj, marveč imamo jo tudi zgoraj. Vlada se brani graditi kanale, dasi so postavno sankcionirani. Ljudstvo ni tu zaradi vlade, marveč vlada obstoja zaradi ljudstva. Če ne bodo izvedli kanalov, ne preostane nič druzega, kakor vporabiti vsa politična sredstva, da odstranimo vlado, ki škoduje koristim dežele!« — Vseučiliški profesor Zdierchovvski napije navzočim Čehom in Slovencem. Čehi so poklicani, da posredujejo med Slovani. Urednik »Rječi«, Brenczaninov: Poljaki in Rusi bi morali pozabiti več strani svoje, zgodovine. Zahvali se, ker so bili Rusi tako lepo sprejeti, dasi se mora v mar-sikakem oziru grajati postopanje ofi-cielnih ruskih krogov nasproti Poljakom. Za postopanje ruske vlade na Rusikem ne delajte nas odgovorne. Naša ustava obstoja v marsikaterem oziru zgolj na popirju. Ne sodite, da bi, kar dela ruska duma, delala tudi po ljudstvu izišla duma. Slavnostni dnevi so pokazali tako slogo in politično zrelost vseh poljskih stanov, da se laliko poljski narod kosa z vsakim drugim evropskim narodom. Napije poljskemu narodu. Poljski poslanec ruske dume, grof Minetzki: »Mislil sem, da odstopim, ker je vsako tlelo v dumi brezuspešno. Ko sem pa videl zadnje krakovske dni, sem sklenil, da še nadalje izpolnjujem svojo dolžnost, če tudi na izgubljeni postojanki. Če tudi sedanjost ne dopušča Poljakom v Rusiji popolne veljave, popravi to najbližja bodočnost.« Priporoča zmernost pri vseh akcijah. Rus poslanec dume Robid-zow: »Vsi izobraženi Rusi zaničujejo zatiranje Poljakov v Rusiji. Mi smo prijatelji Poljakov!« Napije ljubezni in svobodi. Francoska časnikarja. Casin in Murot napijeta prijateljstvu Francozov in Poljakov. Poslanec Swiodzki iz Vilne napije zbližanju Poljakov in Litavcev. Češki časnikar Vondracek in zastopnik »Slovenca«, Stelč, napijeta procvitu in napredku Krakova. Poljski socialni demokrat Szierovvski: Poljaki le pridobe, če so odklopi Poljska od Rusije (Robidzew objavlja v poljskih krakovskih listih izjavo, da je to bila napaka, 2eli lioIiaKom samoupravo, ne
pa, da se odcepijo od Rusije). Poljski poslanec nemškega državnega zbora Corfanti: Kakor so pred pol tisočletjem postopali križarji proti Poljakom, tako hočejo njihovi nasledniki ugrabiti Poljakom poljsko grudo in dušo. Naj bi bil tu navzoč naš sovražnik in naj bi bil videl navdušenje in zrelost najširših ljudskih slojev, uvidel bi, da ne doseže svojega namena. Sienkiewiczu napije pisatelj Balutzki. Odpošlje se poljskemu proslavljenemu pisatelju Sienkiewiczu z velikanskim navdušenjem brzojaven pozdrav. Napitnice konča umetni slikar Tetmayer, ki napije: »Kochajme se! Ljubimo se!«
Nepozabljivo ostane poljskemu ljudstvu in vsem Slovanom grunewaldsko slavlje v Krakovu!
V Selca l
.V nedeljo dne 24. t. m.
I. Javen ljudski shod.
Govore gg. Ivan Podlesnik, podpredsednik Zveze Orlov, visokošolec Jos. Basaj, podpredsednik S.D. Z., državni in deželni poslanec Fr. Demšar, dr. Krek.
II. Javna telovadba Orlov
loškega okrožja.
III. Veselica
v prostorih g. Fr. Tavčarja.
Srečolov, šaljiva pošta. Petje: združeni pevski zbori starološki in selški. Godba: glasovir, harmonij, violina, flavta. Začetek popoldne ob 2. uri. Somišljeniki, pridite vsi! — Pripravljalni odbor.
Gospodarske vesti.
Veliki možje delajo velike napake. To se je zopet pokazalo ob priliki poloma v New Yorku. Predsednik Taft, ki vlada enkrat energično, drugič pa zopet zelo prijenljivo, je hotel nastopiti proti železnicam in newyorâka borza se je že tresla na vse načine. No, Taftu tudi ni bilo prijetno, če je vse vršalo proti njemu, pa je izjavil, da je imel v mislih samo upeljavo enakih in pravičnih tovornih cen, ok je narekoval železnicam, naj znižajo tarife. Nikakor pa ni imel namena, storiti korake, ki bi stavili v nevarnost kredit železnic. Da se bo spor med Taftom in železnicami mirno končal, je gotovo. Dosti pa se tudi ne sme rogoviliti z dobičkom železnic, ki dobivajo mnogo denarja posojenega iz Evrope. Pri celi stvari se je bla-miral tudi nek Evropejec. Nemška banka je poslala enega svojih ravnateljev v New York, naj prouči razmere. Domov je prišel s poročilom, da se v New Yoi'ku vse vjema in je vse sijajno. Nekaj tednov potem so padle cene akcijam, in berolinski špekulanti so občutili to tembolj, ker so nakupili vsled izjave ravnatelja zelo mnogo delnic.
XXX
Agenti budimpeštanske trgovine so se vsled visokih cen žitu in moki vrgli tudi na avstrijske peke in jih zapeljali v špekulacije z moko. Žalibog se jim je tudi pri mnogih posrečilo. Z Dunaja se poroča, da je neki pek v dunajskem predmestju, ki letno porabi 50 do 60 vagonov moke, nakupil 350 vagonov in je tako dolžan en četrt milijona K. Tudi neka češka pekovska zadruga z 12.000 K kapitala, je nakupila večjo množino moke ter je morala likvidirati, ker je bila na diferencah dolžna 100 tisoč K. Mnogo pekovskih, mokarskih in mlinarskih pomočnikov v Avstriji je več ali manj oškodovanih. Sedaj pa naj zopet pomaga vlada. Najprej se špekulira in cene zvišuje, če fca gre slabo, pa naj pomaga država. Pri nekem posvetovanju pekov iz severne Češke, se je sklenilo, naj se sporazume z mlinarji zaradi znižanja cen, če ne so jih bojkotira. Tudi naj se doseže od vlade, da zabrani v Avstriji izvrševanje sklepov budimpeštanskega borznega razsodišča. Kar se tiče mlinarjev, ne morejo ti v najmanjih slučajih ugodili, kajti potom špekulacije prodana moka je itak samo na popirju. Ako pa se more zabraniti eksekutiva sklepov budimpeštanskega borznega razsodišča, je pa še zelo dvomljivo.
XXX
Velikega gospodarskega pomena v Avstriji je združitev železnih industrij-ccv do leta 1917., kar bo železnemu kar-telu na leto neslo osem milijonov K na stroške prebivalstva in države. Zlasti država bo najbolj občutila blagoslov železnega kartela pri svojih naročitvah železniških tračnic. Železna kriza je bila odstranjena, niso pa nevarnosti za premogovi trg. Producenti češkega rjavega premoga tožijo o premajhni prodaji. Predbavica se jim visoke cene premoga kot vzrok nezadostni prodaji, med tem ko sami navajajo zopet kot
vzrok zvišane železniške tarife. Vendar pa so za premog neugodne razmere tudi v Nemčiji, kjer bodo prišli pri obnovitvi premogovega sindikata na mnogo težkoč. V Nemčiji se je produkcija premoga izredno pomnožila, zlasti v drž. premogovnikih. Premoga je vedno dosti, pri tem pa se je še bati, da bo Nemčijo preplavil angleški premog. Te razmere vplivajo seveda na češki in mo-ravski premog, kateremu se skuša zabraniti pristop na Nemško. Saške železnice so n. pr. že zamenjale češki premog z zgornješleskim. Pruska železniška uprava je priznala 40 odstotkov popusta pri prevažanju, in tako se je izpodrinil češki premog. Zaloga premoga jo menda po vseh premogovnikih zelo znatna in računati moramo, da bomo bržkone prihodnjo zimo kurili ce-nejše.
Dnevne novice«
-f Deželni odbor in kranjska blaz-
nica. »Slovenski Narod« je, kakor je to za vsakega lajika razvidno iz zadnjih »Narodovih« notic, tičočih se deželnega odbora in kranjske blaznice, ponorel! In ker je blaznica prenapolnjena, mu ni bilo mogoče priboriti si vsprejema v blaznico — in zato sedaj, — kakor menda, to v zmislu službenih predpisov v to avtoritativno poklicani gosp. dr. Goestl popravlja — razsajajo in preklinjajo tisti odklonjeni liberalni kmetje, pa ne pred blaznico na Studencu, ampak v prostorih »Narodove« redakcije. Ta jeza nam je umljiva — kajti pomislite, norec je že sam na sebi hud, kaj pa še, če je odklonjen in še jezen po vrhu radi tega. Na drugi strani ima pa ta diagnoza tudi svoje dobrote, saj se d& na njeni podlagi tudi lahko presoditi, koliko je vredno vse tisto divje, iz globine srca in iz neizčrpnih duševnih sil zajeto ogorčenje. A če so že trditve formelno in vsebinsko psiho-patične, se ni čuditi, če jo pri gospodih tudi spomin zelo trpel. Kajti če bi ta ne prišel čisto na kant, bi ne bilo umljivo, da se etično vseskozi tako ko-ruptna in propadla stranka, kakor je naša liberalna, predrzne govoriti o blazniškem vprašanju sploh. Na tem polju si je ta stranka tokom svojega škandaloznega petindvajsetletnega vladanja. in teroriziranja priborila samih zaslug, ki smrde po Augijevem hlevu, kakor jih je malo najti v kaki kulturni državi, in ki so bile dolgo vrsto let v sramoto naši deželi. Kdo pa je bil tisti, ki je pred 25 leti tako temeljito zavozil blazniško vprašanje, da je zavoženo še danes in da ga brez največjih žrtev, in niti ne s temi ob najboljši volji ni spraviti čez noč v normalen tir, če ne liberalci? Kdo pa je znal tako krasno preračuniti, kaj je in kaj bo deželi v nekaj letih potrebno, čo ne samo znanstvene in gospodarske korifeje liberalne? Kje na celem svetu so je še zgradil opazovalni oddelek, podoben gajbici za kanarčke, kakor pod liberalnim vodstvom dežele? In če to ne zadošča, ali naj pokličemo gospodom iz Knafljevih ulic. v spomin tiste, ojstre in doslej še vedno neovržene članke v nekdanjem, menda vendar dovolj antiklerikalnem »Našem Listu«, v katerem je dovolj jasno in krepko očrtan liberalni režim v blaznici in sorodnih zavodih? Če želi »Slovenski Narod«, mu vsak dan lahko postrežemo z dotičnimi članki, same hvale polnimi liberalnemu kraljestvu v deželi. In ko je bilo upati, da bi se utegnila vendarle izvršiti kaka reforma, ko je bilo misliti, da bo dotlej povsem neiformovnna javnost prisilila s svojim moralnim pritiskom, da se iz-premene razmero v blaznici — ali ni prevzel uprav »Slovenski Narod« tisto rabeljsko, nad vse umazano delo v svoje roke in jo z najpodlejšimi lažmi, obrekovanjem in z vsemi mu na razpolago danimi lopovstvi zbegal občinstvo in skozi leto dni in več slepil slovensko javnost? Zakaj pa takrat ni dični »Slovenski Narod« zahteval pre-uredb, zakaj se je pa takrat tako človekoljubno zadovoljil z naročenimi in komandiranimi disciplinacijami? Ali misli slavna gospoda pri »N a r o d u«, da so deželni akti tudi še danes samo liberalcem n a. u p o g 1 e d ? Danes vemo, da se je šlo od nekdaj, kakor drugod, ♦ udi v blazniškem vprašanju za čisto navaden strankarski manever, in da tudi sedanje ogorčenje »Narodovo« nima druzega namena, kakor varati javnost, hujskati ljudi proti sedanjemu delavnemu deželnemu odboru in S. L. S. To, in nič druzega ni, kar »Narodu« ne daje miru in pokoja; vse njegovo človekoljubje, vsa njegova kulturnost ni vredna niti ne piškavoga orelia. »Narod« je še ubijal vsako delo, in makari delo lastnih pristašev, če niso prižigali dišečih kadil punciranim strankarskim bogovom. Ne trdimo, da
so naši zavodi vzorni, niti rte trdimo, da postanejo v par letih vzorni, kajti vprašanja, katerih niso zmogli ob vse drugačnih sredstvih in boljših časih nadpametni liberalci v dolgih 25 letih svoje lenobo, ne zmorejo tudi ne naši zastopniki ne v dveh letih. Sicer so pa načrti gotovi in pride kmalu čas, ko bo večina vseh projektiranih del v bolnici in blaznici gotova. Do takrat naj pa slavno »Narodovo« uredništvo potrpi in naj so radi pomanjkanja prostora zavija v mokre rjuho, čeprav kot psihiatrično priznano strokovno vele-naobraženo ne soglaša v to, na Kranjskem od liberalcev na posmeh vsi znanstveni medicini disciplinirano metodo. Čez leto dni pa lahko pride celo uredništvo in corpore — prostora bo dovolj, samo če bodo tudi vrata dovolj široka za vse ob raznih koritih odebe-lele liberalne trebuhe in v blazništvu svetovnoznano poučene butice njihove.
-f Shod v Boštanju. V nedeljo je v Boštanju poročal dr. Lampe o delovanju deželnega zbora, o lovskem in občinskem zakonu ter o nameravanem cestnem zakonu kakor tud io ustanov-skih kmečkih zadrugah. Na shodu se je sklenilo, osnovati živinorejsko zadrugo in naprositi deželni odbor za podporo k povzdigi živinoreje. ,
+ »Narodov« vir — proti »Naro» dovcein«. Znano jo, da »Slovenski Narod« iz Verganijevega »Deutsches Volksblatta« zajemlje svoje »informacije« o nemških krščanskih socialcih. Kar je zadnji čas Vergani načvekal v tem svojem listu, vse je »Narod« vzel za čisto zlato. Te dni pa je ta slovano-žrski list priobčil poročilo, v katerem so. jako resno bavi z znanim tcatralično-smešnim slovenskim izletom v Belgrad. »Slovenski Narod« bi sedaj to, kar piše njegov prijatelj ovaduškega, podtaknil rad »klerikalcem«. Je ros sitno, da vir modrosti »Slovenskega Naroda« piše tako, da celo »Slovenskemu Narodu« ni prav. Dobro pa jo, da vsak pameten človek ve, da sla »Deutsches Volksblatt« in »Slovenski Narod«, kar se tiče verodostojnosti vredna drug drugega in da infamije enega ali drugega ne dosežejo zaželjenih uspehov. Dobro, da noben pameten človek ne meri vrednosti in pameti Slovencev po dopisih »Deutsches Volksblatta« ali belgrajskili neslanih nerodnosti »Slovenskega Naroda«. Tako tudi »Deutsches Volksblatt« z izrabljevanjem slovenskega izleta v Belgrad ne bo imel posebne sreče, kakor je nima »Slovenski Narod«, ki nas hoče učiti »takta, olike in okusa (?!)« napram slovanskim vladarjem, sam je pa črnogorskega kneza po svojih belgrajskih »informacijah« napadal na najpodlejši način. Taka gospoda nas no bo učila! Tolaži nas zavest, da ljubezen za slovanstvo in delo za slovanstvo, so ne kaže z vetravostjo »Slovenskega Naroda«, ne z gofljaško omejenostjo, ne s cigaretami zadolženih srbskih častnikov. Prepričani smo tudi, da naša slovenska stvar ne bo pridobila niti pičice s tem, »da sta. so kralj Petor in gospa dr. Tavčarjeva daljo časa razgovarjala«. Kje bi namreč že bili Slovenci, če bi bil naš napredek odvisen od razgovorov gospe dr. Tavčarjeve! Ne motimo se menda, da. ti »razgovori« nič na važnosti no pridobe, če se vrše na srbskih ali avstrijskih tleh in lo Bogu bodi potoženo, da imamo Slovenci list, ki vidi pridobitev in ž r t e v za Slovence, če se taka odločilna kapaciteta, kakor jo kralj Peter za nas, zavrti z gospo Tavčarjevo. Hes velika je politika, naših liberalcev in ogromne morajo biti glave, v katerih so porajajo tako okroglo! Pravo vrednost belgrajskoga izleta smo popolnoma prav ocenili in naj ta pravična oeona »Narod« tudi skeli, čo pa »Narodov« intimus »Deutsches Volksblatt« vidi izlet v drugi luči, je pa to tudi zabavno, ker mora »Narod« tistemu listu, katerega jo doslej javnosti predstavljal za vir pravico in resnice, klicati: Greuterjev fej! Mi se sme-jemo temu brezplačnemu poletnemu gledališču in navdušeno ploskamo, z željo, da nam »Slovenski Narod« odkrije še par tako zabavnih učinkovanj slavnega belgrajskega izleta.
•f Prezentiran je za župnijo Broz-nico č. g. Josip Lavrič, župnik v Gorenjem Logatcu.
-f Pri Sveti Trojici nad Mokronogom je v nedeljo predaval dr. Lampe. v izobraževalnem društvu o ustavnem življenju, zlasli z ozirom na avtonomne zastope.
-f- Maturo z odliko je napravil na škotski gimnaziji na Dunaju sin dr. žavnoga in deželnega, poslanca g. dr. šusteršiča Ivan Š u s t e r š i č, ki se po tako odlično dovršeni gimnaziji posveti pravnim študijam. Srečo na pot!
Za slovensko srednješolstvo v Gorici. Iz Gorice se piše: Kakor smo že v soboto poročali, se je v soboto vršila seia deželnega šolskega sveta go-
riškega. Soglasno se jo ugodilo prošnjam za ustanovitev zasebne slovenske in laške gimnazije v Gorici. Nato pa je predlagal dr. Gregorčič resolucijo, s katero se vladi priporoča, naj prejko-prej, če le mogoče že s prihodnjim šolskim letom, ustanovi v Gorici državne slovenske ln laške srednje šole. Ta predlog, ki ga je podpiral tudi vladni poročevalec, je bil soglasno sprejet.
+ Promocija. V petek, dne 22. t. m. bo promoviran na graški univerzi doktorjem prava član »Zarje« Martin Malnerič. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke!
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 3. julija do 15. julija so bili izdani sledeči razpisi: Bavnateljsko mesto: Dunaj III. (realg., 25. VII.). — Klasična filologija: Tešinj (g., L. G., 25. VII.), Novo mesto na Dolenjskem (g., L. G. si., 24. VII.), M. Trubau (g., L. G. d., 20. VII.). — Moderna filologija: Jagern-dorf (r., Fr. D., 25. VII.), Novo mesto na Dolenjskem (g., SI. D., 24. .VII.), Ljubljana (r., Fr. D., 26. VII.). — Zgodov. skupina: Tešinj (g., H., 25. VII., prov. mesto), Ljubljana (II. drž. g., H., 24. VII.). — Prirodopisna skupina: Pro-štejev (r., Ng. C., 18. VII.), Olomuc (r., Ng. m. nI., 18. VII.). — Telovadba: Go-ding (r., 20. VIL). — Suplentura: Dunaj, Kari Ludv. g., klasična fil., prošnje na ravnateljstvo do 23. VIL — Kratice in «naki kakor navadno.
—	Pod skrbstvo je dalo sodišče naslednje osebe: Alojzij Skofic, posestnik iz Št. Vida, zaradi zapravljivosti; Janez Košir, posestnik iz Kotredeža, zaradi zapravljivosti; Florijan Mužan, hlapec iz Bleda, zaradi zapravljivosti; Jera Kralj iz Brezij, zaradi slaboumnosti; Anton Novak, zidar iz Ilirske Bistrice št. 52, zaradi blaznosti; Josip Kogovšek, elektrarnar in posestnik iz Idrije št. 216, zaradi zapravljivosti; Janez Poljane, rudar iz Idrije št. 359, zaradi blaznosti.
—	Vol je Iztaknil oko v Mali Račni posestniku Ivanu Zupančiču, ko je krmil živino.
—	Pri razstreljanju se je ponesrečil v Iški vasi delavec Franc Mehle, ker se je naboj v skali prezgodaj sprožil. Poškodovalo ga je na obeh rokah.
—	Utopljenec, najden v Savi blizu Mošenika, ni bil rojen leta 1901, kakor je bilo po pomoti tiskano, ampak 1891. Bil je že v 19. letu, krepke postave. Pogrešali so ga domači tri tedne. Naj-brže se mu je omračil um in je sam šel v vodo, kajti zadnji čas se je jako čudno vedel in hodil sam zase tih in zamišljen.
—	Za »Slovensko dijaško zvezo« 75 Iv nabrali koroški srednješolci. Vzornim nabirateljem iskrena hvala.
—	Žaga zmečkala otroka. Pred kratkem je našel pri posestniku Jožefu Repežu v Zapužah uslužbeni Žagar Izidor Slokar dva in polletno hčerko svojega gospodarja mrtvo v zaboju za žaganje. Otrok je splezal v zaboj, ko je bila žaga v teku, ter ga je zmečkalo.
—	Na žareč štedilnik jo je vrgel. 16. t. m. je prišel v Spodnji Šiški, oženjeni voznik Jakob Vojska k žel. sprevodni-kovi soprogi Karolini Schneider v kuhinjo, pograbil jo za lase, vrgel na tla ter jo večkrat sunil z nogo. Ko je vstala, jo je vrgel na štedilnik, ki je bil ves žareč in se je pri tem precej opekla.
—	Konec Medardovih deževnih dni. Ljudsk ipregovor pravi, da če na Medardovo (8. junija) dežuje, ostane potem deževno vreme 40 dni. Letos je Medard res neusmiljeno vladal in napravil poljedelcem veliko skrbi, težav in nevolje. Z včerajšnjim dnem pa so se stekli dnevi njegove vlade in upajmo, da vsaj za nekaj časa tudi nalivi. Kmetje bodo veseli, če bodo vsaj sedaj še ostalo seno in žito mogli v miru spraviti pod streho.
Izseljenci preko Trsta. V preteklem letu se je izselilo 21.479 ljudi preko Trsta, vrnilo pa 7147. Zanimivo je, da se ni nič manj kot 4624 Ogrov peljalo čez Trst. To je tembolj izredno, ker se .kakor znano, na Ogrskem zelo pritiska na izseljence, naj potujejo na Reko. Ogrske oblasti pa. zamorejo končno samo razmotrivati, zakaj potujejo Ogri v tako velikem številu v konkurenčno pristanišče Trst.
—	Umor v brivnici. Iz Budimpešte poročajo: Brivec Štefan Schickling je najel v nedeljo dopoldne vsled velikega obiska gostov 191etnega pomočnika Jožefa Horvata. Ker pa se je pomočnik nerodno obnašal, ga je mojster večkrat energično posvaril. Ko je pomočnik začel surovo odgovarjati, ga je Schickling parkrat, udaril za uho. Horvat. je v jezi planil na mojstra ter ga sunil s škarjami v srce, da je obležal na mestu mrtev. Horvat je izjavil policiji, da ni imel nanmna umoriti brivca. Umorjeni je oče petih otrok.
—	Star cigan. V bolnici v Karlovcu je umrl cigan Mato Hudorovič, star .104 leta.
Štajerske novice.
š Naša zborovanja. V Kostrivnici se vrši v nedeljo, 24. t. m. velik dekliški shod. Zborovale bodo mladenke šmarske in rogaške dekanije ter dravinjske doline. — Na Ložnem pri Rogatcu se bo vršil dne 31. julija velik mladeniški shod. Objednem se vrši tudi ustanovni shod »Slovenske Straže« za Št. Florijan in okolico.
š Kopališče Laški Trg v slovanskih rokah. Neki konsorcij je osnoval družbo z omejeno zavezo, ki kupi toplice Laški Trg. Pogajanja so dozorela, urediti treba le še nekaj postranskih zadev. Cena je primeroma nizka. Slovenci v Laškem Trgu dobe močno oporo, ki bo vplivala na narodne razmere v tem trgu. Podjetje preide v odločno slovanske roke.
š Oporoka ponemčurjenega kmetovalca »Sildmarki«. V Leitersbergu pri Mariboru umrli ponemčurjeni kmetovalec Jakob Purgej je volil »Sudmarki« 100 kron. S srdom do slovenske zemlje se je mož poslovil od življenja — vsi pa, ki ljubite svojo domovino, pokažite v svojih oporokah ljubezen do nje: zadnji pozdrav slovenski domovini bodi oporoka na korist »Slovenski Straži«!
š Izpred sodišča. Velik liberalec pred JBogom in ljudmi, nadučitelj Ludvik Černej v Grižah je bil 14. julija v Celju pred okrajnim sodiščem. Tožili so ga kmetje, katere je hudo žalil. Kmetje so mu odpustili. Svojo razburjenost mora plačati v denarju.
š Umrl je v Trbovljah g. Vincencij Magerl, star 49 let.
š Petindvajsetletnico svojega maš-ništva je obhajal včeraj nadžupnik in djakovski konzistorijalni svetnik č. g. Franc Korošec pri Sv. Križu tik Slatine. Na mnoga še leta!
š Deklica izginila. V Kamnici pri Mariboru je izginila gostačici Antoniji Leopold štiriletna hčerkica Matilda Leopold, in sicer neznano kam. Vkljub natančnim poizvedbam dekleta dozdaj še niso našli. Deklica je precej močna, zlatolasa in je nosila takrat, ko je izginila., barhentno obleko. Klicali so jo za Tilko.
š Razpisano je mesto občinskega zdravnika v Laškem trgu. Občina hoče seveda spraviti semkaj kakega Nemca, dasi je trg skoro čisto slovenski, okolica pa popolnoma. Tu bi bil potreben slovenski zdravnik!
š Za magistra farmacije je bil danes sponsiran na graškem vseučilišču g. dr. Rihard Karba iz Vranskega.
š Uboj. Pri Gornji sv. Kungoti so se pijanci stepli med seboj. Z nožem je bil smrtno zaboden K. Hauptman iz Dobrcnje. Storilci so že pod ključem. Nesrečni alkohol! Delo Štajercijancev!
NOV DISCIPLINARNI RED ZA SREDNJEŠOLCE.
V naučnem ministrstvu izdelujejo nov disciplinarni red za srednje šole, v katerem ste pomembni zlasti dve točki, namreč določila o narodnih in verkih prepirih med srednješolci in pa samouprava učencev, ki se je vpeljala za poizkus na gimnaziji v Pulju. Dijaki namreč volijo iz svoje srede sodnike za disciplinarne prestopke. Poleg tega je vredno omeniti iz načrta, da dijakom gornjih dveh razredov ni treba prinašati od doma pismenih opravičb za šolske zamude, dokler se izkažejo kot vredne zaupanja. Proti prestopkom v obnašanju in nravnosti, kakor tudi proti občevanju z nravno pokvarjeno družbo, branju in zlasti razširjanju slabih knjig so stroga določila. Paragraf o literarnem delovanju, ki je, kakor znano, doslej srednješolcem prepovedano, se glasi v referentovom predlogu: »Z izdelki svojega duha stopiti v javnost je srednješolcem v splošnem prepovedano; v posebnih slučajih more učiteljski zbor dovoliti izjemo.« Obisk plesnega pouka, kakor javnih plesnih zabav je v splošnem dovoljen samo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov, brez tega spremstva je dovoljen učencem višjih razredov samo z izrecnim dovoljenjem staršev in ravnateljstva. Poseben paragraf razpravlja o obisku gledališča, koncertov itd. ter svari mladino pred prezgodnjim kajenjem, pitju alkoholnih pijač itd. Kazni so sledeče: opomin, ukor med štirimi očmi, javen ukor, tudi z zaznamkom v razrednico ali obvestilom staršem, premestitev na drug prostor, zapiranje po šoli, posebno vsled premajhne pridnosti, da se po šoli zamujeno dohiti. Strožje kazni so ukor od ravnateljstva v pisarni ali pred celim razredom vpričo razrednika, karcer, consilium abeundi in izključitev. Te kazni pa se izvrše samo na skiep učiteljskega zbora. Največji karcer je 8 ur, a na dan se ga nc sme odsedeti več kot 4 ure. Malo boljše je že!
Ljubljanske novice.
lj Umrl je 18. t. m. v deželni bolnici Jakob K o r d e š, ki ga bodo prepeljali v Loški potok.
lj Čudno vreme. Pretekla noč je bila lepa in jasna. Ob 4. uri zjutraj je začelo grmeti in uro pozneje pa deževati. Kmalu nato se je zopet zjasnilo in je pripekalo solnce. Okoli pol 12. ure dopoldne je postala tema in se je vlil dež kakor iz škafa, pomešan s točo. Ozračje se je zopet ohladilo pozneje pa postalo soparno. Zares čudno vreme.
lj Ljubljanski kat.-narodni dijaki, člani S. D. Z. ustanove v soboto dne 23. t. m. pododbor S. D. Z. za Ljubljano in okolico. Za to priliko se uprizori v nedeljo dne 24. t. m. ob pol osmi uri zvečer v dvorani »Rokodelskega doma« narodni igrokaz »Zaklad«. Spisal Alek-sij Andrejev. Pred igro odpojeta dijaška zbora moški N. Nedvedovo »Dijaško« s tenor-solo in J. Hudoverniko-vo »Našo zvezdo« z bariton solo, mešani pa J. Aljaževo »Ne zveni mi« in H. Sattnerjevo »Nazaj v planinski raj«. Iz posebne prijaznosti sodeluje gdč. Min-ka Bonačeva. K obilni udeležbi vabi najvljudneje pripravljalni odbor.
lj Samoumor topničarja predstrel-ca. Ustrelil se je danes zjutraj s službenim karabinerjem v topničarski vojašnici v Ljubljani predistrelec Kota r, doma iz Zagorja. — Motiv: najbrže strah pred kaznijo. Kakor se čuje iz gotovih virov, so fanta častniki in moštvo imeli radi ter je imel lepe čase pri vojakih kot strežaj v častniški kuhinji. Ustrelil se je v glavo ter bil takoj mrtev.
1 j Pijonirji v Gruberjevem prekopu.
K razstrelivnim delom v Gruberjev prekop so došli pijonirji. Ali bodo vojaki kaj boljše plačani kot so delavci?
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Trinkaus, delavka. — Ivan Keršmanee, kurjačev sin, poldrugi mesec. — Marjeta Rasberger, mestna uboga, 75 let. — Karel Brožič, hlapec, 74 let. — Anton Česen, kočar, 68 let. — Fran Mayr, zdraviliški tajnik, 32 let. Ivana Vovk, kočarica, 22 let. — Alojzij Vidmar, livarski pomočnik, 35 let. — Ivan Alič, kočar, 57 let.
lj Na počitnice je odšel. Ko je včeraj nek gospodar poslal svojega hlapca Jakoba Seunika h kovaču in mu dal 29 kron denarja za oves, je ta konja dal podkovati, potem ju poslal po nekem neznancu domov, z denarjem pa pobegnil.
lj Junak v bitki. Ko je sinoči po 10. uri šel iz Mezetove gostilne v Metelkovi ulici nek prostak 27. pešpolka s civilisti, je začel, ko so prišli do zaloge menglškega pive, metati kamenje na dvorišče. Ko so ga hlapci stavili na odgovor, je potegnil bodalo. Med tem je pa prišla mimo vojaška patrulja in ko jo je junak zagledal, je izgubil vso korajžo in jo popihal.
lj Pobegnila sta včeraj od zgradbe nemškega gledališča prisiljenca Anton Hohengasser in Karel Lamprecht. Pred pobegom sta ukradla zidarju Ivanu Ingliču suknjič, v katerem .je imel 20 kron denarja, Francetu Petelincu pa črn telovnik. Kam ju je veter gnal, je še neznano.
lj Neprevidna hlapca. V soboto sta dva hlapca po Krakovski ulici peljala voz sodovice tako naglo in neprevidno, da je konj zadel z vozom na vogalu Vrtne in Krakovske ulice v hišo št. 20 in sta se vsled sunka oba nekoliko poškodovala, pobilo se je nekaj steklenic in tudi voz se je pokvaril. Konju se je potrgala pri tem vprega in je dirjal do čevljarskih ulic, kjer so ga pasanti ustavili.
DRŽAVNOZRORSKO ZASEDANJE.
S p 1 i t, 19. julija. Dalmatinski deželni glavar dr. V. Ivčevič je izjavil, da ho 20. septembra kratko zboroval dalmatinski deželni zbor, državni zbor bo pa sklican sredi oktobra.
Telefonska lis talavna pogrnila.
ZNAČILEN USTROJ. Zagreb, 19. julija. Bivši naučili načelnik Milan Roje je izstopil iz ekseku-tivnega odbora koalicije.
PROTI MARJANSKEMU KONGRESU.
Solnograd, 19. julija. Za danes zvečer nameravajo prirediti nasprotniki protestno zborovanje. Govoril bo profesor Warmuncl in starokatoliški župnik Ilossner.
ADRESNA DERATA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZRORU. Budimpešta, 19. julija. Oil dneva do dneva se zavlačuje a d resna debata v ogrskem parlamentu. Za danes in jutri je naznanjen govor Julija Justha. Upati je, da bo debata končana v četrtek. Khuen IIedervary ho mogel šele koncem ledna potovati v UpL
BOROMEJSKA ENCIKLIKA NA ČEŠKEM.
Praga, 19. julija. V škofijskem listu je priobčena Boromejska. enciklika v latinskem jeziku. S prižnic se ne prei čita.
PRESTOLONASLEDNIK NE GRE V BUDIMPEŠTO.
Dunaj, 19. julija. »Reichspost« pravi, da so vesti budimpeštanskih listov, da pride prestolonaslednik Fran Ferdinand za dalje časa v Budimpešto, le prazne želje in da prestolona-. slednik ne gre v Budimpešto.
TURČIJA SE HOČE PRIBLIŽATI TROZVEZI.
Carigrad, 19. julija. Listi pišejo, da v Marijinih varili obišče turški ve-, liki vezir avstrijskega zunanjega ministra Aerenthala ter izvajajo iz tega, da se Turčija namerava približati, oziroma pridružiti trozvezi.
NEVAREN POLOŽAJ NA ŠPANSKEM.
Madrid, 19. julija. Kriza je vedno hujša. Iz Bilboa še ni nobenih natančnih poročil. Stavkarsko gibanje premo-garjev ima tudi popolnoma politični značaj. Iz Madrida sta se odpeljala v Bilbao dva polka. Tudi poročila iz Barcelone so jako resna. Karlistično gibanje ondi vedno bolj narašča.
ODKRITJE SPOMENIKA PETRU VELIKEMU.
Riga, 19. julija. Odkritju spomenika Petru Velikemu so prisostvovali car Nikolaj in carica Aleksandra Feodo-rova ter velika množina naroda. Na-povratku na carsko jahto »Standard« je množica priredila carski dvojici živahne ovacije.
TRAMVAJSKI USLUŽBENCI V BITKI S ČASTNIKI.
Atene, 19. julija. Včeraj so častniki povzročili stavko tramvajskih uslužbencev. Nek častnik je nekega tramvajskega uslužbenca surovo razžalil. Nato so vsi uslužbenci odpeljali vozove v remizo in pričeli stavkati. Stavkujoči so napadli na ulicah častnike. Občinstvo je podpiralo stavku joče. Posredovati je morala policija. Naposled je moral vojni minister odrediti, da se nekaj najbolj glasnih častnikov aretira.
AVSTRIJSKI IZSELJENCI — POSLANI NAZAJ.
Poroča se iz New Yorka, da je izse-Ijeniška komisija v New Yorku poslala pred kratkim tri izseljence, ki so se pripeljali s »Cunardovim« parnikom nazaj v staro domovino, ker so se izjavili pred komisijo, da so jim obljubili prijatelji delo v Ameriki, vsled česar se jih je smatralo kot kontraktne delavce. Ti trije izseljenci so neki Jožef Josin. Filip Engel in Jakob Mikavliš.
Slovenska zmaga na Punalu.
Pod tem naslovom prinaša sarajevski »Hrvatski Dnevnik« z dne 7. t. m. lep uvoden članek, čegar izvajanja so velečastna ne le za vrle naše poslance, marveč za ves slovenski narod. Zato jih tu navajamo v glavnih potezah. Člankar kratko navaja zadnje dogodke v parlamentu, omenja različne obstrukcije v avstrijski zbornici tet pravi nato: »Nobena obstrukcija pa do-sedaj v državnem zboru ni bila tako simpatična, po svoji svrhi naravnost idealna, kakor je bila ta najnovejša, ki so jo vprizorili Slovenci.« Dalje piše. »Slovenci se nc bore za nikako nadvlado. Niso se spustili v boj iz objestnosti ali da dokažejo svojo kljubovalnost Posegli so po obstrukciji, ker so bila vsa dosedanja sredstva brezvspešna. da izvojujejo oni minimum, ki je vsakemu narodu potreben za njegov kulturni obstoj in razvitek. Slovenski narod je maloštevilen in ravno vsled tega je bil vedno prezrt in zapostavljen v vsakem pogledu. Toda, kar Slovenci niso dobili od države, kar jim je vzkra-tila državna uprava, to so si dali sami Ni ga naroda v naiš monarhiji, ki bi se s toliko žilavostjo in vstrajnostjo, s tolikimi žrtvami in samozatajevanjem brez vsake tuje pomoči povspel kulturno in gospodarsko na tako odlične stopnjo, kakor to vidimo pri Slovencih Njih socialna in gospodarska organizacija, njih ljudska prosveta, njih obupna borba na mejah slovenske zemlje, dvignila jih je visoko nad njih nemške in italijanske sosede in proniknila ves ta mali narod s ponosom in samozavestjo. Samo ta ponos in ta samoza. vest nam more nekoliko raztolmačiti oni odločni in izvanredni nastop slovenskih poslancev na Dunaju. »Sam', smo se odgojili, sami smo si izvojevalt kulturo in zagotovili obstanek — seda,; pa zahtevamo tudi od države, da nam d&, kar nam gre —,« tako so zaklicali Slovenci centralni vladi na Dunaju Toda medtem ko je vlada a limine odbila zahtevo Slovencev, da se jim dadc potrebne šole, da se jim d& vseučilišče.
— je v isti mah predložila, da .se osnuje italijanska fakulteta.« Nato dokazuje člankar vso krivičnost tega izzivajoče-ga vladnega postopanja in nadaljuje: »Čudež bi bil, če bi v Slovencih na to izzivanje ne bila zavrela kri. In odgovorili so dostojno. Ker v zbornici ni bilo misliti na obstrukcijo, pričeli so ob-struirati v proračunskem odseku, kjer je bila na dnevnem redu ravno italijanska fakulteta. Priskočili so jim na pomoč Čehi, posebno češki agrarci in nekako komaj, komaj tudi — Hrvati.« Slovenci so stavili vladi znane skromne pogoje, ki jih je pa slednja kratko-malo ošabno zavrnila. Nato se je ob-strukcija poostrila in vlada je končno podlegla — morala je odgoditi parlament. »To pomenja veliko zmago slovenskih poslancev. Maloštevilni zastopniki slovenskega naroda so dokazali, kaj zmore junaška četa v vztrajnem boju za narodne pravice. Ta nastop peščice poslancev v državnem zboru je osramotil žalostno hrvaško delegacijo v Pešti, ki v svoji slabosti ne najde drugega izhoda, kakor da se mota in ovija Khuenovih nog. Hrvati moramo biti hvaležni svojim slovenskim bratom, ki so pravzaprav vodili boj za hrvaške koristi, saj so stavili v svoje pogoje reciprociteto zagrebškega vseučilišča in spravili to vprašanje v tako povoljen položaj, kakor še ni bilo nikoli doslej. Junaškim slovenskim poslancem naša hvala in priznanje!«
Razne stvari.
Nevihte in žitni oderuhi. Jobro ka-žoča letina je povzročila, da so na borzah znatno padale žitne cene. Žetev je pred durmi ali pa se je že začela, in nizke cene žitu so prišle špekulantom prav v ugodnem času. Mnogo žita je še v rokah špekulantov, ki so ga marsikje že pokupili do zadnje bilke. Sedaj poizkušajo seveda špekulanti že počasi povišati cene. Ko bo pa žetev končana, bo oderuški pritisk v polnem tiru in cene se bodo zvišavale. Nevihte in rja pomagajo špekulantom, da utemeljujejo umetno zvišanje cenam žita. Pred kratkim je bila v Budimpešti nevihta. Komaj se je čul grom v borznih prostorih, že so zvišali cene za 15 do 20 vinarjev. Z nevihto pa je bilo tudi konec nadaljnemu zvišavanju. Res lep vzgled žitnih oderuhov v malem. Kaj briga špekulanta producent in konsu-ment. Prvemu žito poceni odkupiti in drugemu drago prodati, to je njemu edina skrb in tudi najmanjša nevihta mu pride prav, daf doseže svoje namene.
Vrt na parniku. Nov umetno narejen vrt so napravili na zgornjem krovu velikanskega parnika »K. Auguste Vic-toria«, last prekomorske družbe Hamburg - Amerika Linie. Da je občinstvu lažje pristopen, so povišali glavne stop-njice in dvigalo za dva nadstropja, tako, da vozi sedaj dvigalo na parniku ljudi skozi sedem nadstropij. Vrt je zelo udobno narejen ter se v njegovi senci radi zbirajo potniki po obedih, pri čaši kave in smodlcah, da poslušajo žuborenje umetno narejenih studenč-kov, godbo.ter tudi petje ptičev po kletkah.
Pridelava medu na zemlji. Najmogočnejši čebelar na svetu je Harri-son / Kaliforniji, ki ima 6000 panjev, ki dado na leto 100.000 kg medu. Na Grškem so našteli 30.000 panjev, ki dado po eninpol kg medu, na Danskem 80.000 panjev z 1 milijonom kg medu, na Ruskem 110.000 panjev s linpol milijona kg medu. V Belgiji imajo 200.000 panjev in 2inpol milijona kg medu, na Nizozemskem 240.000 panjev in 3 milijone kg medu, na Nemškem 1,450.000 panjev in blizo 20 milijonov kg medu. Največjo čebelorejo v Evropi imamo v naši avstro-ogrski monarhiji, ki šteje 1,550.000 panjev, od katerih prinaša na leto povprečno vsak 20 do 21 kg medu. V Ameriških Združenih državah ima 70.000 čebelarjev 2,900.000 panjev, ki dado 31,000.000 kg medu na leto.
Japonska ekspedicija na južni tečaj. Japonski poročnik rezerve Chirafe pripravlja ekspedicijo na južni tečaj. Koncem julija ali pa začetkom avgusta odpotuje na otok »Kralj Edvard VII.«, kjer prezimi. Ekspedicija ima dvanajst oseb.
Okupiran osel. »Bosnische Post« piše: V Uvacu, v eni najoddaljenejših naših vojaških obmejnih postaj, živi nek osel. Ta pa ni noben navaden osel, jmpak historičen. Postave je majhne .n poznavalci trdijo, da se mu tudi po-
zna historična starost. Tega dolgouhca so leta 1878. našli naši vojaki še kot oslička, ker pa ni imel gospodarja, so ga okupirali z Bosno vred. Od tega časa vozi na dvokolesnem vozu vodo iz bližnjega studenca za garnizijo. Denarji, ki so določeni za njegovo vzdrževanje in ki dosegajo plačo četovodje, omogo-čujejo, da se mu ne godi preslabo. Pa j i tudi priljubljen pri vojakih. Tako je postal ta osel star in v pravem pomenu besede siv.
Svetovna razstava leta 1915. v Ameriki. Iz Washingtona se poroča 17. junija: Zbornični odsek za inostran-ska dela je sklenil, da bode ugodno poročal o predlogih, vslcd katerih naj se priredi v mestih San Francisco ali New Orleans svetovna razstava povodom otvoritve panamskega prekopa v letu 1915. Dosedanja svota, ki je namenjena za imenovano prireditev, znaša 5 milijonov dolarjev, toda odsek je izjavil, da se bode v kratkem povišala na sedem in pol milijona dolarjev.
Poljaki v Ameriki. Poljski nacijo-nalci so imeli pred par dnevi kongres v Washingtonu, na katerem so sprejeli sledečo resolucijo: Politična samostal-nost, naroda je nujna potreba njegove eksistence in razvoja. Rusija ima danes štiri petine zgodovinskega, a dve tretjini etnografskega teritorija Poljakov, zaradi česar se jo more smatrati kot glavno neprijateljico poljskega naroda. Priporoča se v slučaju vojske vstaja Poljakov v Rusiji, v zvezi z ne-prijateljem Rusije, ker more uspeti. Vsi nasprotniki neprijateljev Poljske so naravni zavezniki Poljakov. Poljaki morajo gledati, da pridejo v zvezo z Japonci, tlačenimi narodi v Rusiji in Avstriji. Treba je podpirati aneksijo ruske Poljske po Avstriji, ker potem bi nastala nova Poljska, ki bi z Avstrijo stopila v realno unijo.
Književnost.
Industrije!, obrtniki se bodo gotovo razveselili krasnega, že v 9. izdaji izišlega dela: Buch der Erfindungen, Gewerbe und Industrien v desetih zvezkih v obsegu nad 7000 strani in lex 8", okrašeno s 6000 originalnimi slikami ter mnogimi, deloma barvanimi tabelami. — I. zvezek obsega sredstva za človeško omiko in razvoj v stavbin-stvu, slikarstvu itd. — II. zvezek razpravlja o naravnih močeh in njeni vpo-rabi. — III. zvezek o elektriki, o njenem proizvajanju in njeni vporabi v industriji in obrtu. — IV. zvezek o poljedelstvu in poljedelskem obrtu in industriji. — V. zvezek nas poduči o rudo-kopstvu. — VI. zvezek o izdelovanju rudninskih predmetov. — VII. zvezek opisuje kamensko in kemično industrijo. — VIII. zvezek izdelovanje tkanin. — IX. zvezek govori o svetovnem prometu in njegovih sredstvih. — X. zvezek o medsebojnih zvezah. — Ta za obširne kroge velezanimivi leksikon se dobi, kolikor ga je še v zalogi, antikva-rično v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani mesto 120 kron.zaznižano ceno 70 k r on.
Prijateljem potopisov znanega pisatelja Karola Maya naznanjamo, da je izšel izpod njegovega peresa zopet nov 33. zvezek njegovih potopisov pod naslovom »W i n n e t o u I V.« Bravci splošno priljubljenega in že povsod znanega pisatelja bodo z veseljem posegli po njegovem novem delu, ki se dobi vedno v »Katoliški Bukvarni« ter velja vez. 4 K 80 vin., po pošti 5 K 10 v.
Za dobo vkuhavanja sadežev se priporoča v 11. predelani in popravljeni izdaji izišlo knjigo: Dr. Brocke, Das Einmachen iind Konservieren der Früchte und Gemüse«. Praktično navodilo za vkuhavanje vsakovrstne ze-lenjadi, poljskih in vrtnih sadežev, kakor tudi za napravo kompotov, sadnih sokov itd. Cena knjige je 1 K 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. Naroča se v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 735-0 mm
Čas opazovanja
18 9. zveč.
19
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra
v mm
7333
35-2 33'6
Srednja včera;
Temperatura
po Celziju
22-2
172
20'2
Vetrovi
Nebo
I!,
X >
sr. jzah, j de|, obl.
sr. szah. si. jjzah.
nevihta sk. obl.
2-8
,Šnja temp. 22 8°, norm. 19 81. Proti poldne nevihta s točo, ob eni popoldne ploha.
Ulic ni boljšega
za pripravljanje najfinejše goveje juhe, kot 2061
Zvezd«
± MAGGr
I kriicem
po O vinarjev.
MAGGI-jeve kooke «a govejo juho so čiste, najboljša goveja juha v strjeni obliki in vsebnje tndl potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGI in varstv. znamko zvezdo s križcem.
O-fcJlNJbj.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16. julija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9 44
Pšenica za april 1911.....9 69
Rž za oktober 1910......7*08
Oves za oktober 1910.....7-18
Koruza za avgust 1910.....5 69
Koruza za maj 1911......5 66
Efektiv:
Jlli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
■ m
Izjava.
Podpisani obžaluje in preklicuje, da je v začetku meseca julija t. 1. v Spodnjem Logatcu javno g. Antona Merljak, svojega bivšega zidarskega družabnika v Spodnjem Logatcu, sedaj zasebniku v Ljubljani, zmerjal in dolžil izmišljenih nepoštenih dejanj. — Zahvaljujem se mu, da je odstopil od zasebne obtožbe pri sodišču v Logatcu.
Spodnji Logatec, dne 16. julija 1910.
2067
Anton Nnsdorfer,
zidarski mojster.
Zahvala.
2065
Za premnoge dokaze sočutja in ljubezni, katera se je očito pokazala ob stnrti naše preblage soproge, nenadomestljive mamice, gospe
Marije Vidic
se najprisrčneje zahvaljujemo preč. g. domačemu župniku Oašper Viltnanu za vse njegove tolažilne obiske in molitve in preč. g. Jožef Vrankarju, župniku na Dobravi za spremstvo k večnemu počitku, si. tukajšnji požarni brambi pod vodstvom načelnika g Josip Ambrožiča, šolskemu voditelju g. Edvard Markov-šeku, za spremstvo šolske mladine, njemu kakor drugim gg. pevkinjam in gg pevcem za tolažiino petje, tukajšnji si. Marijini družbi za polnoštevltno udeležbo, občinskemu odboru, darovalcem krasnih vencev, domačim župljanom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli spremljat rajnico na zadnjo pot. Vsem in vsakemu povrni tisočero Bog :
V Ljubnem, dne 18. julija 1910.
Žalujoča rodbina Vidlc-eva.
inouanje
z 1 sobo in kuhinjo se iS£e za 1 september 1910. Najraje v bližini 2058 cerkve sv. Petra. 2-1
Naslov se izve'v upravništvu „Slovenca."
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
, Sv. Petra cesta štev. 21
v bližini kolodvora.
2072
Lepe zračne sobe. • Priznano fina knblnja. • Izborne pijače. • Hizke cene. - Lepi restavracijski prostor! in povsem na novo urelen
= velik senčnat vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERTI J
Ivan Domlcelj, trgovec v Novi Sušici pri St. Petni na Krasu proda na
prostovoljni dražbi
v četrtek, dne 28. julija 1910, dopoldne ob 9. ur)
po zelo ugodni nnc0cf..n z vsemi ob-ceni vse svoje puacai-VU stoječlmikon-cesijami in tvornico sodovice, z lepimi gospodarskimi poslopji in lepim, s trtami zasajenim vrtom, Vodovod je v hiši. - Zidovje, ostalo od požara, je popolnoma v dobrem stanju in sc more z malimi stroški napraviti 17 metrov dolga in 9 metrov široka dvonadstropna stavba. - K posestvu spada dva orala bukovega gozda.	2063 2-1
Lepo stanovanje!
v I. nadstropju dve sobi, kuhinja in drvar« niča se odda za avgust stranki brez otrok. Kolodvorska ulica 35 pri D. Rovšeku.
s posebnim vhodom
iŠPP za av£ust- ~ Ponudbe t oC I3vv napovedbo cene naj se pošljejo na upravo »Slovenca" pod šifro »Soba".	2060 3-1
Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabljeni, dragi soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Jakob Kordiš
predsednik krajnega šolskega sveta in blagajnik posojilnice
v Travniku
po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 69. letu svoje starosti v deželni bolnici včeraj zjutraj ob 7. uri umrl.
Truplo se prepelje iz Ljubljane jutri dne 20. t. m. opoldne na pokopališče v Loški potok, kjer se položi k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačih in drugih cerkvah.
V Travniku, dne 19. julija 1910.
Franc Martin Kordiš, brata.	Frančiška Kordiš roj. Bartol,
Anton Kordiš, trgovec in pos.,	soproga.
Ivan Kordiš, c. kr. poročnik,	Marija omožena Vesel, sestra,
Franc in Rudolf Kordiš,	Karolina omož. Šega, Ivanka
sinovi,	om, Lušin, hčeri. Vsi vnuki in vnukinje.
? I 7 I KO
707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tulav nikelnasta in jeklena
H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg
se dobi samo pri
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
Ha proda]
ste dve jako lepi, enonadstropni novi
HISI
z lepimi vrti Plačilni pogoji najugodnejši.
Kje pove upravništvo »Slovenca«. 1955 (l)

1441
Koncerti=
slov. filharmoniie
vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob '/2IO. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudečc) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter in se ga raore naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Gostilna
se odda s 1. avgustom v najem oziroma na ničun. Vpraša se pri L. Tomaiiču V Sp. Šiški.
2052 2-1
Ivan Jax ¡n sin
Dunajska cesta J7, Ljubljana.
Kolesa i» prvih t ovarn Avstrije: Dflrkoppi Stjria (Puoh), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna uvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlerfevl : pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Speci jaliteta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Restavracila in mesarija
v večjem mestu Dolenjske blizu kolodvora na glavnem trgu, blizu farne cerkve, dobroidoča, se odda gostilničarju, ki je mesar pod ugodnimi pogoji radi , , na m yy\ družinskih razmer V II CX J CI 1 1 Ponudbe pod „Restavracija" št. 16 na upravo tega lista.	2036 3-1
Tri žlice
&
8
železnatega vina lekarja
Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Sprejme se	2047
učenka -
v modno in galanterijsko trgovino
z dobrimi spričevali, iz poštene krščanski hiše, ki ima veselje do trgovine. Hrana in stanovanje prosto. Jos. Hetjbal, Kamnik.
k Kotolišli
Zupnim uradom ob priliki ka-nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdajo s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
bj oblika mala četvorke za podružnice in kapele velikost 30 X 22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26—, najfinejše izredno trpežno mkrokinusnjc z zlato obrezo K 32-—. bj oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 311/2 X 22 Va fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—. cj oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga, tfj oblika male pole velikost 36 X 25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dobč se tudi iinejše vezave.	•
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 4-80 27X18 cm „ 5-90 30X22 cm „ 6-10 28X19 cm „ 5-40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j. «a glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Preces nnteet post Mlssam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt liymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84. Ritus benedlctlonis et impositionis primarii la-pidis pro ecclesia aedificanda, consecrntionis ecclesiae et altariura et benedietionis signi vel campanae, vezano K 3-12.
Rituale Romanum. (Velikost I31/2X9 cm) ža* grin zlata obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14'/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Oannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch für den Ivurat — Klerus Österreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Bukvama v Ljubljani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz ccluloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša, posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panls Angeloruinä oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vorträge für Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das euchnristische Triduum. Ein Hilfsbuch für die Predigt über die tägliche Kommunion K 1-50.
Dlessel, das grünte Denkmal der göttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen über das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blättler, Manna In der Wüste oder das Geheimnis der heiligsten Eucharistie in Vorträgen dargestellt 2 zvezka K 4-32.
Chaignon, der Seelenirlede eine Frucht der Andacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die göttliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgeführte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetlsche Skizzen zunächst für die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4-32.
Sehwilllnsky — Gill, Anleitung zum Erstbeicht, Erstkommunion und Firmungsunterlcht K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feier der ersten hl. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
Müllendorlf, Plus X. als Förderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die öitero und tägliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erziehungsanstalten und an Klöstcrschulen. 72 v.
Soengen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommunion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Übungs und Gebetbüchlein für Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten für Neukommunikanten für die Zeit vor und nach der ersten hl. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski Ust o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schönsten Tag des Lebens. Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Siehe dein König kommt zu dlrl Erzählungen für die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hl. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der göttliche Heiland. Ein Lebensbild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-nikantcn-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das grolle Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwägungen und Gebete vor und nach der hl. Kommunion für Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerhelligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heilige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40.
Louvlgnl, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50.
Stieglitz, Reumotive für die Kinderbeicht. K 1-20. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hl. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40.
Hurter, Entwürfe zu Herz-Jesu-Prcdigten. K 110.
Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Prcdlgten. K 180.
Beck, Das hl. Herz Jesu und die Männer. 78 v.
Hattler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des güttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenbart in den hl. Evangelien, vezano K 2-40.
Lsltgeb, Dal dem hell. Herzen Jesu geweihte
Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hl. Herzen Jesu für Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30. Seeböck, Kleines Herz Jesu Brevier, Tagzeiten
für jeden Tag der Woche, vezano K 1-—. Hattler. Stillleben im Herzen Jesu. K 216.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen liir Predigten und Vorträge. Broširano K 7-—.
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch iiir Predigt. Schule und Haus. Eine Sammlung ausgewählter Beispiele vorwiegend der neueren Zeit, über sämtliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80-Hickmanns geographisch-statistischer Taschen, atlas von Österreich - Ungarn. Vezano K 5-—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevida v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem .1 zvezek. Obramba vere K 1-—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjenc polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero jc z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplova. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr.Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernovc spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom.
Use is MM
„Msrni Hilst" prej Knroi Mint u Kranju
Izvršuje vse : bančne : : posle. :
• C* Mayer? Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica,
Manulakiurna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027